51. štev. Novo mesto, 17. deceiiibni 190ÍK XXV. Icttlik. DOLENJSP NOVIC p Izhajajo vsak peiek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 3 K Naročnina za Nemajo, Bosno in drnge evropske države znaša 3-50 K. za Ameriko pa 4-50 K, Dopise sprejema uredniàlvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nas), v Novem mestu. Gospodarstvo. Krmljenje živine po zimi, (Uaije.j Vspeli krmljenja se ravna po krmi. Živini je treba pripravne krme in zadosti krme. liavna se pa tndi po tem, kako deluje želodet; in kake io druge okolnosti v lilevu, ki vplivajo na živino, in s tena vred tudi na pre-bavu, kakor n. pr. toplota, zrak, strežba itd. Potrebna množina krme, Vzdrževalna in proizvajalna krma. Živina mora dobiti toliko krme, da je sita. Želodec se mora napolniti. (> ostajajo lakotnice prazne, ne more dajati živina ne dobrega užitka, ne kaj drugega. Zato je pa vsako pomanjkljiv o krmljenje napačno in negospodarsko. Le v slučaju slabili letin, ko nam je na tem, da se živina sploli preživi čez zimo, je pokladati manjšo množino krme, sicer je pa vsako slabo krmljenje neopravičeno, liogate izkušnje nas uce, da daje najboljše koristi le taka živina, ki je dobro rejena. In to si tudi labko razlagamo, če pomislimo, kako se obrača krma v Živalskem telesu. Nekaj krme potrebuje živina za to, da se vzdržuje pri svoji teži in moči. Od te krme nimamo prav nobenih gospodarskih koristi, ker jo porabi žival edino le za se. Ta del krme imenujejo veičaki zaraditega „vzdrževalno'^ krmo. Še le krma, ki jo dobi živina čez to mero, âe le ta se porabi za izdelovanje mleka, mesa, tolsče itd. Iz tega pa sledi, da nam krma toliko več zaleže in koristi, kolikor obilnejša je. Čim več pokladamo „proizvajalne" krme — kakor imenujemo ta del krme, ki se obrača v mleko, meso in tolsčo — toliko več je užitka pri živini. Iz tega se pa tudi nčimo, da je vspesen napredek v živinoreji nemogoč v krajih, kjer se živinorejci skoraj vsako leto bojujejo s pomanjkanjem krme po zimi, kjer se živina čez zimo le preživlja, namesto da bi se dobro redila. Dokler ne pridelujemo dosti krme, toliko časa bo vsa živinoreja na slabili nogali. Učimo se pa iz tega tudi to, da je bolje rediti po manj glav, pa tiste dobro, kakor pa narobe. To uči izkušnja povsod in tudi pri na» moramo priti do teffa prepričanja. Koliko krme je pokladati posameznim živalim in na kaj vse je gledati pri odmerjanju potrebne krme, to so prinesle „Dol. Novice" v predzadnji številki. Tam se lahko vsak pouči, koliko krme mn je pokladati, da se bo žival nasitila. Tečnost krme. Sestava krme. Krma mora biti pa tudi dosti tečna, da bo prav zalegla in dajala potrebni užitek. Po leti dobi živina v zeleni krmi dosti tečno krmo. Drugače pa je po zimi. To zimi se poklada pri nas dosti slame. Krma je navadno premalo tečna in slaba za užitek. Pozna se to na slabi mlečnosti, pa tudi na tem, da postanejo živali čez zimo kumerne in mršave. Tečnost krme se ravna po redilnih snoveh, ki se nahajajo v krmi. Vsaka krma je sestavljena iz raznih redilnih snovi. Najvažnejše izmed teh so: 1 .j beljakovine, 2.) tolsča, 3.) škrob in sladkor. Na te se moramo najbolj ozirati in sicer zaraditega, ker se po teh najbolj ravna tečnost krme. Zlasti so važne v tem ozirn beljakovine, ki imajo svoje ime od jajčnega beljaka, ki so mu čisto podobne, lieljakovine ho najbolj dragocene redilne snovi v krmi in najbolj tečne, ker so potrebne za proizvajanje mesa, tolsče in mleka. Važne so pa tudi tolsče, škrob in sladkor, ki rabijo za proizvajanje telesne moči in toplote. Zlasti škrob („stirka"), ki se naliaja v veliki meri v krompirju in žitu, ima dandanes velik pomen, ker se je dognalo, da zamore škrob nadomeščati deloma tudi beljakovine in da rabi pred vsem za tvorbo tolsč. To je za nas toliko večjega pomena, ker je škrob dosti cenejša redilna snov v krmi kakor so beljakovine. Kolikor bolj so te redilne snovi v krmi raztopne, toliko bolj 80 prebavne in tečne. Tečnost krme se pa ne ravna samo po množini in prebavnosti redilnili snovi, ampak tudi po tem, v kakem razmerju se nahajajo te snovi med seboj. V tem oziru so različna krmila kaj različno sestavljena. Ena so bclj tečna, druga zopet manj. Močna krmila se odlikujejo po tem, da imajo veliko beljakovin in primerotna manj škroba. Bama na sebi so taka krmila preveč teČna in jih kaže zaraditega rabiti le kot priboljšek, če je druga krma premalo tečna. Slaman, pr. tudi nima pravega razmerja redilnih snovi, ker ima premalo beljakovin, 'l'a krma je prazna. Zato se mora mešati med tečno krmo, da jo s pridom izkoristimo. In to velja tudi za razna druga krmila. Za nase potrebe si zapomnimo v tem oziru sledeče. Dobro seno je ravnoprav tečna krma za našo goved. V njem se nahajajo vse potrebne redilne snovi v toliki množini in v takem razmerju, kakor to živini najbolj ugaja. Zato ga lahko — z ozirom na naše praktične potrebe— še zmeraj lahko postavimo za izgled „prave" krme in lahko primerjamo z njim vrednost drngih krmil, in sicer ne le glede na tečnost, ampak tudi glede na okusnost in na dnige lastnosti dobre krme. (Konec pride.) —r- -o- Politični pregled. Državni zImu- nadaljuje razpravo o provizornerii prorařuím, Hedanji položaj najbo^še pojasnuje dr. Šustcršičcv (fovor. Zato z njeg-a priobčimo najvaitnise odstavke. KekcI je med (iru^im: iazmere v parlamentu kažejo zadnji čas mirnejše lice. Zaslui^^a o to „SI. Knote", ki je iz svojopa naj^iba in iiroNUtvofjno dovo-ila, da so je ňc v pravem (-.asu inof^la pričeti razftrava o začasnem j>roračunu. To jo dovolila „Siov, Knota" brez najmaiijieKa poi^oja. Konstatiijem tudi, pravi govornik, da naši nujni jtrodlotri niso imeli znaka obstrukcije, ker njih nujnost je liila stvarno utemeijena. Ker pa so zariiqi Èas ti nujni j)redlogi ros ovirali delo v zbornici, zato sttio jih umaknili. S tem pa se je izpremenila le vnanja i>odol)a (mrlauientarnib razmer, ne pa bistvo. Ostale so uamreč .Še vedno ovire, ki zapirajo pot do dela. G!avna,in največja ovira pa je sedanja vlada, do katere tio moreme imeti niti najmanjšega zaupanja. (Burno odobravanje med jugoslovanskimi, češkimi in rumunskimi poslanci.) S to vlado je vsaka 8i)rava nemogoča. (Opetovano živahno pritrjevanje.) Govori in piše se mnogo o rekonstrukciji aedaige vlade-Opi-sujejo se stvari tako, kakor da bi vodite^i „SI. Enote" zasledovali le osebne koristi in namene. (Klici; To so perfidna siimničenja!) Parlamentarne razmere pa so danes tako zamotane in žalostne, da jih ne ozdravi polovičarsko delo, marveč teme^iita izprememba vse^a viadneg'a zistema. (Živahno odobravanje.) Trdi se namreč, da hočemo izriniti iz ministrstva vsaj dva micistra, dr. Sdircinerja in dr. Hochcnburg^erja. To stališče nase pa bi bilo naravnost malenkostno, nevredno parlamentarne zveze, kakor je „Slov. Enota". Mi sploh no zahtevamo, naj- se izpremeni se-dai\ja vlatia, (Burno pritrjevanje.) Ta vlada naj o.stane skupaj, kakor je, dokler hoče. Toda tudi ,,Slov. Enota" ostane skupaj, dokler to zahtevajo koristi slovanskih narodov. (Burno pritrjevanje.) Naj pove dr. Glabinski, s katerim smo se opetovano posvetovali, ali sem jaz sploh kedaj izpregovoril imeni ministrov dr. Schreinerja in dr. Hochenburgerja. Od sedaigo vlade mi ne zahtevajuo prav ničesa. Mi se poslužujemo le prostosti, kakor vsaka druga politična stranka, da vlado ali podpiramo ali pobijamo, In mi pobijamo to vlado, ker v iijej je vtolešen napačen zistom. (Živahno ploskanje.) Baron Chiari jo sinoči trdil, da se je sedairja kriza, 0}:ir0ma nasa odločna o]>ozicija pričela z aneksijo Bosne. Prepričan ,sem, da tega baron Chiari ne trdi iz hudobije. Njegova trditev je le obžalovanja vredna zmota. Toda ,,N. Fr, Pr," zlorablja to zmoto, da sumniči naše rodo^jubje. Jaz osebno se prav nič tie opravičujem, izjavljam le, da sem i)il za aneksijo od vsega početka. Mi vsi smo bili za aneksijo in smo bili pripravljeni tudi na posledice. Letos pred veliko nočjo smo bili v odločni opoziciji proti sedanji vladi, toda glasovali smo za vojaške novince. S tem smo hoteli dokazati javnosti, da smo edini, ko državi proti nevarnost. Zato je najbolje, da vi molčite o Bosni in tamošiqih raz-razitierah. Trideset let so Mažari vladali v zasedenih deželah tor samo nezadovoljnost Sirili itied prebivalstvom, Z ovsom in bičem ste po nasvetu grofa Andraža v Bosni in Hercegovini širili zapadno kulturo. In tako dela in vlada tudi sedanji avstrijski kabinet nasproti nam Slovanom. (Dolgotrajno, burno pritrjevanje.) Zato pa do sedanje vlade nimamo niti trohico zaupanja. Ko se je porajala sedanja vlada, iistanovila se je „Slovanska Enota", ker je slutila, da se nekaj kuje proti Slovanom, Sicer pa je bila in je naia 0])0zicija proti vladi vedno le stvarna. To smo dokazali tudi v razpravi o bosanski banki. Naša odločna ojiozicija proti vladi zaradi bosanske banke je bila opravičena s stališča države in parlamenta. Bosanska banka bi uničila ves ugled naše države na Balkanu, Vlada pa je dala svojo dovoljenje za to banko navzlic soglasnemu sklepu zbornice, da naj se prepreči poslovanje oderuške banke. (Klici: Tako jel) Konstatujem torej, da od sedanje vlade prav ničesa ne zahtevamo, Tudi ne pričakujemo, da bi nam kdo odkupil obstruk-cljo, ker je sploh ni liilo v tem za,')cdanju. Toda razmere v zbornici so postalo skrajno resne in težavne. Vlada zahteva razne stvari, pa uima večino brez „Slov, Enote". Posredovalci so vprašali torej ,,Slov, Enoto" ali in pod katerimi pogoji bi hotela aktivno sodelovati. Odgovarjali smo, da bi bili pripravljeni za sodelovanje. Toda^ naše sodelovaiye je nemogoče, dokler obstoji sedanja vlada. (Živahno pritrjevanje.) JU smo pripravfloai za žrtve državi in parlamentu, nikakor pa sedanji vladi, do katere ne moremo imeti zaupanja. Podpirati bi mogli lo vlado, katera bi izražala že v svojom .sestavu narodno pariteto in pravično.>3t do vseh narodov. Mi smo da^e načeloma za parlamentarno vlado. Za sedaj pa bi priporočali izvenparlamentarno ali uradniško. Treba je namreč preje ustvariti „milje" ali jiogoje za parlamentarno vlado, ki naj bi bila krona 8pIo.šne in enake volivne pravice, Danes ])a bi bila parlamentarna vlada preslaba, pro.šibka za parlamentarni zîstem. Ko bi se hitro zrušila, bi tudi parlamentarni zistem izgubil kredit za dolgo vrsto let. Lo pravični viadi bi mogli dovoliti vse, kar potrebuje država. Da pa se omogoči taka vlada, prodreti mora prepričaiqe, da je v Avstriji nemogoče vladati proti Nemcem, kakor tudi ne proti Slovanom. (Burno pritrjevanje.) Mogoč je torej le kompromis med ,,Slovansko Enoto" in zvezo nemških strank. Predmet vsega boja je danes narodnostno vprašanje, katero združuje različne stranke ene in iste narodnosti. Tudi v ,,Slovanski Knoti" so združene razne stranke, katere pa druži narodnostna ideja. Ramo ob rami se hočemo boriti za narodno ravnopravnost. (Burno ploskanje.) Nobena narodna stranka se ne more odtegniti svoji narodni dolžnosti, ker sicer bi jej očitali narodno izdajstvo. Toda nemogoče je, da bi kar Čez noč sklonili večen in trajen mir med narodi. Mogoči so le kompromisi od slučaja do slučaja, za določena vprašanja, in sicer med slovansko in nemško zvezo strank, ki zastojnijo celokujme narode. Mi hočemo parlament, ker smo prepričani, da je absolutizem nevaren državi, parlamentu in dinastiji. Zato smo |)a tudi za' jiošten in resen kompromis, ki ne ]>orazi nobene stranke. Zmagati morata jiarlament in država. Toda tak kompromis ovira danes še — sedanja vlada. Ne zahtevajte od nas. dii bi tilnik vtaknili v jarem. Tej vladi ne dovolimo ničesar, (Burno dolgotrajno odobravanje in pritrjevanje. Govorniku čestitajo poslanci raznih strank.) Ves parlamentarni položaj se te dni razvija, kakor ga je očrtal dr. Susteršič v .svojem znanionitc]n govoru. —- Husini so že zadnjo soboto začeli z obstrukcijo, i^ih nujni ])redlogi so te dni obravnavajo. Ker vlada in nemška stranka cincajo in so nočejo ozirati na zahtevo „Slovanske Enote", je niti"» komisija dne 15. dec, sklenila, da se obstrukcija nadabuje. Češki agrarci so takoj uložili 37 nujnih i>redlogov; slovansko stranke imajo pripravljenih .še &0 nujnih predlogov. Narbrž se že danca državni zbor ]»oŠlje na božične počitnice, in vlada se bo oprijela Ij H-DalniaViMMki poslanci Ivčevič, Biankini, Perič in Vnkovič so se zopet vrnili v „Savez južnih Slavena". Ti'žaški Slovenci so imeli zadnjo nedeljo v „Narodnem Domu" velik shod, na katerem so zahtevali slovensko ljudske, srednje in strokovne .šole ter prosijo slovansko drž. poslance, da se zavzamejo za te naše kulturne zahteve. Tirolski deželni zbor je sklican za 27. december. Buko-vinski deželni glavar je prišel na Dunaj, da isto izposluje. Narbrž bodo še nekateri drugi zbori imeli zasedanja. Odrska zbornica je sklicana k seji za 17. dec., v kateri vlada poda važno izjavo zahtevajoč odobritev proračuna. Na Dunaju traja nekak v o 1 e i z d a j s ki proces. Poslanci hrvatsko-srhske koalicije namreč tožijo list „Heichspost" in dr. Friedjiiiiga, ki sta objavila razne listino, iz katerih bi bilo razvidno, da so bili razni po,4lanci baje v zvezi s srltsko vlado ter od nje jtodkupljeni, Vsied toga se je prijiravljala vstaja v Horceg-Bosni še jn'od aneksijo. Priča baron Ohlumccky je brv. poslancu Supilu v obraz povedal, da mu je dal aOO kron, ko je Supilo še deloval v protisrbskem smislu. Ta poslanec jia je ))0-zneje baje stopil v zvezo tudi s srbsko vlado, od katere je osobito s posredovanjem dru.štva „Slavenski Jug" dobival denarne nagrade. Supilo prizna, da je najprej deloval v protiarb-skim pozneje [la v srbskem smislu, a taji vse denarne nagrade. Izstopil je iz koalicije. Srbska vlada v Belgradu se vsa poteguje za Supila. Izjavlja, da 80 vse listine dr, Friedjunga itt „iieichposte" ponarejene, Posebno se trudi srbska priča Marković to dokazati. Sodišče ofiklanja vladne dostojanstvenike iz Srbije za priče, — Ze zdaj so lahko trdi, da kakor je zagrcb.ški veleizdajalski proces ])okazal, tako tudi dunajski sedaj spričuje, da avstrijska politika v jugoslovanskih deželah ni jirava. Koroškim Slovencem so godi velika krivica, ker u. pr. na celovškem kolodvoru ne dobijo niti karto na slovensko za-htevanje. Zopet se je zgodil en tak slučaj. Belgijski kralj je smrtnonevarno obolel. Njegovi hčeri, bivša avstrijska prestolonaslednica Štefanija, sedaiya grofica lionyay, iu princezinja Dujiza Kobur.ška, sta prosili, da hi ga smeli obiskati, v kar je kralj privolil. Italija je dobila novo ministrstvo Sonnino, ki se še ])rcd prazniki predstavi zbornici. Zunanjo politiko misli voditi kakor poprcšnjo. Nji Itimkeiu ministrstvo zmiraj bolj omejuje pravice Poljakov po njihovih samoupravnih gnbernijah. — Na ukaz notranjega ministrstva je toženih 3tifJ katoliških duhovnov, ker baje niso naznanili prestopa pravoslavnih h katoličanstvu, y Ploskvi so kolera zolo širi. Izmed (»0 obolelih jih je že .30 umrlo. Na l)ivih lastnostih, iti ga dičijo, si je pridobil v vseh slojih občinstva splošno spoštovanje in zaupanje. Znanje slovenskega jezika si je s pridnostjo popolnoma pridobil. Dr. Pilshoťer je vesten, natančen in delaven uradnik, mož resnega vedenja in zrelega preudarka, pravičen proti vsaki stranki, in — da ne pozabimo — globoko veren. Daai svojega verskega prepričanja pretirano ne razodeva, ga tudi ne skriva. Na Notranjsko gre rad, da celo z nekakim navdušenjem, ker mu je kraj že znan. Njegova ta.šča gospa pl. Kichtenau je rojena Planinka, torej ga tudi po prisrčni zakonski zvezi nekaj vleče na Notranjsko. — Kakor mi tukaj splošno obžalujemo izgubo priljubljenega gospoda, tako čestitamo Notranjcem k tako izvrstni pridobitvi, njemu samemu pa k zažetjeni samostojni stopnji. Blagemu, skromnemu gospodu kliče iz dna duše: „Z Bogom: mnogo let U3|»ešnegadela 1" Eden izmed mnogih častilcev. Sv. Trojica pri Moknmogii. V nedeljo dne 5. decembra se je vr.iil pri nas prvi roditeljski sestanek. V zmislu novega šolskega reda želi tukajšnje iičite^stvo upHvati tudi na .stariše, da bodo bolj podpirali šolsko vzgojo. Zato je nadučitelj Skuly narprej pojasnil „namen in pometi roditeljskih sestankov". Učitelj Silvester pa je predaval s pomočjo skiopticnih slik o Italiji, posebno o Rimu. Prišlo je k shodu okrog 300 roditeljev, ki so z zanimanjem poslušali potreben pouk. Začetek je storjen. Posebno v naših_ hribih je treba več izobrazbe, Hitije. Pri nas se je na praznik Brezmadežne ustanovilo izobraževalno dru.štvo. Udeležba je bila povoljna. Nad 150 je bilo udeležencev. Pristopilo pa je k društvu (i6 članov, mnogo se jih pa še oglaša. Po večini so fantje in dekleta. Le mož ne gane nobena stvar Pričeli bomo takoj s predavanji. Nt. Križ pri K os tanj (^vi ci. „Kmečka zveza" za kostaiye-viški okraj je priredila dne 8. decembra v BuSeći vasi lep shod. Udeležencev je bilo nad 300. Poročal je državni poslanec dr. Hočevar o lovski postavi, o deželni banki, preosnovi občinskega volivnega reda in nadzorstva Sol, o cestnem zakona. Dalje je poročal o političnem položaju v državnem zboru; pojasnil jo, zakaj so naši poslanci glasovali za pogodbo z Ogrsko, zakaj pa odklonili nameravano pogodbo z balkanskimi državami, razložil je novo postavo zoper kužne bolezni, obširnejše je pa govoril g. poslanec o primanjkljaju v letoši^em državnem proračunu in o pokritju istega — zlasti o novem davku na vino, kar so kmetje, sami vinogradniki, s posebnim zanimanjem poaIu.šali, Ko je .še g. kaplan Fatur omenjal nameravano zvišanje tarifov za tovorno blago na jnžni železnici, so bile na predlog istega soglasno in z velikim navdušenjem sprejete sledeče resolucije: 1. Shod „Kmečke zveze" za kostanrjcviški okraj izreka popolno zaupnico državnemu poslancu dr, Hočevarju in vsej S. L. S. 2. Shod „Kmečke zveze'* ogorčeno ugovarja proti namera-vanema novemu davku na vino in zahteva od poslancev S, L. S., da nadaljujejo neizprosni boj proti nam tako sovražni sedanji vladi. 3. Shod „Kmečke zveze" se tudi odločno upira proti zvi-.sanju tarifov za tovorno blago na južni železnici ter prosi mero-dajne činitelje, da preprečijo ta novi naskok na našega vinogradnika. Gospod državni poslanec je na vpra.šanje glede železnice Brežice-Novo mesto še pojasnil, da novi že cznični odbor v Krškem nima nobenega projekta, ki bi določeval smer železnice pod Itako na Kr.ško, pač pa si on misli železnico po šentjcrnejski ravnini mimo Kostanjevico in Sv. Križa, nad OerkJjami do Mrtviškega broda. Sicer pa bo imela končno besedo glede železnice vojaška ujirava in bo sprejela le tisti projekt, ki bo ii^cj ugajal. Tudi je obljubil gospod poslanec, znova poskrbeti za dobavo losa in listja iz krakovskega gozda. — Takih shodov je treba posebno po našem okr. glavarstvu. Ljudje naj spoznavajo resnični iwložaj doma in v državi 1 Iz Šentjerneja. N'agle smrti je umrl dne 4. decembra Jožef Kovačič. Pokojni je bil šele aó let star, močan, krepak mladenič, a imel je srčno napako. Po dnevi je še listje grabil in opravljal druga kmetiška opravila. Po noč) pa so ga kar naenkrat slabosti napale, N. v. m. p.! — Močno smo se razveselili, ko je si. deželni odbor že razpisal ponudbo za zgradbo mostu čez Krko mej Škocjanom in Šentjernejem. Koliko časa smo vselej zamudili na počasnem brodu, živina se je labko prehladila. Ponudbe .so vložiti do 24. t. m. pri deželnem odboru. Vidi se res, da so pri deželni upravi čile, delavne moči. Ko bi tega ne bilo, bi se zadeva še leta in lota vlekla, — 15. t. m. je napovedana iz Brežic komisija za trasiranje želcznične proge. Bog daj, da bi se tudi to vprašanje kmalu re.šilo, s tem bode lepa šentjer-nejska ravan mnogo pridobila. — Vina imamo dosti in dobrega, ker so ^udje previdno slabo in gnjilo odbirali. Trgovci, le z barigljami doli, pa bodomo nalili! Z Nižje Avstrije, (f Profesor Anton Derganc.) Dne 7. t, m. jo na Dunaju umri c, kr, profesor višje realke v IX., okraju, Anton Derganc. Btegi pokojnik je bil v Šmihelu pri Novem mestu rojen, kjer je bil njegov oče solicitator pri odvetniku dr. .lož, Kozina, Profesor Derganc je svojo študije dovršil na novomeški gimnaziji in graški univerzi ; potem je bil mnogo let profesor na novomeški gimnaziji, od tu je bil premeščen v Ljubljano. Na Dunaju je bil povišan v 8. in slednjič v 7. činovni razred. Za časa svojega službovanja v Novem mestu jo marsikak članek pisal za Bleiveisove in potem za Dolenjske Novice, v katerih se je posebno pojiegoval, da se na kmetih naj ne opuščajo stare noše in običaji. Število njegovih bivših učencev jo nebroj; gotovo se bode vsak s sočutjem spominjal svojega Ijubomilega profesorja, ki je bil do svojih dijakov skrajno prizanesljiv. N. v. m. p. ! Iz AlekHandi-ije. Tukaj imamo prav lepe solnčne dni. Tujci so že začeli prihajati. Amerikancev bo menda letos ol)ilo. Pa tudi zrakoplovci bodo kmalu tukaj v zrak poleteli — Egipčane zabavali in zlate služili. — Kar se tiče Slovencev imamo poročati glede dušnih pastirjev zopet neko spremembo. Pater Benigen, svojčas imenovan diskretom v Jeruzalemu, je spet premeščen in sicer v Káhiro, od koder je prišel v .Aleksandrijo č. o, Evgen, ki ga bo gotovo v vsakem oziru izborno nadomeščal. V naiši šoli je letos precej poskočilo število učencev, pa tudi učiteljice 80 sedaj že tri. Ako pojde tako naprej, smemo upati, da bomo imeli v kratkem ,šolo, kakor pritiče, in v koji se bodo vzgajali na obalih Nila krščanski, domoljubni in zavedni Slovenci. Palmin, DomaČe novice. (hllikovaiije. Dne 8. t, m. ob 10, nri dopoldne vršila se je v Novem mestu v pisarni g. okrajnega glavarja prisrčna slavnost. Zbrali so se namreč gospodje uradniki c, kr. okrajnega glavarstva in c, kr. davčnega urada, kjer bo je vršilo slavnostno pripetje zlatega križca za zasluge, katerega je podelilo Njega Veličanstvo c. kr. dom. evid. odcijalu Mihaelu Molč povodom vpokojcnja po končanem 40 letnem službovanju. Gospod okrajni glavar baron Kechlmch nagovori v izbranih besedah odlikovanca in povdarja, da je bil vedno vesten uradnik; njegovo najlcjiše čednosti v spolnovanju svoje službe bile so vselej zvestoba in natančnost ter ljubezen do reda; radi tega pa je dobil priznanje na Najvišjem mestu. Nato mu pripne odliko na prsa z voščilom, da bi ga zdrav in zadovoljen še mnogo let nosil, ostat kot do sedaj zvest vladarju in domovini in gledal na to, da bi tudi njegovi potomci to spolnovali. G. olicijal Molé se ginjen zahvali za jedrnat govor gospodu glavarju in ga prosi, naj blagovoli sporočiti njegovo najponižnojšo zahvalo za odliko Njihovemu Veličanstvu. Potom se obrno proti gospodom uradnikom, se jim pro-srčno zahvali za udeležbo pri tej slavnosti in jih prosi, naj ga obranijo v spominu, kakor tudi on njihove naklonjenosti do njega nikdar ne bo pozabil. — V soboto IS3. dec. zvečer pa se jo vršila prosta zabava v gostilni pri g. Ferliču, kjer se jo v krogu gospodov uradnikov in prijateljev v čast g, jubilantu in njegovi g. soprogi kaj prisrčno zabavalo do pozne tire. -- Blag. gospod vodja v. p. 1Î, Dolenc je pozdravil z duhovitimi besedami gosp. jubilanta ter hvalil njegove vrline kot vojak, uradnik, družinski oče in prijatelj. — Toraj mnogo let se v zdravju in v v.sestranski zadovoljnosti naj Vas Bog ohrani, Tclečislani občeljubljeni gospod oficijal Molé! Oseliiie veMtL Tukajšnji dožolnovladni tajnik dr, Anton Pilshofer je postal voditelj c, kr. okr. glavarstva v Postojni, — G. Viticeucij i-torštner pa jo imenovan za tukajšnjega c, kr. okr. komisarja. — li'inan(;',iii svetnik 1'ran Zaje, dolenjski rojak je stopil v pokoj ter prevzel vodstvo naiiîîorstva dež-cinc nakiarfe in iležeIncK'a užitninskega zakupa. Orof Jan llurrach, slaven čeSki mecen, je 1 a. decembra umrl na Dunaj«, liil je tudi Slovencem naklorrjen, kar je pokazal niej (irn^im »svojim sodelovanjem za Belokranjsko železnico, VaUild Itn veselico, katero priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov dne líí. decembra ob polu 8. uri zvečer v lastnem domu. Vspored : Petje, i^ri: Za letovišče in Zamorci, Vstopnina: Sedeži I. in II. vrsta po I K, druf^e vrste )>« GO vin. Stojišče po 40 vin. K njno^robrojnemu obisku vabi odbor. Obrtmi zadeve. Vabilo, Združeni čevljarji in zadruga čevljarjev v Ijjubtjani sklicujejo I. Čevljarski zbor na sv. Štefana dan, dne afi. decembra 1903 točno ob 9. uri dopoldne v Mesčanski pivnici (Hafner), sv. Petra cesta, v Ljubljani, — Dnevni red; 1. Poročilo o skle|)ih in usi>chu V. avstrijskeira čevljarskega shoda v Ivincu. 2. Pomen zadrug in zadružništva. 3. Sprejem in vpisovanje članov v zadrufjo Združenih čevljarjev. 4, Razni predlogi in nasveti, odobretge predloženih resolucij. — Dragi tovariši! Javni čevljarski shoil^dne 10. oktobra 1909 v Ljubljani je sklenil, da se naj skliče na Štefanov dan 2t>. decembra 1909 čevljarski zbor za celo Kranjsko, ki se ima l)aviti z jako važnimi in perečimi stvarmi nase organizacije, na.šcga zadružništva in na.še gospodarske organizacije. Dnevni roil kaže, da bo vsebina zbora povsem resna iti so bo tikata le najvitalnejših interesov čevljarskih. Zdi se nam nepotrebno, tnkaj razvijati podrobneje pomen in bistvo predavanj in o!>ravnav, ker naši tovariši večinoma že ]>oznajo v glavnem pomen organizacij, glede |)odroboosti in izvedbe te naše naloge pa se bomo pogovorili na zbor», tam se bomo tudi medseboj pojasnili. Omenjati moramo ie § 38 novega obrtnoga reda, ki je nam škodljiv, in proti kateremu je V. čev-(jarski kongres v Lincu sklenil resolucijo. Tudi od nas zahteva interes našega stanu in naša solidarnost, da Kavzamcmo stališče v tem vprašanju. — Dragi tovariši! Vsekakor nas čakajo še hudi časi. Saj nam je znano, kakšno stalisče zavzema država napram obrtnikom glede socialnega^ zavarovanja, glede kramarstva, v v|»ra,iaiiju kartelov itd. — Čevljarak« obrt se je razvila. Postala je moderna umetnost, ki ji posameznik dolgo ne more biti več kos. Zakaj, le poglejmo tvorniške izdelke glede lično.sti po obliki in okusu, pa bomo takoj uvideli potrebo, da se mora tudi mali obrtnik pobrigati za svojo obrt, mora jioizkušati, da se potom stanovske in gospodarske organizacije okrepi in potom nje raar-^ivo naobrazi, da doseže to z združitvijo in naobrazbo, kar doseže tovarna s svojim kapitalom. Spričo tega bi bilo torej jako žalostno znamenje, cc bi bilo v nasi obrti tovarišev, ki bi se ne marali v svojem indiferentizmu brigati za svoj obstanek. Poživljamo in vabimo najvljudneje pa z vso odločnostjo tovariše, ki imajo dovolj duševne in fizične moči, in hočejo kaj storiti za našo organizacijo, da se zanesljivo udeleže tega zbora v Ljubljani. Imamo že poklicne zadrugo, imamo že gospodarsko zadrugo, samo treba je dela in dela, da se razvije ta naš pokret, da priborimo potom teh organizacij tiste velikan.ske dobičke in koristi, ki jih utegnejo nuditi take organizacije, ako se tovariši zavzemo zanje, da se razvijejo. - Tudi se popolnoma strinjamo s sklepom olirtne in trgovske zbornico, da se naj priredi leta 1910 razstava, ki 90 jo posamezniki že dolgo želeli, pa nimajo nikjer mesta, da bi stavili take jiredloge. Najbo|j.ia reklama za obrtništvo je dobra razstava, obenem pa tudi najlepše zrcalo razvoja in napredka: to bodi tudi razstava dežele Kranjske. Imeli bomo priliko, da pokažemo slovenskemu ljudstvu domač, soliden izdelek, fin izdelek, ki prednjači raznim tvorniškim in konfekcijskim izdelkom. Na zboru bomo prerešetali obširen program, in volili razstavni odbor, da oskrbi vso predpriprave, zakaj na tem zboru bo zastopana Ljubljanska zadruga čevljarjev, Združeni čevljarji m vse čevljarske organizacije po Kranjskem. — Dragi tovariši! Naše mnenje je, da Vam ustreženio z tem zborom. Okrog in okrog naše domovine ,so sklepajo obrtniki v organizacije, ker jih žene k temu potreba in ker računajo z bodočnostjo. Prav tisto, če ne še slabše, razmere so pri nas. Tudi nas žene kolo časa v tok socialnih reform in stan, ki tak trenutek zamudi, pogine v hudem gospodarskem boju. — Tovariši, v delu za organizacijo in v organizaciji je naša rešitev, naš spas! Torej na snidenje! S to-variškim [»ozdravom Josip Hreskvar, načelnik Združenih čevljarjev v Ljubljani, Alojzij Erjavec, načelnik Zadrugo čevljarjev v Ljubljani. — Opomnja: Znnanjo tovariše prosimo, da nemudoma izvolijo delegate ter jih naznanijo na naslov: Združeni čevljarji v Ljubljani, sv. Petra nasip, kjer se dobivajo tndi vsa potrebna pojasnila. i'tKlpore i;«KÍIniiii dništvoiii na l)<»lcnjKkťiii. Deželni odbor je dovolil za loto 1909 nastopnim prostovoljnini g&siloitii društvonj podpore iz stra žno-gasi I noga zaklada po ÍÍ00 K: Ambrus, Mirna, St. Peter pri RuUolfoveni, Št. Vid pri Zatičini; po 16. Ko tat vidi, da je prišel v nevarno zanko, se previdno priplazi do vrat, potem pa jo na vso moč udere proti hrvaški strani, A ni imel sreče na begu. Zadene se ob nizek grm in butne ob tla. Ta trenotek ga dohiti Kom-pare, plane nanj in ga obdrži. Vtaknili so ga v Metliki v preiskovalni zapor, odkoder je zopet poskusil svojo srečo z begom, a kot prvič tako tudi sedaj brezuspešno, Sodnijsko zaslišaiye je dognalo, da je ta mož Jurij Oulik, oženjen kajžar, stanujoč ono-stran Kolpe na Hrvaškem. Pri hišni j»reiskavi pa so dobili razne predmete, ki so jih ljudje spoznali za svoje, pri nočnih vlomih jim ukradene stvari. Našli so na njegovem domu v zaprtem prostoru, do katerega ključ je nosil po iz[»ovedbi njegove žene vedno pri sebi, lepo .število različnih sekir, svedrov vrvi, lopat, motik, klešč; našli so pile, železne grablje, železne zobce iz bran, vijak, škarje za rezanje trt, železne bate in dolge železne droge, ki se rabijo pri lomljenju kamenja, dalje ročne sani, več kuhinjske posode, vinskih sodčkov itd. Zvedelo se je tudi, da sta bila pri teh tatvinah udeležena ,še Peter Cigiič in Jože Hrovat, ki pa se jih ni moglo pozvati pred tia.še sodišče, ker sta ogrska državljana. Pri porotni obravnavi je obtoženec t,aji) vse, trdil je, da so vse te stvari njegova lastnina. .A njegove izpovedbe se niso ujemalo z izpovedbami pred preiskovalnim sodnikom in priče same so odločno trdile, da popolnoma natanko poznajo svoje jim ukradene stvari. Proti obtožencu je pričala tudi njegova lastna hči, ki je izpovedala, da je tudi ostalo orodje, katerega lastniki niso znani, od očeta ukradeno. Porotniki so 8j>oznali Culika krivega tatvine vseh onih stvari, katerih lastniki so znani, krivega pa tudi onih stvari, katerih la.stniki se niso priglasili. Ker znaša vrednost ukradenih stvari nad fiOO K, ker je bil Cu-lik že devetkrat predkaznovan radi tatvin, pretepa in razža^enja časti in 80 porotniki potrdili tudi vprašanje: ,,,Je li obtožencu prišlo krasti že v navado?'', ga jo sodni dvor obsodil na sedem let ječe. Jakob Kataj, star 49 let, oženjen kajžar na Hatežu pri Novem mestu, jo prodajal okolj po vaseh arniko. Dne 9. novem, t. I. pride v vas Praproče pri St. Jerneju ter tudi tu opravlja po hišah svojo obrt z arniko. Pri tej priliki stakne pri posestniku Francu Bobiču na oknu za cvetličnim loncem ključ od hišnih vrat, ga vzame, odpre z njim vcžna vrata ter v soíh izpod srede posteljne plevnicc ukrade iz denarnice bankovec za 50 K. Pri prvem zaslišanju in tudi pri porotni obravnavi je trdi) liataj, da jo denarnica gledala izpod posteljne odeje ter da si bankovca ni prilastil pri polni zavesti, temveč omoten viled preobijo vžitoga vina. A gostilničar Jernej Turk, pri katerem je liataj tisto jutro pil, in druge priče so izpovedale, da obtoženec takrat ni bil popolnoma nič pijan. Franc Bobič i>a, da je dejal denarnico na sredo postelje pod plevnico, predno je odšel od doma. Ker je bil Ilataj že 18-krat predkaznovan in sicer večkrat tmli radi tatvine, je prišel vsled omenjenega dejanja pred porotno sodišče. Porotniki so ga spoznali krivega tatvine pri Francu Bobiču, Oziraje se na to, mu je sodni dvor prisodil na dve loti joče, poostrene z enim postom vsak drugi mesec, po prestani kazni pa se ga postavi pod policijsko nadzorstvo. Rataj se je pritožil vsled previsoko odmerjene kazni. Knjiîieviiost. Društvo „Pravnik" v Ljubljani je izdalo v XIII. in XIV. zvezku 6. knjižico ^poljudno pravne kiqížice." Knjižica obsega predpise o notirskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih, uredil jo je dr. E. Volčič, sodni svetnik v Novem mestu, ter ni dvoma, da bo, kakor i^^ene prednico, v našem narodu jako pripomogla za točno spoznavanje veljavnih pravnih določil. Kqižica stane samo 80 h in ae dobiva po kigigarnah in pri omenjenem uredniku. Kakor smo pozvedeii, izide kmalu po Novom letu čez 500 strani obsežna knjij^a istepra urednika „Zakoni o nespornem sodstvu", v kateri bodo predpisi o notarskem redu, o zapuščinskih stvareh in civilnosodnih depozitih, z vsem, kar je s temi predpisi v zvezi. Knrjii^a bo vezana vezala 6 K, do 15. januvarja 1910. pa jo dobe naročniki za 5 K 26 h, ako ta znesek poS^jejo kar društvu Pravnik v Ljubljano. Za Boži« in Nov« leto se pokupi navadno največ vsakovrstnih koledarjev. 8koro vsak stan ima dandanes že svoj koledar, ki g-a pa ne dobiš lahko za par vinarjev, ker založnik zbog malega natisa s tako nizko ceno ne moro pokriti nabavnih stroškov. Edino pri takoinienovanem judskem koledarju pri naši „Družinski Pratiki", ki jo dobi vsak, dokler je še kaj zaloi^e, za borih 24 vinarjev, je to mogoče, ker se tiska v mnogo tisoč izvodih. Dobite jo pri vsakem trgovca v mestn ali na deželi, kjer pa je ni, naj se naroči naravnost pri založništvu „Družinske Pratike" v Ljubijani. Za tako mal denar ne dobite nikjer tako vsestransko ustrezajočega koledarja. Gospodarske drobtine. — Zjedi po sviiijskili koritih. Pri nas ostajajo zjedi od enci?a do drugega pokladanja v koritih. Kar ostaja ])ra3ičem zvečer, to se odstrani še le drugo jutro tik p«id pokladano'em, in tako se puščajo ostanki klaje zmeraj v koritih od enega do drugega krmljenja. To ni prav! Po vsakem krmljenju bi se morala korita izprazniti in očistiti. To je potreba, ker nam taki ostanki kvarijo korita in privabljajo podgane v svirrjake. Kjer ostaja klaja čez noc v koritih, ni nič čudnega, če se podgane redijo. Ze o najmčno je tudi, če se nova klaja kratkomalo daje vrh ostankov in zjedij zadnjega krmljenja. Na ta način delamo klajo manj okusno. Zato pa naj velja, da se korita po vsakem krm^eigu očistijo, v drugo pa, da se i)oklada le toliko krme, da jo žival lahko požre. Na ta način ostanejo prašiči pri boljši slasti in klaja sama nam bo več zalegla. — Neseiije jajc po zimi. Če hočeš, da ti bodo kokoši tudi po zimi nesle, potem jih moraš dobro krmiti. To je glavna stvar. Izmed znqa se priporočajo za zobaige v tem času posebno slaba pšenica, ječmen, turšica in oves. S tur,šico se kokoši rade odebelijo in nočejo potem nesti. Nujno se priporoča, dajati kokošim zdrobljenih kosti in poparjen in ohlajen deteljni sempir ali deteljno rezanico. Izvrstno je v tem času tudi sočno koren-stvo, pesa ali korenje. Skrbeti je nadalje za potrebno pijačo, ki bodi čista in postana. Priporoča se primešati vodi sem in tja nekoliko zelene galice (železnega vitrijola) in sicer na 1 I vode po 1 do 2 grama. Taka galica vzdržuje živali pri trdnem zdravju. Slabo pa je. Če morajo živali gnojuico piti, ker ne dobe drugo pijače. Skrbeti je slednjič seveda za dosti gorke kurnike, ki se morajo vrh tega redno snažiti. — Drobljenje kosti za kokoši. Nesnim kokošim so kosti izvrstna klaja, in se dandanes ko.stni zdrob tudi v ta namen prodaja. Kosti se pa lahko drobijo tudi doma in sicer na ta način. Najprej se kosti v peči sušijo, da postanejo krhke; potem so pa v možnarju zdrobe in presejejo skozi bolj redko rešeto. Kar oe gre skozi, se še enkrat stolče. — Zadružništvo na, Ilanskem. V tej mali državici, ki ima 2 in pol miljona prebivalcev, jc 1100 mlekarskih zadrug. Članov je 160.000, ki imajo 900,000 krav. Izdelali so iz 2250 miljonov litrov mleka 85 milijonov kilogramov masla. Nahaja se tani tudi 3« zadružnih klavnic z 9500 člani, v katerih se je zaklalo 1,134.624 prašičev in 15.329 glav govejo živine. Dalje imajo Danci 800 jajčarskih zadrug z 60.000 člani. — Zadružnu Zveza v Ljubljani priredi od 27. do 30, dec. knjigovodski teiaj tudi za Dolenj.sko v Novem mestu. Vdeleženci naj se zglasijo do 19. decembra, t Novomeškim trgovcem in obrtnikom. Vsi novomeški trgovci in obrtniki se prav vljudno opomnijo, da so se v začetku leta zavezali z lastnoročnim podpisom na okrožnici, da ne bodo več ob novem letu delili koledarjev ali tudi blaga mej evoje odjemalce. Želimo in se zanesemo, da vsi svojo mož-besedo upoštevajo in to tudi oni, katerim ni bilo mogoče dostaviti okrožnice, vsaj je v prvi vrsti r\jim v konst. Zahteva koledarjev jo postala vedno večja in naravnost iretirana, da ne rečemo nesramna, kakor da bi trgovec in obrtnik coledarje dobival zaatoiq. Razdelitev koledarjev je bila pa tudi silno težavna; nekatera oseba je dobila kar po pet in še več koledarjev, me; tem ko jih je večkrat za najbolj stanovitne odjemalce zmanjkalo, kar je provzročilo čestokrat le zamero trgovcem in škodo. V večjih mestih so se vsa novoletna darila v kakoršnikoli obliki že pred več leti odpravila, zakaj tudi pri nas ne? Će pomislimo vsestransko dragiigo na živilih, potem visoko jilačo uslužbencev, vedno večji davek itd., nam pač ne more preostaja« denarja za take nepotrebne stroške in sc moramo skrbno truditi, da primerno svojemu stanu sploh izhajamo. Kdor pa ima večjo srečo in preveč prebitka, naj se pa rajši usmili novome.ških rc-vežev z nakupom veliko novoletnih in godovnih odveznic na magistratu, ali naj se spomni dijaške kuhinje, ali sploh kacega druzega dobrodelnega zavoda. — Ako je jta katrri kolegov nevede naročil še za letos koledarje, prosimo, naj jo razdeli v gostilnah in mej sorodnike. S to odredbo prihranimo trgovcem in obrtnikom dokaj novcev in upamo, da se naši cerrjeni odjemalci brez zamere s tem strinjajo. Tem srčnejSe želimo vsem trgovcem in obrtnikom, kakor njihovim častitim odjemalcem zadovoljne in vesele božične praznike ter srečno novo leto I Več novomeških trgovcev in obrtnikov. Tiijci v Novem mestu. HoUI Koklli: tir. KaiBerherger ii To|>Iic; M. Einstein ie Motinkovega ; dvorni svetnik Gert^ulier, M. Oinnben iz Vifinje K'^re; A. Depnli íz 8i£ke; I. Fischer, M Winiak iz Treta; Q. Margon. A. Bartelniii. J. Veriierber ix Kočevja; I. Skušek, I, Scbrantrer, U. Krguik s soprogo, J. ÛlifciÈ, I. Papeí, n ad s t. VIS-nikar, F. SnpanCić, dr. WÍEdÍBcher iz Ljubljane; P. Marin ie Padove; M. Kiiaf-litach, H. baron Schtinbllcliei, H. Maz/ari iz Maribor«; 8. Ehrlich iz Derocuta (Bosnftl; dr. Janiiek iz Litije; J.GOdel iz Frohnleitnft ; 11. Omahen iz ViS^je gore; J. Eberz Îb Celovca; F. Penca iz Mokronoi;»; J, ZnpanÉiÉ iz Rakovnika; J. Wrsn, J. Marisebl iz Dnnaja; I. Domicelj, A. Lakner, dr, I. Aurm a soprogo h. Črnomlja; pl, Zhnber ii Soteske; A. Vidmar iz Ambrusa; A. Bayer, J, Scbwati iz firadcft. Hotel Poita: 8. Robina, C, Hripan iz Gline; F. S;ringer iz Trebenj; A, Kastelic iz Mirne; J, Šijrcelj iz Mokronoga; J. Slane iz lletllkej A. RuHtja it Vipave; A. DrbanĚiĚ iz Čateža; Š. Menk, M. StinCič iz Zagreba; Smiljanič i« Doljan; F. Grom iz Trsta; I. Staudauber iz Kočevja; A Balenik, V. KovaSić, I, Ogriii, I. Zaje isLinbl,jaîie; F.Didii, M. Kobal íb Idrije; F. Greben iz Trbovelj. Hotel Jacaz; I. Mnmik iz Ljnbljane; J. Olinotti iz Bleda; J. Primožič iz Gorice. Jakie J.: I. Kobi, I. Vrtovec iz Ljnbljanej F. Žnpevo iz Vidma ; F.Žigon, L Stepanćič iz RenĚ; J. Grill iz Toplic. Tržne cene v Novem mestu. 1 Imenovanje Hektl. po Imenovanje ; Hektl, po ' b ..K . L.b àenica......1 20 ! 81 Leča....... _ Bž ....... 1 14 1 BI Bob....... — — Kornza...... ; 12 36 Ajda....... 11 04 Oves....... 1 8 45 ITosu ...... 12 SC ' Ječmen...... i n 04 Sorsca ...... 16 91 Krompir (mernik) . . I m Lan....... — — Fižol ....... 13 — .lajca po Ů «a 40 vinarjev Grab ....... — — GRADEC. 11. decembra 1 12 4H 44 54 Sejmi na Dolenjskem v mesecu decembru, v Črnomiju 21; v Mirni peči 29. Darovi za dijaiko kuhii^o v Novem mestu, Preč. g. Češenj in Podgrajski župljani 6 vreS repe ; g, Fr. Možina 2 K ; Deimedovan gospod po dr. Marinkotn 15 K; MirnopeÉani nekaj živil, Bog povrnil Vodstvo kuhinje gleda s skrbjo v prilioiiiije mesece. Naj «e zganejo one fare, iz katerib eo dijaki oskrbovani v dijaški kuhinji, sicer jim bo řal. Zdaj je na hrani vsak dan 70 dijakov, torej je pomou potrebna. Naj z božičnega drevesca pade tndi kaj za našo nce&) se mladino 1 Iščem sodarshega pomočnika, kateri jo vešč sodarske obrti, l'lača po dofiovoru. iJopisnice so ne sprejemajo. 1'isma naj se pošiljajo na .Jakoli Š(!ilr,}ii-, Praprot h. St. 10, 51. Semič, Belokranjsko. i'-'7a) Dra/beni oklic. B .iCJIj9 i le 23. decembra 1909 dopoldan ob 10. uri ba |»ri «puikj i>ina-(iirtiiiji, v izbi il. 6 (Iraébft zeniljiĚó vi, it. ay7, 18«, 273 in 439 k. u. Dne ïnenjeni am H ril ii ca, Ne 11 remi O ni t) MH, hi jib je iirodati iia (irtiíbi, je duloĚena vrednost ue 1671 K. NaimatijSi ]nitmisavj in jeziku ter računanju. (a5tt-U-3l Karol Barborič, zaloga oblačilnega blaga. ožeiyenefía, iSÈe se na deželo, ob enem ima voditi v svoji režiji gostilno iz desetine, malo prodajalno in traliko. Prednost imajo oni z malo kavcijo. Oi^lasiti se je ustmeno ali pismeno pri gOKp. liartol-ii Tolic, veleposestnik in trgovec v Karlovcu (Hrva.ško). Ustanovljeno 1899 IVAN" SVETEC brivec in vlasuljar Ustanovljeno 1899 izdelnje vsa vlasuljarska dela. knptije zmeAaue iti resane ŽENSKE LASE po najvišji ceni. V lalogi ima vse toaletne st7ari, posebna svet.ivnu znani original Bayrum tekočina proti ixjiadanju las in prbut, prbat izicine tekom enomesečne vporabe popolnoma po i^jegovem navodilu. Travi Amerlkan-Pitrol tudi proiskušen za rant poinladka las posebno pri oirocib (11-a4-íí8) Neprecenljiv Nu$lol, barvilo za lase in brade, prekaša vse dosedanje iznajdbe, čudovit nspeb sedajnosti. neškodljiv, zdravniško preiskan, Zraven tega priporoči svoj Brivski Salon, tirejeit z najnovejšimi koui-forti, s bitro, čisto, doliro postrežbo žOeč muogobrojne^a oblslia. Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne liise,) St. iiOOÍ). Vabilo. so išče za de/.clno kmetijsko šolo v St. -Tiirju ob ju^ni zcleinici. Naloga iste je za zavod kuhati ter i>criIo oskrbovati. 1 laca po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo najkasneje do iŽO. t. m. ravnateljstvu, Vstoj) najkasneje do konca t. m. Ravnateljstvo dež. kmetijske šole v Št. iurju ob juž. železn. (SllljtTskd.l___ Krasne jaslice za cerkev ali za društva so na prodaj pri J. Krajec nasi, v Rudolfovem. Cena 180 kron. Podpisano mestno županstvo opozarja tudi letos na hvalevredno navado, (ia se si. občinstvo ob novem letu in j^odovib poslužuje odveznic ter vljudno prosi, da blagovoli tudi letos Icar v največjem številu posod na korist mestnim ubogim po odvez-nicah, ki se tiobivajo pri mestnem žujianstvu. Imena se bodo sjnoti objavljala v Dol. Novicah. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 14. decembra 1909. 26!f-M) J. Ogoreutz. župan. OdUBtnIh Dr. Jožef Giobevnili naznanja da je Dtvoril svojo odvetniško pisarno v lastni hiši v Novem mestu št. Z81. Svoji k svojim! * « * -*! •«Î t. I « t * « -m « Popolnoma varno naložen denar Hranilnica In posojilnica za Hanilijo in phoiico re(f. zailrii|i,'a z iieoiiiejeiio zavezo lí)8-o-iň) V lastiieiii domu v Kandiji sprejema liruniliie vloge oii Vi^ace^a. 6c je njen ut! ali ne, ter obrestuje (lO i*" -t O O na leto brez otibitka rentnejra (iavka, katorcira samu iz svojejra [»lacuje. •dir NT I t Or I .-if- I belo in rudeOe, in tutii veliko letošncj^ra vina se proda |io nizki ceni na )rraš<;ini Strnada, Naslov: Kiclitoiiitii, It iidolfVivn, ICi*OITIIlÍP ^^ prorlaja še vetino tiier-_" nik 1 K ao v. Dobro Staro vino J. Krajec nasi, v Rudolfovem. ■ Kupuje pšenico, orehe in W ll^llll I vse druge deželne pridelke A W BI W I é po najvišji ceni vsaki dan (•i04oi«>) Jalsob Faucič v Riulolťuvein. Ne v razložnem oknu ampak v prodajalni knjig in umetnin ÍNajl&ísm^ URB. H!ORVAT-a so na razpolago Šivalni ' ;se dobe v naših íprodájalníh^ ravnokar došle {2î)6.9.3j Í\ RUDOLFOVO, Uellhl trg št. B8. v^í - : s.:« Sî; najlepše umetne, božične in novoletne razglednice. 11 Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! SlavDenm občinstvu se i>riporoča ciné Il.febr. 1909 na novo otvorjena velika maiitifakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soiivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (60+3-42) Stavbeno podjetje Znidopčič 8 Stepančič Gorica, ulica Mattioli filijQlhQ V Kandiji pri Novem mestu se prijioroča s). obOinstvii in ciniKÍni korporacijain za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. I'rcvzema nadzorstvo in izdelovanje nai^rtov ter statičnih računov. Za obila naročila se tojtlo priporočata (170-0-22) ZílidarÉic I SiepanÈiÉ. Iidtjfttfl^ m iftliiiuitt Urbtn Harvtt. 0nii irednik A. Žl«|tr. TíbL 1. Krajtc tiail.