# GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 14. APRILA 19G1 Vr POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠTEV. 16 PRED OKRAJNO KONFERENCO SZDL V PORTOROŽU Q V. kongres SZDL Jugoslavije določil nekatere nove metode kla Socialistične zveze. Ze na predkongresnih občinskih konferencah so v mnogih občinah razpravljali o sekcijah kot o posebnih oblikah dela SZDL. Še bolj pa se je dejavnost sekcij izoblikovala na konferencah krajevnih organizacij. Nekatere krajevne organizacije so že lani poleti formalno ustanovile nekatere sekcije, vendar pa je do dejanskega ustanavljanja sekcij prišlo šele proti koncu leta. Takrat so začele prve sekcije tudi dejansko živeti. Do 1. marca 1961 so krajevne organizacije v našem okraju ustanovile skupno 290 različnih sekcij, in sicer: v Kopru 44, v Izoli 20, Piranu 18, Sežani 48, Postojni 65, Hrpeljah 47 ter v občini Ilirska Bistrica 48 sekcij. Največ sekcij so krajevne organizacije ustanovile za kulturna in pro- svetna vprašanja, za kmetijstvo ter za komunalna vprašanja, in sicer za vsako področje po 48 sekcij, za druga področja je veliko manj zanimanja. Tako je na primer za mladinska vprašanja bilo ustanovljenih le 14 sekcij, za različna gospodarska vprašanja 13 sekcij, za različna roolitična vprašanja 9 sekcij, za šport osem sekcij, za varstvo otrok 6 sekcij, za pomoč ženi in družini- 5 sekcij, za družbeno uveljavljanje žena 5 sekcij, za šolstvo, trgovino in socialna vprašanja so bile ustanovljene po 3 sekcije itd. Izmed 195 krajevnih organizacij je do 1. marca ustanovilo sekcije 96 krajevnih organizacij Socialistične zveze. Sekcije vodijo povsod posebni sekretariati, ki štejejo od dva do osem članov. Večji del so sekcije sprejele program svojega dela, vendar pa še niso začele vse osnovane sekcije programa izvajati. volitvami Mandatna doba zadružnih svetov, izvoljenih na prvih volitvah oktobra 1958, je potekla. V dobrih dveh letih svojega obstoja so upravičili zaupanje, izkazano jim na volitvah. Prav v tej dobi so naše kmetijske zadruge dosegle največji gospodarski razmah ter se uredile v skoraj izključno kmetijske proizvajalne organizacije. V zadnjih dveh letih se naše zadruge niso samo organizacijsko in kadrovsko utrdile, začele so organizirati tudi lastne kmetijske obrate, ki imajo že sedaj močan delež v skupni kmetijski proizvodnji našega okraja, predvsem v živinoreji, v vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo pa so veliko investirale, kar bo v naslednjih letih že bistveno vplivalo na dvig kmetijske proizvodnje. Sedanje volitve v zadružne svete sovpadajo s sprejetjem petletnega perspektivnega plana razvoja gospodarstva, kjer je dan močan poudarek tudi razvoju kmetijstva. Kmetijske zadruge so se že organizacijsko in kadrovsko pripravile, da bodo sposobne iz- ALBIN SIMClC sebnt kmetijski proizvajalci — člani kmetijskih zadrug pa 23. aprila. Skupno bo izvoljenih 414 članov zadružnih svetov, od tega 175 kmetov ter 239 delavcev in uslužbencev kmetijskih zadrug. Dosedanja vodstva kmetijskih za- (Nadaljevanje na 3. strani) Ze iz zgornjih statističnih podatkov kakor tudi iz področij, za katera so bile sekcije ustanovljene, je videti, da glede ustanavljanja sekcij še vedno ni jasnosti. To je tudi razumljivo, ker bo potrebna vsaj enoletna praksa, ki bo utrdila metode in način dela sekcij. Dosedanja praksa ustanavljanja sekcij pa je pokazala, da je to privlačna oblika dela, ki ustvarja pogoje za večjo aktivnost članstva. (V Postojni je sekcija za urbanizem načela vrsto ureditvenih vprašanj, v ilirsko-bistriški občini je sekcija za kmetijstvo poživila politično dejavnost v okraju, kjer je bilo težko dobiti ljudi na sestanke.) Prve izkušnje dela solucij nam dokazujejo, da je to privlačna oblika politične dejavnosti, ki jim omogoča, da lahko člani SZDL ostvarjajo svoje pobude in preko njih urejajo številne krajevne zadeve. To pa pomeni, da so te sekcije nastale zaradi stvarnih koristi in potreb državljanov. Zlasti zanimive pobude glede organizacije sekcij so v Izoli in Postojni. V obeh teh občinskih središčih so si sistematično obdelali vlogo sekcij in sistematično proučujejo metode dela v njih. (Iz poročila Okrajnega odbora SZDL Koper za. okrajno konferenco Socialistične zveze v Portorožu 24. iti 25. aprila tega leta.) JUBILEJ ZALOŽBE LIPE V KOPRU — Pretekla sobota je potekala v slavju domaČega kulturnega praznika: naša založba Lipa Je slavila deseto obletnico svojega obstoja In Izid stote knjige. Zunanja manifestacija tega slavja je bila že v dopoldanskih urah slavnostna seja založniškega sveta, v okrajnem muzeju razstava vseh Izdaj založbe in končno zvečer akademija v gledališču. Več o prireditvah ob tem pomembnem jubileju preberite na 7. strani Na sliki: predsednik Izvršnega sveta LItS Boris Kraigher, sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir in direktor Casoplsno-založniškega podjetja »Primorski tisk« s soprogami ob vhodu v koprsko gledališče Prijateljski sprejem v Tuniziji Te dni je predsednik Tito s svojim spremstvom v republiki Tuniziji, kjer ostane šest dni na uradnem obisku. Visoke goste je sprejel in pozdravil predsednik republike Tunizije I-Iabib Burgi-ba, ki je izrekel predsedniku Titu in njegovemu spremstvu v imenu vsega tunizijskega ljudstva prisrčno dobrodošlico ter je med drugim dejal: — Veliko zadovoljstvo in globoko radost občutimo, ko pozdravljamo v Vaši eksce- OB SPREJETJU DRUŽBENEGA PLANA IN PRORAČUNA OBČINE POSTOJNA i za razvoj Občinski zbor in zbor proizvajalcev ObLO Postojna sta v petek, 7. aprila, z ločenim glasovanjem sprejela predlog družbenega plana in predlog proračun A občine Postojna za loto 1901. Pred razpravo in glasovanjem Je ljudskim odbornikom obrazložil oba osnutka podpredsednik ObLO Postajna Adolf G e r ž e 1 j. vrševati postavljene planske naloge. Iz dosedanjih 27 razmeroma majhnih kmetijskih zadrug je na-¿¡¡¡¡¿ilo 11 močnih gospodarskih organizacij, ki imajo dovolj Icme-^lijskega strokovnega kadra. Tudi notranjo organizacijo so zadruge že uredile. Organizirale so poslovne enote po vejah dejavnosti; v teh poslovnih enotah bodo izvolili tudi organe delavskega samoupravljanja. Naloge, ki čakajo naše kmetijske zadruge pri izpolnjevanju petletnega perspektivnega načrta, niso majhne. Še naprej bodo morale pridobivati zemljišča, izvajati na teh zemljiščih arondacijo ter jih s sodobno agrotehniko pripraviti na rentabilno proizvodnjo. Za to bo treba velikih materialnih in fizičnih vlaganj, nič manj pa ne sodelovanja z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, ki bodo še vedno važen činitelj pri razvijanju socialističnih ekonomskih odnosov na vasi. Z nalogami, ki so postavljene pred naše kmetijske zadruge, prevzamejo veliko C odgovornost tudi njihovi organi m-užbenega upravljanja, to je za-Wružni sveti in upravni odbori. Volitve .v zadružne svete so že razpisane. Člani delovnih kolektivov bodo volili svoje predstavnike v zadružnih svetih 22., za- Sprejeti plan je odraz logičnega nadaljevanja dosedanje dinamike druž-beno-ekonomskega razvoja občine Postojna in začrtuje hkrati naloge, ki stoje pred to komuno v prvem letu izvajanja njenega petletnega perspektivnega plana.- Naj celovitejši pokazatelj je skupni družbeni proizvod, ki se bo letos predvidoma povečal za 11,4 odstotka In sicer od 1395 milijonov na 1898 milijonov dinarjev. Glavni delež v ostvaritvi družbenega proizvoda bo pripadel industriji (25,1 'M In kmetijstvu (13,1 •/•), nadaljnja struktura pa je takšna: gozdarstvo 9,5 'It, gradbeništvo 4,7 'It, promet 27,C 'It, trgovina 9,4 'It, gostinstvo 3,3 'It, obrt G,7 % in ostale gospodarske dejavnosti 0,G 'It. V skladu s porastom družbenega proizvoda bo predvidoma za 11,5 odstotkov porasel tudi narodni dohodek, kar pomeni, da se bo ta povečal od 207.000 na 229.000 dinarjev na prebivalca v postojnski občini. Navedeno povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka bo mogoče doseči s predvidenim 8,1-od-stotnim dvigom produktivnosti dela. s 1-odstotnim porastom zaposlenosti (173 novih delavcev), z nadaljnjo racionalizacijo proizvodnega procesa ter intenzivnejšim izkoriščanjem notranjih rezerv, predvsem pa z novimi investicijskimi vlaganji. Skupni obseg letošnjih investicij v občini Postojna bo znašal po predvidevanjih plana 1 milijardo 815 milijonov dinarjev, kar je 15 'It več kot lansko leto. Od tega bo v gospodarstvo vloženih 1.245 milijonov, v negospodarske investicije pa 570 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da bo v strukturnem deležu gospodarskih vlaganj letos deležno največje pomoči kmetijstvo (705 milijonov), slede pa lndustri- V Izoli so ob lepem spomladanskem vremenu krepko zastavili, ker bi čimprej radi imeli nogometno Igrišče, ki bo del bodočega športnega parka. Na sliki vidimo Izolske nogometaše pri prostovoljnem delu ja (108), trgovina (100), gostinstvo (91), gozdarstvo (90), promet (51) ter obrt In ostale gospodarske dejavnosti (95 milijonov dinarjev investicij). Investicijske naložbe v kmetijstvu so namenjene predvsem nadaljnji Izgradnji perutnlnarske farme »Kras« v Neverkah (570 milijonov), za povečanje kapacitet Zivinorejsko-polje-delskega kombinata Postojna (99) in za adaptacijo hlevskih zmogljivosti v zadružnem sektorju ('.¡G milijonov dinarjev investicij). Vlaganja v Industriji bodo služIla za odpravo ozkih grl, za pripravo na prioritetno gradnjo obrata kosovnega pohištva v Postojni, za rekonstrukcijo klavnice v živilski industriji, za začetek gradnje novega Industrijskega objekta za proizvodnjo feritov v Postojni itd. Gozdarstvo bo investicije potrošilo za nadaljnjo mehanizacijo gozdnih del. trgovina za modernizacllo obstolečih In izgradnjo novih trgovskih lokalov, turizem in gostinstvo za pričetek del pri izgradnji novega hotela na Titovem trgu v Postojni itd. Letošnji družbeni plan razvoja občine Postojna začrtuje hkrati znatna vlaganja v negospodarske namene. Od skupnih 570 milijonov dinarjev, kar Je za 31 'It več kot lani, razporeja 122 milijonov za izgradnjo 122 stanovanjskih enot, ostala sredstva pa bodo porabili za prlfetek gradnje osnovne šole v Pivki, za finansiranje načrtov za novo šolo v Postojni, za dokončanje adaptacije kulturnega doma v Postojni, za rekonstrukcijo glavnega ter vaških vodovodov, za nadaljnjo modernizacijo javne razsvetljave, ureditev športnih in rekreativnih parkov Itd. Sprejeti proračun za leto 19G1 računa s 313 milijoni dinarjev dohodkov, kar je za 18 odstotkov več kot lani. Glavni vir proračunskih dohodkov predstavlja še nadalje proračunski prispevek od osebnih dohodkov zaposlenih, saj znaša 19,8 */• vseh proračunskih dohodkov, medtem ko odpade na kmečko dohodnino samo 12,0 odstotka, za zasebno obrtništvo pa le 2 odstotka. Proračun za letošnje leto namenja upravi 59, skladu za šolstvo 131. socialnemu varstvu 10, zdravstvu 15, komunalni dejavnosti 10, družbenim organizacijam 13,5 milijona dinarjev Itd. Vse postavke proračunskih Izdatkov — razen dotacija samostojnim zavodom — so letos večje kot lani. Proračun upošteva načelo, da je potrebno zagotoviti minimalna sredstva za normalno opravljanje vseh služb ln nalog, finanslranih iz proračuna. lenci simbol boja jugoslovanskih narodov. Nič ni prijetnejšega, kot srečati borca, ki je posvetil vse svoje življenje zmagi svobode in dostojanstva. Prepričani smo, da ustvarja skupni boj proti silam zlega trdno prijateljstvo. Goste iz Jugoslavije je navdušeno pozdravila tudi velika množica ljudstva v slavnostnih arabskih oblačilih na njegovi prvi poti po Tuniziji, ko si je s spremstvom ogledal zgodovinski mesti Sidi Busair in razvaline Karta-gine. Tunizija je šesta afrišk^dgžela, ki jo je predsednik Til3'-bblskal, odkar je 14. februarja odšel na pot miru. Kot drugod, je predsednik Tito tudi v Tuniziji obiskal parlament, imel politične razgovore in obiskal še nekatera druga mesta. Človek prvič v vesolju 12. april 1961 bo zabeležen z velikimi črkami v zgodovini človeštva. To je bil dan. ko so po dolgoletnih naporih sovjetski znanstveniki zgradili vesoljsko ladjo, s katero je poletel v koz-rnos prvi človek in se po nekaj urah tudi srečno vrnil na Zemljo. Sovjetski major Jurij Alekseje-vie Gagarin je poletel v vesolje s satelitom, težkim 4725 kg, in krožil okrog Zemlje v višini 175 do 302 km. Enkraten njegov krog je (rajal 89,1 minute. ZAKAJ VIŠJE CENE SVININI V zadnjem času so se v vsej državi močno zvišale cene žive teže prašičev. Zato so tudi v Kopru te dni začeli prodajati svinjsko meso s slanino po 400 din za kilogram, brez slanine po 500 in kare ter stegno po 530 dinarjev. S tem so vsaj delno izenačene cene svinjskega mesa v drugih obmorskih mestih in na Sežanskem. Cene ostalih vrst mesa pa bodo ostale nespremenjene. Svet za blagovni promet in turizem ObLO Koper pa je minuli teden predlagal razveljavitev odloka o evidenci in kontroli cen na drobno ter uredb o najvišjih maloprodajnih cenah. Tako se bodo odslej cene mesa, sadja, zelenjave, mleka, vina in še nekaterih živilskih potrebščin formirale na osnovi dejanskih kalkulacij. Ta ekonomski ukrep bo brez dvoma povzročil boljšo izbiro in kakovost blaga po konkurenčnih cenah. V sJ at ZAGONETNI NAPAD NA NAŠEGA DIPLOMATA V PRAGI Minuli petek je bil v Pragi zločinsko in pod skrajno sumljivimi okoliščinami med obiskom pri češkem književniku Pavlu Hano-šu napaden svetnik jugoslovan- HBBHi»« NEW YORK— Pod predsedstvom ceylonskega predstavnika Subaslngn so te diii na seji Varnostnega sveta proučili jordanske Dritožbc zaradi namere Izraela, da bo imel 20. aprila ob 13-letnici svojega obstoja, v Jeruzalemu vo-jaškoparado. Jordanska vlada obtožuje Izrael, da z nameravano parado krši pogodbo o premirju. BRUSELJ — Belgijski kralj Baudouin je ponudil predsedniku soclalno-krščanske stranke Theu Lefevru, naj sestavi novo belgijsko vlado. Lefevre je že 11 let na čelu stranke, vendar doslej še nI bil v nobeni belgijski vladi. LONDON — O potbvanju zahod-nonomškega kanclerja v Washin-ghton piše »Sunday Times«, da bo Adenauer založil ves svoj vpliv, da bi prepričal predsednika Kennedyja o nujnosti jedrske oborožitve sil severno-atlantske zveze (!) ŽENEVA — Vodja britanske delegacije na trojnih ženevskih pogajanjih o prepovedi jedrskih poskusov David Ormsby-Gore se je vrnil v London in izjavil novinarjem, da se na pogajanja ne bo vrnil vse dotlej, dokler sovjetski delegat Semjon Carapkin ne bo odgovoril na važnejše točke bri-tansko-ameriškega kompromisnega predloga o tem, kako naj bi nadzorovali izvajanje sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. ELISABETHVILLE — Vlada v Stanleyvillu je sporočila, da ne priznava več Josepha Kasavubuja za šefa države in da je sefianji premier osrednje vlade Antoine Gizenga proklamiran za predsednika republike Kongo. V nekem sporočilu belgijskega zunanjega ministrstva je rečeno, da še niso končani razgovori o odpoklicu belgijskih oboroženih sli ■iz Kcmga. WASHINGTON — Vojaške sile kubanskih beguncev se že več kot devet mesecev vadijo v ZDA in Guatemali, kjer pripravljajo udar proti Castru. RIM — Pred pol leta je zahodno-nemško pravosodno ministrstvo zahtevalo od italijanskih oblasti izročitev prof. Zinda zaradi javnega propagiranja rasizma, Rimsko kasacijsko sodišče pa je sedaj dokončno razsodilo, da je rasizem političen delikt, ki ne sodi pod določbe sporazuma o izgonu, ter mu priznalo pravico du tičnega azila (sic!) NEW YORK: V ZDA so odkrili novo metodo za proizvodnjo jekla s pomočjo nafte in naravnega plina. Velike jeklarne že skrbno proučujejo to novost, ki bo verjetno povzročila zmanjšanje števila zaposlene delovne sile. ske ambasade Zivojin Bulata. Svetnik Bulata ie v dopoldanskih urah obiskal Hanoša na njegovem domu, da bi mu iprinesel kritike jugoslovanskih časopisov o uspehu njegovega gledališkega dela v Jugoslaviji. V večernih urah pa je bilo jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi obveščeno, da je svetniku Bulatu slabo in naj ga pridejo iskat. Vse kaže, da gre za zavestno zastrupitev in da je Bu-lat ležal v I-Ianošovem stanovanju sedem ur brez zavesti in brez zdravniške pomoči. Vlada FLRJ je poslala vladi ČSSR noto, v kateri zahteva temeljito preiskavo in opozarja, da je ogrožena osebna varnost naših Predstavnikov v njihovi državi. PROCES PROTI EICHMANNU V torek se je začel v Jeruzalemu proces proti voinemu velezločin-cu Adolfu Eiehmannu, ki je kriv iztrebljenja šestih milijonov Zidov 'in drugih zločinov za časa Hitlerjeve Nemčije, v kateri je Eichmann imel eno izmed vodilnih funkcij. Eichmann je bil na listi obtoženih že na velikem procesu proti nemškim vojnim zločincem v Niicrnbergu, vendar mu je uspelo izognite se, lani pa so ga izraelski obveščevalci ujeli v Argentini in prepeljali v Izrael. Med drugim je Eichmann na sedanjem procesu obtožen tudi za preselitev 90 tisoč Slovencev. NEPOPUSTLJIVOST DELAVCEV LADJEDELNICE SV. JUSTA Delavci ladjedelnice Sv. Jtista v Trstu so ugotovili, da so pogajanja z delodajalci zašla v slepo ulico ln so zato sklenili nadaljevati sindikalno alccijo. Po tem sklepu bodo v ladjedelnici delali največ štiri uro dnevno. Po osmih dneh bodo o nadaljnji akciji ponovno razpravljali na svoji skupščini. SPOMINSKA SVEČANOST NA OPCINAH Preteklo nedeljo se je zbrala na openskem strelišču velika množica antlfašistov iz Trsta in okolice, da so počastili spomin 71 talcev, ki so jih tukaj umorili podivjani gestapovci 3. aprila 1944. To spominsko svečanost in množično manifestacijo v odgovor na nedavne fašistične provokaeije jc otvorll Miro Kapelj, ki je med drugim dejal, da vsi pošteni Tržačani in okoličani hkrati obsojajo nedavne dogodite in dvigajo glas proti fašizmu, ki zopet dviga svojo zločinsko glavo. Za govorniki je nastopil tudi pevski zbor »Prosek-IContovel«, Po končanem shodu so odšli mnogi udeležene! še na strelišče, kjer so se poklonili spominu padlega Plnka Toma-žlča in tovarišev ter tudi tukaj, kot prej na mestu, kjer je padlo 71 talcev, položili šopke cvetja. BRAZILSKA PODPORA KUBI V zvezi z vse večjim širjenjem vesti o vežbanju kubanskih emigrantov v ZDA in v Guatemali v diverzantske oddelke, ki 'pripravljajo invazijo na Kubo, je novi brazilski predsednik Quadros v govoru po radiu izjavil, da bi Brazilija takšen napad na Kubo smatrala kot namad na lastno državo in bo v takšnem primeru nudila Kubi vso možno pomoč, da se napadalcev otrese, s....... Skupina 350 italijanskih geografov je obiskala te dni Postojno. Med drugim so si ogledali tudi Postojnsko jamo (na sUki) ZAPISKI IZ NARODNOOSVOBOD 2LNEGA BOJA NA PRIMORSKEM a a «S^ a ^ Ustanovitev Brkinske čete pada v najtežje dni na primorskem. Z množičnimi aretacijami in nenehno se stopnjujočim terorjem je italijanskim vojaškim in političnim oblastem ■uspelo razbiti z muko vzpostavljeno mrežo odborov OF in aktivnih zaupnikov ter omajati ostanke organizacije OF. Množične aretacije organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja Je v večini primerov pripisati izdajalcem. Tako ie Jakob Koritnik izdajal somišljenike narodnoosvobodilnega gibanja v Dolenji vasi, kar je imelo za posledico aretacijo približno 20 oseb. Podobni primeri so bili na Pivki, Na Vrhe h in na Krasu. Po poročilu kve-storja Ettora Messane je bilo v tem «asu aretiranih 507 oseb, od katerih so 220 izpustili, ostale pa poslali v internacijo. . Ustanovitev Brkinske čete sovpada z italijansko vojaško in policijsko ofenzivo proti primorskemu polbata-Ijonu na Nanosu, ki je doživljal hude trenutke. KMuh tridesetkrat močnejšemu sovražniku je polbataljonu uspelo, s taktiko, ki je ni bilo do takrat v službi rednih vojsk, prebiti se iz obroča z razmeroma majhnimi izgubami. Iz skupin, ki so ostale na področju Brkinov, oziroma so se pre--hHn na to področje, se je formirala Brkinska četa. Temelj Brkinski četi je bila patrulja Karia Masla. Po akciji na kara-binjerje pri Ambrožičevem mlinu je Maslova patrulja krenila na zborno mesto obeh čet. na VremŠčici. Iver obeh partizanskih enot ni več našla, se je podala na pot preko Velikega polja v Podrago, kamor je prispela 18. aprila, ravno v času, ko so italijanske sile obkoljevale Nanos. Se isti večer ie Prešeren, po rodu Vipavec, sporočil patrul.il o bo,jih na Nanosu, o razbitju Greilove čete, ki se je v skupinah prehMala v Vipavsko dolino, Pivko in Razdrto. Maslova skupina, kateri so se pridružili Prešeren in še nekateri tovariši, se jc vrriila z nalogo, da poišče razkropljene partizane in formira četo. Skupina Petra Tomšiča-Kostje se je prebila v Pivko. Enega borcev Ludvika Vrečarja so karabinjerji aretirali pri gostilni Bele, ostale borce pa so čuvali terenci tri dni, dokler se niso pridružili MaslovI skupini. Skupino, ki se je prebijala proti Brkinom in v kateri so bili Viljem Dolgan, Ivan Ce-kada ln neki Gašper, so Italijani ujeli na Razdrtem. Prvo taborišče Maslpve skupine, ki Je štela že petnajst borcev, je bilo na Gradu pri Suhorju v Brkinih. 20. aprila 1342 se je Maslovi skupini pridružil Anton Firm Iz Kozjan, ki pripoveduje, da je v taborišče, ki je imelo dva šotora, prišel ponoči, se stisnil v šotor in zaspal. V taborišče na Gradu pri Suhorju je Vstopila tudi Kristina, sestra Karla Masla. Patrulje so hodile v vasi po hrano in zbirale obveščevalne podatke. Maslova skupina se je v tem času oglasila tudi v Padežu pri Francu Voivodi, kjer je dobila sporočilo Josipa Zidarja, naj se umakne na Ostrožno brdo. Skupina je odšla tja 23. aprila. Uta-borila se je na področju »Pekel« v bližini vinograda Maslove družine. Karabinjerska četa (akt št. 12/228 dne 24. 4. 1912) je sporočila, da je patrulja šestih oboroženih mož 23. aprila 1942 ob 22. uri ubila Volka in Krebla (podpisan Aurelio Cipri). Kmalu se je italijanski pritisk prenesel tudi v Brkine. Komisar varnostne policije F. Locastro je z depešo dne 23. 4. 1942 sporočil, da so se partizani z Nanosa prebili tudi na področje Volč. Enako sporočilo .ie dala tudi generalna komanda s sedežem v Vipavi. Sledi! je takojšnji ukrep. Razglasili so policijsko uro za St.iak, ni-vačo. Ostrožno brdo, Britnf, Senožeče, Smihcl, Postojno, Pivko in dele občin Sežana, Hrpelje in celo Dekani. Razglas o policijski uri sta izdala tržaška in goriška prefoktura. Ukrepi so bili tako popolni, da so karabinjer- ji v ljubljanski pokrajini izdali svojim karabinjersklm postajam nalog, da poostrijo, čuječnost vzdolž stare italijansko-jugoslovanske meje ter takoj sporoče najbližjim vojaškim garnlzonom in višjim''vojaškim štabom vsako vest, ki bi omenjala partizanske enote na Primorskem. 25. aprila je že bila hajka za partizani v Brkinih. V pomoč Italijanskim enotam, ki so vršile hajko proti Maslovi četi, je generalna komanda s sedežem v Vipavi na čelu s komandantom generalom Giuseppejem Beatom poslala sto protipadalcev, ki naj zaprejo Maslovi četi morebitni odhod na Kras oziroma v Vipavo. Maslo se je s svojo skupino zaradi nenehnih haik umaknil na Pivko v gozdove okoli Korltnice. Tu sta se Maslovi skupini pridružila politična delavca Josip Zidar in Anton Dolgan-Branko, ki sta osem dni čakala pri Francu Zetku, Pridružil se je tudi Anton Samsa-Nace, ki je 15. aprila 1912 uspel pobegniti pred italijansko aretacijo, ter neki Miha. Anton Sam-sa navaja v spominih, da je bilo ob njegovem prihodu v Maslovi četi trideset partizanov. Verjetno se je ob tej priliki izvršila tudi volitev četnih funkcionarlev. izvoljen je bil za komandirja Karlo Maslo-Matevž, politični komisar pa je postal Prešeren. Po vsej verjetnosti je ena patrulja Maslove čete aretirala 27, aprila 1942 (po sestavku »Aktivnost slovenskih komunistov v Julijski Krajini«) župana in njegovo ženo, ki sta po italijanskem sporočilu bila obveščevalca karabinierjev. Maslova četa se je v taborišču v gozdovih okoli Koritnice konsolidira-la. Ker je bila zveza s partizani ,na Trnovskem gozdu prekinjena, se je četa povezala z najbližjim partizanskim bataljonom onstran italijansko-jugoslovanske meje, in sicer s III, bataljonom Notranjskega odreda (bataljon Miloša Zidanška), se vključila v njegov sestav in postala njegova 5, četa. JANEZ KRAMAR ŠE ENKRAT RAZGOVOR NA TEMO \Jj a \f Kadar komentiramo kazen, ki je bila storilcu kaznivega dejanja odmerjena, moramo biti predvsem na jasnem, česa jc bil spoznan za krivega, iorej vedeti, kakšno kaznivo dejanje je storil, kakšna je v zakonu zagrožena kazen za določeno kaznivo dejanje in katere okoliščine so bile odločilne, da je bila odmerjena prav določena kazen. Razen tega mordmo tudi vedeti, kakšni so nameni kaznovanja, torej kaj naj se s kaznovanjem doseže. V konkretnem primeru moramo torej vedeti predvsem, katerih dejanj so bili spoznani za krive Bernard Potočnik in soobtoženci. Bernard Potočnik jc bil spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj. Zlorabe uradnega položaja (člon 314a/I KZ), kar jc storil s tem, da jc kot direktor podružnice IB v Kopru prevzel za določen honorar dela v zvezi z investicijami kavarne »Loža« in gostinskega podjetja »Turist« v Ankaranu ter pri tem dopustil nekatera izplačila iz investicijskih kreditov, čeprav Izplačilna dokumentacija ni ustrezala veljavnim predpisom. Nadalje je bil spoznan -za krivega sprejemanja podkupnine (čl. 325/1 KZ), ker je kot direktor IB oddal elektroinstalacljska dela v zvezi z adaptacijo bančnih prostorov zasebnemu obrtniku Vinku Erženu proti nagradi 30.000 din in ker je istemu obrtniku kot predsednik komisije za oddajo del v podjetju »Turist« Ankaran omogočil izvedbo elektroinstalacljskih del, za kar je prejel od njega 550.000 din. Od zasebnika Josipa Stupice iz Ljubljane pa je prejel nagrado 10.000 din, potem ko je izplačal iz investicijskih sredstev podjetja »Turist« Ankaran kupnino za registrsko blagajno. V tem primeru svojega položaja ni zlorabil (čl. 325/III KZ). Končno je bil spoznan tudi za krivega kaznivega dejanja nedovoljene trgovine, ker je nabavil dva mopeda in ju z zaslužkom prodal dalje. Za ta kazniva dejanja je bil obsojen na enotno kazen G let strogega zapora ter za pet let na prepoved opravljanja služb, s katerimi je zvezano samostojno razpolaganje ali ravnanje z družbenim premoženjem ali pa njegova hramba. Nadalje je bil obsojen na plačilo s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi. Obtoženi Vinko Eržen je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja goljufije (člen 258/III KZ), ki ga je storil s tem, da jc v obračunih za elektro-instalacijska dela v »Turistu« Ankaran na škodo tega podjetja in občine Koper prikazal za ca. 2,900.000 din višje stroške od resničnih in so mu bili računi izplačani. Dalje je bil spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj dajanja podkupnine (Cl. 32G odstavek I KZ), storjenih s tem, da je obtoženemu Bernardu Potočniku dajal nagrade, ker. mu jc preskrbel elektroinstalacljska dela. Obsojen je bil na 5 let in 10 mesecev strogega zapora ter na prepoved opravljanja poklica za dobo petih let in na povračilo škode, povzročene podjetju »Turist« v Ankaranu. Franc Rozin je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja (člen 314a/II novele KZ), ki jo je zagrešil s tem, da je kot direktor Zavoda za stanovanjsko Izgradnjo v Kopru odobril adaptacijo in opremo nekaterih stanovanj, ki pripadajo stanovanjskemu fondu zavoda, v znesku ca. 1,400.000 din ln odredil. da gredo ti stroški v breme drugih investitorjev, ki jih je zastopal zavod. Nadalje je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja zatajitve (člen 254/1 KZ), ki ga je storil s tem, da je zadržal 9G.000 din, ki mu jih .ie izplačala IB, moral pa bi Jih položiti v blagajno podjetja »Turist« v Ankaranu. Za ta kazniva dejanja je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora ter za tri leta na prepoved opravljanja služb, s katerimi je zvezano samostojno razpolaganje ali ravnanje z družbenim premoženjem ali pa njegova hramba. Razen tega je bil obsojen na povračilo 90.000 din oškodovanemu podjetju, Boris Valič je kot lokalni nadzornik v Zavodu za stanovanjsko izgradnjo zagrešil skupaj z obtoženim Francem Rozinoin zlorabo uradnega položaja s tem. da ie izvrševal to, kar je odobril obtoženi Rozin. Razen tega pa tudi s tem, da je v breme drugih Investitorjev naročil pohištvo za lastno stanovanje in material za popravilo hiše ženinih sorodnikov v znesku 270.000 din. Nadalje je ta obtoženec zlorabil svoj položaj s tem, da jc samovoljno zvišal ponudbo podjetja »Obnova« za izdelavo kuhinjskih niš in pri tem pridobil temu podjetju do sedaj 270-000 din neupravičenih koristi. medtem ko bi po pogodbi na osnovi zvišane ponudbe to podjetje neupravičeno pridobilo 710.000 din, kolikor bi dela že izvršilo. Prejel pa Je tudi kot darilo hladilnik, ker je zasebnemu obrtniku Bidovcu dal na razpolago predračunske podatke za elektrolnstalacijska dela pri gradnji blokov na Gramsci,levem nabrežiu. Hladilnik je na račun tega obrtnika dvignil v trgovini; ker pa ga ta obrtnik še ni plačal, je kupnino nato v času trajanja postopka obtoženec sam poravnal (člen 325/11 KZ). Za ta kazniva deian.ia je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora in na prepoved opravljanja služb, s katerimi je zvezano sajnost.oino razpolaganje ali ravnanje z družbenim premoženjem za dobo 2 let. Pri odmeri kazni je predvsem odločilna stopnja družbene nevarnosti konkretnega kaznivega dejanja. Ali je dejanje bolj ali manj družbeno nevarno, določa zakon s tem, da predpisuje hujšo ali milejšo kazen, v okviru katere se ob upoštevanju vseh olajševalnih in obtežilnih okotnpstl odmeri kazen. Za zgoraj navedena kazniva dejanja je v zakonu zagrožena najhujša kazen za sprejemanje podkupnine in za goljufijo, in sicer do 8 let strogega zapora. Za ostala m» nem dr^P kazniva dejanja pa so zagrožene milejše kazni. V primeru, da je nekdo spoznan za krivega več kaznivih dejanj, se kazni odmerijo najprej v okviru že zgoraj navedenih meril za posamezna kazniva dejanja. Nato pa se določi enotna kazen na ta način, da se najstrožja od posameznih kazni primerno zviša. Nikdar pa se glavne kazni ne seštevajo .Razen glavnih kazni se smejo po našem zakonu izreči tudi varnostni ukrepi, kot na primer: prepoved opravljanja poklica, odvzem predmetov, plačilo s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi itd. V mejah teh kazensko pravnih predpisov so bile odmerjene tudi kazni navedenim obtožencem. Pri tem je sodišče upoštevalo vse v 38. členu Kazenskega zakonika navedene ol liščine, zlasti: stopnjo kazenske odill vornosti, nagibe, Iz katerih je dejanje storjeno, stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, prejšnje življenje in osebne razmere storilcev ter obnašanje storilcev po storjenih kaznivih dejanjih. Pri tem je upoštevalo kot posebne obteževalnc naslednje okoliščine; Bernardu Potočniku je bil zaupan položaj direktorja podružnice IB, pa se je spustil v posle, ki Jemljejo ugled uslužbencem na tako važnem položaju, jemal in celo izzival podkupnine od zasebnikov, medtem ko bi si moral na tako odgovornem položaju prizadevati, da bi se uspešno razvijalo gospodarstvo družbenega sektorja in da bi vladali v gospodarstvu zdravi, socialistični odnosi. Obtožena Franc Rozin In Boris Valič bi morala kot vodilna uslužbenca v Zavodu za stanovanjsko izgradnjo težiti za tem, da bi bile gradnie družbenega standarda čim cenejše, pa sta obratno v korist Zavoda — Valič pa tudi v svojo korist — te gradnje obremenjevala z večjimi stroški, njuni odnosi do izvajalcev raznih del pa so bili tudi nezdravi — koruptlvni. Pri vseh teh obtožencih je sodišče upoštevalo, da so zapusti"' načela socialističnih gospodarskih nosov, ki morajo temeljiti na Z' vem medsebojnem tekmovanju zIT dviganje storilnosti dela in pocenitev proizvodov, ter zašli pri urejanju gospodarskih vprašanj na pot osebnih poznanstev, na dajanje prednosti posameznim podjetjem ali zasebnikom za protiusluge. Obtoženemu Vinku Erženu je sodišče kot posebno obteževalno okoliščino upoštevalo, da je oškodoval družbeno premoženje. Pri tem pa ni bilo mogoče spregledati dejstva, da obtoženec ne bi mogel storiti kaznivih dsjanj, če bi organi, ki so bili dolžni nadzorovati njegovo delo, to delo količkaj vestno opravili. Lokalni nadzornik njegovega dela sploh ni nadziral in je potrjeval obračune, ne da bi preveril njihovo resničnost. Prav tako ni ničesar nadzoroval obtoženi Rozin, ki je bil direktor Zavoda, kateri je nadziral obtoženčeva dela. Obtoženi Bernard Potočnik pa je odobraval izplačila predloženih obračunov, čeprav niso bili vedno predpis-no potrjeni od Zavoda za stanovanjsko izgradnjo kot nadzornega organa in čeprav so presegli predračunske in pogodbene vsote. Končno je treba pripomniti, da p» načelih našega kazenskega prava kazen ni povračilo za storjeno zlo, ampak sredstvo za preprečevanje družbi nevarnega delovanja, za prevzgojo storilcev kaznivih dejanj, sredstvo za vzgojni vpliv na druge državljane, da ne bi delali kaznivih dejanj, ter sredstvo za razvoj družbene morale in družbene discipline državljanov. Kazen mora biti torej taka, da bo z njo namen kaznovanja čim temeljiteje dosežen. Iz vsake sodbe in kazni se morajo torej tudi državljani nekaj naučiti. Predvsem morajo spoznati, da je treba napake — ne samo lastne, ampak tudi tuje — odpravljati, preden postanejo talce, da jih zakon kvalificira kot kaznivo dejanje. V naši družbeni ureditvi je to ob številnih oblikah družbenega upravljanja in družbene kontrole na vseh področjih življenja mogoče in tudi dolžnost vseh državljanov. Potrebno je seveda aktiv in ustvarjalno sodelovanje v družj nem življenju. Iz konkretnih primerov pa moramo dobiti še ta pouk, da velja v našem družbenem ln pravnem sistemu posebna zaščita družbenemu premoženju, socialističnim družbenim in proizvajalnim odnosom ter pravilnemu funkcioniranju naših upravnih lm drugih družbenih organov in da ai pravic brez dolžnosti. Konkretni primeri ne kažejo slabosti našega družbenega sistema, ampak sposobnost radikalno odstranjevati napake in kaznovati vsakogar, ki bi zavestno kršil in zaviral izgradnjo materialne osnove naše družbe in socialistične družbene odnose. Vsi pa, ki zlonamerno obravnavajo to zadevo, morajo vedeti, da so dolžni tudi sami nekaj storiti za to, da se bodo napake pravočasno odpravljale in se zavedati, da kriminalitete v gospodarstvu ni, če ni gospodarstva samega, in da liltrl tempo razvoja našega gospodarstva — graditve tovarn in drugih gospodarskih organizmov — spremljajo tudi negativni pojavi, kajti znano je, da se materialna osnova hitreje ustvarja, kot pa se formira zavest ljudi. Proti obtoženima Bernotu in Zriri je bila razprava preložena, ker njun zagovornik Sergej'Vovk predlaga! neposredno zaslišanje prič. Razprava se je nadaljevala včeraj, u izidu pa bomo še poročali. ŠE O I. IZREDNEM OBČNEM ZBORU OKRAJNE TRGOVINSKE ZBORNICE KOPER V SEŽANI Poročali smo že o obenem zboru okrajne trgovinske zbornice v Sežani minuli teden in povedali, da je .med drugimi posegel v razpravo tudi podpredsednik OLO Koper inž. Peter Aljančič. Ker so njegova izvajanja pomembna ocena stanja in napotilo za bodoče delo, jih v naslednjem izvlečku objavljamo. Kot je razvidno iz poročila, smo naš petletni plan ne le dosegli. GOSPODARSKI KOMENTAR ENAKOMERNEJŠI § RAZVOJ Podatki o prvih dveh mesecih gospodarskega gibanja v našem alcraju kažejo na enakomeren razvoj v skoro vseh panogah gospodarstva. Vendar moramo takoj poudariti, da pomeni ta enako-memost v gospodarskem razvoju nadaljevanje visoke gospodarske aktivnosti, ki je bila značilna za Umsko in deloma tudi za prejšnja leta. Značilnost take gospodarske dinamike je, da je bilo možno izpolniti za pet let začrtane naloge » Štirih letih. Industrija našega območja je že v prvih dveh mesecih kljub nekaterim težavam prispevala k splošnemu povišanju industrijske proizvodnje v Sloveniji, ki je dosegla v teh 2 mesecih 10°/o povišanje v primerjavi z lani. Opaža pa se, da nastopajo v tem času poleg nekaterih objektivnih težav tudi težave, ki so značilne za pre-Jiod na izvajanje nekaterih novih fukrenov na področju gospodarstva. Ni izključeno, da se bo ta prehod še bolj občutil v naslednjih mesecih, ko bo zaostrena politika obratnih sredstev povzročila tu in tam še večje težave. Preusmeritev nospodarstva v novo smer preskrbe z obratnimi sredstvi — kot vidimo — ni in ne bo tako lahka, dočim m.oramo računati, da bodo sedanje ovire v zvezi s preskrbo reprodukcijskega materiala kmalu manjše, ker moramo pričakovati redno funkcioniranje novega deviznega režima in s tem uvoza potrebnih surovin. Konec februarja letos so krediti za obratiia sredstva gospodarskih organizacij v icoprskem okraju nižji za skoraj 200 milijonov kot ob koncu leta 1960. Zna-čtlno je, da so ti krediti padli pri vseh najvažnejših gospodarskih dejavnostih na našem območju, kot so industrija, promet, trgovina, razen kmetijstva, kjer so nekoliko višji, kar je samo pozitivno in kaže na večjo aktivizacijo tega sektorja. Sklad obratnih sredstev, ki se ta mesec še ni zlil v skupni poslovni sklad podjetij, je za 12 milijonov nižji leot konec decembra lani, kar naj bi -bilo v zvezi z neko prisilno likvidacijo. Pač pa imajo ,gospodarske organizacije za milijardo več sredstev na žiro računih, kar si razlagamo s tem, da spričo še nepotrjenih zaključnih računov teh sredstev še niso razporedile na sklade. Tudi v investicijski potrošnji v Bm>snovna in v obratna sredstva la-opazimo enakomernost razvoja v primerjavi z lanskim letom. Vsekakor sta ta dva meseca kot zimska iiiži" kakor bodo naslednji, ko bo investicijska gradnja živahnejša. Toliko glede dejavnosti gospodarstva kot celote. Če se še ozremo na dohodke in izdatke prebivalstva, moramo ugotoviti, da so eni kot drugi ]Višji kot v lanskem letu v istem času, pa tudi višji kot ob koncu lanskega leta. Prejemki so na primer dosegli s/coro poldrugo milijardo, izdatki pa so , za nad 100 milijonov nižji. Ta razlilca se pokaže v porastu hranilnih vlog, ki so za nad 100 milijonov višje, kot so bile ob koncu lanskega leta. Druga značilnost pa je v porastu potrošniških posojil na Koprskem, ki so za nad pol milijarde višja kot ob koncu lanskega leta. Ali je to vosledica večje orientacije potrošnikov na kdoroač trg zaradi izenačenja cen 'in tečaja dinarja in ne več toliko orientacija na tržaški trg. ali je ' morda v tej vsoti tudi kaj več posojil za »spačke«? -dt- ampak smo ga uresničili že v štirih letih, čeprav smo ga skraja ocenjevali precej Skeptično. Bili smo mnenja, da naš razvoj ne more napredovati s tako hitrim tempom, kakor se je ,to sedaj pokazalo. Iz poročila je razvidno, da je tudi realizacija v blagovnem prometu znatno večja, kot je to bilo predvideno. Praksa je pokazala, da je prav tu prišla iniciativa posameznih .podjetij in kolektivov do popolnega izraza. Seveda zahteva porast blagovnega prometa tudi nove organizacijske oblike. Prav zato je pričakovati, da bo ta razprava o poročilu prinesla še mnogo novih misli, kar je za vprašanje organizacije blagovnega prometa v luči novih instrumentov posebno važno. Na razpravah svetov "za gospodarstvo občinskih ljudskih odborov in na sejah upravnega odbora zbornice so že prišle do izraza pobude za nove organizacijske oblike, da bi se blagovni promet odvijal hitreje in da ¡bi bila postrežba kar najbolj kulturna, asortiman večji, posredništvo .po cenejše. Določena podjetja motijo nekatere pomanjkljivosti novih predpisov, vendar pozabljajo, da vsak nov ukrep prinaša tudi nekatere slabosti, ki pa jih v našem sistemu brž odpravimo. Zato je. potrebno, da podjetja gledajo na vsebino nove gospodarske zakonodaje bolj realno, ker nam očitno nudi vse možnosti visokega nivoja gospodarjenja, hkrati na stimulirajo večjo produktivnost. Velik pomen za kolektive ima predvsem nrosta delitev dohodka, ker jim nudi velike možnosti in seveda nalaga tudi večjo odgovornost, kajti trgovine oziroma podjetja, ki ne bodo dajala svojih sredstev tudi v reprodukcijo, bodo propadla. Zato je tudi tu važno vprašanje organizacije in oblike ter dajanja pobud trgovinske zbornice, svojim članom. Pomembno vlogo v tej veji gospodarstva pa ima nedvomno tudi visoko strokovno znanie ljudi. Moramo priznati, da je Trgovinska zbornica v tem storila z organizacijo strokovne šole, tečajev, seminarjev in nazadnje z ustanovitvijo šolskega centra za delavce v blagovnem prometu precej. Glede unoštevanja strokovnosti si velja vzeti na primer za vzgled Finsko, ki ima le nekoliko višji standard, kakor je .pri nas. V tej severni deželi je 60 odstotkov trgovine v rokah konzumnih zadrug. Te pa se v celoti zaveda ¿o izredne važnosti strokovnega znanja kadrov v trgovini in imajo zato organizirane posebne strokovne centre, skozi katere gr.edo sistematično vsi, ki so .zaposleni v trgovini. Posebno bi opozoril na težnje, da se trgovski, delavci v teh središčih usposobijo za iprave trgovce, ki dobro obvladajo stroko, ki znajo svetovati kupcem in podobno. Vsekakor pa ne smemo prezreti tudi dejstva, da je izbira blaga pri nas čedalje večja. Hkrati pa velja omeniti še to, da se blagovni promet v obmorskih mestih razvija bolj dinamično, čeprav se ne moremo pohvaliti, da bi doslej našo trgovino kdo ve kako modernizirali. Zato nalagajo tudi te okolnosti naši okrajni trgovinski zbornici odgovorne in zahtevne naloge. Specializirana Tomosova prodajalna v koprskem Patricea Lumumbe nebotiCniku na nabrežju Te dni je bila v okviru tovarne Tomos v Kopru izvršena obsežna reorganizacija prodanje službe, ki bo brez dvoma odločilno vplivala na nadaljnji razvoj poslovanja tovarne. Prodajni sektor, M je doslej imel svoj sedež v tovarni', se je preimenoval v Prodajno organizacijo ter se preselil iz dosedanjih tovarniških upravnih prostorov v prostore Tomosovega nebotičnika v Kopru, V okviru prodajne organizacije delujejo prodajni oddelek finalnih proizvodov, oddelek za prodajo in nabavo rezervnih delov, servisna služba in propagandni oddelek, torej vse dejavnosti tovarne, ki imajo neposreden stik s kunci. Reorganizacija prodajne službe, preselitev v nove poslovne prostore, ki so prav v središču Kopra, ter koncentracija vseh oddelkov te službe na enem mestu bodo ta stik še bolj poglobili. V isti stavbi, kjer so nameščeni posamezni oddelki Prodajne organizacije, je tudi specializirana Tomosova prodajalna finalnih proizvodov in rezervnih delov, ki' je. predvsem namenjena individualnim kup- Reorganizacije tovarniške prodajne službe ni narekovala zgolj želja po čim pristnejšem stiku s kupoi, temveč tudi objektivne organizacijske oblike komercial- ne službe, ki jih narekuje specifično poslovanje podjetja z veli-koserijsko proizvodnjo, obenem pa tudi formiranje ekonomskih enot znotraj podjetja. SINDIKAT DELAVCEV V TRGOVINI, GOSTINSTVU IN TURIZMU PRED NOVIMI ODGOVORNIMI NALOGAMI Minuli ponedeljek je bila v Kopru okrajna konferenca sindikata delavcev v trgovini, gostinstvu in turizmu. Po referatu o delu sindikata se je razpletla živahna razprava, v kateri so delegati razen doseženih uspehov in važne gospodarske vloge teh strok nakazali tudi vrsto problemov, ki očitno kažejo na zaostajanje trgovine in gostinstva za ostalimi gospodarskimi organizacijami — tako na področju upravljanja, delitve dohodkov, družbenega standarda delavcev teh panog, kadrovanja in ne nazadnje potrebo po večji angažiranosti same sindikalne organizacije. Konferenca Je izvolila tudi delegate za občni zbor Republiškega sindikata delavcev v trgovini, gostinstvu in turizmu. cem. f /V S K i Urejuje urednlSkl odbor. Glsvni in odgovorni urednik Rastko Hrn-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaji CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo tn uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezer izvod 20 din. — Letna naročnina B00 din, za tujino 1600 dinarjev ali 3,5 am, dolarjev. — Bančni račun 600-70-1-181. Rokopisov In fotografij ne vračamo, — Tisk in kllSelf tiskarna CZP »Primorski ttois- Vsekakor lahko obravnavamo trgovino in gostinstvo z istega stališča, saj 'imata obe stroki marsikaj skupnega. Tudi konferenca sindikata teh strok je dala skupno oceno, da so domala vsa nakazana vprašanja takšna, da narekujejo predvsem smelejše prenašanje pravic odločanja na neposredne proizvajalce. Res je reševanje družbenega" standarda spričo pogojev dosedanjega razvoja trgovine in gostinstva otežko-čeno, vendar tudi sedanja stopnja in oblike upravljanja ter politika delitve dohodkov potrjujejo pravilno stališče sindikata, ki postavlja nalogo: sindikalna organizacija naj zahteva od strokovnega kadra analize določenih problemov in stališča k -tem analizam. Samo tako bo moč vzbuditi v kolektivih zanimanje za te probleme. Z razčiščenimi pojmi bodo potem vsi člani kolektiva tudi lahko reagirali na vprašanja, zakaj takšna .ali drugačna politika delitve dohodkov, zakaj ni denarja za gradnjo stanovanj in kje .iskati vzroke za neenakopraven položaj gostinskih delavcev in delavcev v trgovini v primerjavi z ugodnostmi, ki jih nudijo svojim kolektivom druge gospodarske organizacije — tako glede družbene prehrane, letovanj in podobno. Bržčas bi se v takiih pogojih kaj kmalu razvila pobuda, da bi trgovska In gostinska podjetja organizirala Slednjo za sta- O DELU IN NAČRTIH DELOVNEGA KOLEKTIVA TRGOVSKEGA PODJETJA »OSKRBA« Samopostrežno trgovino bodo zgradili v novem naselju ob Prvomajski ulici Delovni kolektiv trg, podjetja »Oskrba« Postojna je na nedavnem zasedanju razpravljal o lanskoletnem poslovanju podjetja, ki je bilo kljub manjšim pomanjkljivostim vsestransko uspešno. Tako so planske naloge presegli za 18 odstotkov in pri tem povečali vrednost blagovnega prometa na 590 milijonov dinarjev, kar predstavlja 27-odstotno povečanje v nrimeri s predlansko realizacijo. Tako ugoden rezultat je posledica določenih tržnih okoliščin in hkrati prizadevanj samega kolektiva. Ta je uspel z uvedbo 100% nagraievanja po učinku ter nadaljnjo aktivizacijo organov samoupravljanja, ki zajemajo nad no^vico zaposlenih, znatno izboljšati gospodarnost poslovanja, kar je v pogojih neizprosnega delovanja tržnega zakona oonudbe in novnraševanja gotovo ena izmed osnovnih zahtev konkurenčnosti. Kljub porastu blagovnega prometa pa je -bila d:namika investicijskih vlaganj »Oskrbe« doslej komaj opazna. Lani so sicer preuredili poslovalnici Galanterije in Mlekarne v Postojni ter trgovini v Prestranku in Hruševju, vendar jim pomanjkanje sredstev še ni doDuščalo storiti kaj več za modernizacijo in krepitev prešibke maloprodajne trgovske mreže v Postojni in njeni okolici. K reševanju tega problema bo delovni kolektiv .pristopil letos. Na pobudo ObLO Postojna se je odločil, da prične v trikotu med Prvomajsko in Prešernovo ulico na robu novega stanovanjskega naselja z izgradnjo modernega paviljonskega oskrbovalnega centra, ki bo posloval po principu samopostrežbe. Ker so načrti in posojilo v viš:ni 37 milijonov že preskrbljeni, bodo z gradnjo pričeli prihodnji mesec. Po besedah direktorja podjetja Maksa Mau-erja bo trgovina gotova do prihodnje pomladi, nakar se bo mogoče v niej preskrbeti z vsem špecerijskim blagom, kruhom, mlekom, mesom, sadiem. zelenjavo ter mnogimi drugimi gospodinjskimi potrebščinami. V trgovini bo tudi manjši buffet. Investicijska dejavnost »Oskrbe« pa se ne bo omejila samo na gradnjo oskrbovalnega centra. Delovni kolektiv se je namreč odločil, da že letos preuredi in adaptira tudi Avtotrgovino v Postojni, da oristopi h gradnji nove trgovine v Planini pri Rakeku in da modernizira svoji .poslovalnici v Matenji vasi in Orehku. . Če k vsemu pridamo še odločenost kolektiva, da postopno izboljša notranje organizacijske probleme podjetja, odnose do potrošnikov, da nadalje izpopolni izbiro blaga v vseh poslovalnicah na vaseh itd., potem bodo Potrošniki na Postojnskem vse te ukrepe gotovo sorejeli z nedeljenim zadovoljstvom. Vsekakor največjo pozornost pa zasluži odločitev o gradnji preskrbovalnega centra, ki je bil leta in leta nredmet razprav na zborih volivcev v Postojni. To bo rorva samonostrežna trgovina v tej občini in ni odveč pripomniti, da je tudi izbor lokacije več kot posrečen, sai ni imel doslej celotni vzhodni in najbolj naseljeni del mesta niti enetja trgovskega lokala. A. Miklavčič novanja, ustanavljala stanovanjske zadruge In podobno. Zato Je razen strokovnega izobraževanja in Izpopolnjevanja tudi za dedavce v gostinstvu in trgovini Izredno važnega pomena teoretično usposabljanje za družbeno upravljanje,-Kljub temu pa je bila na nedavnem 10-dnevnem seminarju za družbeno upravljanje, ki ga je organizirala LU okraja Koper, minimalna udeležba (samo sedem oseb). Sicer na drugI strani 'lahko z zadovoljstvom ugotavljamo odlične ekonomske uspehe v trgovini in gostinstvu, vendar — žal - tudi tukaj razvoj to potrebe v marsičem prehitevajo zmogljivosti. V trgovini se je blagovni promet v razdobju zadnjih štirih let podvojil lin .ker vzporedno s tem povečanjem ni raslo število zaposlenih, se je /produktivnost delavcev v trgovini močno dvignila: v živilski stroki za 51 v trgovinah z ■Industrijskim blagom pa za celih 130 Ve. Ta porast pa ni zgolj posledica boljših tehničnih pogojev, ampak predvsem rezultat večje obremenitve posameznikov. Podobno je tudi v gostinstvu, kjer odpade na enega natakarja povprečno 10 do 15 .miz. Gostinski šolski eentecr v Kopru, kjer se trenutno šola v obeh letnikih 51 vajencev, obeta gostinstvu boljše čase, čeprav še danes nI povsem jasno, kdo bo to šolo linansirad in je še danes brez obratnih sredstev. Mnogo si tudi trgovina obeta od .bodočega centra za vzgojo učencev v trgovini, ki ga bodo zgradili v Izoli. Za boljšo konsolidacijo sindikalnih organizacij delavcev v gostinstvu in trgovini so na konferenci tudi predlagali, da bi ustanovili skupni klub, kjer bi se lahko zbirali v prostem času. (bb) (Nadaljevanje s 1. strani) PRED VOLITVAMI V ZADRUŽNE SVETE drug so z organizacijami SZDL že razpravljala o kandidatih, ki jih bodo predlagali na zborih zadružnikov in na sestankih sindikalnih padružnic. Prav posebno pozornost so posvetili kandidiranju žena. in mladine, sa-» je delež žena v skupnem številu kmetijskih proizvajalcev izredno visok, mladine pa je precej zlasti v kolektivih kmetijskih zadrug. Za nadaljnje uspešno delo naših zadrug je neobhodno potrebno, da izberejo 7ia predvolilnih sestankih za kandidate najboljše proizvajalce iz vrst delovnih kmetov, katerim so jasne perspektive razvoja našega kmetijstva, isto pa velja tudi za kandidate, ki jih bodo predlagale sindikalne podružnice iz vrst delavcev in uslužbencev kmetijskih zadrug. 22. in 23. april naj bosta dneva, ko bodo naši kmetijski proizva-jalci-zadružniki in člani delovnih kolektivov kmetijskih zadrug izpričali svojo zavest s polnoštevil-no udeležbo na volitvah.. ^ PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJ i H ^r PRI LJUDEH V NAŠ S H KRAJIH ^ PRI LJUDEH ¥ NAŠIH KRAJ S H ir PRB LJUDEH V NAŠIH KRAJIH * Že pri prvi točki dnevnega reda zbora, ki je bil 27. marca, so se volivci iz Škrbine ustavili nri problemu, ki ga že dolgo melje j o. Tudi na prejšnjem zboru je prišel na površje. In ko so sedaj pregledali, kaj je z zadnjimi sklepi, so ugotovili, da so bili vsi izvršeni, razen tistega, ki se nanaša na ureditev vsaj nekaterih prostorov zapuščene šole. Prešli so na naslednjo točko, ki je bila posvečena predlogu družbenega rolana in proračuna občine Sežana. Seznanili so se z najvažnejšimi postavkami obeh predlo- gov, o katerih naj bi v kratkem odločal občinski ljudski odbor. Toda čim je bila beseda spet, dana volivcem, se je pogovor zasukal okrog šole. Za kaj pravzaprav gre? Pred več leti je bila — kot v vseh krajih, kjer je bilo premalo učencev — tudi v Skrb in i ukinjena šola, učenci pa so bili prešolani v osemletno šolo v sosednjem Svetem. Kasneje se je v zapuščenem poslopju pojavila Tovarna pletenin iz Sežane s svojim obratom, ki pa je zaradi neeko-nomičnosti kmalu prenehal. Vse Prihodnji mesec bo urejena v novem komunalnem bloku sredi Sežane v neposredni bližini Zdravstvenega doma nova lekarna. Dosedanji tesni in nehigienski lekarniški prostori ne ustrezajo več pogojem za lekarni- ¿d .. ZAŠČITIMO SPOMENIKE Šmarski svet za kulturo in p.rosveto je pred dnevi živahno razpravljal o zaščiti zgodovinskih spomenikov, ki jih je na Smarskem precej in številni segajo s svojim izvorom celo tja v XV. stoletje. V teh dneh bodo poslali vsem turističnim društvom in osnovnim šolam sezname zgodovinskih spomenikov, da bodo z njimi lahko seznanili obiskovalce in učence. Občinski ljudski odbor bo moral poiskati določena sredstva, ki so potrebna za restavracijo najpomembnejših spomenikov. Skupno z Zvezo borcev pa bodo poskrbeli, da ohranijo spomenike, ki izhajajo iz NOB in jih tudi dopolnijo. STANOVANJA, MOSTOVI, VODOVODI Te dni je v razpravi predlog letošnjega družbenega načrta in proračuna škofjeloške občine. Na osnovi postavljenih planov delovnih kolektivov je predviden tudi letos močan vzpon gospodarskega potenciala te občine, ki si hitro Utira pot med industrijsko razvite kraje. Tako je za komunalno delo, stanovanjsko gradnjo, družbeno prehrano, šole in zdravstvo predvideno nad pol milijarde dinarjev. Zbori volivcev se bodo končali ta teden. Ljudje resno razpravljajo zlasti o gradbeni dejavnosti in.o komunalni ureditvi. P0LDPSH1 UST SE 29G JIH BODO POTREBOVALI V lanski sezoni je bilo zaposlenih v novomeškem okraju 469 gostinskih delavcev, od tega 3 visokokvalificira-ni, 120 kvalificiranih, 117 polkvalifici-ranih, 1G5 nekvalificiranih in G4 uslužbencev. Dejanske potrebe pa so bile lani naslednje: 23 visokokvalnficira-nih, 187 kvalificiranih, 125 polkvalifi-ciranih, 80 nekvalificiranih in 74 uslužbencev. V zimskem času je opravilo izpite za polkvalifikacijo 44 gostinskih delavcev, za kvalifikacijo pa 23, Gostinska podjetja in zbornice štipendirajo 30 gostinskih delavcev, od teh jih bo 19 letos končalo šolo. Po uresničitvi petletnega perspektivnega plana okraja pa bodo potrebovala naša gostišča še 296 gostinskih delavcev. SIRSE NALOGE Obrt je v goriškem okraju dosegla zadnja leta lep napredek. Vendar je opaziti neka nesorazmerja. Pospešeno se .razvija predvsem proizvodna obrt. Vrednost njenega družbenega bruto produkta je znašala v minulem letu nad 2 milijardi 690 milijonov dinarjev. Vrednost družbenega bruto produkta v storitveni obrti pa se je v istem obdobju povečala za nekaj manj kot 24 odstotkov in dosegla nekaj nad milijardo 400 milijonov dinarjev. Kot zanimivost naj omenimo, da Imamo med 238 obrtnimi poklici v okraju le 08 poklicev, pa še ti ne zadovoljujejo potreb prebivalstva. ško poslovanje. Uprava lekarne je najela iz občinskega investicijskega sklada pet in pol milijonsko posojilo za zgraditev novih lekarniških prostorov, za katere Izdeluje moderno opremo znano mizarsko podjetje Anton Bolčič v Klancu. Sredstva za nabavo nove opreme, ki bo veljala nad 4 milijone dinarjev, bo krila občina. Novi lekarniški prostori, za katerih dokončno ureditev bo potrebno vložiti še precej sredstev, bodo obsegali vse po zakonu o lekarnah predpisane oddelke. Vodstvo lekarne je organizirano po načelih samoupravljanja. Ves lekarniški kolektiv predstavlja upravni odbor lekarne z mlado magistro Danilo Ukmar-Ferenči-čevo na čelu. Stari upravni odbor pa je prevzel funkcijo sveta lekarne, V izdelavi imajo pravilnik o poslovanju lekarne ter pravilnik o delovnem razmerju, pripravljajo pa tudi pravilnik o nagrajevanju po uspehu dela. Nagel gospodarski razvoj sežanskega področja je v znatni meri vplival tudi na večanje prometa v lekarniški dejavnosti. Leta 195G je znašal bruto dohodek lekarne 12 milijonov dinarjev, v letu 19G0 pa že 26 milijonov. Po prizadevnosti in organizacijski iznajdljivosti dolgoletnega voditelja lekarne mr. ph. Miroslava Rozmana, bivšega samostojnega lekarnarja v Beogradu, je razen vzorno urejene lekarniške postaje v Komnu in organizacije lekarniškega depojja v Štanjelu, uspešno rešeno tudi kadrovsko vprašanje. V načrtu imajo še ureditev lekarniške postaje v Divači in lekarniškega depoja v Dutovljali. Ob pravilnem razumevanju pomena dobro organizirane zdravstvene službe je občinski ljudski odbor nudil tudi lekarnam na svojem področju polno moralno in materialno oporo. Isto velja tudi za Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru. Nova lekarna v Sežani bo pomembna pridobitev na področju zdravstvene službe. — va — kaže, da odtlej prostori niso v najlepšem redu. Izginila so celo vhodna vrata. Otroci so prispevali še svoje, In to so edini prostori, kjer bi se Škrbinci radi sestajali ob prostem času, saj bo menda kar res, da se v tisti oddaljeni kotlinici počutijo kakor v puščavi, kjer jih s svetom veže le eter. Niti skromne vaške gostilne ni... K sreči bo letos ob-'čina nekaj prispevala, nekaj pa bodo sami zbrali. In drobilec. Gramoz potrebujejo za vaške ceste in še za druge namene. Upravi komunalne dejavnosti pa menda ne bo težko ustreči tej želji. Ker je .na občinskih cestah vedno več prometa, bi kazalo postaviti prometne •znake in smerokaze. In še en važen nroblem: pred več leti "je delovala avtobusna proga O.natje selo—Novelo—Temnica — Lipa — Skrbina — Komen— Sežana. Pozneje je to zamenjala proga Komen—Gorica, Danes bi nujno kazalo obnoviti prvotno progo. Razlogi so več kot jasni. V zvezi z avtobusi še to: Slavnik je uvedel progo Komen—Trst. Je ne bi mogel podaljšati do Temnice ali Kostanjevice? -er PRVO JUGOSLOVANSKO ZDRUŽENJE ZA ŽIVINOREJO Te dni so v Osijeku ustanovili Poslovno združenje za živinorejo, ki je prvo v državi. V združenje je pristopilo 62 kmetijskih posestev in zadružnih organizacij z območja osiješkega okraja. Namen združenja je napredek živinoreje, organizacija odkupa, predelava in prodaja na trgu in preskrba s krmo. V dneh od 1. do 9. aprila so imeli v Ilirski Bistrici bogat program v počastitev Tedna delovnih akcij. V tem času so priredili sprejem brigadirjev, ki so v lanskem letu sodelovali na zvezni delovni akciji, organizirali so razstavo o delu mladine na zvezni delovni akciji v letu 1960; in se udeležili delovnih akcij tako po podjetjih kot na vasi. Na (teh delovnih akcijah so začeli graditi V Ilirski Bistrici so odprli kulturni klub in slikarsko razstavo Ob skromni slovesnosti so prvo nedeljo v tem mesecu odprli kulturni klub v Ilirski Bistrici. Ob tej priložnosti je bila tudi razstava del 7 slikarjev samoukov in amaterjev. To je po šestih letih prva slikarska razstava, ki jo je organiziralo DPD »Svoboda« in ki je privabila veliko število obiskovalcev. Čeprav je bil rok za pripravo razstave zelo kratek, je prirediteljem uspelo, da so zbrali dela sedmih naših slikarjev amaterjev, Zelja številnih obiskovalcev, zapisana v knjigi opomb in vtisov,- je, da bi rorijetno dvorano kluba adaptirali v razstavno ga- lerijo, kjer bi ljubitelji umetnosti spoznavali domače slikarje. Posebno pozornost na razstavi sta zbudila izredna talenta študent Pavel Znidaršič iz Ilirske Bistrice in kmet Danilo Gašper-šič iz Prema. Z manjšim številom del so se nam predstavili še štirje amaterji: Ljudevit Nojman, Vojka Pirih, Josip Jenko in Mirko Znidaršič. Nekaj del je prispeval tudi samouk Jože Šajn. Razstava je sicer skromna, toda spodbudna. Vsem — slikarjem in obiskovalcem — pomeni svetal žarek upanja, da bo kulturni klub v Ilirski Bistrici pomenil tudi obnovo slikarske tradicije. J. S. t' o.K?wT\V% -^ ¿j.. - - "\.>. v,-.\ Tržaška cesta v Postojni dobiva novo lice. v delu je nov pločnik in živo-srebrna električna napeljava do motela. Da so lahko delo izvršili, so morali odstraniti nekaj dreves (motiv na sliki) Na naših obmejnih blokih še marsikje močno pogrešamo primerno urejene trgovske in gostinske lokale. Najbolj pereč primer za to pa je nedvomno obmejni prehod v Krvavem potoku pri Kozini. Gostinsko podjetje »Jadran« v Kozini ima sicer že nekaj let v načrtu zgraditev modernega bifeja namesto sedanje primitivno urejene točilnice, primanjkuje pa razpoložljivih inve- mladinci tovarne TOPOL nove poslovne prostore, mladina tovarne LESONIT je začela graditi igrišče za odbojko, mladinski aktivi po vaseh pa so se obvezali, da bodo popravljali vaške poti, urejali mladinske sobe in športna igrišča. Pri teh delovnih akcijah so mladinci -oioravili 800 delovnih ur. Marija Polh sticijskih sredstev za izvedibo tega načrta. Nič manj potreben je na tem mestu sodobno urejen trgovski lokal, ki bi ne oskrboval samo domačinov iz Krvavega potoka, Vrhpolia, Nasirca in Mihe!, marveč bi nudil v okviru maloobmejnega prometa sortirano potrošniško blago tržaškim izletnikom in 'tujim turistom na prehodu državne meje. Rešitev tega vprašanja bi ne orispevala sami k povečanju prometa v lokalni gostinski in trgovski dejavnosti, marveč bi polepšala .tudi estetski videz obmejnega okolja in dvignila naš kulturni ugled pred tujci. Ker hnpeljska občina pa tudi gostinsko in trgovsko matično podjetje trenutno V TURA ¡PROSVETA tV KULTURA P& ZAČETEK OBČINSKIH REVIJ, PRIPRAVE NA OKRAJNO IN NA REPUBLIŠKI FESTIVAL PROSLAVA TARTINIJEVEGA ROJSTVA Ob obletnici rojstva velikega piranskega skladatelja in violinista Giuseppa Tartinija, ki je bil rojen v Piranu 8. aprila 1692, sta Delavsko ¿prosvetno ' 'društvo »Svoboda« in italijanski kulturni krožek »G. Tartini« iz Pirana priredila v domu družbenih organizacij slovesen koncertni večer. O življenju in delu slavnega Pirančana sta govorila upravitelj italijanske osemletke v Piranu Musizza in profesor Pomorske "pednje šole Zdravko Slamnik. iolinistka Olga Skalarjeva pa je ob spremljavi pianista Andreja Jarca izvajala skladbe Tartini j a, Paganinija in Locatellija. Svečanega koncerta so se udeležili tudi gostje iz drugih obalnih mest. Jule LITERARNA PRIREDITEV V KOPRU Pionirji Osnovne šole P. Toma-žiča iz Kopra so povabili medse pisatelja Franceta Bevka, Antona Ingoliča in pesnika Toneta Pavčka. Književniki so se radi odzvali njihovemu vabilu. Ogledali so si šolo, potem pa so priredili literarno prireditev v mali dvorani zavoda Primorske prireditve. Pionirji sedmih in osmih razredov z obeh koprskih osnovnih šol so napolnili dvorano do zadnjega kotička. France Bevk in Anton ngolič sta jim prebrala odlomke 'z svojih zgodb za otroke, medtem ko jim je pesnik Tone Pavček recitiral nekaj otroških pesmi. Poslušalci so bili navdušeni in pisatelj France Bevk jim je obljubil, da jih bodo še kdaj obiskali. V STRMICI SO SPET ZACELI 2e dolgo ni bilo v vasi nobene kulturne predstave, ki bi jo pripravili sami domačini. Toda letos se je zbrala mladina in nekaj prosvetnih delavcev in oživeli so dramsko sekcijo. Člana prosvetnega društva »Lina« iz Stu-denega Beti Čuk in Valter Molk sta priskočila na pomoč. Tako smo videli pred kratkim na odru primerno zaigrano igro »Zaklad«. Vsi, ki so sodelovali, so se zelo potrudili, da je igra pri občinstvu uspela. Nani V - ui Sič^im-im.:. mSm....w ......... ffegpf' :: 'gf iimiÄlKS f§ ; . . xyrt^'m x' BiiSBIžM v \ <; H m pü i 'I '* 4 i OKRAJNA REVIJA INSTRUMENTA-LISTOV V KOPRU — Preteklo nedeljo se je zbralo v Kopru 18 mladih instrumentalistov, ki so bili predstavniki štirih glasbenih šol; Kopra, Pirana, Postojne in Sežane. Tolcazall so na svojih instrumentih, kaj zmorejo. Med drugimi jih je poslušala tudi komisija, ki izbira udeležence za republiško revijo instrumentalistov v Mariboru. Na naši okrajni reviji so izbrali za Maribor: iz Kopra — Alenko Cuček (violina), Nado Ogrin (kla-^^ir) in Ivana Mavca (klarinet), iz Pi-dB}ia — Barbaro Sancln (klavir) in Iz VRane — Viktorijo Zldanik (klavir). Našim mladim predstavnikom na glasbenem področju želimo v Mariboru veliko uspeha. Na sliki: Viktorija lz Sežane pri izvajanju svojega programa Izola: LEP NAPREDEK Otroški in mladinski pevski zbori v Izoli so se letos okrepili številčno in kvalitetno. Skupno je nastopilo 538 mladih grl, ki so predstavljali I. in II. osnovno ter italijansko šolo iz Izole in osnovno šolo iz Dvorov, 2e v sami organizaciji revije je bilo videti lep napredek, še bolj razveseljiv pa je napredek v samem petju,'kar iBlil^ ...... WWm y^ 1 r". ; -V f-j*.'« ' -."i' ... , 'M iflopn&^v. v. ¿^j&m < ""■ ■ ■ ¿fes ;; ^ ....... piiiasMi, m m^mmmm N Ml ' iipS GOSTOVANJE ITALIJANSKE DRAME Z REKE — Pretekli teden so prišli na svoj račun tudi otroci italijanske narodnosti v našem obalnem pasu. Na svoji turneji po Istri in Pri-morju jih je obiskala Italijanska drama gledališča »Ivan Zaje« z Reke in jim uprizorila komedijo Sergia To-fana BONAVENTURA — vzgojitelj na dvoru. Odlični igralec Brumini je poskrbel za smeh in uspeh predstave. Pri nas so se italijanski gostje ustavili v Kopru, Izoli in Piranu, gostovali pa so še v številnih krajih bujskega okraja je ponoven dokaz, kako koristno je sistematično in angažirano delo z mladino in kako nepotrebna je bojazen, da današnji otroci nimajo več smisla niti veselja za tovrstno udejstvovanje. ■ Najboljši zbor je bil z II. osnovne šole pod vodstvom Branka Mahneta in zato bo tudi predstavljal izolsko 'občino na okrajni reviji v Kopru, 23. aprila. II r p e 1 j e : ŠELE PRVI DEL Iz neznanega vzroka — vsaj neznanega še na dan revije — so na občinski reviji mladinskega zborovskega petja nastopili od napovedanih osmih zborov samo štirje. Od teh trije ¡otroški in eden mladinski. .Nastopajoči tso pokazali lep napredek od lanskega leta, pevovodje pa iznajdljivost pri popestritvi, ki pripomore, da postane to petje za otroke privlačno. Drugi del občinske revije bo prihodnjo nedeljo v Obrovu in takrat bo mogoče v celoti razbrati letošnje napore in usnehe hrpeljske občine. Takrat bodo tudi določili zbor, ki bo sodeloval na okrajni reviji v Kopru. ✓ Na reviji sta nastopala dva zbora hrpeljske osnovne šole, dva pa sta bila iz Prešnice in iz Ro-dika. Vseh mladih pevcev je bilo okrog 120, od tega je bil najštevilnejši mladinski zbor 'iz Hrpelj pod vodstvom Ileane Matrenzi-jeve. Sežana: ŠE BOLJE KOT LANI V Sežani nosiio še od lani lovorike najboljših mladinskih pevcev. Letos — preteklo nedeljo — so pripravili svojo občinsko pevsko manifestacijo še vzorneje in slovesneje, s svojo navzočnostjo pa jo je počastil tudi predsednik republiške Zveze Svobod iz Ljub- ij^Ejjyu»^'- | m " - V - , . mi .....u-mm^^mmm I .'JSM -M m ■m m. . i'.' V- ::>'i GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA Z GOLIEVO SNE-GULJCICO — Te dni so si otroci Kopra in Ilirske Bistrice lahko ogledali zelo uspelo predstavo SG iz Trsta »Sneguljčica« v razgibani in domiselni režiji člana tega gledališča Jožka Lukeša. Znana pravljična snov je plastično zaživela pred navdušenimi in žarečimi otroškimi očmi. Razveseljevali so jih škratje (S. Kobal, J. Cesar, F. Kokošar, A. Rustja, E. Martinuzzi in J. Fišer), nasmejali so se burkam, ki sta jih živahno izvajala Frice (S. Raztresen) in Frače (D. Turk). Seveda so najbolj živahno čustvovali s prikupno Sneguljčico (Mi-randa Caharija), bili ogorčeni nad kraljico-mačeho (Zlata Rodoškova) in privoščili vse dobro vitezu (Livio Bogateč) in lovcu (Julij Guštin). V manjših vlogah so nastopili še drugi člani ansambla in igralske šole. Ustrezno sceno je napravil Jože Cesar, glasbo pa je prispeval Karel Boštjančič. Itoreograf plesov je bil Adrijan Viies ljane Branko Babič iin nekateri člani glasbenega sosveta pri Zvezi. In če'smo lani rekli, da se je revije udeležilo okrog 300 pionirjev, lahko rečemo za letos, da je prepevalo 515 mladih grl. V Sežani se še lahko pohvalijo, da uživajo .izredno skrb in pomoč občinskega ljudskega odbora, kar je dobilo le majhno zunanjo manifestacijo v denarnih nagradah prav vsem pevovodjem za njihovo požrtvovalno in dolgotrajno delo. Še več vredna pa se je zdela vsem tista zavest, da tvoje delo cenijo in spoštujejo, čeprav ga iz objektivnih vzrokov ne morejo enakovredno vrednotiti tudi finančno. Organizacijsko je potekala revija še bolj gladko kot lani. mladi Kraševci pa so se pred številnim občinstvom ponovno izkazali s svojo lepo pevsko kulturo, ki je tudi sad prizadevnosti in sposobnosti njihovih učiteljev. Nastopili so otroški zbori dz Sežane, Pli-skovice, Lokve, Vrem, Dutovelj in Divače, tamburaški zbor iz Senožeč in mladinski zbori iz Dutovelj, Štanjela, Komna in Sežane. Za najboljšega je priznala komisija iz Kopra in Ljubljane zbor osnovne šole iz Sežane pod vodstvom Majde I-Iauptmanove, vendar ni daleč od njega zbor iz Komna, ki ga vodi sposobni Sto-jan Fakin. Svež in lepo vpet zbor komenske osnovne šole bi verjetno v vsaki naši občini .mirno odnesel zmago, toda doma ima v sposobnih Sežancih in izredno muzikalni Hauptmanovi hudo in zmagujočo konkurenco. Z zanimanjem pričakujemo še druge občinske revije in seveda okrajno v Komru — 23: aprila. Z. L, V zadnji številki Slovenskega Jadrana z dne 7. aprila 1.1. smo imeli možnost brati članek pod naslovom »KINO DVORANA ALI AMATERSKO GLEDALIŠČE«. No oglašam se na to temo zaLo, da bi polemiziral s piscem navedenega članka, temveč le zato, da koprsko občinstvo slučajno ne bi imelo napačne predstave o politiki, ki jo vodi njihov občinski svet Svobod, kajti na njega je uperjena strupena puščica navedenega članka. Ta novi društveni forum je takoj po izvolitvi z vso resnostjo in odgovornostjo pristopil k reševanju mnogih nalog. Te naloge pa niso tako nepomembne, da ne bi sleherna pozitivna rešitev dala svojega doprinosa k skupnim naporom koprskega prebivalstva za jutrišnji še boljši In srečnejši dan, Ta občinski društveni forum je danes eden od najbolj prizadevnih v okraju in se trudi, da bi poživil društveno dejavnost tako na podeželju kot tudi v mestu. Občinski svet Svobod ln PD si je med drugim v svojem bogatem programu dela zastavil tudi nalogo, poži- ŠE NA TEMO: KINO DVORANA ALI AMATERSKO GLEDALIŠČE U n viti amatersko gledališko dejavnost v Kopru in s tem odpraviti vrzel, ki jo čutimo že dolgo let. Kot opravičilo tem zdravim pobudam naj povem naslednje: v Kopru zelo radi govorimo o pomanjkanju ter o vzgoji gledališkega občinstva. Res je namreč, da vnetega gledališkega občinstva v mestu nI mnogo in da prenekatera gostovanja poklicnih gledališč niso polno zasedena. Ites pa je tudi to, da živi v tem hitro razvijajočem se mestu mnogo več ljubiteljev gledališke umetnosti, kot smo do sedaj mislili. Tega številnega občinstva iz vrst de-lavcev-proizvajalcev namreč nismo vedno prištevali k stalni gledališki publiki, vendar tudi to občinstvo obstaja. Dokaz temu je tudi zadnje gostovanje dramske družine DPD Svobode iz Izole, saj je tri predstave Jurčičevega »Desetega brata« obiskalo kar 1.097 gledalcev, predvsem delovnih ljudi iz Tomosa, Iplasa, Slavnika ter ostalih koprskih podjetij in ustanov. Na te predstave so prišli ljudje od strojev, šoferji, mizarji, in sploh kot pravimo temu, prišli so ljudje, katerih ne vidimo na predstavah poklicnih gledališč. Ce si je torej občinski svet končno naložil nalogo, da prične postopoma razvijati amatersko gledališko dejavnost tudi v samem Kopru, ki z vsakim dnem narašča z novimi desetinami ljudi - proizvajalcev v gospodarskih organizacijah, mislim da zasluži tudi vso našo oporo, pomoč, in najmanj, vsaj tiho razumevanje. Ko pa bo občinski svet to nalogo realiziral, bo zaslužil pa še vse naše priznanje. Takrat ne bo potrebna niti občinskemu svetu, niti gledališki skupini ko-»rSvobode pomoč, ki jim jo obljublja pisec omenjenega članka. Pomoč jim je potrebna danes. Občinski s"»t t^ore! raznravlla o snovanju gledališke amaterske dejavnosti glede na današnji in jutrišnji sestav prebivalstva razvijajočega se mesta in bližnje okolice, s čimer nikakor ne ogroža dejavnosti Primorskih prireditev. Celotno obalno področje je namreč v naglem gospodarskem vzponu, pred nami stoje nove rekonstrukcije že obstoječega gospodarstva in verjetno tudi nova podjetja. Ves ta razvoj daje in bo dajal temu področju nov pečat življenja, saj se bodo tu zaposlovali in naseljevali novi delovni ljudje, nova delovna inteligenca. Vsi ti pa bodo poleg svojih delovnih mest potrebovali nova stanovanja, trgovine in ostale komunalne usluge, potrebovali pa bodo tudi več aktivnega in pasivnega kulturnega izživljanja. V tem bodo imele tako Primorske prireditve kot tudi amaterizem polne roke dela, brez vsake bojazni medsebojnega ogrožanja in konkurence. Ker pa ni mogoče nobene kulturne dejavnosti ustvariti čez noč in ker se v koprski občini ne moremo pohvaliti s to važno vejo družbene dejavnosti, bi bilo prav in potrebno, da bi še ostali občinski forumi pričeli tako resno reševati in razpravljati o svojih vprašanjih, kot je začel Svet Svobod. Glede razprav o ponovni vzpostavitvi poklicnega gledališča pa mislim, da bo o tem odločal čas, razvoj in morebitne potrebe v bližnji ali daljni bodočnosti. AIco neki forum, pa četudi je to društveni, kajti tudi v nJem sodelujejo polnopravni državljani, že danes razpravlja o teh vprašanjih, mislim, da to ni greh. Kajti, ko bo prišel za to čas, bodo odločali o tem pristojni družbeni forumi in vsi državljani na svojih zborih volivcev. Se nekaj o Zavodu Primorske prireditve. Vsi vemo, kako in zakaj je bil ta zavod ustanovljen. Zavodu tudi nihče ne jemlje in mu noče zmanjševati vloge, temveč mu vsi skupaj želimo, da bi z uspehom šel v realizacijo prvotne zamisli, povedane in zapisane v odloku, s katerim je bil Zavod ustanovljen. Mislim tudi, da je Zavod že do sedaj s svojim delom dokazal, da je vreden pozornosti in vsestranske pomoči. Zal le, da tega pre-potrebnega razumevanja Zavod ni deležen povsod tam, kjer bi moral mogoče dobiti največjo oporo. Tu mislim na večjo pomoč našega gostinstva, saj jc dejavnost Primorskih prireditev namenjena predvsem naglo razvijajočemu se turizmu. Prav taka nerazumevanja pa otežkočajo delo Zavodu in povzročajo njegovemu upravnemu odboru vrsto težav, predvsem pri vodenju repertoarne politike. Pisec uvodoma omenjenega članka piše glede Zavoda naslednje: »Govorim v lastnem imenu: Zavod Primorske prireditve (ustanovljen kot nadaljevalec bivšega gledališča Slov. Primerja) jo edini doslej skrbel, da se je na tem terenu uveljavljala parola: kulturo ljudstvu. Skrbel je (in skrbi) za gostovanja vseh slovenskih gledališč . . .« Isti pisec pa je v letih, ko se je Zavod boril z začetnimi težavami, ko še ni prejemal dotacije v višini, kot jo prejema danes, ko je bilo še odprto vprašanje opreme (odra, stolov, svetlobnega parka) za letne prireditve, pisal o kulturnemu poslanstvu Zavoda Primorskih prireditev prav nasprotno. Ne oporekam kulturnemu poslanstvu Zavoda Primorskih prireditev, vendar se ml zdi, da tudi dobro delujoče amaterske skupine nosijo v sebi to in še drugo poslanstvo, oziroma skrbijo predvsem za aktivno udejstovanje čim večjega števila ljudi v raznih vejah kulturno dejavnosti. Ali ni mogoče hvale vredno delo dramske skupine DPD Svoboda Izola, ko jc v zadnjih letih imela na svojih predstavah 20.133 gledalcev? Ali pa moški pevski zbor iz Kopra (tega omenja pisec navedenega članka), ki je v dvanajstih letih svojega delovanja imel nešteto samostojnih celovečernih koncertov Sirom po Sloveniji, sodeloval skoraj na vseh proslavah v Kopru in dosegel kvaliteto enega najboljših amaterskih zborov? Kes je. da je trenutno v tem zboru neka določena kriza, ltl je razuinlji-vejša, če vemo, da nastopajo podobne periodične krize objektivnega značaja celo v poklicnih pevskih ansamblih. Ali ni nosilec kulture ljud- stvu tudi naše učiteljstvo, ki vzgaja mnogokrat v nemogočih pogojih mladino v 50 društvih, vendar je ponosno na dosežene uspehe, ki jih vidi kot svoj sad na raznih revijah, proslavah, prireditvah, predvsem pa v delovnem elauu te mlade generacije? Prav v teh dneh nastopa na občinskih revijah mladinskih pevskih zborov skoraj 1.000 mladih grl, zbranih v 80 pevskih zborih. Ako že govorimo o doslednosti, logiki (to so parole pisca navedenega članka), potem bodimo dosledni v vsem in dajmo priznanje najprej tistim, ki ga s svojim lastnim delom najbolj zaslužijo. To pa so na kulturno-prosvetnem področju našega okraja predvsem Svobode. amaterji in organizatorji tega množičnega prostovoljnega dela. Ne delajo samo s političnim »durom« (tako je v članku zapisano), temveč s prežeto socialistično zavestjo in povsod, kjer je to potrebno, pa četudi brez vseh družbenih dotacij. In še beseda ali dve na sam naslov članka »Kino dvorana ali amatersko gledališče«. Nisem pod nobenim vplivom In povem le svoje lastno mnenje. V okraju je edina gledališka dvorana v Kopru. Res je, da ne ustreza vsem pravilom take hiše, toda je dvorana, v kateri gostujejo poklicna gledališča, v njej so razne proslave in ostale 'kulturno-zabavne prireditve. Nisem strokovnjak, da bi lahko upravičeno dajal strokovna mišljenja, v čem dvorana in oder ustrezata in v čem ne. Postavi,]ara pa vprašanje, kaj bomo pridobili s preureditvijo lega poslopja v kino-gledališče. Kdo bo s tem' pridobil, kino ali gledališka umetnost? Govorimo torej o visoki kulturi, hočemo pa rušiti še tisto majhno materialno osnovo, ki jo danes ta kultura v Kopru ima. Res je, da je kino »Soča« nemogoč (pisec članka ga imenuje »svinjarija« —lahko bi za to dobil tudi kulturnejšl izraz), vendar pa se vprašam, ali nismo dobili ob priključitvi tega predela k svoji matični domovini nešteto takih »hlevov« — od stanovanj, do vseh ostalih javnih zgradb. Novi kino je potreben, vendar ne na račun ostale kulture, ker tudi s predelavo te stavbe ne 1>I bilo rešeno to pereče vprašanje. Ce bomo mislili na rekonstrukcijo te hiše, naj bo ta rekonstrukcija v korist tisti kulturni dejavnosti, za katero je bila stavba grajena. Torej, odprimo raje ta gledališki hram tudi koprski Svobodi, 'ki je danes brez prostorov, saj je v njem prostora dovolj, tako za Primorske prireditve kot za amaterizem. Za vse ostalo — vzdrževanje In oču-yanje zgradbe — lahko najdemo zadovoljivo rešitev brez vsakega razburjanja In nepotrebnih skrbi. IVAN MAVSAR imA m DOM ^r ZDRAVSTVO M VZGOJA * OTHOEC m DRUŽINA ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA it OTKOK M ft* OBČINSKE KONFERENCE ŽENA V KOPRU TB R E F R E i»-- rvMmL» ilfe* mmrnm V pripravah na ,zvezno konferenco žena v Zagrebu je itudi v Kopru Komisija za družbeno uveljavljanje žena pri občinskem odboru SZDL sklicala širšo konferenco, ki je znova načela nekatera vprašanja, ¡ki sicer niso nova, vendar pa še niso rešena. Če bi hoteli dati skupni imenovalec številnim konferencam žena v teh dneh, potem bi lahko imenovali dvoje: DRUŽBENA PREHRANA in VARSTVO OTROK. Lahko celo trdimo, da je to vsa osnova. Kajti če bi bilo to urejeno, bi z več pravice in vse laže govorili o tolikih drugih vprašanjih, kot je (strokovna kvalifikacija, številnejše in intenzivnejše vključevanje v proizvodnjo, v razne organe in svete itd. To velja iprav tako za Koper. Predsednica 'občinske komisije Lojzka Penko je v svojem poročilu med drugim rekla, da ibomo morali posebno vprašanje družbene prehrane in varstva otrok reševati v okviru družbenega standarda v komuni in s pomočjo vseh činiteljev — od slehernega proizvajalca do pristojnih forumov. ISvojo nalogo morajo pri tem odigrati še prav posebno stanovanjske skupnosti v mestu in krajevni odbori na podeželju. Pri stanovanjski skupnosti v Kopru pravijo, da se borijo s težavami in da je predvsem pomanjkanje prostorov tisto, kar jih ovira pri razvijanju servisne dejavnosti in pri organizaciji, varstva otrok. 'Za že obstoječe servise so na konferenci ugotovili, da so dobri in potrebni razen brivskega, ki ne sodi v okvir stanovanjske skupnosti in je izrazito obrtniška dejavnost — vendar pa je vse to le del tistega, kar bi potrebovali. Obetajo še sicer čevljarski servis, zelo pa bi se vse , zaposlene žene razveselile -dobro organiziranega servisa za pomoč v gospodinjstvu. Obetajo še izpopolnjen elektroservis — ob njem bi bil potreben še inštalaterski — in servis za vzdrževanje hiš. Kar zadeva varstva otrok, je upati, da bo kmalu kapaciteta dosedanjega Pionirskega doma in Otroškega vrtca v Kopru večja. Toda še vedno gre za ureditev varstva — nekakšnih podružnic otroškega vrtca — v novogradnjah in v Semedeli. Zdaj so menda na občini obljubili, da bo vprašanje v Semedeli rešeno z adaptacijo enega izmed stanovanj. Najmanj pa je urejeno v Kororu vprašanje varstva dojenčkov in nujno bi' bilo misliti tudi na ustanovo, kamor bi lahko prinesle zanoslene matere otroke do treh let starosti. i KROJNI TEČAJ V LOKVI Večer je že legel na vas, ko je bilo v šolskih prostorih še vse živo. Naše žene in dekleta so pridno sledile razlagi. Zadovoljne smo, so pripovedovale. Želele pa bi, da v jeseni nadaljujemo z našim krojnim tečajem. Sekcija žena naše vasi je organizirala krojni tečaj. Prijavilo se je preko 40 žena in deklet, ki se tečaja dvakrat tedensko prav rade udeležujejo. Njihova dobra volja in želja po znanju je velika. Mnoge izmed njih čaka naslednji dan službeno in še domače delo. Toda to ni ovira, da ne bi redno prihajale. Krojenje vodi mladinka Olga Ban, ki je dokončala obrtno gospodinjsko šolo v Kopru, Kljub temu, da hodi vsak dan v službo v Sežano, je pohvale vredno to, da je našla še dovolj časa in dobre volje za pomoč ženam, Praktično delo na šivalnih strojih pa vodi v prostorih zadružnega doma vdova Štefka Mljač, mati treh otrok. Tečaj bo trajal do konca junija, polne tri mesece. Oktobra, ko bo v glavnem kmečko delo končano, se bo tečaj nadaljeval še nadaljnjih tri do šest mesecev. Težje je vprašanje družbene prehrane. Nekatera podjetja imajo menze zaprtega tipa in tako urejeno prehrano za člane svojega kolektiva, vendar je 'tu še lepo število ostalih državljanov, ki so sicer v službenem razmerju, vendar je zanje le v majhni meri poskrbljeno v Ljudski; ¡kuhinji. Tako bi bilo nujno, da čimprej realiziramo tisto postavko iz družbenega petletnega načrta, ki govori o samopostrežni menzi s precejšnjo kapaciteto. To bi bile v glavnem najnujnejše, čeprav še -daleč ne vse — potrebe mesta. Toda o varstvu otrok govorimo tudi na podeželju, zlasti v času, ko je na polju veliko dela. Vlogo stanovanjske skupnosti bi morali tu odigrati krajevni odbori, Umestno bi bilo, da se pogovorijo tudi o raznih servisih (šiviljski, kovaški, čevljarski), hvaležno 'torišče dela pa bi bilo Iše okrog raznih malih a-sanacij, naipajalisč in enostavnih kopalnic s prhami, ki bi pomenile za naše vasi veliko pridobitev. V razpravi so se dotaknili še vrste vprašanj, ki mogoče na prioritetni listi niso na prvih mestih, vendar vsako po svoje živo reže v našo vsakdanjo stvarnost. To je vprašanje šole v Kopru, otroških igrišč, neurejenega kopališča, kanalizacije, električnega omrežja na podeželju, pa še posebno vprašanje — trgovina in obrtništvo. Občinska komisija za družbeno uveljavljanje žena bo zdaj na podlagi razprave in noročila izde- lala zaključke in predloge in jih posredovala občinskemu odboru SZDL. Vsi vemo, da so to vprašanja, ki terjajo od nas odtočnih ukrepov, kajti ne pozabimo na zgovornost suhoparnih številk: v koprski občini je od vseh prebivalcev polovica žena, od vseh zaposlenih je tretjina žena in med kmečkimi proizvajalci tvorijo polovico žene. Koliko večji bi lahko bil njihov delež v ©kupnih naporih za boljše jutrišnje življenje, če bi ¡bili rešeni -vsaj tisti dve osnovni vprašanji: varstvo otrok in družbena prehrana. Moda letošnje pomladi: raven, ohlapen kroj, najpriljubljenejšc barve bela in rdeča, v Čistih je spet ročno delo In okraski najrazličnejših oblik. Ti kroji so praktični, ker so primerni domala za vsako postavo Štiri leta je že od tega, ko je glavni odbor Rdečega križa Slovenije ustanovil na Debelem rtiču mladinsko klimatsko okrevališče. Pravzaprav je bila ideja o ustanovitvi takega okrevališča že starejšega datuma, saj je bilo naravnost boleče, da številnim otrokom v Sloveniji nismo mogli nuditi za ustrezne indikacije takega okrevališča kljub idealnim klimatskim pogojem našega Primerja. Danes preživi v okrevališču na Debelem rtiču pod šotori vsako poletje počitnice več sto oslabelih otrok, ki jih napotijo sem zdravniki iz vseh predelov Slovenije. Vsestranska zdravstvena nega ter skrbno obravnavanje slednjega okrevanca tudi s psihološkega in pedagoškega vidika pa naravnost vpije po ustreznejšem okolju, kajti v sedanjem platnenem naselju je metodično delo številnega osebja precej ovirano. Seveda pa terja gradnja takega okrevališča, ki bo ustrezalo sodobnim zahtevam, visoko investicijo in to je tudi razlog, da gradbena dela sorazmerno počasi -napredujejo. Sicer so doslej porabili, oziroma vgradili v bodoče moderno okrevališče že okrog 130 milijonov dinarjev, kar dokazuje, da je gradbeni odbor pri GO Rdečega križa Slovenije imel pri svojem pionirskem delu vso pomoč vseh okrajnih in občinskih odborov RK in zavodov za socialno zavarovanje, ki so prispevali levji delež sredstev za gradnjo teh Drepotrebnih obejktov. Razen zahtevnih komunalnih del — kana- lizacije,-vodovoda in podobno — so zgradili doslej tudi že dve moderni jedilnici, medtem ko je sedaj pravkar v gradnji kuhinja, katere zmogljivost bo znašala 500 obrokov. To pa bo hkrati tudi zmogljivost samega okrevališča, čeprav so prvotni načrt o gradnji petih paviljonov za okrevan-ce ovrgli in bodo zgradili le tri. Sedanja akcija zbiranja sredstev zagotavlja graditeljem, da bodo lahko že prihodnje leto začeli z deli okrog gradnje enega paviljona in upravnega poslopja. Seveda ima svoj delež in svoje obvezno-! sti do te gradnje tudi naš okraj. Do dokončne uresničitve te veličastne gradnje, ki je sad skupnih naporov in samopomoči vse Slovenije, bodo otroci prebili vsaj še dve, tri isezone pod šotori. ALENKA FAGANELI, predstavnica komisije za družbe-beno uveljavljanje žena — Konference v Zagrebu se boste udeležili kot tajnica okrajne komisije za družbeno uveljavljanje žena, — sem rekla tovarišici Alenki ob kratkem pomenku v lepih prostorih koprske Ljudske knjižnice, kjer je upravnica. ■— Zanima me, kaj se vam zdi, da je danes glavni problem ženskih društev? — Ženska društva danes preraščajo v druge, širše dejavnosti in to se mi zdi prav. Kajti napačno je, če razna vprašanja okrog varstva otrok in družbene prehrane — če naštejem samo najbolj pereča —, imenujemo ženska vprašanja. To so naša družbena vprašanja in reševati jih moramo vsi. Naš razvoj je danes že tako daleč, da se lahko žene enakovredno uveljavljajo na vseh toriščih družbene, gospodarske in politične dejavnosti, še posebno pa najdejo svoje mesto v stanovanjskih skupnostih, društvih prijateljev mladine, Rdečem križu in v vseh sekcijah pri odborih naše najbolj množične organizacije — SZDL. Danes se ne sestajamo in ne razpravljamo več v ženskem krogu in v zaprtih ženskih društvih, ampak na sestankih Socialistične zveze, na zborih volivcev, v raznih svetih in odborih. — In vendar imamo še komisije za družbeno uveljavljanje žena? — Seveda, te so še zelo potrebne in prav njihova naloga je, da osposo-bijo delovno ženo, da bo sodelovala in se uveljavila v vseh tistih panogah in zvrsteh, ki sem jih naštela prej. In še na koncu: — Prepričana sem, da bo prav konferenca žena v Zagrebu razjasnila marsikatero vprašanje, organizacijsko in vsebinsko, ki nas je zaviralo na poti preraščanja v širše družbene dejavnosti. Dr. MITA ŠIČ-STEGEL predstavnica zdravstva Pogovoriti (in tudi fotografirati) se je bilo treba kar sredi dela, čeprav je bilo že popoldne. Res je neumorna postojnska zdravnica nenehno na delu. Edina otroška zdravnica, zadolžena še za patronažno službo. Pa še kup drugih obveznosti — tudi nepotrebnih — kakor jih sicer kaj radi nato-vorimo človeku, ki se jili ne zna otep- sti. Kaj lahko bi na primer v stanovanjskem bloku, kjer stanuje s svojo družino, izbrali drugega predsednika hišnega sveta. In tako dalje. Na vprašanje, kako je sprejela svojo izvolitev, je tovarišica rekla: »Zelo sem bila presenečena, hkrati pa sem sreč- MIRKA VALENTINČIČ, predstavnica žena iz družbenih organizacij Presenetili smo jo doma, -kjer je po službi in kosilu pospravljala stanovanje in presajala cvetje, ki krasi njene družinske prostore. Rada je povedala za naše bralke in bralce, da se veseli zagrebške konference, ker pričakuje, da bo odgovorila na vrsto vprašanj o bodočem delu in organizacijskih oblikah povezovanja žene v vrste aktivnih -graditeljev novega življenja v Jugoslaviji. Morda je v njej še nekaj sentimentalnih pogledov in še preVeč spominov na čase, ko so se naše žene aktivno borile prek svoje organizacije za uveljavljanje žene v družbenem življenju, kar -je nasploh značilno za vse zlasti -kraške žene. Te so pokazale — saj so prav v Sežani imele in imajo svojo zelo aktivno žensko organizacijo — da so lahko žene izredno aktiven činitelj v izgradnji in urejevanju tistih drobnih vprašanj, ki nam sicer neizpolnjena grenijo vsakdanje življenje. Vendar pa so žene še premalo odločne v izvajanju svojih dobrih zamisli, kadar naletijo na teža- na, ker me te zadeve res zanimajo. Pričakujem, da bo Zagreb ocenil vlogo žena v naši družbi in dal napotila za njili,cvo nadaljnje delo. Žene namreč preveč samo kritiziramo in se zanašamo na drugo, same pa premalo naredimo, preveč se zapiramo v svoj krog ih v vsakdanjem življenju premalo izkoriščamo svojo enakopravnost moškim. V vseh javnih zadevah naj bi žene prav tako sodelovale -kot, v družinskem življenju. Treba je iti na zbore volivcev, treba bo več žena v vseh družbenih organih, nikakor pa ni treba neke posebne ženske organizacije, ker bi ta samo budila spomin na čase, ko smo se žene morale boriti za svojo enakopravnost; o tej pa že tako izgubljamo preveč besed, premalo pa z dejanji dokazujemo, da jo tudi prav razumemo, ker še vedno rade čakamo na drugo, medtem ko bi morala biti pobuda v naših rokah .. .« ROMANA PALČIČ, predstavnica žena iz delavskega samoupravljanja _ Za kratek hip je lahko pustila sveže ribe v svojem oddelku, da se ie ustavila v vratarski loži na kratek lazgovor z radovednim novinarjem. Proizvodnja terja danes svoje, mi je obzirno in z drugimi besedami pove-aala tovarišica Romana v obratu Iris Kombinata Delamaris v Izoli Tudi ona bo naša .delegatka na zagrebški konferenci. — V Delamarisu delam že sedem let, — je pripovedovala. — Bila sem clanica delavskega sveta. — Imate družino, otroke. Kdo skrbi zanje, ko ste v službi? ~ Starši, sicer je pri nas v Izoli slabo urejeno za varstvo otrok. Večina si mora pomagati, kakor vc in zna. — O čem ste najbolj pogosto ra: pravljali v vaši občinski komisiji -J družbeno uveljavljanje žena? —, O kvalifikaciji, ki je večina zaposlenih zena nima. In seveda o otrocih. Preveč se potepajo po ulicah. — Vi imate kvalifikacijo? h.~ v naši tovarni je za to poskrbljeno, vsako leto so tečaji za kvalifikacijo, poseča-jih lahko vsaka, ki ima dovolj zanimanja. Tudi glede prehrane je urejeno, le da se je žal vse premalo poslužujemo. — Greste radi na konferenco v Zagreb? — Rada, ker vem, da bom zvedela marsikaj novega in da bom potem laze delala v vseh tistih svetih in odborih, kjer sem članica. ve — predvsem zato, ker svojih zamisli in dola ne uveljavljajo na pra- vem mestu — na zborih volivcev, v stanovanjskih skupnostih in krajevnih odborih in nasploh v družbenih organih upravljanja, -marveč še vedno vse preveč v svojem ozkem organiziranem ali neorganiziranem »ženskem« krogu, kjer se potem po navadi vse spremeni v bolj ali manj hudo kritiko in pri tem tudi ostane. Tovarišica Valentinčičeva je še povedala, da je veliko dela, ki čaka -predvsem pobude in rešitve žena, ker določene pomanjkljivosti čutijo zlasti one same. Tako bi se v Sežani -lahko zaposlilo še precej žena, če bi imeli ure jeno vprašanje družbene prehrani gospodinjskih servisov in varstveni,, ustanov za otroke. Vsi ti problemi sami silijo žene na delo, vprašanje je le njihove vztrajnosti in uveljavljanja njihove volje na pravem mestu. DESET LET STO KNJIG TISOČ ŽIVIH BESED P£eden sem privolil. Vedel sem, da je bila tedaj tiskarska umetnost v Kopru kar se da primitivna, tako kar se tiče slrojev, prostorov in števila strokovnjakov. Vedel sem, da bo treba prenesti skoraj vse tako delo v Ljubljano, kjer pa so bili tudi stroji in ljudje preobremenjeni. Hkrati pa sem z obrazov Rožanca, štolfe, Veselica, Suhadolnika in Komaca razbral trdno željo in voljo, da bi stvar čimprej in čimbolj zaživela, videl sem, da so pripravljeni delati brezplačno ali skoraj brezplačno, ker je bila materialna baza kaj majhna, da so. pripravljeni sprejeti nase vso odgovornost. To mi je ugajalo in sem pristal na predlog, dobro zavedajoč se vseh hudih težav, ki so nas čakale. Začelo se je delo, seja za sejo. Spoznali smo, da bo treba mobilizirati poleg kulturnikov iz Kopra tudi kulturnike po Primorskem. Zato smo imeli seje sedaj v Kopru, potem v Sežani, Novi Gorici, Tolminu, Postojni, mnogokrat pa tudi v Ljubljani. Po Primorju smo ustvarili kulturna jedra, katerih predstavniki so tvorili nekak širši odbor Lipe. Najbolj plodna je bila tozadevno Sežana. Ljudska oblast tako v Kopru kot po večjih krajih Primorja, kot ljudska oblast republike, na.ni je bila naklonjena in nas je deloma tudi materialno podprla. Pri tem mislim samo na založbo Lipo, ne pa tudi na velikanski skok v tiskarstvu v Kopru, kjer smo dobili nove prostore, moderne stroje, vedno bolj izvežbane moči, tako da je mogoče sedaj v Kopru tiskati skoraj vse, tudi najbolj zahtevne stvari. Poprej pa smo morali tiskati le deloma v Kopru, deloma v Umagu, večinoma pa v Ljubljani, kar je bilo združeno z nebroj težav in skrbi, saj Vam je vsem poznano, na kaj vse je treba misliti pri tiskanju knjig. Toda stvar je rasla. Založba je dobila tajnika Sušnika, preselila se je v tukajšnjo hišo, ki jo je podjetje Lipa spremenilo v sodobni moderni dom podjetja. Lipa je rasla kvantitativno, kvalitativno in materialno od leta do leta bolj in še raste. J** Ne bom opisoval opustošenja, ki je zavladalo po Primorju za časa fašizma, ki je popolnoma uničil primorski tisk. To je bilo treba popraviti, na se to popravi, je veliko prispevala že osvobodilna borba, ki je s svojim obilnim tiskom zopet navadila naše ljudstvo pravilno brati in pisati. Založba od vsega začetka ni hotela biti neka provincialna založba malega mesta, sama vase zaverovana, am- S slavnostne seje založniškega sveta v prostorih Trgovinske zbornice. Na zgornji sliki (na čelu) predsednik založniškega sveta dr. Bogomir Magaj-na, komercialni direktor in predstavnik založbe Marcel Rožanc in urednik založbe Slavko Sušnilc. Seji so pris ostvovali razen članov založniškega sveta tudi številni gostje (slilca spodaj) — predstavniki založb, slovenski književniki in naši vidni politični in javni delavci Slaviiosliia seja založniškega sveta V lepi dvorani Trgovinske zbornice v Kopru so se v soboto, 8. aprila, zbrali člani založniškega sveta koprske založbe Lipe in •"tevilni gostje >lt izredni seji, po-večeni dvojnemu jubileju: desetletnici založbe in izidu stote knjige (Franceta Bevka »Brez krinke«), ki je izšla v počastitev avtorjeve 70-letnice. Med gosti so bili najvišji predstavniki oblasti, drugih založb, slovenski književniki in nekateri izmed tistih, ki so že pred desetimi leti stali v vrstah pobortnikov za oživitev založniške dejavnosti v Slovenskem Primorju. Zbrane goste je pozdravil komercialni direktor ČZP Primorski tisk in predstavnik založbe Marcel Rožanc. V delovnem poročilu za dobo desetih let je orisal delo, napore in -uspehe založbe, ki nadaljuje bogate tradicije primorskih založnikov in jim daje v novih družbenih okoliščinah tudi nov in poglobljen pomen. O delu založbe smo podrobno že pisali v prejšnji številki in se seznanili tudi z zgovornimi številkami, ki pričajo, kakšno pomembno poslanstvo je odigrala založba Lipa na našem področju v zadnjih letih in kakšen je bil njen delež 'tudi v splošnem pomenu in razvoju slovenskega založništva. Citirali bi samo dva pomembna odstavka iz poročila tovariša Rožanca: »Na pobudo 1 tedanjega urednika Slovenskega Jadrana je Poverjeništvo za prosveto Istrskega okrožnega ljudskega odbora v Kopru 3. julija 1951 sklicalo sejo skupinice kulturnih In političnih delavcev, da bi se pogovorili o organizaciji slovenske založbe. Ta dan pomeni rojstvo naše založbe. NI treba poudarjati, koliko je pomenil v tistem času na Koprskem — ^«¡pornem in najobčutljivejšem obmej-«Mpm področju — in za vso Primorsko samo obstoj ustanove, ki je spre-"""jela priznanja vredno nalogo, širiti med ljudstvo dobro in ceneno slovensko knjigo, dvigati njegovo nacionalno zavest in bogatiti njegovo kulturo ... ... V perspektivi naj bi do leta 19G4/G5 dosegel program letnih izdaj založbe Lipa 400 tiskovnih prol. Treba bi bilo ustaliti strukturo knjižnih načrtov, ki bi ustrezali najnovejšim kulturnoprosvetnim potrebam bralcev, vsestranskemu vzponu in razvoju domačega področja, ki je kulturno že dohitelo ostalo Slovenijo. Pri tem bi želeli kolikor mogoče tesno in to-varišlco sodelovanje z drugimi slovenskimi založbami, z avtorsko agencijo, združenjem založb, avtorji, prevajalci In opremljevalci, prav posebno pa s člani založniškega sveta in lokalnimi oblastvenimi ter političnimi predstavniki.« Na seji je govoril tudi predsednik založniškega sveta dr. Bogomir Magajna (predsednik je od imenovanja prvega sveta 1. 1955, z založbo pa sodeluje od njenega začetka), Spregovoril je toplo besedo zavzetosti, ki jo zmore samo #ožrtvovalen in nesebičen lcul-irni delavec. »Ko so med pred 3,0 leti obiskali na domu v Ljubljani prvi pobornlki In začetniki založbe Lipe In želeli, naj bi prevzel glavno uredništvo, mi je vrsta pomislekov šinila slcozl glavo, pak lc del v celoti kulturne dejavnosti republike in v širšem smislu tudi jugoslovanske kulturne dejavnosti. Da se je razvila založba prav v Kopru in ne v Novi Gorici, So bili vzrok zunanji pogoji, ne pa kak lokalistični princip. Na izložbi boste videli tudi, da ne drži, da smo tiskali premalo del primorskih avtorjev. Kar lepa vrsta je tuh del in še več bi jih bilo, če bi jih dobili, seveda zadosti dobrih. V bližnji bodočnosti se nam obeta nekaj prvovrstnih literarnih del. Nismo se branili tiskati del avtorjev iz drugih pokrajin Slovenije, tudi najbolj od Kopra oddaljenih in smo ponosni, če tudi pri njih narašča ugled založbe. Poseben pomen pa ima zložba zaradi morskih vrat, ki odpira tudi Sloveniji vrata v široki svet, Ta vrata bodo pomagala spreminjati tudi celotno življenje ne samo v Primorju, ampalc tudi v Ljubljani in Mariboru, ta vrata bodo pomagala spreminjati tudi našega duha. Zaradi tega se je založba že do sedaj trudila, da je izdala marsikatero delo o morju in pomorcih, v programu pa ima še druga talca dela, da bi naši fantje čimbolj spoznavali tudi pomorski svet in zemlje, ki jih obdaja. Se eno nalogo si je zadala založba; pomagati graditi kulturni most med nami in progresivnimi silami Italije. 2e doslej smo izdali več del iz klasične, zlasti pa sodobne progresivne italijanske literature. To delo mislimo še pospešiti in pritegniti v sodelovanje tudi progresivne Italijane. Samo po sebi pa je tudi ranljivo, da je založba zelo pomembna tudi za naše ljudi onkraj meje, zlasti za njihove kulturne delavce in voditelje.« V imenu okrajnih političnih forumov je pozdravil slavnostno sejo založniškega sveta tudi sekretar OK ZKS Ailbert Jakopič-Kajtimir. Rekel je med drugim, da je veliko zadovoljstvo poslušati o luspehih, ki jih je dosegla do -zdaj založba pri dviganju kulturnega nivoja slovenskega pri- Ob prihodu v gledališko dvorano so koprska dekleta pripela slovenskim književnikom na prsi rdeči nagelj. Avtorji Lipinih knjig so bili častni gostje založbe ob njenem jubileju morskega ljudstva in o perspektivnih načrtih. Izrazil je upanje, da lahko pričakujemo v bodoče od založbe še nove in še večje rezultate, ki bodo v korist naši ožji in širši domovini. Pršjefesi izlet Za vse goste — književnike, predstavnike 'založb in druge povabljence — je priredilo vodstvo založbe Lipe v popoldanskih urah lep izlet z letečo ladjo Delfinom ob slovenski obali do Pirana. Zaradi .lepega vremena je izlet zelo uspel, kajti večini je bila to prva vožnja s tem novim prevoznim sredstvom, nekaterim pa celo prva vožnja po morju. Torej se založba bori tudi dobesedno — in ne samo s svojim knjižnim programom — proti kontinentalni mise-lnosti in zakoreninjenosti. Nič čudnega, da je marsikoga znova aH pa prvič prevzelo, kajti morje ima svoj poseben čar in slovenska obala je zelo lepa. Ikariemija ¥ gledališču dokaz rasti založbe v številu izdanih knjig, v kvaliteti izbora in opreme. Od prvih skromnih začetkov, ko so izšle štiri knjige letno v skromni opremi, pa do poznejših let, ko smo jih dobili po 14 do 16 in ko se oprema lahko kosa z najlepšimi izdajami. In to ni malo, kajti znano je, da književnost jugoslovanskih narodov doseza raven, ki ne zaostaja za književnostjo drugih narodov, še posebno pa je znana izredna skrb slovenskega založništva za lepo opremo, ki včasih že meji na potratnost. Toda zdi se, da mi ljubimo knjigo z notranje in z zunanje strani. Naša založba lahko danes s ponosom zre na prehojeno pot in ni treba, da se počuti Kot ubogljivi šolar v klopeh s tradicijo in denarjem bogatejših založb. Uveljavila se je v okviru splošne založniške dejavnosti, doživela velik polet zlasti v sistematičnosti svojih izdaj in se borila pri tem z večjimi težavami kot marsikatera druga založba, kajti zrasla je na tleh zamotane problematike. Sto knjig v desetih letih prav gotovo ni blesteč rekord v svetovnem merilu, je pa dovolj velik uspeh za na'šo ožjo domovino, ki jo je socialistična revolucija in nacionalna osvoboditev enakopravno vključila v splošno kulturno rast. Pisatelj in zdravnik Bogomir Magajna sodeluje pri založbi Lipi že vsa leta. Najprej kot odgovorni urednik, nato pa kot predsednik založniškega sveta. Lipa je tudi izdala njegovi knjigi: Zgodbe o lepih ženah in Na bregovih srca. Na vprašanja pred mikrofonom je odgovoril sproščeno, hudomušno. »Kaj bi napravili, če bi vladali svetu eno uro?« — ga je vprašal lconferansie Jože Lavrenčič. »Hrušieva in Kenne-dya bi spravil skup in zapeti bi morala Prešernovo Zdravljico,« — je duhovito odgovoril Magajna Zaključek praznovanja Lipinega jubileja pod geslom »Deset let, sto knjig, tisoč živih besed« je bila slavnostna akademija v koprskem gledališču. IC prazničnim občutkom so prispevali s svojo navzočnostjo slovenski književniki, avtorji številnih Lipinih izdaj, pomembnost dogodka pa je poudarjala tudi navzočnost številnih predstavnikov ljudske oblasti, političnih forumov in družbenih organizacij, predvsem pa še prisotnost predsednika Izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja s soprogo. Uvodno besedo jc spregovoril direktor založbe Marcel Rožanc, krajši nagovor z izbranimi besedami in toplo zavzetostjo za kulturno poslanstvo založbe pa še predsednik OO SZDL Gustav Guzej. Prireditev je bila zelo uspela po svoji zamisli in aranžmaju (avtor Milan Lindič) in efektni scenski zasnovi (avtor Srečko Tič). Povezovalno besedo je imel Jože Lavrenčič, odlomke so brali in recitirali Klio Maver-Ciu-ha, Jožko Lukeš in mladi učiteljišč-nik Branko Vatovec. Improvizirano glasbo (žal vedno enako, čeprav sicer dekorativno in decentno) jc izvajala harfistlca Pavla Uršič-Petrič. Posrečena zamisel so bili kratki razgovori z navzočimi avtorji pred mikrofonom. Edina pomanjkljivost, ki bi jo lahko očitali prireditvi, je, da je bila tempirana na preveliko vzdržljivost poslušalcev (tri ure brez pavze!). Temu bi se lahlco izognili, če bi bili krajši brani odlomki in vezalnl tekst in seveda s kratko pavzo za predih. Tako smo z odra spoznali Franceta Magajno. Franca Pibernika, Karla Grabeljška, Katjo Spurovo, Vasjo Ocvirka, Bogomira Magajno, Janeza Ovsca, Borisa Pahorja, Danila Lo-karja, Cirila Zlobca, Mimi Malenško-vo in italijanskega pisatelja Claudia Puglisija, čigar knjiga bo kmalu izšla pri založbi v slovenskem prevodu. In končno seveda Franceta Bevlca, katerega knjigo »Brez krinke« je Izdala založba kot svojo stoto, jubilejno knjigo. Iz nje je sam avtor prebral odlomek. Slišali pa smo še pesmi in odlomke iz romanov drugih avtorjev, ki niso bili navzoči na slovesnosti, pa je izdala njihova dela naša založba. To so bili: Alojz Gradnik, Miško Kranjec, Gregor Strniša, Kajetan Kovič, Janez Menart in makedonski pesnik Blaže Koneski. Zaokroženo podobo so še dopolnili Simon Gregorčič, Stanko Vulc in Srečko Kosovel. Ko jc izzvenela na odru zadnja beseda in je ob zvokih harfe zbledela na platnu zadnja projekcija, so ugasnile še odrske luči in reflektorji. Založba Lipa pa je obrnila stran in začela pisati nova poglavja drugega desetletja. ZDENKA LOVEC Ritem, popevka in... Spet nekaj za ljubitelje popevk, zvezd in sploh täkih komerclalno-astronomskih pojavov na horizontu tistega glasbenega izživljanja, ki mu (žal!) pravimo »zabavna glasba«: zavod »Primorske prireditve« je. v polnemu avditoriju svoje dvorane predstavil — ob dobri in sugestivni kon-feransi Jožeta Lavrenčiča •— vigran, rutiniran ansambel Nikice Kalogjera iz Zagreba in pet vokalnih solistov, ki jih navajamo v naslovu. Program: ritmi in popevke z glasbenih vele-sejmov. ki jim pravimo tudi festivali. Opatija, beograjski »Zlati mikrofon«, Zagreb, predvsem pa Sanremo in Neapelj. Gaby Novak in Vice Vukov sta pela — proti pričakovanju — .izjemno dobro in sta tokrat lahko oo-vsem zadovoljila tudi najbolj kritične poslušalce. Enako dobra, a z nekoliko stopenj manjšo prizadevnostjo sta pela Toni Kljakovič in mlada, komaj iz zabavno-pevskih plenic izšla Te-reza Kesovija, sicer flavtistka zagrebškega simfoničnega orkestra. Največje presenečenje večera pa je bil ne-programirani nastop Mira Ungarja, člana znamenitega vokalnega kvarteta »4 M«, za katerega se evropske TV-postaje kar pulijo. Ungar poje približno tako kot Paul Anka, a še bolj intenzivno in z neprimerno večjimi poudarki na zaključkih fraz, njegov simpatični nastop (njegova kultura vizualne sproščenosti, nepo-narejene radosti petja, njegova popolna predanost) pa je dvorano v hipu spremenil v tribuno urlatorsko-žvižgalraih podjetnežev, ki so — po svoje — neponovljivo dokazali svoje tako dolgo zatajevane talente. Ta nedeljski večer pa je na drugi strani spet dokazal, kako je lahko koristno sodelovanje med zavodom -Primorske prireditve« in Radiom Koper, ki je koncert prenašal in snemal, njegovi tehnilci pa dvorano imenitno ozvočill. Koristno po programski plati, nič manj pa tudi po materialni, saj se za obe strani znižajo stroški. Večer znanih popevk in na stop priljubljenih »zvezd« zabavni glasbe je v celoti zadovoljil. MiLi V Mali galeriji Okrajnega muzeja v Kopru, kjer so navadno likovne razstave, je bila odprta ob slovesnosti Lipinega dvojnega jubileja razstava vseh izdaj ju-bilantke. Na ustreznih in okusnih panojih so si ilahko številni obiskovalci — že otvoritve se je udeležilo izredno veliko število ljudi — ogledali razstavo, ki je bila Z razstave v Okrajnem muzeju v Kopru — sto knjig založbe Lipe v desetih letih. Razstavo si je ogledalo veliko število ljubiteljev knjig Zaradi izredne suše je že zdaj nastalo veliko pomanjkanje vode, kar povzroča veliko gospodarsko škodo, ki se utegne raztegniti tudi na turizem, če takoj ne storimo najstrožjih ukrepov za varčevanje Piransko področ;e je v teh cfcneh zajelo veliko pomanjkanje pitne vode. Uresničila se ie bojazen, da dela pri močnejšem zajetju rižanskega vodovoda in pri akumulacijskem rezervoarju nad Portorožem ne bodo gotova do prihoda turistov. Ti so namreč letos prišli prej kot v preteklih letih, pa tudi potrošnia vode je zaradi suše v teh spomladanskih mesecih letos porastla prej in močneje kot v preteklih letih. Tako v višjih legah in nadstropjih stanovanja v Piranu in Portorožu nimajo vode že teden dni, razen pozno ponoči, pa še t.edaj največkrat brez pravega pritiska. Ljudje se ne morejo umivati, stranišč ni mogoče izplakovati, kjer pa pozabijo v pravem času napolniti nekaj posod z vodo, je nimajo niti za pitje in kuho. Razburjajo se niti ne najbolj domačini, ker so tega pojava vsako leto vajeni (le da še nikdar tako zgodaj spomladi), veliko bolj nejevoljni so .turisti, za katere je (od 14. do 21. aprila 1SGX) Tudi v tem času se je vremenska situacija odvijala po predvidevanjih, čeprav so se dvignile predvsem dnevne temperature, ki so dosegle tudi preko 25"C. Takšen razvoj vremena so povzročile depresije, ki so se premikale preko kontinenta z zahoda proti vzhodu in je naše področje zašlo v toplo južno ozračje, tako imenovani »topli sektor«, kar je tudi povzročilo porast temperature. Se nadalje lahko pričakujemo dosedanje vremensko stanje s temperaturo okrog 20 °C. Sele pred koncem tega ohdobja bo nastopil umirjen prodor malo hladnejšega zraka s severozahodnim vetrom in dežjem (posebno med 21. in 25. aprilom). voda v sanitarijah in umivalnikih nekaj samo po sebi razumljivega. Nič čudnega ni zato, če so prenekateri gostje že odpovedali svoje bivanje v Portorožu in se napotili drugam. Hoteli pa nimajo škode samo zaradi odhajanja turistov, temveč tudi zaradi številnih primerov, ko gost pozabi zapreti pipo, iz katere je zaman pričakoval vode, v njegovi odsotnosti pa se cev nenadoma hainolni in začne bruhati vodo ter preplavi školjko. Marsikatera soba je bila na ta način letaš spet poplavljena in voda prodre skozi pod v spodnje prostore in stene. Informirali smo se pri upravi Rižanskega vodovoda, če ni mogoče stanja .izboljšati. Dela pri povečanju zajetja v Rižani bodo trajala skoraj še mesec dni, rezervoarja nad Portorožem pa bosta v najboljšem primeru usposobljena šele junija. Treba bi bilo najti neki način, da se zmanjša potrošn^- vode na področju od Rižane do Iczole. Ogromno vode požrejo nove namakalne naprave. Za te bi lahko dobavljali vodo z gasilskimi ali podobnimi črpalkami iz spodnjega toka Rižane, iz Badaševice in drugih rečic in potokov, ki tečejo skozi naša nolja. Tovarne pa bi morale za svoje potrebe zgraditi lastne zbiralnike hi čistilce, da bi vodo lahko uporabili-nekajkrat, preden bi jo spustili v odtočne kanale. Zadeva z vodo je resnejša, kot si morda predstavljamo, ker nam utegtne turistični promet, se pravi dotok gostov v prihodnjih mesecih občutno upasti, pa čeprav bo . takrat poskrbljeno za zadostne količine vode. Zato je nujno potrebno izvesti vsaj stroge ukrepe za varčevanje z vodo. SiP-Tarasî lopi! preko Turističnih društev, sindikatov organizira naslednja potovanja m a j : 6-dnevni izlet v Rim—Neapelj— Pompei—Capri ob prvomajskih praznikih; 8-dnevni izlet v London na Mednarodno razstavo zdravstva; 10-dnevni izlet v Carigrad in Sofijo. Julij: 10-dnevni izlet v Solun in Atene; 10-dnevni izlet v Carigrad in Sofijo. Naši poslovalnici v Kopru, te!L 298, in Piranu tel. 5112, dajeta interesentom vsa potrebna pojasnila glede prijav. Udeležencem naših izletov dajemo turistična posojila. Uprava komunalnih dejavnosti Piran zaposli takoj: MEZDNEGA KNJIGOVODJO za obračun osebnih dohodkov in FINANČNEGA KNJIGOVODJO Plača po pravilniku o plačah. Nastop službe takoj ali po dogovoru. KMETIJSKA ZADRUGA IZOLA RAZPISUJE MESTO UPRAVNIKA z naslednjimi pogoji: srednja strokovna izobrazba s 5 leti perakse v kmetijstvu in najmanj 3 leti na vodilnem mestu ali kvalificiran kmetijski delavec s 5 leti prakse na vodilnem mestu v kmetijstvu Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri trgovskem podjetju »BOR« Koper razpisuje delovno mesto MATERIALNEGA IN MEZDNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: popolna srednja šola. Osebni prejemki po dogovoru, Nastop službe takoj. Ponudbe z opisom dosedanje zanoslitve pošljite na upravo podjetja. POROČILA SO VSAK DAN ob 7,30. 13,30 in IS,00. GLASBA ZA DOBRO JUTRO je vsak dan (razen nedelje) ob 7,15 in 7,35, NEDELJA, 1C. aprila; 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja: »Izobraževanje kmetijskih delavcev na Goriškem — Ob drugih volitvah zadružnih svetov — Na teleronu 119« — 8,30 Za dobro jutro vam bodo za-poli in zaigrali ... — 9,00 Naša reportaža: »Zaklad na Jczerlni« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Fa-tima Robins — 13,30 Sosedni kraji In ljudje — 14.00 Glasba po željah — IS,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje kvartet Harij-skih bratov — 15,30 Igrajo zabavni orkestri David Rose, . Paul Weston, Wally Stott in Stanley Black. PONEDELJEK, 17. aprila: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Ponedeljkov športni pregled — 14,40 Iz albuma priljubljenih melodij — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 18. aprila: 13,40 V zabavnem ■ritmu — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14,30 Šola in življenje: »S taborniki na Učko« — 14,50 Pojo mladinski zbor iz Kobarida, Nataša Grom In otroški zbor iz Tolmina — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika — LIT. lekcija. SREDA, 19. aprila: 7,45 Ponovitev Lil. lekcije tečaja italijanskega jezika — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14,30 Kulturni obzornik: Sola za življenje na koprskem učiteljišču — 14,40 PaTada plošč — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Pojo zbori Tolminskega učiteljišča p. v. Maksa Ptr-nika. ■ ČETRTEK, 20. aprila: 13,40 Lahlca glasba z nemškimi orkestri — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci — 14,40 Glasba po željah (II. del) — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika — LIII. lekcija. PETEK, 21. aprila: 7,45 Ponovitev LITI. •lekcije tečaja italijanskega jezika 13,40 Igrata orkestra Norrie Para-mor in Franck Chacksfleld — 14,30 Domače aktualnosti — 14,40 Poje zbor Slovenske filharmonije — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Zavrtimo se v ritmu valčka. Primer zgrešenega projekta, ki dan za dnem zbuja nevoljo prizadetih stanoiialcev, je tudi novo naselje vrstnih hišic v Salari, kjer ni nobene trgovine ali i>saj stojnice. Naselje s petdeset stanovanji in najmanj .200 stanovalci nima tudi nobenega prostora za otroško varstvo, čeprav so v večini primerov vsi starši zaposleni. Tako so stanovalci v pogledu preskrbe kakor v pogledu varstva otrok v izredno težkem položaju, saj se morajo oskrbovati v dva kilometra oddaljenem Kopru, otroci pa so ali sami sebi prepuščeni ali pa jih vodijo starši že pred šesto uro zjutraj v Koper v otroški vrtec, kjer pa navadno nove prošnje za sprejem otrok zaradi omejene zmogljivosti ta ustanova zavrača. Edini izhod bi bila novogradnja oziroma postavitev večjega provizorija (resnici na ljubo: tudi stanovanja so hudo provizorična). KOPER: 14., 15. in 16. aprila DOBER DAN, ŽALOST, ameriški barvni cinemascope film; 17. in 18. aprila CAPO, jugoslovansko-ltalijanski film; 19. in 20. aprila EDDIE DUCHIN, ameriški barvni cinemascope film. ŠKOFIJE: 15. aprila CAPO, jugoslo-vansko-italijanski film; 16. aprila OREL 101, romunski film; 18. aprila EDDIE DUCHIN, ameriški barvni cinemascope film. ŠMARJE: 15. aprila Orel 101, romunski film; 16. aprila CAPO, jugoslo-vansko-italijanski film; 19. aprila OPERACIJA AMSTERDAM, angleški film. IZOLA: 14.aprila NAJHITREJŠI STRELEC ZMAGUJE, ameriški film; 15. in 16. aprila ROMAN O GINEKOLOGU, nemški film; 17. in 18. aprila OPERACIJA AMSTERDAM, angleški film; 19. in 20. aprila MLADA KRALJICA, ameriški barvni cinemascope film. SEŽANA: 14. aprila SPI, " DRAGA MOJA, ameriški film; 15. In 16. aprila LINIJA ZA TAKSON, ameriški film; 18. 'in 19. aprila BELI VRAG, italijanski film; 20. aprila TOMA GARDIJEV, ruski film. KRVODAJALCI Na postaji za transfuzijo krvi v Izoli so se dne 3. In G. aprila 1961 zgla-sill naslednji krvodajalci: DELAMARIS: Marija Cerln, Ondina Donarti, Zlata Jerman, Ivanka Lum-ber, Ema Medoš, Marija Mezgec, Pija Prodan, Albina Tul. MALA OPREMA — IZOLA: Zdenka Cančula, Tončka Zgonik. MEIIANOTEHNIKA: Justina Ambro-žič, Aldo Antonac, Ljubo Bera, Julij Cergol, Avgust Drole, Roman Fantinič, Franc Grgič, Stane Jenko, Albin Jerman, Zvonka Komic, Or-landa Kovačič, Vojmir Pavlic, Albert Peroša, Slavka Repanšelc, Tončka Slama, Stane Skamen, Li-ljana Subic. Ob. O. SZDL, IZOLA: Stane Rop. ONZ KOPER: Jože Volk, PIVOPROMET IZOLA: Avgust Drnovšek, Karel Patzner. PLM IZOLA: Silvo Bembič. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV: Edvard Dolenc. 3 MD—a Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z nami, ko je umrla naša mama in stara mama KATARINA KOCJANClC Posebno pa se še zahvaljujemo dr, Grilcu, bolničarki tovarišici Tincii, Mariji Sluga, Mici Koren, Dušanu Grlju, pevskemu zboru iz Ilirske Bistrice, sindikalni (Podružnici in upravi podjetja TOPOL in vsem, ki so nas tolažili s toplo besedo. Franc Koc.jančič z družino in Anton Mahne ŠTANJEL Od 1. aprila dalje je v štanjel-ski zdravniški ambulanti urejen lekarniški depo, iz katerega izda--ja službujoči zdravnik pacientom tudi zdravila. Ta ukrep uprave sežanske lekarne so bolniki hvaležno pozdravili, saj jim odslej ne bo več treba hoditi po zdravila v Komen, Ajdovščino ali celo v Novo Gorico. Prav bi bilo, da bi bil ta lekarniški depo vedno založen ne samo z nainujnej-šimi zdravili, marveč z vsemi zdravili, ki jih zdravniška služba v vsakdanji praksi predpisuje bolnikom, ki se zatekajo po zdravniško pomoč v štanjelsko ambulanto. -an LOKEV Dne 5. marca tega leta nam je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje. Na pomoč nam je priskočila sekcija SZDL za komunalna dela v vasi. V kratkem času, do 27. marca, so nam postavili streho. Ob tej priložnosti se vsem članom od srca zahvaljujemo; prav tako tudi vsem kmetom, ki so darovali les, in tistim, ki so pomagali z delom in s krmo za živino. Alojz Umek, Lokev 145 kjer bi dobili prepotrebni prostor otroci,razen tega pa bi tukaj lahko to ali ono trgovsko podjetje brez tveganja in dvomov v uspeh poslovanja odprlo voslovalnice za osnovne prehranske predmete, kot so mleko, kruh in zelenjava. S tem ne bi razbremenili samo stanovalcev novega naselja, zmanjšali njihovih stroškov in porabe časa, ampak bi ustregli tudi okoliškim prebivalcem. B. B. Salara — novo naselje zagorje 4. aprila ie priredila Ljudska univerza iz Postojne v Zagorju •predavanje »Jugoslovani na Himalaji«. Predaval je Marjan Ker-šič, udeleženec jugoslovanske himalajske odprave. Svoje predavanje je ilustriral s 300 barvnimi diapozitivi. Te dni se je končal v vasi krojni tečaj, ki ga je vodil . tovariš Rozman iz Postojne. Udeleženke so izrazile željo, da bi v prihodnjem letu organizirali v vasi tudi kuharski tečaj. C. J. Iz koprskega pristanišča Prvi izvoz živine preko koprske lulce. v petek, 7. aprila, je vkrcala ladja »Ist« prvi tovor goveje živine v naši luki. Ob pomolu starega pristanišča so delavci »Pristanišča Kopeir« naložili na ladjo 110 glav goveje živine, ki je bila v Koper pripeljana 3 tovornimi avtomobili. Ladja »Ist« je odplula v severno Afriko. Tej prvi pošiljki- goveje živine bodo v izvozu predvidoma sledile še druge. Podjetje »Gradiš« — gradbišče Koper je pričelo s pripravljalnimi deli za gradnjo štirih skladišč v luki. Vsa štiri skladišča bodo enaka ln namenjena za daljšo skladiščenje blaga. Zato ta skladišča ne bodo zgrajena ob operativni obali ampak odmaknjena od nje, tako da bodo kasneje pred njimi lahko postavili še vrsto tranzitnih skladišč ob drugem privezu. Nova skladišča bodo zgrajena na področju med starimi skladišči »Llbertas« ln »Delanglade«, Njihova dovršitev bo pomenila znatno povečanje skladiščnega prostora v koprskem pristanišču, obenem pa bo v znatni meri spremenila podobo Severne obale. Novi prospekt »Pristanišča Koper«. Za letošnji sejem v Gradcu, kjer bo skupno z Reko zastopano tudi koprsko pristanišče, je podjetje »Pristanišče Kooer« izdelalo okusen prospekt v nemščini. V prospektu je poleg štirih slik, ki kažejo delo v luki in gradnjo, tudi shematični načrt pristanišča z vrisanim bodočim razvojem ter karta severne Jugoslavije z mejnimi državami,, na kateri je razvidna geografska lega Kopra. Prospekt poleg podatkov o pristanišču navaja tudi ladijske proge in možnosti pre-tovora raznega blaga, zlasti južnega sadja in lesa. 000 »Novo koprsko pristanišče ln njegov razvoj« je bil naslov predavanja, ki ga je imel ing. Miloš Gnus v torek. 4. aprila, na Delavski univerzi »Boris Kidrič« v Ljubljani, ru. « BIHAC je naložil tovor v Savannahu in odplul 9. aprila v Jacksonville. BLED je 7. aprila odplul iz Kopra, kjer je razkladal tovcxr, za Reko, kjer ostane do 28. aprila. BOHINJ bo 16. aprila odplul iz New Yorka proti domovini, BOVEC je 1. aprila zapustil Koper in bo 16. aprila prispel v New York. DUBROVNIK je 7. aprila odplul iz Imminghama za Emden. GORANKA je 7. aprila odplula iz Pu-lja za Reko in Tehamaltt. GORENJSKA je 7. aprila prispela v Trst in nadaljevala pot proti Kopru in Reki. KOROTAN naklada tovor v Portlan-du in bo 30. aprila odplula proti zahodni obali pristanišč ZDA. LJUBLJANA je 31. marca odplula iz Sibenllca v Zhdanov, kamor je prispela 9. aprila. MARTIN KRPAN naklada tovor v Bone za Tunis. PIRAN je 8. aprila odplul iz Yokoha-me za Avstralijo. POHORJE naklada tovor v Britanski Kolumbiji, od koder bo odplul IG. aprila. ROG je 9. aprila odplul iz Newcastle. TRBOVLJE je 6. aprila odplul Iz Reke za Benetke in Genovo. ZELF.NGORA je 8. aprila odplula iz Tuapse proti Jugoslaviji. GELÉE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran — proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri » K emo farmacij i« v Ljubljani. VEC KOSOV zelo dobro ohranjenega pohištva' prodam. Naslov v upravi »Slovenskega Jadrana«. KUPIM AVTO noveišega tipa FIAT 1100 ccm. Vlajkov, Pula. •ul. Revelante 3. ISCEM PRAZNO SOBO V Kopru Laslov Feher, Gradiš, Koper GOSTIŠČE »PRI VODNJAK Koper, proda rabljene gostinske mize in stole. Osem dni po objavi so na razpolago tudi zasebnikom. 4-SOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Mariboru menjam za manjše v Kopru. Terzer, Ankaran 25. LANATEX — uvoz - izvoz Trst Ulica Machiavelli 9, tel. 61-647. blizu trga Ponterasso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino CASA DELLTMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bimd, dežnikov itd. po najnižjih nah. Zagotavljamo, da boste dovoljni z nakupom v naši trgovini, Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo. TELESNA VZGOJA it SPORI tt ŠAH * TELESNA VZGOJA >V ŠPORT * ŠAH it TELESNA VZGOJA it JP Z OBČINSKE KONFERENCE TELESNE KULTURE V POSTOJNI •I n Prejšnji teden je bila tudi v Postojni občinska konferenca telesne kulture, ki jo je zaradi nedelavnosti občinske zveze za telesno vzgojo sklical občinski komite LMS. Konferenci je prisostvovalo 35 zastopnikov telesno-vzgojnih. športnih in družbenopolitičnih organizacij postojnske občine. Ti so izvolili štiri delegate za kongres v Ljubljani ter novo vodstvo občinske zveze za telesno vzgojo, Ce naj na kratko ocenimo po-ek konference, potem je treba (najprej omeniti stično točko vseh razprav, ki je bila naslednja: razvoj telesne kulture močno zaostaja za splošnim družbeno ekonomskim razvojem postojnske komune. DisKutantj so bili mnenja, da je telesno kulturo v tej občini privedlo v takšen položaj neustrezno število športnih objektov, nesmotrno finansiranje in še posebej kampanjsko izbiranje vodstevnih kadrov športnih ter telesnovzgojnih društev. Razprava, podkrepljena s številnimi konkretnimi primeri, je to nazorno potrdila. Kljub takšnim okoliščinam, ki so objektivnega in subjektivnega MALI ROKOMET STORŽlC IZGUBIL BREZ BOJA — V nedeljo je na vrsti Slovan Rokometna tekma ženske republiške lige med koprskim Partizanom ■in Storžičem z Golnika se je zaključila z zmago domačink s 5:0 p. i. Gostje namreč niso prispele v Koper. Čeprav prepuščanje tekem s par focriadt že samo po sebi zasluži grajo, pa je treba tokrat obsoditi tudi način, kako je do tega prišlo. Organizatorji v Kopru so namreč pripravili igrišče, pobrali vstopnino, poskrbeli za sodnika, zapisnikarja in bili trdno prepričani, da bodo gostje prišle. Ker pa je bilo vse čakanje zaman, so morali vračati vstopnino, da ne govorimo o Izgubljenem času gledalcev, sodnikov in dragih. Mislimo, da bi balo prav, če Rokometna zveza Slovenije Storžič ostro opozori na forme, ki se v takih primerih uporabljajo med športnimi društvi. Tu-di če so bili vmes objektivni zadržki, bi lahko eden od odbora Storžiča stopil k telefonu ter brzojavno odpovedal srečanje. V nedeljo se bodo Koprčanke pomorile z ljubljanskim Slovanom, ki je med glavnimi favoriti za prvo mesto. Koprčanke nimajo mnogo možnosti za uspeh, res pa je, da je prednost domačega igrišča včasih odločilnega pomena. V koprskem okrajnem prvenstvu pa so v nedeljo in med tednom odigrali več srečanj. V moški ligi je koprska gimnazaja premagala ESS s 25 : 15, izgubila pa je srečanje s koprskim Partizanom s 17 : 21, Moštvo Izolskega Partizana je premagalo koprsko učiteljišče z 20 : 13. V ženski ligi je ekipa Koper B premagala Izolo s 7:5. Tako v moški kakor v ženski ligi, je ohranil vodstvo piranski Partizan. Koprski potrebujejo značaja in ki niti društvom in niti mnogim šolam niso mogle zagotoviti osnovnih pogojev za najnujnejšo fizično in moralno š-nortno vzgojo mladine, pa so mnoga društva v preteklih letih dosegala lepe uspehe. Na konferenci so postavili za zgled predvsem postojnske strelske organizacije, ki so si z neznatnimi sredstvi in prostovoljnim delom uredile strelske objekte ter ob izrednem prizadevanju svojih vodstev pritegnile v družine tolikšno število članstva, kot ga ni uspelo pritegniti niti eni drugi telesno-vzgojni organizaciji v tej občini. Sicer pa se razvoju telesne kulture v pogledu športnih objektov obetajo lepše perspektive. To velja predvsem za Postojno, kjer pričenjajo z gradnjo športnega parka, za Pivko, ki bo z novo šolo dobila tudi telovadnico, in nadalje za Prestranek. Problem pa ostaja odprt za mnoge šole in društva na podeželju, ki jih bo treba nujno gmotno podpreti pri urejevaniu improviziranih objektov in igrišč. Udeleženci konference so hkrati izrazili željo, naj se čimprej uredi finansiranje funkcionalnih izdatkov društev preko enotnega sklada pri občinskem odboru SZDL, ker bodo društva sicer znova prisiljena stopiti na pot prosjačenja. Konferenci moramo prioisati v dobro, da je kritično ocenila tudi nedelavnost dosedanjega vodstva občinske zveze za telesno vzgojo, ga soglasno razrešila in v ta osrednji forum telesne kulture v postojnski občini izvolila sedem drugih telesnovzgojnih delavcev. (ma) Mladinci NK Tcmes. ki vsako nedeljo navdušujejo ljubitelje nogometa s svojo dobro igro Ob lepem sončnem vremenu in pred okrog 200 gledalci sta moštvi nastopili v naslednji postavi: NK SIDRO: CIIIAVALON, LIKAR, RUGERO, GOBBO. PILEPIC, PICINI, BUTARIC. TOMAS, PUSNIK, JOVA-NOVIC, ISTUK, (CONDIC). NK TABOR: PLANINSCEK II, STO-PAR, STOKA. DELIZAIMOVIC, PLANINSCEK I, KOCIJAN, RESETA, UR-ŠlC, SOSIC, COK, MEDEN, (PARA-DISSO). Sodnik: IIINKO KRKAC iz Kopra. Začetni udarec so izvedli gostje in jeli prek nevarnega Uršiča ogrožati Sldrova vrata. Domačini so se le s težavo ubranili pritiska. Do konca prvega polčasa se je igra odvijala v glavnem na sredini igrišča. V drugem polčasu so napadalci domačinov To-maš, Butarič in Ištuk nevarno napadali gol Tabora, toda vratar Planin-šček je uspešno posredoval. Moštvo Tabora je izvedlo še nekaj protinapadov, toda brez uspeha. Tomaš je. 3 metre pred praznim golom streljal in zgrešil. Gostje so se zadovoljili z neodločenim rezultatom. NK Tabor je dobro tehnično mo- NK Tomos A - NK TVD Partizan II. Bistrica 1:1(1:1) Sodniku Liviu iz Izole sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: TOMOS A: Zadnik, Cap, Gom-bač, Vidakovič, Papec, Furlanič. Bertok, Pogačnik, Kavalič, Lukič, Valdevit. IL. BISTRICA: Hribar, Sacco-mandi, Majolovič, Vudkovič, Per-kan, Derenčini, Milojkovič, Vrh, Žnidaršič, Šubanovič. Po porazu v Postojni so gledalci pričale oval i izdatno zmago Koprčanov. Toda zmotili, so se. Na tej tekmi je bilo videti malo zanimivega. Ko je že v 12. minuti ialsi V začetku tedna je bil v Kopru redni letni občni zbor šahovskega društva. Udeleženci so največ razpravljali o problemu primernih prostorov, saj jim prav to preprečuje doseči večje uspehe. Zdaj se selijo iz lokala v lokal in jim je nemogoče organizirati redne šahovske večere. Zaradi neprimernega prostora no se mnogi mladinci ločili od društva: to pa pomeni stagnacijo dotoka kadrov. Prav bi bilo, da bi se o tem problemu resno pomenili pristojni organi občine in občinski odbor SZDL. Gre pravzaprav za skromno vsoto, s katero 1)1 preprosto opremili malo večjo sobo in se loUli rednega šahovskega življenja. Pri tem mislimo na strokovna predavanja, simultankc, proučevanje partij na demonstracijski deski, brzoturnirje lld. Sicer pa so koprski šaliisti kljub težavam zaradi prostorov lani dosegli več pomembnih uspehov. Na prvem mestu moramo vsekakor omeniti četrto do peto mesto na moštve-nem prvenstvu Slovenije. Koprčani so pustili za seboj več slovenskih mest z bogato šahovsko tradicijo kot Celje, Novo mesto in Kranj, Šahovski glasnik je ob tej priložnosti ugotovit, da so bili Koprčani najbolj prijetno presenečenje moStvenega prvenstva Slovenije. Nadalje je treba omeniti uspeli mladinca Kovača, ki je na mladinskem prvenstvu Slovenije delil tretje do peto mesto. Koprčani so v okviru možnosti organizirali tudi več društvenih prireditev, predvsem brzoturnirjev. Letošnje prvenstvo društva sta osvojila Zavec in Kovač. Med prihodnjimi načrti so na občnem zboru omenili predvsem udeležbo na portoroškem šahovskem festi- valu konec maja. Koprčani so sklenili, da bodo na to najmnožičnejšo Šahovsko prireditev v Sloveniji poslali dve ekipi. Nadalje imajo v načrtu organizacijo mladinskega in članskega prvenstva in več prireditev v počastitev dvajsetletnice ljudske revolucijo, predvsem moštvenih dvobojev in brzoturnirjev. Valdevit zatresel mrežo, so mnogi pričakovali začetek napadov, toda domači so bili, kakor se je zdelo, s takšnim rezultatom zadovoljni. Igrali so medlo in ležerno. To.se jim je maščevalo že v 20. minuti, ko je Šabanovič uka-nil vratarja in streljal na gol. Papec je ^ogo resda odbil v polje, toda za črto v vratih in tako je sodnik povsem upravičeno prisodil gol. Od tega trenutka dalje je bil Tomos v stalni premoči, vendar mu ni uspelo te premoči tudi realizirati. Vsaka žoga, ki je bila streljana na-gol, je obtičala v zanesljivih rokah vratarja gostov Hribarja, ki je bil tudi najboljši igralec na tekmi. Tudi gostje so imeli možnosti za zmago. V drugem polčasu so dvakrat nevarno prodrli in za las zgrešili cilj. Gledalcev je bilo 300. Sodnik Livio je tekmo dobro sodil, majhne napake pa niso vplivale na rezultat tekme. Kar zadeva NK Tomos, moramo pribiti, da s takšno igro, kakršno je pokazal na tej tekmi, ne more upati na prvo mesto in s tem na vstop v SCL. P I mm. WÉSm i JImm -ÍXT5. $r & > V: štvo, manjka mu le strelcev v napadu. NK Sidro se je na tej tekmi pokazalo kot dobro in požrtvovalno moštvo. Ko bi imeli več sreče, bi lahko zmagali. Kot posameznik je bil najboljši Pilepič. Sodnik Ilinko Krkač je sodil slabo in delal napake v škodo obeh moštev. Dopuščal je, da je bila igra večkrat groba in nešportna. V mladinski predtekmi so se pomerili mladinci NK Sidro in NK Tabor. Razšli so se z neodločenim rezultatom 1:1 (1:1). Tekma preteklega kola med NK Sidrom in NK Pivko, ki se je končala z zmago NK Pivke, je bila registrirana z rezultatom 3 : 0 v korist NK Sidra, ker je v moštvu NK Pivke nastopil igralec, ki ni imel pravice do Igranja. ROKOMETNE TEKME POMLADANSKE LIGE KOPRSKEGA OKRAJA PIRAN PREPRIČLJIVO VODI Okrajna liga v malem rokometu, za katero vlada vedno večje zanimanje, je v polnem teku. V nedeljo se je odigralo III. kolo Pomladanske lige. Vse tekme so se končale brez presenečenj. Piran je z visokim rezultatom odpravil Gimnazijo iz Kopra (-13 : 10). V Izoli je Izola po lepi igri premagala Učiteljišče iz Kopra z rezultatom 20 : 13. Ostala moštva so bila prosta. V ženski konkurenci so Pirančanke slavile že svojo 7, zaporedno zmago, ko so premagale ESS iz Kopra (0:3). V Kopru je okioa TVD Koper II premagala ekipo TVD Izola s 7:5. Lestvica po tretjem kolu je naslednja: Moški : TVD Piran IKS Koper TVD Izola TVD Koper Gimnazija ESS Koper Učiteljišče Ženske: TVD Piran TVD Koper II ESS Koper Učiteljišče TVD Izola 9 3 0 0 250:73 18 točk 7 5 1 1 142:101 11 točk 8 5 12 1G3:139 11 točk 8 5 0 3 155:106 10 točk 9 2 0 7 103:231 4 točke 8 1 0 7 107:155 2 točki 9 1 0 8 99:211 2 točki 7 7 0 0 99:14 14 točk 6 5 1 0 29:34 12 točk 7 3 1 3 38:40 7 točk 6 1 1 4 26:29 3 točke 6 0 0 6 19:73 0 točk NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRVENSTVA KOPRSKEGA OKRAJA REZULTATI 9. KOLA Kot viclimo, na lestvici ni bistvenih sprememb. Piran, ki se pripravlja za vstop v republiško ligo, vodi na obeh frontah. Novinka v ligi, Gimnazija, ki je vstopila na mesto Dekanov, je dobro začela svoje tekme. V prvi tekmi je premagala ESS iz Kopra z -e-zultatom 25 : 15, proti moštvu TVD Koper pa je izgubila z razliko 4 golov, kar je tudi lep uspeh, če pomislimo, da Gimnazija tako rekoč nima trenerja, ki bi ji nudil potrebno znanje. V ponedeljek je bila odigrana tudi zaostala tekma med IKS Koper ln ESS Koper. Sprva je ESS vodila, kasneje je zaradi slabe Intervencije-sodnika na grobo igro izgubila s 16:15. 16 : 15. V tekmi za žensko republiško ligo so Koprčanke prišle do dveh točk brez tekme, ker moštvo Storžiča nI prispelo. NK PIVKA — NK IZOLA NK SIDRO NK TABOR PIVKA 0 :1 PIRAN 0 : 0 KOPER : NK TOMOS A — NIC ILIRSKA BISTRICA 1 : 1 KOPER : NK TOMOS B — NK POSTOJNA 0 : 0 LESTVICA IZOLA 9 8 0 1 28:9 16 TABOR 9 6 2 1 29:11 14 TOMOS A 9 5 2 2 25:11 12 TOMOS B 9 4 1 4 20:22 9 ILIRSKA BISTRICA 9 3 2 4 17:20 8 SIDRO 9 2 2 5 8:16 6 POSTOJNA 9 2 1 6 17:21 5 PIVKA 9 1 0 8 7:32 2 PROGRAM ZA 10. KOLO - -16. 4. 1961 SEŽANA: NK TABOR — NK TOMOS A IZOLA: NK IZOLA — NK SIDRO ILIRSKA BISTRICA: NK ILIRSKA BISTRICA — NK TOMOS B PIVKA: NK PIVKA — NK POSTOJNA Tomosov igralec Egidij Klarič (levo na sliki) je odšel na odsluženje vojaškega roka v JLA. Na poslovilni tekmi so se soigralci poslovili od nJega za dve leti s šopkom cvetja Zmagoslavje MansEcl pionirjev Ko so se preteklo nedeljo dopoldne srečali v Kopru za šahovskimi deskami pionirji obeh koprskih osemletk, mali.šahisti iz Dekanov, Smarij, Bo-žičev, Marezig in Gračišča, pravijo, da so bile oči navijačev uprte predvsem v izbrano ekipo koprskega šahovskega podmladka. Pa se je zgodilo to, česar skorajda nihče ni pričakoval: vztrajno dolo v šahovskem krožku je pomagalo domala neznanim pionirjem-šahlstom lz Dekanov, da so postali junaki črno-bellh polj. Pionirskega šahovskega tekmovanja občine Koper se je udeležilo devet- Moštvo sežanskega NK Tabor £e vedno upa, da bo osvojilo prvo mesto nk tomos b — nk postojna 0 : 0 Moštvi sta nostopili v naslednjih postavah: Tomos B: Krašna. Mihelič, Bole, Oblak, Marušič, Marjanič, Krmac, 01ur> Cernigoj. Samec, Vehar. Postojna: Maver. Blažič. Lonček, Žagar, Kaljanec. Simčič, Sli-v-u\ Cehlč, Celan, Lukovac, Mo- žina. Tekma ie bila zelo nezanimiva in se je večidel odvijala na sredini igrišča, rediti nrodori so bili nenevarni ;-n brez haska. Samo ob sebi se je vsiljevalo vprašanje, kako ie Postoinčanom usoe-lo premagati »Tomos A« s tako visokim rezultatom. Pri Korčanih se jo odMkoval Bole. medtem ko ie bil pri gostih najboljši Lukovac. V drugi tekmi so mladinci NK Tomosa Premagali kombinirano mc-Uvo IKŠ z rezultatom 10:0 (3:0). najst ekip — pionirjev iin pionirk v starostnih skupinah od 7 do 10 let in od .10 do 14 let ter mladinci in mladinke teh osemletk. Tehnični rezultati — točke: mlajši pionirji: l. Dekani 5,5, 2. Koper II. 5, Koper I. 1,5 točke; starejši pionirji: Dekani 17, Kopor I. 16 in Marezige 15,5 točke; mladinci: 1. Gračišče 11, 2. in 3. mesto Dekani ln Koper n. 10,5 točke; mlajše pionirke: Koper I. 4 'in Koper II o točk (nastopili sta samo dve ekipi); starejše pionirke: Koper I. o, Dekani 4, Koper II 0 točk; mladinke: Koper II — brez konkurence. Najboljše ekipe mladih šahistov bodo nastopile na bližnjem okrajnem pionirskem šahovskem tekmovanju, zmagovalci pa še na letošnjem republiškem tekmovanju v Ljubljani, zaslužena Čast Nogometna zveza Slovenije je obvestila nogometni klub Tomos, naj v sredo pošlje v Ljubljano igralca Faventa in Škerjanca na skupni trening za sestavo mladinske reprezentance Slovenije. Uprava kluba bo na lastne stroške poslala na trening tudi Vi-žintina, ki je pokazal v zadnjih tekmah odlično formo. Izbrana mladinska enajstorica Slovenije se bo 16, aprila tega lc-ta pomerila z mladinsko reprezentanco Srbije. Moštvi bosta nastopili v predigri tekme rorve zvezne lige Crvena zvezda—Partizan v Beogradu. Najboljše mladince koprskega nogometnega kluba je tako do'etela čast, da bodo lahko zastopali barve naše republike v tekmi z reprezentanco Srbije. BBEggggBB asa ZRAČNI VOHUNI _ m%mm Bfflmaw Čeravno je operacija »Pirh« propadla, se strategija NATO vendarle ni odpovedala zračnemu vohunstvu. To, kar so delali, je v marcu leta 1958 razkril študentski časopis »Isis«, ki je izhajal v Angliji. »Od Iraka do Baltiškega morja,« je pisal časopis, «so razvrščene radijsko prisluškovalne postaje, katerim streže posebno izvežbano osebje, ki obvlada ruščino in Morsovo abecedo. Oni registrirajo najneznatnojši pisk, ki ga v aparaturah vzbude ruski aparati.,. Ker se Rusi večkrat ne pojavljajo kar sami v etru, jih k temu spodbujajo. Eno izmed naših letal »izgubi smer«, zaide na drugo stran meje in s svojimi magnetofoni beleži pogovore sovjetskih letalcev. Če je letalo prisiljeno pristati, se takoj oglasi zahodni tisk in spregovori o »incidentu«, ki so ga izprujSSfo vocirali rdeči...« n Avtorji tega članka so bili angleški študentje, ki so svoj vojaški rok služili v tajni službi. Izurili so jih na posebni fakulteti slavističnega inštituta v Bathmainu. Urednike časopisa so posadili na zatožno klop in obsodili na zaporne kazni, ker so »izdali državno tajnost«. Kmalu potem, 2. septembra 1958, je bilo nad Sovjetsko Armenijo sestreljeno vohunsko letalo in zgorelo v planinah. Bilo je prav takšno, kakor so ga opisovali študenti. Opremljeno je bilo z radarjem in s specialno aparaturo, ki je lahko lovila radijske signale. Letalo je bilo zelo težko, saj je bilo na njem 17 mož posadke. Svoje oporišče je imelo v Turčiji. • ZMEDA Z »MOBY DICK« 6. februarja leta 1956 se je pred zgradbo zunanjega ministrstva v Bonnu ustavil avtomobil. Valerijan Zorin, ki je bil tedaj poslanik SZ v Zahodni Nemčiji, je obiskal 'državnega sekretarja profesorja Halsteina in mu izročil noto. V tem dokumentu je Sovjetska zveza protestirala proti nezakonitemu spuščanju zračnih balonov, ki so jih z vednostjo bonnske vlade spuščali Američani z ozemlja Zvezne republike. Te zime so se baloni pogostokrat pojavili nad ozemljem Sovjetske zveze in predstavljali resno^^ nevarnost za letalski promet. Podobni noti sta bili izro^||P ceni tudi v Ankari in v Washingtonu; v njih je sovjetska^^ vlada zahtevala, naj prenehajo s takšno dejavnostjo. Zavezniki, ki so bili združeni v NATO, so se napravili, kot da o tem ne vedo ničesar. Kmalu pa so se v zahodnem tisku pojavila poročila o tem, da je ameriška radijska postaja »Svobodna Evropa« vohunski center, ki je od aprila leta 1954 pošiljal nad Poljsko, Madžarsko in Čehoslovaško zračne balone različne velikosti in različne nosilnosti. S takimi baloni so poslali čez »železno zaveso« več kot 250 tisoč raznih propagandnih letakov. V javnost je tudi pricurljala novica, da je ameriška tajna služba namenila za to vrsto dejavnosti vsako leto okrog 12 milijonov dolarjev. Baloni so povzročali gmotno škodo in terjali tudi človeške žrtve. Tedaj pa se je dela lotilo lovsko letalstvo držav, ki so bile članice varšavskega pakta in nebo nad njimi je postalo spet čisto ... Ti baloni, proti katerim je protestirala Sovjetska zveza 6. februarja 1956. leta, so imeli svojevrstne lastnosti. Po svoji obliki so bili podobni aerostatom in so nosili s seboj gondolo, ki je bila velika kakor lažji avtomobil. Komentator ameriškega vojnega letalstva Lincoln White jih je imenoval »Moby Dick« in dejal, da jih spuščajo — seveda — »v cilju meteorološkega raziskovanja«. »V zadnjih štirih letih,« je dejal ameriški oficir, »je bilo spuščenih okoli 4 tisoč takšnih balonov, od tega samo v lanskem decembru 500. Ker jih nosijo zračni tokovi, lahko obkrožijo vso Zemljo... Polet vsakega izmed balonov je mogoče prekiniti z radiom z zemlje ali pa s posebnih letal. Niti eden izmed takšnih balonov, ne ogroža poletov civilnega letalstva...« Ko je na hitrico prebral ta tekst, je komentator omenil tudi sovjetsko noto. Dejal je: »Trditev, da so v gondolah tudi fotografski aparati, ki snemajo sovjetske obrambne naprave, ne ustreza resnici, zakaj v tem primeru bi se morali baloni vračati na mesto, od koder so bili poslani, da bi lahko pobrali iz njih posnete filme.« - Trditve tega komentatorja pa je spodnesel eden izmed njegovih kolegov. Istega dne in ob isti uri je dve hiši dalje, v poslopju Pentagona, nek drugi komentator predstavnikom tiska izjavil, da rdeči res lovijo balone, da se je zamisel z baloni preživela, in da bo »treba v t| namen uporabljati hitre patruljne čolne ...« Ameriška vlada je v svojem odgovoru kljub očivid-nim dejstvom izjavila, da so baloni v »službi vremena«. Naslednjega jutra, 9. februarja, so v stanovanjih tujih dopisnikov, ki so bili akreditiram v Moskvi, zazvonili telefoni. Ministrstvo za zunanje zadeve SZ jih je vabilo na tiskovno konferenco, ki je bila v ulici Alekseja Tolstoja. Tam je dopisnike pričakovala senzacija: že na dvorišču starinskega dvorca so ugledali... opremo, ki je bila pobrana z nekaj deset »Moby Dickov«, ki so jih bili pre-stregli v zraku. Ekspert vojnega letalstva SZ A. V. Tarancev je povedal nekaj tehničnih podatkov o ameriških aerostatih, ki so jih bili ujeli v zračnem prostoru SZ. Kamere za aerofotosnemanje ... radiotehnične aparature ... posebne naprave, ki so registrirale zemljepisne koordinate, medtem ko je kamera snemala ozemlje, nad katerim je plula... O aparaturah, ki bi bile namenjene za meteorološko raziskovanje, ni bilo ne duha ne sluha. Polkovnik Tarancev je vzel enega izmed posnetih filmov, ki so ga bili našli na balonu, in slike s projektorjem prikazal na ekranu. Zbrani dopisniki so videli del sovjetskega ozemlja... Na tej konferenci so dopisniki zvedeli, da so v SZ ujeli mnogo takšnih balonov. Prav tako so jim povedali^gg. da stane vsak »Moby Dick« približno 50 tisoč dolarjev®® Ker so letalske sile ZDA že same objavile število o tem, koliko zračnih balonov so že spustili, si je lahko predstavljati, koliko denarja so žrtvovali za zračno vohunjenje. Soproga danskega zunanjega ministra je Se vedno aktivna cirkuška alcrobatka in zvezda, ki z uspehom nastopa posebno v vratolomnih točkah na trapezu DVA TEKMOVALCA — OBA PORAŽENA V nogometu so pravzaprav le tri možnosti: ali zmagati ali biti poražen ali pa oditi z igrišča z neodločenim rezultatom. Sila redka pa je četrta možnost, namreč, da sta obe moštvi poraženi. To se je v nedeljo zgodilo v Italiji, Na prvenstveni tekmi sta tekmovali dve amaterski moštvi. Igra je bila prav po južnaško vročekrvna. Po 37 minutah nogometa sta začeli moštvi boksati, Sodniki so pobegnili z igrišča. Mladeniči so pokazeii, da so boljši boksarji kakor nogometaši. Bilo je nekaj tehničnih k. o. Izid tekme so odločili sodniki po svojem preudarku. Za zeleno mizo so porazili obe moštvi z rezultatom 2:0. Ta rezultat so vnesli tudi v zapisnik o tekmi. PADEL JE S HELIKOPTERJA , Sovjetski geolog Osebkov je padel z Višine 320 metrov s helikopterja in ostal -o padcu živ in nepoškodovan. Osebkov je hotel namreč vreči skozi vrata cigaretni ogorek. Kakor hitro pa je vrata odprl, ga je silovit piš odnesel skozi vrata. Imel je nenavadno Srečo. Padel je v globok snežni zamet in ostal živ. Edina posledica tega padca •je bila — jecljanje. naročilu — Jezi ga, ker si mu prevzel delo in ti glodaš kosti! drevo in senco. Pri tem se mu ni treba s stola niti premakniti. Na ta način bi si lahko petičen turist po svoji želji in okusu uredil tudi drevored ali park. — Bilo je treba veliko trdne volje, toda. končno mi je le uspelo nehati iskati način, kako bi opustil kajenje .. . avtomobil, na katerem se je nabiral prah. Nihče se ni zmenil za ta avtomobil. Navsezadnje je vozilo zbudilo zanimanje šestletnega dečka. Na prašno okno je s prstom narisal drevo, pogledal §ltozi steklo in videl nekega človeka, ki je ležal pod volanom. Policija je človeka kmalu identificirala. Bil je Albert Loiret, Z zdravniškim pregledom so ugotovili, da ga je zadela srčna kap ravno v trenutku, ko je hotel avto pognati. Dva meseca je ležal tako rekoč, na pragu policijske postaje. ŽARNICA VELIKA KOT CIGARETA Denar je sveta vladar, so pravili včasih. Da je še vedno tako po svetu, priča primer ku-waitskega šeika, ki je bil te dni na obisku v Zahodni Nemčiji. Čeprav sam že precej star, je s svojimi petrolejskimi milijoni premotil 19-letno Hamburžanko, da se je v dobrem tednu z njim poročila in bosta zdaj odpotovala v Kuwait. Za nadaljevanje zgodbe verjetno ne bomo zvedeli Seno po Aranžerji ameriške turistične sezone so prišli na zanimivo in vprav po ameriško praktično in »senzacionalno« zamisel: »push-. ¡button-trees«. To so namreč drevesa, ki so vsajena v zaboje na kolesih. Kakor hitro se sonce premakne in senca ne pada več na turista, si lahko turist s pritiskom na gumb uravna RIM — MOSKVA 28. maja bo začel voziti med Moskvo in Rimom direktni brzi vlak. Vlaki bodo vozili poleti trikrat na teden, pozimi pa dvakrat. ŠESTTIRNA CESTA Te dni so začeli v Nemčiji graditi mogočno avtocesto, ki bo imela šest cestišč. Cesta bo vezala Düsseldorf s Kölnom. Avtocesta bo razkošno razsvetljena in bo široka 37,5 metra. Najmanjša dovoljena hitrost na njej bo 80 km na uro. Prometna policija bo nadzirala promet na njej preko televizije. Zadnji sovjetski poskusi s kozmičnimi ladjami so pokazali, da že skoraj ni nobene zapreke več za polet človeka v vesolje. Te dni je na tiskovni konferenci v Moskvi podpredsednik sovjetske Akademije znanosti A. V. Topčijcv izjavil, da nI daleč dan, ko bo sovjetski astronavt poletel v vesolje in se vrnil spet na zemljo. Na sliki je psička Strelka s svojimi mladiči, 'ki jih je imela po uspeli vrnitvi s poti po vesolju; potomstvo je popolnoma normalno, s čimer so hoteli sovjetski učenjaki dokazati, da je potovanje v njihovih vesoljskih ladjah popolnoma varno in brez posledic za žive organizme Deklica na sliki je žrtev pretiranega strahu svojih staršev, da bi jo svet pokvaril. Držali so jo zaprto v posebni sobi na svoji kmetiji v Watsonvillu v ZDA polnih trinajst let, kolikor je Elaine Kensinger stara. Razen staršev ni svoj živ dan videla drugega človeka, ni poznala ne obleke in nc čevljev. Tiste na sliki so ji podarili ljudje, ko se je raz-vodela njena usoda In so starše zaprli. Zagovarjajo se, da so hoteli držati malo ElaLno daleč od vseh grehov sveta in jo obdržati čisto vse življenje PO 27 LETIH 27 let po smrti odkrite-djice radija Marije Sklo-dowske-Curie je njen zvezek, v katerega je zapisovala svoje beležke v laboratoriju, še vedno radioaktiven. Zvezek je danes .lastnina nekega japonskega znanstvenika. USNJENE ZAVESE Kakor naključje lahko policiji večkrat pomaga, tako se utegne iz nje tudi ponor-čevati. Nekaj podobnega se je pred nedavnim pripetilo v Franciji. Žena trgovskega potnika Alberta Loireta je svojega'moža dolgo pogrešala. Zdoma je odšel okrog Novega leta in odslej ni bilo o njem ne duha ne sluha več. Po pomoč se je zatekla na policijo. Za njim so izdali tiralico in ga več kot dva meseca iskali po vsej Evropi. Zaman. Pred policijsko postajo v Port de la Vilette je že dolgo stal Znana pevka in plesalka črnskega porekla Josephine Ba-kerjeva, Iti še vedno nastopa po raznih revijah zlasti v Franciji, čeprav je razburjala svet s svojimi plesi v Evini obleki že pred tridesetimi leti, je zbrala z vseh vetrov nekaj malih brezdomčkov vseh barv in ras in jim ustvarila s svojo ljubeznijo nov dom. Vse svoje dohodke je potrošila zanje in še danes nastopa le zanje, da jih lahko vzdržuje. Na sliki: mali varovančki pred svojim skupnim domom v Franciji V laboratorijih »General Electric« v Clevelandu so pred nedavnim izdelali nov izvor svetlobe. To je Luca-lox. Nova električna žarnica je velilka kakor cigareta in je tudi takšne oblike ter •lahko oddaja do 120 W močno svetlobo. 14. april 1961 • ZADNJA STRAN ® LETO X. — Št. 16 ] Na angleškem tržišču se je pojavila zanimiva novost f— usnjene zavese. Za sedaj delajo usnjene zavese -iz cenene imitaciie jelenove kože, kmalu pa bodo začeli izdelovati in seveda opremljati stanovanja tudi z ¡zavesami iz pravega usnja. Potniški letalski promet se vse bolj izpopolnjuje. Na sliki je ogromno reakcijsko letalo Convair 990, imenovano »Co-ronado«, ki bo skoraj z zvočno hitrostjo prevažalo potnike na linijah iz danskega glavnega mesta Kobenhavna na Daljni vzhod in Južno Ameriko Rastline - Nekatere rastline rastejo samo v bližini ležišč uporabnih kovin. Tako kaže pelin na prisotnost mangana, neka druga cvetlica, ki •je pri nas ne poznamo, odkriva železo. Ko je *^red nedavnim skupina sovjetskih geologov izvedela, da je v nekem kraju v Kazah-stanu veliko vijolic, so takoj odhiteli v to ljudsko republiko. 'Začeli so raziskovati in kmalu je Ibil FORDOV »AVTOMOBIL BODOČNOSTI« •. Na razstavi avtomobilov v Amsterdamu je prikazala Fordova tovarna iz Detroita tudi svoj model avtomobila, ki ga bodo jeli izdelovati v bodočnosti. Avtomobil ^e brez koles in se lahko giblje tudi po neravnem terenu in celo nad vodo. Avtomobil ima namreč vgrajen poseben motor, ki stvarja močan navpični zračni pritisk, zaradi katerega lebdi avtomobil nekaj centimetrov nad površino. V Fordovem avtomobilu je rirostora le za enega potnika. rtiiosSifci. tnjihov trud bogato poplačan. Odkrili so velika ležišča cinka. A