Kmet, delavec ln obrtnik naj bodo narodu vodnllc I » *T id»J> naka srede. ■ - — ■ nvMMM: n Mle lete Mu JO — za pol leta „ Irca Inozemstvo za Mle leto Din SO'— Inserati po tarlfu. - Pismenim vprašanjem naj •e priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma m ne sprejemajo. Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke". RokapM m na vračajo. — Ptazoper beograjski centralizem« sem poskušal večkrat paralizirati s tem, da sem vsaj nekaj izbil v takih časih za Slovenijo in da ni bila čisto pozabljena. Vselej sem bil za to hudo zaničevan, zasramovan in preganjan. Zasluge pa so imenovali »drobtine«, davke preračunih v krone, da se je štirikrat slišal izdatek, prejemke pa so prekrstili v »korupcijo«. Da bi uspehe podvaj-setoril, sem g. Korošca celo lansko leto vabil v vlado, vabil toliko rajši, ker bi bil lahko podprl borbo za naše pravice ob močni prečanski fronti, ki so jo postavili hrvaški kmetje. Sebi bi delo olajšal in Hrvatom. Ponosni Španec je vse odklanjal. Moje prizadevanje je imenoval »hlapčevstvo beograjskemu centralizmu« in »čaršijsko korupcijo«, delo hrvaške seljaške stranke »izdajstvo«, sam pa dvigal na ščit bližajočo se avtonomijo, ki bi razlila mleko in med na od beograjskih vlastodržcev izmozgano Slovenijo. In ko smo mu drugi pripravili prostorček, da pride in sede tja, kjer je danes, je zaradi enega generala še vse podrl in zbežal k avtonomiji. Mesec pozneje pa je prebavil tudi generala in storil vse, kar je bilo prej neodpustljiv greh. Da, še več, mnogo več. Poprej se je bal sodelovanja z »beograjskimi centralisti« in »ko-rupcionisti« (s sedajnimi svojimi zavezniki radikali), celo ob dobri opori in v močni družbi petdeset hrvaških poslancev, sedaj pa je prijel za to težko nalogo sam s svojimi dvajsetimi junaki. Da, še mnogo več! To nalogo je prijel celo baš proti volji in koristim celega hrvaškega naroda. In je dobil bogato plačilo. Za 19 navzočih poslancev tri ministrske portfelje, torej na šest poslancev po enega ministra. Kdor pozna radikale tako dobro kot jaz ali Korošec, ta ve, da jim je storil silno uslugo, da so ga tako honorirali. Ali za svoje usluge podpreti vlado proti Hrvatom je dobil še več. Zaupno so šepetali njegovi zvesti, da bodo vsi amand-mani sprejeti, da pride v Slovenijo zlati vek. No, nekaj je bilo, mnogo ne. Za ceste že obljubljenih 20 milijonov so brisali, dali pa za kate-hete poldrugi milijon. Dali so mnoga pooblastila za strankarsko utrditev, denarja pa malo, malo! Da je to res, naj počaka slovenska javnost do konca leta, pa bo vse jasno. Lani so zmerjali mene z »drobtinarjem«, letos so to dočakali sami! Da bi pa javnosti nasuli peska v oči, so napregli časopisje. »Slovenčev« telefon poje po eno stvar trikrat, tako nastajajo iz enega milijona trije, »Domoljub« jih spremeni v krone in že jih imate dvanajst. Pride gospod Janko Jovan, pa napiše uvodnik in slavi zasluge čudodelne in navaja za dokaz zopet samo »Slovenca« in njegova poročila. Glasilo najmlajšega upravnega svetnika Narodne banke navdušeno hvali »pravo linijo« za slovensko politiko, ki jo je zadela SLS pri sedanji vladi; ko pa je lani to isto priporočil g. Korošcu, jo je dobil od »Slovenca« po glavi. Uspehi, sami uspehi, drug drugega podirajo, toliko jih je — po kolonah režimskega časopisja. Človek se nehote vpraša: Če so v dveh mesecih toliko dosegli, kdo je pa odgovoren za škodo, ki so jo storili s tem, da niso celih šest let prav nič hoteli doseči? Ljubljanska borza. Pa še druge prav zanimive stvari. N. pr. za popravilo mostov od Ljubljane do Bleda niti ni potreben slovenski minister, te zasluge si lahko lasti tudi Tomo Popovič ali Binguljac ali Živojinovič. Toliko smo že pismeni, da se ta pot mora popraviti, tudi če bi klerikalci še dvajset let ne šli v vlado. Interesantno je pisanje režim-lijev o trgovini z devizami in valutami na ljubljanski borzi. To vprašanje poznam sam najbolje. »Slovenec« in menda celo »Narodni Dnevnik« korajžno trdita, da tega niso mogli doseči ne pod SDS, ne pod radičevci. Gospoda Jelačina ml. dajem za pričo, da je moj bivši tovariš trgovinski minister dr. Kra-jač hotel izdati tako dovoljenje, da pa se je temu upiral radikalni finančni minister, sedanji kolega klerikalnih ministrov in Narodna banka. Če so se radikali sedaj p o -boljšali in spremenili svoje zadržanje, so za to imeli tehtne vzroke. Dovoljenje za trgovino deviz in valut so smatrali za veliko koncesijo in če so jo radikali sedaj vendarle dali, so to storili s težkim srcem in nikakor ne zaradi lepih oči gosp. Gosarja ali koga drugega. Tudi to »drobtino« so klerikalci dobili za svojo zaslugo, da so šli v vlado proti Hrvatom in da so borbo za avtonomijo Slovenije zavlekli v ropotarnico. Inozemsko posojilo. Pri divjanju za uspehi so se jim primerile še neprijetnejše stvari, kajti ljudstvo je treba obdržati v dobrem razpoloženju, dokler ne pride avtonomija. Tako jo »Slovenec« žaga v soboto na prvi strani s črkami cirkuških plakatov: »Mi-lijardno inozemsko posojilo. Ustvaritev zveze Slovenije z morjem.« Potem pripoveduje dalje mirno, kako se je v Newyorku izvršila emisija drugega dela zunanjega posojila od strani finančne skupine Blair - Shew. Zabeli pa to preprosto jed s sledečimi lojevimi ocvirki: »Nobenega dvoma ni, da je to velik uspeh sedanje vlade, ki je kljub zatrjevanju nekaterih krogov, da ne uživa nobenega zaupanja v inozemstvu, dosegla posojilo v višini čez poldrugo milijardo dinarjev.« — Dalje pa je debelo tiskan fonogram: »Ministrski svet je sklenil, da se takoj prične v Sloveniji z graditvijo treh novih želez- niških zvez, med temi tudi Slovenije z morjem!« Kakšna smola v samohvali! Ti amerikanski dolarji so druga tran-ša znanega Blairovega posojila, ki se je najelo na podlagi zakona iz leta 1922 in zoper katerega so klerikalci divjali, govorili, pisali, glasovali in bogve kako lagali po shodih. Kar naj prebero »Slovenca« in »Domoljuba« iz tistih slavnih dni, naj prebero stenografske beležke, pa bodo videli kakšne zasluge imajo pri tem. V tistem zakonu je tudi po moji in mojih tedanjih tovarišev zaslugi natančno določeno za kaj se ima ta denar uporabiti, koliko za Slovenijo za zvezo z morjem in za Št. Janž — Sevnica. Sedanji ministri nimajo nič za sklepati, nego samo točno paziti, da se ta denar drugam ne porabi, nego za one svrhe, kakor smo to tedanji zakonodajavci določili. Če pa te svoje dolžnosti ne bodo izpolnili, bodo zaprti, ker morajo zakon tudi gospodje ministri spoštovati. Slavno delegacijo slavnega dr. Korošca je torej kruta usoda obdarovala s tem, da bo morala pričeti graditi slavne Pucljeve železnice in da bo treba prokleto rafiniranih lažij, če bo hotela iz tega skovati za sebe kaj uspehov. P. Kje so naši prijatelji? Leta 1908 je Avstro-Ogrska pod pretvezo, da Srbija v Bosni in Hercegovini vrši agitacije v svojo korist, dosegla, da anektira (razglasi za čisto svojo last) te dve deželi. Leta 1914 je ultimatum Avstro-Ogrske Srbiji napisan v podobnem duhu, v njem ona zahteva, da se razpusti Narodna odbrana, češ, ker je vršila propagando v Bosni in Hercegovini in v ostalih pokrajinah izven Srbije. Na podobno stopnjo razvoja je stopila danes Italija s pogledom na Albanijo. Obtožuje nas pri velikih silah, da vršimo agitacijo za preobrat v Albaniji in da se pripravljamo na vojsko, posebno na albanski meji... Danes je stanje naše zunanje politike tako, da nimamo več pogoja govoriti po ovinkih, imeti obzire do občutljivosti tistih, ki nas oči-vidno za hrbtom varajo, a navidezno so naši prijatelji. Vprašajmo se, kaj bomo začeli, če se naenkrat znajdemo v stanju, podobnem od 1914. leta, ker smo tako osamljeni in naši prijatelji niso iskreni. Napake, ki smo jih naredili, se morajo brezpogojno in brez odlaganja popraviti. Dosedaj se je naša osamljenost poskušala odpraviti s prijateljsko pogodbo z Italijo in ta pogodba obstoji, ali kakšne koristi imamo od nje, ko »prijateljica« Italija izgublja živce in pada v razpoloženje bojaželjnosti ter draži na vseh koncih in krajih. V Italiji ni normalno stanje režima in ravno vsled te nenormalnosti moramo biti strašno oprezni; ne smemo vzeti za mero samega sebe, ko merimo fašizem, iz katerega lahko — danes ali jutri — izskoči iskra in napravi požar... Mislim, da imamo še toliko samostojnosti in dostojanstva, da se ne naslanjamo na prisiljena prijateljstva, ampak da se vodimo^ po nagibu naše narodne volje, našega narodnega čustvovanja, ker je to za nas prozorno kot steklo in nosi v sebi garancije za bodočnost. Naše oči so v duhu vprte, posebno danes, ko čutimo, da smo nafarbani, domov — na velike planjave vzhoda, odkoder smo prišli po naših pradedih in kjer, zdi se nam, da so še dane? sledovi naših zibelk. — Takole piše dr. Drag. Jankovič v beograjski »Politiki« od 24. t. m.; mi se strinjamo z njegovim mišljenjem. Bil bi naš narodni greh, ako danes ne napravimo onega, kar bi že zdavnaj morali narediti po ukazu našega porekla. — Naša narodna volja je za to in ta volja bi morala biti vodnik našim merodajnim či-niteljem v Beogradu, kateri so sel na žalost v svojih govorih v narod-' ni skupščini ob priliki sprejemanja proračuna ministrstva zunanjih <;adev ogrevali za vse nekaj dru-l gega od onega, za kar se ogreva naša narodna volja; danes tako važnega našega zunanje političnega vprašanja, t. j. odnosa med našo državo in Rusijo, se niso niti dotaknili, da bi se vsaj zavzemali za priznanje te naše edine nade iii zraven je pa še posebno zaniin i«^* okolnost, da so to bili govorniki? ki se smatrajo kot avtoritete naše' državne politike. Je že tako, čimi višji je, tem bolj je oddaljen od narodnih stremljenj. Častne izjeme sta v svojih govorih naredila: predsednik srbskih zemljoradni kov Joca Jovanovič in Črnogorec dr. S. Drljevič, pristaš črnogorske kmetske stranke, katera v svojih pogledih na našo usodo zadnje čase koraka v politični boj ramo ob rami s hrvatskim kmetskim pokre-tom, kakor naša stranka. Odločni sta se zavzela za zbližanje z Ru sijo. Ta dva moža ni niti najmanje pokolebala izjava, sicer temeljitega in cenjenega političarja in govornika dr. Voje Marinkoviča, ko priporoča v iskanju naših prijateljev. izključno evropsko racijonalm podlago (podlago čistega razuma) no, sta poslušala v svojih govorih tudi želje naših src, ker je ravni srce tisti slovanski »motor«, na kaJ terem se gradi nova naša domača slovanska omika. Poslušati v svojih stremljenjih in postopkih sami razum, to je enostransko, a kar ji enostransko, to je nepopolno; vse stransko je poslušati oba, da re čem, življenska motorja — razum in srce; vsestranost, to je popol nost, prirodnost, to je edino zdra vo. Saj tudi solnce, ako bi dajalo a sebe samo svetlost, ne bi bil pravo solnce; pravo solnce je on< ki nam daje poleg svetlosti tud toploto, ki nas v svetlobi tudi greje. A kakšno bi bilo to pravo soln ce, ako bi se pri njem, recimo, po »nekem višjem prizadevanju« obstoječa njegova svetloba razvijala t in večala na škodo njegove toplote lin ta toplota da bi končno opešala? Pravo zemeljsko življenje je posredno materijalno in duhovno življenje obenem, in prava kultura je tista, ki je osnovana na razumu in duhu. Krajnost razuma je zemeljska abnormalnost v dobro; zemeljska normalnost je harmonija (sklad) med razumom in duhom (srcem) in to bi bila kultura pameti in modrosti. Rešitev za nas je, da odvremo naše zavrto slovansko srce, ki je zavrto po ekstremu (skrajnosti) obstoječega razuma, ker, ko ga odvremo, bomo začutili posledico tega — ljubezen med ljudmi, katera ljubezen bo povod naše nove sloge, naše nove moči, naše nove zmage in ta ljubezen bo živ temelj za pojmovanje današnjih žalostnih društvenih razmer in za ureditev teh razmer na osnovi družabne pravice. Ljubezen vse razume in vse oprosti ter je v stalni borbi z lažjo in krivico. Dejanska ljubezen, to je pravo krščanstvo, to je živo krščanstvo — je sreča. Pomislite in poglejte v samega sebe: ali ljubezen izvira iz razuma ali duha oziroma njegovega transformatorja (prenosilca) — srca? Nikdar iz razuma, iz katerega izvira le hladni interes in cinizem (brezčutje — brezvestnost — neusmiljenje do bližnjega), kar je vzrok, da človek postane materialistično koristo-lovski sebičnež. In ta razum je generalni fundament naše evropske kulture, ki se imenuje s tujo besedo racijonalizem, kar pomeni kulturo čistega razuma. Vsled te naše kulture, res, mi smo pametni, ali nismo modri; mi smo svetli, a nismo topli; mi smo telesno siti, a duševno lačni; mi smo lepi za oko — lepi na zunaj, a prazni v naši notranjosti — v tistem, kar je živo — v duši, ker duša ni nič drugega kakor življenje v telesu, vsled. katerega življenja, zdi se nam, da je tudi telo posredno živo. In to življenje ne more umreti, zato ne, ker je življenje. Kdor ima moč »duševnega razumevanja«, naj »razume«! To so odlomki besed iz naše domače slovanske kulture, katere je pri nas tako malo, pa smo Slovani, ali z obiležjem vbrizgane tuje enostransko prečiščene kulture. Prava kultura bi bila, kakor smo že rekli, ona, ki bi se zgradila na razumu in srcu, ker prvi nam je potreben za proizvod našega vsakdanjega kruha, a drugi za dosego naše vsakdanje duševne hrane — sreče. Morda, kaj mislite vi? da bi v tej novi kulturi — pri obeh hranah — zopet začeli živeti povprečno življenje od 80 do 100 let, namesto danes, ko povprečno umiramo v 40. do 50. letu? Tole, kar sem tukaj napisal, je en majhen del tistega, kar me drži v želji, da bi se odnošaj med našo državo in »matjuško« Rusijo skrčil, kar mi stvar ja tudi vero. da je v misiji (poslanici — nalogi) nas Slovanov usodno tudi zapisan program za osvobojenje vseh užaljenih in ponižanih narodov na svetu, ker, vidi se že danes, da naša slovanska pravica stopa tiraniji (nepravični sili) za vrat. V tem je tudi naša slovanska človečnost. Delajmo za to našo človečnost in pri- čakujmo dostojne duhovne in ma-terijalne nagrade, ne samo lično zase, nego za nas vse in sicer, delajmo v veri, da nobena misel, nobeno delo ni izgubljeno. Zato: Bodita mi od srca pozdravljena spredaj omenjena poslanca iz našega skupnega kmetskega pokreta, ker sta tako smelo in brez ovijanja nastopila v naši narodni skupščini za naša stremljenja v naši zunanji politiki. Tale članek, prosim vas, smatrajte za glas iz naroda... iz tistega ga dela naroda, ki samostojno misli in ki še more samostojno čustvovati. Iv. Gol-Voj. Naš pokret. Neprijetni spomini. Pred desetimi leti smo imeli vojno in čutili smo jo vsi prav pošteno. Vse pa kaže, da so ljudje na različne vojne slabosti že precej pozabili, kar je končno dobro, ni pa prav. Taki težki nauki, kakor jih nam je dala vojna, ni da bi se pozabili kar tako. Pred desetimi leti smo prav pošteno stradali. Za vsak krompirček se je bilo skoro treba tepsti kar na življenje in smrt. Skoro še bolj, kakor so se tepli oni na fronti! Kruha ni bilo, masti ni bilo, da o drugih dobrih rečeh niti ne govorimo, Bilo pa je mnogo denarja. Toda danes vemo vsi, kakšen denar je bil to! Pravi denar je vojna požrla, prinesla pa nam je ničvreden papir. Ljudje, ki so imeli nekaj prihrankov v hranilnicah za starost, so danes reveži in berači. Dekle, ki so garale po dvajset in še več let in zlagale zlate kronice za svoje stare dni, si danes za vse svoje 20-letno delo kupijo lahko komaj en par čevljev. To je naredila vojna. Po vsi deželi imamo celo kopo invalidov. Brez rok ali brez nog, slepi in gluhi, se morajo ti reveži potikati okrog, da se prežive. Če ne bi bilo dobrodelnih in usmiljenih src, bi ti reveži morali umirati od lakote. Tudi to naredi vojna. Kmetje se še dobro spominjajo, kako so med vojno živino dobro prodajali raznim komisarjem in kak;o sijajno obdelana so našli svoja polja oni, ki so se vračali po vojni domov. Poljedelsko orodje zarjavelo, poslopja razpadla, hlevi pa prazni — in to so bile tudi dobrote vojne. To vse, kakor kaže, so ljudje že nekoliko pozabili. Zlasti mlajši ljudje, ki še niso bili v vojski. Nam se pa zdi prav in umestno, da se take stvari pokliče ljudem zopet nekoliko v spomin, in prav bo tudi, če starejši ljudje povedo tudi mlajšim, kaj je vojna. Jako dobro pa se je v vojni godilo bankirjem in velekapitalistič-nim vojnim dobaviteljem. Zato ti ljudje vojne še danes nimajo dovolj. Prav bi pa bilo, če bi enkrat tudi ta gospoda okušala vojne dobrote v prvih vojnih vrstah. Če bi imeli zakon, da bi morali v prvo vrsto tisti, ki vojske delajo, bi nikdar vojske ne bilo! To vidimo danes iz dogodkov na Kitajskem, kjer se tolčejo in morijo ljudje samo za angleški denarni žakelj! P. Enajsto pismo. Pri volitvah v konstituanto dne 2. novembra 1920 izvoljeni zastopniki HRSS, 49 po številu, niso odšli v Belgrad, ampak so se zbrali v Zagrebu. Sestavili so svoj lastni ustavni načrt, katerega temeljne misli so bile: najširša demokracija, človečanstvo in suverenost naroda. Boj St. Radiča v »Narodnem Veču« se je tu nadaljeval, seveda v drugi obliki in drugačnih razmerah, ^aša konstituanta, kakor znano, ni bila popolnoma suverena. Že prejšnja Vesnič - Koroščeva vlada je predpisala bodoči konstituanti takšen opravilni red, ki je njeno suverenost znatno okrnil. Tako je bilo vprašanje državne oblike (monarhija ali republika) rešeno že davno pred konstituanto. Prav tako je bila tudi politična in upravna centralizacija v državi de facto izvršena že v prejšnjih dveh letih začasnega »Narodnega predstavništva.« Vi-dovdanska ustava iz 1. 1921 je že obstoječe dejansko stanje samo še sankcijonirala. Poslanci hrvatske seljačke stranke so v posebni »Po-ruki«, naslovljeni na tedanjega regenta Aleksandra, katero so sestavili na svojih sejah dne 10. in 11. svečana 1920, izrekli, zakaj ne gredo v konstituanto. Povdarili so zlasti, da adrese »Narodnega Veča« z dne 1. decembra 1918, s katero se je izvedlo ujedinjenje z bivšo kraljevino Srbijo, ne priznajo za veljavno iz formalnih in stvarnih razlogov. V nadaljnem so se pritoževali, da se je na Hrvatskem od tega časa dalje uvel režim batinanja in nasilja, da se namerava Hrvatsko nenaravno razkosati na male oblasti, da se na čelo občin samovoljno postavljajo malovredni komisarji, ki javno izpovedujejo, da je njihova naloga upropastiti domača občinska gospodarstva ter končno nad tem, da se hoče novo državo graditi zgolj nasilno, brez sporazuma s hrvatskim kmečkim narodom. Borba se je torej nadaljevala doma, izven parlamenta, pokret se jo čedalje bolj in bolj širil ter se je vedno jasneje kazal kot socijal-no gospodarsko gibanje v svetovni vojni duševno probujenih kmetov in tudi delavcev. Pri naslednjih volitvah v parlament so se glasovi HRSS skoro podvojili. Za njene kandidate je bilo oddanih blizu pol milijona glasov. Gibanje se je razširilo na Dalmacijo, Bosno, Hercegovino, Vojvodino in tudi na Slovenijo. Tudi sedaj še so izvoljeni poslanci HRSS ostali doma, pritisk vlade in upravnih oblasti na pristaše in voditelje gibanja pa je postajal vedno hujši. Meseca julija leta 1923 je bil Radič primoran odpotovati v inozemstvo. Šel je brez potnega lista, naravnost v London, kjer je njegov prihod uradno javil svetu angleški dopisni urad Reuter. Tu je ostal pet mesecev, imel je dosti predavanj v raznih angleških društvih o naših razmerah, ter je stopil v ožje stike tudi z nekaterimi ministri tedanje delavske vlade na Angleškem, zlasti z Hendersenom, ki so se hoteli podučiti o naših političnih, a tudi gospodarskih prili- kah. Po petih mesecih se je preselil na Dunaj, kjer je ostal zopet pet mesecev, a za dva meseca je na povabilo čičerina odšel celo v Moskvo. Slovence utegne zanimati, da se je prvo vprašanje, ki ga je nanj stavil čičerin, sovjetski komisar za zunanje posle, tikalo njih. čičerin jo namreč prosil Št. Radiča, da mu na karti pokaže, kje je prava naša narodna meja v Primorju in koliko slovenske narodne zemlje si je vzela Italija. Nadalje ga je zanimalo, kako so Slovenci politično orijenti-rani ter o njihovi kulturi. Če niso morda nezavedna »reakcijonarna masa« (izraz Marxa za slovanske narode bivše Avstrije po letu 1848), ki so in bodo vedno le slepo orodje v rokah svetovne reakcije? V tem mnenju ga je potrjala zlasti okol-nost, da je vodja največje slovenske politične stranke duhovnik (g. dr. A Korošec). Radič je čičerinu opisal Slovence kot visoko kulturen in politično zaveden kmečki narod, a g. dr. Korošca je primerjal celo z znanim belgijskim kardinalom Mercierjem. Ko je 1. 1924 prišla na vlado Davidovic - Koroščeva koalicija, brez HRSS v parlamentu ni imela večine, pa se je zaradi tega obrnila na i Št. Radiča na Dunaju, da ji v parla-; mentarno pomoč »posodi« svoje po-jslance ter jih pošlje v Beograd. To tse je zgodilo, in Radie se je 12. av-'gusta 1924 s potnim listom, ki ga mu je izstavilo »Društvo narodov«, vrnil v domovino. Toda ta vlada je padla že po par mesecih nesrečnega vladanja in na vlado je prišel takozvani »PP re-,žim«, ki je razglasil nad HRSS komunistično »Obznano«, zaprl vse (člane vodstva stranke, a dne 5. januarja 1925 tudi Radiča samega. Kljub temu, da je redno sodišče člane strankinega vodstva ponovno | oprostilo, so vsi ostali v zaporih vse j dotlej, dokler ni bil 1. 1925 sklenjen | takoimenovani ^narodni sporazum«. Volitve dne 8. februarja 1925 ;so se izvedle pod znanim nasiljem. HRSS je bila razpuščena, njeni ar-ihivi zaplenjeni, mnogo izrazitejših jnjenih pristašev brez dokazane ■ krivde vrženih v zapore, njeni li-jsti ustavljeni, prepovedani vsi nje-jni shodi in sestanki organizacij ter | onemogočena, vsakršna volilna agitacija. Kljub vsemu temu, pa je hrvatska seljačka stranka tudi sedaj sijajno zmagala, njeni glasovi so zopet narasli in dobila je 70 mandatov. Gibanje se ni dalo več zatreti. Po tej veliki zmagi se je pokret bolj in bolj konsolidiral kot izrazito socijalno - gospodarsko gibanje kmečko - delavskih množic, postal je splošno državni politični in vsled tega tudi gospodarski faktor. Gibanje temelji slej ko prej na načelih demokracije, človečnosti (so-cijalnosti), kmečkega gospodarstva in narodne suverenosti. A. Prepeluh. ___ Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo ^PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse flruge ! 4 jflp- Pridobivajte naročnikov Iz zunanje politike. Balkan. Vojna nevarnost je za enkrat minula. Italija in Jugoslavija se bosta direktno pogajali. Italija zahteva ratifikacijo nettunskih konvencij, proti katerim se je boril prejšnji trgovinski minister Krajač, ker so proti interesom našega naroda. Jugoslavija pa zahteva odstop italijanskega poslanika Bodrera v Beogradu, ker se on smatra za glavnega krivca časopisne kampanje proti naši državi in revizijo ita-liiansko-albanske pogodbe. Ugleden francoski list piše, da je italijanska vlada sporočila naši državi, da prijateljska pogodba naše države s Francijo nasprotuje prijateljstvu z Italijo. Ta italijanska nesramnost je v očividnem nasprotju z »Društvom narodov«, toda »Društvo narodov« je prešlo molče preko tega. Albanija je faktično že v rokah Italije. Vse kar se gradi v Albaniji, se gradi z italijanskim denarjem. Albaniji so naprtili veliko posojilo, toda to posojilo se rabi le za investicije italijanskih podjetij, obresti pa mora plačati Albanija. Vsi njeni dohodki so pod kontrolo italijanskih bank. Kar je Italija naredila z Albanijo, bi hotela tudi z nami. Tiranski pakt bi enkrat skoro povzročil vojno, v drugič jo gotovo bo, zato je revizija tega pakta prepotrebna, da se ohrani svetovni mir. »Balkan balkanskim narodom« je edina rešitev svetovnega miru. Kar je bilo pred nekaj leti skoraj nemogoče, se je danes udejstvi-lo. Bivši bolgarski kmetski poslanec dr. Kostov, je s svojim predavanjem »Zbližanje Bolgarije in Jugoslavije« doživel v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani velike uspehe. Ideja združitve napreduje tudi med Srbi, zakaj to je nujnost, ki ni samo potrebna za okrepitev položaja slovanskih narodov na Balkanu, ampak tudi za evropski mir. Madžarski ministrski predsednik Bethlen je v Rimu sklenil prijateljsko pogodbo z Italijo in dobil tudi izhod na morje v italijanski luki Reki. Zopet nov neuspeh naše države. Rusija. Rusija se vedno bolj in bolj kon-solidira, vendar je tudi tam opažati znake krize, ki vlada v drugih evropskih državah. Kupna moč prebivalstva je majhna, industrija trpi vsled tuje konkurence, radi če- sar je vpeljala Rusija zelo visoke carine. Politični uspehi Rusije so zelo veliki. Na Kitajskem je njen vpliv zelo velik, in tudi v baltiških državicah njen vpliv prevladuje. Ker je Čangcolin dal preiskati rusko poslaništvo v Pekingu je Rusija vložila protest in odpoklicala svojega poslanika. S tem so pretrgani vsi diplomatski odnošaji in nevarnost nove vojne je tu. Po nekaterih poročilih je mandžurska konjenica že vdrla na Kitajsko. Kitajska. Revolucijonarna kantonska armada prodira naprej proti severu, proti glavnemu mestu Pekingu. Inozemci zapuščajo mesto. Angleži so v silnih skrbeh radi držanja Francozov, ki se na skrivaj pogajajo s Kantonci glede svojih koncesij. Pogajanja teko ugodno, kar so da sklepati iz tega, ker francoske banke v Šanghaju dajejo hipotekama posojila. To je obenem tudi znamenje, da rusko-francoska pogajanja, ki se istočasno vrše v Parizu, ugodno zaključujejo. Kakšen načrt imajo Kantonci, je razvidno iz intervjuja kantonskega zastopnika v Parizu: 1. združitev cele 'Kitajske v eno državo, 2. mala posestva ostanejo še nadalje privatna lastnina, dočim se veleposestva ali razdele, ali pa podržavijo, 3. istotako se podržavijo industrijska podjetja, 4. zunanja trgovina se mo-nopolizira, 5. dolgovi se uredijo na ta način, da se bodo le oni dolgovi priznali, ki so se porabili za grad-bo železnic, cest in podobni, 6. kakih parlamentarnih volitev ne bo, ker je itak ves narod za stranko Koumingtana, ki vodi ta osvoboje-valni boj. Iz tega se vidi, da je ta borba kitajskega naroda obenem narodna in socijalna. Vse vesti o razkolu v stranki so se izkazale za neresnične ali vsaj pretirane. Za Kitajsko pride probujajoča se Indija in drugi kolonijalni narodi. Ti narodi, o katerih mislimo, da so malo kulturni, se bijejo za svojo svobodo, žrtvujejo vse, magar svoje življenje. Sedaj pa poglejmo malo bližje. Tudi nas pritiska k tlom različna tuja gospoda. Ni nam treba tvegati življenja, ali mi se strašimo tudi malih žrtev, zato je naše osvobojenje še daleč. V tem oziru si moramo vzeti za zgled Kitajce, Indijce in druge narode, le če bomo posnemali te, bomo prišli do svobode. plačuje in kdo ne! Za »liberal-stvo« ali za »klerikalstvo« v knjigah amerikanskih bankirjev ni nobene rubrike in na to ne dajo nič. Imajo pa rubrike, kjer stoji natanko zapisano, kdo plačuje in kdo je »pufar«. Naša država pa je svoj dolg v Ameriki spravila v red. To pa se ni zgodilo šele sedaj, ko sede klerikalci na ministrskih stolčkih, ampak naša država je uredila svoje obveznosti napram Ameriki že zdavnaj prej, in sicer takrat, ko so sedeli na vladi radičevci. Takrat je poslala naša vlada v Ameriko posebno komisijo v ta namen, v tej komisiji pa sta bila tudi dva Slovenca: doktor Shvegel z Gorij pri Bledu in ravnatelj Matjašič. Takrat se je dvignil kredit naše države v Ameriki in ne šele sedaj. 0 klerikalcih v Sloveniji pa v Ameriki nihče niti ene same črke ne ve. Če torej »Slovenec« trdi, da je sklep posojila v Ameriki pod ugodnimi pogoji »zasluga« SLS, se prav debelo moti oziroma se diči s papovim perjem. P. Dopisi. Gorenjski predal, Že zadnjič tov. urednik, sem obljubil, da poročam o uspehih klerikalcev; tega za velikonočne praznike ne smem ostati dolžan. Gorenjska se divi uspehom SLS. In teh je nebroj. Za orlovske domove (teatre) so začeli kopati temelje, še Lesce bodo tako srenčne, da zgradijo svoj teater. To bode še luštno. Mesto, da bi se v gospodarskih institucijah delalo naprej, se je pričela gonja proti uradni-štvu. Pade! je Sancin, šef oddelka za kmetijstvo, ki si je nebroj zaslug iztekel za gorenjsko sirarstvo, plan-šarstvo, kmetijske podružnice, z eno besedo, bil je pravi oče kmetijstva v ljubljanski oblasti. Bil je pravi primorski fant, poznal težave našega kmeta, vedel, da mu je treba na vseh poljih zadružništva. Ali imel je to napako, da ni bil klerikalec, kakor večina primorskih fantov ni. Klerikalna metoda je, da če tudi še lahko dela službo, mlad, čvrst, sposoben, marš v pen« zijo, saj kmet dobro stoji pod klerikalno vlado in lahko plača penzijo-ne. Njegovo mesto je zasedel živi-nozdravnik, zakaj ne agronom? Da ozdravi morebiti kmetijski oddelek neklerikalnega duha. Koliko časa se bodeš ti kmetska para še bala hudiča v volilni škatli? Za njim takoj so začeli leteti drugi, med njimi tudi šef prosvete tov. dr. Lončar. Poštena, nepristranska oseba, ki je imel zasluge, da se je učitelj-stvo zedinilo, koliko klerikalcem je ustregel brez ozira, da on tega mišljenja ni in to je bil glavni greh, marš stran. To zato, kmetska para, ker se bojiš rogača v škatli. Enako g. Bukovec, referent za čebelarstvo. Koliko zaslug za čebelorejo je že storil in koliko bi jih bil še. Pa kaj to, ni klerikalec, marš v penzijon. Koliko drugih uradnikov je zadela ta šiba božja. Toda vedite, da bodemo z obrestmi vrnili, če tudi tega do sedaj nismo izvajali, Samo toliko bode razlike, da ti v penzijon ne bodo leteli. Za temi junaškimi deli so prišli cestni odbori, kajpada, delovne ljudi se mora odstraniti. Take, ki žrtvujejo čas, lastni denar in svoje zdravje, se mora odstraniti, da bi ljudstvo ne videlo, kaj ti ljudje narede. Tov. župan Vidic, splošno priljubljena oseba, je zgradil s svojimi tovariši blejski most. Založil je svoj denarxin velikansko truda v to. Da se ta denar odplača, se je ustanovila mostnina. Sedaj pa pravijo, da jo bodo odpravili in so res poslali 9. aprila nek avto, ki je ogledoval most. Župan Vidic je pojasnil, da naj povrnejo stroške, ali pa na deželni cesti most naredijo. Ali ni škandal pri vsej klerikalni moči, da na poletno rezidenco Nj. Vel. kralja morajo graditi most privatniki, oblasti pa gledajo ali pa z avtomobili opazujejo, kako se gradi most. Saj se vsipa v Slovenijo med in mleko, denarja na milijone, plačajte most in hvaležni bodite, da so vam ga privatniki zgradili. Če bi ti ne zgradili mosta, se bi najbrže še danes s kišto vozili. ali pa še tisto ne. Vprašajte rajši, koliko še manjka, plačajte in mostnine bo konec. Kako veliko delo je bivši klerikalni cestni odbor izvršil v svoji 13 letni funkciji, ko so zgradili most v Radovljici. Tam so mojstri zaslužili po 10 Din na uro, delavci pa, kvalificirani, pravi zapisnik sej. po 5.50 Din. Ali to ni plačal g. načelnik in odbor, ampak davkoplačevalci, tako je, pa nič drugače. Ta cestni odbor, ki ga je »Sovenec« tako povzdigoval v zaslugah, je pa že v lanskem letu plačal iz cestne blagajne 5000 Dirt radovljiški, 5000 Din blejski cestni odbor ing. Kasalu za napravo načrta, do danes pa še o mostu ni duha ne sluha in še se govori celo, da bodeta cestna odbora še morala prispevati pol milijona dinarjev. S teatri, nasilnimi razpusti, ali da gonite, kar ni vašega, v penzijon na račun davkoplačevalcev, tudi Gorenjske ne bodete osrečili. Kar tako naprej, pa se tudi kmetje ne bodo vraga v škatli bali. Ako ne smejo delovati od ljudstva voljeni odborniki, potem je še manj treba onim, ki jih vaša milost obsenči, da bi za vaše delo nosili odgovornost. A. Iz Suhorja. Dovolite tudi nam občanom občine Suhor nekoliko prostora v našem kmečkem glasilu. Moram poseči nazaj na volitve v oblastno skupščino. Naši klerikalci so bili še prepridni z agitacijo za SLS, a gotovo najagilnejši je bil sam g. dekan Pavlovčič. Šel je v svoji gorečnosti in ljubezni do naše stranke tako daleč, da je na dan volitev po pridigi prebral neko pismo, katero da so mu baje pristaši naše stranke pisali. Pismo je obsegalo res nesramno vsebino. Toda zakaj ni g. dekan enemu naših pristašev to pismo izročil, da bi se bilo malo zasledovalo pisca, ali pa ga izročil orožnikom? Ker poznam naše pristaše, dvomim, da bi bil kateri od nas tisto pismo pisal. Čudno je, da bi ga bil g. dekan ravno ta dan ali pa dan preje prejel. Sumim, da je bilo to pismo po vsej priliki pisano od kakega pristaša SLS, da bi v zadnjem trenutku — ker po maši pride imjveč volilcev n« volišče Posojilo v^meriki, Znana je povest o sraki, ki se je krasila s pavovim perjem in rekla: »Poglejte me kako sem lepa!« To pripovedko poznajo tudi naši klerikalci in jako radi posnemajo — srako. Nekaj slučajev za dokaz: »Slovenec« je dne 9. t. m. sporočil svojim bralcem, da je naša vlada zaključila v Ameriki posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev (skoro 1600 milij, dinarjev) pod ugodnimi pogoji, kar da je »zasluga« Slovenske ljudske stranke, češ če bi klerikalcev ne bilo v vladi, bi posojila sploh ne bi dobili ali pa pod zelo neugodnimi pogoji. Nas je potegnilo prav pošteno na smeh, ko smo to brali. Da bi se za SLS in za njeno politiko tako zelo zanimali v Ameriki? Ta je pa že bosa! V Ameriki se za klerikalstvo in liberalstvo na Kranjskem še manj brigajo kot za lanski sneg! Pač pa se v Ameriki jako ze: lo brigajo asa to, kdo svoje dolgove jar* Nobena Ideja ln nobena misel ul zmagala brez žrtev. H^L —— ............................................................rimi-------t--------------------— ■■■■■■MBMMMMaMMMMMi » t iCftramv iiim w i—mf onemogočil našo stranko ter jo moralno pobil. Imeli smo tedaj tudi v Suhorju nekak »bombni atentaU. Kljub tej bombi je pa naša stranka dobila 172 glasov in SLS komaj nekaj nad 50. Po volitvah je pa vse pozabilo na ono pismo, čeprav je rohnel g. dekan, da bode zadevo zasledoval. G. dekan je sumil, mi pa sumimo z isto pravico in dolžnost njega je, da to našo sumnjo z dokazi pobije, drugače se bode ta naša sumnja prelevila v prepričanje. Čitam vse časopise in čudim se, da se je neko stvar prezrlo, ali pa ni bilo za to stvar, katera ni tako malenkostna, zadosti zanimanja. Za SLS časopise se ne čudim, pač pa za naše in za SDS. Zakaj ne bi kmet vsa dela SLS poznal? Do sedaj je moral vsak kmet, oziroma vsak državljan, če je kupil vino bodisi za lastno osebo ali za svoje delavce, od tega vina plačati državno trošarino in občinsko doklado. To vse so morali plačevati tudi duhovniki od svoje vinske bire, cerkovniki in organisti. Pred par tedni se je pa to predrugačilo. Duhovniki in cerkovniki kakor tudi organisti bodo oziroma so že prosti plačevanja občinske doklade, izvzeti od te ugodnosti so pa eventuelni organisti učiteljskega stanu. Ne vem, ali imajo gg. učitelji toliko več dohodkov, da lažje te doklade plačujejo, ali pa merodajni faktorji žele, da t?i se učitelji kot organisti vinski biri odrekli? — Kaj pa kmet, ta uboga para, kateri nima lastnega vinograda in rabi za svoje delavce ali pa pri bolezni vino? Vino mora kupiti ter plačati od tega vina, če ga kupi tudi le 10 1 od kakega vinogradnika, ves državni in občinski davek! Ta revež tedaj lažje plača vse, ko mora vino kupiti, kakor pa tisti, ki dobe to vino pol zastonj! — Ker že pišem, naj iztresem ves »žakelj«, morebiti bode tudi ta zadeva kakim župljanom odprla oči, da se bodo bolj brigali, kakšne ljudi imajo za cerkvene ključarje, kake odgovornosti in pa kako se upravljajo, popravljajo in v kakem stanu so na-darbinska gospodarska poslopja. Mi smo pri nas, sedaj seveda ne več, imeli popolno zaupanje v pametno gospodarstvo našega g. dekana. Ta naša zaupnost, pa tudi brezbrižnost, nas bo pa sedaj, če bode predlog g. dekana končnoveljavno potrjen, precej stala. Zadeva je sledeča: Prednik sedanjega g. dekana je kupil za svoj lastni denar, ne za cerkveni in ne za denar župljanov, star kozolec in ga postavil na nadarbinski zemlji. Po njegovi smrti je vso nadarbino prevzel sedanji g. dekan in tudi ta kozolec. Ker ga pa ni letno popravljal, je vihar 1. 1912. kozolec podrl. Ključarja sta bila dva užitkarja in sta še sedaj, od katerih se ne da nič iztirjati za kako pogreško. Leta 1913. sta sporazumno z g. dekanom stolpe kozolca prodala tukajšnemu občanu za 140 kron, drugi slab les so deloma prodali za kurjavo, deloma pa porabili v župnišču. Preteklo je celih 15 let, odkar ni kozolca in ni se ga doslej pogrešalo, ker drugače bi se bil g. dekan prej zmislil na njega. Sedaj pa naenkrat zahtevajo nov kozolec na račun župljanov rim. kat. obreda. Pripomnim mimogrede, da je v naši občini skoraj tretjina grko-ka-tolikov, kateri spadajo v verskih dolžnostih pod župnijo Drage občina Radatoviči. Zakaj sedaj naenkrat to-I lika sila za kozolec, ko se je prej iz-|hajalo brez njega do prednika g. de-Jkana in tudi sedaj 15 let? Saj nima pri nas nad dve tretjini kmetov kozolca! Toda stvar je v tem. Sedanji uživalec nadarbine je prejel kozolec inventarično in ga bode treba v do-glednem času izročiti nasledniku, ker ima g. dekan že nad šest križev. Kozolec mora biti ob predaji tukaj, toda na oegave stroške naj se postavi? Kriva je predvsem malomarnost g. dekana. Zakaj je prodal stolpe kozolca? Takrat bi bila stavba nazaj postavljena za največ 200 kron, ker je bilo dosti dobrega lesa. Sedaj bode pa veljalo vse do 26.000 Din. Zakaj se ni zmenil užitkar za kozolec pred 6 leti, ko je vsak otrok imel 100 Din v žepu, ampak šele sedaj, ko nima kmet niti za sol? Ljudstvo je do skrajnosti razburjeno, če bodemo morali res ob naših stroških poslopja delati. Pazite tedaj, kmetje, na nadarbine, če nočete imeti takih sitnosti kakor mi Suhorčani in glejte, da boste imeli, kakor sem že omenil, materijalno podkovane cerkvene ključarje. Mi občani bi želeli, naj bi g. dekana premestili na pravo dekanijo v Semič, k nam naj pa pride mlad, delaven človek ali pa kak kaplan, ker mislim, da z nadarbinskim posestvom, ki je najlepše in največje v občini, letna bira do 80 mernikov pšenice ter blizu toliko veder vina, bi že lahko dva duhovna dobro izhajala. Saj smo ob bolezni g. dekana, ali pa če je na potovanju (primerilo se je že) cel teden brez maše, a biro le dajemo. Če kdo nanaglo zboli, bi moral v Metliko do bližnjega duhovpa po zadnjo dušno tolažbo, kar je pa zvezano s prevelikimi stroški, ker smo 1 uro oddaljeni od Metlike, nekatere vasi naše fare pa nad dve uri. Pred 5 leti, ob priliki birme, nam je pre-zvišeni g. škof obljubil kaplana, a ga ni še do danes in ne vemo, ali jih ni na razpolago, ali ga pa ne želi naš g. dekan, da ne bi moral deliti bire. Vsekakor bi radi pojasnila. Sv. Lenart nad Laškim. Naš lep gorski kraj je pretečeno cvetno soboto dočakal svoj — že davno že-ljeni cilj— prvi živinski sejm. — Obisk sejma je bil, vkljub slabemu vremenu, tolik, da je zadivil celo one, ki so bili tej — za naš izrazito živinorejski kraj zelo potrebni napravi — tajno ali pa javno nasprotni. — Prignane je bilo čez tristo glav goveje živine. Videti je bilo krasnih volov, lepih telic in tudi krav. Pa še enkrat toliko bi bilo živine, ko bi bilo za sejm pravočasno razglašeno. To, kar se je prignalo, je bilo največ iz domače občine in najbližjih sosednjih občin. Drugi sejm bo 5. julija. — Dosti je bilo truda s strani tov. župana in celega občinskega odbora, da se je sejmišče dobilo v zakup in potem pravočasno opremilo. Pohvaliti se mora tudi požrtvovalnost, ki so jo kazali vsi občani, z malimi izjemami, pri darovanju lesa za sejmišče in potem postavljanju rant (ograj). Najlepša hvala posebno vsem: iz Lok, GrahovŠ, Trat in drugim, ki niso naše občine, a so vendar darovali mnogo lesa in nekateri celo pripeljali. — Franc Tovornik. Sromlje. Na tiho nedeljo jfe imel naš častiti g. župnik začetni govor pri pridigi s »Kmetijskim listom«, 'češ, da ni verski ter da ga naj vsi vrnejo, kdor je naročen na njega, kajti nobena krščanska hiša ne sme nobenega nekrščanskega lista imeti naročenega. Kaj sledi iz take pridige, si lahko, g. urednik, sami predstavljate, tudi naši tovariši so bili razburjeni radi takih izvajanj v cerkvi od božjega namestnika, zatorej na belo nedeljo vsi na sestanek, da se pogovorimo za naše kmečke koristi, prepotrebna dela in tako s tem odgovorimo našemu prečastitemu na njegova izvajanja v cerkvi. — Dne od 8.—o9. marca t. 1. je tovarišu Fr. Kos-u, posestniku v Curnovcu, iz hudobije ali kako drugače zažgal nekdo vinski hram, kjer je imel imenovani še čez 40 hI vina, pogorelo mu je vse do tal, tudi vino, 3 vinske stiskalnice, čez 400 hI vinske posode itd. Preko 500.000 kron ima škode, a zavarovan ni niti za desetinko škode. Z našim tovarišem vsi sočustvujemo, pri vseh drugih letošnjih nesrečah, še ta ogromna škoda. Za sedaj to, drugič več ali bolj veselih novic. S tovariškim pozdravom naročnik »Kmetskega nekrščanskega lista«. Shodi In razne pri Sromlje. Pošilja se vsem odbornikom in zaupnikom okoliša občine Sromlje poziv, da bode reden odborovi sestanek za odbor in organizacijo SKS v nedeljo 24. aprila t. 1. v Sromljah, gostilna M. P^tan po prvi službi božji. Seja okrajnega odbora Slovenske Kmetske Stranke Šmarje—Rogatec—Kozje se vrši v nedeljo dne 24. aprila ob 2. uri popoldne pri Smehu v Mestinjah. — Predsednik. Vel. Dolina. Občni zbor krajevne organizacije se vrši v nedeljo 24. aprila ob 2. uri popoldne v gostilni Jožeta Lazanskija, ml. Jesenicc. V nedeljo se je vršil pastirski tečaj na Jesenicah. Tečaj je vodil načelnik planinskega od- bora Ivan Ažman. Mnogobrojna udeležba nad 150 pastirjev in pa-staric in zastopnikov srenj in sosesk je sledilo važnim predavanjem. Čudno je pa bilo, ko imamo tri oblastne poslance, da na ta važni tečaj ni niti eden prišel in slišal želje planincev-planšarjev. Taka je skrb klerikalcev ob njihovi moči za naše planšarstvo. Obširnejše bomo poročali prihodnjič. Kozje. — Krajevne organizacije Slovenske kmetske stranke za Kozje, Zdole in Veternik sklicujejo svoje občne zbore v nedeljo dne 1. maja po prvi sv. maši v gostilni Ivana Kuželja v Kozjem. Vabi se pristaše kmetskega gibanja tudi iz sosednjih občin. Poroča član načel-stva stranke iz Maribora. uj edin je Jugoslavije in Aleksandra Stambolijskega, velikega voditelja bolgarskih kmetov, že krije več let hladna zemlja, toda njegova ideja, ideja združitve vseh južnih Slovanov v eno državo pod kmetsko zastavo se širi in vedno bolj in bolj pridobiva tal v naši javnosti. Bivši kmetski poslanec in ožji sodelavec pokojnega Stambolijskega dr. Kostov je imel v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani predavanje o združitvi Bolgarije in Jugoslavije v eno državo. S to mislijo je bil prežet ves bolgarski narod po zaslugi bolgarske kmetske stranke, ta pa žalibog ni našla odmeva pri bratih Srbih. »Niso bili moji najtežji dnevi, ko sem bil v ječi, ampak najtežji dnevi s0 bili za mene, ko v Beogradu niso verjeli v mojo iskrenost.« To so besede Stambolijskega, ko se je vrnil iz Beograda, kjer ni našel razumevanja. Razumemo, zakaj ni našel v Beogradu nobenega odmeva, saj niso bili beograjski gospodje izraz ljudske volje. Oni gospodje so se bali, da bi zmagoslavni kmetski pokret prestopil bolgarsko mejo in prišel med srbske, hrvaške in slovenske kmete in tedaj bi njim za vedno odklenkalo. Ljubljana se je V sijajnem številu udeležila predavanja dr. Kostova. Nabita unionska dvorana je doka- zala, da Ljubljana in z njo ves slovenski narod komaj čaka dneva, ko bo od Jadranskega do Črnega morja vihrala ena zastava. Toda ne smemo biti polovičarski. To misel je prva sprožila kmetska stranka, stranka, ki ima svoje korenine v narodu. Ideja združitve Bolgarije in Jugoslavije se more izvršiti le na podlagi kmetskega pokreta. Tisoči in tisoči bolgarskih kmetov so umirali za to idejo in morda bodo tem sledili še tisoči predno se bo vres-čilo. Naša stranka je vedno in ob vsaki priliki povdarjala potrebo te združitve in potek dogodkov nam je dal popolnoma prav. Bela Ljubljana je manifestirala za bolgarski narod, toda te manifestacije se bodo popolnoma izgubile, če bo še nadalje mrzla proti kmetskemu pokretu, zakaj brez zmage kmetske misli ni združitve Bolgarije in Jugoslavije. -i^ Nabirajte naročnike za »KMETIJSKO MATICO«! .........II..... ^^"■""■'■—IMnMffllllllUlIlll II IIIMIBlI II lil ■■IIIHBIIIIIII 0 IIJIlUl—MlIliMMUllli—LilllL Razne polifiene SLS v vladi. Popolno zakonodajno avtonomijo bo dobila Slovenija že prihodnji teden. Kaj bodo imeli kmetje in delavci od tega? »Slovenec« je poročal v soboto z velikim pompom, da je finančni minister dovolil ljubljanski borzi trgovino z devizami. Priznamo, da je trgovina z devizami za ljubljanske veletrgovce jako važna in za kakšnega špekulanta tudi dobičkanosna stvar, toda kmetje in delavci od tega ne bodo imeli prav nobene koristi, ravno tako tudi mali trgovci ne. Take »pridobitve« dokazujejo le to, da se Slovenska ljudska stranka mnogo briga za koristi velekapitala, za delavce in kmete pa precej manj, kar je dokazala s tem, da ni prav nič znižala davka na ročno delo, še manj ga pa odpravila. Kar govore in pišejo klerikalci o skrbi za male ljudi, je le pesek v oči, da zbirajo pri volitvah kroglice manj poučenih ljudi v svoje skrinjice. SLS in krščanski socijalisti. Kakor znano, gre vsa politika SLS za tem, da združi pod svojo zastavo vse stanove brez razlike na zelo različne in dostikrat si celo nasprotujoče interese posameznih slojev. Kdor ima oči, da gleda, ta vidi in spoznava, da vlada in mora vladati med delavci in podjetniki velikansko interesno nasprotstvo, ki se ga ne da premostiti niti z vero, tudi z našo ne. Katoliški ali pa protestan-tovski delavec hočeta in bosta vedno hotela večjo plačo, katoliški in protestantovski podjetniki pa bodo vedno zahtevali od delavcev več dela in jim hoteli dajati nižje plače. Ravno tako bo vladalo večno nasprotstvo, med mestnimi obrtniki in kmeti. Eni hočejo orodje čim dražje prodajati, drugi pa svoj živež. Vse te staroznane stvari pa klerikalcev ne ovirajo, da ne bi zbirali pod svojo zastavo tudi delavcev, čeprav je SLS v svojem jedru kapitalistična in v socialnem oziru konservativna stranka, kljub lepim besedam, ki jih ima za delavstvo. To se je doslej še vedno pokazalo v dejanjih, ko se je SLS v odločilnih trenutkih vedno postavila na stran kapitala. Izkušnja in zgodovina tudi kažeta, da se je »krščansko so-cijalna «delavska organizacija doslej vedno morala ukloniti zahtevam kapitalistične SLS, ki ima glavno besedo v politiki SLS. To je seveda- krščanske socijaliste silno dražilo in že se je bilo bati razkola. Da razkol preprečijo, so kapitalisti SLS vendarle pristali na to, da postane krščanski socijalist dr. Gosar minister za socialno politiko, češ »saj itak ne bo mogel nič narediti.« Toda dr. Gosar se je začel prav temeljito baviti z vprašanjem reorganizacije Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Delavske zbornice in Pokojninskega zavoda v Ljubljani. To so zavodi, kamor se stekajo milijoni in milijoni. To zanimanje dr. Gosarja pa je kapitaliste v SLS silno razburilo. Spoznali so namreč, da bi vtegnil dr. Gosar pri omenjenih zavodih spra- ljubljansko delavstvo, zlasti še na socialiste in komuniste, da pojdejo ž njimi. Na razne delavske »voditelje«, ki se danes nahajajo v službi roča iz Maribora sledečo nekrščan-sko vest: »Na enoletni specialni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bivši kmetijski minister Pucelj obeh zavodov, bodo klerikalci res odpravil veronauk. Tedaj je med lahko pritisnili, kajti kruh je kruh. našim vernim kmetskim ljudstvom Koliko vprašanje pa je, če bodo hoteli delavci - volilci kar na sle- viti v razne službe in na dobro plačana mesta pred vsem svoje pristaše iz delavskih vrst oziroma iz vrst krščanskih socialistov, ki bi „„ u .. • . . na ta način postali zelo neodvisni; .t,?!- t od™ne , -.V,r —---------> od kapitalistične milosti SLS (do- 'dltelle5I Tudi ukaj se vidi, kakor da se na tej šoli poučuje verouk. slej so bili namreč in so še krščan- j po™d> da odlwu].e/, /lov.enskl Dosedanji katehet g. M. Petelinšek politiki v prvi vrsti želodec in la- hodi zopet poučevat na omenjeno kota- šolo.« — Že ob zadnjih volitvah so Iz Ljubljane. Enkrat so imeli v....... Ljubljani občinski svet. Občinski svet je bil že skoraj na tem, da sklene, da se napravi pri Medvo- j šole. Takrat sem ta greh prišteval dah velika elektrarna za Ljubljano! na račun tistih malih agitatorjev, in vse je bilo že v najlepšem redu. j ki sploh ne vedo nič o politiki, pa ni eselesarskih kapitalistov proti ■ naenkrat pa položi brihten morajo zato zlorabiti verska čustva nameram dr. Gosarja zakotne jn- lmožakar sv°i Prst navpik na čelo (našega naroda in govoriti take trige, da se pri imenovanih zavo-!in zine: >tfa> kdo bo Pa Pri elek- ostudne laži. Da pa to zapiše sedaj dih ne bi pregloboko usidrali kr- trarn' za »hausmajstra?« 0 tem,še »Slovenec«, je znak skrajno ab- velevažnem vprašanju so gospodje normalnih časov, v katerih živimo, mestni očetje tako dolgo razprav- i Da bo jasna vsa podlost takšne agi-Ijali, dokler jih ni vlada razgnala. tacije in takšne pisave., vprašam ski socialisti v službah kapitalistične SLS in zato seveda tudi popolnoma odvisni od milosti visoke klerikalne gospode). Možnost gospodarske neodvisnosti krščanskih socialistov od eselesarskih kapitalistov pa tem nikakor ne gre v račun in zato se že začenjajo od stra- tako postopanje ministra vzbudilo veliko nevoljo itd. Sedanji kmetijski minister pa je zopet odredil, klerikalci po Štajerskem agitirali s to lažjo, da je minister Pucelj »odpravil veronauk« iz kmetijske ščansko-socialni delavci, ampak da bi tudi vodstvo teh zavodov dobili v svoje roke glavni kapitalistični »maherji« v SLS, ki se zbirajo okoli razni klerikalnih bank in drugih gospodarskih klerikalnih ustanov, ki jih imajo kapitalisti SLS v svojih rokah. Račun tega boja bodo seveda plačevali delavci, kot je to že navada. Možje se namreč niso mogli zedi-niti, ali naj bo novi »hausmajster« socialist ali komunist ali klerikalec ali Sokol ali Orel! Nihče se pa ni zmenil za to, če bo znal novi »hausmajster« tudi — pometati. Še ena iz Ljubljane. Kakor zna-Hiuavščina. Od kar je na vladi \e nameraval sedanji občinski SLS, se opaža zlasti med ljudmi, ki imajo svoj kruh v državnih ali v drugih javnih službah, silno pri-klanjanje pred klerikalci. Prikla- komisar v Ljubljani najeti veliko posojilo za zgradbo novih stanovanjskih hiš. Gospod komisar bi bil svojo namero brez dvoma tudi njajo se jim do tal ljudje, ki so po i?Y,ršil> 5e ne bi bil dobil sosveta. Odkar pa imajo v Ljubljani sosvet, se je pričelo strahovito pričkanje po mestu, zlasti med obrtniki, kdo bo dobil delo pri nameravanih novih hišah, ali klerikalci ali liberal- svojem notranjem prepričanju vse drugo, samo ne klerikalci. To je žalostna usoda slovenske heračije. Če bi imeli dovolj bogatih ljudi — in samo premoženje garantira po- litično neodvisnost, vsled česar je C1' P^ePir Pa se su5e okoli res neodvisen pri nas samo kmet vPra9anja, kdo bo »hausmajster«, — bi bila politika v Sloveniji pač f]1 ali Orel ali liberalec ali nekoliko drugačna kakor je. Tako klerikalec ali socialist ali komu-pa bo pritisk na želodec rodil v nif-.Zato je jako verjetno, da bodo Sloveniji toliko politične hinavšči- "dali v Ljubljani nove občinske ne kakor je Slovenija še nikdar ni bls® taklrat kakor elektrarno v videla! Medvodah. Le potrpimo! Klerikalni listi soi. Nova cesta ob Savi. Poročali smo bili pretekli teden zopet polni sa- j ze> da bodo kmalu zaceli delati n<> mih »uspehov« in »zaslug« SLS. Mi pa pravimo znova: Počakajmo in vo moderno cest od Laz do Radeč. Cesta bo veljala okoli 20—25 mili- potrpimo! Počakajmo vsaj tako j°nov dinarjev. Delo na tej cesti bo prineslo ljudem lep zaslužek. Da pa ne bosta zopet »Slovenec« in bodo naši žepi povedali, da so ne- kaj težji, bomo mi prvi, ki bomo priznali, da so res uspehi tukaj. Dokler se pa v naših žepih izpre-memba ne pozna, žalibog ne verjamemo na uspehe, pa če jih tro- »Domoljub« bobnala v svet tudi te ceste na račun »uspehov« SLS, povemo že danes, da imajo zaslugo za zgradbo te ceste čisto drugi gospodje kakor SLS. Kaj pravi »Slovenec«. V nedelj- bita »Slovenec« in »Domoljub« z skem »Slovencu« beremo: »Seda- najprej sedanjega ministra dr. Ku-lovca: Če sem jaz res »odpravil veronauk iz šole« in zagrešil tako velikanski greh, zakaj ni on tega takoj popravil? Zakaj ni vpeljal verouka v mariborsko kmet. šolo takoj 1. februarja, čim je postal moj naslednik? Zakaj je nadaljeval z mojim brezbožnim poganstvom še cela dva meseca in osem dni?« — Resnica je vedno samo ena in trajno je ni mogoče nikoli zakriti. G. minister Kulovec je moral čakati na novi proračun, ki je stopil v veljavo še le 1. aprila in v katerem si je zasigural za nagrade katehe-tom na kmet. šolah šest milijonov kron. V prejšnjem proračunu pa so bili vsi honorarji brisani in ne jaz in ne Kulovec nisva imela iz česa plačevati katehetov Petelin-škov, verouka pa nihče ni odpravljal. Pri »Slovencu« dobro vedo, kdaj sem jaz postal minister in dobro vedo, kakšen proračun sem imel, zato bi bilo le pošteno, če take nekrščanske vesti o krščanskem nauku popravijo in v bodoče opu-ste. — Ivan Pucelj. Iz državnega proračuna. največjimi trobentami v svet! Občinske volitve v Ljubljani. V Ljubljani že leta in leta ne deluje občinski svet, ampak gospodarijo različni komisarji in gerenti. Kakor pa kaže, bodo sedaj, ko je občinski volilni red zopet izpreme-njen in uveljavljen čisti proporc, občinske volitve vendar le enkrat razpisane, ker upajo klerikalci dobiti toliko glasov, da bodo vodili lahko vsaj uspešno opozicijo, ako že ne dobe večine. Tako vsaj klerikalci računajo. Računajo pa na večino zato, ker nameravajo še pred razpisom občinskih volitev temeljito reformirati Delavsko zbornico in Okrožni urad za zavarovanje delavcev in na ta način pritisniti na nja vlada razen par najvišjih, ni prestavila nobenega uradnika v Sloveniji, najvišjih uradnikov, ki so prišli na svoja mesta kot politiki SDS in SKS, so bili prestavljeni tako, da se jim položaj ni poslabšal.« — Mi bi pa vprašali: Kaj pa Roman Bende? Pucelj se je izpovedal, piše »Slov. gospodar« in napada tov. Puclja zaradi njegove izpovedi. — »Slov. gospodar« pa nima prav. Sedaj je čas za velikonočno izpoved in tov. Pucelj jo je opravil. Ali so se izpoevdali tudi klerikalni poslanci? Veronauk na kmetijski šoli v Mariboru. Sobotni »Slovenec« po- Od dedščin v prvem kolenu krvnega sorodstva, ki se pojavljajo od oseb umrlih, se ne plača nobena taksa, če ne preseza njih vrednost pol milijona dinarjev. Tako je bilo do 1. aprila 1927, od tedaj naprej pa je stvar taka: Od dedščin v prvem kolenu krvnega sorodstva, ki državnega se Pojavljajo od umrlih oseb, se ne Tistih nar plača nobena taksa, če ne presega p njih vrednost 150.000 Din. To vsoto bodo pa kmalu naračunali in plačati bo treba 4% takso. To je uspeh klerikalne politike. Za gostilničarje. Kdor od gostilničarjev ni plačal pravočasno točilne takse, je moral plačati kazen v iznosu trikratne takse. Tozadevni predpisi so sedaj izpremenjeni in se taksa samo eksekutivnim potom iztirja brez kazni. Tisti gostilničarji, ki so bili kaznovani radi zakasnelo plačane takse v februarju in marcu letošnjega leta, so kazni oproščeni, morajo pa plačati takso za razsodbo. Veselo Veliko noč želita vsem prijateljem in bralcem našega lista Uprava! Uredništvo! Novice in razno. Velikonočno številko »Kmetske-skega lista« smo poslali tudi vsem naročnikom zamudnikom, ki doslej naročnine za letošnje leto še niso poravnali, z željo, da poravna vsak zamudnik tekom tega meseca zaostalo naročnino. Če še nisi plačal naročnine za letošnje leto, stori to takoj, da se ti pošiljanje lista ne ustavi. »Narodni Dnevnik« ni naš list! Poleg strankarskih dnevnih listov (»Jutro«, »Slovenec«, »Slov. Narod« itd.) izhaja v Ljubljani tudi »Narodni Dnevnik«, ki se sam označuje kot strankarsko neodvisni list. Zato je tudi precejšno število naših pristašev nanj naročenih, ker ga je kot takega priporočil nekdaj tudi občni zbor bivše »Samostojne kmetske stranke« v Ljubljani. V najnovejšem času pa je »Narodni Dnevnik« pričel pisati povsem v klerikalnem politično - strankarskem smislu in je tik pred volitvami v »Oblastne skupščine« pozival z debelimi črkami volilce naj volijo klerikalce! To daje povod mnogim našim pristašem, ki so njegovi naročniki, da nas vprašujejo glede te izpremembe. Izjavljamo, da nima »Slov. kmetska stranka« z »Narodnim Dnevnikom« absolutno ničesar skupnega, da nima na njegovo pisavo nobenega upliva in ga zato našim pristašem nikakor ne moremo več priporočati! Aretacija socialističnega oblastnega poslanca. Pretekli teden je bil aretiran in pripeljan v zapore mariborskega okrožnega sodišča oblastni poslanec in učitelj v Mežici g. Moderndorfer. Leta 1926 so gradili v Mežici veliko šolo in vodovod. Proračun za vodovod je znašal 800.000 Din, toda vodovod je stal 1,500.000 Din, tako da je bil proračun prekoračen za 700.000 Din. Nadzorstvena oblast se je za to zanimala, dala po izvedencih preiskati račune in dognala menda ne- pravilnosti. Krajni šolski svet je gradil vodovod v lastni režiji, dela pa je oddal socialistični produktivni zadrugi v Celju. Ker so se ugotovile nepravilnosti, so bili aretirani še ostali člani krajnega šolskega sveta in tajnik produktivne zadruge v Celju Leskošek. Dr. Šavnik imenovan za načelnika v finančnem ministrstvu. Finančni delegat dr. Šavnik je imenovan za načelnika v ministrstvu za finance v Beogradu. Na njegovo mesto je imenovan g. Rupnik. Medvode dobe železen most. Na račun nemških reparacij dobimo železno konstrukcijo za most v Medvodah, ki je bil lansko leto od poplav porušen. Odpis davka poplavljencem Generalna direkcija davkov je z odo-brenjem finančnega ministra oprostila plačila davkov za leto 1926 vse one davčne obveznike, kojih posestva so bila poplavljena ob priliki povodnji. Davčna oprostitev novih zgradb. Na podlagi novega finančnega zakona se oproščajo davka na hišno najemnino nove zgradbe in novo zgrajeni deli obstoječih zgradb, v mestih z več kot 50.000 prebivalci na 20 let, v mestih z več kot 20.000 prebivalci na 15 let, v ostalih mestih pa na 10 let. Popravilo železniških voz. Prometno ministrstvo je odobrilo kredit za popravilo večjega števila železniških voz. Vozovi se pošljejo v najkrajšem času v železniške delavnice. Ponovno opozorilo kupovalcem raznih srečk. Po deželi prodajajo agenti razne srečke in vrednostne listine neukim ljudem za silno visoke cene. Nagovarjajo ljudi z mamljivimi obljubami in ujeli so v eni sami gorski občini, kar nam je znano, čez 7 ljudi, ki so srečke za drag denar kupili. Vojna škoda (ratna šteta) je vreden en komad približno 330 Din, prodajajo jih pa po 600 do 800 Din. Razni drugi loži so še veliko manj vredni, a prodajajo jih še dražje. Opozarjamo, naj vsakega agenta, ki prodaja take papirje, takoj odpravijo iz hiše, nobeden naj ne kupi nič; ako hoče kdo igrati na take papirje, naj se obrne na nas za nasvet, kje se taki papirji dobijo in koliko stanejo. K ženi, ki je imela loz srpskega rdečega križa, je prišel tak slepar ter ji dejal, če plača takoj njemu na roko 1080 Din, gre lahko drugi dan v Ljubljano in dobi pri banki še enkrat toliko takoj za loz. Napravil je na loz neke čačke s svinčnikom, žena mu je verjela in odštela denar. Slepar je z denarjem odšel, žena pa seveda v Ljubljani ni dobila ničesar. Kdor bi poskušal s takimi goljufijami, ga takoj naznanite žan-darmeriji, ki bo take tiče pozaprla. Plačevanje davčnih zaostankov s priznanicami o 20% odbitku ob zamenjavi kronskih novčanic. Finančni zakon za leto 1927/28 vsebuje določbo glede plačila davkov s priznanicami o 20% odbitku ob zamenjavi kronskih novčanic. Tozadevni člen se glasi: Za davčne zaostanke bodo od 1. aprila 1927 dalje sprejemale državne blagajne namesto gotovega denarja prizna-nice, ki so se izdale za odbitek 20% od kronskih novčanic ob priliki žigosanja, ako se glase na manjše vsote nego 1000 K. Te priznanice se za plačilo davkov sprejemajo samo od onih oseb in njihovih dedičev, katerim so bile izdane od strani pristojnih organov, ki so novča-nice žigosali in odbitke sprejemali. Vesele Velikonočne praznike želijo vsem bralcem in bralkam »Kmetskega lista« slovenski fantje pri Kraljevi gardi v Beogradu. — Ivan špešič, Franc Kovačič (Središče). Anton Pesek (Št. Janž), Franc Koren (Morje), Rudolf Kranjc (Lei-teršperk), Rudolf Tomažič (Tepa-nje), Franc Brauner (Št. Ilj), Jožef Komperšek (Polička vas), Alojz Mlakar (Prepože), Feliks Kocbek (Maribor), Vinko Medik (Sv. Miklavž). Vesele in zabavne velikonočne praznike želijo vsem fantom in dekletom slovenski fantje, ki služijo v Bosni v Višegradu. Alojz Jankovič, Adolf Tolmajner, Franc Volčjak, Leopold Grimšič, Anton TEDENSKI KOLEDAR. 17. aprila, nedelja: Velika noč. 18. aprila, pondeljek: Vel. pon. 19. aprila, torek: Krescenca. 20. aprila, sreda: Sulpicij. 21. aprila, četrtek: Anselm. 22. aprila, petek: Soter in K. 23. aprila, sobota: Adalbert. SEJMI. 17. aprila: Grahovo, Kapele. 18. aprila: Radeče. 19. aprila: Leskovec, Novo me- sto, Ljutomer. 20. aprila: Sv. Tilen. 22. aprila: Motnik, Ptuj. 23. aprila: Dob je. VREDNOST DENARJA. Za 1 dolar Din 56-75 Za 1 liro Din 2-74 Za 1 avstrijski šiling Din 8-— Za 1 češko krono Din 1-68 Za 1 francoski frank Din 2-24 Za 1 zlato marko Din 13-50 Za 1 švicarski frank Din 10-94 mi m——'« muMiii iiiimi— m——— Strubelj, Franc Požar, Franc Ba-loh, Jože Matko, Josip Butina, Ivan Osvald, Franc Kozin, Ivan Gorše, Pavel Dimec, Valentin Grbec, Ignac Rus, Ivan Dremelc in Cveto-zar Bogdanovič. Velikonočni pozdravi. Iz Trebi-nja v Hercegovini pošiljajo velikonočne pozdrave: Peter Kobe iz Dol. Radence, Janez Jakobčič, Griblje, Ivan Bele, Ivan Klapš iz Strelina, Martin Mavrin iz Podgore, Martin Golobič iz Semiča, Pavel Majerle iz Predgrada. Ponarejeno italijansko vino v Jugoslaviji. V zadnjem času so pričeli razpečavati po raznih krajih naše države velikanske količine dalmatinskega vina. Povsod so otvarjali točilnice in točili vino po izredno nizki ceni. Pristojnim ob-lastvom je vzbudila prenizka cena sum in vinski nadzornik je pre-iskal po nekaterih krajih v Banatu to »dalmatinsko« vino ter ugotovil, da je vino ponarejeno. Radi tega so bile v Bečkereku tri take vinske kleti zaprte, a v Subotici so pa vse to ponarejeno vino zaplenili. Neki vojvodinski list poroča, da se je vse to ponarejeno vino uvozilo iz Italije pod označbo dalmatinskega vina. Cena teh vin je liter 2.50 Din do 3 Din. Vinski trgovci, ki so nakupili velikanske množine tega Pozor I VSI bralci lahko dobijo po spodaj označeni izvanredno nizki ceni vse vrste obutev, osebno ali po povzetju. Vposlati je jtreba številko noge ali pa odtis stopala, širokost in višino noge, ter navesti obliko amerik. ali šimi. Vrsta in oblika ter cene istim so: Pozor I Moški čevlji, amerikanaka oblika, vi*oki, črn bode« . . . Moški čevlji, žimi (špičasti) oblika, visoki, Srn boki . . Mo&ki čevlji, šimi (špičaati) oblika, nizki, čm boki . . 2 enaki čevlji, žimi (špičasti) oblika, visoki, črn boka . . Ženski čevlji, žimi (ipičanti) obliika, nizki, črn boka . . Žemaki čevlji, iimi (špičaati) oblika, a špango, čm ševro . Ženaki čevlji, amerikanaka oblika, visoki, črn boka . . Ženski čevlji, aanerikanaka oblika, nizki, črn boka . . . Ženaki čevlji, amerikamska oblika, nizki, črna telotina . Fantovski viaoki čevlji, črn boks, od 31—85..... Fantovaki viaoki čevlji, črn boka, od 36—89..... Fantovaki polčevlji, čm boka, od 81—85....... Fantovaki polčevlji, ira boka, od 86—89....... Din 176.-Din 180.— Din 160.— Din 176.— Din 141.— Din 132,— Din 166.— Din 138,— Din 100.— Din 105.— Din 135 — Din 90.— Din 120,— Dekliški polčevlji ali a špango, od 26—80 ........Din Dekliški -polčevlji ali a ipango, od 81—85....... Din Otroški čevlji, od 18—21....................Din Otroški čevlji, od 22—25 ..............Din Otroški čevlji, od 26—80 ........... . . Dim Za roja ve čevlje je treba doplačati in almr: Za moške in ienake vi*oke..............Din Za mioike in ienake nizke ...............Din Za tantovake in dekliške visoka............Din Za fantovske in dekliške nizke.............Din Za otroške ................. .' , , o ta Detajlna prodaja Carl Pollak ^d^LfllblJana^ Dunajska c. 23. vina, so trdili, da je cena radi izred no dobre letine v Dalmaciji tako nizka. Ti trgovci so potem razpeča-vali vino po vseh krajih. Tudi kemična preiskava je dognala, da je bilo vino ponarejeno v Italiji. Ugo tovljeno je, da se ga je razpečalo v naši državi okrog 20.000 hI. Kmetijsko ministrstvo je odredilo jako stroge predpise glede uvoza tega vina. Pričakovati je, da se na ta način uvoz ponarejenega vina vendar le prepreči. Tudi v Sloveniji bi bilo potrebno izvršiti podobno preiskavo, kajti pod označbo dalmatinskega vina se toči po izredno nizkih cenah. Cene pristnemu dalmatinskemu vinu so danes od 4.50 Din do 7 Din. Ako se še upošteva prevoz, trošarino, doklado in režijo, se vidi, da bi se ga ne moglo točiti po tej ceni, kakor se toči. V interesu naših vinogradnikov in konsumentov je potrebna taka preiskava. Vrag se seli! Oni pravi namreč, ki je ušel iz neke volilne skrinjice Sedaj je prišel v Pišece, potem ko je že obiskal sosedno občino Globoko, kjer so letele za njim gnojne vile in kamenje. V Pišecah je zašel v kup drv na farovškem dvorišču, kjer je napravil tak kraval, da so ženskam kar zobje izpadali. Z dvorišča je šel pogledat v parno pekarno, kjer. je vsem kifeljcem ro-žičke pogrizel ali pa polomil, pri neki drugi hiši je pa izpremenil vse vino v vodo. Za kratek čas se je šel še zibat na brzojavno žico; da nobena brzojavka ni mogla naprej. Da se peklenčška rešijo, so sklicali »ta pravi« modrijani shod in tam so preštudirali stare knjige in paragrafe in so našli, da je treba vraga kopati v žegnani vodi, pa bo šel. Težava pa se je pokazala, ko je šlo za to, kdo ga bo vjel in porinil v čeber, kajti vrag se je skril v Gajbrnico in začel kopati luknjo, da bo voda tekla na drugo stran. Če »ta brihtni« še do danes niso našli načina, kako bi hudobca vjeli, je prav lahko mogoče, da se bo še kakšen mlin začel sam vrteti in bo mlel same otrobe namesto moke! Iz Muljave. Našo novo brizgalno bodo blagoslovili na Velikonočni ponedeljek po sv. maši. Ne zamudite redke slavnosti! Posebna prilika se nudi gg. izletnikom in prijateljem starih in zgodovinskih krajev. Orla vas. — Tukaj je po dolgi in mučni bolezni preminula Marija Škrubej, žena našega vrlega pristaša Matije Škrubeja. Rajna je bila skrbna mati in pridna gospodinja ter splošno priljubljena, zato jo bodo domači prav težko pogrešali. Tolaži pa naj jih zavest, da se je preselila tja, kjer ni skrbi in trpljenja. Naj ji bo*žemljica lahka, preostalim pa naše iskreno sožalje. Škofa zadela kap na prižnici. Te dni je zadela madjarskega škofa Pro-haszko med pridigovanjem na prižnici v Stolnem Belemgradu kap. Prenesli so ga v bližnje semenišče, kjer so mu puščali kri, nakar se je njegovo stanje zboljšalo. Škof Prohaszka je eden od najuglednejših in najbojj priljubljenih cerkvenih knezov na Madžarskem ter slovi kot eden najboljših govornikov. Most se je udri. V Osilnici se je udri v nedeljo 3. aprila deset metrov dolgi most nad Potokarjevim jarkom pod tovornim avtomobilom, napolnjenim z vojaki in prtljago. Štirje vojaki so bili ranjeni. Druge večje nesreče ni bilo. Tcgovinska pogajanja s Švico. — Kakor se doznava v ministrstvu za trgovino, se bodo v kratkem pričela pogajanja med našo in švicarsko delegacijo za sklepanje trgovinske pogodbe. Blairovo dolarsko posojilo. Finančno ministrstvo sporoča, da je Blairova skupina emisijo drugega dela našega zunanjega posojila v zlatu izvršila v Newyorku. Ta emisija znaša 30 milijonov dolarjev s 1% obrestmi. Dolg je plačljiv v 35 letih. Posojilo je bilo izdano po kurzu 92.5. Najmanj 15 milijonov se bo porabilo za splošne državne potrebe, drugih 15 milijonov pa za pričetek zgradbe železnice Beograd Jadransko morje. Znižanje notarskih pristojbin. Na podlagi pooblaščenja novega finančnega zakona je minister pravde sestavil posebno komisijo, ki naj izdela uredbo o znižanju notarskih pristojbin. Ta uredba naj stopi v veljavo v roku preh mese-sev po uveljavljenju finančnega zakona. Cela vas pogorela. V Lazini pri Karlovcu je pogorela pretekli teden cela vas. Šestletna deklica se je v skednju igrala z vžigalicami in tako povzročila požar, ki se je bliskoma razširil na sosednja poslopja. Ko so prispela gasilna društva, je bila v plamenu že skoraj cela vas. Škoda je zelo velika in na žalost ni bilo zavarovano niti eno poslopje. Ameriški Slovenci pridejo na obisk. Naši rojaki v Ameriki se pripravljajo na skupen obisk stare domovine. Prva skupina pride iz Newyorka ta teden. Druga skupina odpotuje iz Amerike 14. maja in prispe v Ljubljano 23. maja. Tretja skupina odide iz Newyorka dne 2. julija ter pride v Ljubljano dne 11. julija. Zanimivi poskusi z radio-aparati v zagrebški gluhonemnici. — V zagrebški gluhonemnici so se vršili zanimivi poskusi z radio-aparati. Od 120 gluhonemih samo štirje niso prav ničesar slišali. Radost gojencev, ki so čuli prvič v življenju godbo, je bila nepopisna. To razkritje pomeni za gluhoneme velikansko važnost, ker jim odpira novo življenje. Pospeševanje živinoreje. V kmetijskem ministrstvu so se vršile konference okrožnih referentov za živinorejo. Na teh konferencah se je predlagalo, da se na Hrvatskem in v Slavoniji obstoječi sistem pospeševanja živinoreje raztegne na vso državo. Razstava slovenskih Čipk v Beogradu. Ljubljanska osrednja čipkarska zadruga je te dni priredila v prostorih Ženskega društva v Beogradu razstavo slovenskih čipk. Razstava je lepo uspela. Produkcija avtomobilov. Ameriški tvorničarji so zgradili meseca februarja 298.359 avtomobilov, od katerih je malo manj kot 40.000 tovornih avtomobilov. Izpiti za zidarske, tesarske, ka mnoseške in vodnjakarske mojstre so razpisani na 16. in 25. maja 1927. Prošnje za pripustitev k izpitu je treba vložiti pri izpitni komisiji v Ljubljani, Turjaški trg 1, najkasneje do 27. aprila 1927. Zdravniški pregled ženinov pred poroko. Zagrebška oblastna skupščina je sprejela uredbo, ki zahteva obvezen zdravniški pregled ženinov pred poroko. Ženin, ki ima venerično bolezen, tuberkulozo, trahom ali malarijo, se ne sme poročiti, dokler ni zdrav. Nesreča s puško. V bližini Zagreba je pustil kmet Hren nabasano puško v sobi in odšel z doma. V hiši sta ostala samo llleten dečko in njegov 14mesečna sestra. — Dečko je vzel puško in se z njo igral. Pomeril se sestro v glavo in sprožil. Sestrica je obležala na mestu mrtva s prestreljeno glavo. Reka in Trst svobodni luki. Italijanska vlada je sklenila proglasiti 14 svobodnih luk, med temi tudi propadajočo Reko in Trst. Na blago, ki bi se uvažalo v te luke, se ne bo pobirala carina. Na ta način hoče rešiti Italija Reko in Trst pred popolnim propadom. Krvava drama v Pragi. V Pragi se je te dni odigrala krvava drama. Ruski emigrant, študent Acker-mann je umoril svojo gospodinjo, ženo nekega uradnika, pri katerem je stanoval. Natd si je sam pognal kroglo v glavo in obležal mrtev. V pismu, ki ga je zapustil, navaja, da je ženo umoril, ker je dete, ki ga nosi pod srcem, njegovo. Obdukcija trupla pa je pokazala, da to ni bilo res, ker pokojnica sploh ni bila noseča. Po raznih znakih je prišla sodna komisija do prepričanja, da je hotel Ackermann ženo posiliti. Najbrž se mu je na vso moč upirala in jo je nato v jezi ubil. Razkrinkana hči ruskega carja v Berlinu. Že več let se je zanimala berlinska javnost za usodo gospe Anastazije Čajkovskaje, ki je trdila, da je velika kneginja Anastazija, najmlajša hčerka ruskega carja. Ves ta čas so bili ruski emigrantski krogi prepričani, da je Anastazija Čajkovskaja res carjeva hčerka. Sedaj je ugotovljeno, da je ženska pustolovka. Njena identiteta je ugotovljena. Pustolovka je rojena dne 16. decembra 1896 v Borovje-laszu. Njeno pravo ime je Frančiška Šanskowski. Ženska je še dekle za dobit. Smrtne obsodbe v Albaniji. Ska-drska »Liria Kombetare« — Narodna svoboda — poroča, da je vojno sodišče v Skadru zaradi november-skega upora proti režimu Ahmed-bega obsodilo 15 obtožencev na smrt, 321 obtožencev pa na ječo skupaj 1598 let. Nadaljnih 14 obtožencev, ki so ušli v inozemstvo, je bilo in contumaciam obsojenih na smrt. Proti 26 obtožencem postopanje še ni končano. Kazen za vojaške globe. V Osi-jeku je sodišče obsodilo bivšega narednika Milorada Gjuriča na 7 let ječe, ker je v pijanosti sredi Osijeka zahteval od dobrovoljoa Pa-gača 36 Din in zahteval, da mu naslednji dan prinese še 300 Din, ker da ga bo sicer prijavil za tatvino drv. Težka železniška nesreča. V neposredni bližini Bukarešte se je te dni dogodila težka železniška nesreča. Iz Budimpešte prihajajoči brzovlak se je z vlo silo zaletel v neki tovorni vlak. Pri siloviti koli-ziji sta bila dva vagona tovornega vlaka popolnoma razbita. Strojnik in kurjač istega vlaka sta bila ubita, dočim je bilo v brzovlaku več oseb težko ranjenih. Kdo je zakrivil katastrofo, še ni ugotovljeno. Proti fašizmu. Koncem tekočega meseca se bo vršil pod predsedstvom Pavla Boncoura v Parizu velik protest proti fašizmu v Italiji. Na meetingu bo Italijo zastopal Tu-ratti, a sodelovali bodo tudi delegati iz Jugoslavije in Bolgarije med njimi tudi Stjepan Radič. Zagonetna letalska nesreča pri Rabu. S Sušaka poročajo, da so bili predsinočnjim blizu otoka Raba najdeni ostanki potniškega hidro-plana, ki je vzdrževal zvezo med Trstom in Jadranom. Za ponesrečenimi zrakoplovci ni sledu, podrobnosti nesreče vobče niso znane. Nemci prihajajo v Dalmacijo. Na Sušak je dospela večja skupina nemških turistov, ki potujejo na dalmatinsko rivijero. Kakor pripovedujejo, se v Nemčiji letos odpravlja veliko število izletnikov na naše Primorje. Resnica nad vse! Kako piše »resnicoljubni« »Domoljub«? — Kakor znano je bil dr. Lončar kot prosvetni šel v Ljubljani nasilno odstavljen, a na njegovo mesto imenovan klerikalni pristaš dr. Capuder. — O tem poroča »Domoljub« takole: »Dosedanji prosvetni šef dr. Lončar je zapustil svoje mesto.« — Dobro, kaj ne? — Na prav malo vidnem mestu prinaša tudi naslednjo notico: »Glede na notico »Priboril se je do cilja« v št. 9 od 4. marca 1926 izjavljamo, da je bila to zgolj politična polemika, s katero nismo nameravali kratiti časti g. Albinu Prepeluhu. Opomba glede njegovih dozdevnih dohodkov iz Steinbeissovega podjetja ne odgovarja dejstvom. S tem dajemo lojalno g. Prepeluhu polna zadoščenjem Zgodba tega preklica je sledeča: Lansko leto enkrat je »Domoljub« žalil tov. Prepeluha, očitajoč mu velikanske dohodke iz Steinbeissovega industrijskega podjetja, kar seve ni bilo resnično. Bil je tožen in odgovorni urednik »Domoljuba« je nastopil za svojo trditev dokaz resnice! Po celi državi so zasliševali ljudi o tem. Ko je toženi »Domoljub« končno spoznal, da se bo njegov »dokaz« ponesrečil in da bo obsojen, je prosil za poravnavo ter plačal stroške. Kako pa poroča »Slovenec«? »Slovenec« dne 12. aprila pod debelo tiskanimi naslovi poroča, koga je nekdanji PP režim vse upokojil in odstavil ter navaja razna imena. Niti z besedo pa ne omenja »Slovenec«, kako in koga je sedanja klerikalna vlada upokojila, odstavila in reducirala! Čemu tudi? Vsi, ki so bili odstavljeni, premeščeni, reducirani in upokojeni, so namreč, kakor tako lepo in nedolžno pove »Domoljub«, svoja mesta zapustili! Pa recite, da nismo Slovenci visoko civilizirani ljudje! Albreht: ri _ . Zvonovi zvone... Kaj boste nam zvonovi letos oznanili, ko boste Rešenika veselo proslavili? Kaj boste peli nam: vstajenje, oznanili res novo, svobodno življenje ... O, vsaki stvari ste že peli boljše dneve, le naše niste videli doslej še reve... Res, izpod krone trnjeve je Kralj nebeški vstal, a Gubec je z razbeljeno železno krono pal. Kaj boste nam, zvonovi, to leto oznanili? Boste z nebeško zmago i Gubčevo slavili?... Molčijo naša polja in usta vsa molče, ukrivljeni so hrbti in žuljave roke. Hodila smrt je z nami že dolgo vrsto let, ledeno se smejala: >Zavržen rod, preklet, preklet, ki zemljo svojo z ljubeznijo gojiš, za vso ljubezen zvesto udarce le trpiš —c A zdaj je smrt odgnana, v življenje zro oči in vsako srce čaka. kdaj slednjič zazvoni še nam trpečim sužnjem veseli dan vstajenja, da konec bo gorja, zavisti in trpljenja. Jz groba Krist se dviga, iz groba Gubec gre za njim: >0 Bog. za rod ta, ki ga ljubim, dovoli, da trpim še enkrat vse brezimne grozote in gorje...« 0, čuj. velikonočni zvonovi nam zvone: »Nov čas iz zemlje raste, nov rod na zemljo gre. Manica Komanova: Mejaša. »Tega pa ne bom potrpel in ne bom! Vedno sem bil za to, da vlada med sosedi mir in prijateljstvo in raje sem marsikatero požrl po krivici, kakor da bi vzrojil. A kar mi dela Klančar, je že od sile in jaz bom storil svoje!« Tako je robantil kmet Hojkar prišedši iz polja domov in kar nič ni pomislil, da se bliža veliki teden, čas Vstajenja, popustljivosti in odpuščanja. Žena Meta je kar skočila iz kuhinje, videč moža tako razburjenega- »I, kaj pa je spet?« »Kaj neki! Saj pravim, take mejaše imeti, to je hujše kot pekel. Premisli, prav zdajle sem opazil, da mi je ta sleparski Klančar na Dolgi njivi prestavil mejnik za cel čevelj. No, naj le počaka vrag!« »Oh, ta Klančar,« je vzdihnila žena. Sicer pa on vedno trdi, da stoji tisti mejnik na njegovem svetu.« »Ha, na njegovem svetu —. Av-ša! Torej ti držiš z njim. Lepa žena!« »Beži no, furijal Kaj bi držala z njim! Jaz le povem, kaj on trdi. Prav treba se ti je jeziti! Mejnik prestavi, pa je!« »Kaj? Da bi se jaz sam trudil in ga prestavljal? Še na misel mi ne pride. Mu bom že posvetil drugod. Še danes greva s hlapcem na Oza-re. Tudi tam je ta goljuf moj mejaš. Vedno je silil v mojo njivo in mi po malem odoral celo plat. Danes pa hočem tisto ukradeno plat zopet priorati k mojemu svetu, ij, le čakaj, umazanec grdi, še žal ti bo!« Meti se je videlo, da ji to ni po godu. Bala se je nadaljnih razprtij. Toda ugovarjati razburjenemu možu bi bilo zaman. Skomizgnila je z rameni in se molče vrnila v kuhinjo. Razkačeni Hojkar je šel res še tisti dan orat na Ozare in pri tej priliki je odoral od Klančarjeve njive dobre pol plati. Ali je Klančar kaj sumil, ali je slučaj tako nanesel, resnica je bila, da se je uprav tedaj, ko je Hojkar dokončal svoje delo, pojavil koncem njive — Klančar. »Hojkar, kaj si storil? Ali se ti je zmešalo?« »Zmešalo — hm, hm, — mogoče. Čudnega bi to ne bilo nič. Saj se je nekemu mojemu mejašu celo tako zmešalo, da je šel in prestavil mejnik.« »To sem storil po pravici,« se je razhudil Klančar. »Tisti svet . je moj! Le kar v mapo poglej!« »Ti in tvoja mapa! Tat si in goljuf!« Klančar je vzkipel in tako grozeče dvignil svojo debelo pest, da je Hojkarjev hlapec nehote krep-keje prijel za bičevnik. »Ti bom že pokazal tatu in goljufa, ti usta umazana. To mi boš drago plačal. Le svojo zemljo hočem imeti, tisto ki mi gre po mapi. Druge ne maram. Sam imam do-velj sveta!« »Čemu ga pa potem še kradeš?< Klančar je zopet sunil z rokami, kakor bi hotel naskočiti soseda. V listem hipu pa ga je zgrabilo nekaj od zadaj, kakor s kleščami. Preden se je mogel dobro obrniti, je že stal med razjarjenima mejašema častitljivi oče Blažon posestnik največje kmetije v vasi, ki pa je bil že več let za »starega«. Grdo je gledal zdaj enega, zdaj drugega. »Da vaju ni sram! Tako rjoveta, da se razlega vse križem po polju. Kje tam doli je naša njiva, a vendar sem čul vsako besedo. Kaj imata?« Soseda sta osupnila. Njiju obrazi so bili kakor obrazi otrok, ko jih zaloti oče pri kaznjivem dejanju. »I, kaj imava,« je začel Hojkar kolikor mogoče mirno, »ta duša je na Dolgi njivi postavil mejnik v moj svet. Jaz pa sem mu zato tukaj odoral nekaj prsti, ki je bila itak moja. Vsaki pot mi je nekaj odorje.« »Laže. veste oče, tako laže, kakor je dolg in širok. Mar je meni njegova zemlja, ko jo imam sam dovolj. Mejnik sem res prestavil, toda natanko tako, kakor je po mapi zaznamovana meja.« »Vidite oče, kar takole tišči s tista svojo mapo. Poznate me in veste, da si ne bom lastil tujega sveta, ko še svojega težko obdelam. Jaz —« »Tiho oba,« je zagrmel Blažon z glasom, kakoršnega ne bi pripisoval osemdesetletnemu starcu. »Saj pravim, kakor otroka sta in potrebna, da bi vzel palico v roke in vaju premlatil kakor zrelo snopje. Čemu neki delata te otročarije, ko sama trdita, da imata dovolj sveta. In res ga imata. 0, še preveč. Vesta, koliko zemlje bosta potrebovala? Samo toliko, kolikor jo bodo enkrat nametal! na vaju. Pa še tista, vaju bo tiščala k tlorol^ | Soseda sta povešala oči. Sama sebi sta se zdela kakor hudodelca. Blažon pa je zopet povzel: »Klančar, ti si prvi začel. Pojdi in prestavi mejnik na staro mesto. Ti Hojkar pa tudi takoj popravi svojo neumnost!« Klančarja je zapeklo, da ga Blažon tukaj pred sosedom smatra za večjega krivca. Svojeglavno je siknil: »Se bomo že zmenili drugod.« Nato se je zaobrnil in se hitro odstranil. Blažon je sedaj začel pestiti Hojkar ja: »Prijatelj, tebe imam za bolj pametnega. Od jen ja j ti! Glej, on je celo zmožen, da te gre tožit. Ali ni škoda denarja? Tudi se nič ne ve, kako bi se izteklo. Bog ve, kako je res s tisto mapo. Morda ima pa on prav. Ne misli pa, da bi jaz tebe kaj dolžil. Lahko mogoče, da se je zgodila kaka nepravilnost, ko še ni bilo niti tebe, niti onega na svetu. Sodišče bi pa, kakor veš, pretaknilo vse mogoče luknje. Hojkar, kar popravi tu ob meji, onega pa pusti v miru!« V Hojkarju sta se bojevala dva duhova. Eden mu je šepetal: ubogaj Blažona, a drugi: nikar, ljudje se ti bodo smejali in morda te na skrivaj opazuje celo tisti vražji Klančar. Malo je pomislil, nato se je pa ves skrušen zavihtel na voz, kjer je bil naložen plug in velel hlapcu pognati. Blažon je parkrat pomajal s svo-io sivo glavo in se vrnil počasnih korhkov na svojo njivo. Še istega večera, ko je trdi mrak objel mirno vasico, je Hoikar poklical hlapca in rekel pokašljevaie: »Lovre. pokliči pastirja in pojdite g motikamj na Ozare, Pa tisto, hm, no tisto, saj si videl, koliko sva odorala, hm, tisto pravim, pri-tisnita zopet nazaj h Klančarjevi njivi. Več, ni vredno, res ne. Ne maram, da bi kdo kaj rekel.« »Že dobro,« je dejal hlapec in odšel žvižgaje po dvorišču iskat pastirja. Drugo jutro je Hojkar zgodaj vstal in se odpravil na Ozare, da vidi, je-li vse tako urejeno, kakor je uks|fal. Pot ga je peljala mimo Dolge njive in prišedši tja, je ves presenečen obstal, kakor ukopan. Mejnik, ta preklicani mejnik, je ponoči zlezel zopet na svoje staro mesto. Čez hrapav Hojkarjev obraz je šinil zadovoljen smehljaj. V hipu mu je postalo tako toplo in mehko okrog srca. da bi najraje zavriskal in objel Blažona in magari tudi Klančarja. Teden pozneje sta korakala snravliena soseda v velikonočni nrocesiii. Hodila sta v paru in še nikoli niso velikonočni zvonovi doneli na uho tako lepo, kakor tisto Velikonoč. \nton Stražar: Vpir*nn«čni spojini ''ranlskih iz leta 1918. VeMkonočnih praznikov 1. 1918 se nisem čisto nič veseMl. Kako naj bi se jih? Že v tretie sem bil »nrpob^čen« in pridelien k XYXTX. marš-hataljonu. Še nekaj dni. na se bodemo znova odoeliali iz dolgočasnega Juclenburga v gorate Tirole. Na velikonočno nedeljo! Po menaži. ki seveda ni imela nobenega duha in okusa za ta veliki praznik, je bil še običajni »befel«. a nato smo bili do večera nrosti in smo lahko šli po svoji volji, kamor smo hoteli. Jaz in moji prijatelji — domačini: Bregarjev Jože iz Trnave, Šmonov Janes iz Imovce. Flajšma-nov Martin iz naše prapeške vasi. pa Tone Roje iz Vira smo se odločili, da gremo na bližnji hrib na severni strani mesta. »Sreča naša je še, fantje« — tako je prvi spregovoril Roje, — »da nas je še toliko domačinov skupaj, pa da smo nekaj dobili od doma, da si bomo lahko danes kaj skuhali.« V lepi bratski slogi smo se namreč odločili, da si bodemo skupno kuhali v gozdu in skupaj jedli. Prišli smo v gozd! Rojca. ki je bil po poklicu pek in posebno vešč v kuhanju, smo določili za kuharja, a mi drugi smo mu skupaj nosili suhih drv. Tone Roje je nam v resnici priredil dober obed; v velikem loncu, ki smo si ga izposodili pri nekem kmetu, je nam skuhal domače suho svinjsko meso, v iuho pa je nam zakuhal rezance. Ker smo bili še toliko srečni, da smo dobili nekaj jajc, belo moko in mast, Jp nam Roje spekel še cvrtje. Po tem zares dobrem obedu pa smo posedli okrog ognja, si prižgali cigarete in se začeli pogovarjati, kako je bilo pred nekaj leti o velikonočnih praznikih. Najbolj zgovorna sva bila midva z Pojcem. Roje je povedal: »Ravno štiri leta je sedaj, a takrat je nam bilo še prijetno! Zbrali smo se fantje Virjani in Dob-liani pa smo jo mahnili na bližnjo Krtino, kjer je vsako leto na ta dan velik cerkveni shod. Stražar, tudi ti si bil takrat tamkaj, kajne? Mi se še spominjaš?« »To se razume, da smo se že poorei vstavi1! v gostiji predno smo nrišli na Krtino. Kajti jaz sem imel tiste srečne čase dosti srebra v ženih. ko sem bil pekovski pomočnik in vsaki dan vozil kruh ii pa dobro proda ial. sai veste, ^a se™ se vsak dan oglasil tudi v T ukovici in i^rašnii in ste me skorji vselei sMšaM ko sem vml sVo-■71 naše vasi: »Pek gre, žemlje kruh!« Pntpm smo odšli na bližnji kr-ti^sH hrib k?er ie starodavna ro-nm^si^a cerkev svetega Roka. OVrocr cerkve ie bilo že vse pol-nn Mudi kramarii. ki iih ie bPo v«** kot na sehnu. so delali dobre tmnčiie. Fantie in dekleta so se kar d>-eniali okrog niih: kupovali so sladkorne piruhe. razne srčke 7 Vriimi ljubezenskimi verzi, pa ve^b vrst cnkerčke in so si vse te med seboj zameniavali spvp^t s nrav vročimi in skrivnimi i;nV,pZenqViTni nogledi in hva-V5nost?o da bi tega ne zapazile sitnp stare vaške klepetulje. Tr>di in* som imel ta dan presneto »mob! Ker sem vozil kruh skorai ure daleč na okoli in imel dob^o namazan iezik. me ie vse poznalo. Prav rad sem govoril tudi z dekleti. Zlodia sam nisem vede1 pa kar priš!o je tako. da sta t>Pi dve dnUeti do ušes v mene zaHublieni! Jaz seveda sem pa tudi kar obema »dobro na srce govoril«. F.na izmed teb ie bPa Dob-lianka. druga Krašnjanka. Bedak neumni Pa sem še obedve povabi! na ta shod na Krtino! Še pred cerkvenim ooravHom sva se sešla z DobManko Francko: nri kramariu sem ii kuoil vseh vrst s'adkarij. pa tudi ona mi je v roke stisnila veliko rudeče srce s takimi verzi: Ko bi moj ljubi vedel to, Kak' ga ljubim jaz zvesto, Bi zavriskal in zapel na glas, Pa prišel k meni v vas! Ker se je med tem že maša začela, sem Francki kar v naglici rekel: »Francka, po opravilu te povabim v Naratovo gostilno. Kajne. da prideš?« »Pridem!« Pa sva se ločila in šli smo v cerkev vsak na svoj prostor. Po opravilu, ki je trpelo precej časa, posebno pridige ni bi]o ne konca ne kraja, smo se zbrali skupaj fantje in se domenili, da gremo v Naratovo gostilno, ker smo vedeli, da bo tam vse v veselju; tudi plesali bodemo, čeprav je nam doberski kaplan v cerkvi govoril, da je ples »hudičeva procesija«. Ko smo šli po stopnjicah od cerkve, pa me ogovori Krašnjanka Katriea. »No, no, Tonček, srečne in vesele praznike ti želim. Ali imaš kaj pirhov za mene? Jaz jih imam!« Kakor bi me kdo elektriziral, ravno tako so me v živo zadele besede in nenavadno snidenje s Katrico!« Toda skušal sem se potajiti. Zamenjavala sva si kar po poti grede velikonočne odpustke. Jaz sem ji dal kar Franckine. Dobro, da ni Katriea nič pogledala verzov na srcu. Prišli smo v gostilno. Ko smo si dobili prostore in spili vsak par kozarcev vina, smo se že začeli vrteti. Nisem še dokončal plesa s Katrico, ko zaslišim razburjene dekliške glasove: »Ti nesramna coprnica ti, vsi-Ijivka nadležna, jaz ti že pokažem! Pa tudi ti nisi nič boljši, ti slepar ti!« V veliki zmedenosti sem popustil dekleta. Imel sem še toliko sreče da sem pograbil klobuk in izginil. Moji tovariši so mi pozneje pripovedovali, da takega pretepa že zdavnaj niso videli kot je bil ta med obema dekletoma. Le z veliko težavo so ju ljudje pomirili, da si nista poruvali vseh las. »Roje, kako si se pa potem izmazal, ko si šel znova s kruhom po cesti?« »Čisto po fantovsko: ob obedve ti dekleti sem bil, pa sem si novo zbral! Toda toliko sem bil pa le previden, da sem v resnici govoril samo eni. Rečem pa vam, fantje, da sem bil takrat še vendar v boljšem položaju kot smo pa vsi skupaj sedaj, ko gremo znova na polentarje.« Čas je nam hitel vse prenaglo naprej; treba je bilo znova oditi nazaj proti dolgočasnemu mestu, ki je vsem Janezom ostalo prav v živem, ali tudi zelo slabem spominu. Flajšmanov Martin, ki je bil izvrsten pevec, je predlagal, da bi »eno rekli«, pa smo zapeli: Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš? Kjer znanci moji še živč, Prijatelji moji v grobih spe. Predno smo prišli v mesto, je še govoril Roje: »Fantje, le pogum! Vse pride, vse mine! Upajmo, da bomo pa drugo veliko noč noma praznovali!« V raznih smrtnih nevarnostih smo bili se tisto leto, ki pa je bilo vendar zadnje leto vseh naših nadlog. Toda Rojčeve besede so se uresničile — le Bregarjev Jože in Flaišmanov Martin še nista na drugo Veliko noč bila doma, ampak v laškem ujetništvu. Kakor jaz, tako upam, da se t tudi vsi ti moji tovariši spominjajo te »Velikonočne nedelje« iz leta 1918. ko smo daleč od svojih domačih v gozdu kuhali. Dragi moji nepozabni tovariši, želim Vam vsem skupaj srečne in vesele velikonočne praznike! PO SVETU. Tragičen lov na tigra. George Wentvorth Dillon, uradnik pri višjem sodišču v Alla Habadu v Indiji, je umrl te dni za posledicami poškodbe, ki jo je zadobil pri lovu na tigre. Dillon je srečal tigra ter ga ustrelil v rame. Zver je padla v travo ter obležala, ne da bi se ganila. Neprevidni lovec se ji je približal. Nenadoma je skočil tiger nanj. Dillon, ki je držal puškino cev, ni imel časa, da bi streljal. Porinil je tigru puškino kopito v gobec, toda vsled sunka je eksplodiralo strelivo v puški in Dillon je dobil težko poškodbo na nogi. Dillon je izdihnil še pred transportom v bolnico vsled zastrupljenja krvi. Nove grobnice v Egiptu. Angleški listi javljajo, da je ameriški arheolog Firth v pokrajini Sakkara odkril 5000 let staro grobnico tretje dinastije. Vhod v grobnico je bil skriven. V nekem rovu je arheolog naletel na 12 krasnih vrčev iz ala-bastra, visokih približno po en meter. Največji zrakoplov na svetu. Vojno ministrstvo Zedinjenih držav ameriških je razpisalo natečaj za ogromno zračno ladjo, ki bo služila v civilne in tudi vojne svrhe. Ladja bo povsem veliko večja kakor dosedanji Zeppellini, ki so jih doslej gradili Nemci. Plesna dvorana v zrakoplovu. Iz Friedrichshafena poročajo: Novi Zeppelin »L. Z. 127« se bo opremil z vsem modernim komfortom. Zrakoplov bo imel jedilnico, ki bo služila obenem za plesno dvorano. Za jedilnico bodo spalne ubikacije za 40 oseb. Vrteča se hiša. Pariški arhitekt Lecuyer je zgradil hišo na premikajočem se temelju. S pomočjo elektromotorja se lahko obrača okrog osi v poljubno smer. Tako pridejo vse sobe na solnce, kakor se pač to gospodarju zdi primerno. Zanimivi poskusi podaljšanja življenja. Iz Moskve poročajo o zanimivih poskusih na tamošnjem kemično-farmacevtičnem zavodu. S pomočjo posebnih inštrumentov so ruski zdravniki obnovili življenje v poedinih delih živalskega telesa. Tako so n. pr. spojili glavo ubitega psa z aparatom, ki je bil napolnjen s svežo krvjo. S posebnim mehanizmom so spravili kri v pasjo glavo in čez nekaj minut je mrtva glava oživela. Trepalnice so se začele odpirati in tudi ušesa so se gibala. Zdravniki so ugotovili, da notranji organi v glavi normalno funkcionirajo. Ta pojav je trajal dobre pol ure. V Sibiriji so našli nova zlata polja. Iz Moskve poročajo: Geološka ekspedicija, ki je bila poslana na ozemlje reke Aldan, je izsledila ob pritokih rek Hajtma, Ajnah in Ke-nenaj bogata zlata polja, ki ne zaostajajo prav nič za aldanskimi. Zlata polja se nahajajo v pragozdovih. Najstarejša ženska na svetu živi Angori. Turkinja Fatima Ildis je stara 160 let. Rojena je v Tirnavi na Bolgarskem. Imela je 10 otrok. Njena najmlajša hči je stara 90 let. Fatina Ildiš je kljub svoji visoki starosti še vedno zdrava in vesela. Zlato in demanti. V Kremenici (Slovaška) so odkrili izredno bogato zlato žilo, ki vsebuje na 1 tono 450 gramov zlata; naravnost rekord. — Ob izlivu reke Oranje v Južni Afriki so pa odkrili nova bogata demantna najdišča. Doslej najdeni demanti, v vrednosti nad 100 tisoč funtov, so popolnoma zglajeni in mislijo geologi, da jih je po kakšni zemeljski katastrofi prinesla voda daleč iz notranjosti Afrike tja do obale. Povprečna teža de-mantov je pol karata; eden jih ima pa 81 in je vreden 7000 angleških funtov. Silne poplave reke Mississippi. V državi Arkansas v Ameriki je reka Mississippi strahovito narast-la in poplavila vso okolico daleč na okoli. Poplavljenih je 100.000 akrov zemlje. Škoda je ogromna, ker so uničeni vsi pomladanski posevki. Kairo — milijonsko mesto. Iz Kaira poročajo: Pravkar so objavljeni rezultati ljudskega štetja. Po uradni statistiki znaša število prebivalstva Egipta 14,861.756 duš. Od leta 1917 se je pomnožilo prebivalstvo za 1,400.000. Posebno znaten porast kaže prebivalstvo Kaira in Aleksandrije. Kairo šteje danes 1,059.824 prebivalcev, Aleksandrija, ki je drugo največje mesto Egipta, pa 570.314. Rusija bo odplačevala predvojne francoske dolgove. Med Rusijo in Francijo so se vršila pogajanja za odplačevanje predvojnih ruskih dolgov. Pogajanja so dovedla do načelnega sporazuma. Sedaj morata sporazum odobriti obe vladi, nakar se objavi. Sporazum se je dosegel na tej podlagi, da odplačuje Rusija na račun vseh svojih obveznosti po 70 milijonov zlatih frankov (predvojna Rusija je plačevala anuitete po 400 milijonov frankov) letno, Francija pa dovoli Rusiji novo posojilo, in to najprej v višini 1 milijarde papirnatih frankov; kot zastavo za posojilo dobi petrolejske vrelce v Groznem in Gruziji. Velika stavka v Ameriki. V več ko 2000 premogovnikih stavka nad 200.000 premogarjev. Povod za stavko je nastal vsled tega. ker niso delodajalci pristali na povišanje plač. Potujoča visoka šola na morju. Dijaki neke ameriške visoke šole so se pred dnevi podali z ladjo okrog sveta. Z njimi je šel tudi zbor 70 profesorjev. Na ladji se vrši vsaki dan redni pouk in predavanja. Koncem meseca marca so prišli v Hamburg. Češkoslovaško so^olstvo in 10-letnica republike. ČOS je že pričela s pripravami za proslavo 10-let-tnice obstanka češkoslovaške republike. Za to proslavo se pripravljajo velike svečanosti in to v drugi polovici leta 1928. Književnost. Izšla je zbirka pesmi iz »Grude« nam znanega pesnika G 1 i š e K o -r i t n i k a »Prebujenje«. Cena lični knjižici je 10 Din. Dobiva se v vseh ljubljanskih knjigarnah ali pri avtorju v dopoldanskih urah pri Zmajskem mostu. Zbirko toplo priporočamo vsem prijateljem zdrave slovenske vedrine in lepote. Narodni gospodar. Razglas. Ker imamo letos zopet hroščevo leto, bo nastopil te pomladi navadni rujavi hrošč (keber) skoro v vseh občinah podrejene mi oblasti, kakor vse kaže, v običajni ogromni množini. Glede zatiranja tega za vse naše kmetijske kulture zelo opasnega škodljivca, ki posebno v obliki črva (ogrca) izpod-jeda skozi par let korenine vseh kmetijskih rastlin in s tem uničuje zlasti poljske, vrtne, sado-nosne in travniške pridelke milijonske vrednosti, odredujem na podstavi dež. zak. bivše Kranjske z dne 17. junija 1870 1., dež. zak. bivše Štajerske z dne 10. decembra 186» ter sličnega dež. zakona za bivšo Koroško to-le: Predstojniki občin, kjer se pojavi rujavi hrošč, imajo skrbeti in pravočasno vse potrebno ukreniti, da ga posestniki oziroma zakupniki kulturnih zemljišč z vsemi svojimi silami pokoncujejo. Ker je uspeh zagotovljen samo, ako se zatiranje tega požrešnega škodljivca splošno in skupno vrši, je vsak posestnik dolžan, da pri tej akciji krepko in vestno sodeluje. Zatiranje hrošča se vrši navadno na ta način, da se hrošči ob zgod njih jutranjih urah, a če je oblačno in hladno tudi ves dan, stresajo raz dreves (v poštev pridejo v prvem redu drevesa v legah, ki nudijo hrošču največ in najboljše paše, in so radi tega tudi najbolj napadena) v spodaj razgrnjene rjuhe ali plahte ter se nato poberejo v vreče ali kake druge posode. Ta ko zbrani hrošči se potem popari jo, da jih bo konec. Tako uničeni hrošči se porabijo za kompost (gnoj mešanec), ponekod jih tudi suše in potem vporab-ljajo kot krmo za prašiče ali kure. Občinski predstojniki zlasti v krajih, kjer primanjkuje delavnih moči, lahko pritegnejo sporazumno s šolsko oblastjo tudi šolsko mladino k sodelovanju pri zati ranju tega največjega sovražnika naših kulturnih rastlin. Občinski predstojniki so zato posebno odgovorni, da se ta na redba točno in strogo izvede ter so dolžni mi po izvršeni akciji, o poteku zatiranja hrošča izčrpno poročati. Vsako opuščanje dolžnosti, ki jih ta moja naredba nalaga občinskim predstojnikom, se kaznuje z - denarno globo do 200 Din, oni posestniki pa, ki bi se upirali toza- devnim županskim odredbam, se istotako kaznujejo z denarno globo do 200 Din in bodo razen tega primorani plačati še stroške za pobiranje hrošča, ki se bo v takih primerih izvedlo po občinskem uradu. V Ljubljani, dne 2. aprila 1927. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: Čeme s. r. predsednika inž. Zidanšek, za II. podpredsednika poslanec Nemanič iz Bele krajine, za odbornike gg.: inž. Zupanič, inž. Gorjup, Miha Brenčič, Zabavnik, Lojze Zupanič, Srečko Robič, Jak. Rajh, Buvier, Košar, za ljubljansko oblast pa Bučar, Janežič in Globelnik. Enodušnost, ki je vladala pri tej ustanovitvi, je porok, da se bo društvo razvijalo in delovalo v procvit vinogradništva, za kojega rešitev je zadnji čas ali morda le ne že prepozno. Ustanovitev Vinarskega društva v Mariboru. V soboto 2. t. m. se je ustanovilo na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru »Vinarsko društvo za Slovenijo«. Povabljeni so bili vinogradniki iz cele Slovenije, ali udeležba je pokazala le veliko zanimanje interesentov iz mariborske oblasti, medtem, ko so ljubljansko oblast zastopali samo delegatje gg. Stoklas z Grma pri Novem mestu, Bajuk iz Metlike, Bučar iz Kostanjevice in Stritar iz Sv. Križa. Društvo ja zamišljeno kot osrednja organizacija vinogradnikov, kletarjev, vinskih interesentov, trgovcev in točilnih obrtnikov za celo Slovenijo, čemur odgovarjajo tudi vzorno sestavljena pravila tega društva, ki so bila z malimi izpre-membami soglasno sprejeta. Društvo bo izdajalo tudi svoje glasilo »Naše gorice« in bo tudi v strokovnem oziru večalo zanimanje vseh sorodnih stanov, ki so v kakršnikoli zvezi z vinarstvom. Ustanovni občni zbor je otvoril in vodil z znano spretnostjo g. ravnatelj Žmavc, ki je vse navzoče prepričal o eminentni potrebi take skupne organizacije, ki naj reši vinogradništvo preteče nevarnosti popolnega uničenja in poživi vinsko trgovino s pospeševanjem solidne točilne obrti in s prepreče-njem ter oviranjem vedno rastočih vinskih davščin, kot so trošarine in tej pripadajočih v neizmer-nost segajočih občinskih in drugih avtonomnih naklad na našo ubogo vinsko kapljico. V glavni odbor, v katerem so brez volitve virilisti vsakokratna kmetijska referenta mariborske in ljubljanske oblasti pri obeh velikih županstvih in ravnatelja vinarske in sadjarske ter kmetijske šole v Mariboru in na Grmu, so bili izvoljeni še sledeči gospodje: za predsednika prof. Majcen, za I. pod- Poučni tečaji za vinogradnike. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je odredilo z odredbo z dne 13. marca 1927, št. 2132/V prirejanje spomladnih tečajev po zakonu o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva z dne 30. decembra 1921, odnosno po pravilniku k temu zakonu z dne 24. novembra 1923 ter je dalo v ta namen na razpolago potrebna sredstva. Spomladni poučni tečaji se bodo vršili od dne 20. do dne 28. | aprila v državnih trtnih in sadnih ' nasadih: 1. V Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru in 2. v Kapeli, pošta Slatina Radenci. Delovni program za tečaje jč ta-le: a) Pouk o vzgoji ameriških podlag kakor tudi o domačih trtnih vrstah in sadnem drevju; b) izbor in priprava zemljišča za vinograd in sadovnjak; c) priprava materijala za cepljenje trt in sadnega drevja; d) o načinu cepljenja in praktično izvrševanje načinov, po katerih se vrši cepljenje trte in sadnega drevja; e) sajenje trt in sadnega drevja na stalno mesto in negovanje prva leta; f) obrezovanje in vzgoja trt in obrezovanje krone pri sadnem drevju ; g) o peronosperi, oidiju in grozdnem zavijaču in njih zatiranju; h) o zatiranju samorodnih trt (šmarnica itd.) in precepljanju sadnih dreves. Vsak udeleženec tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno po 10 Din kot prispevek za prehrano. Razen tega dobe ob koncu te-čajo odlični tečajniki nagrado v cepilnem orodju. Tečaji so namenjeni v prvi vrsti kmetiškim in viničarskim mladeničem, potem pa tudi drugim interesentom, ki se hočejo udeležiti tečajev ob svojih stroških. Kdor se želi udeležiti katerega izmed navedenih tečajev, se mora čimprej, najpozneje pa do 18. aprila 1927 ustno ali pismeno prijaviti pri upravniku nasada, kjer se želi udeleževati tečaja. Prijave za udeležbo sprejemajo tudi srezki kmetijski referenti. • • • Kozje. Sejmarji, kupci in prodajalci, pozor: V torek po beu nedelji, t. j. dne 26. aprila se vrši v Kozjem Živinski in kramarski sejem. Upozarjamo že danes na ta sejem, da je isti zelo na široko zasnovan in je pričakovati tudi mnogo kupcev. iN a zadnji sejem je dosio in to zeio od daiec vkijub siabemu vremenu zeio veliko kupcev, iviaisi-Kdo bi lahko dooro prodal. Zal je bno živine premaio; vzrok je bno s.abo vreme. Vabimo torej Kmetovalce, da priženejo ooilo živine, saj je vendar pngon živine na kozjan-sko sejmisce iahek in vstopnina maienKostna. Vsakdo pa ima tudi obenem priložnost, da si živino I stehta, ker je mostna tehtnica na razpoiago. — Občina trg Kozje. Odprto pismo g. Jožetu Pernuš-u, založniku piva v Lescah. Dolgo časa sem potrpežljivo prenašal vaše obnašanje napram moji osebi, bodisi v gostilnah ali na javnih cestah. Ker le ni miru, sem sklenil Vas vprašati javno, kaj imate napram meni? Dne 2. aprila ste se vračali s pivom iz Radov-jljice, poleg Vas na vozu sta bila dva poznana mi gospoda. Pred So-j koiskim domom v Radovljici ste ' mene prehiteli in zakričali nad menoj sledeče besede: »Kaj ne, kako fuks hlapcu dobro teče.« Mene ne zanima, kaj ste mislili s temi besedami, če pa Vas, pa vprašajte g. župana Vidica, da vam odgovori. Jaz za svojo osebo vprašam javno pivovarno »IJnion« in njenega predsednika in to v interesu kon-sumentov piva, brez razlike strank, ali odobrava tako početje svojega založnika, na drugi strani pa prosimo, da ga poduči, da se ljudi na cesti na miru pusti, če tudi so drugega političnega mišljenja. S spoštovanjem Jos. Ažman, posestnik, Hraše. Semenski oves, Ia splitski portland-cement (Salona-Tour) umetna gnojila (rud. superfos-fot, kalijeva sol, kajnit, thomasova žlindra), kakor tudi DEBELI in DROBNI pše-ničnl otrobi vedno v zalogi pri EKONOM" osrednja gospodarska zadruga Ljubljana Kolodvorska ulica. PRI „ČEŠNIKU" Ljubljana, Lingarjeva ulica Čitateljem »Kmetskega IHla* nainanlom, da Imam v s roji trgovini poleg boljtega tudi poceni ln dobro blago po cenah, knk >r >l«dl; Sifon, bela In rujava Rotenlna od Din IO-— naprej Kambrlk, krep, delen ..... od Din 33*— naprej Pisano blago i*a srajce ln bluae od Din IO-— naprej Posteljne garnitura......od Din 300-— napraj Domač lidelek posteljnih odaj, rui, klotasttlt........od Din IOO- - naprej PKHJB KA BLU1NB. star 26 let, želi tem potom resnega znanja s čednim in dobrosrčnim kmečkim dekletom do 25 let starim, z doto nad 30X00 Din. Le resne pcnudbe je poslati na upravo »Kmetskega lista« v Ljubljani pod šifro: »Tajnost zajamčena«. iHiir>.iiiiiiin>i(i*iiliiiimtiu>ii..i.i.i6imiiui Iščem ruzanniKaccBj v svrho otvoritve trgovine z lesom in deželnimi pridelki. — Sprejme se izrecno samo somišljenik (niča) ŠKS. lonudbe poslati na upravo »Kmetskega lista« pod šifro »Pošten«. Telefon itev. 149, 968 Prešernova ulica 4 Poli. tek. ratun 13.853 (Ziro>ra2un pri Harodni banki} sprejema hranilne vloge in izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt in inkaso menic ter trg. cesij. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut in deviz po najugodnejših tečajih. mSm Najpripravnjejšap^rila jVeliko noč so Josip Petelinca šivalni stroji in kolesa| Znamke GRITZNER, ADLEH, PHONIKS s prostim tekom (Freilauf), pneumatika, olje ter posamezni deli (najnovejše opreme). Edino le v Ljubljani, blizu Prešernovega spomenika ob vodi. — Telefon 2913. Najnižje cene, tudi na mesečna odplačila. Semenski krompir ALMA" t* iz Tirolskega ki je v minulem letu dal šestnajst-kratni pridelek, se dobiva pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški irg štev. 3 in v njenem skladišču v Mariboru, Meljska cesta štev. 12. Kmetovalci pozor! Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za iivino, posebno za prešiče: ^MASTELIN" zakonito zavarovana znamka. Samo poskusite in prepričali se b odete! Dobi se v vseh trgovinah na deželi in v glavni zalogi A. Kosec, Maribor. Vsem odjemalcem nudimo za bližajočo se sezijo najboljšo 98-997" modro salico po ceni Din 6-40 za kg franko Ljubljana. Cena velja samo pri takojšnjem plačilu. Javite, koliko kilogramov gaiice boste rabili. »EKONOM" LJUBLJANA, osrednja gospodarska zadruga. Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, kleti v vseh barvah, šifoni, Solingen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila — samo pri Im Pilil blizu Prešernovega spomenika, ob vodi LJUBLJANA Najnižje cene t Točna postrežba! Pod šifro »Srečanje« sestanek v Ljubljani na velikonočni ponedeljek v restavraciji Soča z ozirom na ponudbo »Pomlad«. r Ustanovljena 1. 1889. Telefon štev. 2016. Stanje vSožemega denarja nad 250 milijonov dinarjev. (Oradska iftedioinlca) Prešernova ulica l Prešernova ulica sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Ustanovljena 1. 1889. Poštni ček 10.533. Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hra-nilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke najveH v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.