1 USTNIK VES VREME Vestnikov koledar Pretep z ljutomerskimi policisti I* v OUALIFIED DEALER AbAk VROČE MAJSKE CENE INTEL PENTIUM 100:138.900 + p.d. Mikloša Kuzmiča 4, M. Sobota, tei..: 22 162 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana minicom d.o.o., v.gov* 13, m. aobota, tal.: 069 32 T3S, fax: 31 9S4 RAČUNALNIKI, KI LETUO! HB MM* _ AKCIJSKA PRODAJA RAČUNALNIKOV! RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE! - 6 LET TRADICIJE! - Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo. Murska Sobota, 23. maja 1996, leto XLVIII, št. 21, cena 170 SIT v 1 PdSto ’ soboto in nedeljo je bil v Sloveniji na državniškem in °bisku papež Janez Pavel II. Srečanj z njim na treh sJovesnostib (v Ljubljani, Postojni in Mariboru) seje 200*000 ljudi. Sveti oče se je med obiskom sešel tudi z ^ovn 7 ^°^lki, znanstvenimi in kulturnimi delavci, škofi, &slOfn J’ redovniki in redovnicami. Obisk, ki je potekal pod /Ce’ nas v ver*» Je P°v^em uspel. Ob prihodu na ^og^f ^Ukče je poljubil slovensko zemljo, prineseno iz ^erite Sre^^a na^e države. Več o papeževem obisku si ln poglejte v barvni fotoreportaži na 16. in 17. strani! Tehnostroj Moderno opremo kupilo podjetje Marka Slaviča 23. maj, četrtek, Dezider 24. maj, petek, Marjanca 25. maj, sobota, Urban 26. maj, nedelja, binkošti 27, maj, ponedeljek, Avguštin 28. maj, torek, Bernard 29. maj, sreda, Majda Pregovor Mor poleti ne spravlja, pozimi ne zapravlja. Je nasilje edini jezik, ki ga razumemo državljani Slovenije? -Ob vedno večjem kriminalu, ki se je razpasel tudi v Pomurju, kriminalci nemoteno postopajo naokrog - Nas zato v tujem tisku upravičeno imenujejo država kriminala? Kljub skoraj štiridnevni spokojnosti, ko je bilo vse usmerjeno k obisku papeža v naši državi, ni razlogov za nadaljnjo spokojnost. Vse preveč je smeti, ki silijo izpod preproge in ki jih ne bo tako lahko počistiti, kot nam je to ves čas obljubljala »metla« (zgodba) o uspehu. Očitno smo prestopili prag, ko so tudi ministri spoznali, da je konec kabinetnega lagodja in da je treba med ljudi in poskusiti vsaj z demagogijo, če že ne z dejanji potešiti jezo in vse večje nezadovoljstvo ljudi. Navsezadnje se je v minulih nekaj tednih v naši politiki in tudi gospodarstvu zgodilo preveč, da bi se dalo problemom gledati v oči zgolj z asketsko aroganco in večnim ponavljanjem, kako zunaj cenijo naše uspehe. Se huje pa je, da je v tem trenutku predstavnikom zakonodajne pa tudi izvršne oblasti v ospredju osebni in ne širši družbeni interes ali vsaj interes njihove skupine, kijim je omogočila vzpon na oblast. Če gremo po vrsti, je prvi kazalec točnosti gornje trditve nered okrog volilne zakonodaje. Ne gle- Nadalje ni mogoče prezreti uspele interpelacije zoper zunajega ministra, ki odseva vehementnost oblasti do državnih interesov. Ne glede na kvalitete ali pomanjkljivosti zunanjega ministra se je v tem primeru pokazalo, da tudi na politični ravni ne moremo preseči svojega »vrtičkarskega« sindroma in vsaj pripreti vratc svoje ograjice toliko, da bi sistem lahko funkcioniral vsaj kolikor toliko normalno. In spet smo pri asketski aroganci, ki pravi, da oblast (ministri) ne glede na to, če je večinska ali manjšinska, ni sporna, če je državotvorna. O državotvornosti pa itak ne kaže dvomiti, dokler si pri »koritu«. In na koncu je kljub vsemu potrebno potegniti črto pod dogodki zadnjih dni, ki jih državljani čutijo že nekaj časa. Očitno je, da drži tista, ki pravi, da ni dobro, ko se oblast ukvarja sama s sabo. Kajti v tem letu se le vidi, da imamo oblast zaradi oblasti, ki ji je malo mar, kaj se dogaja okrog nje. Ne glede na restiktiven proračun je inflacija zaradi oblastne potratnosti zbezljala in je Kalkulacije skozi lastna očala de na interpretacije sedanjih referendumov je dejstvo, da dogovora o korekciji volilne zakonodaje ni bilo mogoče doseči in da v bistvu vsem sedanjim bodisi pozicijskim kot tudi opozicijskim politikom ustreza status quo. Dogovora ni mogoče doseči ne glede na takšno ali drugačno strankarsko discipliniranje poslancev, če pa bi seveda do njega prišlo, bi bil uspeh pirov, in to zaradi tega, ker v tem treputku postavlja vsak posameznik v ospredje svojo lastno pozicijo, ki temelji na ponovni izvolitvi, ali pa bonitetah, ki naj bi jih bili deležni, če že ne bi ostali poslanci. Zato je predlagan poslanski referendum zgolj izredno draga maska, plačana iz žepov davkoplačevalcev, da sedanji oblastniki na takšen ali drugačen način ostanejo vpri-viligirani kasti. Bistveno drugačno ni niti izhodišče zbiralcev podpisov za t. i. večinski volilni sistem in neposredne volitve, ki sicer izhaja iz neke druge logike, namreč z večinskim volilnim sistemom želi utrditi avtoriteto oblasti, kar močno diši po sosednji Hrvaški in monopolni oblasti ene stranke. Je pa res, da se pri zbiranju podpisov za refrendum izhaja iz izkušnje in uspeha na lokalnih volitvah, ki bi se ga dalo s spremebo volilne zakonodaje na državni ravni močno materializirati. poti vodijo v Vljudno vabljeni! MDM Store ER BE IMursfca SaaotB Markisiusks 1«, Računalniška hiša svetovih imeni že dosegla stopnjo, na kateri naj bi pristali šele konec leta. Ob tem se seveda oblast obnaša potratno enostransko, saj tudi znotraj svoje potratnosti ni uspela zagotoviti kolikor toliko normalnega vrednotenja dela svojih uslužbencev, ki delajo v nacionalno prioritetnih dejavnostih. Vse preveč je bilo grajeno na uspehu, ob tem pa ni bila upoštevana recesija na tujih trgih, in v njej smo se znašli ne samo zaradi nje, ampak predvsem zaradi obnašanja oblasti. Sicer je vprašanje, ali je samo reforma pokojniskega sistema rešilna bilka in pogoj za ponoven vzpon gospodarstva, vprašanje pa je tudi, ali bodo sedaj sprejeti kratkoročni ukrepi reševali delovno intenzivne panoge. Toda ob vsem tem smo lahko skeptiki, dokler se bo dogajalo, da bodo državne pomoči deležna podjetja, zaposlena z več kot polovico tujcev, medtem ko bodo podjetja (pa čeprav delovno intenzivna), izvozno naravnana, ves čas trošila energijo za dokazovanje o tem, da so obremenjena s predrago drža vo in da so potrebna normalnejše obravnave. Človek bi namreč pričakoval, da je podjetje z več kot polovico zaposlenimi tujci izredno poslovno uspešno in da zaradi svojega razcveta potrebuje tujce, ne pa da mu država kreditira plače. J. VOTEK ,nJskih aparatov gorenje , maja . do K ■ •• 5. ^9. junija hladilnik*1**1 *” P°m>valnih zamrzovalnih °b gotovi« dvodatni ^otni ^na Skcm Plačilu nad Pos°jila na 6 , ah 12 mesecev Nakup mogoč v vseh Potrošnikovih trgovinah s tehničnim blagom. Vabimo vas na otvoritev prve prave računalniške trgovine v Prekmurju. V prijetni atmosferi vam bomo pokazali najnovejše dosežke na področjy računalništva in komunikacij. EMI EPSON —ti! Autodesk. EIZO Authorizcd Dealer Oi»p. gubilo 26 otrok, ki so jih vse našli in r šem, pomagali pa so 73 ljudem, ki so P zdravniško pomoč. S klošarji, torej posebnih težav, za varnost v Ljubija^1J 800 policistov, nekaj pa je bilo t11^.0.^ klicev z grožnjami. Napovedanih mnn demonstracij v slepi Vilharjevi ulici se je 'e nekaj deset žensk in mladih pr‘Padn‘ „a n“'. \ nih gibanj, opozarjali naj bi Pre. a diskri”’!' nakopravnost moških in žensk, t°re^ ie^"' natorski odnos rimskokatoliške cer v sl Ko seje pripeljal po Dunajski cestisa' ^pri^ dvignili nekaj transparentov. So se P r ni dom papeža na frančiškanski Cj/^ofa^f kusni grafiti, za katere so po beseda i ■ njeg Urana vatikanski spremljevalci PaPej rnostl vih potovanjih izjaviti, da take ^niš'^ t nekulture niso videli še nikjer. Naju imeli ob papeževem obisku kaznj*? slovenj, zaporov v Dobu naslovili prošnjo I vlado, naj jih ob tem obisku delno l oje vlada to zavrnila. ., • kila Izjemni dogodek ob obisku naj nudba k (slovenski) spravi, toda'k kaj takega težko pričakovati, tudi obi je bilo preveč spolitiziranosti. Ta nijl, kje izdali knjižico Katoliška cerkev vW glaf1 v sedmih jezikih v 3,5 strani“0,g .isali: zgodovine slovenskega nar0^a_7raia t°ijrini' munistična partija je finega ^iilo oboroženi upor, ga razglasila za nega ter obenem začela revolucil. .dljl državljansko vojno in mnoge ~ . ega M omenjajo 15 tisoč žrtev kojnun' prem°'.j -Po'vojni, nacionalizacijo cerkveneg če„ere 57. številko Nove revije in ProCdoVjna °° samo to naj bi bila slovenska zg° svetovne vojne. / ni sP0^”1 Dobro, za zdaj ostajajo le eP j Marj0" svetom (Na sončni strani Alp, I Alpe- morje), pozablja pa, j ima ta dežela tudi nižinski svet I in reko Muro z zelenim pasom I gozdov, s katerim diha, ki je I Prepreden s kapilarami mrtvih I rokavov, potokov, mrtvic. M I smemo pozabiti, daje ta narava I biološko vredna več, kot si ta I trenutek lahko predstavljal^0 To je tudi dežela term, to- I Plic, imate veliko vrelcev . krajina je razgibana, v njej je I vsega po malem: vinogradov. I njiv, gozdov, visokodebelnih / sadovnjakov. To je v bistva00 haična, starinska pokrajinah3' ših dedov, ki še ni tako zastrti I Pljena kot npr. Dravsko Pn so poslanci za nekaj več kot uro prehiteli social(jein k 3e za referendum zahteval kombinirani volilni sistem, in nitev dvok° ■ e’ zb'raio 40.000 podpisov za referendum za uzako-sporno razr*Zne.8a več'nskega volilnega sistema. Da je proceduralno počiti d PISat‘. referendum na osnovi zahteve poslancev in tako one-Sn°» so tak 8e’ln da je vPrašanje, ki bo postavljeno državljanom, neja-’anju zavri? °?oz?r’li opozicijski poslanci. Kljub temu so bili pri glaso-Če Jen*VS' pom's,eki> referendum pa razpisan. rije neh‘avn° sodišče Slove-0 zdravila za re- < juSmrzlico’ bodo v°lišča (»n kt0S prvič odprta ^''joPOV tn? S-al° °kr°g 400 nie volie v ia,rjev) za izraža-po sprem-°bodo ‘i?683 zak°na- Ta-^junii/i1?8^1 državljani >pri ’Ja obkrožali »da« ali SaJjih, rendumskih vpra-Volilnega 7 0 Za spremembo »oviij kona’ da bi z njo -r 'cev na eposreden vpliv 1 so za e lzb,ro Poslancev, Preb; ak°merno zasto-'n aH sttf3 Cev po obm°č-'°Panost a sorazmerno za-t^dako da h 'Včbih intere-; v. °dviSn ° stevi>0 manda-Nglasov nd števila °svo-o?v,Jani takr0?8 tega bomo D^avj nar at °dločali tudi tičm?°stnih k°nalnih list (|ist SCkandidatov poli-V^litičn’ kl ga posa' Ci,^1 cna stranka mora vo|i|VepriandP.ripade mandat k^ecote °V ze na ravni Uk. ^0 ;7 VtFeriutku ?8a tega’ -ie v S?°Vati. zeaZtk0° Vnaprej % PovPrašaii 8mo za S!C °rie ozir reg|Jske ko-^itif11111 (Pan013 V°dje po' Iist d0 Me (ZLSD)= S Ov ne ‘ socialnih de-’h inVa.njem nnSProtu'emo ^nL^Polnh0 Spremem-% Ntvah volilne 'cj j’ * naši st nazadnje ,t5>ike ^aljim'^1^ mnogo leg, a ?a JUcili v pri-pajevanje vo-suknje ^Prevla-h “Pa nanke Vst .Pa m 11 ne-st^nn nasProttJavno več Va^ da je OnO01131"6 b- d • V Vrhov z i b'z uk rU^eni listi Vedn Spremem->POrci"° °hranile i<°b C°nalnegasi-izvo°r°Čale IkHv aJdi 'ZVolitev v oj; *'* Zad'itev - ^k n3e pra' 4voiitJstno ’Jahko uve-^Ai Nasnr rs?nabza- Sp° uve^m61710 pa čistega bjKi^^ de- V01‘- h t v Panelna ’ ■ aterem V'nia^kem v adi, kot '■S? ‘»S;lj" « Ka blt' dvn V Parla-*ah Se tiče tretj'nsko VSo ^ih Po- “““oSib"1 p"-Jnih in Po. svetovalnih referendumov pa menim, da je to le golo zavajanje volilcev in ne demokratični postopek. Potrebne spremembe in dopolnitve bi namreč lahko sprejel parlament brez referendumov, ki ne nazadnje ne stanejo malo. Po nekaterih ocenah nas bo namreč že razpisani referendum stal 3 do 4 milijone DEM. To pa je že denar, ki bi ga kazalo mnogo pametneje in koristneje porabiti. Vsekakor pa ne glede na izid referenduma ne bi smeli hiteti s pripravo sprememb in dopolnitev, saj bi s tem lahko ponovno naredili več škode kot koristi. Letošnje volitve bi morali izpeljati po sedaj veljavni zakonodaji.« »Popravek sedanjega volilnega sistema bi bil pozitiven« Evgen Sapač (SLS): »Zadnji čas smo priča raznim referendumskim pobudam na področju volilnega sisfema. Idealnega volilnega sistema seveda ni; lahko so samo boljši ali slabši. Slovenska ljudska stranka se seveda zavzema za tak volilni sistem, kjer bi se še do letošnjih volitev odpravile nacionalne liste in znižal prag s sedanjih 9,1 odstotka volilnih glasov za neposreden vstop v parlament, pri čemer bi zagotovili enako zastopanost vseh volilnih enot. O globalnih spremembah naj bi se volilci odločali po sedanjih volitvah, ko bo dovolj časa za premišljene spremembe volilne zakonodaje. Kot vemo, trenutno poteka zbiranje podpisov Socialdemokratske stranke za razpis referenduma za večinski sistem, ki jih bo v teh dneh gotovo zbrala dovolj. Naši člani imajo možnost, da se sami odločijo za podpis. Tu je še zahteva za razpis referenduma, ki prihaja iz državnega sveta, kjer bi bil kombiniran sistem večinskega in proporcionalnega sistema. Predlaga se 44 volilnih okrajev, kjer bi bila polovica poslancev izvoljenih neposredno, druga polovica pa po proporcionalnem sistemu. Zaplet okrog tega nam je znan. Prehitelo ga je 35 poslancev, ki so vložili zahtevo za razpis referenduma za izboljšanje sedanjega volilnega sistema, torej za takojšnjo odpravo nacionalnih list in znižanje praga za vstop v državni zbor. V naši stranki menimo, da bi bil popravek sedanjega volilnega sistema pozitiven za volilce in za enakomernejšo razporeditev poslancev po vsej Sloveniji. Smo pa tudi za strpno sodelovanje vseh strank slovenske pomladi, ker le tako upamo na skupni uspeh na volitvah. Pri tem pa moramo seveda upoštevati izkušnje prejšnjih volitev - tako slabe kot dobre - kajti menimo, da ima naša stranka zaradi svoje pokončne drže in reševanja konkretnih problemov dobro izhodišče za uspeh na bližnjih volitvah.« »Ob nedorečenosti volilnega zakona bodo spremembe smotrne« Jože Sadi (LDS): »Če ocenil pobudo poslancev bi za referendum, bi bilo treba reči, da se naša stranka ne nagiba k taki odločitvi, da bi tik pred volitvami opravili velike spremembe v volilni zakonodaji. In to kljub dejstvu, da je medtem uspela interpelacija zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja in so volitve časovno opredeljene. Tudi po analizi prejšnjih volitev bi predlog poslancev lahko jemali kot pobudo za minimalno spremembo naše volilne zakonodaje. Pri tem je mišljeno zlasti znižanje volilnega praga od 9,1 na 8,3 odstotka, enakomerna regijska zastopanost s črtanjem nacionalnih list itd. Ker se v zadnjem času vrstijo predlogi za spremembo volilne zakonodaje, je določen referendum za 30. junij letos. Do takrat bodo verjetno sprejeti še nekateri manjši popravki. Motive drugih politični stranik se da razbrati iz njihovih usmeritev, zato je posameznikom prepuščeno, da si ustvarijo svojo podobo, čeprav stranke opozarjajo,.da se bomo na ta način izognili raznemu mešetarjenju in spletkarjenju. Naš volilni zakon je do neke mere nedorečen, zato se zdijo njegove spremembe smotrne. Toda po drugi strani se v vseh demokratičnih političnih sistemih spremembe v volilni zakonodaji dogajajo precej pred volitvami. Zato Liberalna demokracija Slovenije predlaga le manjše in logične spremembe volilne zakonodaje. Še najmanj pa to, da bi z njimi dajali lažne obljube in ljudi zavajali glede samih volitev. Zavedati se moramo, da smo mlada država, zato se moramo na demokratične spremembe najprej navaditi, jih spoznati in znati vrednotiti. Šele takrat se bomo z njimi bolj ukvarjali; tudi ob referendumskih pobudah v javnosti. In ravno volitve so tisti dogodek, ko se tako ravnanje pokaže bolj kot sicer.« »Prepozna napoved volilnega referenduma« Franc Zver (SKD): »Slovenski krščanski demokrati sicer podpiramo razpis predhodnega zakonodajnega referenduma za volitve, vendar se nam zdi, da so ta in drugi napovedani referendumi prepozni. Po mojem bi morali biti takšni referendumi pripravljeni vsaj dva do tri mesece prej. Zdi se mi nesmiselno, da bi na vrat in nos hiteli, ker se mi to ne zdi prav. Po drugi strani pa ljudje ne poznajo dovolj pomena volilnih sistemov, zlasti proporcionalnega. Zato jim je treba temeljito razložiti, zakaj v bistvu gre. Toda, kje jim vse to obširneje razložiti, je veliko vprašanje, saj je znano, da se ljudje ne udeležujejo sestankov. Glede razpisa referenduma o volitvah, napovedanega za 30. junij letos, pa imamo krščanski demokrati tudi nekaj konkretnih pobud za izboljšanje volilne zakonodaje. Smo namreč proti kandidiranju v dveh okrajih, zagovarjamo pa zvišanje volilnega praga vsaj na 3,5 odstotka glasov. Prav tako smo za ohranitev, vendar številčno omejene, nacionalne liste. Vsekakor pa bi bilo treba volilni zakon spremeniti, saj so ljudje ob več predlogih volilnega zakona zmedeni. Še huje pa bi bilo, če bi tik pred volitvami bistveno spremenili volilni sistem. Zamisel o odpoklicu poslanca je posledica nekaterih izkrivljanj: stalnega ponavljanja ocene, da. poslanci ravnajo v nasprotju z voljo »svojih« volilcev, prenizke morale v politiki in pomanjkanja osebne odgovornosti. Razne destabilizacije, »prepozne volitve« ali možnost, da skupine državljanov kadarkoli poskušajo zamenjati »neposlušnega« poslanca, lahko veliko bolj koristijo tistim, ki želijo razvoj demokracije zavirati ali izigravati kot demokraciji sami.« »Neustrezna volilna zakonodaja omogoča manipulacije« Alojz Glavač (SDS): »Po vseh raziskavah javnega mnenja i-majo poslanci in politične stranke ter državni zbor med ljudmi zelo nizek ugled. Po našem mnenju je tako zaradi neustrezne volilne zakonodaje, ki omogoča po volitvah ogromne manipulacije z glasovi volilcev, prehajanje poslancev iz stranke v stranko. Zato se volilci upravičeno sprašujejo, kdo zastopa njihove interese, kje so ta trenutek poslanci, ki so jim zaupali glas, kje je posamezna stranka danes s programom, ki ga je zagovarjala pred volitvami. Danes v Šloveniji ni resne politične stranke, ki bi volilcem javno upala povedati, daje obstoječa volilna zakonodaja dobra. Ker v državnem zboru v tej sestavi ni mogoče, da bi prišlo do resnih sprememb volilne zakonodaje, se je naša stranka odločila, da zbere 40 tisoč podpisov volilcev za razpis zakonodajnega referenduma, kar nam bo te dni zagotovo uspelo. Na tem referendumu bi volilci odločali o tem, ali so za večinski volilni sistem. Bistvena prednost dvokrožnega večinskega volilnega sistema je enakomerna zastopanost vseh voli-■Inih okrajev, vsak volilni okraj pa zanesljivo izvoli poslanca, ki dobi večino glasov v okraju. Sedanji proporcionalni sistem omogoča centralizacijo države. Tako ima, recimo, Ljubljana z okolico čez trideset poslancev, medtem ko cele regije v Sloveniji niso zastopane v državnem zboru. Lahko si predstavljamo, kaj to pomeni pri naložbah v infrastrukturo v okoljih, ki so bila tudi desetletja prej zapostavljena in so danes nerazvita. Bistvena prednost večinskega volilnega sistema je enostavnost volitev. Naš zakon predvideva možnost odpoklica poslanca, če se v svojem volilnem okraju izneveri volilcem. Prav tako predlagamo dva mandata v državnem zboru za Slovence po svetu, ki predstavljajo ogromen del narodovega telesa. Večinski volilni sistem bo v Sloveniji prinesel več poštenosti in preglednosti v političnem prostoru, s tem pa tudi več zaupanja ljudi v lastno državo, ki smo si jo tako želeli.« MILAN JERŠE Nižji prispevki delodajalcev za socialno varnost - Davek na izplačane plače - Rebalans proračuna - S prerazporeditvijo bencinskega tolarja do sredstev za obnovo uničenih magistralnih in regionalnih cest - Proti višjim cenam za telefon, bencin in plin - Vlada razmišlja o pomoči lendavski Nafti Vladaje pripravila niz ukrepov za izboljšanje gospodarskih razmer v Sloveniji in dala številne predloge k dopolnitvi ekonomske politike za leto 1996, ker so ugotovili, da se gospodarske razmere v začetku leta 1996 poslabšujejo glede na predvidevanja. Industrijska proizvodnja v prvem četrtletju je manjša za 3,3 odstotka glede na enako obdobje lani in manjša za 1,9 odstotka glede na povprečje lanskega leta. Inflacija je v prvih štirih mesecih dosegla 4,4 odstotka. Za doseganje gospodarske rasti je vlada tudi letos pospešeno podpirala izvozni del gospodarstva. Za 2,7 odstotne točke je bila že v začetku leta znižana zbirna prispevna stopnja za socialno varnost in s tem razbremenjeni stroški dela. Sprejetje bil širok paket ukrepov za pomoč delovno intenzivnim podjetjem s kombinacijo mikro- in makroekonomskih ukrepov. V tem okviru bo letos z zbranimi sredstvi kupnin po zakonu o lastninjenju podjetij dodatno dokapatalizirala Slovensko izvozno družbo, Ekološki razvojni sklad in Tehnološki razvojni sklad ter omogočila aktivnejšo industrijsko in tehnološko politiko. Vlada bo sklenila tudi dogovor s socialnimi partnerji, ki bo učinkoviteje kot v letu 1995 preprečil naraščanje plač nad okviri produktivnosti dela in prelivanje znižanih prispevkov v povečane plače. Za razbremenitev v delovno intenzivnih panogah vlada predlaga državnemu zboru, da sprejme paket ukrepov oz. sprememb zakonov, ki naj bi jih sprejeli po hitrem ali skrajšanem postopku, tako da bi s L julijem že veljali. Najpomembnejši je predlog, s katerim bi linearno znižali prispevke za socialno varnost s sedanjih 42 na 38 odstotkov oziroma za 4-odstotne točke. Tako bi bilo skupno znižanje v letu 1996 6,7-odstotne točke, saj je bila zbirna stopnja prispevkov še januarja 1996 44,7 odstotka. S predlaganim znižanjem prispevkov za socialno varnost vlada pospešeno uresničuje politiko znižanja neposrednih obremenitev stroškov dela. V proračunskem memorandomu je bilo predvideno, da se bo izpad prihodkov zaradi navedenega znižanja pokrival s povečano vlogo posrednih davkov - predvsem z uvedbo davka na dodano vrednost s trošarinami in tudi z obdavčitvijo dohodkov od premoženja, kar pa bo mogoče realizirati šele leta 1998. Zato vlada predlaga, da se do uveljavitve navedenih novih davčnih virov del izpada javnofinančnih prihodkov nadomesti z davkom na izplačane plače in davkom na »firmo«. S tem bi nadomestili polovico izpada. Z znižanjem prispevnih stopenj za delodajalce ter uvedbo progresivnega davka na izplačane plače bo dosežena globalna razbremenitev gospodarstva v višini 1,6-odstotne točke oz. dobrih 9 milijard tolarjev. Pri tem bo razbremenitev v delovno intenzivnih panogah, kjer imajo največje strukturne težave, presegla 2,5-od-stotne točke. To bo v proizvodnji končnih lesnih izdelkov, končnih tekstilnih izdelkov, v proizvodnji preje in tkanine ter obutve in galanterije. Davki tudi za »speče« podjetnike Prva med sedmimi ukrepi je predlagana sprememba zakona o prispevkih za socialno varnost. Z njo naj bi bila znižana prispevna stopnja delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s sedanje 12.85- na 8,5-odstotne točke, za ožji obseg pravic pa z 11,05-odstotne točke na 4-odstotno točko. Zaradi tega bo v pokojninski blagajni za 22,5 milijarde tolarjev manj denarja, kar pa bo država nadomestila s transferjem iz državnega proračuna, s čimer bo zagotovljeno nemoteno izplačilo pokojnin. Drugi ukrep zadeva davek na plače. Za bruto izplačane plače do 85 tisoč tolarjev ne bo davka, za bruto plače do 95 tisoč tolarjev bo 1-odstoten, do 105 tisoč tolarjev 2-odstoten, do 115 tisoč 3-odstoten, do 750 tisoč 4-odstoten in nad 750 tisoč 6-odstoten. Tako se bo nabralo 11 milijard tolarjev. Tretji ukrep je davek na »firmo«, ki bo ekraten, za delniške družbe v znesku 120.000 tolarjev, za druge kapitalske in osebne družbe 70 tisoč tolarjev in za samostojne podjetnike in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 30.000 tolarjev. Minister za gospodarstvo Metod Dragonja je povedal, da bodo plačali tudi tisti »podjetniki«, ki imajo firme le registrirane in ne poslujejo. Vseh podjetij raznih oblik je v Sloveniji 110 tisoč. Četrti predlagani ukrep je sprememba zakona o dobičkih pravnih oseb, saj naj bi se davčne olajšave za investiranje povišale s sedaj veljavnih 20 na 30 odstotkov. Peti ukrep je rebalans proračuna republike Slovenije; prihodki naj bi bili tako zaradi novih davčnih virov 586,5 milijarde tolarjev (sprejeti proračun 576,6 milijarde tolarjev), odhodki pa 593,3 milijarde tolarjev (sprejeti proračun 568,2 milijarde tolarjev). S šestim ukrepom bo vlada namenila za obnovo regionalnih in magistralnih cest 2,9 milijarde tolarjev; to je 15 odstotkov od bencinskega tolarja. Sedmi ukrep pa je predlog za spremebo zakona o uporabi sredstev, pridobljenih s kupnino na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, s čimer bo omogočeno, da se del sredstev, zbranih in namenjenih za dokapitalizacijo Slovenske izvozne družbe, nameni za oblikovanje začetnih varnostnih rezerv, s čimer bo omogočena primerna operativnost Slovenske izvozne družbe. Minister obljublja pomoč Nafti Lendava, vlada pa je zavrnila zahteve Telekoma za 15-odstotno povečanje cen impulza in 14,7-odstotno povečanje naročnine. Zvišanje teh cen bi na inflacijo vlivalo z 0,2-odstotno točko. Vlada je zavrnila tudi zahtevek Istragasa za višjo ceno utekočinjenega plina. Za višje cene so zaprosila tudi naftna podjetja: Nafta Lendava, Istrabenz in Petrol. Zahtevala so od 20- do 23- odstotno povišanje nabavnih cen in 27,6-odstotno povečanje trgovskih marž. Minister Metod Dragonja je dejal, da jih je osupnila predvsem višina zahtev in da bodo v nekaj tednih uredili priblematiko cen naftnih derivatov. Pri tem je poudaril, da je očitna razlika med tistimi, ki prodajajo izdelek, in Nafto Lendava, ki jo proizvaja. Nafta Lendava je že od februarja v rdečih številkah, prodajalci pa imajo dobiček, zato bo vlada predlagala prerazporeditev, ki bo več prinesla proizvajalcu. Vlada je razporedila 660,9 milijona tolarjev za dokapitalizacijo Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva; denar je prišel iz naslova kupnin. Marjan Horvat 4 vestn ik, 23. majanj ospodarstvo Regionalni pospeševalni center Za hitrejši razvojni korak Od dnevu podjetništva, ki ga je prejšnji teden pripravilo Združenje podjetnikov Pomurja,, je državna sekretarka za drobno gospodarstvo Staša Baloh - Plahutnik spregovorila o strategiji razvoja malega gospodarstva v republiki Sloveniji. Cilj dokumenta je seveda oblikovanje usklajene temeljne strategije razvoja malega gospodarstva, je torej eden od dokumentov slovenske strategije razvoja gospodarstva nasploh. Zaradi neusklajenosti v razvoju malega gospodarstva je prišlo do slabosti, in sicer manj učinkovite porabe razpoložljivih sredstev ter do nekaterih zavor in omejitev za hitrejši razvoj. Zaradi tega se je vlada opredelila za oblikovanje spodbudhejše politike razvoja malega gospodarstva, da bi ta sektor postal pomembno gibalo gospodarskega razvoja v Sloveniji. Dokument, ki so ga pomagali pripravljati strokovnjaki programa Phare, je tako dan v široko razpravo z željo, da bi ga spravili v življenje, z njim razgibali življenje in vzpostavili pozitivno razpoloženje za spodbujanje razvoja malega gospodarstva. Tako je dokument predstavila državna sekretarka Staša Baloh - Plahutnik. Strategija bo te dni prišla v vladno proceduro, letos pa bi naj bilo opravljeno vsaj prvo branje tudi v parlamentu. Vzporedno s procesom pripravljanja na strategijo poteka tudi več drugih projektov, med drugim tudi projekt vzpostavljanja pospeševalne mreže za malo gospodarstvo. In slednjemu je vlada konec lanskega leta prižgala zeleno luč. Predvideni so štirje pilotni regionalni pospeševalni centri za malo gospodarstvo v Trbovljah, Celju, Kranju in tudi v Murski Soboti. In po končanem srečanju ob dnevu podjetništva je bil tudi slovesni podpis pogodbe o ustanovitvi Regionalnega pospeševalnega centra. O poti od zamisli do ustanovitve razvojne agencije v Pomurju je spregovoril Anton Balažek. Začelo se je, ko je bila opravljena študija o podjetništvu pri nas in ko so snovalci podjetniškega razvoja in lokalne oblasti v naši pokrajini spoznali, da mora podjetništvo v razvoju regije dobiti pfavo mesto. Nastala je iniciativna skupina, kije svoje zavzemanje za nujnost ustanovitve razvojne agencije v naši regiji predstavila in zagovarjala tudi v Ljubljani. Tako je bila naša pokrajina izbrana za ustanovitev enega od pilotnih razvojnih centrov za pospeševanje malega gospodarstva, njegovo vodenje in sam projekt pa je prevzel Anton Balažek. Upravljalec je vzdrževalec Jezero, kdo bo tebe ljubil? Ledavsko, Bukovniško, Baguško in Negovsko jezero z negotovo prihodnostjo - Čigava so jezera, od katerih si občine tako veliko obetajo O tem ni nobenega dvoma: lastnik (če lahko tako imenujemo upra-vljalca) je država Republika Slovenija oziroma Ministrstvo za okolje in prostor z oddelkom, ki je odgovoren za vode. Problem pa je, ker je lokacija teh vodnih površin v tej in tej občini, krajevni skupnosti ali kraju, ki si od jezera obeta tudi kakšne koristi, predvsem turistični razvoj. Tako je z Blaguškim jezerom pri Sv. Juriju v Ščavniški dolini, kjer imajo dogovor z zanimivim tujim najemnikom, z Negovskim jezerom pri Negovi, kjer želijo jezero vključiti v celotni turistični razvoj kraja in okolice, in tako je tudi z Bukovniškim jezerom pri Bukovnici oz. Dobrovniku in Le-davskim ali Kraškim jezerom pri Cankovi na Goričkem. po zakonu. Prav tako bi radi vedeli, kakšni so pogoji izkoriščanja, koncesij. Občina Rogašovci zahteva tudi kratkoročne ukrepe, kot so poglobitev jezera, določitev vodne površine s prekati, lagunami, ureditev obrežja in lokalne ceste, zaraslih površin, ureditev odvodnje in omejitev dosega visokih voda ter poglobitev struge Ledave južno od mostu v Pertoči. lastijo jezero, ko pa bi P B bo kaj urediti, sanirat, P b nočejo slišati in pricak J občine, da bo te proble"? češ saj je v vaši občini. . je ^PO biti upravne ti samo pravice, brez .sJ1B Izdajati soglasja, ne moral zaprositi za voljenje. Občine so o ( štor, na katerem imaJ ^i- ministrstva svoje obj^^ Pravzaprav je vsem znano in razumljivo, da je država oz. Vodna uprava MOP upravljalec vodnih površin, vendar bi radi vedeli, kdo bo potem urejal, čistil in nasploh vzdrževal jezera in okolico, kakšni so pogoji najema jezera ali morebiti koncesije in ali lahko občine sploh računajo na izkoriščanje voda znotraj občinskih meja? Od sprejema Zakona o varstvu okolja R Slovenije so minila tri leta, občine pa bi rade začrtale svoj nadaljnji razvoj. Zelo nazorno je pismo, ki so ga napisali v Občini Rogašovci, kamor sega le dobra tretjina Kraškega ali Ledavskega jezera; vendar je prav severni del po mnenju predstavnikov vasi Per-toča in Ropoča najbolj problematičen. Moti jih velika zamulje-nost, gosta zarast, kjer se ne zadržujejo le številne ptice, ampak tudi plazilci. Ali je to res ali ne, vedo povedati naravovarstveniki, ki bodo prav gotovo nasprotovali popolnemu »čiščenju« jezera, vendar pa se zdi, da Občino Ro-gašovci mučijo predvsem druge zadeve, povezane z jezerom, ki so jih zelo natačno (strokovno) opisali: nedokončana ureditev okolice jezera ter vodnih površin, ki so zajete v obvodje in niso lastninsko urejene; nedokončan dotok in struga Ledave -južno od mostu v Pertoči; nedo-končno definirana površina mokrega obsega voda; ignoriranje zahtev imetnikov parcel do odškodnine; širjenje vlage in moče zaradi visokih vodostajev v okoliške hiše in kmečka poslopja in sporno vzdrževanje lokalne severne ceste čez območje jezera, ker ni urejeno odvodnjavanje. To pa niso tako majhne zadeve. Odgovorno ministrstvo se bo moralo končno odločiti, kakšen je osnovni namen jezera. Če je to zgolj zadrževanje vode in imajo do njega izključno pravico vodarji, seje potrebno dogovoriti o posledicah razvrednotenja ter odškodnini in renti, ki jim pripada Iz razprave podjetnikov bi lahko sklepali, da podpirajo dokument o strategiji razvoja malega gospodarstva, vendar pričakujejo, da se država takoj odzove na nekatere nepravilnosti, ki so dopuščene in tolerirane. Siva ekonomija ali šušmartsvo se je razmahnilo zelo močno, inšpektorji pa kot da z zaprtimi očmi hodijo mimo. »Nas ne zanima to, da si država s tem ustvarja neki mir, zanima nas pa to, da se davki poberejo in razporedijo na vse,« je povedal Anton Kampuš, predsednik obrtne zbornice iz Gornje Radgone. Finančna nedisciplinaje druga vrzel v sistemu, ki jo dopušča država. Država si je prek državnega zbora izborila, da podjetja morajo poravnavati račune do države in v primeru neplačila jim po novem ne zaračunavajo le zamudnih obresti, ampak sledijo tudi zakonske sankcije. Toda samo TAMje svojim kooperantom dolžan toliko, kot so podjetniki dolžni državi, je zatrdil razpravljalec, toda v bran upnika država ni naredila ničesar. Evforija podjetništva in obrtništva pri nas ni prinesla samo uspehov, ampak marsikateri poraz in razočaranje. Od sto novih podjetnikov jih je morda uspelo pet, je razmišljal Anton Kampuš, zato se mu ne zdi umestno, da ljudi, ki na primer v stečaju podjetja izgubijo zaposlitev, po vsej sili rinejo v podjetništvo. Glede na vse nepravilnosti bi lahko sklepali, da so vodarji v zadnjih letih popolnoma pozabili na svoje delo - ali pa za to država namenja premalo sredstev (za regulacije oziroma »enostransko čiščenje« je denarja očitno dovolj), ker se zaveda, da bo prej ali slej izdala koncesije in bo potem novi najemnik - upravljalec moral poskrbeti za ureditev! Tudi župan Občine Cankova -Tišina, v kateri sta dve tretjini jezera, je potrdil nezadovoljstvo s sedanjim upravljalcem jezera v Kraščih. Ni prav, da si vodarji Upi* ne bodo čistile, ona Pa dajala koncesije. jlne»« . Poleg tega so 11^ rečenosti glede n §port0‘ vskih družin-2^* društev in podo , .' je jffietiP, ga tega bi občine « ^ vico do odločanj . ne bi < v njihovih občinah-nekdo v Ljubljani pfi? ribiška družina o vvfll' ( '* ‘»“““C-vemjezeru.Navs .jtj vsi. bi imeli od jeze občina "bernarda b. Tehnostroj Modema oprema »Stečaj v Tehnostroju Moderni opremi se bliža h koncu,« je povedal stečajni upravitelj Milan Koren, saj sta se ob zbiranju ponudb oglasila dva kupca, ki oba izpolnjujeta pogoje. Zato bo stečajni senat v prihodnjih dneh moral odločiti, komu se bo ljutomersko delujoče podjetje Moderna oprema prodalo. S tem ko se bo sklenila nakupna pogodba in s plačilom kupnine stečajne razmere seveda prenehajo veljati, novi lastnik pa bo glede na določila pogodbe nadaljeval proizvodnjo. Pogoj pri nakupu podjetja je namreč, da novi lastnik zaposli delavce, po pravilu vse, ki sedaj delajo v Moderni opremi, teh pa je 75, da nadaljuje proizvodnjo ter izpolni sklenjene pogodbe za to leto. Ob nakupu pa bo moral zagotoviti tudi to, da bo v podjetje prinesel nove programe in vložiti do- »Ustanovili smo ga z javnim razpisom in ne z nagovarjanjem, saj ti, ki hočejo biti zraven, naj bodo,« je pred podpisom pogodbe o centru spregovoril Anton Balažek. Center bo deloval kot družba z omejeno odgovornostjo, ustanovitelji pa so s svojim vložkom do polovice država ter preostali del lokalni soustanovitelji. Pogodba o ustanovitvi razvojne agencije je tako potrjena z osemnajstimi podpisi, s strani regije od obrtnih zbornic, občin, gospodarske zbornice, podjetniških centrov. Skupščino naj bi vodil Feri Horvat in do razpisa ali približno pol leta bo center vodil Anton Balažek. In kaj naj bi bile prve naloge centra? Začeli bi na finančnem področju z ustanovitvijo poroštvenega sklada, kajti, kot je ugotavljal Balažek, poroštva so velik problem. Nadaljevali pa bi z zamišljenim projektom razvoja kadrov in drugimi projekti. Sam razvojni center bi namreč deloval na način združevanja strokovnjakov ob posameznih projektih. MAJDA HORVAT ločen znesek za razvoj. »Zaradi tega se mora v pogodbi zavezati, koliko sredstev bo v naslednji treh letih vložil v posodobitev objektov in opreme,« je povedal stečajni upravitelj. Izklicna minimalna cena za prodajo Tehnostroja Modeme opreme je 120 milijonov tolarjev, kar je le 30 odstotkov ocenjene vrednosti, podjetje pa se prodaja kot celota enemu od dveh kupcev. Za to, da bi se prodjetje prodalo, sta bila objavljena dva javna razpisa in sedaj v tretje zbiranje ponudb. V kolikšnem deležu bodo potem izplačani upniki? »Upniki bodo izplačani v majhnem deležu, ker je na precejšnjem delu premoženja hipoteka Pomurske banke in drugih bank, hipotekami upniki pa imajo pravico do plačila svojih hipotek. Tako da natančnega izračuna, koliko bodo upniki dobili, še nimam, vendar če upoštevam hipotekarne upnike in prednostne pravice pri izplačilu delavcev, potem bo za druge upnike ostalo zelo malo. Načrt glavne razdelitve bo narejen v naslednjih dveh mesecih,« je povedal sogovornik. Hipotek na podjetje Moderna oprema je za 130 milijonov tolarjev, vendar ni vse premoženje pod hipoteko, kar pomeni, da tudi vsa kupnina ne bo šla hipotekarnim upnikom, ampak samo ustrezen delež. Kaj reči o dveh, ki sta se prijavila kot možna kupca podjetja? Nista poslovna partnerja Moderne opre- me, eden je domačin, drugi pa je iz tujine, vendar oba izpolnjujeta razpisne pogoje za nakup in tudi njuni ponudbi sta si skoraj enaki. O izboru bo torej odločal stečajni senat. In kaj meni o stečajnem postopku in njegovem vplivu na podjetje stečajni upravitelj? »Z nadaljevenanjem proizvodnje v stečaju smo povečali stečajno maso, kar je ugotovil tudi odbor upnikov na zadnji seji. Povečana je Moderna oprema prodana Marku Slaviču Stečajni senat okrožnega sodišča v Murski Soboti je v petek, 17. maja, torej po tem, ko je nastal slednji pogovor s stečajnim upraviteljem Milanom Korenom, izdal sklep o izbiri najboljšega ponudnika za nakup Tehnostroja Moderne opreme. Odtočili so se za domačega podjetnika Marka Slaviča oziroma za podjetje MS iz Ključarovec. Za nakup podjetja se je prijavila še Strojegradnja iz Ljutomera, ki je hčerinsko podjetje v celotni lasti avstrijskega podjetja Heissenberger and Pletzler. Na odločitev stečajnega senata je med drugim vplivalo tudi to, daje podjetje Marka Slaviča domače podjetje. Je Kobitex pred stečajem? Kako je z vašim podjetjem, smo že drugič spraševali predsednico skupščine podjetja Kobitex Elizabeto Bukovec, vendar je tudi tokrat zavrnila, da bi dala o razmerah v podjetju kakršnokoli izjavo. Sodeč po zbranih informacijah iz druge roke in tudi po pogovoru z županom kobi-Ijanske občine Pavlom Nemetom lahko zapišemo, da razmere v podjetju niso najboljše. Sredi maja so zaposleni dobili akontacijo januarske plače po 20 tisoč tolarjev, novega ali vsaj začasnega direktorja, po tem, ko je sanator podjetja in direktor Jože Kuronja svoje delo po pogodbi časovno končal, niso imenovali, skupščina lastnikov pa se tudi ni odločila za ugotavljanje tehnoloških presežkov, čeprav v podjetju ugotavljajo, da so. Po tem ko se po opravljenem razpisu za direktorja podjetja niso odločili za prijavljenega kandidata, so začeli zbirati kandidate, ki bi bili vsaj začasno pripravljeni prevzeti vodenje podjetja. Govora je bilo o petih imenih, vendar, kot kaže, nihče od teh ni prišel v podjetje. Po ,• 1$ nii? za dobiček ah za kot^ nov. Še pomen1 da j da je tovarna ostala jel ohranili kupo, ‘ rOdaja 10 delo in da se se^^^ kot celota. Kaj po j, li prodajati po loka^Lva«* nem stečaju na izropani obje\ prostori in pol jk laftk daj pa bo novi la^lP" daljeval delo, m niško srečo, u P ^re^iii11 Iz povedanega . v M $ opremi djetja v stečaj (erob starih obvezno* odplačevanja pj ^vidj^ »mori"«””"® „»«’<<> djetje, neob vnpil obveznosti, o po stnik, ki pa ( t0 do 1 bo hotel, d* lo, moral vlagaj tehnologije, bo P polniti. Večji P^b V dati tehnologij. in razvoju. ^,, doslej pren1^!^^/ vane,« je po tehnosP ,Af dajni^S^ na oprema navseboljgpOd/J6^ jim je sindiba ^pres tj3,s t vljanjeteh"'tečaj P^i^h« boleče kot stnikipodJ**jfla^^^ se uvede s e ^d pride vpo^o bo^^ bo odloc1' koA>u bl mestuosta odnosu, soseo S™^23. maja 1996 Mednarodni kongres v Radencih o Dravi in Muri Obesimo se na štorkljo! °ngres z »močno« vsebino in »močno« udeležbo - Z gradnjo HE ove Virje bo reka Mura odrezana - Krajinski park ob Muri kot del ^srnega rezerata Drava - Mura na obmejnem območju treh držav ospodarstvo S kongresom • ■ .. razvOj; ni notr i na • dob’Enove informacije, smeri, nove temelje za iz8'nila zadn’ a vsega življenja na travnikih ali pa čakati, da bo ^zaceliT . rk^*a ^ot’ na primer, v nekaterih nemških pokrajinah), 0(1 orMzatS• razm^liat> o varovanju narave - tako je razmišljal eden brava ■ Mnr0^ me»z P ,a pripravili nov vno zbiranje P°^^ smo neuradnio ogfet zaP ponudnikov .-de os s(j, prevzel od C^ijo ■seje^di višče (s to jObijansk t strinjal tud Sjska » r ugotovila, kot jgoniU Ljubljanski ^ njjRa is6i prireditev (vA-njihovop^podarsk^ plačuje G Tud' o ^05 višču, 110 nizkl wnem «aj sali-V/a!" do^#^ sejmišč Gospodarsko razstavišče Ljubljana, ki je tudi pravni lastnik razstavišča v Gornji Radgoni, je od začetka lanskega leta, v lasti Sklada za razvoj. Vodja projekta je Nataša Bernik, ki si je v prvi fazi prizadevala vpisati lastništvo v sodni register. Takoj v začetku so zamenjali Podobno kot ponudbi za nakup sejmišča v Gornji Radgoni, so bile prenizke tudi ponudbe za nakup TAM BUS RADGONA. Sklad je na javni razpis za prodajo treh nepremičnin Tama na Ptuju, v Mariboru in Gornji Radgoni prejel sedem ponudb. Kar trije interesenti bi želeli kupiti radgonsko podjetje (vodstvo podjetja, Mettis in banki Pomurska banka ter banka SKB), vendar so vse tri ponudbe prenizke, pod ocenjeno vrednostjo. Upravni odbor Tama jim je dal na voljo čas do konca tedna, da »dopolnijo« ponudbe, sicer bo postopek sklenjen brez prodaje in ponovljen. vodstvo podjetja (kar seje zgodilo v primerih, če je bilo staro vodstvo nekooperativno, kakor je izjavil Gorazd Budja, direktor sektorja za privatizacijo), tako daje odgovoren v Gospodarskem razstavišču že sredi lanskega leta postal Igor Bončina; prav tako so v hišo povabili tujo revizorsko hišo, ki je opravila stroge cenitve za sejmišče v Gornji Radgoni in za celotno Gospodarsko razstavišče. Na osnovi teh komercialnih cenitev je Sklad 24. februarja 1996 objavil javni razpis o prodaji nepremičnine v Gornji Radgoni - le-ta naj bi se prodala in lastninila ločeno od nepremičnine v Ljubljani. Prijavila sta se dva interesenta, kakor smo v Vestniku že pisali, in mi je bilo pri srcu, ko so mi povedali, da jih trgovci vedno obvestijo, ko pride »roba« iz Mure.« enem od Titovih obiskov * li, vendar do tega ni P »Delal sem samo za Tita Ste podobno kot za Tita in Jovanko šivali tudi za druge pomembne osebnosti nekdanje Jugoslavije ali Slovenije? »Ne. Delal sem samo za Tita in Jovanko. Tu in tam sem po-likal kakšno obleko še za druge pomembne osebnosti.« Ste eden od »glavnih« pri beltinski folklori, ali je vaša skupina kdaj zaplesala pred prvim državljanom nekdanje Jugoslavije? »Ni. Ko sem na Brdu omenil, da sem vodja folklorne skupine, smo se pogovarjali, da bi ob »S Titovim smo si laže utiraB P01”'" . Življenje ske prelomnice, naj vem času? hila »Zaradi njega vija znana v svetu. tvSve nom smo si laze utr jših vo11 Bil je eden najugledn Jsvetovno teljev tretjega sveta-zgodovino bo najbolj izpostavljen ^ n druge svetovne voJnJ94gsptP žavnik, ki se je e Stalinom -«■ FRANC^ Fotografija: JURE sicer dosedanji organizator sejemskih prireditev, ki si je pred tremi leti nadel ime Pomurski sejem in katerega 80-odstotni lastnik je Ljubljanski sejem (sporna by pass firma Gospodarskega razstavišča, kamor se je preselilo vodstvo oz. najbolj aktivni del zaposlenih in ki je r prevzela dve od treh dotedanjih dejavnosti Gospodarskega razstavišča), in konzorcij podjetij iz Pomurja, ki ga sestavljajo Radenska, Pomurka International, Pomurska banka, Zavarovalnica Triglav, BTC in Občina Gornja Radgona. Posto- Popravek V predzadnji številki sem v »Tako Evangeličanska cerkev kot tu ist( da Trubar menita, daje papežev obisk pn 0 gesto-' ffiiPaL) liška cerkev prizna svojo napako s sim prjmo' pravljam: Slovensko protestantsko r oz,r. ..-A 5. društvo Evangeličanske cerkve, ampa verOizp°ve društvo in njegovi člani so različni1 .^jgpi! tudi različnih nacionalnostih. Se oprav maja 1996 7 cine seja Občinskega sveta Občine Beltinci Bo več denarja iz državne malhe? . tratne seie Občinskega sveta Najpomembnejša točka dnevnega reda t ... u pot|a| občinski Beltinci je bil predlog letošnjega proračuna. bl ba letošnjj pr0- računovodja Štefan Činč. V primerjavi z la $ miiijona to- ^ji za okrog 7 odstotkov, saj «a^ ki se '»nev. Proračunsko usmeritev je podprl odbor P inanciranje šolstva ^zavzel, da bi iz republike pridobili več denarji dkih pa naj bi bolj “»demografsko ogroženih območjih občine. ih skupnosti, upoštevali sofinanciranje dejavnosti posameznih krajevnin razpravi so podprli predlog Predsednika sveta Marjana Mau-ceca, da 15 milijonov tolarjev “amenijo za rezerve, če ne bodo obili dovolj denarja iz republiš-™ virov. Pri tem je Branko Ži-opozoril, da bi bilo iluzorno Pričakovati, da bodo od države a°bili kaj denarja, zato naj bi v Inčunu °PTedelili. kaJ b°d° »hko dejansko delali. Do konca S nai bi v občinski upravi do-«“<> zaposlili tri delavce, ki bi Sovarjali za gospodarstvo, dr-e“e dejavnosti in komunalo. d|,?Zpravi0 Prihodkih in odho-Poračuna so se svetniki °cili za nekatere spremembe. b°d° zvišali za 15 mi-nov tolarjev, za kolikor bodo Odhodke za uredi-Znb v ’ce °bčinske stavbe so kult Za 500 000 SIT, dotacije In'rn ’n turističnim društ-cj. so Povečali za milijon, in si-tez ® tisočakov pridobili iz preostaiih 500.000 pa so Pr' Urejanju P'°čnikov-avtOrn 7°se nakupu občinskega ^Otk • Namesto tega bodo ^^^Narjev porabili za na- mestitev klimatske naprave v starem občinskem vozilu, preostali milijon in pol tolarjev pa so namenili za investicijsko vzdrževanje vaškega doma v Ižakovcih. Sprejeli so odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine. Programska zasnova za del naselja Beltinci predvideva ureditev športno-rekre- acijske cone na 20,30 hektarja površin, ki so že vključene v poselitveno območje, in sicer park površine 11,04 hektarja, večja njiva, travnik in obstoječa pozidava. Dodatno je vključena njiva v velikosti 1,15 hektarja. Zaradi revitalizacije grajskega parka in povečanja nogometnega štadiona načrtujejo gradnjo novega štadiona zunaj parkovnega območja, kjer bo novo poslovno-tr-govsko središče Beltinec. Stadion bo obdan s tribunami za 8.800 gledalcev, pod katerimi bo v dveh etažah okrog 15 tisoč kvadratnih metrov poslovnih in vzporednih prostorov. V kletni etaži pod tribunami pa bo mogoče urediti Precej besed je bilo izrečenih tudi o možnostih ustanovitve komunalnega podjetja v Občini. Beltinci. V ta namen je občinska uprava zaprosila za mnenje Službo za reformo lokalne samouprave, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za pravosodje. Stališče države je, da v tem trenutku ne kaže drobiti komunalnih služb. Prav o tem pa so se pokazala dokaj deljena mnenja svetnikov, ki so pogrešali zlasti gospodarske kazalce o (ne)upravičenosti ustanovitve lastnega komunalnega podjetja. Ker še ni narejena delitvena bilanca nekdanje soboške občine, bi bilo po besedah župana Jožefa Kavaša preuranjeno razmišljati o tej zadevi. garaže v velikosti okrog 1.800 kvadratnih metrov. Grajski park bo ločen od športnih in rekreativnih površin, na zahodni in južni strani pa bo ograjen in bo dostop mogoč le z vzhodne strani. V Beltincih je predvidena gradnja industrijskih in stanovanjskih objektov ter ureditev ribnika, v Lipovcih, Gančanih, Bra-toncih, Dokležovju in Lipi pa gradnja stanovanjskih objektov. Na seji so sprejeli odlok o zazidalnem načrtu za severozahodni del naselja Lipovci, kjer je po besedah svetnika Janka Bezjaka predvidenih 42 novogradenj. V Dokležovju bodo gradili obrtno-stanovanjske objekte in razširili rekreacijsko cono, v Melincih pa objekt za turistično kmetijo. Govor je bil tudi o poročilu odbora za gospodarstvo, obrt in turizem, ki ga vodi Alojz Rous. Po njegovem mnenju je delo odbora zaživelo, čemur pa je oporekal Branko Žižek, češ da šele po več mesecih na seji občinskega sveta prvič obravnavajo zapisnik o njihovem delu, odbor pa ni prispeval k razvoju občine. Zato so se zavzeli za realizacijo projekta o razvoju občine, ki bo sestavni del dolgoročnega načrta, hkrati pa bo treba ustvariti razmere za odpiranje novih delovnih mest, zlasti v obrti. MILANJERŠE Ljutomerska občina brez tajnika »Veliko bolj kot politika me zanima gospodarstvo« Na aprilski seji je svet občine potrdil sporazumno razrešitev tajnika občine Darka Kurbosa, ki si je zaželel »mirnejšega življenja in več časa zase in za svojo družino«. D. Kurbos je na občini povezoval občinske službe, kjer je bil zaposlen kot profesionalec, v nasprotju z ljutomerskim županom, ki funkcije ne opravlja profesionalno, saj je, kot veste, direktor ljutomerskega Mlekoprometa. Seveda je pri tem izvršilna funkcija (beri: oblast) v rokah župana. D. Kurbos je svojo kariero začel v recepciji kopališča Banovci, potem služboval na SIS-u, na Vitrini bil vodja komerciale, nekaj časa bil v Avtoradgoni, zadnjih šest let pa na občini, sprva kot vodja javnih financ, nato vodja odseka za gospodarstvo (upravna enota), od prvega maja 1994 pa do 1. maja 1995 pa kot občinski tajnik. Za tajnika so ga občinski svetniki potrdili na predlog župana. Dogovor med koalicijo svetnikov je bil, da LDS predlaga predsednika občinskega sveta (D. Odar), SKD pa tajnika, ki ga nato predlaga župan, potrdi pa občinski svet. D. Kurbosa, ki je imel sedež med svetniki SKD, je zamenjal S. Indihar. Kurbos pravi, da ga veliko bolj kot politika zanima gospodarstvo, predvsem pa, da njegova nova zaposlitev - pomočnik direktorja soboške SKB - ni združljiva s politiko. Na sejah OS smo imeli pogosto vtis, da je D. Kurbos kot občinski tajnik med dvema ognjema. Čeprav v občinski upravi sedi tudi D. Hrga (SKD), ki vodi občinske finance, je koalicijski pogled kritično uperjen na delo občinskih služb in predvsem župana. D. Kurbos je povedal, daje vedel, da bodo težave v odnosu občinski svet - župan, da pa so zato tam, da te težave rešujejo.Kolikor je znano, občinske službe še nimajo izvoljenega novega tajnika, zato je še povsem nedorečeno, ali bo koalicija prepustila izbiro tajnika županu, prav tako pa še ni jasno, ali se bo morda D. Kur- bos vrnil med ljutomerske svetnike. A. P. Seh Občinskega sveta Občine Moravske Toplice -oitia v/utiiK viui atinv i vpnvc ^likodušne ponudbe križarske ni mogoče ovreči!« »il e,°h ki jih potrjevanju zapisnikov prejšnjih dveh sej je prišlo do J^k* Poročil svetnik Tibor Vorbš. Ta je namreč predsed-Dov^z^njeni 3 SVeta Petanu Kuharju očital, da zaradi njega niso dobi bii kolii^ £OSP°darje|ijem v občini, nikjer pa ni bilo po njegovem Silič raz°čaral°Jl dansko stala nova občinska stavba. Poleg tega naj W atlta Pos-' naPOS^ '^"'kan3?1^ bpVanjema- Si W S°bota i , ’ Lenda-je n Moravske * da so za JU mraziti ka- kih razvojnih projektov in sprotnega usklajevanja lokalnih interesov. Kot je navedel župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot, znaša ustanoviteljski delež njihove občine v regijskem centru 2,5 odstotka ali 50.000 tolarjev. Ta znesek pa bodo zagotovili s podpisom ustrezne pogodbe. Po besedah svetnika dr. Franca Horvata je zamisel o takem centru vsekakor zanimiva, opozoril pa je, da morajo biti ti projekti koristni in ne sami sebi namen, kot se je to dogajalo marsikdaj v preteklosti. Za Antona Balažka pa je pomembno, da bomo v Pomurju znali ločiti med strokovnostjo in politiko, saj vztrajanje zgolj pri proračunskih sredstvih ne vodi nikamor. Prav tako naj bi v prihodnje bolj posegli na območje Goričkega, za katerega načrtujejo več projektov. V razpravi so svetniki podprli ustanovitev lokalnega centra za pospeševanje malega gospodarstva in 2,5-odstotni delež moravske občine, ki jo bo v skupščini tega centra zastopal svetnik Jože Škerlak. V nadaljevanju seje so brez bistvenih pripomb sprejeli predlog odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Moravske Toplice. Glede osnutka pravilnika o dodeljevanju kreditov in subvencioniranju obrestnih mer ter dajanju poroštev v občini pa so se zavzeli za natančnejšo določitev prednostnih in deficitarnih dejavnosti, večje podpiranje podjetništva in vloge kmetijstva. Sklenili so, da bodo imena vseh dobitnikov subvencioniranih obrestnih mer iz lanskega proračuna javno objavili v občinskem glasilu. Precej živahnejša pa je bila razprava o pobudi za skupni gradnji vodovodnega omrežja za območje krajevnih skupnosti Prosenjakovci in Motvarjevci z obmejnimi kraji Republike Madžarske. Kot je povedal predsednik sveta Krajevne skupnosti Motvarjevci Štefan Bogdan, se je v pogovorih z najvišjimi predstavniki Žalske županije porodila skupna zamisel o gradnji vodovoda in kanalizacije. Dobre izkušnje, ki sojih imeli Madžari z Avstrijci pri -uresničitvi takega projekta, želijo na ta način prenesti tudi na naše območje. Kot smo slišali, stroške za študijo v celoti plača madžarska stran, vso zadevo pa bo treba najprej urediti na meddržavni ravni. V razpravi je župan Franc Cipot dejal, da se ob pomanjkanju vode v njihovi občini, zlasti na Goričkem, kaže očiten interes za tako sodelovanje z Madžarsko. »Velikodušne ponudbe Madžarske ni mogoče ovreči, ker pa je to vprašanje povezano s financiranjem, npr. prek programa Phare, je pomembna cena vode, ki ne sme biti previsoka.« Po nekaterih navedbah naj bi kubični meter vode stal od 140 do 150 tolarjev, kar se jim zdi nesprejemljivo. Zato naj bi najprej dobili ustrezno analizo kakovosti vode pri nas in pri tem upoštevati medsebojne standarde. Jožef Matis se je zavzel za nadaljevanje raziskav o zdravi pitni vodi na Goričkem, Tibor Vorbš pa je navedel, da v Krajevni skupnosti Prosenjakovci ljudje niso seznanjeni s tem projektom, zato bi jim morali v prvi vrsti prikazati njegove prednosti. Zato so omenjeno pobudo svetniki sprejeli le kot informacijo, o kateri se morajo izreči občani, šele nato pa bodo mogoči konkretnejši dogovori. MILAN JERŠE Iz Mestne občine Murska Sobota Gradbena cena na lanski ravni V Mestni občini Murska Sobota so sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, klep je sprejet v skladu s pravilnikom o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin. Tako se vsako leto določa povprečna gradbena cena, ki seje oblikovala v minulem letu za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju mesta Murska Sobota in v naseljih mestnega značaja. Ker se v zadnjih letih ni gradilo večje število stanovanj, je bila povprečna gradbena cena iz leta 1995 revalorizirana z indeksom rasti cen v gradbeništvu. To pomeni, da je povprečna gradbena cena v minulem letu znašala za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine 103.222 tolarjev. Ker pa je bila ta povprečna gradbena cena med najvišjimi v Sloveniji, so se odločili, daje letos ne bodo zviševali. Enako velja tudi za povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Mestni občini Murska Sobota. Tako so povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč 15 odstotkov gradbene vrednosti zgradbe oziroma objekta, od tega 10 odstotkov za napravo kolektivne rabe in 5 odstotkov za napravo zasebne rabe. Prav tako so določili korist za razlaščeno stavbno zemljišče, in sicer 1 odstotek od zneska za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji. To pomeni 1.032 SIT za kvadratni meter v mestu Murska Sobota, na območjih zunaj mesta (Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Mar-kišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica) pa 0,8 odstotka, kar znaša 826 tolarjev za kvadratni meter. V primerjavi z občinama Gornja Radgona in Sveti Jurij, kjer je povprečna gradbena cena za letošnje leto dobrih 118.000 oziroma 116 tisočakov, je to dokaj sprejemlji- va cena. M . JERŠE Stečaj Visokogradenj Na delo čakajo delavci in investitorji Stečajni upravitelj SGP Pomgrada Visokogradenj dr. Štefan Ščap je povedal, da si v teh dneh prizadevajo urediti vse potrebno za nadaljevanje del na gradbiščih, saj gre v tem primeru za specifično proizvodnjo, ki nujno terja nadaljevanje in dokončanje začetih objektov. Inventurni popis je v glavnem opravljen, začeli pa so se tudi pogovori z investitorji objektov, ki jih gradi Pomgradova družba v stečaju. Stečajni postopek v primeru družbe Visokogradnje pa sploh ne bo preprost, najprej zaradi tega, ker so družbe Pomgrada s svojo dejavnostjo v medsebojni povezanosti in soodvisnosti in določena odločitev v stečajnem postopku Visokogradenj lahko pomembno prizadene tudi preostali družbi, in drugič, ker so up- niki v stečajnem postopku tudi naročniki gradbenih del, in tem je prav gotovo v interesu, ne le da dobijo ob koncu stečaja v določenem delu izplačano terjatev, ampak da se začeta dela dokončajo. Morda pa je slednje za stečajni postopek podjetja določena prednost, kajti naročniki del ali investitorji, s katerimi se stečajni upravitelj že pogovarja (konec prejšnjega tedna na murskosoboški občini), si zaradi tega ne morejo dovoliti, da bi podjetje postavili ob zid, in bodo morda tudi malo popustili. In prav zaradi različnih interesov seje stečajni upravitelj znašel v položaju, ko bo moral videti vse te interese in dognati, kako vse skupaj izpeljati, da bo zadoščeno različnim pričakovanjem in da bo vse v tirnicah določil stečajnega zakona. Ker Janku Halbu, kateremu je stečajni upravitelj ponudil, da si sestavi vodstveno ekipo, v dveh dneh to ni uspelo, je operativno vodenje podjetja prevzel dotedanji vodja komerciale Darko Tivold. MH vestnik, 23. maja2^2 »ociala, šolstvo, zdravstvo Ravnatelj OŠ Sveti Jurij o nekaterih očitkih zaradi »neprijetnega dogodka« na njihovi šoli Oh, ta dogodek! Zelo slaba udeležba pomurskih županov na dogovoru o predvidenih novih program V. zahtevnostne stopnje elektrotehnik elektronik. Srednja ekonomska, trg in upravno-a srednje- in višješolskih programih v naši regiji Kaj nas pa briga? Najbrž ni treba obnavljati zgodbe, ki je pred nedavnim pricurjala na dan z OŠ Sveti Jurij, češ da je eden od učiteljev »poskušal poljubljati in otipavati« učenko 5. razreda. Tako naj bi vsaj trdila deklica, prič pa ni bilo. Zato se niti ne kaže spuščati v presojo, ali je bil »nasilni dogodek« res takšen. kot ga je opisala učenka, ali pa se je zgodilo približno tako, kot je povedal učitelj, da je namreč šlo za čestitanje deklici, ki je na tekmovanju dosegla zelo dobre rezultate. Čestitke pa po navadi spremljajo tudi poljubi, mar ne? No, kot že zapisano, se je ta hip tvegano postaviti na eno ali drugo stran. Če je bil »neprijetni dogodek« v resnici takšen, kot ga je opisala deklica, potem za učitelja najbrž ni več mesta za delo v šoli. Ravnatelj Anton Crnkovič mu je pravzaprav že izrekel disciplinski ukrep (suspenz), s katerim ga je začasno odstranil z delovnega mesta. Medtem pa je bil na »udaru« tudi on sam. Med drugim so mu očitali, da je prepozno reagiral in da naj bi celo skušal vse skupaj prikriti. Zadeve so šle tako daleč, da je bilo tudi postavljeno vprašanje (ne)zaupnice. Ali drži očitek o prepoznem ukrepanju, smo ga povprašali. »Po mojem prepričanju to ni res. Dogodek naj bi se zgodil 5. aprila, jaz pa sem zvedel zanj šele 10. aprila, saj so bili vmes prazniki. Ali bi bilo prav, če bi v naglici ukrepal, namesto da bi prej zbral določene informacije? Starši so na primer prišli v šolo na pogovor šele po enem tednu. Zadevo sem sicer 11. aprila prijavil na Upravi za notranje zadeve M. Sobota, nasle; dnji dan pa sem z njo seznanil učiteljski zbor. Ko sem si pridobil vsa mnenja, sem se odločil še za disciplinski ukrep, s kate- rim je učitelj začasno odstranjen z delovnega mesta. Nikakor pa nisem imel namena zadeve prikriti.« Kmalu je sledila tudi razprava o (ne)zaupnici ravnatelju tako v učiteljskem zboru kot v Občinskem svetu Občine Rogašovci in nazadnje še na seji sveta zavoda šole. Povsod so mu izglasovili zaupnico. Tako sta bila za razrešitev le dva člana učiteljskega zbora in en član sveta šole, na občinski seji pa se je pet svetnikov vzdržalo, deset pa je glasovalo njemu v prid. Medtem pa teče tudi redni postopek za reelekcijo ravnatelja. Anton Crnkovič se na prvi razpis ni prijavil. Zakaj? »Veste, bili so strašni pritiski name, in to je vplivalo, da se res nisem prijavil, kar je bila zame težka odločitev. Rad bi namreč izpeljal do konca še načrte za dograditev šole in skupaj s sodelavci uresničil tudi naloge, ki nam jih je prinesla nova šolska zakonodaja.« ANTON CRNKOVIČ, ravnatelj OŠ Sveti Jurij: »Pred ukrepanjem je bilo potrebno zbrati določene informacije in mnenja.« - Prvi razpis pa ni uspel, saj je prispela samo ena neustrezna prijava. Boste morda v ponovoljenem postopku le kandidirali? »Se ne vem. O tem je potreben tehten premislek. Moja funkcija pa se izteče šele 30. junija.« Po mnenju Antona Crnkoviča jer šla vsa ta zadeva že predaleč in je prinesla šolskemu kolektivu preveč slabega glasu. Prizadeti so zlasti dobri učitelji in učiteljice, ti pa so v večini. To potrjujejo tudi številni uspehi učencev na raznih tekmovanjih in srečanjih. JOŽE GRAJ SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV - Minuli petek se je na Gimnaziji Murska Sobota zbralo večje število dijakov srednjih šol spodnjega Podravja, Prlekije in Prekmurja (večina gimnazijcev) ter njihovih mentorjev, in sicer na tradicionalnem srečanju mladih raziskovalcev, katerega organizatorje BIRA Ptuj (Biro za strateško-tehniški razvoj). Zagovarjali so 22 raziskovalnih nalog, in to pred uglednimi strokovnjaki z različnih področij. Kot sta v krajšem pozdravnem nagovoru povedala rav- nateljica soboške gimnazije Regina Cipot in župan Mestne občine M. Sobota Andrej Gerenčer, ima tovrstno raziskovalno delo srednješolcev velik pomen. Tudi s tako pridobljenim znanjem se bodo mladi uspešneje vključevali v življenje. In kdo so bili med najboljšimi domačini? V 1. skupini so si razdelili 1. mesto Dejan Beznec (Orientacijska ureditev v tekočekristalni plasti), Jerneja Farkaš in Damir Podlesek (Vpliv dvoosno-sti pri holesteričnih tekočih kristalih), v 3. skupini pa so se uvrstili na 1. mesto (delitev) Barbara Rehn (Cena prohibicije) ter Jerneja Farkaš in Ksenija Svetec (Biografija soboške gimnazije). 8. junija bo na Gimnaziji M Sobota tudi državno srečanje mladih raziskovalcev iz srednjih šol. JOŽE GRAJ Tovarna Mura je pripravljena zagotoviti 60 učnih mest za višjo tekstilno-konfekcijsko šolo v M. Soboti - V Rakičanu naj bi imeli višješolski študij kmetijstva, SETUAŠ M. Sobota pa računa na višjo ekonomsko in kasneje še trgovsko šolo Prav gotovo je le malokdo pričakoval tako slabo udeležbo pomurskih županov na sestanku o novih srednje- in višješolskih programih, ki ga je minuli torek sklical (na pobudo Aktiva ravnateljev in ravnateljic srednjih šol Pomurja) župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Poleg njega sta prišla le še župana občin Turnišče in Cankove - Tišine ter predstavnik Občine Ljutomer. Drugih pa kot da to sploh ne zanima, saj se razen radgonskega župana niti niso opravičili, kaj šele da bi prišli na dogovor. Kljub vsemu je sestanek bil, saj ni šlo za nobeno odločanje, temveč predvsem za sezanitev s predvidenimi novimi programi in za morebitno načelno podporo, ali naj si šole sploh prizadevajo za nadaljnje aktivnosti za pridobitev novih programov. Tako ima Srednja kmetijska šola Rakičan po besedah v. d. ravnatelja Štefana Smodiša domala vse možnosti, da bi lahko izvajala višješolski program kmetijstva. Kmetijsko izobraževanje v Rakičanu traja že 58 let, s čimer si je šola pridobila bogate izkušnje. Imajo tudi lastno posestvo, ki je eden od osnovnih pogojev za tak program; poleg tega bi lahko zagotovili ustrezne učne prostore in poskrbeli za morebitno bivanje študentov v njihovem dijaškem domu. V ta program pa bi se lahko vpisovali maturanti (tudi z zaključnim izpitom) različnih srednjih šol. Na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota so prepričani, da bi lahko kar najbolj uspešno izvajali višješolski tekstilno-kon-fekcijski program, v katerem bi lahko nadaljevali 2-letno šolanje kandidati s končano ustrezno srednjo šolo, tehniško šolo, gim- nazijo, srednjo poklicno šolo in najmanj 3 leti delovnih izkušenj1 ter opravljenim preskusom znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov (v obsegu, ki je- določen za poklicno maturo), ustrezno šolo in mojstrskim izpitom, konfekcijski tehniki in morda tudi tisti, ki so končali poklicne tečaje za smer tekstilni tehnik/konfek-cijski tehnik. Kot je povedal ravnatelj te šole Ludvik Sukič, so iz tovarne Mura že dobili pozitiven odgovor glede učnih mest, ki jih je potrebno zagotoviti za morebitno višjo tekstilno-konfekcijsko šolo. Ker je to zaenkrat edini takšen primer v Sloveniji - drugje se namreč še niso uspeli dogovoriti za učna mesta - upajo, da bodo omenjeni program višješolskega izobraževanja res dobili. Poleg tega si že nekaj let prizadevajo, da bi lahko razpisali nov M. Sobota pa računa na vi ski program ekonomije. onienjl pa se trgovine. Kot je njen ravnatelj Štefan H ’ j uvajanje novih programov odvisno tudi od okolja, J kalnih skupnosti, ki b0^.jh ^tavale pri sprejemanju novi novitvenih aktov sol. pek pa je poleg Čanjem nove šolske mr višje ekonomske šole nai SETUŠ uvesti tudi ekon gimnazijo. .,inaome- Kot so se dogovori njenem sestanku, bodo budami seznanili pos n^. murske regije, Ministrs jn šport blike Slovenije za solstvu jj in vse občinske svete v P . regiji, saj naj bi le-ti razp b0 0 njih do 5. junija. Ze P J ^1® tem tekla beseda tudi n j z župani, ki ga namer a« medobčinska gospoda niča za Pomurje. nndP°ia Upajmo, da bo dana novim programom, bodo morali, tak o na aa-odhajati vsi naši dij Nadaljnje šolanje v dr ajbližje Ijene kraje - k večjem « na Ptuj, če bodo tam toviti učna mesta. . progra' nih mestih pa višjeso mov ne bo. JOŽE Ravnatelji osnovnih šol v Pomurju dobili dokaj natančna in jasna navodila o zunanjem skupinskem preverjanju znanja učencev 8. razredov ■ IzS"’ radi preverili sV°je re^'! biti pa nimajo kaj, s^jo "P ( tega Preverjanja ne ainen ^ števati za noben d g vpis v primeru točkov' L sprej" program, za kater' {ujj dr omejitev. rok za učence, ki s " gli udeležiti redn fjv)in t j (iz objektivnih raz og )t ki bodo želeli P°P ^ prvega Preve2h izbir« junija. O rezult so obveščeni do 21. J JU na se odrezali pri , m (tud pa bodo lahko z .Ljo gledali vsak svOdog|eda junija. Pravično tudi starši, ce pr pa bo e šolo. NaslednJ' .eS6k a goče vložiti ugo ■ ki oZlf gel bo strinjal s P^^ točkami, ki jm J ja. pri Preverjanju 2 vsadrJte|!, Ce bi omemb s y obc vodila, bigo^^zaP^jii da gre pri vse ce rokracije in togo v en bili vsi osmosolc ju položaju pn reSflidai°^ tem se temu naj uSpeM ti. Pa kar največ u j0^E 0 sevalcem, nalog- Le moder ali črn kemični svinčnik V osnovnih šolah so pred petimi leti uvedli tako imenovano eksterno skupinsko preverjanje znanja iz materinščine (slovenski ali madžarski ali italijanski jezik) in matematike za učence 8. razredov. Gre za pisno reševanje nalog, ki so enake po vsej Sloveniji, sodelovanje pri tem preverjanju pa ni obvezno. Učenci se torej lahko prijavijo ali pa ne. Vsekakor je tako rekoč nujno za tiste, ki se nameravajo vpisati v programe, za katere je preveč prijav in zaradi tega velja omejitev vpisa. Kot smo že zapisali, so uvedli »sprejemne izpite« tudi na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci (za poklic kuhar-nata-kar), Dvojezični srednji šoli Lendava (za poklic ekonomsko-ko-mercialni tehnik) ter na Srednji ekonomski, trgovski in upra-vno-administrativni šoli M. Sobota (za poklice ekonomski tehnik, prodajalec in poslovni tajnik); Kandidate bodo razvrstili glede na doseženo število točk pri skupinskem preverjanju (možnih 80 točk) ter splošni učni uspeh v 5., 6., 7. in 8. razredu (prav tako največ 80 točk, ki jih dobijo za odličen uspeh). Dodatnih 5 točk pa bodo prišteli tistim, ki so osvojili zlato Vegovo in Cankarjevo priznanje (skupaj 10, če so bili med najbolj uspešnimi na obeh tekmovanjih). Redno skupinsko preverjanje znanja osmošolcev bo 28. in 29. tega meseca. Prvi dan bodo učenci reševali pisne naloge iz slovenskega jezika (na dvojezičnih območjih se lahko odločijo za madžarščino ali italijanščino, vendar je v razpisnih pogojih omenjena le slovenščina), drugi dan pa jih čaka matematika. Dokaj natančna in jasna navodila o tem je ravnateljem osnovnih šol pomurske regije posredovala (na zadnjem sestanku aktiva na OŠ Bakovci) predstojnica Organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo M. Sobota Irena Kumer. Med drugim je posebej počrtala, da bodo lahko učenci pri reševanju nalog uporabljali le kemične svinčnike modre ali črne bar- ve, nikakor pa ne nalivnih peres, flomastrov, navadnih svinčnikov ali kakšnih drugih pisal. To pa zaradi tega, ker so imeli doslej korektorji pri pregledovanju in ocenjevanju precejšnje težave, ker so učenci lahko radirali ali brisali in popravljali že napisane odgovore, tako da večkrat ni bilo jasno, kateri odgovor naj bi bil po učenčevem mnenju pravzaprav pravilen. V skupini bo lahko največ 16 učencev, vsak mora sedeti v svoji klopi, povsod bodo morali biti zraven nadzorni učitelji iz neke tretje šole, ravna- telji ali njihovi namestniki bodo lahko dvignili testne naloge istega dne med 7.00 in 7.30, rešene naloge bo potrebno prav tako še isti dan med 11.00 in 12.45 prinesti na »oddajno-zbirne« centre (za prejšnjo Občino Lendava na OŠ Črenšovci, za prejšnjo Občino M. Sobota na sedež organizacijske enote v M. Soboti, za prejšnjo Občino Gornja Radgona na OŠ Gornja Radgona in za Občino Ljutomer na OŠ Ivana Cankarja Ljutomer). Glede na zbrane prijave bo sodelovalo pri preverjanju znanja čez 1000 učencev 8. razredov na OŠ v Pomurju (okrog 65 odstotkov), čeprav jih toliko še zdaleč ne bo potrebovalo točk za vpis na to ali ono srednjo šolo. Eni bodo reševali naloge za vsak primer, drugi pa najbrž zato, ker bi Rot d<^‘ V Budimpešti drugi sestani mešane komisije o manjšin3 vci - Magva1520^^^^ s“ V Budimpešti je bil v ponedeljek in torek, 20. in 21.maja, drugi sesta- :n Čep"1 c‘ e ko"1’ V Budimpešti je bil v ponedeljek in torek, 20. in 21.maja, drugi sesta- nek slovensko-madžarske mešane komisije o manjšinah. Potem ko sta sopredsedujoča komisije, državna sekretarja dr. Peter Vencelj in Csaba Tabajdi, podpisala zapisnik sestanka, sta na novinarski konferenci spregovorila o njegovi vsebini. V prvi vrsti sta omenila gospodarski razvoj obmejnih krajev, saj je od njega odvisna tudi prihodnost obeh manjšin, Madžarov v Sloveniji in po-rabskih Slovencev. Potrebno je izkoristiti možnosti in sredstva, kijih ponuja program Phare. Komisija oziroma njeni predstavniki naj bi tudi pripravili prografn gospodarskega razvoja obmejnih krajev. Drugi pomembni vprašanji sta cerkev in versko življenje. Medtem ko Madžari tarnajo predvsem zaradi težav pri verouku, porabski Slovenci ne odobravajo poteze sombotelske-ga škofa, ki je edinega študenta teologije iz Porabja poslal v Rim. Sopredsedujoča mešane komisije bosta predvidoma jeseni obiskala tako sombotelskega kot mariborskega škofa in spregovorila o teh problemih. Govora je bilo tudi o mejnih prehodih. in sicer o tem, da bi prehoda Pince -Tornyiszentmiklos in Mar-tinje - Gornji Senik postala mednarodna, čimprej (ni zapisano, kdaj) pa naj bi odprli prehode Prosenjako- mesnep in ^ša"« omenjeni tu 0je, “ J stni mediji- žarskastranP<%teR;> v v Monoštru, toda ni e ^ ta podpora. ,nars i® sicer ie v zaPlsn ač ta^>^ pri vsem tem obeh d gi, predvsem sl0^ takoporabs^1" paJeP S žarovvSlovenLPgoMjpO^. 23. maja 1 996 Kakšna so prekmurska metijska panorama 9 vina letnika 1995 'ebruarja in marca leta 1996 so posamezna društva, ki jih je na ob-močju Prekmurskega vinorodnega okoliša osem, izvedla društvena Menjavanja vin. Tako je bilo v Murski Soboti ocenjenih 280 vzorcev, v Lendavi 237, Kobilju 131, Dobrovniku 128, Turnišču 110 ,Veliki Polani 81 >n Centibi, kjer so sodelovali s svojimi vzorci tudi vinogradniki iz sosednje Madžarske, 176 vzorcev. Tako so komisije ocenile skupno 143 vzorcev in na finalnem ocenjevanju 92, to je skupno 1235 vzorcev ’"■ Ce primerjamo finalno ocenjevanje iz lanskega leta, ki je bilo v ■^ki Soboti, in letošnje na Kobilju, vidimo, da je povrečna ocena na-®as 17,79 na 17,96 točke, kar je že na meji vrhunskega vina. Pnme-Java med posameznimi sortami je naslednja: Belo pani z 8 in 10 % in tudi ocene naraščajo pri belem pinotu od 17,88 na 18,0 točke in pri char-donnayu s 17,32 na 18,04. To pomeni, da sta to za naš Sela mešana vina, ki so prevladovala na ocenjevanjih s povprečno 40 % vzorcev, so v letošnjem letu presenetila, saj je povprečna ocena od lani narasla s na 17,72 točke. Vzroke za “oljšo kakovost lahko iščemo v času trgatve, ki je bil v povprečju poznejši kot leta 1994, in manjšem pridelku. Med najbolj zastopanimi sortami (z 20 %) je laški rizling, kjer je povprečje nazadovalo s 17,61 na 17,56 točke. Beli pinoti in chardonnayi so zasto- okoliš idealni sorti, vendar ju je potrebno saditi na odprte lege, ne prenizke zaradi zgodnejšega odganjanja spomladi, in ne na vzhodne lege, kjer ju lahko prizadene spomladanska pozeba. Renski rizling je zastopan s 7 % in povprečna ocena je narasla s 17,52 na 17,96 točke. Vzrok za boljšo kakovost letnika ’95 so predvsem višje sladkorne stopnje, predvsem zaradi žlahtne gnilobe ob trgatvi, in tudi kisline so pri vinih, kjer so trgali po 15. oktobru, milejše. Sorta šipon je zastopana s 3,5 % in podobno kot pri laškem riz- lingu je to povprečje nižje kot lansko leto (17,48 na 17,36). Ugotavljamo, da vinogradniki šipon prezgodaj trgajo in potem z dosladkavanjem poskušajo »skriti« kislino. Tudi rez in vez ter obremenitev šipona so preveč šablonske, saj zahteva ta sorta kratko rez (daljši rezniki in krajši šparoni) in nikakor ne strme vezi. Krompir in herbicidi po vzniku ie Posajen in nekateri ste za plevele poskrbeli takoj. Drugi pa Vejeti v .’ da krompir vznikne in da se pokažejo tudi pleveli. Dobro je 2auni*ter'plevel’so se pojavili, da potem uporabimo pravi pripravek. Mvanje plevelov po vzniku imamo na voljo več pripravkov. Ivo ima v— M ima krompir nekje pet do Osem listov in je visok približno ''Wimetrov, lahko uporabimo SCORv odmerku 0,5-0,75 ^maaliBASAGRAN 600 v od- merku 1,5-2 1/ha. Ta dva delujeta na širokolistne trave. Za enoletne travne plevele (lisičji rep, strako-perec, kostreba, muhvič, latovka, proso, šopulja) in večletne travne plevele (pirnica, prstasti pesjak, sirek) pa lahko uporabimo FO-CUS ULTRA, 1-1,5 1/ha, FUSI-LADE SUPER, 1,2 1/ha, AGIL 100 EC, 0,8-1 1/ha in TARGO SUPER, 0,5-1,5 1/ha. S temi pripravki škropimo Presenečenje letošnjega finalnega ocenjevanja so bili sauvi-gnoni, zastopani samo s 3 %, vendar je ocena z lanskih 17,86 narasla na 18,21. Sauvignonje sorta, ki je glede svoje arome zelo muhasta, vremenski vplivi pa so bili med letom in jeseni ugodni, tako da je kljub višjim sladkornim stopnjam še ohranila sortnost (vonj in okus po bezgu, zeleni papriki). Druge sorte so bile zastopane v manjšem številu, tako na primer kerner, zeleni silvanec, muškat otonel, rumeni muškat, rizvanec, traminec, sivi pinot. Rdeče sorte so bile na društvenih ocenjevanjih zastopane le v manjšem številu, pribl. 1,5 %. Posebnih kakovosti je bilo manj, kot smo pričakovali, in sicer 3,2 % od skupnega števila vzorcev, prevladujejo pa pozne trgatve. Povprečna ocena poznih trgatev je bila 18,45, lansko leto 18,34 točke, čeprav so komisije ugotavljale, daje bilo med nor- pred cvetenjem krompirja, ko so malnimi trgatvami tudi nekaj ne- ^ražba boračevske , (30 . . MV^^eljek0^7 t0'arjev Se v %lo h5 27' maja’ ob 12-Jo >GaleSRCeriVSko podjetje ,oda ‘ ,Radenci. Dražba »a?nC Gy6rffCajni. uPr&vitelj cei^leie -Pravi' da kupca ■ aje>2^ne bo- ^klicna zato kuP>l, še ved tistega’ ki bi Pa^-^Mesent- edno Previsoka, ^ ‘'.^veda se čakajo V°d'tudi stecaj Sa>ed^ vendar. vlja^ miruje. Je v Povm ‘Primernaod-v Ma^Vnavi ne dr?.avb Zadeva vašk/lb°ru na v'šjem sodišču J °!WnP^ dolgo-X. pa so bile v dol- gotrajnem postopku (stečaj je bil uveden oktobra 94) oropane in uničene. Stečajni upravitelj je v tem času policiji prijavil več kot pet ropov. MH Uvoz zaradi izvoza pleveli visoki 20-30 cm. Če imamo opraviti samo z večletnimi travnimi pleveli, povečamo odmerke pripravkov na 3-4 1/ha. Morda kot opozorilo: ne priporočamo hkratne uporabe sen-corja ali basagrana 600 z naštetimi pripravki, ampak v presledku 4 do 5 dni. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Metka Barbarič, dipl. inž. kmet. deklariranih trgatev posebnih kakovosti. Vse te ocene nam potrjujejo, da se strokovno delo društev in kmetijske svetovalne službe obrestuje in da se dviga kakovost prekmurskih vin. Želimo si, da bi se to potrdilo v okviru ocenjevanja slovenskih vin na kmetij-sko-živilskem sejmu v G. Radgoni. Ernest Novak, dipl.inž. Kmetijska svetovalna služba Pomurka začela z dodelavo Ko smo v prejšnji številki osvetlili izdane odločbe za uvoz mesa v našo državo in sam uvoz, se je potrdilo, da podatki držijo. Po statističnih podatkih je močan porast uvoza mesa tudi močno vplival na padec cen živine. Odkupne cene so v prvih treh mesecih porasle za 5 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, a so sredi aprila že začele močno upadati. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali bo zgolj subvencioniranje obrestne mere za odkup živine vplivalo na dvig cen le-te. Prej bi lahko rekli, da bodo živinski mešetarji porabili sredstva za kovanje svojih profitov. Posredno pa se jim obetajo profiti tudi pri nizkih cenah živine zaradi prevelike ponudbe, ki so jo ustvarili sami in s pomočjo pristojnih dveh ministrstev, ki sta jim omogočili nekontroliran uvoz. žlezni pri ozimnih žitih ... 1 ^^^"dejo"^0 j” velikega števila dni, ko so bila ozimna žita prekri-bolezni temu primerno reagirale. V nekaterih prede- lke r Vse km Ze ze'° m°ene napade, drugje pa so šele sledovi, f žs’rijo (a|: ovalee opozorili na bolezni, ki se na njihovih posevkih %>n0 je r Pa so se že) in kakšni so ukrepi za zatiranje le-teh. ^»ij^Iaste I?3buJši izbruh 'W«"i laten* »eten* konec četen* cvetenja Vsebnost energije in prebavljivost krme glede na vsebnost surove vlaknine in surovega pepela pri prvem odkosu. Kdaj izvesti prvi odkos na travinju? Košnjo ruše za travno silažo in seno priporočajo v razvojni fazi od bilčenja do latenja. Prebavljivost organske snovi iz travne silaže je visoka, med 70 in 75 %, pri senu pa je nekoliko nižja, pa kljub temu nad 68 %. Travna silaža naj bi vsebovala energije od 5,6 do 6,2 NEL MJ/kg SS. Značilnosti naslednjih odkosov Naslednji odkosi so v primerjavi s prvim odkosom po hranilni vrednosti mnogo boljši. Prebavljivost organske snovi v razvojni fazi bilčenja se giblje okoli 74 %, medtem ko se v razvojni fazi cvetenja zmanjša na 62 %. Naslednji odkosi v razvojni fazi bilčenja vsebujejo od 140 do 210 g/ kg SS. Pri visoki stopnji onesnaženosti krme močno upada energijska vrednost, čeprav je delež surove vlaknine v naslednjih odkosih nizek. Dejanska vsebnost energije je pri onesnaženi krmi samo 5,0 NEL MJ/kg SS. Ugotavljajo, da bi bilo za uporabo v praksi prav, če bi drugi odkosi vsebovali v zeleni krmi 5,3 NEL MJ/kg SS, pri travni silaži pa 5,2 NEL MJ/kg SS. r * ~ 0,6669« * 89,552 • 0,9812 - 0.1Uilx ♦ 8,3173 (^prebavljivost @vs«. S pepel vseb.energije (Dej} 80 70 O y ■ -0,022x ♦ 5,^119 R’ « 0,6038 8 s 3 £ 100 50 y « - O,1331x ♦ 6,1792 R* « 0,9336 ® SUROVI PEPEL v g/kg SS 60 50 HO 30 10 l i g i bllžen* laten* td laten* cveten* konec cveten* do začetka cvetenja Vsebnost energije in prebavljivost krme glede na surovo vlaknino in surovi pepel v naslednjih odkosih (od drugega do šestega odkosa). Kot je razvidno s slike 3 in 4, je delež surove vlaknine močno vplival na prebavljivost organske snovi. To navsezadnje potrjujejo tudi izračunani koeficienti determinacije (R), katerih vrednosti so dosegale okoli 0,90, kar pomeni, daje šlo za velik delež pojasnjene variabilnosti. Da bo tematika razumljivejša, koeficiente determinacije izračunavamo iz korelacijskih koeficientov (r), ki merijo tesnost povezave med dvema ali več spremenljivkami. V našem primeru gre za tesno povezavo med prebavljivostjo organske snovi in vsebnostjo surove vlaknine ali z drugimi besedami: prebavljivost organske snovi se je bistveno zmanjševala s povečanim deležem surove vlaknine ali staranjem travne ruše. odkosi Svl (g/kg SS) SB (g/kg SS) SM (g/kg SS) Sur.pepel (g/kg SS) Preb.org.snovi (g/kg SS) MJ NEL (kg SS) 1. odkos 281 129 34 116 69.5 5.7 2. odkos 270 141 31 116 67.3 5.7 3. odkos 240 150 36 151 69.9 5.7 Vsebnost hranilnih snovi, energije in vrednosti za prebavljivost pri travni silaži iz projekta »Steirisches Ennstal«. Travna silaža iz projekta »Steirisches Ennstal« je vsebovala v prvem odkosu 281 g/kg SS surove vlaknine. Dejstvo je, daje bil odkos prepozen. Prebavljivost organske mase se je gibala okoli 69,5 %, vsebnost energije pa je bila 5,7 NEL MJ/kg SS. Drugi in še posebno tretji odkos pa kažeta na zmanjšano vsebnost surove vlaknine, narašča pa vsebnost surovih beljakovin in surovega pepela, medtem ko se vsebnost energije ne spreminja. Povzetek Na BAL Gumpensteinu je opravil oddelek za travništvo v letih 1993-1998 več analiz krme glede na vsebnost hranilnih snovi po razvojnih fazah rasti, še posebej glede na prebavljivost organske snovi in vsebnost energije. Prebavljivost organske snovi so izvedli po mikrobiološki metodi Tilley Terry v invitro laboratoriju na BAL Gumpensteinu. (nadaljevanje prihodnjič) Kmetijska svetovalna služba ŽVZ za Pomurje mag. Stane Kapun 10 vestnik, 23. majajj^ 'as veti Dogajanje na ljubljanski borzi Po dolgem času je bilo ta teden na borznem trgu nekaj več živahnosti. Tu mislim predvsem na porast prometa z vrednostnimi papirji, medtem ko so se tečaji delnic gibali v različnih smereh. Nekateri so v primerjavi s prejšnjim tednom izgubljali vrednost, drugi pa so bili prijaznejši do vlagateljev, saj so se okrepili za nekaj odstotkov. Promet pri nekaterih papirjih je bil v določenem dnevu nenavadno velik, vendar na račun aplikacijskih poslov. Borzna kotacija A in B L Delnice Na osnovi rahlih pozitivnih in negativnih premikov tečajev se ne more trditi, daje (že) začel prevladovati trend bodisi rasti ali padanja tečajev, vendar je neki pozitivni indikator oživljanja borznega dogajanja vsekakor povečanje prometa. Če bi se uprli na tehnično analizo in njene kazalce, bi njeni rezultati gotovo našli papirje, katere bi bilo v tem trenutku potrebno kupiti in katere prodati. Po drugi strani pa je v tem trenutku na trgu močno načeto zaupanje investitorjev, česar tehnična analiza ne more upoštevati. Delnica banke SKB (SKBR) Delnica banke SKB je, kar je lepo razvidno iz grafa, začela sredi prejšnjega tedna kontinuirano rasti. Kar nekaj zadnjih tednov je bil promet z njo zelo majhen, pa tudi tečaj je iz tedna v teden izgubljal vrednost. Ustalil seje okrog 26.000 SIT ter pri tej vrednosti kar nekaj časa miroval ob mnogo večji ponudbi od povpraševanja. Prejšnji teden seje krivulja rasti kar naenkrat obrnila navgzor. Seveda ne gre za zelo veliko rast, vseeno pa je v trenutni recesiji zelo dobrodošla. Prave razloge, ki naj bi opravičevali rast, je zelo težko najti oz. bi jih bilo lahko kar nekaj. Eden je, da hočejo nekateri postati delničarji pred skupščino in tako prejeti dividendo. Z nakupi in s tem z rastjo tečaja hočejo pritegniti še druge potencialne kupce in na ta način realizirati tudi kapitalski dobiček. Naslednji razlog, ki bi lahko tudi opravičeval rast, je, daje tržni tečaj delnice krepko pod njeno knjigovodsko vrednostjo, čeravno je na splošno zveza med tema dvema vredriostima ponavadi zelo šibka. Pomembno vprašanje, na katerega pa lahko odgovori le trg, je, ali je dovolj potenciala (denarja) za nadaljnjo rast, kajti lahko se zgodi, da se pri določenem povišanju tečaja tudi zelo poveča število prodajalcev, kar spet povzroči nižanje cene. SIT SKBR Finmedia (FMD) Po vseh znanih dogodkih in zapletih s tem podjetjem in posledično s to delnico je tudi njen tečaj v prejšnjem tednu porasel s 15.000 na skoraj 18.000 SIT, kar znaša lepih 20 odstotkov. Seveda je to le pesek v oči marsikateremu imetniku, kije še pred dobrima dvema mesecema to delnico kupil tudi po 40.000 SIT in več. Ker gre za povsem specifično podjetje (predvsem kapitalske naložbe v druga podjetja), so lahko dogajanja s to delnico zelo nepredvidljiva. Kljub rasti velikih prodaj najbrž ni pričakovati, ker mora investitor takoj, ko delnico proda po nižji ceni, kot jo je kupil, priznati ustvarjeno izgubo. Dokler pa ima delnico v rokah, še ni izgube (realizirane, čaka se morebitna rast), ampak pomeni nižja vrednost za investitorja le (trenutno) zmanjšanje premoženja. Omeniti velja tudi sklep odbora za sprejem vrednostnih papirjev na borzo o začasnem umiku delnic Mladinske knjige Založbe. Podrobnosti so bile obljavljene v javnih medijih.Po vseh formalnostih prenosa in izdaje demate-rializiranih delnic in širitvi kotacije je bilo ta teden sproščeno trgovanje z delnicami Term Čateža. Njihov tečaj je po dolgem času zdrsnil pod 10.000 SIT za delnico. n. Obveznice V primerjavi s preteklim tednom se na trgu obveznic ni zgodilo prav nič novega. Tu pa tam seje sklenil kak manjši posel z državno obveznico druge izdaje, drugo pa je bilo bolj ali manj zelo slabo 'likvidno. Ostaja pa še zmeraj povečano povpraševanje, vendar tudi prevelik cenovni razmak med kupci in prodajalci. Kupci očitno še računajo na padanje tečaja nemške marke in s tem na ugodnejši trenutek za nakup. Organizirani trg C Mercator (MELR) Spet, kakor od vsega začetka uvrstitve, je največ lastnikov zamenjala delnica Mercatorja. Cena je bolj ali manj »znana« že nekaj časa, in sicer med 3.600 in 3.800 SIT. Je pa bil ta teden, v primerjavi s prejšnjimi, med najmočnejšimi po vrednostnem prometu s to delnico. Verjetno sta prva evforija in upanje o zelo nizki ceni mimo, tako da se najbrž med kupci tudi že pojavljajo kakšni dolgoročni investitorji. MELR 13May .9615.May .9617.May.96 Delnica Tovarne sladkorja Ormož se počasi »umirja«, kajti svoje lastnike je znala prav prijetno presenetiti z veliko variabilnostjo tečaja. Ta teden kakih posebnih pretresov ni bilo, tako da je tečaj obstal-pri vrednosti okrog 5.000 SIT. Tudi zanimanje za nakup je spu-htelo, tako da je bil tudi promet temu primeren. Največji dnevni porast tečaja je v sredo dosegla delnica Lesnine Emmi, in sicer kar za skoraj 18 %. Kljub temu je njena cena še vedno 30 odstotkov nominalne vrednosti.Ta teden trgovanje najbrž ne bo preveč živahno, kajti večina borznikov bo do torka v Portorožu, kjer bo tradicionalna borzna konferenca. To je tudi priložnost za oddih borznih posre- dnikov, za izmenjavo informacij itd. Slavko ROGAN, dipl. oec. Magister Milan Benkič minaržikov odličnik Minaržikovo odličje, imenovano po znamenitem lekarnarju in zgodovinarju farmacije, podeljuje Slovensko farmacevstko društvo svojim članom, ki so z dolgoletninrpožrtvovalnim delom prispevali pomemben delež k razvoju znanstvene in praktične farmacije na Slovenskem ter k uveljavljanju in razvoju njene strokovne organizacije. Prvič ga je podelilo leta 1975 magistru farmacije prof. dr. Dušanu Karbi, najzaslužnejšemu za uvedbo samostojnega študija farmacije v Ljubljani. Ob njegovem prejemu je vsem mladim farmacevtom zaželel mnogo uspeha, po resnični prizadevnosti pa tudi ustrezna odličja. Kaže, da je vzel mag. Milan Benkič, ki smo ga ravno takrat izvolili za predsednika društva, privoščljivo napotilo zares in si v naslednjih 20 letih prislužil odličje še sam. Dobil ga je za osebni prispevek pri uveljavitvi Slovenskega farmacevtskega društva in farmacije v širši družbeni skupnosti, za pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo ter za organizacijsko delo na delovnem mestu in pri strokovnih srečanjih. Milan Benkič, rojen 25.7.1938 v Sebeborcih, je diplomiral na zagrebški farmacevtski fakulteti leta 1962. Farmacevt v laboratoriju splošne ambulante Zdravstvenega doma Murska Sobota in njegov vodja, strokovni sodelavec tovarne Krka, farmacevt v lekarni Murska Sobota in njenem galenskem laboratoriju je v našem okolju predvsem znan kot direktor Pomurskih lekarn od leta 1975. Svoje farmacevtsko znanje je nadzidal z magisterijem in specializacijo. V magistrskem deluje proučeval kinetiko difuzije askorbinske kisline skozi lipidne membrane. Dolga leta je bil mentor strokovnega izobraževanja farmacevtskih delavcev Pomurskih lekarn. Svoje strokovne prispevke je predstavljal ustno in pisno tako na regionalni kot državni in vsedržavni ravni. V svoji specialistični nalogi iz oblikovanja zdravil je opredelil sodoben galenski laboratorij od zamisli do realizacije. Uresničil ga je v Pomurskih lekarnah in Galexu. Gojil je stike s Farmacevtsko fakulteto v Ljubljani in ji dajal pobude za izdelavo diplomskih nalog štipendistov v Pomurskih lekarnah, s katerimi se je strokovno delo v galenskem laboratoriju razširilo in izboljšalo. Njegovo delo uporabne narave je tudi pridobivanje zdravilne soli iz Moravskih Toplic. V Pomurju je vzpostavil mrežo lekarn, ki omogoča izvajanje lekarniške dejavnosti po sodobnih načelih »dobre lekarniške prakse«, z zagotovitvijo ustrezne kadrovske zasedbe s pomočjo štipendiranja ter z ureditvijo lekarniških prostorov, kot to zahtevajo novi predpisi. Prek Slovenskega farmacevtskega društva in Združenja lekarn Slovenije se je zavzemal za organizacijo simpozijev s področja izdelave galenskih izdelkov in analizno-kontrolriega dela in jih tudi tvorno oblikoval. Galenski in kontrolno-analizni laboratorij sta zanj nepogrešljivi sestavini dobro organizirane lekarniške dejavnosti. Rabita za kakovostno in maloserijsko izdelavo predvsem tistih zdravil, ki jih farmacevtska industrija iz strokovnih ali ekonomskih razlogov ne izdeluje. Razvil ju je ne le za potrebe Pomurske regije, ampak deloma vse Slovenije. Delavce Pomurskih lekarn je spodbujal k dodatnemu izobraževanju, zato si je več farmacevtskih tehnikov pridobilo višješolsko izobrazbo, več farmacevtov pa se je tudi specializiralo v rijskem delu in jo spremen dejanja. Razdobje večko . svojega farmacevtskega8 vanja je prepotoval kleno 1 novitno. ,.k. Najbrž je kot Pomurecz robja slovenskega sve>a doumel, da se do veliki ki se rišejo daleč za o z J ne pride z nekaj koraki. J | dejanja in odločitve sc' vseh okoliščinah ustne dobro bolnika in javn° oV sploh. Z njim je »«5. Pomurju dozorelo m svetlo izjemo v pravih najpomembnejših farmacevtskih vejah, potrebnih za kokovostno delo v lekarni in galenskem laboratoriju, to je iz farmacevtske tehnologije, analize zdravil in farmokoinformatike. Na vseh lekarniških postajah je nadomestil osebje s srednješolsko izobrazbo z visokoizo-braženim. To je le nekaj dejstev, ki se stekajo v tale sklep. Mag. Milan Benkič je znal osvoboditi farmacevtsko misel, ujeto v mnogih obetavnih strokovnih besedah o dobrem lekarniškem in laborato- tam," lekarne razvite samo gospodarske razme nje dovolj visoko rave ■ uVelja gov najlepši prispe drUžbe’ vitvi farmacije v ;e ovif® skupnosti. Na Potl® t0 si k° ' marsikatera zavist, . ohV»!e. ga toliko bolj zas Dolga leta smo bili “ gove pomoči. P° gjStru^‘, žikovega odličja m žjVlje nu Benkiču za.^elje sko delo nam Je - ' J doščenje. čpfin?e(' Janez SP ^„1. dipl, id- Tudi po pokopališčih je mog^ spoznati kulturo naroda Grobovi obstajajo tako dolgo kot človeška kultura. Kadar se najdejo arheološki ostanki človeških bivališč, se najdejo tudi grobišča. Ta so vedno pomenila človekova stremljenja k večnosti in stopnjo humanosti rodovnih skupnosti ali celo civilizacij: stari Grki so končevali boje pred sončnim zatonom, da so lahko pokopali padle, za kristjane pa je pokopališče pomenilo sveti kraj, prostor upanja in zatočišča. Tudi v današnjem času ohranjamo spoštljivost do pokojnih in iz tega lahko sklepamo, da je tudi po pokopališčih mogoče spoznati kulturo nekega naroda. Danes se v svetu pojavlja tendenca postopne racionalizacije odnosa do umiranja. Moderna in napredna družba naj bi sprejemala smrt zgolj kot naraven, medicinski proces. Tako je pogosta misel, da se bo z dvigom kulturne ravni prej ali slej tudi pri nas uveljavil asketski, nordijsko- skandinavski način pokopavanja in bodo novejša pokopališča dobila podobo krajinskih parkovnih ureditev z anonimnimi grobovi. Kot popolno nasprotje te miselnosti, torej tudi kulture, se »M 8 OO* o POSREDNIŠKA DRUŽBA BREŽICE Trg Izgnancev 1a, tel. 0608 62-236 LJUBLJANA Dunajska 20, tel. 061 133-11-55 MARIBOR CELJE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel. 062 29-460 tel. 063 28-936 KRANJ PTUJ Koroška 2 Žnldarlčevo n. 11 tel. 064 211-644 tel. 062 772-531 KOPER Ferrarska 12, tel. 066 38-290 pojavljajo naša pokopališča. Vsak grob posebej je zelo izrazit. Naključni opazovalec zaznava močno konkurenco v »lepoti« in urejenosti grobov. Pri tem pa je jasno, da »najlepši« grob predstavlja izdelek, ki je pod vsako oblikovalsko ravnijo. Na posameznem grobu se pojavlja preveč prvin: veliko vrst rastlin (vseh možnih barv in tekstur), veliko različnih materialov, kičaste vaze, sveče in ikebane ter oblikovno neprimerno izdelani nagrobni spomeniki. Ob vsem tem pa se kaže velika brezbrižnost za pokopališko strukturo kot celoto. Verjetno bo razvoj družbe šel v to smer, da se bo smrt začela sprejemati zgolj kot medicinski proces, še vedno pa bodo obstajali ljudje, ki bodo častili kult smrti tako, kot je to bilo zmeraj. Zato je potrebno zaznamovati ' neke smernice in določila, ki bodo veljala na pokopališčih. Predvsem bi se pokopališče moralo načrtovati kot celota. Kriteriji za prostorsko zasnovo pa bi se morali oblikovati po dolgoročni študiji (oblikovni kriteriji za plastične vrednosti pokopaliških struktur, racionalno in jasno vodenje poti, preglednost, materiali, meri- la ... in funkcionalni kriteriji za možnost faznega razvoja, čim-krajše komunikacije, racionalna izraba zemljišča, možnost uvedbe mehanizacije ...) Oblikovati pa se morajo primarna določila za oblikovanje grobov: velikost in material nagrobnih spomenikov, višina rastlin in podobno .... Paziti pa je treba, da se pri tem ne zaide v uniformiranost. Na ta način bi pokopališče dobilo celosten izraz. Taka podoba, kot so jo imela naša pokopališča nekoč (grid zemeljskih gomil, poudarjenih z lesenim križem), se ob poplavi vedno novih materialov in rastlinskih hibridov spreminja v sanitarno deponijo s propadlo oblikovalsko kulturo današnjih rodov. Danes rešujemo soboško pokopališče. Razpisan je bil javni natečaj za oblikovanje vhodnega portala in pokopališke opreme, a je zaradi nezanimanja prišla samo ena rešitev, ki »bogveza-kaj« ni bila izbrana. Položeni so novi tlakovci, narejeni so novi načrti za vhodni portal, pri tem pa se pozablja, da te prvine nikakor ne bodo mogle prispevati h kvalitetnejši podobi tega prostora. Pojavilo se bo samo še več dodatnih oblikovanih členov, ki bodo pripomogli le k večji pestrosti na pokopališču, s tem pa bo dosežen povsem nasproten učinek. Prostor, kot je pokopališče, mora biti asketsko oblikovan, vse prvine morajo biti del celote, vse pa mora iz- piete*3 hajati iz je tista, ki mo obiikuF J 8V' torja, ki ureja . uigranan pališče. En av o y torska skupina s° sten pr naredijo dober, e sinjin za pok°Prfase stvari dopustiti, da jtetim*3 jnit dopolnjujejo z n sOb jttfe sposobnimi m " doPo> Pri pomenijo le gijjvif1 opravičila iz n . vekoVe1 Najgiob^fiene^ *"ajvečje^ izražati na P t]akoV' fta pleksnimi v^^odn^JeSi3' nimi la, ampak les prišit / nalnim celost"'^ Edina rešit žab lokacije Pok<^EtJ-a, dr^, sta. S strani ZE.ftoV ^ inženiring1 ,g pred Sobota, je b se za jasna pobu • nOva1 pokopališče^ a|et ^ kvalitetne pt°b|i|tovn0 p jo zakvaHtetno^(v^. cionalno r s ; vlso F, zasluži tega pafjai 23. maja 1996 Sečanje slovenskih in avstrijskih umetnikov Poduhovljena lirika narave tostran M onstran mejne reke Mure 'enskih in av^' V Mišnici otvoritev mednarodne razstave slo-Murske Soht S™ l,metnikov> prevajalcev, slikarjev in oblikovalcev iz stavili Marii° V** avstr'Jske Radgone. Ob Vivaldijevi glasbi so se prednika Werner Evgen Titan, Vlado Sagadin ter avstrijska umet-titev razstav • 'n Monika Contala. Ta kulturni dogodek in otvo-»anje med soVd ve|ikega pomena tudi zato, ker utrjuje kulturno sodelo-^hirnesa ”pma državama ter poudarja pomen srednjeevropskega prostora. lovali DaUiTe|n'kom’ k' so s°de-SpiriranaXkUPn°t0’ dajihin-^govo , >J®Vsv°jem uv°d-'e Jože VotE^edatavd razstvljal-kraJnske in^c.’ ravnatelj Po-"»ner EberhUd?Ske kniižnice-nstinZasvnh ? Je umetnik flo-Pfavi, da om^ dela’ fl0™6 slike, rastlinam °Caj° 'mPregnira- ^erkom L ’rozam in drugim a’ železa J materia-ziv’jo dlje’ t.0,/ in drugega, da Stavnica MnnU,dl avstrijska pred-!ke v kombi predvsem florne ■/"njem z akvarelnim lcnih velikostih ?erecjenekXmat^ 'Mihnar» de,ihje navzoča ^"arav‘in narava v poe- ziji, skratka sozvočje poezije, haikuja in flornih slik. Vlado Sagadin se pri svojih delih najraje obrača k naravi, slika predvsem krajinske motive in tihožitja v oljni tehniki. Na razstavi seje pred-dstavil s svojimi krajinami. Evgen Titan je že od mladih nog navezan na naravo, v svojem likovnem delu uporablja največ grafiko oziroma grafične tehnike linoreza, lesoreza, iglotiska in drugih. Poleg razstavljalcev pa so v kulturni program vključili tudi druge kulturnike. Kerečeva je predstavila pisateljico Karolino Kolmanič in se osredotočila predvsem na njeno nemško antologijo. Ker so bili navzoči gostje iz Avstrije, je program potekal hk- Aferami večer s Kajetanom Kovičem r Pesnik- D >. ^d PrVlh ohltJV in nnrilt Klorm-nih mnoOmIM MOM»*ZKa ranica + i »z, rr! z, +1 1z- Z, z-. z, .' k^z,1z\z. /1 a 1 t? n rac /4 O e a n a C< VI 1 Is rz\zl i v z|)IClla' Bolj let' °bjav in prvih literarnih nastopov in naprej je zelo tihfaila dela «,a5*'nevaj°, bolj te dajejo v predale, ko umreš, pa te dajo Muj^dal Kajet a ena od u£otov*teK ki jih je v hotelu Radin v Raden-"V^BiPikii an K°v’č, slovenski pisatelj, s čigar junaki - mačkom ^iij1 S|Ho se ■ dak°b°m ■ smo se srečali že v osnovni šoli in še prej, Potov SrečevaepUCd'V sredni' 80''’ brali njegove pesmi in se z njegovimi sam/sRozja ' VSe d° danes» do romana Pot v Trento in še dlje. V po-snrT80^0 poezij° 0^1 S, a temu, da bi av- svetovali, kako naj sijih bralec razlaga. Tudi Kovič je povedal, da pesnik nima pravice sugerira- svoja dela in koledar 5&tev v četrtek, 23. maja, ob 19. uri bo v ^erneičiii Oncert- Nastopili bosta Olga Kous, klavir, in Bar-nia^^KA šoRZZOSOpran' 20. uri V evangeličanski cerkvi bo v nedeljo, 26. Mi ^astODi'i , °nce.rt motetov in evropske zborovske Son Pabingenški komorni zbor. Vstopnine ni! torst^je 1 A: V petek, 24. maja, bo na grajskem dvo- Aledn novno^°lskih in odraslih folklornih skupin s selek-C^J^v^etekjeoblg.uri. šole ■ v yečer n /to’ maJa' °h 20. uri bo v kulturnem domu p^bora3 katerern bodo nastopili učenci srednje glasbene I n« 'Rm vodstvom prof. Magdiča in z domačim soli- "ria ^MFpavVcern- I ^Pili ans- L°mu kulture bodo v petek, 24. maja, ob 17. ^sK^El/v* glasbene šole Slavka Osterca. te^ mlad; /ede'j°> maJa> se ho začel ob 9. 30 festival trSMn°nastopilo P? pevsk>h zborov občine Ljutomer, na kate-t i 4 zhorov. Zbori bodo peli na Miklošičevem ^iHp^e v Do torek, 28. maja, ob 17. uri bodo vrtci Ijutomer-^av PomladU'tUre Predstav'l' sv°j° dejavnost pod ge- Drp^^' V Prost°rih Galerije Murska Sobota si MUu^vtnik,^’?’6'1.10 razstavo del članov DLUM-a, Društva SOfinr Razstava bo odprta do 2. junija ^jeh>0®edate avt A razstavnih prostorih soboškega gradu beganj obloSrafsko razstavo prof. Evgena Titana Med Odprta bo do 5. junija. razstavo e,r’p.'endavskega muzeja si lahko ogledate tei^NjA ° S 'k 'n r'Sb Marjana Gumilarja iz obdobja Vi V avl' kulturnega doma si lahko ogleda- ■ v JUb'te'jskega ustvarjalca Toneta Rovšnika. e’BraJa Eo,očnikall1e|Stn'b b'ši si lahko ogledate razstavo del t ^VrnE°rka A a I Vladimirja Potočnika st., Ignaca Premo-B ^Vo^ER/v^^PPak® in slikarja Milana Hramusa. d0 $r°ških ljv8a er’p Anteja Trstenjaka si lahko ogledate O*™0' “stvarjamo. Razstava bo od- v i?.* ‘^E: V razstvnih prostorih nove občine je ^^U^^ovec 8alenp Ajda bo do konca maja raz' Bru^1 °Venskem parlamentu razstavlja akademska jega pomena kot razstava sodelovanje med avstrijskimi in slovenskimi umetniki. In glede na geografsko bližino bi lahko pričakovali, da bo skupnih kulturnih do- rati tudi v nemškem jeziku, za kar je poskrbel Dušan Loparnik. Poezijo sta brala Franc Just v slovenskem jeziku in Norma Bale v nemškem. Ker se vsi umetniki vsebinsko navezujejo predvsem na naravo, ne preseneča, da so si umetniki za to razstavo izbrali prav mesec maj. Razstavo so v ponedeljek že zaprli. Prav gotovo pa je še več- godkov še več. In naj bosta to srečanje in ta razstava začetek intenzivnejšega sodelovanja med avstrijskimi in slovenskimi kulturniki! ANR ti in razlagati, kako naj bralec delno res, da se pesnik rodi, pesem bere. Dodal je, daje razlaganje svojih pesmi zadnja stvar, ki jo zna. Knjigo moraš vzeti v roke, kot pač vsak sam hoče. Zelo zanimiva je bila tudi pesnikova trditev, da ga ne motijo interpretacije njegovih pesmi, ampak vprašanja, ki so na koncu šolskih beril postavljena učencem. Povedal je, da velikokrat na ta vprašanja še sam ne ve odgovoriti, kako bi znali šele učenci. Takšna ugotovitev bo pravgotovo razveselila slovenske osnovno- in srednješolce, ki zaradi slovenskih književnikov dobivajo slabe ocene. Srečanja s književniki pa so namenjena predvsem temu, da spoznamo pesnika ali pisatelja samega. Da dobimo odgovore tudi na najosnovnejša vprašanje. kako naprimer postati pesnik in kaj pomeni objava prve pesmi, pa kjer koli je to že bilo. Kajetan Kovič je odgovoril tudi na zelo težko vprašanje, ki prav gotovo zanima marsikaterega nastajočega pesnik, in sicer, kako postati pesnik. Pravi, daje toda upoštevati je potrebno tudi drugo stran, daje umetnost, in s tem poezija, delo. To je volja in sposobnost, da to, kar čutiš, izpoveš. Voljo pa si mora vsakdo velikokrat krepiti sam. Zato Kovič vztaja, vztraja in velikokrat s tem premaga tudi samega sebe. Kajti vedno se ti ne ljubi pisati, vedno ne pridejo prave besede. Vendar moraš biti potrpežljiv in včasih je potrebno na pravo besedo čakati ure in ure. Spregovoril je tudi o prednosti, ki jo ima pesnik, ki lahko potuje, kamor želi, onstran, v mit in na vse konce sveta. In s svojo poezijo je odpotoval na Labrador in v Sibirijo, in ko govori o severu, misli na resno stran življenja, z jugom pa misli o tisti radoživi plati. Sicer pa se lahko vsakemu pesniku in pisatelju pri njegovem potovanju pridružite tako, da si vzamete v roke kakšno od njegovih knjig. In roman Pot v Trento je zares vreden tega potovanja. ANR Lutkovna predstava Grajskih straheov Uganke zanke »V zlati skrinji mlin droban, teče, teče noč in dan. Kaj je to?« Takšno in podobne uganke je v grajski dvorani zastavljala lutkovna skupina Grajski strahci, ki deluje pri ZKO Murska Sobota. S pomočjo režiserke Jožice Roš so letos pripravili lutkovno igrico Uganke zanke. Lutkovna skupina Grajski strahci deluje že tri leta, ves čas pa jo vodi gospa Jožica Roš, ki, kot rada pravi, ima čas, znanje, predvsem pa veliko volje za delo z otroki Roševa ima že veliko izkušenj z gledališčem, saj se z lutkarstvom ukvarja že prek 30 let, poleg tega pa je ustvarjala tudi predstave z odraslimi in s porabskimi otroki. Skupina je svojo prvo predstavo Gostuvanje bou pripravila že lani. V letošnji skupini pa sta ostali dve deklici iz lanske skupine, vključile pa so se štiri četrtošolke. Tako so letošnji grajski strahci Kaja Lain-šček, Tamara Horvat, Petra Turk, Mojca Horvat, Ines Gomboši in Maja Zrim. Roše-va je povedala, da ni veliko besedil za lutkovne predstave, redki pa so tudi avtorji, ki se ukvarjajo s pisanjem besedil za lutkovne predstave. Zato si navadno sama sestavi besedi- lo ali ga priredi iz že obstoječe poezije ali zgodbe. In tokrat seje odločila za uganke. »Pred leti sem ugotovila, da se pri lutkovnoih predstavah redko uporablja improvizacija, kjer se nizajo prizori.« V tej predstavi se uganke sestavljajo in vsa zgodba je povezana z rdečo nitjo - krokodilom. Krokodil namreč proti koncu požre vse uganke, ker pa takšen konec ile more biti, jih poiščejo in jih tudi najdejo - v krokodilu, in da ne bi znova požrl ugank, ga zvežejo. Pra- Metek f čelo na Linhartovo srečanje Gledališka ekipa Kluba premurskih študentov seje s predstavo Metek F čelo uvrstila na Linhartovo srečanje, srečanje amaterskih gledaliških skupin. Linhartovo priznanje, ki ga lahko tam dobijo, pa je tudi najvišje priznanje, ki ga lahko prejme amaterska gledališka skupina za svoje delo. Mladinski gledališki festival ali festival scenskih umetnosti bo v Sežani in na Občinah od 7. do 9. junija, naša skupina pa bo nastopila 8. junija ob 20.30 v Sežani. Letošnji selektor Uroš Trefalt je na razglasitvi povedal, da so bile številne predstave, ki so si jih ogledali na območnih srečanjih po vsej Sloveniji, zelo dobre ter da je bila odločitev težka. Soboška predstava Metek f čelo pa se je po selektorjevih besedah na Linhartovo srečanje uvrstila zato, ker je bila odlična na vseh ravneh. Naši soboški gledališki skupini, ki jo sestavljajo Vlado Vlaškalič, Tina Šiftar, Damjan Korpič, Tina Kur, Maja Vlaškalič, Beno Horvat in Gorazd Žilavec, pa želimo, da tudi tam prepriča kritike in tamkajšnjo publiko. Poleg tega pa si želimo, da se kmalu vidimo na soboškem odru, mogoče s kakšno novo gledališko predstavo. ANR Nova knjigama v Lendavi? V Lendavi ne morete nikjer dobiti mažarskih časopisov in revij pa tudi ponudba leposlovnih del, kaset in plošč je zanemarljiva. Te dni se v Lendavi razpravlja o tem, da bi bilo potrebno odpreti novo knjigarno, ki naj bi zagotovila večjo ponudbo leposlovnih, učnih in drugih del v madžarskem jeziku. Mlade bi najbolj razveselila pestra ponudba kaset in plošč ter revij in časopisov. Narodnostna skupnost se zaveda, daje takšna trgovina v Lendavi potrebna in upa, dajo bodo kmalu tudi odprli. Kot ve- mo, je v Lendavi še veliko neizkoriščenih mest, tudi ob glavni ulici. Čeprav ima Lendava dve knjigarni oziroma trgovini s papirjem, je ponudba v madžarskem jeziku preskromna. jani POKLIČI ME - ČAKAM TE TVOJ TOM 080 1234 Lahko mi tudi pišeš na naslov: TOM, p.p. 1234, 6H0I L/ubl/ana Svetovni dan muzejev Prizananje Kološu in Toplakovi 18. maj - svetovni dan muzejev je zaznamoval tudi Pokrajinski muzej Murska Sobota. V baročni dvorani so pripravili projekcijo etnološkega filma o Prekmurju in predavanje o etnološkem fdmu v Sloveniji. Ravnateljica Pokrajinskega muzeja Irena Šavel je ob tej priložnosti podelila tudi dve zahvalni listini zaslužnim za muzej, Jožetu Kološi - Kološu in Mariji Toplak. Kološ jo je dobil za podarjeno zbirko 700 fotografij, zbirko fotografov in fotografskih pripomočkov. Podarjene eksponate bodo oblikovali kot stalno razstavo. Marija Toplak pa jo je dobila za inventar nekdanje Toplakove gostilne ter pisma in fotografije, ki so ostali od te gostilne. Gostilna je nekoč stala v Dobrovniku, danes pa je ni več. Obiskovalcem pa ob tej priložnosti niso predstavili teh podarjenih eksponatov, ampak smo si dve uri ogledlovali etnološke filme o življenju v Trenti, o postavljanju mlaja in druge ter poslušali predavanje dr. Naška Križnarja o etnološkem filmu. Prav gotovo pa bi marsikaterega obiskovalca bolj zanimalo, kako potekajo prenovitvena dela v muzeju in kako napreduje postavljanje nove stalne muzejske zbirke ter kdaj si ju bomo lahko ogledali. ANR vljice pa je konec, ko zazvoni zvonec. Predstava je grajena na komuniciranju z otroki, s publiko.»Ta način malokdo uporablja, ker je težji, veliko lažje je zgodbico naštudirati in odigrati od začetka do konca. Pri takšni lutkovni igrici pa morajo deklice pokazati veliko več igralske sposobnost in več iznajdljivosti. Pri tem pa pripraviti publiko, da sodeluje. Predstava je najboljša, ko je vse v pričakovanju.« In skupini Grajski strahci je to vsekakor uspelo. S predstavo Uganke zanke so se udeležili tudi Občinskega srečanja lutkovnih skupin, po izboru selektorja pa še Območnega srečanja v Lenartu. Povsod so njihovo predstavo lepo sprejeli in jo dobro ocenili, selektorje še posebno pohvalil njihovo igro in jezik. Posebno presenečenje bil, da je večina deklic novih in da so imele pred tem zelo malo ali nobenih izkušenj z gledališkim odrom. Če bodo deklice imele čas, kolikor jim bo to dopuščala šola, se bodo predstavili še pri Sv. Ani pri Lenartu, nestrpno pa jih pričakujejo še prekmurski vrtci. Zanimalo meje tudi, zakaj se dečki ne vključujejo v lutkovno skupino. Roševa je odgovorila, da dečki ponavadi niso tako navdušeni za lutkovne predstave, mislijo, da je to otročarija, ampak deklice vedo, da je to resno in velikokrat trdo delo. Kaja, Tamara, Mojca, Petra, Ines in Maja so tudi povedale, da zelo rade hodijo na vaje in da tudi pri nastajanju predstave aktivno sodelujejo. Najlepše pa jim je bilo, ko so nastopile na srečanju lutkovnih skupin v Lenartu, ko so se družile tudi z drugimi lutkarji. Tremo sicer poznajo, so dodale, vendar je je z vsako predstavo manj. Tudi v prihodjem šolskem letu bodo z lutkovnim gledališčem pravgotovo nadaljevali. Roševa je povedala, da bodo poskusili gledališče s sencami, to pa je pri nas še nekaj novega. ANR Pojem, kar čutim a glasbeni sceni Jazz & Blues Human Feel Kaže, da je Seattle mesto, kjer se v devetdestetih letih dogajajo dokaj nove stvari na področju glasbe, in to ne samo pri rocku, ampak tudi jazzu oziroma tako imenovani improvizirani glasbi. Že od nekdaj razvijata v tem mestu svoje glasbene sposobnosti klaviaturist Wayne Horvitz in skupina Lost Tribe, ki prav tako prihaja od tam in je pred kratkim gostovala pri nas, kratek čas pa tam živi in dela tudi Bill Frisell. Najnovejši »izdelek«, ki ga ponuja scena iz Seattla, je mlada skupina z imenom Human Feel. Fantje, ki v tej skupini sodelujejo (Jim Black - bobni, Andrew D’Angelo - bas klarinet, Chris Speed - saksofon, klarinet in Kurt Rosenwinkel - kitara), pravijo, da so predvsem improvizatorji, vendar da vse skupaj temelji tako na jazzu kot tudi na rocku oziroma na groun-geu. Njihova glasba zveni ob povprečnem poslušanji kot totalni kaos, vendar če pozorneje prisluhneš, ugotoviš, da je v njihovi glasbi ogromno discipline, ki je za to glasbo zelo pomembna, in da je vse skupaj na pravem mestu. D’Angelo, Speed in Black so iz Seattla in skupaj igrajo že od dvanajstega leta. Sami pravijo, daje to tisto, kar jim veliko pomaga pri izvajanju skladb, saj se med seboj tako dobro poznajo, da lahko določene stvari že vnaprej predvidevajo. Po končani srednji šoli sta se Black in Speed odločila nadaljevati glasbeno izobraževanje v Bostonu, Jim seje odpravil na Berklee, Chris pa v New England Colage. D’Angelo se je po srednji šoli odpravil naravnost v New Yourk in tam celo večnost vadil, igral in nabiral izkušnje z zadnjim saksofonistom Milesa Davisa Kennyem Gerrettom. Ko je ostal brez denarja, se je napotil za Blackom in Speedom v Boston, kjer so začeli nastopati kot Human Feel. Njihov prvi nastop je bil v koncertni dvorani v Berkleeju leta 1987. V samozaložbi so leta 1989 izdali svoj prvenec z naslovom Human Feel. Naslednja plošča z naslovom Scatter (91) je bila posneta za založbo GM, kije last znanega aranžerja Gunthe-rja Schullerja. Na njej so prvič predstavili svojo glasbeno formo, kije slonela na dveh saksofonih, kitari in bobnih, torej brez bas kitare, ki naj bi bila za glasbo tako pomembna. Svojo glasbeno občinstvo so imeli predvsem v Bostonu. Zaradi želje po širši uveljavitvi svoje glasbe so se leta 1993 preselili v New Yourk, kjer se je vse začelo znova. Speed in Black sta delala z Davom Douglasom in v zasedbi Tim Bern Bloodcount, medtem ko je D’Angelo nastopal z Bobbyem Previtom. Vendar so bili njihovi interesi predvsem vezani na zasedbo Human Feel. Sami pravijo, da delujejo kot kolektiv, in se vedno znova vračajo k zasedbi, v katerrso začeli. Tako so leta 1994 izdali tretjo ploščo z naslovom Welcome To Malpesta (New World), ki jo je produciral znani Wayne Horvitz. Na njej glasbeniki še bolj poudarjajo svoj samosvoj in svoboden pogled na glasbo. Tako plošča vsebuje skladbe, v katerih je slišati samo saksofon in klarinet, v drugi skladbi pa samo boben. Poleg tega je na plošči tudi nekaj klasičnega jazza, kar je najbolje zaznati v skladbi, ki jo je napisal D’Angelo z naslovom Kaleema. Glasbeno se člani skupine Human Feel še vedno razvijajo. Pripravljajo svoj četrti album, katerega delovni naslov je Spe-ak To It. Pripravljajo glasbo, ki naj bi slonela na bolgarski, grški in turški narodni glasbi, medtem ko v vse to vpletajo celo Bartoka. Torej nadvse zanimiva zasedba, za katero si zaenkrat lahko le želimo, da bi se pojavila kje v Evropi. Novice od tu Pred dnevi je izšla nova plošča Ali Capone Štrajh Tria, na kateri je devet novih skladb. Štrajh Trio je ekskluzivna zasedba slovenskega komponista Gregorja Strniše. Na novi plošči se predstavlja zasedba Mirko Vincetič - Polič (violina), Bojan Cvetrežnik (viola), Ivan Šoštarič (čelo), Milko Lazar (tenor saksofon) in Gojmir Lešnjak -Goje (vokal). Vinčetiča je pred kratkim zamenjal Vasilij Melj-nikov, Šoštariča pa Igor Mitrovič. Babilon je ena tistih slovenskih skupin, ki je zajadrala v vode dan-cea. Že nekaj časa se pogosto vrtita skladbi Kriv za vse laži in Ona, za kateri so posneli tudi videospota. Sedaj pa so izdali kompaktno ploščo Sexesfool, kjer se predstavljajo z enajstimi skladbami. in tam Znani glasbeniki dajo veliko nas svoj imidž in s tem tudi na svoj videz. Odkar sta Dolce & Gabbana od leta 1990 tudi na moških modnih pistah, pri njiju kupuje kar nekaj znanih moških. Na seznamu njunih kupcev so najpogosteje Mick Jagger, Sting, David Bowie ter fantje iz razpadle skupine Take That. Po nekaterih teorijah za uspeh v rocku potrebuješ: ščepec močno sladkega popa, zvrhan kozarec rythm & bluesa, nekaj taktov countryja in westerna, kanček gospela, kocko jazza, solzo soula, nekaj kapljic dixie-landa in rahlo pomanjkanje vzgoje. Če imaš samo zadnje, je včasih tudi dovolj. Vili Resnik sodi v vrh slovenske estrade in ga prav gotovo ni potrebno posebej predstavljati. Zaslovel je kot prvi mož skupine Pop Design, danes pa je samostojen pevec. Pred kratkim je izdal svojo prvo samostojno kompaktno ploščo Zdaj živim. Z njo sporoča, da živijo samo tisti, ki se borijo. In odkar je na samostojni poti, je Vili Resnik še trdneje poprijel za mikrofon. Uspehi si zato kar sledijo in skorajda ni glasbene lestvice, na kateri ne bi bilo njegove skladbe. Tudi prekmurska publika ga je imela priložnost že večkrat slišati v živo. Na koncertu na Krajini si je vzel nekaj minut samo za Vestnikove bralce. Večkrat te lahko v živo poslušamo v Prekmurju. Kako to? »Res je. Tukaj, na Krajni, je že moj četrti koncert v Prekmurju, ki sem ga imel kot samostojni glasbenik. Sem se tako pogosto vračam zato, ker mi je zelo všeč, ker so ljudje zelo sproščeni in se znajo zabavati. Zelo lepe spomine imam s tega konca in strašno bi mi bilo hudo, če bi izgubil Prekmurje. Najprej sem predvideval, da bom imel en koncert, potem pa je prišlo tako, da vsak mesec enkrat nastopam tudi tukaj.« Pred kratkim si posnel svojo novo kompaktno ploščo? »Ja, to je moja prva solo plošča, na njej je deset novih skladb. Mislim, tudi po reakciji drugih, da so zelo dobre, in upam, da bo uspešna. Nanjo sem uvrstil takšne skladbe, da bo za vsakega nekaj, žanr, ki so ga ljudje pri meni vajeni, na njej je tudi country skladba ter skladba, ki sva jo posnela skupaj z Marto Zore in sva jo prvič predstavila na podelitvi Viktorjev. Veliko ljudi mi je takrat reklo, da je škoda, da takrat te skladbe nisva naredila za Evrovizijo, ker bi gotovo zmagala. Jaz sem že takrat to omenil Marti, pa je imela na to drugačne poglede. Toda nič ni zamujenega.« Na katero skladbo staviš? »Na tej plošči je več skladb, Zdaj živim, Ker veš, da te ljubim ... Na njej je tudi skladba Iščem te, ki je trenutno zelo in. Pred kratkim sem dal svoj prvi CD na vse radijske postaje in na približno sedmih, osmih radiih je ta skladba prišla na prvo mesto. Kar je neverjetno. Mislim, daje to tisti stari stil, ki smo ga delali še s Pop Designom, in da je to tisto, kar sem jaz. Še posebno pa je všeč dekletom, ki so spomladansko zaljubljene.« V Sloveniji je majhno tržišče, glasbenikov veliko ... »Ko sem ostal sam, je bilo veliko ljudi prepričanih, da bo Vilija zmanjkalo. Tudi sam sem vedel, da se to lahko zgodi. Rekel pa sem, delal bom, še bolj se bom potrudil za vsako stvar, in upam, da bom uspel. Na moje presenečenje so me zelo dobro sprejeli. Ljudje me imajo radi, ljudje mojo glasbo nekako spre-jemejo in so prepričani, da je to tisto, kar mora biti. Neverjetno mi je všeč, ko jim je moj značil- ni glas tako blizu. Res je, da je težko uspeti. Jaz na primer živim od glasbe, zato seje potrebno zelo boriti, da si v ospredju. V tem trenutku pa je na primer v ospredju dance glasba, jaz pa ne morem delati te glasbe, ker je to modna muha. Delam takšno glasbo, ki bo še nekaj časa osta- V petek, 24. maja, bo na sejmišču v Gornji Radgoni velik rockovski GROM FESTIVAL, kjer bodo sodelovale naslednje skupine: Me-gatherium, Rinkk, Revenge in The Fat Nuns iz Gornje Radgone, Scuffy Dogs iz Nove Gorice, Pridigarji iz Ormoža, Skytower iz Kranja in Let 3 iz Hrvaške. Skupina Pop Design je bila ena najuspešnejših v Sloveniji, zato je bil za publiko velik šok, ko je razpadla? »Res je bilo tako. Tudi sam sem bil šokiran. Vedel sem, kaj seje dogajalo. Vendar ko je bilo AUDIO - VIDEO - CD fl||SHOP Na grajskem dvorišču bo v soboto, 25. maja, ob 21. uri nastopil Nikola s skupino Non Stop, kot predskupi-na pa bodo nastopili Loamy Dove z Razkrižja. Vstopnina je 199 tolarjev. 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 V Budimpešti bodo 20. julija nastopili Jose Carre-ras, Placido Domingo, Diana Ross in Rost Andrea. at M 2 z ^LPShOnOPSKi LESTVICA 1. Meri Cetinič - Samo simpatija 2. Vladimir Kočiš Zec - U ime sječanja 3. Gloria Estefan - MasAlla 4. Latino - Ne kunem ljubav 5. Julio Iglesias- Manuela Predlog: Maja Blagdan - Sveta ljubav GLASUJEM ZA:________________________________ Q vestnik, 23. maja __________ — la, kot na primer Ko si na tleh. Potepuh ... Delaš glasbo, ki je tebi všeč ali ki jo lahko prodajaš? »Mogoče je ena skladba na novi plošči, za katero sem prepričan, daje komercialna in bo ljudem zagotovo všeč. Drugače pa delam tisto, kar jaz čutim in za kar vem, da sem najmočnejši, da znam ljudi prepričati in iskreno zapeti. Jaz zapojem to, kar čutim. Še posebno naklonjen sem svojim poslušalkam, saj si želim, da ko kakšna punca posluša mojo glasbo, misli, da pojem samo zanjo.« Gotovo te precej obletavajo tvoje oboževalke? »To je nagrada za vse tisto, kar delam, in to mi je v bistvu tudi v čast. Uživam v tem. Sam sem se odločil za ta posel, za javno življene. Uživam, če je okoli mene veliko ljudi.« uradno jasno, je bilo men1 hudo, ker sem se med zavedal, kako bo to vpliva naše oboževalce. Če ne gre, pač ne gre. Na sil°nNebi reš stvari držati skupaj-bilo iskreno. Bolje, da s narazen. Sedaj ima vsak s J pot in vsak se po svoje Zase moram reci, da n čakoval takega uspeha. Glasbeniki morate^ beti za svojo imidž? »Včasih se vprašam, ko kdo uspe, če nima J imidža.Tojedelonak^ ge. Jaz gledam na da Js ’ . za to del posla. Ce ne sk imidž, delaš napako. svoj imidž, za katerim Če gledam rekacijo a opažam, da se koncertu tudi iden mano. Čeprav na k^malen* morem biti vedno m Kako gledaš na to, d P it ni veliko koncertni" a tl da morate glasbeni ‘ ? v vaških domovih, ai »Mogoče je to neK| Glasujem za skladbo: j| ‘tuja: _ a.1 ‘domača: O I -5 I ‘narodnozabavna: 23. maja 1996 Uh, ta puberteta! Ha! Puberteta! Kaj je pravzaprav to. Mama mi je vedno govorila, da je to obdobje v rani mladosti, v katerem se začneš telesno in duševno razvijati. Pri meni se je to grozno« obdobje začelo že nekako v petem razredu, da pravega izbruha pa je prišlo v šestem. Spominjam se, kako so me v pe-iem razredu fantje s posmehom opozarjali na to, da je moje telo drugačno, da dobiva obline ... Seveda sem temu ugovarjala, doma pa sem opazila in pozneje "Sotovila, kako se mi dekliško telo s pomočjo matere narave res spreminja, dozoreva in se »na-P'huje«. Začeli so se pojavljati tudi prvi mozolčki. Le-te sem ho- tela vedno skriti in jih poskušam še danes. A to mi ni uspevalo in-tudi sedaj mi ne. Sčasoma so prišli tudi večji čustveni in duševni izbruhi ... Začelo se je nekako ,v šestem razredu. Vedno sem hotela nekaj več. Vsi okoli mene so bili norci, mama pa največji. Nisem ne ubogala ne poslušala. Prevečkrat sem stegnila jezik in tako marsikdaj koga prizadela. Mama mi je bila najhujši sovražnik. Rada sem že tudi pogledala za kakšnim starejšim fantom, sošolce sem le zmerjala. A vedno je ostalo le pri pogledu. Čeravno sem mislila, da sem za te stvari že zrela in da CICIBAN planinec v ^tomerskem vrt-CU - Obogatitveni program pla-vzgoje v ljutomerskem vr-je pripravljen tako privlačno, a se zanj odloči vsako leto več otrok. orientacijskih, spoznavnih 'otekerativnih sprehodov organi- dvakrat mesečno skupaj s .Studi planinske izlete. Naza-* so bili na Bohorju. Kljub sla-Sa vremenu je bilo razpolo-oje enkratno. Za njimi je tudi naravi, ki so ga pripravil leta n za olroke od 5. do 7-na m Šivali so okolico doma vari r se sreeali in P°S°’ 'n P'anicem’ diska čarodej, imeli so Plinski krst in še kaj. ^h?osnetek, ki je nastal na Slaka nam ie v imenu vseh poteza Griic cijo. Tudi šolarji smo se dogovorili, da bomo očistili in polepšali okolico šole. Pobrali smo papirčke, pograbljali travo in zasadili na grede rože. Želim si, da bi tako ostalo. SARA VARGA. 3. a OŠ Bakovci b' s^^tiemh °ral' zavedati, VaMu živeti v či-smo se od-z8radili kanaliza- ^Učiteljev VsVarJala svaaj Sem se odpravil v šolo. Na poti sem srečal sošolca in Sc^Sredih6 ° stavk' učiteljev, ki je bila napovedana za 7. maj. SrpoC’ nam j Sni° pr’sluhnili, ko seje nenadoma zaslišal glas ravna-razv Pove^a'a- da v torek ne bo pouka zaradi stavke. Vsi Siu Veselo odSe'''• 'n se zap°dili >z učilnic na hodnike. Po pouku S sj Spr| Se Pravili domov. Tudi jaz sem jo veselo mahnil proti Po tacajo! Jut Vrata 'n zakričal mami, kije pripravljala kosilo: »Uči-Sij S11 Premer6 bo P°uka!« Mama meje začudeno pogledala in 5S ne b's Janjii rekla: »Pojej kosilo. Uči se in naredi nalogo, ’ Jersem na° V6’3'1 delati-« Ubogal sem jo in se odpravil v svojo redil nalogo. Nato sem napisal tudi ta kratek sestavek. OZEF VISOČNIK, 6. a., Dvojezična OŠ 1 Lendava 'dsevi mladosti 13 dovolj vem, sem bila zelo plaha in boječa, če me je kak »luštkan fantek« nagovoril. V sedmem razredu pa sem se nekako pobrala iz te duševne krize. Mama mi je postala skoraj najboljša prijateljica, sošolci kolegi, fantje pa nekaj, kar je povezano z ljubeznijo. V tem obdobju sem »vzcvetela« kot roža vrh planin, se razdajala, vdajala, ranila, odpuščala ... Postala sem čustveno zrelejša in prvič zares zaljubljena. Imela sem simpatijo. S to prvo ljubeznijo in najrazličnejšimi čustvi je prišel tudi tisti prvi poljub. Poljub, ki ga ne pozabiš vse življenje! Takrat sem imela fanta prvič resno rada. S spoz- nanjem, da vse lepo enkrat mine, je minila tudi prva ljubezen. Fant je odšel, meni pa so ostali le spomini in grenke solze. Sedaj, danes, ko že osmo leto gulim osnovnošolske klopi, se rada spominjam bedarij, ki sem jih počenjala. Ne razmišljam več tako otročje in lahkomiselno. Misli so bistrejše, manj »nevarne« in človeško usmerjene. Zavedam se, da dozorevam, česar se prej nisem. Sedaj vem, kdo sem. Vem, da se razvijam in da moja puberteta še traja. Zavedam se, da je ljubezen lepa stvar, a le ob pravem času in s pravim človekom ... Čeprav se je iz maminih ust večkrat usul stavek »Uh, ta puberteta«, vem, da meje imela rada in mi ves čas stala ob strani. MARTINA BERIČ, 8. a OŠ Gonja Radgona Kaj bi pripovedoval potok Sedim ob potoku pri naši hiši. Poslušam žuborenje vode in premišljujem, kaj bi mi pripovedoval, če bi znal govoriti. »Nekoč je bilo vse drugače. V meni je bila bistra, čista voda. Spremljalo me je šumenje dreves. Ribice so veselo plavale, tudi druge živali so se prihajale k meni hladit. A šele v poletnih dneh - to je bilo veselje! Prišla je množica otrok, se kopala, smejala ... Nikoli nisem bil sam. Danes tečem umazan, počasen ... S polja dobim množico kemikalij, ljudje odmetavajo vame stvari, ki jih ne potrebujejo več. Kar poglej: vrečke, škatle, steklenice, deli avtomobilov, strojev... Živali so me zapustile, a jaz ne morem nikamor. Ostajam tu - umazan, nesrečen.« Zdaj sem žalosten tudi jaz. Resnico govori moj potok. Še huje pa je, da ni edini, ampak mu je podobnih še na tisoče na Zemlji. « MITJA ANDREJAK, 6. c., OŠ Puconci Na trgu Soseda je šla danes na trg. Videla je astre, mačehe, zelje, jagode ... Ni vedela, kaj bi ku- pila. Odločila seje za mačehe, astre, jagode, zelje in tudi grah. Domov je prišla zelo utrujena. KLEMENTINA KUZMIČ, 1. raz., OŠ Grad »FUDNES« - V programu proslave ob 30-letnici OŠ Stročja vas je bila tudi točka z naslovom Fudnes v Stročji vasi. Le kaj naj bi bilo to, je prav gotovo marsikdo pomislil. In ko so nastopili T. Snajder, S. Fijavž, M. Sever ter D. Vogrin, je bilo kmalu vse jasno. Fantje so se šli nekakšen fitnes (bolj za šalo kot zares) in bili so zares dobri. (Posnetek: J. G.) Obiskali smo Mlinopek Pred kratkim smo imeli naravoslovni dan. Ogledali smo si podjetje Mlinopek v Murski Soboti. Najprej smo šli do vratarja. Tovarišica mu je povedala, da smo najavljeni za ogled njihovega podjetja. Nekaj časa smo čakali, nato nam je rekel, naj gremo do silosov. Tam nas je počakal gospod, ki nam je razlagal. Prvi oddelek se imenuje Zbiralnica. Tja v poletnih in jesenskih mesecih kmetje pripeljejo žitno zrnje. Dvigne se zapornica in zrnje leti v zbiralnico. Od tam potuje po transportnem traku na čiščenje, nato pa v silose. Tam se posuši in čaka na mletje. Drugi oddelek se imenuje Mlin. Tam smo slišali, da je tehnologija dandanes tako napredovala, daje namesto šestih ljudi zaposlen le en delavec. Videli smo še, kako pakirajo moko in različne stroje za dela v mlinu. Po končanem ogledu mlina smo šli še v tretji oddelek, ki se imenuje Pekama. Najprej smo videli, v kako velikih mešalnikih mesijo testo, ki ga nato dajo vzhajat v košarice, nato pa v peč. Kruh pečejo pri 230 do 250 stopinjah Celzija. Dnevno spečejo tudi okrog 21000 žemljic in 2000 kajzeric. Želim si še več takšnih ogledov, saj bi si tako lažje izbral svoj polic. UROŠ OŠLAJ, 4. a., OŠ Bogojina Sanje naše hiše Sanje naše hiše so velike, na koncu pa so še tri pike. Ko zadrema in zaspi, se nekaj velikega godi. Sanja, da se odrasli smejijo in otroci v šoli sedijo. V sanjah vse vidi in ve, da traja zabava sto let in da ne moreš ošteti tet. Ko pa budilka zazvoni, se naša hiša spet zbudi. VANJA LEBAR, 4. a k k-k Hiša sanja, da jo opica preganja; sanja, sanja..., da ji je ime Tanja in da je prišla iz Kranja. Ko pa naenkrat se zbudi, zagleda ogrog sebe veliko smeti. SIMON BOGDANIČ, 4. a OŠ III M. Sobota Kaj je sreča Sreča je nekaj posebnega ... je doživetje, ki lahko traja le trenutek, lahko pa tudi zelo dolgo. Pravo nasprotje sreči je nesreča. Razmišljam, kako nesrečno sem se včasih počutil v našem razredu. Imel sem nekakšen strah pred sošolci in učitelji, počutil sem se manjvrednega. Večkrat sem bil vpleten v neprijetne dogodke v šoli, kot je bilo to pretepanje in podobno. Velikokrat sem bil kriv tudi za take stvari, ki jih nisem storil. Bil sem zelo nesrečen! Spraševal sem se, kako vse te neprijetne Ali veste? stvari odpraviti, kako priti do sreče. Začel sem se vesti drugače. Umaknil sem se iz družbe pretepačev, začel sem se učiti in tako sem dobival tudi boljše ocene. Kakor da me je doletela sreča! Med sošolci sem si kmalu pridobil nekaj prijateljev; tudi sošolke so se pričele družiti zmano. Za učitelja sčasoma nisem bil več črna pika kot poprej.Sreča je zame to, da se dobro počutim v razredu, z veseljem grem v šolo in da me drugi sprejmejo kljub napakam, kijih še nisem uspel odpraviti. In kar je najvažnejše, tudi strahu sem se znebil! MIHA ZMAZEK, 7. raz. OŠ Mala Nedelja (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Na prvi dopisnici, ki smo jo tokrat izžrebali izmed tistih, na katerih so bili pravilni odgovori, žal ni bilo kupona. V drugo pa je imela največ sreče SIMONA ZRIM iz M. Sobote (Naselje Ljudske pravice 45). Čestitamo! In še pravilen odgovor: Knjigo (roman) z naslovom 4000 je napisal Ivan Tavčar. KUPON št. 36- ALI VESTE? Ali veste, za koga pravimo, da ima kratke noge. Odgovore (s kuponi, če želite sodelovati pri žrebanju knjižne nagrade) pošljite najkasneje do 29. maja. 14 vestnik, 23. z naših krajev Gornja Radgona Le zakaj prometni znak? Človek in njegova usoda Matijevih 90 let Matijo Pozderca poznajo vsi, ki prihajajo ob četrtkih v zgodnjih jutranjih urah na sejem v Turnišče - Spoznajte ga še vi, saj je nadvse zanimiv sogovornik Njegova velika vitka postava je že od daleč razpoznavna. Na sejmišču dela red in zbira podatke za objavo v Vestniku. Dela od petih do osmih. Njegov resen obraz in predanost delu zagotavljata, da bo na sejmišču teklo vse tako, kot mora. Za nami je prvi letošnji sejem v Gornji Radgoni, zato v tem prispevku še o nečem drugem. Gre za prometni (ne)red tistih, ki so dogovorni za postavljanje in nadziranje prometnih znakov. Le kakšno oceno o neurejenosti so lahko odnesli številni razstavljalci in obiskovalci sejma, ki so dnevno peš ali z vozili prečkali lokalno Kdo je odgovoren in bo prestavil prometni znak »prehod ceste čez železniško progo« na pravo mesto? železniško progo neposredno pred sejmiščem? Z obe strani te cesta sta sicer postavljena prometna znaka »ustavi« in »prehod ceste čez železniško progo«, ampak ves čas sejma (in tudi še sedaj) je viden le prvi znak, drugi pa je pri tleh. Le kje so tisti, ki bi tak prometni znam morali videti, pa ne vidijo; morali ukrepati, pa ne ukrepajo. Ne pretiravam: V Gornji Radgoni, obmejnem mestu, ki se duši v prometu, imamo na? žalost niz takih in podobnih neredov. Ali nas ni sram? J. Ko. ■ LENART - V Galeriiji Konrada Kranjca v Kraigherjevi ulici 14 v Lenartu sije med 10. in 17. uro do 31. ma- ja mogoče ogledati razstavo likovnih del, ki jih je ustvarilo 26 šolarjev iz skupine Srnic in iz Vzgojno-varstvenega zavoda Lenart. Dela so nastala pod mentorstvom vzgojiteljic Zdenke Hren in Mojce Žnuderl. (B. S.) Popotnik moj, tu postoj, svoje grehe premisli! Hvaljen Jezus in Marija! Tako piše na tabli, pripeti na Šadlov križ v Ropoči na Goričkem. Ravnal sem tako in se pokesal. Sem pa tudi ogovoril sedanjo oskrbnico križa Kristino Sadi, ki je povedala: »Leseni križ s Križanim in Marijo sta dala postaviti 1946. leta starša mojega moža oziroma tast in tašča. Tako sta izpolnila zaobljubo. Obvezala sta se namreč, da bosta dala narediti in postaviti križ, če vojna vihra ne bo huje prizadela njune družine. Ta je ostala cela. Križ je bil nekaj časa na drugem mestu, a so z njega ukradli leseno Marijo, zato smo ga pozneje prestavili na mesto v bližini naše hiše. Po taščini smrti jaz skrbim za križ in zelenje. Sedanji Marijin kip pa je začel spodaj trohneti in ga bo treba popraviti. Temeljito bomo obnovili tudi Križanega in sam križ. Upam, da se bo mojster, ki so ga zaprosili za ta dela, končno oglasil. Rada bi, če bi se to zgodilo v maju - Marijinem mesecu šmarnič-nih pobožnosti. Pri našem križu pa imamo od verskih obredov le žegnanje velikonočnih jedi na veliko soboto. Te prinesejo iz 20 gospodinjstev, blagoslovi pa jih naš župnik Jožko Vinkovič.« - Fotografija: Š. Sobočan Konj ga je zagrabil Pravi asket je. Zahteven je do sebe in pošten do ljudi. Ne boji se ne dežja, vetra in ne nizkih zimskih temperatur. Vse priznanje, leto za letom, že 50 let, deli lističe za pujske in svinje in pobira pristojbino na sejmišču. Deset tolarjev po pujsku pobira. Del denarja odvaja občini, en del pa ostane njemu. Smeji se in pravi: »Od tega nisem obogatel. Le za kakšno žemljo je bilo, ko je še pokojni pek prodajal žemlje na sejmišču. V gostilno ne hodim. Kaj bi hodil, ko imamo doma dobro vino. Napiti pa se tako ne smeš. Služba je odgovorno delo. Nekdo pač mora delati tudi to. Dolgo sem že na svetu, predolgo, ne zmorem več dela.« Na sejmišču je Matija nekoč doživel tudi presenečenje. Ko je pobiral pristojbino, se je preveč približal lepemu rjavemu konju. Konj ga je z gobcem o-plazil, nato pa prijel na prsih za obleko in ga dvignil visoko v zrak. Vse sejmišče je videl pred seboj. Ker se ni branil, gaje konj nežno spustil'na tla, Matija pa se je hitro pobral z njegovega dosega. Pošalil se je, češ da se je počutil kot bi gledal iz cerkvenega zvonika. Pastirček je postal čevljar Pred kratkim je praznoval 90 let. Rodil se je namreč 18. februarja 1906. leta. In kako je prišel k nam v Turnišče? Po končani osnovni šoli je bil pet let za pastirja v Gančanih. V dvajsetem letu pa ga je vzel za čevljarskega vajenca čevljarski mojster Raščan iz Turnišča. Pri Vogrinčevih se je reklo hiši po domače. Pri mojstru je ostal dvanajst let. Najprej je bil čevljarski vajenec, nato pomočnik. Vajenci in pomočniki so pomagali tudi pri delu na kmetiji, v hlevu pri živini, na polju, v gozdu, pri košnji, pri mlatilnici in pri vsem drugem delu. K hiši so prihajala pomagat tudi turniška dekleta. Tako je ob delu spoznal svojo poznejšo ženo Barico. Nič še ni razmišljal o ženitvi in družini, pa so ga začele ženske pri hiši nagovarjati: »Matjaš, vzemi si Barico za ženo. Dobra je in pridna. Ima hišo in nekaj zemlje. Kaj boš tako sam vse življenje, siromak.« Pregovorile so ga, ženske. Potihem je začel opazovati Barico. Res je bila pridna in delavna. Pa še postavna povrhu. Povprašal jo je, če bi ga hotela za moža. Kar na hitro sta se odločila in se leta 1930. poročila. Bog jima je namenil šest otrok, dva sta še majhna umrla, štirje pa živijo. Imela sta torej štiri pridne otroke ter ogromno težkega dela in skrbi za preživetje. Vse, kar je bilo dobrega pri hiši, so bili pridni otroci in razumevanje v družini. Še danes je tako. Družina je tesno povezana med seboj in radi si pomagajo. Poleti ga vidimo sedeti na traktorju, ko se pelje na polje z družino opravljat delo. Zaradi »batašev« zdoma in nri turniških čevljarjih je prišlo do krize. Nič več se ni dalo prodajati obutve. Tudi material, usnje za čevlje, je bilo pred vojno zelo težko dobiti. Svoje pa so naredili tudi »bataši« - gumijasti skorji, ki so jih izdelovali v tovarni Bata. Bili so poceni pa vzdrževati jih je bilo lahko, zato so jih ljudje množično kupovali in tako ni bilo več večjega povpraševanja po usnjenih čevljih turniških čevljarjev. Ti so bili zato prisiljeni odpuščati pomočnike in vajence. Zaradi »batašev« je moral Matija zdoma. Pot ga je vodila s skupino prekmurskih zidarjev od Jesenic, kjer so gradili železarno in železarske bloke, do Žirovnice, kjer so na Završnici gradili elektrarno. Pa v Ljubljani so zgradili Sokolski dom v Šiški in ljubljansko carinarnico. Vmes je delal tudi v kamnolomu. To je bilo zelo nevarno delo. Ko so minirali skale, je kamenje padalo kar po hrbtih delavcev. Kako nevarno pa je bilo šele v Zidanem Mostu, kjer so gradili nov zidani most, ki stoji še danes!’ Zidali so ga pod vodo. Pod reko Savo so skopali rove in jaške kot v rudnikih. Rovi so bili podpreti s tremi vrstami podpornikov. Med podpornike so nabijali ilovico, da je zadrževala vodo. Vodo so sproti črpali s črpalkami iz rovov ter nato betonirali nosilno ogrodje za zidani most. V jeseniški železarni so pridnim Prekmurcem ponujali delo, vendar so se bali sprejeti železarniško službo. Videli so namreč, da so iz železarne vsak dan prinesli vsaj enega mrtvega delavca. Ponujali so jim hrano in stanovanje v delavskih "Barakah ter lepo plačo, pa niso sprejeli dela. Žerjavi so bili videti strašni. Ogenj so bruhali tako, da se je iskrilo daleč naokrog. Tudi soline v Ulcinju so zgradile žuljave prekmurske roke. Ohranil je narodni ponos Po vrniti domov se je Matija ob pomoči poznanstva zaposlil na Kmetijski šoli v Rakičanu. Bil je najprej svinjski, potem pa kravji hlapec. Tudi na vrtnariji je delal ter vozil z vozičkom zelenjavo v Mursko Soboto. Prodajal je kar po hišah, če je kaj ostalo pa še na tržnici. Delal je tudi pri kokoših neshicah. Vsako jajce je bilo potrebno stehtati, lepo sortirati in vse podatke zapisati v poseben zvezek. Pa kakšna čistoča je morala biti vsepovsod! Dan za dnem so prihajali obiski v šolo in na ogled posestva. Najhuje je bilo pri molži. Na roke je bilo treba pomolsti 60 krav, zjutraj in zvečer. Matija pa v začetku ni znal molsti krav. Mučil se je z molžo in imel več mleka v naročju kot v posodi. Vodilni hlapec pa ga je še ozmerjal: »Tak, glej, da ne boš imel več mleka na tleh kot v posodi!« Čez dan pa so delali iz mleka maslo in skuto. Tudi to so prodajali v Murski Soboti. Približevala pa seje 2. svetovna vojna. Rakičansko šolo in posestvo so prevzeli Madžari. Upravnik je zabičal delavcem: »Mm na —1 - - Madžarski kruh jeste!« Med tistimi, ki niso hoteli jesti »madžarskega kruha« in govoriti tujega jezika in so zato delo zapustili, je bil tudi Matija, ki je potem ostal doma pri družini. Dnevno bobnal tudi po trikrat Vojna se je končala. Po vojni so bile organizirane vaške straže, oblikovala se je nova oblast in občina v Turnišču. In takrat, leta 1946, je Matija postal na turniški občini pomožni administrativni delavec. Kasneje so mu to lepo zveneče ime za poklic spremenili v kurir. Na vasi pa so ga od nekdaj imenovali »mali hlapec«. Kaj vse je počel v svoji dolgoletni službi do upokojitve? Skrbel je za sejmišča, nosil je na domove položnice za davek in druge čeke. Slišal je marsikatero grenko, pa ni bil pri teh položnicah nič kriv. Samo svoje delo je opravljal. Rubežniki so ga vlačili po hišah, da bi jim pomagal. To je bilo zanj zoprno delo. Bobnal je s svojim bobnom vsako nedeljo, po maši pred cerkvijo, čez teden pa po vseh štirih vaseh krajevne skupnosti: v Turnišču, Nedelici, Gomilici in v Renkovcih. Razglašal je novice, oglase, razglase in obvestila za občane. Bila so obdobja, ko je v enem dnevu bodnal in »dajal na znanje« to in ono - po trikrat na dan, toliko je bilo pošte iz Lendave in od drugod. Matija Pozderec -turniški 90-letnik Skrbel je za občinsko stavbo, da je bila čista in vedno topla. Odklepal in zaklepal je vsa vrata in segreval prostore za sestanke, ki so se kar vrstili. Še ob nedeljah je bil v službi. Pa kako lepe vrtnice je gojil pred občinsko stavbo in pušpan, na oknih pa cvetoče begonije! ■ KRAŠČI - Člani Ribiške družine Murska Sobo« tkim spustili v Ledavsko jezero pri Krasci P. bjega zaroda. Čez dva meseca bodo znova spu vec in sicer kar dve toni. Tako se športnim ribice (S-F.) ;kovjeP° X ■ ROGAŠOVCI - Od prvomajskih prazn« t^'6 nekaj časa, pa vendarle: tradiciji postav j En * II0 izneverili tudi v Rogašovcih in sosednjem Sv. naredil' poStaV1' bila kovinska cev in na njej smrečica, s čimer s s0 so P jr« de, kot če bi posekali bor, drugi mlaj, ki je,praaZjagatita^ ... v bližini županove pisarne, kar si je mogoče r s0 K gače. (S. F.) j časa- ----1 ODRANCI - Čeprav je poteklo že prečza g0 ----I pili zemljišče za razišitev pokopališča -aS, 0 ‘ dobne pokopališke vežice, je šele sedaj naP-unska vl pripeljejo do konca. Vežico, katere predra ^ očitn j-ofl 10.000.000 tolarjev, bodo začeli graditi kma a(jili z6 t uaU vajo zelo pritisniti na graditelje, saj naj bi P tak°^a|av 1 septembra. Kakšna bo? Domačini so si ogle^ v|djuč6 tudi maketo, zato pravijo, da bo lepa in se krajinski svet. (J. Ž.) . nr;stojen ■ BELTINCI - Nadzorni organ, ki je Pr^ofa v vodovod Beltinci-Ižakovci-Melincn^.^^tu Ta času podati poročilo o poteku del na tem ^atere L p nili na seji občinskega sveta, kjer so ime vOdov gdar8^' glede pravilnosti in kakovosti gradnje tega za gosp —I SEBEBORCI - Očitno bo moral ----I frastrukturo, ki deluje v okviru mora rOrnet jp11 ta, opraviti ogled križišč v občini. Cestni sd m ospe bodo morale obravnavati tudi krajevne s nepri°ie ustrezne rešitve. Pri tem večkrat omenjaj J t odsek ceste iz Sebeborec proti Bokračenm ze za sveu ■ ----1 MELINCI - Dela pri obnovi kapele s finski . ____I bodo stroški precejšnji, so naslovi i sV6tnavs ci prošnjo za gmotno pomoč, s katero s iafjan z e M. J. „ T oatu^ Lplb” ■ LOMANOŠE - Samostojnimi- ^^ca J® a j Lomanoših uredil optike. D®la (J. K ’ je tudi zato prav, da o tem P1S Celo otroke je moril strašiti To pa še ni vse! Matere50^ uporabile celo za rok! Bile so iz zaselka vci v Nedelici. Matija je s priskočil na pomoč. Otro na ulici zagrozil, da bo vse ve porezal, jih dal v svoj torbo in odnesel v matere ne bodo uboga 1. . so se čisto preplašeni ra v gozd za hišami in se čer so se upali prikaza i Tema v gozdu in senCtoS6je kot strašilo za otroke. . peljal s svojim bobnom j( su, so se otroci hitro P pokazali šele takrat, 0 0 stil ulico. Pa otrokomje storil nič zalega. Pra -rj Jii-imel. »Strah pa mora ši,« je zatrdil. _ jogo- Spomnil se je se eneg dka. Pod občinskim1 P »I velika, hladna °h°ka vojiK> njej so pred 2. svet0 jjiim«; turniški gostilničarji so, zato so bili na sr Ajvoj« kavlji. V kleti je imela8 shrambo za krornpir- ^11 Ije. V občinski kleti s 4 spravljen kromp’7htala kurir in matičar. Tun« ko bi rešila svoj ^^okePaC čno ugotovila, da 0 potrebno prestraši ' |VkJeti-dne jih je Matija pri jf) ko so prišli po kronlp.' s svojim vzgajanje • deca, tu, na te kavi v žari med vojno obe goji®1 dite, tu v kotu na klam n sekali glave. Še se b0 va snivo od krvi. Tako s j zgodilo.« Pomaga drugače: »Deca se jjhJ3 več ne bojijo. Sedaj moral bati, ko so moderni.« . , sVoje m j Pokazal mi J« 8 j6dobd J grafije in darila, ki , upokojencev m p)etnic •z Turnišče ob svoji m lo je bil PonoS®n))Pa kaj skromno brani. zado vsi nosite, vs^ To vse Prevec,s‘ hiskov i11 no vesel je bil na ki je, da nismo pozaJ bobnarJa’jV »malega hlapca« edn° P je bil v naših vaseh poseben gost- «a, m11 ? Preden sva se J potki ob hiši dej yse žplJ (a spa, človek m ^enJ® pridno delati, P a ze g biti povsod, po angelca c« Zbiralnica kadavrov v Bratoncih? Ker so na državni ravni že dali soglasje 0 zdi da je zadeva w v Bratoncih, ki bi pokrivala večji del omU.’tre7ncjšo našli v Brauna. Izbirali so med devetimi lokacijami in najus J Odloči-Mi, kar so potrdili tudi na ministrstvu za o j ne Beltinci. ta Je sedaj v rokah Krajevne skupnosti Bratonci in , Velikost zbirališča kadavrov je okrog 1,44 hektarja, celoten Projekt pa bo vreden 1,5 mi-'jona nemških mark. Objekt 0 zaprtega tipa in v njem ne c Predelave kadavrov, ampak z, lranje. Objekt ne bo onesna-Z7Val okolice, zato ne bi smelo '"kakih večjih zadržkov za Postavitev. Vse skupaj pa naj '''redili v pogovorih med pre- Veterinarskega zavo-Murska Sobota in Krajevne ^"Pnosti Bratonci. r—- O zbiralnici kadavrov na seji Občinskega sveta Občine so razpravljali pred letom dni in si ogledali tudi podobno zbiralnico kadavrov v Celovcu. Beltinska občina postavlja pogoje, kot so dnevni odvoz, hlajenje in plačevanje odškodnine oziroma rente za odpeljane tone kadavrov. Po okoliških krajih bi namestili manjše zabojnike, za zbiralnico kadavrov pa so očitno zainteresirani tudi v Ižakovcih, kjer je far- Centiba V kr ■ dba se U Wn* skupnosti Centih veliko ZadnPh desetih le-no v°dstvSPreniendo' ^P°sob’ Sram nrit»°? v razv°jni pro-®agau ,gl]1 0 ljudi, ki so po-^spelo i; 6 °m 'n denarjem. Ceste, Ureav6 asfaltirati vse ^'Pokcm V Va^' dorn’ z8ra’ ^iševj1^ vežico in ure-"ih problo ° dru®'h komunal-^VinoJ^813"0^ so Je p°staln r ni^° društvo, ki ^aki občirc^^^^^8^ v len-d tudi krni' V vasi je zažive-Centiba7P ltUrno življenje. -— menda edina vas nekdanje velike lendavske občine, katere prebivalstvo se je povečalo, čeprav gre za obmejno vas. V vseh drugih vaseh se je prebivalstvo menda zmanjšalo. Bližina mesta Lendava jim daje posebne ugodnosti, saj so v preteklosti marsikateri razvojni program navezali na mesto. Tako je to s kabelsko televizijo, tako bo .s plinovodom in še drugimi programi. Danes je lepo biti Čen-tibčan, prebivalec obmejne vasi, v kateri je čedalje več podjetnikov. Razvijata se trgovina in obrt, mladi gradijo in vas se iz dneva v dan bolj odpira v svet. jani ^Tnidavi spet pevski zbor v|ja Pevski komorni me-8a 8esta' He^Vne šole eJ?davske prve Se^ilve^ sam Pod!?1 Plesti P°z°rnosti, dobrih trjd Pod goricami je v 0 Pevske^ Set’h letih sPet Nekoč ter? °kviru a Vel>k pevski kultnikdanje8a ama' da-toda x ^e8a društva Šestdesetih le- tih je pevstvo v mestu zamrlo, le tu in tam je bil občasno za posebne priložnosti ustanovljen pevski zbor, in to samo v delovnih organizacijah. Novi komorni pevski zbor pod vodstvom Tanje Vajda bo gojil ljudske, cerkvene in angleške pe-' srni ter motete. Pevskemu zboru želimo veliko uspehov in vzdržljivosti. Občinska kulturna skupnost pa naj mu pomaga v teh prvih letih delovanja, jani ~—- ——————————— "N.p^ošte^^-K^ POLANA - Kulturno-umetniško društvo v ustavili JCaie pripravilo literarni večer na temo Moja rav-1 rijin ,ki Polar>P^8adve Darjana Brunca.V župniji Srca Jezuso- ^'"iv^žbo'p' pa se °hranja tradicija sprejemanja mladih v ^•itvah sPrejemHreclza<1njo nedeljo je vanjo stopilo 29 fantov in h(P Ž) So se Pripravljali dlje časa na verskih srečanjih in Zavno tekmovanje psov Prosti,’ ?a Priredi-teK^a Bak Kinološke-drŽavno r>azj?JU ovjr'' v v Preska-H * agilitv pnano pod X? v dvehy' Pom-m - standard in mini, nato pa še za pokal Bakovec. S svojim nastopom bodo program popestrili policijski psi s Pe-tanjec. Ob tej priložnosti bodo predali namenu tudi prizidek k stavbi bakovskega kinološkega društva. M. J. ■ Pomerili se dlSc'Plinah: PRIMUL a 1 Kg' 5-920, - Sfei.2Ge 11'830'- ^očniki 55,190,- 12.186,- 9.120,- . 8,189,- 1 100MHIJ 111.990? j. m« 34.990,- O X-GENI kredit Objavljene cene so brez P.D. >z naših krajev ma Nemščak, saj bi na ta način lažje začeli sanacijo objekta. Med ljudmi v Bratoncih so še vedno nekateri pomisleki o gradnji zbiralnice. Pri tem omenjajo bližnje kmetijske površine in travnike. Kritike pa letijo tudi na račun prejšnje soboške občine, ker v preteklosti ni ubrala pravega pristopa do reševanja tega problema. Z odvozom poginulih živali so se v Murski Soboti začeli ukvarjati leta 1980, letno pa odpeljejo približno milijon 400 tisoč ton kadavrov. Kakšna bo dokončna odločitev o postavitvi zbiralnice kadavrov v Bratoncih, je težko reči, toda dejstvo je, daje soboška kafilerija že na robu zmogljivosti, zato s to zadevo ne bi kazalo zamujati. Do takrat pa si bodo na kraju samem ogledali možno lokacijo zbiralnice kadavrov v Bratoncih, opravili pogovore s predstavniki Veterinarskega zavoda Murska Sobota in na državni ravni, do naslednje seje Občinskega sveta Občine Beltinci pa naj bi imenovali občinsko komisijo, sestavljeno iz predstavnikov občine in prizadetih krajevnih skupnosti. MILAN JERŠE Pri Sv. Ani so pripravili tradicionalen Otroški glas Slovenskih goric. Mladi pevci so pokazali velik talent in veliko dobre volje. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini: v prvi so bili tisti, ki so stari od 7 do 10 let, v drugi pa otroci od 10 do 15 let starosti. Še enkrat: V prvi kategoriji je strokovna žirija podelila prvo mesto Tadeji Urbančič od Sv. Ane, občinstvo pa se je odločilo, da je najboljši mladi pevec Darjan Kocmut iz Benedikta. Pri starejših pevcih pa je strokovna komisija odločila, daje najbolje (od)pela Karmen Klinc iz Cirkulan, občinstvu pa se je najbolje prikupila Lidija Breznik iz Zg. Velke. Mlade pevce je spremljal ansambel Mlada pot. - A. Lipko Dobrovniski TIO spet dela V Dobrovniku je 10 delavcev obrata TIO z Otiškega Vrha spez začelo delati. V tem obratu je bilo še pred nedavnim zaposlenih 55 delavcev, dela pa je bilo vedno manj, zato so obrat zaprli. Deset delavcev, ki so jih zaposlili, pakira nogavice za tuja tržišča. Vsi nekdanji delavci so na zavodu za zaposloavnje, v Dobrovniku pa računajo, da se bodo razmere izboljšale in da bi v tem obratu, ki za ta kraj veliko pomeni, zaposlili še nekaj ljudi. Nekaj nekdanjih delavcev se je.zaposlilo v Kobilju v tamkajšnjem Kobitexu, nekaj pa v turniški Planiki, ker pa v obeh omenjenih delovnih organizacijah stanje ni rožnato, se je bati, da bodo nekdanji industrijski obrati na podeželju v še večjih težavah. Občina se trudi, da bi te obrate obdržala pri življenju. jani Vestnik KS Bakovci Volitve bodo 16. junija Na zboru občanov v vaškem domu v Bakovcih so se odločili, da bodo imeli volitve za nov svet Krajevne skupnosti Bakovci v nedeljo, 16. junija. Predlaganih je kar 21 kandidatov, med katerimi bodo izvolili sedem članov novega vodstva bakovske krajevne skupnosti. Na zboru občanov pa so načeli tudi nekaj aktualnih problemov, ki se pojavljajo v njihovem kraju. Tako so se zavzeli za nujno širitev mostu čez kanal na cesti, ki vodi proti Murski Soboti. Zaradi preozkega mostu je namreč onemogočena vožnja kombajnov. Govor je bil tudi o načrtovanju nove avtoceste, ki bi potekala blizu Bakovec. Občani so opozorili, da v tem primeru ne bi smeli izgubiti preveč obdelovalne zemlje. Prav tako so se zavzeli za čimprejšnjo ureditev ulične razsvetljave v Novi ulici in tik ob pokopališču. Vse večji kamen spotike postaja tudi neurejena kanalizacija. Pri tem so izrekli precej kritičnih besed na račun Mestne občine Murska Sobota, ki doslej ni naročila niti idejnih projektov, v Bakovcih pa že zbirajo dodatne prispevke za gradnjo kanalizacije, in sicer po 3.600 nemških mark v tolarjih od vsakega gospodinjstva za obdobje naslednjih petih let. Bili pa so tudi za gradnjo lastne čistilne naprave. M.JERŠE ZLATOPOROČENCA VIRAG IZ ODRANEC - Oh, kako hitro teko ta leta? Kar 50 jih je minilo, odkar sta si večno ljubezen in zvestobo obljubila Vinko Virag in Kristina Antolin, ki pa je po poroki prevzela možev priimek. On seje narodil 1921. leta, ona pa 1925. leta. Čeprav ne več mlada, se za svoja leta še kar dobro držita, zato je bilo veselo tudi na obletnici poroke. V zakonu so se jima rodili: Vinko, Kristina, Štefan, Elizabeta, Ivan, Martin in Slavica. Imata pa tudi že 15 vnukov in dva pravnuka. Sebe in otroke sta preživljala v glavnem od dohodkov na kmetiji, dobrodošel pa je bil tudi zaslušek s sezonskih del, na katera je seveda hodil Vinko. - Fotografija: J. Ž. 14. marca smo v Vestniku objavili reportažo o Baranjevih iz Vanče vasi in vprašali: Je med nami kdo, ki je pripravljen pomagati staršema z dvema otrokoma - invalidoma? V mislih smo imeli bralce našega lista in druge dobrotnike. Ti naj bi poslali kak tolar in tako pomagali pri nakupu kakega starega avta, ki ga potrebujejo za prevoz bolnih otrok na terapijo v Moravske Toplice. Pihali smo tudi na dušo morebitnega dobrotnika, ki bi mlado bolnico (seveda v spremstvu staršev) začasno vozil s svojim avtom. In kakšen je bil odziv? Porazen! Prav nihče se ni ponudil (čeprav imajo mnogi avte in čas, na primer upokojenci), ki bi bil pripravljen pomagati s prevozi, četudi je do Moravskih Toplic le nekaj kilometrov. Denarno pomoč pa sta poslala dva darovalca. Vsak po 5.000 tolarjev, za kar se jima Baranjevi zahvaljujejo. Morda bi bi bil še kdo pripravljen pomagati? Denarno pomoč lahko oddate osebno ali pošljete na žiroračun: 519OO-62O-2O34O-13-1 15218/43. Emilija Baranja. Vanča vas 63, 9251 Tišina. Pripišite namem nakazila: Za Ivana in š. s. Sandro. LIPA - Že od lanskega leta se v kraju pripravljajo na obnovo lokalne ceste med Lipo in Odranci. Kot kaže, bodo z gradbenimi deli kmalu začeli. Obnovili naj bi okrog 920 metrov ceste, kar jih bo stalo približno deset milijonov tolarjev. M. J. MALA POLANA - Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v Mali Polani, ki spada v občino Črenšovci, je uspel: od 162 volilnih upravičencev jih je na glasovališče prišlo 122 in kar 99 odstotkov jih je zaokrožilo besedico »za«. V petih letih nameravajo zbrati 5.500.000 tolarjev, in sicer za ureditev ulične razsvetljave in druge komunalne potrebe. (J. Ž.) LIPOVCI - Turistično društvo je tudi letos ocenjevalo urejenost domačij. Komisija bo šla prvič na ogled v tem me secu, potem junija in še avgusta. Po tretjem ocenjevanju bodo objavili rezultate. Iz Lipovec pa še tale novica: Janko Bezjak namerava napisati kroniko tega kraja. Vse, ki bi bili voljni sodelovati s pisnim ali fotografskim gradivom, vabi, da se mu oglasijo po telefonu številka 42 447. (F. M.) LJUTOMER - V lanskem letu je bilo na območju Pomurja pet posvojitev otrok, od teh večina (štiri) enostranskih, ko je otroka posvojil zakonski partner enega od staršev. Želja po posvojitvah pa je veliko, a otrok za posvojitev ni. Tudi na drugih območjih je podobno, saj je bilo lani v Sloveniji le 59 posvojitev, pa še od teh večina (43) enostranskih. Veliko več posvojitev je bilo v naši državi 1994. leta: 164, od tega 59 enostranskih. Pred leti je bilo na Slovenskem in tako tudi v Pomurju več posvojitev otrok iz nekdanjih republik Jugoslavije. (F. KI.) Na fotografiji je nekaj prvih diplomantov Trgovske šole Murska Sobota, kije bila ustanovljena 1953. leta (pod ravnateljstvom prof. F. Hegeduša) in dala temelje mnogim poznejšim uspešnim trgovcem, gostincem, direktorjem ... Nekaj diplomantov seje sešlo na nedavnem srečanju ob 41. obletnici. Ko bi nekateri ne umrli, bili bolni ali pa ne živeli v tujini, bi jih prišlo seveda več. Na tokratnem snidenju pa so sklenili, da se bodo poslej srečevali vsako leto, in sicer v hotelu Diana prvo soboto po velikonočnih praznikih. -L. V., fotografija: Gerenčer % 1 Bog naj blagoslovi Ste Bog naj blagoslovi Slovenijo, njene prebivalce in njihov trud za pravičnost, solidarnost in mir! Na letališču Brnik so papeža pozdravili (potem ko je poljubil slovensko zemljo) predsednik države Milan Kučan in slovenski škofje, nato pa sta pregledala častno četo Slovenske vojske. Predsednik države Milan Kučan je na letališču Brnik v krajšem nagovoru pozdravil uglednega gosta, papež pa je dejal, da Cerkev noče nič drugega kot služiti in se razdajati v blagor vseh. Častna četa Slovenske vojske se je skrbno pripravljala na sprejem Janeza Pavla II. Fantje so takole »nepremično« stali kake pol ure, preden je njihov poveljnik lahko raportiral. Obisk sv. očeta v Sloveniji je spremljalo čez 500 novinarjev, fotoreporterjev in televizijskih snemalcev iz vseh krajev sveta. Nekateri so se takole postavili na »vzvišen« prostor, da n® bi zamudili trenutka prihoda. Na letališču Brnik se je papež pozdravil s skupino vernikov, med katerimi je bilo nekaj invalidov na vozičkih, nato pa so ga s črnim BMW-ejem z registrsko številko LJ 10 012 prepeljali na Brezje, od tam na Brdo, nato pa v Ljubljano. Še malo in na Brniku bo pristalo letalo italijanske letalske družbe, s katerim bo pripotoval sam sveti oče Janez Pavel II. Rdeča preproga, po kateri bo stopal skupaj s predsednikom države, mora biti čista. Vznemirjenje je vse večje. Letalo z uglednim in težko pričakovanim potnikom je pristalo in približuje se točki, kjer se bo ustavilo in iz njega bo stopil državnik in katoliški verski poglavar, sicer pa velik prijatelj Slovenije. Slovenija je državniškem in ^lil lišču Brnik so ga F posvetne oblasti ter pripotoval, je tudi Pri«^^ govoru je papež v siv-' « tudi k nam. Po sPreJ a miN Gorenjskem. P°zn^ £ [j# ! ‘!t srečanju je vniki, redovniki m »s bljani, posvečeno bilo, danivecdaK-^r škofijskih duhovno v tudi podelil izročili vec dani, zahvalo v sloven ^enS^L koncu je (seveda P se|t , V nedeljo ^ znanstveniki m N« šili, padle so zel ' j3 in a sanje o smislu^ blema vprašanje darjeno svobodo, Ni deljene dolžnost , avlja vsej } postave, ki ga danost vase ..." ben)a, P 3 s ij ščanstvom konsj življenja. Nago Trije dnevi paP» eJe Na letališče v Sb ^«5 in njihov trud za pravni . J1*! vijo. jal: »Bog naj 2« pr^1 ’ solidarnostni njegove rezi e $ se je papež sre držav. Pravijo, ,*vr-;»mir,, Sloveniji. Kako je tudi odgovoril na ^1 ljubezni. Na bogovi 100.000 ljudi. . Več kot tol^ K stično slavje na'eta A„ . rodnega buditelja n। Ojj m i Papež, ki je Srečanje s papežem v svoji državi, to je nekaj enkratnega, zato ga mnogi niso smeli in mogli zamuditi. Vsi so dobili platnene vrečke z malico, kartonskim sedežem, stekleničko vode, brošurico o prireditvi in trakove - mini Čeprav ni bilo mogoče pričakovati, da bi se papež opravičil evangeličanom (slovenska katoliška Cerkev meni, da je to stvar slovenskega naroda in katoliške Cerkve na Slovenskem), so se srečanja v Ljubljani in Mariboru udeležili tudi evangeličani. Na mariborsko prihaja senior Geza Erniša v družbi s katoliškim duhovnikom Jožetom Vinkovičem. Znamenju na-l^^Pekza 1 Jm, SVe*nika P "i razumet> ga je Ž^^ei^točkot400 Hjo, njene prebivalce M solidarnost in mir! 'H*1”8114 na nogah, kajti na *lanei Pave' lL Na ,eta' “ean ln d™8’ predstavniki CM svetu, kamor je papež častne^- r. srečal s slovenskimi duho-jCaModromu v Stožicah pri Lju-J1?5'16®, istega dne popoldne pa »M« Slovenije in tudi iz sosednjih Njegovim popotovanjem po rojstnem *••• — ” —F in sam p-e-«« ** JV darovanjem so papežu w je končala s papeževo či in poljskem jeziku- Na A4?*slovi to deželo!« mS^ieerkvi M- »LmoVl so L-------- l ■ ^“eje kot kdaj, vpra-N je4™teSa pt°' “^ustvarjeno bitje, s pou-na'a8a točno 0Prc' .^en, s svobodo brez "™aštvo in zagle-medkulturo in kr-m polnejšega TV**’ ^lari||0?"Mhšel je dan slovesa. S S^'® "papamobilom« • ' težko pos'0" ' in med drugim de-^“d 7a pravičnost, T^sU^^toviV. »Potrdili ste TM^Most.« Potom so nakar je ^4rta’w je okrW l Wer prepeljal papeža do Mije-. J Na evharistično ,slavje v Stožicah in srečanje z mladino v Postojni je prišlo čez 100.000 ljudi. Več kot toliko (110.000) pa jih je prišlo na srečanje s papežem na letališče v Slivnici pri Mariboru. Večina se jih je pripeljala z avtobusi, veliko pa tudi z vlaki. Na prireditveni prostor pa je bilo treba peš. Na bogoslužnem prostoru v Slivnici pri Mariboru je v obredu sodelovalo čez 400 duhovnikov. Glavni je bil seveda sv. oče, ki je tudi obhajal kakih 100 posebej izbranih vernikov. Tako kot v ljubljanski in koprski, so tudi v mariborski škofiji izročili darila, značilna za določeno območje. Med »mariborskimi« darili je bila tudi prekmurska piitra. papeške zastavice, s katerimi so pomahali svetemu očetu. opre- Mza i? s kulturniki in Vidovi so se zru- Po treh dneh druženja papeža z nami in nas z njim je v nedeljo pozno popoldne prišla ura slovesa. Papež se je na letališču pri Mariboru zahvalil za gostoljublje in se poslovil. V Rim je odpotoval z letalom Airbus A 320. Ne le na stopnicah, ampak tudi hip za tem, ko je vstopil v letalo in so se zaprla vrata, je pomahal tudi skozi okence. Prav tako kot za marsikaj drugega, je bilo izredno dobro poskrbljeno za papeževo varnost, zato se ni zgodilo nič nepredvidljivega. Sicer pa smo varnostnike s temnimi očali in slušalko v ušesu videvali na vseh izpostavljenih mestih. Policistov pa je bilo čez 1.000. Veter JVme'° težave s svojimi čepicami, saj jih je Vrivalo > a’c dobrosrčni gospod pa si je naredil, kot 11 Se tako izognil hudi sončni pripeki. Prihodnji semeniščniki, bogoslovci, duhovniki? Kdo bi vedel? Za zdaj so to ministranti, ki so se udeležili srečanja s sv. očetom v Mariboru, in tudi oni so mu pomahali z belo-rumenimi trakovi z napisom Sveti oče, potrdi nas v veri! V nedeljo je bil vroč dan, zato ne preseneča, da je nekaterim postalo slabo v množici 110.000 ljudi. Zdravniško pomoč je iskalo 128 ljudi; eno osebo so zaradi infarkta odpeljali v bolnišnico, drugim pa so ponudili pomoč kar v provizoričnih ambulantah. vestni k, 23. maja 1^2 »atira Pujski val, lepa naša Plovenija V čast papeževega obiska smo imenom spremenili začetnico v P. Nova imena bodo ostala v veljavi še 30 dni po Papeževem obisku. Ob sprejemu na Prniku se je primeril prisrčen dbgodek. Predsednik Plovenije Pilan Pučan je papežu z glave zbil njegovo čepico. Sicer smo vsi videli, da je to naredil veter, vendar je Pučan prevzel odgovornost za dejanje. Vsepovsod, v Prdu pri Pranju, v Pljubljani, Postojni, Pari-boru so Papeža prisrčno pozdravljale množice mladih in starih Plovencev. Nadalje smo v čast zgoraj omenjenega dogodka trajno preimenovali po eno plovensko mesto iz vsake pokrajine po zgledu poimenovanja iz ne tako davne preteklosti. Tako se bodo po novem imenovala naslednja mesta: Papeževa Purska Pobota, Papeževo Pelenje, Papeževa Postojna, Papeževe Pesenice, Papeževo Prško itd., ipc. Hkrati bomo na ta način uničili še preostalo slavo velikega komunističnega voditelja. Pismo mojemi poslanci Dragi moj Kovet! Ranč tisti večer, da so f sakoj našoj vejsi gori postavlali pred ten 1. maju-šon mlaje, pa ka so zato vničili najlepše mlade borej ali geliče, po istini povejdano brezi haska, se je mojo Žiiški velka nevola zgodijla. Kak saki drujgi den, je tildi te dojijla najno Šeko, štera že kouli 15 Ijet ma, pa je sikdar tak merna bijla, ka bi lejko pod njouf spao, tej večer jo je pa tak brsnola, ka je s stoučekon vrejd kraj odletejla. Nemo pijso, ka se je tak zosagala, ka san jo mogo gor močati, pa da je že predse drugo nej mogla k sebi prijti, san bejžo po sousida Vinceka, ka naj fčinin. Da san bejžo k Želarovin, san si brodo, ka bi tou moglo biti, ka bi na tou staro kravo, štera je že telko lejt merna bijla, zaj pa naednouk bi pravo, ka je zbesnejla. Skotiz glavou mi je šlo, ka pa či je tou tisti beteg ka ton v Angliji krave majo? Vinci se je somo smejao, da san tou pravo, ka je tisto ščista driijgi beteg. Zakoj pa te edna krava, štera že prouti konci svojga žijtka ide, ne bi mejla pravice ednouk brsnoti človbka, šteri jo somo sikdar dojij, ka jo f stali ma somo zatou, ka naj bi od njej nikši hasek mou, pa da menje mlejka ma, te je že fčasi čemeren na njou, da pa je tou mlejko malo bole božno plačano, ka več bakterij ma, te je pa krava večkrat bita. Pa da se goni pa fčasi obprvin nej breja, njej obečavle, či zaj ne boš breja, ideš za kolbase. Žilška je te že ksebi prišla, da sva milva jštalo prišla, pa tildi Seka je dala, ka jo je do kraja podojijla. Vinci pravi, ka bi človik mogo meti malo več poštenja do krave, vej da je bilou najbole žmetno v najvekši silkešinaj, je krava s svojin mlejkon narod od glada obvarvala, človek je mlejko s poštenjon sikdar vrouke gemao, gnesden šepa saki stoga norčari. Po ton, kak je pa tej beteg ton vb prišo, pa več omv Istrabenz nikomi nej za mlejko, nikomi več nej trbej govensko mesou, šteroje si najboukše valalo. Ten Anglejžan trbej oubo doj zejti, ka se lidij trgajo pred cejlin svejton, ka ne pistijo, ka bi zatogavolo doj se ges, pravi Vinci, ka bi bilou, či bi naprijliko kaj takšega prinas vo pr se ovi ton bojujejo, ka neščejo vničiti svoji kraf bi eti prinas, kak smo fejst čedni, fčasi sako kravo pa tele prlej kak bi zaistino vo pogrunta e istino, dali doj spoklati. Pa nej somo tou, tej najbole napredni bi ešče tiste lidij, šteri so ten kravan polagali, trbej fundati! Tou se zaj indri po svejti krava ma več poštenja kak eti prinas človik, zato se t°11 šejo po novinaj od toga betega nej trbej vdrvati, ka s ten pijsanjonP pijsanjon stojij politika, štera je pa brezi poštenja. . Po tej svetkaj, da san v našo bauto šoti, san čilo, ka zaj lidgej kolbase pa mesou okajeno ne kipujejo, zaj so naednouk se noje sfalijle pa se bautoša smejao, ka lidgej ne vejo, ka se nesnajga svejta v morge piščavle pa kelko čemejra s fabrijk pa nafte notri stoga tej ribe tilj nemrejo biti zdrave. nriidemO' Pijšen ti zato od toga, ka tou tak kaže, ka mij pavri zaj na ka več nišče nikaj nede mogo odati, pa či kaj oda, te splojnevej, kak dobij plačano. Nikda so mesarge s poštenjon odili od stale so maro kipiivali, zaj tisti, ka naklada, mijsli, ka je mali boug, hasek napravo, da ti bika kiijpi. Pa či malo bole brodin od toga, J ^.0 čildno, če tej trgoufci pa šeftarge lažejo, vej pa tilj vij Koveti politiki non si v očij lažete, pa zaj rejsan zaistino vala tisto, ka j vo, ka indri po svejti krave več poštenja majo kak prinas človi • Dobro mi stoj pa že zaj brodi, koma boš šoti na sabadšag-Po prvon majuši Tvoj Janči Borojčnje Kujski val, zanimivosti po domovini - V bližini stadiona v Stožicah so za vsak primer pripravili veliko skupinsko grobnico. - V bližini stadiona v Stožicah so za vsak primer pripravili poljsko kirurgijo po vzoru MASH-a. - V bližini štadiona v Stožicah so za vsak primer pripravili cirkuški program, če bi se obiskovalci naveličali uradnega. - Na velikem olimpijskem stadionu ob Ščavnici sta pred dvainšestdeset tisoč gledalci odigrala prijateljsko nogometno tekmo NK Tehnostroj iz Ljutomera in Los Angeles Lakers iz Bostona. Največ zadetkov sta dala domačina Fi-šinger in Tivadar. - Ljutomerska katoliška alternativa je zasedla tukajšnjo farno cerkev. Mladi uporniki zahtevajo od Vatikana, da vrne vse bogastvo, ki ga je v zadnjih dvesto letih naropal v obubožani Prlekiji. Za barikadami bodo ostali, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve. - Na zavodu za zaposlovanje je po zadnjih vesteh prijavljenih tudi več deset mladih duhovnikov. Njihove prošnje po slovenskih farah, da bi nekje opravili vsaj pripravništvo, so naletele na trda srca in gluha ušesa. ■ ■ Stojnci Kujski val, propaganda Slepar d. o. o.: Obveščamo svoje nove varčevalce, da dajemo štirideset odstotkov obresti na vloge na vpogled. Vsote, ki jih sprejemamo, niso omejene. Izkoristite enkratno priložnost za naš zaslužek. Kujski val, kmetijski nasvet Ker se je slovenska vlada odločila, da bo spodbudila rast gospodarstva, so se odločili tudi pomurski znanstveniki, da ji bodo pri tem pomagali. Ponudili so veliko količino gospodarskega gnoja. Spremljali bodo porabo in pazili, da bi se ne pomešal z vladnim gnojem.’. Kujski val, uradne objave Uradno izjavljam, da se odpovedujem sedemdesetih konjskih moči od skupnih sto šestdesetih v svojem osebnem vozilu Fiat rambo. zaradi cenejše registracije. Prav tako odstopim dvesto kubikov od skupnih dva tisoč kubičnih centimetrov tega istega motorja v dobrodelne namene. Pri polni zavesti izjavljam, da ima moj Fiat rambo od sedaj tisoč osemsto kubikov in devetdeset konjev. Kujski val, splošna mobilizacija Iščemo sponzorje za knjigo Kujski val. O tistih, ki bodo zadosti dali, bomo pisali lepo, o onih, ki bodo dali dosti, pa sploh ne bomo pisali, razen na reklamnih straneh. Neudeležba pri sponzoriranju se kaznuje. Pravni pouk: Vse morebitne pritožbe bodo zavrnjene. Rekli boste, da smo pokvarjeni. Toda kakšni naj bomo v vaši družbi. SAMOPOS TRE ŽNI MINI MAR N E T BISTRO KURILNO OLJE vsak dan od 6. do 22. ure oaz« 23. maja 1 996 19 ronika Pretep z ljutomerskimi policisti Zgodilo seje... nasilje edini jezik, ki ga razumemo državljani Slovenije? - Ob Mno večjem kriminalu, ki se je razpasel tudi v Pomurju, kriminalci pemoteno postopajo naokrog - Nas zato v tujem tisku upravičeno *nujejo država kriminala? 17 - Ljutomerčani sPhno... V četrtek, 16. maja, okrog šti-nh zjutraj so v bližini TVD Parti-z®a in lokala Urška pretepali D. Roma iz naselja Pušča pri Murski Soboti. Po tem ko je neznanec sporočil policiji, da nekoga pretepajo, se je na kraj ne-SIeče odpravila patrulja, sestavna iz treh policistov, dva med njimi sta bila iz vrst rezervistov, ko je patrulja prispela, je v travi ežal pretepen nag moški, ki so ?a kmalu nato odpeljali v bolni-kjer so ugotovili, da ima lomljena rebra in ličnico in “"»ko podpludb. B. R„ T. S., T. ■ 'n M. A., ki so bili na kraju V^kn »najbrž vinjeni in rahlo ‘Wi"t> so se Upiraii legitimi-"lu. In irer je za napad (za ‘Md velja, če se dva človeka r? Umiranju), so polici-tiv’ca" intervencijsko polivko patruljo pa... Je Poklical lastnika da se nekaj dogaja v j Novega lokala. D. F. se °dPeljal pogledat, kaj se iem VS edl'a mu ie tudi mati- V tepa nv ie PrisPela na kraj premoč pKr^pkjena policijska po-naib'sin ' se dogaja, medtem po glavb K° videla v e'a na prizorišče, je sina,»tv Po"cist pretepa kateri s ga mede v sten0’ na po dogodku poznali sinuJ^ži«, zato je stekla S tem ko je ho-^at' s'nu> predvsem pa 'e vmešala v poli-S°’ na' b' ovirala delo Ustečo kUpda'° ie tudi sama, khdOj Z odrgninami. Po vseh ^°QQkih je pretresena, ne ^^inV ...................... Sk° te^movanje veš o prometu v državno prvenstvo $0r/ J° V Prome- 21)^ Padg°na je hT' P0 ulicab . ^bčin " na POligO-‘nsko tekmova- strojni ši’ Sraka Sil- kon' GieL1? Melinec; in8^k’ tesar, iz Lulik, ja^a, iz c ,k°mercialna Marša'etevia; ’ ''kaleč, iz ^>4 asna^ ni koris til’ lz Dokle- stroF UJa ln Meti ’ ‘Z Dok'e-kl«ProT® Gabr'je'a ^tarc^ k^’ iz Do’ m av Duh’ gi-,n ^aturant, iz K°'0Ša’ Gaberc ?ob°te' L 'Z Ve^ bllkova'ec skisat, šiviv in.^lenka j'Ja’ ’Z ^ur- OrJn Si; Peter ^^ikj^^ter dela, na tehnica, more verjeti, da od teh, ki naj bi bili varuhi, lahko nič hudega hoteč, dobiš »batine«. Pretepanje ... Na kraju prizorišča se je začel splošen pretep, ki naj bi po oceni policije trajal pet do deset minut, dokler policisti razgre-težev niso naložili v avtomobil in se skupaj z njimi odpeljali na policijsko postajo. S sabo so odpeljali tudi lastnika lokala. Vse skupaj so spustili šest, sedem oziroma dvanajst ur pozneje. Akcijo so na policiji označili kot Zgodbi oziroma opisa dogajanj četrtkovega dogodka se razlikujeta: medtem ko mati lastnika lokala Urška trdi, da je sin, ko je prispel na kraj dogajanja, samo vprašal, kaj se dogaja, pri tem pa jo že skupil po glavi in da se je nad njim izživljal policist, ki je prispel na kraj dogajanja tik za njo, pa druga stran trdi, da se je tudi lastnik lokala upiral legitimiranju in so ga pač morali umiriti. Medtem ko naj bi mati poskušala zaščititi sina tako, da se je postavila med njega in policista, ki ga je brutalno pretepal, policija trdi, da se je mati obesila policistu okrog vratu in ga tako ovirala pri delu. Katera bo obveljala? Bosta kaj pomagali pritožba na ministrstvo ali dopis uradom s področja varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin? uspešno, zoper udeležence pa bo vložena kazenska ovadba zaradi napada na uradno osebo ter kršitev javnega reda in miru. Buške Vsi udeleženci pretepa so dobili odrgnine in buške, tako mladeniči kot policisti. Medtem ko naj bi mladeniči odklonili zdravniško pomoč, ko so jih pripeljali na postajo, so štirje poli- nje na temo Kaj veš o prometu. Udeležilo se ga je 35 učencev sedmih osnovnih šol z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. Ekipno so zmagali tekmovalci OŠ Videm ob Ščavnici. Med posamezniki pa je zmagal Denis Steyer z OŠ Apače. Ker pa je on že lani sodeloval na državnem prvenstvu, se bo letos takega prvenstva udeležil drugouvrščeni Bojan Miki z OŠ Videm ob Ščavnici. O. B. Niste sami VESTNIK je z vami cisti odšli na pregled, med njimi je bil poškodovan eden, in sicer ima presekano arkado. Mladeniči so zjutraj, ko so jih spustili, trdili, da jim ni bila ponudena zdravniška pomoč. Od kod so prišli Po domnevah policije naj bi prišli iz lokala Urška, ki je do desete zvečer registriran kot okrepčevalnica, po deseti pa kot Mladinski klub, v katerega naj bi imeli vstop predvsem njegovi člani. Lokal je zaradi ljudi, ki prihajajo vanj, precej na slabem glasu. Vendar policija pri svojih pregledih ni ugotovila nič nelegalnega. Gospa J. F. zanika, da bi bili pretepači pred tem v loka lu, saj je po tistem, ko so sina z drugimi odpeljali na policijsko postajo, odprla lokal, v katerem je bilo vse pospravljeno. Kdo so bili pretepači Pretepači, predvsem B. R. in M. A. sta stara znanca policije, drugi je bil udeležen pri napadu na policista v Črenšovcih, hkrati pa pri streljanju na moškega v Veliki Polani. Poverjeništvo Društva invalidov Murska Sobota v Gančanih je razvilo svoj prapor. Zanj je 35 članov prispevalo po 5.000 tolarjev, pomagali pa so tudi pokrovitelji. Prapor je pri vaški kapelici blagoslovil kaplan Edi Vajda. Drugi del slovesnosti pa je bil v znanem gostišču Slavice Maučec v Gančanih. Tam je tudi vodja poverjeništva Jože Žalik predal prapor v varstvo prapoščaku Jožetu Bukovcu. Žvrstilo seje tudi več govornikov. Prireditev so popestrili: moški pevski zbor iz Gančanov in recitatorka Barbara Fratar, igrali pa so Varašanci iz Turnišča. - Fotografija: F. Matko Grenak priokus Grenak priokus bo po dogodku ostal predvsem mami, ki je hotela pomagati sinu in mu je nagonsko priskočila na pomoč. Katera mati ne bi pomagala sinu, ki bi videla, kako ga obvladuje močnejši? Jo pri policijskih akcijah skupijo tudi nedolžni? Nemočna policija Zakon o notranjih zadevah že dve leti pripravljen čaka na sprejem, pa nič. Kot da bi nekomu to ustrezalo. Pa to še ni vse. V Pomurju je precej razpredena mafija, ki se ukvarja s trgovanjem z orožjem, tihotapljenjem živine in ljudi čez mejo, trgovanjem z mamili ... In ker ljudi, ki se s tem ukvarjajo, lahko nenehno srečujemo na naših ulicah, se seveda pojavi domneva, da je policija nesposobna in da teh ljudi ne zna in ne zmore ujeti. Pa ni tako. Kot je povedal načelnik ljutomerske policije B. Kos, je bilo zoper določene osebe vloženih več kazenskih ovadb. Nekatere vedno zalotijo pri istih dejanjih, domnevajo celo, kdo je ljutomerski »boter«. Vendar pa naši sodni mlini meljejo tako počasi, da je vsa ta »gospoda« še vedno med nami, pri tem pa ji seveda ne smeš v obraz reči, da so lopovi, kajti dokler krivda posamezniku ni dokazana, jii kriv. In potem se čudimo, če sicer rumeni tisk, kot je nemški Bild, prinese zgodbo o mafiji in kriminalu v Sloveniji ... Kako lahko obračuna s kriminalci policija? S pretepači, takšnimi, ki so kdaj že streljali na policijo in ki se kljub vsemu še vedno svobodno gibljejo med nami, lahko policija obračuna samo tako, da jim da »lekcijo«, ko jih pač zaloti pri nedopustnem početju in se ti po možnosti upirajo legitimaciji. Pri tem početju pa jo lahko skupijo tudi nedolžni. A. P. Gasilskemu društvu Orehovci so gasilci iz, nemškega mesta Grenza-ch-Wyhlen podarili sicer 32 let staro, a odlično ohranjeno gasilsko vozilo in VetlKtr^H--- orehpvcu^---je-po- vedar, da je vrednost darila več kot 25.000 mark. Gasilci so darovalcem pa tako tudi svojemu rojaku* Mirku Rožmanu,'ki je navezal stike, hvaležni. Ponosno so se tudi postavili pred novo pridobitvijo, ki bo prispevek k večji požarni varnosti, zato je nastala tale spominska fotografija. - L. Kramberger Kaj je ugotovila policija? Služba za stike z javnostjo Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije nam je v nedeljo okrog 20. ure poslala po telefaksu sporočilo za javnost, v katerem-je med drugim zapisano: »Tudi zadnji dan obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je potekal po načrtih in brez posebnosti ali drugih dogodkov, ki bi lahko posredno ali neposredno vplivali na varnost obiska. Na dopoldanski prireditvi na letališču Maribor, ki se je je udeležilo več kot 100.000 obiskovalcev, policija ni obravnavala nobenega kaznivega dejanja ali kršitve javnega reda in miru. Zdravniško pomoč je iskalo 128 oseb. Eno osebo so zaradi infarkta odpeljali v bolnišnico, drugim pa so ponudili ustrezno zdravniško pomoč, po kateri so jih 30 odpeljali na dom. Izgubilo se je 40 oseb, predvsem otrok. Vse so vrnili staršem.« Mladenič umrl v Pekarni V petek je bil v Mariboru ANTI POP festival, ki naj bi bil kultiviran protest proti nepotrebnosti vsiljevanja novih starih ideologij. Žal pa je festival terjal žrtev: 23-letnega Boruta P. iz Pomurja. Proti jutru so ga namreč našli mrtvega v stranišču Pekarne pri Magda-lenskem parku (centru mariborske alternativne scene). Policisti so ugotovili, da ni bil telesno poškodovan, pač pa so pri njem našli zavitek sivorjavega praška. Dejanski vzrok smrti bo potrdila obdukcija. Vinjen vozil tudi otroke 34-letni Marjan P. iz Zgornje Ščavnice se je v četrtek okroK 19.15 peljal z osebnim avtom po lokalni cesti v Lokavcu v lenarški občini. V ostrem ovinku je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v osebni avto, ki ga je vozil 40-letni Mirko P. iz Lenarta. Posledice: Marjan P., kije imel v krvi 1,36 grama alkohola, in sopotnika Mirko P. in enoletni R. G., ki ga je mati držala v naročju, so se je hudo poškodovali. Padla pod kolo traktorja Ivan Z. iz Odranec je vozil traktor po vaški lokalni cesti in zapeljal na »luknjo« (vdolbino) na njej. Traktor seje stresel in z njega je padla voznikova hčerka Monika Z., ki je sedela na deski, vpeti med blatnika zadnjih traktorskih koles. Sopotnica je nesrečno padla na cesto pod prednje kolo traktorske prikolice in je hudo poškodovana. Prepeljali so jo v soboško bolnišnico. Posledica prehitre vožnje Obstoji utemeljen sum, da je Branko J. iz Benedikta 18. maja, ko seje ob 21.25 peljal skozi Gornjo Radgono po Mariborski cesti, vozil prehitro, kajti zapeljal je na obcestni robnik, nakar se je avto prevrnil. Voznik se je hudo poškodoval. Kdo je ukradel žago? M. V. iz Velike Polane je z gradbišča konjskega ranča na robu vasi pozabil pospraviti motorno žago Stihi in konjsko sedlo. Domnevno v nočnih urah je oboje nekdo ukradel in tako lastnika oškodoval za 110.000 tolarjev. Velevlomi v Črenšovcih V noči s 14. na 15. maj je neznani storilec vlomil v blagovnico Mercator, prodajalno Dom, v prodajalno Splošne kmetijske zadruge in zasebno okrepčevalnico Žabjek v Črenšovcih. Iz prostorov so izginili: večje količine cigaret, pralnega praška in dimljenega mesa, več različnih ur, električnega orodja in nekaj motornih žag. Škode je za 1.300.000 tolarjev. Za storilci seveda poizvedujejo. Hudo poškodovan kolesar Predzadnjo sredo ob 17. uri se je zgodila v Gomilici huda prometna nesreča. Voznica osebnega avta Marija L. je namreč v križišču izsilila prednost pred voznikom kolesa z motorjem Silvestrom H., zato omenjena težka telesna poškodba. Grozil, da jih bo pobil Pesem pravi, da kadar vinček govori, se marsikaj zgodi. In ker ga radi srknemo, se pač zgodi, da kdo pozabi na normalno vedenje. Policisti so tudi v prejšnjem tednu obravnavali več kršitev javnega reda in miru, nekaj oseb pa so pridržali do iztreznitve, denima K. G. iz Murske Sobote. Le-ta naj bi družini grozil z ubojem. Na pridržanje pa je moral tudi A. G., ki je domnevno vinjen vozil kolo z motorjem in se nedostojno vedel do policistov Policijske postaje Lendava. Vlomilec pri pokopališču Na parkirišču pri gornjeradgonskem pokopališču je stal osebni avto. V četrtek okrog 17.30 je neznanec prišel do avtomobila, z neznanim predmetom razbil steklo na predbjih levih vratih, se splazil v avto in iz njega sunil dve ženski torbici, v katerih so bili osebni dokumenti in nekaj denarja, nato pa je seveda izginil. Škode je za 30.000 tolarjev. V Dolgi vasi zasegli orožje 17. maja so policisti na mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vasi obravnavali madžarskega državljana Antala N. Pri njem so namreč našli devet lovskih nabojev kalibra 16 milimetrov, dva naboja winchester kalibra 270 milimetrov in pet malokalibrskih nabojev. Naboje so zasegli, tihotapca pa poslali sodniku za prekrške. Ilegalci pa kar prihajajo Tam v petdesetih, šestdesetih letih so mnogi Prekmurci in Pr-strijsko mejo, da bi tako prišli v razviti zahodni svet, morda celo v Ameriko. Nam, k sreči, ni treba več skrivaj čez mejo, pač pa je zdaj taka usoda namenjenja zlasti Romunom. Skoraj ne mine dan, da ne bi prijeli katerega od ubežnikov. Iz sporočila UNZ-ja povzemamo, da so 15. maja izsledili ilegalce v Martjancih, Mali Polani, Gaberju in Čepincih. Vsega skupaj so prijeli 10 Romunov. Osem so jih nastanili v izpostavi Prehodnega doma Ljubljana v Prosenjakovcih, tri pa so vrnili madžarskim oblastem. Nekateri tujci pa skrivaj prihajajo v našo državo ob pomoči naših državljanov in za to dobijo od nesrečnikov lepo plačilo. Policisti so v Čentibi odkrili tri državljane Makedonije in enega Jugoslovana ter slovenskega državljana O. R., ki jih je za plačilo privedel čez mejo. Tujce so vrnili na Madžarsko, O. R. pa so ovadili državnemu tožilstvu. Š. S. vsstnik, 23. majaj^ 20 >port Prva državna nogometna liga Mura : Izola 7 : 0 Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1500. Sodnik: Boroška (Maribor). Strelci: 1 : 0 Cifer (26), 2 : 0 Hlebalin (31), 3:0 Kokol (33), 4 : 0 Alihodžič (51), 5 : 0 A. Baranja (53), 6 : 0 Kmetec (65), 7 : 0 Hlebalin (81). Mura: Nemec, A. Baranja, Bloudek, Breznik, Cifer, Alihodžič (Krančič), Rous (Cirkvenčič), S. Baranja, Kokol (Kmetec), Brezič, Hlebalin. I. SNL Rezultati - 33. kolo Mura : Izola 7 : 0 Gorica : Beltinci 2 : 1 Olimpija : Korotan 2 : 1 Rudar: Maribor 1 : 1 Primorje : Publikum 4 :1 Preskakovanje ovir Uspeh Maje Vohar Hit Gorica : Beltinci 2 :1 Nova Gorica - Igrišče Gorice, gledalcev 2000. Sodnik: Žunič (Kranj). Strelci: 1 : 0 Jermanis (8), 1 : 1 Črnko (26), 2 : 1 Ubavič (73). Beltinci: Boškovič, Godina, Jeraj, Granov, Ilič, Šarkezi, Baranja (Cener), Črnko, Gutalj, Neiman, Osterc (Džafič). Gorica 331713 3 48:20 64 Olimpija 3317 7 9 72:35 58 MURA 331313 7 40:26 52 Maribor 33121110 41:30 47 Rudar 3312 912 45:36 45 Primorje 3312 912 47:42 45 Publikum 33 11 11 11 58:46 44 BELTINCI 33111012 36:40 43 Korotan 3311 814 44:44 41 Izola 33 1 52713:125 8 II. SNL Rezultati - 27. kolo Šmartno : Nafta 2 : 0 Napredek : Črnuče 1 : 3 Železničar (LJ): Naklo 2 : 0 Vevče : Rudar 4 : 0 Mengeš : Šentjur 2 : 0 Zagorje : Koper 3 : 0 Drava Family shop 0 : 0 Duga državna nogometna liga ERA Šmartno : Nafta 2 : 0 Šmartno ob Paki - Igriše Šmartnega, gledalcev 400. Sodnik: Zirn-stein (Portorož). Strelca: 1 : 0 Mešanovič (43), 2 : 0 Grobelšek (54). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Kelenc, Koveš, Baša, Drvarič, Hranilovič, Slavic, Prekazi, Tadič, Tompa (Zver). Tretja državna nogometna liga Turnišče : Pertoci Bakovci 2 :1 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 300. Sodnik: Vozlič (Kristan Vrh). Strelci: 1 : 0 Lutar (40), 1 : 1 Cipot (68), 2 : 1 B. Lebar (80). Turnišče: Dominko, Ternar, Albin Lackovič, D. Pucko, J. Pucko, Horvat (Režonja), Albert Lackovič, S. Lebar, Lutar (B. Lebar), Vegič, Toplak (F. Pucko). Pertoci Bakovci: Šiftar, Kovačec, Erniša, Bencak, Buzeti, Kokaš, Gabor, Cipot (Cener), Fras, Jančar, Vogrinčič (Berendijaš). Želez. (LJ) NAFTA Črnuče Šentjur Koper Želez. (MB) Family shop Rudar Napredek Šmartno Naklo Vevče Mengeš Drava Zagorje Radeče 26 18 2617 2614 27 12 2711 26 11 27 11 26 26 26 26 26 26 . 26 26 15 9 8 8 7 8 7 7 8 2 7 3 5 1 6 7 510 7 9 510 511 611 810 711 811 513 811 712 315 211 54:15 61 46:17 54 55:36 47 42:34 41 30:25 40 44:42 38 33:32 38 24:31 33 27:33 32 31:31 31 31:34 30 38:36 29 23:36 29 28:45 28 24:54 27 12:41 8 Na novem hipodromu v Za-prešiču je bilo mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir. Med okrog 100 jahači je sodelovala tudi članica KK Murska Sobota grad Rakičan Maja Vohar in dosegla lep uspeh. Prvi dan tekmovanja je na parkurju A 2 (1,10 m) s konjem Blackyjem Barryjem zasedla tretje, s konjem Fjurfretterjem pa enajsto mesto. Na parkurju L (1,20 m) pa je zasedla tretje in četrto mesto. Drugi dan tekmovanja je bila na parkurju A 2 s konjem Black-yjem Barryjem druga, na parkurju L pa s konjem Fjurfretterjem tretja. Hokej na travi ... 11 Zmagi Triglava in Leka V zadnjem kolu rednega dela prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi sta bila dosežena naslednja izida: Murska Sobota : Triglav 0 : 3 in Železničar : Lek 0 : 2. Svoboda je bila prosta. Triglav Lek M. Sobota 8 8 8 Svoboda (-1) 8 Železničar (-1)8 7 7 1 2 1 0 1 0 1 2 0 2 5 6 5 19:3 14 18:5 14 3:16 4 10:14 ' 3 3:15 3 Rokomet - V predzadnjem kolu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi sta obe pomurski ekipi izgubili. Novo Mesto je premagalo Bako-vce s 30 : 24. Strelke za Bakovce: Hozjanova 12, Kolblova 3, Buzetijeva 3, Majeričeva 2, Forjanova 2 in Jakšičeva 2. Rokometašice Vegrada iz Velenja pa so premagale Mobix iz Črenšovec s 35 : 20. Strelke za Mobix Črenšovci: K. Pintarič 6, Litropova, Smejeva, Horvatova in Jakopinova po 3 ter D. Pintarič in Tibautova po enega. Nogomet - V 22. kolu slovenske mladinske nogometne lige je Mura premagala Dravo z 2 : 1, Grafika Gracer pa Beltince s 5 : 0. V 22. kolu slovenske kadetske nogometne lige so Beltinci premagali Grafiko Gracerja z 1 : 0, Mura in Drava pa sta dosegli rezultat 2 : 2. ŠPORTNA NAPOVED XV V športni napovedi št. 15 sodeluje Bojan Huzjan, nogometni sodnik iz Lendave. Prognoziral je takole: Pari Nap. 1. BELTINCI: Maribor 1 2. Olimpija: MURA 1 3. NAFTA: Črnuče 1 4. BELTRANS: ODRANCI 1 5. TURNIŠČE: Pohorje 2 6. Steklar: BAKOVCI 0 7. Kerna : Rogašovci 0 8. Lipa: Čarda 1 9. Panonija: Mostje 1 lO.Renkovci: Nedelica 1 I. MNLMS Rezultati - 20. kolo Les : Kerna 1 : 0 Tromejnik: Ljutomer 1 : 4 Sirs : Goričanka 0 : 4 Lipa : Emal 0 : 6 Serdica : Apače 0 : 2 Rakičan : Čarda 8 : 2 Goričanka Kerna Les Rakičan Tromejnik Ljutomer Sirs Emal Serdica Apače Čarda Lipa 2013 5 2 42:11 44 2013 5 2 32:8 44 2012 4 4 39:20 40 2010 4 6 44:27 34 2010 3 7 27:30 33 20 8 6 6 32:29 30 20 7 310 24:33 24 20 6 5 9 33:29 23 20 5 6 9 25:31 21 20 4 313 24:45 15 20 4 313 16:37 15 20 2 513 21:59 11 I. MNL Lendava Rezultati - 20. kolo Črenšovci: Panonija 5 :1 Čentiba : Kobilje 0 : 1 Opel Horser: Mostje 4 : 2 Renkovci: Hotiza 5 : 4 Olimpija : Dobrovnik 2 : 4 l Strelci L SNL 13 golov: 8 golov: 5 golov: 4 gole: 3 gole: 2 gola: 1 gol: Kegljanje Nova zlata medalja Marike Kardinar V Pragi seje začelo 21. svetovno kegljaško prvenstvo. L«P uspeh je dosegla ženska reprezenatnea Slovenije, v kateri stopa tudi Marika Kardinar iz Dobrovnika. Slovenska rep zentanca je predvsem po zaslugi Marike Kardinar z 2.7 P drtimi keglji, kar je novi svetovni rekord, postala svetovn vakinja. To je že četrta zlata medalja s svetovnega prvens ekipnem delu prvenstva Marike Kardinar. Poleg tega je M Kardinar podrla 510 kegljev, kar je njeni osebni rekord; za tovnim rekordom 528 pa je zaostala le 18 kegljev. ManU dinarje tako še enkrat dokazala, daje daleč naša naj kegljavka. Čestitamo. (FM) Namizni tenis Horvat drugi in tretji Peto državno mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice, ki je bilo v odlični organizaciji NTK Moravske Toplice Sobota in pod pokroviteljstvom Mestne občine Murska Sobota in njenega predsednika Andreja Gerenčerja, je zbralo 130 igralcev in igralk iz 24 klubov. Iz Pomurja je bilo 15 igralcev Moravskih Toplic Sobote in 3 igralci Radgone. Sobočani so si od prvenstva veliko obetali, vendar tokrat ni šlo vse po načrtih. V posamični konkurenci je njihov prvi adut Horvat zasedel tretje mesto, saj je v polfinalu gladko izgubil s Slatinskem iz Velenja z 0 : 2. Tudi Solar in Kocuvan ne moreta biti zadovoljna, zadovoljen je le lahko državni pionirski prvak Koščak, vsi trije pa so se uvrstili med šestnajsterico. Drugi pomurski igralci so kon- Rokoborba .. čali tekmovanje že v pr« vanju. Veliko razočaranj«^ sel poraz prvih nosi c Horvat - Solar že v cet . jice Koščak-Šbul, Zv« an_Zaf0. Zavec -Gorčan m Koci šnik so se uvrstile me co. Pričakovan rezu1 a, ^pajs Horvat v mešanih dvoji Halasovo iz tesnem porazu v fin 4* H Petrovčič - tretjem setu zasedla dM! ^ Lep uspeh pomeni Koščka skupaj s Pav keka med osmerico P dvojicah. Prvenstvo!J . zase* zadnje izbirno tekmo ^0? vo državne reprezentan ^ sko mladinsko prven^ 5. do 15.julijanaCesK |je bočanov si je mest Mitja Horvat. ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 15 Napoved 1. BELTINCI: Maribor 2. Olimpija: MURA 3. NAFTA: Črnuče 4. BELTRANS: ODRANCI 5. TURNIŠČE: Pohorje 6. Steklar : BAKOVCI 7. Kerna : Rogašovci 8. Lipa: Čarda 9. Panonija : Mostje 10. Renkovci: Nedelica Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vetsnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 31. maja 1996. Pri žrebanju bomo upoštevali osem pravilnih napovedi. Im«in priimolz for noclov __ Bistrica: Nedelica 1 : 1 Črenšovci 2018 1 1 80:15 55 Opel Horser 20 14 2 4 52:18 44 Renkovci 2012 4 4 72:32 42 Kobilje 2011 6 3 33:16 39 Hotiza 20 9 5 6 35:29 32 Nedelica 20 6 8 6 15:24 26 Panonija 20 6 5 9 22:32 23 Dobrovnik 20 6 311 43:41 21 Mostje 20 5 312 27:51 18 Olimpija 20 5 1 14 22:62 16 Čentiba 20 4 1 15 22:61 13 Bistrica 20 2 513 15:57 11 II. MNLMS Rezultati - 20. kolo Smaki: Lesoplast 2 : 3 Cankova : Minicom 2 : 0 Hodoš : Grad 2 : 1 Tešanovci: Rotunda 3 : 3 Prosenjakovci: Šalovci 2 : 8 Hlebalin (Mura) Škaper (Beltinci) Breznik (Mura), Osterc (Beltinci) Alihodžič (Mura) Džafič (Beltinci), Neiman (Beltinci), Črnko (Beltinci), Kmetec (Mura) Bakula (Mura), Gajser (Mura), Baranja (Beltinci), Cener (Beltinci), Cirkvenčič (Mura), Ilič (Beltinci), Rous (Mura), Gutalj (Beltinci), Kokol (Mura), Baranja (Mura), Cifer (Mura) Herceg (Beltinci), Sirk (Beltinci), Šarkezi (Beltinci), Tratnjek (Beltinci), Belec (Mura), Jeraj (Beltinci) Strelci II. SNL 14 golov: 7 golov: 6 golov: 5 golov: 3 gole: 1 gol: Dominko Tadič Prekazi Hranilovič Kelenc, Zver Baša, Hozjan, Tompa, Slavic, Gabor (vsi nafta) Horvat drugi na Dunaju Na Dunaju je mednarodni rokoborski turnir v grško ru« za dečke. Med 89 tekmovalci iz 12 klubov iz Madžar Slovenije in Avstrije so sodelovali tudi mladi rokoborc^ ta iz Ljutomera in se lepo odrezali. Prijetno je presene y zjf v kat. do 27 kg, saj je zasedel drugo mesto. V finam J je sf««3^ nekorektnega sojenja s predstavnikom Slovaške, ta 30 kgJe ( na zahtevo trenerja prekinil pri rezultatu 7 : 7. V ka • poj Matej Mlinarič peti, Sašo Hladen pa šesti. V kat. do Možina zasedel šesto mesto. (E. Vogrinec) Spidvej -------------------------- Dirka za DP v Petišovcih .. tfPlia u CtIČ V nedeljo, 26. maja, ob 15.30 bo na štadionu v organi odprto državno prvenstvo v spidveju za posameznike. (KrsN edway team Lendava. Na prvi dirki v Ljubljani je zmaga aj Sa«’ Lrf drugi dirki, kije bila preteklo nedeljo v Krškem, Pa J® ^bav sajje ško). Po odhodu Arturja Horvata brani barve lendavs 5 imel sr«jC ^ij« tekmovalni sezoni Jožef Koren, ki na prvih dveh dirka Ja y na prvi dirki zasedel deveto, na drugi pa enajsto mes ’ ^je tudi prihodnjo nedeljo v Petišovcih na domači stezi, saj Pr A- N ljubiteljev spidveja. Badminton -------------- Maja Koncut prva v NemčiJ1^ V Friedtrickhafnu v Nemčiji je bilo 29. mednarodno & 7 dr^je* vanje za pokal Bodenskega jezera. Med 336 te’cm<^^10na jet7aS4 tekmovali v štirih kategorijah, je dosegla lep uspeh Si .c j0 1 j# dvojicah skupaj z Majo Turdy (Olimpija) v kategonJ1 do dla prvo mesto. Sanja Nagy je bila v kategoriji dekl ^gd os1’"^’ dečki do 14 let sta Miha Horvat in Dani Novak pns ( med posamezniki kot v dvojicah. Balinanje -------------“ Otvoritev igrišča s turniOe® Pokrovitelja športne napovedi sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mura. Šalovci Lesoplast Cankova Hodoš Minicom Grad Tešanovci Cmol/i Proenojal, Dokležovje Rotunda 1814 2 1811 4 1810 .6 1811 18 18 18 9 8 6 K 3 2 4 5 2 3 2 4 7 6 7 4 18 3 18 2 Q 10 1 15 44:12 44 43:27 37 47:26 36 38:18 36 47:31 29 34:25 28 24:30 23 35:09 21 35:52 13 17:69*7 II..MNL Lendava Rezultati - 16. kolo Polana : Dolina 9 : 0 Žitkovci: Kapca 2 : 1 Nafta v.: Graničar 4 : 2 V športni napovedi št. 13 je bil izžreban Milan Gašpar, Šulinci 68, 9203 Petrovci. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev: Mura : Izola 1, Gorica : Beltinci 1, Šmartno : Nafta 1, Turnišče Bakovci 1, Beltrans: Dravinja -, Odranci: Kovinar -, Les: Kerna 1, Sirs : Goričanka 2, Olimpija : Dobrovnik 2 in Bistrica : Nedelica 0. Polana Žitkovci, Nafta v. Graničar Dolina Kapca 16 13 1611 16 16 16 16 9 5 3 2 2 0 4 2 1 5 3 9 013 212 70:14 41 53:31 33 43:25 31 34:45 17 18:80 9 23:46 8 Šah - Na mednarodnem ekipnem šahovskem hitropoteznem turnirju na Madžarskem je sodelovala tudi ekipa Lendavskih Goric in med 12. ekipami zasedla 6. mesto. Točke so osvojili: Gerenčer 6, Ligeti 5,5, Ivanec 5 in Lonec 4. Na mednarodnem šahovskem turnirju na Madžarskem je med 118 šahisti iz 12 držav sodeloval tudi član Ro-kade iz Lendave Vida in v 9. kolih osvojil 4,5 točke. (J. Gerenčer) Strelstvo - Končano je bilo tekmovanje v regijski strelski ligi z SCT (im1^. .Zmagala je ekipa Gančani (1 1948) in ŠkorptjjJMd (11861), po 29 točk. Sledijo: Ljutomer, 27, Radgona, 24, Bakovci in Dolina, po 23, Janko Jurkovič in .Varstroj, po 17, Coal in Črenšovci, po 15, ter Koloman Flisar Tišina, 13 točk. Med posamezniki je bil najboljši Marjan Balažič (Gančani) s 4391 krogi pred Milanom Ha-rijem (Gančani), 4385, in Borutom Filipičem (Ljutomer), 4355 krogov. (Tonček Horvat) Balinarski klub Murska Sobota bo v soboto, 25. maja, ob 10. uri slavnostno predal namenu novo igrišče. Ob tej priložnosti bo tudi medklubski turnir četverk. Posebnost turnirja bo tudi hitrostno in ske Sobote. sode^A/fari^a Na turnirju Branik. M® Velenje, MursK“ Angela Besedi Atletika Marija Števanec zmagala v V Kapfenbergu v Avstriji je bil mednarodč Udeležili so se ga tudi tekmovalci in tekmo' aVyj šteV tglcč Murske Sobote in se odlično odrezali, saj so P saj J® ne rekorde. Najbolje seje odrezala Marija S e ^bnim r 600 m s časom 1:32,79 zasedla prvo mesto sedeltr Damjan Špur je v teku na 100 m s časom 1 šprint«m’ teictfbnjm rekordom. Izkazali so se tudi dr reZplta y Cvetko 11,25, TonradLdoslej svoje najbo J 1/. yt« 6 Pelci 12,61, Darjan Gomboši 12,/CD" treO®'j^egli na 200 m je Cvetko Cvetko ( 23,42) zas ysj sp d a| Horvat je tekel 23,52, Denis Šparaš pa - 1 ,’CI11 je id rekorde. V skoku v višino z rezultatom žaS L Čeleš. Anita Krančič je v teku na 600 m J uradf^pika dla drugo mesto, Maja Šogarič pa je na p petra A tekla na 100 m 13,34. Omeniti velja še rez m 2:03,62 in Polonce Horvat na 100 m > maja 1996 21 ► port Pred Mednarodnim maratonom treh src Maratonski vlak v Radencih je vse pripravljeno za letošnji 16. mednarodni tekaški maraton treh src, največjo športno-rekreativno prireditev Pri nas, ki bo v soboto, 25. maja 1996. Letošnji maraton v Radencih, ki je bil uvrščen v mednarodni koledar tekaških priredi-tev.bo doslej gotovo najkakovostnejša tovrstna prireditev, saj Pričakujejo tekmovalce iz 10 držav, kar trije teki pa bodo šteli za državno prvenstvo (maraton na 42 km, tek paraplegikov na 21 “n in tek študentov na 10 km). V Radence pa bo v soboto, 15. maja, pripeljal tudi poseben vlak iz Ljubljane. Z železniške po-staR v Ljubljani bo odpeljal ob 5.30, v Radence pa bo pripeljal a 9-25. Iz Radenec bo vlak odpeljal ob 21.10 in prispel v Lju-’ Jano ob 1.00 zjutraj. Cena povratne vozonice je 1.390 SIT. eleženci vlaka se bodo izognili prometni gneči na naših ce-s ah. Posebni maratonski vlak se bo na poti iz Ljubljane ustavil W(5.58), Zagorju (6.11), Trbovljah (6.17), Zidanem mo-,\6-31). Laškem (6.46), Celju (6.56), Šentjurju (7.07), na Pra- (7.38), Ptuju (8.18), v Ormožu (8.35) in Radencih ; '). Na posebnem maratonskem vlaku bo zelo zabavno, saj z šip1eP?tUjejc> člani Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, Deja Mu-> Mšo Hribar, vevričke in drugi. Zaradi časovnega odloga štar-®ednarodnega maratona za eno uro bodo tokrat skrajšali li-lan? ?8 V Gederovcih, kjer se ločita veliki in mali maraton, z lotn ei2 W na 1 Uro in 45 minut' Poleg številnih tekačeV ‘Z T ne Slovenije in Avstrije bodo med paraplegiki nastopih tek-njip7’lz Avstrije, Madžarske, Češke, Cipra, Hrvaške m Slove-tisla ^av^en' Pa so tudi tekači iz Londona, Budimpešte. Bra-bodiln drug°d- Radenci in prebivalci za obeh strani reke Mure Pri n v s°b°to pozdravili številne tekače in jih spodbujali ce nremagovanju napornega teka. Tisti, ki bodo prišli v Raden-Ki’pa 81 bodo lahko ogledali tudi pester spremljajoči program, tlenje v Radencih! Feri Maučec karate avno prvenstvo v Murski So ^ Murski Soboti bo v soboto, junija 1996, državno prven-u. ^teistov od 6 do 15 let v Ka™mborbab’ k' Sa organizira e tvsza Slovenije v sodelo- 5 Karate klubom Murska "ikiK so Povedali predstav- neze Slovenije na po-Hrt burski Soboti, so organi- Prvenstva zaupali ^Usb • U Murska Sobota, ki n° v°d' Predsednik Dra-aajrnwa^ ede.^ tovr$tnia 'n najuspešnejših r ov v Sloveniji, ki se c W d tudi na organiza- ' sWOitoCiu- Karate šport si hj utira pot razvoja, zvez° včlanjenih lekm°valcev. Veliko hladilZa ’a ^ort ie tudimed ,6^ratVv>Omurju’ kier deluie v bov' razmah ^dobila v v Prihodnje, ko .ate zveza Slovenije Za s a°’ k' bo 'me'° več P°' '0Vanie 'n P°m°u ka' v S'oveniji. Državno ,Urski Soboti pa bo '^vte/k^ za ae večjo uve" ' ^Qkraiitnikof glavou ne tere. Zdaj je že 60 miljonof uPOpa njemi priključeni na tou mrežo. Bela je med njimi- več nej žau. Njegova zdavanjska pa pravi, ka na vrejdno, kak či bi si dau na svojoj izl D^oUži sousidof kraj napraviti. Brat LEV Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar bo dolgoročno gledano to prav izjemna »naložba«. Nikar ne dopusti, da se ti vse _ skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer bo prešel v še prijetnejšo noč. On: Prepričan si, da si velikodušen in razumevajoč, toda ali te takšnega vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se lahko le zagovoriš, zato bodi malo objektivnejši. Nekdo pričakuje od tebe veliko več, kot si pripravljen dati. DEVICA Ona: Zaradi opravljanja te bo pošteno pekla vest. To bo povsem upravičeno, saj dobro veš, da si si s takšnim ravnanjem nakopala kopico sovražnikov. Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati o opraviči- gležinje, a dote so morale biti italijanske. »Četrt stojetja sem se mučil kot žival, da se nisem osramotil in jih za poroke opremil tako, kot se spodobi,« pravi oče Nicola, zadovoljen zdaj, ko je omožil še enajsto hčer. Tokrat je končno zbobnal skupaj vseh enajst deklet, ki so se medtem razteple po vsej Angliji. Za poroke je porabil doslej 120 milijonov lir, ki jih je kot skromen šofer le s težavo spravil skupaj. A konec dober, vse dobro. Vremenski petelin lu ... On: Ne pričakuj preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na koncu krajši konec potegnil ti. Poslovni načrti se ti sicer ne bodo uresničili do potankosti, a boš vseeno pošteno okrepil svoji finančni položaj. TEHTNICA Ona: Nikar se skrbi za partnerjeve težave, saj ti lahko to pošteno zameri. Bolje mu boš pomagala s svojo ljubeznijo. Srečanje s starim prijateljem te bo spomnilo na pretekle čase, ki mogoče le niso pov- sem mimo. On: Odkril boš. da je tudi prijateljstvo lahko prav lepa kompenzacija minulega uspeha v ljubezni. Povsem drugače je na poslovnem področju, saj je prišel trenutek, ko boš lahko pobral sadove preteklega dela. ŠKORPIJON Ona: Prehitro se boš odločila, vprašanje pa je, ali bo tvoja odločitev tudi pravilna. Nekdo se ti že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti ne bo kasneje še žal. On: Nenadne spremembe v trojem poslovnem življenju bodo predvsem posledica tvojega prevelikega razsipavanja z denarjem. Poskusi se malo obrzdati in kaj kmalu ti bo postalo jasno, kako neumno si ravnal v preteklosti. STRELEC Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne boj možnih posledic, ampak izkoristi priložnost in se zabavaj. Obeta se vama prijetno potovanje v neznano. On: Malo si zanemaril družabno življenje, zato se nikar preveč ne brani povabila, ki ga boš dobil v prihodnjih dneh. Zabava ti lahko le pomaga uresničiti tvoje poslovne pa tudi povsem zasebne načrte. Zgodovina vremenskega petelina, kot pravijo podobi na strehah in hišah, je dolga in slavna. Grki so videli v petelinu simbol budnosti in bojevitosti. Pripisovali so mu celo sposobnost, da napoveduje prihodnost. V bibliji opisujejo petelina kot preganjalca noči in znanilca Petrove izdaje Jezusa.Prvo ohranjeno dokazilo tradicije petelinov na strehi je iz 2. stoletja našega štetja - ko so uporabili peteliana za okras na mavzoleju Flavijcev v Severni Afriki. Iz 9. stoletja se je ohranil prvi petelin na cerkvenem zvoniku, ki ga je dal izdelati iz brona škof Ramepert iz Brescie leta 820. Seveda niso bili verski razlogi, ki so izpostavili petelina in mu zagotovili mesto na cerkvenih strehah. Ponudil se je tako rekoč sam od sebe. Petelin kot znanilec prihod- nosti je kazal tudi smer vetra. Od tod izvira ljudsko izročilo, ki pravi: kadar petelin kikirika na gnoju, se bo spremenilo vreme, sicer bo ostalo, kakršno je. Vse do izuma strelovoda v 18. stoletju so takšni »vremenski petelini« prestrezali tudi strele. Dvestoletna specialitet3 te dni mkajsfJ1 \.eZke ci so jvai» razkos P”S»4 po-r je Pr^0^’ garouP^Ece' hkInda la W kar 200 morda J bah drugače kot pri govedini. Ubili samomorilca Na Filipinih seje obupani možakar najprej obesil, vendar so ga člani njegove družine še pravočasno našli, ga živega sneli in odpeljali v bolnišnico. Ko si je malo o-pomogel od neprijetnega presenečenja, je pobegnil v bližnjo gostilno, pograbil nož in si prerezal žile na zape- stju. Na kraj dogodka je hitro prišla policija, ki jo je obvestila zaskrbljena družina. Ko je samomorilec spoznal, da ima tudi tokrat vse možnosti, da mu namen spodleti, je napadel policiste, ki so razjarjenega možakarja v samoobrambi ustrelili. Takoj je bil mrtev... Znanstveniki vplivom oko kovna kakovo cev, sovmednarodn li, da bo treba odsl J j. graditi hiše in naselja Izkazalo se je na oga poslopja na njeg^lvS1' buieio veliko ura ni produkt radoni P » ku z električnim p4Q 4 varen - ljudje- rUgib V|S vodiaH^?*« tostnih objekto preb krat pogosteje k 1)h. manj ogroženih P' KOZOROG Ona: Dogajale se ti bodo nenavadne, vendar prav prijetne in zanimive stvari. S partnerjem boš imela v začetku nekaj težav, pozneje pa bosta vendarle uspela ugotoviti skupne interese. Z denarjem pa nikar ne razmetavaj! On: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjuj, saj si sposoben tudi takšnih reči, ki so bile nekoč nedosegljive vodnar 44 Ona: Prisiljena boš, da se postaviš na svoje noge, 1 pa najsi to zadeva zasebno ali poslovno zadevo. 4, 4 Lahko bi se reklo, da se boš še kar znašla, seveda brez manjših spodrsljajev ne bo moglo iti. On: Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki, ki ne napovedujejo nič dobrega. Tudi najboljši nameni so ti padli v tako globoko vodo, da jih zlepa ne boš mogel uporabiti. Nikar se ne spuščaj v karkoli tveganega. RIBI x Ona: Neka novica te bo presneto presenetila, saj bo obenem prav tako neverjetna kot tudi razbur-' 4 . Ijiva. Družba čaka samo še nate, zato se potrudi in izpelji svoj del načrta. Nekdo te že dalj časa opazuje. On: Postopoma se boš sicer umiril, vendar to ne bo tako zabavno, kot si si predstavljal. Še vedno pa si nisi uspel razjasniti, ali si storil napako ali ti jo je kdo podtaknil. 4° M 9X2 F/ A>X^ec Z/u POSeVAl- A/ff' fitAV- (CAieTtA h oh, Me tuB/ve- ^stjA_23. maja 19g6 23 Opanke za udoben korak ^hipijevskih časih so spet zaslovele tako imenovane kristusovke »Zlr°ma opanke z usnjenimi trakovi. Nato smo jih za nekaj let poza-“lh’ zdaj pa se vračajo. Prijetno jih je nositi, saj so skoraj povsem Modelo Va V ^aterem noga kljub poletni vročini udobno diha. Ceminkaz |Je V6^’ VSem pa Je skupen trak, ki utrdi nogo med pal-a cem- Vseh barv so in s pestrimi okraski. Moda v ^»ke hlače lepše kombinirajo z elegantnimi zgornjimi deli oblačil. Mareiali: tanek volnen ali bombažni krep žoržet, džersi, viskoza, poliester, mešanica svile in lanu. Vzorci: črte, karo, zelo drobni vtkani motivi, enobarvni v nežnih pastelnih ali zelo močnih barvah. ali Pa širokim^’?’ se mehko t”18« Prečim^ ln v bose "° Padaj0 oh' Odb°kov pa “«sijo srair b nogb Čeznje kn??’^ko ri.>e’i,Pod njimi pa nei^^tsukn-? sraJca učin-Za ele8anl-vne, ker se naj- čiste modre barve, k«h vPograja pred 15 leti ?iitod i ^minek v Maroku, je v Londonu po '"'"m Taz'skavi razglasil za novi 'MMk',M'dar megova sestava še duhove britanskih znan-Le^b^^ko leto po vsem sve- Približno 40 novih mb ^ičajunt^ so odkriti primerki . majhni, da jih je ko-8 Prostim očesom,« je J^enik iz londonskega muzeja. Novi mine-K mmavaden, ker je ,'dlani in ima najmočnej-^ar so i° kdaj od-^Mi a mmeralu. Doslej so W drugim vsebuje si-kalcij , magnezij in ^^'^dno veliko sposob-ebarve' Modri mineral 16 se brez imena. Merska sobota Kaj je celulit Dolga leta je veljal en sam test: s palcem in kazalcem stisnete kožo, in če se pokažejo na njej izboklinice in vdolbinice, je prvi stadij celulita Kravata in srajca Mehke in prijetne za otip so bluze, h katerim se lepo podajo ženske kravate, pentlje in metuljčki. Običajno so iz svilenih materialov, zato jim ne manjka seksualnega navdiha elegantne in poslovne ženske. Zraven se še posebno lepo podajo udobne široke hlače. p Cvetkova 2. tel.: 31 760 ,b talne1' °B G0T0VINSKEM PLAGILU ’ tehnlkae »u1"?6’ P^Profle, tekači - 15 % popusta st*ka, mali gospodinjski aparati - 7 % popusta rezalke Svati - 20 % popusta lnlna Rely stane le 26.900 SIT MflERKlfe'" P°PUSTA' ,a vsakogar nekaj Za prožen in zdrav korak Kuhajte z nami Toplo postaja in v vročini je treba za noge - zlasti če se ukvarjamo s kakšnim športom - še bolj poskrbeti. Vene se namreč razširijo, tkivna tekočina steče v noge in stopala in prileže se vse, kar pospešuje prekrvavljenost. Nekdanja učiteljica Ma ry Ohern iz Wiliamstona v državi Massachusetts je pred kratkim praznovala 110. rojstni dan in na ta praznik je dobila obisk peščice svojih nekdanjih u-čencev, med njimi 81- letnega Juliusa Le Paga, ki ga je poučevala na začetku stoletja. Zapomnimo si: hladna kopel z dodatkom soli osvežuje, topla, ki ji dodamo izvleček divjega kostanja ali čaj iz preslice, pa sprošča. Prijetno hladilno in osvežujoiče deluje tudi, če si stopala natj^emo z vinjakom. Pa še nekaj praktičnih nasvetov: Vsak dan menjajmo čevlje. Po umivanju si noge dobro obrišimo, posebno med prsti, da preprečimo glivična obolenja. Redno negujmo in masirajmo noge s posebno kremo, kurja očesa pa prelepimo s posebnim obližem, ki ga dobimo v lekarni. Za prekrvavitev je dobro, da večkrat na dan ležemo in noge za nekaj minut dvigrte-mo ter jih opremo ob steno. Majceni bluzoni Majcena, skoraj premajhna oblačila, ki so zadnje leto pravi hit, so gotovo odgovor oziroma reakcija na prevelike puloverje, na katere smo prisegali pred dvema sezonama. Kratki in ozki puloverji, jopice in brezrokavniki segajo le do pasu. Takšne so tudi jope in bluzoni pa obleke, krila in hlače. Kadar oblačilo ni kratico, je vsaj zelo ozko. Bela barva že tako in tako deluje skrajno hladno, elegantno in sterilno, kratek bluzon iz belega usnja in zaprt z zadrgo ali gumbi pa je sploh zelo gracilen in ljubek. K usnjenemu bluzonu kombinirajte oblačilo iz streča. že tukaj. Kaj je pravzaprav celulit? To so želatinaste blazinice, sestavljene iz vode in razkrojkov. Škodljive razkrojke, ki jih telo ne more izločiti, odloži v podkožje in obda z vodo. Nastajajo vedno novi in novi vozli, tako da je podkožje dobesedno nabito z njimi. Ta prenatrpanost podkožja se seveda kaže tudi navzven v obliki majhnih ali večjih izboklinic. Celulit pa ni samo lepotna okvara, ampak večkrat tudi povzročitelj resnih bolezenskih težav. Tako je celulit na stegnih pogosto kriv za otekle in utrujene noge. Blazinice pritiskajo na žile in motijo normalni pretok krvi ter s tem pomagajo pri nastajanju krčnih žil, povzročajo pa tudi pokanje kapilar v koži. Kako ustaviti hitro napredovanje celulita? litzite na prehrano: omejite uporabo soli, živalskih maščob, ocvrtih jedi, mastnih sirov, čokolade. Jejte čim več svežega sadja in zelenjave, pustega mesa, rib in posnetega mleka. Ne pijte alkoholnih pijač, ne kadite, pijte navadno ali negazirano mineralno vodo, pazite na svojo težo. Ne sedite in ne stojte dlje časa. Ne nosite.tesnih oblačil ali nogavic, izogibajte se visokih pet. Privoščite si različne oblike rekreacije. Cene sadja in zelenjave Cene na tržnici Radgona Ljutomer M.Sobota jabolka 200 150 118 pomaranče 200 200 210 banane - 160 160 184 hruške 300 220 260 grozdje 550 600 550 limone 250 240 240 orehova jedrca 1000 990 960 paradižnik 399 320 350 paprika 490 500 525 krompir, slari 60 33 33 krompir, mladi 180 160 130 šolala 200 200 180 čebula, stara 100 100 90 čebula, mlada 200 250 260 fižol v zrnju 260 300 321 jajca 20 18 18 zeleno zelje 160 180 140 česen 450 550 530 kumare 280 280 300 šampinjoni 350 540 jagode 600 700 680 lubenice 300 210 250 kivi 340 340 590 ananas 260 260 360 ko ste zdoma. Še posebej, če boste potovali in spotoma tudi kaj kupili in ne marate vrečk. Tako lepe sicer niso kot prej omenjene torbice, so pa praktične in jih lahko nosimo k vsaki opravi, še posebno k športnejši. Letošnji modeli so običajno iz najlonskih materialov in plastike, manj je tekstila in laka. Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Sobo- ti prodajali 60 avtomobilov, prodali pa štiri. Letnik Prev, km Cena 1993 42.000 12.500 DEM 1993 41.000 16.500 DEM 1990 102.000 12.700 DEM 1993 33.500 14.000 DEM ' 1990 47.000 13.600 DEM 1993 22.000 24.500 DEM 1993 28.000 950.000 SIT 1989 76.000 4.400 DEM 1994 25.000 14.600 DEM 1988 134.000 2.200 DEM Znamka Peugeut 205 Renault 19 Golf 1,6 D Eiat Tipo 1,4 Opel Kadeft l,4i Kord Eseort l,8i Citroen Ax Renault 4 GTL Renault Clio 1,2 Zastava 101 Svinjska zarebrnica v alu foliji Za 4 osebe potrebujemo: 4 lepe svinjske zarebr- nice brez kosti, 1 čebulo, 2 mala paradižnika, 2 manjši papriki ali na četrtine narezano večjo papriko, 4 tanke rezine slanine, poper, sol, 4 žlice belega olja in 4 večje kose aluminijaste folije za zavijanje posameznih porcij, v katerih zarebrnice spečemo. Zarebrnicam odstranimo kost, jih potolčemo, solimo in na obeh straneh zmerno popramo s sveže mletim poprom. Robove zrezkov plitvo zarežemo. Vsako posamezno folijo tanko namažemo z belim oljem. Paradižnika namočimo v krop in olupimo. Malo iztistnemo seme in vsakega prerežemo na polovico. Papriki iztrebimo seme in prekate ter razrežemo na polovico ali, če je velika, na četrtine. Očiščeno čebulo zrežemo na trakove. Na alu folijo položimo zrezek, nanj pol paradižnika, paprike in nekaj rezin čebulo. Pokrijemo s tanko rezino nekoliko mesnate slanine. Čez pripravljeno zarebrnico lepo natančno zavijemo alu folijo tako, da se ne bo izcejal sok in uhajala sopara. Zarebrnice zložimo v primerno ponev ali manjši pekač. Pečico vnaprej segrejemo na 230 ° C in pečemo 1 uro. Pečene zarebrnice razdelimo na plitve krožnike in jih odpremo na mizi, da ne odteče sok, ki seje nabral med peko. Jed po želji pripravimo z gobicami ali samo z dodatkom paradižnika in paprike. Zraven ponudimo peteršiljev ali kuminov krompir, dušeno mlado zelje (iz glavice) in poljubno sezonsko solato. Priprava mesa v alu foliji je cenjena tudi v dietni prehrani. V tem primeru strogo upoštevamo vrsto mesa, dovoljene dodatke, začimbe in maščobe (olje po kapljicah). Cilka Sukič AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK STAROGRŠKI VZGOJNI SMOTER AVSTRIJSKA SMUČARKA OZVEZDJE NA SEVER. NEBU SIDVENSKA IGRALKA RINA KANADSKI ATLET JOHNSON PREBIVALKA EMONE LASTNIK RANČA PREMER CEVI PRI STRELNEM OROŽJU CERKVENO IZOBČENJE DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU PEVEC PESTNER NAZIV NIKOLAJ ČERKASOV RIMSKI HIŠNI BOG ŽENSKA, KI KADI ANDRZEJ WAJDA UGASEL CENTRALNI VULKAN BERILIJ MINISTER ZA ŠOLSTVO (SLAVKO) BISTVO PREOMETA ALI POJAVA SPOR PESNIK MERMOLJA MESTO V NOTRANJ. SREDNJE DALMACIJE POSLOVNI SISTEM DIVJA MAČKA TONE HOČEVAR STREHA DALMATIN. ŽENSKO IME SOSEDNJA DRŽAVA REKA V SIBIRIJI GRŠKI BOO VOJNE METKA ALBREHT REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: PRIŠLEK. RAVIOLI AMALGAM, GONJA. ANKARAN, AKIRA, OA, TA PROTEGA ANTIMON, NOTA, NV, KLARIČA, ED, AMIR. 24 vestnik, 23. elevizijski spored od 24. maja do 30. maja PETEK 24. MAJA TV SLOVENIJA 1 955 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 1010 Denis Pokora, ameriška nanizanka 1035 Portret slovenskega glasbenika 1135 Nasprotni spol, ameriški film 1300 Poročila 1305 Kolo sreče 1520 Dotik zvezd, dokumentarni film 1620 Kam vodijo naše stezice 1700 Dnevnik 17.10 Moja ideja, nizozemska nanizanka 1735 Mednarodni otroški festival 1800 Fallerjevi, nemška nanizanka 1830 Hugo 1910 Risanka 1930 Dnevnik 2005 Sorodne duše, angleška nanizanka 2040 Poglej in zadeni 2225 Dnevnik 2255 Ljubica, avstralski film 030 Poročila TV SLOVENIJA 2 1200 Poslujemo - ali poznate svoj trg? 1230 V žarišču 1300 Znanost od blizu, kanadska serija 1325 Umetniški večer: Retrospektiva videa 1415 Iz jazz kluba Gajo 1455 Aya, avstralski film 1630 Sorodne duše, angleška nanizanka 1700 Drevesni duhovi, japonska poljudnoznanstvena serija 1725 Veliki dosežki slovenske kirurgije 1800 Po Sloveniji 1845 Poglej me! 1925 Denis Pokora, ameriška nanizanka 2005 V žarišču 2020 Forum 2055 EP v rokometu, Rusija : Slovenija, prenos 2230 Pesek časa, ameriška nadaljevanka, 3/4 2325 10.000 obratov 0.15 Aliča, evropski kulturni magazin 1.10 Kolesarska dirka po Italiji 12.30 Golden Palače - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april, šov - 21.15 Zgodbe z otoka Sylt - 22.15 Šedem dni - sedem glav -23.10 Tropska vročica - 0.00 Dnevnik - 0.30 Prijazna družina - 1.30 Golden Palače - 2.00 Sedem dni - sedem glav - 2.40 Dnevnik - 3.10 Sternov tv-magazin - 4.00 Magazin - 5.00 Risanke TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Dallas - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Julijin program - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.30 Top model, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut -18.55 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik - 20.25 Dallas - 21.20 Endre Szasz, portret -22.25 Do zadnjega diha, francoski film- 23.50 Program Andreje Szenes - 0.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.45 Štiri Lazzarinijeva dekleta, serija - 16.30 Regionalni program - 16.55 Hrvaška : Madžarska, rokomet - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Dvorec Frankenberg - 20.00 Jean Claude Carriere, portret - 21.00 Dnevnik -21.10 Policijska poročila - 21.15Tip hop, kviz -21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Šport - 23.00 Koktejl bat SOBOTA 25. MAJA POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Ma-gnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 MASH, ponovitev - 13.00 Med prijatelji, ponovitev - 14.00 Romantična komedija, film - 16.00 POP 30 - 16.30 Santa Barbara, nanizanka - 17.30 Srce na nitki, nanizanka -18.00 Brisco County, nanizanka - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Dosjeji X, nanizanka - 21.00 Highlander, nanizanka - 22.00 Srečni Luka, nanizanka - 23.00 Moj oče je volkodlak, film - 0.30 24 ur - 1.00 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 General, ameriški film - 14.35 Veliko pristanišče, serija - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Šaljivi hišni video, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Pol ure kulture - 19.30 Dnevnik - 20.10 Javna zadeva - 20.45 Zaploskajte, prosim, glasbena oddaja - 21.45 So to drugi ljudje?, dokumentarna oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Vrhunski posnetki, dokumentarna serija - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.30 Koledar - 14.40 Grozljivka - 15.40 Turbo Limach Show - 16.55 EP v rokometu - 18.30 Besede, besede - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Korak za korakom, humoristična serija - 20.45 V tujčevi roki, ameriški film -22.20 Latinica - 23.35 Film TV AVSTRIJA 1 7.00 Otroški spored - 9.35 Kdo je tukaj šef -10.45 Babilon -11.30 Policist iz Tolza, film -13.00 Šport - 15.40 Babilon - 16.25 Ekipa A -17.10 Katts in pes - 17.40 Kdo je tukaj šef? -18.05 Polna hiša-18.30Ajf-19.05 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Gulive-rjeva potovanja, film - 21.45 Nepristranski pogledi - 21.15 Ordinacija Bulowbogen - 22.05 Scarlett, film - 23.35 Čas v sliki - 23.55 Sladek umor, film -1.25 Čas v sliki - 1.50 Schiejok vsak dan - 2.50 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.05 Schiejok vsak dan - 10.15 Umori so njen konjiček -11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 ‘Alpe-Donava-Jadran - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Nepristranski pogledi - 20.15 Primer za dva - 21.15 Pot navzgor - 22.05 čas v sliki - 22.30 Moderni časi - 23.00 Gospa Pepi in fantje - 23.30 Boston in Washington - 0.25 Lokomotiva: Železnica je spremenila svet - 2.35 Kalifornijski klan - 3.20 Čas v sliki RIL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldo-va zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - TV SLOVENIJA 1 810 Radovedni Taček: Ime 825 Kljukčeve dogodivščine 840 Male sive celice, kviz 925 Zgodbe iz školjke 955 Učimo se tujih jezikov: Francoščina 1020 Zadnji samorog, ameriški film 1150 Veliki dosežki slovenske kirurgije 1220 Koncert mladih glasbenikov 1300 Poročila 1305 Hugo 1345 Terra X, nemška serija 1440 Tednik 1530 Christy, ameriška nadaljevanka, 15/ 21 1620 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija 1700 Dnevnik 17.10 Tuja serija 1735 Ob 150-lefnici železnice na Slovenskem 1755 Slovenski magazin 1830 Hugo 1910 Risanka 1930 Dnevnik 2010 Koncert Josipe Lisac, posnetek iz CD 21.15 Misijonarji z otoka, irska oddaja 2205 Turistična oddaja 2235 Dnevnik 2305 Policajev morilec, švedski film 045 Poročila TV SLOVENIJA 2 1035 Poglej in zadeni 1205 V cirkusu, ameriški film (čb) 1330 Znanost od blizu, kanadska serija 1355 Rally Saturnus 1455 DP v nogometu, Maribor Branik : HIT Gorica, prenos 1655 EP v rokometu, Slovenija : ZRJ, prenos 1830 Karaoke 1930 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 2000 Koncert ob 50-letnici APZ Tone Tomšič 2200 Exodos, kronika 2220 Halper in Johnson, angleška drama 2315 Sobotna noč 1.15 Kolesarska dirka po Italiji POP TV 10.00 Brisco County, ponovitev - 11.00 Srečni Luka, ponovitev - 12.30 Highlander, ponovitev - 13.30 Dosjeji X, ponovitev - 14.30 Grand Prix Magazin - 15.00 Romantična komedija, ponovitev filma - 17.00 Obraz tedna, ponovitev -17.30 Beverly Hiils, ponovitev - 18.30 Melrose Plače, ponovitev - 19.30 24 ur - 20.00 Sejem ničevosti, film - 22.00 Dohtar, film - 0.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Otroška serija - 9.25 Risanka - 10.00 Otroci v Avstraliji - 10.30 Princesa Julija, češki film za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma - 13.20 Zgodbe iz Istre - 14.20 Briljanteen, oddaja za mlade - 15.10 Svetovni reporterji - 16.00 Poročila - 16.05 Televizija o televiziji - 16.35 Sinovi neviht - 18.00 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.10 Par excellence, zabavna oddaja - 21.15 Loop Hole, ameriški film - 23.00 Dnevnik - 23.20 Polnočna premiera: Osumljeni TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar- 14.55 EP v rokometu - 16.45 Beverly Hiils, serija - 17.35 Melrose Plače, serija - 18.20 Nenavadna pokrajina, dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Festival domoljubnih pesmi - 22.00 Vidikon - 22.45 Šport - 23.05 Od duha k duhu, dokumentarna serija - 23.30 TOP 20 TV AVSTRIJA1 6.30 Otroški spored - 10.45 Sobotna igra -10.55 Disneyev festival - 11.50 Harry in Hen- dersonovi - 12.10 Kalifornijski klic v sili - 13.00 Šport - 15.40 Pomorska raziskava DSV-ja -16.30 Beverly Hiils - 17.15 Melrose Plače -18.00 Nogomet - 19.00 Sami nesmisli - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Popevke uspešnice na Donavi, vodi Karl Moik - 22.20 Šport - 23.35 Karate Tiger IV, film - 1.05 John Dee Tiger, film - 2.40 Kalifornijski klic v sili -3.25 Melrose Plače - 5.10 Hunter, kriminalna nanizanka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Aleksander, umetnik življenja, komedija - 11.00 James Bond, akcijski film - 13.00 Čas v sliki -13.10 Noč s cesarjem, komedija -14.40 Pogosto mislim na Piroško, film - 16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Lovers, film -21.45 Čas v sliki - 21.55 Brezobzirna hvaležnost, komedija - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Lev v zimi, film - 1.50 Šport - 3.05 Videonoč RTL 5.30 Otroški spored - 8.45 Morska deklica Ariela - 9.45 DisneyevAladin - 10.15 Risanka 10.25 Naše katedrale - 10.35 Na krilih pravice -11.00 Power Rangers - 11.25 Nepremagljivi Ironman - 11.50 Karate Kid & Co., film -12.15 Polna hiša - 12.45 ŽMjenje in jaz - 13.15 Krepka družina-13.45 Princ iz BeFAira-14.15 Pestunja - 14.45 Prijazna družina - 15.45 Party of Five - 16.45 Berverly Hiils - 17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Ob koncu tedna - 20.15 Šov za 100.000 mark - 22.00 Boks - 0.15 Head Hunter - 1.40 Melrose Plače -2.25 Beverly Hiils - 3.15 Head Hunter - 4.35 Krepka družina - 5.00 Princ iz Bel-Aira TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 9.05 Dvojno življenje Albana Berga, angleški film - 10.00 Friderikusz -11.40 Primaši - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve - 14.40 odgovarjamo na telefone - 14.50 Dandanes - 15.00 Švet filma - 15.40 Vesela slonja doba, tv-igra - 17.05 Pustolovščina na Otoku morskega psa - 18.00 Za boljši jezik -18.10 Millecentenarij - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Sravljica - 19.15 Ažurno -19.30 Dnevnik - 20.30 Več kot telesni stražar, angleški film - 22.40 Ekskluzivno - 23.05 Noč, zabavni program TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje - 10.05 Risanke - 10.40 Salty - 11.05 Muha kot kronska priča - 12.00 Poje Ferenc Bereš - 12.25 Rondo - 13.10 Teleavto - 13.40 Kratki filmi - 15.10 Stiki brez meja - 15.35 Trend - 16.00 Kviz - 16.25 Pratika - 16.30 Horizont - 17.00 BVSC : Csepel, nogomet -19.05 Familija, zabavna oddaja - 20.00 Tema -22.35 Kultura- 21.20 Glasbena ura - 22.20 Pregled tiska - 22.25 Šport NEDELJA 26. MAJA TV SLOVENIJA 1 8x10 Živ žav 935 Tuja serija 955 Nedeljska maša 1100 Moj prvi video, izobraževalna oddaja 1130 Obzorja duha 1200 Ljudje in zemlja 1230 AFS France Marolt 1300 Poročila 1305 Hugo 1335 Karaoke 1435 Nedeljska reportaža 1505 Dlan v dlani 1520 Sveto pismo - geneza, koprodukcijski film 1700 Dnevnik’ 17.10 Po domače 1845 Za tv-kamero 1915 Loto 1930 Dnevnik 2010 Nedeljskih 60 21.15 Pekovski mojstri, francoska nadaljevanka 2220 Dnevnik 2240 Državljan Kane, ameriški film (čb) 035 Poročila TV SLOVENIJA 2 900 Angleška glasbena lestvica 950 Videošpon 1035 V vrtincu 1240 Motociklizem za VN Italije 1530 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 1615 Poglej me! 1655 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 1725 DP v rokometu (ž) 1855 EP v rokometu, Hrvaška : Slovenija, prenos 2030 National Geographic, ameriška serija 2120 Očetje in sinovi 2220 Majhne laži, švedska drama 2320 DP v nogometu, Biostart Publikum : SCT Olimpija, reportaža 2340 Športni pregled . 025 Atletski miting za Šikijev memorial 105 Kolesarska dirka po Italiji POP TV 8.30 Spidi in Gogi, šov - 9.30 Morska deklica, otroška serija - 10.00 Peter Pan, risanka -10.30 Edera, nanizanka - 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja - 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodno-zabavni glasbi - 13.00 Avto-drom, ponovitev - 13.30 Grand Prix Magazin -14.00 Sejem ničevosti, ponovitev filma - 16.00 Impromptu, film - 18.00 Louis in Clark: Nove supermanove dogodivščine, nanizanka -19.00 Prijatelji, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Memphis Bellejilm - 22.00 Urgenca, nanizanka - 23.00 Črni gad, nanizanka - 23.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Verjetno so ponoreli - 9.30 Risanka - 9.40 Arktika, dokumentarna serija - 10.10 Film za otroke -11.00 Otroški festival - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja -13.40 Mir in dobro - 14.15 Opera Box - 14.50 Vedno v nedeljo - 17.10 Poročila - 17.15 Film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bravo - 22.15 Dnevnik - 22.35 Zakonski pristan, humoristična serija - 23.05 Hollywoodski moški, dokumentarna serija - 0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.50 Koledar - 10.00 Nedeljska maša - 13.00 Briljanteen, oddaja za mlade - 13.45 Vidikon - 14.30 Peta prestava - 15.00 Košarka Fiba Siam - 15.30 Tretji šport - 15.50 Karate -16.50 Košarka NBA - 17.25 Motociklizem za VN Italije - 18.25 Jadranje - 18.55 EP v rokometu, Hrvaška: Slovenija - 20.25 Film - 22.45 Športna oddaja - 23.50 Koncert TV AVSTRIJA! 6.25 Otroški spored - 9.40 Guliverjeva potovanja, film -11.10 Disneyev festival - 12.05 Sami nesmisli -12.30 Pustolovščine družine Robinskon, film - 14.05 Shogun, film - 16.30 Športno popoldne -18.30 Srček - 19.00 Nor nate - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Kaisermuhlen blues - 21.05 Belo-modre zgodbe - 21.50 Tu kuha šef, komedija - 23.55 Čas v sliki - 0.00 Vizije - 0.05 Mož za vse letne čase, film - 2.00 Jekleni orel, pustolovski film - 3.20 Karate Tiger IV - 5.05 Katts in pes - 5.30 Raj za živali TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.15 Katoliška maša - 10.15 Čas za kulturo - 10.40 Vragolije, komedija -12.00 Iz parlamenta -12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik - 13.30 Tuja domovina - 13.55 V nedeljo želi z menoj rrjoj sladki rja jadranje, film - 15.25 Dekleta, film - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Santiago de Compostela - Pot velikega hrepenenja - 20.15 Guliverjeva potovanja, film, 2. del - 21.50 Šport - 21.55 Jekleni orel, film - 23.25 Čas v sliki - 23.30 Projekt Brainstorm, fantazijski film - 1.10 Pogledi s strani -1.15 Čas za kulturo - 1.40 Videonoč RTL 5.40 Morska deklica Ariela - 6.00 Otroški spored - 8.20 Dobro jutro, nedelja - 9.30 Nedeljsko veselje, risanka - 9.40 Disneyev gladin - 10.10 Na krilih pravičnosti - 10.35 V. R. Tro-pers - 11.00 Sledge Hammer - 11.30 Di-sneyeva filmska parada: Summer Magic, film - 13.50 Boks - 14.50 MANTIS - 15.45 Pomorska raziskava DSV-ja - 16.45 Mesto zločina, film - 17.45 Živali iščejo dom - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Morilec iz parka, film - 22.10 Spieglov tv-magazin - 23.00 Utrdba, film - 0.35 Driver, film - 2.05 Beg v Los Angeles, film - 3.30 Sedma sila - 4.55 Risanka - 5.10 Lov na milijone TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11 .00 Reformatorsko bogoslužje - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Dan otroka '96 - 15.00 Disneyjevi filmi - 16.05 Otvoritev spominskega parka - 16.45 Dan otroka -18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.10 Društvo mrtvih pesnikov, ameriški film - 22.25 Deklamacija - 22.35 Nemogoče? - 23.20 Zvezdniki TV MADŽARSKA 2 7.30 Kje, kaj? - 7.55 Zaščita potrošnika -8.25 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Dan otroka - 10.00 Kviz - 11.00 Šport - 13.00 Šola benediktincev v Pan-nonhalmi - 13.30 Od omnibusa do metroja - 14.05 Telešport - 15.50 Millecentenarij -16.00 Pokal Lurko - 16.45 Akcijska skupina Acapulco - 17.35 Dvorana pavlincev - 17.55 Dobrodošli - 18.25 Po poti - 18.55 Pravljica -19.10 Deli telesa, serija - 19.40 Otroške pesmice - 19.50 Dan otroka - 20.15 Bajazzo, opera - 21.25 Telešport - 23.15 Pregled tiska - 23.20 Stalno omizje PONEDELJEK 27. MAJA TV SLOVENIJA 1 1005 Pravljice iz lutkarjevega vozička 1035 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 1105 Državljan Kane, ameriški film (čb) 1300 Poročila 1305 Novice iz sveta razvedrila 1340 Exodos, kronika 1350 Utrip 1405 Zrcalo tedna 1420 Za tv-kamero 1435 Forum 1450 Nedeljska reportaža 1520 Očetje in sinovi 1620 Dober dan, Koroška 1700 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Kos 17.25 Tv-oko, angleška serija 1800 Simpsonovi, ameriška nanizanka 1830 ABC - ITD., tv-igrica 1910 Risanka 1915 Žrebanje 3x3 1930 2125 2340 010 Dnevnik Sostanovalke, angleška nanizanka Tv-konferenca Ob 70-letnici smrti Srečka Kosovela Dnevnik Severna obzorja, ameriška n* zanka Svet poroča Poročila TV SLOVENIJA 2 Učimo se tujih jezikov: Franceti111 1045 11.10 1125 1140 1230 1325 1525 1610 1700 1800 1845 1915 2010 2040 2240 020 Turistična oddaja V žarišču Christy, ameriška nadaljevanka, Josipa Lisac, posnetek koncert Sobotna noč Športni pregled Severna obzorja, am leriška i* zanka Miinchenčana v Hamburgu, ka nadaljevanka, 8/14 i, nefli' Po Sloveniji Sedma steza, športna oddaja Angleška glasbena lestvica Osmi dan Pogrešani, ameriški film Exodos, kronika Brane Rončel izza odra Kolesarska dirka po Italiji Clark: NM POP-kviz, ponovitev - 1 ’ novit^inoF tev- 13.00 Urgenca, ponoa,t6® Memphis Belle, ponovi e ^nka' 30 - 16.30 Santa Ba bara^ Neverjetni vohunu na _ 19 30 nanizanka - 19-yurY. film - 2 „ 20.00 Pobeg v Amer* nanizanka -22.30 i 24 Magnum, nanizanka - 30, ponovitev tvhbvaska’ »g Hollyjino sporočilo, am _ |5.05 5^* - 16.45 Hrvaška danes _ l8.50 Otok novih posa® nje - 2 Body£ft)Ai Dvajset let sta donna- 2 film ' ?2 o 45MVaruškV^^ koncert - 0.^ . ten - 3.10 llonaCm'®5 4.55 Disneyev m žarski film (ob ,1 m 65-letmca l^b ^neVmk glasba - 0.3° 23. maja 1996 televizijski spored od 24. maja do 30. maja 25 WdžAR8KA 2 Kristalno oko -^moran^1-' 12,00 Salty- ser'ia ’ 12-25 15-05Lomi|PP9- 22 4r d ,nov’ ‘v-igra - 22.15 Pano-»afce za otroke9 ed *ISka ~ 22 50 Lepotne 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBka - 21.05 Reportaže - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na kraju samem, repotažetedna - 23.00 DuoAitvoiger, portret -0.25 Glasba podzemja, dokumentarni film - 2.05 Pogledi s strani - 2.10 Kalifornijski klan - 2.55 Čas za kulturo - 3.30 Mdeonoč torek 2« maj" ^SLOVENIJA! tir« ^P^ske pravljice Mednarodni otroški festival J® Zadnji samorog, ameriški film Poročila ABC - ITD., tv-igrica Lxodos, kronika Moj prvi video, izobraževalna oddaja Obzorja duha Majhne laži, švedska drama Mostovi Dnevnik Kljukčeve dogodivščine Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka Valterjevi, nemška nanizanka kolo sreče Risanka Dnevnik Brez žensk ne gre, angleška nanizanka Sore in ljudje Koka rocka Dnevnik ^erna obzorja, ameriška nanizanka poročila 1®0 1305 1430 1440 1500 1530 1620 1?00 17.10 1735 RTL 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Sledge Hammer - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfietdova zgodba - 9.05 Kaifor-nijski klan -10.00 Bogati in lepi -10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada-11.30 Družinski dvoboj-12.00 Opoldanski magazn-1230Zlate dekleta- 13.OOLhrortso njen konjiček -14.00 Barbel Schafer -15.00 Ibna Christen - 16.00HansMeter-17.00T®pro- 17.30Mednami-18.00Dcter\ečer-18.30 Zezrhmarpzn- 18.45Ekspb-zivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 SK-Babies -21.15 V imenu zakona - 22.10 Qifecy- 23.10 Miami Vce -0.00 Dnevnik-0.30 Cheets-1.00 Sledge Hammer -1.30 Golden Rateče - 2.00 Barbel Schafer - 255 Dnarak - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meter - 5.05 Eksplozive 1800 1830 1110 1130 2040 2130 TV MADŽARSKA 1 540 VaštaTV - 6.00 Sončni\zhod - 9.00 Pcročia - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Lutka, serija -12.OOPoročila- 12.O5Posel- 12.25Telepakk-14.00 Poročfe -14.05 Matura '96 -14.20 Narodnostne oddaje -15.1OPopglasba-15.20 Fd®- 16.00R=ročfe-16.05 Aljaska, potopisni film-16.30 Top model- 17.OOVklopi-17.30 Don Oujote- 17.55KatoSW?P8ki kulturni magazin °bratov Br6Na mehanika tanka6nsk ne 9re’ an9le®ka nani- SSlh6° 11^ tanka a ol)zor!a, ameriška nani- J ^vkljub, avstralska nadalje- ^CŽ^Šini Koi 'sču EPTroLkadirka po Italiji 22® Pren^setu’ Slovenija : Madžar- 11® 12® 11® 1<® M® 1520 16^ 1010 1025 1050 1140 1230 1300 1305 1335 1515 1530 1620 1700 17.10 1800 1830 19.10 1930 2005 2300 2330 020 1.10 1105 1135 1205 1255 1435 1500 1545 1640 17.10 1800 1855 2030 2055 2240 2340 005 10® Ki® SREDA 29. MAJA TV SLOVENIJA 1 Roiand Garro P« »da IdjŽŠjca, ponr.it12,30 MASH’ ponovitev -13.30 Športna scena, -16.00 17-30Naejet-19.00 POP- SN 1*os '8,15 Dch - 10.00 ®'0S b1111 ~ 14 ir12’20 Ljubezen, S?,'. 16 fečila J, ? N391’ otroška £ Za otmu 3,10 izobraževalni S1?* > h ni e;16'45 Hrvaška X'3° Dn dkritie snn deo - 1815 Kolo ^Zjn^JTii - 20 Panika Hrvaški so-KeSik"1; 21 o61pOH,vaška vojska, h '%i ,'22.503° R°snetek festivala ' 0.15 pkonasliko-23.20 barvah Ur9enca, serija - 15.30Čte srhljivka K VNi-4S’lm-1-55Časv |/. ^enje v gradu, kc> Deklica Delfina in lisica Zvitorepka Hov, angleška nanizanka Roka rocka National Geographic, ameriška serija AFS France Marolt Poročila Kolo sreče- Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Gore in ljudje Ljudje in zemlja Dnevnik Pod klobukom Fallerjevi, nemška nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik Film tedna: Moja draga Konkubina, japonski film Dnevnik Severna obzorja, ameriška nanizanka Srečni ljudje, finska nadaljevanka, 1/3 Poročila TV SLOVENIJA 2 Prisluhnimo tišini V žarišču Opus Policajev morilec, švedski film Gospod Bean, angleška nanizanka Severna obzorja, ameriška nanizanka Pesek časa, ameriška nadaljevanka, '3/4 Iz deževnega tropskega gozda, a-meriška serija V vrtincu Po Sloveniji EP v rokometu, Nemčija : Slovenija, prenos * V žarišču Košarka NBA Exodos, kronika Koncert simfonikov RTV Kolesarska dirka po Italiji Teniški turnir Roland Garros POP TV 10.00 Santa Barbara, ponadev -11.00 Magnum, poroda/ -12.00 POP-kviz-12.30 MASH, ponovitev-13.00 Kuhaj-mo skupaj, poroda/ -13.30 Z mišjo na petek, ponovita/ -14.30 Chicago Hope, ponovitev - 15.30 fTC-magazin -16.00P0P30- 16.30 Santa Barbara, nanizanka-17.30 Neverjelni vohuni, nanizanka- 18.25KompasHol0/s-turi-stično okno-18.30 Krila, nanizanka- 19.00 POP-kviz -19.30 24 ur - 20.00 Podmorrica, »tl - 22.30 MASH, nanizanka - 23.00 Obraz tedrfi - 23.30 Magnum, nanizanka -0.30 24 ur -1.00 POP 30, poroda/ TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročite - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija -12.45 Izigrati mafijo, ameriški film - 14.20 Za otroke - 15.05 Poročila- 15.10lzobražaalniprogram - 16.15Zaotroke-16.4 5 Hrvaška danes-17.45 Šaljivi hišni video - 18.15 Kdosreče- 18.50 Vtus-19.30 Dnevnk- 20.10 Gospa, hrvaški film - 21.55 Glasbena oddaja - 22.35 Dnevnik -22.55 S sliko na sliko - 23.25 Film -1.10 Poročia TV HRVAŠKA 2 15.30 Koledar - 15.40 Film - 17.40 Namizni tenis - 18.00 Arktika-Antarktika, dokumentarna serija - 18.40 Mladi Nazor, izobraževalna oddaja - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarni film - 20.55 EP v rokometu -22.25 Walker, serijski film TV AVSTRIJA 1 6.25 Otroški spored .- 9.40 Kdo je tukaj šef? -10.05 Ekipa A - 10.50 Babilon - 11.35 Brez kriminalke Mini ne gre v posteljo, komedija -13.00 Otroški spored - 15.30 Čas v sliki - 15.40 Babilon - 16.25 Ekipa A - 17.10 Katts in pes -17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša -18.30 Alf -19.00 Šport - 21.00 Belo-modre zgodbe - 21.50 Kraj zločina - 23.20 Čas v sliki - 23.55 Amulet smrti, film -1.10 Čas v sliki -1.40 Schiejok vsak dan - 2.40 Dobrodošli v Avstriji - 4.40 Amulet smrti, ponovitev TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum: Raj za ptice - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Casvsliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Nepristranski pogledi - 20.15 Skrivnost študentke Patricie, srhljivka - 21.50 Pogledi s strani -22.00 Čas v sliki - 22.30 V žarišču: Ljudje in živali - 23.20 Med življenjem in smrtjo, dokumentarni film - 0.05 Romanca, komedija -1.35 Pogledi s strani - 1.40 Kalifornijski klan -2.20 Čas za kulturo - 3.05 Videonoč RTL 5.30 Poročia - 532 Dobro jutro - 5.35 Bogat h lepi - 6.00 Poročia - 6.05 Sledge Hammer- 6.30 Poročia - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila -7.35 Med nami - 8.00 Poročfe -805Springfieldcrrazgocba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi -10.30 Moja mala Soledad -11.00 Vroča nagrada 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin -12.30 Golden Palače -13.00 Umori so njen konjiček -14.00 Bartol Schafer-15.00 llona Christen-16.00 Haas Meiser-17.OOTvegano- 17.30Mednami- 18.00Dcter večer -18.30 Ekskfuano -1845 Pcročia -19.10 Eksplozivno- 19.40 Dobri časi,slabi časi-20.15Smrtvšoli: Obtožena učiteljica, film - 22.10 Sternov tonagazr - 0.00 Dnevnk-0.30Ctoets-1.00 Sledge Hammer- 1.30Gd-den Palače - 2.00 Bartol Schafer- 2.55 Dnevnik - 3.20 lična Christen - 4.10 Hans Meter - 505 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Hotel Paradiž, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -14.00 Poročila - 14.05 Matura '96 - 14.20 Slovenski utrinki - 14.45 Ecranul nostru - 15.10 Naša dediščina - 15.20 Zgodovina - 16.00 Poročila - 16.05 Prirodno zdravilstvo - 16.30 . Top model - 17.00 Klopi - 17.30 Benediktinci na Madžarskem - 17.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo - 18.10 Iščemo izginule odrasle -18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Ažurno - 19.30’ Dnevnik - 20.00 Klip mix - 20.20 Dosje - 21.00 Columbo - 22.30 Odločb tev, dokumentarni film - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 14.40 Zamejski Madžari - 15.10 Drehscheibe Europa - 15.45 Štiri Lazzarinijeva dekleta, serija - 17.25 Rin-Tin-Tin - 18.00 Regionalni program - 18.15 Madžarska danes - 19.00 Volitve v Izraelu, mir ali vojna? - 19.35 Šport - 21.00 Dnevnik -21.10 Policijska poročila - 21.15 Mali svet, okrogla miza - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv -22.30 Pregled tiska - 22.35 Bonnie in Clyde na italijanski način, italijanski film ČETRTEK 30. MAJA TV SLOVENIJA 1 1010 1025 1055 1125 1300 1305 1440 1450 1530 1700 17.10 1800 1830 1910 1920 2005 2035 2125 2300 2315 000 Škrat Kuzma Samo za punce, ameriška nanizanka Drevesni duhovi, japonska oddaja Po domače Poročila Kolo sreče Exodos, kronika Ob 70-letnici smrti Srečka Kosovela Parlamentarna križpotja Dnevnik Živ žav Fallerjevi, nemška nanizanka Kolo sreče Risanka Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 1930 Dnevnik Seinfeld, ameriška nanizanka Tednik Zlata šestdeseta slovenske popevke Dnevnik Poslovna borza Severna obzorja, ameriška nani- zanka Poročila TV SLOVENIJA 2 11.15 1145 1215 1305 1415 1550 1615 1705 1800 1845 Iz deževnega tropskega gozda, ameriška serija V žarišču Misijonarji z otoka, irska oddaja EP v rokometu, Nemčija : Slovenija, posnetek Seanse, ameriški film Seinfeld, ameriška nanizanka Severna obzorja, ameriška nanizanka Pekovski mojstri, francoska nadaljev-naka, 5/6 Po Sloveniji Poslujemo - financiranje novega po- iai5 2035 2120 2130 000 025 sla Tok, tok, kontaktna oddaja za mla dostnike - V žarišču Vsemu navkljub, avstralska daljevanka, zadnji del Exodos, kronika Povečava: Cannes ’96 Kolesarska dirka po Italiji Teniški turnir Roland Garros na- POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 MASH, ponovitev - 13.00 Edera, ponovitev - 14.00 Morana, ponovitev slovenskega filma - 16.00 POP 30- 16.30 Santa Barbara, nanizanka - 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka - 18.30 Krila, nanizanka - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hils, nanizanka - 21.00 Melrose Plače, nanizanka - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Argument - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro -9.55 Poročia -10.00 Polaganje venca na Oltar domovine, prenos -10.30 Nepozabni dan, dokumentarrffoddaja -11.15 Glasbena cddiaja- 1200Dnevrik-12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Heroji Guadalcanala, ameriški film - 14.25 Poročila -14.35 Knin - hrvaška srednjeveška prestolnica -15.05 Mladi Robin Hood, sega -1530 Dokumentarna oddaja - 16.00 Hrvaška danes - 17.00 Maša za dan državnosti, prenos -1830 Prastara dnaa državnosti, prencs - 19.3ODnevnk- 2O.1OProsbradneradržavnosli- 20.30 Hrvaška v 20. stoletju, dokumentarna oddaja - 21.30 Proslava dneva državnosti - 22.10 Ocflkovanja, dokumentarna oddaja - 22.45 Dnevnk - 23.05 S siko na siko - 23.35The-alron-0.35 Poročia TV HRVAŠKA 2 13.45 Koledar - 13.55 Posnetek festivala -15.25 Kolo sreče - 16.00 Slovesni mimohod hrvaške vojske - 17.05 Film - 18.30 Razpotja federacije - 19.30 Dnevnik - 20.15 Serijski film - 21.05 Reševalna 911, serija - 22.00 Od 16 do 24, oddaja o filmu - 22.30 Svojega telesa gospodar, hrvaški film TV AVSTRIJA! 6.25 Otroški spored - 9.30 Kdo je tukaj šef? -9.55 Ekipa A - 10.40 Babilon - 11.25 Pustolovščine družine Robinson, film - 13.00 Otroški spored - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Babilon - 16.25 Ekipa A - 17.10 Katts in pes - 17.40 Kdo je tukaj šef?'- 18.05 Polna hiša -* 18.30 Alf - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Stockinger, film - 21.05 Pa prav Chicago! - 21.50 Asi jeklenih orlov, pustolovski film o letalcih - 23.25 Čas v sliki - 23.30 Teh Big Sleep, kriminalni film - 1.20 Čas v sliki - 1.50 Dobrodošli v Avstriji - 3.40 Asi jeklenih orlov, ponovitev - 5.30 Polna hiša RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHŽ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5,45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih -7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank - 9,15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC^a- 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdravin napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30.Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kultura in šport ob koncu tedna-18.00 MV-dur- 19.00 Radijski dnevnik - 19,30 Večerni program MV - 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik -6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.10 Pozdravin napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečajiagencij -10.30 Potepajte seznami - 11.00Sobot-ni gost - 12 00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine- 13.00 Popoldne naMV-13.lOPozdrav in napovednik- 13.30 Poročila- 13.35 Obvestila- 14.30 Evropa v enem tednu, BBC - 15 30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila- 16.30 Poročila -17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi -18 .00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni programMV-19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop -8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci, ponovitev -915 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV -10.25 Obvestila- 10.30 Nedeljska kuhinja- 12.00 Poročila- 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/ Nemško zvočno pismo - 8 00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik -8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku - 10.00 Poročila - 10,05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila-12.15 Kronika UNZ-ja- 12.30 Dežurni novinarv 1.osebi ednine -13.00 Popokine naMV- 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila- 13.35 Obvestila- 14.00 Minute za zdravje- 15.30 Dogodki inodmevi- TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaže -13.00 Čas v sliki - 13.10 Pogled v deželo -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli vAvstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ko igra glasba: V gosteh v_Bad Tatzmanns-dorfu - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.00 Droge: Samomor ali rešitev? -23.45 Podmornica - 0.30 Šport - 0.45 Pogledi s strani - 0.55 Kalifornijski klan - 1.35 Moderni časi - 2.05 Čas za kulturo - 2.45 Videonoč RTL 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Sledge Hammer - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami -8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski. klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja male Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank: Zdravnik, ki mu ženske zaupajo, film -21.15 Mestna klinika - 22.15 Straža - 23.15 Ufe! Veselje do življenje - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Golden Palače - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Marienhof, serija - 15.00 Poročila - 15.10 Mentalna higiena - 15.20 Književnost - 16.00 Poročila - 16.05 Zelena žaba - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Program madžarskih Židov - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.25 Malo mesto, serija - 21.10 Valencijska skrivnost, tv-film -22.45 Zgodovina ameriškega gangsterizma, 1. del - 0.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 15.35 Podjetniška strast - 16.00 Obvezno čtivo za šolarje - 16.50 Dandanes - 17.00 Natura, magazin -17.40 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 20.00 Binkošti - 20.15 Glasba - 21.00 Dnevnik -21.10 Okolje -21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Šport - 23.40 Barantanje, nemški film 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Šport -17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč... - 19.00 Radijski dnevnik- 19.30 Večerni program MV- 19.30 Moja mala nočna glasba-22.00 Želimo vam lahko noč TOREK 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste -6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila -810 Pozdrav in napovednik - 8.30 Murskim val- 9.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne naMV- 13.10 Pozdrav in napovednik- 13.30 Poročila -13.35 Obvestila- 14.00 Subjektivno- 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30Dainne- 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -915 Iščemo za vas -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 NST-SNMV - glasbena lestvica - 11.00 V živo o... - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine -13.00 Po-poldnenaMV-13.10 Pozdravin napovednik- 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Dogodek dneva -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila- 17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19,30 Mursko-morski val -22.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik -6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne naMV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila- 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža tedna -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.3ODežuminovinarv1.osebied-nine-13.00 Popoldne naMV-13.lOPozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč PISMA, MNENJA, STALIŠČA... Sneg ne pada zato, da pokrije zemljo, ampak zato, da zveri puste v njem svoje sledove V eni prejšnjih številk Vestnika je nekdanja cvenska učiteljica Marija Kovačič priobčila svoje mnenje o moji knjigi K vrednotenju identitete panonske kmetije. Ne maram polemizirati z njenim pisanjem, čutim pa dolžnost, dati naslednje pojasnilo. Marija Kovačič vidi v knjigi tisto, česar v njej ni, kar pa vidi, gleda napačno in izkrivljeno. Jasno je vidno, da moja nekdanja učiteljica nima ravno dobrih namenov. Vtis imam, da knjige sploh ni prebrala, opisan fragment o šoli pa interpretira parcialno, ločeno od preostale vsebine, pri čemer se že loteva etnološke metode, o kateri pa, kakor je razvidno, nima pojma. Trditev, da v svoji knjigi ocenjujem vlogo cvenske šole v povojnem obdobju (M. K, ki v svojem prispevku hoče igrati vlogo stroge zgodovinarke, je pozabila navesti, katero povojno obdobje misli; vsaki vojni logično sledi povojno obdobje), je povsem demagoška, najmanj pa strašno amaterska. Če bi knjigo prebrala, bi se lahko prepričala, da omenjeno magistrsko delo analizira le tako imenovano materialno kulturo, družbena (kamor bi sodila tudi šola) in duhovna pa v tem obsegu skorajda nista obravnavani. Nekdanja cvenka učiteljica bi v tem delu očitno rada videla nekakšno zgodovinsko kroniko Cvena, v kateri bi bilo poveličano tudi njeno delo na tej šoli. Toda moje delo ni nikakršna oda nikomur, še najmanj pa janičarskemu učiteljstvu prejšnjega režima. Res je, če bi pritegnil v razpravo tudi družbeno kulturo, bi dobil zelo izklesano podobo tudi lik Marije Kovačič, lik, ki je bil tudi potencialna žrtev šolskih oblastnikov njene dobe. In paradoksalno je, da danes poljublja palico, s katero bi lahko bila doživljenjsko tepena, če je ne bi v zadnjem hipu rešil moj oče, ki kot krajevni šolski funkcionar ni hotel podpisati dekreta o odstranitvi M. K. iz pedagoškega poklica, ker je bil njen otrok deležen cerkvenih zakramentov. Samo drži mojega očeta se lahko zahvali, da sme danes priti pred bančnega uradnika po pokojnino upokojene učiteljice predmetnega pouka in da se lahko tako podpiše tudi takrat, kadar tendenciozno ponižuje in žali. V poglavjih o obvezni oddaji kmečki delovni zadrugi sem se res deloma dotaknil vloge šole v odnosu do zadrug, a le v točki, ki se jo je dalo empirično določiti, a je poudarek na zadrugi, ne pa na šoli. Marija Kovačič nesramno zavaja javriost, kako da jaz blatim svojo nekdanjo šolo. Ta nesramnost dosega vrhunec v točki njenega zgodovinarskega amaterizma, ko na primeru nekdanje učenke, moje poznejše informatorke K. S., s kvazi zgodovinsko metodo »dokazuje« zmotne korake mojega početja. Priznati ji moram, da ve s pridom izkoristiti imaginarnost okolja, kateremu govori, zlasti pa njegovo še zmeraj dogmatsko prepričanje o vsevednem učitelju. Ta ljudski mit ji ohranja inštanco nekdanje šolske upraviteljice tudi takrat, ko ne govori resnice. Še bolj pa takrat, ko citira šolsko kroniko. Šolsko kroniko naj M. K. citira pravnikom ali pa zgodovinarjem njenega kova (dovolj jih je še), ne pa etnologom, katere zanima življenje samo iz prve roke, »obraz žizni«, kakor pravijo temu moji ruski kolegi etnologi. Če pa že citira šolsko kroniko, v katero je včasih sama pisala, naj Jo razumeva dialektično, ne pa linearno, kar bi jo kot učiteljica morala spoznati sama. Samo tistemu, ki zna šteti do deset, naj zabija v glavo, kako v Kroniki osnovne šole Cven piše, da učiteljica M. R. učenke K. K. ni učila v drugem razredu. V svoji knjigi nisem zapisal, da je v drugem razredu učila M. R., temveč da je učenka pisala spis v drugem razredu in da jo Je učila M. R. (izjava prizadete informatorke). Mariji Kovačič je še kako dobro znano, kolikokrat so bile iz različnih vzrokov določene učiteljice odsotne od pouka in so jih zato za celo uro ali dan ali teden nadomeščale učiteljice, ki so učile 'druge razrede. Se učiteljici, ki še tako prekaljeno ponaša s cvenskimi izkušnjami, ni moglo zabliskati v glavi, da je lahko bilo tako tudi v tem primeru, ne glede na mrtev zapis v kroniki. V tem primeru velja za primaren zgodovinski vir neposredno pričevanje izprašane informatorke, ne pa manipulacija neke upokojene učiteljice z zbirko mrtvih faktov. Sicer pa, kdor ne spo- štuje izjave živih, tudi mrtvim ne more verjeti! Iracionalna »znanost« M. K. prehaja ob koncu njenega razmišljanja v povsem afektiran napad na mojo osebnost: v imaginaciji stoji za osnovnošolskim katedrom in ošteva svojega smrkavca - sedaj celo avtorja knjige, ki da menda o dogodkih, o katerih govori, nima pojma. Očitno se ima moja nekdanja učiteljica za vnaprej habilitiranega univerzalnega strokovnjaka, vsaj kar se tiče poznavanja Cvena in problematike zadrug. Morda ima o tej problematiki tudi že objavljeno bibliografijo; potem izpolnjuje vse pogoje, da prijavi svojo doktorsko temo na katerikoli od evropskih univerz (magisterij lahko celo preskoči). Že vnaprej ji čestitam k uspehu! Njen cvenski učenec mag. Miran Puconja, prof. K pismu z naslovom Resnica ima več obrazov, ki ga je objavila gospa Marija Kovačič, upokojena predm. učiteljica iz Ljutomera, v Vestniku dne 18. 4. 1996, dodajam: Preden sem prebrala pismo gospe Kovačičeve, sem po telefonu dobila sporočila, da me je gospod profesor Miran Puconja v svoji knjigi K vrednotenju identitete panonske kmetije; ki je objava njegovega magistrskega dela, javno zelo oblatil in s tem tudi takratni učiteljski kolektiv, ki je deloval na šoli (zakonski par Janko in Justina Rošker, Mirjam Milisavljevič - Škof in moja malenkost). Zaradi nepreverjenih izjav informatorke Katarine Sever, Cven 32, je takratna učenka drugega razreda Osnovne šole Cven v spisu s politično vsebino doživeta »pravi stres zaradi pobesnele učiteljice Vide Rajh«. Zaradi omenjenega dogodka (beri v knjigi avtorja, str. 250-251!) me je avtor omenjene knjige in tudi vse druge učitelje na šoli označil kot deformirane učitelje, ki so uporabljali udbovske zasliševalne metode, ki so imele vpliv na degradacijo otrokove osebnosti, kar primerja z ravnijo kazensko-popravnega zavoda. Zelo težka in neodgovorna obsodba, spoštovani gospod avtor, za človeka, ki ga niti približno ne poznate. Lahko pa bi me spoznali in preverili izjavo takratne učenke, sedaj odrasle gospe Katarine Sever, saj nas loči le nekaj kilometrov. V ilustracijo samo nekaj podatkov: Na šolo Cven šem prišla v šol. I. 1950/51, stara 21 let, fot učiteljica začetnica. To šolsko leto sem zaradi porodniškega dopusta poučevala le nekaj mesecev. S šolskim letom 1951/52 pa sem končala poučevanje na šoli na Cvenu in bila premeščena na osnovno šolo Rumeč. Ves čas poučevanja na šoli na Cvenu sem učila samo v 3. razredu (vi. razr. je poučevala gospa Mirjam Milisavljevič - Škof v 2. razr. gospa Justina Rošker, v 3. jaz in v 4. razr. upravitelj šole Janko Rošker). Torej dogodek, ki se je pripetil učenki Katarini Sever, se ni dogodil pri meni, ker učenka omenja drugi razred. In še to! Ne vem, kako in kje bi se končala moja učiteljska kariera, če bi že v začetku svojega poučevanja nastopala tako brutalno in histerično. Žal so bili pritiski takratnih in poznejših političnih dogodkov vedno bolj ali manj pogosti. Mislim, da je marsikateri učitelj takšne pritiske lahko obšel. In to je bil tudi moj moto, ker mi nikoli niso bile pri srcu stvari, ki bi prizadejale mene osebno, še manj pa, da bi jaz izvajala takšen politični teror nad otroki. To tudi ni bilo v mojem značaju, še manj pa sem bila naklonjena takratnim režimskim težnjam. Toliko v premislek Vam, gospod Miran Puconja, ki ste avtor knjige, in gospe informatorki Katarini Sever ter vsem, ki ste in boste brali to knjigo. Lahko je nekoga osramotiti in oblatiti, težko pa je to zbrisati. Premislite in presodite! Kot ste si Vi dovoliti, me javno oblatiti, si tudi Jaz dovoljujem in z vso pravico zahtevam, da neresnične in žaljive podatke javno prekličete. Vida Rajh, upok. predm. učit, iz Ormoža Odgovor »na še enkrat nič lepe ...« V odgovoru (Vestnik 18. 4.1996) na moje pismo (isto 7. 3.1996) Š. Hari sicer trdi, da so nekatere navedb'« neresnične, nekatere pa celo tendencioz- ne, nič pa ni povedal, katere. S temi trditvami ni nič dokazal prispevku nič opisanega ovrgel. Vidi se tudi, da je takrat še računal, naši ribiči tudi tokrat nasedli njegovi razlagi gospodarjenja in aogaj družini. Zbore ribičev smo imeli od 17. do 29. marca. Vabljen sem petih zborov, kjer sem ribičem podal finančno poročilo za preteklo vseh teh zborih so udeleženci ogorčeni obsodili ravnanje z njihovimi Navajam samo en zgled: leta 1994 smo zbrali 2,302.000,00 SIT c an to leto smo pod taktirko Š. Harija porabili 2,301.000,00 SIT;v smo zbrali 2,850.000,00 SIT članarine, porabljenih pa je. bilo J,0 ■ ’ SIT. Tako nimamo od članarine, zbrane za leto 1996, niti ene^a .S ra!/jko tekočega priliva od 1.1.1996 pa do danes smo morali 8žS placaf članarine in R. Ribič v višini 615.600,00 tolarjev. Letos bomo trosi i prihrankov 13 preteklih let, namenjena za graditev ribiškega doma-dolgo ne bomo imeli, čeprav je Š. Hari na predsedstvu 4. L1” izjavil, da bo ribiški dom v celoti zgrajen do 30. junija letos! Je čudno, da so ribiči na vseh teh štirih zborih zahtevali razreši vodstva družine? Skupščina delegatov je na svoji seji 31. 3. letos; p pod vodstvom Š. Harija izrekla nezaupnico! Volitve novega vods v biti opravljene do konca maja letos. ■ ni Š. Hari ugiba o vzrokih pisanja. Ne more razumeti, da glavno vodilo pogrnjena miza in polna pletenka, da so lahko p tudi duhovne vrednote. Sploh pa je Š. Hari omenjenega dne niškem jezeru v pomilovanja vrednem stanju lovečim ri^n! a veg gostom na slavnosti dobrovniškega turističnega društva kričeč kazal svoj predsedniški imidž. Pri tem je na koščke strgal,uai rll0 na-ribolovni dovolilnici, ki sem Jih kupil kot nadomestilo za e erjin, makanje plovca »s ta drugo« palico. Če je to že pozabil, mu!!e,aiaSU^ Njegove podpore svoji zahtevi ne potrebujem, o njej bo ,0 ntdini' na delegatov, ki je po Statutu RD edina za to pristojna. Zase mam z njim kaj opraviti, ko pa že omenja, da stanujeva nea drugega, naj ga vprašam, ali zato vse leto 1995 ni niti enkrat P kako finančno stojimo, kako gospodarimo. niškU11^ Grozi mi s tožbo. Njegova stvar. Koga bo tožil za svoj bukov , tudi. - toral Pon°vn° Dopisovanje o tem končujem! Če pa bom izzvan, se bom n tistih oglasiti. Vestniku se zahvaljujem v svojem imenu in imenu bičev, ki so moje sporočilo vzeli za potrebno in dobro. Fra^ Hrvati se odpovedujejo svojim njivam v Sloveniji V članku pod tem naslovom je bila objavljena tudi izjava ~11^ ve gospoda Jožeta Kocona, ki pa ni najbolj Jasna. Da bi se l^°^0^atki. kisl nim nesporazumom, smo sklenili, da javnosti postrežemo s p nam na razpolago skupaj z dokumentacijo. kultur(,'/ ■. Za gradnjo kulturnega doma v Lendavi je Ministrstvo za 1995 nakazalo 62,857.000 SIT. V letu 1996 imamo pre^mm^.^i)ii nu za gradnjo kulturnega doma v Lendavi 110,000.000 Sl i,- jStrstv°l’,L nakazan, ker še .ni sklenjena pogodba med izvajalcem in -ug°,tirl kulturo. Občina Lendava pa se je obvezala, da bo v letu 80,000.000 SIT. ■še^0^ Za dokončanje tretje faze v letošnjem letu manjka tol eJ kuWr° SIT, zaradi tega je Občina Lendava zaprosila MiriistrstvOaH.kgjočov50^ poroštvo, da bi lahko gradbeno podjetje najelo posojilo za m ltobtn Po obstoječi zakonodaji pa Ministrstvo za kulturo ne "."^^jstrstN !l>', finančnih poroštev, zato je to vlogo odstopilo Zakladnici . . ; hance. S tem smo seznanili tudi Občino Lendava. L.jf9 Mim^0^slu^ SVETOV^ VESTNIK Leto je naokrog in zopet smo se v redakciji zbrali sodelavci, da bi oblikovali razpisne po goje za letošnjo akcijo, pretresli kriterije, vzpostavljene v prejšnjih petih letih in, po po trebi, postavili nove. Projekt Vestnikovih naj... kmetij, letos preimenovan v Vestnikove naj... ’96, ostaja, predvsem po vaši zaslugi, spoštovani bralci Vestnika, ki ste sledili originalnosti ideje dosedanje koordinatorke Bernarde Balažič - Peček, množično najodmevnejša in najbolj spremljana akcija v severovzhodni Sloveniji. Priznajte, da ste si tudi s pomočjo nasvetov strokovnjakov, ki so vas obiskali ali ob spremljanju njihovih nasvetov v poletnih mesecih, urejali bivalno prijetnejše, predvsem pa čistejše okolje zase in za svojo družino. Letos pripravljamo kar precej novosti. Začeli smo že pri prijavnicah, saj boste prijavljali v treh enakovrednih kategorijah. V kategorijo za Vestnikovo naj... kmetijo ’96 se prija Vljajo, tako kot dosedaj, kmetije, katerim je kmetijstvo primarna gospodarska dejavnost oziroma si pridobivajo del dohodka z dopolnilnimi dejavnostmi, ki izhajajo iz kmetijstva: prodaja na domu, domača in umetna obrt, kmečki turizem. V kategoriji obnovljenih starih hiš se lahko prijavijo vsi, tudi tisti, ki s svojo zaposlitvijo niso vključeni v kmetijsko dejavnost in so hišo adaptirali za trajno ali občasno bivanje (počitniška hišica), pri tem pa sp upoštevali tiste rešitve ljudskega stavbarstva, ki skupaj s kvalitativnimi spremembami današnje gradnje omogočajo prebivalcem hiše kakovostno bivanje in sooblikujejo arhitekturno prepoznavnost prekmurske ravnine. Murskega polja, Slovenskih goric in Goričkega. Tlretjo zadnjo kategorijo smo namenili iskanju kakovostnih rešitev domačega stavbarstva, letos so to opečne mreže (vetrniki, lukjasti zid), ki kljub svoji funkcionalnosti vključujejo določene magične apo tropejske (odbojne), umetniške in čisto estetske prvine njihovih naročnikov in snovalcev. V kategoriji za najboljšo, torej Vestnikovo naj... kmetijo ostajajo področja ocenjevanja nespremenjena. S sodelavci iz komisije bomo tudi letos ocenjevali: 1. primernost arhitekture stanovanjskega in gospo darskih poslopij, 2. urejenost bivalnega okolja: dvorišča, okrasnega, zelenjavnega in sadnega vrta, 3. primernost kmetovanja in 4. ohranjanje tradicije ter okolju in naravi prijazno bivanje. Z vključevanjem novih sodelavcev, s tem tudi s pomladitvijo ekipe, lahko pričakujemo večji poudarek ne samo na ekološko uravnoteženem kmetijstvu, ki je bil storjen že lani, temveč na splošni primernosti ter ustreznosti gradnje in bivanja naravovarstvenim zahtevam, kijih prinaša konec 20. stoletja in narekujejo spremembe v zakonitostih kmetovanja in bivanja na kmetiji. Mednje sodijo načini in vrste gnojenja, ureditev greznic, odvoza smeti in alternativnih virov energije, spremembe v socialni in poklicni strukturi članov družine ... Zavedamo se, da bi bilo vsako vkalupljanje teh kriterijev po meri preteklega časa neprimerno in za člo veka, ki živi in ustvarja tukaj in zdaj, nedostojno. Zato bomo pri našem delu vključevali že izdelano de lovno filozofijo preteklih obdobij pa tudi pozitivno vest našega časa, ki nas na vsakem koraku opozarja, da se posledice slabega ravnanja z našo skupno naravno in kulturno dediščino ne bodo ustavile na administrativnih m političnih mejah ali kar za sosedovim plotom. Kljub napovedanim tematskim spremebam v smislu vsaka tradicija je bila nekoč inovacija, povzemam te meljno vodilo Vestnikove akcije po avtorici in dosedanji koordinatorki akcije Bernardi Balažič -Peček, to pa je »spodbujati k lepši urejenosti podeželja in primerni gradnji, k večji usklajenosti z naravo in skrbi za cistejse okolje« in ji v imenu sodelavcev letošnje akcije želim veliko uspehov na področju ki si ga je izbrala, predvsem pa še ostrejše pero pri raziskovalnem novinarstvu. NAJ PRIJAVNICA Naslov lastnika: Po domače: Moja domača banka /O Pomurska banka d.d. Murska Sobota NATAŠA KONESTABO Prijavljam: a) naj... kmetijo b) obnovljeno hišo -aSti c) kmetijo z opečno mrežo (vetrniki, Če imate ali poznate kmetijo, kije urejena, Pri^^dicij0, kmetujejo vzorno in okolju prijazno ter spoštujejo’ g za 6' staro hišo ah kmetijo z lepo opečno mrežo, jo P J » ocenjevanje v akciji Naj... kmetija ’96. -c0 pošli1 Prijave zbiramo do sobote, 15. junija 1996. Prija a VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M- b« IF= zavarovalnica triglav d.d. N-' območn« »nota M. Sobota Lendavska 5, tal.: 069/31-650, fax: 069/21-654 ^nik, 23. maja 1996 estnik Pogoji Nastop dela: - veselje do dela na terenu - lastno prevozno sredstvo - urejenost - takoj Vašo prošnjo z življenjepisom pričakujemo do 31. 5. 1996 na naslov: P RIMA, zavarovalna družba d.d., Gregorčičeva 39, 2000 Maribor Odgovorili vam bomo v roku 14 dni Prejemanje pokojnine uredimo preprosto in hitro. Adriatic zavarovalna družba d.d. POOBLAŠČENE AGENCIJE: KASKO, d. o. o., Ljutomer Glavni trg 13, tel.: 83 233 FORMICA d. o. o., Lendava Mlinska 5, tel.: Tl 415 NORDUM d. o. o., Murska Sobota Kocljeva 10, tel.: 27 108 Spoštovani upokojenci, po sklepu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavajovanja (SPIZ) •mate do 31. maja čas za ureditev brezgotovinskega prejemanja pokojnine. Pokličite UBK banko, tel. 069 / 32 801 Svetovali Vam bomo *a Vas najprimernejšo možnost. BANKA d.d., PE Murska Sobota, Slomškova 25 I J L' Zavarovalna družba d.d. Smo mlada in uspešna zavarovalna družba, ki išče nove sodelavce. Vabimo vas, da se prijavite za: SODELAVCA NA TERENU ■ ZASTOPNIKA (večje število) na področju Krškega, Celja, Slovenj Gradca, Dravograda, Slovenskih Konjic, Murske Sobote, Ljutomera, Ormoža in Lendave ZAPOSLIMO več agentov za območja krajev: Ljutomer mesto, Bunčani, Veržej, Mala Nedelja z okolico, Lendava z okolico, Turnišče, Rankovci ter na območju občin: Murska Sobota, Puconci, Gornji Petrovci, Hodoš - Šalovci. Pogoji: komunikativnost, lasten prevoz in telefon. KRAJEVNA SKUPNOST GORNJA RADGONA objavlja JAVNI RAZPIS la ureditev pešpoti na Pokopališču v Gornji Radgoni. e“Pnost K' Krajevna na stari’3 Radgona’ SjaRJadlon 2, 9250 > n^ET RAZPISA: ^^aJ^dnejšega iz-^Pn^opai^1167 pešpoti ^gonj Scu v Gornji 500S1tDEL: 1.200. 'n Opisno clo- J f]aRadgOnaSedežu KS >>Ne Potim d za uredi- RadgJ°kopališču dn,ki Odd"t m°raj0 lov0 3. iu? U najpoz-CenOa 1996 do C^Go^^ Radg°na Pto.1996 "kJe Ponudb to >KS cOb12- uri v 8,q. G°rnjaRad-obvj-ICa bodo - Učenci osm* OŠ Kapela so se na J? ^°aju, ga je izvedla pl®' 'z Maribora, naucm ■ v?dunajski valček, ToArott-H^^-eha, polko, sambo, ’■ in disco blues. V Pe' 1996, ob IT. uri pa l>0 OS slovesen konec os-* 34 osmošolcev, k' udeležili ^i starši. i,® • - Zadružna Marjanci je poskrbela seme za pridelavo ku-letos prideluje neka) ozioroma vrtičkar-44 tnartjanskem območ-^sti dobre rezultate Hor-H S^liMlajtinec, saj je na Su" Vdelala za 145.000 to-pa zadruga tudi obdelovanje dveh vrst ta-■b^otaizvoztliAJ.K.) W » OB ŠČAVNICI -N^^alnicaTriglav je v Vv 5«nici odprla svoje za-X o’' W za zdaj odprto po dve sredah in petkih. N^^opstvabodo odprh v . 'oplicah, Šalovcih, Vm zavarovalnica tr iglavcu območna enota Murska Sobota Lendavska 5, tol.: 009/31-650--- Območna enota Murska Sobota v skladu z določili Pravilnika o notranji organizaciji, sistematizaciji in načinu poslovanja Območne enote Murska Sobota razpisuje delovno mesto CENILEC IN LIKVIDATOR ŠKOD IZ KMETIJSKIH ZAVAROVANJ Pogoj: - diplomirani inženir agronomije in 3 leta delovnih izkušenj ali - inženir agronomije in 5 let delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d. d„ Območna enota Murska Sobota, Lendavska 5. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. ^5^ XVI. MEDNARODNI MARATON TREH SRC RADENCI, 25. MAJA 1996, START OB 16.00 SLOVENIJA-AVSTRIJA PROGRAM: Petek, 24. maja Športna dvorana v Radencih 20.00 SLOVESNA OTVORITEV XVI. MEDNARODNEGA MARATONA TREH SRC Simona Vodopivec z gosti odlična glasba in gostinska ponudba Vse, ki vas veseli aktivno in pestro delo, vabimo k sodelovanju. Za dodatne informacije pokličite v agencijske pisarne, kjer vam bomo podrobneje predstavili delo zavarovalnega agenta in vas seznanili s prijavnimi pogoji. SOS Company (069) 23-507 Avto Rajh (069) 81-560 Triotehna (069) 75-074 ESCORT Fikusi CENTRALNO ZAKLEPANJE AiRBAG 90 KM TUDI NA KREDIT: itlJH Internet: http://www.k2.net/~ford CREDITANSTALT URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: Summil motors Ljubljana d.o.o. TEHNOLOGIJA 10V SERVO VOLAN Sobota, 25. maja Program na osrednjem prizorišču MMTS pred hotelom Radin 9.30...........sprejem potnikov VLAKA MMTS 10.00-11.00....prijave za maraton cicibanov in mlajših dečkov ter deklic 11.00-12.30 ...VEVERIČKIN IN SRČKOV TEK 10.00-14.30....prijave za maraton in polmaraton 15.00..........tiskovna konferenca 15.55..........START PARAPLEGIKOV 16.00..........START MARATONA 18.00..........razglasitev zmagovalcev -10 km 19.00..........razglasitev zmagovalcev - 21 km 20.30 -----•»mnnovalCGV - 42 km 21.30 konec XVI: MMTS Ob tem pa vmes še obilo zabave, glasbe, humorja ... z: ansamblom ČUKI, Dejo Mušič in njenimi mladimi prijatelji s programom POKAŽI KAJ ZNAŠ, Sasom HRIBARJEM in njegovimi gosti Guzmanom, Čolničem ... Dušanom ZAGORCEM - DULETOM, ki bo ob takšni zasedbi na odru skušal ostati resen in komentirati športno dogajanje ... pri čemer mu bo na svoj način pomagal še NEKDO! ESCORT FLASH 1.4i KAT, 5 vrat ^^23.690 DEM CENTRALNO ZAKLEPANJE VZGLAVNIKI UMI® ZADAJ TEMNA STEKLA __ ESCORT ESCORT FLASH + 1.6i 16V KAT, 5 vrat ELEKTRIČNI POMIK STEKEL TEMNA STEKLA SKUPINA 061 In 0601: Avtohiša Kaposi (061/52-275), Servis Trzin (061/721-720), JMK Avto (061/1312-028), Avto-Mobil (061/1681-434). Avtoprom (061/855-292), Servis Hribar (0601/64-033), Servis Bizilj (061/50-903); SKUPINA 062 in 0602: Avto Šerbinek (062/656-120), Avto Šport Shop (062/811 -394), Avto & Kajža (0602/43-805), Avtomarket Rebernik (0602/66-265), F-Avto Center (062/303-400); SKUPINA 063: Avto Celje (063/31-919). Avto Celje - Žalec (063/712-116), Avto Celje - Šentjur (063/741 -292). Avto Celje - Velenje (063/851 -060), Avto Ahtlk (063/461 -193), Avto EDO (063/824-298); Kavčič Andrej (063/754-091), Servis Krbavac (063/885-218); SKUPINA 064: Avtohiša Kaposi (064/241-358), Mustang (064/718-566), Avto M (064/53-334), Servis Trilar (064/332-711); SKUPINA 065: CMM Trade (065/21-185), Avtocenter Bajc (065/61-235), Avtodom GVS (065/73-135), Avtoservis Gorenštek (065/85-128); SKUPINA 066 in 067: Nova (066/392-345), Automobil Sežana (067/32-110); SKUPINA 068 in 0608: PSC Paič (0608/59-059), PSC Paič - Novo mesto (068/21-123). PSC Stepan (068/52-407), AT&R (0608/41 -350), Servis Groznik (068/44-701) SKUPINA 069: S O S Company (069/23-507), Avto Rajh (069/81 -560). Triotehna (069/75-074) Nova Z opremo Flair, Fun in Ghia, tudi z novim 16V motorjem. MRBAG SERIJSKO! f 7.990 MM vestnik, 23. majaj^ 28 estnik Svet zavoda Osnovne šole Šalovci razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. RS št. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite do 31. maja 1996 na naslov: Osnovna šola Šalovci, Šalovci 172, 9204 ŠALOVCI, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni takoj po končanem postopku. Svet zavoda Osnovne šole Tišina razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. RS št. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite do 31. maja 1996 na naslov: Osnovna šola Tišina, Tišina 4b, 9251 TIŠINA, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni po končanem postopku. LLT, Hranilnica in posojilnica Murska Sobota, d. d., v skladu z določili 23. in 2 ' člena statuta Hranilnice razpisuje delovno opravilo DIREKTORJA DRUŽBE V skladu s 23. členom statuta morajo kandidati poleg SP^ snih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: nJ - da imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo, kije us dejavnosti družbe, - da imajo ustrezne delovne izkušnje, Jga - da izkazujejo sposobnostma uspešno opravljanje nalog torja glede na dejavnost, ki jo opravlja družba. . Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kanoi sijejo v 15 dneh po objavi na naslov: , gj0. LLT, Hranilnica in posojilnica Murska Sobota, d. venska ulica 43, Murska Sobota. . . • Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po iz 1 _, LADA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 540 ODPRTO: j od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. NAJVECJI PRODAJALEC VOZI. LADA V SLOVENIJI avtomobili v zalogi • obrestna mera že od 6,8 % • obrok že od 245 DEM • KREDITI BREZ POLOGA (TUDI ZA RABLJENA VOZILA) DO 5 LET • NAJUGODNEJŠI LIZING ZA PODJETNIKE IN KMETOVALCE • PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO * rezerni deli * avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. _____________________BAREX____________—— expOrt _ import BAREX - KERAMIKA 440 BTC - NAKUPOVALNI CENTER, MURSKA SOBOTA,JeLJ^ cenjene stranke, da je salon KERAMIKE odprt od ponedeljka do petka - 7.00-19.00 v soboto - 8.00-12.00 AKCIJSKA kotnih kopalnih kadi in prsnih kabi® PRODAJA (količine so omejene) ZNIŽANJE določenih serij keramičnih ploscic do 50 % (do prodaje zalog) ZA NAKUP SE PRIPOROČA BAREX MURSKA SOBOTA PANORAMA PRVA vprifiSrs^ ZA ODRASLE^) ANf OBMOČJE^. (061) 574 979' NOVO TEDNIK NAŠIH LJUDI NOVO NISSAN DEM Primera v pomladni izdaji V mesecu maju vam nudimo manjšo količino avtomobilov Nissan Primera, ki imajo poleg standardne opreme ( air bag, centralno zaklepanje, ABS, meglenke, elektronska zaščita pred krajo, spoiler, ...) . še darilo - KLIMATSKO 33.990,00 p,,^^ L'ub Slovenska PooblaS^'^ ' in zapodi? 1(43 .AVTON|SS^1 j/73’659 061/ 1J • KRU^ Toln* X . •VIDRIH’ g0 X 068/^ 1 ’60 • ZlEReR' ng2/ ' ,T0l . ,Eg PM’?. O®3 MK IkOS. „ ,plžE^ %blia"a » Poleg tega imamo na zalogi |iofj še nekaj avtomobilov Sunny po izjemno ugodni ceni! \je I e nje' _ fO , Sunny 1,4 SLX 4v (16V) 22.490 DEM Sunny 1,6 SLX 4v (16V) 23.490 DEM vestnik, 23. maja 1996 29 estnik ^^RAQWALNIŠKI gg TEČAJI tečaie 'tzvaiamo že od leta 1989, zaradi c 'e e sm° si pridobili naziv pooblaščeni izobraževalni njerPoletja MICROSOFT v Sloveniji. Nudimo nQ 5 ne/že računalniške tečaje z možnostjo plačila '} obrokov brez obresti. Vabimo Vas na tečaje : Računalništvo za začetnike, 1 M -Windows 95 SLO, j trOfM '^ord za Windows 7.0 SLO, -Excel za Windows 7.0 SLO, t ’ IT-INTERNET, Otroški tečaji, j -Corel Draw in veliko drugih. motorna vozila 82d - Kon^iefno®ponua^ ali pa nas ooiscne ul. 42, 9000 M.Sobota, tel.:069/37-160 GOLF JGLD, letnik december 1983, dobro ohranjen, registriran do junija 1997, prodam za 3.700 DEM. Tel.: 41 395. m7606 RENAULT 19 CHAMADE, letnik 1990, registriran do 4. 3. 1997, prodam. Horvat, Gornji Petrovci 2a, po 17. uri. m7625 JUGO 45, letnik 1985, in stružnico, starejši letnik, ter koruzo na storžih ugodno prodam. Sebeborci 131. m7635 TAM 130, letnik 1976, prekucnik, 7-tonski, dvojni pogon, registriran do septembra 96, prodam ali zamenjam za manjše vozilo. Cena 5000 DEM. Ogled Gornja Bistrica 34, po 18. uri. m7637 ALFA ROMEO 155, 1,8 TSL, prodam. Tel.: 22 322. m7647 AVTO TAVR1A, letnik 1994, prevo- ženih 33.000 km, prodam. Tel.: 52 109, po 15. uri. m7667 ZASTAVO 101, letnik 1988, nanovo registrirano, in AUDI 80 avtomatik, letnik 1985, ter RENAULT 4 GTL, letnik 1989, in Jugo 55, letnik 1989, prodam. Rogašovci 6, tel.: 57 171 ali tel.: 57 330. m7671 LADO 1200, registrirano do 15. maja 1997, ugodno prodam. Tel.: 59 210, zvečer, m7683 MAZDO 323 F, 1.6 I, 16 V, 64 KW, kovinsko rdeče barve, letnik oktober 1994, prevoženih 32000 km, prodam. Tel.: 32 133 ali 32 134.m7688 RENAULT TWINGO, letnik 1996, bordo kovinske barve, zelo ugodno prodam. Tel.: 75 787. m7695 ZASTAVO 128, staro 10 let, registrirano do decembra 1996, brezhibno, prodam. Ob kanalu 15, M. Sobota, tel.: 32 173. m7696 BT 50 S, dobro ohranjen, ugodno pro- dam. Tel.: 82 600.m7715 AUDI 4x4 QVATRO, letnik 1985, z vso opremo prodam. Tel.: 83 3 16. m7718 FIAT TEMPRA 1.6 SLX, letnik 1994, PEUGEOT 205 CJ CABRIO; letnik 1991, FIAT CROMA 2.0, letnik 1989, HONDA SKUTER 250 CN, letnik 1993, naprodaj. Tel.: 32 556 ali 32 608: m7720 FIAT 126 P, starejši letnik, vozen, neregistriran, prodam. Tel.: 26 618. m7726 AVTČBELŠAK - sprejem avtomobilov v posredniško prodajo, menjave in ugodna posojila. Tel.: 61 890. m7736 živali POMURSKO PRVENSTVO v elektronskem PIKADU - moški finalni turnir in odprto prvenstvo Pomurja za ženske in dvojice (pari) I V NEDELJO, 26. MAJA 1996, OB 14. URI v disku FORUM v Odrancih Posebni gost bo svetovni prvak v pikadu! Na podlagi 7. člena statuta delniške družbe MURA, European Fashion Design, Proizvodnja oblačil, d. d., Murska Sobota, Plese 2, uprava družbe MURA, d. d. vabi delničarje na 2. sejo SKUPŠČINE družbe MURA, d. d. ki bo v sredo, 26. 6. 1996, ob 13. uri v sejni sobi upravne stavbe MURE d. d., Plese 2, Murska Sobota. ^kupuje privatizacijske delnice iz javne prodaje: h6r®9a, Union, Kovinotehna, Sava, ^"tor, Krka, Pivovarna Laško, Lek, 4u|°n, Mirna Portorož, Radenska. 3» Ljubljana, tel. (061) 125 10 14, 125 70 56 A ^STAiŠkuberne, d. o. o., Črenšovti, tel. (069) 32 703,70 013 Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev skupščine in izvolitev njenih organov Predlog sklepa: Izvolijo se organi skupščine ter imenujeta zapisnikar in notar po predlogu sklicatelja. 2. Sprejem sprememb in dopolnitev statuta družbe MURA, d. d. Predlog sklepa: Sprejmejo se predlagane spremembe in dopolnitve statuta družbe MURA, d. d. 3. Sprejem letnega poročila o poslovanju družbe MURA za leto 1995 Predlog sklepa: Sprejme se predlagano letno poročilo o poslovanju družbe Mura za leto 1995. 4. Sprejem predloga o pokrivanju izgube za leto 1995 Predlog sklepa: Na predlog uprave in na podlagi mnenja nadzornega sveta se sprejme predlog pokrivanja izgube za leto 1995. 5. Izvolitev dodatnega člana nadzornega sveta Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se izvoli dodatnega člana nadzornega sveta - predstavnika delničarjev. 6. Odgovori uprave na vprašanja delničarjev, postavljena na 1. skupščini, ter pobude in vprašanja delničarjev NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super bra-un (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10 % popusta ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Ti-bija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE pasme HISEX lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m6OO5 DVE KRAVI, ena stara šest, druga devet let, breji 7 mesecev, prodam. Ivano-vci 58, p. Fokovci. m7615 NEMŠKEGA OVČARJA, starega enajst mesecev z rodovnikom, prodam. Milan Baranja, Vanča vas 64, Tišina. m7624 ŠTIRI MLADE KOZE, ena z materjo, prodam. Kroška 42, Murska Sobota. m7634 KOZE prodam. Tešanovci 95, tel.: 48 359. m7646 PUJSKE prodam. Petanjci 57, tel.: 46 652. m7682 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, hisex, stare 13 tednov, prodam 400 SIT/kos, dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m7693 KMETIJO v velikosti 3 ha ob cesti Pernica-Malečnik, 8 km iz Maribora, ugodno prodam za 70.000 DEM. Voda, elektrika, hišna številka. Tel.: 062 39 171 ali 723 232 zvečer, naslov v upravi lista. m7590 HIŠO na 26-arski parceli v Puconcih, novo, z urejeno okolico, takoj vseljivo, prodam. Tel.: 22 658. m7623 NJIVO v Kupšincih prodam. Cena 1 ara s pridelkom 8.000 SIT. Tel.: 24 665. m7628 POSLOVNI PROSTOR, velikost 40 m2, v centru, z uporabnim dovoljenjem za trgovsko dejavnost, dam v najem, tel.: 31 146. m7631 HIŠO v okolici Lendave vzamemo v najem, pozneje odkupimo. Tel.: 75 792. m7640 GARAŽO v novem naselju v Čemela-vcih. Slovenska ulica, prodam. Tel.: 22 322. m7649 STANOVANJE, trisobno, v Beltincih, z garažo prodamo. Informacije: Dolgo-vaške Gorice 92, Lendava. m7652 UTO prodam. Tel.: 49 016. m7656 IDILIČNO PREKMURSKO HIŠO z vinogradom in sadovnjakom prodam. Kličite po 21. uri, tel.: 066 63 941. m7657 Dvosobno ali enosobno STANOVANJE v Murski Soboti vzame v najem štiričlanska družina, do 300 DEM. Tel.: 062 303 557, zvečer. m7661 STANOVANJSKO HIŠO, primerno za gostinski ali trgovski lokal, prodam. Cankova 1, tel.: 24 757. m7665 GRADBENO PARCELO v Sebebor-cih, gozd v Mačkovcih in 100 m2 strešne opeke Bramac, rdeči klasični, ugodno prodam. Sebeborci 4, tel.: 26 794. m7672 KOMFORTNO ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, 42 m2, prodam. Tel.: 26 779. m7677 POČITNIŠKO HIŠICO, zidano na 17-arski parceli, na Kukeču prodam ali dam v najem. Tel.: 069 26 406. m7687 korenine premoženjskega drevesa j Ste kdaj primerjali vrtnarski konjiček s skrbjo za j Svoje premoženje? Verjetno ne. Podobnosti pa je : ^hdarle veliko. Vaše premoženje je kot drevo. ; ^prva je majhno in šibko, z leti pa raste in se j *rePi- Tako kot močno drevo raste le iz zdravih ■ . Orehin, tudi premoženje izvira iz osnovih oblik i Rejenja denarja. Varčevanje je ena od teh, saj ■ rn°9oča, da osebno premoženje raste varno, a j doriosno. i ako ima vsak vrtnar svoje metode vzgajanja : inreVes' Pa imajo tudi varčevalci različne potrebe j r V ponudbi SKB banke lahko vsak najde j z ^ico varčevanja, ki bo pripomogla k rasti : ^6povega premoženjskega drevesa. j iJ.^evanje nad tri leta z možnostjo • ačila rente stranki omogoča, da skozi ; k ran° varčevalno obdobje na varčevalni račun j a^oli položi poljubno vsoto. Ob zaključku j v obdobja dobi privarčevana sredsta i prih rente ali enkratnega izplačila, lahko pa je j pOcjranien' denar osnova za pridobitev posojila j Ugodnejšimi pogoji. ; Vrau'5*6' k' želijo iz meseca v mesec ohranjati • rQ.. n°st denarja in hkrati imeti denar vedno pri j i® Prava rešitev kratkoročno varčevanje i dvia banke- Ob izbiri te storitve lahko stranka i krni/16 denar že 15 dni po pologu na varčevalno : 'C°’ na kateri mora ostati vsaj 20.000 SIT. i den a?ko9a so zanimivi tudi dolgoročni ■ 2 mesečnim izplačilom obresti in j |»ri(ieyanio nad 12 mesecev z možnostjo i tistim^'''® Posojila. Slednje je namenjeno : stgg ' k' v Prihodnosti nameravajo reševati ; rešit6Vaniski ali kakšen drug problem, katerega • žeiijg V Zabteva večji znesek gotovine. Tistim, ki j neka-Op'ernenititi večje prihranke in vsak mesec i do|qo^^Ov'ne obdržati v rokah, pa bo prav prišel j obrest ni deP°zit z mesečnim izplačilom i Kak 1 katefega najnižji znesek je 15.000 DEM. ; pre^®k°'' dodatne informacije o “vzgajanju" ■ banki ®niskega drevesa lahko dobite na SKB ’ 080 15 ^rska Sobota ali na zelenem telefonu Udeležba na skupščini Skupščine se lahko udeležijo delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastilnega razmerja deponirano na sedežu družbe. Prijava udeležbe na skupščini Pravico udeležbe na skupščini in glasovalno pravico lahko uresničujejo delničarji, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki najkasneje 3 dni pred skupščino pisno prijavijo svojo udeležbo ter deponirajo pooblastila. Pozivamo udeležence, da se ob prihodu na skupščino prijavijo v sprejemni pisarni, skupščine pred začetkom zasedanja, kjer bodo s podpisom potrdili svojo navzočnost in prevzeli ustrezno gradivo. Gradivo Gradivo za skupščino, vključno z besedilom predlaganih sprememb statuta, bo na vpogled vsak delovni dan v tajništvu predsednika uprave delniške družbe od 10. do 15. ure. Vabljene prosimo, da svoje morebitne nasprotne predloge k posameznim točkam dnevnega reda pisno sporočijo upravi v sedmih dneh od objave sklica. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo polurni odmor, po katerem se skupščina zopet sestane. V tem primeru je skupščina sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala. Predsednik uprave g. Božo Kuharič, dipl. oec. ODKUPUJEMO prašiče, plačilo ob prevzemu. Tel.: 062 26 555 ali 062 26 685. PUJSKE prodam. Nuskova 13a. m7708 PIŠČANCE, krmljene z domačo hrano, prodam. Cvetkova 35, Rakičan, Tel.: 23 386. m7713 KOKER ŠPANJELE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Tel.: 22 959..m7725 posesti DILL d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! _____ TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA VINOGRAD, star 5 let, 9,15 ara, v Bogojini, prodamo. Tel.: 47 180, zvečer. m7325 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PORSA CVRTEM d o o TEL., FAKS: 069 63 005, Lomanoše 55, 9250 Gornja —Radgona SKANDINAVSKI STIL NOTRANJE OPREME —---------------------- PROIZVODNJA: ------------------------— - za trgovine, butike, lekarne ... - pohištveni elementi po naročilu - pisarne, knjižnice - vitrine, police, prodajne mize (pulti) - razstavne prostore, sejme - računalniške mize ... PE MURSKA SOBOTA Kocljeva 6 Tel.: 069 32 495, 32 496 -skladišča ..... , Velika izbira panelnih plošč, aluminijastih profilov, stekel... - vodjo projekta - Iščemo poslovne partnerje (trženje, odkup poslovnega deleža) - pohištvene mizarje - V MARTJANCIH prodajamo zazidalno parcelo, velikost 7 arov 27 m2. štev, parcele 1038, k. o. Martjanci, vložna številka 319, komunalno urejena, pri nogometnem Igrišču, možnost zamenjave na drugi lokaciji v Martjancih, - mešani gozd, vi. štev. 83. k. o. Ivano-vcl, ob glavni cesti. - v najem dajemo opremljene prostore za splošno ordinacijo. 23,18 m!, s souporabo čakalnice, hodnika, WC-|a. verande, parkirnih prostorov, - v Beltincih prodamo poslovne prostore, primerne za trgovine oz. pisarniške prostore, lokali so v pritličju, prvem in drugem nadstropju, velikost lokalov Je od 23,23 m! do 42,67 m2, - v Novalji na otoku Pagu prodajamo vl-sokoprltllčno hišo, staro 11 let, v velikosti 85 m2, oddaljenost od morja 300 m, kompletno opremljeno. - v Bogojini prodamo gostinski lokal -objekt Je zgrajen do 4. taze - v velikosti 400 m2,6 prostorov, star 1 leto. Vse informacije dobite na Feniksu, d. o. o., Štefana Kovača 12. Murska Sobota, tel.: 069 32 743, g. Žunlč oz. ga. Lang. EXPORT - IMPORT Finančni ingeniring TUDI Ml V POMURJU Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848 TROCAt FENSTER& TUREN PVC-okna in vrata, rolete, žaluzije za nove in stare gradnje. Izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ROLETARSTVO ARNUŠ, PTUJ, Povod-nova 3, tel.: 062 775 647. ★ ★ ★ ■ ■ ■ GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. vestn ik, 23. 30 STANOVANJE, 50 m2, v centru M. Sobote, takoj vseljivo, prodam. Tel.: 32 608 ali 32 556. m7721 kmetijska mehanizacija MUŠIČ, MENGEŠ PREDSETVENIKI z ježki in valjem, dvo ali trivrstni, širin od 120 do 300 cm, od 360 cm naprej pa hidravlični. PONUJAMO VAM kmetijske stroje, vse vrste, po zelo ugodni ceni. Tel.: 0609 642 194. m7541 NAHRBTNO ŠKROPILNICO, motorno, skoraj novo, nerabljeno, prodam. Štefan Vrečič, Petanjci 119b, p. Tišina, tel.: 46 756. m7616 STISKALNICO ZA SENO, malo rabljeno, poljsko, in trosilnik za hlevski gnoj, malo rabljen, prodam. Tel.: 43 457. m7614 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 25 m3, z aluminijastimi stranicami, goveje betonske rešetke, 3 m dolžine, tračni obračalnik, molzni stroj Alfa Laval, prevoze za govejo živino, prodam. Tel.: 87 592. m7629 KMETOVALCI, POZOR! Odkupujemo rabljeno kmetijsko mehanizacijo: nakladalne prikolice, trosilnike, prikolice in več vrst rabljenih traktorjev. Informacije po mobitelu: 0609 639 832. m7633 KOSO, Dubrava, bočno, za traktor IMT, ugodno prodam. Predanovci 22, tel.: 45 500. m7638 BALIRKO za seno in otavo prodam. Puževci 27, tel.: 49 190. m7643 PLUG OLT, dvobrazdni, tribrazdni plug, vrtno kosilnico in tomos BT prodam. Partizanska 30, Bakovci. m7653 TRAKTOR URSUS 360, letnik 1990, samo 541 delovnih ur, ugodno naprodaj. Tel.: 063 754 497. m7660 MEDVRSTNI DVOREDNI KULTIVATOR z dognojevalnikom prodam. Tel.: 41 012. m7662 OBRAČALNIK PANONIJA, dobro ohranjen, 40.000 SIT, in molzni stroj Vitreks, dobro ohranjen, od 45.000 do 50.000 SIT, prodam. Grah, Mali Bakovci 2. m7670 TRAKTOR ZETOR 69-11, letnik 1994, prodam. Senčar, Bolehnečici 20, p. Videm ob Ščavnici. m7680 BALIRKO, visokotlačno, prodamo. Jože Kuzmič. Serdica 11. m7681 BALIRKO Deutz-Fahr za okrogle bale z noži prodam. Tel.: 068 49 192. m7684 KOMBANJ KLAS Dominator 85 z obema adapterjema prodam. Tel.: 062 815 213. m7686 OBRAČALNIK PANONIJA, malo rabljen, in koso za traktor Deutz, v-do-brem stanju, prodam. Tel.: 71 461 ali Trnje 107. m7692 • KOSILNICO, 15 KS, malo rabljeno, prodam. Dobrovnik 180, p. Dobrovnik. m7699 TRAKTORSKO KOSO za Ferguson prodam. Tel.: 46 309. m7702 0333. m7645 BAGER ROVOKOPAČ Kramer 4x4, letnik 1984, prodam. Tel.: 22 322. m7648 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na SCTPU, naravoslovna smer, leta 1985, na ime Matija Maučec, Bogojina 30, 9222 Bogojina. m7666 KOTNO SEDEŽNO garnituro zelo ugodno prodam. Tel.: 46 423. m7669 VINO, šmarnico, prodam. Tel.: 72 147. m7675 COMMODORE 128, z vso dodatno opremo, in veliko uporabnih programov ter iger prodam. Tel.: 82 819. m7689 KORUZO prodam. Tel.: 82 952. m7701 VINO, jurko, večjo količino, po ugodni ceni, in motorno ročno škropilnico prodam. Tel.: 40 165. m77O9 KAMP PRIKOLICO BRAKO preklopno na šotor, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Tel.: 069 78 219. m7714 UGODNO PRODAMO 70 m2 TLAKOVCEV TIP I, ponujamo pa tudi prevoze s kombijem VW Caravelo za blago in potnike. Tel.: 31 263. m7724 ODKUPUJEMO BUČNO SEME. Tel.: 45 283 ali 45 298. m7716 INVALIDSKA VOZIČKA, električnega in navadnega, ugodno prodam. Tel.: 061 13 30 333. m7717 AKACIJEVA IN BUKOVA DRVA, metrska, z dostavo na dom, prodam. Tel.: 47 011. m7719 Preklicujem hranilno knjižico HKS št. 3330-8. Mirko Vamberger, Bolehnečici 9. m7737 delo Pozor! Če imate voljo do dela in lasten prevoz ter ste iz Prekmurja, vam ponujamo zanimivo delo. Pokličite po telefonu št.: 062 773 482, vsak dan od 14. do 18. ure. m7664 PODJETJE zaposli več KV-zidarjev, železokrivcev in tesarjev. Redno delovno razmerje. Tel.: 0609 630 130. m7691 NAJAMEMO kamion za prevoz živine. Redno pogodbeno delo. Tel.: 062 26 555 ali 062 26 685. ŽELITE ZASLUZITI 1 00.000 SIT MESEČNO? OBRAZLOŽITEV PODJETNIŠKEGA POSLA BO V SOBOTO, 25. 4. 1996, OB 20. URI V GASILSKEM DOMU V MURSKI SOBOTI. storitve razno KS GOMILICA proda CATV-sistem - kompletno postajo Gorenje Elrad z antenami. Cena po dogovoru. Tel.: 72 173 ali 72 378. Preklicujem veljavnost spričevala o končani osnovni šoli, izdanega na OŠ Franceta Prešerna, Črenšovci, leta 1982, na ime Majda Ritlop, Črenšovci 210, p. Črenšovci. m7626 INVALIDSKI VOZIČEK na akumulatorje poceni prodam. Tel.: 061 133 ANTENE, SATELITSKE, z montažo, 379 DEM, zemeljske, z montažo 15.000 SIT, dogradnja POP TV in KANAL A. TAF, Trnje 61, telefon 70 021. m7250 VSE ZA POROKO na enem mestu, do 30. junija ugodna ponudba poročnih vabil in cvetja. Pokličite poročni servis PENELOPA, tel.: 069 21 333, zvečer. m7622 ELEKTROINSTALACIJE Andželko Janjič iz Prosenjakovce 71 se priporoča s svojimi storitvami. Oglasite se osebno ali po tel.: 069 44 017. m7663 ALU ROLETE, plastične rolete, žaluzije, vertikalne zavese izdelujemo in montiramo. Inf. po tel.: 061 722 645, mobitel. 0609 616 170. m7685 ŽALUZIJE JEŠOVNIK in rolete Valenti, akcijska montaža v tem mesecu. Zastopnik za Pomurje - Vrbnjak. Tel.: 62 454. m7727 KAKOVOSTNA IZDELAVA MANSARD, MONTAŽA NOTRANJIH PREGRADNIH STEN, SPUŠČENIH STROPOV. ARMSTRONG SUHI OMETI. Montaža z materialom RJGI-PS VB, s. p., tel.: 062 644 554. m7734 OPRAVLJAM vsa gradbena in zemeljska dela. Tel.: 82 643. m7738 Tek, sredi treh radenskih src si zlomil nežni, dragoceni krhki cvet. N SPOMIN Bojan Dražnik Mineva leto, odkar se vedno znova sprašujemo - zakaj. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v spominu. Pomlad bo spet prišla in čakala, da prideš tudi ti. In sedla bo na rosna tla in jokala bo, ker tebe ni. Ljubi oče, tvoja podoba iz spomina nam ne izgine in kakor glasba je, ki večna je in ne mine. N SPOMIN 27. maja bo minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Franc Paril gostilničar iz Pertoče Vsem, ki mu na poslednji dom prinašate cvetje, prižigate sveče in se ga še spominjate, iskrena hvala! Tvoji najdražji Zaman je bila tvoja bitka, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 62. letu nas je po hudi bolezni zapustila Marija Smej roj. Tivadar - iz Gaberja 134 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in za druge namene ter za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, osebju pljučnega oddelka in pogrebništvu Ferenčak iz Trnja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Gaberje, 12. 5. 1996 Žalujoči: mož Franc, sinova Štefan in Jožef z družinama, brata Franc in Jožef z družinama, tast Mihael in drugo sorodstvo Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, Tvoj večni dom naj rože ti krasijo, in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 24. maja bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in dedek Karel Segeri iz Korovec 26 Vsem, ki se ga spominjajte z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu, mu poklanjate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V SPOMIN Mineva leto dni, odkar sta nas zapustila dragi oče Jožef Horvat in ljubljena mama Marija Horvat s Hotize 203 Zahvaljujemo se vsem, ki se ju spominjate, se ustavite ob njunem grobu, prinašate cvetje ali sveče. Vsi, ki smo ju imeli radi ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega očeta in brata Antona Gumilatja 1920-1996 iz Mlajtinec ste nam stali ob strani, najtežjih trenutkih-ateliem in sodelavce se iskreno zahvaljujemo vsem, ki izrekli sožalje in nas bodrili v Hvala sorodnikom, sosedom, prij za darovano cvetje, sveče, sv. maše in prispevke za humanitarne namene. Hvala vsem, ki ste ga v tak velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebn zahvalo pa namenjamo duhovniku g. Hajdinjaku z ganljivo slovo, pevskemu zboru ž. c. Martjanci za odpete žalostinke in Pogrebništvu Banfi- Žalujoči vsi njegovi »In Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo vec. (Sveto pismo) Težko dojamemo, da mnogo prezgodaj zapus ljubljena Marta Duh Neizprosna bolezen nam jo je iztrgala v 46. P° u Ob bolečem slovesu se iskreno zahvaljujemo ste sočustvovali z .. njo ob njeni bolezni, jo pospremili na zadnji P darovali cvetje in vence. Posebna zahvala govornikom in 8° -n0Sti, V naših srcih ostaja z nami do snidenja v v Žalujoče sestre z družinami Solze se nam ne morejo P tudi rane ne ozdraviti, ker tebe nam ne more nihče več nazaj vrniti- V SPOMIN 22. maja sta minili dve z |adoStt leti, odkar nas je v cve dra za vedno zapustil dragi Bojan CuM J iz Lendave H |e S sabo si odnesel vso radost, za tabo sta jp gfobu praznina in bolečina. Tiho in nemo se ob. siveti-sprašujemo, zakaj, zakaj ti ni bilo usoje ^jijo v Vsem znancem in prijateljem, ki se z do a srcu spomnite nanj in ki se ustavite o jsVeI1 preranem grobu in mu prinašate cvetje m hvala. Vsi njegovi najdražji Skromno, tiho si za nas delala in skr srce ljubeče zdaj v namPar0Sž^^ N globoki žalosti sp°hU nas je v 49. letu p°^ bolezni zapustila in mama Jožica^ lh 5 UHO ,ojn> piu . se zahvaljujemo vsem sorodnikom.sose^^^ sta in znancem, ki so nam v teh težkih tre aI)j Z ® strani in jo pospremili na njeni mnogcvetje, ^eC poti. Hvala za svete maše, podarjen0 pisna in ustno izrečena so ^jerju Prisrčna hvala g. kaplanu in župniza pogrebni obred in sveto mašo, P®v a> dr-žalostinke, g. govornici za besede s o jj^ v K ter osebju internega in infekcijskega o za nesebično Pom°cnfj , Hvala Pogrebništvu Bam , 1SK Vsem skupaj in vsakemu posebej se hvala! _ Njeni najdražji Vsi njegovi ^gstnik, 23. maja 199E 31 ZAHVALA Umrla je naša draga mama, stara mama in sestra Vilma Moreč iz Gorice 34 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Hvala zdravnikom in sestram infekcijskega oddelka za rud in pomoč, g. duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino. Mama, pogrešali te bomo! Gorica, 8. maja 1996 Žalujoči hčerki Erika in Marta z družinama, sestre in brat z družinami Odšla si od nas, draga teta, z neizmerno bolečino, čeravno si še upala v življenje, a upanje je bilo zaman. Največ, kar mora dati človek človeku, je trenutek prave sreče. Sladek spomin je dragocen zaklad, ki nikoli ne usahne. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga teta in sorodnica Marija Peček iz M. Sobote Ob tej b SoSed ec' izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, stranj, j. Prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob PoSd h s°žalje, darovali vence, šopke in sveče ter jo k zadnjemu počitku. Posebna hvala g. cerfve Vn'ku Leonu Novaku za lepe besede slovesa, Nadi Pevskemu zboru za odpete žalostinke in dr. ^bju deaVe'' ^va8eU za dolgoletno zdravljenje. Hvala V^atibQrrniato'oškega in revmatološkega oddelka bolnice Sptejem >' Posebna hvala dr. Šmajgertu in dr. Kranjcu za PogreLPa ^ala Komunali M. Sobota za organizacijo a- Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Esi njeni najdražji se zahvaljujemo sorodnikom, ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in tasta Ignaca Raščana iz Velike Polane >i Zad’ Sosed°m in znancem, ki ste ga pospremili na POti' mu darovali cvetje, sveče in prispevali ™sl°viini ohnam pa izrazili sožalje. Hvala g. župniku za .red, gasilcem, govorniku ob grobu, pevcem ln Pogrebnemu zavodu iz Trnja. Esi njegovi Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo ... Mirko Magdič 1940-1996 iz Mekotnjaka. Od njega smo se poslovili 9. maja na ljutomerskem pokopališču. Ob boleči izgubi našega moža, očeta in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali Cvetje, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene. Zahvaljujemo se obema govornikoma, njegovim dolgoletnim sodelavcem PE Elektromontaža Ljlutomer, podjetju Kovipas, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala g. dekanu Veleberiju za cerkveni obred in pogrebnemu zavodu Komunalnega podjetja Ljutomer. Njegova družina Ugasnil je tvoj pogled, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke in po plačilo odšlo tvoje dobro je srce. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Tiho, brez slovesa je v 54. letu mirno zaspal naš dragi mož, oče, tast in dedek Franc Šinko iz Skakovec 53 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem, govornici Zdenki za ganljivo slovo in gasilcem, posebno GD Skakovci. Žalujoči: žena Jožefa in hčerka Milica z družino ... da ni mogoče pozabiti tega, kar dan za dnem boli, kot ni mogoče solz prekriti, ne pota videti v temi... Tolažbe naše več srce ne najde, v nebo uprto rosno je oko, nam žalost - grenka teža - bremeni telo, in čas prišel bo pravi - saj kmalu k tebi pridemo... SPOMIN 22. 5. 1996 mineva leto žalosti, odkar je kruta usoda iztrgala izmed nas hčerko, ženo, mamo in sestro Majdo Žabot iz Ljutomera Še danes ne moremo dojeti krute resničnosti in nič ne more ublažiti naše bolečine. Za teboj je ostala velika praznina; odnesla si radost, ostala sta le grenak spomin na minljivost. Hwla vsem, ki se z lepo mislijo ustavljate ob njenem grobu, ji prinašate cvetje, prižigate sveče ter z nami delite žalost in bolečino. Tvoji najdražji V SLOVO Jožetu Kocipru iz Rakičana Spomin nate bo ostal. Kolektiv in gostje Kava bara Sapari ZNMNNLK V 81. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Marija Kous rojena Karaš s Petanjec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala obema g. duhovnikoma za pogrebni obred, govorniku za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala sodelavcem Radenske in Mure - TŽO ter osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Bolečina da se skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le tebe, dragi mož, oče in dedi, nam ne more nihče več vrniti. V SPOMIN 28. maja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Stefan Mitnjek iz M. Sobote Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi najdražji V SPOMIN 23. maja mineva deset žalostnih ’ let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Ludvik Lendvaj iz Moščanec Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Esi, ki smo ga imeli neizmerno radi 2 žalostjo v srcu se ob izgubi našega H Franca Krefta iz Kroga V SPOMIN • 25. maja mineva leto bolečine in žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric »C"* vsem, ki ste sočustvovali z nami, ^ujecT311 cvetje, sveče in svete maše. ®storpi d se duhovniku, pevskemu zboru, lovskim ’ 0 rim lovskim prijateljem, gasilcem in ^Pa hval- ^ruatvu upokojencev. a govornikoma za besede slovesa in Franc Krampač pogrebništvu Banfi. Njegovi najdražji Hvala vsem župljanom Dobrovnika, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu, lepo skrbite zanj, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči vsi njegovi Na grobu, kjer svečka zate gori in cvetje zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi! V SPOMIN Ernestu Šteslu 21. maja minevata dve leti žalosti, odkar si nas za vedno zapustil. Tvoje roke, ki nas je vodila, ni več, še vedno pa 'živiš v naših srcih. Esi tvoji romrmrmrmirn vestnikov viak or 8. junija 1996 Prijave L—E> MERKUR šteje želijo svojim nadobudnežem prikazati gozd v drugačni luči, kot ga videvajo s ceste ali učbenikov. Pod vodstvom učitelja biologije ali gozdarja pokukajo globlje v gozd, kjer so opozorjeni na podrobnosti o njegovem življenju, pomenu za obstoj človeštva in na ustrezen način obnašanja v naravi.« Tako torej vodja pomurskih gozdarjev, ki že več kot deset let vodijo po goričkih in nižinskih gozdovih skupine znanstvenikov, šolarjev in turistov. Urejene gozdne učne poti so po Polanskem logu ( 3900 metrov poti so uredi- Naročniška služba Vestnika Ulica arhitekta Novaka 13 M. Sobota, od 6. maja, od 8.00 do 14.00. qčP P anica Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. MARKO SLAVIČ KLJUČAROVCI 19, Tel, Fax: 069/87-887, 87-731 Gozdne učne poti kot del turistične ponudbe Vandranje po Prekmurju V Sloveniji je registriranih 38 gozdnih učnih poti, od tega so tri v severovzhodni Sloveniji - kmalu se jim bo pridružila tudi Fuks graba Svetovni turistični trendi Slovenije ne bodo zaobšli. Vse pogosteje zahajajo tudi k nam gostje, ki se ne zadovoljijo le s hotelsko sobo, ampak želijo spoznati tudi pokrajino. Kolesarjenje in pešačenje je čedalje bolj priljubljeno. Slednje toliko bolj, ker omogoča neposreden stik z naravo, spoznavanje njenih lepot in posebnosti. In vsako pešačenje je zgodba za sebe. Treking je v svetu že uveljavljena turistična ponudba, toda v Sloveniji se tega zavedajo le redki. Tudi v Pomurju imamo na tem področju le nekaj lastovk. Mednje prav gotovo spadajo gozdarji, ki so že pred desetimi leti uredili prve tri gozdne učne poti. V zadnjem času pa poskuša pešpoti urediti in označiti tudi Negoj iz Radenec ob pomoči zavzetega vodje gozdarjev na gornjeradgonskem območju g. Rojka. Napačno je prepričanje, da je zanimiv in vreden ogleda le gozd na Gorenjskem ali Kočevskem. Prav tako bogati, pestri in presen-tljivi so gozdovi v pokrajini ob za katere so mogoče komaj kdaj slišali, kjer je mogoče opazovati naravo in umiriti duha ob ptičjem petju. Tudi osnovne šole v okviru svojih naravoslovnih dni vse pogo- Prve gozdne učne poti so se v Sloveniji pojavile pred 21 leti na pobudo dr. Milana Ciglarja. Prvi označeni poti sta nastali v Bistri pri Borovnici in na šmamogorski Grmadi (na posnetku iz revije GEA). li že 1984. leta), po gozdu v bližini Bukovnice (2000 metrov dolgo pot so označili 1985. leta) ter pri šoli pri Sv. Juriju (2000 metrov poti je uredil S. Rojko). Ker se povpraševanje iz leta v leto povečuje, so letos začeli snovati novo turistično-gozdno učno pot v gozdu z ledinskim imenom Korovska gora v Korovcih pri Cankovi. Sama pot se bo imenovala Fuks graba, sprehajalce pa bo po njej popeljala prijazna lisička. Obiskovalce bo poučila o drevesnih vrstah, visoki divjadi, ptičih, o času, ujetem v rast drevesa, o tleh in drobnih malenkostih, na katere po navadi niti ne pomislimo. Pravilna označitev takšnih poti stane kar nekaj, zato gozdarji prosijo za pomoč vse, ki jim lahko pri tem pomagajo. Žalostna resnica je, da je slovenski gozd, ki daje pečat vsej deželi, ogrožen. Zato naj bi tudi takšne urejene učne poti pomagale spoznavati gozd ne le iz gole radovednosti, ampak zato, da bi ga ohranjali. Prof. dr. Boštjan Anko (Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete) je zapisal, da obstajata na svetu vsaj dva velika ekološka sistema, do katerih ima človek prav poseben odnos. To sta morje in gozd. Brez njiju ne bi bilo življenja, skrbita za ohranjanje ravnotežja med kisikom in odgjikovim dioksidom, za vzdrževanje velikega krogotoka vode, za ohranitev bogastva življenja. Gozd in morje se zdita človeku brezmejna in večna. G. Anko je še dodal: »Še ena podobnost obstaja med morjem in gozdom: če hočeš gozd spoznati, se ptoraš vanj - podobno kot v morje - potopiti. Dokler ga gledaš le od daleč, kot morje s kopnega, vidiš le bolj ali manj razburkano zeleno gladino krošenj. Ko se potopiš vanj, pa se znajdeš v povsem drugem svetu, med množico bitij - rastlin in živali, ki se med seboj tiho bore za mesto v tej življenjski skupnosti in jo hkrati ohranjajo.« Še kako prav imajo gozdarji: usoda gozda, te zelene preproge Slovenije, ni le v rokah stroke, ampak je odvisna od tega, kako ^0 pop‘a Da bi si »vandrovci« lahko od blizu ogledali vse bog^^.^ ( jelševega loga, so gozdarji uredili tudi takšne »ni° ga bodo cenili in razumeli vsi Slovenci. Približati ljudem pomen narave in gozda, imajo gozdarji za del svojega kultu) uTiegaP' X SM' bbrnakp* Moja domača banka J a /O Pomurska banka > Murs*8 ’ ----------------------------------Xp96 Menjalniški tečaj Pomurske banke 21. maja 1 .. ve|jaod 2 ' 5.1996 od 10.30ure. Srednji tečaj Banke Slovenij od 00. ure dalje. ____ Država Enota Banka Slovenije Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 1.280,9873 2.663,1882 9.012,7861 8,9272 11.960,4492 138,4724 Nakup ^L235j>i _L542dO. ^690^®. 10.46žX XX Prebivalce B®1*'11 X X X -XX 2^7^ 1^ in oko,ice<>b^ovlje', vljudno vabimo na otvoritev lih Muri, najsi bodo nižinski ali gričevnati. Štefan Kovač, vodja Območne enote zavoda za gozdove Slovenije v Murski Soboti, je prepričan, da bi bila ponudba pešačenja ali vandranja po tukajšnjih gozdovih nadvse dobrodošla popestritev turistične ponudbe, saj »manjše skupine do 15 ljudi v spremstvu vodnika spoznavajo ' rajino in skrite kotičke prostora, it MOTOCROS Mednarodna tekma ALPE-JADRAN, 80 in 125 ccm, sodelujejo tekmovalci iz sedmih držav. VABI AMD ŠTEFANA KOVAČA MURSKA SOBOTA! prostorov ekspoziture * ki bo v ponedeU J pd* 27. maja 1996, ob ^iti'!^ Od tega dne bo ekspozi*^ । g. 0-poslovala vsak dan od 8. o b pa 14. ure do 16.30, ob sobo ( ure do 11 -30- Prepričajte se o ugodni po^iiK^ in številnih privlačni^ varčevanja-