Leto XI. — Volume XI.
CLEVELAND, O., 7. OKTOBRA (OCTOBER), 1925.
P&GREŠAN AVIJATIK
RAZNE KRATKE VESTI
Važno naznanilo in oklic.
i -
VSEM CLEVELANDSKIM DRUŠTVOM K S. K. JEDNOTE IN OSTALIM PODREJENIM DRUŠTVOM V DRŽAVI OHIO.
Naša država Ohio ima pri K. S. K. Jednoti 17 podrejenih društev in sicer: 10 v Greater Clevelandu, 2 v Lorainu, 2 v Barbertonu, 2 v Bridgeportu in 1 v Youngstownu. Dadiravno smo Ohijčani šele na tretjem mestu glede števila Jednotinih krajevnih društev in članstva, je tekom minule jubijejne kampanje zadela izvanredna čast baš našo lepo državo Ohio, da je v tej kampanjski tekmi zmagala. Dobila je namreč največ nagrad in tudi posebno zmagoslavno zastavo.
Ta redek dogodek v zgodovini naših drjštev v tej državi smo nameravali proslaviti na primeren način še tekom poletja; ker p.i tedaj ni bilo med nami dveh glavnih uradnikov K. S. K. Jednote živečih v Clevelandu, duhovnega vodje Rev. Omana in glavnega predsednika brata Grdine, smo nameravano zmagoslavje odložili za poznejši čas. Ta zaželjena doba je baš sedaj pred durmi.	_
Minuli teden se je vršila prva seja tozadevnega pripravljalnega odbora, ki je sporazumno določil
drugo nedeljo prihodnjega meseca, 8. novembra.
> i ■ *
za naš zmagoslavni dan, vršeč se v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Avj. v Clevelandu. Ta Jednotin d^n mora biti velika in krasna dvorana Slovenskega Narodnega Doma natlačena dp zadnjega kotička s članstvom vseh clevelandskih društev K. S. K. Jednote in s zastopniki naših podrejenih društev izven Clevelanda. Povabili bomo tudi naše sorodnike, znance in vse prijatelje naše K. S. K. Jednote iz mesta in okolice, da se enkrat skupaj poveielimo kot bratje, sestre in domačini.
Dvorana je že najeta za popoldne in zvačei. Program bo nad vse zanimiv in lep. Pri tej priliki bo glavni tajnik, brat Josip Zilar izročil častno zmagoslavno bandero društvu sv. Jožefa, št. 169 iz Clevelanda, ki je v minuli jubilejni kampanji zmagalo. Tako bo ta dan tudi izročil pozdrave sobratu glavnemu predsedniku v imenu 1,000 novih članov in članic, ki so pristopili pod našo Jednetino zastavo tekom minule izvanredne kampanje. Na sporedu bo tudi krasno petje naših koncertnih solistov itd. Več o tem prihodnjič.	«
v'Za danes opozarjamo na to slavnost vsa naša krajevna društva iz države Ohio in afcer: št. 25. 63. 146, 150, 162. 169, 172.191. 192. 19» v Clevelandu. St. 85 in 101 v
Lorainu, št. 110 in 111 v Barbertonu. St. 23 in 1C3* Bridgeportu ter št. 61 v Youngstownu, da naj že sedaj delajo veliko reklamo in agitacijo za obilno vdeležbo. Društva, ki imajo označeno nedeljo svOjo mesečno ssjo, naj isto prelože. Vstopnice bodo društvom v kratkem razposlane.
V tej nadi vam torej kličemo: Na vesslo svidenje dne 8. novembra v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu!
'	Pripravljalni odbor.
Katoliški shod v Youngstownu.
V velikem industrijskem me-jtu Youngstown, O., živeči Hrvatje in Slovenci nameravajo prirediti zadnjo nedeljo oktobre, dne 25. oktobra, katoliški shod pod pokroviteljstvom tamkajšnjega društva sv. Mihaela, št. 61 K. S. K. Jednote. Kakor znano, prebiva v Youngstownu izredno veliko število naših rodnih bratov Hrvatov. Ta dan bodo prvič skupno s Slovenci nastopili na takem važnem shodu in pokazali javnosti, da živijo solidarno v vseh ozirib. Natančen program tega shoda priobčimo v prihodnji izdaji«
* '___ il ■ I	■ ' -I
UGLEDNI JUGOSLOVANI NA OBISKU V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Te dni je dospela v New York jugoslovanska delegacija Mednarodnega parlamenta unijskega kongresa v Washingtonu. Ta slika je bila povzeta na parniku "Majestic," last White Star parobrodne družbe, ob prihodu delegatov v New York. Od leve na desno so: Dr. S. BudislaVljevič Mr. Velizar Janovič, Dr. Voja Marinkovič, Dr. Ljuba Nesič in Mr. M. Preka.
Ptštnina razglednic v inozemstvo.
- . C
Na podlagi nove poštne določbe je bila z K oktobrom t. 1. poštnina razglednic za vse evropske države, (izvzemši Španijo) povišana na 3 cente. Kdor izmed rojakov hoče sedaj pisati svojcem v Jugoslavijo ali Italijo kako razglednico ali dopisnico, naj prilepi nanjo znamko za 3 cente. Doslej je znašala poštnina za inozemstvo 2c.
Radičera stranka potrjena.
Agencija Avala iz Belgrada naznanja;
"Parlamentarni odbor za verifikacije mandatov Hrvatske Seljačke Stranke je potrdil zaostalih 26 mandatov, tako da bo Radičeva stranka imela 64 poslancev v Narodni skupščini. Trije mandati Radičevih poslancev, ki se nahajajo izven dešele, so bili razveljavljeni.
"Belgrajsko časopisje obširno komentira pogajanja, ki so ie nekoliko dni vodijo zaradi sestavljanja koalicijske vlade izmCd radikalcev in Rfedičev-cev."
La Folette izvoljen.
Milwaukee. Wis., 30. septembra. — Pri včerajšnjih posebnih volitvah za zvezinega senatorja je sijajno zmagal Robert M. La Folette ml., sin nedavno umrlega senatorja La Folette-ja; dobil je namreč iz do sedaj znanih okrožij 224,508 glasov; Ed. F. Dithmar, neodvisen republikanec 8^,036. demokrat Bruce 8,996, socialist Work 10,076 in komunist Bauman 630 glasov.
Kongresnik mokre stranke zmagal.
Springfield, Mass.. 30. septembra. — Včeraj je republikanski kandidat Henry L. Bowles, hud sovražnik prohicije pri kongresnih volitvah porazil svojfega suhaškega nasprotnika Rev. Roland D. Sawyerja. Za Bowlesa je bilo oddanih 12,-702 glasov, za Sawyerja pa 9.067. Bowlšs je tekom *voje volilne kampanje vedno povdar-jal, da je hud sovražnik Vol-steadove postave.
Najvišji hotel na svetu.
New York, 30. septembra. — Neka bogata družba bo zgradila na 5. Ave. -in 57. cesti v New Yorku, ki bo gotovo najvišji hotel na svetu. Vseboval bo 56 nadstropij, višina bo pa znašala 610 čevljev ali 182 čevljev manj kot znan Woolworthov nebotičnik. Cena tega ogromnega poslopja j« preračun jena na 25 milijonov dolarjev.
Dovedita kakega novega Oa-i ali čianko aa prihodnjo sejo.
• - 1 >
• * t _ ; * _-_N- ______i . - _______

Ill	II......
__ •_ ■ ""

naznanila in dopisi
NAZNANILO iz urada društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111.
Kakor je že znano morda vsakemu članu, bo naše društvo priredilo veseloigro "Dnev-nik-Zaklad" in "Poboljšana trmoglavka," v nedeljo, dne 25. oktobra v Slovenia dvorani na 803 N. Chicago St., ob 2. uri popofdne in ob 7:30 zvečer. Ker sem poslal vsakemu *članu po dve vstopnice za omenjeno igro, da jih proda, zatorej prosim, kateri ste že razprodali vstopnice, da pridete in jih vzamete še nekaj in skušate vstopnice prodati med svojimi znanci ter prijatelji, kajti igra bo zelo zaniibiva, ki še ni bila na slovenskem odru pri rtks v Jo-lietu vprizorjena; zatorej pričakujemo obilne vdeležbe.
Nadalje opozarjam člane, ki ne bi mogli razprodati vstopnic, da jih prinesejo nazaj do 25. oktobra, če ne bo moral po omenjenem dnevu vsakdo plačati, kolikor vstopnic je dobil; toliko v blagohotno naznanilo.
Z bratskim pozdravom, John Gregorich, tajnik.
Iz ureda društva Vitezi sv. Miha! ja, br. 61, Youngstown, O.
Cijenjena brača i sestre! Kako vam je več poznato, bilo je sklenjeno na zadnjoj sjednici 18. avgusta, da čemo imat prvi katolički shod u Youngstownu 11. oktobra, u nedjelju. In ker ni to moguče je društveni odbor shod odložil na 25. oktobra. Odbor poziva sve člane našeg društva na izvanrednu sjednicu dne 10. oktobra (listopada), u 6. sati na večer u Hrvatskom Domu. Zapamtite dobro: Iz-vanredna sjednica bit če 10. oktobra, 1925!
Na toj sjednici čemo se ~dogo-~ voriti kak če biti najbolje"TM]^tramo, pa bomo imete konca leta
Ijepše da stvar bude čim Ijepše uspjela. Da bude shod podpu-no urgjen, sam primio pismo od sobrata Antuna Grdina, našeg hvalevrednog glavnog pred-sjednika, gde su nam obljubili, da se ta dan vidimo i obečali pomoč od sebe i sobr. Iv. Zuli-cha, Jednotineg nadzornika i sobr. Ivan Zupana, urednika "Glasila." Skušali bomo povabiti sve naše glavne odbornike iz Clevelanda i Pittsburgha ipak apelirati na krajevna društva iz bližih mest; na društvo sv. Vida, br. 25, društvo sv. Lovrenca, br. 63 iz Clevelanda, na društvo sv. Cirila i Metoda, br. 101 i društvo Marije Pomočnice, br. 85 iz Loraina, i društvo Marije Magdalene, br. 162, Cleveland, O. Za Pittsburgh obratiti čemo se na bivšega delegata 15. konvencije, br. Matt Brozeniča, tajnika društva sv. Mi halja, br. 163. Povabit. čemo z enim putom sve, što se bude dalo, samo da bude i naš Youngstown jedan put stupio u javnost. Prisustvova-ti če nam i društvo Rački, br. 11* H. K. Z. u Youngstownu.
O našem shodu prosimo čita-telje "Glasila," da si dobro pre^ berejo št. "Glasila 42 i 43, kjer bude sve bolj natančno objavljeno.
Sa pozdravom na sve glavne uradnike, društvene uradpike 1 članstvo naše K. S. K. Jednote: Frank J. Sellers, presjed.
John Bajs, tajnik-Mihovil Pavlakovi«, blag. Opomba: Naše društvo pri
Iz urada društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, I1L
V zahvali v pred zadnjem "Glasilu" je po pomoti izostalo ime dveh članic, namreč Mrs. Alois Duller in Mrs. John Ver-biščar. Ti dve ste namreč kupile amerikansko zastavo kot v spomin njunih dveh sinov, ki sta med vojno padla za domovino. Za ta velikodušen dar je društvo obema dolžno najlepšo zahvalo, kar sedaj popravljam. Lepa hvala pa tudi rediteljema pri paradi, Mr. John Zefran in Mr. Louis Železnikar.
Lepa hvala pa tudi vsem tistim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri obhodu.
Opozarjam pa danes vse članice našega društva in vse druge rojake in rojakinje v Chicagu in okolici na našo vinsko trgatev, ki se vrši v nedeljo, dne 11. oktobra, v šolski dvorani. Agitirajte za obilno vdelež-bo.
Dalje naznanjam veselo vest, da se je naše društvo v mesecu septembru pomnožilo za 44 novih članic v obeh oddelkih. Upam, da bomo dobile zastavo zmage. Toda saj smo jo že v naprej nedavno dobile, namreč naš glavni predsednik sobrat Anton Grdina je nam iz Rima prinesel krasno banderce, v- oljnatih barvah slikano Marijino Oznanenje. Za ta velikodušen dar mu bodi na tem mestu še enkrat izrečena najlepša zahvala. Ta zastava (banderce), bo visela pri naših rednih sejah.
Kaj pa sedaj, ko je društvo postalo največje slovensko katoliško društvo v Chicagu. Ali bomo mirovale? Nikakor ne! Sedaj bo še lažje agitirati za naše društvo, kot popred. Zatorej naprej za novimi članicami. Ako le še malo poagiti-
100 novih članic v aktivnem oddelku, in tudi lahko 100 novih v mladinskem oddelku. Naše društvo je'namreč napredovalo od 1. januarja do 25. septembra za 64 v odrastlem in za 55 v mladinskem oddelku. To je napredek, ki se ga mora vsaka članica razveseliti.
Sosestrski pozdrav,
Julia Gottlieb, tajnica.
Vabilo na '
VINSKO TRGATEV, ki jo priredi društvo Marije Pomagaj, št. 78, K.S.KJ.
v Chicagu, I1L, v nedeljo, dne 11. oktobra, 1925 v šolski dvorani sv. Štefana, W. 22nd in S. Lincoln St. Začetek ob 6. uri zvečer. Igra^ Zajčkom va godba.
Uljudno se opozarjajo vse članice našega društva, da se polnoštevilno vdeležijo te naše prireditve. Obenem pa tudi vabimo druga katoliška društva in ostalo občinstvo, da se vde-ležite te naše jesenske veselice. Odbor je pridno na delu, da bodo vsi najboljše postreženi.
Na veselo svidenje vam kliče Odbor.
Društvo sv. Barbare, br. 92, Pittsburgh, Pa.
Naše društvo je zaključilo na prošloj sjednici, df se večinoma zberete na ovu sjednicu, ko-ja bude na 11. oktobra tpčno u 2 sata posle podne, gde imamo obično svaku sjednicu; i to če
biti redovita sjednica sa za»-redi na 24. oktobra, v sobuto ključkora ili glasovanjem za do-navečer veselicu (bali). Svirat brobit društva. Drage ml se-
če tamburaški zbor "Danica." Ko j i bi se htel te veselice udeležiti, dobro došel na 1012 W. Federal St. (Croatian Home).
Drugi dan, poslije katoličkog shoda 25. oktobra imamo banket za svakoga, koji če se udeležiti. Mislimo, da ne bude krivo nikomur. Dobro nam došli svi!	Odbor.
stre, gledsjte da se zberete koliko bas več bude; sada su 4epa vremena za projt van; seda ni-je j oš jako zima, da ?e bojite prehladiti; ima vas, koje niste bile još ovo leto na sjednici; pa se sad pokažite i dojdite. da se šta zaključi. Nas, pa članic ne-more niš učiniti bez večine: da
se ne bute krivile ako vam ne
* v .V ftv-"!! w-Jwa^P* Hi. S9
bu šta za voljuv _ r
I još "to vas opomin jem, da koje dugujete, da si to podmiri-te; znate da mi Jednoti plati-mo svaki mjesec, a mi članice čekamo. Jedan put budemo i po pravilih delali. JoŠ vas je-danput pozivam, da dojdete što u večem broju, da šta učinemo i zaključimo. Toliko do znanja našim članicam. Sa pozdravom,
M. Novogradac, tajnica.
Društvo sv. Ane, št. 150, Cleveland (Newburg), O.
Naznanja se vsem onim članicam, ki ne pridejo redno na seje, da bo naše društvo priredilo domačo zabavo v prid svoje blagajne in sicer dne 11. oktobra zvečer. Dolžnost je torej vseh, da se vdeležite te zabave in tako pomagate društvu. Letošnje leto je društvo plačalo že veliko podpore bolnim članicam, zato smo sklenile, da društveno blagajno zopet malo podpremo. Vabljene ste torej vse, da gotovo pridete ta večer; pomnite, da katera ne bo navzoča, bo morala vseeno plačati 50 centov v blagajno; veliko lepše pa bo, da pridete in da tudi svoje možičke pripeljete s seboj.
Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da mora vsaka članica nekoliko darovati v ta'namen, najsibo v blagu ali pa denarju; darila so lahko vsake vrste; sprejme se vse kakor: dobre potice, keksi, sadje itd., da nam ne bo treba vsega kupovati; s tem bo veliko poma gano do lepšega zaključka. Jedila se bodo sprejemala v nedeljo popoldne dne 11. oktobra od 1. do 3. ure v Slovenskem Na rodnem Domu; vsaka je proše-na, da prinese svoj dar ob tem času, da se vidi, koliko pride skupaj. Katera pa ne more pri nesti je pa obvezana, da nekoliko daruje; ne samo one, ki hodijo redno na sejo, ampak tudi ona, ki ne pride celo leto blizu; one so ravno tako dolžne pomagati, ker imajo ravno iste pravice do bolniške -podpore. Torej vse na noffn*A ^ uppeh Čim .večji in boljšft^
Vabljene pa nii^e samo Članice našega društva, ampak tudi vse ostalo slavno občinstvo od blizu in daleč; vabljena sta tudi oba naša bratska društva sv. Lovrenca, št. 63 in društvo sv. Jožefa, št. 146, da nas pridete ta večer obiskat. Dalje uljudno vabimo člane in članice iz slavnega St. Clairja, Collin wooda in tudi iz Bedforda; po-setite na ta večer, za kar vam ne bo žal; boste vsaj videli, kaj vse znajo pripraviti newburške Ane in Ančke; ob enaki priliki smo pa tudi me vam na razpolago.
Sobrat glavni predsednik na še dične Jednote, vi ste se gotovo tudi že odpočili od potovanja; vam tudi ne bo škodovalo en par veselih .uric. Kaj pa vi, sobrat urednik "Glasila?" Ali smemo tudi vas povabiti? Ako nas posetite, vam povem že sedaj, da se ne boste kesali. Na uho vam povem, da tisti, tam od zidii je že prenehal godrnjati in rentačiti, do tistega časa se bo ravno potolažil; le povejte to še svojim prijate-
Zapišite si na kak papir ali Ijem.
naredite si vozel na žepnem robcu: Dne 11. oktobra vsi, prav vsi na veselo zabavo v Slovenski » Narodni Dom v N«w-burgu! Pridite vsi, brez izje-me; pripravljeno bo vsega dovolj za mlado in staro, torej na veselo svidenje!
Pozdrav vsem članicam našega društva in ostalim društvom naše dične Jednote. Za odbor: Theraaa Glav«, predsednica
Iz ureda društva sv. Mlhalja, br. 163, Pittsburgh, Pa. Članom i članicam omenjenega društva se naznanja sledeče
točke:
Dojduča sjednica če se obdr-žavati dne 11. oktobra; na istu ste svi naprošeni, da l?i se vde-ležili u što večem broju. % Znam da nemate sada izpri^e, pošto
nfje vruče, hi je zima, a sve letne zabave su pasale. Sjednica počima točpo u 2 sata posle podne u navadni prostoriji porabi
važnimi točfcp; ujedno če se da. re^ek.
vati tromesečni proračun, pak U svatko čuti kako društveno premoženje obstoji.
Sada se mogu zahvaliti svim članim i Članicama, koji su marljivo platili svoje prispevke društvu. Skoro kroz cijelo leto ni je članstvo redno uplatilo kako je ovoj prošli mjesec september. A isto bi taknul malo onima ji zanimanje, koji zaostajaj u sa uplatom, da bi se ravnali po ovi, g^ri navedeni člani. Bračo i sestfš, več sam opazil, da kada se, kem kaj zgodi nesreče, pak m« dojde pitati od-mah kuliko bu dobil potpore, ili kaj takega, a ne v pita, koliko ima duga; daii nisu mudri ta-kovi ljudi ?s Dobro može svatko znati, da ako nema niš zasluženo, da ništa ne dobi "pe-de," ili akot si • niš ne pričuvaš ili ne spraviš/ne boš ništa nasal. Tako i tO, ako društvo ne platiš, ne buš borme niti potpore dobil. A več sam i takvi opazil, da je dužan 2, 3 do 4 mjesece, onda brže plati kada zna, da mu nije pravo, ivalje zadan dv$ ise javi bolan. Za-što se nebi onda tako zmerom sa uplatom požuril? Stoga ja vim bračo, da, se držite reda pri društvu, da > ne bute dobili ni gde nižjeg asesmenta nego je pri društvu 'sv. Mihalja; za 50 centi na mjesec uplate za $7 tjedan potpore. A isto, da bute znali da naš predsjednik odbora bolesti' pustio svoju čast poradi bolesti,: i njegovo mjesto nasledi za , odbor bolestit brat Matt Robic. Hatfield St., Pittsburgh,*?*:^ Da bute znali se kamo javiti u slučaju bolesti. I več sam ocenil puno pu ta, da nijedanfclan ili članica nema prava ddj potpore nego od onog dana kadk se javi, a ne
koji kaže ka več osam dana sam si kriv opazil dana
<L posle k' bor bolesti
se javi, da je estan. U tom se ne javiš. I da si osam'
rye pryaye, tako od-} v
;~zato se oipo-
na to, ker je umevno, da vsak rad uživa lep solnčni nedeljski popoldan v naravi, posebno ker je v sedanji jesenski dobi tako
Torej me toliko bolj navdaja hvaležnost do vseh onih, ki so nas razveselili s svojim obiskom omenjenega dne. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, kar nam je v dokaz, da rojaki in rojakinje upoštevajo naše prireditve, oziroma naše društvo. • Zatorej se v imenu vseh članic našega društva najlepše zahvaljujem društvom sv. Janeza Evangelista; št. 65 K. S. K. Jednote ter slovenske-samostojnemu moškemu
minja predsjednik i predsjedm-,ca odbora bolesti, da ima ju strogu brigu i opazku. Ni treba da bi bolnoj brači jedan ccnt skinuli, a ne treba da budu da vali ono, kaj ne spada. Bum to pustil sve rta strani, i neka svaki pazi na'feebe i na svoju čast koju prime u društvu.
Sa pozdravom,
Matt B rožen it, tajnik.
mu
podpornemu društvu Vijolica in društvu Lilija. Zahvaljujem se tudi društvu ^larija Pomoč Kristjanov iz West Allis, ki so nam plačale vstopnice, ker se veselice niso mogle vdeležiti zaradi tamošnje cerkvene prireditve. Najlepše se pa tudi zahvaljujem našim delavnim članicam, ki so tako vestno in marljivo izvršile njih dela, koje so prevzele. Lepa hvala vsem onim članom društva sv. Janeza Evangelista, ki so nam, kakor vedno poprej, tudi to pot pomagali pri našem delu. Najlepšo zahvalo in priznanje izrekam sobratu L. Urankarju in bratu John Hudalesu za njih trud in požrtvovalno delovanje v prid našemu društvu. Zahvala in priznanje gre tudi rojaku Ig. Teršinu, ki je s svojo godbo zadovoljil vse plesaželj-ne
Tem potom apeliram pa tudi na vas, cenjene sosestre, da bi tudi v bodoče kakor dosedaj delovale s pravo sestrsko ljubeznijo in složnostjo v prid našemu društvu, kajti lahko tr dim, da smemo biti ponosne na U8p£h, ki smo. ga dosegle tekom tako kratkega obstanka našega društva. Naj vsaka izmed vas, drage sosestre sklene, da hoče delovati kolikor mogoče vedno v prid našega društva in mu pridobivati novih članic. Moja želja je, da naše društvo vodno l^kor
Vseh ozirih.	*
Končno vas najlepše pozdravljam cenjetie sosestre, kakor tudi vse člane in članice naše slav ne Jednote širom ameriške domovine.
Za društvo sv. Ane, št. 173, K. S. K. Jednote, Milwaukee, Wis.	Ana Spende,
predsednica.
NAZNANILO IN VABILO. Naše društvo Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., priredi veselico v soboto zvečer, dne 17. oktobra v Frank Kraljevi dvorani na 51. Ave. in Sherman St.
Kef bo to prva jesenska veselica v naši naselbini, vsled tega uljudno vabimo vsa cenjena sobratska društva in tudi, da se vse članice našega drušfva te prireditve vdeležite; za dobro postrežbo bo vsestransko preskrbljeno, i S sose8trskim pozdravom, Mary Muren, tajnica.
VABILO NA SEJO. Iz urada tajnika društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O.
: Ker bo na prihodnji mesečni eeji v pondeljek, dne 12. oktobra sprejetih zopet lepo število novih članov,» zato ste cenjeni sobrat je in sosestre naprošeni, da pridete polnoštevilno na to sejo. Mogoče se nam posreči, da nas zopet na tej seji poseti glavni Jednotin predsednik brat Anton Grdina. S sobratskim pozdravom, Ernest Terpin, tajnik-
ZAHVALA, —
Tem potom se želim zahvaliti vsem vdeležencem veselice, dne 20. septembra, ki jo je priredilo društvo sv. Ane, št. 173, & S. K. Jednote. Prireditev je
bi|a popolnoma 'uspešna, dasi-%yno smo radi lepega in toplega vremena imele malo upanja spodov duhovnikov. Povabljena
U urada društva Kraljica &faj
nika, št. 194, Strabane, Pa. S stem se naznanja, da priredi naše društvo svojo prvo zabavo v soboto večer, dne 10. oktobra v prostorih društva sv. Jeroni-tna. Vsled tega uljudno vabimo na to našo prvo prireditev vse rojake in rojakinje iz naše naselbine iji okolice, posebno pa se vabi tukajšnje vrlo pevsko društvo "Ilirijf," da bi se obilno vd^ležili in nam še kakšno zapeli, ker vsakemu je drago čuti lepo petje.
Za suho grlo in dober prigrizek bo skrbel pripravljalni odbor. Na svidenje, dne 10. oktobra na naši zabavi!
M. Kcklich, predsednica.
F. Mohorich, tajnica.
Kansas City, Kans. — Cenjeno uredništvo: Po dolgem molku in po hudi vročini se spet malo oglasim cenjeni slovenski javnosti iz te naše naselbine, Kansas City, Kans. To pot imam za poročati zelo važno novico, namreč, da bo v nedeljo, dne 11. oktobra ob 4. uri popoldne blagoslovljen vogelni kamen naše nove cerkve sv. Družine, katera se je počela graditi že pred par meseci ter lepo napreduje v vodstvu dobrih inojstrov, tako da se bo že lahko položilo vogelni kqpien na omenjeni dan in upamo, da bo že pod streho to leto.
Vogelni kamen bo blagoslovil naš premilostni škof Right Rev. John Ward iz naše škofije v Leavenworth, Kans., v spremstvu drugih častitih go-
so vsa naša dična slovenska društva, katerih imamo precejšno število tukaj. Tudi bratska društva hrvatska, slovaška in poljska ter druga, so povabljena.
Upamo in želimo, da se bodo vsi polno številno vdeležili te velike "pomembne slavnosti, katera bo z zlatimi črkami ostala zapisana v zgodovini naše slovenske župnije sv. Družine v Kansas City, Kans., ki bo ponos vsakega Slovenca in Slovenke po vsej Uniji.
Povabljeni ste vsi, ki ste od blizu in daleč, da se veselite z nami ta dan. Vsi, ki ljubite svoj lepi slovenski jezik in či slate svojih starišev in p rade dov sveto katoliško vero. Veselite se z nami, kajti ta dan je velikega pomena za nas vse, ker postavjla se hiša božja v čast sv. Družine v "srcu" Amerike. (Heart of America), Kansas City, Kans.
Pridite vsi in prepričajte se koliko zamore storiti sloga, bratstvo in ljubezen do svete vere in do svoje nežne mladine, katera se tako lepo uči v domači farni šoli in ravno tukaj bo ostal spomin slovenskih pijonir-jev, kateri so z velikimi žrtvami postavili ta spomenik svoji mmladim potomcem in njih naslednikom. Res, težko je, ker nas je bolj majhno število tukaj. Pa pogum in dobra volja vse premagata pod spretnim vodstvom č. g. Rev. John Per-šeta, kateri se trudi na vse načine. Naj ga ljubi Bog ohrani še mnoga leta zdravega med nami. Naša dolžnost pa je ga podpirati v vseh ozirih po naši moči.
Nesmem pozabiti tudi naših vrlih mož, kateri so bili zbrani v stavtiinski odbor in kateri tudi žrtvujejo veliko, da se je stvar tako lepo vredila in katerim smo vsi iz srca hvaležni Ti možje so: Mr. Peter Špehar, Mr. Karol Smrekar, Mr. Joseph Shwab, Mr. Peter Majerle ml., Mr. Joseph. Kostelec, Mr. Frank Kragulj, Mr. John Anžiček, Mr Jesepli Shneller in Mr. JcJSftp^ Cvetkovich. To so možje cerkvenega in stavbinskega odbora Ako sem slučajno katerega iz pustil, naj mi oprosti.
Nadalje nameravajo prirediti katoliški shod isti dan, to je 11. oktobra, ako bo le mogoče. Povabljenih bo več dobrih govornikov, podrobnosti o tem bomo že poročali.
Vsem kličemo: "Dobrodošli!" Vdeležite se vsi, od blizu in daleč. Ne pozabite dneva 11. oktobra, 1925.
Naša župnijska šola sv. Dru zine se je začela dne 8. septembra s slovesno peto sveto mašo, katero je daroval naš č. g. župnik Rev. John Perše. Šola je pod vodstvom to leto častite sestre prednice Romane, katera je prišla iz Cleveland, O. Tukaj navedem čč. sestre in razrede, katere poučujejo: I. in II. razred čast. sestra Davlana, ni. in IV. čast. sestra Aucila. V. in VI. Čast. sestra Loreta. VII. in VIII. čast. sestra Romana.
Pač čast, da imamo za našo župnijo, da imamo v svoji sredi našo lastno čast. sestro Loreto, katera tudi oskrbuje cerkveno petje in je visoko izobražena. Ona je'hčerka našega vrlega rojaka Joseph Derchar-ja, ki živi na Ohio cesti.
V našo farno šolo hodi to leto okoli 200 otrok in so vsi prostori napolnjeni. Želimo čast. sestram obilo blagoslova božjega in veliko dobrih učencev v naši šoli.
Na oklicih je naš vrli rojak Viktor Toplikar z Miss Rozalijo Železnikar.
* V zakon je stopil naš vrli rojak Frank Ferlich, živeč na N. 5th St. Želimo mu mnogo sreče v novem stanji.
Tudi Mrs. Štorklja se je oglasila pri sledečih družinah: Mr. Joseph .Cvitkovich in soproga Terezija sto bila obdarovana s krepkim fantičkom, katerega so krstili na ime Lovrenc. Mr. in
bila v dar krepkega fantiča, katerega" so "krstili" tfa 'irfte Ecf-ward Paul. Mr. in Mrs. Joseph Kostelec sta pa dobila brhko hčerkico, kateri so dali ime Margaret Marija. Mr. in Mrs. Toplikar sta tudi dobila za pre-zent zalo hčerkico, katero so krstili na ime Bernardina Josephine. Mr. in Mrs. John $u-kovac sta dobila krepkega fantička in so ga krstili na ime John Louisa. Mr. in -Mrs. Stefan Ošaben sta dobila brhko deklico, katera, je bila krščena na ime Helena Marija. Mr. in Mrs. Peter Shutte sta dobila krepkega fantiča, katerega so krstili na ime Edward Lovrenci j. Želimo vsem tem mladim priseljencem, da bi bili pridni in zdravi; ponosnim očetom in materam pa naše častitke.
Naši farani so kupili precej hiš okoli naše nove cerkve in še se jih dobi prav lepih. Za-želet; je, da bi naši rojaki segli po njih, da bi bili v bližini cerkve in župpišča, ki se zdaj zida. Pridite si ogledat prostor in pokupite, dokler jih ne dobijo tujci v posest.
Vreme smo imeli prav vroče letos, tako da ga že dolgo take ga ne pomnimo. Sedaj ko bo bolj hladno, se bom že večkrat kaj oglasil.
Sedaj vas pa vse prav lepo pozdravljam to in onostran luže, vaš	Matt Papich.
Barbertcn, O. — Minulo je že nekaj let, odkar je minula svetovna vojna, toda razne njene zle posledice se še vidijo in čutijo na vseh krajih in čutile se bodo še desetletja. Oni, ki najbolj čutijo te zle posledice, so gotovo tisti, ki so zgubili vid v vojni. ° Kakšen dar božji da je vid, ne moremo mi niti poj-miti, dokler ga imamo; Ie oni morejo to pojmovati, kateri ga zgubijo, ker ni jim mogoče več videti ne solnca ne lune, ne zvezdic na nebu. Gotovo to boli in peče, ker slepec ne mere več gledati stvarstva božjega.
Kakor se je poročalo v časopisi^ se" je ta. 'te vojne slepce zavzela Glazbena Matica v Ljubljani; kakor se poroča, jim hoče postaviti dom in v to svr-ho nabira milodare v stari domovini, kakor tudi tukaj v Ameriki. Potom časopisov so razposlali prošnjo na vsa radodarna in usmiljena srca širom Amerike. Ti prošnji se je odzvala tudi Barbertonska naselbina; stopila so vkup vsa tukajšnja slovenska društva in bodo priredila v ta namen, dne 24. oktobra skupno veselico. Na tem mestu se vabi vse Slovence in Slovenke iz Barbertona in okolice, kateri imate sočutje do ubogih slepcev, da se gotovo vdeležite imenovane veselice, na veselici bo igrala brezplačno orkester godba, pod vodstvom Mr. Andrew Bombacha; nastbpila bosta tudi oba tukajšnja slovenska pevska društva; pridite" torej vsi ,-z zavestjo, da pomagate ubogim vojnim slepcem v stari domovini.
S pozdravom in na veselo, svidenje na veselici, vam kliče Pripravljalni odbor.
Bridgeport. O. — Kakor nam je znano, imate tam v Clevelandu lepo število slovenskih zdravnikov; mogoče da bi katerega veselilo sem v Bridgeport priti, kajti tukaj jc lepa prilika za enega zdravnika. Imeli smo štiri, pa sta dva svoje delo opustila. Ce bi se kak slovenski ali hrvatski zdravnik naselil sem, bi jako dobro došel, ker živi tu lepo število Slovencev, Poljakov in Cfehov; poleg tega pa še, ker je katoličan, bi ga tudi angleški katoličani podpirali, ker ni nobenega katoliškega ali slovenskega zdravnika tukaj. Tukaj pri nas bi imel brez dvoma vedno dosti posla, poleg tega bi bilo tudi za nas Slovence bolj častno, ko bi imeli svojega zdravnika.
Dalje omenjam, da je sopro-proga znanega rojaka Mihaela Hochevarja, blagajnika društv.. Mrs. George Kovač sta tudi do-1 sv. Barbare, št. 23 K. S. K. Jed-
NIČ ni starišem bolj povolji, kot če pokažejo svojim prijateljem sike svojih sinov in hčera, ko so bili še otroci.
note že šesti teden bolana, da ne more iz postelje, ker si je zlomila nogo. Iskreno ji želimo, da bi kmalu okrevala.
S pozdravom,
Poročevalec.
— o
Iz spominov na slovensko zemljo.
Pifte A. G.
2. Bled-Gorje.
Bled! Katero slovensko srce se ne vzradosti ob zvokih tega — imena! Ne daleč pod postajo bohinjske železnice se razteza sloveče blejsko jezero, sredi njega zagledaš "otok bleški, kinč nebeški," s slovečim Marijinem svetiščem, med temnozelenim drevjem pa se lesketajo bele hiše in razkošne vile domačinov in letoviščarjev, Nad vodo vrh sive pečine visi starodavni grad, v ozadju pa se dvigajo prostrana Jelovica, pokrita z gostimi šumami, ter vrhovi Karavank in sosednjih planin. Ko je Lujiza Pesjakova zrla to naravno lepoto, je zapela:
"Kraljestvo krasote je tu na ogled:
zares domovine veselje je Bled."
Tako se nam rode ob pogledu na dela božje vsemogočnosti tisočere sladke misli. Kakor metuljčki nas obletavajo in božajo kakor prijetne sapice. Ko jih pa hočeš pridržati, so že odhitele in leto, kar je težko in neokretno, ostane na dnu spomina naša trajna last.
Vendar smo ogledovanje Bleda, obisk na otoku in vožnjo po jezeru odložili na naslednji dan; mudilo se nam je naprej, da bi se pred večerom prišli v Gorje, ki leži dobre pol ure nad Bledom. Pred kolodvorom so čakali "fijakarji," po cesti nad jezerom pa se je izprehajala peščica letoviščarjev, ki so merili z debelimi očmi nas — Ameri-kance. Ker smo imeli več prtljage s seboj, smo se pogodili s fijakarjem, ki je popeljal v Gorje tudi dva člana naše družbe, ki sta hkrati prevzela nalogo, naznaniti v župnišču naš prihod; ostali trije pa smo jo kar peš ubrali po stranski stezi.
Vozni cesti se že na prvi pogled pozna, da veliko trpi. Ze pred vojsko udomačena lesna trgovina je namreč po vojski dobila nov razmah. Več parnih žag najnovejšega sistema dela noč in dan. Zato opaziš ob cesti nešteto skladovnic desk različne kakovosti. V zadnjih mesecih pa je vsled padca laške lire lesna kupčija precej zastala, nekateri trgovci so izgubili milijone, drugi pa so celo morali opustiti obrat. Sicer pa je okolica privlačna in prikupljiva: rodovitno polje preprezajo studenci in potoki, na lahko vzpete holme pa poživljajo vasi in prijazne cerkvice — verna slika poštene slovenske naselbine.
Rev. Kazimir in Mrs. Grdina sta dobro opravila naše naročilo. Ko smo kmalu za njima dospeli v Gorje, nas je že na pragu župnišča pozdravil g. župnik Knific, čigar starokranj-sko gostoljubje smo uživali tri dni.
Pred dobrimi 50 leti jo bile gospodarske razmere na Bledu in okolici drugačne kakor so danes. Letovišče je balo še malo znano in ne razvito, tudi bohinjske železnice še ni bilo; zemlja sicer rodovitna, toda preobljudena, pa tudi ni mogla vsem nuditi potrebnega živeža, zato so mnogi odrinili v svet — s trebuhom za kruhom. In med prvimi, ki so iskali zaslužka v Ameriki, je bila mati Rev. J. J. Omana, doma iz vasi Grab-če pri Gorjah. Rojstna hiša blagopokojne matere je deloma še v prvotnem stanju, deloma pa že popravljena, vendar pa notranjščina precej spominja na ono v Gozdu. Menim, da mi ni treba posebej povdarja-ti, da jo je hvaležni sin obiskal in fotografiral s pravtakimi čuvstvi kakor očetov dom.
Drag spremljevalec in tol-jr mač v teh dneh nam je bil Jože N., nekdanji ameriški Slovenec. Lepi spomini iz mladostnih let, ki jih je prebil v Brockwayu v družbi Rev. J. J. Omana, so mu
Vsi otroci.
lahko uspevajo ter postanejo močni in zdravi, če dobivajo primerno hrano, ki jim bo napravila močne kosti ter zdrava telesa.
če
težko hranite svojega o-troka, ne poskušajte razne hrane, ampak dajte mu Bordenovo Eagle Mleko, edino pravo nadomestilo za materino mleko.
če
hočete brezplačna navodila v svojem lastnem jeziku, kako hraniti svojega otroka z Eagle Mlekom in ga napraviti močnim in zdravim, izpolnite sledeči kupon in ga pošljite k napi.
THE BORDEN COMPANY
BORDBN BLOC.	NEW YORK
KUPON
Označite kakAno knjižico hočete.
Navodila za Obedi za Knjiga za hranenje	otroke	otroke
Ime -------
Naslov ...
(Slovenian)
polnili dušo z neodoljivo silo. Četudi je bil že večer, je prihi-tel pozdravit težko pričakovanega prijatelja. V starem kraju biva že 18 let, vendar mu angleščina še dobro teče. Nazaj si pa ne želi. V zdravih gorenjskih planinah in v krogu svoje družine uživa vso svojo srečo. Ko smo se poslavljali, je govoril: "Le povejffe bratu, da ne zamenjam ž njim, čeprav se on vozi z avtomobilom jaz pa z volom."
V neizbrisnem spominu nam ostane nedelja, dne 19. julija. Po cerkvenih opravilih, ki sta jih ob veliki vdeležbj domačinov opravila Rev. Kazimir in Rev. J. J. Oman, smo z gorjanskim pevskim zborom pohiteli na blejski otok v lepo romarsko cerkev Jezerske Marije. 2e iz čolna smo jo pozdravljali s pesnikom :
"Otoka mila cerkvica, nebes Kraljica m Gospa, ljubezni polna, usmiljena, prisrčno bod* pozdravljena!"
Pristali smo v zahodnem pristanišču, od tu vodi 99 širokih kamnitih stopnic na vrh otoka, kjer se razprostira okrog cerkve obširen ravan prostor, obdan z zidovjem iz 17. stoletja. Proti zapadni strani je na tej planoti stavka nekdanjih blejskih prostov, ki služi danes za prenočevanje romarjev. Malo naprej stoji poslopje za cerkve-nika, nekdaj stanovanje jezerskih kaplanov, ki so mesto slovenščine nezmožnih proštov opravljali na jezeru službo božjo. Ponosni zvonik poleg cerkve, 52 metrov visok, stoji sam za se, ločen od cerkve, in se ponaša s tremi lepo ubranimi zvonovi, ki jim je svetovna vojska milostno prizanesla. Najbolj zanimiv pa je zvon, ki viši v malem stolpiču nad cerkvijo, takoimenovani "zvon želja." Gotovo ga ni romarja, ki bi ž njim ne pozvonil, saj pravi ljudstvo o njem, da se vsakomur iz-
polni ena želja ali prošnja, ki jo glas tega zvona spremlja pred prestol milostne'Kraljice, kakor poje pesem:
''Molitve spremljaš vroče m p robi je src gorke pred prestol nase ljube Kraljice in Gospe."
Po končanih slovesnih litani-jah Matere Božje se je razvila na prostoru pred cerkvenikovo hišo prijetna zabava, ki so po-življela narodne in umetne popevke gorjanskih fantov in deklet. Ko sta naša dva čolna iz-nova drsela proti bregu, so se že odbijali na jezerski glrfdini zlati prameni zahajajočega soln-ca. Rev. J. J. Oman je ponovno intoniral: "Po jezeru 'bliz* Triglava" in "Otok- bleški, kinč nebeški . . ." in slednjič glasno citiral zadnjo kitico: "Kdor si tukaj, le sankaj! tu brez vse skrbi! K rajna mati ' v svojem zlati draga naj sivi!"
Kmalu je zopet utihnilo enakomerno udarjanje vesel, med hrumom in šumom ter veselimi dovtipi se je naša številna družba izkrcala ter zavila na povabilo domačega gospoda župnika na verando k "Potočniku," kjer je v objemu mogočnih kostanjev uživalo rajsko lepoto "večera na Bledu."
Po prvotnem načrtu bi imeli oditi že naslednji dan zjutraj — v pondeljek — toda reči moram confiteor in javno priznati, da izprva nismo nič kaj štedili s časom, popraševali smo se celo, kam bomo djali pet doigih tednov, dasi nas je naš spremljevalec ponovno opozarjal, da bomo zadnje dni še minute lovili. In res se je tako zgodilo! Sicer pa nam ni bilo žal, da smo še en dan navrgli. V pondeljek zvečer smo namreč bili povabljeni v gostje k gospe vdovi dr. Voduškovi, sestri g. jugoslovanskega zastopnika Zvegla, na
grad "Wilsonia" v bližini vasice Grimče. Tu je ogled krasnih soban, umetno izrezljanega pohištva, starega orožja In dragocenih umetniških slik nasitil našo radovednost, bogato obložena miza pa želodčno vprašanje.
Tako smo tekom treh dni združevali utile in duke — koristno in prijetno — in se četrti dan zjutraj od znancev in prijateljev poslovili z željo, da bi se še kdaj sešli v prijaznem blejskem kotu, ker
"Dežela Kranjska nima lepšega kraja, kot je z okol'co ta, podoba raja."
(Dalje sledi) o
Ali je vino Wravo?
Na to vprašanje odgovarja francoski zdravnik dr. Hem-merdinger v pariškem dnevniku "Quotidienu" sledeče:
Nek posestnik vinogradov je napisal pred nekaj meseci v listu "Forum" sledeči stavek: "Vino je potrebno krepčilo za močne in slabiče." Na to moram kot zdravnik sledeče odvrniti :
Ce gre za negovanje trte, je bolje iti k tebi po svet kot k meni. Ce pa grfe za zdravljenje ljudi, močnih ali slabičev, pa je mnenje zdravnika več vredno kot vinogradnika ali vi-notržca, ki v tem posebnem slučaju pač ne more biti nepristranski. Moje mnenje je sledeče: Vino je obenem redilns in razdražljiva snov, daje nam energije in vitaminov. Če je dobro, nas spravi v dobro voljo, da z veseljem obedujemo. Vino ni škodljivo, če ga pijemo zelo zmerno. Jaz sam ljubim dobro vino in ga tu in tam rad pijem. V toliko sem z vinogradnikom istega mnenja.
Toda sedaj pa pride še nekaj drugega: Vino ni nikomur potrebno, niti ročnemu niti duševnemu delavcu. Vino je draga
hrana, naravnost razkošna hrana. Kar vsebuje vino hranljivega, redilnega, dobimo v drugih jedeh mnogo ceneje: energijo v sladkorju, vitamine v sadju in mleku. Če hoče kdo poceni živeti, ne sme piti vina. Zdravje dotičnega brez vina ne bo trpelo, ravno nasprotno: uspeh dela bo mnogo večji, iz-vzemši morda prve dni, če človek nenadoma neha piti. Sprememba hrane namreč vedno par dni vpliva na splošno telesno stanje.
Zakaj so torej delavci in drugi pivci mnenja, da jim je vino potrebno in da jih krepi? To je predsodek, njega razlaga pa je sledeča: Alkohol preide v kri skoro takoj, ko je človek vino popil in tako ima človek ob-čiitek, da ga je vino nenadoma okrepilo. Toda ta nenadni občutek prihaja od tega, da se alkohol takoj zagrize v možgane in jetra. Le malo ljudem pa je znano, da obstoja tudi še neko drugo redilno sredstvo, ki skoro ravno tako naglo človeka okrepi, to je sladkor.
Pijača, ki je oslajena s sladkorjem, daje malo bolj počasi kot vlho isto okrepčilo, ki je pa cenejše in brez škodljivega up-liva. Seveda se je trebar na to naVaditi. Vino je alkoholna pijača. En liter vina, ki ima devet stopinj, vsebuje devet centilitrov alkohola, ki so isto-vredni z 18 centilitri ruma. En liter vina vsebuje toliko alkohola kot dva velika kozarca ruma, in čeprav je razredčen alkohol manj nevaren kot koncentriran, je ravnotako strup, strup za jetra, strup za živčev-je. •
Koliko je otrok bolnih in radi tega nesrečnih samo zato, ker njih oče pije dva do tri litre vina na dan, ki jih smatra za neškodljive in celo potrebne z asvoje težko delo.
Maksimum vina, ki si ga sme
dovolit delavec-težak na dan, je
"t>? ' -i ■>.-. ,,
en liter. Nihče ne more iti preko tega litra, ne da bi mu to škodilo, in prebavljalni organi marsikoga ne prenesejo niti litra. Kdor ima navado piti več kot to množino dan za dnem, ima telesno ali duševno manj vredne otroke. Mislim, da ga ni na svetu zdravnika, ki bi si upal reči, da pretiravam.
Ne rečem, da nihče ne sme piti vina, trdim pa, da je vino luksus, ki sicer ne škodi v majhnih količinah, ki pa je za ljudi, kateri nimajo preveč denarja, vsekakor mnogo predrago in je torej v njih interesu, da ga ne pijejo,
.......o-
IZJAVA.
Irwin, Pa. — V "Prosveti" je bil dne 24 avgusta in v "Glasilu K. S. K. Jednote" dne 26. avgusta priobčen dopis izpod mojega peresa, v katerem je bilo naznanjeno, da je za vedno zaspala Frances Hren. Ker tretji odstavek ne odgovarja popolni resnici, naj bo na tem mestu popravljeno, in čitatelji naj upoštevajo, da je bila pokojna Frances Hren z vsem preskrbljena po njenih sinovih in hčerah. To mislim, bo zadostovalo prizadetim. Jernej Kokelj.
JAVNA ZAHVALA.
Podpisani se tem potom lepe zahvaljujem g. Dr. M. F. Omanu, slovenskemu zdravniku v Clevelandu, ker je pronašel vzroke moje bolezni in me tudi ozdravil. Jaz sem hodil že zadnjih 12 let k raznim drugim zdravnikom, pa mi niso nič pomagali; zdaj sem pa hvala Bogu zopet zdrav; za kar gre vsa hvala in priznanje Dr. Omanu. Jaz ga vsled tega priporočam tudi drugim ljudem, ker je v resnici dober zdravnik.
Anton Oswald, Član dr. sv. Vida, št. 25 KSKJ. Cleveland, O., 2. oktobra, 1925.
(Advertis.)
In vendar nekaj pomeni!
Masa površine zemlje, kjer mi živimo, tehta 1,311,000 bilijon bilij. lb. Če hočete to številno pravilno zapisati, morate dodati k 1,311,000 še dvajset ničelj. Če vi torej tehtate 10, 160 ali 200 funtov, kaj to pomeni v teži za našo mater naravo? Vi ste manj kot malenkostna ničla in vendar to nekaj za vas pomeni. Življenje je sladko, dasiravno je v zvezi z neprestanimi nepriTikami; vsakdo bi rad živel kar najdalj časa mogoče. V tem si ne za-morete izbrati boljšega življen-skega spremljevalca, kakor je znano Trinerjevo grenko vino. Čim manj želodčnih neprilik, tem dalje življenje. Trinerjevo grenko vino izčišča vaš želodec in črevesje; dšje vam zdrav okus, sladko spanje in telesno moč. Vaš lekarnar ga ima v zalogi. Mesec oktober rad donaša prehlad in kašelj; torej imejte doma pri rokah Trinerjev Cough Sedative. Ako teh zdravil ne morete dobiti v vaši bližini, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, 111. (Advertis.)
-
PREJELI SMO
Družinsko pratiko
za navadno leto 1926.
Ker smo jo prejeli le gotovo število, opozarjamo naročnike družinske pratike, da takoj sežejo po njej, dokler v zalogi ne poide. Letošnja pratika je za^ nimivo urejena in je nekoliko večja kot lanska. Stane s poštnino vred 25 centov. Naroča se od
Knjigarne AMERIKANSKI SLOVENEC,
11849 W. 22nd St„ Chicago. 1U.
JOS. KLEPEC, JOLTET, ILL. Insurance — Real Estate — Loans 107 Chicago St Phone 576« \ 2196E-. IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIllinilllll
ZAHVALA.
Bogu Vsemogočnemu je dopadlo poklicati iz naše sredine, našega ljubljenega očeta in soproga
Matija Hrastar
ki je preminul dne 18. septembra ob 5. uri popoldne in se preselil v boljšo domovino, kjer ne bo tuge in trpljenja kakor ga je užival tukaj in posebno nekaj zadnjih let, v katerih je bil le napol zdrav in pol bolan. Žalostnim srcem naznanjamo to teško zgubo nam dobrega očeta in gospodarja, soproga in oskrbnika, katerega sedaj ni več med nami.
Vsem onim našim prijateljem in znancem pa, kateri ste v tem kritičnem času bili z nami in ste nam skazovali vaše prijateljstvo in naklonjenost v vseh ozirih, ki ste nam izrekali sožalje, donašali cvetlice, njega na mrtvaškem odru obiskovali in zanj molili za večni mu mir, pa naj Bog vam stotero poplača vse, kar ste storili v ta blagi in dobri namen. V žalostnih urah nam je bila velika tolažba, ker ste nas vi tolažili z vašo navzočnostjo in darežljivostjo v pokladanju svežih cvetlic v znak vaše ljubezni in prijaznosti.
Med cvetlicami darovanimi smo opazili imena družin: John Hrastar, John Tomažič, Mr. in Mrs. Frank Košak, nadalje družine: Fr. Tomic, Jos. Golob, L. Seme Frank Golob, Anton Marti hčič, Frank Kromar, Joe Kraje; in posamezniki: Frank Brule, August Brunswik, Josephine Petrovčič, Frances Veljak, Rudolf Hrovat, iz tovarne so poslali od Richman Bros. venec, potem društvo sv. Vida, št 25, K. S. K. Jednote, in od društva Woodman Camp, nadalje družini Švigelj za vso čuječ-nost in pomoč že prej in v času smrti in pogreba, darovali so še nadalje Frank Jenskovič, družina/Drenšek, Fr. Cerne, Geo. Marmolič, Jim Slapnik. Zahvala društvom za spremstvo pri pogrebu: društvu sv. Vida in Woodman, društvu Lira za petje. Zahvala Rev. Ponikvarju za cerkvena in pogrebna opravila, tako tudi pogrebnemu zavodu Grdina in Sinovi za oskrbovanje pogreba povsem v popolnosti.
Tudi onim, kateri so prišli z avtomobili na sprevod, smo iz srca hvaležni. Vsem naj bo po naši zahvali plačnik Bog za vsa vaša dela, nam skazana v teh dnevih naše težke usode. Ostanemo vam za vedno hvaležni:
Marija Hrastar, soproga.
Marija, Anna, Joseph ina, Elsie, hčere. Cleveland, 0.1 30. septembra, 1926.
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
KaiolUto Joda«* v UnteH država*
Izhaja
UwriaiiNi hi nmmmi
•117
^ CMVVUNO, QUO.
OFFICIAL 0KGA1* of the
GKAND GAKNIOLIAlf SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STAES OF AMERICA. - i by and ia the interact of tko loaned erery Wertntodsy.
OFFICE: SI 17 it Clair Are.
Telephone: Randolph 3812.
CLEVELAND, OHIO
Jednota
Uetano»Heaa v Jolietu, I1L doe 2. aprila 1804. hikorperlraaa v JeBot*.
državi Illinois, dne 12. lanuarija, 188«. GLAVNI URAD: 1884 N. CHICAGO ST, JOUR, ILL,	,
Colventnoet aktivnega oddelka znala 10028%; solventneot mladinskega oddelka znaia 124.18%.
Od ustanovitve do 1. septembra 1925, znaša skupna izplačana podpora $2,586,117. _	GLAVNI URADNIKI:
davni predsedniki Anton Grdina, 1053 East 62nd St, Oevolaad, < L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave, Pnekle, Cain.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mim.
III.	podpredaed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave, BwIijih. Win Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, DL
Psoioini tajnik: Steve G Vertin, 1004 N. Chicago St, Jailot, UL Blagajnik: John Grabek, 1012 N. Broadway, Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St, O. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grshek, R. 303 Amor. 800 Grant St at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOSa Frank Opeka, 28—!0th St, North Chicago, I1L John Jerick, 1848 W. 22nd St, Chicago, 111. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Clevelend, Ohio. Martin Sknkle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. sterbentz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. Martin Kremeeec, 2004 Coulter St, Chicago, I1L Frank Trempoah, 42—48th St, Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBORI ""
John Decbman, Box 828 Forest City, Pa. obn Mnrn, 42 Haileck Ave, Brooklyn, N. T. John Botkovieh, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo.
•UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTB": Ivan Zupan, 8117 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628.
Vsa piama In denarne zadevo, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo ne glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, III, dopise, drnitveoe vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa aa "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
U URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA.
javnost žaljiv na sv. Stolico in sv. Odeta na tik način, da bi motal biti človek, ki je vse to pisal, že dolgoletni odpadnik. Meni se je stvar zdela sumljiva; pisal sem za pojasnila na do-tično društvo, od koder se je glasil ta dopis. Ono društvo je |>oslalo oster protest; zaslišalo je članico, ki »je izpovedala, da ona ni tako pisala, kar je priobčil "Glas Naroda." Tudi sama je v "Glaailu," št. 27 javno odgovorila, da je oba dopisa pisala v lepem tonu, brez vsakih žaljivk. Jaz sem bil o tem tudi sam |>opolnoma prepričan, da kaka članica naše Jednote ni v celoti »nega dopisa naredila; zato sem takoj obsodil urednika "Glas .Naroda," da je oni dopis po svojem predelal. Zdaj pa hoče imeti za tako hudobno delo še nagrado?! Ce bo napram meni pisal ša tako* naprej, bo dosegel še večji potez, saj njegovih ma-hinacij nihče ne vpošteva, ker so zlobnega namena. Mi bomo od sedaj naprej "Glas Naroda" še bolj ignorirali; to naj mu bo naš zadnji odgovor! Res, škoda bi bito naših kolon za njegovo ime! To, kar smo mu za enkrat posvetili, naj bo, ker je tako prosil za nagrado; zdaj pa ne bo dobil od nas nobene vrstice več, ker je ni vreden. Naj le stoka in javka, kolikor se mu poljubi; naj prepeva svoje stare pesmi napadov do groba; mi vemo, da bo vsega enkrat konec. Mi hodimo lahko brez njega naprej do našega cilja in zmage. Z "Glas Narodom" nima naša Jednota ničesar opraviti in ne naše Jednotino gladilo. Naj bodo torej tudi pri "Glas Naroda" toliko uljudni, da se ne bodo več ob nas dregali.
Članstvo K. S. K. Jednote pa tem potom opozarjam, na tole: Zgoraj imenovani "Glas Naroda" se hvali, da ima on pretežno večino na svoji strani; od vas piše, da z "Glas Narodom" simpa-tizirate, da ste proti mojemu idejalu; da' ste njemu naklonjeni. Bratje in sestre! Bodite odkriti in nikar se ne bojte resnice javno pokazati in povedati. Ce je to resnica, s čimur se baha "Glas Naroda," prosim povejte, Če se* vam morda godi*pod mojim fcredsedništvom pri Jednoti kaka krivica; to mi takoj vsi prizadeti brez izjeme nazijpnitk Nikar se ne bojte; nič zalega vam ne bom storil; še hvaležen vam bom; morda vam bom pomagal in vas rešil tega, kar vas sedaj tlači in žene h "Glas Narodu," kakor se hvali on. Dvema gospodoma pa ne morete služiti. Ako sem jaz vam na potu pri Jednoti, se to lahko pomaga, ako so vam pa pri "Glas Naroda" več kakor so pravice in pravila naše Jednote, potem vam pa jaz ne morem pomagati; radi vas in radi "Glas Naroda" naša Jednota ne bo dobila še drugačnega perja, vsaj še en čas ne! Zato pa vas prosim, da ste dostojni v vaših skrivnih dopisih, če jih sploh kdo pošilja "Glasu Naroda?" Imate "Glasilo" na razpolago. Jaz vam obljubim, da bo urednik priobčil vsak vaš dopis, četudi bo najhujši napad na mojo osebo; pridržal si bom samo pravico za odgovor. Cemu bi hodili drugam, ker imate svoje glasilo? Zakaj bi delali greh in sovraštvo? Do danes Še ni bil zavrnjen noben dopis pod mojo vednostjo. Le povejte, kar vas teži; jaz vam
v KONČNI ODGOVOR "GLAS NARODU" IN POZIV NA
1 Članstvo k. s. k. jednote.
Ker se stvar tiče mene, kot glavnega predsednika in . neke članice, obdolžene, da je pisarila v "Glas Naroda," si jemljem pravico, da na to odgovarjam uradnim potom v "Glasilu" vsem onim, ki se za to toliko zanimajo.
Namen mojega odgovora je ta, da zve članstvo resnico \n da dobijo napadalci zasluženo nagrado, za katero se poganjajo in vprašajo.
Sicer nerad jemljem prostora v "Glasilu," ker je dovolj pre-potrebnega drugega gradiva; vendar tudi ne morem pustiti, da bi ne odgovoril onim, katerim je naša Jednota toliko napoti in tak trn v peti.	' **•
Mnogi mogoče ne slišijo radi ostrih odgovorov; tudi meni ni to prijetno delo; še manj pa, da bi jaz katerega napadal; braniti pa smem in posebno še, ker mi ni treba sebe braniti, pač pa braniti ugled naše K. S. K. Jednote in njenega člaifttva. Tukaj ne gre za mene, kot osebo; gre pač za mene kot glavnega predsednika. Gre za to, da se zastavi in zapostavi moj ugled in delo nri K. S. K. Jednoti, ki je uredniku pri "Glas Naroda" tako na koncu očesa. Sicer ne vem, zakaj jih K. S. K. Jednota tako zanima; zakaj se tako ženejo zanjo in posebno še sedaj, odkar sem postal jaz glavni predsednik?
Silno si prizadevajo, da bi mene, kot Jednotinega predsednika ugonobili v javnosti in delo napredka zavstavill. Pa je vse zaman — naj nas napadajo ali pa hvalijo, vseeno je, kakor da bi mali kužki na luno lajali. Mi gremo svojo pot lepo naprej! Vseeno pa take bedarije in napade mi ne bomo kar tako zadovoljno in vdano nosili na naših ramah, dokler se istih lahko ctresemo. Vsake stvari je enkrat konec; mi tudi hočemo, da bodo Glasnarodovci to opustili, kajti če niso mogli dosedaj s svojimi plitvimi napadi še ničesar doseči, najbrž da ne bodo tudi v bodočnosti. Vse so že poskusili, pisali in zavijali, dopise potvarjali; pa vse to jim ni rodilo nobenega uspeha; torej se jim tudi sedaj ne izplača robantiti več nad nami; mi se bomo zmenili toliko zanje kakor luna na kužeka. To je vse, kar je za take" liberalce najboljši odgovor.
In ker pa vprašajo za obljubljeno nagrado, je pa potreba, da se jim jo da. Nagrado so pa tudi zaslužili za toliko kolon pisarenja, ki so jih porabili za našo K. S. K. Jednoto. Ako bi oni vse to vporabili za človekoljubje, kar so porabili papirja za osebno sovraštvo napram meni in pa za sovraštvo napram katoliški Jednoti, bi gotovo storili nekaj velikega. Ker pa so to delali iz zgolj le iz golega sovraštva, da škodijo, jih pa za nagrado prav pošteno obsojamo.
Mogoče ni vsem znano, prav za kaj da se gre. Kdor jih ne zasleduje, ta ne more vedeti, in tak jih tudi ne more poznati v dno srca. In radi tega bi se morda dobil kateri član ali članica, da bi jim tega, kar pišejo na zvite načine, ne prišteval v zlo?
Kar pišejo proti meni kot oseba, to naj nobenegh ne zanima ;meni je to vseeno; od takih hvale ne potrebujem in se tudi za sebe ne potegujem. Gre se pač za Jednoto in katoliško prepričanje. Gre se za to, da zvemo, če je ona članica res vse tako pisala v "Glas Naroda," vsled česar so v imenu neke naše članice hoteli sramotiti naše katoliško prepričanje, sv. Odeta itd.?
Ker so tako rodoljubni in ker vedno iščejo, kje bi natli kaj maščevanja nad Jednotinimi uradniki ali pa nad našim verskim prepričanjem, «o torej iapoelovali neki dopis, ki je bil na-
bom dostojno odgovoril kakor bom vedel da je prav.
Očitalo se je nam od naprednjakov in "Glas* Naroda," da smo tirani. To je velika laž! Tako morda delajo pri drugih brezverskih Jednotah. Pri nas je bratstvo in ljubezen. Mi se borimo samo proti enemu: proti brezverskemu prepričanju. In tudi teh ljudi mi ne sovražimo, pač pa le obsojamo njih krivično prepričanje,*s katerim v naše vrste zanašajo strup odpadnikov. In ako se kateri drugi izmed nas zavali med one, je morda tepen zato ,ker je med njimi; in kdor se zaganja na nas, da bi nas poniževal, proti temu se bomo mi združeni tudi v bodočnosti bojevali in upirali. Mi se ne brigamo za druge, mi branimo svoje! Mi vse kličemo v naše vrste; mi spoštujemo vse naše dostojne ljudi. Mi vemo, da je na primer več tisoč naših dobrih katoličanov v S. N. P. Jednoti; mi te Jednote ne preziramo; preziramo pa tako diktatorstvo, kakoršnega ima omenjena organizacija. Dolžnost bi bila naše K. S. K. Jednote, da bi posegla vmes in da bi posredovala in branila pravice svojih katoli ,ških bratov in sestra, katerim S. N. P. Jednota krade versko svobodo. Take stvari mi vedno in povsod obsojamo in prezira mo, ker jih sploh odobravati ne moremo.** In kako se nas ravno od te strani napada, da smo tirani?! Da držimo svoje članstvo v sužnosti?! To je laž! Tako delajo drugod; to so pokazali na zadnjih zborovanjih S. N. P. Jednote. Sivi starček in starka, katoliški mož in žena se morajo zjokati nad takimi tira ni; nad takim diktatorstvom. Vsa leta so plačevali, vsa leta se jim je-obetalo Versko svobodo; zdaj so pa ponižani in zaničevani me dvami, kot bi bili izvržek ljudstva, ker kažejo svoje versko prepričanje, ker pravijo, da so katoličani. Kje je torej svoboda? Vse je sama prevara. Kdo se bo zanesel na ohljube takih ljudi? Komu naj narod zaupa?
Člani in članice K. S. K. Jednote. Ali nismo mi srečni, da imamo našo dobro mater K. S. K. Jednoto? Ali ni pri nas največ in najlepše svobode? Ali ni pri nas največ in najlepšega bratstva? Da, mi bomo šli vedno po tej poti naprej. Mi bomo samo eno obetali; nič ne bomo pridejali in nič odjemali. K. S K. Jednota je kraljica miru, vkljub temu, da so že vse poskušali, da bi ga nam skalili. Pa dokler bo tista pretežna večina na naši strani, katero si osvoja "Glas Naroda," da je na, njegovi strani — še ne bomo šli rakom žvižgat!
K sklepu naj omenim še tole: "Glas Naroda" bi rad z onim neopravičeno zahtevanim stotakom pomagal slepim vojakom domovini. Cemu jim pa ne pošlje onega tisočaka, katerega je že pred več leti obljubil za Slovensko Zavetišče izdajatelj in lastnik "Glas Naroda?" Cemu ne pošlje predsednik odbora Zavetišča vse one tisočake, ki so bili nabrani za Slovensko Zavetišče slepcem v Ljubljano, saj z Zavetiščem ne bo nič! To bi jaz rad vedel, ker sem tudi nekaj za Slovensko Zavetišče prispeval.
ANTON GRDINA, glavni predsednik K. S. K. Jednote
.	%Au ^Ibcc
Icfiii JvT.uat. Mnxa.taf WYtcUx	&ia&<nttl(?ykvu<:
K^v^Ut^-CxvvutcWAu SfovcutAit^xtforfic	cf
.^i^tjeomc u'o\omc .Ml tv oucvivc v. of >(ofij "JtAi, f^tmfrttj
p v^eupv
vucvixa
\ It v\ I* i (it |tt \ jJ Jctt {	i tC5 5 fc £vj dv t(Wuv it jfj auV Ait
frfitCti 30>totVc (jjci
.4i**?*' sit t *
c w\ttuat h it vn

WW
/

tudi Father Oman, duhovni vodja K. S. K. Jednote Father Zakrajšek iz Chicaga, sobrat Anton Grdina s soprogo in še nekaj drugih Amerikancev. Bilo je pred cerkvijo po deseti maSi, ko je iz Ljubljane došli g. Pire, načelnik Zveze Orlov nas Amerikance pozdravil in se jim zahvalil za obisk. Ko je g. Pipe končal svoj govor, potem pravi Mr. Grdina:
"Jaz se mu moram tudi zahvaliti!"
Nato stopi žandar pred njega in ga vpraša:	,
"Ali imate dovoljenje od glavarstva; drugače ne smete imeti shoda na prostem?" Mr. Grdina je na to rekel: "To jii noben shod. Dobro, gremo pa v mežnarijo!"
Zandar mu nato odgovori, da v mežnariji lahko govorijo.
Tako je bilo in nič drugače; da bodo znali zagrizeni hinavci, da bo vedel "Glas Naroda" in chikaška koklja s kremplji. Naj torej to zadostuje onim v pojasnilo, ki narobe govorijo. Frank Suhadolnik, Borovničan, član K. S. K. Jednote 1038 McAllister Ave. North Chicago, I1L, 1. sept., '25.
STATISTIKA O SLOVANIH.
Pet slovanskih držav v Evropi ima danes nad 135,000,-000 Slovanov, in sicer Rusija 90,000,000, Poljska 22,600,000, Jugoslavija 10,162,000, Ceho-slovaška 8,6000,000 in Bolgarska 3,500,000.
V	nemških državah je nad 2,000,000 Slovanov in približno ravno toliko jih je v latinskih državah. Na Nemškem je nad 100,000 Jugoslovanov.
V	neslovanskih državah je 2 odstotka Rusov, 9 odstotkov Poljakov, 7 odstotkov Jugoslovanov, 18 odstotkov Bolgarov in 5 odstotkov Cehoslovakov.
Slovanske dežele imajo vsega skupaj 163,600,000 prebivalcev m površini, 5,400,000 štirjas-kih kilometrov, kar pomeni, da imajo Slovani 55 odstotkov površine vse Evrope. V slovanskih državah je nad 12,000,000 Nemcev.
Dosedaj smo govorili le o Slovanih, kolikor jih je v Evropi. Toda na vsem svetu je mnogo več Slovanov. Na primer vseh Rusov na vsem svetu je 114,000,000, vštevši 13,000,-000 Rusov, ki živijo v Aziji. Vseh Poljakov na svetu je 24,-000,000; Jugoslovanov 10,800,-000, Cehoslovakov 11,500,000 in 3,700,000 Bolgarov.
Ta statistika dokazuje, da so Slovani najmočnejše pleme v Evropi.
Kakor zadnjič obljubljeno, prinašamo danes na tem mestu posnetek važne listine, katero sta nedavno prinesla iz Rima duhovni vodja in glavni predsednik naše K .S. K. Jednote. Ta slika nam predstavlja krasno diplomo, katera visi sedaj v glav-nem uradu K. S. K. Jednote v spomin, da se je povodom svetega leta 1925 sv. Očetu v Rimu poklonila tudi naša podporna organizacija po gorioznačenih dveh glavni* uradnikov. Pod angleškim besedilom, ki znači poklonitev pred sv. Očetom je v latinščini označen apostolski blagoslov za vse Članstvo naše Jednote. Rev. Oman in predsednik brat Grdina sta bila še z nekaterimi drugimi slovenskimi romarji iz Amerike v avdijenci p r sv. Očetu dne 17. julija, 1925.
Eveleth, Minn. — Mr. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. Jednote, Cleveland, O. — Cenjeni mi sobrat in predsednik: Dobrodošli 'zopet v našo sredino, vam kličem in: Bog vas Živi še na mnoga leta!
Od vseh strani se hudourniki zaletavajo v vas, oziroma v nas vae, s tem -mislim vse glavne uradnike in vse članstvo K. S. K. Jednote, ker upam, da stojimo vsi kot en mož (žena), z vami vred za načela slovenskega katoliškega naroda in K. S. K. Jednote in to 100 procent-no!
Spoštovani sobrat in predsednik, čital sem krasne govore, katere ste imeli vi in Father Oman in sobrat Josip Zalar v South Chicagu, 111. Mislil sqjn si: "O, ko bi še jai mogel sedaj tam biti!" Upam, da bodo isti govori obrodili obilen sad za slovenski katoliški narod in K. S. K. Jednoto. Nasprotniki bijejo po vas in po vašem podjetju; a najbolj bijejo sami sebe, ker že gredo rakovo pot; kajti resničen je pregovor: "Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade!" Izvanredna kampanja je ma-
lo bolj počasna radi slabih delavskih razmer; a vseeno smo dobili tukaj v Minnesoti novo cvetko, Žensko društvo Marije Pomagaj, št. 196 v Gilbertu in tudi liekaj novih članov pri ostalih društvih. Upam, da dobimo še par ženskih društev v kratkem času, ker naše geslo se naj vedno glasi: "Naprej, za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto!"
K sklepu vas še enkrat pozdravljam in vam ponovno kličem : Dobro nam doš)i pod našo zvezdnato zastavo! Bog vas živi! ; Mattin Shukle,
V POJASNILO.
Ta moj dopis naj služi kot malo pojasnilo glede zadeve ameriških rbmarjev na Žalostni gori pri Preserju z dne 26. julija t. 1. O tej aferi so časopisi pisali veliko, kar ni bilo res, in še več in.od predsednika naše K. S. K. Jednote, sobrata Antona Grdina. Jaz sem se tudi istočasno mudil v starem kraju; bil sem omenjeni dan tudi na Žalostni gori; to je bilo letos na Jakobovo nedeljo. Tedaj nas je bilo na Žalostni gori več Amerikancev; med temi je bil
Evropske armade po vojni s številom prebivalstva.
Vključno častnike šteje francoska armada 760,500 mož, ruska 698,500, angleška 593,000, rumunska 193,000, italijanska 188,500, jugoslovanska 152.000, čehoslovaška 150,000, belgijska 11 J,000, nemška 100,000, armade vseh drugih držav 277,-000. Lahko se torej vidi, katere so najjačje evropske vojaške države. Se bolj se vidi razmerje, če primerjamo število vojaštva s številom prebivalstva. Enajst največjih evropskih držav šteje 405 milijonov prebivalcev.
Krojaški račun iz 17. stoietja.
Leta 1680 je krojaški moji ster Gottlieb Wegener poslal splošno spoštovani Kristini Lo-beeken sledeči račun za obleko: "Gospodični Kristina Lobe-cken umeril obleko 5 grošev, potrebne dele za nabrano krilo sošil 7 grošev, jopo natančno naredil po meri p rs, ram in rok, 8 grošev, za svilo izdal 4 groše in za bombaževino 7 grošev. Obleko po dogovoru oddal, prosim za poravnavo tega krščan-sko-poštenega računa, ki znaša 31 grošev. Gottlieb Wegener, krojač za visoko plemstvo in tudi za navadne meščane."


'glasilo k. S. k. jednote," 7. oktobra', 1925.
J .n" i jii n i^I * ii i j , ■ . i

GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE
-aSSS.^0 ^ T
Naslov oredaiitva
Bar. j, J.
U41 K. sfth 8t Cleveland, Ohio,


; .1-7. - v - - . - v.


OFFICIAL ORGAN of the JUVENILE DEPT. ot K. S. K. J. (G. C. S. UJf ff"* Weioaoday in the Moath. Editor'. Addrana: Rov. j. j. Q«aa. SMT E. Mih SC Cleveland. Ohio.
NOVO PRISTOPU
meseca avgusta, 1925.
K društvu sv. Štefana, Chicago, IU., 13597 John W. Gra-dišar, 13598 Amalia Terselich, 13599 Jennie Terselich, 13600 Frank Majcen.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., 13539 Marcelon Tezak,^ 13540 Marko Težak, 13541 Edward Težak, 13542 Agnes Brula, 13543 Rose Brula, 13544 Stefan Brula, 13545 Mary Matjašič, 13546 Sophie Matjašič, 13547 John Matjašič, 13548 Anna Matjašič, 13570 Barbara Matjašič.
K društvu sv. Janeza Krst-nika, št. 11, Aurora, 111., 13549 Eva Jeraj, 13601 Josip Zupančič.
K društvu sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., 13573 Edmond Zalar.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas Oity, Kans., 13608 Jack Lisac, 13609 Drago-tin Lisac, 13610 John Lisac.
K društvu sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., 13574 Elizabeth Piki.
K društvu sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., 13621 Anna Graham.
K društvu s v. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., 13615 John Lisizza, 13616 James Lisizza, 13617 Ernestine Lisizza, 13618 Albina Lisizza, 13619 Elsie Lisizza, 13620 Emil Lisizza.
K društvu sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, I1L, 13550 Alvin Ogrin, 13551 Frank t Kozina, 13552 Frances Setničar,' 13553 Albert Zore, 13554 Leo Rems-gar, 13555 Ludwig Remsgar.
K društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngtown, O., 13575 Helena Baič, 13576 • Barbara Baič, 13577 George Andrašek, 13578 Josip Andrašek, 13579 William Andrašek.
čič, 13585 Vilma Sečen, 13586 Viktor Sečen, 13587 Albert Sečen, 13588 Joseph Sečen, 13589 Andrew Spudič, 13590 Joseph Kalčid.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 13566 Anna Brian.
K društvu sv. Ane, št. 170, Chicago, 111., 13567 Joseph Per
sa.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O., 13594 Albert M. Hočevar, 13595 Betty Jane Kmet, 13596 Jennie Kmet.
K društvu Marije Vnebovzetje, št. 181, Steelton, Pa., 13568 Katherine Kaurič.
K društvu sv. Helene, št. 193, Cleveland, O., 13569 Anna Lu-kanc. . / JOSIP ZALAR, glav. tajnik. -o—— %
Iz Janezkovih mladih let.
(Piše Oorniski)
Novi gospod in Janezek.
Hribniki dolgo časa niso o ničemur drugem govorili kakor o novem gospodu. Na polju in na cesti, doma in v gostilni je bil to stalen predmet njihovega razgovora. Eden je hvalil njegovo pobožnost, drugi njegovo ponižnost, tretji njegovo ra^ dodarnost, prijaznost itd. Goreči duhovnik se je tudi res takoj z vso apostolsko vnemo lotil dela v svojem vinogradu in začel orati in okopavati in obrezovati ter tako pripravljati v srcih in dašah svojih župlja-nov rodovitna tla za seme krščanskega življenja. - Skoraj vsako nedeljo, ko je imfel svojo cerkveno občino pred seboj, je svoje poslušalce presenetil z novim svetom in priporočilom za povzdigo verskega življenja. Neko nedeljo po pridigi je ozna-
tako bilo, kot tisto nedeljo, ko je Janezka slišala prvič v cerkvi gOvoriti.
A gospod Dominik je imel še druga vprašanja, ne samo iz pridige.
"Kdo je bil ta teden kak delavnik pri sveti maši?" Vsi tiho, nihče se ne gane.
Nato pa je gospod Dominik govoril svojim mladim ovčicam o dobrem Pastirju, x ki se vsak dan daruje za svoje ovčice na oltarju pri sveti maši in ki želi in pričakuje, da se njegove zveste ovčice vdeležujejo te daritve.
S kratko molitvijo in Marijino pesmijo gospod Dominik zaključi prvi mali nauk, ki se je odslej na tak ali podoben način ponavljal vsako nedeljo in praznik.
Tako sta Janezek in gospod Dominik postala prijatelja in ostala prijatelja do — danes.
Molitev uboge deklice.
Ljubi Bogec, prosim Te, Jezušček premili: mene, uboge deklice, milostno se usmili.
Moja ljuba mamica hudo je zbolela; če umrje, — revica, kaj bom jaz počela? \
Zdravje ji podeli spet, da bi kmalu vstala; da me bode božala, zopet kruha dala.
Lucijon (t Murn-Aleksandrov) : SLAVKO GRE V NEBESA . . .
nil novi gospod: "Ob nedeljah K društvi Marije Pomagaj, popoldne po večernicah naj šol-št. 78, Chicago, IU., 13602 ski otroci ostanejo v cerkvi! Frank Pintar, 13603 Elsie Krek. (Tudi odrastli lahko oWanete."
' K društvu Marije Sedem Ža losti, št. 81, Pittsburgh, Pa., 13580 Marija Krošel, 13581 Edward Krošel, 13582 Edward Mi-helic.
K društvu Friderik Baraga, št 93, Chisholm Minn., 13611 Ana Robnik, 13612 Margaret Robnik.
K društvu sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale. III., 13556 William Kokal, 13557 Mildred Ko-kal, 13558 Anna Kokal, 13559 John Kokal, 13560 Erne Kokal, 13561 Dorothy Kokal, 13562 Frančiška Kokal.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain,,O., 13563 Margaret Krištof, 13564 Edward J. Koz j an, 13565 Edward Pogorelz, 13591 Rose M. Hribar, 13592 John Muc, 13593 John Zaletel.
K društvu sv. Ane, št. 120, Forest Cify, Pa., 13606 Margaret Janežič.
K društvu sv. Ane, št. ,127, Waukegan, m., 13607 Matilda Pirman.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca, št 131, Aurora, Minn., 13614 Louis Mihelich.
K društvu sv. Valentina, št 145, Beaver Falls, Pa., 13604 Anna Berkič, 13605 Helena Ber-kič.
K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., 13571 Mary Tarandek, 13572 Rozika Taran-
dek.
K društvu Marije Magdalene, št 162, Cleveland, O., 13613 Lillian Kožel.
K društvu sv. Mihalja, št 163, Pittsburgh, Pa., 13583 Bara Spudič, 13584 Franca Kal-
Ko se je tisto nedeljo popoldne gospod Dominik — pod tem imenom je postal kmalu znan daleč okrog — po litanijah vrnil od oltarja v zakristijo in je cerkovnik pogasil sveče pri oltarju, ni sel razen par fantov in mož skoraj nihče iz cerkve; vse je čakalo, kaj bo danes novega. Iz zakristije pride gospod Dominik, visok, vitek, z beretom v rokah, nazaj-pred oltar, poklekne na desno koleno, vstane in se vstopi pred otroke, ki so čakali pri obeh stranskih oltarjih na moški strani pred oltarjem sv. Jožefa dečki, na ženski strani pred oltarjem sv. Antona pa deklice. Gospod jih prijazno pogleda in vpraša:
"No, kdo ve, kaj je bila danes pridiga?"
Vse molči. Kdo bo v cerkvi govoril, si mislijo stari in mladi, v cerkvi sme samo gospod Dominik govoriti.
"No, kdo ve ?" vpraša gospod še enkrat. Tedaj s« dvigne Ja-nezkova roka iznad glav pred oltarjem sv. Jožefa in gospod Dominik pravic
"Ti veš? No, le povej, nič se ne boj!!
In nekoliko boječe, a razločno pripoveduje Janezek:
"O dobrem pastirju Jezusu in o njegovih ovčicah."
Se več vprašanj ic dopoldanske pridige je sUvil gospod, a samo Janezek je znal na vsa vprašanja odgovoriti.
Ljudje so stikali glave in <Jrug drugemu pripovedovali, kdo je ta, ki vedno odgovarja. Janezkova mati pa je pozneje povedala, da ji še nikoli ni srce
Ne bodem in ne bodem jaz dalje več doma, ker huda je, prehuda ta moja mačeha . . .
Od »doma moram iti, zdaj je že zadnji čas! In kar po cesti bova šla kužek in pa jaz.
Ta cesta pelje k teti, od tam se gre v goro, z gore pa gor v nebesa pač daleč več ne bo . . .
In vem, da kar od tamkaj podali mi roke umrla bodo mati, saj doli zro na me!
Pri njih še babica je, ki tudi ne pusti, da njenemu se Slavku tako hudo godi . . .
Cuj ho, le urno, kužek, takoj odideva! Saj pot precej bo dolga tja gori do neba . . .
-o- w
De Amicus
Ljubezen do ubožcev.
Dati življenje za lastno domovino, kakor je je dal lom-bardski deček, je velika in lepa čednoat, toda, sinko moj, tudi malih čednosti ne smeš zanemarjati. Ko si danes zjutraj na povratku iz šole stopa! pred menoj, si šel mimo uboiice, ki je držala na kolenifc slabotnega in bledikastega dečka ln ki te je prosila miloščine. Ozrl si se nanjo, dal ji po nisi ničesar, če* prav si imel nekaj denarja v žepu. Pomni sinko 1 Ne navadi si iti brezbrižno mimo revščine, ki steguje roko. in ie manj mimo matere, ki prosi za svojega otroka. Pomisli, morebiti je bil tisti deček lačen,.pomisli n« togo tiste uboge matere. Predpči si stofc in jok svo-
je matere, če bi ti morala po-reči nekega dne: "Henrik, danes ti niti kruha ne morem dati. Kadar jaz stisnem milodar beraču in mi ta reče: 'Bog blagoslovi tebe in tvojo družino!' ti ne moreš umeti sladkosti, ki mik jo povzročajo v srcu take besede, in ne hvaležnosti, ki jo občutim napram ubožcem. Zdi se mi1 v resnici, da vas mora taka želja dolgo ohraniti pri dobrem zdravju, zato se vračam domov zadovoljen in si mislim: 'O, ta ubožec v mi je dal več, kakor sem mu jaz podaril!' Glej, da bom i jaz kdaj o tebi slišal tak dober glas, ki si si ga sam pridobil: vzemi zdaj pa zdaj kak krajcar iz žepa in ga spusti v roko starčku, ki je brez podpore, v roko otroka, ki je brez matere, v roko matere, ki je brez kruha. Ubožci radi sprejemajo miloščino iz rok otrok, ker jih ne ponižuje, in ker so otroci; ki so Vsega potrebni, njim samim podobni, vedi, da je v obližju šole vedno dosti ubožcev. Miloščina, ki jo izkazuje mož, je dejanje ljubezni, miloščina pa, ki jo deli otrok je dejanje ljubezni in nežnosti; ali razumeš to?. To je tako, kakor če bi iz njegove roke padla hkrati krajcar in cvetka. Pomni, tebi ne manjka ničesar, ubožcem manjka vsega ;#pomni, dočim hrepeniš ti po sreči, zadostuje ubogim, da ne umro. Pomisli, ali ni hudo, da je sredi takih palač in na ulicah, po katerih drve krasni vozovi in v žamet oblečene^ <Jeklice, mnogo mater in otrok, ki nimajo kaj jesti. Ne imeti, kaj jesti, moj Bog! Pomni, da so otroci kakor ti, dobri kakor ti, razumni kakor ti, in da nimajo tudi sredi velikega mesta kaj jesti, kakor v puščavi izgubljene zveri. Zato pa ne pojdi nidar več mimo matere, ki berhči, ne da bi ji dal miloščine. To je vroča želja tvojega očeta."
-o--
Kako se je Jože učil moliti.
Lob-Miliatov.
V bližini Bočna na južnem Tirolskem je živel okrog 30 let star, še neoženjen fant. Pri gospodarstvu sta mu pomagala dva hlapca in ena dekla. Živel bi bil lahko brez skrbi, toda V svoji notranjosti je skrival Jože, kakor so ga imenovali, vedno cele litanije srčnih želja, tako da je imelo 14 svetih priprošnjikov, do katerih je imel Jože posebno zaupanje v vseh njegovih potrebah zadosti posla ž njim. Najbolj značilno pri vsem pa je bilo to, da je pošiljal Jože druge po kostanj v ogenj in se sam brez posebnega truda hotel veseliti zmage. Samo pred eno stvarjo je imel Jože poseben strah, cerkvenega zraka se je najbolj bal. Veli* konočno in nedeljsko dolžnost je sicer natančno izpolnjeval, toda preko tega ni storil ničesar, in naj bi ga bil k temu nagovarjal sovražnik ali prijatelj. Kadar se je nabralo <na njegovem hrbtu že precej pravih ali namišljenih križev in težav, je ob nedotyah po cerkvenem opravilu ustavljal otroke in Btare ženice, češ: "Molite za me!" In ker je temu malo prijaznemu mrmranju privesil še kak denar, so vklepaie pobožne duše vse Jožefove potrebe v svoje molitve. In če je bil uslišan, je vsakokrat zadovoljno povdar-jal: "Da, da, molitev pomaga!" Seveda so morali drugi moliti zarfj.
Nekoč pa mu je prekrižal ra-
čun ljubi Bog, ki se je v ta namen poslužil Rezike, najprid-nejšega in najlepšega dekleta v tistem kraju. V Reziko je bil Jože do ušes zaljubljen in mnogokrat je zapel znano domačo popevko: V mojem srcu pa buhštaba dva, pa je R, pa je a.
Tudi Rezika je imela Jožefa rada, vendar bi ga bila imela še rajši, če bi bil živel globlje in bolj- jedrovito versko življenje. Ko ga je neko nedeljo videla, kako radodaren je v delitvi miloščine, je takoj vedela, da ima nekaj posebnega na srcu, vendar si je mislila: "Le počakaj jaz te bom že naučila, da boš tudi sam molil."
Od tedaj je poteklo osem dni Dobro razpoložen in svest si zmage ter najlepše praznično oblečen je stopal Jože k Reziki, da ji ponudi roko in srce. Niti za hip ni dvomil, da bi Rezika odbila ponudbo. O njeni ljubezni je bil prepričan in če bi morebiti bila vmes še kaka ovira, so jo gotovo dobre duše molitvijo odstranile. Toda . Rezika je rekla "ne," kar naravnost '*ne," ne da bi podala kak razlog. Jože bi bil raji verjel v bližnji konec sveta! Iz-praševal je svojo vest. Pijanec in obiskovalec gostiln ni bil, lahkomišljen tudi ne, dol žnost} kristjana je izpolnjeval, miloščino je bogato delil. Samemu sebi se je zdel popoln, kaj neki fe Reziki palo v glavo? Tudi posestvo je imel ne zadol ženo. Lgova je izdal mnogo denarja, pobožne duše so opravljale na njegov namen devet-dnevnico, sam pa je odšel na božjo pot. Ampak Rezika je zopet rekla "ne." "No, tako za krknjene ženske, ki je izgubila vse možgane, jaz pač ne potrebujem za svojo ženo," se je tolažil Jože, ki 3e je nekaj dni ni več ozrl na dvorišče Reziki-nih starišev. Toda Človeško srce, posebno če je zaljubljeno, je upoma stvar.
Zopet je bila nedelja. Mež-narjev Miha, ki je k službi božji pozvanjal, je danes nekoliko prehitro potegnil za vrv, in tako je Jože izjemoma ujel še košček besede božje. Gospod župnik je govoril o molitvi, priporočal jc tudi priprošnjo molitev, povdarjal pa je, da mora vsak tudi od svoje strani storiti, če hoče biti uslišan in vsak mora tudi sam poln zaupanja priti k svojemu Gospodu. Lenega hlapca, ki si da vedno le od drugih pomagati, tudi Gospod Bog ne mara.
Globoko zamišljen je stopal Jože tistega dne proti domu. "Aha," si je mislil, "torej iz te razpoke prihaja veter, Reziko si moram sam izprositi! No, to je cena, ki je vredna nekoliko truda."
Naslednjega dne se je Jože že ob petih zjutraj izkobacal iz postelje. Slo je težko, tarnal je in jadikoval, a vendar je šlo. Nato se je napotil v dolino proti vaški ccrkvi, in to je ponavljal osem dni. Iz prva si je domišljal, da mu bo cerkveni vzduh škodil, vendar se je polagoma iznebil te domišljije, • najbolj važno je bilo dejstvo — Rezika je bila vedno bolj prijazna, kadarkoli je naletel nanjo. Nekoč mu je celo rekla:
"Jože, zakon je važen in resen zakrament, ki potrebuje molitve in premisleka. Toda zagovoriti se človek ne sme, čez 14 dni lahko zopet povprašaš."
Rezika!" Prevelik občutek sreče je Jožetu zaprl glas. Se
rajši kot doslej je ob delavnikih zahajal v cerkev, pot v cerkev mu je postala tako ljuba in neizogibno potrebna, da je ob koncu štirinajstdnevne pobož-nosti molil: "Ljubi"Bog, jaz ubožec sem si Reziko izprosil. Seveda so ženske muhaste in spremenljive. Pa četudi bi Rezika več ne marala za me, vsakdanje poti v cerkev pa le ne bom opustil. Vse drugačno veselje navdaja človeka čez dan, če ga v Tvojem (menu začnem. Delo gre ložje od rok, povsod čutim blagoslov božji. Cerkveni zrak mi ne škodi, bolje mi gre kakor prej; zapustili so me skoro vsi križi in težave."
Toda Rezika ni več rekla "ne.". V kratkem sta postala srečen zakonski par. In kadar se danes zbirajo okrog njega žena, otroci, hlapci in dekle, da skupno odmolijo zvečer rožni venec, pripoveduje Jože, kako je njega sam Gospod Bog učil moliti.
OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA.
Foreign Language Information Service Jugoaiav Bureau
Četrta noga.
Nek mlad angleški podčastnik, ki se je vdeleževal angle-ško-burske vojske, je pisal svojemu očetu tako-le:
"Ljubi oče! V zadnji bitki z Buri sem prišel ob nogo in ležim sedaj v bolnici brez vsakega denarja. Prosim vas, pošljite mi 50 funtov šterlingov."
Nato mu je oče tako-le odpisal: »
"Moj ljubi sin! Z največjo bolestjo in žalostjo sem bral tvojo nesrečo, ki je pa še tem večja, ker je to že četrta noga, ki si jo po svojih sporočilih izgubil na bojnih poljanah. Denarja ti ne morem poslati, ker ga nimam. Samo to glej, da kmalu ozdraviš in prideš čim preje iz bolnišnice po ostalih ti nogah, ki jih še imaš."
Pogreb bivšega avstrijskega -maršala Con rada.
,Dne 2. septembra popoldne so pokopali na Dunaju maršala Conrada z velikimi vojaškimi častmi. Pogreba se je vdeležila ogromna množica ljudstva. Med venci je vzbujal splošno pozornost venec bivše cesarice Zite, ki je imel napis:
"Cesarica Žita in cesar Oton — hrabremu maršalu."
Tudi predsednik nemške republike Hindenburg je položil venec na krsto svojega vojnega
Šolske otroke bi moral zdravnik pregledati, predno vstopijo v šolo, da se ugotovi, da-li trpijo na kaki hibi, kot so bolne bezgavke (tonsils), adenojdi, slab vid in enako. Ko mora otrok iti v šolo, se tovarisa
matere kar bojijo, da ne bo	-
otrok od svojih sošolcev dobil Promei v mestu Washington, osepnic (measles), oslovskega | Kako yrvenje ^
Sa L ZS^f ' T" met ^ glavnem mestu Združe-
IZ^PPL* ?rUJ nih držav' Washington«, nam gih otroških bolezni. Ako otrok i,.*^ , A x	j •
_,„. . .. .. ,	kažejo sledeče številke, dasirav-
ru^i iT h aVden0jde' no šteje samo okrog pol milite seveda jako dovzeten za vse jona prebivalcev. v MjboIj
klice k! povzročujejo bolezni. prometnem delu Washington^ i na drugi strani ako je 3e je v enem ^^ dnev*
zdravnik preiskal otroka in ga	ofl7 Qac „ f k.f
i u i.	mikalo 287,985 avtomobilov;
našel v dobrem stanju, oziroma	. . • ___. .
_	' ,	trucki, busi m pocestne kare
popravil morebitno hibo, fn, pri tem niso všteti. V teh av-
otrok imel dobro odporno silo tomobilih se je vozilo 534,856
za napade bolezenskih khc in oseb sk ih tnih ,
njegovo telo jih bo večinoma
odbilo.
Gori omenjene hibe so navad-
tričnih) kar in busov je vozilo 17,200 in prevozilo 327,103 potnikov ; skupaj se je torej en dan
no malenkostne in njih odstra- prevMi,0 na 305>265 voziUh
nitev ne povzroča sedaj nikake posebne težave otroku. Ali ako se pusti, da se dalje razvijejo, utegne operacija biti resna stvar in zahtevati več časa in denarja.
Proti nevarnosti davice imamo izborno prepreči lno sredstvo, namreč cepljenje potom takozvanega "toxin-antitoxin," katero imunizira otroka, to je, napravlja ga nedovzetnim pro-
861,959 oseb.
"Mamica," je rekel nekega dne Pepček, "povej no, kako pa je bilo takrat, ko si se s papa-nom zaročila?"
"Krasno je bilo," je odgovorila mamica in se zatopila V spomine. "Na izprehodu sva bila ... na obzorju so svetlikali bliski . . . grom je napovedoval vihar . . . začelo je deževa-
ti klicam difterije. Ako je bil	ti . _ udarjale so strele . . .
otrok cepljen proti davici, ni	in ^^ 8Va ^ ^r^ila."
treba materi imeti nikakih	«Af ^ ^ ^ 8trele in
skrbi glede te bolezni.	groma tako ^jije pripomnil
Mnogokrat stariši obupavajo	zadovoljno Pepček in šel svojo
radi slabih šolskih uspehov	j^t.
otroka in ponavljanje istega	• • •
razreda. Izkazalo se pa je, da	Pri gospodu svetniku so do-
mnogo teh neuspehov je pri-	bfli novo deklo. Pravo nedol-
pisati telesnim hibam, ki se	&,o s kmetov. Že stokrat ji je
zlahka dajejo odpraviti. Mesto	bilo povedano, kako se mora
da tepete, karate ali psujete	obnašati, pa si ni ničesar za-
zaostalega otroka in ga ponižu-	pomnila.
ete z raznimi kaznimi, se raj ši potrudite, da najdete kaj je vzrok njegovega nezadostnega uspevanja.- V mnogih slučajih boste našli, da ni nekaj prav z njegovim zdravjem. '
Otrok *!ma sveto pravico zahtevati, da mu dajemo zdravje od prvega začetka. Zato zdravstvene oblasti priporočajo, naj se vsak otrok od šestega meseca do šestega leta pusti pregledati od zdravnika v rednih presledkih. Ko se bodo ljudje splošno ravnali po tem pravilu, ne bo več nikakega strahu za atariše ob začetku šole.
Na vratih je pozvonilo; dekla jO odprla in videla pred seboj damo.
"Ali so gospa doma?" vpraša dama.
. "Stveda, kar notri naj gredo.
"Prosim, javite me gospe j,
"Prosim, javjte me gospej," je 4ojala dama.
"A, kar notri naj grede."
"Ne, ne," je izjavila dama, "le javite me prej."
Dekla se je nato obrnila in zakričala v stanovanje: "Gospa! Ena gospa so tukaj, pa jih je sram notri priti!"
1
LIFE AND LAHOM
Rt. Rer. "FREDERIC BARAGA,
Pint Bishop of Marqvotts, Mich.
F. CHKYSOSTOMUI yiKWTtT,
O. F. M.
of Loo hotllM, GU.
"I pray Your Grace to forward again the money intended for my mission through Ramsay Crooks, president of the American Fur Co. This company indeed has failed, but it has recovered again so far that f it can resume its business.
the following interesting item in regard to the founding of1 the L'Anse Mission. The article is from the pen of Hon. P. Crebassa, above spoken of. We give his account in full.
Regarding Father Baraga.
t 'In my last letter I gave a Moreover, Ramsay Crooks is detailed account of Father Ba-my special friend and benefac- raga's arrival at L'Anse in tor, who in case of danger 1843. He came in June, 1843; would have special regard for shortly after visiting me his me. This way of sending mo-1 letter of acceptance, he com-ney is the safest and shortest." j menced his labor. I had ar-As to the first impulse given ranged everything and had a
to our missionary to found the L'Anse Mission, it seems to have come from Mr. Pierre Crebassa, as we read in his letter, published in the L'Anse Sentinel. He writes:
"I will now give a few facts regarding Rev. Father Baraga, the second priest who came to L'Anse. (The first was Rene Menard, S. J., 1660.) I came to L'Anse in 1837, and was employed by the American Fur Co. An old chief named Pena-shi came to see me every Sunday. I had an old Bible printed in the French language in the year 1815, and the old chief used to request me to, read to him from the book and explain it, which I did to the best of my ability. He desired to know if I could get a priest to come here, and I replied that I would write to Father Baraga, who was then at La Pointe, Wis., and was the only priest in this portion of the country.
"Accordingly I wrote to Father Baraga explaining matters and invited him to come. That was in 1840. He replied that he could not leave La Pointe, as he had a church ^nd a large congregation there. Each year I wrote to him, and at last, in 1843, I received the following letter, written in French, which is correctly translated in English :
"Mr. Pierre Crebassa.
"My Dear Friend — I received your letter on the 6th of the month with great pleasure, and I think I am obliged to accept the invitation you make me. There's now three years' resistance to the invitation to go to L'Anse, for I don't like to leave my children, and now I cannot resist any more, for I think it is the will of God that I must go. It's' for that reason I promise you I shall go to L'Anse, if God will let me live. I think I shall go in the schooner of Mr. Mendenhall, the 'Algonquin.' in the beginning of May, and I shall go to the 'Soo' for the schooner will not go to L'Anse, and from the 'Soo' I shall get some opportunity to go to your place.
"Dear sir, I pray you tell your Indians if I see they will join the Catholic religion I will I will stay with them the fore part of the summer, and I will go back with you in the month of July to La Pointe, and you can also tell your Indians if I see that they convert to the Catholic religion in great numbers, I shall try and stay with them if I can, and get another in my place at La Pointe, if our Superior, the Bishop, gives his consent I am dear sir, your sincere friend,
"Frederick Baraga, -"Missionary Priest." La' Pointe, March IS, 1843.
Through the kindness of Mr. Carl Edgerton, of Jabosville, Mich., the writer was furnished
number of Indians camping in wigwams on my place. I gave Father Baraga half of jmy house to use as a chapel, and for the purpose of teaching the Indians. At the expiration of one week he baptized 30 people, men, women and children. He remained another week and when he left he promised the Indians that he would move to L'Anse in the fall of that year and remain with them for a time. He then returned to La Pointe, and for the journey furnished him with a canoe and send two of my men to accompany him. Upon arrival I re-ceievd the following letter from him, written in English: "Mr. P. Crebassa, L'Anse, Mich.
"Dear Sir — I write you only a few lines to thank you for all your charity and goodness to me. I am unable to recompense you for all your goodness and services. I pray God that He may do what I cannot and that He may bless you in this world and in the next.
"I hope you do on Sundays as I requested of you before I left your place for the good work. Also that Almighty God will recompense you. I beg you to continue as long as you remain there.
"Our voyage has been somewhat disagreeable, but short. We arrived here on Friday at 6 o'clock in the afternoon. Your men intended to start immediately the following day, but Isidore felt a little T wanting in) energy, and they intend to start tomorrow morning. You will please give these little incidents to Marimann.
"With much respect, your sincere friend,
"Frederick Baraga.
"The beads you will give to Nancy, together with my friend's salutation." La Pointe, June 18th, 1843.
CHAPTER XXXIV. Father Baraga's Labors in L'Anse Mission during
Columbus Day.
On October 12th is Columbus Day. On this day we celebrate and honor the great achievement of Columbus, namely, the discovery of the Western Hemisphere. Columbus after a holy preparation undertook the westward course over the great unknown body of water, the Atlantic Ocean. The voyagers prayed to God and implored His blessing by the reception of the Holy Sacraments. Having received the blessing from their befoved Father Perez they departed. The admiral's vessel was known as the Santa Maria and every evening as the sun set down the beautiful hymn of the Salve Regina was chanted by those on board. When they reached land their first act was to fall down on their knees and thank Almighty God for His constant watch over them. Columbus then erected a cross and they called the land San Salvador, which means Holy Savior. This discovery of America was really providential andjt won for Columbus the title of Ambassador of God. Therefore it is our duty that we honor this great discoverer, Christopher Columbus. It is impossible to reckon the marvellous services which he rendered both to the Church and the world, eapecially if we reckon in the light of the present day, viewing the vast population of North and South America and of the West Indies, together with the industries, the great works of education, the sciences, charity, and above all the Catholic religion of this continent.
FEAST OF ALL SAINTS.
"O Saints of htaren, Cod's elect. From dangers great our souls keep free. To higher things our thoughts direct. That with you happy we i^ay be."
The month of November is leered in with the happy and joyful feast of all Our'ferethren in glory, All Saints" Day. On this day the air is filled with the sounds of bells ringing out as joyously as on the brightest days. They announce the great solemnity, and as the triumphant and harmonious peals sweep melodiously thru the air, Mother Church drawing aside the veils of our vision the saints of all ages, countries and conditions. She penetrates the marvellous secrets of heaven and in the words of the beloved disciple, St. John, she exclaims in a tone of transacen-enthusiasm:
I saw a great multitude which no man could number, of all nations and tribes and peoples and tongues, standing before the throne, and in sight of the , Lamb, clothed with white robes, and palms in their hands; and they cried with a loud voice, saying: 'Salvation to our God'!"
Oh, what an innumerable crowd of blessed — the sons and daughters she alone has given to the Lord — surrounds the throne of the Lamb. They
have won the heavenly crown, the.the reward of trials they bore Years 1843-1844. Bishop Hen- and of the difficulties they sur-ni's of Milwaukee, First visit mounted. Next to these, her
to La Pointe in 1844. Having labored at La Pointe for eight years in apostolic poverty, but also with apostolic
own glorified sons and daugh t$rs, the Church beholds the angels, uninterruptedly performing their splendid cere-
zeal and success, Father Baraga J mony and their adoration. Her left the mission on the 4th of .heart transported at this most October, St. Francis Day, 1843, [sublime scene, she describes it
to us who are still militant on
and arrived at L'Anse on the'
24th of the same month. The poor Indians were exceedingly glad that a missionary had come to their place. They came and shook hands with him in a friendly manner in conversions. In about two months he converted and baptized 29 pagans. Within four months 56 had been "regenerated of water and the Holy Ghost" and became children of God and members of His holy church.
(To bt continued)
earth with her:
"And all the angels stood round about the throne, and they fell down before the throne upon their faces, and adored God."
But the unceasing voices of the heavenly princes, giving homage and praise to God, are not only glory rendered to the Most High in His eternal domains: the Church also joins in the celestial choir celebrating the Lamb whose Blood has purchased for the countless throng
the kingdom of God. .
This is the real and unspeakable joy of this great feast. From this valley of tears the Church sends, up an ardent appeal to the saints'to praise the Lord, if possible, with still greater zeal, as she cries out in the words of Tobias:
"Be happy, all of you, and sing to Him!"
The Saints possess the happy lot of everlastingly praising God. ' The Church is enraptured at the scene, and in her transport of joy she does not weary in extolling and proclaiming this glorious lot enjoyed, by all in heaven.
Many saints are known and recorded in history and specially honored, but how many more are there, who are completely hidden from our knowledge and lost to all memory on earth. God wills the triumph of His servants. It is fitting and proper then that these also be included in the general homage paid to all Saints. Hence this great feast. The Church has furthermore instituted the Feast of All Saints to obtain abundant mercy from God, by means of employing a great multitude of intercessors; to manifest that bond existing between the saints on earth and those who are in heaven, and to show that we are called to a holy life.
On the feast of All Saints the earth is so near to heaven that the one thought which fills all hearts is happiness. Jesus, our Divine Friend, comes and sits down among His children, and bids them:
"Come to Me, all you that labor, and are heavy laden, and I will refresh you."
Immediately appears the glad message contained in the Gospel. Let us give ear to Him and listen to thlr ways of blessed hope, the principle upon which Saints are to sanctify themselves, namely, the lessons contained in the Eight Beautitudes: Blessed are the poor in spirit, for theirs is the kingdom of heaven. Blessed are the meek, for they shall possess the land. Blessed are the clean of heart, for they shall see God. Blessed are the peacemakers, for they shall be called the children of God. Blessed are they that suffer for justices' sake, for theirs is the kingdom of heaven.
From His Heart Jesus has brought forth these Beautitudes that He might impress them lastingly In the hearts of His people. Everywhere in the Redeemer's blessed life these beatitudes are magnificently portrayed, from the Poverty that was the first mark of our God in the stable of Bethlehem to His death on the Cross by which He became the leader of all those who are persecuted for justice's sake. The Church has always walked in the path of her Spouse and through all the ages her history has been the prolonged echo of the beatitudes.
Let us, therefore, follow the example of our Lord and the Church; let us alwaysv honor the Saints and ever benefit by their favor with God; finally, let us beseech the Everlasting God who has granted, us to venerate in one solemniti the merits of His Saints, that as our intercessors are multiplied, He would bestow upon us the desired abundance of His mercy.
Anthony Bgatlna.
-o
Two Responsible Positions.
Abie: "My boy Ikey is a director in a bank."
Adams; "Well, vat does hie dor-
Abie: "He directs posta) cards."
Adams; "My boy is a draft clerk in a bank, too." Abie: "He is?" "He is, yes. He opens the doors for the costumers."
The Courage of Good King Louis.
Among the splendid figures of tlje thirteenth century is that of Louis, the saintly King of France, who, through the centuries has been pointed out as a model Christian, soldier, ruler and gentleman.
Louis learned his first lessons of God at the knee of his mother, a woman whose serene and beautiful character left its imprint in turn upon the character of her little son. One afternoon, just at the conclusion of the boy's visit to his mother's apartment, she said to him:
"My son, you know I love you dearly. But great as is my love for you, I would rath'-er see you die than to have you commit a mortal sin."
Louis never forgot her words.
When he was but twelve years old, he ascended the throne of France. Amid the splendor and pomp of his coronation, he made a vow that the defehse of God's honor would be the aim of his life. He governed his subjects wisely. He was instrumental in stamping out the Albigensian heresy and brought about many reforms in his kingdom. But, busy as he was, he found time to recite
Žaily the Divine Office and to
ear Mass.
It was in the year 1248 that King Louis, moved by zeal to rescue the Holy Land from the infidels who held it, gathered about him the flower of French nobility, and embarked for the East. There, before the infidel, in victory or defeat, on the bed of sickness, or a captive in chains, Louis showed himself ever the same — the first, the best and the bravest of Christian knights.
A reyerse in the fortune of battle made King Louis a captive of the Saracens. During his imprisonment at Dami-etta, an Emir rushed past the guards and entered the tent of the king. Brandishing a dagger he cried:
"Make me a knight, o King, or your life will be the forfeit!"
Louis glanced calmly at the man, scarcely seeming to notice the upraised dagger and replied:
"I will never make you a knight. No unbeliever is worthy to perform the duties of a Christian knight."
The man raised his arm to strike, and it was only the timely intervention of the guards that saved the King of France from death.
Meanwhile, the armies of the Crusaders were making every effort to bring about the release of the beloved king. The Saracens believing that discretion was the better part of valor, decide to offer Louis his freedom.
He was brought out of his tent into the presence of the infidel leaders.
O King," said the spokesman, "it is our will that you will be given your liberty."
"On what terms?" asked King Louis.
The terms stated by the unbelievers were lawful in themselves, but they were enforced by an oath that implied gross blasphemy.
The King read them over parchment, calmly faced his slowly, and then, folding the captors and said: "I cannot accept."
At a sign from the infidel leader, armed men leaped forward and drawing their swords, held tbe points at the throat of the king. His slightest movement meant death. *
"Will you yield?" cried the Saracen.
Kever, on those terms," replied Louis.
Threat* of torture« of lifelong captivity, and even of a massacre of the Christians were of no avail. The heroic
——fci—i [
King refused to take theoath. His courage finally prevailed, and a short time afterward, the brave King of France was given his freedom.
It was during his second Crusade that King Louis, after a victory over the enemy, was stricken with a deadly fever at unavailing and the saintly king Tunis. Medical efforts were gave up his life with the same joy with which he had given all else for the honor of God.
—The Witness.
■ o-
The value of education.
It is the financial investment that yields the highest dividends.
It results in safe and sane citizenship.
It increases the ability and desire to serve others. N
It adds to the appreciation and happiness of life.
It multiplies the chance of success in life.
With no schooling the child has only one chance in 150,000 of rendering distinguished service. ■
With elementary schooling the child has four times the chance of the one without it.
With a high school education the child has eighty-seven times tke chance.
With a college education he has 700 itmes the chance.
Fewer than 1 per cent, of Americans are college graduates, yet this 1 per cent, has furnished:
Fifty-seven per cent, of our presidents.
Fifty-four per cent, of our vice presidents.
Forty-seven per cent, of our speakers of the House.
Thirty-six per cent, of our speakers of Congress.
Why should not our young people get a chance of higher, education ?
SAFETY. S stands for: Stop at all curbs.
A stands for: Automobiles,
they go like the birds. F stands for: Fire, which we
must beware. E stands for: Everybody look
and take care. T stands for: Trains, which
always do run. Y stands for: You should notvf>lay with a gun.
Johny C. Zupan, ten years old, pupil St. Aloysius School, Cleveland, O.
Mother's Way.
Oft within our little cottage, As the shadows gently fall, While the sunlight touches softly
One sweet face upon the wall, Do we gather close together And in hushed and tender tone,
Ask each other's full forgiveness
For the wrong that each hath done.
Should you wonder why this custom At the ending of the day, Eye and voice would answer: "It was once our mother's way.
It it holds a welcome true. Opening 'wide its doors of greeting
To the many — not the few; If we share our Father's bounty WitK the needy day Dy day, 'Tis because our hearts remember
This was ever mother's way." —Rev Abram J. Ryan.
Mi
Patronise these Doctors.
Tbe five Wat doctors anywhrrr,
And no one will deny it. At* Doctors Su«hinc. Water, Air,
And Kxercise and Diet. , . These Are will gladly you attend.
If oaly you are willlnf. They'll cheer your mind and e»r* your ilia. And charge you not one f hilling.
Riddleland.
What is that which by losing and eye has nothing left but a nose ? Answer: Noise.
What is the difference between a hill and a pill?
Answer: One is hard get up; the other is hard to get down.
Who is the mart invariably finds things dull?
Answer: The scissor** grinder.
Epitapb.
Here lies the body of Jim Lake, Tread softly, those who pass, He thought he had his foot on
the brake, But he had it on the gas.
Old Gent. "Great Scotland Yard, boy, your dog has bitten my ankle."
Small boy: "Well, guv'nor, you wouldn't expect a little tiny dawg like 'im to bite yer neck, would yer?"
Douglas: "Mother teaches me astronomy."
Ernest: "How is that?"
Douglas: "Well, when she takes down the razor strop there is sure to be spots on the son!"
Cultivate your mind so that intelligence will brighten your eyes.
Never answer questions, in general company that have been put to others.
An old Dutch Proverb has it that money lost, nothing lost; courage lost, much lost; honor lost, most lost; soul lost, all lost.
i
"Willie!"
"Yes, mamma."
"What in the world are you pinching baby for? Let him alone!"
'Oh, I ain't doin' nothin'! We're only playing autos, and he's the horn."
The letters I. N. R. I. on the Cross mean "Jesus of Nazareth King of the Jews," the motto placed by Pilate's order on tbe
Cross.
None is without his failings, None without his burden, ' None strong enough for his own needs, None wise enough We take our turns to lift the burden from each other.
We take our turns to comT fort and console,
To help, to counsel, and to teach.
—Thomas A. Kempis.
St. Louis, Mo., Sept. 5, 1925, To the Editor Little Angel, 3547 E. 80th St. Cleveland, O. Dear Editor:
I surely did enjoy solving the Magic Sentences in your last issue. Some of them seemed hard at first, but easier latter.
The names of the Presidents are as follows:
1 — Taft, 2 — Grant, 3 — Tyler, 4 — Lincoln, 5 — Polk. 6 — Harding, 7 — Hayes. 8 — Athur, 9 — Adams, 10 — Monroe.
I belong to the Sacred Heart of Jesus lodge No. 70.
Hoping to hear which of the names are wrong or correct.
I remain with best regards to all the members of our Juvenile Department.
Miss Mary Speck. 4309 California Ave. Dear Mary:
Your answers are correct; you was the only one solving the Magic Sentences. —Editor.
Answers to Brain Teasers.
1.	The woman had $3.
2.	One of the two men has $8 and the other $6.
3.	The • farmers sold the wheat, 49, 28 in 7 bushels for a dollar, 1, 2 and 3 bushels at $3 per bushel, hence each one receives $10.
Recasted Anagram Square. N I G H t IDLER GLORY HERBS t rIy S t

F. SEVERA CC. CEDAR RAPIDS, lOWA
7. OKTOBRA, 1925.
Vaši prihranki
»vloženi pri nas, so vidno varni. Vi živits lahko v aa-tericoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi iiveli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno po-Sto v svojem jeziku. Mi plačujemo po S odsto obresti na Drihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne i glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Na! kapital in rezervni sklad
znak varnosti za vaš denar Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STS. t, JOLIET. ILL Wsl Redmond, prsda..	Qua. G. Psanfc frartf
Jossfh Dunda, »mL kaslr.
IMAM NA ZALOGI IM. PORtlRANE
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter lolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Nnfin kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro T»e bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali ▼ popolno zadovoljnoat. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje.
nemške, kranjske in pol-novrstne ali chromatične; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov..
Hitro od pomoč zoper akutni prehlad ao
Severn's Cpld and Grip Tablets.
Cena SO contov.
' > . S : '
Ta dve zdravila so ntjboljx odpemoč v slučajrh kašlja, prehlada in hnpavosti.
Zahteva.*.« najprej pri lekarju.
323 EPSILON ] BROOKLYN, N.
A. C. ALLYN & CO
67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgrt Knajp v knjigi	(
, OOAUcyt,iDKAVNIlC. ...
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste našli še mnogo drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Cox 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
i»iiiMiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiMiiM»ii»ii»i»iHiiiiHiinriiiiiiiatntn{»>iiiiiimmt
I -»mMl j* m.t,»<*<.»» mttH . . ii,	.	"''
Ameriškim Slovencem:
Z novembrom mesecem začne katoliški list "AMERIKANSKI SLOVENEC" ' " izhajati petkrat na teden, kar je toliko kot dnevnik.
Dolga, iskreno gojena želja ameriških Sloyencev bo s tem uresničena. To je določeno in pri tem ostane. Obenem tem potom otvarjamo:
že izdelujem HARMONIKE,
NAD 20 LET
ki so med vsemi drugimi izdelki priznane ca najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v rcsnici najbolj znane in priljubljene, - dokazujejo številna pohvalna pisma iz vseh krajev širom držav.
V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge
PIANO ROLLE iu PLOŠČE ZA GRAMOFONE.
Pišite po cenik.
Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, msli ali veliki, za nizko ceno.
Blago razpošiljam po celi Ameriki.
Se uijudno priporočam rojakom.
ANTON MEBVAB
Music Store,
«921 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND. OHIO.
Izredno kampanjo
ZA 700 NOVIH NAROČNIKOV
Z žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znanccm tužno vest, da jc dne 15. avgusta t. 1. v St. John's bolnišnici umrl moj ljubljeni soprog, oziroma oče
da se bo dalo s tem listu kot dnevniku podlago za obstanek. S to kampanjo se nudi vsem čitateljem in naročnikom izredne pogoje, to zato, da bo našim prijateljem-somišljenikom lažje agitirati in pridobivati nove naročnike za katoliški dnevnik. Z^to smo sklenili žrtvovati od svoje strani veliko, nanareč to, da ponudimo štarim in novim naročnikom to priliko, da kdor ponovi ali podaljša svojo naročnino še za naprej od 15. septembra pa do 31. oktobra, 1925, dobi list za staro ceno:
Vzrok smrti je bila operacija na želodcu; pokojnik je bil star 56 let, rojen v stolici Zemplin na Slovaškem.
Zahvalo izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, ki so n&m izkazali sočutje ter sožalje v naši, tako nepričakovani, žalostni uri. Zahvalim se vsem, ki sc pokojnika obiskovali v bolnišnici io ki ste ga prišli kropit na mrtvaškem odru. Hvala vsem soroč-tikem in prijateljem za darovane vence, ker ste tako !cpo okrasili rakev pokojnika. Zahvalim te Rev. August Plcnk-u za tako ganljiv govor v cerkvi ob rakvi pokojnika. Najiskrenejše se zahvalim društvu sv. Jožefa št. 189. KS'KJ. in odbornikom za krasni venec, in ki ste vse tako lepo uredili pri pogrebu in ker ste se vsi Mani in članice udeležili pogreba. Lepa hvala našemu g. župniku Rev. Fr. Mažiriu za darova.io peto sv. mašo zadušni--co in vsem članom(icam), ki ste darovali sv. obhajilo za pokojnika. Tebi pa, nepozabni mi soprog, oziroma dragi naš oče kličemo: Počivaj v miru, naj ti bo lahka ameriška zcmljica! Imeli te bomo v vednero spominu, uoi^cr te zope: r.e snidemo tamkaj r.ad zvezdami!
da ta ponudba starim in novim naročnikom ob tej priliki veliko koristi za vsakega našega naročnika, ker listu kot dnevniku bp potein višja cena.
Ta ponudba preneha s 1. novembrom, 1925.
Prijatelji naročniki, poslužite se te prilike. Pridobivajte sedaj novih naročnikov, da pridobimo listu še 700 novih naročnikov, ki jih je potreba kot dnevniku. Storite kar je v vaši moči za<katoliški dnevnik!
Vso pošto naslovite na:
Žalujoči ostali
Jana Dolnck, soproga,	jfc > John, (roorge, Leo, sinovi,
Erua, omož. Lcskadi. Mary, omož. Hershey, Anna, Josephine, .	Leona Dolack, hčere.
Springfield, III., 30. septembra, 1025.
Tettfon pisarn*: C-m Telefon »tanovanja: S24
JNO A. TEŽAK
SLOVENSKA CVETLIČARNA.
vogal N. Chicago in Indiana St JOLIET, ILL
V sa1o«i imam a vete roie; iidelu-jem vence ta pogrebe, šopke u poroke is aa bolnišnice.
Naročita ear (prejemajo tudi pUmr-nim. toMoniiniaa in brzojavnim potom.
Vaa naročila aa Uvrie po telo nitki ceni in točno. Polku.lt« t naročilom
Chicago, DL j mi......................minil
(Nadaljevanje)
nih cerkvenih klopi in starih, zaprašenih sten, med katerimi iskale molitve in pesmi de-
dov in pradedov pot k nebe-«lov mojega nečaka Alojz Pi-
Tn v takih trenutkih je stiskala nežne prste rok, da so jo skoro boleli in vpila iz globoči-ne srca Večnemu: "Bog v nebesih, samo slabotna Ženska sem! Toda trpeti morem, Gospod, trpeti in prenašati! Gospod, pošlji mi križ in trpljenje, kolikokrat hočeš, vse sprejmem iz tvoje roke. Vse ti darujem, kar zahtevaš od mene, nobena žrtev mi ni pretežka. Samo brata mi pusti, o Bog, brata! Jn" — šepetaje in kot boječ otrok je še vedno dodala — "daj, daj, da rešim še njega, ki nima doma P'
In kakor je klečala Marija Svetec pred breško Materjo božjo in molila, tako je molil Ernest Svetec mnogokrat v tihem mraku, če ji pošilja večna luč od tabernaklja rdeče žarke skozi tiho cerkvico:
"Gospod, ne daj, da bi umrl brez kakega dela! Daj, dd ti zgradim vredno stanpvanje. in če ni tvoja volja, da to izvršim, daj, da bom delal drugače z&: te! Samo nekaj naj storim za te, da ne pridem predte^s prazJ nimi rokami, ko me pokličeš k| sebi!"	H
Tako sta molila dva človeka, vsak, da bi iztrgal življenju, kar mu le da iztrgati; veliko trpljenje ali veliko delo. Toda zdelo 9e je, da nobena teh dveh duš ne more doseči miru, če ne da življenju vsebine, brez katere postane stalno vsako človeško življenje prazna in neužitna juha brez zabele in soli. * * •
Nobena molitev se ne dvigne k nebu. ki ne bi bila uslišana, četudi božje misli niso človeške misli.
Marija Svetec že dolgo ni šla več v šolo, da ne bi prinesla kake nevarnosti za malega Val-terja, ker je morala iti tolikokrat v hišo, kjer je poiskala bolezen svoje žrtve. Dolgčas ji je bilo po dečku, ki ji je posta! v marsikateri težki uri solnčen žarek. Potihem se je večkrat bala za otroka. Kar stresla se je pri misli, da bi se mogla za-vratna bolezen priplaziti do malega ljubljenca njenega srca. In če je hotela celo na to misliti, da lahko zgubi otroka, jo je prevzela strašna bojazen, pred katero si ni mogla skoro več pomagati. Ko je nekoč zopet klečala pred Marijino oodobo. da bi opravila vsakdanje molitve: "Gospod, če ne morem nič storiti, mi pošlji vsaj trpljenja, da me boš spoznal vredno, da me uslišiš!" — kar stopi pred njeno dušo misel: "In Če bi te prijel zdaj Bog za besedo, če bi hotel zahtevati od tebe kot žrtev tega otroka, ali bi bila dovolj velika in zrela, da bi jo prinesla?"
Pogledala je podobo Matere božje — ko se spomni, kako se je nekoč razgovarjala z Valter-jem. "Mati božja je mnogo jokala, Valterček," je dejala otroku, ko je rekel, da še nima ust breške Matere božje, ki se morejo jokati in smehljati hkrati. In ona je dostavila: "Toda Mati božja je potihem vedno molila k ljubemu Očetu v nebesih: Gospod, tvoja volja naj se zgodi!"
"Ali bi ihogla ti tako moliti, Marija?" jo je vprašal zdaj neki notranji glas.
Zopet se je ozrla Marija Svetec na podobo Matere božje. Da, otrok je imel v resnici prav: usta nebeške Device se zde, da se smeje jokajo,, jokajoč pa smehljajo. In 'iz dna duše privre med molitvijo deklici vzdih: "Mati, o Mati, po-magaj mi motiti!"
Ernest Svetec je čuta, da bodo dnevi življenja, ki so mu bi-
li odmerjeni za njegovo delo, morda krajši, kot bi rad upal. Prav v takih skrbeh je mislil skrivaj na sestro kakor sestra nanj, drug drugemu pa nista odkrilk težke bolesti in srčnega ?trahu. In mladi duhovnik je prosil Boga iste milosti, da bi mogel izpolniti neskončno težko božjo voljo,- kakor, sestra Res čudovit prizor, kako sta skušala drug drugega podpiral}. Ernest je govoril o načrtih za novo cerkev, da bi pozabila sestra, da je bolan, in Marija je rada govorila o teh načrtih, da )i videla, kako bo zopet vzplam-el v bratovih očeh oni žar, ki ?a je vedno redkeje opazila v lapornih dneh škrlatinke.
In če sta si vse podrobno naslikala, so žarele v resnici kaplanu oči, kakor le morejo žareti človeške oči, ki nosijo na dnu že ono nežno iskro, ki se ni užgala na zemski luči. Marija Svetec je to zapazila in včasih bi bila najrajši zakričala od notranje boli. Toda molčala je in pri tem smrtnomučnem molku ust je bila bolj podobna breški Mariji kot sicer. Molčala je in ni govorila o svojem trpljenju, govorila je samo, da bi pomagala pričarati bratu pred dušo blestečo podobo cerkvice na Bregu. Ah, kako so že bleščale bele stene in pozlačeni oltarji, kako se je smehljala breška Mati božja, ko je kraljevala na novem, visokem marmorna«tem podstavku v novi cerkvi, vsa v cvetju belih ni škrlatnordečih cvetlic, sveče jo ožarjajo z zla timi plameni, sladke otroške pesmi ji done v pozdrav, kako je to vse veličastno in mogočno žarelo pred dušo bratu in sestri, če sta govorila o prihodnjosti.
To je bilo ob toplih pomladnih večerih. ' Marsikatero noč je plel Ernest Svetec te misli dalje v blesteče pletenine svoje domišljije. In domislil se je, da bodo morali v novi cerkvi klečati tudi novi ljudje, da bo moral to doseči, da se bo po grozni vojski naselil nov duh v vas, in če si je vse to sestavil iz različnih želj svoje duše, kakor se zlože mozaični
del^
prelestno podobo, se mu je zdelo, da si ne more misliti nič vzornejšega, kakor da je kaplan na Bregu. Tedaj se mu je zdela nova cerkvica kakor podoba svetovne cerkve, v kateri je hotel nekoč delovati — velika dela, da bi bili tisoči napeto poslušali tisto novo, ki bi ga on odkrival. Zdaj je pa moral delati in se ukvarjati za Boga v majhnem, tukaj v pozabljeni gorski vasi ustvarjati tisti košček nebeškega kraljestva med ljudmi, ki ga je mogel. To niso bile več one* velike sanje, ki jih je bil nekoč sanjal, pa vendar so bile še sanje, ki so mu dajale moč.
Medtem je pa tekla dalje vlaga pa zaprašenih sivih stenah stare cerkvice na' Bregu. Kaplanu so se smilil otroci, ki so morali krog njega klečati v tem nezdravem prostoru, če je stal pred oltarjem. Smilili so se mu odrastli, ki so morali ure in ure pri spovednici stati in čakati. Smilili so se mu po-kašljujoči starci in starke, katerim je ta vlažnomrzli zrak legal tako težko na prsa kakor njihovemu kaplanu, ki pri vsem tem milovanju nase niti mislil ni.
Ko je pa Matija Kamenšek, učitelj, previdno tu pa tam pri kmetih vprašal, kaj mislijo o novi cerkvi, je zadel skoro povsod na ono staro trmasto mišljenje, ki m prav tako krčevito drži pohištva očetov kakor starih, razrezljanih in s imeni davno umrlih vaščanov počečka-
odkar si je mogel kdo mi-
Ernest Svetec je začel slutiti, da bo breška cerkvica, katero je hotel nanovo zgraditi, delček nebeškega kraljestva, ki ga je hotel ustanoviti v tem kotu sveta, zahtevala od njega pač zadnjo moč. Rad bi jo dal, je vedno govoril, če bi le mogel izvršiti delo, ki bi dalo vsebino njegovemu življenju in s katerim bi lahko kdaj stopil pred večnega Boga.
Toda prišli so dnevi, ko je dvomil nad svojo močjo. Tedaj je ugasnil žar v njegovem očesu, in Marija Svetec je klečala potem z onim drugim žarom v očesu pred breško Materjo božjo — z onim drugim žarom, ki je prihajal ob prikritih solz.
(Dalje prihodnjič)
•-o-
NESREČA V IDRIJSKEM
RUDNIKU. Iz Idrije poročajo: V petek, dne 14. avgusta se je dogodila ob pol šestih zvečer v jami grozna nesreča, ki je spravila ob življenje dva mlada rudarja. Zgodilo se je tako: trije rtidarji so se poslali iz drugega polja severozahodne jame (gorenji oddelek), da gredo iz jame potom dvigala (šale). Omenjeni trije rudarji so šli do dvigala, ki jih je dvignilo v Suza-ghijev jašek. Nesreča je hotela, da niso bili paZni, ker tu je treba največje pozornosti na dvigalu in tako je cev, katero so vzeli s seboj, spravila dva rudarja v smrt; cev je namreč zadela v traverzo radi nepazljivosti mož in vrgla rudarja Antona Moravca in Ivana Wil-lerja v jašek, tretjega Ignaca Ferjančiča pa samo ranila.
Anton Moravec je padel na najnižje mesto jaška na XI. polje, med padcem pa mu je odtrgalo glavo in obe nogi; na dno jaška je prijet^ seveda mrtev in ves polomljen.
Drugi rudar, Iyan Wilier pa je obvisel v jašku nad drugim poljem, kjer so ga tudi po dolgem ii&ailju-na8li---vi8ečega in polomljenega. Tretjega rudarja Ignacija Ferjančiča pa so našli po treh urah v jašku sedečega na dvigalu, vsega zme-šanega. Revež je od strahu obsedel na mestu, ker je vedel, kaj se je zgodilo z njegovima tovarišema. Ko so prišli do njega in ga vprašali, kako se je nesreča dogodila, ni vedel nič drugega povedati, kakor samo to:
'Tovariša v jašku in cev kriva."
V nedeljo 16. avgusta popoldne je bil pogreb obeh ponesrečencev ob obilni vdeležbi ljudstva. Pri pogrebu sta svi-rali obe idrijski godbi.
POIZVEDBA.
Rad bi zvedel za sedanji na-
šejc-a, ki je star okrog 42 let in doma iz Velikega Mraševega, fara Cerklje pri Krškem. Pred 20 leti je živel 8 svojim očetom tukaj v Clevelandu, nakar se je podal nekam v državo Montano. Kdor izmed cenjenih čitateljev morda ve za njegov naslov ,naj mi ga blagohotno naznani. »
John Pišek,
-tt . t m -
Otrok, ki že leta prosto naokrog, potrebuje iste skrbtie poternosti kot dete V naročju, če se hoče raiviti do poloe starosti in moči. Tekom vojne so našli, da so bili med petimi v Angliji trije nesposobni za službo. Pri eksperimentih v šolah, ki so se vršiJ 1918. je bilo le 18 odstotkov otrok v prvovrstnem stanju. Slaba prehrana, ki se »e pričela v dobi med šolo, je bila vzrok. Slabo telesno stanje pa je v glavnem posledica slabe ali pa nezadostne hr*ne. Ce dodaste vsaki dan Bordenovo Eagle Brand Mleko k dije-ti svojega otroka, ste lahko prepričani, da bo dobilo vse bistvene živilske elemente, ki so potrebni, da se zavaruje njegovo zdravje. Mali otrok M
-
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki o pravem času rabil VVahčičevo Alpen Tinkturo, katera je-najboljša in uspešna na svetu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-turni. Dalje imam najbolj uspeSna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčna te pike in prahute na glavi, za revma
1087 E. Mtk St. Cleveland, O. iTJ^
Prečitajte te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo.
tizem ali trganje, kurje oči, bradovice, moral dobivati po dve veliki žlici Eagle potne noge i. t. d. Kateri bi rabil mo-Mieka v treh četrtinah mrzle vode. ja zdravila brez uspeha mu povrnem Dajte mu ga s hrano predpoldne ali po-j denar. Pišite takoj po cenik, ga po-P.01^,1?'- Starejši otroci pa pogosto bolj šljem zastonj.
JACOB WAHCIC, ~
JOHN OVNICEK
1912 W.
SLOVENSKI KROJAČ
izdeluje po meri obleke in vrhnje suknje.
Cisti, lika in popravlja moške io ženske obleke.
Svoji k svojimi
KOTIČEK
ZDRAVJ
OSKRBA
in
OTROŠKEGA ZDRAVJA
143« E. 95th St.
Cleveland, Ohio.
VA2NO
Iz zgodovine kopalne banje. Leta 1842 je plumber William Thompson v Cincinnati, O., na svojem domu postavil prvo, moderno urejeno kopalno banjo. Ta mož je pa imel pri tem sprva mnogo nasprotnikov s to uvedbo, osobito od strani zdravnikov, ki so ga javno napadali, da je njegova iznajdba nevarna in neumestna. Občinski svet mesta Philadelphia in Boston je vsled tega izdal strogo prepoved, da se Thompsonovih kopalnih banj ne sme rabiti v nobeni hiši.
Kmaju zatem, ko je bil predsednik Buchanan mavgurirah, je mojster Thompson tudi v Beli hiši postavil nekaj banj. Radovedno ljudstvo se je sprva kar trk), da bi videlo ta čudež, ki je bil tedaj v Washingtonu še neznan. Predsednik Washington, Jefferson in drugi so se morali v Beli hiši zadovoljiti brez kopalne banje.
Vse drugače je pa s kopalni-mi banjami danes. Sedaj iste najti skoro v vsakem pri-lično modernem stanovanju; v istih vsako
Ufa


ČLANEK 133.
Zračite bolniško sobo.
Obilo svežega zraka v dobro zračeni sobi ali na porču, kamor se poleti lahko postavi postelja, je del bistveno potrebnega postopanja v vsaki bolezni. Pozimi mora biti bolniška postelja zmerno gorka (60 do 68 F.) preko dneva, ko je otrok prebujen, a se jo ponavadi lahko drži mrzlejšo tekom noči, ko otrok spi.
Otroka, ki je bil izurjen v primernih zdravstvenih običajih in ki je vajen da se skrbi za njegovo toaleto, se veliko lažje zdravi v slučaju bolezni. Koristno je tudi naučiti otroka, da pokaže svoj jezik^in grlo in da se pusti oreiskati. Otofta se ne sme nikdar strašiti s premami kazni.
Ujdobnost in sreča deteta ali malega otroka pripomoreta dosti k skrajšanju okrevanja od bolezni, a vzdržati je treba strogo disciplino glede oskrbe ter izvedenja zdravnikovih predpisov. Načfn, kako se postopa z otroci, dela največjo razliko glede tega, kaj je mogoče storiti zanj. Vsak otrok se zaveda razlike njed mirnim, izurjenim ter bučnim ali nerodnim ravnanjem ter se, hitro odzove nežnim, umerjenim metodam.
Slaba sapa.
Ram« ifclodine bolezni povzročajo. slabo napo. ffstr poslodira je. da ae LakrKi človeka ljudje i«0Kttul«0. Morda je kaj v želodcu, kar povzroča slabo Kupo, toda v največ običajih znati t«, da je navzoč« ona strains poftaat, ki enostavno «d-jfta življenje Kvojera eoftthclja — trak ulj«.
Ti«oče motivih, ienuk in otrok a« zdravi za kako drugo bolezen in »leer neuspešno. d očim j« njihova resnična bolezen poiast—trak ulja. Gotovo znamenj« te Polasti so oddujanja njenih detov, morebitna pa iziruba teka a včasnim izpeha-vanjem. pokrit jezik, zgaga. bolečine v hrbtu, stegnih in norab, omotica, glavobol, občutek omedlevice t praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. talodee/je teiak in napihnjen, človek tudi čuti, kol da se nekaj giblje do grlo. Bolnik ima rmeno koto. mala tehta, ima slabo sapo. Poiast. ki včasih doseie dolžino 50 čevljev, povzroča božjastne napade, trn ae splazi v sapnik, lahko zaduši svojo irtev. IznebiU-se takoj te poiaiti. dokler ne izpodkoplje sdravlja. Pošljite tl0.4d za zdravilo Lax-t»nqg| Ne polijemo C. O. D. Prodaja gu o am o to slavno zdravilo zoper trakuljo, danes. Laxal Co., 14S Laxal Hldg.. liox 96ft. Pittsburgh. Pa. 2a zavarovanje zavojčl.a 2Jf. posebej. (Copy 7.)	—Adv!t.
IGRE!	IGRE!
Pozor dramatična društva!
V zalogi imamo naslednje
igre: "Lumpacij Vagabund,"
"Materin blagoslov" in "Kovar-
stvo in ljubezen." Te igre se
lahko uprizori na vsakem odru
in so se z velikim uspehom igra-
n .s ,.. ... . , . .. le v Clevelandu.	Društvo, ki Dajte svojemu otroku vedno najbolj- » .. . ... „ .
io hrano. Ce mortte dojiti svojega ,žel» kupiti eno ali	vse te igre, otroka, ne eksperimentirajte z različni-(naj piše na:
mi živili, pač pa ga prehranjajte pravilno — dajte fliu hrano, ki je napravila več močnih in robustnih žensk in moških kot vsa druga pripravljena živila skupaj. — dajte svojemu detetu Bordenovo Eagle Brand Mleko, živilo, ki gradi močne noge ter zdrava telesa. Sprejeli so ga ter ga predpisujejo zdravniki radi visoke kakovosti ter enakomerne sestave. Milijoni in milijoni detet so zrastli v močne dečke potom kombinacije dobre oskrbe njih ftater ter hrane, ki jo nudi Bordenovo Eagle Mleko. **
s	.4 -
TRIGLAV 6117 St. Clair Ave.
ZASTAVE, BANDERA. REG ALUS In ZLATE ZNAK*
aa Mtva ter člaae K. & K. J.
izdeluje
EMIL BACHMAN
litf B. Haariia Av«. Chicago, ID Pilita »e oeaikf
NAZNANILO.
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prija-teljtm in znancem, da je dne 27. augusta t. I. v najlepši dekliški dobi, 21 let, previdena s sv. tolažili v Gospodu zaspala naša ljubljena hčerka, oziroma sestra
Ana Jaklič
Tem potom Izrekamo zahvalo vsem, ki so nas tolažili v tako težki izgubi. Hvala vsem tosedom in prijateljem pokojnice, ki r-o jo jiodlli tolažit v bolezni in kropit na mrtvaškem odru. Lepa hvala Rev. John Plevniku in Rev. Matt Butala za obiske pri pokoinici za časa bolezni ter zn sv. mašo zadušnico.
Lepa hvala vsem darovalcem vencev: družini Martin Musich, Mr. in Mr?. Henrp Bahnr, družini Joseph Har'man, Mr. in Mrs. John D. Walker, Mrs. in Mr. Kukar, družini Russ. družini Gregorčič, Carie Gregory, Oskar, Eddie in Matt., družini A. Pasdertz, uslužbencem Botton Store, Mue'ntnich Family, ttenne Cox, Mrs. C, Hallrten, Orasslc Bros., družini Nickols in dekletom, ki so po-kojnico qoslle pokojnico pri pogrebu. Lepa hvala članicam dr. Cenqvefe št. 108 KSKJ., ki so molile pri pokojnici; lepa hvala preds. društva Mrs. Jean Teze k, ki je molila y hiši in na poko-
!tališču; lepa hvala društvu sv. Genovefe za izplačano podporo n K. S K. Jednoti za točno izplačilo posmrtnine.
Pogreb se vršil iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa, kjer se je brala slovesna £rna sv. maša; daroval jo je Rev. J. Plevnik ob ?si»tcnci Rev. Butala in Rev. Horvata; od tata se je pogreb vršij na .slovensko pokopališče.
Pokojnici zapušča mene, neutolažljivo mater, štiri sestre in tri brate, ter mnogo drugih sorodnikov, znancev iet prijateljev.
Ti pa, ljubljena hčerka počivaj v miru pri svojem očetu, ki te je gotovo vesel sprejel v nebesih v svoje naročje.
Pokgjnico priporočamo v molitev in blag spomin. Kot cvetlica si cvetela v mladosti majniških rosa. Cvetela kakor lilija bela, •v sredi krasnega polja.
Pa pride slana zamoreča, ko futrahje bil zore avit. V najlepšem cvetu tudi tebi • pretrgala življenja nit.
Žalujoči ostali:
France« Jaklič, mati, Joseph, John, Anton,	France«. Koal«, Joaephine, Dorothy,
britje	sestre.
Joeeph Hartman. Henry Bahor, svaka.
Jollft, III. 27. septembra, 1925.
je za vsakega rojaka, da vse tvoje notarske posle poveri edinole izkušenemu notarju. Podpisani imam dolgoletno prakso v izdelovanju kupnih pogodb, pooblastil, vsakovrstnih pobotnic, oporok, dolžnih pisem, v preiskovanju stanja zemljišč in raznlfa drugih stvareh, bodisi tukaj ali v sta- | rem kraju, in se rojakom toplo pripo-1 roda m.
ANTON ZBAJNIK,
slovenski javni notar, 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa.
Ttbfo* arada: 74» Telefon stanovanja tttS-J.
Weeie Printing Company
J■Mu« & Wmm, poslovodja Tla kar na ta Udalovalniea »tamplUJ b kavčuka. Tu k am o t vaah joalklh.
I JEFFEBSON ST, JOLIET, ILL
a......
po najnižji cent Najboljše blago
dobite ix nai* veletrgovine. Prodajamo čisto anehko perje v velikih ta>-ličinah: lato je vedno »veie ia {lato. ne preleiano, kakoriao aa drugod prodaja. Razpošiljamo ra na v*e kraje Amerike in Kanade. Pttito nam po vzorce in sa eener vzorce lazPvAiljamo zastonj.
ALBERT STETZ depL S.
138 Passaic St, Passaic, N. i.
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica, 522 N. Broadway, JOLIET, ILL.
Telefon 2380-J.
Established 1857 '
PREDNO ODPOTUJETE
na vaie letošnje počitnice ali na obisk v inozemstvo, zglasite se gotovo pri nas, da zamenjate svoj denar v potniške čeke (Travelers' Checks).
Ne bojte se pri tem nobene izgube, Če bi jih tudi izgubili ali če vam jih kdo ukrade, kajti teh čekov ne more nihče drugi izmenjati kot ona ošeba, ki jih kupi.
Mi imamo te Čeke v različnih denomini-nacijah ali svotah.
Premoženje te banke znaša $12,000,000.00.
^inuunmuiiiuinniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNnniifiii'.
A. Grdioa & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St. Clair Ave. - 1053 E. 62. St. Cleveland, O.
Telefonska služba dan in no£:
Randolph 1881 ali pa Randolph 4550. Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849. >
FARME NA PRODAJ.
Da se likvidacijske zadeve bankrotne Greenwood S£ate banke (Greenwood State Bank) uredi, smo prevzeli več farm v okolici Willarda in Gormana. V teh krajih so večinoma sami Slovenci naseljeni. Cene teh farm so sedaj jako nizke, mnogo pod ceno drugih frtrm v okolici. Pišite za pojasnila in cene na:
The Greenwood State Bank
P. W. GuBord, Special Deputy Commissioner
GREENWOOD, WIS.