Književnost in umetnost. Utva in Mira: »Pravljice«. Ocena. — Spisal Ferdo Plemič. Za leto 1914. je izdala in založila družba sv, Mohoirja 80 strani debel zvezek »Prarljic« Utve in MLre, namenjen — ko^ mu? Pred nedavnim ie o priliki ocene neke mladinske knjige dobrovoljeri' kritik delal razliko medi 10, 20. 30 in 701etnoi mladino. Od tedaj so »mladinski« pisatelji tako zbegani, da nimajo več pravega poguma na vesti koj na platnicah svojega proizvoda dobo starosti, ki ji je spis natnenjen. Tako tudd v teh »pravljicah« beremo jedva na 52. strani; v peti vrsti, da so te tiskarae pole namenjene detetu. tedaj otroku v najnežnejši; starosti. To daia misliti človeku. ki pred tem novim darom nam učiteljem posebno nakloniene družbe stoji ka'kor :pred neko uganko, ki mu jo je zastavil družbin odbor. Uganka tiči namreč že v naslovu knjige. ker te »Pravljice« v pretežni večini po svoii oblikj, in vse~ bini in: svojem slogu —pravljice ndso. Ho¦čem to tudd dokazati brez ozira na desno in levo, ker velika postaia povodeni odkritih in prikritih mladinskih spisov v s!ovenski d'omovini. in dobro je, da smo si tudi glede pravljic na jasnem. Tov. Josrp BrinaT md je izkaza! nepričakovano čast. da ie v »Pedagcškem' letopisu« za leto 1912. ponatisnil moje mnenje, mnenje namreč. da ie pisateljevanie :na poliu mladins'ke književnosti umetnost, a ne čin spretnosti in dabre volje. Pisateljici »Pravljdc« pa je. kakor knjiga kaže. voddlo pri spisovanju v glavnem ie poslednje. In tako stojimo. naravnost re•čem pred v pretežni večind ponesrečenimi proizvodi, ki le tuintam kažejo bledo reminiscenco na stare. večnolepe. a že kda! izdonele pravliice našiii dobrih babic, vobče 'Pa izdajaio znak našega časa. t. j. nervozno1 hlastanje, iskanie po efektih, ter kažejo vkljub vsemu aparatu starih pr?vliic le prazTio vsebino. Tehnika. način pripovedovanja. pravlfici specifično lastnega je vseskozi pornanjkliiva. Na ta način pravljic ni pripovedovati. Le čitajte iih in priznali' boste, da ste le s težaivo se prerili do konca Utvinih m Mirinih »pravliic«. in da ste dosegli konec s prazno dušo. z razočaraninr pri-čakovanjem. Zame ta najnovejša publikacdja dr. sv. Mohorja !e obremenuje taro naše mladinske književnsti. To srr.o v »Zvonoku« že povsem kaj lepšega brali. Seveda mora bralec vprvo abstrahirati Cotičeve res sugestionalne vinjete, kj često več govore negold plehko besedilo. in tudi drugače govore. Za vPravljice« mienda tudi prvotno niso bile risane vse. Opozarjam le na naslovne. v tri polja razdeljene vinjete na straneh 9. 18, 33. 39, 41 dtd., ki nosiio večinoma €'z.načbo raznili mesecev in so tako srečno razdeljene, da ii. !pr. vinjeta z označbo »marec« stoii nad pravljico. ki začne: »Kako se .ie poslavljalo poletje...« Sklepčne vinjete z označbo »konec« so pa vse srečno razpostavljene, ker bi sicer človek časih res ne vedel. jeii »pravljice« že konec ald ne Vsa čast drugače risarju. ki ie ustvarjal nad nivojem podane mu tvarine ter nekoliko dvignil ugled te — začarane botanike. ki nam Jo podaja pričujoča: knjdga. Da. botanike. Med vsemi osemnaistfmi »pravljicami« je namreč osem basni iz rastlinstva. Slednia (»Kako ie nastala marjetica« — Spisaia Mira) je le prosto priwvedovanje stare legende; »Vijolica« na str. 33 (»cvstična bajka« — spisala (?) Mira) pa ie neoriginalna, prosto pripovedovaTia po iietnškij poeziji »Voib Veilchen ...«. ki smo io šei kakor učenci brali v nemških šolskih beri!i'h. Malce več previdnosU v tem- pogledu ne škodi! Nedvomno stoje Utvine »pravljice« vj tej zbirki višje od Mirmih, dasi iih je lel sedem. Ob daljšem' dozorevaniu bi ta alil ona Utvina pravljica postala nekai res po-f novnega branja vrednega. Utva je podalaj sledeče: »Zlatolasa kneginja Pravljica«. To jel nekak subjektivno navdahnjen uvod vi knjigo. ki otroka ne t>o gaTiil k drugemu: nego li k zdehanju. Vsebdne tu ni, dejanja tudi ne, na čuvstvo ne vpldva. Nagro-* madene pa so remrirascence iz starejših' pravljic v oblikd. tipičnih imen in iraz in^ med vrstami so 'označene prešerne ob-j liube. ki jih knjiga v naslednjem ne iz-1 polrojuje. »Škratec nagajdvček« je v prvem de!u. dober. sploh pa najboljši spis knjige. Iniaj vkljub itrd,em/u sllogu "vsebino. celo srč-; kano vsebino. V drugem delu pa zopetj pada v brezsenčnost. kj jo le Cotičevc pogojene risbe nekoliko dvignejo. »Sirota Marjetica« je nežna stvarca, a prevee razvlečeina. Poleg vseh besed, čutiš praznoto, če ti ravno ne imponira grandiozen aparat botairičniih imerr. Toliko cvetic v še tako dolgi pravljiei naša babička še ni naštevala, a če je katero imenovala. jo ie popisala na poseben način. Hoeeš, nočeš — k njej treba iti v Šolo. »Cvet ljubezni.« Naslov ne odgovarj vsebini. Cvet ljubezni. t. j. roža. je v pravljici le epizodica. Pripovedovanje pa je sicer prav umetno zmedeno in neumljivo. Ta bajka hoče tudi razlagati v protislovju s prirodno resnico rojstni krai cvetic. ki naj bi bil prvotno v gorah. To ne gre. Prava pravljiica pač odeva prirodno resnioo v bajni plašč pripovedke. ali negira je ne, ker pravljico ie iznašel prirodni človek. ki je v prirodi živeč prirodo opazoval. »Vesna in Zimovnik« je kljub mičnemu naslovu vzor, kako se ne da1 z mnogimi besedami prav čisto nič povedati. In te^a ne zakrije niti »pes,niško vzncšen« slog, ki je eden1 glavnih grehov pričujoča knjige. na kar se pa še povrnem. »Starka Burja« ne podajai pisat^ljici napačne snovi, ee bi le pripovedovanje prevladalo popisovanja. Tu je pa vsakegii dobra polovica na škodo pravljici seveda. Da, tudi stare pravljice ustavijo često tek pripovedovanja. ali Je iz važnih razlogov, da nam n. pr. s par besedami popišejo brado kralja Matjaža ali meč kraljsvičai Miarka. To so za deoo velevažne reči. Z opisovanjem pa nobena pravljica iic prične. To bi morala vedeti pisateljica. Saj začne vsaka pravljica z besedami: »Nekoč je bil . . .« »Nekoč je bi!,o . . . Komu ti glasovi že v mladih dneh ne zadone v uho? Oj. v starih dnevih še na stare bajke spomini čarobno neba odpro! Mladostni dnevi, z vami eiste sanie, minili ste, in z vamj sreče slaj. A pena niso sanje bile nekdanje; mladosti raj — nekcč je bil.« (Ernst Harmening.) (Ko<nec.) Nove Ganglove drame. Gledališko društvo na Jesenicah uprizori prihodnjo nedeljo Gan^lovo trilogijo »Dolina solz&, ;ki obisega drame: »Dva svetova«, »Dedščina« in »Trpini«. Naročnike Braniborovega koledarčka za slov. mladino opozarjamo, da je cena s poštnino za posaimine izvode 25 h, za večje pošiliatve se 'poštnina tudi zaračuni naročniku. — »Branibor ne išče dobička pri tem, a škcde tudi ne more trpeti. Za lani še mnogo naročnikov ni poslalo denarja bodisi za posamne ali večje naročbe. Prosimo! — Ker letos ni večja naklada kot je bila lani. a se je razpečala. nai se naročniki požurijo. Šolska vodstva. krajni šolski svett, denarni zavodi, zavedni tnladinoljubi, pošljite »BraniboTU« naročil ih tudi — narocnino. Srednješolski vestaik. ** V takozvani »nemški« realni gimnazUi v Gorici je uveden učni načrt za realne gim.naziie samo1 v prvem razredu. V vseh ostalih razredih 'poučujejo še kakor v pr^jšnjih letih. Vpisalo se je letos 540 učencev, in sicer 521 javnih ter 19 hospitantinj. Po razredih se dele: I. 64. II. 53, III. 80, IV. 76, V. 75, VI. 72, VII. 63, VIII. 57. Na tem »nemškem« zavo'du ie komaj ^O Nemcev. Sloveci in Italijani so si po števiiu skoraj popotaoma enako močni. ** Iz šolske službe. DoSedanji suplent na držaVnf- giminaziiji v rPazinu, Anton Burgair, je imenovan za pravega učitelja na istem zavodu. ** C. kr. gimnaizija s slorvenskim učnim jezikom v Gorici. Zavod obsega dosedaj štiri razrede. od katerih imajo prvi in drugi po dve vzporednici. tretja pa eno. l^ijakov se je vpisalo v prvi razred 164, v drugi 121, v tretji 86 in v četrti 35, skupaj 406. Vodstvo zavoda je poverienc? °d četrtka naprej vladnemu svetniku dt-. ^ezjaku^ ** Čuden veter je začel pihati zadnje čase v Goirici, čigar učinki kažejo državno oblast v tako čudni luči, da ie tudi naj^trožja graja še vedno premalo strjga. 1 jed kratkim so se izvršila imenovanja učnega osobja na treh gori&kih gimnaz!Jah, ki so nastal-e iz bivše državne gim"azije. Na tem bivšem zavodu ie bil za ravnatelia dr. Bezjak, ki! mu gre gotovu vse priznanje, da je bil; kot tak mož na syojem mestu. Ker pa ie nova slovsnska Simnaziia potrebovala ravnatelja. ki jc olovenec. je bil dr. Bezjak premeščen z owše državne gimnazije na novo slovenskP gimnazijo. Misffl bi tu vsakdo. da T>ride dr. Bezjak na novi zavod' v enakem Sv"ojstvu kot ravnatelj; toda stvar ie biia drugačna. Dr. Bezjak ie samo voditel ravnatelJistvenih postov na slovensfci gimnaziji. ne pa ravnatelj, dočim pa je njegovo prejšnje rav.natel.j'sko mesto sedaj, ko je bivša; državna gimnazia izključno nemški zavod, mesto za nemškega ravnatelja. Ravnatelj dr. Bezjak je bil potemtakem takorekoč degrediran na voditelja, da je napravil prostof nemškemu ravna telju! To napravlja najslabši vtisk prea vsemi na učno osobje slovenske gimnazlje. ki se mora zaradi omenjenesa ukrepa državne šolske oblasti smatrati za man) v.redno, poniževano, ker sllužbuje na manjvrednem zavodu. in prav talko tudl na sJovensko javnost sploh. Zato nujno priporočamo to zadevo goriškim deželnim poslancem. da izpregovore o nj-ei odl>čno besedo v deželnem zboru.