AnnaleS SinaCi za istrs((e in mediterans(5r izotopska karakterizacija prsti dolin in fliših plasti iz okolice Trsta (SV Italija) ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Anali 2a istrske in mediteranske študije - Arsnali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istran and Mediterranean Studies Inna A. Dobrusltina, Bogdan Jurkovšek & Tea Kol ar-Jurkovšek: Upper Cretaceus flora of Slovenia .................................................... 243 Zgornjekredna flora Slovenije Rajko Pavlovec & ingrid Simčič: Numulitine iz okolice Vipolž v Goriških brdih ......................... 269 The nummulitins from the surrounding of V i pol že in Goriška brda (western Slovenia) Mauro Caffau & loanna Protopsalti: A study of the morphological variability of Radiolites mariniiCaffau & Pleničar (Radiolitidae), Late Cenomanian, Karst of Gorizia, Italy ..................................................... 281 Študija o morfološki variabilnosti Radiolites marinii Caffau & Pleničar (Radiolitidae), višji cenomanij, goriški Kras, Italija FAVNA FAUNA FAUNA Iztok Geister: Gnezdilke popogoriščnega habitata na Petrinjskem Krasu................................ 299 Breeding birds of a post-conflagrated habitat in the Petrinje Karst Boštjan Surina: Ptice zgornjega dela doline Reke in bližnje okolice.......................................... 303 Ornithofauna of the upper Reka valley and its neighbourhood Boris KryStufek & Andrej Hudokiin: Netopirji na prezimovališčih v Sloveniji v letih 1994-1996 .................................................. 315 Bats in hibernaculas of Slovenia 1994-1996 Andrej Hudokiin: Letna dinamika pojavljanja podkovnjakov (Rhinoiophus spp.) v nekaterih jamah na Dolenjskem ......................... 323 Annual dynamics of the occurrence of horseshoe bats (Rhinoiophus Spp.) in some caves of Dolenjska DELO NAŠIH ZAVODOV iN DRUŠTEV AiTIVITA DEI NOSTR! ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETA ACTIVITIES B Y OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS Alenka Malej & Mitja Bricelj: Sredozemski akcijski načrt (MAP) in program MED POL v Sloveniji ............................................................. 331 Mediterranean action programme (MAP) and MED POL programme in Slovenia Boris Petelin; Workshop on Benefits of the Implementation of the Global Ocean Observing System in the Mediterranean Region, Rabat-Morocco, 1-3 November 1999 ................. 334 Delavnica o koristih uresničevanja globalnega sistema opazovanja morij v Sredozemju, Rabat -Maroko, 1.-3. novembra 1999 Sonja Škornik: Poročilo o simpoziju "Flora in vegetacija Slovenije 1999" Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 26.-27. 11.1999 .................................. 336 A report on the Symposium "Flora and Vegetation of Slovenia 1999" Vesna Flander P utrle: Advanced study course on the Mediterranean Marine System (4-17 July 1999 in Barcelona, Spain)..................... 336 Nadaljevalni tečaj o sredozemskem morskem sistemu (4.-17. julij 1999, Barcelona, Španija) OCENE IN POROČILA RECENSIONI E RELAZIONI REVIEWS AND REPORTS James Higginbotham: Piscinae. Artificial fishponds in Roman Italy (Matej Župančič)........... 338 Thomas C. Malone, Alenka Malej, Lawrence W. Harding, jr., Nenad Smodlaka & R. Eugene Turner (Eds.): Ecosystems at the Land-Sea Margin -Drainage Basin to Coastal Sea, American Geo- physical Union, Washington (Lovrenc Lipej) ................340 Navodila avtorjem ................................................................................................342 Instructions to autors..........................................................................................344 Kazalo k slikam na ovitku ..........................................................................346 Index to pictures on the cover ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • Î999 • 2 (17) Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istrtani e mediterranei - Annals for Istran and Mediterranean Studies SUPLEMENT SREDOZEMSKO KMETIJSTVO IN OLjKARSTVO AGRICOLTURA E OUViCOLTURA MEDITERRANEA MEDITERRANEAN AGRICULTURE AND OLIVE GROWING |orge E. Spangenberg & Nives Ogrinc: Characterization of olive oils from Slovenia and Croatia by compound specific isotope analysis..................................................... 1 Uporaba stabilnih izotopov ogljika pri karakterizaciji oljčnega olja iz Slovenije in Hrvaške Tom Levanič: Težave pri ugotavljanju dejanske starosti oljk (Olea europaea L.} v Slovenski Istri ..... S Difficulties in the assessment of the actual age of olive trees (Olea europaea L.) in Slovene Istra Anamarija Pfestenjak & Terezija Golob; Vrednotenje senzoričnih lastnosti oljčnih olj ......... 11 Evaluation of the sensory characteristics of olive oils Bojan Butinar, Milena Bučar Miklavčič & Darinka Čaiija: Polifenoli v oljčnih oljih Slovenske Istre letnika 94 ...................................... 17 Polyphenols in olive oils from Slovene Istra crop 94 Bojan Butinar, Milena Bučar Miklavčič & Darinka Čalija: Skupni polifenoli, hidroksitirol in tirosol v oljčnih oljih Slovenske Istre v dveh zaporednih letih (1996, 1997)............................... 27 Total polyphenols, bydroxytyrosol and tyrosol in the olive oils of Slovene Istra in two consecutive years (1996, 1997) Bojan Butinar, Milena Bučar MikJavčič & Darinka Čalija: Tokoferoli v oljčnih oljih Slovenske Istre v treh zaporednih letih .................. 37 Tocopherols in olive oils from Slovene Istra in three consecutive years Boštjan Godec, Boris Koruza, Barbara Ambrožič-Turk & Viljanka Vesel: Postopek pridobivanja certificiranega sadilnega materiala oljke (Olea europaea L.) ....................................... 47 Procedure for the acquisition of certified oliva (Olea europaea L.) planting material Viljanka Vesel: Vpliv tretiranja in različnih obdobij priprave potaknjencev na ukoreninjanje dveh kultivarjev oljk (Olea europaea)................... 53 Influence of treatment and different preparation period of cuttings on rooting of two olive varieties (Olea europaea) BIOLOGIJA IN EKOLOGIJA MORJA BIOLOGIA ED ECOLOGIA MARINA MARINE BIOLOGY AND ECOLOGY ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) original scientific paper UDC 595.3:591.16(262-11) OCCURRENCE OE LARVAE OF SCYLLARUS ARCTUS (CRUSTACEA, DECAPODA, SCYLLARIDAE) IN THE EASTERN MEDITERRANEAN - PRELIMINARY RESULTS Ulrich FIEDLER Abt. Meereszoologie, Institut für Meereskunde, Düsternbrooker Weg 20, D-24105 Kiel, Germany Ehud SPANIER The Leon Recartatt Center for Maritime Studies and Department for Maritime civiüzations, University of Haifa, Mount Carmel, Haifa 31905, Israel ABSTRACT Phyllosoma larvae of the broad lobster Scyilarus arctus (Crustacea: Decapoda: Scyllaridae) were sampled by plankton nets in the Eastern Mediterranean. A scheme for distinguishing between larval stages is suggested. It describes the characteristic features of phyllosoma stages 3 to 12. Phyllosomes of the studied species were found almost all year round and nearly all stages were represented in the samples. Findings of early stage larvae may indicate a spawning season mainly from February to April and from July to September. Most larvae were caught at considerable distances offshore. Larvae were sampled mostly in four long-term persistent or recurrent eddies. Data from physical studies; imply an increased probability that phyllosomes can be trapped in eddies for a relatively long period of time while drifting away from the coast. The possible ecological significance of this finding is discussed. Key words: Zooplankton, Phyllosoma larvae, Crustacea, Decapoda, Scyllaridae, Scyilarus INTRODUCTION In comparison with the wealth of information available on the biology and ecology of larval stages of clawed lobsters, Nephropidae (e.g., Cobb and Wahle, 1994; Factor, 1995) and of spiny lobsters, Palinuridae (e.g., Kittaka, 1994), the knowledge of the larval stages of slipper lobsters, Scyllaridae, is scanty, especially on the Mediterranean species. In the Eastern Mediterranean this family is represented by two genera, Scyllarides and Scyilarus (Holthuis, 1991). Only one species of the first genus, S. latus, (Latreille, 1803), and two of the latter, 5. arctus (Linné, 1758) and S. pygmaeus {Bate, 1888), are reported from this area (Seridji, 1989). The complete larval development of none of these species is known. Within the genus Scyilarus, phyllosoma larvae spend up to four months drifting in the ocean (Philfips & Mc William, 1989). How is larval dispersal controlled in the open sea in view of various physical "obstacles" such as eddies, or do they use these circling currents as a "development-loop" until metamorphosis? In the Eastern Mediterranean, mesoscale eddies are recognized as potentially important oceanographic features (Robinson et ai, 1987, 1991). In this area, four long-term persistent or recurrent eddies have been investigated: a cyclonic, cold-core eddy south of Crete, two anti-cyclonic eddies at the Herodotus basin (Mersa Matruh and one eddy just north of it) and the anti-cy-clonic Shikmona eddy south of Cyprus (Brenner, 1993). The diameter of the last eddy is approximately 150 km. Krom el al. (1991) found the waters in the core of the Shikmona eddy near Cyprus to be sealed off the surrounding waters. This is apparently true also for the Mersa Matruh and the eddy off Crete (Hecht, personal communications). Stephensen (1923) found numerous phyllosoma larvae of the broad lobster S. arctus in plankton samples of the Thor expedition (1908-1910) in the Mediterranean. 153 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Ulrich fiiOlfM & Ehwd SPANIER: OCCURRENCE OF LARVAE OF SCYUAKUS ARCTUS (CRU5TACEA, DECAPODA, SCYLLARIDAE) .... 153-1 53 He was able to distinguish the different larval stages starting with phyllosoma stage I that had been previously described by Dohrn (1870) based on larvae hatched from eggs of 5. arctus in the laboratory. The identification of larvae for the present study was based on Stephensen (1923). Our findings suggest several additions and corrections of his staging system, which are briefly stated in the identification scheme below. Larvae of only two species of Scyllarus have been successfully reared in the laboratory (Robertson, 1968: Scyllarus americanus; Ito & Lucas, 1990: Scyllarus demani). Their descriptions of larval stages were used to confirm our staging system. As long as there are not enough results from laboratory rearing experiments, a key based on defining stages from field material may be a useful tool, despite its limitations. Thus, identification of larvae enables the attempt done in the present study relating their spatial and temporal distribution to their physical environment. MATERIALS AND METHODS The larvae used in this sUidy were collected during cruises conducted by the Israel Océanographie and Limnological Research (IOLR), Haifa, as part of the international POEM (Physical Oceanography of the Eastern Mediterranean) Program and the lOLR-Eddy-Pro-gram. From the summer of 1988 until the spring of 1990 several cruises were made with the R/V Shikmona II in the Eastern Mediterranean. A total of (50) stations, located in two arrays, were sampled in the Eastern Mediterranean. The locations of the sampling stations are given in Figure 1. During these cruises, oblique plankton hauls were taken using a General Oceanics plankton net (60 cm in diameter, 500 pm mesh size) and a mesopelagic net (1 m2 squared mouth, 1000 pm mesh size), both equipped with a 25 kg depressor and a General Oceanics digital flow meter. A neuston net (50 x 20 cm half submerged mouth, 500 pm mesh size) was also used. During the POEM-cruises 1988 - summer 1989 only the General Oceanics net was employed and from fall 1989 - spring 1990 only the mesopelagic net was used. The General Oceanics net and the neuston net were used alternating during the lOLR-eddy-program cruises. Samples were taken randomly at all times. Approximately 400 mJ of seawater were filtered per haul (General Oceanics and mesopelagic net). The neuston net was towed for 15 minutes with a speed 2 kn, resulting 0.5 nm towing range. 25° 30° 35° 25° 30° E 35° Fig. 1: Sampling stations of the present study. Dots: POEM cruises, triangles: IOLR eddy cruises. SI. 1: Vzorčevalne postaje. Pike: križarjenja v organizaciji POEM (Physical Oceanography of the Eastern Mediterranean). Trikotniki: križarjenja v organizaciji IOLR (Israel Oceanography and Limnological Research) za preučevanje morskih vrtincev. 154 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Ulrich FIEDLER & Ehud SPANIER: OCCURRENCE Of l.ARVAE OF SCYLLARUS ASCTUS (CRUSTACEA. OECAPODA, SCYLLARIDAE).... 153-558 Tab. 1: Identification scheme for phyllosoma stages of Scyllarus arctus. Tab. 1: Identifikacijska shema stadijev ülosom raka Scyllarus arctus. List of abbreviations: Abd-Abdomen; biram biramous; Cs-Cephalic shield; L-lengtb; Mx-Maxffla; Mxp-Maxilliped; Per-Pereiopod (Per 1-4: numbers of natatory setae on the exopodite); Pleop-Pleopod; pres.-present; T-total; Th-Thorax; Urop-Vropods; W-width. Dimensions are given in mm. Stage 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Stephensens system Ml IV V V VI VI VII VIII IX No exam. 2 4 1 3 5 3 3 1 2 T-L 3.3-3.4 4.3-4.9 6.1 7,0-7.9 10.1-12.3 12.8-13.7 15.5-17 19 21.6-24.4 Cs-L 2.2-2.3 2.9-3.2 4.3 4.9-5.5 7.0-8.3 8.7-9.2 10.2-11.9 12.1 12.7-14.5 Cs-W 2.3-2.5 3.2-3.6 4.7 5.6-6.3 8.5-10.4 10.7-11.2 12.3-13.9 15.0 16.1-18.0 Th-W 1.2 1.5-1.8 2.2 2.5-2.7 3.3-4.1 4.5-4.8 5.2-5.8 6.2 6.8-7.6 Cs-W/Th-W 2.0-2.1 2-1-2.2 2.1 2.2-2.3 2.3-2.6 2.3-2.5 2.3-2.5 2.4 2.4 Abd-L 0.3 0.4 0.5 0.6-0.7 1.0-1.5 1.5-1.9 2.0-2.6 3.25 5.0-5.7 Abd-W 0.2-0.3 0.3-0.4 0.6 0,7-0,9 1.3-1.9 2.0-3.0 2.9-3.2 3.8 S.0-5.6 Mxpl o o N POREČ S Fig. 7: Area di campionamento. SI. I: Območje vzorčevanja. Si sono effettuate anche diverse imrnersioni in apnea e per mezzo di autorespiratore (ARA), durante le quali si é prelevato deí detrito dalle pozze e clai canaloni for-rnatis! sia tra le praterie di fanerogame marine, parti-coiarmente sotto costa, sia ira la roccia calcarea, soprattutto piü al largo. Questo materiale e stato successivamente fíltralo tramite un setaccio con rete a magüe di 1 mrn di lato, per separarlo dalia parte pelitica. Si é ritenuto inoltre opportuno asportare limítate superfici di substrato duro, popolate dalla biocenosi del-le Alghe Fotofile (A.P.) sia esposte alia luce, sia sitúate in posizione sciafila, per campionare t micromoíluschi epifiti. Durante íutti i rilievi subacquei, i Molluschi immediatamente classificabili, sono stati segnalati su de!le ta-volette di plastica, onde minimizzare i! danno bio-logico, mentre le specie dubbie sono state prelevate e fissate in una soluzione a! 5% di aldeide fórmica in acqua di mare per un'analisi piú approfondita di laboratorio; si é seguito lo stesso procedimento per le specie appartenenti ai piani bentonici sopralitorale e mesolitorale. I micromoíluschi e gli Opistobranchi sono stati determinad con uno stereomicroscopio Olympus SZ 40 ed alcune specie interessanti sono state fotografate con lo stesso. Per quanto concerne la sistemática e la clas-sificazione del le specie appartenenti alia famiglia Tere-dinidae sono state consúltate le pubblicazioni di Roch (1940) e di Munari (1974). La nomenclatura presentata e quella pubblicata da Sabeili et a!. (1990) nel "Catalogo Annotato dei Molluschi Marini del Mediterráneo", mentre i termini bio-nomici riportati si rifertscono al lavoro di Peres & Picard (1964). RJSULTAir Area studiata L'lstria meridionale é rappresentata, dal punto di vista geologico, da serie ben definite di calcar!; quella piü antíca appartiene al Giurassico e nella parte interiore é caratterizzata da calcare a brachiopodi (Rhyn-conella) a cu i seguono calcar! coraliigení ed oolítici, depositatisi aü'epoca in un mare poco profondo ed anualmente affioranti in diverse aree soprattutto fungo la costa, in corrispondenza di quelle zone in cui i calcan cretacei sono stati maggtormente degradad daglt agenti atmosferíd. Alia fine deí Cretáceo, infatti, si svikip-parono calcari a bivalví (Rudiste ed Ippuriti), che subt-rono una sommersione nell'Eocene, periodo geologico durante i! quaíe si depositarono calcari nummuíitici (Alveoline, Nummulíti) dello spessore di una quindicina di metrí, che vennero in seguito ricoperti da stratí di marna ed arenaria. ¡I corrugamento oligocentco, benché attenuato per quel che riguarda f'ístria meridionale, causó una gradúale emersione che diede origine ad un ampio dosso, dolc.emente onduíato - ptaneggiante, che venne eroso, corroso ed inciso daglt agenti dinamia. In tal modo le formazioni calcaree affiorarono e, per dissoluzione della roccia stessa, si rícoprirono di un velo di térra rossa, il cui accumulo si incrementó rtotevo!mente dopo í'ab-bassamento del Üvello del mare, che favor] un'ulteriore emersione della regione con un conseguente aumento dell'area esposta aíl'erosione superficiale (Vatova, 1928). H fondo marino L'insenatura di Porto Bussola presenta nella parte settentrionale ed occidentale, una riva cosíituita da lastrón! calcare! fessurati, mentre il lato orientale é caratterizzato da una spiaggia ciottolosa che delimita i! campeggio vicino. Pur avendo l'imboccatura rivoíta al mare, la baia é in larga parte riparata dai venti meridionali da P.ta Raguzzi (Rt. Silok) e permette un sicuro ormeggio alie irnbarcazioni da diporto. 1 pian i sopralitorale e mesoÜtorale, sebbene limitati in altezza, sono notevolmente estes! in iunghezza, soprattutto considéralo il fatto che sono soggetti ad una 168 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) £nmo VIO Â- Rarïaella DE MIN: I MOLIUSCHI DEC UTORAU MARINO DI CERVERA (Parcnzo, ¡siria), 5 67-f 76 escursione di marea ridotta; queste íasce presentano grossi accuroulí di materiaie spiaggíato, dove vivono specie caratteristiche delle biocenosi dei Residía a Rapida e Lenta Díssecazione (R.R.D., R.L.D.) Per quel che concerne l'infraütoraie, neüa parte oriéntale vicino alia riva, é caratterizzato da un fondaie di sabbía fine, che ospita la biocenosi del le Sabbie Fini Sen Calíbrate (S.F.8.C.), mentre nelle vicinanze di un piccolo approdo, situato neli'angolo piu' interno delia haia, irt corrispondenza di una sorgente carsica, diviene peüíico: in questo ambiente vivono elementi tipici del le Lagune Euriterme ed Eurialine (L.E.E.). Procedendo verso il largo, dopo i due mefri di pro-fonditá, la sabbía presenta granulometria diversa ricca sia di materiaie orgánico, sia di frazioni pelitiche. Questo tipo di sedimento si accumula tra i rilievi rocciosi, permettendo i'instaurarst delia biocenosi del le Sabbie Fangose di Moda Calma (S.V.M.C.), con una facies a Cymodocea nodosa. Le fanerogame marine scompaiono pressoché totalmente alia profonditá di S-6 metri in direzione del-l'entrata di P.to Bussola e vengono sostituite da for-maztoni rocciose che continuarlo verso il largo. La penisola é caratterizzata da un infralitorale ad Atghe Fotofile (A.P.) con predominanza di una facies precorailígena, questo perché le rocce cal caree che la costituiscono, non solo sono ampiamenie fessurate, ma anche ricche di aree sciafíle soprattutto alia base dei massi. Aggírando la penisola e procedendo verso settentri-one, ie rocce calcaree somrrterse si presentano piu levi-gate e si alternano a canaíoni scavati dall'idrodina-.mismo, ai cui latí crescono dei piccoli prati di Cymodocea; in quesíi canaíoni sí rin vengo no mol te specie appartenenti alia biocenosi delle Sabbie Grossolane sot-toposte alie Correntí di Fondo (S.G-C.F.). Piu ai largo, il fondaie raggíunge la profonditá di 20 metri ed é caratterizzato da sabbía grossolana che sí arricchisce sempre piu di elementi peliticí, si passa in tal modo dalla biocenosi del Detrítico Costiero (D.C.), a quella del Detrítico Fangoso (D.E.) fino a trovare alcune specie appartenenti ai Fanghi Terrigeni Costíeri (V.T.C.). Lista dei tnoliuschi rinvenuti nella zona di Cervera (Crvar) Nella seguenle tabella viene presentata la lista dei molluscbi rinvenuti sia vivenís, sia presentí nel detrito con la sola parte conchigliare; in quest'ultimo caso sono staíe considerare valide anche le specie che presenta-vano únicamente framrrienti di guscio, ma chiaramente ríconoscibiii. (* moliuschi rinvenuti vivent!) (C = moliuschi presenti nel Circalitorale) Classe Poiyplacophora Gray J. E., 1821 1. Lepidopleurus cajetanus (Poll, 1791)* 2. ischnochiton rissoi (Payraudeau, 1826)* 3. Caliochiton septemvafvis eupiaeae (Costa O.G., 1829JC 4. Lepidochitona cinerea (Linné, 1767)* 5. Lepidochitona corrugata (Reeve, 1848)* 6. Chiton corallinus (Risso, 1826)*" C 7. Chiton olivaceus Spengler, 1797* 8. Acanthochitona fasc.icularis (Linneo, 1767}* Classe Gastropoda Cuvier, 1797 9. Patella caerulea Linné, 1758* 10. Patella ulyssiponensis Gmelin, 1 791 * 1 l.Smaragdia viridis (Linné, 1758} 1 2. Diodora gibberula (Lamarck, 1822)* 13. Diodora graeca (Linné, 1758) ' 14. Diodora italics (Defrance, 1820)* 1 5. Emarginula adriatica Costa O.G., 1829* 1 6. Emarginula octaviana Coen, 1939* 1 7. Emarginella huzardi (Payraudeau, 1826)* 18. Emarginula sicula Gray, 1825 19.Scissurella costata D'Orbigny, 1824 20. Anatoma crispata Fleming, 1828 21. HaEiotis tuberculata lamellosa Lamarck, 1822* 22.Clanculus corallinus (Gmelin, 1 791 )* 23.Ctanculus cruciatus (Linné, 1 758)* 24.Clanculus jussieui (Payraudeau, 1826)* 25.Calliostoma conuius (Linné, 1758)* 26.Calliostorna laugieri laugieri (Payraudeau, 1826)* 27.Calliostoma zizyphinum (Linné, 1758) C 28.Gibbula albtda (Gmelin, 1791)* 29.Gibbula ardens (Von Salis, 1 793)* 30.Gibbula magus (Linné, 1 758} C 31.Gibbula aclansonii adansoni.i (Payraudeau, 1826)* 32.Gibbula adriatica (Philippi, 1844)* 33.Gibbula turbinoides (Deshayes, 1835) 34.Gibbula fanulum (Gmelin, 1791)* 35.Gibbula guttadauri (Philippi, 1 836} C 36.Gibbula varia (Linné, 1758}* 37.Gibbula ciivaricata (Linné, 1758)* 38.Gibbula rarilineata (Michaud, 1829)* 39.Gibbula umbilicaris (Linné, 1758)* 40.Monoclonta art.iculaia Lamarck, 1822* 41 .Monodonta mutabilis (Philippi, 1 846)* 42,Monodonta turbinata (Von Born, 1778)* 43,Chelandella miliaris (Brocchi, 1814) C 44-JtJjLsbinus exasperatus (Pennant, 1777}* 45 Jujubinus striatus striatum (Linné, 1 758}* 46.jujubinus gravinae (Dautzenberg, 1 881} C 47,Homalopoma sanguineum (Linné, 1758) 169 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Cnnïo V!0 & Raffaella DE MIN: S MOU.USCHä DEL UTORALE MARINO DS CERVERA (Püreoio, Isîria), Ï67-Î?6 48-Skenea catenoides (Monterosato, 1877) 49-Tharsiefia depressa (Granata-Griilo, 1877) 50.Tricolia pu [lus pullus (Linné, 1758)* 51. Tricoiía spedosa (Von Muehlfeldt, 1824) 52.Tricoiia tenuis (Michaud, 1829) 53. Bolrna rugosa (Linné, 1 767)* 54.Cerithium alucaster (Brocchi, 1814)* C 55.Cerithium rupestre Risso, 1826* 56.Cerithium vulgatum Bruguiere, 1792* 57.Bittium jadertinum (Brusina, 1 875)* 58.Bittíum iacteum Iacteum (Philippi, 1836) 59.Bittium latreiliii (Payraudeau, 1826)* 60. Bittium reticulatum (Da Cosía, 1778)* 61 .Bittium scabrum (Oiivi, 1792)* 62.Cerithidium submamillatum (De Raynevaí & Ponzi, 1854) C 63.Díala varia Adams A.f 1861 C 64-Fossarus ambiguus (Linné, 1758) 65.Turritella communis Risso, 1799 C 66. Littorina neritoides (Linné, 1 758)* 67. Eatonina cossurae (Calcara, 1841 )* 68. Eatonina fulgida (Adams J, 1797)* 69.Ríssoa decorata Philippi, 1846 70.Rissoa fraunfeldiana Brusina, 1868* 71. Rissoa gueriníi Récluz, 1 843* 72.Rissoa labiosa (Montagu, 1803)* 73. Rissoa lía (Monterosato, 1884) 74.Rissoa monodonta Philippi, 1836* 75.Rissoa similis Scacchi, 1836* 76.Rissoa splendida Eichwald, 1830* 77. Rissoa variabilis (Von Muehlfeldt, 1824) 78.Rissoa ventricosa Desmarest, 1814 79. Rissoa violacea violacea Desmarest, 1814 80.Alvania aspera (Philippi, 1844) 81.Alvania beani (Hanley in Thorpe, 1844) 82. Alvania canceliata (Da Costa, 1778) 83. Alvania cimex (Linné, 1758)* 84. Alvania discors (Alian, 1818)* 85.Alvania geryonia (Nardo, 1847)* 86.Alvania ¡actea (Michaud, 1832) 87. Alvania lanciae (Calcara, 1841 ) 88.Alvania lineata Risso, 1826* 89.Alvania mamillata Risso, 1826 90. Alvania rudis (Philippi, 1844) 91 .Alvania beniamina (Monterosato, 1888} 92. Alvania semistriata (Montagu, 1808)* 93. Alvania carinata (Da Costa, 1778) 94.Manzonia crassa (Kanmacher, 1798) 95.Manzonía weinkauffi jacobusi Oliverio, Amati & Nofroni, 1986 C 96. Peringieüa elegans (Locard, 1892) 97. Pusíllina inconspicua (Aider, 1844) 98. Pusíllina margínala (Michaud, 1832) 99. Pusíllina munda (Monterosato, 1884) 100. Pusíllina parva (Da Costa, 1778)* 101. Pusíllina philippi (Aradas & Maggiore, 1844)* 102.Pusíllina radiata (Philippi, 1836)* 103. Setia turriculata Monterosato, 1884* 104. Pisinna glabraía (Von Muelfeldt, 1824) 105.Rissoina bruguierei (Payraudeau, 1826) 106. Paludinella iittorina (Delle Chiaje, 1828)* 107. Assiminea grayana Fleming, 1828 108. Barleeía unifasciata (Montagu, 1803) 109. Caecum auriculatum De Folin, 1868* 110.Caecum subannulatum De Folin, 1870* 111. Caecum trachea (Montagu, 1803)* 112. Hydrobia acuta (Draparnaud, 1805)* 11 3. Heleobia stagnorum (Gmeli, 1803) 114. Ceratia próxima (Forbes & Hanley, 1850 ex Alder mn.) 115. Hyaia vitrea (Montagu, 1803) 116.Tornus subcarinatus (Montagu, 1803) 11 7.Truncatella subcylindrica (Linné, 1 767) 11 S.Megalomphalus disciformis (Granata-GriiSo, 1877) 119. Aporrhais pespeiecani (Linné, 1758) C 120. Calyptraea chinensis (Linné, 1758)* C 121 .Crepidula gibbosa Defrance, 1818* 122.Crepidula unguiformis Lamarck, 1822 C 123. Capufus hungaricus (Linné, 1758)* C 124. Vermetus triquetrus Bivona Ant., 1832* 125. Petaloconchus glomeratus (Linné, 1758) 126. Serpulorbis arenaria (Linné, 1 767)* 127. Lamellaria latens (Mueller, 1776) C 128. Trivia arctica (Pulteney, 1789) C 129. Naticarius stercumuscarum (Gmelin, 1791) 130.Euspira guillemini (Payraudeau, 1826)* C 131. Euspira nitida (Donovan, 1804)* 1 32. Euspira macilenta (Philippi, 1844) C 133-Neveríta josephínia Risso, 1826* 134. Gaieodea echinophora (Linné, 1758) C 135. Alanta peronii Lesueur, 1817 C 1 36. Marsha!lora adversa (Montagu, 1803)* 137.Monophorus perversus (Linné, 1 758) 138. Ceriíhiopsís mínima (Brusina, 1865)* 139. Cerithiopsis nana Jeffreys, 1867 (Fig. 2) 140. Cerithiopsis tubercularis (Montagu, 1803)* 141. Meiaxía metaxa (Delle Chiaje, 1828) 142. Epitonium ciathratulum (Kanmacher, 1798) 143. Epätonium commune (Lamarck, 1822)* 144. Epitonium turtoni (Turton, 1819)* 145.Crinophtheiros comatulicola (Graff, 1875) C 146.Ersilia mediterránea (Monterosato, 1869) (Fig. 3) 147.Melaneila boscii (Payraudeau, 1827) 148. Melanelia polita (Linné, 1758)* C 149. Vítreolina curva (Monterosato, 1874 ex Jeffreys ms.)* 150. Vitreolina incurva (8.D.D., 1883) 151. Parvioris microstoma (Brusina, 1864) 152. Boiinus brandaris (Linné, 1758)* C 153. Hexapiex trunculus (Linné, 1758)* 154. Muricopsís cristata (Brocchi, 1 814)* 155. Ocenebra erinaceus (Linné, 1 758)* 156.Ocinebrina aciculata (Lamarck, 1822)" 1 70 ANNALES ■ Ser. hist. naí. • 9 • 1999 ■ 2 (17) Eríiío Vio & Raifäelh DE MIN: ! MOLL USCH! DEL UTO RALE MARINO Ol CERVERA (Parejo, Islrla), 1 67-1 76 157,Ocinebrina edwardsii (Payraudeau, 1826)* 158-Trophon muricatiis (Montagu, 1803) C 159.Typhinellus sowerbyi (Broderip, 1833)* 160. Buccinulum corneum (Linné, 1758) 161 .Chauvetia brunnea (Donovan, 1804)* 162.Chauvetia submamillata (B.D.D., 1882) 163. Engina ieucozona (Philippi, 1 843)* 164. Pisania striata (Gmelin, 1 791)* 165. Poilia dorbignyi (Payraudeau, 1826)* 166. Fasciolaria lignaria (Linné, 1758) 167. Fusinus rostratus (Olivi, 1792)* C 168. Fusinus syracusanus (Linné, 1 758)* 169. Nassarius corniculus (Oí i vi, 1 792)* 170. Nassarius incrassatus (Stroem, 1 768)* 171. Nassarius pygmaeus (Lamarck, 1822)* 172. Nassarius reticuiatus (Linné, 1758)* 173. Nassarius mutabilis (Linné, 1758)* 174. Nassarius costulatus cuvterii (Payraudeau, 1826) 175.Cydope neritea (Linné, 1758)* 176.Coiumbella rustica (Linné, 1758)* 177. Mitreiîa minor (Scacchi, 1 835) 178. Mitrella scripta (Linné, 1 758)* 179. Vexillum ebenus (Lamarck, 1 811)* 180.Vexillum littorale (Forbes, 1844) 181. Vexillum tricolor (Gmelin, 1790) 182.Gibberu!a miliaria (Linné, 1 758) 183.Gibberula philippi (Monterosato, 1878) 184.Cranulina clandestina (Brocchi, 1814)* 185.Mitra cornicula {Linné, 1 758)* 186. Conus mediterraneus Hwass in Bruguiere, 1792* 187. Bela nebula (Montagu, 1803)* 188.Bela brachystoma (Philippi, 1844)- 189. Bela decussata (Locard, 1897) 190. Bela laevigata (Philippi, 1836) 191. Mangelia brusinae Van Aartsen & Fehr de Wal, 1 978 192. Mangelia paciniana (Calcara, 1839) 193.Mangelia scabrida Monterosato, 1890 194. Mangelia smithii (Forbes, 1840) 195.Mangelia stossiciana Brusina, 1869 196. Mangelia unifasciata (Deshayes, 1835) 197.Mangelia vauquelini (Payraudeau, 1826) 198.Mangiliella bertrandii (Payraudeau, 1826) 199.Mangiliella caerulans (Philippi, 1844) 200.Mangiliella multilineata (Deshayes, 1835) 201.Mangiliella taeniata (Deshayes, 1835) 202. Mitrolumna olivoidea (Cantraine, 1 835) 203. Raphitoma echinata (Brocchi, 1814)* 204. Raphitoma histrix Bellardi, 1847 205. Raphitoma laviae (Philippi, 1844) 206. Raphitoma linearis (Montagu, 1803)* 207. Raphitoma purpurea (Montagu, 1803) 208.Comarmondia gracilis (Montagu, 1803)* 209. PhiIbertia papiliosa Pallary, 1904 210. Philbeitia phiiberti (Michaud, 1829) 211 .Omalogyra atomus (Philippi, 1 841)* 212. Ammonicera ftscheriana (Monterosato, 1869)* 21 3.Chrysallida delpretei (Sulliotti, 1889) 214. Chrysallida doliolum (Philippi, 1844) 215. Chrysallida emaciata (Brusina, 1866) 21 6. Chrysallida intermixta (Monterosato, 1884) 217. Chrysallida juliae (De Foiin, 1872) 218.Chrysallida monozona (Brusina, 1869) 219.Chrysallida nanodea (Monterosato, 1878) 220.Chrysallida obtusa (T.Brown, 1827) 221 .Chrysallida sutural is (Philippi, 1844) 222. Chrysallida terebellum (Philippi, 1844) 223. Euparthenia bulinea (Lowe, 1841) C 224. Folinella excavata (Philippi, 1836)* 225. Folinella ghisottii Van Aaitsen, 1984 226.Clathrella clathrata (Philippi, 1844) 227.Tragula fenestrata (Jeffeys, 1848) 228. Eulimella acicula (Philippi, 1836) 229. Anisocycla pointeli (De Folin,1867) 230.0dostomia acuta (Jeffreys, 1848) 231 .Odostomia carrozzai Van Aartsen, 1987 232,Odostomia eulimoides Hanley, 1844 233.Odostomia lukisii Jeffreys, 1859 234. Odostomia nardoi Brusina, 1869 235.Odostomia plicata (Montagu, 1803)* 236.Odostomia scalaris Mac Gillivray, 1843 237. Odostomia striolata Forbes & Hanley, 1850 238. Odostomia turrita Hanley, 1844 239.Odostomia clavulus (Loven, 1846) 240. Odostomia conoidea (Brocchi, 1814) 241.Ondina obliqua (Alder, 1844) 242.Ondina diaphana dilucida (Monterosato, 1884) 243.Ondina vitrea (Brusina, 1866) 244.Turbonilla delicata Monterosato, 1874 245.Turbonilla acutissima Monterosato, 1884 C 246.Turbonilla jeffreysii (Jeffreys, 1848) 247.Turbonilía lactea (Linné. 1756) 248.Turbonilla obliquata (Philippi, 1844) 249.Turbonilla rufa (Philippi, 1836)* C 25Q.Retusa leptoneilema (Brusina, 1866) 251.Retusa mammillata (Philippi, 1836) 252.Retusa semisulcaia (Philippi, 1836) 253.Retusa truncatula (Bruguiere, 1 792) 254.Cylichnina laevisculpta (Granata-Crillo, 1877) 255.Cylichnina umbilicata (Montagu, 1 803) 256. Voivulella acuminata (Bruguiere, 1 792) 257. Bulla striata Bruguiere, 1 792 C 258.Hamynoea hydatis (Linné, 1758)* 259. Hamynoea navícula (Da Costa, 1 778)* 260. Atys Jeffreys i (Weinkauff, 1868) 261. Wetnkauffia turgidula (Forbes, 1844)* 262. Phi line aperta (Linné, 1767)* 263. Phi line catena (Montagu, 1803) C 264.Cylichna crosses B.D.D., 1886 265.Cylichna cylindracea (Pennant, 1777)* 266. Scaphander lignarius (Linné, 1 758) C 267.Cavolin¡a tridentata (Niebuhr, 1775) C 268. Elysia flava Verrill, 1901* 171 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Etinio VIO & Raftaella D£ MIN: I MOLLUSC! II DEL UTORALE MARINO DI CERVERA (Parenzo, Syria), 167-176 269-Tylodina perversa (Gmelin, 1791) 270.Aplysia depilans Gmelin, 1 791* 271. Aplysia punctata (Cuvier, 1803)* 272. Paradoris indecora (Bergh, 1881)* 273. Dendrodoris grandiflora (Rapp, 1827)* 274. Dendrodoris limbata (Cuvier, 1804)* 275. Williamia gussonii (Costa O.G., 1829) 276.Trimuscukis mammillaris (Linné, 1758) 277. Auriculinelia erosa (Jeffreys, 1830)* 278.0vatella firminii (Pay ran dean, 1826)* 279.0vaiella myosotis (Draparnaud, 1826)* 280. OvateUa denticulata (Montagu, 1803) Classe Bivalvia Linné, 1758 281.Nucula nucleus (Linné, 1758)* 282. Nuculana commutata (Philippi, 1844)* C 283-Arca noae Linné, 1758* 284.Arca tetragona Poli, 1795 C 285. Barbatia bar bata (Linné, 1758)* 286. Scapharca inaequivalvis (Bruguiere, 1789)* 287.Striarca iactea ([..inné, 1758)* 288. Glycymeris glycymeris (Linné, 1758)* 289. Glycymeris insubrica (Brocchi, 1814)* 290.Myfilus galloprovincialis Lamarck, 1819* 291. Mytilaster minimus (Poli, 1795)* 292. Mytilaster solidus Monterosato 1872* 293. Gregariella petagnae Scacchi, 1832 294. Modiolarca subpicta (Cantraine, 1835)* C 295. Musculus costulatus (Risso, 1826)* 296. Lithophaga lilhophaga (Linné, 1758)* 297. Modiolus barbatus (Linné, 1 758)* 298. Pinna nobilis Linné, 1758* 299. Pecten jacobaeus (Linné, 1758)* C 300. Aequipecten opercularis (Linné, 1 758)* 301.Chlamys multisíriata (Poli, 1 795)* 302. Chlamys varia (Linné, 1758)* 303. Chlamys glabra (Linné, 1758)* 304.Chlamys proteus (Dillwyn, 1 81 7 ex Soiander ms.)* 305. Spondylus gaederopus IJnné, 1 758* 306.Anomia ephippium Linné, 1758* 307. Pododesmus squamula (Linné, 1 758)* C 308. Lima lima (Linné, 1758)* 309. Lima exifis Wood S.V., 1839* 310. Lima hians (Gmelin, 1 791 )* C 311. Limea loscombi (Sowerby G.B.I, 1823)* C 312-Ostrea edulis Linné, 1758* 313. Crassostrea gigas (Thunberg, 1793)* 314. Ctena decussata (Costa O.G., 1829)* 315. Lor i pes lacteus (Linné, 1758)* 316. Lucinelia divaricata (Linné, 1 758)* 31 7. Anodontia fragilis (Philippi, 1836)* 318.Myrtea spin ¡fera (Montagu, 1803)* C 319. Chama gryphoides Linné, 1758* 320. Pseudochama gryphina (Lamarck, 1 81 9)* 321 .Gaieomma turto,ni Turton, 1825* 322. Bornia sebetia (Costa O.G., 1829)* 323. Lasaea rubra (Montagu, 1803)* .324. Myseila bidentata (Montagu, 1803)* C 325. Hemiiepton nitidum (Turton, 1 822) 326-Cardita calvculata (Linné, 1758)* 327.Gians trapezia (Linné, 1767) 328. Venericardia antiquata (Linné, 1758)* C 329.-Acanthocardia aculeata (Linné, 1758)* C 330. Acanthocardia paucicostata (Sowerby G.B.II, 1841)* C 331 .Acanthocardia tubercuiata (Linné, 1758)* 332. Parvicardium exiguum (Gmelin, 1 791)* 333. Laevicardium crassum (Gmelin, 1791) C 334. Laevicardium obiongum (Gmelin, 1 791)* C 335.Cerastoderma edule (Linné, 1758)* 336.Mactra stultorum Von Born, 1778* 337. Spisula subt.runcata (Da Costa, 1 778)* 338. Donacilla cornea (Poli, 1 795)* 339.Solers marginatus Pulteney, 1799 340. Ensis minor (Chenu, 1843)* 341. Telirna tenuis Da Costa, 1778* 342-Teliina balaustina Linné, 1758* 343.Teliina donacina Linné, 1758* C 344.Tellina distorta Poli, 1791* C 345.Tellina incamata Linné, 1758* 346.Tellina planata Linné, 1758 347.Tellina nitida Poli, 1791* 348. Gastrana fragilis (Linné, 1758)* 349. Donax semistriatus Poli, 1795* 350. Donax trunculus Linné, 1757* 351. Psammobia fervensis (Gmelin, 1791)* C 352. Psammobia depressa (Pennant, 1777)* 353. Psammobia costulata Turton, 1 822 354. Abra alba (Wood W., 1 802)* 355. Abra tenuis (Montagu, 1803)* 356. Solecurtus multistriatus (Scacchi, 1834) 357.Solecurtus scopula (Turton, 1822) C 358.Solecurtus strigillatus (Linné, 1 758)* 359. Venus verrucosa Linné, 1758* 360.Chamelea gallina (Linné, 1 758)* 361 .Timoclea ovata (Pennant, 1777)* 362.Gouldia minima (Montagu, 1803)* C 363. Dosinia kipinus (Linné, 1758)* 364.Dosinia exoleta (Linné, 1758)* 365. Pitar rudis (Poli, 1795)* C 366. Ca!lista chione (Linné, 1758)* C 367. Tapes decussatus (Linné, 1758)* 368. ¡rus Irus (Linné, 1758)* 369. Raphia aurea (Gmelin, 1791)* 370. Venerupis senegalensis (Gmelin, 1 791)* 371. Petricola lithophaga (Retzius, 1786)* 372. Petricola lajonkairii (Payraudeau, 1826) 373.Mysia undata (Pennant, 1 777)* 374. Corbula gibba (Olivi, 1 792)* C 375. Lentidium mediterranean! (Costa O.G., 1839)* 376. Gastrochaena dubia (Pennant, 1777)* 172 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) tnnio VIO & RilffaeNa DC MIN: I MOLLUSCHI DEL UTORALE MARINO Dl CERVERA {lorenzo, ¡siria}, 167.176 377.Hiatelia arctica {Linné, 1767)* 378. Phoias dactylus Linné, 1758 379.Teredora malleolus (Turton, 1822) C 380. Bankia carinata (Cray J. E., 1827) C 381 .Thracia con vexa (Wood W„ 1815) C 382.Thracia corbuloides Deshayes, 1 830 C 383.Thracia papyracea (Poli, 1791)* 384.Thracia pubescens (Pulteney, 1799)* C 385.Thracia distorta (Montagu, 1 803)* (Fig. 4} 386. Pandora pinna (Montagu, 1803) C 387. Lyonsia norwegica (Gmelin, 1791)* C Classe Scaphopoda Bronn, 1862 388. Dentalium dentalis Linné, 1 758* 389. Dental ¡um inaequicostatum Dautzenberg, 1891* C 390. Dental ium vulgare Da Costa, 1778* 391.Fustiaria rubescens (Deshayes, 1826)* C Classe Cephalopoda Cuvier, 1798 392.Sepia elegans Blainville, 1827 C ■393,Sepia officinalis Linné, 1 758* ■394_Sepiola rondeletii Leach, 1817* C ■ 395. Octopus vulgaris Cuvier, 1 798* Fig. 2: Cerithiopsis nana Jeffreys, 1867. Altezza: mm 2,4. SI. 2: Cerithiopsis nana Jeffreys; 1867. Višina: 2,4 mm. Specie di notevole interesse Cerithiopsis nana (Fig. 2) Come tutte le specie appartenenti al suo genere, vive dal mediofitorale all'infralitorale fino alla profonciità di 100 nietri circa (Nordsieck, 1968); lo si rinviene as-sociato a spugne, dalle quali non si allontana molto, in quanto costituiscono il suo cibo preferito (Fretter & Manly, 1977). Secondo Palazzi (1994), per voler esser più precisi, questo gasteropode vive su Suberites domuncula, ben-chè ció risuiti essere poco documéntalo per il Mediterráneo. Tale affermazione deriva dal fatto che l'Autore ha poluto osservare una colonia di Cerithiopsis nana nelía Laguna di Lanterna, a nord di Cervera. II ritro-vamento, avvenuto a bassa profondità, ha suscítalo stu-pore soprattutto per la capacita degli esemplari, di man-tenersi attaccati alia spugna con fiii mucosi, nonostante ¡I forte moto ondoso. Sezioni del la spugna hanno inoltre evidenziato che ta!i gasteropodi si limitavano ad inféstame la superficie. Ersilia mediterránea (Fig. 3) Specie citata di rado e quasi esclusivamente per ¡I bacino méridionale del Mediterráneo (Sicilia, Tunisia, Algeria, Golfo di Gabes). Negli ukimi anni, pero, í'area di distribuzione tende a spostarsi sempre più a Nord come viene dimostrato da diverse segnalazioni. Pirozzi identifica questo piccolo Lacunide nel detrito del Golfo di Napoii (Ghísotti, 1978). Fig. 3: Ersilia mediterránea (Monterosato, 1869). Altezza: mm 1,3. SI. 3: Ersilia mediterránea (Monterosato, 1869). Višina: 1,3 mm. 173 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) Ennío VIO & Raffadla DE MIN: I MOU.USCHI DEI UTORAI.E MARINO DI CEiWERA (Parenzo, Istrla). 167-176 Siiccessivaroente vengono raccoiti un eseroplare a Capo Passera (Siracusa), uno presso l'isola di Capraia (Uvorno) a 80 metri di profondità ed un altro nella baia di Paraggi (Genova): quest'ultimo, inoitre, si presenta in ottime condizioni di frescbezza e con residui di parti molli (Cecalupo, 1981). Per quel che concerne I'Adriático Settentrionale Ersi-lia mediterránea viene rinvenuta per la prima volta a Veruda (Pola) (Babbi & Rinaldi, 1981); nel 1983 viene citata per l'Isola d'Elba (Mietto & Quaggiotto, 1983) e Hoenselaar & Hoenselaar, nel 1989, pubblicano nel Bollettino délia S.l.M. una cartina che illustra il bacino del Mediterráneo con tutti i ritrovamenti di questa pic-cola specie. In aggiunta a tali dati, vi è la segnafazione degli AA. dell'esempiare raccolto a 10 metri circa di profondità a Cervera, presso Parenzo, nel luglio del 1997, su una piccola praieria di Cymodocea in un canalone creato dalle corienti di fondo. Thracia distorta (Fig. 4) Specie che vive nelle fenditure cielie rocce, o nei fors praticati da molluschi perforant)'. La morfología delle valve si presenta molto variabile poiché Thracia distotta si adatta alla dimora scelta; questa peculiarità ha spesso reso difficile la sua determinazione e per tale motivo diversi studiosi sono stati tratti in inganno (Barsotti, 1970). Fig. 4: Thracia distorts (Montagu, 1803). Lunghezza: mm 5,8. Fig. 4: Thracia distorta (Montagu, 1803). Dolžina: 5,8 mm. DISCUSSiONE Lungo il tratto di costa studiaio dai 1995 ai 1998 a livello di maiacofauna, sono state individuate 395 specie di rnolluschi: 8 Polyplacophora (2%), 272 Gastropoda (quasi il 69%), 107 Bivalvia (27%), 4 Scaphopoda (1 %) e 4 Cephalopoda (1%). il numero delle specie rinvenute viventi é di 228 e rispetto al totale dei taxa raccoiti, si aggira attorno al 58%; ció chiaramente é significativo poiché testimonia l'importanza dell'azione di accumuio del materiale sulla riva ad opera delle mareggiate, soprattutto nei mesi autunno-tnvernali: essa infatti permette una miglior conoscenza degli organismi che provengono anche dalle biocenosi del circalitorale (vedi lista moliuschi) poste al largo in acque piü profonde. Gli Opistobranchia segnalati sono caratteristici del mesolitorale e dell'infralitorale anche se in alcuni casi (Bulla striata, Scaphander lignarias e Cavolinia triden-tata) sono síati raccoiti nel detrito depositatosi neila biocenosi de! Detrítico Costiero. Confrontando i dati malacologici pubblicatí da Vato-va (1928) per ie acque di Rovigno, non molto distante geográficamente da Cervera, risuita che l'Autore aveva identificato 339 specie (pari quasi all'86% di quelle cítate in questo lavoro); ció dimostra una notevole conoscenza dei molluschi gía all'inizio del secoio. ll gran numero di specie determínate, conferma l'at-tuale ricchezza del!'Alto Adriático, peraltro gia rilevata dagli stessi AA. neila pubblicazione del 1996 sui Golfo di Trieste in cui sono stati elencati 493 molluschi presentí provvistí di conchiglia (Vio & De Min, 1996). La notevole biodiversitá dell'area studiata, per quart-to riguarda la maíacofauna, appare chiara anche para-gonando il numero di specie da noi osservate (395), con il totale di quelle viventi nel Mediterráneo: 2200 (compres! gli Apiacophora, recentemente scoperti); tale numero eleva la percentuale, per Cervera, a circa il 18%. Volendo inoltre confrontare i dati raccoiti da Pas-samonti eí a!. (1993) con queifi presentad, si evidenzia che sono abbastanza simili: infatti questi Autori in-dicano per Banjoie, localita posta vicino a Pola, 1a presenza di 213 specie di Molluschi, mentre a Cervera ne sono state rinvenute 395. Ríteniamo comunque op-portuno sottoiineare che neil'insenatura di Banjoie, dove il fondaie degrada verso il mare aperto fino alia profonditá di 40 metri ed fe caralterizzato da sabbia pelitica frammista a rocce intervaliate a praterie di zosteracee, la presenza di uno stabilimento per la ia-vorazione e la conservazione del pesce, lo scarso idrodinamismo e l'apporto di acque dolci, hanno sicuramente influito sia su! numero eievato di specie di Molluschi segnalati, sia suda presenza di forme particolari quaii Conus ventricosus Gmelin, 1791 (vari-etá di C. mediterraneus, dalia conchiglia piü alfungata che presenta alia base colorí tendenti al rosso, rosa o arando invece che grigio-verdi) (Poppe & Goto, 1991). Ció non toglie che i'eievato Índice di biodiversitá dei fitorale di Cervera, sia maggiormente imputabile alia notevole varietá di biotopi che caratterizzano l'area e aü'infiuenza antropica relativamente bassa. Tutt'ora, infatti, gli insediamenti urbaní neila zona sono pochi, fatta eccezione per alcuni campeggi posti nelle vici- 174 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 ■ 1999 • 2 (17) Ennio VIO & Raffaelh DE MIN: ¡ MOUUSCHÍ DEI LITORALE MARINO Di CERVERA (ParRnzo, Istria), 167-176 nanze ed alcuni aiberghi, edificati sottocorrente, nei pressi di Parenzo (Porec). Si puó inoitre rilevare una differenza tra il numero di specie rinvenuto ail'interno dell'insenatura di P.to Bus-soia (328) e quello del litorale aperto verso ¡'Adriático (totale 395 campionate): ció é sicuramente imputabile al fatto che, essendo questo tratto di costa meno protetto dalle mareggiate é piü frequente l'accumularsi sulla riva di specie viventi nelle biocenosi caratteristiche del cir-calitorale quali: il Detrítico Costiero (D.C.), il Detrítico Fangoso (D.E.), ¡ Fanghi Terrigeni Costieri (V.T.C.) ed i Fondi Mobil i Instabili (M.I.). Purtroppo é fácilmente ipotizzabile che l'incremento del turismo previsto per i prossimi anni lungo la linea di costa, eos) come la costruzíone di nuovi insediamenti alberghieri, potranno mutare ed influenzare negativamente ie attuaii condizioni ambientalí, che rendono quest'area una tra le piü favorevoli alia vita degli organismi bentonici dell'Adríatíco Settentrionale. RINGRAZIAMENTI Desideriamo porgere un ringraziamento particolare al Síg. Duilio Di Massa per ¡a lettura crítica delia parte sistemática ed al Síg. Willv de Mattia per la segnala-zionedi alcuni ritrovamenti malacologici. MEHKUŽCI MORSKEGA OBREŽJA PRI ČRVARjU (POREČ, ISTRA) Ennio VIO Oddelek za biologijo Univerze v Trstu, IT-34127 Trst, Via E. Weiss 2 Raffaella DE MIN Oddelek za biologijo Univerze v Trstu, IT-34127 Trsi, Via L. Giorgieri 10 POVZETEK V obdobju med jesenjo 1995 in poletjem 1998 smo opravili vzorčevanja malakofavne obrežja pri Črvarju blizu Poreča. Natančneje smo določevali mehkužce v notranjosti zaliva Busuja, na dnu nasproti ležeče severne obale in vzdolž same obale zaliva. Določili smo skupno 395 vrst in te podatke primerjali z deli, ki izvirajo z začetka stoletja (Vatova, 1928), kot tudi z recentnimi (Passamonti et al., J993; Vio & De Min, 1996). Kaže, da je biodiverziteta zelo visoka glede na omejeno razširjenost raziskanega območja. Kljub temu obstaja možnost, da bosta razvoj turizma, -predvsem gradnja kampov in privezov za čolne, kot tudi pozidava obale, negativno vplivala na to pestrost. Ključne besede: mehkužci, seznam, Istra, severni Jadran BIBLIOGRAFIA Aleffi, F., G. Delia Seta, F. Goriup, P. Landri & G, Orel (1995): Faftori climatici ed edafici e popolamenti bentonici dell'Adriatico Settentrionale e del Golfo di Trieste. Atti Comegno "Evoíuzione de Ho stato trofico in Adriático0: Analisi ed interverti attuati e future linee di ínter-vento, Ravenna, 1995, 81-99. Rabbi, B. & E. Rinaldi (1981): Ritrovamento di molluschi rari o poco noti per ¡'Adriático Settentrionale. Boll. Maiacoiogico, 1 7(11 -12), 296. Barsotti, G. (1970): Sphenia binghami (Turton) e Thra-cia distorta (Montagu) due specie nuove per l'Alto Tirreno. Atti della Uníone Malacologica Italiana, 1, 12-19. Cecaiupo, A. (1981): Ersilia mediterránea (Monterosato, 1869) sempre più a Nord. Boll. Maiacoiogico, XVI!, 11-12, 290- Dc Min, R. & E. Vio (1997): Molluschi conchiferi del litorale Sloveno. Annales, 1 1, 241 -258. De Min, R. & E. Vio (1998): Molluschi esotici nell'AltO Adriático. Annales, 13, 43-54. Fretter, V, & R, Manly (1977): Algal associations of Trico! ia pullus, Lacuna viñeta and Cerithiopsis tuber-cularis (Gastropoda) with special reference to the settlement of their larvae, j. Mar. Biol. Ass. U.K., 57, 999-1017. Ghisotíi, F. (1978): Rinvenimenti malacologici nel Mediterráneo (segnalazioni del gruppo campano, II). Conchiglie, XIV, 9-10, 151-166. Hoenseiaar, H. J. & J. Noenseíaar (1989): On the distribution of Ersilia mediterránea (Monterosato, 1869), in the Western Mediterranean Basin. Boll. Maiacoiogico, XXV, 5-8, 255-256. 1 75 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) Ellillo VIO & Rflftldiíl DE M!N: I MOU. USCHI DEI LITORAlf MARINO Ol CTRVERA (Parciwo, ktFi.i), T67-"! 7ft Mietto, P. & E. Quaggiotto (1983): Moiluschi nuovi o poco not i cleSI'lsola d'Elba (Mare Tirreno). Boll. Mala-cologico, XIX, 5-8, 127-140. Munari, L. (1974): Contributo alia conoscenza dei Tere-dínidae nel Mediterráneo. Conchiglie, 10(3-4), 71-84. Nordsteck, F. (1968): Die europaischen Meeres-Ge-hauseschneclcen. Stuttgard, Fischer. Orel, G., E. Vio & C. Brune!lo-Zanitti (1981-82): I popolamenti bentonici dei fondi antistanti le lagune di Grado e di Maraño (Alto Adriático). Nova Thalassia, 5, 31-56. Orel, G., R. Marocco, E. Vio, D. Del Piero & G. Deila Seta (1987): Sedimenti e biocenosi bentoniche tra la foce del Po ed il Golfo di Trieste (Alio Adriático). Bull. Ecol., 18(2), 229-241. Palazzi, S. (1994): Cerithiopsis nana (Jeffreys, 1867) vívente su Subentes. Boll. Malacologico, XXX, 1-4, 79-80. Passamonti, M., C. Emiii & P. Sossi (1993): í molluschi marini délia Baia di Banjole. La Conchiglía, XXV, 269, 7-11. Peres, J. M. & J. Picard (1964): Nouveau manuel de bionomie bentique de la Mer Mediterranee. Ree. Trav. St. Endoume, 31(47), 5-137. Poppe, G. T. & Y. Goto (1991): European Seashells. Vol. I, 352 pp. Verlag Christa Hemmen, Wiesbaden. Roch, F. (1940): Die Terediniden des Mittelmeeres. Thaiassia, iV(3), 5-147. Sa bei Ii, B., R. Gtannuzzi-Savelii & D. Bedulii (1990): Catalogo annotato dei Molluschi marini del Mediterráneo. Edizioni Librería Naturalística Bolognese. Stossich, M. (1979-80): Prospetto della fauna del mare Adriático. IV Mollusca. Boll. Soc. Adr. Sc., 5, 55-184. Vatova, A. (1928): Compendio della Flora e della Fauna del Mare Adriático presso Rovígno d'lsíria con la di-stribuzione geográfica del le specie bento-niche. R. Comitate Taíassografico Italiano, mem. 143, 608 pp. Vatova, A. (1949): La fauna bentonica dell'Alto e Medio Adriático. Nova Thalassia, 1, 3. Vio, E., G. Valli & G. Orel (1981): Classification de quelques-unes des biocoenoses de la Haute Adriatique par I'etude de la malacofauna. Rapp. Comm. int. Mer Medí?., 27(2), 133-134. Vio, E. & R. De Min (1996): Contributo alla conoscenza dei molluschi marini del Golfo di Trieste. Atti Mus. Civ. Stor. Nat., Trieste, 47, 1 73-233. 176 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) original scientific paper UDC 574:628.427(262.3 Piranski zaliv) ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SEAWATER INFLUENCED BY SEWAGE OUTFALL Patricija MOZETIČ, Vlado MALAČIČ & Valentina TURK National institute of Biology, Marine Biological Station, S1-6330 Piran, Fornače 41 ABSTRACT The impact of sewage discharge from the treatment plant at Piran through submarine outfalls approx. 3500 m off the coast was studied. During the years 1998-1999 six surveys of oceanographic parameters, nutrient concentrations and faecal coliforms were carried out at the central station between the two outfalls and at the reference station. The spreading of the sewage in the water column was detected through observing small vertical salinity oscillations (~0.1 PSU) in layers of thickness less than 1 m, a few meters above the bottom. Sewage dispersal was confirmed by the presence of faecal coliforms. Their number increased (max. 1160/100 ml) in the layers with highest salinity oscillations. The ecological impact of submarine outfalls on the surrounding environment was highest in the case of ammonium, while for other nutrients the impact was almost negligible. This was confirmed by the relatively high correlation between faecal coliforms and ammonium (p-0.58) in the near-field sewage plume, while there was no correlation (p~-0.05) between these properties in the sewage at the treatment plant's outlet. The reference station proved to be unsuitable for comparison due to periodic bacterial contamination. Key words: sewage, submarine outfall, faecal bacteria, nutrients, coastal sea, Gulf of Trieste INTRODUCTION Near-shore marine areas are susceptible to many different land-based sources of pollution, among which direct, untreated wastewater discharge seems to be one of the main causes of increased eutrophication. This problem is even more evident in coastal areas where economically important activities, such as tourism and aquaculture, set high standards of seawater quality. Many legislative acts have been successfully implemented in order to control the quality of the water body receiving municipal wastewaters and for the protection of human health. Slovenia started to monitor some pollution parameters within the frame of UNEP/MED-POL Program Phase II (Tusnik eta!., 1989) in 1983. Among several "hot spots", referred as land-based sources of pollution, sewage effluents at treatment plants were analysed from the very beginning. In comparison to this well-developed net of pollution control on the land, the seawater in the vicinity of sewage discharges along the Slovenian coast did not gain such attention. Up to now, the majority of research work concerning the effect of sewage dispersal in the marine environment was focused on the Piran sewage outfall (Gulf of Trieste, Adriatic Sea). The municipality of Piran, which is one of the most touristically developed Slovenian areas, solved the problem of sewage disposal in the late 70's by constructing a submarine sewage outfall 3450-m off the coast. Eleven years later, in 1987, another submarine outfall was constructed parallel to the old one at a horizontal distance of less than 200 m and 3250 m off the coast (Vukovtg & MalaCii, 1997). A mechanical treatment plant produces a sludge that is periodically removed from digestion tanks to an onshore dumping-ground, and an effluent, that is discharged by gravity through the outfalls into a depth of 21 m (Malej, 1980; Malacie, 1997). The old and new outfalls terminate with diffusers that are 108 m and 185 m long, respectively. They are placed 1 m above the bottom and are drilled alternately with 11 to 17 lateral holes on both sides of the pipes. Up to now these diffusers are the only ones in Slovenian waters. Average effluent flow is about 10360 m3 per day and may increase during the season due to increased population (D. Kleva - Svagelj, pers. comm.). 177 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) Pairicïja MOZETIČ et a/.: ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SEA WATER INFLUENCED BY SEWACE OUTFALL, 1 77-130 ^ fTrieste/ Slimnia JÊÊ -I.- HI 16 I 0mgfl^ ■iii^^^lllliill I'iriin m •is N. , ' I ^llllllplll Fig. 1: Location of the Piran submarine outfallstation grid and sampling stations in the southern part of the Gulf of Trieste. Sampling station PI-16 is located in the centre of the station grid. SI. 1: Lokacija piranskega podvodnega izpusta, mreže postaj in vzorčevalnih postaj v južnem delu Tržaškega zaliva. Postaja PI-16 leži v sredini mreže postaj. Early studies comprised an overview of environmental conditions in the water column and at the sea floor before (1974/75) and after (1978/79) the construction of the first submarine outfall (Avčin ef a!., 1978; Male], 1980; FaganelS, 1982). The authors reported a minimal effect of the outfall upon the surrounding marine ecosystem, suggesting a very rapid dispersal of the effluent and thus the high effectiveness of the Piran treatment plant. No studies were done after the construction of the second outfall untif recently. In the last three years an extensive project has been undertaken in order to analyse the dispersion of the sewage plume from the Piran submarine outfall (Malačič, 1997, 1998; Vukovič & Malačič, 1997). The dynamics of sewage plume dispersion is controlled by stratification, shear currents, turbulence and the Coriolis force. Nutrients and faecal bacteria were occasionally monitored along with oceanographic parameters at the centra! station located between the two diffusers. The purpose of this paper is to estimate the extent of sewage pollution in the water column based upon ecological parameters, and to extract the most representative parameters (i.e. indicators) of such pollution. Furthermore, we'll try to compare these new data with the data collected 20 years ago in order to assess possible deterioration of the marine environment and the effectiveness of the sampling strategy designed for such studies. MATERIALS AND METHODS Sampling strategy and field survey Sampling was carried out at station Pi-16 which is located between the submarine outfalls of Piran and at station F (Fig. 1) which is defined as the reference station. The central station PI-16 was chosen from a grid of 31 stations (MalaCiÈ, 1999a). During the years 1996-1998 several oceanographic surveys of the water column were undertaken. However, only four samplings from 1998 are presented in this paper. Biological and chemical parameters were sampled in addition to the CTD casts (conductivity, temperature, depth). An additional two samplings were performed in 1999. Surveys, labelled from 1 to 6, correspond to the following days: 2 April 1998 (1), 18 june 1998 (2), 31 August 1998 (3), 12 October 1998 (4), 24 May 1999 (5), and 21 July 1999 (6). Samplings were performed in calm weather and during low tidal currents - the tidal range of sea-surface elevation (peak-to-peak) was less than 0,6 m in the port of Koper. The bottom at stations PI-16 and F is 21 m deep. The number and position of sampling depths varied from one sampling to another, and were defined each time separately with regard to the vertical salinity profile of station PI-16. The spreading of the sewage plume was detected from slightly lower salinity (for about 0.1 PSU) in thin layers within the water column. The number of sampling depths varied from 9 to 14, while the sampling depth interval was smaller than 2 m in the layers with slightly lower salinity. The reference station F was sampled only at a few depths, the number of which did not exceed five - the number of standard oceanographic depths (0.5, 5, 10, 15 m and just above the bottom). The exception was Survey 1 when sampling depths at station F corresponded to those at station Pl-16. Information about the input load was gained from the bacteria and nutrient analysis of sewage samples that were collected at the outflow of the treatment plant before each survey. The samples were collected about three to four hours before the sampling at station PI-16. )t takes about this amount of time for the sewage to reach the sea (station PI-16). On the basis of several oceanographic surveys of the water column near the sewage plume during different stratified conditions, a station grid was designed (Malacic, 1997). The grid with a diameter of approx. 178 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) FiltrioM MOZETIČ et ¿il.: ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SFA WATER INFLUENCED BY 5£WAG£ OUTFALL, 1 ?',M 90 900-m covers 31 stations around both outfalls and enables a fast dynamic survey (within one hour) of the plume extent. At grid stations vertical profiles of temperature, salinity, oxygen and fluorescence were obtained using the fine-scale multiparameter CTD probe, designed at the Centre for Water Research, University of Western Australia. The vertical resolution of the probe is of about 2.5 cm for a conventional drop speed of about 1 m/s. Analyses Nutrients. Concentrations of nitrate (NO3*), nitrite (NO2"), ammonium (NH4+), phosphate (PO43"} and silicate (Si044-) were measured in unfiltered seawater and filtered sewage samples using standard colorimetric procedures (Grasshoff, 1983). Sewage samples were filtered through glass fibre filters (Whatman GF/F). Total nitrogen (N-tot) and total phosphorus (P-tot) were analysed in unfiltered samples. Inorganic nitrogen (SNinJ was calculated as NH4+ + NO3- + N02". Faecal coiiform bacteria. The number of faecal conforms was determined following the recommendations of UNEP/WHO (1994). Water samples were filtered through the 0.45 pm pore-size MiSJipore filters and incubated on m-FC agar medium at 44.5±0.2°C for 24 hours. Statistical analyses. Data from nutrient concentrations and faecal bacteria counts measured in the sewage at the outlet of the treatment plant and at the station Pl-16 were statistically elaborated. Cross-correlation of standardised data was used to calculate correlation coefficients (p) in order to examine the linear relationship between properties (i.e. nutrients and faecal bacteria). Data were standardised using the following equation: (-Xj)/SD where Xj represents measured value, mean value and SD is the standard deviation of the specific parameter. RESULTS Sewage composition Nutrient analyses and bacterial counts were performed on sewage effluent that was treated mechanically (Tab- 1). Almost all inorganic nitrogen was present as ammonium. Concentrations of ammonium, nitrite and nitrate varied substantially: from below the detection limit up to 243 pmol I"1 in the case of nitrate. Except for samples collected on 12 October 1998 and 21 July 1999 the inorganic nitrogen (51-98% of total nitrogen) prevailed over organic forms. More than 50% of total phosphorus was in the form of phosphate (PO43"), while other forms that are normally present in sewage, e.g. polyphosphate and organic phosphate, were not analytically separated. The highest concentrations of ammonium, phosphate, total nitrogen and phosphorus were measured during the summer months (31 August 1998 and 21 July 1999), while in the case of nitrate and nitrite it was just the opposite: during the summer they were at their minimum. Average count of faecal bacteria was around 7.3x106/100 ml with a standard deviation of 2.7x106. date N 54.60 6.82 1112.12 1173.54 51.75 243.53 2111.05 79.55 7.26E+06 [SD 93.33 7.19 634.44 613.27 27.13 830.02 1619.34 30.80 2.68F.-t-Q6 Tab, 1: Composition of sewage water at the outflow of the Piran treatment plant: concentrations of nitrate (NO3), nitrite (N021, ammonium (NH4+), inorganic nitrogen (ZNjnJ, phosphate (PO43'), silicate (Si044'), total nitrogen (N-tot) and phosphorus (P-tot) and number of faecal coiiform bacteria (FC). Mean values of the parameters (< X >) and standard deviations (SD) are shown. Tab. 1: Sestava odpadne vode na iztoku iz piranske čistilne naprave: koncentracije nitrata (NOf), nitrita (NOf), amonija (NH4+), anorganskega dušika (T,NjnJ, fosfata (PO43'), silikata (Si044'), celotnega dušika (N-tot) in fosforja (P-tot) ter število fekalnih koliformnih bakterij (FC). Podane so srednje vrednosti (< X >) in standardne deviacije (SD) merjenih parametrov. 179 ANNALES • Ser. hist nal. • 9 • 1999 ■ 2 (17) Palricija MOZFFIC etui: ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SEA WATER INFLUENCED 8Y SEWAGE OUTFALL, ! 77-190 1.0 0.8 0.6 0.4 0.2 0.0 pcy- P-tot NO;- NOj- NtV N-tot SiOi4' -0.2 P04J" P-tot NO¡- NOj- NH)"1' N-int SifV" Fig. 2: Coefficients of cross-correlation analyses SI. 2: Koeficienti korelacijske analize med fekalnimi between faecal bacteria and nutrients. bakterijami in hranilnimi snovmi. a) data from the sewage at the outlet of the treatment a) podatki iz odpadne vode na iztoku iz čistilne na~ plant b) data from station Pl-16 prave b) podatki s postaje Pl-16 Tab. 2: Coefficients of cross-correlation analyses performed on nutrient concentrations and faecal bacteria counts, which were measured in the sewage at the outlet of the Piran treatment plant (N ~ 6). Tab. 2: Korelacijski koeficienti, izračunani za koncentracije hranilnih snovi in števila koliformnth bakterij (N = 6). Analize so bile opravljene v odpadni vodi na iztoku iz piranske čistilne naprave. PO43- P-tot no2- N oy nh4+ N-iot SÍO44- fc P043- 1 0.80 -0.60 0.03 0.71 0.96 0.22 0.42 P-tot 0.80 1 -0.81 0.05 0.95 0.76 0.64 -0.01 no2- -0.60 -0.81 1 0.11 -0.79 -0.68 -0.33 0.45 ncv 0.03 0.05 0.11 1 -0.24 -0.17 -0.21 0.01 NH4+ 0.71 0.95 -0.79 -0.24 1 0.71 0.74 -0.05 N-tot 0.96 0.76 -0.68 -0.17 0.71 1 0.21 0.33 SÍO44- 0.22 0.64 -0.33 -0.21 0.74 0.21 1 -0.01 FC 0.42 -0.01 0.45 0.01 -0.05 0.33 -0.01 1 Cross-correlation analyses (Tab. 2) of nutrient concentrations and faecal bacteria in sewage show variable relationships among parameters. Some nutrients are highly correlated among each other (e.g. PO43", P-tot, NH4+, and N-tot), while faecal bacteria are only slightly correlated to phosphate and nitrite (Fig. 2a). There is no meaningful correlation between the bacteria and ammonium in the sewage. Vertical structure of the water column CTD casts were performed at every survey and sampling depths at station Pi-16 were determined using the salinity vertical profile. In this work only one vertical profile of temperature, salinity, fluorescence and dissolved oxygen will be presented as an example (24 May 1999) of the fine vertical structure of the water column that is affected by the sewage plume (Fig. 3). Warming of the atmosphere in late spring contributed to the rise of seawater temperature in the upper layers. Consequently, a weak stratification of the water column with a ther-mocline at approx. 12 m was re-established, separating the upper warmer layers (17.0-18.8°C) from the colder bottom ones (12.4-13.4^). Salinity gradually increased with depth from the value at the surface (36.27 PSU) towards the value at the depth of the thermocline (37.04 PSU). tn the layer between 11 and 16 m slight oscillations of salinity ranged from 0.03 to 0.12 PSU. They indicate an intrusion of less saline water presumably originating from the outfalls. Below 16 m depth the salinity increased again and reached the maximum (37.69 PSU) at the bottom. The fluorescence peak and highest oxygen concentration were detected at a depth of around 16 m. The salinity vertical profile was crucial for 180 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) Patricia MOZETIČ eí si: ECOLOGICAL CHARACTERISTICS Of SEAWATER INFLUENCED BY SEWAGE OUTEALL, 177-190 Temp (°C) Sal (PSU) CM a {mg/m3) D.O.(m!/i) SI 16 3« 36.S 3/.(J 37.S O.tr 2.0 í.a S.O 5.0 6.0 Fig. 3: Temperature, salinity (Sal), in situ fluorescence (Chi a) and dissolved oxygen (O.O.) vertical profiles recorded on May 24, 1999 using CTD fine-scale probe. A detail of vertical profiles of temperature and salinity between 10 and 16 m depth is shown in the lower figure. Si. 3: Vertikalni profili temperature, slanosti (Sal), in situ fluorescence (Chi a) in raztopljenega kisika (D.O,), posneti s CTD sondo 24. maja 1999. Na spodnji sliki je prikazan izsek vertikalnih profilov temperature in slanosti na globini 10 do 16 m. determination of 12 sampling depths. Between the depth range 11.5-16.5 m the samples were collected at depths with an interval smaller than 1 m. Water quality of the recipient Nutrient concentrations and the sanitary quality of the seawater were measured in the near-field of the sewage plume (station Pf-16), as well as at the reference station (station F), in order to examine the impact of sewage on the surrounding media. Fine-scale vertical distributions of chemical and microbiological parame- ters during six surveys at station PI-16 are shown in figures 4a and 4b. Faecal col i forms are the fundamental indicators of sewage pollution. Therefore, we first followed the distribution of bacteria in the water column. Secondly, we compared nutrients to bacterial distribution in order to determine the most representative nutrient(s) of sewage dispersion. The number and vertical distribution of faecal coliforms differed substantially among the six surveys (Fig. 4a, upper panel). On 18 june 1998 we observed no sewage at station Pl-16, while on other occasions the number of bacteria varied from less than 1 to 1160/100 ml. A peak value of 1160 counts/100 ml was counted on 2 April 1998 at depth of 12 m, with the second highest 890 counts/100 ml at depth of 14 m on 24 May 1999. Low values, apart from the situation of zero counts on 18 june 1998, were counted during late summer (31 August 1998). Then, the highest count of 215/100 ml was reached at the bottom. The vertical distribution of faecal coliforms also varied substantially. During spring surveys (2 April 1998 and 24 May 1999) the bacteria were present only in a narrow layer of a thickness of 3 m between depths of 11 and 14 m. An approx. 15-fold increase was detected at depths of 12 m and 14 m with respect to counts at other depths. During other periods faecal coliforms were more evenly distributed throughout the water column. Bacteria were found in a thicker layer between 7 and 13 m, with peak values at the bottom (31 August 1998) and at depths between 11 and 16 m (12 October 1998 and 21 july 1999). With a few exceptions vertical profiles of ammonium followed faecal vertical distributions (Fig. 4a, upper panel). Peaks of ammonium (4.08 - 7.33 pmol I"1) were measured at the same depths as bacterial maximums, and also at the bottom (3.23 pmol H). Concentrations of other nitrogen forms, especially nitrate, were generally higher in the upper iayers of the water column (1.83 -6.01 pmol I"1) and again at the bottom (7.72 pmol I"1; Fig. 4b, lower panel). Phosphate and total phosphorus (Fig. 4b, upper panel) showed a similar vertical pattern. Extremely high phosphate concentrations were measured on 31 August 1998 at the surface (0.30 pmol I"1), at the. bottom (0.92 pmol h1) and at 15 m depth (0.41 pmol I"1), in other cases the concentrations of phosphate were below 0.10 pmol H. increased phosphate and total phosphorus values were only occasionally observed in the layers where faecal coliforms were present. Silicate concentrations varied from 1.85 to 34.72 pmol I"1 (Fig. 4a, bottom panel). Similarly to nitrate, the highest values of silicate concentrations were generally measured in the bottom layers (except for 2 April and 31 August 1998). 181 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Patricija MOZETIČ el sh ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SEAWATER INFLUENCED BY SEWAGE OUTEALL, 177-S SO o On 3 £ cs (ui) q)dsp (ui) qjdsp 185 ANNAIES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Patrick MOZETIČ el ai: ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SEAWATER INFLUENCED BY SEWAGE OUTFALL, 177-190 After mechanical treatment the sewage is gravitational iy released to the sea through the two outfalls. Oceanographic properties of the recipient at station Pl-16 on 24 May 1999 were shown as an example. At that time the less saline water, presumably originating from the two diffusers, was retained below the thermocline at a depth of 12 m. The sewage plume was identified by small salinity oscillations in the range of 0.03 to 0.12 PSD in thin layers of a thickness of less than 1 m at depths between 13 and 15 m. The sampling strategy was arranged in such a way that the sewage plume was detected as much as possible through frequent samplings that were separated along the vertical by less than 1 m. On 24 May 1999 frequent sampling was performed in depths between 11.5 and 16.5 m. A detailed three-year study of the oceanographic properties around the submarine outfall confirms that within the turbulent wastewater field the fluctuations of temperature are in general of the order of 0.1 °C, and of salinity less than 0.1 PSU (MalaciC, 1999a). During periods of stratified water column the sewage plume generally lies at depths between 13 and 18 m - a few meters above the bottom, while during the homogeneous water column (winter), sewage can emerge at the surface (Vukovic & Malacic, 1997; MalaciC, 1999b). The sewage plume spreads horizontally in thin lenses of a thickness of less than 1 m in windless, stratified conditions (MalafiC, 1999a). Small vertical variations of temperature and salinity that characterise these lenses indicate very fast dilution of sewage close above both diffusers. The study also showed that without seasonally-oriented measurements (i.e. CTD casts) it is very difficult to separate the influences of ambient conditions (e.g. currents, winds, tide) on the spreading and rising of sewage. One possibility, although expensive, would be to use dye tracers (e.g. rhodamin) (Proni ef ai., 1994; Adams et a!., 1998; Yilmaz ef ai, 1998). The spreading of a sewage plume was confirmed by measurements of faecal coliforms. Faecal coliform bacteria such as Bschericia coii are traditionally used as indicators of sewage contamination because they appear to be specific to sewage pollution. They are present in large numbers, relatively easy to quantify (Nichols ef ai., 1993), and are taken as a sign of potential pathogen presence. Domestic sewage discharged in coastal waters contains an unhealthy mix of both harmless and infectious microorganisms, such as faecal streptococci [Streptococcus faecalis) and human pathogenic viruses, which are more resistant to environmental stress and thus survive longer in the marine environment (days-weeks). Recent studies indicate that, instead of faecal coliforms, sterol biomarkers could also be a suitable parameter to detect sewage (Mudge & Cwyn Lintern, 1999), especially when a historic measure of sewage contamination is required. The comparison between the measurements of 24 May 1999 (Fig. 4a, upper pane!) with the CTD cast (Fig. 3) showed that the occurrence and high number of faecal coliforms coincided with the layer of highest salinity oscillations along the vertical. Similar vertical distribution of salinity and bacteria was also observed during other months with the peak values of bacteria always below 10 m. The only exception was 18 June 1998 when no faecal coliforms were detected. Absence of bacteria was also observed during other surveys performed between 1996 and 1997 (Vukovič & Malačič, 1997). Faecal coliforms have been found also in the upper layers (above 10 m), but only during the homogenous water column (Vukovič & Malačič, 1997; unpubi data). A possible explanation for the bacterial absence at station PI-16 observed on 18 June 1998 and reported previously by Vukovič & Malačič (1997) can be attributed to the fact that the sampling was not performed exactly at station PI-16. At this station the sampling usually takes half an hour. Since anchoring is prohibited at that position the research vessel drifted away from station PI-16 approx. 400 m due to winds and surface currents. Besides ineffective sampling there are other plausible factors which may considerably reduce the survival rate of faecal bacteria in the marine environment - primarily solar radiation, as well as salinity, pH changes, the presence of toxic substances, pre-dation and parasitism, lysis by bacteriophage, subopti-mal water temperature, and nutrient deficiencies (Cheryl ef a!., 1995; Šolič & Krstuiovič, 1992). The effect of another factor, the osmotic stress due to moving from fresh to saline waters, is even more intensified when the sampling is performed outside the near-field of the sewage plume (i.e. drifting of the vessel). The highest number of faecal coliforms (from 215 to 1160/100 ml) is above the regulation limit for bathing waters set by the State Department for Public Health, which require less than 100 coliforms/100 ml (Official Gazette, 1988). The area around the Piran submarine outfall is not designed for bathing or aquaculture activity, On the contrary, no activity should be allowed in the zone around the diffusers. According to UNEP (1995) recommendations "... as a precaution against damage by anchors or fishing gear, submarine outfalls should be marked with clear buoys at the end at every bend of the unprotected part, fitted with clear signs prohibiting anchoring and fishing in a 200 m radius around it, and warning against swimming or wind-surf-ing in the vicinity." These high coliform numbers should be a major concern from the point of view of the treatment plant operation. Taking into account the number of faecal coliforms at the treatment plant outlet (Tab. 1) and in the sea, the abatement factor of the microbial load was between 104 and 107 in most cases (97%) which is beyond the range of UNEP recommendations for submarine outfalls (UNEP, 1995). Only in the two highest cases of bacterial contamination (890 and 1160/100 ml) the abatement factor was around 103 186 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) Patriáis MOZETIČ e< s!.: ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OE SEAWATER INFLUENCED BY SEWAGE OUTFALL, 5 77-190 which is in agreement with UNEP recommendations (1995). This abatement factor is usually a combination of initial hydraulic dilution over a submarine pipe and of bacterial decay. UNEP (1995) recommends an outfall system that ends with a diffuser of appropriate length at a certain distance from sensitive areas (e.g. bathing areas)- This recommendation is met for the outfall at Piran. However, it is planned that the submarine outfall will be combined with the chemical disinfection of sewage sludge to decrease bacterial abundance and nutrient load even more. Bacterial numbers were correlated with nutrient concentrations, and nutrient measurements at both stations (station Pi-16 and reference station F) were compared in order to detect other indicative parameter(s) of sewage pollution. Vertical distribution of analysed substances (Figs. 4a, 4b), and calculated correlation coefficients between them (Tab. 3, Fig. 2b) show that only ammonium could be an indicator of sewage dispersion {p-= 0.S8). Interestingly, this relationship between ammonium and faecal bacteria cannot be detected in the sewage effluent (Tab. 2, Fig. 2a) where other nutrient species (phosphate and nitrite) are more linearly correlated to bacteria than ammonium, although this correlation is relatively weak. All other nutrient concentrations at the station PI-16 are comparable to the concentrations at the reference station (Fig. 5) and to concentrations that are generally measured in the southern part of the Gulf of Trieste (Vukovic ef at., 1997-1999). Thus, only a slight influence of sewage dispersal on the pelagic environment was detected. In the Gulf of Trieste maximal concentrations of ammonium are generally measured at the bottom (Vukovic eta!., 1997-1999). They result from degradation and sedimentation processes. In the water column above the submarine outfall the ammonium peak values (4,56-7.33 ptnol I"1) were up to two times higher than those measured at the reference station (max. 3.83 pmol I"1) and were found in the layers of highest bacterial contamination. Sometimes the peak was detected at the bottom. Concentrations and vertical distribution of remaining nutrients are most likely greatly influenced by other external inputs (e.g. rain water, river water; Malej ef ai., 1995, 1997} and processes (biological uptake, bacterial degradation, sedimentation, entrapment at the bottom). This hypothesis is even more plausible when variable sewage composition and fast dilution at the diffuser's outlet is taken into account. Except for ammonium, and to a lesser extent for total phosphorus, station PI-16 reflects similar nutritional conditions as station F. Similar findings were described for more polluted areas than the Bay of Piran, with higher external nutrient loads (municipal wastewater, industry, rivers). A water quality study of Tampa Bay in Florida (Wang et al., 1999) showed that external loading of ammonium comprised less than 1% of total ammonium flux and that major seasonal variations cah be attributed to mineralisation of organic nitrogen (algal death and respiration) and to phytoplankton uptake. in terms of bacterial contamination, station F was found unsuitable as a reference site. The distance between the two stations is 0.85 Nm. Historically, station F has a recognisable status as a reference station for the non-polluted, open-waters of the Gulf of Trieste (Fanuko, 1986). On both 1999 surveys faecal coliforms were found at this station, indicating the impact of sewage discharge on the environment, presumably due to specific oceanographic properties at that time. High bacterial numbers were counted again in November 1999 at depths between 8 and 10 m (unpubl. data). This fact necessitates simultaneous measurements of currents at different depths. Parameter (fimo! i*1) Surface layer Bottom layer Faganeli (1982) this work Faganeli (1982) this work no2- 0.23 0.08 0.29 0.33 no3- 2.18 1.84 1.95 2.05 nh4+ 2.18 0.92 2.97 2.62 4.59 2.84 5.41 5.00 P043- 0.18 0.08 0.16 0.31 Tab. 4; Comparison of the mean nutrient concentrations measured 20 years ago (Faganeli, 1982), and mean nutrient concentrations from this work at the station above the submarine outfall at Piran. Tab. 4: Primerjava srednjih vrednosti koncentracij hranilnih soli v površinskem in pridnenem sloju, izmerjenih pred 20 leti (Faganeli, 1982) in tistih, izmerjenih v tej študiji, na postaji v bližini piranskega podvodnega izpusta. 187 ANNALES • Ser. hist. nat. -9-1999-2 (17) Patriae MOZETIČ al at.: ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SEAWATER INFLUENCED BY SFWAGE OUTFALL. 1 77-190 Finally, a comparison was made between recent nutrient data and the data measured 20 years ago (Male], 1980; Faganeli, 1982) when the treatment plant of Piran started to operate (Tab. 4). Concentrations measured only in the surface and bottom layers were considered for the comparison. Mean nutrient concentrations presented in this work are generally lower than those reported by Faganeti (1932), especially in the surface layer. Only in the case of phosphate in the bottom iayer are mean concentrations of recent measurements higher than those measured two decades ago. These slight differences in nutrient concentrations within the last 20 years indicate no major deterioration of the pelagic environment, although a continuous monitoring of water column properties is missing for an affirmative conclusion in this direction (i.e. long-term studies). Prompt monitoring of the sediment is even more crucial - no information about the deterioration of the sediment over the last 20 years is available. To date only one survey of the bottom organisms in the vicinity of the sewage outfall has been performed since the treatment plant started its operation (Avdn et ai, 1978). The need for an overall survey of the sediment structure and benthic communities is even more profound if we consider the higher susceptibility of the sediment to pollution over time as compared to the pelagic environment (Gray et ai., 1990). The impact of sewage discharge on the sediment has to be considered also in view of its greater potential for faecal contamination. A recent study (Pommepuys et a/., 1992) has shown that sediments can accumulate a variety of microorganisms, such as faecal coliforms, faecal streptococci, Clostridium perfringens spores, and viruses. Sediments may contain 100 to 1000 times as many faecal indicator bacteria as the overlying water and may provide a favourable, nonstarvation environment for the bacteria (Cheryl et ai, 1995; Ashbolt et ai, 1993). Comparison between recent and past studies of the impact of sewage discharge also brings up the shortcomings of sampling design, which in turn is reflected in the results. During her study Malej (1980) observed faecal coliforms only at the bottom of station PI-16, whereas at a depth of 10 m and at the surface no bacterial contamination was reported. It must be pointed out that in both studies (Malej, 1980; Faganeli, 1982) only the layers at the surface, at the bottom and at 10 m depth were sampled. Our study showed that the past sampling strategy was inadequate since much important information can be lost. All recent studies (VukovtC & MalafiiC, 1997; MalaCie, 1999a, 1999b) also demonstrated the importance of a small-scale vertical sampling strategy in such an extremely variable environment, where the indicator parameters, and furthermore, undesirable eutro-ph¡cation effects are difficult to follow. conclusions Our results showed a relatively high correlation between faecal bacteria and ammonium at the station above the submarine outfalls. Thus, in addition to faecal coliforms, ammonium can be identified as an indicator of the faecal pollution in the near-field sewage plume. Almost no correlation was observed between bacteria and other nutrients. Except for the ammonium no meaningful impact of the sewage discharge on the surrounding environment was observed when compared with nutrient concentrations at reference station F. Bacterial contamination was sometimes detected at station F, which was therefore found unsuitable as a reference site. A small-scale vertical sampling scheme with unevenly distributed sampling depths proved to be a successful strategy for the detection of sewage spreading in the water column. Drawbacks of the survey are related to the long sampling time and technical/human limitations (not enough sampling depths in the upper water column, lack of measurements of currents). The sampling scheme was based on small salinity fluctuations in the range of 0.1 PSU along the vertical. These vertical oscillations indicate thin lenses of sewage. A comparison between nutrient concentrations, measured in the vicinity of the outfalls in this study and concentrations measured 20 years ago, did not demonstrate a deterioration of the pelagic environment. However, continuous sewage discharge over the last two decades has probably affected the sediment - its chemical structure and bottom organisms. The lack of these data strongly necessitates further studies of the sediment. acknowledgements We thank M.Sc. Boris Petelin for the statistical analyses of data. The results are from two applied projects supported by the Ministry of Science and Technology of the Republic, of Slovenia and public enterprise "Okolje Piran" (No. L1-8882) and Municipality of Izola (No. L1-1570), respectively, and from UNESCO/iOC project (No. SC.214.123.9). 188 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) T"" ~ Patricija MOZETIČ el al.: ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SEAWATER INFLUENCED BY SEWAGE OUTFALL, 177-190 EKOLOŠKE ZNAČILNOST! OBALNEGA MORJA V BLIŽIN! PODVODNEGA KANALIZACIJSKEGA IZPUSTA Patridja MOZETIČ, Vlado MALAČIČ & Valentina TURK Nacionalni institut za biologijo, Morska biološka postaja, Sf-6330 Piran, Fornače 41 POVZETEK Predstavljen je vpliv odplak piranske čistilne naprave, ki se stekajo vzdolž dveh podvodnih izpustov v obalno morje okoli 3500 m pred Piranom. V obdobju 1998-1999 je bilo opravljenih šest vzorčevanj, ki so vključevala oceanografske meritve, analize hranilnih snovi ter fekalnih koliformnih bakterij na postaji, ki leži sredi obeh izpustov in na referenčni postaji. Širjenje odplak v morski vodi je bilo zaznano nekaj metrov nad dnom z majhnimi, vertikalnimi spremembami slanosti (red velikosti -0,1 PSU) v manj kot meter debelih slojih. Analize fekalnih bakterij, indikatorjev fekalnega onesnaženja, so potrdile lego odplak v vodnem stolpcu. Število fekalnih bakterij (max. 1160/100 ml) se je povečalo v slojih z največjimi variacijami slanosti. Največji vpliv podvodnega izpusta na obalno morje je bil opažen v primeru amonija, na ostale hranilne snovi pa širjenje odplak nima večjega vpliva. Relativno visok korelacijski koeficient je bi! izračunan med fekalnimi bakterijami in amonijem (p-0,58) v bližini podvodnega izpusta, medtem ko ta povezava ni bila opažena v odplakah v sami čistilni napravi (p~-0,05). Referenčna postaja se je izkazala kot neustrezna, ker so se tudi tam občasno zadrževale odplake. Ključne besede: odplake, podvodni izpust, fekalne bakterije, hranilne snovi, obalno morje, Tržaški zaliv REFERENCES Adams, E. E., K, D. Stolzenbach, J.-J. Lee, j. Caroli & D. Funk (1998): Deposition of contaminated sediments in Boston Harbor studied using fluorescent dye and particle tracers, Estaur. Coast. Shelf. Sci., 46(3), 371-382. Asliboit, N. )., G. S. Grohrnann & C. Kueh (1993): Significance of specific bacteria! pathogens in the assessment of polluted receiving waters of Sydney. Wat. Sci. Techno!., 27, 449-452. Avčin, A., B. Vriser & A. VukoviČ (1978): Ekosistemske spremembe na območju podmorskega izpusta mestnih odplak portoroško-piranskega omrežja. Slovensko morje in zaledje, 2/3, 281-299. Cheryl, M. D., J.A.H. Long, M. Donald & N.j. Ashbolt (1995): Survival of faecal microorganisms in marine and freshwater sediments. Appl. Environ. Microbiol., 61, 1888-1896. Faganeii, J. (1982): Nutrient dynamics in seawater column in the vicinity of Piran submarine sewage outfall (North Adriatic). Mar. Poll. Bull., 13(2), 61-66. Fanuko, N. (1986): Neki ekološki parametri fitoplanktona otvorenih voda Trščanskog za I jeva. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1-124. G ras s h off, K. (1983): Methods for sea water analyses. Verlag Chemie, Weinheim, 317 pp. Gray, }. S., K. R. Clarke, R. M. Warwick & G. Hobbs (1990): Detection of initial effects of pollution on marine benthos: an example from the Ekofisk and Eldfisk oilfields, North Sea. Mar. Ecol. Prog. Ser., 66, 285-299. Malačič, V. (1997): Geofizikalno-ekološki pristop k disperziji odplak piranskega izpusta. Fazno poročilo I, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran, 1-21. Malačič, V. (1998): Geofizikalno-ekološki pristop k disperziji odplak piranskega izpusta. Fazno poročilo II, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran, 1-43. Malačič, V. (1999a): Overturning length scale as an indicator of the wastewater near field. IUGG XXII General Assembly, 19-24 july, 1999, Birmingham. Malačič, V. (1999b): Numerical modelling of the initial mixing and CTD observations of the initial wastewater field in the shallow Bay of Piran. 2nci European Ecological Modelling Conference, 20-24 Sept. 1999, Pula, Croatia. MaJej, A. (1980): Effects of Piran underwater sewage outfall upon surrounding coastal ecosystem (North Adriatic). Ves journées Étud. Pollutions, 743-748, Cagliari, C.l.E.S.M. Malej, A., P. Mozetič, V. Malačič, S. Terzič, & M. Ahel (1995): Phytopiankton responses to freshwater inputs in a small semi-closed gulf (Gulf of Trieste, Adriatic Sea), Mar. Ecol. Prog. Ser., 120, 111 -121. Malej, A., P. Mozetič, V. Malačič & V. Turk (1997): Response of summer phytopiankton to episodic meteorological events (Gulf of Trieste, Adriatic Sea). P.S.Z.N.L: Mar. Ecol., 18, 273-288. Masters, G. M. (1998): Introduction to Environmental Engineering and Science, 2nd Edition. Prentice Hail, Upper Saddle River, New Yersey, 651 pp. 189 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) PaCricija MOZETIČ et a!.: ECOLOGICAL CHARACTERISTICS Of SEA WATER INFLUENCED SY SEWAGE OUTFAIL, 177-1 go Mavrif, V. (1979): Sewage treatment in Piran area. Proc. if. Conf. Adriatic, "!, 165-174 (in Slov.}. Mudge, S. M. & D. Cwyn Lintern (1999): Comparison of sterol biomarkers for sewage with other measures in Victoria Harbour, B.C., Canada. Estuar. Coast. Shelf Sci., 48, 27-38. Nichols, P. D., R. Leeming, M. S, Rayner, V. Latham, N. J. Ashbolt & C. Turner (1993): Comparison of the fecal sterol coprostanol and fecal bacterial groups in inner-shelf waters and sediments near Sydney, Australia, j. Chromatogr., 643, 189-195. Official Cazette of Republic of Slovenia (1988): No. 9- 11(111), 660-661. Pommepuy, M., J. F. Guilland, L Dupray, A. Derren, F. Le Guyader & M. Cormier (1992): Enteric bacteria survival factors. Wat. Sci. Technol., 12, 93-103. Proni, J. R., H. Hening & W. P. Dammann (1994): Initial dilution of southeast Florida ocean outfalls, J. Hydraulic Engineering - ASCE, 120(12), 1409-1425. Solic, M. & N. KrstuloviC (1992): Separate and combined effects of solar radiation, temperature, salinity, and pH on the survival of faecal coliforms in seawater. Mar. Poll. Bull., 42, 411-416. Tušnik, P., V. Turk & R. Planine (1989): Assessment of the level of pollution of the coastal sea in the eastern part of the Gulf of Trieste. Biol, vestn., 37(4), 47-64. UNEP (1995): Guidelines for submarine outfall structures for Mediterranean small and medium-sized coastal communities. UNEP(OAC)/MED WG.89/lnf. 6, 34 pp. ÜNEP/WHO (1994): Guidelines for health-related monitoring of coastal recreational and shellfish areas. Bacterial indicator organisms. UNEP, Copenhagen. Vukovie, A. & V, Malačič (1997): Ekološko oceanografski pregled morja v okolici podmorskega izpusta Piran. Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran, 1-59. Vukovič, A., L. Lipe) & P. Mozetič (1997-1999): Program spremljanja kakovosti obalnega morja v republiki Sloveniji. Letno poročilo, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran. Wang, P.E., ). Martin & G. Morrison (1999): Water quality and eutrophication in Tampa Bay, Florida. Estuar. Coast. Shelf Sci., 49, 1-20. Yiimaz, A, i. Salihogfu & M. A. Latif (1998): Océanographie investigations related to a sewage outfall in Mersin Bay. Turkish journal of Engineering and Environmental Sciences, 22(3), 155-167. 190 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) original scientific paper UDC 582.261:574(262.3-17) DIATOM ASSEMBLAGES IN COASTAL SHALLOW WATERS AT THE WATER -SEDIMENT INTERFACE (GULF OF TRIESTE, NORTH ADRIATIC SEA) Elisabetta SDRIGOTTi, Vittorio BARBARIOL & Chiara WELKER Marine Biology Laboratory, IT-34010 Santa Croce, Trieste, Via Auguste Piccard 54 ABSTRACT The resuspended microphytobenthos, mostly consisting of benthic diatoms, plays an important role in the production of O2 as a food source for pelagic and benthic grazer at the water-sediment interface of the coastal environment. In the coastal shallow waters of the Gulf of Triestethe possible modifications in diatom community living at the water-sediment interface have been studied in respect of disturbed conditions, such as the presence of suspended mussel cultures. Two stations were chosen, one sited below the mussel rafts (st. M), the other (reference site, st. B) in an area free of cultures. The microscopic observations have shown that both stations, where mainly epipelic species belonging to the medium size class have been recorded, are characterised by the species Cylindrotheca closterium, Bacillaria paxiilifera and Gyrosigma acuminatum. The statistical analyses have not shown significant differences as far as biodiversity of communities is concerned. However, the diatom assemblage living under the mussel cultures has been less abundant in comparison with the reference site, presumably due to the presence of benthic grazers drawn to the greater availability of organic matter owing to biodeposition. Key words: Microphytobenthos, mussels, cell density, species composition, biodiversity INTRODUCTION Microphytobenthos, mainly consisting of diatoms, plays an important role as the primary producer in the carbon cycle of nearshore marine sediment systems (Klepper, 1989; De jong et a!., 1994). As producer of the new organic matter that can enter into the benthic and pelagic trophic web, microphytobenthos constitutes a substantial food source for sediment feeders (macro-meiobenthos) (Asmus, 1982; Admiraal et a!., 1983). Besides, it can be the main oxygen producer in coastal environments (Varela & Penas, 1985; Johnstone ef al., 1990), controlling also the oxygen balance at the water-sediment interface and allowing the aerobic degradation of autochthonous and sedimented organic matter in sediments (Davis & Mclntire, 1983; Barranguet, 1997). In the past, much research has been carried out into spatial and seasonal distribution patterns of microphytobenthos (Sundback, 1984, 1986; Miller et al., 1987; Snoeijs eta!., 1990; Sundback & Snoeijs, 1991; De Song & Colijn, 1994). Moreover, the sediment stabilisation by benthic diatoms and the microstructure of diatom films have been widely studied (Grant ef al., 1986; Paterson, 1989). Although the term microphytobenthos suggests that these algae are confined to the sediments, their presence in the water column as a part of the phyto-plankton has been well-documented (Humell, 1985; De jonge & Van Beusekom, 1992). Recently, some studies have been undertaken to evidence the role of this resuspended microphytobenthos as an additional food source, in the water column, for pelagic filter- feeding community (De Jonge & Van Beusekom, 1992; De jong ef al., 1994; Stachowitsch & Fucbs, 1995; De Jong & De jonge, 1995). It is known that benthic microalgae can be stirred up into the overlying water by hydrodynamic energy (tidal currents, waves and winds), becoming temporarily part of phytoplankton (De jonge & Van Den Bergs, 1987; De jonge, 1985; Delgado ef al., 1991). The resuspended algae are mainly species able to migrate actively up and down the sediment, or non-motile species reaching the sediment surface in relation to bioturbation features (Paterson, 1986, 1989; Happey-Wood & Jones, 1988). 191 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) Bsabetu SDRICOTTl p.t ¿1.: DIATOM ASSEMBLAGES IN COASTAL SHALLOW WATERS AT THE WATER - .... 191-202 Fig. 1: Position of the study area (-k) and location of the reference (st. B) and the mussel culture site (st. M). SI. 1: Slika območja raziskav ter lokacije (-k) referenčne postaje (post. B) in nasadov užitnih klapavic (post M). Several recent studies have investigated the environmental impacts of bivalve cultures regarding their role as suspension feeders that reduce the amount of phytoplankton (Frechette et al., 1989; Asmus & Asmus, 1991). The massive biodeposition following the establishment of a mussel community also leads to a continuous organic enrichment of sediments, which increases the oxygen demand and may cause a temporary anoxia (Svane & Setyobudiandi, 1996; Barranguet, 1997). It has been demonstrated by many authors that organic input to the sediments enhances a net flux of inorganic nutrients to the water column with a high ammonium efflux (Klump & Martens, 1981; Rizzo, 1990; Hatcher eta!., 1994). In order to identify any changes in diatom assemblages at the water sediment interface due to the presence of a suspended mussel farm, two stations have been investigated for this paper. Cel! density, species composition, biodiversity and temporal patterns of diatom community in the mussel culture have been com- pared to a nearby reference station, not influenced by mussels. material and methods The study sites (st. M and B) were located in the coastal area of the Gulf, in front of the Marine Biology Laboratory (Aurisina); one sampling station was situated under suspended mussel (Mytilus galloprovincialis) cultures (st. M), the other (control station B) in an area of similar depth and sediment type (sandy-pelitic sediment) unaffected by cultures (Fig. 1). The water depth in the sampling sites was 12 m at st. M and 13 m at st. B. Temperature and salinity were measured at the bottom layer by means of a Multiparameter Idronaut Ocean Seven mod. 401 probe simultaneously with biological sampling. Sediment samples were collected at two stations at monthly intervals from May to October 1998. At each station, 3 sediment cores (8 cm diameter, 20 cm length) were taken by a diver and the overlying water was sampled using plastic syringes of 60 ml. capacity. The overlying waters of the three cores were mixed together and fixed with a 4% hexamethylenetetramin-buffered formaldehyde solution. After manual stirring, subsam-ples of 10 mL were placed in a counting chamber, and then the viable ceils at the time of fixing (with plasmatic content), were counted under a Leizt inverted light microscope and expressed as cells t^, using the Utermohi (1958) method. Three replicates were counted and the absolute numbers of the viable cells were converted into relative abundance values (RA, %). Cells were grouped into five size classes (a < 20, b 21 -70, c 71 -120, d 121 -200 and e > 200 pm) expressed as frequency percentage (%). The different microalgae growth forms were also identified using the literature and experimental observations (Weiker & Nichetto, 1996) and expressed as frequency value (%). The following life forms were particularly considered: epipelic (benthic species living on - or moving through - muddy sediments), epipsammic (adnate benthic species growing on sand grains) and planktonic (non-benthic species floating in the water column). Scanning electron microscopy (SEM) was performed on a LEiKA CAMBRIDGE STEREOSCAN- 430i at the Department of Biology, Trieste University (Zingone ef a!., 1990). Community diversity and dominance were measured by the species richness (Margafef index), the Pielou's evenness index (J), the Shannon-Weaver index (H) and the Simpson index (L). The two quantitative indices (Shannon-Weaver index and Simpson index) were calculated from relative abundances, using the STAD1V program (Ganis, 1991). 192 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Elisabetia SDRiGOlTI et a!.: DIATOM ASSEMBLAGES IN COASTAL SHALLOW WATERS AT THE WATER - ..., 191-2(32 Fig. 2: Hydrological parameters recorded at the bottom layer during the sampling months at the control (a) and at the mussel cultures (b) site. Filled squares; temperature (°C); filled rhombus: salinity (PSU). SI. 2: Hidrološki parametri', izmerjeni v pridnenem sloju v mesecih vzorčenja na referenčni postaji (a) in na lokaciji nasadov užitnih klapavic (b). Črni kvadrati: temperatura (°C); črni rombi: slanost (PSU). results The investigated stations were characterised, at the bottom layer, by comparable salinity values between the considered months. The temperature values showed a similar increasing trend during the samplings at the two stations, with a strong increase of about 6°C from May to June (Fig. 2). At the mussel culture station (st. M), values of temperature slightly higher than at the control station (st. B) were recorded at all times. The temporal pattern of the cellular abundance was quite similar between the months at the stations. The average cell density values at the reference site (st. B) were generally higher than at the mussel culture site (st. M). An average absolute maximum was recorded at the stations in June, respectively with 509333 cells \A at station M and with 1495500 cells I"1 at station 8. Conversely, a minimum was recorded in October with mean values of 22333 cells I"1 at station M and 37500 cells I"1 at station B respectively (Fig. 3). Fig. 3: Cell density at the control (B) and at the mussel culture (M) site during months of sampling. Standard deviations obtained from three replicates are indicated by error bars. SI. 3: Gostota celic na referenčni postaji (B) in na lokaciji nasadov užitnih klapavic (M). Označene so standardne deviacije srednjih vrednosti, izračunane iz treh ponovitev. The size classes that appeared with constant and significative frequency were mainly of "a", "b" and "c" classes. The smallest (< 20 (jm) and 21-70 pm size groups increased from May to October, whereas the medium size diatoms (71-120 pm) indicated an evident decrease. The other size classes ("d" and "e") occurred with irregular and very low frequency during all examined period (Fig. 4). The diatom assemblages were mostly characterised by the prevalence of epipelic species with "raphe system"; these motile diatoms varied in mean frequency from 49.7% to 96.7% at station M and from 70.7% to 98.0% at station 8 (Fig. 5). The epipsammic growth forms, consisting of diatoms attached firmly to the substrate, appeared with a mean relative frequency always higher at the mussel cultures site in respect to the reference site, reaching the highest frequency (49.8%) in July. Living planktonic species were constantly present at both locations with a variation ranging from 0.5% to 3.8% at station M and from 0,2% to 14.2% at station B. Nevertheless, the highest mean frequency (14.2%) of 193 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) CHsabetia SORICOTTI e( il: DfATOM ASS EM BLACKS IN COASTAL SHALLOW WATERS ATTHE WATÊR - .... 191-202 Fig. 4: Relative abundance of size groups at the control (B) and at the mussel cultures (M) site. All values are means of three replicates. SI. 4; Relativna abundanca velikostnih razredov na referenčni postaji (B) in na lokaciji nasadov užitnih klapavic (M). Vse vrednosti so srednje vrednosti treh ponovitev. planktonic species was recorded at the control station (st. B) in May (Fig. 5). The two sampling sites were characterised by the presence of the following epipelic species: Cylin-drotbeca closterium (EHR.) REIMANN & LEWIN, Bacil-laria paxillifera (O. F. MULL.) HENDEY and Cyrosigma acuminatum (KUNTZ.) RABENHORST (Figs. 6 a-f). At the control station, C. closterium showed the highest relative abundance in June with the mean value of 82.05%, while B. paxillifera and G. acuminatum reached the highest values in July (mean RA 16.37% and 18.16%). The relative abundance of these three species was followed by a progressive decrease during the other months (Tab. 1, Fig. 7). At the mussel culture station, comparable relative abundances were noted. In particular C. closterium reached its maximum in May (mean RA 84.15%), while B. paxillifera and G. acuminatum reached it in August (mean RA 19.25%) and September (mean RA 19.88%) respectively. In spite of the constant presence of B. paxillifera and G. acuminatum at both stations during the sampling period (May-October), C. closterium was never found on either site (Tab. 1, Fig. 7). These species may be considered characteristic of the diatom-assemblages living at the water-sediment interface, in order to determine the features of the community, even if they Fig. 5: Change in life forms frequency (%) at the control (B) and at the mussel cultures (M) site. All values are means of three replicates. SI. 5: Spremembe v frekvenci življenjskih oblik (%) na referenčni postaji (B) in na lokaciji nasadov užitnih klapavic (M). Vse vrednosti so srednje vrednosti treh ponovitev. are not necessarily the most abundant species. These communities may be even defined by merely one of the characteristic species. The epipsammic forms detached with large amounts were mainly characterised by the genera Amphora and Navicula. Particularly at station M, Amphora was the prevalent genus in July (mean RA 48.15%) with the highest percentage of A. ostrearia De BREBiSSON (mean RA 46.98%; Tab. 1, Fig. 5). The diatom communities at the water-sediment interface showed similar values in species richness (Margalef index) at both sites. The absolute maximum was recorded in September (3.4) at station B and in July (3.3) at station M, whereas the absolute minimum was noticed in August (1.5) at station B and in May (1.3) at station M. The evenness measures ranged from 0.2 to 0.8 at the reference site, while at the mussel site they ranged from 0.3 to 0.8. Pielou's index values showed a similar temporal pattern to H-values, indicating that abundance was more evenly distributed among the species from May to October. The species abundance was unevenly distributed in June (0-2) and in May (0.3) at B and M sites respectively, as indicated by the very low Pielou's index values. A better abundance distribution among the species was evident in September at station B and in August at station M with the corresponding values near to one. 194 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Fig. 6: Micrographs by inverted light and scanning electron microscope of following characteristic species: Cylin-drotheca ciosferium (a-b), Bacitlaria paxiilifera (c-d) and Cyrosigma acuminatum (e-f). Scale bar (a, c and e) = 33 pm; (b, d and f) = 10 pm. SI. 6: Posnetki invertnega svetlobnega mikroskopa in elektronskega mikroskopa značilnih vrst: Cylmdrotheca clostcrium (a-b), Bacillaria paxiilifera (c-d) in Cyrosigma acuminatum (e-f). Merilo (a, c in e) = 33 pm; (b, d in f) ~ 10 pm. 195 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) ElisabaKa 5DR1GOTTI el o!.: DIATOM ASSEMBLAGES IN COASTAL SHALLOW WATERS AT THE WATER - 191-202 discussion The between-site differences in totaf cell density indicated that the diatoms community at the water-sediment interface, affected by the mussel cultivations, was always less abundant than the one observed at the reference site. The diatom assemblage under the suspended mussel cultures seemed to be limited in growth, in spite of the enhanced sedimentation of organic material and furthermore active nutrients regeneration at the water-sediment interface (Klump & Martens, 1981; Rizzo, 1990; Hatcher el a!, 1994; Svane & Setyobudiandi, 1996). On the other hand, the sediments are usually considered an inexhaustible source of inorganic nutrients for benthic algae so that nutrient limitation should not arise (Sundback, 1986; Sundback & Snoeijs, 1991). The lower diatom abundance, at the mussel site, could be explained by considering the presence of the other limiting factors. As already seen by several authors (Sundback, 1986; Paterson, 1986; De jonge & Colijn, 1994), light intensities may be considered a limiting factor for microphytobenthos, which can survive shading for long periods and recover rapidly when light conditions improve. The mussel site, although placed at a lower depth than the other one (st. B) and also conditioned by higher bottom temperature, might be unfavourable to photo synthetic activity, presumably for a diminished fight irradiance at the bottom layer. This limitation might be due to the shading effect of the floating mussel systems and the continuous release and biodeposition of organic matter (faeces and pseudofae-ces) from the water column to the bottom layer. As far as the incident light intensity reaching the water sediment interface is concerned, Barranguet (1997) highlighted, in a recent study on microphytobenthic primary production in a mussel culture, that the incident light percentages lower at a mussel station than at a reference station are a limiting factor for microphytobenthos production. Besides, enriched sediments by biodeposition are usually inhabited by a quantitatively rich associated fauna consisting of both infauna in the sediment and attached epifauna on the shells (Svane & Setyobudiandi, 1996). In addition, direct underwater observations showed that the soft-bottom under the investigated mussel cultures was covered by living mussels and shells that had fallen down from the rafts. This modified substrate was an optimal support of adhesion for the settling of epibenthic communities. This community, known as O-R-M (Ophiothrix, Reniera and Microcosmus genus) community (Stachowitsch & Fuchs, 1995), was largely made of mobile and sessile filter or suspension feeders that had aggregated in the form of the so-called multi-species clumps (F. Aleffi, pers. comm.). Therefore, the diatom community living at the water-sediment interface below the mussel site might be subject to a major seiec- 196 11» B 80 - 18 Sncilferiti IwrtSilfirv. 1 f Q CyUwlroihccv chslenun-. « ■ f B Gyrojiffnn a&trnimthtm J 411 ■ J I 20 ••••••<_ ! 0 . H.issai. B,!11.3,1-=^ M 1 A S O Fig. 7: Relative abundance of characteristic species at the control (B) and at the mussel cultures (M) site. All frequency values are means of three replicates. SI. 7: Relativna abundanca značilnih vrst na referenčni postaji (B) in na lokaciji nasadov užitnih klapavic (M). Vse vrednosti so srednje vrednosti treh ponovitev. The Shannon-Weaver's diversity (IT) index varied between 0.9 and 3.0 at site B, whereas at site M the same index varied between 0.8 and 2.7. The H-values showed an increasing trend from May to October at both sites. At the two stations the highest diatoms community biodiversity (H) was reached at different times. In particular at station B, the Shannon-Weaver index was equal to 3.0 in September, while at the other station the highest value was recorded in August (H = 2.7). Inversely, the lowest H-index values were recorded in june (H = 0.9) and in May (H = 0.8) at sites B and M respectively. The Simpson index values showed an evident opposite temporal trend in view of the trend observed for the Shannon-Weaver index. The lowest Simpson index values were reached in September at st. B (L = 0.07) and in August at st. M (L = 0.09), the months in which the highest H-values were revealed. As these quantitative indices are inversely correlated, this corresponds with the absence of any dominant species. In addition, the highest L-index values (0.67 at st. B in june and 0.71 at st. M in May) together with the lowest H-index values were registered in the same months, indicating a clear dominance of some species (Tab. 2). ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Elisatwas 50RIGOTTS el a!,: DIATOM ASSEMBLAGES IN COASTAL SHALLOW WATERS AT THE WATER - .... 191-20? Diatom taxon Control station (st. ß) Mussel culture station (st. M) M j J A S O M j I A S O Amphora coffeaeformis (Agardh) Kürzing 0,2 0,2 - 0,3 0,9 1,3 1,4 0,9 0,9 2,3 0,6 3,7 Amphora ostrearia de Brébisson - - 0,2 - 2,9 0,4 - - 47,0 11,7 1,2 0,7 Amphora ovalis (Kützing) Kützing 0,1 - 0,1 0,3 2,6 2,2 0,2 0,4 0,3 - 1,2 0,7 Amphiprora etat a Külztng - - - - - - - 0,2 - - - Amphiprora paludosa W. Smith - - 0,0 - - - - - 0,1 - - - Bacillariapaxillifera (O. F. Müller) Hendey 1,6 5,2 16,4 10,2 12,0 6,7 0,7 8,6 3,8 19,2 2,8 4,5 Caropylodiscus sp. - 0,0 1,2 0,3 - 2,7 - 0,5 - - - 2,2 Cocconeis placentuia Ehrenberg - - - - - - - - 0,3 - - - Cocconeis sp. - - - - 0,3 0,4 - - - - - 1,5 Cydotella sp. - - 0,1 - - - - - - - - - Cylindrotbeca ciosterium (Ahrenberg) Reimann et lewin 59,0 82,1 37,9 43,3 0,9 - 84,2 53,0 0,5 7,0 2,4 - Cymbella. cfr. cistula (Hemprich) Grunow - - 0,3 - - - - - - - - - Cymbella sp. - - - 0,8 1,4 0,9 - 0,1 0,2 - 0,3 - Diploneis bombus Ehrenberg - 0,0 - 0,3 - 0,9 - - - - 0,3 - Diphneis crabro Ehrenberg - - - - - - - 0,2 - - - - Diphneis ovalis (Hälse) Cleve 0,3 0,0 0,9 1,9 2,0 - 0,5 0,6 0,3 - 0,6 6,0 Diphneis smilhii (de Brébisson) Cleve 0,2 0,0 0,2 - 1,4 0,9 0,4 - 0,3 1,9 0,6 - Diphneis sp. - 0,0 • 0,3 - - - - - - Eunotia sp. - - - - - 9,8 - - - - - - Grammatophora sp. - 0,0 - - - - - - 0,3 - - - Gyrosigma acuminatum (Kützing) Rabenhorst 14,8 3,3 18,2 6,2 6,9 4,0 1,6 13,9 0,8 8,5 19,9 3,7 Gyrosigmafasciola (Ehrenberg) Griffith et Henfrey 0,1 - 0,8 - 0,6 - - 0,2 4,6 - - - Gyrosigma macrum W. Smith - 0,0 0,4 - 0,6 1,3 - 0,4 4,5 1,4 2,4 1,5 Gyrosigma obliquum (Grunow) Boyer - - - - - - - - 0,4 - - - Licmophora gracilis Grunow 0,0 - - - - - - - - - Licmophora sp. - - - - - 0,4 - - - - - 0,7 Melosira moniliformis (O. F. Müller) Agardh - 0,1 0,3 - 14,6 7,1 1,8 3,5 1,1 - 3,1 3,0 Navícula cancellata Donkin - - - - 0,3 - - - - - - - Navícula cfr. directa (W. Smith) Ralfs 1,3 1,0 2,3 4,3 8,9 5,3 0,7 2,5 2,7 4,7 3,1 - Navícula s¡mutans Donkin 0,1 0,1 0,8 - 2,6 4,0 - 0,4 0,3 - - Navícula sp. 1 2,6 1,5 0,8 7,3 2,3 4,0 3,2 1,6 0,3 5,2 4,6 29,1 Navícula sp. 2 2,0 0,3 1,5 16,4 5,4 21,3 1,5 1,1 5,0 12,2 35,5 15,7 Navícula sp. 4 - - - - - - - - - 0,9 - - Navícula sp. (tubo) 0,0 - - - - - - - - Nitzschía angulada (A. Schmidt) W. Smith - 0,1 0,9 - 2,6 - - - 1.1 - 1,2 - N¡Uschia gracUis Hantzsch 0,3 0,8 - - 0,4 - 0,5 0,4 0,5 - Nitzschía irresoluta Hustedt 0,3 0,5 0,2 - 1,4 0,9 - - 2,0 1,4 1,5 2,2 Nitzschka lanceola Grunow - 0,1 0,3 - - 0,4 0,1 - - - - Nitzschía longissima (de Brébisson) Ralfs - 0,1 0,2 - 0,6 0,9 - 0,3 0,1 - - - Nitzschía hrenzíana Grunow 0,3 0,9 0,8 0,3 1,4 0,4 0,2 0,2 2,7 3,8 1,2 - Nitzschía obtusa (A, Schmidt) W. Smith - 0,1 0,6 - 0,6 - - - - - - - Nitzschía cfr. patea (Kützing) W. Smith - - - - 1,1 - - - - - - - Nitzschía pandurt jormií Gregory 0,2 - 0/1 - - - - 0,1 0,2 - - 2,2 Nitzschía recta Hantzsch 0,3 0,8 1,0 0,8 0,3 2,7 0,5 1,8 2,4 1.9 1,8 2,2 Nitzschía sigma (Kützing) W. Smith 0,4 1,1 8,6 1,3 5,1 4,0 - 2,4 2,5 4,7 1,8 4,5 Nitzschíasigrna var. íntercedens Grunow - - - - - - 0,1 1,6 - 0,3 - Nitzschíasigrna var. sígrriatella Grunow • - - - - - - 0,5 1,4 - - - Niteschía sigmoidea (Ehrenberg) W. Smith 0,1 0,1 0,5 - 6,6 - - 1,1 '! ,4 1.4 1,2 - Nitzschía tryblioneila Hantzsch 1,1 0,8 0,9 3,0 3,7 7,6 0,5 1,5 3,1 4,2 5,5 8,2 Nitzschía vermicularis (Kützing) Grunow - 0,7 0,5 - 4,6 - - 1,4 1,4 0,9 1,2 - Pinnularia cfr. leptosoma Grunow 0,2 - - - 0,3 - - 0,3 - - - - Pinnularia viridis(Nitzsch) Ehrenberg - 0,0 - - - - - 0,3 - 0,5 - - Pinnularia sp. - - 0,3 - - - - - - - Pteurosigma aestuaríi (de Brébisson) W. Smith - - - - 0,9 - 0,3 - - - 0,7 Pteurosigma angulatum (Quekett) W. Smith - - - - 0,3 - - - - - Pteurosigma formosum W. Smith - - 0,4 - - - - 0,1 0,5 0,5 - - Pteurosigma minutum Grunow - - - - - - - - 0,3 - - - 197 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) EUsatena SORICOTT! eta l: LHAÎOM ASSEMBLAGES !N COASTAL SHALLOW WATERS AT THE WATER - ..., T9I-202 Proboscia ahta (BrighiweSI) Sundström - 0,0 - - - - - - - - - - Rhopabdia gibba (Ehrenberg) 0. Müller 0,1 0,0 - - 0,3 1,3 - 0,2 - 0,6 - Surirella sp. - 0,7 - - - - 0,3 0,1 - - - Syncdra sp. - - - - - 3,1 - - - - - - Thatassiosira eccentrica (Ebrenberg) Cleve 0,2 0,0 - - 0,3 0,9 0,7 - 0,4 0,9 0,3 2,2 Thalassiosira sp. 14,2 0,1 0,3 2,4 1,! 1,3 1,6 0,3 0,5 3,8 3,7 1,5 Triceratium sp. - - - - 0,3 - - - - - - . Tropidoneis lepidoptera (Gregory) Cleve - - 0,3 - - - - - - - 0,3 3,0 Tropidoneis longa Cleve - - 0,3 - - - - - - - - - Tropidoneis cfr. longa Cleve - - - - 2,0 - - - 2,2 - - - Tropidoneis sp. 0,2 0,0 - 0,3 0,9 1,3 - 0,3 2,0 0,5 0,6 - Tab. 1; List of diatom taxa with mean relative abundance value (%). Tab. 1: Seznam diatomejskih vrst in njihove relativne vrednosti abundance (%), Site 8; Date Mean cell densities (cells L-1} Number of species Species richness evenness Pielou's index 0) Shannon-Weaver index (H) Simpson index (L) M 331000 24 1,8 0,4 1,4 0,39 ) 1496000 36 2,5 0,2 0,9 0,67 J 334000 36 2,8 0,6 2,1 0,21 A 62000 18 1,5 0,7 1,9 0,24 S 58340 38 3,4 0,8 3,0 0,07 O 37500 32 2,9 0,8 2,9 0,08 Site M: Date Mean cell densities (cells L'1) Number of species Species richness evenness Pielou's index (J) Shannon-Weaver index (H) Simpson index (L) M 94670 16 1,3 0,3 0,8 0,71 J 509300 36 2,7 0,5 1,9 0,31 J 185200 41 3,3 0,6 2,4 0,24 A 35500 24 2,2 0,8 2,7 0,09 S 54500 29 2,6 0,7 2,4 0,18 O 22330 22 2,1 0,8 2,5 0,13 Tab. 2: Summary tables of statistic indices calculated from relative abundance, using the STADIV program. Tab. 2: Pregled statističnih indeksov, izračunanih iz relativne abundance z uporabo STADIV programa. tive pressure by benthic invertebrates (Asmus, 1982; Admiraal eta!., 1983, De Jong ef al., 1994). The highest total abundances showed by the diatom assemblage at the water-sediment interface in June were probably due to the sudden increase in temperature in the study area. As already demonstrated, changes in temperature seem to be correlated with the increase of rnicrophytobenthic density, until blooming begins at the water-sediment interface (De Jong & Admiraal, 1984; Deliavalle et al., 1993; De Jong & De jonge, 1995; Weiker & Nichetto, 1996). The relative minimum in diatoms abundance according to our results in October might be related to physical variations, such as light attenuation and vertical instability of the overlying water due to the active mixing of the winds, cooling and mechanical stirring, in fact, water column stratification that was established in May was not recorded from September on; the overlying water appeared homogeneous and remained constantly unstratified during the ensuing months, in addition, few days before October sampling, an aggravation of the meteorological conditions (characterised by low barometric pressure, increasing precipitation and wind intensity) was recorded (M. Celio, pers. comm.). Therefore alt these physical variations could act as a disturbance phenomenon in diatom community monitored, as already seen by Deliavalle ef al. (1993) for a fouling community of the Gulf of Trieste. Besides, due to some previous studies (Hudon & Bourget, 1983; Deliavalle et al., 1993) we also know that physical disturbance, in diatom assemblage, leads usually to a fail in highly motile and chain forming species in diatom community. This observation would be in agreement with our results concerning growth of life 198 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) ElisabeHa SDRSGOTTI eíüí.: DIATOM ASSEMBLAGES IN COASTAL SHALLOW WATERS AT THE WATER. ..., 191-302 forms. In fact, in fall, the epi pel ic species reached their minimum frequency favouring the epipsammic growth forms development, presumably better adapted to existence under unfavourable conditions (such as low light intensity or very fast current) and continual disturbance (Miller etal., 1987; Paterson, 1989). However, the presence of epipelic species at the water-sediment interface is probably linked to the vertical active migrations towards the sediment surface that take place whenever the sediment is disturbed, finding a way out into the overlying water. Besides, a highly stimulated photosynthefic activity at the sediment surface may in itself function as a selective pressure on the microalgal community by selectively transporting away easily suspendible species (Sundback & Snoeijs, 1991). Conversely, when the conditions at the water-sediment interface are not yet favourable, owing to chemical and physical variations, these motile diatoms are able to take cover in the sediment. On the other hand, De jonge (1985) highlights how the capacity of epipelic diatoms to migrate could be interpreted as a survival strategy to prevent populations from being resuspended. These considerations, which were eventually confirmed by other authors (Paterson, 1986; De jonge & Van Den Bergs, 1987; Happey-Wood & Jones, 1988; Delgado ef a/., 1991; De jong & De Jonge, 1995), would explain the decrement in epipelic species frequency, proceeding from the summer stability to the fall unfavourable situation. Adversely, the epipsarnmic species, firmly bound to the substrate with persistent mucilaginous attachment structures, would be found at the water-sediment interface only after stirred up by hydrodynamic forces. This would explain their higher abundance at the end of summer and early autumn, periods characterised by an increasing instability at the bottom layer (M. Celio, pers. comm.). Besides, the epipsarnmic percentage values, greater at the mussel culture station than at the reference station, might be a result of the changed substrate conditions which, for the presence of the mussel shells and their harvesting remains, could act as an additional adhesion support. Similar results were already obtained in the recent work by Barranguet (1997), in which he highlighted how under the mussel culture area the mi-crophytobenthos is composed mainly of diatoms, with a high abundance of epiphytic forms. The planktonic species, which can be found at the water-sediment interface, are usually the consequence of the sinking phenomena involving either the vegetative cells at the end of the blooming period or the resting cells (non-growing diatom cells) (Smayda, 1971; Smeta-cek, 1985). During our investigation, these diatoms appeared to be slightly more abundant at the reference site than at the mussel culture site, suggesting that phyto-plankton biomass is probably influenced by the presence of these filter feeders (Frenchelte et a!., 1989; Asmus & Asmus, 1991). Large amounts of planktonic diatoms were particularly evident in May, at the reference site, following the spring diatom bloom at the subsurface layer (S. Cok, pers. comm.). The temporal increasing pattern of the smallest and medium-small diatoms could be related to the corresponding increase in temperature at the bottom layer. The specific growth rate, [i, is a convenient parameter for characterising the growth potential of a species as a function of environmental variables and it provides a means of comparing one species with another. Among the environmental factors, temperature is the main variable that can affect the growth rate of diatoms. Each species show a maximum specific growth rate, probably genetically determined, at its temperature optimum. Changes in temperature affect the specific microalgal growth rate, inducing slight shift within both the planktonic and benthic communities. In addition, larger cells grow at a slower rate than small-celled species of both pennate and centric diatoms. Therefore, small size diatoms respond more quickly to a sudden rise in temperature with respect to the larger ones. A benthic diatom community can modify its composition, especially within size classes, when changes in temperature occur (Eppley, 1977). In natural environment, small size diatoms can have precedence over the larger ones and can characterise the whole community (Malone et ai., 1993). As regards species composition, the diatom communities described in this study did not show substantial differences, as confirmed by similar richness values. These diatom assemblages are typical of muddy sediment in the Gulf of Trieste, and comparable to those found by Welker & Nichetto (1996) in deeper offshore waters in the same area. Since variation in diatom species composition is a good indicator of the environmental condition (Snoeijs et a!., 1990), the large amounts of epipsarnmic species A. ostrearia (only at the mussel culture site) suggest that this species seems to prefer enriched sediments with higher organic content. On the other hand, A. ostrearia was often found, in large quantities, in oyster-bed culture (Maestrini & Robert, 1987), perhaps favoured by photoheterotrophic growth at low light intensities (Admiraai eta/., 1984; Sundback, 1986). Although the density of benthic diatoms is apparently not correlated with nutrient availability at the bottom layer, it seems to be influenced to a certain extent by the changes in temperature (De jong & Admiraai, 1984; Sundback, 1986; Sundback & Snoeijs, 1991; Deilavaile et a/., 1993; De Jong & De }onge, 1995; Welker & Nichetto, 1996). However, the species C. closterium seems positively affected by nutrient availability. In fact, it reached the maximum abundance value in early summer, period characterised by highest ammonium and phosphate concentration at the bottom layer (S. Predonzani, pers. comm.). This is in agreement 199 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Eíisabeila SORÍCOTTt ef nI.: DIATOM ASSEMBLAGES IN COASTAL SHALLOW WATERS AT THE WATER - .... W-2Ü2 with previous observations, in which highly motile C. closterium cells were able to benefit from the inorganic nutrient enrichment and laboratory experiments that, also showed their capability to increase its growth rate with higher salinity and temperature (jong & Admiraal, 1984; Sundback & Snoeijs, 1991). The between-site variation of diversity was small, but slightly lower diversity at the mussel culture site might have been caused by a combination of several factors, such as the occurrence of intense mechanical disturbance by grazing, shading effect, high organic content, etc. The slight decrease in diversity that according to some previous studies occurred near the shore could perhaps be interpreted as an indicator of stress, such as from organic pollution (Pielou, 1975). Decrease in diversity has also been observed in benthic diatom communities under eutrophic conditions (Sundback, 1984). Although there are few studies that overlook diatom communities diversity of mud substrates, the Shannon-Weaver's index values obtained during our investigations were comparable to those reported for diatom communities of sandy substrates (Sundback & Snoeijs, 1991). The Simpson index values also confirmed the net dominance of C. closterium, above all in early summer, at both sites. conclusions The assemblages of diatoms at the water-sediment interface were at both investigated stations composed mainly of epipelic species belonging to the medium size group, represented by the following characteristic spe- cies: C closterium, B. paxillifera and G. acuminatum. Regarding the possible effects of the presence of the suspended mussel cultures on the two diatom communities, no evident variations were noted during the study regarding the species composition as underlined by Margalef index, and temporal pattern. The only disturbing effect due to the presence of mussel rafts, which also causes a between-site dissimilarity, was noted in algal cell density. In spite of a rather similar biodiversity index value (Shannon-Weaver index) within both stations, the lower diatom abundance observed at the mussel site might be due indirectly to their presence. Among all the disturbance factors, such as shading effect, biodeposi-tion and grazing by benthic animals, the latter is the only one that does not affect the species composition of the diatom assemblages. A light attenuation at the bottom layer, generally, can favour some shading-adapted species. On the other hand, the continuous deposition of organic matter (faeces and pseudofaeces) may select some species characterised by a photo heterotrophic metabolism. Suspension and filter feeders invertebrates are not able to select the desirable diatom species, as food source, so the grazing effect on the community at the water-sediment interface is relevant only for the cell abundance. Therefore it can be assumed that the diatom community under the suspended mussel cultures is limited in cell density due to a larger grazing activity by the rich associated fauna, drawn to higher availability of organic matter, and by filter-feeders of epibenthic O-R-M community. KOPIČENJE DIATOMEJ NA VMESNI PLASTI VODNIH USEDLIN V OBALNIH VODAH TRŽAŠKEGA ZALIVA (SEVERNI JADRAN) Elisabetta SDRIGOTTi, Vittorio BARBARIOL & Cbiara WELKER Morski biološki laboratorij, IT-34010 Santa Croce, Trst, Via Auguste Piccard 54 POVZETEK Resuspendirani mikrofitobentos, ki sestoji predvsem iz bentoških diatomej, igra pomembno vlogo v proizvajanju O2 kot hrane za peiagične in bentoške prehranjevalce na vmesni plasti vodnih usedlin v morskem obrežnem okolju. Da bi preverili morebitne spremembe v kopičenju diatomej na vmesni plasti vodnih usedlin zaradi tam domujočih suspendiranih kultur užitnih klapavic, je bilo opravljenih več raziskav na dveh izbranih postajah v Tržaškem zalivu. Mikroskopske analize so pokazale, da so za obe postaji, kjer so bile zabeležene predvsem epipelične vrste srednje velikosti, značilne vrste Cylindrotheca closterium, Bad Ilaria paxillifera in Gyros igma acuminatum. Statistične analize niso pokazale kakih večjih razlik glede biotske pestrosti teh združb. Pa vendar so bile diatomeje, živeče pod kulturami užitnih klapavic, manj številne, če jih primerjamo s tistimi na referenčnih postajah, nemara zaradi pojavljanja bentoških prehranjevalcev, ki jih je privabila večja razpoložljivoist organskih snovi zaradi biodepozicije. Ključne besede: mikrofitobentos, školjke, gostota celic, vrstna sestava, biodiverziteta 200 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Ëiisabette SOiîiGOlTI etjl.: DIATOM ASSEMBLAGES ¡N COASTAL SHALLOW WATERS AT THE WATER . ..., till-202 REFERENCES Admiraai, Wv L. A, Bouwman, L. Hoekstra & K. Romeyn (1983): Qualitative and quantitative interactions between microphytobenthos and herbivorous meiofauna on a brackish intertidal mudflat. int. Revue ges. Hydrobiol., 68, 175-191. Admiraai, W., H. Peletier & T. Brouwer (1984): The seasonal succession patterns of diatom species on an intertidal mud-flat: an experimental analysis. Oikos, 42, 30-40. Asmus, H. (1982): Field measurements on respiration and secondary production of a benthic community in the Northern-Wadden Sea. Neth. j. Sea Res., 16, 403-413. Asmus, R. A. & H. Asmus (1991): Mussel beds: limiting or promoting phytopiankton? J. Exp. Mar. Bioi. Ecol., 148, 215-232. Barranguet, C. (1997): The role of microphytobenthic primary production in a Mediterranean mussel culture area. Estuar. coast. Shelf Sci., 44, 753-765. Davis, M. W. & C. D. Mclntire (1983): Effects of physical gradients on the production dynamics of sediment-associated algae. Mar. Ecol. Prog. Ser., 13, 103-114. Dei lava) I e, C., C. Welker & C. Bressan (1993): Short-term variations in biofouling (Gulf of Trieste, North Adriatic Sea). Oebalia, 19 (suppf.), 173-182. Deigado, M., V. N. de Jonge & H. Peletier (1991): Experiments on resuspension of natural microphytobenthos populations. Mar. Biol., 108, 321-328. Eppiey, R. W. (1977): The growth and culture of diatoms. in: The Biology of the Diatoms. D. Werner (ed.), Blackweil Scientific Publications, London and Ton-bridge, Great Britain, 24-64 pp. Frechette, M., C. A. Butman & W. R. Geyer (1989): The importance of boundary layer flows in supplying phytopiankton to the benthic suspension feeder Mytilus eduiis L. Lirnnol. Oceanogr., 34, 19-36. Canis, P. (1991): La diversita specifica nelle comunita ecologiche: concetti, metodi e programmi di calcolo. in: Quademi del Gruppo Elaborazione Automatica Dati Ecofogia Quantitativa. Universita di Trieste, C. E. T. A. GEAD-EQ, n. 10, 100 pp. Grant, J., U. V. Batthmann & E. L. Mills (1986): The interaction between benthic diatom films and sediment transport. Estuar. coast. Shelf Sci., 23, 225-238. Happey-Wood, C, & P. Jones (1988): Rhythms of vertical migration and motility in intertidal benthic diatoms with particular reference to Pleurosigma angulatum. Diat. Res., 3, 83-93. Hatcher, A., }. Grant & B. Schofield (1994): Effects of suspended mussel culture (Mytilus spp.) on sedimentation, benthic respiration and sediment nutrient dynamics in a coastal bay. Mar. Ecol. Prog. Ser., 115,219-235. Hudon, C. & E. Bourget (1983): The effect of light on the vertical structure of epibenthic diatom communities. Bot. Mar., 26, 317-330. Hummel, H. (1985): Food intake of Macoma balthica (Mollusca) in relation to seasonal changes in its potential food on a tidal flat in the Dutch Wadden Sea. Neth. J. Sea Res., 19, 52-76. Johnstone, R. W., K. Koop & A.W.D. Larkum (1990): Physical aspects of coral reef lagoon sediments in relation to detritus processing and primary production. Mar. Ecol. Prog. Ser., 66, 273-283. Jong, L. & W. Admiraai (1984): Competition between three estuarine benthic diatom species in mixed cultures. Mar. Ecol. Prog. Ser., 18, 269-275. Jong, D. J. de, P. H. Nienhuis & B. J. Kater (1994): Microphytobenthos in the Oosterschelde estuary (The Netherlands), 1981-1990; consequences of a changed tidal regime. Hydrobiol., 282/283, 183-195. Jong, D. J. de & V. N. de Jonge (1995): Dynamics and distribution of microphytobenthic chlorophyll-a in the Western Scheldt estuary (SW Netherlands). Hydrobiol., 311, 21-30. Jonge, V. N. de (1985): The occurrence of 'epipsammic' diatom populations: a result of interaction between physical sorting of sediment and certain properties of diatom species. Estuar. coast. Shelf Sci., 21, 607-622. Jonge, V. N. de & J. van de Bergs (1987): Experiments on the resuspension of estuarine sediments containing benthic diatoms. Estuar. coast. Shelf Sci., 24, 725-740. Jonge, V. N. de & J.E.E. van Beusekom (1992): Contribution of resuspended microphytobenthos to total phyti-plankton in the Ems estuary and its possible role for grazers. Neth. J. Sea Res., 30, 91-105. Jonge, V. N. de & F. Colijn (1994): Dynamics of microphytobenthos biomass in the Ems estuary. Mar. Ecol. Prog. Ser., 104, 185-196. Klepper, O. (1989): A model of carbon flows in relation to macrobenthic food supply in the Oosterschelde estuary (SW Netherlands). Ph.D. Thesis, Agricultural University, Wageningen. Kltimp, J. V. & C. S. Martens (1981): Biogeochemical cycling in an organic rich coastal marine basin. It. Nutrient sediment-water exchange processes. Geochim. Cosmochim. Acta, 45, 101-121. Maestrini, S. Y. & J. M. Robert (1987): La production micro-algale des claires a huîtres: particularités nutriti-onnelles: importance de l'azote organique dissous. In: Production et Relations Trophiques dans les Ecosystèmes marins. 2° Coll. Franco-Soviétique, Yalta, 1984, IFREMER Act. Coll., n° 5,185-214 pp. Malone, T. C., S. Pike & D. L. Conley (1993): Transient variations in phytopiankton productivity at the JGOFS Bermuda time series station. Deep Sea Res., 40, 903-924. Miller, A. R., R. L. Lowe & J. T. Rotenberry (1987): Succession of diatom communities on sand grains. J. Ecol., 75, 693-709. 201 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) E) Isabella 5DRICOTT1 el .1!.: DIATOM ASSEMBLAGES IN COASTAL SHALLOW WATERS AT THE WATER - .... ] 91-20J Paterson, D. M. (1986): The migratory behaviour of diatom assemlages in a laboratory tidal micro-ecosystem examined by low temperature scanning electron microscopy. Diat. Res., 1 (2), 227-239. Paterson, D. M. (1989): Short-term changes in the erodibility of intertidal cohesive sediments related to the migratory behaviour of epipelic diatoms. Umnol. Oceanogr., 34(1), 223-234. Pielou, E. C. (1975): Ecological diversity. Wiley, New York, 165 pp. Rizzo, W. M. (1990): Nutrient exchanges between the water column and a subtida! benthic microalga! community. Estuaries, 13, 219-226. Smayda, T. J. (1971): Normal and accelerated sinking of phytoplankton in the sea. Mar. Geoi,, 11, 105-122. Smetacek, V. S. (1985): Role of sinking in diatom life-history cycles: ecological, evolutionary and geological significance. Mar. Biol., 84, 239-251. Snoeijs, P., E. Leskinen, K. Sundback, M. Kuylenstierna, A. Witkowsky & C. Halifors (1990): Microphytobenthic cell density and species composition in the surface sediment in a shallow brackish-water bay (Gulf of Finland). Aqua Fenn., 20(1), 103-114. Stachowitsch, M. & A. Fuchs (1995): Long-term changes in the benthos of the Northern Adriatic Sea. Annales, 7, 7-16. Sundback, K. (1984): Distribution of microbenthic chlo-rophyll-a and diatom species related to sediment characteristics. Ophelia, Suppl. 3, 229-246. Sundbäck, K. (1986): What are the benthic microalgae doing on the bottom of Laholm bay? Ophelia, Suppl. 4, 273-286. Sundbäck, K. & P. Snoeijs (1991): Effects of nutrient enrichment on microalgal community composition in a coastal shallow-water sediment system: an experimental study. Bot. Mar., 34, 341-358. Svane, !. & !. Setyobudiandi (1996): Diversity of associated fauna in beds of the blue mussel Mylilus edulis L.: effects of location, patch size, and position within a patch. Ophelia, 45(1), 39-53. Utermöhl, H. (1958): Zur Vervolkommung der quantitativen Phytoplankton methodik. Mit. Int Verein. Theor. Angew. Limnol., 9, 1-38. Varela, M. & E. Penas (1985): Primary production of benthic microalgae in an intertidal sand flat of the Ria de Rosa, NW Spain. Mar. Ecol. Prog. Ser., 25, 111 -119. Welker, C. & P. Nichetto (1996): The influence of mucous aggregates on the microphytobenthic community in the Northern Adriatic Sea. P.SXN.I.: Mar. Ecol., 17(1-3), 473-489. Zingone, A., G. Honsel!, D. Marino, M. Montresor & G. Socal (1990): Fitoplancton. Nova Thalassia, 11, 183-198. 202 ANNALES - Ser. hist nat. ■ 9 ■ 1999 ■ 2 (17) original scientific paper UDC 593(262.3-17)(26.3) SEASONAL AND LONG-TERM VARIABILITY OF MEIOFAUNA IN THE ENVIRONMENT FREQUENTLY AFFECTED BY HYPOXIA IN CENTRAL PART OF THE GULF OF TRIESTE Borut VRISER & Aleksander VUKOViC National institute of Biology, Marine Biological Station, Sl-6330 Piran, Fornafe 41 ABSTRACT The article deals with benthic meiofauna studied for three years in central part of the Culf of Trieste. The obtained results present meiofauna's seasonal reproduction cycles and long-term trends in these cycles. The seasonal dynamics was in positive correlation with thermal conditions and salinity, and in negative correlation with oxygen and phytoplankton's chlorophyll in the bottom-water layer. A 2-month lag in meiofauna's dynamics was noted behind phytoplankton's seasonal cycle (spring and autumn blooms), while at a long-term scale a 3-year trend of growth in meiofauna's mean yearly abundances was observed. Key words: seasonal dynamics, benthic meiofauna, Gulf of Trieste INTRODUCTION Meiofauna's seasonal dynamics is one of most often investigated topics as far as benthic fauna is concerned. The situation is quite different when dealing with long-term changes in meiofaunal communities, which have been studied to a much lesser extent, particularly periods exceeding one year. Such up to ten years lasting studies have been presented in various works, e.g. by Coull (1985, 1986), Eskin & Coull (1 987), Rudnick et al. (1985), in contrast to numerous one year long investigations in coastal environments comparable with our coastal waters (e.g. Bovee & Soyer, 1974; Harris, 1972). The research on meiofauna occurring in the Slovene part of the Gulf of Trieste has been till now focused on both topics, i.e. on its seasonal dynamics as well as on its long-term changes, in the latter we were involved for the first time in the 1992-1995 period, namely in connection with elsewhere poorly researched impacts of the lack of bottom-water oxygen (hypoxia and anoxia) on meiobenthos. The results of this research (Vriser, 1996a, b, 1997) have shown an unexpectedly great meiofaunal variability, trophic links of its seasonal cycles with pelagic and benthic microflora, as well as its fairly contradictory and diverse response to fortnightly hypoxic conditions in autumn 1994. As the results have also indicated a need for a long-term monitoring, the investigations were repeated during the 1996-1999 period. For financial reasons the research was somewhat limited although still carried out on the basis of similar methodology and with equal aims: to investigate seasonal dynamics of the total meiofauna and its main groups, to ascertain the impact of common and separate ecological factors of the physical environment on meiofauna in normal as well as in potentially hypoxic conditions, and to detect eventual signs of long-term oscillations or cycles. METHODS The meiofauna was sampled with monthly frequency in the years 1996, 1997 and 1998 in the same area as during the 1992-1995 period, i.e. in the centre of the Gulf of Trieste, 25 m deep. As a result of the troubles with the research vessel and unfavourable weather conditions, no sampling was carried out from January to April 1996, in June 1997 and from November to December 1998; no data are therefore available for these months. Surface sediment containing meiofauna was taken with gravity core sampler (Meischner & Rumohr, 1974), 5 cm deep, always with three replicates. Meiofauna was extracted from fixed samples (5% formalin) by sieving 203 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Borut VRIŠER & Aleksander VUKOVlC: SEASONAL AND LONG-TERM VARIABILITY OF MEIOFAUNA 203-208 2js j-——— O . ^ 3d " 1996 j o ■ 1997 ^ Hi -- tws ¿a \ ÜJ ic ¡_. i JAN FEU WP APR syvf JUN JUL A^ SÉP OC7 MC'V 0£C JAN FEB MAR APR t-Wf JW J'uc WG SEP (XT HCV DEC JAN FEB P.'AH M*Y .'UN JUL FUG SE? iXT fiOV CiC Fig. 1: Three year bottom - water layer dynamic (physical and chemical parameters) of the investigated area. Si. 1: Triletna dinamika fizikalnih in kemijskih parametrov v pridnenem vodnem sloju raziskovanega ob-mčja. and decantation (Wieser, 1960), identified to major taxa, counted and statistically processed (Statsoft, Statistica 5.0). Meiobenthic sampling was accompanied by physical and chemical measurements (temperature, salinity, oxygen) and measurements of chlorophyll biomass (Chi a) of the bottom- water layer, carried out with electronic fine-scale prophyler. A more detailed description of the used methods and a chart of the study area has been presented in one of the earlier papers (VriSer, 1996a). Due to drastically reduced financial support we were compelled to make use of gravity core sampler instead of carrying out manual sampling by SCUBA technique (as in the 1992-1995 period). Thus we had to give up the originally planned monthly measurements regarding the concentrations of benthic algae, sedimentation and the content of organic matter, and chemical characteristics of pore water of the sediment. RESULTS Ecological characteristics of the investigated area The dynamics of the 3-year physical and chemical parameters is presented in figure 1. At the time of sampling, the seasonal oscillations of temperatures in the bottom-water layer ranged from the lowest winter values in February (8.5 - 9.5°C) to the highest summer values (18 - 21°C) with mean three-year temperature of 14.1 °C. The seasonal salinity oscillations showed expected raised values in the drier months of winter (December -February) and summer (July - September) and low values in the rainy months of spring (especially April 1997) and autumn {especially October 1996 and 1997). At the average salinity of 37.5%o, the measured extreme values ranged between 35.1 and 38%». Three-year movements of the oxygen content at the bottom showed a stable winter-spring period (January -April) of high values (90 - 100% saturation), a lower content (75%) in summer (june - July), and even lower content (70% or less) in early autumn when only 35% concentration of oxygen was measured in August 1997 and in October 1997 and 1998. The mentioned autumn mínimums indeed neared hypoxic conditions, but the oxygen concentrations did not fall below the marginal value of 2 rng/1. The sediment of the investigated station belongs, in geological terms, to silts situated between clayey silts of the coastal belt and siity sands of the open waters of the Gulf of Trieste. Granulomere structure: 65% silt, 25% clay, 10% sand (Ogorelec etaL, 1991). Average amounts of the chlorophyll biomass (chlorophyll a) of the bottom pelagic microflora indicated periods of increased values in spring and autumn maximums: 1.9 mg/l in May and 4 mg/l in November. The latter was merely a statistical reflection of an extremely intensive algal bloom in autumn 1998. Meiofauna Structural and quantitative characteristics of the investigated meiofauna, i.e. its taxonomic structure (main groups and its abundance) are given, in the form of a summary statistical survey, in table 1. The dominant group (75% relative density) was represented by Nema-toda, followed by Harpacticoida (12%) and Polychaeta (7%), while the following 12 groups (Turbellaria, Gastropoda, Bivalvia, Kinorhyncha, Acariña, Hydroidea, Ostra-coda, Ophiuroidea, Amphipoda, Mysidacea, Cumacea, Decapoda) represented 6% of the entire meiofauna. Seasonal dynamics of some more abundant meio-faunal groups are shown by diagrams of annual abundances (Fig. 2). The great majority of the groups showed low winter and high summer abundances. Characteristic 204 ANNALES • Ser. hist. nat. 9 1999 - 2 (17) Borut VRIŠER & Aleksander VUKOVIČ: SEASONAL ANO LONG-TERM VARIABILITY OE MEtOfAUNA 203-20« Tab. i: Three year meiofauna abundance. Tab. 1: Pregled triletnih abundančnih vrednosti meiofavne. Mean Rei. Range S D SE TAXA No./lO cm2 abundance % No./10 cm3 of mean No. of mean No. tota! meiofauna 478.96 100.00 44 1338 296.95 31.30 Nematoda 361.29 75.43 16 1051 218.91 23.08 Harpactícoida 57.19 11.94 1 237 93.95 5.69 Poiychaeta 35.09 7.33 3 114 25.15 2.65 Turbeílaria 10.63 2,22 "" 0 49 9.50 1.00 Gastropoda 4.53 0.88 0 5 1.07 0.11 Bivalvia 4.20 0.80 0 37 7.15 0.75 Kinorhyncha 2.77 0.58 0 21 4.42 0.47 Acariña 0.50 0.28 0 3 0.52 0.05 Hydroidea 0.49 0.22 0 7 1.29 0.14 Ostracoda 0.41 0.11 0 23 5.18 0.55 Ophiuroidea 1.36 0.07 0 30 4.01 0.42 Amphipoda 1.34 0.04 0 4 0.78 0.08 Mysidacea 1.04 0.00 0 1 0.11 0.01 C ii macea 1.03 0.00 0 1 9.48 1.00 Decapoda 0.02 0.00 0 1 0.15 0.02 Fig. 2: Seasonal changes (1996, 97, 98) of some meiofaunal groups. Abundance as mean (No.ind./ 10cm2) or sum of 3 replicates (No.ind./30 cm2). Si. 2: Sezonske spremembe (1996, 97, 98) posameznih skupin meiofavne. Abundanca kot srednja vrednost (St.os./IOcm2) ali vsota osebkov (Št.os./30cm2) treh paralel k. 205 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) BOrot VR1ŠER & Aieksandcf VU KO ViČ: SEASONAL AND LONG-TERM VARIABILITY OF M El OF AUN A ..., 203-208 of the annual abundance cycle of the dominant Nema-toda was a distinct summer peak (July), followed by somewhat weaker maximum in autumn (September). The winter Nematoda maximum lasted from December to March. Harpacticoida reached the summer maximum in July and August. This was followed by a decrease to the autumn stagnation (October, November), and this by an explicit winter-spring depression from December to April. Seasonal development of Polychaeta showed a summer increase in density with the peak in August (the few rare deviations can be assessed as atypical). Meiofauna's long-term trends were monitored with an estimate of mean annual abundances for the 3-year 1996-1999 period (Fig. 3). In the entire meiofauna and in the first three leading groups the abundance was on the increase in this period. While a more distinct rise was noted in Nematoda and, consecutively, in the entire meiofauna in the 1997-1998 period, the mean annual abundance in Harpacticoida and Polychaeta was on the increase largely in 1996-1997. Tab. 2: Pearson's correlation coefficients for meio-faunal taxon correlations with temperature, salinity, oxygen and phytoplankton (Chi a). Tab. 2: Pearsonovi korelacijski koeficienti taksonom-skih skupin meiofavne s temperaturo, slanostjo, kisikom in fitoplanktonom (Chi a). Mean annual abundance of the enure meiofauna TAXA temperature salinity oxygen chlorophyll a Meiofauna +0.66* -0,02 -O.54X -0.16 Nematoda +0.6?x -0.05 -0.50x -0.1 fl Harpacticoida +0.66 +0.00 -O.55X -Ü.01 Polychaeta +0.65* +0.07 -0.69* -0.20 Turbeilaria +0.47* -0.05 -0.24 -0.14 Gastropoda +0.55* +0.16 -0.20 -0.16 Bivalvia +0.53* +0-20 -0.31 -0.08 Kinorhyncha +0.42x -0.07 -0.24 -0-02 Acariña +0.35 +0.23 +0.06 Hydroidea +0.23 +0.14 +0.15 -0.08 Ostracoda +0.33 -0.07 -0.01 -0.07 Ophiuroidea +0.34 +0.03 -0.47x -0.13 Amphipoda +0.51x +0.11 -0.25 +0.21 Mysidacea +0.15 +0.05 +0.01 Cumacea +0.30 +0.23 -0.24 -0.05 Decapods +0.2 7 +0.02 -0.44* +0.13 x sign, at p < 0.05 The relation between the selected ecological factors (temperature, salinity, oxygen, chlorophyll a) and meiofauna was checked with Pearson's correlation coefficient (Tab. 2). The coefficients show predominantly positive correlation of the entire meiofauna and its groups with temperature and salinity, while the correlation with the chlorophyll biomass and oxygen content is negative. The mean 3-year course of the seasonal cycle of the bottom plankton microflora (microphytopelagic biomass Wean annua! abundance - NEMATODA Mean annual abundance - HARPACTICOIDA Mean annual abundance - POLYCHAETA S20 «o jjç «o 2:0 540 Fig. 3: Yearly mean abundances (+-SE) of total meiofauna and some dominant groups. SI. 3: Srednje letne abundance (+-SE) celotne meiofavne in nekaj vodilnih skupin. - chlorophyll a) and meiofauna is shown in figure 4. The 1996-1999 Nematoda abundance curve is, very much as noticed during the earlier investigations in 1992-1995, to a certain extent a repetition of the changes in the chlorophyll biomass, this time with even greater (2-month) lag. Thus the Nematoda follow algal blooms in March and May with successive maximums in May and July, while the smaller algal increase in August is probably reflected in somewhat slowed down decrease in the Nematoda abundance in September and October. At the end of the research period in December the meiofauna did not yet respond to the exceptionally intense autumn phytoplankton blooms in November 1998. Har- 206 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Borut VRIŠER & Aleksander VUKOVIČ: SEASONAL AND LONG-TERM VARIABILITY OF M El OF AUN A ..., 203-208 pacticoida reached the summer maximum, the same as Nematoda, in |uiy, two months after alga! blooms (in May), while in the sparse Polychaeta the seasonal lag seems less distinct. 603 [-—---- 1 -....... ^ I ^ N=MATODA a , a HflRPACriCOIDA / \ ,. .----—-------—----—I 0 JAM PSB MAS APR MAy JUN JUS. AUO SEP OCT MOV fJIÍC Fig. 4: Three year mean seasonal dynamic of dominant meiofaunal groups and phytoplankton (Chi a). SI. 4: Triietna srednja sezonska dinamika freh vodilnih skupin meiofavne in fitoplanktona (Chi a). discussion The results of the investigations carried out from 1996 to 1999 on seasonal and long-term meiofaunal variations in central part of the Gulf of Trieste showed fairly similar qualitative relations, seasonal cycles and the impacts of the ecological factors as some previously investigations in the same place in 1992-1995. As quantitative changes (by a third lower abundances) manifested themselves for already mentioned methodological reasons (sampling with gravity core instead of by diver), no direct comparisons between absolute abundances of both periods are possible. - Meiofaunal seasonality more or less confirmed the previously obtained characteristics, especially as far as most abundant groups are concerned, and less in respect of rarer species, where some greater "anomalous" deviations from seasonal pattern were noted. This problem, however, could be solved only with a selective sampling of substantially larger series of samples. In Nematoda, Harpacticoida and Polychaeta their distinct summer culmination (particularly in July) follows the spring phytoplankton blooms (in May), in Nematoda a slight autumn rise is perceived after the July peak, which is also notable in Harpacticoida and especially in Polychaeta - in 1997, for example, very distinctly, and in other years very scantily. The three-year observations thus confirmed and more or less clarified the picture of seasonal changes in the investigated groups of the studied fauna. The response of meiofauna to some ecological factors was similar to that in 1992-1995: positive Pearson's correlation coefficients with temperature and salinity, and negative coefficients with the oxygen content and pelagic chlorophyll. A special attention as far as the ecological factors are concerned deserves to be given particularly to plankton chlorophyll, especially in its relation to meiofauna. The already mentioned trophic links between meiofauna and primary producers (Vriser, 1996) have been described by many studies (Blanshard, 1990; Fieeger et ai, 1989; Grant & Schwinghamer, 1987; Montagna eta!., 1995; Rudnick ef ai, 1985). In comparison with a one-month lag of meiofauna behind seasonal blooming cycle of benthic one-celled algae (as shown by a few years old data), the processes of sedimentation, accumulation and decomposition from one-celled pelagic algae into bacterial agglomerations and bottom organic detritus are probably responsible for a similar but greater two-month lag of the meiofaunal cycle behind the rhythm of phytoplankton. To confirm this thesis, a carefully planned and distinctly lasting study of simultaneous monitoring of environmental phytoplanktonic, phytobenthic and meiofaunis-tic components would be needed. As no true hypoxic conditions occurred in the research period, this phenomenon could not be investigated anew. The oxygen level was therefore not critical even for hypoxically sensitive macrobenthos. From our earlier investigations as well as from literature (Dauer & Alden, 1995), a substantially greater meiobenthos' ability to survive in hypoxic conditions is known. The seemingly illogical meiofauna's negative correlation with oxygen and phytoplankton chlorophyll is explainable with meiofauna's phase or seasonal lag: the curves of meiofauna, especially Nematoda, and of both ecological factors are almost in alternation! We interprete our results that the seasonal cycles of meiofauna in the investigated area are directly controlled particularly by temperature, by oxygen more or less periodically in stressful hypoxic conditions, and indirectly and thus behind time by phytoplankton through complex processes of sedimentation and decomposition in direction from pelagic to benthic trophic levels, most probably in combination with other mechanisms, such as competition and predation. Although the changed sampling methodology prevent us, as already said, to make direct comparisons with earlier abundances, the yearly mean values of the key groups and the whole show a 3-year rising trend in the meiofauna's abundance. This trend upwards indicate, in connection with the 3-year trend of decline established during earlier investigations, a first possible trace of long-term oscillations hiding behind the "curtain" of seasonal dynamics. For a clearer picture, at least a 10-year continued observations would be necessary. For this very reason and for the sake of other already mentioned open questions, we shall resume the investigations in this particular sphere. 207 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boru! VRtŠER & Aleksander VUKOVIČ: SEASONAL AND IONG-TERM VARÍA8IUTY OF MEIOFAUNA ..., 203-208 SEZONSKE IN VEČLETNE SPREMEMBE MEIOFAVNE V OKOLJU POGOSTO PRIZADETIM S HIPOKSSJAMI V OSREDNJEM DELU TRŽAŠKEGA ZALIVA Borut VRIŠER & Aleksander VUKOVIČ Nacionalni institut za biologijo, Morska biološka postaja, Si-6330 Piran, Fornače 41 POVZETEK V triletnem obdobju 1996-99 smo z mesečno frekvenco raziskovali meiofavno v centru Tržaškega zaliva. Rezultati študije, ki je nadaljevanje starejših raziskav iz let 1992-95, so pokazali podobno sezonsko dinamiko in vpliv nekaterih ekoloških faktorjev na meiofavno. Prevladovali so Nematoda s 75% relativne abundance, sledili so Harpacticoida (12%) in Polychaeta (7%), preostalih 12 skupin je predstavljalo skupno 6%. Raziskave so nekoliko izostrile in dopolnile dosedanje poznavanje sezonskih sprememb meiobentosa, ki pri vodilnih skupinah kaže izrazito povišane poletne gostote in manjši jesenski maksimum. Opazili smo dvomesečni časovni zamik sezonskega cikla meiofavne za letnim ciklom fitoplanktona. Časovna razlika morda ustreza procesom sedimentacije in razgradnje fitoplanktona v organski detrit sedimenta kot pomembnega prehranjevalnega vira meiofavne. V raziskovanem obdobju nI bilo hipoksičnih razmer. Srednja enoletna povprečja celotne meiofavne in vodilnih skupin kažejo triletni trend naraščanja abundanc in tako sledijo triletnemu trendu upadanja, vidnega iz starejših opazovanj. Ključne besede: sezonska dinamika, bentoška meiofavna, Tržaški zaliv REFERENCES Blanshard, C. F. (1990): Overlapping microscale dispersion patterns of meiofauna and microphytobenthos. Mar. Ecol. Prog. Ser., 68, 101 -111. Bovee, F. & J. Soyer (1974): Cycle annuel quantitative du meiobenthos des vases terrigenes cotieres. Distribution verticale. Vie Milieu, 24 (1), 141-157. Couli, B. C. (1985): Long-term variability of estuarine meiobenthos: an 11-year study. Mar. Ecol. Prog. Ser., 24, 205-218. Coull, B. C. (1986): Long-term variability of meiobenthos: value, synopsys, hypothesis, generation and predictive modelling. Hydrobiologia, 142, 271-279. Dauer, D. M. & R. W. Alden (1995): Long-term trends in the macrobenthos and water quality of the Lower Chesapeake Bay (1985-91). Marine Pollution Bulletin, 30 (12), 840-850. Eskin, R. A. & B. C. Coull (1987): Seasonal and three-year variability of meiobenthic nematode populations at two estuarine sites. Mar. Ecol. Prog. Ser., 41, 295-303. Fleeger, J. W., T. C. Shirley & D. A. Ziemann (1989): Meiofaunal responses to sedimentation from an Alaskan spring bloom. I. Major taxa. Mar. Ecol. Prog. Ser., 57, 137-145. Grant, J. & P. Schwinghammer (1987): Size partitioning of microbial and meiobenthic biornass and respiration on Brown's Bank, south-west Nova Scotia. Estuarine, Coastal and Shelf Science, 1, 647-661. Harris, R. P. (1972): Seasonal changes in the meiofauna population of an intertidal sand beach, j. mar. bioi. Ass. U.K., 52, 389-403. Meischner, D. & J. Rumohr (1974): A light-weight, high momentum gravity corer for subaqueous sediments. Senckenb. Marit., 6, 105-116. Montagna, P. A., C. F. Blanshard & A, Dinet (1995): Effect of production and biomass of intertidal microphytobenthos on meiofaunal grazing rates. J. Exp. Mar. Biol, Ecol., 185, 149-165. Ogorelec, B., M, Mišic & J. Faganeli (1991): Marine geology of the Gulf of Trieste (northern Adriatic): Sedi-mentological aspects. Marine Geology, 99, 79-92. Rudnick, D. T., R. Elmgren & J. B. Frithsen (1985): Meiofauna! prominence and benthic seasonality in a coastal marine ecosystem. Oecologia (Berlin), 67, 157-168. Vrišer, B. (1996a): Sezonska dinamika in variabilnost meiofavne v Tržaškem zalivu: triletna raziskava. Annates, 9, 45-52. Vrišer, B. (1996b): Sezonska dinamika in variabilnost harpaktikoidov (Copepoda: Harpacticoida) v Tržaškem zalivu: triletna raziskava. Annales 9, 53-60. Vrišer, B. (1997): Seasonal and three-year variability of meiofauna in the Gulf of Trieste (northern Adriatic). Pe- riodicum biologorum 99 (2), 209-212. Wieser, W. (1960): Benthic studies in Buzzards Bay 11. The meiofauna. Limnol. Oceanogr., 5, 121-137. ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) ¡zvirno znanstveno delo UDK 593(262.3 Strunjanski zaliv) "1979/1997" MEiOFAVNA STRUNJANSKEGA ZALIVA 18 LET POZNEJE: PONOVLJENA RAZISKAVA Borut VRIŠER Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja, SI-6330 Piran, Fornače 41 IZVLEČEK Prispevek obravnava raziskavo abundančnib značilnosti meiofavne vzdolž globinskega profila 5 postaj od 1 do 15 m, ki smo jo po 18 letih (1979-1997) ponovili v Strunjanskem zalivu. Rezultati potrjujejo starejše podatke o obstoju dveh asociacij meiofavne - prva je vezana na pas morskih trav, druga (globlja) pa na golo sedimentno dno. Ključne besede: meiofavna, ponovljena raziskava, Strunjanski zaliv UVOD V okviru raziskav meiofavne slovenskega obalnega pasu smo v letih 1978/79 s pomočjo vzorčevanja poletnih in zimskih globinskih profilov raziskovali notranjost Strunjanskega, Piranskega in Koprskega zaliva. Raziskovanja so osvetlila vpliv abiotskih ekoloških faktorjev na združbe meiofavne, predvsem vpliv fizikalnega in kemičnega značaja sedimenta v čistem in onesnaženem okolju in vpliv globine ter vpliv valovanja (Vrišer, 1982, 1983,1986), Strunjanski in Piranski zaliv sta nam pri tem rabila kot primerjava onesnaženemu Koprskemu zalivu. Minuli dve desetletji tudi Strunjanskemu zalivu v ekološkem pogledu nista povsem prizanesli. Občutno povečanje turistične oz. kopališke infrastrukture vse bolj urbanega zaledja in postavitev obsežnih školjčnih nasadov sta le dva izmed dejavnikov, ki so domnevno tako ali drugače dodatno obremenili to morsko okolje. Naša raziskovanja meiofavne so se medtem premaknila v smeri študija sezonskih in dolgoletnih sprememb in tako se je ponudila priložnost, da s pozicije večje časovne distance ponovimo vsaj enega od omenjenih globinskih presekov in tako ugotovimo obseg in vrsto morebitnih sprememb v združbah meiofavne. Ponovljeni globinski presek meiofavne Strunjanskega zaliva, prvo vzorčevanje je bilo marca 1979, smo opraviti po 18 letih marca 1997 na natanko istih lokacijah (globinskih postajah 1, 2,5, 5,10, 15 m) in s povsem enako metodiko odvzema vzorcev (gravitacijska sonda, 3 paralelke, površinski sediment: 10 cmJ, 5 cm globoko) in standardne ekstrakcije favne. Pričujoči prikaz je preliminarnega značaja, saj bo obstoječe rezultate v drugi fazi nujno dopolniti še z dodatnimi ekološkimi raziskavami abiotskega okolja, tako kot v letu 1979, vendar že na tej stopnji daje nekaj zanimivih zaključkov, a tudi zastavlja nova vprašanja. EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI STRUNJANSKEGA ZALIVA Strunjanski zaliv sodi med manjše zalive in je po vsej svoji polovici na široko odprt proti severozahodu. Njegova geografska lega, a tudi vrsta osnovnih ekoloških značilnosti ga uvrščajo med dve skrajnosti naše obale, ki jih ponazarja plitva, zamuljena notranjost večjih zalivov (kot sta Koprski in Piranski) na eni strani, in med izpostavljene, odprte dele obale na drugi strani. Po geološki zrnavosti (granulaciji) sodi sediment zaliva med glinaste melje, kjer delež gline narašča z globino, del plitvega (1-2 m) obrežnega pasu pa je zaradi valovanja bolj izpran in v razponu peščenih meljev. Fizikalne in kemijske značilnosti (temperatura, slanost, kisik, hranilne soli) se v glavnem ujemajo s povprečnimi vrednostmi Tržaškega zaliva. O manjšem vplivu zaslajevanja zaradi edinega vodotoka (Strunjanskega potoka) lahko govorimo le občasno in je zanemarljivega obsega. Plitvejši del raziskovanega profila, neposredno pod bibavično cono od 1 do 7 m globine, obvladuje ma-krobentoSka združba sklenjenih travnikov morskih cvet-nic Cymodocea nodosa z značilno notranjo in površinsko favno sedimenta, z redkimi algami, na listih trav pa z obrastjo številnih epifitskih vrst. Globlje od osmih metrov, kjer morske trave izginejo, se pričenja golo mehko sedimentno dno za katero so značilni iglokožci, vrsta polžev in Školjk in številni črvi mnogoščetinci. 209 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Borili VRfŠER: MEIOEAVNA STRUNJANSKECA ZAUVA 18 1.ET POZNEIE. PONOVLJENA RAZISKAVA, 209-212 čo S o £ o o o o o o to -*: l.':- U) to to -sr o cvs i— K ON ON ^ K Ji? 2> «h «"j •t K t| If, Tj JS S! 18 S 1! fl J« S 6 Ji S a it '1$ I i II s 42 o i 1 = 51 U ti «i S ^ S C I 5-I5 210 ANNALES Ser. hist nat ■ 9 • 1999 • 2 (17) Borut VRlSER: MEfOEAVNA STRUNJAN5KECA ZAUVA !8 LEI POZNEJE. PONOVLJENA RAZISKAVA, 209-2! 2 110 90 70 50 30 10 1SS7 -a- Nematoda -d—HafpaciicckJa--------- Potychaeta osfeleškupine' e--------«i-. 1 m 2,5 m S m 10 m 15m <0 O c CO T3 C .Q CO (0 C > JS QL 90 80 70 SO 50 40 30 20 10 16 14 12 10 8 S 4 2 0 1979 -a- 1997 1m 2,5 m 5 m 10 m 15 m -..... — Harpacticoida .............. -.••v.-........a. . . -»- 1S7S " :' ■ ■ —...... ................................. -o- 1997 1 tn 2,5 m 5 m 10 m 15 m 2,5 m SI. 2. Relativna abundanca (%) vodilnih skupin meiofavne vzdolž globinskega profila 5 postaj v Strunjanskem zalivu v letih J979 in 1997. Fig. 2. Relative abundance (%} of the meiofaunal leading groups along 5 stations transect in the Bay of Strunjan in 1979 and 1997. Raziskava globinskega profila je pred osemnajstimi leti nakazala, da tudi meiofavna najverjetneje odseva obe bentoški zonaciji travnikov in golega dna. Abundance celotne meiofavne in večine skupin vzdolž pro- fila, predvsem pa diverzitetna analiza harpaktikoidnih kopepodov (Copepoda, Harpacticoida) so dale slutiti, da je sicer še mogoče govoriti o eni združbi meiofavne, a z dvema verjetnima asociacijama: s priobalno asociacijo 211 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Boru! VRIŠER: MEIOFAVNA STRUNJANSKIGA ZALIVA 18 LET POZNEJE. PONOVLJENA RAZISKAVA, 209-2 i 2 višje gostote in d i verz i tete, vezane na morske travnike, bogatejše z organskim detritom, in z gfobinsko asociacijo globlje od travnikov. Meja med njima se je v abundančno dinamiko globinskega preseka sicer zarisala z daleč najnižjo vrednostjo pri 5 m, toda najnižja diverziteta kopepodov je bila pri 10 metrih globine, REZULTATI JN ZAKLJUČKI Ponovitev raziskav globinskega preseka je pokazala zelo podobne, v povprečju le za četrtino višje vrednosti celotne (totalne) meiofavne kot pred 18 leti. Tudi dinamika oz. abundančne spremembe z globino so bile na ravni celotne meiofavne skoraj enake kot tedaj: enakomerno upadanje gostote do postaje 5 m, nato znova porast, in ustalitev gostote pri 10 in 15 m. Manjše razlike med obema vzorčevanjema so se pokazale bolj pri globinski odzivnosti posameznih vodilnih skupin. Tako so novejše gostote nematodov (Nematoda) in tur-belarijev (Turbellaria) za približno tretjino višje, v globljem zunanjem delu zaliva pa celo izrazito - do trikrat -višje kot pred leti. Obratno pa so bile sedanje abun-dance pri harpaktikoidih (Harpacticoida) in deloma tudi pri polihetih (Polychaeta) nižje kot nekoč, še posebno v plitvem delu profila (1-5 m) kjer so bile za nekajkrat nižje. Omenjene značilnosti odsevajo tudi krivulje relativnih abundanc. Relativni delež (%) nematodov je v I. 1997 vzdolž preseka nihal od 30 do 90%, posamezni deleži kopepodov, polihetov in vseh preostalih skupin skupaj so na skoraj vseh postajah znašali blizu 10%. Abundančno dinamiko v absolutnih in relativnih (%) vrednostih vzdolž globinskega preseka obeh vzorčevanj (1979,1997) prikazujeta sliki 1 in 2. Ponovljeno vzorčevanje je v celoti potrdilo starejšo razdelitev obalne združbe meiofavne na dve biocenot-ski podenoti, t.j. na asociacijo meiofavne morskega travnika (postaje na globinah 1-5 m) in na asociacijo golega sedimentnega dna (postaji na globinah 10 in 15 m) z vmesnim prehodom nizke favnistične gostote (postaja na globini 5 m), kar pred dvema desetletjema ni bilo tako jasno vidno. Izrazito nižje gostote, ki jih opazimo pri kopepodih in polihetih na plitvih postajah, so lahko odsev bodisi večje ekološke variabilnosti plitvega, terestričnim vplivom izpostavljenega dela zaliva (Boero, 1994; Gray & Christie, 1983), potencialno pa tudi trajno spremenjenih, za zdaj nam neznanih dejavnikov. Vidno povišanje abundanc nematodov in turbela-rijev v globljem delu zaliva (če ga primerjamo s starimi podatki) je brez vrste dopolnilnih raziskav še teže ra-zložljivo. Postavitev obsežnih školjčišč v zalivu v zadnjih dvajsetih letih in posledično verjetna sedimen-tacija školjčnega fecesa in z njo povezana spremenjena bilanca organske materije v sedimentu nakazujejo iskanje odgovora v tej smeri. MEIOFAUNA IN THE BAY OF STRUNjAN 18 YEARS AFTER: A REPEATED INVESTIGATION Borut VRISER National Institute of Biology, Marine Biological Station, SI-6330 Piran, FornaCe 41 SUMMARY To establish potential long-term changes, a meiofaunal sampling along a transect of 5 stations (1, 2.5, 5, 10, 15 rn) was repeated 18 years (1979, 1997) after the first meiobentbic study in the Bay of Strunjan. Recent results show similar structural and quantitative characteristics of the meiofauna community as two decades ago. Two distinctive associations become evident: the first belongs to the shallower seagrass meadows between 1 and 7 m in depth, the second to the deeper area below the seagrass belt. Some local abundance differences among meiofaunal groups along the depth transect are not explainable because of deficient environmental data. Key words: meiofauna, repeated investigation, Bay of Strunjan LITERATURA Boero, F. (1994): Fluctuations and variations in coastal marine environments. P.S.Z.N.I: Marine Ecology, 15 (1), 3-25. Gray, S. G & H. Christie (1983): Predicting long-term changes in marine benthic communities. Mar.Ecol.Prog. Ser., 13,87-94. Vrišer, B. (1982): Primerjave združb meiofavne čistih in onesnaženih področij. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 85 str. Vrišer, B. (1983): Meiofaunal community structure and species diversity in the Bays of Koper, Strunjan and Piran (Gulf of Triest, North Adriatic). Nova Thalassia, 6, 5-17. Vrišer, B. (1986): Vpliv organskega onesnaženja na meiofavno priobalnih glinastih muljev Koprskega zaliva, Biol. vestn., 34 (2), 93-104, 212 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) pregledno Izvirno znanstveno delo UDK 594 (262.3-17): 574.91 629.123 VNOS TUJERODNIH ORGANIZMOV V SEVERNEM JADRANU iN UPRAVLJANJE BALASTNIH VOD Matej DAVID SI-6320 Portorož, Šolska ul. 2 IZVLEČEK V članku opozarjamo na obstoječo nevarnost vnosa tujerodnih organizmov z balastnimi vodami in potrebo po uvedbi nadzora. Delo temelji na pregledu strokovne literature kot tudi na utrjevanju stanja pri odgovornih organizacijah. Obenem podaja smernice za potrebne ukrepe na tem področju. Ključne besede: balastne vode, tujerodne vrste, upravljanje, slovensko morje, severni Jadran UVOD Zgodovina pomorstva je polna legend in skoraj neverjetnih zgodb o junaštvih ljudi, ki so z lesenimi galejami obpktli prostrani svet. Z odkritji novih celin, vzpostavitvijo stikov z drugačnimi kulturami in kolo-nializacijo se je pričelo tudi medcelinsko trgovanje z najrazličnejšim blagom, S prevozom različnih tovorov so začeli prenašati tudi razne vrste živali in rastlin, ki so se tako znašle v novem okolju. Nekatere vrste, na primer pižmovka, so se v tem okolju ustalile, ne da bi povzročile kako škodo. Poznamo pa tudi primere s škodljivimi posledicami, npr. koloradskega hrošča. Vse večja medcelinska trgovina je narekovala graditev večjih in zmogljivejših tovornih ladij. Kadar ladja pluje brez tovora, potrebuje dodatno obtežitev, ki ji zagotavlja ustrezne razmere za varno plovbo. Stvari, uporabljene v ta namen, imenujemo balast. Nekdaj so kot balast uporabljali pesek, kamenje ipd., ob koncu 19. stoletja pa so v ta namen začeli v posebne (balastne) tanke polniti (balastno) vodo. Masovni prevoz raznovrstnega blaga med celinami lahko s svojimi tehničnimi in tehnološkimi lastnostmi zadovolji le pomorski promet. Ta danes opravlja več kot 90% vsega prekmorskega prevoza blaga (IMO, 1998a). Vse večja globalizacija trgovine pa kaže, da bo pomorski promet v prihodnosti ohrani! oz. še povečeval svojo vlogo. Po nekaterih ocenah tako vsako leto potuje po svetu, skupaj z ladjami, okoli 10 bilijonov ton balastne vode (IMO, 1998a). Planktonske raziskave so pokazale, da lahko razne vrste bakterij, rastlin in živali preživijo v balastni vodi in sedimentu tudi po nekaj mesecev (IMO, 1997). Tako obstaja nevarnost, da balastna voda, napolnjena na enem koncu sveta in nato izpuščena na drugem koncu, vsebuje škodljive tujerodne organizme. Po nekaterih ocenah se z balastnimi vodami prenese okrog 3000 različnih vrst tujerodnih organizmov na dan (IMO, 1998a). S tem člankom želim predvsem opozoriti na obstoječo nevarnost za okolje in ljudi, kot posledico prenašanja tujerodnih morskih organizmov in patogenov z balastnimi vodami, in hkrati prikazati možne smernice za zmanjšanje te nevarnosti v slovenskih vodah. metode in materiali Delo temelji na poglobljenem pregledu dokumentov, člankov in znanstvene literature strokovnjakov, ki delujejo v komiteju MEPC (Marine Environment Protection Committee) v okviru Mednarodne pomorske organizacije IMO (international Maritime Organization) in drugih mednarodnih organizacij. Izdelavo tega dela sem zasnoval na presoji problemov in nevarnosti kot posledico morebitnega vnosa škodljivih tujerodnih organizmov v slovenske obalne vode. Za lažje razumevanje sem opisal in prikazal pomen balastnih vod za varno plovbo trgovske ladje, definira! tujerodne vrste in njihove vplive, navedel poznane primere vnosov z manj ali bolj škodljivimi posledicami. Predstavil sem tudi stanje s pravnega vidika in možne načine upravljanja balastnih vod ter nadzor, da bi se zmanjšale nevarnosti vnosa. Za ugotovitev stanja in smernic v Sloveniji sem opravil po- 213 ANNALES Ser. hist. nat. • 9 ■ 1999 2 (17) Masej DAVID: VNOS TUJERODNIM ORGANIZMOV VSE VERNEM JADRANU iN UPRAVLJANJE BALASTNIH VOD, 213-220 TST BST H - skladišče za tovor (cargo hold) ER - strojnica (engine room) SI. 7: Prikaz razporeditve balastnih tankov na ladji za prevoz sipkih tovorov (Risba: M. David). Fig. 1: Ballast tanks arrangement in bulk carrier ship (Drawing: M. David). govore na Upravi Republike Slovenije za pomorstvo in Morski biološki postaji v Piranu (MBP). REZULTATI IN RAZPRAVA Balastne vode Trgovske ladje so zgrajene za prevoz raznovrstnega blaga po morju ali notranjih plovnih poteh. Ko prazna ladja pluje do pristanišča, kjer bo naložila tovor, potrebuje balast, ki ji zagotovi: ustrezen ugrez zaradi oprijema ladijskega pogonskega vijaka, ustrezen trim, potrebno prečno in vzdolžno stabilnost ter s tem plovno sposobnost. Definicija IMO pravi: "Balastna voda pomeni vodo in suspendirane snovi, naložene na ladjo zaradi uravnavanja trima, ugreza, stabilnosti ali napetosti ladje" (IMO, 1999a, b, c, d). Vrste ladij, kot so kontejnerske, za generalne tovore ali RO-RO ladje (trajekti, za prevoz avtomobilov...), potrebujejo le majhne količine balastnih vod. Razne vrste ladij - za prevoz sipkih tovorov, rud, utekočinjenih plinov, tankerji in podobne - pa potrebujejo veliko večje količine balastne vode. To je navadno okrog 10.000 ton, lahko pa celo prek 100.000 ton na ladjo. Balastno vodo napolnijo v posebej za to namenjene tanke, to je balastne tanke. Ti so najpogosteje nameščeni v dvodrtu, ti. tanki dvodna (DBT - double bottom tanks), levo in desno ob straneh dvodna, ti. stranski tanki dvodna (BST - bottom side tanks), na premcu, ti. premčeni tank (FPT - fore-peak tank), na krmi, ti. krmni tank (APT - after-peak tank), fevo in desno pod gfavno palubo ti. višinski tanki (TST - topside tanks), obstajajo pa še nekatere druge vrste, npr. stranski (ST - side tanks), sredinski... (si. 1). Po dolžini ladje so tanki dvodna, stranski in višinski tanki razmejeni kot skladišča tovora. Tujerodne vrste Tujerodne vrste (NIS - nonindigenous species) so katerekoli vrste ali druge za življenje sposobne biološke snovi, vnesene v neki ekosistem zunaj njihovih zgodovinskih meja, vštevši vsak organizem, ki je bil prenesen iz ene dežele v drugo (ANS Task Force, 1999). Škodljive vodne vrste (ANS - aquatic nuisance species) so tujerodne vrste, ki ogrožajo: raznovrstnost (di-verziteto) avtohtonih vrst, množičnost avtohtonih vrst, ekološko stabilnost voda in trgovsko, kmetijsko, vodnogospodarsko ali rekreacijsko dejavnost, odvisno od teh vod, ter vplivajo na zdravje ljudi (ANS Task Force, 1999). Pojavljajo se v notranjih vodah, izlivih rek in morskih vodah, njihove škodljive vplive pa lahko razdelimo v tri skupine: a.) vplivi na okolje: plenilstvo, parazitizem, konkurenca, vnos novih patogenov, genetika in spreminjanje naravnega okolja rastlin ali živali (ANS Task Force, 1999); 214 ANNALES • Ser. hist.-nat. ■ 9 • 1999 ■ 2 (17) Msiej DAVID: VNOS TUJCROONfH ORGANIZMOV V SCVKNTM JADRANU iN UPRAVLJANJE BALASrNJH VOD, 213-220 b.) ekonomske škode v: industrijski potrošnji vod, mestni vodooskrbi, nuklearnih energetskih napravah, trgovskem in športnem ribolovu ter raznih vodnih športih; c.) skrbi javnega zdravstva: nevarnost kolere in nevarnost zastrupitve. Definicija IMO pravi: "Škodljivi morski organizmi in patogeni pomeni morske organizme in patogene ali njihove dele, ki vneseni v morje, estuarije ali sladkovodne poti lahko pomenijo nevarnost za človekovo zdravje, poškodujejo žive vire, morska bitja in druge naravne dobrine, škodijo biotski raznovrstnosti ali drugače vplivajo na zakonito izkoriščanje morja" (IMO, 1999a, b, c, d). Primeri vnosa škodljivih tujerodnih organizmov z balastnimi vodami po svetu Na svetu je znano veliko število primerov vnosa kot tudi negativnih posledic, vendar za predstavitev problema navajam le tri značilne: - Vnos evropske zebraste školjke (Dreissena polymorphs) v Velika jezera (ZDA), kar naj bi se bilo po predvidevanjih znanstvenikov zgodilo nekje leta 1986 (Briand, 1994). Zebrasto školjko so prvič opazili 1988. leta v jezerih Earie in St. Clair pri Detroitu (Michigan). Izvira iz Črnega, Azovskega in Kaspijskega morja. Ima veliko sposobnost oprijema na razne vrste površin. Navadno se naseljuje v kolonijah, kjer populacija šteje od 5 do 30 tisoč primerkov na m'-, odvisno od ugodnosti razmer. Na stotine milijonov zebrastih školjk je danes naseljenih na dnu jezer in rek, po obalnih skalah, boah in plavajočih objektih. Ker se prehranjujejo s filtriranjem vode, porabijo večino mikroorganizmov, ki so navadno hrana tudi drugim vodnim živalim. Poleg tega prekrivajo skalnate površine, kjer navadno ribe ležejo jajčeca. Prav tako so velik problem za hidroelektrarne, komercialni in športni ribolov ter turizem. Skupno škodo, ki jo povzroča zebrasta školjka v ZDA, ocenjujejo na 5 milijard dolarjev na leto (Briand, 1994). - Vnos vzhodno-ameriške rebrače Mnemiopsis leidyi v Črno in Azovsko morje, do katerega naj bi bilo prišlo ob koncu 1980-ih. V okolju brez ustreznega plenilca je prišlo do eksplozivne rasti vrste. Prehranjuje se z zooplanktonom, ki je hrana mladih ribic, ter z ribjimi jajčeci. To je povzročilo drastični upad ribjih mladic inčunov in papalin, s tem pa tudi veliko gospodarsko škodo za črnomorske države (Briand, 1994; CESAMP, 1997). - Poznan je tudi primer, ko so bila ogrožena številna človeška življenja z vnosom povzročitelja kolere v obalne vode ZDA. To se je zgodilo leta 1991, ko so povzročitelja kolere odkrili v balastnih vodah ladje v pristanišču Mobile v Mehiškem zalivu, Alabama - ZDA (ANS Task Force, 1999). Primeri pojavljanja tujerodnih organizmov v severnem [adranu V Sredozemskem morju se čedalje pogosteje pojavljajo tujerodne vrste vodnih organizmov, ki v večini primerov ne povzročijo hujših posledic v novem okolju. V severnem Jadranu so opazili pojavljanje 12 tujerodnih vrst mehkužcev, to je 3 vrst polžev in 9 vrst školjk (De Min & Vio, 1998). Sedem od teh vrst (Rapana venosa, Bursatella leachi, Scapharca inaequivalvis, Musculista Si 2: Alga Caulerpa taxifolia, najdena leta 1998 v zalivu Malinska (Foto: T. Makovec). Fig. 2: Alga Caulerpa taxifolia found in the Bay of Malinska in 1998 (Photo: T. Makovec). 215 ANNALES • Ser. hist. nat. -9-1999-2 (17) Matej DAVID: VNOS TUJERODNIH ORGANIZMOV V SEVERNEM JADRANU IN UPRAVLJANJE BALASTNIH VOD. 213-520 senhousia, Xenostrobus securis, Crassostrea gigas in Tapes philippinarum) se je v novem območju že ustalilo, druge (Strombus decorus, Brachidontes pharaonis, Perna pičla, Pinclada radiata in Saccostrea commercialis) pa naj bi bile naključne vrste (De Min & Vio, 1998). Te vrste se lahko širijo po naravni poti skozi Gibraltarsko ožino in Sueški prekop (ti. lesepske selivke - po Ferdinandu Lessepsu), lahko pa tudi zaradi človeških dejavnosti. Ko govorimo o človeških dejavnostih, so mišljeni primeri vnosa z balastnimi vodami, kot obrast na trupu ladje, z vnosom mladic tujerodnih vrst v gojiščih morskih organizmov ali pa kot posledica naraščanja števila tropskih morskih akvarijev, od koder lahko osebki pobegnejo (De Min & Vio, 1998). Tako je prišlo do "pobega" tropske alge Caulerpa taxifolia iz monaškega akvarija (Nolan, 1994), kar naj bi se bilo zgodilo med njegovim čiščenjem. Odtlej se je ta alga razširila po sredozemskih obalah Španije, Francije, Monaka, po vzhodni in zahodni obali Italije, najdemo pa jo tudi že v vzhodnem Jadranu, kjer so jo naj-$everneje opazili v zalivu Malinska na otoku Krku. Gre za konkurenčno vrsto samoniklim algam in njihovi obrasti, ki jih postopoma izpodriva (Petrovčič, 1999). Pravni aspekti Problematiko onesnaževanja morja z ladij v svetovnem merilu ureja konvencija MARPOL 73/78 iz leta 1973 in dopolnili iz leta 1978 (IMO, 1978). Vsebuje 6 aneksov. Prvotno so jih sprejeli 5, ki urejajo pa problematiko onesnaževanja z zaoljenimi vodami, nevarnimi tekočimi snovmi, embaliranimi nevarnimi snovmi, ladijskimi odplakami in trdimi odpadki. Leta 1997 je bil sprejet še 6. aneks, ki ureja onesnaževanje zraka z ladij. V okviru Mednarodne pomorske organizacije IMO so prvič razpravljali o tem problemu na konferenci leta 1973 in sprejeli resolucijo, ki je priznavala, da "balastne vode, ki morda vsebujejo bakterije nalezljivih bolezni, lahko, ko so izpuščene, povzročijo širjenje nalezljivih bolezni v druge države". Resolucija je s tem naložila IMO-u in Svetovni zdravstveni organizaciji World Health Organization (WHO), naj "se lotita študij tega problema na osnovi evidenc in predlogov, ki jih lahko dobijo od vlad" (IMO, 1998a). Tako je leta 1991 IMO-v Komite za zaščito morskega okolja (Marine Environment Protection Committee MF.PC) sprejel Navodila za preprečevanje vnosa nezaželenih organizmov in patogen o v z izpusti ladijskih balastnih vod in sedimenta (Guidelines for preventing the introduction of unwanted organisms and pathogens from ships' ballast water and sediment discharge, Resolution MEPC50(31)) (IMO, 1991). Sodelovanje številnih znanstvenikov in strokovnjakov z raznih znanstvenih področij je obrodilo sadove, ko je novembra leta 1993 organizacija IMO sprejela Navodila za preprečevanje vnosa nezaželenih organizmov in patogenov z izpusti balastnih vod in sedimenta (Guidelines for preventing the ¡ntroduction of unwanted organisms and pathogens from ships' ballast waters and sediment discharges - IMO Assembly Resolution A.774(18)) (IMO, 1993). Navodila iz leta 1993 so bila kasneje dopolnjena in sprejeta kot Navodila za nadzor in upravljanje ladijskih balastnih vod za zmanjšanje prenosa škodljivih morskih organizmov in patogenov {Guidelines for the control and management of ships' ballast water to minimize the transfer of harmful aquatic organisms and pathogens - IMO Assembly Ressolution A.868(20)) (IMO, 1997). Treba je pripomniti, da je uporaba IMO-vih navodil danes še vedno le priporočljiva in ne pravno zavezujoča. Nekatere države so z namenom, da bi zaščitile svoje vode, že v zgodnjih 90-tih uvedle posebna merila za nadzor balastnih vod. Omenil bi predvsem naslednja primera: v ZDA se je medvladna organizacija ANS Task Force "spopadla" s tem problemom na podlagi posebnega akta, imenovanega "Nonindigenous Aquatic Nui-sance Prevention and Control Act", v Avstraliji pa je organizacija Australian Quarantine and Inspection Service (AQIS) v sklopu nacionalne strategije sprejela "Australian Ballast Water Management Guidelines". Po podatkih IMO so poleg Avstralije in ZDA uvedli obvezno ali priporočljivo kontrolo in merila še v nekaterih drugih pomorskih državah. Te so Kanada, Izrael, Čile, Panama (Panamski kanal), Argentina in Nova Zelandija (IMO, 1998a). Področje varnosti plovbe in preprečevanja onesnaženja morja v Sloveniji urejajo: Zakon o pomorski in notranji plovbi (UL SFRJ, 22/77); Zakon o varstvu okolja (UL RS, 1/96); in Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja morja - MARPOL 73/78. Navedena zakonodaja problematike vnosa škodljivih tujerodnih organizmov in patogenov z balastnimi vodami ne ureja. Tudi naš "novi" predlog zakona - Pomorski zakonik republike Slovenije (Poročevalec Državnega zbora republike Slovenije, št. 21/99, 07/04/99) - ni prinesel kakega napredka na tem področju. Upravljanje z balastnimi vodami m nadzor Navodila so namenjena vladnim in drugim oblastem, poveljnikom ladij, ladjarjem, operaterjem, luškim oblastem in drugim udeležencem v pomorskem prometu (IMO, 1997; IMO, 1999a, b, c, d). Luške oblasti morajo zagotoviti širitev informacij o zahtevanih postopkih upravljanja balastnih vod in sedimenta. Zagotoviti morajo ustrezne "deponije" za sprejem in "tretiranje" balastnih vod in sedimenta. Uresničevale naj bi osnovni nadzor nad biološkim stanjem voda v svojem pristanišču in širila informacije o rezultatih raziskav. Uvesti morajo ustrezen nadzor (monito-ring) z jemanjem vzorcev balastnih vod in sedimenta na ladjah. Pri opravljanju kontrolnih postopkov morajo biti pozorni, da ne bi prišlo do nepotrebnih zastojev ladij ob 216 ANNALES • Ser. hist. «at. • 9 • 7999 • 2 (17) Miilej DAVID: VNOS TUJERODNIH ORCANIZMOV V 5EVERNEM JADRANU tN UPRAVLJANJE BALASTNIH VOD, 213-220 pridobivanju prostega prometa s kopnim. Ladjarji morajo biti seznanjeni z zahtevami luških-u pravni h oblasti. Po pravilih morajo na ladji določiti odgovornega oficirja, ki bi zagotovil spremljanje in beleženje vseh postopkov v zvezi z balastnimi vodami, kot so: kdaj in na katerem geografskem položaju je bila napolnjena ali izpuščena voda v/iz balastnih tankov ter temperatura, slanost in količina balastne vode. Na ladjah morajo narediti vse kar je v njihovi moči, da ne polnijo balastnih tankov z vodo, katerega stanja ne poznajo. Prav tako to velja, ko je voda polna sedimenta, ki se je dvignil z dna zaradi delovanja ladijskega vijaka, ali kadar jih luške-upravne oblasti obvestijo, da obstaja posebna nevarnost. Čiščenje sedimenta iz balastnih tankov pa mora biti opravljeno na odprtem morju, v suhem doku ali pod nadzorom v pristanišču. Predvidene so uporabe sledečih tehnologij oz. metod: - izmenjava balastnih vod na odprtem morju; - uporaba sodobnih tehnologij filtracije, dezinfekcije ali UV-debakterizacije; - ladja ne sme izpustiti oz. lahko izpusti le minimalne količine balastne vode ali - uporaba ustreznih "deponij" za balastno vodo in sediment. Raziskave so pokazale, da organizmi, ki živijo v vodah Juk, rečnih izlivov oz. v obalnih vodah, izpuščeni na odprtem oceanu, kot tudi obratno, organizmi z odprtega oceana, izpuščeni v obalnih vodah, v glavnem ne preživijo. Tako je izmenjava balastnih vod na odprtem oceanu lahko zelo učinkovit način zmanjšanja nevarnosti prenosa škodljivih organizmov in patogeno v. Uporabni metodi izmenjave balastnih vod na morju: "Zaporedna metoda" (sequential method), pri kateri balastne tanke na odprtem morju najprej zaporedoma, drugega za drugim, izpraznijo, nato pa napolnijo s svežo morsko vodo. Pri tej metodi je treba posvetiti veliko pozornosti začasnemu zmanjšanju stabilnosti ladje, celoten postopek pa mora biti izpeljan v ugodnih vremenskih razmerah in pod strogim nadzorom odgovorne osebe. Postopek nadzora vključuje: - vzdrževanje ustrezne stabilnosti ladje ob upoštevanju efekta prostih površin, - upoštevanje strižnih si! in upogibnih momentov, - preprečevanje nastanka nadtlaka ali podfiaka v balastnih tankih in - preverjanje, da v času polnjenja ali praznjenja natančno določenega balastnega tanka ne pride do polnjena ali praznjenja katerega koli drugega balastnega tanka. Pri izpeljavi vseh postopkov je treba zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti tudi ob upoštevanju neugodnih okoliščin, kot so: nenadno poslabšanje vremena ali odpoved črpalk za balastno vodo, kar bi lahko ogrozilo varnost plovbe. "Pretočna metoda" (Flow-through method), pri kateri na odprtem morju tanke balastne vode kontinuirano polnijo s svežo morsko vodo, pri tem pa višek balastne vode odteka skozi odzračevalne odprtine. Tudi pri tej metodi morajo biti vsi postopki ustrezno nadzorovani in varno izpeljani, tako kot pri zaporedni metodi. Raziskave so pokazale, da je za učinkovito izmenjavo vode pri tej metodi potrebna vsaj trikratna količina vode glede na kapaciteto balastnih tankov. Vlada mora s svojimi organizacijami za usposabljaje zagotoviti ustrezno usposobljenost poveljnikov ladij in posadk za upravljanje balastnih vod po navodilih IMO kot tudi seznanjenost s postopki vodenja ustrezne do-urnentacije (IMO, 1997; IMO, 1999a, b, c, d). Pripravljenost Slovenije na tem področju Skupščina Republike Slovenije je 7. marca 1991 sprejela Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije (UL RS, 10/91), kjer v drugi točki pravi "Republika Slovenija bo skrbela za umno rabo obalnega območja in ohranjanje kulturne dediščine. Zato bo: a.) z ustanovitvijo službe za stalno nadziranje stanja morja in drugimi ukrepi zagotavljala pogoje za izboljšanje kakovosti obalnega morja." V tretjem členu pa še navaja: "Republika Slovenija bo skrbela za pomorsko pravno ureditev skladno z mednarodnimi pravili. Zato bo: a.) razvila službo ali službe, ki bodo skrbele za nadzor morja in obale na varnostnem, plovbnem, ekološkem, sanitarno zdravstvenem in fiskalnem področju." V publikaciji Prometna politika za vsakogar (MPZ, 1998), je zelo nazorno predstavljena problematika prometa po posameznih prometnih vejah. Kot cilja prometne politike na področju varovanja okolja sta med drugimi navedena "ohranitev identitete in biološke pestrosti prostora" in "ozaveščanje ljudi glede varovanja okolja". Pod ukrepi prometne politike pa lahko med drugimi preberemo: "Onesnaženje morja se bo zmanjšalo z ureditvijo pristanišč ter s prilagajanjem naših predpisov predpisom EU, na splošno pa se bo z več prispevki na temo varstva okolja v vseh javnih občilih vplivalo na ozaveščanje ljudi." SFRj je postala članica organizacije IMO leta 1960, Slovenija kot samostojna država pa leta 1993. Kakšno je današnje stanje pripravljenosti Slovenije glede preprečevanja vnosa škodljivih tujerodnih organizmov in pa-togenov z balastnimi vodami in sedimentom? Organizacija IMO je 28.04.1998 poslala svojim državam članicam vprašalnik, ki se nanaša na pripravljenost držav na področju problematike vnosa tujerodnih organizmov z balastnimi vodami in nadzora (IMO, 1999e). Clede na odgovore, ki so bili dani s strani Slovenije, sem ugotovil, da je pri nas za to določena Uprava republike Slovenije za pomorstvo in promet s sedežem na Ukmarjevi 2 v Kopru, kot alternativa za pridobivanje 217 ANNALE5 • Ser. hist. nat. • 9 ■ 1999 • 2 (17) M aKti DAVIO: VNOS TU) C RODNIH ORGANIZMOV V SEVERNEM JADRANU !N OPRAVLJANJE BALASTNIH VOO, 213-220 informacij pa Nacionalni institut za biologijo, Morska biološka postaja iz Pirana (MBP). Za ugotovitev stanja sem v zadnjem tednu v oktobru 1999 obiskal omenjeni organizaciji. Na Upravi republike Slovenije za pomorstvo in promet sem ugotovil, da na tem področju ne vodijo nobenih aktivnosti. Na MBP Piran sem zvedel, da v okviru obstoječih projektov opravljajo raziskave, povezane s stanjem morja in biot-sko raznovrstnostjo, njihove smernice pa predvidevajo nadaljevanje dela na teh projektih in vključitev v nove projekte, ki bi se neposredno nanašali na raziskavo problematike, nadzor in odpravo posledic vnosa tujerodnih organizmov z balastnimi vodami. Smernice za zmanjšanje vplivov Na srečanju IMO-vega komiteja MEPC 10. julija leta 1998 je ena izmed delovnih skupin (Ballast water working group) poročala o napredkih s področja razvoja novih pravil o upravljanju balastnih vod. Za uvedbo pravnomočnosti le-teh, je predlagala tri možne načine, in to: - razvoj novega "Protokola" kot aneksa k resoluciji Marpol 73/78, - popravek Marpol-a 73/78 z dodanim novim aneksom h konvenciji ali - s prejetjem nove konvencije (MEPC, 42/8/1). Sprejem pravil je predviden na diplomatski konferenci v letu 2000/2001 (IMO, 1998c). Skladno z varnostnimi navodili iz 2. Aneksa IMO-ve Resolucije A.868(20) je oddelek pri Obalni straži ZDA pridobil študijo o varnosti izmenjave balastnih vod na kontejnerskih ladjah Panamax na odprtem morju (U.S. Coast Cuard - Naval Arhitecture División, 1999). Študija (An investigaton into the Impacts of Performing a Ballast Water Exchange at Sea on Typical Panamax Con-tainership), izvedena na ladjah treh različnih velikosti je pokazala, da se lahko na teh ladjah varno opravi izmenjava balastnih vod (BWE - Ballast Water exchange) na odprtem morju (Designers & Planners inc. and Her-bert Engineering Corp., 1998). V sodelovanju z Intertankom je Mednarodna pomorska zbornica ICS (International Chamber of Ship-ping) razvila predlogo Modela za upravljanje z balastnih vod (Model Ballast Water Management Plan, ICS/ Intertanko, 1998), ki je skladen z navodili ÍMO (A.868(20)). Model je namenjen ladjarjem v pomoč pri izdelavi lastnega modela za posamezne vrste ladij. Avstralija je decembra 1998 sprejela politične smernice, imenovane "Australia's Oceans Policy", ki urejajo področje izkoriščanja morskih virov, v tem sklopu pa tudi enoten režim upravljanja balastnih vod (AQUIS, 1999). ZDA so tudi uvedle režim upravljanja balastnih vod, in to za vse ladje, ki plujejo po reki Hudson severno od mostu Ceorge Washington, ladje na poti v Velika jezera, kot tudi za ladje, ki so namenjene v vsa druga pristanišča ZDA. Na posebno pomembnost tega problema je opozoril tudi ukrep samega predsednika Clintona, ki je 3. februarja 1999 izdal "izvršilni ukaz" (Executive order) za preprečevanje vnosa škodljivih tujerodnih organizmov, nadzorovanje stanja na tem področju in odpravljanje škodljivih posledic. V ta namen je ukazal ustanovitev novega vladnega telesa, imenovanega "InvasiveSpecies Council"{THE WHITE HOUSE, 1999). ZAKLJUČEK V slovenskem morju do danes nismo zabeležili primera vnosa škodljivih tujerodnih organizmov, ki bi imel hujše posledice za rastline, živali, ljudi ali gospodarstvo. To je morda tudi vzrok, da pri nas do danes ni bilo veliko storjenega za varovanje morskega okolja in ljudi pred vnosi škodljivih organizmov. Zavedati se je treba, da je slovensko morje kot del severnega Jadrana nenehno izpostavljeno tej nevarnosti, ki jo povzročajo ladje, ki vplujejo v severnojadranska pristanišča. Zato bo treba zagotoviti stalno opazovanje sprememb v morski flori in favni kot posledice vnosa tujerodnih organizmov, ter hkrati vzpostaviti mehanizme nadzora nad balastnimi vodami ladij, ki priplujejo v naše vode. Po vseh dosedanjih prizadevanjih številnih mednarodnih organizacij, različnih znanstvenikov in strokovnjakov je pomembno "uzakonjenje" IMO-vi h pravil za upravljanje balastnih vod, ki bi takoj stoptfil v veljavo. Z vidika varovanja okolja in zdravja ljudi je pomembno vzpostaviti mehanizme nadzora, ki bodo delovali po načelih kakovosti in rednosti. Nikakor pa ne smemo pozabiti na ladjarje in Luko Koper, za katere bo izjemno pomembno, da bodo postopki stekli hitro in nemo teče. Zastoji ladje zaradi raznih upravnih postopkov namreč pomenijo večanje stroškov za ladjarja, posledično pa lahko celo odločitev ladjarja, da v prihodnje izbere drugo pristanišče. iz vsega navedenega je razvidno, da gre za zelo kompleksen problem, ki ga ne bo možno rešiti "čez noč". Zato je smiselno upati, da se bodo vsi naši organi, institucije oz. druge ustanove, od katerih je odvisna urejenost na tem področju, čim prej odločili za načelo "bolje preprečiti kot zdraviti". ZAHVALA Za vztrajno spodbudo, konstruktivne nasvete in pomoč pri iskanju strokovne literature se iskreno zahvaljujem doc. dr. Lovrencu Lipeju. Za strokovni pregled rokopisa in dragocene nasvete se zahvaljujem prof. dr. Liviju jakominu. Posebno zahvalo sem še dolžan raziskovalcem z Morske biološke postaje iz Pirana kot tudi zaposlenim na Upravi Republike Slovenije za pomorstvo iz Kopra. 218 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) — Ma lei DAVID: VNOS TUJERODNIH ORGANIZMOV V SEVERNEM JADRANU IN UPRAVLJANJE BALA5TNIH VOD, 213-220 INTRODUCTION OF NONINDIGENOUS ORGANISMS IN THE NORTHERN ADRIATIC AND BALLAST WATER MANAGEMENT Matej DAVID 51-6320 Portorož, Šolska ul. 2 SUMMARY The article calls our attention to the existing dangers of nonindigenous organisms being introduced in our sea with ballast water and to the need to have this matter strictly under control. Some plankton investigations have proved that various types of bacteria as well as plant and animal species can survive in ballast water and sediment even after a journey lasting for a few months. The ballast water, filled on one side of the world and emptied on the other, can contain some harmful nonindigenous organisms. Although only a minor research of this kind has been carried out in Slovenia and in the Adriatic Sea in general, no case of a harmful introduction of nonindigenous organisms in our sea that would badly affect the plants, animals, people or economy has been recorded to date. The Slovene sea, as part of the Northern Adriatic, has been constantly exposed to such dangers caused primary by the ships docking in Northern Adriatic ports. Introduction of nonindigenous organisms with ballast water and its control is a very complex problem. This means that we will have to provide for a constant monitoring of the changes in marine flora and fauna as a result of nonindigenous organisms being introduced in our sea as well as to restore mechanisms of control over ballast waters of the ships sailing in our sea. The competent bodies and institutions will certainly have to tackle this problem as soon as possible. The author of the article thus proposes a consistent consideration of the regulations issued by the International Maritime Organization (IMO). Key words: ballast water, nonindigenous species, management, Slovenian sea, northern Adriatic LITERATURA ANS TaskForce (1999): Guidelines and recommendations. AQUtS (1999): Guidelines and recommendations, Briand, F. (1994): Species introductions in the coastal Waters of Europe: A call for action, in: Boudoresque, C. F., F. Briand & C. Nolan (Eds.) Introduced Species in European coastal waters. Ecosystem research Report. C1ESMM. Pp. 4-7, De Min, R. & E. Vto. (1998): Molluschi esotici neližalto Adriático, Annales 13: 43-54. Designers & Planners inc. and Herbert Engineering Corp. (1998): An investigation into the impacts of performing a ballast water exchange at sea. CESAMP (1997): Opportunistic settlers and the problem of the ctenophore Mnemiopsis leidyi invasion in the Black Sea. GE5AMP Reports and Studies No. 58, 85 pp. IMO (1978): MARPOL 73/78, Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja. IMO (1991): MEPC 50(31), Guidelines for preventing the Introduction of unwanted organisms and pathogens from ships' ballast water and sediment discharge. IMO (1993): ¡MO Assembly Resolution A.774(18), Guidelines for Preventing the Introduction of Unwanted Organisms and Pathogens from Ships' Ballast Waters and Sediment Discharges. IMO (1997): IMO Assembly Resolution A.868(20), 27. 11. 1997, Guidelines for the control and management of ships' ballast water to minimize the transfer of harmful aquatic organisms and pathogens. IMO (1998a): Focus on IMO. IMO (1998b): MEPC 42/8, 28. 05. 1998, Harmful aquatic organisms in ballast water, Report of the Working Croup on Ballast Water convened during MEPC 41. IMO (1998c): MEPC 42/8/1, 10.07. 1998, Harmful aquatic organisms in ballast water, Legal framework options for international regulations on control and management of ships' ballast water, IMO (1998d): MEPC 42/8/4,07.08.1998, Harmful aquatic organisms in ballast water, Comments on Draft Regulations for the Control and Management of Ships' Ballast Water and Sediments to Minimize the Transfer of Harmful Aquatic organisms and Pathogens (MEPC 42/8, annex 1). 219 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Matej DAVID: VNOS TUJERODNIH ORGANIZMOV V SEVERNEM JADRANU ¡N UPRAVLJANJE Z BAIA5TNIMI VODAMI, 2S3-22Ü IMO (1998e): MEPC 42/8/9, 18. 09. 1998, Harmful aquatic organisms in ballast water, Comments on the Report of the Working Group on ballast Water convened during MEPC 41 {MEPC 42/8). IMO (1999a): MEPC 43/4, 05. 01. 1999, Harmful aquatic organisms in ballast water, Report of the Working Group on Ballast Water convened during MEPC 42. IMO (1999b): MEPC 43/4/1, 22. 02. 1999, Harmful aquatic organisms in ballast water, Draft texts of the legal instruments and outline of provisions in regulations. IMO (1999c): MEPC 43/4/1/Corr. 1, 01. 04. 1999, Harmful aquatic organisms in ballast water, Draft texts of the legal instruments and outline of provisions in regulations. IMO (1999d): MEPC 43/4/4, 01. 4. 999, Harmful aquatic organisms in ballast water, Comments on the Report of the Working Group on Ballast Water convened during MEPC 42 (MEPC 43/4). IMO (1999e): MEPC 43/4/6, 01. 04. 1999, Harmful aquatic organisms in ballast water, Compilation of responses to the Questionnaire on Ballast Water Management (MEPC/Circ. 342). Ministrstvo za promet in zveze MPZ (1998): Prometna politika za vsakogar. MPZ, Ljubljana, 32 str. Notan, C. (1994): introduced species in European coastal waters. In: Boudoresque, C. F., F. Briand & C. Nolan (Eds.) Introduced Species in European coastal waters. Ecosystem research Report. C1ESMM. Pp. 1-3. Pctrovčič, A. (1999): Alga ubijalka še ne ogroža našega morja. Intervju z dr. A. Vukovičem. Primorske novice Letnik 53, št. 55, 20. Jul. 1999. Predlog zakona - Pomorski zakonik republike Slovenije (Poročevalec Državnega zbora republike Slovenije, št. 21/99). Resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije (UL RS, št. 10). THE WHITE HOUSE (1999): invasive species, Executive order, 03.02.1999. U.S. Coast Guard (1999): Guidelines and recommendations. Zakon o pomorski in notranji plovbi (UL SFRJ št. 22/77). Zakon o varstvu okolja (UL RS št. 1/96). 220 I' i; t ■ m. ,ik ■ v, à. ■Ï. ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) origina! scientific paper UDC 597.3/.5:591.16(262.3-11) EARLY LIFE HISTORY STAGES OF FAMILY CENTROLOPH1DAE IN THE EASTERN ADRIATIC jakov DUiCiC institute of Oceanography and fisheries, HR-21000 Split, P.O.BOX 500A ABSTRACT Use of early life history stages offish in systematic and ecological studies has increased in recent years. It is now recognized that eggs, larvae and juveniles present a wide array of characters that are largely independent of adult characters and suitable for a systematic analysis. Fisheries recruitment studies focus on the survival of eggs and larvae as the most important factor influencing variations in population abundance. A requisite to these studies is detailed infomation on the appearance of fish eggs and larvae in order to identify them in plankton samples. This paper reviews all available information on the early developmental stages of the family Centrolophidae found in the eastern Adriatic. Key words: early developmental stages, Centrolophidae, eastern Adriatic INTRODUCTION The importance of early-life-history studies to fisheries investigations and phylogenetic research has increased dramatically during the last decade. Early-life-history stages are now routinely used in fisheries studies to investigate the interannual variation in recruitment (Wooster, 1983}, and in studies of the phylogeny of fishes (Moser ef ai, 1984), The study of fish eggs, larvae and juveniles is a key component in research into the biology, systematics and even population dynamics of fishes, in that it provides information on spawning areas and periods of many species. By combining the location of eggs, larvae, juveniles and adults of a species with information on the surrounding environment, possible environmental effects on spawning (egg and larval transport, etc.) can be inferred. Studies of this type contribute to our understanding of the early stages of development of fishes, which for certain species are still completely unknown. Consideration of the factors that affect egg and larval survival is fundamental, since it is the early stages of development that will eventually determine the existence of good or bad year classes. This is one of the main thrusts of ichthyoplankton studies in those areas in which the requisite basic information is available (egg and larval surveys in spawning areas during the spawning season, etc.) for the species of interest. The object of this paper is to compile and present all available information on both the early development stages of the eggs and larvae of the family Centrolophidae found in the eastern Adriatic and possible spawning areas and seasons of some species of the family. MATERIAL AND METHODS The present paper sets out descriptions of the eggs, yolk-sac larvae, larvae and juveniles of the family Centrolophidae likely to be collected in plankton samples in the eastern Adriatic, together with information on the possible spawning areas and seasons for some species. The egg and larval descriptions have mostly been taken from the existing literature. In some cases the descriptions were done by the author himself based on material collected during surveys; in other instances the descriptions were published by other researchers, either for eggs, larvae and juveniles actually collected in the east-em Adriatic itself or for egg and larval material collected in other areas but for species that also inhabit the waters of the eastern Adriatic. Notochord (NL) length was measured for preflexion and standard length (SL) for flexion larvae, and total length for larvae and juveniles (TL). 223 ANNALES Ser. hist nat ■ 9 • 1999 • 2 (17) Fig. 1: Centrolophus niger (Gmelin, 1789). (A) egg; (B) yolk-sac larva, 4.4 mm TL; (C) larva, 5.0 mm TL; (D) larva, 5.4 mm TL; (E) larva, 5.6 mm TL; (F) larva, 6.7 mm TL; (G) larva 8.3 mm TL; (H) early juvenile, 17.2 mm TL (a fter Sanzo, 1932). SI. 1: Centrolophus niger (Gmelin, 1789). (A) ikra; (B) larva z rumenjakovo vrečko, 4,4 mm TL; (C) larva, 5,0 mm TL; (D) larva, 5,4 mm TL; (E) larva, 5,6 mm TL; (F) larva, 6,7 mm TL; (G) larva 8,3 mm TL; (Fl) mladostni osebek v zgodnji fazi, 17,2 mm TL (po Sanzu, 1932). 224 ANNALES Scr. hist. rial. • 9 • 1999 • 2 (17) Jakov DULtlC: EARLY LIFE HISTORY STAGES OF FAMILY CTNTROLOPHtDAEtN THE EASTERN ADRIATIC, 223-228 Fig. 2: Schedophiius medusophagus Cocco, 1839. (A) larva, 8.6 mm SL (after John & Karrer, 1987); (B) larva, 9.7 mm SL (original drawn by author); (C) larva, 11.8 mm SL (original drawn by author); (D) larva, 16.8 mm SL (after John & Karrer, 1987). SI. 2: Schedophiius medusophagus Cocco, 1839. (A) larva, 8,6 mm SL (po Johnu & Karrerju, 1987); (B) larva, 9,7 mm SL (izvirna risba je avtorjeva); (C) larva, 11,8 mm SL (izvirna risba je avtorjeva); (D) larva, 16,8 mm SL (po Johnu & Karrerju, 1987). 225 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Jakov DULClC: EARLY UFfi HISTORY STAGES OF FAMILY CENTROLORHIDAEIN THE EASTERN ADRIATIC, 223-223 RESULTS AND DISCUSSION Centroiophus niger (Gmelin, 1789) Eggs The eggs are spherical arid measure 1.20-1.24 mm in diameter, with an oil globule 0,32 mm in diameter. The yolk is segmented, the perivitelline space narrow, and the chorion smooth. Melanophores are visible over the surface of the oil globule after the embryo has formed, and a series of pigment patches are present on the embryo itself (fig. 1 A) (Sanzo, 1932). No eggs attributable to this species have been collected during any of the survey carried out in the eastern Adriatic. Larvae Regner (1982) found C. niger larvae at the station StonCica (43°00'N, 16°20'E) in the middle Adriatic in October and November with frequency 0.08%. Morphology The body is rather slender during the early stages, with body depth increasing with development. Body depth at the base of the pectoral fin is 13% of NL at 4.36 mm, 30% of SL at 8.32 mm TL, and 21% of St. at 17.2 m TL (Figs. 1 B, C, H). The gut is quite narrow and straight in the early stages, extending to 57% of NL in newly hatched larvae and to 59% of SL at 8.32 mm TL; gut diameter also Increases with growth. Head length also increases as development progresses, representing 20% of NL in first-feeding larvae and 33% of SL in postflexion larvae and early juveniles. Unlike other stromateoid species, the larvae of this species bear no spines on the preopercle. Pigmentation The basic pigmentation pattern in all stages of development consists of some stellate melanophores on the top of the head, melanophores along the dorsal and ventral margins of the body, a row of melanophores below the gut, and a cluster of pigment spots on the caudal tip. This latter pigmentation on the caudal tip is located on the finfold in preflexion larvae, but becomes embedded inside the body in postflexion larvae, in newly hatched larvae measuring 4.4 mm TL (Fig. IB), there are 4 large pigment patches on the dorsal margin of the body and another 4 on the ventral margin, somewhat staggered with respect to the former. With growth these pigment spots on the contours of the body become smaller, particularly the ventral ones, which turn into a rather continuous series of small spots. In a 5.4 mm TL specimen (Fig. 1D) a longitudinal row of pigment spots begins to develop medially on the lateral walls of the tail. Pigmentation in early juveniles 17.2 mm TL (Fig. 1H) consists of small punctiform melanophores that spread over the entire body and on the proximal portion of the dorsal and anal fin rays. Notochordai flexion Notochordal flexion had already commenced in a 6.72 mm TL larvae (Fig. IF) described by Padoa (1956). Fin development The rays of the caudal fin are the first to develop completely, followed by those of the dorsal, anal, pelvic, and pectoral fins. All the rays in the caudal, dorsal, anal, and pelvic fins were fully developed in a 8.32 mm TL specimen (Fig, 1G), but formation of the rays in the pectoral fins was still not complete even in a 17.2 mm TL specimens. Pelvic fin buds appeared in a 6.72 mm TL specimen (Padoa, 1956). There are 25 myomeres, 11 preanal and 14 cadual. Juvenile The specimen of the juvenile stage of the C niger was found by west of island of Vis, in the area of the Stonfiica observation station (43D"ŠOME MORPHOLOGICAL DATA OF THE BASKING SHARK, ..., 223-232 Fig. 1: The Basking Shark caught in giilnet near the Osobljava harbour on the Pelješac peninsula. SI. i: Morski pes orjak, ujet v mrežo Škrgarico v bližini pristanišča Osobljava na polotoku Pelješcu. Fig. 2: The main morphometric characteristics of the Basking Shark: TOT - Total length; Tin - Total length with caudal fork in normal position; PRC - Precaudal length; PDt - Pre-first dorsal length; HDL - Head length; CDM -Dorsal caudal margin; D1H - First dorsal length; CPV - Pre ventral caudal margin; P1A -Pectoral anterior margin; P2A - Pelvic anterior margin. SI. 2: Glavne morfometrične karakteristike morskega psa orjaka: TOT - celotna dolžina; TLn - celotna dolžina z repno vilico v normalnem položaju; PRC. - dolžina brez repa; PD1 - dolžina do prve hrbtne plavuti; HDL - dolžina glave; CDM - dolžina roba zg. repne krpe; DIH - dolžina prve hrbtne plavuti; CPV - dolžina roba sp. repne krpe; P1A - dolžina prsne plavuti; P2A - dolžina trebušne plavuti. 230 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Alen SOLDO e-t s/.: NEW RECORD AND SOME MORPHOLOGICAL DATA OF THE BASKING SHARK, ..., 223-232 Fig. 3: Records of the Basking Shark with known position in the Eastern Adriatic: 1 - new record from the vicinity of Osobljava harbour; 2 - Ston; 3 - Korčula; 4 - Vis; 5 - Ugljan; 6 - Moiat; 7 - Peškera; 8 - Kraljeviča; 9 - Bakarac; 10 - Opatija; 11, 12 - Ičiči; 13, 14, 15 -Gulf of Trieste. SI. 3: Zapisi o morskemu psu orjaku z znanimi najdišči v vzhodnem jadranu: 1 - nov zapis iz bližine pristanišča Osobijava, 2 - Ston; 3 - Korčula; 4 - Vis; 5 - Ugljan; 6 -Molat; 7 - Peškera; 8 ~ Kraljeviča; 9 - Bakarac; 10 -Patina; 11,12- Ičiči; 13, 14, 15 - Tržaški zaliv. RESULTS AND DISCUSSION The Basking Shark is a relatively rare but constant species (Fig. 3} in The Adriatic (Tortonose, 1956; Bini. 1967; Miiisic, 1994; jardas, 1996). The very first record about this species was apparently made by Naccari (1822). During the 19th century, two more records were made, i.e. by Carrara (1846) and Brusina (1888). Hirtz (1909) reported about catching a Basking Shark near the island of Vis, while Vaile reported on a specimen in 1922, but stated no place of this catch. Next records were made in 1931 near Bakarac and in 1934 near Kraljeviča, while in 1937 a 3.5 m long specimen was caught in the waters of Korčula (Miiišič, 1994). The specimen caught near Kraljeviča was the largest, for it was 7.62 m long and weighed 2.400 kg (jardas, 1996). Crnkovic (1957) and Miiišič (1994) reported on a 4.70 m long specimen caught near Peškera in 1954. From 1968 there is a record of a specimen caught near Ston (2.5 m long), from 1981 of a 5.5 m long specimen caught near the island of Molat, and from 1985 of a 6.47 m long individual caught near Patina (Miiisic:, 1994). Bošnjak and Lipej (1992) reported about a Basking Shark from the Gulf of Trieste; in the same area a record was also made by Perco (1993). Two additional observations were made near leid in 1981 and 1991 by Kovač ič (1993). The last report comes from Dulčič (1997), i.e. about a 7 m long and 2.000 kg heavy specimen caught by two fishermen near the island of Ugljan. The main morphometric characteristics of the caught specimen are given in table 1. Weight of the specimen was approximately 2.500 kg and it was a female. Tab. 1: The main morphometric characteristics of the caught female specimen. Tab. 1: Glavne morfometrične značilnosti ulovljene samice morskega psa orjaka. TOT - Total length 722 cm Tin - Total length with caudal fork in normal position 687 cm PRC - Precaudai length 586 cm PD1 - Pre-first dorsal length 261 cm HDL - Head length 165 cm COM - Dorsal caudal margin 135 cm D1 H - First dorsal length 72 cm CPV - Preventral caudal margin 95 cm PI A -Pectoral anterior margin 27 cm P2A - Pelvic anterior margin 29 cm Fig. 4: Teeth of the Basking Shark in the lower jaw. SI. 4: Zobje morskega psa orjaka v spodnji čeljusti. Teeth in both jaws are similar and minute (Fig. 4). Height of the teeth in the smaller specimens is 3 mm, and about 6 mm in longer specimens (Bigelow & Schroeder, 1948). There are 4 to 7 functional series with 100 or more teeth in each row on each side of the jaw. Dieuzeide et a!. (1953) are reporting 2.700 teeth for an 8.75 m long specimen. Teeth toward the center of the mouth are low and triangular, but those along the sides are conical, slightly recurved. They are somewhat compressed laterally, with a ridge on each side and with basal part striated. At the center of the upper jaw there is a wide space with only scattered teeth, which is not the case in the lower jaw (Soldo, 1996). Two 2.5 m and 3.5 m long specimens are juveniles, if their lengths were reported correctly. Therefore, the following question was raised: Does the Basking Shark breed in the Eastern Adriatic? The Basking Shark is a highly migratory species (Compagno, 1984) and according to Bigelow & Schroeder (1948) it seems certain that young are produced throughout their entire range, for 231 ANNALES • Ser. hist, nat ■ 9 ■ 1999 ■ 2 (17) A!en SOLDO el si.: NEW RECORD AND SOME MORPHOLOGICAL DATA OF THE BASKING SHARK, ..., 229-232 small ones have been reported both from the north (Ireland, Norway) and from the south (Mediterranean). Existing records of the Basking Shark are only for individuals, so breeding can not be confirmed, but if we take into consideration that different sizes of the Basking Shark have been reported throughout the Eastern Adriatic and that gestation period is 3.5 years (Compagno, 1984), the answer can be that the Basking Shark breeds somewhere out of the Adriatic but that it is possible that occasionally it brings forth its young in the waters of the Adriatic. NOV ZAPSS IN NEKAJ MORFOLOŠKIH PODATKOV O PSU ORJAKU CETORHINUS MAXIMUS {CUNNERUS, 1 765) IZ VZHODNEGA JADRANA Alen SOLDO inštitut za oceanografijo in ribištvo, HR-21000 Split, Šet. Ivana Meštroviča 63, P.O. Box 500 Melita PEHARDA, Vlado ONOFRi, Nikša GLAVIČ & Pero TUT,WAN Biološki institut, HR-20000 Dubrovnik, Kneza Damjana Jude 12 POVZETEK Dne 23. marca 1999 so ribiči v bližini pristanišča Osobljava na polotoku Pelješac našli v mrežo škrgarico ujetega morskega psa orjaka Cetorhinus maximus (Gunnerus, 1765). i7 članku je navedenih nekaj morfoloških in merističnih podatkov o vrsti in o njenem pojavljanju v Jadranu. Ključne besede: morski pes orjak, Cetorhinus maximus, vzhodni Jadran REFERENCES Bigelow, H. 8. & W. C. Schroeder (1948): Fishes of the Western North Atlantic, No. 1, Part 1, Memoir of Sears Foundation for marine research, 546 pp. Bini, G. (1967): l.ept.ocardi, Ciclostomi, Selaci, Atlante dei Pesci delle coste Jtaliane, vol. Í. Mondo Sommerso (ed.), 206 pp. Bošnjak, D. & L. Lipej (1992): Morski psi po svetu in pri nas. Proteus, 55(1): 4-9. Brusina, S. (1888): Morski psi Sredozemnog i Crljenog mora. Glasnik Hrv. Nar. Dr., 111. (4-5), 167-230. Carrara, F. (1836): La Dalmazia descritta. Zadar. Compagno, L.J.V. (1984): Sharks of the World. FAO species catalogue, Vol. IV, Part 1, FAO, Rome, 250 pp. Crnkovič, D. (1957): Tunere i njihove neobične íovine. Morsko ribarstvo, 1. Dieuzeide, R., M. Novella & ). Roland (1953): Squalus, Raies, Chimere, cataloge des Poissons des Cotes Algériennes. Gouvernemont general de L'Algerie, Alger, 9-135. Duičič, }. (1997): Novi naiaz psine goleme, Cetorhinus maximus (Günnerus, 1765) u istočnom Jadranu. Falco, 12, 43-44. Fischer, W., M. Schneider & M. L. Bauchot (1987): Vertebres, Mediterranee et Mer Noire, Vol. il, FAO ECEE, Rome, 763-1529. Hírtz, M. (1909): Selache maxima Cuvter. Rijetka vrsta morskog psa ulovljena pod Visom. Smotra dalmatinska, XXII, 53 pp. Jardas, I. (1996): Jadranska ihtiofauna. Školska knjiga, Zagreb, 533 pp. Kovačič, M. (1993): Golema psina - neopasni div. Priroda, 83(1), 18. Laevastu, T, (1965): Manual of Methods in Fisheries Biology. FAO, Ease, 9, Rome. Milišič, N. (1994): Sva riba Jadranskog mora. N1VA, Split, 463 pp. Naccari, F. L. (1822): "Prodromus" (ex primo volumtne Diarii Phys. Chem. Hist. nat. quod. Ticini evulgatum est, anno 1827, Ticini regis, 1-23. Perco, F. (1993): Osservazione di Squalo elefante (Cetorhinus maximus) nel Golfo di Trieste. Fauna, 3, 135-136 Quero, J. - C, (1984): Cetorhinidae. Fishes of the Northeastern Atlantic and the Mediterranean. Whitehead, P.J.P., M. L. Bauchot, J. C. Hureau, j. Nielsen & E. Tor-tonese (eds.), Vol. f, UNESCO, Paris, 510 pp. Soldo, A. (1996): Karakteristike zubi i zubala br-skavičnih riba (Chondrichthyes) podrazreda Elasmo-branchii. Diplomski rad, Sveučilište u Splitu, 68 pp. Tortonese, E. (1956): Leptocardia, Ciclostomata, Sela-chii. Fauna d'Italia, Calderini (ed.), Vol. II, Bologna, 334 pp. Valle, A. (1922): La Selache maxima Gunn. nel mare Adriático. XXVIII Congr. Soc. pesca, Trieste. 232 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) review article UDC 597.3/.5:519.16(262.3-H) 639.2.01(497.5) ACE AND GROWTH STUDIES ON FiSHES IN CROATIAN FISHERIES SCIENCE jakov DULCJC Institute of Oceanography and Fisheries, BR-21000 Split, P.O. Box 500 ABSTRACT Age arid growth studies of fish species are one of the main analytical models to analyze the dynamics of exploited fish populations. In this study the author reviews the published data on age and growth parameters of some fish species in the Eastern Adriatic. Scales and otoliths were the main calcified tissues employed for age determination, while fin rays were scarcely used. Age and growth were determined for 17 fish species, which makes 14% of 120 commercially interesting species. According to presented results we can conclude that there is still much work to be done in age and growth determination of commercially interesting fish species. Key words: age, growth, studies, Croatian fisheries INTRODUCTION The demography of living organisms constitutes the research object of the popuiation dynamics. Since changes in the number of individuals and the age structure of a population result from interactions between the biology of the species and the biotic and abiotic environments, the population dynamics can be fully considered a branch of ecology. As a quantitative discipline, the population dynamics uses mathematical models as a main tool. Most population dynamics models require previous work with biological models, or include them as submodels, in particular the following biological studies are of a great importance in ichthyology: stock identification, length-weight relationship, length-age relationship, sex ratio, proportion of mature individuals and trophic relationship. Biological studies of fish presently being carried out in the Mediterranean reflect the wide interest in growth being shown by scientists. However, the diversity of the studied species, which ranges from pelagic to littoral, and demersal habitats is noteworthy, and reflects the multispecies nature of the Croatian fisheries. Species normally studied correspond to the exploited populations caught by a variety of fishing techniques: trawls, îonglines, trammel nets, beach seine, etc. in this paper I will attempt to present age and growth studies in the Croatian fisheries science. AGE AND GROWTH STUDIES The study of growth means basically the determination of the body size as a function of age. Therefore all stock assessment methods work essentially with age composition data. In temperate waters, such as the Adriatic Sea, can usually be obtained through the counting of year rings on hard parts such as scales and otoliths. These rings are formed due to strong fluctuations in environmental conditions from summer to winter and vice versa. Von Bertallanfy growth model of body length as a function of age is one of the commonest models for observing growth of most fish species. The mathematical model is: L(t) - L„ (1 - exp (-K (t-t0)), where the parameters can to some extent be interpreted biologically. L„ is interpreted as "the mean length of very old (strictly: infinitely old) fish", it is also called the "asymptotic length". K is a "curvature parameter", which determines how fast the fish approaches its L„,. The third parameter, t0, sometimes called "the initial condition parameter", determines the point in time when the fish has zero length. Biologically, this has no meaning, because the growth begins at hatching when the larva already has a certain length, which may be called L(0) when we put t = 0 at the day of birth. The growth of sardine Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) in the Eastern Adriatic was intensively studied (MuliniC, 1954; Sinovcii, 1983, 1986). The scales and otoliths were used for age determination. Calculated von 233 ANNALCS • Ser. hist. nat. ■ 9 • 1999 • 2 (17) fakov DUlClC: AGE AND GROWTH STUDiES ON FISHES IN CROATIAN FISHERIES SCtiNCE, 233-236 Bertalanffy's growth constants were: L„ = 20.5 cm; K = 0.46; tQ = -0-5; and sardine specimens sampled from commercial catches belonged from 1+ to 8+ age groups (Sinovčič, 1986). Morovič (1961) using otoliths and scales established age groups of several mugilids: Mugii cepbalus (otoliths -3°, scales - 6°), Chelon iabrosus (otoliths - 5°, scales - 5+), Liza aurata (otoliths- 4°), and Ltzasalien$(otoliths - 4°). Striped mullet, Mullus barbatus Linnaeus, 1758, was studied by Hai'dar (1970). Seven age groups were found (from 0° to 6°), using scales and otoliths, in the eastern Middle Adriatic. Hake, Merluccius merluccius (Linnaeus, 1758), is, like sardine, one of commercially most important fish species in the Adriatic Sea, and it was intensively studied (Županovič, 1961, 1968; Jardas, 1976; Županovič & jardas, 1986). Studying the age composition of hake from the jabuka Pit, using otoliths, showed highest presence of age groups 1 and 2 {Županovič & jardas, 1986), while the maximum age found was 9 years (Županovič, 1968). Growth parameters of the red pandora Pagellus erytbrinus (Linnaeus, 1758), obtained by graphic method, in the insular zone of the Middle Adriatic were: K - 0.201 and L„ = 37,7 cm. Scales were used for age determination and six age groups were obtained (Županovič & Rijavec, 1980). The growth of the Atlantic horse-mackerel Tracburus trachurus (Linnaeus, 1758) was studied by Alegria-Her-nandez (1983, 1984). Calculated parameters of growth curve were: L^ = 37.55 cm; K = 0.22; t0 = -1.28. Age was determined by otoliths and specimens belonged to 0 to 9 age group. A study of biological characteristics of the grey mullet Liza ramada (Risso, 1826) was carried out over a period of one year in Šibenik area. The following values of von Bertalanffy's growth parameters were estimated: = 52.5 cm, K = 0.25 and t0 - -0.1. Grey mullet attains maximum length at 12 years of age. Parameters were obatined by Ford-Walford method from mean grey mullet lengths (Sinovčič et al., 1986). Bogue, Boops boops (Linnaeus, 1758) is also a very important exploited species in the Croatian fisheries. Growth of the bogue from the Middle Adriatic was studied by Alegria-Hernandez (1989). Mean iength-at-age values were estimated from otoliths and analysis of polymodal length frequency distributions. Growth patterns were well described by von Bertajanffy growth equation. Growth parameters L„ = 338.89 mm; K = 0.167, and t0 = - 1.296 were calculated. The growth of the Adriatic anchovy, Engraulis encra-sicolus (Linnaeus, 1758), was studied by Sinovčič (1992). The following values of von Bertalanffy's growth parameters were estimated: L„ = 19.4 cm, K = 0.57 and tc = -0.5. The anchovy attains maximum length at 4 years of age. Tičina (1994) studied age of the tuna fish, Thunnus tbynnus Linnaeus 1758, in the eastern part of the Adriatic coast using the first spine of the first dorsal ray. He found that tuna between 0° and 4° age inhabit the Eastern Adriatic waters. Age and growth were analysed for damselfish, Chro-mis chromis (Linnaeus, 1758), collected in the eastern Middle Adriatic Sea. Growth in length, not showing significant differences between sexes, was expressed for the whole sample using the Bertalanffy equation: Lt -142.0 (1 - e"0-26 it+ 030i). Scales were collected from 1230 individuals. The damselfish is a relatively long-lived species. The oldest male and female were estimaed to be 9 years old (Dulčič & Kraljevič, 1995). Age composition of the striped sea bream, Lithog-nathus mormyrus (Linnaeus, 1758), was established using the Bhattacharya method and additional observations on annual rings on scales. Six age classes were obtained from Kaštela Bay (age 3: 21.7 cm, age 4: 26.5 cm, age 5: 28.4 cm, age 6: 30.3 cm, age 7: 31.6 cm, age 8: 33.4 cm) and from Mirna Bay (age 2.5: 19.4 cm, age 3.5: 24.1 cm, age 4.5: 26.9 cm; age 5.5: 29.4 cm, age 6.5: 31.3 cm, age 7.5: 32.8 cm). Von Bertalanffy's growth equation was fitted to these mean length-at-age data resulting in parameter values of L„ - 36.2 cm, K = 0.297, L, = -0.08 for KaSteia Bay, and L„ = 37.3 cm, K = 0.262, t0 = -0.38 for Mirna Bay (Kraljevič ef al.f 1995). Aspects concerning age and growth were analysed in the golden grey mullet Liza aurata (Risso, 1810) collected in Mirna Bay (eastern Adriatic). Mean length and age data derived using scale readings were used to estimate the growth parameters of the Von Sertalanffy equation. The theoretical maximum length was estimated to be L„ = 398 mm. The growth coefficient was K - 0.21 and tD = - 1,14. Seven age classes, ranging from 3+ to 8+ and 11+ years, were defined by the scale readings (Kraljevič & Dulčič, 1996). Growth of the black sea bream Spondyliosoma can-tharus (Linnaeus, 1758) from the eastern Middle Adriatic was studied using data on the scales from 745 fish. The Von Bertalanffy growth equations was fitted on the basis of mean length-at-age data resulting in parameter values of L^ = 47.7 cm, K = 0.178 and t0 = -0.27, The black sea bream is a long-lived species. The oldest male was estimated to be 14 and female 9 years old (Dulčič & Kraljevič, 1996). The age and growth of the gilt-head sea bream Sparus aurata Linnaeus, 1758 were determined from specimens collected in the Mima Estuary (northern Adriatic). Mean length at age data, as derived using scale readings, were used to estimate the growth parameters of the von Bertalanffy equation: L^, = 59.8 cm, K - 0.15 and ^ = -1. 71. Twelve age classes ranging from 1 to 12 years were defined by scale readings (Kraljevič & Dulčič, 1997). Maximum age of 22 years was found for the gilt head sea bream in the Eastern Adriatic with parameters - 84.98 cm, K = 0.073 and tc = -2.823 (Kraljevič et al, 1998). 234 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) ¡¿kov DUlČtČ: ACE AND GROWTH STUDIES ON FISHES !N CROATIAN FISHERIES SCIENCE, 233-236 Regarding methods, it is worthwhile emphasizing the increasing number of studies using PC-computers with adequate softwares (ELEFAN, FISHPARM, FiSAT, etc.) to obtain data to improve understanding of recruitment and growth patterns. Scales and otoliths were the main calcified tissues employed for age determination, while fin rays were scarcely used. The daily growth rings in otoliths of fish larvae, which have been employed for both age and growth determination and for calculating birth-date distribution, are increasingly used in the Mediterranean (Moraies-Nin, 1989, 1992; Palomera ei aI., 1988) and Adriatic studies - for sardine, anchovy and sprat larvae (Dulcic, 1995, 1997, 1998). in general, it is clear that three main subjects arise: the need to validate results obtained, the problem of different stocks of the same species, and sampling limitations. VALIDATION METHODS Age and growth studies are basic for the analysis and management of fishery resources and for biological studies. The methods most commonly used are those involved in counting concentric rings in scales and otoliths. The growth rates of these rings are directly related to time. The periodicity of the rings laid down in the calcified structures can be proved directly or indirectly. Direct methods involve rearing young fish and marking calcified structures. Rearing experiments are the most precise way to determine ring formation and periodicity, but cannot be applied to all species according to the otolith structure. The capture, marking of the fish and calcified tissue with an agent, such as tetracycline, and subsequent release have the advantage of allowing growth in natural conditions, but they are costly and limited to a few species. Indirect methods are based on the criteria of proportionality, seasonality, and back-calculation. The proportionality of fish growth and the calcified structure growth (otolith, scale, fin ray) are determined by means of regression methods. Seasonality of ring deposition can be analyzed by the monthly dis- tribution of margin type (opaque or hyaline). If the rings are measured, the evolution of the value of the last ring completion (R) can be used for numerical determination: R = R„x 100/ Rn„f where Rn = is thickness of the last-deposited in the margin, Rn_i = is the thickness of the previous ring. However, when comparing these values, the decreasing thickness of consecutive rings should be kept in mind. The back-calculation of lengths by age is generally performed using the Fraser-Lee equation (Duncan, 1980): SLj = a + (SL - a) * Rj / LR where SLj is the standard length at previous age i, a is the intercept of the regression line of standard length (SL) on otolith (or scale) radius (LR), and Rj is the i-th radius of the otolith. The back-calculated values should be close to the actual values obtained from recordings and should follow a Von Bertalanffy growth curve. Other methods must be developed in future based upon otolith composition, DNA/RNA ratios and lipofucsin analysis, since all the mentioned methods are already functioning in the world (Bennet et al., 1982; Bulow, 1987; Hill & Radtke, 1988). The presence of various stocks in the same area could also cause differences in growth rates and age composition of a species. Stocks are discrete groups of fish, which show little mixing with adjacent groups. An essential feature is that population parameters should remain constant over the distribution area of the stock. There is still much work to be done in fish stock differentiation and delimitation, but recent advances in methodologies based on genetic analysts will bring an improvement to our knowledge and facilitate correct growth determination. One of the main problems is sampling limitations. Correct sampling is fundamental for age and growth studies, for it is necessary to sample the entire size range of the population. Sampling can be biased among the others by two main factors: equipment selectivity and unequal size (and age) distributions, for instance, bathymetric size distributions. The use of only juvenile fish for growth determination can give unrealistic growth parameters. ŠTUDIJE O STAROSTI IN RASTI RIB V HRVAŠKI iHTIOLOŠKI ZNANOSTI Jakov DULČIČ inštitut za oceanografijo in ribištvo, HR-21000 Split, P.O. Box 500 POVZETEK Študije o starosti in rasti ribjih vrst so ena glavnih analitičnih modelov za analizo dinamike izkoriščanih ribjih populacij. Avtor v tern članku ocenjuje že objavljene podatke o starostnih in razvojnih parametrih nekaterih ribjih vrst v vzhodnem Jadranu. Luske in otoliti so bila glavna kalcificirana tkiva, primerna za ugotavljanje starosti, medtem ko plavuti skorajda niso bile uporabljene. Starost in rast sta bili ugotovljeni za 17 ribjih vrst, kar je 14% od stodvajsetih komercialno zanimivih vrst Glede na predstavljene rezultate pa lahko le zaključimo, da bo na področju ugotavljanja starosti in rasti komercialno zanimivih rib treba opraviti še veliko dela. Ključne besede: starost, rast, študije, hrvaška ihtiološka znanost 235 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) jakov DUlOli: ACE AND GROWTH STUDIES ON FISHES IN CROATIAN FISHERIES SCIENCE, 2.33-236 REFERENCES Alegria-Hernandez, V. (1983): Some aspects of horse mackerel (Trachurus trachurus L.) biology in the Adriatic. FAO Rapp., Pêches/F AO Fish Rep., 290, 123-125. Alegria-Hernandez, V. (1984): Observations on the age and growth of Trachurus trachurus (L.) in the middle Adriatic. Bilj. Inst. Oceanogr. Ribar. Split, 58, 6 pp. Bennet, J. T., C.W. Boehlert & K.K. Turekian (1982): Confirmation of longevity in Sebastes dipiopora (Pisces: Scorpaenidae) from 210Pb/226Ra measurements in otoliths. Mar. Biol., 71, 209-215. Bulow, F. J. (1987): RNA-DNA rations as indicators of growth in fish: A review. !n: Summerfelt, R.C. & C.E. Hall (eds.): Age and Growth of Fish, iowa State University Press. Ames, Iowa, USA, 45-64. Dulčič, j. (1995): Estimation of age and growth of sardine, Sardina pilchardus (Walbaum, 1792), larvae by reading daily otolith increments. Fish. Res., 22, 265-277. Dulčič, f. (1997): Growth of anchovy, Engraulis en-crasicolus (L.), larvae in the Northern Adriatic. Fish, Res., 31, 189-195. Dulčič, J. (1998): Larval growth of sprat, Sprattus sprat-tus phalericus, larvae in the Northern Adriatic. Fish. Res., 36, 117-126. Dulčič, j. & M. Kraljevič (1995): Age, growth and mortality of damselfish (Chromis chromis L.) in the eastern middle Adriatic. Fish. Res., 22, 255-264. Dulčič, J. & M. Kraljevič (1996): Growth of the black sea bream Spondyliosoma cantharus (Linnaeus, 1758) in the eastern middle Adriatic. Arch. Fish. Mar. Res., 44, 279-293. Duncan, K.W. (1980): On the back-calculation of fish lengths: modifications and extensions to the Fraser-Lee equation. J. Fish. Bio!., 16, 725-730. Haïdar, Z. (1970): L'oecologie du rouget (Mullus barba-tus L.) en Adriatique orientale. Acta Adriat., 14(1), 1-94. Hill, K. T. & R. L. Radtke (1988): Gerontological studies of the damselfish Dascylus alhisella. Bull. Biology, 109, 1-11. Jardas, I. (1976): Contribution to the knowledge of the biology of hake in the Adriatic Sea. Rev. Trav. Inst. Pêches Marit, 40(3 et 4), 615-618. Kraljevič, M., J. Dulčič, A. Pallaoro, P. Cetinič & J. fug-Dujakovič (1995): Sexual maturation, age and growth of striped sea bream, Lithognathus mormyrus L., on the eastern coast of the Adriatic Sea. j. Appl. Ichthyol., 11,1-8. Kraljevič, M. & J. Dulčič (1996): Age, growth and mortality of the golden grey mullet Liza aurata (Risso, 1810) in the Eastern Adriatic. Arch. Fish. Mar, Res., 44, 69-80. Kraljevič, M. & J. Dulčič (1997): Age, growth and mortality of the gilt-head sea bream {Sparus aurata) in the Mima Estuary-Northern Adriatic. Fish. Res., 31, 249-255. Kraljevič, M., J. Dulčič & M. Tudor (1998): Growth of the gilt-head sea bream Sparus aurata L. in the eastern Adriatic. Period. Biol., 100(1), 81-85. Mužinič, R. (1954): Contribution â l'étude de l'écologie de la sardine (Sardina pilchardus Walb.) dans l'Adriatique orientale. Acta Adriat., 5(10), 1-219. Morales-Nm, B. (1989): Growth determination of tropical marine fishes by means of otolith interpretation and length frequency analysis. Aquatic Living Resources Nantes, 2, 241-253. Morales-Nin, B. (1992): Determinación del creciento de peces oseos en base a la microstructura de los otolitos. FAO Doc. Tech. Pesca, 332, 58 pp. Morovič, D. (1961): jadranski mugiiidi. Ph.D. Thesis. Institut za oceanografiju i ribarstvo, Split, 128 pp. Palomera, i., B. Morales-Nin & }. Lleonart (1988): Larval growth of anchovy, Engraulis encrasicolus, in the western Mediterranean Sea. Mar. Biol., 99, 283-291. Sinovčič, G. (1983): Summary of biological parameters of sardine (Sardina pilchardus Waib.) from the central Adriatic. FAO Fish Rep., 290,147-148. Sinovčič, G. (1986): Estimation of growth, mortality, production and stock size of sardine Sardina pilchardus Walb. from the middle Adriatic. Acta Adriat., 27(1-2), 67-74. Sinovčič, G., V. Alçgria-Hernandez,}, Jug-Dujakovič, S. Jukič, I. Kačič, S. kegner & M. Tonkovič (1986): Contribution to the knowledge of ecology of grey mullet Liza (Liza) ramada (Risso, 1826) from the middle Adriatic (Šibenik area). Acta Adriat., 27(1-2), 147-162. Sinovčič, G. (1992): Biologija i dinamika populacije brgljuna, Engraulis encrasicolus (Linnaeus, 1758), u Jadranu. Ph.D. Thesis. Sveučilište u Zagrebu, Prirodoslov-no-matematički fakultet, 163 pp. Tičina, V, (1994): Morfološka i prehrambena obilježja i lov tunja (Thunnus thynnus L.) u Jadranskome moru. M.Sc. Thesis. Sveučilište u Zagrebu, Prirodoslovno-ma-tematički fakultet, 83 pp. Županovič, Š, (1961): Contribution à la connaissance de la biologie de Merluccius merluccius L. dans l'Adriatique moyenne. FAO Proc. gen. Fish. Coun. Médit., 6, 145-150. Županovič, Š. (1968): Study of hake (Merluccius merluccius L.) biology and population dynamics in the central Adriatic. FAO Stud. Rev., 32, 1-24. Županovič, Š. & L. Rijavec (1980): Biology and population dynamics of Pagellus erythrinus (L.) in the insular zone of the middle Adriatic. Acta Adriat., 21(2), 203-226. Županovič, Š. & I. lardas (1986): A contribution to the study of biology and population dynamics of the Adriatic hake Merluccius merluccius. Acta Adriat., 27(1-2), 97-146. 236 (lililí "life»» tipi! 1IP8 ¡lili líftfjll lit»« GEOLOGIJA IN PALEONTOLOGIJA $ GEOLOGIA E PALEONTOLOGIA j".".. GEOLOGY AND PALEONTOLOGY vmtxm^ (¡I ifll tas ill ANNALES • Ser. hist. na!. • 9 - 1999 ■ 2 (17) original scientific paper UDC 551.311.2(450.361 Carso) 552.52(450.361 Carso) 87Sr/36Sr i SOTO PIC CHARACTERISATION OF DOLINA SOiLS AND FLYSCH ROCKS FROM TRIESTE AREA (NE ITALY) Davide LENAZ Dipartimento di Scienze deila Terra, 11-3412? Trieste, Via Weiss 8 e-mail: lena2@univ.triest.eJt ABSTRACT ,575//iC5f isotopic analyses have been carried on some dolina soils, sandstones and marl (flyscb) from Trieste area (NE Italy) in order to look for the parent material. By comparison of the obtained results, it is suggested that the main supplies to the genes/5 of these dolina soils are from the rocks constituting the flysch. Key words; 8J,Sr/86Sr ratio, Trieste Karst, dolina soils, flysch INTRODUCTION The Sr isotopes can be a powerful tool in studies of chemical weathering and soils genesis, reflecting the sources of Sr available during their formation. Isotopi-caily distinct inputs from soil parent materials allow determination of the relative proportions of those materials entering or leaving a natural system. This work gives a first Sr isotopic characterisation of the Trieste Karst soils, and of other sediments outcropping in the area, to evaluate the contribution of the latter in the soil genesis. GEOLOGICAL OUTLINES In the Trieste Karst area (NE Italy), carbonates and different types of sandstones and marls of flysch rocks outcrop (Fig. 1). Cucchi et al. (1987) suggest to call the whole outcropping carbonate sequence as "Trieste Karst Limestone Formation" and to subdivide it in six provisional and informal members: Mi. Coste Mbr. (Early Cretaceous p.p.; limestones and lenses of dolostones), Rupingrande Mbr. (Albian p.p.- Cenomanian p.p.; dolostones and calcareous dolostones), Zolla Mbr. (Cenomanian p.p.-Early Turonian p.p.; limestones), Borgo Grotta Gigante Mbr. (Early Turonian p.p,-Senonian p.p.; limestones, lenses of breccia bianco-ro-sea and presence of vadose oolites-pisolites and Mi- crocodium), M.te Grisa Mbr. (Paleocene p.p.; limestones and scattered breccia level), Opicina Mbr. (Paleocene p.p.-Early Eocene p.p.; limestones) (Fig. 2). The "Carbonate Trieste Karst Formation" is sometimes filled by bauxite near the K-T transition (Gregoric et al., 1998), which speaks about moments of sub-aerial exposure. The stratigraphic sequence ended with the interbedded sandstones and marls of the Eocenic flysch. MATERIALS AND METHODS The soils were sampled in dolinas by means of a hand drill to the depths between 50 and 130 cm. Sr isotopic compositions were measured on whole rock after dissolution of four dolinas soils samples, two unaltered sandstones and one unaltered marl by an HF-HNO3-HCIO4 mixture in Teflon® vials and standard ion-exchange chromatography using DOWEX AG 50 W X8 resin. Strontium isotopic ratios were measured on a multi-collector Finnigan MAT 262 mass spectrometer at Centra di Studio per il Quatemario e I'Evoluzione Am-bientale (Rome; Italy). Replicate analyses of NBS-987 standard gave an average 87Sr/86Sr ratio of 0.71025 (3), and no corrections were applied for instrumental bias. 87Sr/8f>Sr values, as well as chemical data of the analysed samples (obtained by means of X-ray fluorescence spectrometer; Lenaz eta.1, 1996), are reported in Tab. 1. 239 ANNALES * Ser. hht nat. 9 1999 2 (17) Davitte U"NAZ: 07$r/*Sr ÎSOTOPIC CM AR ACTÊ RI S ATtON OF DOllNA SOILS AND FtYSCH ROCKS FROM TRI ESTE ARE A (NE JTAIY), 239>242 ^ Twesre : eocav^cwscM Sag KRHAM CARBOHATV CRETACEOUS CARBONATE d KAft.SViUU» UJU*Î7U> 3AUXJTZ iA-MftE LOClTlDJ' 35 KKl irrr-' S ES «yscx Q Qtotomiie gg limestone Fig. 2: Stratigraphie column of the Trieste Karst Carbonate Formation (modified from Cucchi et al., 1987). SI. 2: Stratigrafski stolpec karbonatne formacije tržaškega Krasa (po Cucchi et al., 1987). Fig. 1: Geological map of the Trieste area. Full triangle: sandstones; open triangle: marl; open circle: terra rossa; open square: bauxite (Gregorič et al., 1998) samples. SI. 1: Geološka karta tržaške pokrajine. Celotni trikotnik: peščenjaki; odprti trikotnik: lapor; odprti krog: terra rosa; odprti četverokotnik: primerki boksita (Gregorič et al., 1998). Tab. 1: Chemical analyses (oxides in wt. %, trace elements in ppm) and s~Sr/®6Sr ratio of the studied samples; TR: terra rossa; S: sandstones; M: marl samples. Tab. 1: Kemijske analize (oksidi in utežni odstotki sled-nih mineralov v ppm) in 87Sr^Sr-razmerje analiziranih vzorcev; TR: terra rosa; S: peščenjaki; M: primerki laporja. tr13 tr19 TR26 TR39 si S2 mt s;o2 46.76 52.03 50.09 54.78 56.74 44.20 20.20 Ti02 1.08 1.09' 1.23 1.15 0.58 0.32 2.63 ai2o3 21.59 19.35 19.41 18.24 8.98 5.74 39.86 HO 0.71 7.71 1.98 2.05 2.98 2.30 18.05 Fe203 10.56 n.d. 7.22 5.56 n.d. n.d. n.d. MnO 0.18 0.18 0.17 0.14 0.25 0.12 0.01 MgO 1.59 1.97 1.80 1.86 1.84 1.36 0.14 CaO 1.01 2.22 1.57 1.37 15.78 27.67 0.24 Na20 0.42 0.71 0.48 0.83 1.35 0.70 0.08 2.17 2.14 1.81 2.19 1.26 0.67 0.09 f2os 0.10 0.17 0.13 0.16 0.06 0.01 0.04 L.O.t. 14.64 12.33 14.66 12.08 10.10 16.87 18.43 sum 100.81 99.90 100.55 100.41 99.92 99.96 99.77 Cr 215 195 204 194 268 133 i 68 Ni 146 103 118 84 54 48 118 Rb 191 152 146 132 45 27 165 Sr 87 105 106 107 232 404 239 Nb 22 20 20 17 8 5 9 Zr 291 328 306 304 145 120 130 Y 51 51 50 49 31 23 27 Ba 149 526 448 492 149 132 n.d. La 21 69 66 58 22 19 n.d. Ce 42 142 161 137 41 37 n.d. nd 21 62 62 55 21 17 n.d. ¡»Sr/si'Sr 0.75833 m 0.71762 ¡Ï) 0.71.594 (ii 0,71947 ¡11 0.7131)1 (3) 0.71 S 23 (2! 0.72241 DISCUSSION AND CONCLUSIONS 87Sr/86Sr isotopic data have been compared to one another, to limestone values taken from literature {Hess ef al., 1986), and to the 87Sr/86Sr value of a KT bauxite outcropping near Padriciano (GregoriC ef al., 1998). These findings reveal that dolina soils have 87Sr/86Sr ratios ranging from 0.7159 (1) to 0.71 83 (1), with a mean value very close to that of the typical terrigenous sedimentary materials of the Mediterranean area (about 0.71 7; Dasch, 1969). These data differ not only from the Cretaceous and Tertiary limestone data (0.707 - 0.708; Hess et al., 1986; javoy & Courtillot, 1989), but also from the B7Sr/86Sr values of the bauxite at the K-T transition near Padriciano (0.7080 ± 1; Gregoric et al., 240 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Davide LENAZ; ''Sr^Sr ÍSOTOPIC CHARACTOUSATION Of OOUMA SOll.S AKO FLYSCH ROCKS FROM TRIF.STf- AREA tNE (TALY), 239-242 1998). This happens because ali the sediments of the carbonate sequences, and the sediments related to sub-aerial exposure interbedded in, were re-equilibrated in seawater conditions. Samples of flysch show ^Sr/^Sr values of 0.7134 (3) - 0.7152 (2) and 0.7220 (2) for sandstones and marl, respectively. The values of terra dolina soils are included in this range and are intermediate with respect to the ones obtained for sandstone and for marly components of the flysch itself. in Fig. 3 the flysch and the doiina soils in a K20 vs. s7Sr/86Sr diagram are represented. The samples show a good positive correlation and are best approximate by a second-degree polynomial function (R2=0.97) evidencing that dolina soils could be generated by a mixing of sandstones and marls. In the carbonate K is under 66 ppm (Comin Chiaramonti ef al.r 1982) and the value of 8?Sr/86Sr is lower than 0.708 because this is the value of the pre-Tertiary sea (Hess ef a/., 1986). This fact seems to exclude an important contribution of 87Sr/85Sr from carbonate sequence and bauxite level because it will have lowered the isotopic ratio. Moreover, it is possible to notice that TR sample overlying carbonate rocks of different age, TR39 and TR13, have the same 87Sr/86Sr isotopic ratio. In conclusion, the 87Sr/8&Sr data seem to confirm that the flysch components are the best candidate to explain the dolina soils source. In fact previous mineralógica! studies on the same soils (Lenaz ef a/., 1996) and previous comparisons of the Cr-sptnel crystal-chemistry from dolina soils with the one from the flysch (Carbomn et ai, 1999), indicate the main source of these soils in the flysch material. ACKNOWLEDGEMENTS 1 would like to thank Dr. Angelo De Min and Prof. Riccardo Petrini for their useful suggestions, and to Dr. Francesca Castorina for her isotopic data. 3 - ¿ 2 O Cd X. 1 - O torra rossa A sandstonas (flysch) Afnarl (flysch) O bauxite (G re goric et al.. 1998) -0 0.706 0.708 0.710 0.712 0.714 0.716 0.718 0.720 0.722 0,724 s7Sr/86Sf Fig. 3: K20 vs. 87Sr/S6Sr diagram; symbols as in Fig. t. Si. 3: Diagram K20 proti ^Sr^Sr; simboli kot na si. 1. 241 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Davkto 1.ENAZ-. ^St/^Si ISOTOPiC CHARACTERISATION OF DOtJNA SOILS AMD RYSCH ROCKS f ROM TRIESTE AREA (NE ITALYS, 239.242 87SR/8GSR iZOTOPSKA KARAKTERIZACIJA PRSTI DOLIN IN FLIŠNIH PLASTI IZ OKOLICE TRSTA (SV ITALIJA) Davide LENAZ Oddelek za zemeljske vede, Univerza v Trstu, 34127 Trieste, Via Weiss 8, Italy e-mail: ienaz@univ.trieste.it POVZETEK Da bi ugotovili izvorne kamnine prsti v nekaterih dolinah v okolici Trsta, srno izvedli87Sr^Sr-izotopske analize teh prsti, flišnih peščenjakov in laporjev. Ob primerjavi dobljenih rezultatov domneva, da gre nastanek prsti v dolinah pripisati predvsem kamninam, ki sestavljajo tamkajšnji fliš. Ključne besede: razmerje 87Sr/86Sr, tržaški Kras, prst, "doline", fliš REFERENCES Carbonin, S., Menegazzo, G., Lenaz, D. & Princivalle, F. 1999: Crystal chemistry of two detrital Cr - spinels with unusual low values of oxygen positional parameter: Oxidation mechanism and possible clues to their origin. N. Jb. Miner. Mh., H8: 359-371, Stuttgart. Comin Chiaramonti, C., Pirini Radrizzani, C., Stoîfa, D. & Zucchi Stolfa, M. L 1982: Contributo alia conoscenza di alcuni termini carbonatici del Carso Triestino (M.Lanaro - CEDAS). GORTANIA - Atti Museo Friul. Storia Nat., 4:5-30, Udine. Cucchi, F., Pirini Raddrizzani, C. & Pugliese, N. 1987: The carbonate stratigraphie sequence of the Karst of Trieste (Italy). Mem. Soc. Geol. Ital., 40: 35-44, Roma. Dasch, E. J. 1969: Strontium isotopes in weathering profiles, deep-sea sediments arid sedimentary rocks, Geoch. et Cosmoch. Acta, 33: 1521-1552, Amsterdam. Gregoric, M., Caffau, M., Lenaz, D. & De Min, A. 1998: Late Maastrichtian - ?Pa!eocene unaltered glassy micro-spherules at Padriciano (Trieste Karst, NE Italy): a preliminary report. Razprave IV, Razreda SAZU, 39/6: 211-233, Ljubljana. Hess, j., Bender, M. L. & Schilling, J. G. 1986: Evolution of the ratio of Strontium-87 to Strontium-86 in seawater from Cretaceous to Present. Science 231: 979-984, Washington. Javoy, M. & Courtiüot, V. 1989: Intense acidic voican-ism at the Cretaceous-Tertiary boundary. Earth Planet. Sc. Lett. 94: 409-416, Amsterdam. Lenaz, D., De Min, A., Longo Salvador, G, & Princivalle, F., 1996: Caratterizzazione mineralógica della terra rossa di dolina de! Carso triestino. Boll. Soc, Adr. di Sc. 77: 59-67, Trieste. 242 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) original scientific paper UDC 551.763(497.4 Kras) 551.763(450.361 Carso) 56.02:551.763(497.4 Kras) UPPER CRETACEOUS FLORA OF SLOVENIA Irina A. DOBRUSKINA The Hebrew University of Jerusalem, The institute of Earth Sciences, ISR.-91904 Jerusalem Bogdan JURKOVSEK & Tea KOI.AR-jURKOVSEK Geological Survey of Slovenia, Si-1000 Ljubljana, DimiCeva 14 ABSTRACT Plated ¿md laminated limestones with cheit of the Trieste-Komen plateau occur as a special fades within different Upper Cretaceous platform sediments. In the present state of study they are ranged as the Komen and the Tomaj Limestones. In both limestone types many fossil plants were collected. The Slovenian flora differs from all known Upper Cretaceous floras of Europe in the predominance of conifers, while angiosperms are in the minority. In this paper, plants from ten localities are documented that have not been present till now in the map of the Upper Cretaceous floras of Europe. Key words: flora, Upper Cretaceous, Dinaric carbonate platform, Trieste-Komen plateau, Slovenia INTRODUCTION The finds of megapiant fossils of the Upper Cretaceous platy and laminated limestones of the Trieste-Komen plateau have been poorly known. In spite of numerous specimens from the Komen Limestone that have been housed for decades in the Natural History Museum of Slovenia in Ljubljana and in the Museo Cívico di Storia Naturale in Trieste (Italy), plant fossils attracted little attention compared with many vertebrate finds, especially fishes and reptiles reported already by Gorja noviO-Kramberger (1895). The megaplants of the Santonian-Campanian Tomaj Limestone have not been known until recently. Yet, they were only mentioned in the journal Annales in the paper on the find of the ray Rhinobatos (jurkovSek & Kolar-JurkovSek, 1995). The Maastrichtian plants of the Liburnian Formation were partly described by Stache (1889). A new locality appears on the map of the Upper Cretaceous floras of Europe in the very middle of the European continent. Upper Cretaceous plants in Slovenia, widens seriously our knowledge about Cretaceous floras of Europe. This flora differs from ail known Upper Cretaceous floras of the region in the predominance of conifers while in other localities of Europe, Africa and Near East in coeval floras the main role belongs to angiosperms, where conifers are in the minority or are completely absent. In the studied collection, the angiosperms are represented by small quantity of small isolated leaves. Slovenian conifers are very special. We still could not find similar species in coeval deposits of Europe. Probably there are new conifer species or even genus in the flora under consideration. Their general habitus recalls more ancient types of conifers. Unfortunately, the preservation of imprints is not good enough, cuticles are absent. For monographic study more time and material are needed. In spite of this it seems advisable to publish preliminary conclusions of our study: to give preliminary determinations of plants, together with their photographs, to present general review of the Slovenian Upper Cretaceous flora and compare it with coeval floras of the adjacent areas. Studied megapiant specimens are housed in the collections of the Natural History Museum of Slovenia in Ljubljana, the Museo Civico di Storia Naturale di Trieste (Italy) and the paieontological collection of Bogdan 243 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Inno A. OOBRU5KINA ni ai: UPPER CRETACEOUS f LORA Of SLOVENJA, 243-268 LEGEND KOMEN CI A Liburnian Formation, Maastrichtian Tonnaj Limestone, Ü. Santonian - L. Campanian Komen Limestone, Santonian Komen Limestone, Cenomanian Volčji Grad Conifer gen. nov. \ \ \ Pliskovica (J Phhbopteris sp. Avber Brachyphyllum sp. nov. Krajna vas Fructification #2 Dobravlje Araucantes ? sp. Brachyphyllum sp. nov. Conifer cone Fructification #1 X TOMAJ W Sepuije ! Brachyphyllum sp. nov. * Kazije - Dobravije Araucantes ? sp. ' " . nov. , nov. moiwaiiiaa i ap. Brachyphyllum sp. ; PagiophyVum sp. n \ V "N. i^NOVA GORICA lORSZIA / / ( SLOVENIA ^ X«-- SEŽANA KOPER « POSTOJNA , 10 km r Knz Araucantes ? sp. Brachyphyllum sp. nov. PagiophyVum sp. nov. Conifer gen. nov. Eucalyptus sp, Equisetites sp. , Kazije Fern ind, Araucantes ? sp. Brachyphyllum sp. nov. Pagiopnyllum sp. nov. Conifer gen. nov. Conifer scale Magnoliaephylium sp, Sassafras sp. Eucalyptus sp. \ SE2ANA ) I ( SLO Divača - Sežana Pagiophyiium sp. nov. DIVAČA "N \ 10 km Jv. Fig. 1; Geographic sketch map showing distribution of fossil flora at different localities. Si. 1: Geografska skica z razširjenostjo fosilne flore v različnih nahajališčih. JurkovSek and Tea Kolar-JurkovSek at Doi pri Ljubijani (Slovenia) that has been in accordance with the current legislation registered with the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia and the Natural History Museum of Slovenia. Abbreviations: PMS - Prirodoslovni muzej Slovenije / Natural History Museum of Slovenia, Ljubljana TS - Museo Civico di Storia Naturale di Trieste, ftaly, BJ - Paleontological collection of Bogdan Jurkovsek and Tea Kolar-Jurkovsek, Dol pri Ljubijani. LATE CRETACEOUS BITUMINOUS LIMESTONES OF THE TRIESTE-KOMEN PLATEAU AND STRATICRAPHJC POSITION OF THE STUDIED PLANT FOSSILS Kras in strict tectonic sense can be defined as the Trieste-Komen plateau or the Komen thrust sheet (Fig. 1), but in a wider geotectonic sense Kras belongs to the extensive Outer Dinarides. it is characterised by shallow water platform carbonates and occurrence of black platy and laminated bituminous limestones with chert that locally comprise also plant fossils. They appear within different Upper Cretaceous formations from Cenomanian to Campanian. On the geological map of the southern part of the Trieste-Komen plateau 1 : 50,000 (Jurkovšek et al., 1996) these rocks are incorporated in two members, the Komen and the Tomaj Limestones. The older member is the Komen Limestone that appertains to the Povir, Repen and Sežana Formations; the younger member is the Santonian-Campanian Tomaj Limestone of the Lipica Formation (Fig. 2). Due to the common lithological similarities of bituminous platy and laminated limestones with chert of various formations, first of ail those characteristics that 244 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Inns A. DOBRUSKINA et ai.: UPPER CRETACEOUS FLORA OF SLOVENIA, 243-268 STRATIGRAPHîC POSITION OF STUDIED MACROFLORA LEGEND Bedded limestone 13 j s ■PV Thick bedded ta massive finie stone Limestone with chert 1533 Marty limestone I l^jij fimestans wi!h ctlert sr^-» lib / k/ - LIBURNiAN FORMATION Maastrichtian Divača - Kozina TA / K;' KA I K2 On -TOMAJ LIMESTONE U.Santonian -L.Campanian Kazlje Dobra vije Kazlje - Dobra vije Križ Sep ulje Avber ■ KOMEN LIMESTONE Santonian Piiskovtca Krajna vas (Komen and Tomaj limestones) jcLp^ Limestone breccia pV.^j Doiomite Doiomitic breccia :| ka i k21 - KOMEN LIMESTONE Cenomanian Volčji Grad 9 <£>i CS) ® <3> Coal Ftysch Rhapydionins Ubumica Murgelta lata Calveziconus tecalvezae Kemrriosphaerina tergestina Broechina (Paslrikella) balcanica Orbitolina Pelagic microfossiis Actaeonellidaa Rudist buildups Rudists in general Broken and displaced rudists Chondrodonta Ammonites Fishes Oncoids Charophyts Salpingoporella din a rice Favreina salavensis Fig. 2: Stratigraphie column of the Cretaceous beds of the Trieste-Komen plateau with marked positions of studied flora. SI. 2: Stratigrafski stolpec krednih plasti Tržaško-komenske planote z označenimi položaji raziskane flore. 245 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Inns A. OOBKUSKINA et al.: UPPER CRETACEOUS FLORA OF SLOVENIA. 243-268 point OLit to different modes and areas of their origin on the carbonate platform were considered during the geological mapping of the northern part of the Trieste-Komen plateau. Based on the studies of depositionat environments and mechanisms of the modern marine carbon rich black shales, Arthur and Sageman (1994) summarised that their deposition can take place in five major modern marine environments: deep, enclosed basin, deep borderland basin, continental slope, zone of "upwelling", shallow stratified basin, coastal / intertidal zone. Sribar (1995) was of the opinion that due to the position on the carbonate platform, only the areas of "upwelling" and coastal intertidal zones were adequate in the case of southwestern Slovenia for the formation of the Upper Cretaceous bituminous limestones. Komen Limestone (from the vicinity of Komen) has been recently often discussed as evidence for the second oceanic event (OAE 2). Based on comparison of fades on the Dinaric-Adriatic platform and conditions in a wider Mediterranean area, jenkyns (1991) concluded that during the Cenomanian-Turonian there was a particularly thick column of anoxic water. In the Umbria-Marche basin it resulted in a deposition of the Bonarelli Level. OAE 2 consists of more anoxic events and the main (Bonarelli Level) is preceded by several thinner anoxic levels (Montanari et al., 1995). Oceanic anoxic events influenced the sedimentary conditions of the Di~ naric carbonate platform of southwest Slovenia. They were decisive mainly for the deposition of the Komen Limestone within the upper part of the Cenomanian Povir Formation and the Cenomanian-Turonian Repen Formation. Indeed, similar anoxic conditions could exist also in enclosed lagoons where high biological production and oxygen minimum caused a deposition of carbon rich beds. Precise interpretation of the origin of the Tomaj Limestone remains not fully understood, for the connection with the eustatic sea level rise in this part of Tethys has still not been explained. According to Sribar (1995), the authigen formation of anoxic conditions seems to be likely. Based on the presence of alodapic limestones, a somewhat deeper environment of the deposition of these beds was presumed by Ogorelec and associates (1987). In contrast to the Komen Limestone, there have never been any indications of intertidal conditions in the Tomaj Limestone (jurkovsek eta!., 1996). Pelagic micro-and megafossils with prevailing ammonites indicate a good connection of the sedimentary environment with open sea. Summesberger and associates (1996a, 1996b, 1999) reported on numerous ammonites with preserved body chambers, aptychi partially in situ and their rollmarks, which means that, in the water column above the seafloor with anoxic conditions allowed the existence of nektonic and planktonic organisms. At certain levels, a mass mortality with fishes is evidenced and it is connected with mixing of well-stratified water in a lagoon. Based on hitherto knowledge, a strong influence of pelagial on the Tomaj Limestone can be linked also to the sea level rise and the second pelagic episode during the Late Santonian-Campanian that reached its maximum in the Campantan (Haq et ai, 1987; Gušic & jelaska, 1990; Kolar-Jurkovšek et al., 1996). A rich macroflora is present at the studied localities of the Tomaj Limestone and it was derived from the land that as early as in the Late Santonian began to rise up south of the Tomaj lagoon (PleniCar & Jurkovsek, 1997a, 1997b). Organical-chemical parameters of the Komen and Tomaj Limestones are similar. However, the average value of the organic matter (C org=0.48%) is in general higher in the Tomaj Limestone than in the Komen Limestone. That ranks the Tomaj Limestone to the lowermost range of hydrocarbon potential source rocks (Ogorelec et al., 1996). In comparison with the Komen Limestone it contains more organic matter of marine origin (alginite), while in the Komen Limestone there prevails the organic matter of terrestrial origin (lignin-huminite type). The studied museal specimens of the Upper Cretaceous flora housed in the Natural History Museum of Slovenia in Ljubljana and the Museo Civico di Storia Naturale di Trieste (Italy) were ranged into different horizons of the Komen Limestone and in the Tomaj Limestone according to the recorded data (Fig. 2). Samples from Volčji Grad were collected in the Komen Limestone of the Povtr Formation and are Middle to Late Cenomanian in age. The plant fossils of Pliskovica and Krajna vas were recovered from the Komen Limestone of the Santonian part of the Sežana Formation. All samples including samples from the Paleontological collection of Bogdan jurkovšek and Tea Kolar-jurkovšek that were collected in the areas of Kazlje, Dobravlje, Šepulje and Križ are ranged in the Upper Santonian-Campanian Tomaj Limestone of the Lipica Formation. The specimen from the Divača-Sežana motorway section was sampled in the Maastrichtian part of the Liburnian Formation just above a thin coal bed. PALEONTOLOGICAL PART Systematic composition of the Upper Cretaceous Flora of Slovenia Type Sphenopsida Class Equisetinae Order Equisetaies Family Equisetaceae Equisetites sp. 246 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) In™ A. D08RUSKINA efiif.: UPPER CRETACEOUS FLORA OFXLOVENfA, 243-269 Type Pteropsida Class Filices Order Filicales Family Matoniaceae Phlebopteris sp. Class Gymnospermae Order Coniferales Family Araucariaceae Araucarites ? sp. Family Araucariaceae ? Bracbypbyllurn sp. nov. Pagiopbylium sp. nov. Family Taxodiaceae Sequoia sp. Family unknown. Conifer gen. nov. Conifer cone Conifer scale Class Angtospermae Order Magnoliales Family Magnoiiaceae Magna!iaephyHum sp. Order Laurales Family Lauraceae Sassafras sp. Order Myrtaies Family Myrtaceae Eucalyptus sp. Undeterminable fructifications Sphenopsida Only one incomplete specimen with two rests of stems is present in our collection (PI, 1, Figs. 2a, 2b). Because of its preservation it is impossible to see if there are alternating ribs or not. So determination as Equi-settles is conditional and it cannot be excluded that these remains belong to such similar genera as Catamites, Neocaiamkes etc. Filicales Ferns in our collection are represented by two specimens, one of which is indeterminable. The second one (PI. 1, Figs. ?a, lb, 1c) is considered to be Phlebopteris without species determination. On photos one can see sterile leaves with very characteristic venetion (PI. 1. Figs, la, lb) and fertile ones (PI. 1, Fig. 1c) as well. Coniferales Some conifer scales from different localities have been determined as Araucarites with the question mark (Pi. 11, Figs. 1-6), but they should certainly be additionally investigated. Relatively large leafy twigs are the basis of our collection. The majority of them are considered to be Bracbyphylium (PI. 2, Figs. 1-6, Pi. 3, Figs. 1-5) and Pagiopbylium (PI. 4, Figs. 1-6, PI. 5, Figs. 1-3, PI. 6, Figs. 1-2). The two above-mentioned genera differ from each other by the relations of the free part of the leaf and its attached part: the first has leaves attached to rachis by all their length, iri the second a large part of the leaf is free. In our material there are many intermediate forms, so it is difficult to find a boundary between genera and is merely conditional. Only after monographic study it will be possible to give more exact determinations and to compare Slovenian species with the species from different regions. Nevertheless, at the first stage of the Study this is not so important, as both belong to the same group of conifers and can be used as homogenous flora. The genus Brachyphyllum is known from the Upper Cretaceous floras, e.g. from Daralagez in the Transcau-casus and from Lebanon. But it is more widely distributed in the Lower Cretaceous (Portugal, West Kazakhstan, Primorye, India), jtirassic (Yorkshire, Central Europe, France, North Italy, Caucasus, Georgia, less in Central Asia and India) and Triassic (Donbass, Central Asia, Pamirs, Vietnam). In the Trieste Museum of Natural History there are several very interesting specimens from the locality of Volčji Grad (Pis. 7, 8, 10). They are relatively large twigs compactly covered with leaves or scales as in Brachyphyllum. In the upper part, the twigs are dichotomizing several times. In the lower part of rachis places of deciduous twigs are seen. One plant from Križ (PI. 9, Figs. 1a, lb, 1c) also belongs to this group. According to the number of dichotomy and thickness of twigs of the second order, these plants can be divided into two groups (two species of a new genus?). Specimens on plates 7, 8 and 9 belong to the former one, specimens on plate 10 to the latter, in our list of fossil species they appear under the name "Conifer gen. nov". There are seven specimens of this kind in the collection, and five of them were found at a single locality -Volčji Grad. This locality produced only this kind of plant remains. Conifer twigs resembling the above mentioned plants due to their habitus and size are described and figured from the Cretaceous of Bohemia, Portugal and northern France. But none can be identified with Slovenian remains. 247 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Inrw A. 008RU5KINA ef el.: UPPER CRETACEOUS FLORA OF SLOVENIA, 243-268 Conifer cone and scales There are remains of isolated conifer scales and one full conifer cone (Pi. 11) in the Slovenian collection. At this stage of the study we prefer not to determinate them as yet. Angiosperms Among 61 specimens of fossil plants in our collection there are only nine small isolated leaves of angiosperms, which could be due to the insufficient material determined only approximately, in our opinion they belong to Magnoliaephyllum {Pi. 12, Figs, 1-3), Sassafras (PI. 12, Fig. 10) and Eucalyptus (PI. 12, Figs. 4-8). Undeterminable fructifications Two very interesting imprints were found at the localities of Dobravlje (PI. 12, Fig. 12) and Krajna vas (PI. 12, Fig. 11). They are probably fructifications. We do not exclude that they belong to Caytoniales, but would rather not determine them as yet. Thus, among 61 imprints of the Upper Cretaceous plants there are 46 conifers, 9 angiosperms, two ferns and one horsetail and two fructifications of unknown affinity. This means that conifers constitute more than a half of the collection - 77%, angiosperms - 17%. Conifers and angiosperms jointly cover 94% of the entire material (Fig. 3). Conifers are of an old appearance, including those that have been determined as Brachyphyllum and Pagiophyllum. Remains that have been determined as "Conifer gen. nov." generally resemble the genus Voltzia, which was widely distributed in Europe during the Triassic, In order to compare Slovenian fossils with Voltzia we would require not only additional and more abundant material from Slovenia but also a revision of the last genus. This has still not been done. Local geography and geology. Localities. Distribution of fossil plants at different localities; the number opposite the species name indicates the number of imprints of the species. Volčji grad, Cenomanian: Conifer gen. nov. - 5 Pliskovica, Santonian: Phlebopteris sp. -1 Krajna vas, Santonian: Fructification #2 -1 Avber, Santonian-Campanian: Brachyphyllum sp. nov. - 2 Dobravlje, Santonian-Campanian: Araucarites '< sp. -1; Brachyphyllum sp. nov. - 6; Conifer cone - 2; Fructification #1 -1 Kazlje-Dobravlje, Santonian-Campanian: Equisetites sp. - 1; Araucarites ? sp. - 1; Brachyphyllum sp. nov. - 2; Pagiophyllum sp. nov. - 3 Sphenopsida: Equisetites sp. - 1 Filicales: Phlebopteris sp. - 1, fern md. Conifers - 46 Araucarites ? sp. Brachyphyllum sp. nov. Pagiophyllum sp. nov. Conifer gen. nov. Conifer scale Conifer cone Angiosperms - 9 Magnoliaephyllum sp. Sassafras sp. Eucalyptus sp. Unclear: Fructifications - 2 Fig. 3: Relative role of the main fossil plant groups in the Upper Cretaceous floras of the Trieste-Komen plateau. The whole number of imprints is given under the column, the number of imprints of each group is shown by the name of the group. SI. 3: Relativna vloga najvažnejših skupin fosilnih rastlin v zgornjekredni flori Tržaško-komenske planote. Celotno število odtisov je podano pod stolpcem, število odtisov vsake skupine je prikazano pri imenu skupine. 248 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) in na A DOBRUSKINA sis/.: UPPER CRETACEOUS FLORA OF 51.0VENIA. 2-M-2GÜ Komen Limestone Tomaj Limestone LIB ka/k2' kam/ ta/k/*5 U8/K2e Cenornaniar Santonian U. Santonian - L. Campanian Maasiricfrtian Volčji Grad Fig. 4: Systematics of the Upper Cretaceous plants of the Trieste-Komen plateau at different localities, the number of accounted imprints is given under the columns: SI. 4: Sistematika zgornjekrednih rastlin Tržaško-komenske planote po nahajališčih, število odtisov je podano pod stolpcem: E - Equisetites, F- ferns, Ar - Araucarites, Br - Brachyphyllum, Pag ■ Pagiophyllum, Con - conifer gen. nov., Cc -conifer cone, Cs - conifer scale, Eu - Eucalyptus, Mg - Magnoliaephyilum, Ss - Sassafras, LIB - Liburnian Formation, 249 ANNAUES ■ Ser. hist, nat. • 9 ■ 1999 • 2 (17) šnra A DOBRUSKINA <>r at; UPPER CRETACEOUS ELOKAOf SLOVENIA, 2«-2G8 Kazlje, Santonian-Campanian: Fern ind. ~ 1; Arau-carites ? sp. - 4; Brachyphyllum sp. nov. - 2; Pagiophyl-lum sp. nov. - 4; Conifer gen. nov. - 1; Conifer scale •• 2; Magnoliaephyllum sp. - 3; Sassafras sp. - 1; Eucalyptus sp. - 3 Šepulje, Santonian-Campanian: Brachyphyllum sp. nov. - 1 Križ, Santonian-Campanian: Araucarites ? sp. - 1; Brachyphyllum sp. nov. - 5; Pagiophyllum sp. nov. - 2; Conifer gen. nov. - 1; Eucalyptus sp. - 3 Divača-Sežana, Maastrichtian: Pagiophyllum sp. nov. - 1 In figure 4, distribution of species at different localities is shown graphically. Comparison with adjacent Cretaceous floras We still could not have found with certainty any analogues of Slovenian plants in coeval floras. We could not find any similar Upper Cretaceous flora - neither in the Northern Mediterranean (Europe), nor in the Southern Mediterranean (Near East and Northern Africa). No flora has so many conifers (and special ones) and so few other plants (Dobruskina, 1996, 1997). On the other hand, in adjacent areas, abundant conifers existed in the Triassic (NE Italy, Slovenia, Austria, Switzerland, Germany, France), Jurassic (Italy) and perhaps in the Cretaceous of Northern Italy. According to the finds of the fossili woods, conifer forests were widely distributed in Israel and Lebanon (Dobruskina & Philippe, 1996). Figure 5 shows Upper Cretaceous localities in Europe and in the Transcaucasus. The nearest to the Trieste-Komen plateau are Hvar (Kerner, 189S) and Friuli (Pinna, 1993). In spite of the insufficient data about age and composition of these two floras, it is possible to say that they do differ from Slovenian flora. From Lesina 6 ferns, 9 cycadophytes, 6 conifers and 5 angiosperms were figured. Neither plants themselves nor relations between the main plant groups are the same as in Slovenia. From "Vernasso nel Friuli" only several small imprints of conifers - different from Slovenian -were figured. Regarding the still unstudied flora of Gruenbach in Niederoesterreich there are, according to the list in Guidebook (Summesberger, 1997} five ferns, two gyrrt-nospenns and 25 angiosperms. This is quite common for the majority of the Upper Cretaceous floras in Europe but different from Slovenian. The most famous and abundant among the Upper Cretaceous floras of Europe is the Cenomanian flora of Bohemia and Moravia. It was first described as early as in 1881-1887 by Velenovsky. Now it is being intensively studied. Only the list of references covers three pages (if we have all of them) and consists of 14 publications of Velenovsky (including Velenovsky & Vinclar} and at least of 26 publications of other paleobotanists (Bayer, Heer, Elkund, Hlustik, Knobloch, Kvacek Z., Kvacek ]., Nemejc). But in spite of the abundance of publications, localities and specimens, there has still been no updated review of the Bohemian Upper Cretaceous flora. It is difficult to determine the dominant plant group, because there are many ferns, many cy-cadophites, enough conifers, and many angiosperms. Amongst conifers we did not find forms similar to the Slovenian representatives of this group. it seems that more features that are common with ours may be in the flora of Daralagez (Transcaucasus), but very few plants have been figured and briefly described (Palibin, 1937). In his conclusions, Palibin refers to the abundance of conifer forests and leafy forests in the Upper Cretaceous of Daralagez. At. the same time he emphasises a great similarity of Daralagez flora to the Bohemian flora. One specimen - determined by Palibin as Widdringtonites - slightly resembles our "conifer gen. nov", but is much smaller. Another similar twig (and again much smaller) was figured by Teixeira (1948) from Portugal as Spheno-lepidium. in general, the Upper Cretaceous flora of Portugal is not similar to ours, for it consists mainly of angiosperms. Lower Cretaceous conifers from Northern Italy were figured in the large volume of G. Pinna with reference to Bozzi L.. La flora cretacea di Vernasso nel Friuli - Bullet-ino della Societa Geologies Itaiiana, vol.10, Roma, 1891. More up-to-date information on plants and localities is still not at hand- In Northern Italy, rich conifer flora is known from the Lower jurassic of Grey Limestone of Veneto - Vecentino and Veronese - not far from just mentioned region (Wesley, 1956, 1958). Conifers (chiefly, genus Voltzia) predominated in many Triassic floras of Central Europe (Dobruskina, 1993, 1994): Carnian Alps (Raibl), Karavanke in Slovenia, Northern Limestone Alps in Austrian Tyrol, the German Basin (for example, in Voltzia sandstone). As already said, a revision of the genus Voltzia would be needed for comparison and determination of our conifers. CONCLUSION The first - preliminary and very short - review of the Slovenian Upper Cretaceous plants shows that in the Late Cretaceous very specific flora existed in the centre of Europe. When we speak about specificity of the flora we have in mind its composition - relations between different systematic groups in it, as well as systematic position of each plant. According to its composition, the flora differs very much from the adjacent coeval floras and bears more resemblance to the jurassic and Triassic floras of the re 250 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) (tins A. DOSRUSKINA etui.; UPPER CRETACEOUS HORA OF SLOVENiA, 243-268 Fig. 5: Localities of the Upper Cretaceous plants in Europe and in the Transcaucasus. SI. 5: Nahajališča zgornjekrednih rastlin v Evropi in Zakavkazju. gion. Sure, future investigations wii! discover more exact systematic relations of Slovenian plants. It is especially interesting for conifers. Conifers, from one hand, constitute the majority of studied plant assemblages. On another hand, they hint at the connection with old vegetation. Nevertheless, it is obvious that they differ enough from the Cretaceous plants known in Europe, North Africa and the Near East. And this conclusion does not depend on their belonging to one or another systematic group. ACKNOWLEDGEMENTS This study was completed within the framework of the project Paleontology, Stratigraphy and Tectonics of Slovenia (Geological Survey of Slovenia). The research was supported by the Slovene Ministry of Science and Technology's grant given to Dr. I. A. Dobruskina, which thus made the realisation of the teamwork on the Upper Cretaceous flora of Slovenia possible. We are indebted to the residents of Kazlje, Do-bravlje, Kriz and Tomaj that enabled our fieldwork on their land. We acknowledge our thanks to the curators Mrs. Katarina Krivic (Natural History Museum of Slovenia) and Dr. Ruggero Calligaris (Museo Civico di Storia Naturale di Trieste) for their assistance in the study of the specimens from both museai collections. 251 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) ]rinil A. D08RUSKINA er ab UPPER CRETACEOUS f LORA OF SLOVENIA. 243-26B ZGORNJEKREDNA FLORA SLOVENIJE Inn a A. DOBRUSKINA The Hebrew University of Jerusalem, The institute of Earth Sciences, ISR-91904 Jerusalem Bogdan JURKOVŠEK & Tea KOLAR-jURKOVŠEK Geološki zavod Slovenije, SM000 Ljubljana, Dimičeva 14 POVZETEK O najdbah rastlinskih fosilov v ploščastih in laminiranih zgornjekrednih apnencih Tržaško-komenske planote je bilo doslej malo znanega. Kljub razmeroma številnim primerkom iz Komenskega apnenca, ki jih že desetletja hranita Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani in Museo Civico di Storia Naturale v Trstu, so rastlinski fosili v geološki literaturi ostali k senci številnih najdb fosilnih vretenčarjev, predvsem rib in reptilov, o katerih je pisal že Corjanovič-Kramberger (1895). Iz santonijsko-campanijskega tomajskega apnenca rastlinski fosili niso bili znani. Informativno so bili omenjeni le v reviji Annales, v članku o najdbi skata rodu Rhinobatos (jurkovšek & Kolar-jurkovšek, 1995). Fosile maastrichtijskih rastlin Liburnijske formacije je deloma opisal Stäche (1889). Zgornjekredna foslina flora Tržaško-komenske planote se od vseh poznanih zgornjekrednih rastlinskih združb razlikuje po prevladovanju iglavcev, medtem ko v drugih nahajališčih Evrope, Afrike in Bližnjega Vzhoda pripada bistveno večji delež kritosemenkam. V raziskani zgornjekredni fosilni flori se pojavljajo nekatere nove vrste in rodovi, ki v splošnem spominjajo na starejše tipe iglavcev. Fosili so iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani, zbirke Museo Civico di Storia Naturale v Trstu in paleontološke zbirke Bogdana jurkovška in Tee Kolar-jurkovšek, ki je v skladu z veljavno zakonodajo registrirana pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije in Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Okrajšave; PMS - Prirodoslovni muzej Slovenije/Natural History Museum of Slovenia, Ljubljana, TS - Museo Civico di Storia Naturale di Trieste, Italija Bj - Paleontološka zbirka Bogdana Jurkovška in Tee Kolar-jurkovšek, Dol pri Ljubljani. Kras lahko v ožjem tektonskem smislu opredelimo kot Tržaško-komensko planoto ali Komensko narivno grudo (SI. I), v širšem geotektonskem smislu pa Kras pripada obsežnim Zunanjim Dinaridom. Zanj so poleg plitvovodnih platformskih karbonatov značilni pojavi črnih ploščastih in laminiranih bituminoznih apnencev z tožencem, ki lokalno vsebujejo tudi fosile rastlin. Pojavljajo se znotraj različnih zgornjekrednih formacij od cenomanija do campanija. Na Formacijski geološki karti južnega dela Tržaško-komenske planote 1 : 50.000 (Jurkovšek et al., 1996) so te kamnine združene v členih tomajski in komenski apnenec. Starejši člen je komenski apnenec, ki pripada Povirski, Repenski in Sežanski formaciji, mlajši pa je santonijsko-campanijski tomajski apnenec Lipiške formacije (SI. 2). Zaradi splošne litološke podobnosti bituminoznih ploščastih in laminiranih apnencev z rožencern iz različnih formacij pri geološkem kartiranju severnega dela Tržaško-komenske planote danes upoštevamo predvsem tiste značilnosti, ki kažejo na različne načine in območja njihovega nastanka na karbonatni platformi. Na osnovi raziskav sedimentacijskega okolja in mehanizmov nastanka recentnih z ogljikom bogatih morskih črnih skrilavcev sta Arthur in Sageman (1994) zaključila, da lahko te plasti nastajajo vpetih večjih recentnih morskih okoljih: 1. globoki zaprti bazeni, 2. globoki bazeni ob robovih kontinentov, 3. kontinentalna pobočja, cona "upwellinga", 4. plitvi stratificirani bazeni, 5. priobalna medplimska okolja. Šribar (1995) je menil, da so bila v primeru jugozahodne Slovenije zaradi položaja na karbonatni platformi za nastanek zgornjekrednih bituminoznih apnencev primerna le področja "upwellinga" in priobalni medplimski prostori. Komenski apnenec iz okolice Komna so v novejšem času pogosto obravnavali med dokazi za drugi oceanski anoksični dogodek (OAE 2). jenkyns (1991) je na osnovi primerjave razmer na Dinarsko-jadranski karbonatni platformi in razmer v širšem mediteranskem prostoru sklepal, da je med cenomanijem in turonijem obstajala razmeroma debela plast anoksične vode, ki je privedla v bazenu Umbria-Marche do nastanka plasti Bonarelli (Montanari et al., 1995). OAE 2 je sestavljalo več anoksičnih dogodkov, ki so poleg glavnega (plast Bonarelli) 252 ANNALES • Ser. hist. na«. • 9 • 1999 • 2 (17) Inna A. OOBRUSKINA et si.: UPPER CRETACEOU5 H.OSA CT Si.OVfMlA. J43-268 povzročili nastanek še več lanjšib z ogljikom bogatih plasti. Oceanski anoksični dogodki so vplivali na sedimentacijske razmere tudi na Dinarski karbonatni platformi jugozahodne Slovenije. Odločilni so bili predvsem za nastanek komenskega apnenca znotraj zgornjega dela cenomanijske Povirske formacije in cenomariijsko-turonijske Repenske formacije. Seveda so podobne anoksične razmere lahko nastale tudi v zaprtih lagunah, kjer je zaradi biološke produkcije in oksidacije prišlo do pomanjkanja kisika in nastanka z ogljikom bogatih plasti. Še naprej ostaja deloma problematična natančna interpretacija nastanka tomajskega apnenca znotraj Lipiške formacije, saj je jasna povezava z evstatičnim dvigom morske gladine v tem delu Tetide nedorečena, šribarju (1995) se zdi avlogeni nastanek anoksičnih razmer verjetnejši. O nekoliko globljem okolju nastanka teh plasti so na osnovi pojavljajočih se alodapičnih apnencev sklepali že Ogorelec in sodelavci (1987). V tomajskem apnencu, v nasprotju s komenskim, nismo nikjer zasledili znakov medplimskih razmer (jurkovšek et al., 1996). Na dobro povezanost sedimentacijskega prostora z odprtim morjem kažejo pelagični mikro- in makrofosili, med katerimi prevladujejo amonili. Summesberger in sodelavci (1996a, 1996b, 1999) so iz tomajskega apnenca opisali številne amonite z aptihi v bivalni kamrici in amonitne "roll marke", kar pomeni, da so v vodnem stolpcu nad dnom z anoksičnimi razmerami lahko živeli amoniti ter drugi nektonski in planktonski organizmi. V nekaterih nivojih je bilo ugotovljeno množično umiranje rib, ki ga povezujemo s premešanjem dobro stratificirane vode v laguni. Močan vpliv pelagiala v tomajskem apnencu lahko na osnovi dosedanjih spoznanj povežemo tudi z rastjo morske gladine oziroma t. i. drugo pelagično epizodo v zgornjem santoniju in campaniju, ki je svoj maksimum dosegla v campaniju (Haq et al., 1987; Gušič & jelaska, 1990; Kolar-jurkovšek et al., 1996). Bogata fosilna makroflora, ki je opazna v vseh raziskanih lokalitetah tomajskega apnenca, izvira iz kopna, ki je verjetno že v zgornjem santoniju pričelo nastajati južno od tomajske lagune (Pleničar & jurkovšek, 1997a, 1997b). Organsko-kemični parametri komenskega in tomajskega apnenca so podobni, vendar je srednja vrednost organske materije (Cor^=0,48%) v tomajskem apnencu v splošnem višja kot v komenskem apnencu, kar tomajski apnenec že uvršča na spodnjo mejo naftne potencialnosti (Ogorelec et al., 1996). V primerjavi s komenskim apnencem vsebujejo vzorci tomajskega apnenca več organske snovi vodnega porekla (alginita), medtem ko v komenskem apnencu prevladuje organska snov terestričnega izvora (ligninsko-huminski tip). Raziskane muzejske vzorce zgornjekredne fosilne flore., ki jih hranita Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani in Museo Civico di Storia Naturale v Trstu, smo na osnovi evidenčnih listov razvrstili v več horizontov komenskega apnenca in v tomajski apnenec (SI. 2). Primerki iz Volčjega Gradu so bili najdeni v komenskem apnencu Povirske formacije in so srednje do zgornjecenomanijske starosti. Rastlinski fosili, najdeni v Pliskovici in Krajni vasi, izvirajo iz komenskega apnenca santonijskega dela Sežanske formacije. Vse primerke, vključno z vzorci iz zbirke 8J, ki. so bili zbrani na prostoru Kazelj, Dobravelj, Šepulj in Križa, uvrščamo v zgornjesantonijski do campanijski tomajski apnenec Lipiške formacije. Vzorec iz gradbišča avtoceste med Divačo in Sežano je bil odvzet v maastrichtijskem delu Libumijske formacije, neposredno nad tanko premoško plastjo. Ključne besede: flora, zgornja kreda, Dinarska karbonatna plošča, Tržaško-komenska planota, Slovenija REFERENCES Arthur, M. A. & B. B. Sageman (1994): Marine Black Shales: Depositional Mechanisms and Environments of Ancient Deposits. Annu. Rev. Earth Planet. Sei., 22, 499-551. Dob ru ski na, I. A. (1993): The first data on Seefeld Conifer Flora (Upper Triassic; Tirol, Austria). Bull. New Mexico Museum of Natural History and Science, 3, 113-115 (Trans. Intern. Symposium and Field Trip on the Nonmarine Triassic, 17-24 October, 1993, Albouquer-que, New Mexico). Dobruskina, I. A. (1994): Triassic floras of Eurasia, Oster. Akad. Wiss., Schrift. Erdwiss. Kom., 10, 408 pp., 74 figs, 13 charts, Springer Verlag, Wien, New York. Dobruskina, I. A. (1996): Connections of Israeli Upper Cretaceous flora with coeval floras of adjacent regions. Rheedea, 6(1), 43-58. Dobruskina, i. A. (1997): Turonian plants from the southern Negev, Israel, Cretaceous Research, 18, 87-107. Dobruskina, i. A. & M. Philippe (1996): Mesozot'c forests in Israel. Unpublished scientific report for Ramon Science Center for January-December 1996, 9 pp., 12 pis., 2 maps, chart, catalogue, Mizpe Ramon. Gorjanovk-Kramberger, D. (1895): Fosilne ribe Komena, Mrzleka, Hvara i M. Libanona uz dodatak o oligocenskim ribama Tuffera, Zagora i Trifalja. Djeia jugosi. akad. znan. umjet, 16, 1-67. 253 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Inna A oobru5kina el ¡¡I.: upper CRETACEOUS flora GE SLOVENIA. 24.1-268 Gušic, i. & V. Jelaska (1990): Stratigrafija gornjokrednih naslaga otoka Brača u okviru geodirtamske evolucije jadranske karbonatne platforme (Upper Cretaceous Stratigraphy of the island of Brač). Djela jugosl. akad. znan. umjet., Razr. prir. znan., 69, 1-160. Haq, B. U., J. Hardenbol & P. R. VaH (1987): Chronology of Fluctuating Sea Levels since the Triassic. Science, 235, 1156-1167. Jenkyns, H. C. (1991): impact of Cretaceous Sea Level Rise and Anoxic Events in Mesozoic Carbonate Platform of Yugoslavia. Am. Assoc. Petrol. Geol. BulL, 75(6), 1007 - 1017. Jurkovšek, B. & T. Kolar-Jurkovšek (1995): Zgor-njekredni skat Rhinobatos iz Lipiške formacije pri Dob-ravljah (Tržaško-komenska planota, Slovenija) (Upper Cretaceous ray Rhinobatos from the Lipica Formation near Dobravlje (Trieste-Komen Plateau, Slovenia)). An-nales, 7, 161-170. Jurkovšek, B., M. Toman, B. Ogorelec, L. Šribar, K. Drobne, M. Poljak & Lj. Šribar (1996): Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-komenske planote 1:50.000. Kredne in paleogenske karbonatne kamnine (Geological map of the southern part of the Trieste-Komen plateau 1:50,000. Cretaceous and Paleogene carbonate rocks). Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana, 143 pp. Kerner, F. (1895): Kreidepflanzen von Lesina. Jahrb. k. k. geol. Reichsanstalt, 45(1), 37-58, 5 Taf. Koiar-Jurkovšek, T., B. jurkovšek & H. Summesberger (1996): Reflection of the two pelagic episodes in the macrofossil associations of the Komen and Tomaj limestones of the Trieste-Komen Plateau, Slovenia, in: Drobne, K., Š. Goričan & B. Kotnik (Eds.): The role of impact processes in the geological and biological evolution of planet Earth. International workshop, September 27 -October 2, 1996, Postojna, Slovenia, 41-43. Montanari, A., R. Coccioni & B. Beaudoin (1995): Stop 1. The Cenomanian^Turoriian (OT) boundary in the Furlo Upper Quarry. - In: Montanari, A. & R. Coccioni (Eds.); 4tfl International Workshop of the ESF Scientific Network on "Impact Cratering and Evolution of Planet Earth". Ancona, May 12-17, 1995. The Role of impacts on the Evolution of the Atmosphere and Biosphere with Regard to Short- and Long Term Changes. Abstracts and Field Trips volume, 1 70-1 72. Ogorelec, B., S. Orehek, S. Buser & M. PieniCar <1987): Komen Beds - Skopo at Dutovlje (Upper Cretaceous). "Evolution of the karstic carbonate platform", Exursion Guidebook, 61-66. Ogorelec, Bv B. Jurkovšek, D. Satara, G. Baric, B. Jelen & B. Kapovic (1996): Potencialnost karbonatnih kamnin za nastanek ogljikovodikov v zahodni Sloveniji (Carbonate rocks of west Slovenia as potential sources for hydrocarbons). Geologija, 39(1997), 215-237. Palibin, I. V. (1937): Cretaceous flora of Daralagez. Trudy Bot. Inst. AN SSSR, 1(4), 171-197 (in Russian). Pinna, G. (1993): 11 grande libra dei fossili. Rizzoli, 383 pp., 200 tavole. Pleničar, M. & B. Jurkovšek (1997a): Eksogire s Tržaško-komenske planote (Exogyras from the Trieste-Komen plateau). Geol. zbornik, 13, 87-99. Pteničar, M. & B. Jurkovšek (1997b): Rudisti iz Lipiške formacije v kamnolomu Lipica 1. (Rudists from the Lipica formation in the Lipica I quarry). Annales, 11, 115-140. Stäche, G. (1889): Die Liburnische Stufe und deren Grenzhorizonte. Abh. k.k. geol. R.-A., 13(1), 1-170. Summesberger, H. (1997): The Cretaceous of the Gosenbach - Neue Welt Basin. Climates: past, present and future, Second European Palaeontological Congress, Excursion Guides, 77-89. Summesberger, H., B. Jurkovšek & T. Kol ar-Jurkovšek (1996a): Aptychi associated with ammonites from the Lipica-Eormation (Upper Cretaceous, Slovenia). Ann. Naturhist Mus. Wien, 97 A, 1-19. Summesberger, Hv B. Jurkovšek & T. Kolar-Jurkovšek (1996b): Association of aptychi and ammonites in Upper Cretaceous carbonates of Slovenia. ¡V. International Symposium Cephalopods present and past. Abstract Volume, 161-162. Summesberger, H., B. Jurkovšek & T. Koiar-Jurkovšek (1999): Roilmarks of soft parts and a possible crop content of Late Cretaceous ammonites from the Slovenian Karst. In: Oloriz, E. & F. j. Rodriguez-Tovar (Eds.): Advancing Research on Living and Fossil Cephalopods, Kluwer Academic, Plenum Publishers, New York, 335» 344. Šrihar, L. (1995): Evolucija gornjokredne jadransko-di-narske karbonatne platforme u jugozapadnoj Sloveniji. Magistarski rad, Sveučiiište u Zagrebu, 89 pp. Teixeira, C. (1948): Flora Mesozoica Portuguesa, 1. Direct. Ceral Mines Serv. Geol., 7-120. Wesley, A. (1956): Contributions to the knowledge of the flora of the Grey Limestone of Veneto: A revision of the Flora fossilis formationis oolithicae of de Zigno. Part I. Mem. Istit. Geol. Miner. Univ. Padova, 19, 68 pp. Wesley, A. (1958): Contributions to the knowledge of the flora of the Grey Limestone of Veneto; A revision of the Flora fossilis formationis oolithicae of de Zigno. Part II. Mem. istit. Geol. Miner. Univ. Padova, 21, 55 pp. 254 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Inns A. DOtSRUSKINA ef ah. UPPER CRETACEOUS FLORA Of SLOVENIA. 243--26S PLATE 1 - TABLA 1 Phlebopteris sp. Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Figs. - Si. 1a, 1b, 1c: PMS 301, xl, x2, x2, Šepulje Equisetites sp. Figs. - SI. 2a, 2b: PMS 312, x 1, x2, Kazlje PLATE2 - TABLA 2 Brachyphyllum sp. nov. Tomaj Limestone, U, Santonian-L. Campanian tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Fig. - SI. 1: Bj 1753, xl, Križ Fig. - SI. 2: Bj 1968, xl, Križ Fig. - SI. 3: Bj 1384, xl, Dobravtje Fig. - SI. 4: BJ 1735, x 2, Križ Fig. - SI. 5: Bf 1967, x1, Križ Fig. - Si 6: PMS 339, xl, Kazlje-Dobravlje PLATE 3 - TABLA 3 Brachyphyllum sp. nov. Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Fig. - SI. 1: PMS 328, x1, Avber Fig. - SI. 2: Bj 1734, x1, Kazlje Fig. - SI. 3: PMS 324, x1, Avber Fig. - SI. 4: PMS 293, x2, Dobravlje Fig. - SL 5: BJ 1967, x2, Križ, (counterpart of the specimen on PI. 2, fig. 5 - nasprotni odtis primerka na tab. 2, si. 5) PLATE 4 - TABLA 4 Pagiophyllum sp. nov. Fig, 1: Bj 1654, xl, Kazlje; Tomaj Limestone, U. Santo-nian-L. Campanian SI. 1: Bj 1654, x1, Kazlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Figs. 2a, 2b: Bj 1558, xl, x2, Kazlje; Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian SI. 2a, 2b: Bj 1558, xt, x2, Kazlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Figs. 3a, 3b: BJ 1746, x1, x1, Križ; Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian Si. 3a, 3b: B) 1746, x1, x1, Križ; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Figs. 4a, 4b: BJ 1471, xl, x1, Divača-Sežana; Liburnian Formation, Maastrichtian SI. 4a, 4b: BJ 1471, x1, x1, Divača-Sežana; Liburnijska formacija, maastrichtij Figs. 5a, 5b: BJ 1538, v 1, x1, Kazlje; Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian SI. 5a, 5b: Bj 1538, xl, x1, Kazlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Figs, ha, 6b: BJ 1848, x1, xl, Kazlje; Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian Si. 6a, 6b: Bf 1848, x1, v 1, Kazlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij PLATE 5-TABLA 5 Pagiophyllum sp. nov. Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Fig. - SI. 1: Bf 1658, xl, Dobravlje Fig. - SI, 2: PMS 336, xl, Kazlje-Dobravlje Fig. - SI. 3: BJ 1382, x1, Dobravlje PLATE 6 - TABLA 6 Pagiophyllum sp. nov. Tomaj Limestone, U, Santonian-L. Campanian tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Fig. - SI. 1: BJ 1522, x1, Dobravlje Figs. - SI. 2a, 2b: BJ 1541, x1, x1, Kazlje PLATE 7 - TABLA 7 Conifer gen. nov. Komen Limestone, Cenomanian komenski apnenec, cenomanij Figs. - SI. 1a, 1b, 1c: TS 7786, x0.4, x1, xl, Volčji grad PLATE 8 - TABLA 8 Conifer gen. nov. Komen Limestone, Cenomanian komenski apnenec, cenomanij Figs. - SI. 1a, 1b, 1c.: TS 7790, x0.4, x0.4, xl,3, Volčji grad PLATE 9 - TABLA 9 Conifer gen. nov. Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Figs. - SL 1a, lb, 1c: BJ 1971, x0.4, x1, x0.7, Križ PLATE 10-TABLA 10 Conifer gen. nov. Komen Limestone, Cenomanian komenski apnenec, cenomanij Fig. - Si. 1: TS 7785, x0.4; Fig. - SI. 2: TS7786, x0.35; Fig. - SI. 3: BJ1547, ,\ t, Volčji grad PLATE 11 - TABLA 11 Figs. - SI. 1-6: Arauca rites ? sp. Figs, la, 1b: BJ 1559a, x1, BJ 1559b, x1, Kazlje; Tomaj Limestone, V. Santonian-L. Campanian SI. 1a, 1b: BJ 1559a, x1, BJ 1559b, x1, Kazlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Fig, 2: PMS 302, xl, Kazlje-Dobravlje; Tomaj Limestone, V. Santonian-L. Campanian SI. 2: PMS 302, v/, Kazlje-Dobravlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij 255 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) runa A. OOBRUSKINA « ai.: OFFER CRETACEOU5 FLORA OF SLOVENIA, 243-2GS Fig. 3: BJ 1516, xl, Dobravlje; Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian SI. 3: BJ 1516, xl, Dobravlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Fig. 4: BJ 1513, x1, Kazlje; Tomaj Limestone, V. Santonian-L. Campanian Si. 4: BJ 1513, xl, Kazlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Fig. 5: BJ 1745, xl, Križ; Tomaj Limestone, U. Santo-nian-L. Campanian Si. 5: BJ 1745, x l, Križ; tomajski apnenec., zgornji santonij-spodnji campanij Fig. 6: BJ 1548, x1, Kazlje; Tomaj Limestone, IS. Santonian-L. Campanian SI. 6: BJ 1548, xl, Kazlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Fig. 7: Conifer cone, BJ 1258, xl, Dobravlje; Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian SI. 7: Storž iglavca, BJ 1258, xl, Dobravlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Figs. 8a, 8b, 9: Conifer scales, BJ 1561, x1, its counterpart, x1; BJ 1987, xl, Kazlje; Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian SI. 8a, 8b, 9: Luske iglavca, BJ 1561, x1, nasprotni odtis, xl; BJ 1987, xl, Kazlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Figs. 10a, 10b: Conifer cone, BJ 1383, part and counterpart - xl, x2, Dobravlje; Tomaj Limestone, U. San-tonian-L. Campanian SI 10a, 10b: Storž iglavca, BJ 1383, nasprotna odtisa -x1, x2, Dobravlje; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij PLATE 12 - TABLA 12 Figs. 1, 2, 3: Magnoliaephyilum sp., BJ 1562, part and counterpart, x1; BJ 1563, xl; BJ 1847, xl; Kazlje, Tomaj Limestone, V. Santonian-L. Campanian SI. 1, 2, 3: Magnoliaephyilum sp., BJ 1562, nasprotna odtisa, xl; BJ 1563, xl; BJ 1847, x1; Kazlje, tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Figs. 4-8: Eucalyptus sp., BJ 1744, xl, BJ 1988, xl, Križ; BJ 1986, x3, BJ1986, x3, Kazlje; BJ 1863, xl, Križ; Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian SI. 4-8: Eucalyptus sp., BJ 1744, xl, BJ 1988, xl, Križ; BJ 1986, x3, BJ1986, x3, Kazlje; BJ 1863, xl, Križ; tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Fig. 9: Eucalyptus ? sp., BJ 1701, xl, Kazlje, Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian SI. 9: Eucalyptus ? sp., BJ 1701, xl, Kazlje, tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Fig. 10: Sassafras sp., BJ 1560, xl, Kazlje, Tomaj Limestone, U. Santonian-L. Campanian SI, 10: Sassafras sp., BJ 1560, x1, Kazlje, tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij Fig. 11: Fructification # 2, PMS 320, x1, Krajna vas, Komen Limestone, Santonian Si. 11: Fructification # 2, PMS 320, x1, Krajna vas, ko-menski apnenec, santonij Fig. 12: Fructification # 1, BJ 1527, xl, Dobravlje, Tomaj Limestone, V. Santonian-L. Campanian SI. 12: Fructification # 1, BJ 1527, x1, Dobravlje, tomajski apnenec, zgornji santonij-spodnji campanij 256 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) PLATE 11 - TABLA 11 257 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Inrra A. 008RÍJSKINA et nI.: UPPER CRETACEOUS FLORA OF SLOVENIA, 213-268 PLATE 11 - TABLA 11 258 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) PLATE 11 - TABLA 11 259 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 ■ 2 (17) Inns A. DOSRUSKfNA etal.: L.'PPER CRETACEOU5 FLORA Of SLOVENiA. 233-268 PLATE 4 - TABLA 4 260 ANNALES • Ser. hist. nat. ■ 9 - 1999 • 2 (17) PLATE 5 - TABLA 5 261 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) PLATE 11 - TABLA 11 262 r -t ! ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) ' | Snn.i A. DOBIHJSKiNAei .-¡i.: UPPER CRETACEOUS ELORA OF SLOVEN!A, 243-268 i: PLATE 7 - TABLA 7 263 ANNALES • Ser. hist. naí. • 9 • 1999 • 2 {17) PLATE 8- TABLA 8 264 ANNALES • Ser. hist nat. • 9 - 1999 ■ 2 (17) PLATE 9 - TABLA 9 265 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) PLATE 11 - TABLA 11 266 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Inna A. D08RUSKINA e! iL UPPER CRETACEOUS FLORA OF SLOVENIA, 2 J 3-268 10a 10b PLATE 11 - TABLA 11 267 ANNALES • Ser. hist nat • 9 • 1999 • 2 (17) Mna A. DOBRUSKlNAcf.7/.: UPPER CRETACEOUS PlORA OF SIOVENIA, 243-260 268 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) izvirno znanstveno delo UDK 563.12(497.4 Goriška Brda) NUMULITINE IZ OKOLICE VIPOLŽ V GORIŠKIH BRDIH Rajko PAVLOVEC Oddelek za geologijo, Naravoslovnoiehniška fakulteta, 51-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 Ingrid SSMČIČ St-5212 VjpolZe 63 IZVLEČEK Pri Vipolžah v Goriških Brdih je bih doslej znano boga to najdišče numuiitin, pred kratkim pa je bih v bližini odkrito še drugo. Plasti z numulitinami so na obeh najdiščih iz najmlajšega cuisija ali iz prehoda cuisij - lutecij. Analiza favne kaže, da gre za dva s fosili bogata horizonta. Ključne besede: forarninifere, fliš, eocen, Slovenija UVOD Flššne plasti v Goriških Brdih Večji del Goriških Brd sestavljajo paleocenske in spodnjeeocenske flišne in flišu podobne kamnine, ki jih delijo na iitološko različna člena. V severnem delu so kožbanske plasti, ki so v veliki meri nastajale iz podmorskih plazov, v južnem pa medanske plasti z značilnostmi turbiditnega fliša. Kožbanske plasti so se usedale v času močnejših orogenetskih premikanj, ko so v morje prihajale večje količine grobozrnaiega materiala in so starejše od medanskih plasti (Pavlovec, 1966, 1980). V srednjem delu spodnjega eocena je prišlo do transgresije, v srednjem eocenu pa se je morje umaknilo s tega ozemlja (Buser, 1973). O načinu sedimentacije flišnih plasti v Goriških Brdih in sosednjem ozemlju so pisali največ italijanski geologi (Pirirti Radrizzani et al., 1986; Sartorio et al., 1997; Tentor et al., 1994; Tunis & Venturini, 1985). V okolici Vipolž je že nekaj časa znano bogato najdišče numuiitin (Cimerman et al., 1974). Označujemo ga kot Vipolže 1 in leži ob Mezeretovi domačiji s hišno številko 31, kakih 500 m severovzhodno od gradu. Največ numuiitin je v breči in flišnem laporju na pobočju nad dolino Berše. Zaradi de! v vinogradih je to najdišče precej uničeno. Poleg numuiitin so tu dis-kocikline in redke alveoline, polžev in školjk je malo. Med numulitinami v flišu pogosto prevladuje mikro-sferična generacija (De Zanche et al., 1967). Zakaj je v nekaterih najdiščih več ene oblike, ni dovolj pojasnjeno. Nemkov (1960) meni, da je potekalo spolno razmnoževanje v posebno ugodnih pogojih, ob katerih je nastajala mikrosferična generacija. V Vipolžah 1 so doslej ugotovili naslednje numu-litine: Assilina maior maior, Ass. reicheli, Ass. cuvillieri, Ass. medanica, Ass. suteri, Nummulites friulanus, N. campesinus, N. manfredi in N. quasilaevigatus. En primerek asi line je izredno velik (Cimerman etai, 1974, Tab. 13, SI. 2), vsekakor večji od tipičnih Assilina maior maior. Zdi se, da je bliže spodnjelutecijski podvrsti Assilina spira abrardi. Po tem bi lahko sodili, da je najdiščeVipolže 1 iz prehoda cuisij - lutecij. Neumorni iskalec fosilov Stanislav Bačar iz Ajdovščine je pri Vipolžah odkril še eno bogato najdišče numuiitin, ki ga označujemo Vipolže 2. Za posredovanje podatkov in pomoč pri nabiranju fosilov se S. Bačarju najtopieje zahvaljujeva. Najdišče Vipolže 2 leži jugovzhodno od gradu kakih 100 m proč od kmetije Čeponovih s hišno številko Vipolže 14A. S fosili najbogatejši peščeni laporji so pod zidanico na robu vinograda. Poleg numuiitin je tu precej diskociklin, polžev, školjk in koral. To najdišče ni daleč od Vipolž 1. Zato se je zastavilo vprašanje, ali je favna v obeh najdiščih enako stara in ali se podaljšujejo iste plasti iz Vipolž 2 v Vipolže 1. Opaziti je bilo razlike v favni, saj v Vipolžah 1 ni bilo najdenih toliko mehkužcev in koral kot v Vipolžah 2. V obeh najdiščih so numulitine slabo ohranjene, kar je povzročalo precej težav pri prepariranju in determiniranju. 269 ANNALES • Ser. hist. nat. -9-1999-2 (17) Hajko PAVLOVEC & Ingriri SSmOČ: NUMULITINE IZ OKOLICE VSPOLŽ V GORIŠKIM BRDIH, 269-280 BiOCENOZA iN PALEOEKOLOCljA NUMULITIN število sept v prvem, drugem, tretjem ... zavoju Razmere za optimalen razvoj aiveolin, numulitov, asilin, diskocikiin in drugih velikih foraminifer so se nekoliko razlikovale. To je lahko posledica kombinacij morskih globin, osvetljenosti, substrata, rastlinstva in še kaj (cf. Hottinger, 1982, 1984). Velik del alveolinsko-numulitnega apnenca je bil odložen na odprtem, dobro prezračevanem plitvem šelfu (jurkovšek ef al., 1996). V nekaterih apnencih so zelo številne alveoline, v drugih numuliti, drugod zopet asi line. V srednji Istri so v nekaterih delih apnencev pogoste velike asiline, to so Assilina monacensis ter Ass. maxima in tam je malo numulitov. Omenjenih velikih asilin iz fiiša sploh ne poznamo. V cuisijskem in lutecijskem apnencu pri Črnem Kalu prevladujejo v starejših horizontih alveoline, više so nrimuliti in nato asiline, ki jih je ponekod v Istri in na Kvarnerskih otokih toliko, da so uvedli izraz asiiinski apnenec (Aubouin & Neumann, 1960). Po tem sklepamo, da so živele bliZe zunanjemu robu platforme velike asiline, nekoliko bolj proti notranjosti numuliti in še bolj oddaljene od roba alveoline. Diskocikline so se pojavile zlasti v nekoliko poglabljajočem se morju. Vsekakor so različni rodovi bentoških foraminifer potrebovali nekoliko specifično okolje (Pavlovec, 1981). Poseben problem so numulitine v flišnih plasteh. Računati moramo s tem, da so numuliti živeli v čistih, normalno slanih in toplih vodah, kakršne so danes v tropih ali ob ekvatorju, pogosto blizu koralnih grebenov (Nemkov, 1960, 1962). Kačarava (1973) misli, da so asiline potrebovale nekoliko globlje morje. Gotovo pa so bile posamezne vrste tudi navezane na določene vrste morske vegetacije (Hottinger, 1977). Takšnih razmer pa ni bilo v morskem bazenu, kjer je nastajal fliš. Zato je jasno, da so bile numulitine prenesene v Hišno morje s karbonatne platforme. Vendar se pojavlja vprašanje, zakaj niso v apnencih posamezne vrste enako pogoste kot v fliŠLi. Enih je več v flišu, drugih v apnencu. Pri Vipolžah sta npr. pogosti numulitini Assilina maior maior in Nummulites fritjlanus, ki jih iz apnencev ne poznamo veliko. To si razlagamo z različnimi deli karbonatne platforme, od koder so bile numulitine pre-nešene v flišno morje. Najlaže so jih tokovi, valovi ali plazovi pobrali z zunanjega roba platforme, včasih morda tudi iz drugih prostorov. Mogoče je odnašanje nurmilitin v flišno morje potekalo samo v določenih krajših obdobjih. Izdelani so bili tudi modeli takšne sedimentacije (Pavlovec,1969, 1982, 1988). Nedvomno pa lahko rečemo, da so numulitine v flišu večinoma uporabne za stratigrafske podatke, nikakor pa ne za ugotavljanje paleoekoloških razmer (Pavlovec, 1976). OPiSJ NUMULITIN Pri opisih so uporabljene naslednje oznake: Dm -premer hišice; W - število zavojev; Z1, Z2, Z3... = Assilina maior maior Heim (Tabla 1, SI. 2 in 3) 1963 Assilina maior Schaub - Pavlovec, 474-475, Si. 35. 1972 Assilina maior Heim - Biondeau, Tab. 38, SI. 16. 1974 Assilina maior Heim - Cimerman ef al., 56-57, Tab. 10, 11, 12, 13, SI. 1. 1981 Assilina maior Heim - Schaub, 200-202, Tab. 75, SI. 1-26 , Tab. 76, SI. 1-37, Tab. 77, Si. 1-30. Oblika B Ploščata in nekoliko valovita hišica ima dvignjen centralni del. Na njem so nežni trni. Zunanji rob je zaokrožen. Proti robu sledijo radialni grebeni s septal-nim podaljškom. Pri nekaterih primerkih so vidni tudi debelejši grebeni, ki potekajo nad zavojnim robom. Debelina hišic je od 2,0 do 2,9 mm. Zavoji se v sredini počasi, proti robu pa hitreje dvigajo. Zavojni rob je precej močan, vendar je najdebelejši v zunanjih zavojih. Septa so ravna ali rahlo ukrivljena. Kamrice so bolj visoke kot dolge. Oblika A Grobi trni so najgostejši na sredini hišice. Proti zunanjemu robu sledijo podaljškom sept. Zavojni rob je pri notranjih zavojih bolj tanek, v zunanjih se odebeli. Kamrice so nagnjene, bolj visoke kot široke. Septa so rahlo ukrivljena, najbolj v zunanjih zavojih. Prvi zavoj se hitro dvigne, drugi nekoliko zniža, drugi zavoji počasi naraščajo ali pa vsi zavoji enakomerno naraščajo. Prva kamrica je velika in okrogla. Tab. 1: Assilina maior maior, oblika A (form A), Vipolže 1. Dm W Z1 Z2 Z3 Z4 5,4 5 14 23 24 5,0 4 10 15 21 23 Assilina maior maior, oblika 8 (form B), Vipolže 2. Dm W Z3 24 Z 5 Z6 Z7 Z8 j Z9 IZIO 13,4 11 12 16 19 21 24 24 26 31 14,5 11 15 17 20 20 26 30 j 28 j 30 j Assilina maior maior, oblika A (form A), Vipolže 2. W ZI Z2 Z3 Z4 | 6,8 4 11 18 22 28 j 5,5 4 10 20 22 7,2 4 13 20 26 28 I 5,5 4 13 20 29 270 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Rajko PAVLOVEC & Ingrid SIMČIČ: NUMULITINE IZ OKOLICE VI POLŽ V GORIŠKIH BRDIM, 269-280 Primerki iz Vipoiž imajo večinoma manjši premer kot 5chaubovi (1981), ki navaja podatke od 6 do 10 mm. Premer najmanjše hišice v Vipolžah je 4,1 mm. Megalosferične oblike je v Vipolžah manj kot oblike B. Assilina maior maior je zelo razširjena. Našli so jo v Rožacu v Furlaniji in drugod v Italiji, v Dobrinju na Krku, v Avstriji, Franciji, Španiji, v francoskih in švicarskih Alpah, na Madžarskem, na Krimu pa tudi v Aziji (Schaub, 1981). Assilina maior punctulata Schaub 1981 Assilina maior punctulata n. ssp. - Schaub, 205, Tab. 97, SI. 13-21. Oblika A Na sredini hišice je nekaj posamičnih trnov. Vzdolž sept potekajo radialni grebeni. Prvi trije zavoji počasi in enakomerno naraščajo. Zadnji zavoj je višji od drugih. Kamrice so bolj visoke kot dolge, septa so rahlo nagnjena in malo upognjena. Najden je bi! samo en primerek megalosferične generacije. Prvič so našli to podvrsto v zgornjecuisijskih plasteh v najdišču Noax v Furlaniji (Schaub, 1981). Assilina medanica Pavi o ve c (Tabla 1, Si. 4 in 9) 1974 Assilina medanica n. sp. - Cimerman et a!., 60-64 (non oblika A), Tab. 15, SI. 1-2. 1981 Assilina medanica Pavlovec - Schaub, 217-218, Tab, 97, SI. 22-5. Oblika B Ploščata hišica je na sredini rahlo udrta ali ravna. Nežni trni so razporejeni po celotni površini, vendar so na sredini bolj gosti, proti robu redkejši in združeni v nežne radialne grebene, razporejene po septalnih podaljških. Zavoji enakomerno naraščajo do sredine, tam ostanejo pri nekaterih primerkih enako visoki ali se celo nekoliko znižajo, pri drugih se tudi zunanji višajo. Septa so nežna in rahlo usločena. Kamrice so v notranjih zavojih bolj visoke kot dolge, v zunanjih pa izomeirične. Oblika A Trni so razporejeni po celotni površini hišice in so bolj nežni kot pri vrsti Assilina suteri, ki ima zlasti močne v sredini. Večinoma so posamični, redkeje se združujejo v kratke radialne grebene. Pri naših primerkih ima Assilina medanica več nežnih trnov med radialnimi podaljški, kar je tudi eden izmed kriterijev za ločitev obeh vrst. Zavoji enakomerno naraščajo in imajo tanek zavojni rob. Septa so rahlo do malo upognjena. Kamrice so malo nagnjene in so bolj visoke kot dolge. V zadnjih zavojih so izometrične. Prva kamrica je skoraj okrogla in večja od druge. Ta vrsta je bila najdena v zgornjecuisijskih plasteh v Vipolžah (Cimerman et al., 1974) in v Franciji (Schaub, 1981). Tab. 3: Assilina medanica, oblika B (form B). Dml W j 7,2 73 7A Z5 Z6 Z/ Z8 Z9 Z1G Vipolže 1 7,4 10 15 15 19 23 23 23 26 9,6 11 11 15 21 23 20 Schaub, 1981 Tab. 17, SI. h 9,8 13 11 12 15 20 24 26 30 33 34 Assilina medanica, oblika A (form A). Dm VV Z1 Z2 Z3 Z4 Z5 Z6 Vipolže 1 4,8 6 10 13 23 23 24 Schaub (1981) Tab. 17, SI. h 6,4 7 8 14 22 24 26 30 Assilina medanica, oblika B (form B), Vipolže 2. D m VV Z2 Z3 Z 4 Z5 Z6 Z7 Z8 Z9 Z10 10 13 13 16 18 19 23 22 26 28 8,7 13 12 17 20 20 24 25 30 Assilina cuvillieri Schaub (Tabla 1, SI. 5) 19/4 Assilina sp. (n. sp. Peyrac, Schaub) - Cimerman etai, 59-60, Tab. 14. 1981 Assilina cuvillieri nov. sp. - Schaub, 210-211, Tab. 88, SI. 22-26, Tab. 89, SI. 1 -49, Tab. 90, SI. 1 -1 7. Oblika B Hišica je ploščata in nekoliko valovita. Na rahlo dvignjenem srednjem delu so gosti nežni trni, ki se proti robu združujejo v krajše radialne grebene. Na sredini je hišica rahlo udrta. Oblika A Na sredini hišice so gosti trni, ki se proti robu združujejo v radialne grebene. Trni so lahko na sredini bolj grobi, proti robu nekoliko nežnejši. Hišica je ploščata, ravna ali ima na sredini rahlo udrtino. Zavoji potekajo pravilno, počasi naraščajo ali so enako visoki. Prvi zavoj je lahko nekoliko višji od drugega. Zavojni rob je tanek. Kamrice so skoraj pokončne ali rahlo nagnjene. Septa so ravna, tanka ali rahlo ukrivljena. Tab. 2: Assilina maior punctulata, oblika A (form A). Dm W Z1 j Z2 73 j Z4 Vipolže 1 5,6 4 ~8j17~ 28 28 Schaub, 1981 Tab. 17, SI. c 6,2 4 8 15 23 271 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Rajko PAVLOVEC & Ingrid SIMČiČ: NUMUlITiNE IZ OKOLICE VIROLŽ V GORIŠKIH BRDIH, 269..280 Tab. 4: Assilina cuvillieri, oblika A (form A), Vipolže 1. Assilina suteri, oblika A (form A), Vipolže 1. Dm VV Z1 2.2 Z3 Z4 Z5 4,9 6 11 19 26 24 27 5,4 6 8 16 21 26 28 4,1 6 10 19 24 27 28 j Dm j VV Z1 Z2 Z 3 Z4 4,4 3 8 13 5 2 10 15 j 4 j 4 10 16 22 27 Assilina cuvillieri, oblika A (form A), Vipolže 2. Dm VV Z1 Z2 Z3 Z4 6,5 7 13 20 24 28 5,5 6 19 23 33 Assilina suteri, oblika B (form 8), Vipolže 2. [Dm VV Z1 Z2 Z3 Z4 Z5 Z6 Z7 Z8 I Z9 7,2 16 17 19 19 24 27 6,9 16 17 15 21 21 26 27 24 j 7,4 10 16 17 20 24 25 i Vrsto Assilina cuvillieri so našli tudi pri Dobrinju na Krku, v Campu v Španiji in v Franciji. Znana je iz konca cuisija in začetka lutecija (Schaub, 1981). Assilina suteri Schaub (Tabla 1, SI. 1 in 7) 1974 Assilina medanica n. sp., oblika A - Cimerman et al., 64, Tab. 15, SI. 3-6. 1981 Assilina suteri n. sp. - Schaub, 216-217, Tab. 95, SI. 34-53, Tab. 96, SI. 1-9. Oblika B Hišica je ploščata, zunanji rob je zaokrožen. Na sredini so gosti grobi trni. Tam je pri nekaterih primerkih rahla udrtina. Proti zunanjemu robu so trni nežnejši od onih v sredini, večkrat so prekinjeni in sledijo poteku sept. Zavoji enakomerno naraščajo ali se od šestega zavoja naprej nekoliko hitreje višajo. Zavojni rob je tanek. Kamrice so v notranjih zavojih bolj visoke kot dolge, v zunanjih pa izometrične ali bolj dolge kot visoke. Septa so zlasti pri zunanjih zavojih rahlo ukrivljena. Oblika A Na sredini hišice so gosti grobi trni. Proti robu so na površini hišice radialni grebeni, ki sledijo poteku sept. Zavoji počasi in enakomerno naraščajo, nekateri potekajo malo nepravilno. Kamrice so v notranjih zavojih boij visoke kot dolge ali izometrične. Septa so rahlo usločena. Assilina suteri je v obeh najdiščih pri Vipolžah precej pogosta. Oblike A je predvsem veliko v Vipolžah 2. Ta vrsta je živela v zgornjem cuisiju in spodnjem luteciju. Našli so jo že v Vipolžah, na Krku, na Bavarskem, v Franciji in v Španiji (Schaub, 1981). Assilina suteri, oblika A (form A), Vipolže 2. Dm VV Z1 Z2 Z 3 Z4 3,3 4 10 15 19 25 4 5 ■ 11 14 20 23 3,4 4 10 17 21 25 Na najdišču Vipolže 1 je nekaj primerkov oblike B s premeri hišic manjšimi od 8 mm. Po Schaubu (1981) je premer hišic te vrste med 8 in 15 mm. Površina manjših primerkov je lahko bolj nežna. Trni so gostejši na sredini hišice, ki ima rahlo udrtino. Zavoji so nizki, kamrice so boij visoke kot dolge. Zavojni rob je debel, septa precej ravna. Zato bi te primerke lahko uvrstili med oblike, ki jih Schaub označuje kot Assilina aff. suteri. Vprašanje pa je, ali ne bi kazalo opisati novo podvrsto. Assilina reicheli Schaub 1951 Assilina reicheli n. sp. - Schaub, 215-216, Tab. 9, SI. 25-27. 1974 Assilina reicheli Schaub - Cimerman et ai, 55-66, Tab. 9. 1981 Assilina reicheli Schaub - Schaub. 215, Tab. 95, SI. 28-33. Oblika 8 V sredini hišice so grobi trni, ki so proti robu razporejeni po septalnih podaljških. Zavoji naraščajo do tretjega zavoja počasi, nato hitreje. Kamrice so v prvem zavoju visoke, nato so izometrične. V zunanjih zavojih so lahko bolj visoke kot dolge, redko izometrične. Zavoji so v primerjavi z vrsto Assilina reicheli iz Vipolž (Cimerman et ai, 1974) nižji in bolj ustrezajo opisom z najdišč Campo v Španiji in profila Schlieren v Švici (Schaub, 1981). Ta vrsta je bita najdena predvsem v srednjecuisijskih najdiščih, redkeje v zgornjecuisijskih (Schaub, 1981). Tab. 5: Assilina suteri, oblika B (form B), Vipolže 1. Dm W 7,1 12 Z.3 24 Z5 7,6 Z7 Z8 29 10,2 12 13 15 19 25 25 31 8,7 11 13 17 19 20 23 24 25 31 34 8,1 12 12 14 20 22 24 31 30 32 43 7,3 8 13 21 27 26 35 5,2 9 12 14 18 23 27 31 272 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Rajko PAV LOVEC & Ingrid SIMČIČ: NUMUUTINE IZ OKOLICE VIPOIŽ V GORIŠKIH BRDIH. 269-280 Tab. 6: Assilina reichen, oblika B (form B). Dm W Zt Z2 73 Z4 Z5 Z6 Z7 Z8 Vipolže 1 5 8 16 15 18 18 19 27 25 Schaub, 1981 Tab. 95, SI. 33 3,9 9 14 16 20 24 Cimerman et ai., 19 74 Tab. 5/1875 9,6 10 VI 15 18 21 21 24 28 34 Assilina aff. praespira Douville (Tabla 1, SI. 6 in 8) 1926 Assilina praespira Douville - Doncieux, 54-55, Tab. 6, SI. 4-7. 1964 "Assilina" aff, praespira Douville - Hottinger, 1020, Si. 12, 13. 1981 Assilina aff. praespira - Paviovec, 76 To obliko smo označili Assilina aff. praespira enako kot Hottinger (1964), ki jo je kasneje pristef vrsti Oper-culina marinellii (= Assilina marinellii; Hottinger, 1977). Podobno obliko navaja Paviovec (1963), in sicer iz Črnega Kala. Prava Assilina marinellii je iz srednjega in spodnjega cuisija, Ass. praespira pa iz spodnjega futecija (Hottinger, 1977). Najbrž bi kazalo opisati novo vrsto, vendar imamo za to premalo primerkov. Zdi se, da je to prehodna oblika med omenjenima vrstama, med katerima je tudi časovna razlika okrog štiri milijone let. Assilina aff. praespira ima več zavojev kot /tes. marinellii. Po velikosti je med Assilina marinellii in /\ss. praespira, Megatosferična oblika vrste Assilina praespira ima večjo začetno kamrico, zavoji so nekoliko nižji, kamrice pa daljše kot pri Ass. marinellii. V Vipolžah je bilo najdenih nekaj primerkov mikro-sferične generacije. Ker so hišice zelo tanke in jih je težko razpoloviti po ekvatorialnem prerezu, so bile meritve narejene le pri tistih, pri katerih je na površini viden potek sept in zavojev . Tab. 7: Oblika B (form B). Nummulites campesinus Schaub (Tabla 2, SL 7) 1966 Nummulites campesinus n. sp. - Schaub, 361, SI. 3 k, I, m, n. 1972 Nummulites campesinus Schaub - Blondeau, 159, Tab. 32, SI. 15-23. 1974 Nummulites campesinus Schaub - Cimerman eta/., 66, Tab. 17 in 18. 1981 Nummulites campesinus Schaub - Schaub, 83-85, Tab. 7, SI. 23-44, Tab. 8, Si. 1-22, Tab. 9, SI. 1-20. 1984 Nummulites campesinus Schaub - Serra-Ktel, 70, Tab. !, SI. 8-9, 10-12, 13-17. 1991 Nummulites campesinus Schaub - Kleiber, 70. Oblika B Schaub (1981) navaja debeline hišic od 3 do 5 mm, pri nekaterih naših primerkih je včasih nekoliko tanjša, in sicer od 2,1 mm naprej. Na površini so grobi trni. Zunanji rob je lahko precej oster. Premer hišic je manjši od 10 mm. Zavoji počasi naraščajo. Zavojni rob je močan. V notranjih zavojih so kamrice bolj visoke kot dolge, v zunanjih so izometrične ali bolj dolge kot visoke. Kamrice so nagnjene. Septa so upognjena. Oblika A Schaub (1981) navaja debeline hišic od 2,5 do 3,0 mm, eden od naših primerkov je bil debel komaj 1,9 mm. Na površini so grobi trni. Začetna kamrica je velika. Kamrice so bolj visoke kot dolge in rahlo nagnjene. Zavojni rob je močan. Septa so rahlo upognjena. Tab. 8: Nummulites campesinus, oblika B (form B), Vipolže 1. Dm W Z2 Z3 Z4 Z5 Z6 Z7 Z8 Z9 Z10 6,9 12 15 21 21 29 30 34 8,2 12 12 16 20 22 23 27 28 36 37 7,5 12 13 17 18 23 26 30 8,4 11 15 21 27 31 26 31 3,7 7 12 14 15 22 23 4 10 11 13 19 21 24 25 26 35 Nummulites campesinus, oblika B (form B), Vipolže 2. Dm W Z3 Z4 Z5 Z6 j Z7 Z8 Z9 Z10 Z11 8,5 16 17 17 20 22 26 28 29 36 37 8,6 14 22 23 j 27 29 34 Nummulites campesinus. oblika A (form A), Vipolže 2. Dm j W Z1 Z2 Z3 Z4 Z5 4,2 6 14 19 25 22 25 5_j 7 10 17 24 27 34 Vrsta Nummulites campesinus je srednje in zgomjecuisijska oblika, prvič opisana iz Campa v Španiji. Našli so jo tudi pri Dobrinju na Krku (Schaub, 1981). D W Z1 Z2 1 Vipolže 1 Assilina aff. praespira 4,6 2,5 8 16 Hottinger, 1977; SI. 25A Assilina praespira 7,2 3 8 17 Hottinger, 1977; SI. 26A Assilina marinellii 3,7 2 8 15 J 273 ANNALES • Ser. bist. nai. • 9 ■ 1999 • 2 (17) Rajko PAVLOVEC & Ingrid SIMÜt N UMU LITINE IZ OKOLICE VI P01.2 V GORIŠKIH BRDIH, 269-280 Nummulites friulanus Schaub (Tabla 2, SI. 1,3, 5, 6} 1962 Nummulites friulanus n. sp. - Schaub, 538-539 1 963 Nummulites friulanus Schaub - Paviovec, 465, 534, SI. 26-28. 1974 Nummulites friulanus Schaub - Ciinerman et al., 64 -65, Tab. 16. 1981 Nummulites friulanus Schaub - Schaub, 102-103, Tab. 6, SI. 7-34. 1988 Nummulites friulanus Schaub - Paviovec, 143, SI. 3. 1991 Nummulites friulanus Schaub - Kleiber, 72. Oblika B Debelina primerkov iz Vipolž je od 2,5 do 3,7 mm. Schaub (1981) navaja tudi večje debeline med 2,5 in 6,0 mm. Prejšnje meritve debeline primerkov iz Vipofž so med 3,5 in 4,0 mm, premer hišic pa je manjši od 10 mm (Cimerman et al., 1974). Pri naših primerkih je premer hišic med 5,0 in 8,6 mm, po Schaubu (1981) od 5,0 do 12 mm. Na površini hišic so trni, ki so pri nekaterih primerkih bolj grobi, pri drugih bolj nežni. Radialni grebeni so ob zunanjem robu, ki je precej oster. Zavoji so nizki in se počasi višajo. V zunanjih zavojih so enako visoki ali se rahlo znižajo. Zavojni rob je močan. Kamrice so nagnjene in v notranjih zavojih bolj visoke kot dolge, v zunanjih večinoma bolj dolge kot visoke. Septa SO rahlo upognjena in nagnjena. Oblika A Hišica je debela in ima precej oster zunanji rob. Po celotni površini so razporejeni grobi trni. Prva kamrica je velika in okrogla. Zavojni rob je večinoma tanek, vendar se njegova debelina precej spreminja. Zavoji naraščajo enakomerno. V notranjih zavojih so kamrice bolj visoke kot dolge, v zunanjih so izometrične ali bolj dolge kot visoke. Tanka septa so upognjena, kamrice so nagnjene. Tah. 9: Nummulites friulanus, oblika B (form B), Vipolže 1. Nummulites friulanus, oblika B (form B), Vipolže 2. Dm W Z3 j Z4 Z5 Z6 [ Z7 j Z8 | Z9 Z10 Z11 6,7 15 16 14 17 19 22 21 j 23 26 29 7 15 15 j 18 21 23 23 25 27 28 33 6,1 14 15 16 17 21 25 29 33 33 5,4 14 16 1 19 22 23 j 27 j 28 j 25 37 Nummulites friulanus, oblika A (form A), Vipolže 2. D m W Z1 Z2 Z 3 Z4 Z5 3,7 6 11 19 30 28 3,7 5 11 15 23 30 35 3,7 5 11 16 20 23 25 4,1 6 8 13 19 Vrsta Nummulites friulanus je pri Vipolžah zelo pogosta. Paviovec (Cimerman ef al., 1974) navaja, da je. pogosta tudi v najdišču ho loti pa pri Rožacu (Abbazia d i Rosazzo; Schaub, 1962). Dobili so jo še pri Dobrinju na Krku in pri Campu v Španiji, povsod v zgornjecuisijskih plasteh (Schaub, 1981). Nummulites aff. lehneri se risu Schaub 1981 (Tabla 2, Si. 4) 1962 Nummulites lehneri n, sp. - Schaub, 530, Tab. 1, SI. 1-4. 1981 Nummulites aff. lehneri Schaub - Schaub, 97, Tab. 11, SI. 13-27. Oblika B Na površini hišice so močni srpasti grebeni, vendar ni takšnih izrazitih trnov, kakršne vidimo pri Schaubovih primerkih (1981, Tab.11). Zavoji enakomerno naraščajo, zavojni rob je debel. Kamrice so nagnjene. V notranjih zavojih so bolj visoke kot dolge, v zunanjih so izometrične. Septa so nagnjena in rahlo upognjena. Tab. JO: Oblika B (form B). Dm W Z3 ZA Z5 Z6 Z7 Z8 Z9 Z10 8 15 15 16 19 23 27 29 6,8 14 13 15 16 17 23 24 25 27 5,9 12 11 14 18 23 26 33 30 36 7,3 14 15 14 17 19 25 29 30 35 Dm W 21 Z2 Z3 24 75 76 Z7 Z8 Z9 Vipolže 1 A/, aff. lehneri 7,5 9 19 18 21 24 Schaub, 1962; SI. t N. lehneri 12,0 14 18 19 25 25 30 32 33 Nummulites friulanus, oblika A (form A), Vipolže 1. Nummulites aff. lehneri je manjši, zavoji so nekoliko višji in enakomerno naraščajo, zavojni rob je debelejši kot pri N. lehneri. Zelo verjetno je to nova podvrsta ali celo vrsta, sorodna obliki Nummulites lehneri. Dm VV Z1 Z2 Z3 Z4 Z5 Z6 4,6 6 9 13 22 27 33 3,4 6 11 14 21 26 34 37 3 5 12 18 24 28 4 5 10 16 20 21 26 274 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Raj to PAVLOVEC & ingnVi SIMČiČ: NUMUUTiNE 17. OKOUCE ViPOlŽ V COKiŠKIH BRDIH, 269-280 Nummulites praelorioli Herb & Schaub 1972 Nummulites lorioli de la Harpe - Blondeau, Tab. 25, SI. 18-19. 1981 Nummulites praelorioli Herb & Schaub -Schaub, 110-111, Tab. 31, Si. 10-15, 17, 20, 21, 24, 26 in 28-31. Oblika B Hišica je valovita in ima zaokrožen rob. Na površini so srpasti grebeni in močni trni. Najbolj pogosta velikost hišic je med 15,7 in 27,2 mm. Zavoji so nizki in enakomerno naraščajo. Zavojrti rob je v notranjih zavojih tanek, pri zunanjih debelejši. Kamrice so bolj visoke kot dolge. Septa so tanka in proti zunanjemu robu bolj nagnjena. Vrsto Nummulites praelorioli so našli v zgornje-cuisijskih in spodnjelutecijskih plasteh, med drugim pri Rožacu v Furlaniji in pri Oobrinju na Krku (Schaub, 1981). Nummulites quasilaevigatus Pavlovec (Tabla 2, SI. 2) 1974 Nummulites quasilaevigatus n. sp. - Cimerman etal. 69,Tab. 22 in 23. 1981 Nummulites quasilaevigatus Pavlovec -Schaub, 171, Tab, 60, SI. 11-17. Oblika B Površina hišice je prekrita je s srpastimi grebeni. Zavoji enakomerno naraščajo, Zavojni rob je tanek. Kamrice so v notranjih zavojih bolj visoke kot dolge, v zunanjih bolj dolge kot visoke. Septa so v zunanjih zavojih tanka in bolj nagnjena kot v notranjih. Tab. 11: Nummulites quasilaevigatus, oblika B (form B). Dm W Z3 Z4 75 Z6 Z7 Z8 79 Z10 Zli Z12 Vipolže 2 11,0 15 15 21 25 27 33 32 31 33 37 33 Cimerman et al., 1974 in v. št 1848 10,5 11 24 32 36 36 44 52 V Vipoižah je vrsta Nummulites quasilaevigatus redka. Našli so jo še v Španiji, v Furlaniji, na Krku in v Iranu, povsod v zgornjecuisijskih plasteh (Schaub, 1981). ZAKLJUČEK V obeh najdiščih pri Vipoižah so zgornjecuisijske medanske plasti, morda celo iz prehoda cuisij - lutecij. Med fosilno favno so manjše razlike. V Vipoižah 1 so Assilina maior punctulata, Ass. reicheli in Nummulites aff. lehneri, ki jih v Vipoižah 2 ni, v Vipoižah 2 pa Nummulites praelorioli in N. quasilaevigatus, ki ju v Vipoižah 1 ni. V najdišču Vipolže 2 je tudi makrofavna, predvsem korale, školjke in polži, ki so v Vipoižah 1 zelo redki. Po tem sklepamo, da ti najdišči nista nadaljevanje istega Hišnega horizonta, čeprav sta enake starosti. Tab. 12: Pogostost numulitin v Vipoižah. Tab. 12: Abundance of nummulitins at Vipolže. oblika B (form B) oblika A (form A) ZR R S V ZR R S V Ass. maior maior o X X 0 Ass. maior punctulata x Ass. meda niča X o X Ass. cuvillieri X o X Ass. s uteri x o X o Ass. reicheli X Ass. aff. praespira o X N. campesinus o X o N. friulanus X 0 X 0 N. aff. lehneri X N. praelorioli 0 N. quasilaevigatus o Ass. - Assilina; N. = Nummulites; ZR = zelo redko (very rare); R = redko (rare); S = srednjeveliko (medium abundant); V ~ pogosto (abundant); x = Vipolže 1; o ~ Vipolže 2 275 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Rajko PAVIOVEC & irrgrid SIMčIČ: NUMUUTINE IZ OKOUŒ VfPOlŽ VCORIŠKIH BROIH, 269-280 TABLA Í - PLATE 1 276 ANNALES • Ser. hist. nat. - 9 - 1999 ■ 2 (17) Rüjko PAVtOVEC & Ingrid S1MČ1Č: NUMUtiTINÊ ¡Z OKOLICE VtfOLŽ V GORIŠKIH BRDIH, 269-380 TABLA 2 - PLATE 2 277 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Rajko PAVLOVEC & Ingtid SIMČIČ: N UMU LITINE IZ OKOLICE VlfOLŽ V GORIŠKIH 8RD1H, 269-280 TABLA I - PLATE 1 Si 7: Assilina s uteri Schaub, oblika B, ekvatorialni prerez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 1: Assilina suteri Schaub, B form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 7.5x. SI. 2: Assilina maior maior Heim, oblika B, ekvatorialni prerez, Vipolže 2, 5 x pov. Fig. 2: Assilina maior maior Heim, B form, equatorial section, Vipolže 2, enlarged 5.v. SI. 3: Assilina maior maior Heim, oblika A, ekvatorialni prerez, Vipolže 2, 7,5x pov. Fig. 3: Assilina maior maior Heim, A form, equatorial section, Vipolže 2, enlarged 7.5x. Si. 4: Assilina medanica Pavlovec, oblika A, ekvatorialni prerez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 4: Assilina medanica Pavlovec, A form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 7.5x SI. 5: Assilina cuvillieri Schaub, oblika A, ekvatorialni prerez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. S: Assilina cuvillieri Schaub, A form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 7,5x SI. 6: Assilina aff. praespira Douvillč, oblika A, površina hišice, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 6: Assilina aff. praespira Douville, A form, surface of the test, Vipolže 1, enlarged 7.5x. Si. 7: Assilina suteri Schaub, oblika A, ekvatorialni prerez, Vipolže 2, 7,5x pov. Fig. 7: Assilina suteri Schaub, A form, equatorial section, Vipolže 2, enlarged 7.5x. Si. 8: Assilina aff. praespira Douville, oblika B, površina hišice, Vipolže 2, 5 pov. Fig. 8: Assilina aff. praespira Douville, B form, surface of the test, Vipolže 2, enlarged 5. SI. 9: Assilina medanica Pavlovec, oblika B, ekvatorialni prerez, Vipolže 1, 5x pov. Fig, 9: Assilina medanica Pavlovec, B form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 5.v. TABLA 2 - PLATE 2 Si 1: Nummuiites friuianus Schaub, oblika B, ekvatorialni prerez, Vipolže 2, 7,5x pov. Fig. 7: Nummuiites friuianus Schaub, B form, equatorial section, Vipolže 2, enlarged 7.5x. SI. 2: Nummulites quasiiaevigatus Pavlovec, oblika B, ekvatorialni prerez, Vipolže 2, 5x pov. Fig. 2: Nummulites quasiiaevigatus Pavlovec, B form, equatorial section, Vipolže 2, enlarged 5x. SI. 3: Nummulites friuianus Schaub, oblika A, ekvatorialni prerez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 3: Nummulites friuianus Schaub, A form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 7.5x. Si. 4: Nummulites aff. lehneri Schaub, oblika B, ekvatorialni prerez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 4: Nummulites aff. lehneri Schaub, B form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 7.5x. Si 5: Nummulites friuianus Schaub, oblika A, ekvatorialni prerez, Vipolže 2, 7,5x pov. Fig. 5: Nummuiites friuianus Schaub, A form, equatorial section, Vipolže 2, enlarged 7.5x Si G: Nummutites friuianus Schaub, oblika B, ekvatorialni prerez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 6: Nummulites friuianus Schaub, B form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 7.5x. Si. 7: Nummulites campesinus Schaub, oblika B, ekvatorialni prerez, Vipolže 1, 5x pov. Fig. 7: Nummulites campesinus Schaub, B form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 5x. THE NUMMULiTINS FROM THE SURROUNDING OF VIPOLŽE !N GORIŠKA BRDA (WESTERN SLOVENiA) Rajko PAVLOVEC. Department of geology, Faculty of Natural Sciences, Sf-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 Ingrid S1MČ1Č Si-5212 Vipolže 63 SUMMARY About 500 m northeast of Vipolže castle in Goriška Brda a rich locality of nummulitins Vipolže 1 that has been known for years is situated (Cimerman et a I., 1974). Southeast of Vipolže castle, 100 meters from Vipolže 14A, a second locality - Vipolže 2 - has been discovered recently. At the first locality the new species Assilina medanica 278 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Rajko PAVIOVEC & ingrici SIMOC: NUMUUTiNE IZ OKOLfCE V1POI.2 V CORlSKiH BRDIH, 269-280 and Nummuiites quasi¡aevigatus were reported to occur with particularly abundant Assiiina maior maior and Nummuiites friufanus. Schaub (1981) attributed the megalospberic form of Assiiina medanica to the species Ass. suteri. At VipolZe 2, Assiiina maior maior, Ass. medanica, Ass. cuvt!fieri, Ass. suteri, and Ass. aff. praespira were found. The latter is most probably a new species or subspecies; however, too few specimens were found. Nummuiites campesinus, N. friulanus, N. praelorioii and N. quasilaevigatus were also determined. In table 12 an overview of the established nummulitins is presented. In tables I to 11 numeric data for individual forms are tabulated, where Dm denotes the test diameter, W whorls number, Zl, Z2, Z3, ... number of the septa in the first, second, third... whorl. At both VipoIZe localities beds of Late Culsian occur, perhaps even of the transition Cuisian-Lutetian, as indicated by several nummulitins that are close to Early Lutetian forms. The two localities differ in smaller features. The forms Assiiina maior punctulata, Ass. reicheli and Nummulite aff. lebneri were not found at VipoIZe 2 where, in contrast, the macrofauna, especially corals, bivalves and gastropods are more abundant. This leads to the conclusion that the localities are not exposures of the same flysch horizon. The differences of fauna seem to be the result of different ways of transport of organic material into the sea. Key words: foraminifers, flysch, Eocene, Slovenia LITERATURA Aubouin, J. & M. Neuinann, (1960): Sur la géologie cle l'îstrie méridionale. Comparaison avec les régions dina-riques et héfleniques correspondantes. - Sull, Soc. géol. France (7), 2, 388-395, Paris. Blondeau, A, (1972): Les Nummuiites. - Librarie Vui-bert,1- 254, Paris. Buser, S. (1973): Tolmač, lista Gorica L 33-78. - Zvezni geološki zavod, 1-50, Beograd. Cimerinart, F., R. Pavlovec, J. Pavšič & L. Todesco (1974): Biostratigrafija paleogenskih plasti v Goriških Brdih. - Geologija, 17, 7-1 30, Ljubljana. De Zanche, V., R. Pavlovec & F. Proto Décima (1967): Mikrofavna in mikrofacies iz eocenskib flišnih plasti pri Ustju v Vipavski dolini, jZ Slovenija. ■• Razprave SAZU, 4. razred, 10, 205-263, Ljubljana. Doncieux, L. (1926): Catalogue descriptif des fossiles nummulitiques de l'Aude et de I' Hérault. - Annales Unîv. Lyon, n. s., 45, 1-80., Lyon. Hottinger, L. (1964): Les Genres Operculina et Hetero- stegina (Foraminifères) et leur utilité stratigraphique. - Mém. B.R.G.M., 28, 1014-1031, Paris. Hottinger, L. (1977): Foraminifères operculiniformes. - Mém. Mus. Mist. Nat., n.s., C, 40, 1-159, Paris. Hottinger, L. (1982): Larger foraminifera, giant cells with a historical background. - Naturwissenschaften, 69, 361-371, Berlin. Hottinger, L. (1984): Tiefenverbreitung von Gross-foraminiferen. - Paläontol. Kursbücher, 2, 140-147, München. jurkovšek, B., M. Toman, B. Ogorelec, L. Sri bar, K. Drobne, M. Poljak & L. Šribar (1996): Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-komenske planote. - Inšt. geol, geoteh., geofiz., 1-145, 1 karta, Ljubljana. Kačarava, Z. D. (1973): Eocenovie numrnulit.i Trialeti i ih stratigrafičeskoe značenie. - Akad. nauk Gruz. SSR., Geol. inst., 1 -28, Tbilisi. Kleiber, G. W. (1991): Nummuliten der palaogenen Tethys in Axialschniten. - Mikro - palaontol. Mitt., 9, Inst. Mus. Geol. Paleontol. Univ., 1-161, Tubingen. Nemkov, G. J. (1960): Savremennie predstaviteli se-mejstva nummuiitidae i ih obraz žizni. - Bjul isp. prir, otd. geol., 35, 79-86, Moskva. Nemkov, G. J. (1962): Neskoiko zamečanii o paleo-ekologii nummulitov. - Voprosi mikropal., 6, 64-72, Moskva. Pavlovec, R. (1963): Stratigrafski razvoj starejšega pale-ogena v južnozahodni Sloveniji. - Razprave SAZU, 4 razred, 7, 419-556, Ljubljana. Pavlovec, R. (1966): Paleogene strata in Goriška Brda (Western Yugoslavia). - Bull, sci., Conseil. Acad. Yugoslav., A, 11, 243-244, Zagreb. Pavlovec, R. (1969): Istrske numulitine s posebnim oziram na filogenezo in paleoekologijo. - Razprave SAZU, 4 razred, 12, 153-206, Ljubljana. Pavlovec, R. (1976): Numulitine iz zahodne jugoslavije. - 8 jugoslov. geol. kongres, 2, 239-248, Ljubljana. Pavlovec, R. (1980): Pomen numulitin za biostrati-grafske raziskave v zahodni Jugoslaviji. - Rudarsko -metal ur. zbornik, 27/2-3, 199-203, Ljubljana. Pavlovec, R. (1981): Middle Eocene Assifinas and Operculinas in the Dinarids. - Zbornik radova, Znan. savjet naftu jAZU, sekc. primj. geol., geofiz., geokem., A, 8, 67-76, Zagreb. Pavlovec, R. (1982): Nekaj značilnih numulitin iz fliša jugoslavije. - Zbornik radova, 1, 193-202, Budva. Pavlovec, R. (1988): Savremersi pogledi na istraživanje numuiitina. - Radovi Akad. nauka umjet. Bosne Herceg., 85, OdjeLteh. nauka, 12, 141-170, Sarajevo. 279 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Rajko PAVLOVEC & Ingrid SIM«: NUMUUTINE IZ OKOUCE V1POI.2 V GORlSKlH BROIH, 269-280 Pirini Radrizzani, C., G. Tunis & S. Venturini (1986): Biostratigrafia e paleogeografía deil'area sud-occiden-tale dell'anticlinale M. Mia - M. Matajur (Prealpi Giulie). - Riv. It. Paleontol. Strat, 92/3, 327-382, Milano. Sartorio, D., G. Tunis & S. Venturini (1997): The ludrio valley section and the evolution of the northeastern margin of the Friuli Platform (Julian Prealps, NE Italy - W Slovenia). - Mem. Soc. geol., 49, 163-193, Padova. Schaub, H. (1951): Stratigraphie und Paläontologie des Schlierenflysches mit besonderer Berücksichtigung der paiaeocaenen und unteraeocaenen Nurnmuliten und Assilinen. - Schweiz. Paläontol. Abh., 68, 1-222, 9 tab, Basel. Schaub, H. (1962): Über einige stratigraphisch wichtige Nurnmuliten - Arten. - Eclogae geol. Helv., 55/2, 529-551, Basel. Schaub, H. (1966): Über die Grossforaminiferen im Untereocaen von Campo (Ober - Aragonien). - Eclogae geol. Helv., 59/1, 355-378, Basel. Schaub, H. (1981): Nummulites et Assilines de la Tethys paleogene. Taxinomie, Phylogenese et biostratigraphie. - Schweiz. Paläontol. Abh., 104-106, 1-236, 97 tab., Bale. Serra - Kiel, J. (1984): Estudi dels Nummulites del grup de N. perforatus (Montfort). - Tre.balls Inst. Catal. Hist. Nat., 11,1-244, Barcelona. Tentor, Mv G. Tunis & S. Venturini (1994): Schema stratigrafico tettonico del Carso isontino. - Natura Nascosta, 9,1-32, Monfaicone. Tunis, G. & S. Venturini (1985): Flysch of eastern Friuii; a preliminary approach to paleoenvironmental reconstruction. - Rudarsko.-metalur. zbornik, 32/1-2, 3-7, Ljubljana. 280 ANNALES • Ser. hist nat • 9 • 1999 • 2 (17) original scientific paper UDC 56:591 553.5:56 A STUDY OF THE MORPHOLOGICAL VARIABILITY OF RADIOLITES MARINII CAFFAU & PLENICAR (RADIOLITIDAE), LATE CENOMANIAN, KARST OF GORIZIA, ITALY Mauro CAFFAU & loanna PROTOPSALT! Dipartimento di Scienze Geologiche, Ambienîali e Marine deû'Università di Trieste, IT-34127 Trieste, Via E. Weiss 2 E-mail: caffau@univ,triesi.e.it E-mail: protopsa@univ.trieste.it ABSTRACT The species Radiolites marinii Caffau & Plenicar is very abundant in the rudist assemblages of the limestone sequence of the area of "Archi", in the southeastern part of the Karst of Corizia, from the Upper Cenomanian age. The good preservation-state of several specimens found separately in the do/onstone allowed to analyse and describe in detail the external morphology of the shell of this species. The main feature of the external morphology is the difference between the upper and the lower part of the shell. Taking into account that this feature was observed in all adult specimens, transverse sections were made at the lower, middle (area where there is a change in the ornamentation) and upper part of the shell. Morphometrica! values regarding the shell area (Sa), the inner area of the shell (la), the external perimeter (Bp) and the internal perimeter dp) of the shell were obtained from each transverse section by image analysis. The analysis of these data indicated that the change in morphology could be due to a strong biological stress that markedly influenced the physiological trend of calcitic secretion for the building up of the shell in individuals of this species. Key words: rudists, morphological variability, Late Cenomaniana, image analysis INTRODUCTION Caffau and Plenicar (1991) described the rudist-rich assemblage of the limestone sequence of the locality of "Archi" in the southeastern part of the Karst of Corizia. The study of the rudist fauna brought to light the new species Radiolites marinii n.sp. {op. cit, pp. 268-269, Pi. 5, Figs. 1 -4; PI. 6, Figs. 1 -3). Fossil material was found in dolonstones where specimens were very well preserved. The optimal preservation state of rudist shells allowed to describe in detail the external morphological characters of all rudist specimens found, in particular those of the species R. marinii. The aims of this work are (i) to describe in detail the variations of the external ornamentation of the shell of the lower valve of R. marinii (ii) to analyse whether there is a relationship between the morphological variability of the shell of this species and their life environment by morphometrica! analysis (tii) to supply further stratigraphie and palaeoenvironmental information of this area of the carbonatic platform. Stratigraphie setting Moschenizza is a hill characterised by light and grey fossiliferous limestones and dolonstones. The sequence is divided in the following three units, from the most ancient to the most recent one: 281 AN NALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 ■ 2 (17) Maura CAFFAU & tonna PROTOFSALTl: A STUOV OF THE MORPHOLOGICAL VARSA8IUTY .... 181-2% 1. Packstone/grainstone 1,7.5 m thick) with rare "bouquets" of Praeradiolites fleuriausus (d'Orbigny), singly specimens of R. marinii and Radiolites radiosus d'Orbigny. in addition, abundant specimens of Chondrodonta joannae (Choffat) and Neithea fleuriausiana (d'Orbigny) are present. 2. Dolonstone (2.5 m thick) characterised by a rudist assemblage of many species, such as Radiolites carsicus Caffau & PleniCar, Radiolites presauvagesi communis Poisak, R. radiosus d'Orbigny, Eoradiolites zucchii Caffau & Plenicar, Eoradiolites adriaticus Caffau & Plenicar, P. flueuriausus, requieniids, C. Joanne and N. fleuriausiana. 3. Floatstone with a matrix of sifty bioclastic pack-stone (5 m thick) with scarce specimens of R. carsicus, P. flueuriausus and requieniids. The bottom of this sequence (unit 1) represents the appearance of the first communities of C. joannae and radioiitids that served as a rigid substratum for the subsequent generations of radioiitids and requieniids (unit 2}. in this second unit there is the major faunistic diversification of rudists. in unit 3 the rudist fauna progressively diminishes and disappears at the top of the sequence. The rudist species P. flueuriausus, R. radiosus and requieniids are always present in all three intervals. in addition, the micropafaeontological content consists of Chysalidina gradata d'Orbigny, Nezzazata simplex Omara, Trochospira avnimelechi Hamaoui & Saint-Marc, Biconcava bentori Hamaoui & Saint-Marc, Num-. mofallotia apula Luperto Sinni, Cuneolina pavonia d'Orbigny and Nezzazatinella picardi (Henson). Because of the presence of the foraminifers C. gradata and T. avnimelechi in addition to P. fleuriausus and C. joannae, the limestones of the sequence of "Archi" are assigned to the Upper Cenomanian age. Figs, la, b, c, d: Radiolites marinii. Ventral view (a): both radial hands, protruding and rounded in shape, are visible at the middle-upper part of the individual. The area between the radial bands is characterised by large lamae bent towards the bottom in the upper part of the individual, and by tiny lamellae in the lower part. x1. Dorsal view (b): the difference between the ornamentation of the lower and the upper part of the right valve is observed. View of posterior (c) and anterior (d) sides where the change of the ornamentation between the lower and the upper part of the valve is well visible, xl SI. 1a, b, c, d: Radiolites marinii. Prednja stran (a): Obe radialni progi, izbočene in okrogle oblike, sta vidni na prednjem zgornjem delu osebka. Površina med radialnimi progami ima značilne velike lamele, ukrivljene navzdol na zgornjem delu primerka in tanke lamele v spodnjem delu. xt. Zadnja stran (b): razlika v ornamenfaciji med spodnjim in zgornjim delom desne lupine. Zadnja (c) in prednja (d) stran z dobro vidnimi spremembami v ornamentaciji med spodnjim in zgornjim delom lupine. x1 Taphonomy of radioiitids and requiniids (Skelton & Giii, 1991). Ali the species of radioiitids are represented by elevator The rudist fauna consists of oligotypical assemblages ecological morphotypes. Small bouquets of specimens 282 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Maura CAFFAU ii loanna PROTOP5ALTI: A STUDY Of THE MORPHOLOGICAL VARIABILITY 281 -296 of P. fleuriausus are the only type of aggregation of ra-diolitids that is present in the sequence of "Archi". The requieniids are represented by large specimens, usually-located at the sides of the small "bouquets" of P. fleuriausus or in thin tabular lithosomes. The requieniids are factional dingers sensu Skelton & Giii (1991) and Gili etal. (1995). Bioturbations are a common feature of the preservation state of most rudists found that, if present, can be observed in the upper part of the right valve. Therefore, and consistent with Philip (1972), it is possible that the lower part of the right valves was buried in the sediment, whereas the upper part was out of the sediment. The lack of bioturbations in the lower part of the right valves could also be attributed to other factors, such as the sedimentation rate and the growing rate of the individuals to avoid being buried in the sediment (Skelton ef a/., 1995). MATERIAL AND METHOD The specimens of R. marinii studied in this work belong to the collection of the Dipartirnento di Scienze Geoiogiche, Ambientali e Marine of the University of Trieste and include either adult or young specimens, in a whole, 21 specimens (16 adults and 5 young specimens) of R. marinii are studied in this work, with a total of 59 transverse sections. After an accurate observation of the external morphology of the right valves, an initial cut is made where a change in the ornamentation occurs (see description of the morphological variability). Afterwards, other two transverse sections are performed few centimetres below and above the initial cut. The images of these sections are acquired and processed as follows; - Image acquisition: the acquisition is made in a personal computer by means of a CCD colour camera mounted on an optical mineralogicai microscope. The image is then digitised by means of an analogue-to-digital converter, i.e. Matrox Meteor, - image pre-processing and features extraction: the initial image shows 256 shades of grey in contrast with the background. The contrast is further enhanced through digital filters, thereby resulting in a final image of black objects against a white background. The format used for the images is 512 x 512 pixels. The whole system consists in an automatic programme (WinMorfo) that has been appropriately written in C language and Visual Basic running on a personal computer. The programme automatically extracts from each object the formal features that are considered to be characteristic, with precision levels comparable to manual or semiautomatic methods (Protopsalti, 1997), Fig. 2: Transverse section of a right valve of Radiolites marinii, where the measured area (Sa) (la) and perimeter (Ep) (Ip) are indicated. Moreover, the structures of the anterior radial band (ab) and the posterior radial band (pb) are pointed out. Si. 2: Prečni prerez desne lupine vrste Radiolites marinii z označeno merjeno površino (Sa) (la) in perimetrom (Ep) (Ip). Označene so tudi strukture na prednji radialni progi (ab) in zadnji radialni progi (pb). The parameters ia, Sa, Ip and Ep (Fig. 2) are related to the biological functions of the specimens as previously described by Cestari (1992), Reali (1992), Caffau & Pleničar (1994/95) and Caffau & Pleničar (1996). In detail, these parameters are: - Sa (mm2): shell area or surface of the mantle that is responsible for the incoming water flux and the entrance of nutrients in the inner cavity. - ia (mm2): area of the inner cavity that contains the organic tissues involved in the assimilation of nutrients. - Ep (mm): external perimeter that is in close correlation with the external development of the shell. It may change depending on the (kind of) interaction of the individual with the environment (i.e. the building up of protruding ribs in order to augment the surface of contact with the substratum) or with other individuals (i.e. in "bouquets" or other forms of aggregation). - Ip (mm): perimeter of the inner layer of the shell. The values of these parameters obtained for all the analysed specimens are plotted in dispersion diagrams (Fig. 3). The images of the transverse sections of the right valves of R. marinii are shown in Plates 1-7 and the morphometricai values are summarised in Table 1. 283 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 7999 • 2 (17) Maura CAFFAU t, tanj PROTOPSALTl: A STUDY OF THE MORPHOLOGICAL VARIABILITY ....281 -2% SICLA fa (mm2) Sa (mm2) Ip (mm) Ep (mm) A1 0.979 0.965 3.455 5.525 A2 1 386 2.077 4.132 7.877 A3 2.137 3.670 5.I59 9.208 B1 a 1.307 1.903 4.121 7.595 Bib 1.562 2.990 4.516 8.661 B2a 1.372 2.699 4.306 7.953 B2b 2.221 3.481 5.305 9.963 B3a 1.980 2.102 4.950 7.723 B3b 2.056 2.888 5.065 8.669 B3c 3.334 4.304 6.379 10.280 CI a 0.874 1.219 3.275 5.201 C2a 1.500 2.289 4.346 7.206 C3a 1.519 2.573 4.300 7.257 D1a 0.830 1.157 3.234 5.429 D2a 1.601 3.313 4.432 8.760 D3a 2.569 3965 5.575 9.864 Ela 0.635 1.058 2.763 5.419 E2a 0.762 2.394 3.101 7.536 F1a 1.015 1.860 3.572 6.451 F2a 1.049 3.274 3.659 7.563 F3a 1.781 3.874 4.864 8.748 G1 a 1.518 2.214 4.282 6.848 G2a 2.263 5.209 9.190 3.082 11a 1.606 1.970 4.564 7.172 12a 1.855 3.464 4.845 8.967 13a 2.084 3.647 5.100 8.919 11a 0.85I 1.168 3227 5.614 12a 1.832 1.629 4.763 7.203 13a 1.943 2.525 4.954 8.419 Mia 0.585 1.590 2.742 5.572 M2a 1.193 2.270 4.096 7.196 M3a 1.305 2.436 4.033 7.495 Nla 1.655 2.637 4.504 7.823 N2a 2.066 2.864 5.042 8.082 N3a 2.535 4.496 5.739 10.028 Ola 0.594 1.604 2.726 6.304 02a 1.613 2.665 4.448 8.280 03 a 1.711 2.815 4.632 8.181 PI a 0.427 0.687 2.328 4.404 P2a 0.636 1.527 2.774 5.894 P3a 0.701 1.878 2.997 6.492 Qla 1.346 2.158 4.097 7.790 Q2a 1.664 3.010 4.517 8.321 Q3a 2.991 3.508 6.148 10.062 Rla 0.681 0.822 2.866 4.642 R2a 1.349 1.919 4.065 7.161 R3a 1.572 2.425 4.389 7.810 Sla 1.184 1.544 3.863 7.214 S2a 1.936 1.833 4.938 7.127 S3a 2.118 3.145 5.150 8.572 Tla 0.674 0.931 2.882 5.309 T2a 1.180 2.062 3.948 8.422 13 a 1.290 2.535 4.023 7.666 Via 0.558 1.443 2,604 5.403 V2a 1.117 2.303 3.684 6.929 V3a 1.663 2.824 4.556 8.398 Wla 0.814 2.004 3.228 7.517 W2a 1.617 3.070 4.567 9.057 Tab. 1: Morphometrical values obtained from transverse sections corresponding to the upper (commisure), middle (ornamentation change) and lower parts of right valves of Radiolites marinii. la inner area (mm2), Sa shell area (mm2), ip inner perimeter (mm), Ep external perimeter (mm). Tab. 1: Morfometrične vrednosti prečnih prerezov, ki ustrezajo zgornjim (komizure), srednjim (ornamenta-cijska sprememba) in spodnjim delom desnih lupin vrste Radiolites marinii. ia notranja površina (mm2), Sa površina lupine (mm2), Ip notranji perimeter (mm), Ep zunanji perimeter (mm). SYSTEMATIC PALAEONTOLOGY Order H! PPU RITO I DA Newell, 1965 Superfamily HiPPURITACEA Cray, 1848 Family RADiOLlTlDAE d'Orbigny, 1847 Subfamily RADiOLITiNAE d'Orbigny, 1847 Genus Radiolites Lamarck, 1848 Radiolites marinii CAFFAU & PLENtČAR, 1991 Figs.1 a-d; Pis. 1-7 Diagnosis: The right valve of R. marinii is conical in shape in young specimens (Pi. 1, Figs, la, b, c) and cylindro-conical in adults (PI. 1, Figs. 4a, b). The ornamentation consists of transverse lamae with waving borders and longitudinal rounded ribs. The lamae are less prominent at the bottom and become larger, more prominent and waved towards the top of the right valve. Two of the longitudinal ribs are larger than the others and correspond to the anterior and posterior radial bands. The internal structure is a mesh of polygonal cells that is more compact at the radial bands. The left valve is dome-like shaped and exhibits two flattened ribs that correspond to the anterior and posterior radial bands. The transverse section of the left valve shows a compact mesh of cells. External morphology: R. marinii exhibits a large morphological variability that is clearly observed in the ornamentation of different specimens of this species. Attached right valve: This valve is conical at the lower part and cylindrical at the upper part in adult specimens (Figstext 1a, b, c, d, PI. 2, Fig. 2), whereas it is markedly conical in shape with a width aperture in young individuals (PI. 1, Fig. 1). The length of these valves varies from 30 to 45 mm and the thickness of the shell is 2mm at the dorsal area and 3.5 mm at the ventral one. 284 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Mauro CAFFAU & toanna PROTOPSAJ.TI: A STUDY Of THE MORPHOLOGICAL VARIABILITY ..., MS-2% 1° transverse section 2° transverse section 3° transverse section la (mm2) Ip(rom) Fig. 3: Shell area (Sa) vs inner area (la) (3 a, b, c) and external perimeter (Bp) vs inner perimeter dp) (3 d, e, f) correspondig to three transverse sections from the upper (commisure), middle (ornamentation change) and lower parts of right valves o/Raciiolites marin n. Regression values and dispersion coefficients are shown for each plot. SI. 3: Površina lupine (Sa) proti notranji površini (la) (3 a, b, c) in zunanji perimeter (Bp) proti notranjemu pe-rimetru (tp) (3 d, e, f), ki ustrezajo trem prečnim prerezom zgornjih (komizure), srednjih (omamentacijska sprememba) in spodnjih delov desnih lupin vrste Radioiites marinti. Regresijske vrednosti in disperzijski koeficienti so podani za vsak graf posebej. 285 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Mauro CAEFAU í» tonnna PROTOfSAlTt- A STLJOY Of THE MORPHOLOGICAL VARIABILITY .... 28Í -OT& Ornamentation: The right valves of adult specimens always exhibit two different morphologies. The ornamentation in the lower part of these valves consists of longitudinal ribs that are more or less prominent and robust among different specimens whereas in the upper part it is characterised by transverse and concentric la-mae (Figstext la, b, c, d, PI. 1, Figs. 4a, b). The ornamentation in young specimens is the same as present in the lower part of the adult right valves (PI. 1, Figs, la, b, Figs. 2a, b). Posterior and anterior sides (Figstext 1c, d); In adult specimens the ornamentation of these sides consists of concentric lamae and robust longitudinal ribs that are badly preserved due to the fact that these are the areas of adherence with other individuals. In detail, thin and delicate lamellae alternate with robust and longitudinal ribs in the lower part. The thin lamellae become robust and prominent lamae with waved borders in the upper part, where the longitudinal ribs are almost absent. Dorsal side (Figtext lb); The ligamental groove is hardly visible and the ornamentation is poorly defined. The lamae are robust and the longitudinal ribs are scarcely marked. However, the morphological difference in the ornamentation between the lower and the upper part of this side is still evident in all specimens. Ventral side (Figtext la): From the lower part, the apex is cylindrical in shape, up to 15 mm long and 2 to 8 mm in diameter. Afterwards the shell becomes markedly conical. The ornamentation of the apex (Figtext 1a, PI. 1, Fig. 4) consists in longitudinal and tiny ribs interrupted by lamae that testify the presence of megacycles, sensu Cestari (1992). The number of megacycles varies from 4 to 7 according to the dimensions of the specimens. The border of the lamae between two megacycles is waved. The lamae are more protruding in the upper part than in the lower one. Also in the upper part of the shell, megacycles are hardly seen and actually they are hidden by the well-developed lamae that are folded towards the bottom. The longitudinal ribs, which are in the lower part well visible, become hardly distinguishable or even disappear in the upper part of the ventral side. The anterior radial band (ab in Figtext la, PL 2, Fig. 4) and posterior radial band (pb in Figtext 1a, Pi. 2, Fig. 4) form a deep furrow all along the right valve. A very well developed rib, cylindrical in shape, is found along the inner part of each furrow. Both radial bands are 2-3 mm wide at the commisure of the right valve (Figtext 1a). The radial bands are separated by an area with transverse lamellae. These lamellae, which are thin and very close to each other in the lower part, become more protruding and more folded towards the bottom in the middle-upper part of the valve. Free left valve (Figstext la, b, c, d, PL 2, Fig. 4): Convex valve, ornamented by very thin concentric growth lines and tiny radial costule that initiate in the cardinal area. In some well-preserved specimens, the border of the free valve can cover the lamae at the commisure of the right valve. Moreover, the left valve forms a roof-like structure that protrudes at the radial bands of the right valve. The thickness of the free valve is always less than 0.7 mm and the inner structure of the shell is compact. interna! characters (PL 2, Fig. 1): The section of the mean cavity is circular and exhibits two slight deeps at the radial bands. The ligamental ridge is prominent and robust with a rectangular shape, slightly enlarged towards the end. Shell structure (PI. 2, Fig. 1): (a) The inner layer, generally less than 0.5 mm thick, consists of only one row of prismatic cells, (b) The outer layer, formed by two different structures: the first, a mesh of polygonal cells that is located close to the inner layer, and the second that consists of parallel rows of cells that follow a waved trend in correspondence with the external ribs that ornament the right valve. The internal structure at the radial bands consists of a mesh of very small prismatic cells. The pseudopilar corresponding to the anterior band is represented by a very pronounced sinus, whereas that of the posterior band consists of two sinuses. The latter are characterised by a dual structure, composed of lamellae and prismatic small cells. MEASUREMENTS: DISCUSSION Area! measurements: For the first and third transverse sections (Figs. 3a, c) there is a good correlation between the parameters ia and Sa, as shown by the respective dispersion coefficients (R2). In addition, for the same group of data, similar values of regression slopes can be observed. On the other hand, the data of the second transverse section (Fig. 3b) give a poor correlation between la and Sa and the regression slope ts different from the former. Perimeter measurements: Regarding the data of the first and third sections (Figs. 3d, f), the values of the dispersion coefficients (R2) show that there is a good correlation between the parameters Ip and Ep. There is, however, a poor correlation of these parameters for the second transverse section (Fig. 3e). Still, the values of the regression slopes are similar. 286 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Mauro CAFfAU & Joanna FROTOPSAITS: A STUDY OF THE MORPHOLOGICAL VARIABSLiTY .... 2B1 -2% FINAL CONSIDERATIONS AND CONCLUSIONS The observation of the morphology of this species and the results obtained by morphometries! analysis of 21 specimens led to the following considerations: - R.marinii is characterised by a clear change in the morphology of the shell ornamentation of the right valve of adult individuals. - Morphological parameters that are involved in biological functions of this species lose their good correlation where there is a change in shell ornamentation. Therefore, it is clear that the change in the ornamentation of the right valve represents a physiological response of the individual to an important environmental change (i.e. an enhanced rate of sedimentation or the fall of the individual from its physiological position). This response may be an abnormal secretion of calcite by the individual that alters some physiological struc- tures (reflected in the morphological parameters) and the external ornamentation of the shell. The considerable morphological variability of this species gives an idea of how difficult may be in some cases to look for valid features for a proper use in taxonomy. Finally, according to the microfossil content and the fauna that is present in the sequence of "Archi11 it is possible to attribute the species R. marinii to the Late Cenomanian. ACKNOWLEDGEMENTS We are most grateful to Prof. Mario Plenicar for his helpful suggestions and pleasant discussions on the work. We also would like to thank Cristiano Landucci for the development of the software WinMorfo for the image acquisition and for his useful co-operation in the data processing stage. ŠTUDIJA O MORFOLOŠKI VARIABILNOSTI RADIOUTES MARINII CAFFAU & PLENIČAR (RADIOLSTIDAE), VIŠJI CENOMANIJ, GORIŠKI KRAS, ITALIJA Mauro CAFFAU & loanna PROTOPSALT1 Oddelek za geologijo, okoljske in morske vede Univerze v Trstu, IT-341 27 Trst, Via E. VVeiss 2 t-mail: caffau@univ.trieste.it E-mai!: protops3@univ.triesie.it POVZETEK V sukcesiji od apnencev do rudistov, pripadajočih višjemu cenomaniju z območja "Archi" na jugovzhodnem Goriškem Krasu, je vrsta Radio!ites marinii Caffau & Pieničar zelo dobro zastopana. Osebke te vrste zaznamujeta dve morfoiogiji ornamentacije zunanjih površin lupin, ki bistveno ločujeta spodnji del lupine od zgornjega. Za vse odrasle osebke so bili izdelani prečni prerezi v spodnjem (apikainem), srednjem (kjer je opazen prehod iz prve ornamentacije v drugo) in zgornjem delu (kornisura). Iz vsakega prečnega prereza sta avtorja dobila modometrične vrednosti o površini lupine (Saj, površini notranje votline lupine (ta), zunanjega (Ep) in notranjega (¡p) obsega lupine. Analiza morfometričnih podatkov je pokazala, da so osebki pri prehodu iz ene ornamentacije v drugo doživeli močan biološki stres, ki je znatno vplival na normalno izločanje karbonatov. Ključne besede: rudisti, morfološka variabilnost, višji cenomanij 287 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Mauro CAFf AU ft loanna PROTOPSAIT1: A STUDY Of THE MORPHOLOGICAL VARIABILITY ..., 281-296 REFERENCES Caffau, M. & M. Pieničar (1991): Rudists fauna from Turonian deposits of the locality "Arc hi "/Mo see nice in the surroundings of Duino (Karst of Trieste). Razprave IV. Razreda SAZU, 32 (8), 259-315. Caffau, M. & M. PJeničar (1994/95): Preliminary bio-metrical analysis on three similar hippuritid species. Geologija 37 (38), 123-140. Caffau, M. & M. Pleničar (1996): Biometrical analysis on Biradiolites angulosas d'Orbigny in the stratigraphie sequence of the Bay of Sistiana (Trieste Karst-italy). Razprave IV, Razreda SAZU, 37 (5), 99-117. Cestarí, R. (1992): Biometrical analysis on gorjanovicias and other radiolitids (Radiolitidae, Hippuritoida). Geológica Romana, 28, 1-25. Gilí, E., J. P. Masse & P. W. Skelton (1995): Rudists as gregarious sediment-dwellers, not reef-buiders, on Cretaceous carbonate platforms. Palaeogeogr. Palaeoclima-tol. Palaeoecol. 118, 245-267. Philip, J. (1972): Palaéoécologie des formations à rudi-stes du Crétacé supérieur-l'exemple du Sud-Est de la France. Palaeogeogr. Palaeoclimatol. Palaeoecol., 12, 205-222. Protopsaiti, J. (1997): Applicazione di un método automático per l'estrazione di parameîri morfometrici da clash per una caratterizzazione di sedimentí marini e costieri antartici in ottica paleoambientale. Tesi di dot-torato inédita pp - 104. Reaíí, S. (1992): Preliminary morphometric analysis for Hippuritids taxonomy. Geológica Romana 28, 91-103. Skelton, P. W. & E. Gilí (1991): Palaeocological classification of rudist morphotypes.- In 1st Int. Conf. Rudist. Beograd, 1988 Serb. Geol. Soc. Spec. Publ., 2, 71-86 (reprint). Skelton, P. W., E. Gilí, E. Vicens & A. Obrador (1995): The growth fabric of gregarious rudist elevators (hippuritids) in a Santonian carbonate platform in the southern Central Pyrenees. Palaeogeogr. Palaeoclimatol. Palaeoecol. 119, 107-126. PLATE 1 Figs. 1 a, b, c: Radiolites marinii. View of the ventral side (a), posterior side (b) and the commisure (c) of the right valve in which there is no change in the morphology between the lower and the upper part of the valve. x1 Figs. 2 a, b, c: Radiolites marinii. View of the ventral side (a), posterior side (b) and the commisure (c) of the right valve. The change in the morphology between the lower and the upper part of the valve is evident in this specimen. x1 Figs. 3 a, b: Radiolites marinii. View of the ventral side (a) and posterior side (b) of a complete specimen with both valves. x1 Figs. 4 a, b: Radiolites marinii. View of the ventral side (a) and posterior side (b) of the right valve in which the difference in the morphology between the lower and the upper part is clearly evident, xt TABLA 1 SI. 1 a, b, c: Radiolites marinii. Prednja stran (a), zadnja stran (b) in komizure (c) desne lupine, kjer ni vidnih morfoloških sprememb med spodnjim in zgornjim delom lupine. x1 SI. 2 a, b, c: Radiolites marinii. Prednja stran (a), zadnja stran (b) in komizure (c) desne lupine. Morfološke spremembe med spodnjim in zgornjim delom lupine pri tej vrsti so vidne. x1 SI. 3 a, b: Radiolites marinii, Prednja stran (a) in zadnja stran (b) celotnega osebka z obema lupinama. x1 SI. 4 a, b: Radiolites marinii. Prednja stran (a) in zadnja stran (b) desne lupine, kjer so dobro vidne morfološke spremembe med spodnjim in zgornjim delom lupine. x1 PLATE 2 Fig. 1: Radiolites marinii. Thin transverse section of the right valve. Structure of polygonal cells that are smaller at the radial bands pb and ab. x3.5 Fig. 2: Radiolites marinii. View of the ventral side of the right valve in which the difference in the morphology between the lower and the upper part is clearly evident. xJ Fig. 3: Radiolites marinii. Wew of the ventral side of the right valve. x1 Fig. 4; Radiolites marinii. View of the ventral side of the left valve and part of the right valve in which the lamae and the radial bands are well preserved. Note the good preservation state of the area of contact between the right and the left valves, v 7 288 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Mauro CAWAU S, Icrarera PROTOPSAITI: A STUDY OF THE MORPHOLOGICAL VARIABILITY .... 281-236 TABLA 2 SI. 1: Radiolites marinH. Tanek prečni prerez desne lupine. Struktura poligonalnih celic, ki so manjše pri radialnih progah pb in ab. x3.5 SI. 2: Radiolites marinii. Prednja stran desne lupine, kjer so dobro vidne morfološke razlike med spodnjim in zgornjim delom lupine. x1 Si. 3: Radiolites marinii. Prednja stran desne lupine. x1 Si. 4: Radiolites marinii. Prednja stran leve lupine in del desne lupine, pri kateri so lamae in radialne proge dobro ohranjene. Opazna je visoka stopnja ohranjenosti stične površine med desno in levo lupino. x1 PLATE 3 Figs. A1-B3c: Radiolites marinii Transverse section of the right valves subjected to morphometrical analysis. Scale bar ~ 1cm. TABLA 4 SI. C1a-F3a: Radiolites mar/ni/. Prečni prerezi desnih lupin, ki so bili morfometrično obdelani. Merilo = Icm. PLATES Figs. Gla-M3a: Radiolites marinii. Transverse section of the right valves subjected to morphometrical analysis. Scale bar = 1cm. TABLA 5 SI. G1a-M3a: Radiolites marinii Prečni prerezi desnih lupin, ki so bili morfometrično obdelani. Merilo - 1cm. PLATE 6 Figs. N1a-Q3a: Radiolites marinii. Transverse section of the right valves subjected to morphometrical analysis. Scale bar = 1cm. TABLA 3 Si. A 1-B3c: Radiolites marinii Prečni prerezi desnih lupin, ki so bili morfometrično obdelani. Merilo - 1cm. PLATE 4 Figs. C1a-F3a: Radiolites marinii. Transverse section of the right valves subjected to morphometrical analysis. Scale bar ss 1cm. TABLA 6 Si N1a-Q3a: Radiolites marinii. Prečni prerezi desnih lupin, ki so bili morfometrično obdelani. Merilo = 1cm. PLATE 7 Figs. R1a-W2a: Radiolites marinii Transverse section of the right valves subjected to morphometrical analysis. Scale bar = 1cm. TABLA 7 SI. R1a-W2a: Radiolites marinii. Prečni prerezi desnih lupin, ki so bili morfometrično obdelani. Merilo ~ Icm. 289 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 2 (17) PLATE 3 / TABLA 3 290 ANNALES ■ Ser. hisi. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Maure CAFFAU S, loaim» I'ROTO PS AIT!: A STUDY OF THE MORPHOLOGICAL VARIABILITY .... 281-296 291 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 2 (17) Mamo CAF'FAU & Icranna PROTOPSAi.Tl: A STUDY Of T HE MORPHOLOGICAL VARIABILITY ..., 2SS-296 PLATE 3 / TABLA 3 292 ANNALES • Ser. hist. nat. -9-1999-2 (17) ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 2 (17) Manto CAFFAlj & ¡Banna PROTOÍ'SALTi: A STUDY OF THE MORPHOLOGICAL VARIABILITY 281-2 W ■ m ™ L3a iVlla .... ■■ , .« " M2a M3a PLATE 3 / TABLA 3 294 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 2 (17) Mauro CAFFAU & loanra PROTOPSALTJ: A STUDY OF THE MORPHOLOGICAL VARIABILITY .... 281-2% •wwllSiliSll N1a N2a vh. v.. : N3a PLATE 3 / TABLA 3 295 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 2 (17) Mai/ro CAFFAU & loanna PKOTOPSALTI: A STUDY OF THE MORPHOLOGICAL VARIABILITY ..., 281-296 W2a PLATE 3 / TABLA 3 296 FAVNA FAUNA FAUNA i ii I I; ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) izvirno znanstveno de!o UDK 598.2:632.18(497.4 Kras) GNEZDiLKE POPOGORiŠČNEGA HABITATA NA PETRINjSKEM KRASU Iztok GEISTER Korjančiči 18, 6276 Pobegi IZVLEČEK V letih 1998-99 je bila na popogoriščnem rastišču ruja in žajblja popisana ptičja skupnost. Vrstna pestrost in gnezditvena gostota ptic sta tu večja kot v okoliških habitatih, kar pomeni, da je požar ugodno vplival na grmiščno ornitofavno. Ključne besede: ptice gnezdilke, vegetacijska sukcesija, Petrinjski kras UVOD Za slovenske submediteranske vegetacijske razmere je sestoj ruja (Cotinus coggygria) in žajblja (SaJvia offi-cinalis) dandanes nekaj izjemnega. Pojavlja se na kraških tleh predvsem na nekaj iet starih pogoriščih in zato na razmeroma majhnih površinah. V kuitivirani pokrajini velja za pustoto. Življenjska doba takšnega sestoja ni znana, zagotovo pa je le faza v ciklusu vegetacijskega nasledstva. Ttpološko ga smemo prištevati k tipu nizkega in odprtega sredozemskega grmičevja (tim. garigi), katerega nastanek je odvisen od vrste tal in prsti ter pašnega in požarnega režima v mnogoterih različicah. S popisom sem nameraval ugotoviti, katere vrste ptic gnezdijo v takšnem pogoriščnem habitatu, poraslem z rujem in žajbljem. Ugotovitve naj bi pomagale ovrednotiti pomen požarnega gospodarjenja v kuitivirani pokrajini, kar je še posebno aktualno v sedanjih post-kulturnih razmerah, ko se zaradi zastale paše kraški svet zarašča (Geister, 1998}. Ornitofavria slovenskega krasa je v domačem strokovnem slovstvu razdrobljeno in temu primerno pomanjkljivo obdelana. Le območje Čičarije in Kraškega roba sta temeljiteje popisala Marčeta (1992) in Gjerkeš (1995, 1996). Uredništvo ornitološke revije Acrocephalus je v letu 1999 načrtovalo posebno številko, posvečeno ornito-favni krasa, v kateri naj bi bite objavljene najnovejše ra- ziskave ptičjega sveta s tega favnistično in vegetacijsko zelo svojskega območja. Po nasilni odstavitvi glavnega in odgovornega urednika in solidarnostnem odstopu celotnega uredniškega odbora junija 1999 se je avtor odločil za objavo svojega kraškega prispevka v reviji Annales. OPIS OBMOČJA Rastišče ruja in žajblja na Petrinjskem krasu je dvodelno; razteza se na vsaki strani makadamske ceste Petrinje - Podgorje. Vzhodni del je velik 350 x 900 m, zahodni 500 x 700 m, tako da skupaj merita 66,5 ha (si. 1). Rastišče leži na pobočju, ki se od gradišča Soligrad vzpenja proti Gavju (177 m). V popisnem območju izrazito prevladuje sestoj ruja in žajblja, od grmovja se na robovih pojavljajo mladi grmi navadnega brina (¡uni-perus communis), od drevesnih vrst pa raztreseno rastejo črni bor (Pinus nigra), kraški gaber (Carpinus orien-talis) tn mali jesen (Fraxinus ornis). Semtertja so vidne apnenčaste goiičave. Vzdolž severovzhodne strani območja poteka kofovoz, ob njem sta dva opuščena kamnoloma, v prvem je odlagališče odpadkov, v drugem policijsko strelišče. Po jugozahodni strani območje prehaja v travnike, zaraščajoče se z brinom (vzhodni predel), oziroma v listnati gozd (zahodni predel). Na severozahodni strani mejita oba dela popisnega območja na gozd črnega bora. Medtem ko je zahodni del kljub napetosti dokaj raven, je vzhodni zaznamovan z večjo 299 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) iztok GEISTER: GNEZDllKE POPOGOR1ŠČNEGA HABITATA NA PËTR1NJSKEM KRASU, 299-502 vrtačo na zahodnem robu. Prek območja vzporedno potekata dva daljnovoda. Za popolnejšo oceno orni to loške pomembnosti po-pogoriščnega habitata, poraslega z rujern in žajbljem, bi tukajšno ptičjo skupnost moral primerjati s ptičjimi skupnostmi okoliških habštatov: travniškega z opuščenimi in predvsem s črnim trnorrs poraslimi vrtačami, travniškega, poraslega z brinjem, in grmovnatega, v katerem prevladujeta brin in ruj. Leta 1999 je bil takšen primerjalni popis narejen na travniku, poraslem z rujem in brinom (brez žajblja), enake velikosti kot vzhodni raziskovalni predel, na katerega tudi meji. Takšno po-raščenost štejem za naslednjo stopnjo vegetacijske suk-secije. METODA V zemljevid popisnega območja sem vnašal vse na terenu pojoče samce, ki so bili osnova za oceno števila gnezdečih parov. Domnevne gnezditve so bile v večini primerov tudi potrjene z opazovanjem za zarod skrbe-čih staršev. Da sem osebek štel za gnezdilca, je moral biti odkrit vsaj trikrat. Porazdelitev pojočih samcev je bila kartirana in situ. Po kartirni metodi sem popisoval leta 1998 8. 5., 12. 5., 31. 5 in 5. 6., leta 1999 pa 27. 5, 3. 6. in 16. 6. REZULTATI Rezultati popisa so zbrani v tabeli 1. Tab. 1: Sestava pojočih samcev na rastišču ruja in žajblja (66,5 ha) na Petrinjskem krasu v letih 1998-99 (n - število pojočih samcev; S - število pojočih samcev v obeh predelih, GG - gnezditvena gostota). Tab. 1: Structure of singing males in the wig tree and sage habitat (66.5 ha) in the Petrinje Karst during 1998-99 (n - number of singing males, X- number of singing males in both parts, GG - breeding density). zahodni del / western part vhodni del / eastern part skupaj total GG vrsta / species n 98 n 99 n 98 n 99 2 98 2 99 GG g/1 Oha leto/ year Alauda arvensis 1 1 2 3 3 4 0,5 Anthus campestrís - - 2 1 2 1 0,2 Turdus merula - - 2 1 2 1 0,2 Saxícola torquata - 1 2 3 2 4 0,5 Saxícola rubetra - 1 2 1 2 0,2 Hypollais polygiotta - 1 1 1 1 2 0,2 Sylvia cantillans . 3 1 - 1 3 0,3 Sylvia curruca 2 - - - 2 - 0,3 Sylvia communis 4 2 5 3 9 5 1,1 Sylvia a tricapilla 1 5 1 1 2 6 0,6 Phylloscopus collybita 1 1 1 1 2 2 0,3 Lanius collurio 1 - 3 1 4 1 0,4 Fringila coelebs - 1 . „ - 1 0,2 Chloris cbloris . 1 - 1 0,2 Emberiza citrinella 3 1 - - 3 - 0,5 Emberiza hortulana - . 4 2 4 2 0,5 Miliaria calandra 1 2 6 4 7 6 1,0 skupaj / total 14 18 31 24 45 42 Tab. 2: Sestava pojočih samcev na primerjalnem območju (31,5 ha), poraslem z rujem in brinom, leta 1999. Tab. 2: Structure of singing males in a comparative area (31.5 ha) overgrown with wig and juniper trees in 1999. vrsta / species št. parov/No. pairs Aiauda arvensis 1 Saxicoila torquata 2 Parus caerulueus 1 Sylvia curruca 1 Sylvia communis 2 Lanius collurio 2 Emberiza citrinella 3 Miliaria calandra 6 skupaj / total 18 300 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • t999 • 2 (17) lztok GEISTER: GNEZD I IKE POI'OGORlSCNEGA HABI TATA NA PETRINJSKEM KRASU. 293-302 ..—i v 'Vy/.* * ^ "t .t iS 5/, í; Popisno območje na popogoriščnem babitatu ruja in žajblja (zahodni predel, vzhodni predel in primerjalno območje) na Petrinjskem krasu. Fig. 1: The surveyed area in a post-conflagrated wig tree and sage habitat (western part, eastern part and a comparative area) in the Petrinje Karst. RAZPRAVA V primerjavi s sosednim vzhodnim predelom raziskovanega območja je bilo v primerjalnem območju v letu 1999 popisanih za četrtino manj pojočih samcev. Na odprtih travnikih (travnikih, ki niso poraščeni s sklenjenim grmovjem) je bila vrstna pestrost manjša, le osem vrst v primerjavi s trinajstimi na rujevo-žajbljevem rastišču (vzhodni predel), zato pa gostota petih v obeh prebivališčih živečih vrst ptic različna: dveh nekoliko večja (rjavega srakoperja Lanius collurio in velikega strnada Miliaria calandra), treh pa manjša (poljskega škrjanca Alauda arvensis, kar je presenetljivo, prosnika Saxícola torquata in sive penice Sylvia communis). Glede na to, da se je število pojočih samcev v vzhodnem predelu v dveh letih zmanjšalo, v zahodnem povečalo, v celoti pa ostalo skorajda nespremenjeno, je mogoče sklepati, da je za letne razlike odgovorno le notranje preseljevanje. Zato lahko obravnavani habitat štejemo za delno izoliran življenjski prostor, z nekaterimi težko razložljivimi posebnostmi (kakršna je npr. pojavljanje škrjancev). Kljub majhnim absolutnim in velikim relativnim zneskom, ki omogočajo pretirane interpretacije števil, popogoriščni habitat ruja in žajblja lahko štejemo za sorazmerno bogato življenjsko okolje ptic na slovenskem krasu. '^■V,- i-."i SI. 2: Popogoriščni habitat ruja in žajblja na Petrinjskem krasu spomladi 1998 (Foto: I. Geister). Fig. 2: Post-conflagrated wig tree and sage habitat in the Petrinje Karst in spring 1998 (Photo: I. Geister). Seveda pa s tem še ni rečeno, da je kras optimalni življenjski prostor tamkaj živečih ptic. Kljub temu da so siva penica, veliki strnad in vrtni strnad Emberiza hortulana za kras tipične vrste, je njihova gostota v primerjavi z gostoto v optimalnih prebivališčih zelo nizka. Gostota sive penice dosega v mešanih grmiščnih sestojih do 10 parov na 10 ha, v kuitivirani pokrajini pa zdrsne na 0,5 parov rta 10 ha (podatki veljajo za Veliko Britanijo) (Hagemeijer & Blair, 1997). V obravnavani združbi ruja in žajblja dosega 1,1 para na 10 ha (1998), kar je za tip odprte grmovne združbe bržkone malo. Veliki strnad dosega na senožetih 3,3 para na 10 ha in na ekstenzivnih pašnikih 0,7 para na 10 ha (podatka izvirata iz Francije} (Bauer & Glutz von Blotzheim, 1988). Na petrinjskem pogorišču, poraslem z rujem in žajbljem, ostaja z gostoto 1 para na 10 ha (1998) pri dnu lestvice. Še najbolj so razčlenjeni podatki za vrtnega strnada iz južne Francije, kjer dosega naslednje gostote: a) na suhih travnikih z redkim grmičevjem 0,2-0,4, b) na odprtih suhih travnikih z obdelanimi vrtačami do 1,7 in c) na travnikih z raztresenimi skupinami listnatega grmovja in brinja do 2,5 para na 10 ha (Bauer & Glutz von Blotzheim, 1998). Na našem kraškem rastišču ruja in žajblja doseže gostoto komaj 0,5 para na 10 ha (1998), to pa je približek mediteranskim vrednostim za travnata prebivališča. Nemara preseneča pojavljanje rumenega strnada Emberzia citrinella collybita, medtem ko navzočnost poljskega škrjanca glede na tamkajšno manjšo gostoto neprepričljivo pojasnujejo bližnji travniki. Za izrazite robne vrste veljajo v danem primeru rjava cipa Anthus campestris (kamnolom), mlinarček Sylvia curruca (borovje) in vrbja listnica Phylloscopus collybita (gradnova hosta). Zaradi pritlehne rasti mladega ruja je pokritost tal zelo velika. Tako ni čudno, da prevladujejo talni gnezdilci (škrjanci, cipe, strnadi in cmokači), pa tudi 301 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) teiok GEISTER: GNEZDILKE POPOGORiŠČNEGA HABITATA MA P£TRiNJ5K£M KRASU, 299-302 penice in srakoperji si spletejo gnezdo v pritiehnem vejevju. Primerjava podatkov o Številu pojočih samcev v zaporednih dveh letih kaže z vidika dolgoročnejših vegetacijsko nasledstvenih nagnenj bolj ali manj pričakovane rezultate. Tako je v letu 1999 v primerjavi z letom 1998 upadlo predvsem število sivih penic in rjavih srakoperjev, torej vrst, ki živijo v nesklenjenem grmovju, naraslo pa je Število čmoglavk Sylvia atri-capilla in taščičnih penic Sylvia ca n ti i I ans, torej vrst, ki živijo v sklenjenem grmovju. Četudi je preučevano ob- dobje odločno prekratko za to, da bi se lahko izrisalo daljnosežnejše dogajanje, pa je vendarle jasno, da se grmovje popogoriščnega habitata počasi spreminja iz bolj odprtega v bolj ali manj zaprt prostor. Čeprav v obravnavanem habitatu ne gnezdi nobena takšna vrsta, ki ne bi gnezdila tudi v okoliških habitatih, je vpliv požara na vrstno pestrost in gostoto gnezdečih vrst očiten, saj sta pestrost in delno tudi gostota vrst na rastišču ruja in žajblja večja kot v neposredni okolici. Seveda pa kakšnih posplošenih spoznanj zaradi frag-mentarnosti habitata ni pričakovati. BREEDING BIRDS OF A POST-CONFLAGRATED HABITAT IN THE PETRINJE KARST Iztok GEISTER KocjanCiCi 18, 6276 Pobegi SUMMARY In 1998-1999, the breeding birds of some 66.5 ha large former conflagration, now overgrown with wig tree Cotinus coggygria and sage Salvia officinalis, were surveyed near the village of Petrinje in the Slovene KarsL 17 breeding species were established, with 45 singing males in 1998 and 42 singing males in 1999, The most common breeders were the Common Whitethroat Sylvia communis and Corn Bunting Miliaria calandra. AH the surveyed species were also recorded in the neighbouring habitats, although in smaller numbers. The survey has shown that the post-conflagrated wig tree and sage habitat has a favourable effect on the breeding birds' diversity and density. Key words: breeders, vegetational succession, Petrinje Karst LITERATURA Bauer, K. & U. Clutz von Blotzheim, 1988. Die Vogel Mitteleuropas. Bd. 14/111. Aula Verlag. Wiesbaden. Geister, I., 1998. Ko ogenj spi in je voda zvezana. Poligrafi 9-10: 279-286. Ljubljana. Gjerkeš, M., 1995. Prispevek k poznavanju redkih in manj znanih ptic istrske Slovenije. Falco 9: 5-12. Gjerkeš, M., 1996. Prispevek k poznavanju redkih in manj znanih ptic istrske Slovenije - II. del. Falco 10: 51-58. Hagemeijer, H. & M. Blair, 1997. The EBCC Atlas of European Breeding Birds. Poyser. London. Mar četa, B., 1992. Stanje in ogroženost gnezdilcev sten črnokalskega kraškega roba. Annales 4:43-52. 302 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) izvirno znanstveno delo UDK 598(282 Reka) ORNITOFAVNA ZGORNJEGA DELA DOLINE REKE iN BLIŽNJE OKOLICE Boštjan SURiNA Si-6250 ilirska Bistrica, Župančičeva 22 E-mail: bostjan.surina@guest.ames.st IZVLEČEK Med letoma 1994 in 1999 je bilo v doiini Reke in bližnji okolici opazovanih 147 vrst ptic, od tega 85 vrst potrjenih in 19 verjetnih gnezdilk ter 25 vrst preletnikov; 78 vrst ptic v dolini prezimuje. Zabeleženo je bilo naraščanje populacije pojočih koscev Crex crex, opaženi sta bili tudi veliki gnezditveni gostoti rjavega srakoperja Lantus collurio ter velikega strnada Miliaria caiandra. Obrežje Reke je edina gnezditvena lokacija čebelarja Merops apiaster v jZ Sloveniji. V kamnolomu nad Ilirsko Bistrico je bil opazovan skalni brglez Sitta neumayer - prvo opazovanje te ptice v Sloveniji. Cnezditvene habitate neposredno ob Reki in trstičja ogrožajo hidromelioracijski posegi v strugo. Ključne besede: ornitologija, dofina Reke, Primorska, JZ Slovenija UVOD Dolina Reke je spričo naravnega bisera Škocjanskih jam, v katere Reka ponikne, in nepreglednega Snežniškega masiva neupravičeno zapostavljena v pogledu naravoslovnih raziskovanj. Dosedanje fioristične in favnistične raziskave so dokaj borne. Šele v zadnjem času so bile opravljene nekatere fioristične raziskave, ki so deloma zajele tudi floro in vegetacijo doline (Jogan et al., 1996; Seliškar & Vreš, 1995). Podobno je s favno kačjih pastirjev (Šalamun ef al., 1997), metuljev (Čelik, 1994; Čelik & Rebušek, 1996; Verovnik, 1997) in sesalcev (Trilar, 1997). Na pobudo Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine Nova Gorica je bila izdelana inventarizacija favne zgornjega toka reke Reke, ki je zajela raziskave vrbnic (Plecoptera), muh poplesovalk (Empididae, Diptera), dvoživk (Amphibia) in ptic (Aves), vendar rezultati inventarizacije za vse skupine niso popolni (Sivec ef al., 1996). Na posameznih iokalitetah je bila na pobudo istega zavoda inventarizirana flora in vegetacija (Seliškar & Vreš, 1995). Razmeroma slabo je poznana tudi ornitofavna, saj je intenzivneje raziskovana šele v zadnjih nekaj letih (Polak, 1997). Šele nočni popisi koscev Crex crex v zadnjem času so opozorili na mednarodni ornitološki pomen območja (Trontelj, 1995, 1996), katerega del je vključen med ornitološko pomembna območja Slovenije (IBA). Namen članka je prispevati k poznavanju ptic zgornjega dela doline Reke in bližnje okolice. RAZISKOVANO OBMOČJE Dolina Reke se razteza v smeri SZ-JV v JZ delu Slovenije, samo porečje pa se opira na neprepustne terciarne flišnate plasti (laporji in peščenjaki), ki sestavljajo brkinsko sinklinalo. Na SV krilo brkinske sinklinale pa se nariva snežniški masiv, sestavljen iz zgornje- in spodnjekrednih apnencev ter dolomitov in se nad dolino pokaže z markantno stopnjo nad zgornjim tokom Reke, kjer je tudi največ ravnega sveta v celotnem porečju Reke. Tu sta se izoblikovali dve fluvialni terasi, kjer je ozemlje, ki ga poplave Reke ne dosežejo, izkoriščeno za njive in travnike (Paviovec & Pleničar, 1980; Rojšek, 1987). Reko napajajo vode iz snežniškega masiva po desnih kraških pritokih (Bistrica, Podstenjšček). Neposredno ob Reki najdemo kvartarne rečne naplavine, glavnino doline pa tvori terciarni fliš (Paviovec & Pleničar, 1980), Zgornji del doline Reke leži na nadmorski višini 420-400 m. V njem se je razvila Ilirska Bistrica (pribl. 4900 preb.), največje naselje celotne doline in porečja Reke ter sedež občine, ki med drugim 303 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) BoMjars SUR1NA-. ORNITOFAVN A ZGORNJEGA DELA DOLINE REKE IN BLIŽNJE GKOLO, 303-3! 4 zajema celoten zgornji del doline. Dolini daje glavno obeležje reka Reka, tipična kraška reka in najdaljša ponikalnica v Sloveniji. Izdolbla je enega najbolj zanimivih naravnih pojavov - Škocjanske jame, ki so vpisane v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pri UNESCU. Za Reko je značilno izredno kolebanje vodnega pretoka tako med letom kot tudi med posameznimi meseci, saj razmerje med najnižjim in najvišjim pretokom presega 1:3.000. ima sub-mediteranski pluvio-nivalni rečni režim z vplivi kraške retinence oziroma najvišjo vodno gladino jeseni (november), najnižjo pa poleti (avgust). Vsakoletne poplave so pravilo (Rojšek, 1996). Bližina morja pomeni milejšo klimo, saj povprečna letna temperatura zraka niha med 9,6 in 12°C (Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 1995b; Pučnik, 1974) (Ilirska Bistrica, 414 m n.m.v.; SI. 1). Značilnost lokalne klime so tudi velika temperaturna kolebanja zlasti v zimskih mesecih, ko pride zaradi izpostavljenosti doline proti S do nenadnega vdora hladnega zraka s snežniškega masiva z značilno burjo (Klemenčič, 1959). Dogaja se, da mešanje morskih in kontinentalnih zračnih gmot ob menjavanju vlažnega ter toplega jugozahodnika in mrzlega severoz.ahodnika vodi v nastajanje žleda (Rojšek, 1987). Kljub temu se povprečna temperatura zraka tudi najhladnejših mesecev ne spusti pod 0°C (januar 1,6°C). Prve slane se pojavljajo ob koncu oktobra in v prvi polovici novembra, zadnje pa ob koncu marca oziroma v začetku aprila. V dolini je pozimi temperaturna inverzija pogost pojav. EšB) padavine —temperatura Dolina prejme v povprečju 1447 mm padavin, največ oktobra (146 mm) in novembra (172 mm), najmanj pa februarja (92 mm) in julija (97 mm) (Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 1995a). Reka priteče v zgornji del doline iz toploljubnega bukovega gozda z jesensko vilovino (Seslerio -Fagetum), ki prevladuje v zgornjem toku Reke. V širših stranskih jarkih in ob sami Reki uspeva združba velikega jesena in plemenitih listavcev (Aceri - Fraxinetum), na pobočjih, obrnjenih proti severu, pa bukov gozd z bekico (Luzulo - Fagetum) (Seliškar & Vreš, 1995). Dolina se pri vasi Zabiče razširi v obdelovalne površine in travnike z visoko pahovko (Arrhenanteretum s.lato,), modro stožkovko (Molinetum caeruleae s.lato) ter pokončne stoklase in srednjega trpotca (Bromo - Plan-tagineturn mediae), slednji že zunaj poplavnih voda. Prekinjajo jih visokostebelni senožetni sadovnjaki, drevoredi, žive meje, poti in melioracijski kanali. Po dolini se fragmentarno pojavljajo še posamezna okna trstičja (Phragmitetum australis), ostrega šašja (Cari-cetum gracil is s, lato) i n vo I ko v j a (Na rdetum s. I ato). Travnati svet doline z desnega brega Reke omejuje gozd črnega gabra z jesensko vilovino (Seslerio -Ostryetum), ki ga ponekod prekinjajo zaplate suhih kraških travišč nizkega šaša in skalnega glavinca (Carici humilis - Centaurietum rupestris) ter oklasnice in dlakavega gadnjaka (Danthonio - Scorzoneretum viHosae), z leve pa večinoma gozd belega gabra (Carpinetum s.lato), gradna (Quercus petraea) in cera (Quercu$ cerris). ian fob mar spr maj jurt jul a v g seo okr r.nv dec meseci SI. 1; Povprečna mesečna količina padavin in povprečna mesečna temperatura zraka na meteorološki postaji Ilirska Bistrica v obdobju 1961-1990 (Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 199Sa, b; Pučnik, 1974). Fig. 1: Mean monthly precipitation rate and mean monthly air temperature at the Ilirska Bistrica Weather Station in the 1961-1990 period (Hydrometeorological Institute of the Republic of Slovenia, 1995af b; Pučnik, 1974). predlagano tSA območje proposed IJBA SI. 2: Dolina Reke z bližnjo okolico. Fig. 2: Upper Reka valley and neighbouring area. 304 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boštjan SURINA: ORNITOFAVNA ZGORNJEGA D Ft. A DOLINE REKE IN SUŽNJE OKOLICE, 303-3M Erodirani rečni bregovi in manjša prodišča ob Reki so rezultat njenega hudourniškega značaja. Strmo odsekani rečni bregovi se pojavljajo bolj ali rnanj po obrežju celotnega toka Reke, vsakoletne poplave pa jih sproti oblikujejo in spreminjajo. V zgornjem delu so tudi prodišča večinoma nestabilna, na njih pa prevladujejo nitrofilne in konkurenčno najbolj sposobne rastlinske vrste. Po toku navzdol pa so bolje izoblikovana z že značilno vegetacijo iz zvez Bidention tripartiti (s prevladujočimi vrstami Bidens tripartita, Epilobium hirsutism, Polygonum minus, P. persicaria in Rumex obtusifolius), Nano-cyperion (Cyperus fuscus) in združbe junco - Men-thetum longifoliae (Mentha iongifolia, Juncus inflexus). V zgornjem toku je pas obrežne vegetacije razmeroma ozek, prevladujeta pa bela vrba (Salix alba) in jelša (Alnus glutinosa); jelševje (Alnetum glutinosae) je razvito le fragmentarno. Po dolini navzdol pa se postopoma širi in v ulekninah pasu poplavnega območja so razviti logi, kjer se omenjenima drevesnima vrstama pridružijo še robtnija (Robinia pseudoaccacia} in lipovec (Tiiia cordata) ter grmovnice rdeča vrba (Salix purpurea), trdoieska (Euonymus europaea), rdeči dren (Comus sanguines), leska (Coryllus ave.Slana) in dobrovita (Viburnum lantana) (Seliškar & Vreš, 1995). Najbolj prodorni rastlini obrežij sta top i nam bur (Heltanthus tuberosus) in orjaška rozga (Solidago gigantea), ki ponekod (zlasti po toku navzdol) popolnoma izpodrineta druge vrste (Epilobium hirsutum, Meniha iongifolia ...). Fitogeografsko uvrščamo dolino Reke v subme-diteransko območje (VVraber, 1969) oziroma brkinski distrikt (Zupančič et al., 1987). Mozaična razporeditev travnikov, visokostebelnih senožetnih sadovnjakov, njiv, drevoredov in pasov grmovja ter pestra izbira poljščin govorita o ekstenzivni rabi zemljišč. Lastniki le-teh so skoraj izključno zasebniki, ki še vedno bolj ali manj tradicionalno gospodarijo s svojimi površinami. Intenzivnejšo izrabo površin pa do neke mere onemogočajo tudi vsakoletne poplave, zlasti v neposredni bližini Reke. Tako poplavni del območja zasebniki večinoma le kosijo, tu in tam pa se košenice zaradi nedonosnosti oziroma opustitve košnje in paše zaraščajo. MATERIALI IN METODE Terensko delo je zajemalo v glavnem opazovanja od leta 1994 do leta 1999. Uporabljal sem daljnoglede različnih povečav, opazovanja pa so zajemala zgornji tok doline Reke, ki sem ga v smeri vzhod-zahod omejil z vasema Zabiče in Podtabor, proti severu z Gurami, proti jugu pa s črto Trpčane-Gornji in Dolnji Zemon-Zarečica-Zarečje (SI. 2). Popisovanje ptic je tako zajemalo dva krajinsko, geološko in vegetacijsko jasno ločena predela: flišnato dolino ter suhe kraške travnike nad dolino Reke. št. znanstveno ime ogroženost status ZOAS OA S Sivec etal., 1995 Polak, 1997 Surina (to delo) 1 Acanthis cannabina / 2 Accipiter gen ti Iis V 3.c / l 3 Accipiter nisus V 3.c / - Z . 4 Acrocephalus arundinaceus E2.c Gn 5 Acrocephalus palustris : Gn- " Gn 6 Acrocephalus schoenobaenus V 3.a P 7 Acrocephalus scirpaceus V 3.a P 8 Actitis hypoleucos E l.c ■■ :Gn? 9 Aegithalos caudatus :■<, /. (.11 10 Alauda arvensis R4.b ■ Gn? ■ ('■ " Gn . 11 Alcedo atthis E 2.c Gn ■ i':- 7,(■ ■ i 12 Alectoris graeca E2.b / '■ ->! 13 Anas acuta r. 14 Anas platyrhynchos ■ Z Gn Gn? / <• i Tab. 1: Seznam opazovanih vrst Kategorije ogroženosti po Bračko et al., /994; primerjava statusa vrst po Geister, 1995; Polak, 1997; Sivecet al., 1995; Sovine 1994;* Bračko & Grošelj, 1994; P: vrsta je opazovana na preletu; Pb: vrsta je opazovana v prehranjevalnem habitatu; Pg: poletni gost, spolno nezreli osebki letujejo izven gnezdišč; Z: vrsta v dolini Reke prezimuje; Gn?: vrsta je verjetni gnezdilec; Gn: vrsta je potrjen gnezdilec. Tab. 1: List of the observed species. Threat status according to Bračko et ai., 1994; comparison of the status according to Geister, 1995; Polak, 1997; Sivec et aL, 1995; Sovine 1994;* Bračko & Grošelj, 1994; P: species observed during migration; Ph: species observed in feeding habitat; Pg: summer visitor, immature individuals summering outside breeding area, Z: species overwintering in the Reka valley; Gn?: probable breeder; Gn: confirmed breeder. 305 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 ■ 1999 ■ 2 (17) Bostjan SURINA: ORNITOFAVNA ZCORNJECA ORA POUNÍ R£K£ IN BllZNjE OKOÎ.ICE, 30Î-Î14 15 Anas querctiedula E 2.3 r 16 A riser 3riser Z 17 An thus campestris Cn Gn? " 18 An thus pratensis z 19 Anthus spinoleta z 20 Anlhus trivialis Cn Cn? Cn 21 Apus apus Gn C.n 22 Aquila chrysaetos V 3 .a Gn 23 Ardea ciñeres R4.b z 1' TI'ÍÍ /.. <. '■■;,< 24 Asió otus / 25 Athene noctua E2.c / Gtl ■ Gn 2 G Aytbia nyroca E 2.a :■ 27 BomobyciUa garrulus r. / * i 28 Buho buho E2.c / i ■ Gn 29 Bateo bateo / Gn i, ■.: /. ' , > 30 Caprimulgus europaeus E2.c "Cn < •!-. ; 31 Carduelis carduelis / Cn c.-ir 32 Carduelis flammea y Í 33 Carduelis spinus / 34 Carpodacus erylbrinus ■ ■,■.■ 35 Certhia brachydactyla 7 /..'.<:< 36 Charadrius dubius V3.c 37 Cbloris chloris ■ - 2 r- /. 38 Cicoriia ciconia E 2.b 1' 39 Cinclus ductus V 3,b /, G ■ 40 Circaehts gallicus E 2.a Gn !' I 41 Circus a eroginosus ■p 42 Circus cyaneus 43 Coccotbraustes coccothraustes . " Z / i 44 Columba livia E 2.b Z / G 45 Columba palumbus I ; i 46 Corvus corax Z Gn ■ : ' 1 47 Corvus corone comix Z Gn Gn? i> 48 Corvus monedula z 49 Coturnix colurnix V 3.c Gn. iV i:-i 50 Crex crex E 2-C Gh '. 51 Cuculus canorus Cn «-.-■.■ 52 Detichon urbica Gn ■ :r¡ 53 Dendrocopos major z r • C.-i 54 Dendrocopos minor 2 55 Egretta garzetta 56 Emberiza cia z G- 57 Emberiza cirlus G • 58 Emberiza citrinella z Gn ; ii G- ! 59 Eritbacus rubecula . Gn Gil ' . G- j 60 falco columbarius | 61 Falco peregrinas E 2.c 2 /■ i ! 62 falco subbuteo V 3.c i!:l i . 63 Falco tinnuncttlus V3.c / i.- 64 falco vespertinus 1' 65 Ficedula hypoleuca 66 Fringilla coelebs ' Gn 7. Gn 67 Fringilla montUringiUs 68 Call in ago gallinaza E 2 .a /. < 1 69 Gallínula chloropus i.- On 70 Garrulus glandarius Gn /. {.r. 71 Grus grus ¡' 72 Gyps fuhus Ex 1.1.a ¡> 73 Hippolais icterina f 306 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boštjan SURINA: ORNiTOEAVN A ZGORNJEGA DELA DOLINE REKE IN 8L12N5E OKOLICE, 303-314 74 Hippolais polyglott a i," 75 Hi rundo rustica Gn Gn ' Gn 76 Ixobrychus rniriutus E 2.a Gn? : Gn? 77 Jynx torquilla V3.c i ¡ t,- Gn 78 Lantus coHurio R4.b ;¡¡ ■ Gri Gn 79 l.anius excubitor Ex 1.1.a V ' Z' ■ 80 Lanius minor E 1.2.C 81 Larus cachi nans R4,a P, Z 82 Larus ridibundus V 3.a / P, Z 83 Locustella naevia V 3.b p 84 íoxia curvirostra Z 85 Luscinia megarhynchos i "¡:" Gn 86 Merops ¡¡piaster E 1.2.a Gn ■ Gn '. 87 Miliaria calandra V3.c -Gn' Gn Gn .. ■ '• Gn' '• 88 Montícola saxatiiis V 3.b C" Gn 89 Montícola solitarius R 4.a Gn? ■ ' 90 Motacilía alba V 1 Gn? ". Gn Gri ' 91 Motaciila cinerea y i ■■ ■ Gn? Gn Z, Gn 92 Muscícapa striata l Gn - Gn . 93 Nyctícorax nyctícorax E 1.2.a Gn? - .. Gn? P, Gn? 94 Oenanthe oenanthe Gn Gn ' 95 Oriolus oriolus G:- Gn " Gn . 96 Otusscops E 2,c Gn? . Gn 97 Parus ater Gn ■ Gn >'. Gi; 98 Parus caeruleus " z ■ ■ Gn ■ Gn . . Gn Z, Gn 99 Parus crísfatus 7 100 Parus major ■ Z Gn ■Gn Gn : Z, Gn 101 Parus palustris ■ ■ " ■ ■■ Z - Z,Gri" 102 Passer domesticas .v: z. Gn - Z, Gn 103 Passer montanas "■".■ z Gn Gn Z, Gn . 104 Pern is apivorus V 3.c P 105 Phatacrocorax carbo ■ ■ P, Z 106 Pbasianus coichicus . Z, Gn 107 Phoenicurus ochruros Gn Z, Gn 108 Phoenicurus phoenicurus E 2,c Gn 109 Phyiioscopns coüybita Gn Gn? • Gn. ' Gn- 110 Pica pica Z Gn Z, Gn 111 Picus can us V3.c . ■- Gn ■ Gn 112 Picus viridis V 3-C Gn? 113 Píectrophenax nivalis Z 114 Porzana porzana E 2.a i.n' 115 Prune!la collaris 7 116 Prunella modutaris / / 117 Pyrrhula pyrrhula /. Gn? /. Gn 118 Ralius aquaticus E2.c Gn? , 119 Regulus ignicapillus z Z, Gn 120 Regulas regulas : z Gn? . -. 121 Remiz pendulinus V 3,b Gn? •■ 122 Saxícola rubetra £2.c G H Gn 123 Saxícola torquata Gn ' ' . Gn 124 Serinus serin us G- ■ i Gn Gn 125 Sltta europaea / . Gn Z, Gn 126 Sitta neumayer P:. 127 Streptopelia decaocto / (■ ■■ i. ' Z, Gn 128 Streptopelia turtur G- 129 St rix a luco / '■ Gn?' " 130 Sturnus vulgaris 7 G:. ■ ■■ Z,.Gn 131 Sylvia a trie api IIa ■ ! ■:■' : Z, Gn 132 Sylvia borin R 4.b ( ■ .Gn ' 307 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boííjan SURINA: ORNITOfAVNA ZGORNJEGA DELA DOLINE REKE IN BLtŽNIE OKOLICE, 303-3 H 133 Sylvia communis V3.c Gn Ur, 134 Sylvia curruca Gi G'i 135 Sylvia n ¡Soria V 3.b V r i .SI 136 Tachybaptus ruficoiis ¿, G T 137 Tetrastes bonasia / 'CM 138 Tichodroma muraría R 4.a / P. 7 139 Tringa ocbropus ¡J 140 Troglodytes troglodytes /. < i. r Gn : Z, Cj'i 141 Tardus merula 2 i- ''r 7, G:i 142 Turdus pbilomelos : r- i; r Du 143 Turdus pilaris /. 7 j 144 Turdus viscivonis / t, - 145 Tyto alba E2.c 146 Upupa epops £ 2.c í <:¡ 147 Vanellus vaneHus / Tab. 2: Število vseh opazovanih vrst in njihov status. Tab. 2: Number of all the observed species and their threat status. . status ptice St. vrst .. Gn 41 - Gn? 11 . Gn, Z 44 Gn?, Z 8 , P 17 P, Z 8 ■ Z ' 18 skupaj 147 12% □ Gn HGn? □ Gn, Z HGn?, Z HP ■ P, Z ■ Z 31% SI. 3: Delež opazovanih vrst glede na njihov status. Fig. 3: Share of the observed species in view of their status. SI. 4: Absolutno število opazovanih vrst glede na njihov status. Fig. 4: Absolute number of the observed species on view of their status. Bvreta, kiji groat izginotje Prnocno ogrožena vrsta □ ogrožena vrsta 13% S&potentfalfto ogrožena vrsta ostate potrjene in verjetne gnezdi Ike SI. 5: Posamezni deleži potrjenih in verjetnih gnezdilk glede na njihov status ogroženosti. Fig. 5: Separate shares of confirmed and probable breeders in view of their threat status. 12% 308 ANNALES • Ser. hist. riat. • 9 ■ 1999 • 2 (17) DoSljan SURINA: ORWTOFAVNA ZGORNjECA DELA DOLINE REKE IN BLIŽNJE OKOLICE, 303-314 REZULTATI IN DISKUSIJA Winter residents (Z) Približno 53% oziroma 78 vrst opazovanih ptic v dolini Reke prezimuje, večina le-teh pa je stalnic (Tab. 2, SI. 3, 4). 16 vrst ptic se v dolini pojavlja le pozimi, in sicer: siva gos (Anser anser): 1-13 osebkov, sokolič (Falco columbarius): opazovan le en osebek, priba (Vanellus vanellus): 4-36 osebkov, planinska pevka (Prunella collaris): 1-2 osebka, siva pevka (P. modularis): 2-10 osebkov, brinovka (Jurdus pilaris): 1-2000 osebkov, mali krivokljun (Loxia curvi rostra), veliki srakoper (,Lanius excubitor): 5-10 osebkov, pinoža (Fringilla montifringiila), mali detel (Dendrocopos minor), kavka (Corvus moneduiaj, mala uharica (Asia otus), mala cipa (A nth us pratensis), vriskarica (A. spinoletta), čižek (Car-duelis spinus) ter brezovček (C. flammea): 3 do 20 osebkov. Z izjemo brinovke je velikost drugih populacij prezimujočih ptičjih vrst razmeroma skromna. Preletniki (P) 12% vseh opazovanih ptic v dolini zavzemajo preletniki (Tab. 2, Si. 3, 4), in sicer: pikasti martinec (Tringa ochropus): 3-7 osebkov, rdečenoga postovka (Falco vespertinus): 2-9 osebkov, bičja (Acrocephalus schoenobaenus) in srpična trstnica (A, scirpaceus), rjavi lunj (Circus aeruginosas), bela štorklja (Ciconia ciconia): 1-3 osebki, kobiličar (iocustella naevia), rumeni vrtnik (Hippolais icterina), belovrati muhar (Ficedula hypo-leuca): 1-12 osebkov, kostanjevka (Aythya nyroca): samica opazovana 18. 7. 1996, regija (Anas querquedula): 3-7 osebkov, sivi žerjav (Grus grus), mala bela Caplja (Egretta garzetta): opazovani 3 osebki, beloglavi jastreb (Gyps fulvus): 1 -3 osebki. Sršenar (Pernis apivorus) gnezdi nad dolino Reke, in sicer v predelu, ki ga območje teh raziskav ni zajelo. Dolino pa relativno pogosto preletava. Raziskave za zdaj kažejo, da dolina ni pomembno postajališče za preletnike, saj se tu med preletom pojavlja relativno majhno število vrst ptic (Tab. 1, SI. 4), kar gre v veliki meri pripisati dejstvu, da tu ni obsežnejših vodnih površin in zamočvirjenih predelov oziroma polojev, kjer bi ptice, zlasti pobrežniki, lahko stikale za hrano. Opazovanje skalnega brgleza (Sitta neumayer) 22.7. 1996 v kamnolomu nad Ilirsko Bistrico je prvo opazovanje te vrste v Sloveniji. Osebek je na dosegu roke (I) stikal med skalami za pajki. Po vsej verjetnosti je šlo za naključnega gosta. Gnezdilke (Gn in Gn?) Izmed 147 opazovanih vrst ptic jih na obravnavanem območju zagotovo gnezdi 85, 19 pa po vsej verjetnosti (Tab. 2, Si. 3, 4). Dobra tretjina je na Rdečem seznamu ogroženih vrst ptic v Sloveniji (SI. 5). Puščavca (Monticola solituarius) sem označil kot verjetnega gnezdilca, ker je bil opazovan v gnezditveno sumljivem času ter primernem habitatu. 1 osebek je bil opazovan 22. 7. 1996 v kamnolomu nad Ilirsko Bistrico. Ustrezen gnezditveni habitat kaže na širjenje gnezditvenega areala v Sloveniji te mediteranske vrste ptice (Polak, 1998). Sledi krajši opis vrst z Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije: Rakar - Acrocephalus arundinaceus Pop. max: 5 parov Pop. min: 2 para Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn Rakar v času opazovanj redno poje na treh odsekih s trstičjem obrasle Reke. Predel med Dolnjim Zemonom in ilirsko Bistrico, kjer je rakar pel, je zaradi melioracijskih posegov v strugo Reke uničen. Mali martinec - Actytis hypoleucos Pop. max: 5 parov Pop. min: 2 para Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn Gnezdi na zaraščenem obrežju Reke; št. gnezdečih parov se je v letih opazovanj zmanjšalo na 2 predvsem zaradi nadaljnjih posegov v strugo Reke. Vodomec - Alcedo atthis Pop. max: 6 parov Pop. min: 3 pari Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn Vodomec je reden gnezdilec obrežij Reke, opazovati pa ga je moč tudi pozimi. V letu 1997 sta bili uničeni dve erodirani obrežni steni, ki sta ju nadomestili utrjeno kamenje in borovi piloti. Kotoma - Alectoris graeca Pop. max: 10 parov Pop. min: 5 parov Ogroženost: E 2.b Gnezditveni status: Gn Kotoma prebiva na kraških goličavah nad Ilirsko Bistrico (Gure), kjer del travnikov ponazarja košenice, del pa pašnike za drobnico. Planinski orel - Aquila chrysaetos Pop. max: 1 par Pop. min: Ogroženost: V 3.a Gnezditveni status: Gn Gnezdo planinskega orla nad zgornjim tokom Reke je eno od dveh ali treh gnezd širšega območja, ki ga po vsej verjetnosti izbira isti par. V letih 1997 in 1998 je 309 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) BoStjan SURINA: ORNiTOFAVNA ZGORNJEGA DELA DOLINE REKE IN SUŽNJE OKOLICE, 303-314 par gnezdi! nad dolino, v letu 1999 pa nad Koritnicami. Gnezdeči par varuje dogovor z lokalnim jadralno-padalskih društvom o prepovedi preletov gnezda v času gnezdenja. Čuk - Athene noctua Pop. max: 5 parov Pop. min: 3 pari Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn Čuk je reden gnezdilec v dolini, za gnezda si v dolini izbira dupla, suhe zidne špranje in gnezdilntce. Velika uharica - Bubo bubo Pop. max: 2 para Pop. min: 1 par Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn Velika uharica je do nedavnega gnezdila v ostenju Podtabra, pred nekaj leti pa je skrivnostno izginila; na isti polici gnezdi sokol selec. Podhujka - Caprimulgus europaeus Pop. max: 20 parov Pop. min: S parov Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn Pogosta gnezdilka predvsem nad dolino Reke. Mali deževnik - Charadrius dubius Pop. max: 3 pari Pop. min: 1 par Ogroženost: V 3.c Gnezditveni status: Gn Malega deževnika ogrožajo, podobno kot malega martinca, hidromelioracijski posegi v strugo Reke. Gnezdi na majhnih prodiščih, ki jih na Reki ni veliko. Povodni kos - Cinclus cinclus Pop. max: 3 pari Pop. min: 1 par Ogroženost: V3.b Gnezditveni status: Gn? Povodni kos prebiva v dolini že dolgo časa, o čemer pričajo "trofeje" nagačenih osebkov pri starejših lovcih. Tako pozimi kot poleti je moč opazovati dva para na Reki, 1 osebek pa ob Bistrici v sami Ilirski Bistrici. Skalni golob - Columba livia Pop. max: 60 Pop. min: 2 Ogroženost: E 2.b Gnezditveni status: Gn Skalni golob gnezdi v manjših breznih nad dolino ter v ostenjih Podtabra. Pred nekaj leti še Številna populacija sedaj močno upada. V letu 1999 sta tako gnezdila le še dva para. Pregledovanje skubišč pa je še pokazalo, da je pomemben plen za sokola selca, ki gnezdi na isti lokaciji. Prepelica - Coturnix coturnix Pop. max: 20 Pop. min: 15 Ogroženost: V 3,c Gnezditveni status: Gn Prepelico najdemo v dolini na istih travnikih kot kosca, le da pri višini steblik travišča ni tako izbirčna. Številčnost gnezdilne populacije se bistveno ne spreminja. Kosec - Crex crex Pop, max: 62 Pop. min: 7 Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn Kosec je globalno ogrožena vrsta ptice in v dolini poleg ostalih globalno ogroženih vrst najbolj prispeva k mednarodni ornitološki pomembnosti območja. V raziskavah v letih 1992-93 je bila ocenjena populacija od 20-30 pojočih samcev (Trontelj, 1995; 1996), velikost pop. pa se v naslednjih letih ni bistveno spreminjala. V letu 1999 smo po temeljitem kartiranju doline našteli 64 pojočih samcev. Mozaičen preplet obdelovalnih površin in površin v zaraščanju ali kolobarju oziroma neenoten režim zgodnje košnje in ekstenzivno kmetijstvo omogočajo koscu dovolj pestro izbiro habitatov. Pa vendar se v nekaterih predelih pojavlja problem zgodnje košnje. Sokol selec - Falco peregrinus Pop. max: 2 para Pop. min: 1 par Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn V letih 1996-1997 je sokol selec gnezdil v ostenju Podtabra. Pregledovanje skubišč je pokazalo, da tu živi vse leto. Redno je bilo moč opazovati ptico na lovu tudi v zgornjem delu doline, kjer je dovolj primernih previsnih sten za gnezdenje. Škrjančar - Falco subbuteo Pop. max: 2 para Pop. min: 1 par Ogroženost: V 3.c Gnezditveni status: Gn? Ptica je bila opazovana na celotnem območju, redno pa ob manjši mlaki, kjer se je podila za kačjimi pastirji. Opazovana je bila tudi na lovu za poljskimi škrjanci in kmečkimi lastovkami na isti lokaciji. V dolini po vsej verjetnosti gnezdi. 310 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boíljan SU RS NA; ORNITOEAVNA ZGORNJEGA DE!. A DOLINE REKE IN SUŽNJE OKOLICE, 303-314 Navadna postovka - Falco tinnunculus Pop. max: 2 para Pop. min: 1 par Ogroženost: V 3.c Cnezditveni status: Gn Največ navadnih postovk dolino preleti, vendar v njej redno gnezdita vsaj dva para, eden v gnezdifnici. Kožica - Gallinago gallinago Pop. max: 3 pari Pop. min: 2 para Ogroženost: E 2.a Cnezditveni status: Gn? V dolini se redno pojavlja na preletu, junija 1996 in konec maja 1997 pa je bilo pod Zarečico opazovanih 4 oziroma 6 osebkov, od katerih sta se v letu 1996 2, v letu 1997 pa 3 območno spreletavali. Kasneje gnezdo ni bilo najdeno. Mala bobnarica - Ixobrychus minutus Pop. max: 3 pari Pop. min: 1 par Ogroženost: E 2.a Cnezditveni status: Gn? Par male bobnarice sem od 4.5. do 26.5. 1996 opazoval ob mrtvici, zaraščeni z vrbovjem in trstičjem, pri Zarečici. 16. 6. 1997 je bil na lovu opazovan 1 osebek pri Kosezah, 23. 6. 1997 pa pri Zarečici. V maju 1999 sem posamezne osebke spet opazoval v trstičju pri Kosezah. Spričo ugodnih gnezdilnih habitatov na opazovanih lokacijah uvrščam ptico med verjetne gnezd i Ike. Vijegiavka - )ynx torquilla Pop. max: 10 parov Pop. min: 5 parov Ogroženost: V 3.c Cnezditveni status: Gn Vijegiavka gnezdi v duplu, ki jih največ najde v visokostebelnih senožetnih sadovnjakih. Kljub temu, da je starih sadovnjakov v dolini še precej, zaseda tudi gnezdiinice. je relativno pogosta gnezdilka doline. Črnočeli srakoper - Lanius minor Pop. max: 1 par Pop. min: Ogroženost: E 1.2.c Gnezditveni status: Gn Črnočeli srakoper je leta 1995 gnezdil pri jablanici (Polak, 1997). Gnezdo je bilo zneseno na koncu jablanove veje. Toda tako izpostavljeno gnezdo so kasneje izropale srake. Čebelar - Merops apiaster Pop. max: 1 par Pop. min: Ogroženost: E 1.2.a Gnezditveni status; Gn Leta 1996 je v erodiranem bregu Reke pod Kosezami uspešno gnezdil 1 par, izpeljalo se je 6 mladičev. V naslednjem letu je bil poleg starega opažen izkopan nov rov, vendar ptici kasneje nista gnezdili. Ogrožajo ga melioracijski posegi v strugo Reke oziroma regulacije Reke, ki se bodo, kot kaže, nadaljevale in uničile edino gnezditveno lokaliteto čebelarja na Primorskem. Veiiki strnad - Miliaria calandra Pop. max; 50 parov Pop. min: 30 parov Ogroženost: V 3.c Gnezditveni status: Gn Poleg rjavega srakoperja najpogostejša gnezdilka doline z veliko gnezditveno gostoto. V letu 1999 sem v zgornjem delu obravnavanega predela z metodo linijskega transekta ugotavljal gostoto pojočih samcev in prišel do številke 9-11 / km2. Slegur - Montícola saxatilis Pop. max: 17 Pop. min: 10 Ogroženost: V 3.b Gnezditveni status: Gn Sfegurji prično peti na Gurah nad dolino okrog 1. maja, kjer sem med Milanjem in Goljakom naštel 14 pojočih samcev. Po en par gnezdi tudi v treh kamnolomih nad dolino Reke. Kvakač - Nyctycorax nyctycorax Pop. max: 3 pari Pop. min: 1 par Ogroženost: E 1.2.a Gnezditveni status: Gn? 4. 5. 1997 sem v mrtvici, zaraščeni z rogozom in vrbovjem, opazoval 3 odrasle osebke. 6. junija istega leta pa en odrasel in en mladosten osebek, ki sta se na omenjeni lokaciji zadrževala še nekaj dni. 25. 5. 1998 sem opazoval kvakača ob Reki pri Zarečju, 4. 6. pa ob Reki pri Kosezah. 20. 5. 1999 se je v mraku v trstičju pod Kosezami kvakač značilno oglašal, 27. 5. pa sem ob Reki pri Kosezah s tal dvigni! mladostni osebek, ki je komaj poletel, istega dne sem opazil odraslega kvakača pod Zarečico. V letu 1999 sem med nočnimi popisi koscev pri mrtvici pod Zarečico ujel tudi značilno kvakačevo oglašanje. Njegov gnezditveni habitat ogroža urejanje struge Reke ter odstranjevanje obrežne vegetacije. 311 ANNALES • Ser. hist, nat • 9 • 1999 • 2 (17) ßoäijart SURINA: ORNITOfAVNA ZGORNJEGA DHA DOUME REKE IN BLIŽNJE OKOLICE, 303-3 M Veliki skovik - Otus scops Pop. max: 10 parov Pop. min: 6 parov Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn V dolini se prične veliki skovik oglašati v sredini aprila. Je najpogostejša sova, ki gnezdi v dolini. V Ilirski Bistrici gnezdijo 3-4 pari. Siva žolna - Picus canus Pop. max: 10 Pop. min: 5 Ogroženost: V 3,c Gnezditveni status: Gn Tako v dolini kot tudi v sosednjih Brkinih pogosta vrsta žolne. V višjih predelih nad dolino jo nadomešča zelena žolna. Zelena žolna - Picus viridis Pop. max: 10 Pop. min: 5 Ogroženost: V 3.c Gnezditveni status: Gn Zelena žolna je bila v dolini opazovana samo enkrat, pač pa je pogostejša na košenicah nad dolino Reke. Grahasta tukalica - Porzana porzana Pop. max: 5 parov Pop. min: 3 pari Ogroženost: E 2.a Gnezditveni status: Gn? 17. 4. 1997 sem opazoval grahasto tukalico v šašju ob mrtvici pri Zarečici. 28. S. naslednjega leta sem na isti lokaciji podnevi opazoval 2 osebka, med nočnimi popisi koscev istega leta pa sem v ostrem šašju in trstičju med Kosezami in Dolnjim Zemonom slišal klice 2-3 samcev. Mokož - Raiius aquaticus Pop. max: 3 pari Pop. min: 1 par Ogroženost: E 2,c Gnezditveni status: Gn? Značilno kruljenje mokoža je bilo slišati trikrat, in sicer: 10. 5. 1997 v rogozju pod Zarečico in vrbovju pri tovarni Lesonit. (Polak, ustno) ter 28. 5. 1999 v trstičju med Kosezami in Dolnjim Zemonom. Ptašica - Remiz pendulinus Pop. max: 3 pari Pop. mirt: 1 par Ogroženost: V 3.b Gnezditveni status: Gn? 15. 6. 1997 sem opazoval pojočega samca pri Vrbo-vem, 18. 7. istega leta pa ob Reki nedaleč od prve lokacije. Plašico sem opazoval še 22. 6. 1998, vendar tako v letih 1997 kot 1998 značilnega gnezda nisem našel. Repaljščica - Saxícola rubetra Pop. max: 20 parov Pop. min: 10 parov Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn Repaljščica je relativno pogosta vrsta ptice, ki gnezdi po celotni dolini, če je le dovolj visoke trave oziroma suhih stebel kobulnic, od koder opreza za žuželkami. Siva penica - Sylvia communis Pop. max: 30 parov Pop. min: 20 parov Ogroženost: V 3.c Gnezditveni status: Gn Poleg čmogiavke najpogostejša vrsta penice. Gnezdo si ob Reki spleta tudi iz orjaške rozge (Solidago gigantea). Grahasta penica - Sylvia nisoria Pop. max: 15 Pop. min: 5 Ogroženost: V 3-b Gnezditveni status: Gn Grahasto penico sem opazoval v dolini kot tudi na pobočjih nad dolino Reke, kjer je bolj pogosta, gnezdo pa si najpogosteje spleta v rešeljikt (Prunus rnahaleh) in črnem trnu (Prunus spinosa). Pegasta sova - Tyto alba Pop. max: 2 para Pop. min: 1 par Ogroženost: E 2.c Gnezditveni status: Gn Pegasta sova je v letu 1996 gnezdila v duplu bele vrbe (Salix alba) pri Kosezah (Milavec, ustno). V letu 1999 pa se je en osebek značilno oglašal iz zapuščene šole v Kuteževern. Smrdokavra - Upopa epops Pop. max: 20 parov Pop. min: 10 parov Ogroženost: E 2,c Gnezditveni status: Gn Srrtrdokavro sem opazoval v dolini Reke, pogostejša pa je nad dolino, kjer se v gozdovih puhavca, malega jesena in črnega gabra ter med nasadi črnega bora značilno oglaša, hrano pa si išče tudi po iztrebkih drobnice na košenicah. Gnezdo je bilo najdeno v kamniti zidni terasi zapuščenega vinograda. Po pripovedovanju domačinov je bila ta ptica v preteklosti mnogo pogostejša. 312 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boštjan SUR1NA: ORNITOFAVNA ZGORNJEGA DEL A DOLINE REKE IN BLIŽNJE OKOLICE, 303-314 Ogroženost območja Zaradi stika med kraškim in nekraškim svetom ima porečje Reke posebne pokrajinske vrednote, ki pa se zaradi človeških posegov izgubljajo. Zaradi z lesom bogatega zaledja Snežnika in vodnatosti doline se je na žagarski tradiciji razvila lesna industrija, ki je še danes glavni vir degradacije pokrajine zlasti v smislu posegov v samo Reko. Najbolj usodno je seveda onesnaževanje Reke, kjer je bila leta 1987 več kot polovica celotnega toka Reke uvrščena v lil.-IV. kakovostni razred (Rojšek, 1987). Leto poprej (1986) so bile Škocjanske jame vpisane na UNESCOV seznam naravne in kulturne dediščine! Samočistilni procesi Reke so zelo upočasnjeni zaradi še vedno močno onesnaženih bregov kot tudi zaradi divjih odlagališč, prav tako oči in nos pa bode še vedno nesanirano odlagališče stranskih produktov proizvodnje Tovarne organskih kislin pri Globovniku. Meteorne vode se iz omenjenega odlagališča stekajo seveda v Reko. Večina Reke od izvira do ponora je danes med drugim in tretjim kakovostnim razredom, kar pa se spreminja glede na pretok in oddaljenost od virov onesnaževanja zaradi povečanih samočistilnih procesov. Razredčevanje odplak v Reki z vodo iz akumulacij Kiivnik in Moia seveda ni pravi in tudi ne zadovoljiv način čiščenja Reke. Le učinkovita komunalna čistilna naprava, ki bi čistila komunalne odplake Ilirske Bistrice in vasi po dolini, ter nadzor proizvodnje oziroma manipulacije odpadnih vod omenjenih onesnaževalcev bi zagotavljala obstoj Reke v drugem kakovostnem razredu. Izkoriščanje zemljišč v bližnji okolici Reke je omejeno skoraj izključno na košnjo travnikov, kajti ti so v kmetijskem smislu kakorkoli drugače slabše donosni. Ravno usklajevanje termina košnje vlažnih travnikov z gnezdenjem ptic bi bilo za gnezdilke tovrstnih habitatov velikega pomena, ker se čas košnje velikokrat časovno ujema z gnezdenjem. Veliko vlažnih oziroma močvirskih travnikov, zlasti tistih neposredno ob Reki, je v fazi zaraščanja. Ker se košnja trave (in kasnejše spravilo sena) cenovno ne izplača, veliko kmetov na pol posušeno travo na polju kar zažge. Dogaja se tudi, da s pokošeno travo stresajo v manjše mlake in mrtvice Reke, gnezdilne habitate redkih in ogroženih vrst ptic, s čimer nepotrebno prispevajo k evtrofikaciji vode in neposrednemu uničevanju gnezdilnega habitata. Takšni habitati so tu problematični tudi zaradi obstoja divjih odlagališč. Da bi lastniki zemljišč pridobili večje kmetijske površine, določene predele trstičja, zlasti v zgornjem delu doline ter med vasema Zgornji in Dolnji Zemon, občasno požgejo. Ti tudi za ornitofavno tako pomembni habitati so v dolini precej redki in se z izjemo nekoliko obsežnejšega in strnjenega predela med omenjenima vasema ter med Dolnjim Zemonom in Kosezami pojavljajo bolj fragmentarno. Del s trstičjem obraslega obrežja Reke, kjer je leta 1997 pel rakar, pa je zaradi melioracijskih posegov v strugo Reke spremenjen v utrjen nasip. Divjo naravo Reke že dalj časa skušajo krotiti z raznimi posegi v strugo za preprečevanje vsakoletnih poplav. Obsežnejša hidromelioracijska dela so bila že opravljena na strugi oziroma bregovih med Zabičami in Trpčanami, kjer so že odstranili obrežno vegetacijo in prodnate nanose, utrdili obrežje oziroma ga obložili s kamenjem različne velikosti, izravnali meandre in jih utrdili z borovimi piloti. Tako so uničili manjša prodišča, ki jih ob Reki ni ravno veliko, in naravne rečne bregove, zlasti tiste, ki jih Reka izpodjeda in tako ustvarja ugodne gnezdilne habitate za številne vrste divjih čebel, vodomca in čebelarja. Odstranjevanje obrežne vegetacije, ki spremeni značilno podobo pokrajine, pa poleg dejstva, da se s tem drastično spremenijo okoljski dejavniki v reki in s tem življenjske razmere v reki, še povečuje erozijsko moč Reke. Tako so uničena tudi prodnata in s kisikom dobro prezračena obrežja, ki jih ribe navadno izbirajo za odlaganje iker. Urejanja v smislu ustvarjanja umetnih rečnih pragov (po strugi navzdol vse do Ilirske Bistrice), z namenom prezračevanja reke, pa onemogočajo migracijo živali po toku navzgor. Podobni melioracijski posegi so bili opravljeni še v predelu Samsovega mlina, med mostom na Zabovici in železniškim mostom Ilirska Bistrica -Rijeka. Tudi tu je večinoma odstranjena obrežna vegetacija, bregovi pa utrjeni s kamenjem. Predvideno je nadaljnje urejanje struge Reke od Ilirske Bistrice navzdol v smislu omejevanja vsakoletnega poplavljanja zlasti zaradi tovarne Lesonit, ki ne neha krojiti usode Reke, in pa graditve komunalne čistilne naprave v bližini vasi Topole. Zanimivo je, da kljub dosedanjim posegom v strugo Reke le-ta redno, vsakoletno prestopa bregove. ZAHVALA Zahvaljujem se Slavku Polaku za prijetne skupne ure terenskega dela ter za kritičen pregled članka. 313 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boftjan SUR1NA: ORN1TOFAVNA ZGORNJEGA PELA DOLINE ROKE IN BLIŽNJE OKOLICE, 303-314 ORNITHOFAUNA OF THE UPPER REKA VALLEY AND ITS NEIGHBOURHOOD Boštjan SURINA Sl-6250 ilirska Bistrica, Župančičeva 22 E-mail: bostjan.stjrina@guest.arnes.si ABSTRACT During 1994-1999, 147 bird species were observed in the Reka valley and its neighbourhood, 85 of which were confirmed breeders, 19 possible breeders and 25 passage migrants; 78 were winter residents. An increase in the population of Corn Crake C rex crex was noted, as well as rather large breeding density of Red-backed Shrike Lan i us collurio and Corn Bunting Miliaria calandra. The banks of the Reka river represent the only breeding habitat of the European Bee-eater Merops apiaster in SW Slovenia. In the stone-pit above Ilirska Bistrica, a Western Rock Nuthatch Sitta neumayer was observed - the very first observation of this species in Slovenia. The breeding habitats immediately along the river and reed-beds have been greatly endangered by land drainage. Key words: ornithology, the Reka valley, Primorska region, SW Slovenia LITERATURA Bracko, F. & P. Grošelj (1994): Pojavljanje pegama Bombycilla garrulus v Sloveniji - nekoč in danes. Acrocephalus, 15(62), 16-26, Bračko, F., A. Sovine, B. Štumberger, P. Tronteij & M. Vogrin (1994): Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus, 15(67), 166-180. Celik, T. (1994): Najjužnejša najdišča vrste Maculinea teleius Bergstr. v Sloveniji (Lepidoptera: Lycaenidae). Acta entomologica slovenica, 2, 19-24. Čelik, T. & F. Rebušek (1996): Atlas ogroženih vrst dnevnih metuljev Slovenije. Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, Ljubljana. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije (1995a): Klimatografija Slovenije, temperature zraka, obdobje 1960-1990. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije (1995b): Klimatografija Slovenije, količina padavin, obdobje 1960-1990. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Jogan, N., V. Babij & B. Vreš (1996): Prispevek k poznavanju flore Brkinov in Primorske, jugozahodna Slovenija. V: Bedjanič, M. (ed.j Raziskovalni tabor študentov biologije. Podgrad "96", Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, Gibanje znanost mladini, 75-102. Klemenčič, V. (1959): Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom. Inštitut za geografijo SAZU, Ljubljana. Pavlovec, R. & M. Pleničar (1980): Geološka zgradba okolice Ilirske Bistrice. V; Brozina, B., F. Munih, M. Prime, L Spetič & A. Temovec (eds.) Bistriški zapisi 1, Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, 34-43. Polak, S. (1997): Popis ornitofavne zgornjega dela porečja Reke. Notranjski muzej Postojna, dokumentacija ZVNKD Nova Gorica. Polak, S. (1998): Nova gnezdišča puščavca v Sloveniji. Acrocephalus, 19(90-91}, 1 52-154. Pučnik, J. (1974): Vreme in podnebje. Pomurska založba, Murska Sobota. Rojšek, D. (1987): Fizičnogeografske značilnosti in naravne znamenitosti porečja Notranjske Reke. Varstvo narave, 13, 5-24. Rojšek, D. (1996): Velika voda - Reka ~ a karst river. Acta carsologica, 25,193-206. Seliškar, A. & B. Vreš (1995): Naravni spomenik Velika voda na reki Reki: flora in vegetacija - poročilo. Biološki institut ZRC SAZU, Ljubljana, dokumentacija ZVNKD Nova Gorica. Sivec, I., T. Tri I ar, K. Poboljšaj & B. Horvat (1995): In- ventarizacija favne reke Reke. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, dokumentacija ZVNKD Nova Gorica. Sovine, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba, Ljubljana. Triiar, T. (1997): Poročilo o delu skupine za ptice, sesalce in ektoparazite. V: Bedjanič, M. (ed.) Raziskovalni tabor študentov biologije, Podgrad "96", Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, Gibanje znanost mladini, 135-144. Tronteij, P. (199S): Popis kosca Crex crex v Sloveniji v letih 1992-93. Acrocephalus, 16(73), 174-180. Tronteij, P. (1996): Kosec, v svetovnem merilu ogrožena ptica. Proteus, 59(3), 104-111. Verovnik, R. (1997): Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) jugozahodne Slovenije. V: Bedjanič, M. (ed.} Raziskovalni tabor študentov biologije, Podgrad "96", Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, Gibanje znanost mladini, 33-44. W rab er, M. (1969): Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio, 17, 176-199. Zupančič, M., L. Marinček, A. Seliškar & I. Puncer (1987): Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia, XIII, 589-98. 314 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) izvirno znanstveno delo UDK 599.4:551.44(497.4)"1994/1996' NETOPIR]! NA PREZIMOVALIŠČIH V SLOVENIJI V LETIH 1994-1996 Boris KRYŠTUFEK Prirodosiovni muzej Slovenije, Si-1001 Ljubljana, p.p. 290 Andrej HUDOKUN Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Si-0000 Novo mesto, Sfcalickega t IZVLEČEK Med letoma 1994 in 1997 smo obiskali 40 jam in v njih beležili prisotnost prezimujočih netopirjev. V 30 jamah smo našli osem vrst: Rhtnoiophus ferrumequinum, R. hipposideros, R. euryale, Myotis myotis, M. daubentoni, Eptesicus serotinus, Barbastella barbastellus in Miniopterus schreibersi. V isti jami smo našli do Štiri vrste, vendar sta bila v večini prezimovališč (83,3%) ena ali dve vrsti. Populacijsko gostoto R. ferrumequinum na Dolenjskem smo ocenili na približno 0,3 netopirja/km2. Ključne besede: Chiroptera, hibernacija, jame, inventarizacija, Slovenija UVOD Že ob koncu SO-ih let, ko je bila končana prva inventarizacija sesalcev Slovenije (Kryštufek, 1991), je bi! očiten relativno slab nivo poznavanja netopirjev. Da ublažimo to pomanjkljivost, smo v 90-ih letih opravili nekaj terenskih raziskav, ki so dale več, za netopirsko favno Slovenije novih in zanimivih podatkov (Kryštufek & Červeny, 1997). Ker smo ocenili, da so vsi v Sloveniji živeči netopirji pomembni tudi z naravovarstvenega stališča (Kryštufek, 1996), smo bili posebej pozorni na njihova prezimovališča v podzemskih jamah. O tej tematiki sta doslej pisala Djuhč (1959) in Frank (1970, 1983). V članku predstavljamo podatke, zbrane v letih 1994-1996. Zaradi pomanjkanja časa, sredstev in usposobljenega osebja je pregled vse prej kot popoln. Ne glede na to je doslej najbolj temeljit in časovno zgoščen popis. Podatki, ki smo jih zbrali, so danes že del zgodovine, zato verjameva, da bodo na tej osnovi zanamci laže in zanesljiveje sklepali o morebitnih populacijskih trendih troglofilnih vrst netopirjev. MATERIAL IN METODE Popisovali smo v jamah Dolenjske, Bele krajine, Primorske, Notranjske in Štajerske. Popise smo opravili v letih 1994-1996, vselej med 15. januarjem in 13. marcem. Obiskovali smo jame, za katere so bili netopirji že navedeni, ali pa smo zanje domnevali, do so potencialno prezimovališče netopirjev. Netopirje smo iskali ob pomoči svetilk. V primeru razpršenih kolonij smo živali neposredno preštevali, zgoščene kolonije pa smo fotografirali in netopirje prešteli na projekciji posnetka. Pokazalo se je, da z neposrednim preštevanjem lahko močno precenimo število osebkov v zgoščeni koloniji, tako da je ocenjevanje s fotografije veliko zanesljivejše. REZULTATI Pregledane jame Opravili smo 46 obiskov v 40 jamah, prisotnost netopirjev pa je bila potrjena v 30 jamah (75%). Največ jam smo pregledali na Dolenjskem in v Beli krajini (33), sledijo pa Štajerska (4 jame), Primorska (2 jami) in Notranjska (ena jama). 315 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boris KRYSTUFEK & Andrej HUDOKUN: NETOPIRJI NA PREZIMOVALIŠČIH V SLOVENIJI V LETIH 1994-1996, 315-322 SI. 1: Zemljevid Slovenije s podzemskimi objekti, v katerih smo v letih 1994-96 našli netopirjev v hibernactjt, Za identifikacijske številke glej besedilo. Fig. 1: Map of Slovenia showing caves with hibernating bats found between 1994 and 1996. See text for registration numbers. Tolmač k podajanju rezultatov: - Zaporedne številke, pod katerimi so jame navedene v poglavju "Rezultati", ostrezajo identifikacijskim številkam na sliki 1. - Katastrska številka inventarja Jamarske zveze Slovenije (v oklepaju). Datum: dan, mesec, leto. Okrajšave rodovnih imen: R. - Rhinolophus, M. -Myotis, F. - Eptesicus, B. - Barbastella, Mi. -Miniopterus. - Številka (v oklepaju) za imenom vrste pomeni število preštetih živali. jame z netopirji v htbernaciji (Caves with bibernating bats) Primorska 1. Jama v doktarjevi ogradi (948) 31.01.1996: R. hipposideros {1), R. ferrumequinum (1), 2. Škocjanske jame (735) 31.01.1996: Mi. schreibersi (1). 09.03.1996: Mi. schreibersi (18). Notranjska 3. Predjama (734) 31.01.1996: R. hipposideros (9), R. ferrumequinum (150), M. daubentoni (1), Mi. schreibersi (250). Dolenjska in Bela krajina 4. Krška jama (74) 01.02.1994: R. hipposideros (17), R. ferrumequinum (5), M. myotis{1). 28.02.1996: R. hipposideros (9), R. ferrumequinum (1). 5. Velika jama nad Trebnjem (104) 01.02.1994: R. hipposideros (5), B. barbastellus (1). 316 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boris KRYŠTUf£K & Andrej HUDO KUN: N OTOPI Rji NA PREZIMOVALIŠČIH V SLOVENIJI V LETIH 1954-1996, 315-322 6. Ajdovka, Šentjurij (2116) 05.03.1996: R. hipposideros {10). 7. Zgornja Kievevška jama (411) 01.02.1994: R. hipposideros (3), R. ferrumequinum (1), M. mvotisO). 8. Ajdovska jama pri Nemški vasi (417) 01.02.1994: R. hipposideros (1). 9. Levakovajama (517) 02.02.1995: R. hipposideros (1), M. daubentoni(1). 10. Kostanjeviška jama (518) 01.02.1994: R. hipposideros (10), R. ferrumequinum (58), R. eurya!e (1 50). 13.03.1994: R. ferrumeguinum {60). 11. Vidovec (3342) 03.02.1994: R. hipposideros (1). 12. Malikovec (2613) 03.02.1994: R. ferrurnequinum (1). 13. Kaščica (2852) 27.02.1994: R. hipposideros (3), R. ferrumeguinum (11). 14. Jama v kamnolomu (2950) 03.02.1994: R. hipposideros (1). 15. Spodnja Bilpa (630) 03.02.1994: R. hipposideros (1). 16. Velika Kobilna jama (144) 03.02.1994: R, hipposideros (1). 17. Ajdovska jama na Radohi (6165) 01.02.1994: R. hipposideros m, B. barbastelius(2). 18. jama pod Štalami (4003) 31.01.1994: R. hipposideros (9), R. ferrumequinum (4). 19. Ahnenloch (573) 08.02.1994: R. hipposideros (3). 20. jazbina (114) 01.02.1994: R. hipposideros (11), R. ferrumequinurn (147). 08.03.1994: R. hipposideros (5), R. ferrumequinum (147). 29.02.1996: R. hipposideros (10), R. ferrumequinum (150). 21. Radoška jama (1357) 01.02.1994: R. hipposideros (G), R. ferrumequinurr> (2). 22. jama pod Macesnovo gorico (6156) 31.01.1994: B. barbastellus (1). 23. Krojačevka (5597) 1 5.01.1994: R. hipposideros (3), R. ferrumequinum (3). 24. Velika prepadna (425) 01.02.1994: R. hipposideros (31), R. ferrumequinum (46). 25. Luknja (575) 01.02.1994: R, hipposideros (7), R. ferrumequinum {14). 08.03.1994: R. hipposideros (3), R. ferrumequinum (16). 25.02.1996: R. eurya!e{ 1). 26. Slugova jama (1030) 01.02.1994: R. hipposideros (9), R. ferrumequinum (46). 27. Jama nad izvirom Šice (112) 03.02.1994: E. serotinus (1). Štajerska 28. Pekel (553) 01.02.1996: R. hipposideros {5). 29. Pilanca (520) 01.02.1996: R. hipposideros (1). 30. Belojača (2204) 01.02.1996: R. hipposideros (2), R. ferrumequinum (18). Jame brez netopirjev (Caves vvith no hibernating bats) Dolenjska in Bela krajina Rivčja jama (110) 01.02.1994 Mala jama nad Trebnjem (394) 01.02.1994 Bizjakova jama (brez katastrske številke; no identi- fication number) 01.02.1994 Spodnja Kievevška jama (410) 01.02.1994 Kobiljača (1281) 03.02.1994 Veliki Zjot, Sečje selo (1270) 03.02.1994 317 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boris KRYŠTUFEK & Andrej HUDOKLIN: NETOPIRJI NA PREZIMOVALIŠČIH V SLOVENIJI V LETIH 1991-1396, 315-122 Maii Zjot, Sečje selo (1818) 03.02.1994 Dolenjski zdenec (1800) 03.02.1996 Črničkova jama (111) 03.02.1994 Štajerska Špehovka(509) 01.02.1996. Pregied vrst V jamah smo zabeležili 8 vrst, ki pripadajo obema pri nas živečima družinama (Rhinolophidae, Vesperti-lionidae). V isti jami smo našli do 4 različne vrste. V večini jam (83,3%) sta bili prisotni 1 ali 2 vrsti. Štiri vrste smo našli v eni sami jami (Predjama) (Tab. 1). Tab. 1: Število vrst prezimujočih netopirjev v posameznih jamah. Tab, 1: Number of hibemating bat species per cave. Število osebkov v posamezni jami je variiralo od enega do 410 (mediana = 6). V dobri polovici jam (66,3%) je bilo samo do 10 netopirjev (Tab. 2). Večje kolonije, ki so Štele nad 100 netopirjev, smo zabeležili v treh jamah (10,0%): Kostanjeviška jama (218 netopirjev), jazbina (160 netopirjev) in Predjama (410 netopirjev). Tab. 2: Število netopirjev na prezimovanju v jami. Tab. 2: Number of hibernating bats per cave. Število netopirjev/jamo Število jam % No. bats in a cave No. of caves 1 9 30.0 2 - 10 10 33.3 11-50 6 20.0 51 - 100 2 6.7 > 100 3 10.0 Našteli smo 1089 netopirjev, jame, v katerih smo opravili več obiskov, smo Šteli samo enkrat, upoštevali pa smo največje število zabeleženih netopirjev. Kot je razvidno iz tabele 3, pripada 99% vseh osebkov štirim izrazitim jamskim vrstam: trem podkovnjakom (Rhino-iophus) in dolgokrilemu netopirju (Miniopterus schrei-bersi). Veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum) je bil najpogostejši, sledil pa mu je dolgokrili netopir. Od pogostih štirih vrst, je bil mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) najden v največjem številu jam, sledil pa mu je veliki podkovnjak (Tab. 3). južni podkovnjak (Rhinolophus euryale) in dolgokrili netopir sta bila zabeležena vsak samo za po dve jami. Iz odnosa med številom zasedenih jam in številom preštetih živali si lahko ustvarimo predstavo o socialnosti posameznih vrst. Rezultati kažejo, da je najbolj socialen dolgokrili netopir (268 osebkov v dveh jamah), sledijo pa mu južni podkovnjak (151 osebkov v dveh jamah), veliki podkovnjak (509 netopirjev v 15 jamah) in mali podkovnjak (152 netopirjev v 26 jamah). Klasifikacija ima lahko naravovarstveno aplikacijo, kajti bolj ko je vrsta socialna, bolj je ranljiva. Tab. 3: Povzetek cenzusa netopirjev na prezimovališčih v slovenskih jamah. Tab. 3: Summary of bat census in hibernactilas in Slovenia. Vrsta Št. netopirjev % Št. jam Species No. of bats No of caves R, ferrumequinum 509 46.7 15 R. hipposideros 152 14.0 26 R. euryale 151 13.9 2 M. myotis 2 0.2 2 M. daubentoni 2 0.2 2 E. serotinus 1 0-1 1 B. barbastellus 4 0.4 3 M. schreibersi 268 24.5 2 Skupaj / Total 1089 100.0 30 Komentarji k vrstam Veliki podkovnjak Rhinolophus ferrumequinum Veliki podkovnjak je izrazito jamski netopir, ki se pri mirovanju eksponira. Ker se v jamah pojavlja razmeroma pogosto, pri tem pa ga je tudi lahko opaziti, daje vtis pogoste vrste. Vseeno smo tekom našega cenzusa našteli samo 509 velikih podkovnjakov. Pri tem je treba upoštevati, da smo preiskovali predvsem takšne jame, v katerih smo tega netopirja tudi pričakovali. Cenzus, ki smo ga opravili na Dolenjskem leta 1994 je bil zadosti zgoščen, da dopušča približno oceno populacije. S tem v zvezi je treba omeniti, da je vrsta stacionarna in, da ne migrira več kot 30 km (Hill & Smith, 1985). Ocenila sva, da smo pregledali približno tretjino jam, primernih za tega netopirja (vrsta nastopa predvsem v velikih podzemskih prostorih). V tem pri- Število vrst/jamo Število jam % No. species in a cave No. of caves 1 13 43.3 2 12 40.0 3 4 13.3 4 1 3.3 318 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boris KRVŠTUFEK & Andrej HUDOKUN: NETOPIR)! NA PREZIMOVALIŠČI Ft V SLOVENIJI V LETIH 1994-1996, 315-322 Si. 2: Skupina velikih podkovnjakov Rhinolophus ferrumequinum na prezimovanju v Luknji. (Foto: A. Hudokiin). Fig. 2; Group of greater horseshoe Rhinolophus ferrumequinuin bats hibernating in the cave Luknja. (Photo: A. Hudokiin). meru bi na Dolenjskem {površina približno 3500 km2) živelo komaj kakih 1000 velikih podkovnjakov, kar pomeni gostoto 0,3 netopirja na km2. Če dopuščamo možnost, da smo število teh netopirjev v pregledanih jamah podcenili {npr. spregledali polovico živali, kar ni preveč verjetno), pridemo do številke 2000, kar je še zmeraj razmeroma malo. Najpomembnejša prezimovališča velikega podkov-njaka v Sloveniji so: 1. jazbina {150 osebkov) 2- Predjama {150 osebkov) 3- Kostanjeviška jama {58 osebkov) 4. Velika Prepadna (46 osebkov) 5. Slugova jama {46 osebkov) Tab. 4: Število prezimujočih velikih podkovnjakov Rhinolophus ferrumequinum v jami. Tab. 4: Number of hibernating greater horseshoe bats Rhinolophus ferrumequinum per cave. V vzhodni Sloveniji je edino prezimovališče v 8e-lojači, kjer pa smo našteli vsega 18 velikih podkovnjakov. Vrsta se na prezimovanju redko pojavlja posamič. Najpogostejše so skupine, ki štejejo 11 do 50 netopirjev (Tab. 4, SI. 2). Od skupnega števila (509 živali) je bila 392 velikih podkovnjakov (77% vseh preštetih velikih podkovnjakov) najdenih v vsega štirih jamah (13,3% pregledanih jam). Se drugače povedano, kar 300 podkovnjakov (58,9%) je bilo zgoščenih v samo dveh jamah (6,7%), Ti podatki jasno kažejo na potencialno ogroženost vrste. Mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros Mali podkovnjak je veliko bolj razpršen od velikega. V večini jam je bil najden posamič ali v skupinah do 10 osebkov (Tab. 5). Zateka se tudi v manjše rove, kakršnih je na kraški podlagi veliko. Iz povedanega sledi, da ne moremo realno oceniti populacije te vrste. Večje skupine smo našli v vsega dveh jamah: 1. Krška jama (17 osebkov) 2. Velika Prepadna (31 osebkov) Tab. 5: Število prezimujočih malih podkovnjakov Rhinolophus hipposideros v jami. Tab. 5: Number of hibernating lesser horseshoe bats Rhinolophus hipposideros per cave. Št. netopirjev v jami Št. jam % No. bats in a cave No. caves 1 9 34,6 2 -10 14 53,9 11-50 3 11,5 Južni podkovnjak Rhinolophus euryale Najdba kolonije južnega podkovnjaka v Kosta-njeviški jami je pomembna v več pogledih. Prvotno smo namreč domnevali (Kryštufek, 1991), da se v Sloveniji pojavljajo samo posamični osebki v dolini Kolpe in v submediteranskem območju. Kolonija v Kostanjeviški jami leži na samem robu areala vrste. Navadni netopir Myotis myotis Zabeležili smo samo dva primerka v dveh jamah. O prezimovanju vrste v Sloveniji ne moremo z gotovostjo reči ničesar. Obvodni netopir Myotis daubentoni Vrsta je v Sloveniji pogosta, v jame pa se očitno zatekajo samo posamični osebki. Tega majhnega netopirja je tudi lahko spregledati, še posebej zato, ker hibernira posamič in v špranjah. Pozni netopir Eptesicus serotinus Našli smo en sam primerek (Si. 3), kar pa seveda ni posledica redkosti vrste v Sloveniji. Št. netopirjev v jami St. jam % No. bats in a cave No. caves 1 3 20,0 2 - 10 4 26,7 11 - 50 5 33,3 51-100 1 6,7 > 100 2 13,3 319 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Boris KRYÜTUFEK & Andrej HUOOKL1N: NETOPIRJI NA PREZIMOVALIŠČIH V SLOVENIJI V LETIH ISM-TOS, 315-322 SI. 3: Med popisom v letih 1994-96 smo našli enega samega poznega netopirja Eptesicus serotinus. (Foto; A. Hudoklin). Fig. 3: During our survey 1994-96 we found a single hibernating serotine Eptesicus serotinu. (Photo; A. Hudoklin). Širokouhi netopir Barhastella barbastellus V jame se zateka samo ob najhujšem mrazu. Maloštevilni osebki, ki srno jih našli ob opravljanju cenzusa (vsega 4), ne odsevajo redkosti vrste v Sloveniji. Dolgokrili netopir Miniopterus schreibersi Prtisotnost vrste smo potrdili v Predjami in v Škocjanskih jamah. Frank (1970), ki je domneval, da oba sistema poseljuje ista kolonija, je ocenil število živali na 1000, Po naši cenitvi šteje predjamska kolonija vsega 250 osebkov. Ker ocena temelji na štetju živali s posnetka (SI. 4), se nam zdi dokaj zanesljiva, ZAHVALA Hvaležna sva vsem, ki so sodelovali pri terenskem delu. To so bili (abc): Vladimir Hanzal, Franc jan-žekovič, Slavko Polak, Marce! Uhrin in Jan Zukai. Huvv L Griffitbs je popravil angleški povzetek, Tihomir Makovec pa je izdelal si. 1. SI. 4: Skupina dolgokrilib netopirjev Miniopterus schreibersi v Predjami. Število osebkov smo preštevali s takšnih posnetkov. (Foto: A, Hudoklin). Fig. 4: Cluster of Schreibers' bats Miniopterus schreibersi in the Predjama cave. Bats were counted from such photographs. (Photo: A. Hudoklin). 320 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Bori5 KRVŠTUFEK S, Andrej HUDOKUN: NETOPIRJI NA PREZIMOVALIŠČIH V SLOVENIJI V LETIH 1934-19%, 315-322 BATS IN HIBERNACULAS OF SLOVENIA 1994-1996 Boris KRYŠTUFEK Slovenian Museum of Natural History, Si-1001 Ljubljana, p.p. 290 Andre/ HUDOKUN Institute for the Protection of Natural and Cultural Heritage, S1-8000 Novo rnesto, Skalickega 1 SUMMARY We report results of a survey of bats hibernating in the caves of Slovenia. The survey was conducted between 1994 and 1996. Potential hibernaculas were visited between January 15 and March 13. Results are based on 46 visits to 40 caves. Presence of bats was confirmed in 30 caves (i.e. 75%). Of different regions of Slovenia, Dolenjska with Bela krajina were surveyed most thoroughly (33 caves), white only single caves were visited in Štajerska (4 caves), Primorska (2 caves), and Notranjska (a single cave). Results are summarised as follows: - Identification number of the cave corresponds to the number on Figure 1. - Name of the cave (note that "jama" is Slovene for a cave; "jame" in plural). - Registration number of the cave, derived from the files of the Speleological association of Slovenia (in parentheses). • Date: day, month, year (e.g. 31.01.1994 should be read as 31st of January 1994). - Generic names are abbreviated as follows: R. - Rhinoiophus, M. - Myotis, E. - Eptesicus, 8. - Barbastella, Mi. -Miniopterus. - Number of bats is given in parentheses following the name of the species. In total we recorded eight species, but only up to four were found in a single cave. Majority of hibernaculas (i.e. 83.3%) contained merely one or two species, while four species were recorded in a single cave (Predjama; see Tab. U Number of bats per cave varied between one and 410 (median was 6). More than half of the caves (i.e. 66.3%) contained up to ten bats (Tab. 2). Croups of more than 100 bats we found in merely three caves (i.e. 10%): KostanjeviSka jama (218 bats), jazbina (160 bats), and Predjama (410 bats). In total, we counted 1089 bats. Caves with several visits done, were counted only once and the highest number of bats was considered. Great majority of bats (i.e. 99%) belonged to four characteristic cave dwelling species: three horseshoe bats and a Schreibers' bat The most common was the greater horseshoe bat (R. ferrumequinum), followed by the Schreibers' bat (Miniopterus schreibersi). Of the four species, the lesser horseshoe bat (R. hipposideros) was found in the largest number of caves, being followed by the Greater horseshoe bat (R. ferrumequinum; Tab. 3). On the base of our results, Schreibers' bat appeared to be the most, social (268 specimens in two caves), followed by the Mediterranean horseshoe bat (151 specimens In two caves), greater horseshoe bat (509 bats in 15 caves) and the lesser horseshoe bat (152 bats in 26 caves). Density of hibernaculas surveyed in Dolenjska with Bela krajina allowed us to estimate the total greater horseshoe bat population in that area. Assuming that approximately one third of caves, suitable for this species were visited, gives a crude estimate of 1000 greater horseshoe bats for the area of approximately 3500 km2, i.e. 0.3 bats per km2. Majority of groups had between 11 and 50 greater horseshoe bats (Tab. 4). Of the total number of 509 greater horseshoe bats, as counted, 300 (i.e. 58.9%) were In merely two caves (i.e. 6.7% of caves surveyed). Lesser horseshoe bat was more dispersed if compared with his greater congeneric. In majority of hibernaculas, it was observed individually or in groups of up to ten specimens (Tab. 5). Other bats, with the exception of the Mediterranean horseshoe bat and Schreibers' bat, were observed in hibernaculas only exceptionally. Key words: Chiroptera, hibernation, caves, survey, Slovenia 321 ANNALES • Ser. hist. nat. -9-1999-2 (17) Borit KRYiTUFEK & Andre; HUDOKUN: NETOPIRJI NA PREZIMOVALIŠČIH V SLOVENIji V LETIH 1994.1996, .315-322 LITERATURA Djulič, B. (1959): O šišrnišima iz nekih pečina Slovenije. Naše jame, 1, 10-17. Frank, H. (1970): Beobachtungen an Fledermaus -winterschlfplätzen in einigen Höhlen Slowntens. Naše jame, 12, 57-62. Frank, H. (1983): Netopirji v Škocjanskih jamah. Mednarodni simpozij "Zaščita Krasa ob 160-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam", Sežana, 81-83. Hill, }. E. & j. D. Smith (1985): Bats. A natural history. British Museum (Nat. Hist.), London. Krystufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Krystufek, B. (1996): Sesalci (Mammalia) - stanje in ogroženost. V: Gregori, j. in sod. (ur.) Narava Slovenije, stanje in perspektive. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana; 381-386. Krystufek, B. & j. Červeny (1997): New and noteworthy records of bats in Slovenia. Myotis, 35, 89-93. 322 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) izvirno znanstveno delo UDK 599.4:551.44(497.4 Dolenjska) LETNA DINAMIKA POJAVLJANJA PODKOVNJAKOV (Rhinolophus spp.) V NEKATERIH JAMAH NA DOLENJSKEM Andrej HUDOKUN Zavod z a varstvo naravne in kulturne dediščine, Si-8000 Novo mesto, Skaiickega 1 IZVLEČEK Leta 1994 smo ugotavljali značilnosti letne dinamike pojavljanja populacij netopirjev iz družine podkovnjakov v njihovih najpomembnejših jamskih zatočiščih na Dolenjskem. V jamah Jazbina, Lukenjska in Krška jama so se prek celega leta zadrževali osebki vrste Rhinolophus ferrumequinurn in R. hipposideros, v turistično urejeni Kostanjeviški jami pa tudi vrste R. euryaie. Pri opazovanih vrstah je bila v teku leta zabeležena podobna dinamika pojavljanja. Največ netopirjev je bilo v jamah v času hibernacije od novembra do začetka marca, potem pa se je do junija število postopno zmanjševalo, junija smo v vhodnem delu Luknje in Jazbine opazovali tudi porodniške kolonije velikih podkovnjakov. Najmanj podkovnjakov smo zabeležili v jamah julija in avgusta, ko jih ob pregledih praktično ni bilo več. Lov z mrežo je vendarle potrdil pojavljanje manjšega števila osebkov, a tudi pogoste obiske netopirjev od zunaj. Septembra so se podkovnjaki začeli postopno zbirati v jamah, oktobra pa so bile kolonije že polnoštevilne. Dobljene podatke smo uporabili kot izhodišča za pripravo naravovarstvenih smernic pri upravljanju in varstvu jam. Ključne besede: podkovnjaki, Rhinolophus, Chiroptera, letna dinamika, Dolenjska UVOD Netopirji so ena najslabše preučevanih in tudi najbolj ogroženih skupin sesalcev v Sloveniji (Kryštufek 1991), vendar prav na tem prostoru dosegajo tudi veliko vrstno pestrost (Kryštufek & Červeny, 1997). Z izjemo prispevkov o njihovi razširjenosti so ekološko obarvani vpogledi v njihovo življenje redki. S tem člankom želimo prispevati k poznavanju njihove letne dinamike pojavljanja v nekaterih dolenjskih kraških jamah. Kraške jame so za netopirje pomembna zatočišča, saj se vanje zatekajo prek celega leta. Da bi ugotovili, kakšno vlogo imajo jame v življenju netopirjev, smo leta 1994 spremljali značilnosti letne dinamike njihovega pojavljanja v najpomembnejših zatočiščih na Dolenjskem: jazbini, Lukenjski jami ter turistično urejenima Kostanjeviški in Krški jami. Pri opazovanju smo se osredotočili na vrste iz družine podkovnjakov, ki tudi sicer prevladujejo v jamah na Dolenjskem. Te si počivališča praviloma izbirajo na izpostavljenih delih podzemskih dvoran, kjer so zaradi pogostih obiskov in osvetljevanj moteni. Dobljene podatke smo uporabili kot izhodišča za izdelavo naravovarstvenih smernic pri upravljanju in varstvu jam. V prispevku navajamo tudi druge opažene vrste netopirjev. OPiS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Značilnosti opazovanih jam Jazbina, severno vznožje Kočevskega Roga, pri vasi Podturn, je 120 metrov dolga suha vodoravna jama. Vhodni rov je prostoren, srednji del je ozek in težko prehoden erozijski rov, zaključuje pa se z večjo po-dorno dvorano. Jama je na več mestih lepo zasigana in zaradi bližine vasi tudi pogosto obiskana. 323 ANNALES - Ser. hist. nai. • 9 • 1999 • 2 (17) Andrej HUDOKLIN: ISiTNA DINAMIKA TODKOVN)AKOV (RHINOLOPH'JS SPP.) V NEKATERIH JAMAH NA DOLENJSKEM, 323-328 Luknja, izvirna jama v zatrepni dolini reke Temenice pri Novem mestu. Dolga je dobrih 50 metrov. Za ožjim vhodom je večja vhodna dvorana, ki po krajšem erozijskem rovu prehaja v končno kapniško dvorano s sifonskim jezerom. Kostanjeviška jama, vodna jama v vznožju Gorjancev pri Kostanjevici na Krki. Meri prek 1500 metrov in je ena večjih na Dolenjskem. V jami se menjavajo aktivni, občasno poplavni in fosilni vodni rovi. V vhodnem delu je jama v dolžini 300 metrov urejena za turistične obiske. Krška jama, izvirna jama reke Krke. jama je vodoravna, dolga 220 metrov, zaključuje pa se s sifonskim jezerom. Za vhodom se razširi v podorno dvorano, ki se pod stropom odpira z manjšim vhodom. Ta del je za netopirje tudi najbolj zanimiv, jama je bila pred nekaj leti turistično urejena, oba vhoda pa zaprta z rešetkami. Tab. 1: Letna dinamika pojavljanja podkovnjakov - jazbina. Tab. 1: Annual dynamics of the occurrence of horseshoe bats - cave fazbina. vrsta/species - datum/c/afe 1.2. 8.3. 9.4. | 8.5. 5.6. 6.7. 19.8 16.9. 15.10 19.11.1994 mali podkovnjaki R. hipposideros 11 5 9 -3 2 1 2 12 18 14 veliki podkovnjaki R. ferrumequinum 147 147 93 45 60 1 40* 6 18 160 190 * porodniška kolonija (maternity colony) Tab. 2: Letna dinamika pojavljanja podkovnjakov - Luknja. Tab. 2: Annual dynamics of the occurrence of horseshoe bats - cave Luknja. vrsta/species datum/c/afe 1.2.1994 16.3. 9.4. 8.5. 5.6. 6.7. 4.8. 19.8 14.9. 15.10. 14.11. mali podkovnjaki R. hipposideros 7 3 4 2 2 1 2 2 1 10 2 veliki podkovnjaki R. ferrumequinum 14 16 126 120 1 2 30* 2 2 30 85 2 * porodniška kolonija (maternity colony) Tab. 3: Letna dinamika pojavljanja podkovnjakov - Kostanjeviška jama. Tab. 3: Annual dynamics of the occurrence of horseshoe bats - cave Kostanjeviška jama. datum/c/afe vrsta/species 2.2.1994 13.3. 10.4. 15.5. 3.7. 21.8. 24.9. 22.10. 27.11. mali podkovnjak R. hipposideros 10 0 2 0 0 0 0 1 1 južni podkovnjak R. euryale 150 0 66 0 0 0 2 250 280 veliki podkovnjak R. ferrumequinum 48 60 2 5 0 0 4 20 57 Tab. 4: Letna dinamika pojavljanja podkovnjakov - Krška jama. Tab. 4: Annual dynamics of the occurrence of horseshoe bats - Krška jama. vrsta /species datum/c/afe 1.2.1994 17.4 15.5. 17.8. 29.9. 30.10. 19.11. mali podkovnjak R. hipposideros 17 2 0 0 5 25 24 veliki podkovnjak R. ferrumequinum 5 2 0 0 10 9 9 324 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Andrej HUDOKL1N: LETNA DINAMIKA PODKOVNJAKOV (RHINOLOPHUSSPP.) V NEKATERIH JAMAH NA DOLENJSKEM, 323-32B METODA V izbranih jamah smo netopirje popisali enkrat mesečno od februarja do novembra 1994 med 9. in 15. uro. Osebke posameznih vrst smo prešteli, v primeru zgoščenih kolonij pa tudi fotografirali. Da bi dobili podrobnejši vpogled v število tam živečih osebkov in vrst, smo v poletnem obdobju pred jamami tudi lovili z mrežo. REZULTATI IN RAZPRAVA jazbina V jami smo redno opazovali velike in male pod-kovnjake. Največ netopirjev je bilo zabeleženih v času prezimovanja. Veliki podkovnjaki so prezimovali v strnjeni koloniji v podorni dvorani na koncu jame, mali podkovnjaki pa posamič po vsej jami. junija je bila krajše obdobje v vhodnem delu tudi porodniška kolonija velikih podkovnjakov. Obe lokaciji sta bili visoko pod stropom in varni pred obiskovalci. 6. julija in 19. avgusta smo lovili z mrežo pred jamo. !z jame je v mraku zletelo večje Število netopirjev (vsaj okoli 30), medtem ko so bili ob pregledu jame opaženi le redki. Z mrežo je bilo ulovljenih prvič pet in drugič šest velikih podkovnjakov, ki so prileteli iz jame. 19. avgusta je bil ujet tudi obvodni netopir Myo(is dau-bentoni, ki je letel v jamo. Luknja V jami so prevladovali veliki podkovnjaki. Največ smo jth opazili v prehodnem obdobju - pomladi in jeseni - pozimi pa veliko manj. Malih podkovnjakov je bilo občutno manj, občasno pa smo opazili tudi posamezne giadkonose netopirje: obvodne M. daubentoni in dolgo-krile Miniopterus schreibersi. Veliki podkovnjaki so se praviloma zadrževali v končni dvorani, julija pa je bila pod vhodnim spodmolom opažena manjša porodniška kolonija, ki se je sicer zadrževala v razvalinah bližnjega gradu. Lov z mrežo pred jamo je bil opravljen 2. oktobra. V 25 minutah je bilo ujetih 33 velikih podkovnjakov. Več osebkov se je ujelo z zunanje strani. Iz jame je priletel v mrežo tudi Myotis daubentoni. Ko stan je viška jama V jami so bili ob obiskih zabeleženi mali in veliki podkovnjaki, prevladujoči pa so bili južni podkovnjaki (do 280). Veliki podkovnjaki so prezimovali v turističnem delu pod stopnicami, južni podkovanjaki pa v Podorni dvorani, kjer jih turistično obiskovanje in osvetljevanje jame ni motilo. Večje količine iztrebkov so bile opažene tudi v Kapniški dvorani, vendar netopirjev tu nismo opazili. Lov z mrežo je bil opravljen 3. julija in 24. septembra pred vhodom v jamo. Čeprav so bile jame ob pregledih skorajda prazne, je lov pokazal, da se v jami zadržuje manjše število vseh treh vrst podkovnjakov, veliko pa jih je priletelo tudi do jame. Krška jama Kljub velikim količinam iztrebkov, ki so vidni na vzhodnem obrobju vhodne dvorane, smo opazili malo netopirjev, jama je za podkovnjake pomembna predvsem v času prezimovanja. Več je bilo malih podkovnjakov, nekoliko manj velikih, ki pa niso bili nikdar združeni v koloniji. Opažena sta bila tudi dolgonogi netopir Myotis capaccinii in navadni netopir M. myotis. Značilnosti letne dinamike pojavljanja podkovnjakov v jamah Velik podkovnjaki Rhinolophus ferrumequinum Opazovanje letne dinamike pojavljanja velikih podkovnjakov v opazovanih jamah kaže, da so se v jame najbolj množično zatekali od oktobra do začetka aprila, v poletnih mesecih pa so jame zapustili. Hibernacija je trajala od novembra do začetka marca, ko prezimujoče kolonije niso spreminjale svoje lege in številnosti. Za hibernacijo so si veliki podkovnjaki izbrali izpostavljena mesta na stropu dvoran, kamor ne sežejo vplivi zunanjih temperatur. Izjema je bila Luknja, v kateri so bili številčni vrhunci doseženi v prehodnem obdobju aprila in oktobra. Spomladi so se kolonije postopno manjšale, veliki podkovnjaki pa so bili opaženi po vsem jamskem poligonu. Topli vhodni deli so rabili kot zatočišča porodniških kolonij v Jazbini in Luknji. Lov z mrežo v poletnih mesecih je potrdil pojavljanje manjšega števila osebkov v jamah, veliko pa jih je zvečer priletelo na ogled vhodnih delih jam. Septembra se je število velikih podkovnjakov v vseh jamah začelo povečevati, tako da so oktobra ponovno oblikovali približno enako velike zimske kolonije. Mali podkovnjaki Rhinolophus hipposideros Malih podkovnjakov je bilo v opazovanih jamah na splošno veliko manj kot velikih, a lahko kljub temu razberemo podobno sezonsko ritmiko. Tudi pri njih igrajo jame ključno vlogo v času prezimovanja od oktobra do začetka marca. V nasprotju z velikimi so bili mali podkovnjaki posamično raztreseni po vsem jamskem poligonu, številni med njimi pa so se med posameznimi zimskimi popisi premaknili. Spomladi je njihovo število hitreje upadlo kot pri velikih podkovnjakih, tako da so bili poleti v jamah opaženi le redki. Lov z mre2o v poletnih mesecih je potrdil, da se zadržujejo v jamah, septembra pa so se začeli postopno vračati. 325 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Andrej HUDOKLIN: LETNA DINAMIKA PODKOVNJAKOV WHINOLOPHUS 5PP.i V NEKATERIH JAMAH NA DOLENJSKEM, 323-328 Južni podkovnjaki Rhinolophus euryale Za ugotavljanje značilnosti letne dinamike južnih podkovnjakov bi bilo potrebnih več opazovanj, na splošno pa lahko rečemo, da se kaže podobna dinamika kot pri sorodnih vrstah podkovnjakov. V času prezi-movanja so oblikovali kolonijo, vendar se niso zgnetli tesno skupaj. Ob zimskih popisih je bilo videti, da ne spijo tako trdno, saj se je obris kolonije spreminjal, tako kot tudi njena lega. Kolonija se je razbila že sredi marca, tako da jih v jami ni bilo opaziti od maja do septembra. Tudi tu je lov z mrežo potrdil navzočniost posameznih osebkov prek poletja in pogoste obiske od zunaj. veliki podkovnjaki število število 3 4 5 6 7 8 čas SI. 1: Veliki podkovnjaki, letna dinamika. Fig. 1: Great horseshoe hats, annual dynamics. mali podkovnjaki L_Z] Krška Kostanj. Luknja jazbina 10 11 SI. 2: Mali podkovnjaki, letna ritmika. Fig. 2; Little horseshoe hats, annual dynamics. 326 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) SI. 3: Kolonija velikih podkovnjakov v jazbini (Foto: A. Hudoldin). Fig. 3: A colony of great horseshoe bats in the cave jazbina (Photo: A. Hudoklin). SI. 4: Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) v jami Luknja (Foto: A. Hudoklin). Fig. 4: Lesser horseshoe bat in the cave Luknja (Photo: A. Hudoklin). ZAKLJUČEK Spremljanje letne dinamike pojavljanja podkovnja-kov v izbranih jamah je pokazalo, da jim te z izjemo vročih poletnih mesecev pomenijo pomembno zatočišče prek celega leta. V jamah jazbina, Lukenjska in Krška jama so bili opazovani veliki podkovnjaki Rhinolophus ferrumequinum in mali podkovnjaki R. hipposideros, v turistično urejeni Kostanjeviški jami pa tudi južni podkovnjaki R. euryale. Pri opazovanih vrstah podkovnjakov je bila zabeležena podobna sezonska dinamika. Največ netopirjev je bilo v jamah od oktobra do aprila, do junija pa so se postopoma umaknili iz jam. V tem času pa so bile v vhodnem delu Luknje in jazbine opažene porodniške kolonije velikih podkovnjakov. Najmanj podkovnjakov smo zabeležili v jamah julija in avgusta, ko jih ob pregledih praktično ni bilo. Lov z mrežo je kljub temu potrdil navzočnost sicer manjšega števila osebkov, a tudi pogoste obiske netopirjev od zunaj. Septembra so 327 ANNALES - Ser. hist. nat. • 9 1999 ■ 2 (17) Andrej HUDOKUN: LETNA DINAMIKA PODKOVNJAKOV (RHINOtOPHUS SPt>.) V NEKATERIH JAMAH NA DOLENJSKEM, 323-328 se pocikovnjaki začeli postopno zbirati v jamah, oktobra pa so bile kolonije že polnoštevilne. Opazovane jame si zaradi stalne navzočnosti netopirjev zaslužijo posebno naravovarstveno pozornost. V neturistični Luknji in jazbini je treba zagotoviti nadzorovan vstop ali njihovo zaprtje, v primeru turističnih urejene Kostanjeviške in danes tudi Krške jame pa se je treba z upravljalcem dogovoriti o režimu obiskovanja in osvetljevanja. ZAHVALA Prispevek je povzet po raziskovalni nalogi "Evidentiranje prezimovališč netopirjev", ki jo je leta 1994 finančno omogočila Občina Novo mesto. Za strokovno pomoč pri izvedbi naloge se zahvaljujem dr. Borisu Kryštufku. ANNUAL DYNAMICS OF THE OCCURRENCE OF HORSESHOE BATS (RHINOLOPHUS SPP.) IN SOME CAVES OF DOLENJSKA Andrej HUDOKUN Institute for the Protection of Natura! and Cultural Heritage, SÍ-8GQG Novo mesto, Skalickega 1 SUMMARY In 1994, characteristics of the annual dynamics of occurrence of horseshoe bat populations in their most important cave shelters in the Dolenjska region were studied. In the caves jazbina, Lukenjska jama and Krška jama, individuals of the species Rhinolophus ferrumequinum and R. hipposideros were present through the entire year, while in the cave Kostanjeviška jama (accessible for tourists) the species R. euryale were recorded as well. In the observed species, similar dynamics in their occurrence was noted throughout the year. The greatest numbers of bats in the caves were recorded at the time of hibernation, i.e. from November to early March, and during the following three months their numbers gradually decreased. In June some maternity colonies of great horseshoe bats were also observed in the eastern part of Jazbina and Lukenjska jama. The lowest numbers of horseshoe bats in the caves were recorded in July and August, when there were practically none. Net hunting still confirmed the presence of indeed smaller number of individuals, but some frequent visits by them from outside as well. In September the horseshoe bats began to gather in these caves gradually, and by October the colonies were full-numbered. The obtained data were used as a background in the preparation of nature conservation guidelines in the management and protection of caves. Key words: horseshoe bats, Rhinolophus, Chiroptera, annual dynamics, Dolenjska LITERATURA Krystufek, B., 1991: Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije. Krystufek, B. & J. Cerveriy, 1997: New and noteworthy records of bats in Slovenia. Myotis, 35: 89-93, Bonn. 328 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV ATTIVITÀ DEI NOSTRl ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS OCENE IN POROČILA RECENSIONl E RELAZIONI REWIEWS AND REPORTS ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRU ŠTEV/ATT! VtTÀ DO NOSTRliSTiTUT! E DEU..F.NOSTR6 SOCIïTÀ/ACTIVITIES BV OUR ¡NSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 3ÎKW DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV ATTIViTÀ DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS Alenka MaJej1, Mitja Briceij2 SREDOZEMSKI AKCIJSKI NAČRT (MAP) IN PROGRAM MED POL V SLOVENIJI Morja so stoletja oblikovala način življenja in kulturo obmorskih ljudstev; v moderni dobi pa se je začel povečevati tudi vpliv ljudi na morja, Z naraščanjem Števila prebivalcev na obalah, s hitrim tehnološkim razvojem, gostejšim pomorskim prometom, intezivnej-šim ribištvom in marikulturo, vedno večjimi količinami odpadkov in razvojem množičnega turizma so se problemi v morskem okolju pričeli kopičiti. Sredozemsko območje z večtisočletno civilizacijo in pestrostjo dejavnosti na obalah in morju je postalo primer razvoja na račun zanemarjanja okolja in pesimistični strokovnjaki so mu pred nekaj desetletji prerokovali črno usodo. Z naraščanjem problemov v okolju je v mednarodni skupnosti dozorelo spoznanje, da je sodelovanje pri preprečevanju ter odpravljanju posledic onesnaženja okolja nujnost, saj so raziskave in meritve onesnaženja pokazale, da se splošno stanje okolja resno poslabšuje. Prelomnica na tem področju je bila konferenca Združenih narodov o okolju v Stockholmu I. 1972: ustanovljen je bil program Združenih narodov za okolje (United Nations Envjronmental Programme - UNEP). Kmalu je bil vzpostavljen tudi program za regionalna morja (Regionai Seas Programme - RSP) z namenom izboljšati sodelovanje pri varovanju morja in obalnih območij. Danes v različnih programih, npr. za Rdeče morje, Črno morje, Perzijski zaliv in drugih, skupno sodeluje prek 120 držav. Med prvimi je bil vzpostavljen regionalni program za Sredozemsko morje (Charpentier, 1997). Leta 1975 je bil v okviru UNEP-a na zasedanju 16 sredozemskih držav in Evropske komisije v Barceloni sprejet Sredozemski akcijski načrt (Mediterranean Action Plan -MAP); že naslednje leto pa so, prav tako v Barceloni, sredozemske države in Evropska komisija podpisale Konvencijo o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija). Barcelonska konvencija je postala pravni okvir MAP-a in je začela Nacionalna koordinatorica za MED POL, Morska biološka postaja, Nacionalni institut za biologijo. Koordinator/središčno mesto za MAP, Ministrstvo za okolje in prostor R. Slovenije. ||||| /(jj^ United Nations Environment Programme Mediterranean Action Plan veljati ieta 1978, Istočasno sta bila sprejeta dva protokola: Protokol o preprečevanju onesnaženja s plovil in letal ter Protokol o sodelovanju pri onesnaženju morja v primeru nesreč. Cilji prve faze MAP-a (1976-1995) so bili: - pomoč sredozemskim državam pri raziskavah, oceni in kontroli onesnaženja Sredozemskega morja, - pomoč pri opredelitvi nacionalnih politik za varovanje morja, - pomoč pri pripravi alternativnih možnosti razvoja in celovitega gospodarjenja z obalnimi območji. Republika Slovenija (po načelu nasledstva) od 15. marca 1994 enakopravno sodeluje v krogu sredozemskih držav, ki jih zajema MAP. Usklajevanje akcijskega načrta je bilo zaradi različne razvitosti sredozemskih držav in političnih nesoglasij težavno in je do neke mere vplivalo na uspešnost prve faze programa (Kečkeš, 1997). Vendar pa je vsekakor treba poudariti tudi uspehe: pridobivanje realnejše slike o stopnji obremenitve in onesnaženja Sredozemskega morja, povečanje znanja in opremljenosti laboratorijev v manj razvitih sredozemskih državah, usklajevanje politik pri varovanju morja in boljša pripravljenost na nesreče, mednarodno sodelovanje in skupne akcije v primerih onesnaženja, začetek priprav meddržavnih programov gospodarjenja z morjem in obalami. Za izboljšanje koordinacije MAP-a je bila leta 1982 v Atenah vzpostavljena Koordinacijska enota (Coordi-nation Unit for the Mediterranean Action Plan), ki deluje kot sekretariat za implementacijo dejavnosti sprejetih v okviru Barcelonske konvencije. Različni regionalni centri, ki so bili vzpostavljeni v okviru MAP-a pa nudijo strokovno pomoč pri realizaciji programa. Že I. 1977 sta bila ustanovljena regionalna centra za prioritetne akcije (Priority Action Programme - PAP/ RAC) s sedežem v Splitu in center za načrtovanje razvoja (BIue Plan - BP/RAC) s sedežem v Sophii Antipolis v bližini Niče. L. 1978 je bil vzpostavljen regionalni center na Malti, ki je I. 1989 prerasel v center REMPEC (Regionai Marine Pollution Emergency Response Centre) in tesno sodeluje z IMO (International Maritime Organization). Danes za strokovno podporo pri uresničevanju akcijskega načrta MAP-a delujejo poleg omenjenih treh centrov še: regionalni center za zaščitena območja v Tunisu (Special!/ Protected Areas - SPA/ RAC), center za oddaljeno zaznavanje okolja v Palermu (Environmental Remote Sensing - ERS/RAC), ter center za čistejše tehnologije v Barceloni (Cleaner Production -CP/RAC), v Marseillu pa sekretariat za zgodovinske centre (100 Historie Sites Secretariat). Omenjeni centri prirejajo tematske delavnice za izobraževanje nacionalnih strokovnjakov, dajejo strokovno pomoč državam 331 ANNALES • Ser. hist. nat • 9 - 1999- 2 (17) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/A1TIVITA DE! NOSTRS ISTITUTI i DEU.E NOSTRE SOCIETAMCTIVITIES BY OUR ¡NSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 331-337 pogodbenicam ter razvijajo metode za doseganje ciljev MAP-a. Celotna institucionalna struktura Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-a) je prikazana na sliki 1 (po Charpentier, 1997). Leta 1988 sta Svetovna banka in Evropska investicijska banka osnovali Sredozemski program (Mediterranean Environment Programme - MEP) in I. 1990 je pričel delovati program tehnične pomoči za sredozemsko okolje (Mediterranean Environment Technical Assistance Programme - METAP). istega leta so se sredozemske države z Nikozijsko listino (Nicosia Charter) obvezale, da bodo pripravile skupno dolgoročno strategijo za razvoj in ob tem upoštevale načela integralnega gospodarjenja z morjem in obalami, METAP predvsem zagotavlja investicije v okolje npr. samo 1. 1995 za okoli 100 projektov v sredozemskih državah. V prvi polovici 90-ih let se je začela priprava druge faze MAP-a. Pomembna izhodišča za pripravo MAP 11 so bili zaključki Konference Združenih narodov o okolju in razvoju (Rio de Janeiro, 1. 1992) predvsem Agenda 21 ter konvenciji o biodiverziteti in klimatskih spremembah. Sredozemske države so I. 1994 v Tunisu organizirale konferenco na ministrski ravni, ki je obravnavala trajnostni razvoj v sredozemskem bazenu. Na tej konferenci sta bila sprejeta dokument Agenda MED 21 in odločitev o ustanovitvi Sredozemske komisije za trajnostni razvoj (MCSD). Vseskozi so sredozemske države dopolnjevale tudi pravni okvir MAP-a: ob dvajsetletnici delovanja so na zasedanju v Barceloni (1995) sprejele Akcijski načrt za varovanje morskega okolja in trajnostni razvoj obalnih območij Sredozemlja in tudi dokument o prednostnih področjih delovanja v okviru druge faze Sredozemskega akcijskega načrta. Nekateri protokoli, sprejeti v prvi fazi MAP-a, so bili dopolnjeni (Protokol o preprečevanju onesnaženja s plovil in letal, Protokol o sodelovanju pri onesnaženju morja v primeru nesreč, Protokol o zaščiti Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega -protokol LBS), sprejeti pa so bili tudi novi: Protokol o zaščitenih območjih in biodiverziteti, Protokol o zaščiti Sredozemskega morja pred onesnaženjem zaradi izkoriščanja kontinentalne police in morskega dna ter Protokol o preprečevanju onesnaženja Sredozemskega morja zaradi prekmejnega prevoza nevarnih odpadkov. Leta 1996 se je tako pričela druga faza programa Sredozemskega akcijskega načrta (MAP M), katerega cilji so: - zagotoviti trajnostno gospodarjenje z morskimi in obalnimi viri, - zaščititi morsko okolje in obalna območja pred onesnaženjem z zmanjševanjem oz. eliminacijo virov onesnaženja, - zaščititi naravo in območja posebne ekološke in/ali kulturne vrednosti, - prispevati k izboljšanju kakovosti življenja. Prednostna področja delovanja MAP I! (1996-2005) so predvsem: priprava nacionalnih strategij trajnostnega razvoja, celovito gospodarjenje z naravnimi viri in obalnimi območji, integracija sektorskih dejavnosti za varovanje morskega in obalnega okolja (kmetijstva, industrije, prometa, turizma, poseljevanja), ocena in kontrola onesnaženja, racionalno gospodarjenje z odpadki, razvoj informacijskega sistema in zaščita krajine ter ekološko ali kulturno pomembnih lokacij. Skladno s temi izhodišči je slovenska delegacija na 11. rednem zasedanju držav pogodbenic Barcelonske konvencije (Malta, 27. - 30. 10. 1999) predstavila stališča Vlade R Slovenije do okolja in trajnostnega razvoja v Sredozemlju (UNEP, 1999a): 1. Republika Slovenija ima 46,6 km obale v Tržaškem zalivu, ki ga delt z Republiko Hrvaško in Republiko Stalijo. Pomorski promet, kmetijstvo, industrija, urbanizacija in turizem imajo velik vpliv na okolje, ki se pogosto kaže kot degradacija naravnih virov in habitatov. Slovenija pri pripravi prostorskih pianov upošteva načela trajnostnega razvoja in zato je domala četrtina obale že razglašena za zavarovano območje. 1992 je bilo območje Sečoveljskih solin uvrščeno na Ramsarsko listo mokrišč mednarodnega pomena ter 1996 ustanovljen Regionalni park Škocjanske jame, ki so uvrščene na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. 2. Slovenija je z namenom, da uresniči načela trajnostnega razvoja v zaščitenih območjih, začela s pripravo celovitih vodnogospodarskih osnov reke Dragonje. Dolina Dragonje, ki meji na Hrvaško, je ena najbolje ohranjenih ob Jadranu. V zadnjih petdesetih letih se delež gozda v njej veča in sestavlja že 60 % površja. 3. Slovenija ima na svoji obali namen uveljaviti načela in metode celostnega upravljanja s porečji in obalnimi območji, vključno z izdelavo upravljalskih načrtov in aktivnim sodelovanjem javnosti. To je proces, ki obsega obravnavo naravnih, ekonomskih in socialnih vsebin, na katerih temelji trajnostni razvoj. 4. Ustanovitev Regionalne razvojne agencije v Kopru bo pripomogla k usklajevanju ekonomskih razvojnih pobud z upoštevanjem zmogljivostji okolja. Z ustanovitvijo agencije bo dosežen tudi cilj iz Nacionalnega programa varstva okolja, ki nalaga izboljšanje upravnega delovanja na regionalni ravni kot predpogoj za celostno upravljanje z obalnim območjem, vključno s priporočili in smernicami Mediteranske komisije za trajnostni razvoj za uvedbo in spremljanje okoljskih indikatorjev. 5. REMPEC (Marine Pollution Emergency Response Centre) je pripravil strokovna izhodišča za oceno varnosti in ravnanja v primeru nesreč s tekočimi kemikalijami v Luki Koper. Uresničitev te naloge bi povišala okoljsko - varnostne standarde Luke. 6. Trilateralna komisija za varstvo jadranskega morja (Slovenija - Hrvaška - Italija) se sestaja redno in ima 332 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITA DE! NOSTRl ISTITUTl E DELLE NOSTKE SOCIETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 331-337 deiovne skupine za: kakovost jadranskega morja, načrt sodelovanja v primeru onesnaženj in sistem ločene plovbe za zmanjšanje okoljskih tveganj, junija 1999 je komisija sprejela stališče o izdelavi skupne študije o severnem Jadranu kot podlagi za odločanje o možni proglasitvi severnega Jadrana za "občutljivo območje/ sensitive area/". Slovenija je to pobudo tudi uradno predlagala kot vsebino MAP-a v obdobju 2000-2001, Program MED POL, ki ponazarja znanstveno-tehnično komponento MAP-a, je vseskozi pomemben del Sredozemskega akcijskega načrta. Program MED POL je bil vzpostavljen I. 1975, cilji prve faze (1975-1980) pa so bili: - izoblikovati in izvajati usklajen program spremljanja onesnaženja morja ter opraviti na tem področju dopolnilne raziskave, - pomagati nacionalnim centrom pri razvoju (kadrovskem in v opremi) za kakovosten monitoring morja, ~ analizirati vire, količine, stopnje in trende onesna-ževalnih snovi v Sredozemskem morju, - zagotoviti znanstveno-tehnične informacije, ki jih potrebujejo vlade sredozemskih držav in Evropske skupnosti za uresničevanje Barcelonske konvencije, - zagotoviti zadostno časovno serijo zanesljivih podatkov o virih, količinah, stopnji onesnaženja ter prispevati k znanstvenim spoznanjem o Sredozemskem morju. Pri prvi fazi programa MED POL je sodelovalo 83 raziskovalnih centrov iz 15 sredozemskih držav (okoli 200 raziskovalcev). Druga faza programa MED POL (Dolgoročni program raziskav in spremljanje onesnaženja Sredozemskega morja, MED POL M) je bila sprejeta marca 1981. Poleg okvirne dolgoročne naloge, tj. preprečevanje onesnaženja Sredozemskega morja v skladu z Barcelonsko konvencijo, so bili za program MED POL il opredeljeni sledeči specifični cilji: - zagotoviti potrebne informacije za uresničevanje Barcelonske konvencije in protokolov, - opredeliti kazalce učinkovitosti ukrepov, ki so bili sprejeti v okviru Barcelonske konvencije in protokolov, - zagotoviti znanstvene osnove za revizijo in dodatke k Barcelonski konvenciji in obstoječih protokolov ter pripravo novih protokolov, - pripraviti osnove za racionalno gospodarjenje z obalnimi območji v skladu s trajnostnim razvojem, in sicer na nacionalnem in multilateralnem nivoju, - periodično zagotavljati oceno stanja onesnaženosti Sredozemskega morja. Do konca leta 1995 sta imeli dve tretjini sredozemskih držav vzpostavljen dolgoročni program spremljanja onesnaženja; potekalo pa je tudi prek 40 raziskovalnih projektov, ki so analizirali različne vidike onesnaženja morja. Na osnovi izkušenj prve in druge faze MED POL programa, se je 1. 1997, z enoletnim odlogom, pričela tretja faza (1996-2005). Težišče programa tretje faze MED POL je na kontroli onesnaženja in usposabljanju držav pogodbenic Barcelonske konvencije za čim uspešnejše opravljanje obveznosti iz protokola L8S (Protokol o zaščiti morja pred onesnaženjem s kopnega). Zato so države pogodbenice na zasedanju v Tunisu (1997) sprejele strateški načrt akcij (SAP), ki ga finančno podpira tudi projekt GEF (Global Environment Facility). V celoti naj bi bil ta načrt za zmanjšanje oz. eliminacijo virov onesnaženja Sredozemskega morja s kopnega zaključen v prihodnjih 25-ih letih. Zato bo za uresničevanje SAP-a sekretariat MAP-a v obdobju 2000-2001 pripravil vrsto priporočil in navodil ter organiziral delavnice in druge oblike izobraževanja kot pomoč državam pogodbenicam Barcelonske konvencije. Novost v programu MED POL lil je tudi uvajanje biomonitoringa, tj. spremljanja bioloških učinkov onesnaženja na morskih organizmih in pa večji poudarek na ugotavljanju dolgoročnih sprememb (trendov) stopnje onesnaženja morja. Vlada R Slovenije je na svoji seji 28. decembra 1999 potrdila nacionalni program MED POL (UNEP, 1999b). Le-ta vključuje spremljanje virov onesnaženja s kopnega, žarišč onesnaženja (podvodni izpusti, rečna ustja, pristanišče Koper, marine), spremljanje voda, name- !N>|[{I 00\ \I S \ SIRI Kl[ RA .SRL.DO/XMSM.akcijskima ^tVdi'/CIJtlrk.t Kfpirs(i?Nr:r •"VJ^fairui' .".'iMpnrv J . Snvčiaifiirjne ; r» .»i r N Kc«iirriii!iii writer /J i-entiT /-' *a>c»U'fia i« ¡ikčtji' <.Urtj)V ja i (MAl'liAQ ijj. •".lirairtnulili- TVHicr in i;., (UMilSji'tlrf i'" •• 2'ATtt3\Al\ 1 £ :•Jji* /jkntyr hi Si'l.rili.rJjif . coni H* "■lAllV>Jf 333 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV / ATTÎVÎTÀ DEI NOSTKÍ iSTlTUTI t CELLE NOSTRE SOCSETÀ/ACTlVÎTltS BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 331-337 njenih vzgoji morskih organizmov, spremljanje kopaliških voda in stanja obalnega morja (spremljanje stopnje onesnaženja organizmov in sedimenta s težkimi kovinami in ogljikovodiki), dolgoročno spremljanje trofičnega stanja obalnega morja in biomonitoring za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih. Zbrane podatke izvajalci monttoringa posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor ter koordinacijski enoti - sekretariatu MAP-a v Atene. Zelo pomemben je tudi program za zagotavljanje kakovosti podatkov. Poleg tega je v okviru programa MED POL treba periodično pripraviti nacionalni pregled točkovnih in netočkovnih virov onesnaženja na kopnem, kot so opredeljeni v protokolu LBS, in poročati o drugih, za kakovost morja relevantnih dejavnostih ter vsake 4 leta pripravili nacionalno poročilo o stanju morskega in obalnega okolja. Po drugi stani pa sekretariat MAP-a zagotavlja državam podporo in pomoč pri uresničevanju programa MED POL in drugih dejavnosti v okviru MAP-a. Kl.i I KÍ NCI. Charpentier B., 1997. The Mediterranean Action Plan. A contribution to sustainable development in the Mediterranean Basin. UNEP, Athens, 36 pp. Kečkeš S., 1997. Global Maritime Programmes and Organisations: An Overview. MIMA, Kuala Lumpur, 211 pp. UNEP, 1997. Mediterranean Action Plan and Convention for the Protection of the Marine Environment and the Coastal Region of the Mediterranean and its Protocols- Atene, 165 pp. UNEP, 1999a. Report of the 11th Ordinary Meeting of the Contracting Parties to the Convention for the Protection of the Mediterranean Sea against Pollution and its Protocols, Athens, 67 pp. UNEP, 1999b. Programme for the Assessment and Control of Pollution in the Mediterranean Region (MED POL Phase 111). National Monitoring Programme -Slovenia. 41 pp. Boris Petelin WORKSHOP ON BENEFITS OF THE IMPLEMENTATION OF THE GLOBAL OCEAN OBSERVING SYSTEM IN THE MEDITERRANEAN REGION, RABAT - Morocco, 1-3 November 1999 From 1-3 November 1999 1 represented Slovenia at the Workshop on Benefits of the Implementation of the Global Ocean Observing System in the Mediterranean Region, which was held in Rabat, Morocco. The Global Ocean Observing System (GOOS) an international program promoted by the intergovernmen- tal Oceanographic Commission (IOC), the World Meteorological Organisation (WMO), the United Nations Environment Program (UNEP) and the international Council of Science (ICSU). The mission of GOOS is to prepare a permanent global framework for observing, modelling and analysing ocean variables in order to provide service and benefits to governments, marine industries, environmental management, fisheries, climate prediction, public health, safety at sea, coastal defences, tourism, wildlife conservation, shipping and port operations, agriculture and the management of energy supply. MedGOOS is Mediterranean component of GOOS and concerns ail countries bordering on the Mediterranean Sea. The participants at the Workshop were from Algeria, Morocco, France, Egypt, Italy, Libya, Malta, Greece, Tunisia, Lebanon, Bosnia-Herzegovina, Syria, Croatia, Slovenia, Israel, Turkey, Palestine and Cyprus and also from United Kingdom, South Africa, Belgium, Kenya and the Netherlands. After the plenary lectures and presentation of Mediterranean projects, a presentation of national activities by southern and eastern Mediterranean countries took place. I was given an opportunity to present the Coastal Oceanographic Station Piran - Development of Operational Oceanography in Slovenia. The Marine Station Piran of the National Institute of Biology is researching and monitoring the oceanographic and ecological parameters in the southern part of the Gulf of Trieste. It is closely collaborating with similar institutions in the neighbouring countries - Italy and Croatia. The continuous needs of the oceanographic and ecological parameters resulted in a project proposal for the Coastal Oceanographic Station Piran (COSP). The objective of the project is to set up an oceanographic and monitoring system, which would allow: - Oceanographic and ecological study of the shallow Gulf of Trieste - Pollution prevention - immediate intervention in the case of potential ecological catastrophes - General safeguarding of the sea - Improvement of the Vessel Traffic System to improve the manoeuvring The data will be available to various research institutions of the neighbouring countries, the oceanographic and meteorological communities, town halls, regional and state agencies, working on pollution problems and educational organisations. Coastal Oceanographic Station Piran will consist of: - Coastal oceanographic buoy with measuring and communication equipment - Land station at the Marine Station Piran The buoy will be located 1.4 mile off the tip of Piran in the direction of Grado and 2.1 miles off the Marine Station Piran and five miles off the neighbouring coun- 334 ANNALES • Ser. hist. nal. • 9 • 1999 • 2 (17) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATT! VITA Dtl NOSTRIISTITUTI £ O ELLE NOSTRE SOCIETÀ/ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 331 -337 tries of Italy and Croatia. It will be moored in a shallow area (at a depth of 22 in) with flat muddy (silty-sand) bottom. It will measure the oceanographic and ecological parameters of the sea and marine meteorological parameters above it. The Telemetry System for the oceanographic monitoring will distribute data in two ways; - Local distribution - direct radio communication between the buoy and MSP - Global distribution - data will be transmitted via Argos transmitter to the Argos satellite The oceanographic buoy will have measurement sensors for conductivity, oxygen, temperature, pressure (depth), turbidity, current (Acoustic Doppler Current Profiler), wave/tide, air pressure, wind speed, air temperature, humidity and solar irradiance. At MSP there will be configuration for data collection and backup (1 PC with appurtenant software), which will allow: - Database elaboration and maintenance - Graphical applications (plots of data) - Numerical applications (spectrum calculations, data filtering) Data exchange with WES server - Design and presentation of data products on the WEB - internet communications tool (FTP, telnet) From MSP the data and data products would be broadcast via WEB server. Data products will be composed of time series of previous 24 hours, basic statistics (daily averages and trends) and meta-data (information about the data and sensors). The COSP and two buoys on the Italian side will measure the time series of parameters (temperature, salinity, chlorophyll etc.). Through research vessel surveying we will obtain also the spatial distribution of the parameters. These surveys will be also triggered off by some peculiar behaviour of certain quantity, which would be noticed from the time series of data received from COSP, such as concentration of dissolved oxygen or low surface salinity (riverine freshwater spreading also in the southern part of the Gulf of Trieste). We expect to obtain a new research vessel by the end of 1999. The announcement of tenders has already been launched. It is expected that COSP will start to operate before June 2000. When operating, the MedGOOS secretary will be notified and the arrangements for invoking the MedGOOS in the net of operational oceanography will commence. Among others, the mission of COSP will be to obtain the data significant for the study of known phenomena, e.g. flooding and anoxia. Flooding in northern Adriatic does not occur only in Venice but also in towns on the eastern coast, such as Piran. The flooding is interplay between high tides and interaction with the storm-surge. The latter is driven by atmospheric pressure gradients as well as by the wind field. COSP will measure wind field at one spot above the sea - these are the "missing data" for the evaluation of the storm-surge. Wind driven circulation has not been modelled yet with "in situ" observations simply because there are NO data at the sea. The wind field, which is estimated from the coastal stations that are behind or in front of topographic abruption (Trieste), is far from the real situation at sea. The Gulf of Trieste, a semi-enclosed shallow area with depths of less than 30 m, is one of those coastal regions that show varying degrees of oxygen impoverishment at the depths greater than 20 m. The oxygen depletion is the consequence of consumption of oxygen at the bottom and too low input of oxygen from the upper part of the water column. Severely hypoxic/anoxic bottom waters lead to benthic mortalities. Anoxia takes place in September and October when the dynamics of water mass is weak and pycnocline is present near the bottom. With a vertical profiling system we intend to gain a better view into the bottom layer anoxia/hypoxia and to relate it to the horizontal movement of water mass to stratification and, unhopefully, also monitoring of oxygen consumption (benthic chambers) near the ocean buoy - also located in place where hypoxia has been noticed. Similar project (oceanographic buoy on the Italian side) was also presented by Roberto Purini from ITS-CNR Trieste, Italy. At the Workshop, the EU programs for the Mediterranean and operational oceanography were also presented. The working groups were formed for actions to start the implementation of MedGOOS. i/« • i y J',:,'.' ' iW3-:.'. W ts®* IP w UNESCO WEP TCSU WMÛ 335 ANNALES • Ser. hist, na t. ■ 9 • 1999 • 2 (17) DELO NAŠIH ZAVODOV (N DRUSTEV/ATTIVrrÀ DE! N05TR! ISTITUTI E DELIE N05TRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 331-33? Sonja Škornik POROČILO O SIMPOZIJU "MORA IN VEGETACIJA SLOVENIJE 1999". Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 26. in 27. 11. 1999 V dneh 26. in 27. novembra 1999 je na Gozdarskem inštitutu v Ljubljani potekal 3. simpozij Elora in vegetacija Slovenije. Poleg slovenskih botanikov so se ga udeležili tudi gostje iz Hrvaške in Avstrije. Simpozij je pripravilo Botanično društvo Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za znanost in tehnologijo, posvečeno pa je bilo spominu na 100. obletnico rojstva prvega slovenskega fitocenologa Gabrijela Tomažiča. Vsebinsko je srečanje zajelo naslednje tematske sklope: fitocenologijo, sistematiko, floristiko in drugo, predvsem v povezavi z delovanjem G. Tomažiča. Prispevki so bili predstavljeni v obliki predavanj in posterjev, izvlečki pa so zbrani v Zborniku izvlečkov referatov simpozija, ki ga je uredil N. Jogan. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednice Botaničnega društva Slovenije M. Škornik sta zbrane nagovorila tudi minister za znanost in tehnologijo Republike Slovenije dr. L. Marinček in direktor Gozdarskega inštituta Slovenije N. Torelli. Sledila so uvodna plenarna predavanja, posvečena predstavitvi življenja in dela G. Tomažiča. Njegovo življenjsko pot je v svojem prispevku nadrobno orisal dr. T. VVraber. Njegova dela in s tem tudi zgodovino raziskovanja tako gozdne kot traviščne vegetacije v Sloveniji pa so predstavili D, Robič, M. Zupančič in I. Trinajstič. Pred zaključkom dopoldanskega dela sta sledili še predavanji, ki sta posegli na malce drugačni področji. Gost iz Avstrije, H. Mayrhofer (s soavtorji) je predstavil rezultate večletne raziskave biodiverzitete lišajev v Sloveniji, ki jo opravljajo strokovnjaki Univerze v Ljubljani in Gradcu. N. Torelli pa je govoril o pojavih abscizije v lesu. Popoldanski del prvega dne je bil namenjen referatom s področja fitocenologije. Fitocenološko problematiko gozdne vegetacije so obravnavali M. Acceto, Ž. Košir in P. Košir (s soavtorji). B. Čušin je predstavil novo subasociacijo s prodišč reke Nadiže, T. VVraber pa petrofilno vegetacijo Snežnika. 1. Daskobler je podal fitocenološko oznako rastišč naše endemične vrste Moehringia villosa. Vegetacijo travišč v Sloveniji sta v svojih prispevkih obravnavala S. Škornik in A. Seliškar, A. Martinčič pa je prikazal vegetacijsko podobo vrste Shoenus ferrugineus. Prvi dan simpozija je z referatom o novostih v poznavanju halofitne vegetacije na slovenski obali zaključil M. Kaligarič. Drugi dan so bili najprej predstavljeni referati s področja sistematike. Gostja s Hrvaške B. Mitič (s soavtorji) je poročala o izsledkih morfoloških in kario-ioških analizah vrste Iris cengiaki v Sloveniji. N. Jogan in B. Frajman pa sta posegla v problematiko skupin Hordeum murinum agg. in Dryopteris carthusianorum agg. F. Batič (s sodelavci) je predstavi! način ugotavljanja križancev hrastov doba in gradna z morfološko analizo listov. Sledila je sekcija, kjer so avtorji predstavljali svoje posterje. Ti so s svojo tematiko posegali na različna področja delovanja, med avtorji pa je bilo vzpodbudno veliko mladih raziskovalcev. L. Atanasova (s soavtorji), T. Bačič, B. Trčak, j. Plazar in S. Strgulc so obravnavali problematiko različnih taksonov v Sloveniji. B.Rozman je predstavil bogastvo flore Rovt v osrednji Sloveniji, C. Battellija pa je prikazal nove vrste alg slovenskega morja. Vegetacijo različnih predelov Slovenije so preučevali T. Horvat (s soavtorji) L. Kutnar, V. Petrinec in U. Šile. Bioklimo v Sloveniji je predstavil M. jarnjak (s soavtorji). i. Zelnik (s soavtorji) pa je predstavil ekološko in vegetacijsko problematiko ozelenitve in stabilizacije obcestnih brežin. S posterjem so sodelovali tudi kolegi z Univerze na Dunaju, ki so nas seznanili z novim računalniškim programom za pomoč pri obdelavi vegetacijskih podatkov. V popoldanskem in hkrati zaključnem delu je sledilo še nekaj referatov. N. jogan (soavtor M, Kotarac) je predstavil novo bazo podatkov, za izdelavo katere je rabila Hayekova flora. B. Vreš je posegel v taksonomsko problematiko rodu kislic v Sloveniji, j. Bavcon pa je govoril o pomenu botaničnih vrtov kot nadomestnih rastiščih za ogrožene rastlinske vrste. H. Kraigher je predstavila metode kartiranja tipov mikorize. O parožnicah -skupinah zelenih alg - v Sloveniji je poročala O. Urbanc-Berčič. Simpozij je zaključila M. Škornik s predstavitvijo G. Tomažiča kot pisca srednješolskih učbenikov. Vesna Flander Putrle ADVANCED STUDY COURSE ON THE MEDITERRANEAN MARINE SYSTEM (4-17 July 1999 in Barcelona, Spain) The advanced study courses in the field of marine science and technology are part of the training programme developed within MAST (Marine Science and Technology Programme of the European Union) and they relate to the core topics of the MAST Programme. The main objectives of the study courses are to further advance education of topics at the forefront of scientific and technological development at the European level. I was selected among more than 130 applicants to participate in one of them: MAST Advanced Study Course on the Mediterranean Marine System which took place in Barcelona, Spain from 4th to 17rh July 1999. The ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) OSLO NASlH ZAVODOV IN DRUSTCV/ ATTIVITA DO NOSTRI ¡5TITUTI E OELLE NOSTRESOCIETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 331-337 course was intended for a maximum of 30 PhD students and young scientists interested in a multidisciplinary view of the Mediterranean Sea. The course was also open to students from non-EU, non-EEA/EFTA countries. The Mediterranean Sea is a unique feature of the world ocean, located in the latitudinal fringe separating the arid North African region from the more humid, mid latitude lands of Europe. The Mediterranean Basin is made of various sub-basins showing contrasting characteristics and connected through straits. Exchanges with the open ocean are limited to the Strait of Gibraltar. Horizontal and vertical gradients are of fundamental interest in the dominantiy oligotrophy Mediterranean 5ea. Marked gradients exist from west to east across the entire basin and at mesoscale dimension. The seasonal imprint on natural processes is of paramount importance in the Mediterranean Sea, with short-lived events playing a fundamental role. Also, strong hiperannual changes could lead to the formation of deep water during winter times, or prevent such a formation of deep waters, a phenomenon that has a profound influence on the ventilation of the deep benthic domain. Heavy industrial, agricultural and urban discharges from its watershed have an important impact on the health and chemistry of the Mediterranean Sea. Increased use of water from irrigation, industrial and urban purposes, and for hydroelectricity generation, is enhancing the hydric deficit of the Mediterranean Sea and is probably modifying the properties of the water masses. The aim of this course was to provide the participants with a coherent overview of the present knowledge of the Mediterranean Sea System, where substantial progresses have been achieved during the last six years mainly through the EU funded, integrated, multis-cale Mediterranean Targeted Project (1993-99). The course had a comprehensive scope and covered a large range of disciplines. Lectures and practical exercises were organised in four thematic blocks: 1) Deep water formation, circulation (ocean and atmosphere) and its modelling; 2) Primary production, biogeochemical fluxes and benthic response; 3) The sediment record of past environments and events; 4) Lessons from outside the Mediterranean Sea. Lecturers were prominent scientists from both European and non-European countries strongly involved in Mediterranean Sea research and with an excellent reputation in their field. The course itself represented a unique and timely opportunity to learn about the ultimate findings on the Mediterranean Sea System. The option to participate in specific legs of the Trans mediterranean Research Cruise onboard R/V Aegeo, during tl^e month of June 1999, was offered to the students. The cruise started in Piraeus (Greece) and ended in Barcelona (Spain), giving the students a unique opportunity to acquire research experience and to work-together at sea with the lecturers of the course. I was appointed for the last leg of this cruise; my embarkment place was Maho in Menorca (Spain) and 1 disembarked in Barcelona (Spain). During the research cruise we sampled at one of the sampling stations in the Mediterranean Sea, at a depth of 2500 m. We have done the CTD-Rosette, measurements of primary production, zooplankton net deployment (transect), multicorer and gravity corer. Those are the different sampling techniques in the sea. The organisers of the course took very good care of us in Barcelona. They organised a visit of "Aquarium de Barcelona" which contains 20 large individual tanks and a spectacular Oceanarium with a transparent underwater tunnel more than 80 metres long. You may also enjoy with Miniaquaria, a new concept of L'Aquarium to see all the finest details of Mediterranean flora and fauna totally overlooked in large aquariums. And at the end we also had a "Tasting of Spanish wines excursion". The course and the cruise was very well organized and it was a very nice experience for me to spend the time with people interested in the same thing as 1 am -the Mediterranean Sea. 337 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) OCENE IN POROČILA/ RECENSIONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 338-341 OCENE IN POROČILA RECENSIONI E RELAZIONI REVIEWS AND REPORTS James Higginbotham: PISCINAE. ARTIFICIAL FISHPONDS IN ROMAN ITALY. University of North Carolina Press; Chapel Hill and London. 1997 (1998); 284 strani. Pri založbi Univerze Severne Karoline je izšlo delo j. Higginbothama o ribnikih v rimski Italiji. Delo na posrečen način združuje pregled literarnih in arheoloških virov o umetnih ribnikih, ki so poleg tehnološke dovršenosti tudi dokument o socialni strukturiranosti družbe, posebej višjih slojev, ki so si takšne instalacije hoteli in mogli privoščiti. Do sedaj so se z obmorskimi ribniki intenzivno ukvarjali intenzivno predvsem geologi in geografi, seveda zaradi vidnih sledov naraščanja morske gladine v času od zgraditve ribogojnic pa vse do danes (Euzennat, 1987; Šegota & Filipčič, 1991). V začetnih poglavjih avtor razčlenjuje literarne vire, ki odslikavajo stanje v časovnem okviru pozne republike In zgodnjega cesarstva. Zlasti Columella stvarno opisuje stanje v 1. st., ko so bile razmere že precej drugačne kot ob koncu republike. Jedro knjige predstavljata primerjava literarnih virov z arheološkimi ostanki ter katalog (nad SO) ribnikov. V naslovu je sicer omenjena rimska Italija, vendar se avtor se omejuje, kar mu lahko nekoliko očitamo, predvsem na tirensko obalo, nekako med Efbo na severu in Paestumom na jugu; izjema bi bil le ribnik iz "Castrum Novum" na vzhodni obali polotoka (zemljevid na str. 70/71), ki pa ga avtor v tekstu ne obravnava. Osredotoči se tudi predvsem na objekte, ki dajejo kar največ možnosti za študij vloge ribnikov in njihovih konstrukcijskih značilnosti. Toda s podrobnim kritičnim pregledom virov in predvsem poročil o izkopavanjih bi bilo moč zaslediti še kakšen ribnik, še posebej zunaj omenjenega področja, kakor je to nakazal že X. Lafon (1998) v prikazu Higginbothamovega dela. Vsaj delno je v obravnavanem času med italske regije navsezadnje sodila tudi Istra in morda bi bilo treba omeniti domnevne ribnike z Brionov-Brijunov (Matijašič, 1998), morda pa tudi domnevni ribnik ob Debelem rtiču (Župančič, 1989/90); poleg teh vsekakor vsaj še nekaj najdišč: Čedas, (kjer so bazeni morda v 1. stoletju rabili tudi za izdelavo garuma: Fontana, 1993), Šipar- čeprav nejasno (Degrassi, 1957 Kozličič, 1987), Sv. Andrej-Medulin časovno neopredeljen (Matijašič, 1994), Barbariga-Sv. jakob s časovno neopredeljenim bazenom (Matijašič, 1994). Druga avtorjeva omejitev je časovna, saj je obravnaval le zadnje stoletje pred našim štetjem in prvo po njem. Najstarejše instalacije so izvedene v opus incerium, po Ovalni ribnik (11,8 x 8 m2) v Tiberijevi palači v Rimu, Odkrit je bil že med izkopavanji, ki jih je po letu 1860 vodili na zahtevo francoskega cesarja Napoleona Iti. Stene so bile iz rimskega cementa iz vulkanskega pepela. Po dolgi osi poteka poglobljen kanal, ki omogoča sedimentacijo, stopenjska struktura pa lahek dostop pri vzdrževanju ribnika. Ribnik je bil v starejši palači zgrajen v drugi polovici prvega stoletja po našem štetju (po Higginbotham 1997, s/. 37). Domus Tiberiana in Rome, plan of the palace with the oval fishpond, known since it was uncovered during the excavations at the behest of the French emperor Napoleon ill after 1860. Along the long axis of the pond runs a channel for sedimentation of detritus; the two-step structure permitted the access during the cleaning of pond. The construction of the fishpond is dated in the second half of 1st cent. A.C (after Higginbotham 1997, fig. 37). vsej verjetnosti ne prej kot ob koncu 2. st. pred našim štetjem, pa tudi noben od naštetih obmorskih ribnikov ni izveden v opus latericium, v tehniki torej, ki je značilna za 2. in 3. stoletje. Prevladuje tehnika opus reticulatum, tako značilna za čas od sredine 1. st. pr. n. štetjem do 338 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) OCENE IN POROČILA / RECENSION I E RELAZIONI/REVIEWS AND REPORTS, 3M-3<1I sredine prvega stoletja našega štetja. Razvoj ribnikov v notranjosti, ki se jim avtor manj posveča, na kar je opozoril tudi X. Lafon, je drugačen. Ribogojstvo je samo po sebi dokaj zahteven posel, ki ne zahteva le dobrega izbora rib, marveč tudi ustvarjanje umetnih razmer za vzrejo. Nedvomno je bilo najlaže začeti gojiti ribe v lagunah, saj dajejo možnosti za preprosto zapiranje ribjih jat in ekstenziven pristop. Prehod h grajenim ribnikom se je ob tirenski obali dogodil v teku 2. st. pr. n. St, s tem pa hkrati k intenzivni gojitvi, torej h kontroliranemu dodajanju hrane ribam. Tako pisani kot arheološki viri kažejo, da so bili ti ribniki povezani z velikimi rimskimi vilami ob morski obali. Poleg ekonomskega pomena vzreje rib je treba upoštevati, vsaj pri najvišjem razredu in v njegovih arhitekturnih prizadevanjih, tudi z luksuznostjo in ambientalno vrednostjo ribnika v sklopu vile. Lahko prisluhnemo Ciceronu, ki pravi, da "nekateri piscinariji bolj cenijo svoje ribnike kot politično življenje". izbor vrst rib za gojenje, kot jih navaja avtor, kaže na prevlado takšnih, ki lahko vzdržijo dokajšen razpon slanosti vode, a vendarle na trgu veljajo za morske. To slednje je končno tudi ekonomska kategorija, saj je bilo meso morskih rib bolj cenjeno od sladkovodnih. Ko obravnava ribe, ki bi bile primerne za gojitev, avtor seveda naleti na težave pri poimenovanju posameznih rib. Pa vendar s pritegnitvijo pisanih in slikanih virov lahko z dokajšnjo gotovostjo ugotovi kriterije, ki so Rimljane vodili pri izboru rib: murenae, mugiles, lupus, auratae, mullidae, rhornbi, scaridae, Naštete oznake rib tu pa tam odsevajo zadrego, v kateri se je znašel avtor, ko jih je želel opredeliti na osnovi dvoumne takso-nomije tedanjega časa in našega1 (se) skromnega poznavanja stvarnih ostankov kosti in lusk. Tako se pod oznako murenae skrivajo ne ie murene, pač pa tudi ugorji in jegulje, v manjši meri pa celo piškurji. Oznaka mugiles (ciplji) velja kar za štiri vrste cipljev, medtem ko z lupi iz družine ustnač (Labridae) avtor po vsej verjetnosti označuje brancina (Morone labrax). Našteva tudi auratae, to je orado (Sparus aurata); z oznako mulli (bradač oziroma trilje, barboni) opisuje dve vrsti, katerih ena živi na mulju (Mullus barbatus), druga pa na kamnitem svetu (Mullus surmulatus). Z oznako rhombi avtor omenja ribe iz skupine bokoplavutaric (hrv. "rombi" ali "robci"), a k njim prišteva tudi, logično, morske liste (it. "solea") in morski jezik ("citharus"). Pod izrazom scari -scaridae poznamo danes v vzhodnem Sredozemlju le eno vrsto Sparisoma cretense, kakor poročata že Plinij in Collumella. Očitno je gojenje v Italiji te - kdaj pa kdaj prestižne - uvažane ribe povzročalo težave. Omenjene so še nekatere ribe, n.pr. acipenser (jeseter), asellus (oslič - Merluccius merluccius) in scomber (skuša -Scomber scomber, S. japonicus). Avtor se manj ukvarja z ribniki iz notranjosti s sladko vodo. Graditev velikih akveduktov je omogočila tudi tam, nekako od Avgustovega časa naprej, nastanek več- Sodobna risarska upodobitev (J. Christoff) rimskega zidanega ribnika za jegulje. V stenah so vidne vgrajene lončene posode, ki nudijo ribam primerna zatočišča (Higginbotham 1997, si. 3). Eels in a fishpond equipped with wall recesses made from ceramic vessels, recent drawing by f. Christoff (Higginbotham 1997, si. 3). 1 Predvsem zaradi mojega nepoznavanja taksonomije in i je v naslednjih vrsticah priskočil na pomoč dr. Lovrenc Lipe}. Dolgujem mu zahvalo! 339 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) OCENE IN 1'OROČflA/ RECENSION! E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS. 33B-341 jega števila ribnikov. Izkazalo pa se je, da med gojenimi zvrstmi prevladujejo takšne, ki lahko živijo tudi v manj slani in celo sladki vodi, na primer jegulje. Avtor prikazuje tudi tehnične podrobnosti ribnikov, izvedbo sten in zaščito rib pred soncem, dotok sveže vode in položaj ribnikov v sklopu luksuzne vile. Nakazane tehnične lastnosti ribnikov, gojenje rib v lagunah in izlivih rek ter vrste rib, ki so jih po Higginbothamu gojili Rimljani, nam naposled omogočajo pripravo novih izhodišč pri iskanju morebitnih sledov ribogojstva od rimskega časa naprej tudi v obrežnem področju istrske Slovenije. Le škoda je, da v naših obmorskih mestih in njihovih akvatorijih še niso bili lokalizirani niti srednjeveški ribniki, omenjeni v listinah, in redko celo z ohranjenim toponimom. VIRI Degrassi, A. 1957: I porti romani dell'lstria, AMSfA NS 5, 24-81 Euzennat, M. 1987: R. Paskoff, P. Trousset (Éditeurs), Déplacements des lignes de rivage en Méditerranée d'après les données de l'archéologie: actes du colloque international du CNRS, Aix-en-Provence, 5-7 sept. 1985. Paris, Éd. du CNRS. Fontana, F. 1993: La villa romana di Barcola, Roma. Koziičič, M. 1987: Antička obalna linije Istre u svjetlu hidroarheoloških istraživanja, Izdanja HAD 11/2, Pula 135-165. Lafon, X. 1998: Piscinae et pisciculture dans le basin occ. de la Méditerranée (review), jRA 11. Matijašič, R. 1983: Catoro presso Umago-villa romana, in: recenti scoperte archeologiche in Istria - Mostra. Matijašič, R. 1994: Cli agri delle colonie di Pola e Parentium, AMSIA NS 42, 7-104. Matijašič R. 1998: Gospodarstvo antičke Istre, Pula. Šegota, T. & A. Filipčič, 1991: Arheološki i geološki pokazatelji holocenskog položaja razine mora na ist. obali jadranskog mora, Rad HAZU 458, Razr. za prirodne znanosti 25, Zagreb 149-1 72. Župančič, M. 1989/90: Contributo alla topografia arche-ologica dell'lstria NO, Alti CRS Rovigno 20, 381-393. Matej Župančič ECOSYSTEMS AT THE LAND-SEA MARGIN - DRAINAGE BASIN TO COASTAL SEA Eds: T. C. Malone, A, Malej, L. W. Harding, N, Smodlaka & R. E. Turner. Coastal and estuarine studies 55, American Geophysical Union, Washington, 1999, 381 str. Pred leti smo v Annales poročali o mednarodni delavnici z nenavadnim naslovom: "Trends in Land Use, Water Quality and Fisheries: A comparison of ther Northern Adriatic and the Chesapeake Bay" (A. Malej; Annales /'95:265-266). Delavnice, ki je nastala v okviru sodelovanja med ZDA ter Slovenijo in Hrvaško, se je v obdobju od 14. do 20. maja 1995 udeležilo okoli 40 vodilnih strokovnjakov z različnih področij morskih znanosti iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije in ZDA. Poročevalka je tedaj omenjala tudi tiskanje knjige, ki je z manjšo zamudo letos tudi izšla. Knjigo je izdala ameriška geofizikalna zveza (American Geophysica! Union), uredili pa so jo T. C. Malone (ZDA), A. Malej (Slovenija), L. W. Harding (ZDA), N. Smodlaka (Hrvaška) in R. E. Turner (ZDA). Izhodiščna tema knjige je primerjalna analiza vplivov obogatitve s hranilnimi snovmi (ki se spirajo iz zbirnega območja v reke in naknadno) v dveh relativno zaprtih morjih. Knjiga ima 381 strani in je opremljena s številnimi diagrami, ilustracijami in preglednicami. Obsega 12 zaključenih poglavij, pri pripravi katerih je sodelovalo 35 avtorjev iz petih, zgoraj omenjenih držav. Vsako poglavje je nekakšna primerjalna sinteza poznavanja dane tematike na območju zaliva Chesapeake in severnega Jadrana. Po kratkem uvodnem poglavju, v katerem uredniki predstavijo obe obravnavani območji, sledijo poglavja o viru hranil in njihovem vnosu v obalno morje, spremembah habitatov v obalnem prostoru, procesih kroženja vode v obeh morjih, letnih ciklih in večletnih spremembah v produkciji fitoplanktona, cvetenju oklepnih bičkarjev in pojavu "sluzastega morja", pomenu mikrozooplanktona v prehranjevalnem spletu, možnih povezavah med meduzami in evtrofikacijo ter ribištvom, povezavah med makrobentoškimi združbami in ribištvom, povezavah med procesi v vodnem stolpcu in na dnu ter kroženjem hranilnih snovi in o trendih v populacijah in izlovu rib ter upravljanju. V zaključnem poglavju uredniki po-vzamejo ugotovitve iz vseh predhodnih poglavij in kritično razpravljajo o pomanjkanju znanja na nekaterih področjih raziskav. Avtorji so knjigo posvetili dr. Noelii Revelante, nedavno preminuli priznani planktologinji in pionirki na področju raziskav mikrozooplanktona, ki je kot avtorica enega od poglavij tudi sodelovala v pripravi knjige. Knjiga je namenjena predvsem strokovnjakom iz različnih naravoslovnih ved, ki se ukvarjajo z raziskovanjem morja, primerna pa je tudi za Študente, Njena vrednost se kaže tudi v tem, da je v posameznih poglavjih zbrano današnje vedenje o danem problemu na območju severnega jadrana. Avtorjem ni kaj dosti očitati; pripravili so odlično knjigo o vplivih obogatitve z nutrienti, v kateri so sodelovali najboljši strokovnjaki iz ZDA in Evrope. Če že moram kaj pokarati, potem je to nekvalitetno slikovno gradivo, ki so ga prispevali praviloma evropski avtorji v nekaterih poglavjih, in pogosto pomanjkanje pravilnih šumnikov v citatih, pa tudi v besedilu. V nekaterih poglavjih so sodelovali nekateri slovenski avtorji, ki so gotovo na svojem področju priznani, vendar so bili pri pisanju včasih zelo nerodni. 340 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) OCENE IN POROČILA/RECENSION! E RELAZIONI/ REVIEWS AND REPORTS, 338-341 COASTAL AND ESTUARINE STUDIES Ecosystems at the Land-Sea Margin Drainage Basin to Coastal Sea Thomas C. Malone, Alenka Malej, Lawrence W Harding, Jr., Nenad Smodlaka, and R. Eugene Turner, Editors American Geophysical Union Tako npr. Marušič (čeprav so v naslovu poglavja napisali Marusič, pa tudi italijanskemu kolegu so dodali en i preveč - Cecconii), ki je soavtor poglavja o spremembah habitatov v obalnem prostoru, citira Škornika, koprskega ornitologa (strokovnjaka za ptice), kadar piše o izsuševanju koprske bonifike v letih 1932-1939, Križana (geografa) pa ko piše o številu ptic, ki gnezdijo in prezimujejo (tu gre za napačen podatek o 200 vrstah, ki prezimujejo) v Sečoveljskih solinah, o katerih med drtigim pravi, da imajo zelo negotovo usodo zaradi morebitnega širjenja letališča in dirkališča. Vsekakor je knjiga zelo kvalitetna, zato ji te napakice, ki so očitno posledica dejstva, da je urednikom zmanjkalo sape pri napornem medcelinskem urednikovanju, lahko zlahka oprostimo. Z izdajo knjige so jadranski in ameriški naravoslovci iz raznih inštitutov za raziskovanje morja kronali uspešno zaključeno medcelinsko delavnico iz leta 1995. Informacije za nakup knjige lahko dobite na medmrež-nem naslovu: http//www.agu.org/pubs/agu-prt.hlml. Lovrenc Lipej 341 ANNAIES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) NAVODILA AVTORJEM 1. ANN ALES: Anali za istrske in mediteranske študije - An na I i d i Studi istriani e mediterranei - Annals for ¡stran and Mediterranean Studies (do S. Številke: Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin - Annali del Litorale capodistriano e delie regioni vicine - Annals of the Koper Littoral and Neighbouring Regions} je znanstvena in strokovna interdisciplinarna revija humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih vsebin v podnaslovu opredeljenega geografskega območja. 2. Sprejemamo prispevke v slovenskem, italijanskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Uredništvo ima pravico prispevke jezikovno lektorirati. 3. Prispevki naj obsegajo največ 24 enostransko tipkanih strani s po 30 vrsticami. Na levi pustite 3 do 4 cm širok rob. Zaželjeno je tudi (originalno) slikovno gradivo, še posebno pa oddaja prispevka na računalniški disketi v programih za PC (osebne) računalnike. 4. Naslovna stran tipkopisa naj vsebuje naslov in podnaslov prispevka, ime in priimek avtorja, avtorjeve nazive in akademske naslove, ime in naslov institucije, kjer je zaposlen, oz. domači naslov vključno s poštno številko. Uredništvo razvršča prispevke v naslednje kategorije: Izvirna znanstvena dela vsebujejo izvirne rezultate lastnih raziskav, ki še niso bili objavljeni. Dela pošlje uredništvo v recenzijo. Avtor se obvezuje, da prispevka ne bo objavil drugje. Strokovna dela prikazujejo rezultate strokovnih raziskav. Tudi te prispevke uredništvo pošlje v recenzijo in avtor se obveže, da prispevka ne bo objavil drugje. Pregledni članki imajo značaj izvirnih del. To so natančni in kritični pregledi literature iz posameznih zanimivih strokovnih področij (review article). Gradiva imajo ravno tako značaj izvirnih del. Poročila vsebujejo krajše znanstvene informacije o zaključenih raziskovanjih ali kratek opis strokovnih in znanstvenih knjig ali srečanj. Taki prispevki ne smejo presegati 5 strani. Mladinske raziskovalne naloge morajo biti urejene kot strokovna dela. Komentarji so namenjeni aktualnostim s strokovnega področja. Ne smejo presegati 2 strani. Obvestila so namenjena društvenemu življenju. Obsegajo 1 stran. 5. Prispevek mora vsebovati povzetek in izvleček. Izvleček je krajši (cca. 10 vrstic) od povzetka (cca. 30 vrstic) in v nasprotju s povzetkom tudi ne vsebuje komentarjev in priporočil. V izvlečku na kratko opišemo namen, metode dela in rezultate. Navedemo, čemu smo delo opravili ali napisali dokument. Na že objavljeno gradivo se sklicujemo le, če je to glavni motiv dela. Na kratko opišemo metode in tehnike dela - kolikor je potrebno za razumevanje. Nove tehnike opišemo le, kjer se razlikujejo od že znanih. Če v delu ne opisujemo eksperimentalnega ali praktičnega dela, opišemo vire informacij. Rezultate in zaključke lahko združimo. Kar se da informativno navedemo le, kaj smo ugotovili oziroma odkrili. Povzetek začnemo s stavkom, ki vsebuje glavno sporočilo dela. Stavki naj bodo popolni in ne predolgi. Pišemo v tretji osebi, le izjemoma uporabimo glagole v neosebni obliki. Uporabljamo pravilni strokovni jezik in se izogibamo slabše znanim kraticam. Ohraniti moramo osnovno informacijo in poudarke iz glavnega besedila. V povzetku ne sme biti ničesar, česar glavno besedilo ne vsebuje. 6. Avtorji so dolžni definirati in pripisati ustrezne ključne besede (pod izvlečkom) članka. Zaželjeni so tudi angleški (ali slovenski) prevodi ključnih besed, podnapisov k slikovnemu in tabelarnemu gradivu. Priporočamo se še za angleški (ali slovenski) prevod povzetka, sicer bo za to poskrbelo uredništvo. 7. V besedilu se po možnosti držimo naslednjih poglavij: 1. Uvod. 2. Pregled dosedanjih objav. 3. Materiali in metode (Dokazni postopek). 4. Rezultati. 5. Razprava ali diskusija, 6. Zaključek (Sklepi). 7. Zahvala - če avtor želi. 8. Priloge - če je potrebno. 9. Literatura (Viri, Bibliografija). 10. Povzetek (Summary). 11. izvleček. 12. Ključne besede (neobvezno). 8. Ločimo vsebinske in bibliografske opombe. Vsebinske opombe besedilo še podrobneje razlagajo ali pojasnjujejo, postavimo jih pod črto. Z bibliografsko opombo pa mislimo na citat - torej sklicevanje na točno določeni del besedila iz neke druge publikacije (navedemo tudi točno stran, kjer je citat objavljen) ali na publikacijo (članek) kot celoto (točne strani, kjer smo besedilo prevzeli, ne navajamo). Bibliografsko opombo sestavljajo naslednji podatki: Avtor, leto izida in - le če citiramo točno določeni del besedila - tudi navedba strani. Celotni bibliografski podatki citiranih in uporabljenih virov so navedeni v poglavju Literatura (Viri, Bibliografija). 342 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Primer citata med besedilom: (Grafenauer, 1993, 11). Primer navajanja vira kot celote, brez citiranja: (Grafenauer, 1993). Popolni podatki o tem viru v poglavju Literatura pa se glasijo: Grafenauer, B. (1993): Miti o "Istri" in resnica istrskega polotoka. V: Acta Histriae I. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 9-52. Če citiramo več de! istega avtorja iz istega leta, poleg priimka in kratice imena napišemo še črke po abecednem vrstnem redu, tako da se viri med seboj razlikujejo. Primer: (Grafenauer, 1993a); (Grafenauer, 1993b). Bibliografska opomba je lahko tudi del vsebinske opombe in jo zapisujemo na enak način. Posamezna dela ali navedbe virov v isti opombi ločimo s podpičjem. Primer: (Gombač, 1996; Grafenauer, 1993b). 9. Prt citiranju arhivskih virov navedemo najprej arhiv, nato ime fonda ali zbirke in signaturo. V članku navajamo kratico arhivskega vira v oklepaju med besedilom. Kratico pa razložimo v poglavju o virih na koncu prispevka. Primer navajanja arhivskega vira v oklepaju med besedilom: (PAK. RAG, 1) Primer navajanja arhivskega vira v poglavju o virih: PAK. RAG - Pokrajinski arhiv Koper, Rodbinski arhiv Gravisi, a. e. (arhivska enota) 1. Podobno poskušamo ravnati pri uporabi časopisnih virov. 10. Poglavje o literaturi in virih je obvezno. Bibliografske podatke navajamo takole: - Opis zaključene publikacije kot celote - knjige: Avtor (leto izida): Naslov. Zbirka. Kraj, Založba. Npr.: Vergineiia, M., Volk, A., Coija, K. (1995): Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. Knjižnica Annales 9. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. V zgornjem primeru, kjer je avtorjev več kot dva, je korekten tudi citat; (Vergineiia et al., 1995) Če navajamo določeni del iz zaključene publikacije, zgornjemu opisu dodamo še številke strani, od koder smo navedbo prevzeli. - Opis prispevka v zaključeni publikaciji - npr. prispevka v zborniku: Avtor (leto izida); Naslov prispevka. V: Avtor knjige: Naslov knjige. Izdaja. Kraj, Založba, strani od-do. Primer: Vergineiia, M. (1995): Poraženi zmagovalci. Slovenska pričevanja o osvobodilnem gibanju na Tržaškem. V: Vergineiia, M. et al.: Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. Knjižnica Annales 9. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 13-51. - Opis članka v reviji: Avtor (leto izida); Naslov članka. Naslov revije, številka. Kraj, Založba, strani od-do. Primer: Gombač, B. (1996): Osvoboditev Trsta maja 1945. Annales 8/'96. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, 141 -150. Članki so razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev ter po letu izdaje, v primeru da gre za več citatov istega-istih avtorjev. 11. Tiskarski znaki za poudarke naj bodo: podčrtana za poikrepko, valovito podčrtano za ležeče. Računalniški zapis naj vključuje ustrezne oznake za bofd in italics. 12. Kratice v besedilu moramo razrešiti v oklepaju, ko se prvič pojavijo. Članku lahko dodamo tudi seznam uporabljenih kratic. 13. Pri ocenah publikacij navedemo v naslovu prispevka avtorja publikacije, naslov, kraj, založbo, leto izida in število strani (oziroma ustrezen opis iz točke 10). 14. Prvi odtis prispevkov uredništvo pošlje avtorjem v korekturo. Avtorji so dolžni popravljeno gradivo vrniti v treh (3) dneh. Besedilo popravljamo s korekturnimi znamenji, ki jih najdemo na koncu Slovenskega pravopisa (1962), Ljubljana, ali v: Slovenski pravopis 1. Pravila (1990). Ljubljana, SAZU-DZS, 13-14. Širjenje obsega besedila ob korekturah ni dovoljeno. Druge korekture opravi uredništvo. 15. Uredništvo prosi avtorje, naj navodila vedno upoštevajo. Ob vseh nejasnostih je uredništvo na voljo za vsa pojasnila. UREDNIŠTVO 343 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent INSTRUCTIONS TO AUTHORS 1. ANNALES: Annals for Istran and Mediterranean Studies - Anali za istrske in mediteranske Študije (up to No. 5: Annals of the Koper Littoral and Neighbouring Regions - Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin) is a scientific and research interdisciplinary review covering the humanities, sociology and natural science in the area as stated in the review's subtitle. 2. Articles (papers) written in Slovene, Italian, Croatian and English languages will be accepted. The Editorial Board reserves the right to have them linguistically revised and corrected. 3. Articles should be written on max. 24 pages with double spacing and on one side of the sheet only. On the left side of each page, a 3-4 cm wide margin is to be left. Original photographs, drawings and tables are welcomed, as well as diskettes containing the texts, together with reference to the programme used. 4. Title page of typescript is to include title and subtitle of the article (paper), author's name, any (academic) titles and name of institution by which employed or personal address. Articles are arranged in the following eight categories: Original scientific works containing not yet published results of the author's own research. Such works will be reviewed by scientists chosen by the Editorial Board. Authors oblige themselves not to offer their material to any other journal or magazine. Research works presenting results obtained through research. They too will be reviewed, and authors oblige themselves not to publish them elsewhere. Review articles bearing the character of original works. These are critical and detailed reviews of literature from various interesting fields of research. Materials and sources also bearing the character of original works. Reports include short scientific information on integral research work or a short description of scientific or specialist books or meetings of experts. Such articles are not to exceed 5 pages. Youth research compositions are to be presented in the same was as research works. Explanatory comments include topical issues from various fields of research and are not to exceed 2 pages. Notices include news from various associations and should not exceed 1 page. 5. Articles should include both summary and abstract. Abstract is the shorter of the two (with up to 10 lines) and does not include, in contrast to summary (with up to 30 lines), explanatory comments and recommendations. Abstract is to contain a short description of the pur- pose and methods of the work and its results. Author should also state why the work has been carried out and why a document has been written about it. References to the already published material are made only if this is the main purpose of the work. Methods: if necessary, work methods and techniques are to be briefly described (new techniques are to be stated only if differing from the already known ones). If no experimental or practical work is described, sources of information are to be given. Results and conclusions may be incorporated. Findings are to be presented as briefly as possible. At the beginning of summary the essential points of the carried out work are to be presented. Sentences should be concise and not too long. The text is to be written in the third person; verbs may be used in impersonal form only exceptionally. The not so well known abbreviations are to be avoided. Summary is to retain the basic information from the main part of the text, and should not contain anything that does not appear in the main text itself. 6. Authors are obliged to define and state key words (below abstract) in their articles. English (or Slovene) translation of key words, texts accompanying figures and tables are welcomed, as well as English (or Slovene) translation of abstracts; if this is not convenient, the Board of Editors will provide for it. 7. Texts should include, if at all possible, the following chapters: 1. Introduction 2. Works published to date 3. Material and methods 4. Results 5. Discussion 6. Conclusions 7. Acknowledgements (if desired by author) 8. Supplements (if necessary) 9. References (Sources, Bibliography) 10. Summary 11. Abstract 12. Keywords 8. Two kinds of rjoies are distinguished: those regarding the contents of the text, and those referring to bibliography. The first elucidate the text in even greater detail and are to appear at the bottom of the page (under line). Bibliographical notes, which are to appear in brackets in the text itself, deal with quotations and refer to a precisely stipulated part of the text from some other publication (the page on which quotation appears is to be therefore stated as well) or to a publication (article) as a whole (in this case no page from which the text has been taken is to be stated). Bibliographical notes are made up of the following details: Author, year of its publication, and page (but only if a 344 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent precisely stipulated part of the text is quoted). The entire bibliographical data of the quoted and used sources are to be stated under References (Sources, Bibliography). Example of quotation referring to a precisely stipulated part of the text: (Sommerville, 1995,11). Example of source quotation as a whole, with no citation: (Sommerville, 1995). The entire data of this source are to be stated in the references and sources chapter as follows: Sommerville, M, R. (1995): Sex and Subjection. Attitudes to Women in Early-Modem Society. London-New York-Sydney-Auckland, Arnold. !f a number of works by the same author from the same year are quoted, letters in alphabetical order are to be stated apart from the author's surname and abbreviation of his first name, in order that the sources are clearly divided between each other. Example: (Sommerville, 1986a); (Sommerville, 1986b). Bibliographical note can also be a part of the note referring to the contents and is to be written in the same way, i.e. in brackets within the note referring to the contents. Separate works or source quotations under the same note are to be separated with semicolon. Example: (Sommerville, 1986b; Caunce, 1994). 9. When quoting archive sources, the archive is to be stated first, then the name of the fund or collection and shelfmark. The abbrevation of archive source is to be stated in brackets in the text of the article. The abbrevation is to be explained in the references chapter at the end of the article. Example of citing archive source in brackets in the text itself: (ASV. CSM, 240). Example of citing archive source in the reference chapter: ASV. CSM - Archivio di Stato di Venezia. Cinque Savi alia Mercanzia, fasc. 240. Review sources are to be stated in the same way. 10. The references and sources chapter is compulsory. Bibliographical data are to be stated as follows: - Description of integral publication: Author (year when published): Title. Volume - Collection. Place of publication, published by. Example: Caunce, S. (1994): Oral History and the Local Historian. Approaches to local history. London and New York, Longman. If there are more than two authors, the work can be also cited as: (Matthewsetal., 1990, 35) If a specific part from an integral publication is quoted, the page numbers from which the quotation has been taken are to be added to the above description. - Description of the article (paper) in integral publication - e.g. text in a collection of scientific papers: Author (year of its publication): Title of the paper. In: Author of the book: Title of the book. Volume - Collection. Place of publication, published by, pages from - to. Example: Matthews, R., Anderson, D., Chen, R. S., Webb, T. (1990): Global Climate and the Origins of Agriculture, in: Newman, L, F. (ed,): Hunger in History. Food Shortage, Poverty, and Deprivation. Oxford-Cambridge, Biackwell, 27-55. - Description of article in certain review: Author (year of its publication): Title of article. Name of review, its number. Place of publication, published by, pages from - to. Example: Sluga, G. (1996): Identity and Revolution: The History of the "Forty Days" of May 1945. Annales 8/'96. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije Koper, 125-140. If the same author(s) is (are) cited a number of times, the articles are to appear in alphabetical order of the authors' surnames and year of publication. 11. Printer's marks for accentuations are to be as follows: underlined for semi-bold, undulatory line for italics. Computer notation is to include suitable marks for bold and italics. 12. Abbreviations in the texts are to be explained in brackets when appearing for the first time. A list of used abbreviations can be added to the article. 13. When assessing a publication, its author, title, place, publishing house, year of publication and page numbers (or appropriate description from Item 10) are to be stated in the title of the article. 14. First copies of printed articles will be sent to authors for proof-reading. Authors are obliged to return them in three (3) days. No new sentences are allowed to be added during proof-reading. The second (printing) proofs will be read by the Editorial Board. 15. Authors are kindly requested to consider these instructions at all times. In case of any indistinctness, please do not hesitate to contact the review's Editorial Board. EDITORIAL BOARD 345 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 2 (17) KAZALO K SLIKAM NA OVITKU SLIKA NA NASLOVNICI: Oljka (Olea europaea) je značilno sredozemsko drevo, ki raste v Sloveniji na skrajnem robu svojega areala. (Foto; D. Podgornik) 1. Za sestoj žajbija (Salvia officinalis) in ruja (Cotinus coggygria} sta značilni visoka vrstna pestrost in gnezditvena gostota ptic. {Foto: D. Podgornik) 2. Zlata morska vetrnica (Condylactis aurantiaca) se krči in skriva v pesek. (Foto: T. Turk) 3. Goli polž Crataena peregrina se pase na trdož i vojaku. (Foto: T. Makovec) 4. Rak nagajivec (Scyllarus a ret us) je manj znana vrsta dolgorepih rakov, (Foto: E. Spanier) 5. Oljčna vejica je po nekaterih izročilih simbol miru, modrosti in zmage. (Foto: D. Podgornik) 6. Oljčni nasad v Slovenski Istri. (Foto: D. Podgornik) 7. Južni podkovnjak (Rhinolopltus euryale) z dobro vidno podkvasto obrazno masko je eden manj znanih vrst podkovnjakov v Sloveniji. (Foto: A. Hudoklin) 8. Veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrum-equinum) visi na jamskem stropu. (Foto: A. Hudoklin! 9. Črnoglavi morski zmaj {Trachinus radiatus) ima temno obarvano glavo, po kateri je tudi dobil ime. Ta barva lahko ob vznemirjenosti popolnoma izgine. 10.Oljčne vejice s plodovi. (Foto: D. Podgornik) INDEX TO PICTURES ON THE COVER FRONT COVER: Olive (Olea europaea) is a characteristic Mediterranean tree, with Slovenia representing the extreme edge of its range. (Photo: D. Podgornik) 1. One of the characteristics of the sage (Salvia officinalis) and wig tree (Cotinus coggygria) association is high species diversity and great breeding capacity of birds. (Photo: D. Podgornik) 2. Golden sea anemone Condylactis aurantiaca retracting into sand. (Photo: T. Turk) 3. Sea slug Crataena peregrina feeding on a hydrozoan. (Photo: T. Makovec) 4. Broad lobster Scyllarus latus is a less known species of long-tailed crabs. (Photo: E. Spanier) 5. According to some tradition, the olive branch is a symbol of peace, wisdom and triumph. (Photo: D. Podgornik) 6. Olive plantation in Slovene Istra. (Photo: D. Podgornik) 7. Mediterranean horseshoe bat (Rhinolophus euryale) with a well-seen horses hoe-s h aped facial mask is one of the less known horseshoe bats in Slovenia. (Photo: A. Hudoklin) 8. Greater horseshoe bat {Rhinolophus ferrum-equinum} hanging from a cave ceiling. (Photo: A. Hudoklin). 9. Streaked weever {Trachinus radiatus) displays dark patterned head, which disappears completely if the fish is excited. (Photo: T. Turk) 10.Olive branches with fruits ~ olives. (Photo: D, Podgornik) 346 UDK 5 Í5SN 1408-533X Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istran and Mediterranean Studies series historia naturalis, 9, 1999 SUPLEMENT SREDOZEMSKO KMETIJSTVO IN OLJKARSTVO* AGRICOLTURA E OLIVICOLTURA MEDITERRANEA MEDITERRANEAN AGRICULTURE AND OLIVE GROWING KOPER 1999 Prispevki s strokovnega posveta Sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo, ki sta ga organizirala Znanstven o-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper in Društvo oljkarjev Slovenske Istre (DOSi) 12. novembra 1998 v Hotelu fielveder nad izolo. ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplement VSEBINA / INDICE GENERALE/ CONTENTS Jorge E. Spangenberg & Nives Ogrinc: Characterization of olive oils from Slovenia and Croatia by compound specific isotope analysis ..................................................... 1 Uporaba stabilnih izotopov ogljika pri karakterizaciji oljčnega olja iz Slovenije in Hrvaške Tom LevaniC: Težave pri ugotavljanju dejanske starosti oljk {Olea europaea L.) v Slovenski Istri ..... 5 Difficulties in the assessment of the actual age of olive trees (Olea europaea L.) in Slovene Istra Bojan Butinar, Milena Bučar Miklavčič & Darinka Čalija: Skupni polifenoli, hidroksitirol in ti roso) v oljčnih oljih Slovenske Istre v dveh zaporednih letih (1996, 1997)............................... 27 Total polyphenols, bydroxytyroso! and tyrosol in the olive oils of Slovene Istra in two consecutive years (1996, 1997) Bojan Butinar, Milena Bučar Miklavčič & Darinka Čalija: Tokoferoli v oljčnih oljih Slovenske Istre v treh zaporednih letih .................. 37 Tocopherols in olive oils from Slovene Istra in three consecutive years Anamarija Plestenjak & Terezija Golob: Vrednotenje senzoričnih lastnosti oljčnih olj ......... 11 Evaluation of the sensory characteristics of olive oils Bojan Butinar, Milena Bučar Miklavčič & Darinka Čalija: Polifenoli v oljčnih oljih Slovenske Istre letnika 94 ...................................... 17 Polyphenols in olive oils from Slovene Istra crop 94 Boštjan Godec, Boris Koruza, Barbara Am b roži č-Turk & Viijanka Vesel: Postopek pridobivanja certificiranega sadilnega materiala oljke (Olea europaea L.)........................................ 47 Procedure for the acquisition of certified oliva (Olea europaea L.) planting material Viijanka Vesel: Vpliv tretiranja in različnih obdobij priprave potaknjencev na ukorentnjanje dveh kultivarjev oljk (Olea europaea) ................... 53 Influence of treatment and different preparation period of cuttings on rooting of two olive varieties (Olea europaea) ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent original scientific paper UDC 665.327.3-543.06! CHARACTERIZATION OF OLIVE OILS FROM SLOVENIA AND CROATIA BY COMPOUND SPECIFIC ISOTOPE ANALYSIS Jorge £ SPANCENBERG institut de Minéralogie et Pétrographie, Université de Lausanne BFSH-2,1015 Lausanne, CH E-mail: jorge.Spangenberg@imp.unil.ch Nives OGRINC Department of Environ. Sciences, "j. Stefan" Institute, S1-1Q00 Ljubljana, Jamova 39 E-mail: nives.ogrinc@ijs.si ABSTRACT The fatty adds of olive oils from Slovenia and Croatia were chemically and isotopically characterized. The analytical approach utilized combined gas chromatography - mass spectrometry (GC-MS) and the novel technique of compound specific isotope analysis (CSIA) through gas chromatography coupled to a stable isotope ratio mass spectrometer (IRMS) via a combustion (C) interface (GC-C-IRMS). This approach provides further insights into the control of the purity and the geographical origin of oils. The differences in the d!3C values of palmitic and oleic acids are discussed as the differences in biosynthesis of these acids in the plant tissue, admixing of distinct vegetable oils, and degradation of the lipids during oil extraction and refinement. Key words: olive oil, vegetable lipids, carbon isotope, CSIA, adulteration, geographical origin INTRODUCTION Stable carbon isotope analyses have proven to be a powerful tool for assessing the authenticity of vegetable food products from plants of different photosynthetic pathways (Doner, 1991). During photosynthetic fixation of carbon dioxide into plant biomass, plant cells discriminate against the heavier stable carbon isotope The most important atmospheric C02-fixing reactions are the C.3 and C4 pathways (Farquhar ef al., 1989; O'leary, 1988, 1993). C3 plants use the Calvin cycle for CO2 fixation, while the C4 plants use the Hatch-Stack cycle. Ail trees operate with the C3 pathway, and their carbon isotope compositions fall into the range of -34 to -22%o. C4 plants comprise most plants in the tropics, including tropical grasses, sedge, maize, sugar cane and salt marsh plants, and are isotopically heavier (-23 to -6%u). Factors other than the C02-fixation, however, may also have a less important impact on the isotopic composition of plants and their products. These include plant growth rate, local atmospheric CO2 concentration, nutritional status of the cells, water availability, and cultivation practices (O'Leary, 1993). Therefore, the carbon isotopic composition of bulk oil and individual lipids may record the source and geographical origin of a plant product. Food chemists are increasingly using online gas chromatography - combustion - stable isotope ratio mass spectrometry (GC-C-IRMS) for carbon isotope analysis of the individual lipids as a tool for assessing adulteration of vegetable oils (Woodbury et al, 1995; Kelly, 1997; Remaud, 1997). Previous work focusing on the chemical and isotopic composition of the major fatty acids (palmitic, stearic, oleic, and linoleic acids) of cold pressed (CP) olive oils from the main producing countries of the Mediterranean region were reported (Spangenberg et al., 1998). We present herewith the isotopic compositions of fatty acids of the CP olive oils from Slovenia and Croatia. 1 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent torbe f spang ens esc, Nives ocrinc: characterization o!' olive oils erom slovenia and croatia ...,1-4 MATERIALS AND METHODS Thirteen samples of extra virgin olive oil were obtained from Slovenia (Koper region, n=6) and Croatia (Istra, Daimatia, n=7). All the samples were from the 1997-1998 olive season. The analytical approach combined chemical characterization of the fatty acid methyl esters (FAMES) by gas chromatography - mass spectrometry (GC-MS), and carbon isotope analyses of individual fatty acids by GC-C-1RMS. The bulk oils were analyzed for carbon isotope composition by combustion isotope ratio mass spectrometry using an on-line Carlo Erba 1108 elemental analyzer (EA) connected to a fin-nigan MAT Delta S 1RMS via a Conflo Et split interface (EA-1RMS). Ail the analyses were performed at: the Department of Earth Sciences of the University of Lausart-ne. The stable carbon isotope ratios are reported in the delta (6) notation as the per mil (%o) deviations relative to the Pee Dee Belemnite limestone (PDB). The reproducibility of the EA-IRMS analyses was better than 0.1%o (1 SD). Three to five replicate GC-C-IRMS runs were performed for each sample. The reproducibility ranged between ±0.1 and ±0.4%o (1 SD). The accuracy of the GC-C-IRMS analyses was monitored by co-injection of a FAME laboratory standard of the known isotopic composition. The isotopic shift due to the carbon introduced in the fatty acid methylation was corrected by a mass balance equation (Spangenberg et al., 1998). RESULTS AND DISCUSSION Fatty acids composition The scatter of the compositions of fatty acids for the virgin olive oils probably reflects the variation in variety, climatic conditions of the area, water-use efficiency in cultivars, salinity, temperature and pH of the irrigation water, olive-ripening stage and other factors (results not shown for brevity). Bulk isotopic composition The S13C of the bulk olive oils (-27.7 to -30.6%o show isotopic compositions typical of C3 plants (Tab. 1). The scatter of the 513C values of the oils (2.9%o may be attributed to factors affecting the chemical distribution of the fatty acids, and particularly by the physiological processes and enzymatic reactions occurring in the plant cells. Additionally, the chemical changes (transmerization of oleic acid and oxidation) during thermal degradation (natural or induced during steam washing or other refining procedures) of the olive oil, or blending of CP oil with refined olive oil or other vegetable oil may cause a further isotopic discrimination. (%« PDB) Sample Country bulk oil palmitic (16:0) stearic (18:0) oleic (18:1) COIL-58 Slovenia -30.1 -34.3 -33.3 -34.1 COIL-59 Slovenia -28.4 -31.4 -31.3 -30.1 COIL-6O Slovenia -29.4 -32.1 -32.2 -30.1 COIL-75 Slovenia -29.1 -32.8 -32.2 -31.6 COIL-76 Slovenia -30.0 -33.5 - -33.6 COIL-79 Slovenia -29.1 -32.4 -32.8 -31.9 COIL-65 Croatia -29.6 -32.9 -32.4 -31.0 CÛÎL-66 Croatia -29.4 -31.8 -32.0 -30.3 COIL-67 Croatia -29.1 -30.6 -31.5 -30.7 COIL-68 Croatia -29-8 -33.3 -32.7 -31.3 COIL-77 Croatia -30.6 -35.0 - -33.1 COlL-78 Croatia -27 7 -31.8 - -32.6 C01L-80 Croatia -28.0 -35.4 -31.2 -32.3 - » not analysed Tab. 1: Carbon isotope composition of bulk oil and main individual fatty acids in olive oil samples from Slovenia and Croatia. Tab. 1: Izotopska sestava celokupnega ogljika in ogljika posameznih maščobnih kislin v vzorcih oljčnih olj iz Slovenije in Hrvaške. 2 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 ■ suplement lotge {.. SPAN CENSE KG, Nives OGRINC CHARACTERIZATION OF OLIVE OILS FROM 5LOVFNIA AND CROATIA ...,1-4 Isotopic composition of individual fatty acids The S13C values of the virgin olive oil fatty acids vary between -34.1 to -28.5%e> (Table 1). A substantial separation of the oils from the 1:1 line in the S13Qg:o vs. S13C)8:1 diagram (16:0 - palmitic acid, 18:1 - oleic acid) suggests admixing of cold pressed virgin olive oil with refined olive oils or other vegetable oils of different 18:1/16:0 concentration-ratios than the genuine olive oil. The distribution of the samples in the vs. 513Ci 8:l diagram strongly suggests the adulteration or inappropriate processing of some CP olive oils (Fig. 1). Virgin CP olive oils are separated from the lower grade olive oils by dedicated principal component analysis performed combining the fatty acid composition and the bulk and molecular carbon isotope ratios (results not shown for brevity). CONCLUSIONS The 513C values of the bulk oil and individual fatty acids can be used for identification of the sources of olive oil and control of their authenticity. The use of S13Ci£:q vs. covariations serves to assess cases where impurity or adulteration is suspected. Blending of olive oil with edible oils with slightly different fatty acid compositions (e.g., olive pomace, sunflower, hazelnut) may be detected using this approach combined with molecular information (GC-MS) and the carbon isotope composition of the bulk oil. -29 -30 -31 O « «> -34 -35 -36 -37 -3? -36 -35 -34 -33 -32 -31 -30 -29 WimW Fig, 1: Carbon isotope composition of oleic acid (S'-'Cyg.jj vs. palmitic acid (8i3C16:0) of olive oils from Slovenia and Croatia. Si. 1: Izotopska sestava ogljika oleinske kisline (&13Cif]:i) v odvisnosti od izotopske sestave ogljika palmitinske kisline (S13C}(,:o) v vzorcih oljčnih olj iz Slovenije in Hrvaške. ACKNOWLEDGEMENTS We thank ail people who provided us oil samples. The organic geochemical laboratory including the GC-MS facilities at the University of Lausanne was funded under a joint venture of the Swiss National Science Foundation and University of Lausanne. This is a contribution to the 1GCP Project 429. UPORABA STABILNIH IZOTOPOV OGLJIKA PRI KARAKTERiZACI.il OLJČNEGA OLJA IZ SLOVENIJE IN HRVAŠKE Jorge E. SPANGENBERG institut de Minéralogie et Pétrographie, Université de Lausanne BFSH-2,1015 Lausanne, CH E-mail: jorge.Spangenberg@imp.unil.ch Nives OGRINC Odsek za kemijo okolja, Institut "j, Stefan", SI-1000 Ljubljana, Jamova 39 E-mail: Nives.Ogrinc@ijs.si POVZETEK Meritve izotopske sestave ogljika so se izkazale kot izvrstno naravno sledilo za spremljanje različnih procesov, zato jih s pridom izkoriščamo tudi v živilski industriji pri določanju kakovosti in pristnosti (avtentičnosti) različnih živil - vin, sadnih sokov, medu, olj. f-'oleg tega se stabilni izotopi uporabljajo tudi pri določitvi geografskega porekla. 3 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Jorge E. SPANGENliERG, Nives OCRINC: CHARACTERIZATtON OF OLIVE OILS EROM SI.OVEM1A AND CROATIA ..., V prispevku, ki je nastal v sodelovanju z Laboratorijem za stabilne izotope, Inštututa za mineralogijo in petrologijo Univerze v Luzani v Švici, smo predstavili uporabo stabilnih izotopov ogljika pri določitvi avtentičnosti in geografskega porekla oljčnega olja. Določili smo kemijsko in izotopsko sestavo maščobnih kislin v oljčnih oljih iz Slovenije in HrvaŠke. Koncentracije maščobnih kislin smo določili s plinskim kromatografom s kapilarno kolono (CC-MS), njihovo izotopsko sestavo (o13C) pa z masnim spektrometrom za stabilne izotope CC-C-IRMS. Iz korelacije med izotopsko sestavo ogljika palmitinske kisline, 573C^:q, od izotopske sestave ogljika oleinske kisline, Sl3C^g:h lahko ugotovimo možne potvorbe in nepravilno predelavo oljčnega olja. Drugi možni vzroki, ki privedejo do razlik med vrednostmi in S,3Cig:j, so še: različna biosinteza teh kislin v rastlinskih tkivih ter razgraditev maščob pri ekstrakciji olj in nadaljnjem čiščenju ekstrakta. Ključne besede: oljčno olje, rastlinske maščobe, izotopi ogljika, CSIA, potvorjenost, geografsko poreklo REFERENCES Doner, L. W. (1991): Verifying the authenticity of plant derived materials by stable isotope ratio and chromatographic methodologies, journal of the Association of official analytical chemist. 74, 14-19. Farquhar, G. D., J. R. Ehleringer & K. T. Hubick, (1989): Carbon isotope discrimination and photosynthesis. Annua! Review of Plant Physiology and Plant Molecular Biology 40, 503-537. Kelly, S.; L Parker, M. Sharman, J. Dennis & I. Goodall, I. (1997): Assessing the authenticity of single seed vegetable oils using fatty acid stable carbon isotope ratios (13C/12Q. Food Chemistry 59, 181-186. O'Leary, M. H. (1988): Carbon isotope in photosynthesis. Bioscience, 38, 328-336. O'Leary, M. H. (1993): Biochemical basis of carbon isotope fractionation. In Stable isotopes and plant water-relations; Ehleringer, j. R., Half, A. E., Farquhar, G. D., Eds., Academic Press, San Diego. Remaud, G. S., Y. L. Martin, G. G. Martin, N. Naulet, & G. J. Martin, (1997): Authentication of mustard oils by combined stable isotope analysis (SNIF-NMR and I RMS). journal of Agricultural & Food Chemistry 45, 1844-1848. Spangenberg, J. E., S. A. Macko & J. j., Honziker, (1998): Characterization of olive oil by carbon isotope analysis of individual fatty acids: implications for authentication, journal of Agricultural & Food Chemistry 46, 4179-4184. Woodbury, S. Ev R, P. Evershed, J. B. Rosseli, R. E. Griffith, P. FarneU, (1995): Detection of vegetable oil adulteration using gas-chromatography combustion isotope ratio mass-spectrometry. Analytical Chemistry 67, 2685-2590. 4 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9•1999• suplement pregledno izvirno znanstveno delo UDK 665.327.3-543.061 TEŽAVE PR! UGOTAVLJANJU DEJANSKE STAROST! OLJK {OLEA EUROPAEA L.; V SLOVENSKI ISTRI Tom LEVANIČ Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1001 Ljubljana, Rožna dolina c. ViM/34, p.p. 2995, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, Si-6000 Koper, Garibaidijeva 18, p.p. 2 IZVLEČEK V prispevku obravnavamo probleme pri ugotavljanju starosti oljk (Olea europaea L.) v slovenski Istri. Oljka zaradi načina rasti ne tvori tipičnih prirastnih plasti, kot jih poznamo pri drugih drevesnih vrstah zmernih klimatskih con. Zanimiv je pojav inicialnega ranega lesa, ki kaže na zgodnji začetek kambijeve rasti. Netipična zgradba branike in občutljivost na pozebe otežita natančno ugotavljanje starosti. Zaradi tega v večini primerov ugotavljamo le starost trenutno živih nadzemnih delov oljke, nikakor pa ne starosti oljke kot celote. Ključne besede: Oljka, Olea europaea, oljkarstvo, zaščita naravne in kulturne dediščine, dendrokronologija, lesna anatomija, Slovenija, slovenska Istra UVOD Oljka spada v red Oleales In edino družino tega reda Oleaceae. Poleg oljke (Olea europaea), krajši opis je na sliki 1, spadajo v to družino še španski bezeg (Syringa vulgaris), vsi jeseni (Fraxinus spp.) in nekaj grmovnic iz rodov jasminu m, Forsythia in Ligustrum. V Sloveniji se srečamo z vsemi predstavniki te družine. Nekateri med njimi so pomembne gospodarske rastline, npr. jeseni in oljka, drugi imajo pomembno vlogo v vrtnarstvu - jasmini, španski bezeg, forzicije in kalina. Z izjemo oljke so vse vrste dobro prilagojene klimatskim razmeram pri nas. Oljka je v slovenski ¡stri na skrajnem severnem robu ekološkega areala in je zaradi tega zelo občutljiva na nizke zimske temperature. Ugotovitve kažejo, da so temperature pod -4°C že kritične (Vesel, 1998). Negativni vpliv nizkih zimskih temperatur se kaže v različnih stopnjah poškodovan osti kambija in temu posledičnem delnem ali popolnem odmrtju nadzemnega dela drevesa. Gospodarski pomen oljk, predvsem pa oljčnega olja je v Istri zelo velik. Tako najdemo prve zapise o oljčnem olju slovenske ¡stre že v besedilih grškega filozofa Pavzanija iz 2. stoletja pred našim štetjem (Butinar, 1998). Prvi dekreti, ki so urejali področje proizvodnje in trgovine z oljčnim oljem, pa segajo v leto 1383. Kasneje so imeli Benečani strog nadzor nad prometom istrskega oljčnega olja čez morje v Beneško republiko (Darovec, 1998). Danes je oljkarstvo pomembna gospodarska dejavnost in je pomemben vir dohodka za lokalno prebivalstvo. Cilj Namen prispevka je z lesno anatomskega vidika preučiti zgradbo branike oljke ter na osnovi teh spoznanj pristopiti k pravilni makroskopski identifikaciji branik in s tem posredno k pravilnem ugotavljanju starosti oljk. Prispevek je nastal v okviru petletnega, aplikativnega projekta Ministrstva za znanost in tehnologijo "Oljka v slovenski Istri - naša kulturna dediščina". Kofinanserja projekta sta še Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Društvo oljkarjev slovenske Istre. 5 ANNALES • Ser. hist. nat. - 9 -1999 • suplement Tom LEVANIČ: TEŽAVE PR! UGOTAVLJANJU DEJANSKE STAROSTI Ol.JK iOUA čUKOPAtA Li V SLOVENSKI ISTRI, 5-10 Si 1: Oljka (Olea europaea) prikazana shematsko. A: oljčna vejica s plodovi - oljkami\ B: zvezdast cvet oljke je sestavljen iz 4 zraslih čašnih in 4 zraslih venčnih listov, dva prašnika sta prirasla na cvetna lista, plodnica je dvo karpelna in nadrasla, C: prerez ploda z jasno vidno koščico (slika povzeta po Magdefrau & Ehrendorfer, 1978). Fig. 1: Schematic presentation of the olive (Olea europaea). A: olive branch with fruits - olives, B: regular flower with 4 fused sepals and 4 fused petals, two stamens fused with petals and bicarpelous superior ovary, C: transsection of the fruit with clearly visible stone (hand endocarp) (according to Magdefrau & Ehrendorfer, 1978). MATERIAL IN METODA Analizirali smo koluta dveh starih oljk - enega z Raba (Hrvaška), drugega iz Padne (Slovenija). Površino kolutov smo najprej poravnali z obličem, nato pa pobrusili z brusnimi papirji različne gradacije. Končno brušenje smo opravili z ultrafinimi brusnimi papirji, ki površine ne brusijo, ampak gladijo. Tako smo zagotovili najboljšo možno vidljivost branik. Starost oljk smo ugotavljali na zglajenih kolutih s štetjem branik. Branika je definirana kot letni prirastek drevesa, letnica pa kot meja med dvema branikama (Torelli, 1990). Branike smo šteli s stereo mikroskopom pri povečavi 20-110x. Širine branik smo merili na merilni mizici LINTAB, meritve pa smo zajemali in obdelovali z računalniškim programom TSAP/x. Poleg makroskopske analize smo opravili tudi mikroskopsko analizo lesa oljke. Za mikroskopsko analizo smo orientirane vzorce lesa velikosti cca. 1x1x1 cm najprej več dni prepajali z mešanico vode in glicerina. Za mikroskopsko analizo smo pripravili trajne, obarvane, prečno, radialno in tangencialno orientirane, 15 pm debele preparate. REZULTATI IN DISKUSIJA Makroskopsko je les oljke zaradi velike gostote (do 1000 kg/m5) dokaj homogen, vendar z lokalno močno razgibano rastjo, zlasti dekorativen je kontrast med črnjavo in beljavo. Les je zelo primeren za struženje, izdelavo intarzij in za zelo vreden parket. Uporablja se za izdelavo skulptur, zlasti v mediteranskem prostoru, in za umetniške izdelke, predvsem posodje (Begeman, 1963). Branike so pri oljki zelo slabo vidne. Slabo so vidne zato, ker je razlika v anatomski zgradbi ranega in kasnega lesa zelo majhna. Tudi letnica je zaradi dokaj specifičnega rastnega ritma neizrazita. Na osnovi makroskopskega videza branike sklepamo, da kambij* verjetno začne rasti že zelo zgodaj. V ugodnih klimatskih Kambij je sloj aktivno deleči h se celic, ki navzven proizvajajo sekundarni floem, navznoter pa sekundarni ksilem (Torelli, 19901 6 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9•1999• suplement Tom LEVANIČ: TEŽAVE PRS UGOTAVLJANJU DEJANSKE STAROSTI OLJK IOLEA EUROPAEA L.) V SLOVENSKE ISTRI, S-10 razmerah je to lahko že v drugi polovici februarja ali v začetku marca. Zelo verjetno je to posledica dejstva, da je oljka zimzelena in listnega aparata pozimi ne odvrže, zato lahko začne rasti, takoj ko so rastne razmere dovolj ugodne za to; viri navajajo, da se rast lahko začne, ko temperatura preseže 10'JC (Larcher, 1980). Mikroskopska analiza strukture branike pri oljki pokaže zelo zanimivo sliko (si. 2). Na začetku nastane ožji pas inicialnega ranega lesa**, sledi mu rani les s širokimi trahejami in nato kasni les. Pojav intcialnega ranega lesa čisto na začetku branike in s tem na začetku vegetacijske sezone je še posebej zanimiv, saj v literaturi (Schweingruber, 1990) podatkov o njem ni opaziti, zato se mu bomo v prihodnje bolj posvetili. Les oljke smo analizirali tudi v vseh treh anatomskih prerezih - prečnem, radialnem in tangencialnem. Zaradi zgoraj opisanih anatomskih posebnosti zgradbe branike oljke je identifikacija branik in letnic in s tern neposredno določanje starosti dreves zelo zahtevna naloga. Že tako zahtevno nalogo dodatno otežuje še dejstvo, da je oljka v slovenski Istri na robu svojega ekološkega areala in jo zato velikokrat prizadenejo mrzle in vetrovne zime. V posebno mrzlih zimah lahko odmre celoten nadzemni del. Koreninski sistem ponavadi preživi pozebo in naslednjo pomlad oljka praviloma bogato odžene iz panja. Letnica Kasni les Rani les Iniciaint rani les* Letnica SL 2: Zgradba prečnega prereza branike oljke (Oiea eurupaea L), shema T, Levanič. Fig. 2: Structure of the transverse section of the olive's (Oiea europaea L.) annual ring; scheme by T. Levanič. Prečni prerez (pov. 20x) Oljka je difuzno porozna vrsta. Traheje so v kratkih radialnih nizih, največkrat po 2 do 4 v skupini, redkokdaj posamezne. Trahejni členi imajo debele celične stene. Letnice so pogosto nejasne. Aksialni parenhšm je paratrahealen, velikokrat se pojavlja tudi marginalni aksialni parenhim v pasovih, širokih 1-3 celice. Razmerje med deležem vlaken in parenhima je zelo spremenljivo. inicialni rani les je posebna oblika ranega iesa, ki je po morfoloških in fizioloških lastnostih povsem podoben kasnemu lesu. Za razliko od kasnega lesa, ki nastaja v drugi polovici vegetacijske sezone (julij, august in september) pa inicialni rani les najverjetneje nastaja v februarju afi marcu. 7 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 ■ suplemen! tom levanič: težave pri ugotavljanju dejanske starosti oljkiolm WROPAEA l/v slovenski istri. 5-10 Radialni prerez (pov. 20x) Perforacije trahejnih členov so preproste. Trakovi so he-terogeni, sestavljeni iz ležečih in kvadratastih celic. Piknje med trakovi in trahejami so številne, drobne in okrogle. V trahejah črnjave so depoziti gumoznih snovi. Vlaknasto osnovno tkivo sestavljajo izključno libriformska vlakna. Trahejni členi imajo helikalne odebelitve. Potek aksialnih elementov je pogosto nepravilen. V teh območjih so trakovi kratki in široki. V celicah trakov so pogosto zelo majhni iglasti kristali. Tangencialni prerez (pov. 20x) Trakovi so dvo do tri redni, zelo redko enoredni, do 12 celic visoki. Celice so v osrednjem delu trakov majhne in ovalne, robne celice velike in precej vzolžno podaljšane. Si. 3: Les oljke v treh anatomskih prerezih: A-prečni, B- radialni in C-tangencialni. Povečava 20-kratna (fotografije T. Levanič). Fig. 3: Olive's wood in three anatomic sections: A-cross, B-radial, and C-tangential. Magnification x 20 (photos by T. Levanič). SI. 4: Tipična forma oljk v slovenski Istri (na sliki oljke iz Padne). Zaradi pogostih pozeb nadzemni del odmre,oljke pa kmalu bogato odženejo iz panja (puščice). Večinoma kmetje pustijo le nekaj debel in jih negujejo dalje (foto Z. Primožič in T. Levanič). Fig. 4: Typical form of the Slovene Istra olives (photograph showing olives from Padna). Due to frequent frost, the above-ground part dies away, but the olives soon spring up opulently from the coppice (arrows). Farmers mostly choose to leave only a few stems and then nurse them (photos by Z. Primožič and T. Levanič). ANNAIES ■ Ser. hist. nat. • 9•1999• supiement Tora LEVANIČ: TEŽAVE PRI UGOTAVLJANJU DEJANSKE STAR05TS OLJK {OlEA OJROPAEA LJ V SLOVENSKI ¡STRI, S-tO Tako je bilo leta 1929 zaradi izredno nizkih zimskih temperatur, podkrepljenih z burjo, prizadetih precej oljk v slovenski Istri, vendar so se kasneje bolj ali manj uspešno obnovile iz panja. Zaradi tega ugotovljene starosti oljk v slovenski Istri niso tako visoke, kot je bilo sprva pričakovati. Za oljko iz Padne smo ugotovili, da je stara le okoli 76 let, za oljko z Raba pa, da ima med 110 in 120 let. Na osnovi ustnih virov sklepamo, da so bile preučevane oljke iz Padne posajene mnogo prej, kot kažejo naši podatki o starosti. Zaradi tega moramo pojem starosti pri oljki razumeti čisto drugače, veliko bolj kompleksno kot pri drugih drevesnih vrstah. Oljka se odlikuje po svoji trdoživosti; če oljki odmre nadzemni del, se le-ta dokaj hitro obnovi iz preživelega podzemnega dela. Ta način obnove drevesa bi zato lahko primerjali s panjevskim gospodarjenjem v gozdarstvu. Tudi tam prave starosti dreves ne moremo določiti, lah- ko ugotovimo le starost trenutno rastočega nadzemskega dela, medtem ko je panj ponavadi veliko starejši. Problem, na katerega naletimo pri določanju starosti panjev, je, da panji v 30 do 40 letih strohnijo in izginejo, tako da so praktično neuporabni za ugotavljanje starosti. Alternativa določanju starosti nadzemnega dela je ugotavljanje starosti korenin, vendar tudi tu naletimo na kup težav. Osnovna značilnost koreninskega sistema je namreč dokaj hitro obnavljanje, stare korenine odmirajo, namesto njih nastajajo nove, ki opravljajo funkcijo, dokler se ne izčrpajo, nato pa njihovo vlogo prevzamejo nove korenine. Na osnovi vsega povedanega lahko torej zaključimo, da ugotavljanje starosti oljk ni ozko vezano na natančne dendrokronološke analize, temveč tudi na ustne vire, podatke o rabi zemljišč iz katastrov in na različne pisane in slikovne vire. DIFFICULTIES IN THE ASSESSMENT OF THE ACTUAL AGE OF OLIVE TREES (OLEA EUROPAEA L.) IN SLOVENE ISTRA Tom LEVANIČ Faculty of Biotechnics, Sf-1001 Ljubljana, Rožna dolina c. VIII/34, p.p. 2995 Science and Research Centre of Republic of Slovenia Koper, SI- 2000 Koper, Garibaldijeva 18, p.p. 2 SUMMARY The article tackles the problems encountered when trying to assess the age of olives (Olea europaea L.). Due to its manner of growth, the olive does not form typical further layers as known in other tree species of the moderate climate zones, but can say that its annual growth of layers is similar more to the growth rhythms of subtropical trees. From the structure of the annual ring we can infer that olives begin to grow very early, probably towards the end of February with the occurrence of a narrow belt of the initial early wood followed by early and late wood. It stops growing relatively late, probably at the end of October, with the unfavourable growing conditions. The problem of whether the cambium's winter dormancy is complete or not will have to be dealt with in greater detail. The atypical structure of the annual rings greatly aggravates an accurate determination of new layers and with it connected accurate assessment of age. This is further hindered by the great sensitivity of olives to winter temperatures. Due to the frequent irruption of cold air into Slovene Istra, the olives are often nipped by frost. Subject to the intensity of frost, the entire above-ground parts of the affected trees can die away either partially or totally. But as the olives are successful survivors, they renew quickly with opulent growth from the coppice. Owing to such manner of renewal, the assessment of an olive's age is practically impossible, for only the age of momentarily alive above-ground parts are assessed, and in no way the age of an olive as a whole. The cognitions of the preliminary research in the growth of olive trees have shown that their age will have to be understood in much broader sense not merely within the framework of the actual age of the momentarily living part above the ground. In the assessment of an accurate, although only general age of olive trees we will clearly have to rely on the cadastre records and other written as well as pictorial sources. Key words: olive tree, Olea europaea, olive growing, protection of natural and cultural heritage, dendrochronology, wood anatomy, Slovene Istra ANNALES - Ser. hist. nat. 9 • 1999 ■ suplement Tom LEVANiČ: TEŽAVE PRI UGOTAVLJANJU DEJANSKE STAROSTI OLJK (OtfA CUROPAEA L.J V SLOVENSKi (STRI, 5-10 LITERATURA Begeman, H. F. (1963): Lexikon der Nutzhoelzer.-Mering, Verlag und Fachbuchdienst Emmi Kitte!. ßutinar, B. (1998): izvor oljke in njena zgodovina. Glasnik ZRS Koper, 5, 27-35. Darovec, D. (1998): Proizvodnja oljčnega olja kot osrednja gospodarska panoga Slovenske Istre v preteklosti. Glasnik ZRS Koper, 5, 36-49. Larcher, W. (1980): Oekologie der Pflanzen.- Berlin, Heidelberg, Springer. Mägdefrau, L. & F. Ehrendorfer (1978): Sistematika, evolucija i geobotanika. Škotska knjiga - Zagreb. Schweingrufaer, F. H. (1990): Anatomie europaeischer Hoeizer. - Anatomy of European woods.- Bern, Stutgart, Haupt. Torefli, N. (1990): Les & Skorja (Holz & Rinde, Wood & Bark) - slovar strokovnih izrazov.- Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. Vesel, V. (1998): Oljkarstvo v Slovenski istri. Glasnik ZRS Koper, 5, 50-60. 10 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent pregledno ¡znanstveno delo UDK 665.327.3-543.061 VREDNOTENJE SENZORIČNIH LASTNOST! OLJČNIH OLJ Anamarija PLESTENjAK Biotehnična fakulteta, Oddelek za živiistvo, Si-1000 Ljubljana, jamnikarjeva 101 Terezija GOLOB Biotehnična fakulteta, Oddelek za živiistvo, Sl-1000 Ljubljana, jarnnikarjevalOl IZVLEČEK Kemijska analiza oljčnega olja ne zadostuje za celovito oceno njegove kakovosti. Oceniti je treba tudi senzorične lastnosti in ravno te so po mnenju strokovnjakov odločilni kriterij kakovosti oljčnega olja. V prispevku so podane fiziološke osnove, metode in pogoji za senzorično ocenjevanje. Predstavljen je sistem za senzorično ocenjevanje deviškega oljčnega olja, kot ga predlaga Mednarodni svet za oljčno olje, tj. potrebna oprema in prostor, metodologija in kriteriji za izbor pokuševalcev, slovar izrazov, ki opisujejo negativne in pozitivne lastnosti olj, ter obdelava in predstavitev rezultatov preskušanja. Ključne besede: oljčno olje, senzorična analiza, metoda UVOD S kemijsko analizo nekega živila lahko določimo in Identificiramo na desetine ali stotine spojin, ki dajejo živilu njegove senzorične lastnosti, in ker se znanje povečuje in se analizne metode iz dneva v dan Izpopolnjujejo, je seznam za nalizo določenih in identificiranih sestavin vse daljši. Če bi strokovnjak, ki se ukvarja z aromami, želel aromo živila oceniti samo na podlagi instrumentalne analize, bi moral v tej množici spojin prepoznati tiste, ki so pomembne oz. odločilne za aromo živila. Za to potrebuje poleg analiznih metod tudi senzorično vrednotenje. Potrebuje torej človeka. Človek zaznava svet okoli sebe ob pomoči svojih čutov ali, natančneje, ob pomoči senzoričnih recep-torjev, ki so detektorji fizikalnih in kemijskih sprememb v okolju in organizmu. Senzorični receptorji so specializirane receptorske celice ali posebna mesta na njih, ki se navadno odzivajo le na eno vrsto dražljaja (gustatorni dražljaj ne stimulira vizualnega receptorja), Receptorji reagirajo na zunanji dražljaj z električnim impulzom, ki se po živčnih vlaknih prenese v ustrezno možgansko središče. Tu se registrira, prepozna in ovrednoti. Sledi premislek in reakcija nanj (Fricker, 1984). SENZORIČNA ANALIZA Senzorična analiza, t.j. vrednotenje lastnosti živila s čutili, je najstarejši način preverjanja kakovosti hrane. Z izbiranjem ali konzumiranjem hrane jo hote ali nehote, vede ali nevede ocenjujemo in jo na podlagi svoje ocene izberemo ali zavrnemo. Senzorično ocenjevanje živila je torej analizni postopek, pri katerem opišemo in ocenimo njegove lastnosti ob pomoči svojih čutov. Pri tej analizi ima vlogo anaiiznega instrumenta človek. Pri senzoričnem ocenjevanju uporablja svojih pet čutov: za okus, voh, vid, tip in sluh (JelSinek, 1981). Čut je sposobnost za sprejemanje fizičnihin kemijskih dražljajev iz okolice. Okus je čut za zaznavanje značilnosti jedi ob pomoči okušalnega organa v ustih. Okus je tudi značilnost jedi, ki s'e zaznava s čutom za okus. To so vsi senzorični 11 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Anamstrija PLESTENJAK STsrezija GOLOB; VREDNOTENJE SENZORNIH LASTNOSTI OLJČNIH OLJ, 11-16 vtisi, zaznaniv ustih: na jeziku, nebu, v žrelu, torej v celotni ustni votlini. Zaznavo okusa omogoča gustatorni (okušalni) organ, to so okušalni mešički, ki so razporejeni po površini okušainih brbončic, te pa so posejane po vsej površini jezika, na mehkem nebu in v žrelu. Okušalni mešički so sodčkaste tvorbe, v vsaki je 20 do 30 receptorskih celic. Da bi lahko zaznali okus določene snovi, morajo molekule te snovi priti v stik z gustatomimi celicami. Predpogoj za to je, da je ta snov topna v vodi, t. j. v slini, ki pokriva površino jezika in obliva oz. napolnjuje okušalni mešiček, Danes velja, da poznamo štiri osnovne okuse, sladko, grenko, kislo in slano. Med osnovne okuse prištevamo v zadnjem časti tudi umami (japonska beseda, ki pomeni okusno, slastno), to je okus natrijevega glutamata, inozin-monofosfata, guanozin-monofosfata. Mehanizem medsebojnega delovanja snovi, ki je nosilec okusa in gustatornih receptorjev, še ni popolnoma pojasnjen. Čas, ki poteče od kontakta snovi z receptorsko celico do zaznave okusa, je za različne okuse različno dolg. To moramo upoštevati, če želimo med pokušanjem zaznati vse okuse. Življenjska doba gustatornih celic je od 12 do 20 dni. Sposobnost oku-šanja je prirojena, med populacijo lahko variira za faktor 100. Pragi prepoznave posameznih okusov pomenijo tiste koncentracije, ki jih polovica populacije pravilno prepozna. Vonj je značilnost snovi, ki se zaznava z vohom. Vonj ima za človeka dva pomena: je parameter dobre, ustrezne kakovosti, je pa tudi indikator kvara, Škodljivosti. Občutljivost za vonj je pri človeku veliko večja kot občutljivost za okus. Ocenjujejo (Fricker, 1984), da je približno 5.000 spojin, ki imajo za Človeka vonj in jih lahko zavohamo. Sposobnost vohanja je dedna, s staranjem se spreminja, nanjo vpliva tudi spol. Periferni receptorji vohalnih dražljajev so posebne vohalne celice, nameščene na površini 1,5 cm, na stropu nosne votline. Življenjska doba olfaktornih receptorjev je od 3 mesecev do 1 leta. Snov zavohamo tako, da pride zrak s hlapnimi snovmi do olfaktornih receptorjev skozi nos ali skozi žrelo s tokom vdih-njenega ali izdihnjenega zraka. Tretja možnost je, da hlapne snovi difundirajo iz kapilar v nosni votlini. Hlapne snovi, ki pridejo v nosno votlino, stimulirajo poleg vohalnih receptorjev tudi končiče trigeminalnega živca, ki oživčuje ustno in nosno votlino, sodeluje pri motoriki govora, žvečenju in je odgovoren za zaznavo bolečine, toplote. Sodeluje pri vohanju in pri okušanju. Omogoča zaznavo senzoričnih lastnosti, ki so večini ljudi neprijetne, ostre, dražeče vonje in okuse in s tem skrbi, da te snovi ne vzdražijo premočno receptorjev, kar bi povzročilo bolečino (gorčica, hren, ogljikov dioksid v pijačah, mentol, čebula, poper). Voh je za človeka zelo pomemben čut, ker skupaj z okusom in s tipnimi zaznavami oblikuje aromo. Človek je sposoben razlikovati številne vonje, težave pa povzroča ubeseditev zaznave. Kombinacijo več vonjev zaznamo kot celoto in ne kot zmes posameznih vonjev. Zato je profiliranje vonjev in opisovanje arome težavna naloga, ker ne moremo predvideti, ali bo v medsebojnem učinkovanju različnih vonjev prišlo do pojačanja ali maskiranja. Poznamo rek: Z očmi jemo. Vid nam omogoča, da hrano zaznamo na daljavo in se nanjo odzovemo, ko je še ne vohamo ali okušamo. Človekovo oko reagira le na vidni del elektromagnetnega spektra med A=400 in A, =700 nm. Vizualna zaznava je rezultat reakcij, do katerih pride, ko elektromagnetno valovanje pade v oko in vzdraži vidne receptorje. V očesu sta dva tipa receptorjev, čepki in palčke. Čepki posredujejo zaznavo barve in so občutljivi pri zmerni in visoki energiji (dnevna svetloba), palčke pa omogočajo gledanje v mraku. Tip je kombinacija dveh vrst zaznav: kinestetičmh, ki se nanašajo na občutek gibanja in somestetičnih, ki se nanašajo na pritisk, dotik. Kombinacija obeh vrst zaznav posreduje zaznavo, ki ji rečemo občutek v ustih in tekstura. Za neoporečno izvedbo senzoričnega ocenjevanja, ki da ponovljive rezultate, je treba zagotoviti pogoje, ki so definirani, kontrolirani in ponovljivi. Tu je mišljen prostor, vzorci, pribor, metode, ocenjevalci in obdelava rezultatov. Ocenjevalci morajo biti zdravi, odgovorni, zanesljivi in povprečno občutljivi ljudje, z dobrim senzoričnim spominom, motivirani za delo v senzorični komisiji. Prostor za senzorično analizo mora biti namenjen m uporabljan le za senzorično ocenjevanje, biti mora ločen od pomožnih prostorov, dovolj velik, zračen, primerno osvetljen, z udobnimi in ustrezno opremljenimi ocenjevalnimi kabinami (ISO 8589). Vzorci morajo biti reprezentativni, šifrirani in vsi enako predstavljeni. Pribor in vsi drugi pogoji za ocenjevanje morajo biti izbrani tako, da ne vplivajo na senzorične lastnosti oce-njevanih vzorcev (ISO 6658). Za senzorično ocenjevanje uporabljamo dve skupini metod (Fricker, 1984): - analitske, pri katerih preizkušanje poteka po natančnem, vnaprej določenem načrtu, - afektivne (hedonske), pri katerih je naloga ocenjevalcev, da v oceni podajo svoj osebni odnos do ocenjevanega vzorca. SENZORIČNO OCENJEVANJE OLJČNEGA OLJA Kakovost oljčnega olja je odvisna od številnih faktorjev: od kultivarja, od tal, na katerih rastejo oljke, od klime, nadmorske višine, časa in postopkov pri obiranju, stopnje zrelosti in zdravja plodov, časa in razmer za skladiščenje oljk pred stiskanjem olja, tehnološkega postopka pridobivanja olja ter časa in razmer za skladiščenje olja (Kiritsakis, 1998). 12 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Anamaršja PLE5TENJAK &Tereiija GOI.OS: VREDNOTENJE SENZORiČNIH LASTNOSTI OLJČNIH OLJ, 11-16 S kakovostjo je mišljena kemijska sestava in z njo povezane senzorične lastnosti olja. Za arorno olja so odgovorne hlapne sestavine, to so aldehidi, ketoni, estri, nasičeni in nenasičeni alkoholi in druge spojine. Okus pa poleg naštetih sestavin oblikujejo še maščobne kislin e {predvsem oleinska, linolna in linolenska) in poli-fenoli. Vsaka hlapna komponenta ima značilen vonj (zbadajoč, kovinski, saden, po jabolku, svež, sladek itd.), tako da je aroma olja odvisna od prevladujoče hlapne komponente. Prav senzortčne lastnosti so po mnenju strokovnjakov odločilni kriterij kakovosti oljčnega olja. Zato ni vseeno, kako senzorično ocenjevanje poteka in kdo ga opravlja. Da bi dobili metodo, ki bi dala kar najbolj zanesljive rezultate, so bile opravljene številne študije o tehnikah senzoričnega ocenjevanja deviškega oljčnega olja (Kiritsakis, 1998). Rezultat je 'Metoda za organoleptično ocenjevanje deviškega oljčnega olja", ki jo je i. 1987 predlagal in I. 1991 dopolnil Mednarodni svet za oljčno olje (lOOC). S to metodo so določena merila za senzorično ocenjevanje arome deviškega oljčnega olja. Oblikovan je primeren slovar izrazov za opis lastnosti olja, standardizirani so pogoji za ocenjevanje, predpisana je izbira pokuševalcev in oblikovan je sistem razvrščanja olj, ki sloni na opisni analizi pozitivnih in negativnih lastnosti deviških oljčnih olj. Aroma oljčnega olja je definirana kot kombinacija olfaktornih, gustatomih in trigeminalnih občutkov, zaznanih med okušanjem. Senzorične lastnosti oljčnega olja opisujejo s številnimi izrazi, ki se nanašajo na okus, vonj in tri-geminalne zaznave. Navadno ti izrazi niso imena določenih kemijskih substanc, ampak so asociacije na živila, predmete ali lastnosti, katerih okus, vonj ali aromo je mogoče zaznati v oljčnem olju. Kakovost deviškega oljčnega olja se ocenjuje po metodi, predpisani z Normativom 2568/91 £U. Značilnost te metode je, da sloni na preprosti opisni analizi, torej so za opis pozitivnih in negativnih lastnosti oce-njevanega deviškega oljčnega olja predlagani ustrezni izrazi. Ocenjevalci pri opisovanju ocenjevanega olja ne smejo uporabljati svojih lastnih izrazov, ampak izključno izraze iz specifičnega senzoričnega slovarja za oljčno olje. Slovar navaja in definira 31 izrazov. Zelo pomembno je, da se ljudje, ki senzorično ocenjujejo oljčno olje, s tem slovarjem strinjajo, da vse navedene izraze sprejmejo in da imajo zanje vsi izrazi enak pomen. To pa ni edina zahteva za osebe, ki delajo kot pokuševalci oljčnega olja. Ustrezati morajo splošnim zahtevam, kot je npr. fizično in psihično zdravje, izpolnjevati zahteve v zvezi s kajenjem, uživanjem hrane, uporabo dišečih higienskih in kozmetičnih sredstev. Poleg tega morajo biti za delo zainteresirani in motivirani ter primemo občutljivi (ISO 6658). Občutljivost kandidatov preverijo z zelo zahtevnim preskušanjem. Najprej za vsako od štirih nezaželenih lastnosti (pregreto-plesnivo, zakisano, žarko in grenko) določijo srednji prag skupine. To je koncentracija, pri kateri 75% ocenjevalcev pravilno prepozna določeno lastnost. Nato preskušajo sposobnost zaznavanja prisotnosti in prepoznavanja identitete vsake od teh štirih negativnih lastnosti oljčnega olja v dvanajstih koncentracijah. Na podlagi rezultatov izberejo skupino dvanajstih najboljših kandidatov, tNaslednja faza dela izbrane skupine je usposabljanje, s katerim se povečajo individualne sposobnosti zaznavanja, prepoznavanja in vrednotenja senzo-ričnih lastnosti ter izboljša občutljivost in senzorični spomin. Usposabljanje poteka na številnih srečanjih ocenjevalne komisije, na katerih ob praktičnem delu z vodjem skrbno analizirajo mnenja in pripombe posameznih članov, razčistijo nejasnosti in tako poenotijo merila za nadaljnje delo. Napredek, dosežen pri usposabljanju, se statistično ovrednoti. O praktični uporabnosti takega usposabljanja so mnenja različna, velja pa, da je zelo uspešno in potrebno, če želimo, da bodo senzorični rezultati točni in natančni. Presoja ocenjevalne komisije lahko vpliva na komercialne in tehnološke odločitve, zato je treba znanje izbranihin usposobljenih ocenjevalcev preverjati v določenih časovnih presledkih. Senzorično ocenjevanje oljčnega ofja poteka tako, da ocenjevalci ne morejo vplivati drug na drugega. Vsak ocenjevalec dela v svoji ocenjevalni kabini, katere dimenzije in opremljenost predpisuje prej omenjena metoda. Z metodo so predpisani tudi testni kozarec, temperatura in temperiranje vzorca ter postopek z oljem pri ocenjevanju. Ocenjevalec najprej olje povoha in oceni njegov vonj. Nato ga pokuša in pri tem oceni gustatorne, taktilne in kinestetične zaznave. Navodilo za postopek z oljem določa, kako in koliko časa ocenjevalec voha olje, kakšen požirek olja vzame v usta, kako razporeja olje v ustih, da zazna vse njegove okuse, in ga vzpodbuja, da opiše tudi tipne in kinestetične zaznave. Priporoča, kako odstraniti iz ust ostanke olja in predpiše čas počitka med dvema vzorcema. Vse svoje zaznave pokuševalec analizira, ovrednoti njihovo intenziteto. Ocene se gibljejo v intervalu od 0 točk za odsotnost in 5 točk za maksimalno izraženost ocenjevane lastnosti. Svojo oceno vpiše v ocenjevalni list. Ocenjevalni list je sestavljen iz dveh detov. V prvem so navedene najbolj pogoste senzorične zaznave in stopnje izraženosti teh zaznav, v drugem delu pa ocenjevalci ocenijo kakovost olja, tako da upoštevajo dobre in slabe lastnosti olja in mu podelijo ocene od 1 do 9, pri čemer je 1 najslabša in 9 najboljša ocena. 13 ANNALES • Ser. hist. rtat. • 9 • 1999 • suplement Anama Ftja PLESTENJAK &Tc«ttija GOLOB: VREDNOTENJE SENZORIČNJH LASTNOST! OLJČNIH Olj, 11-16 OCENJEVALNI UST Tab, 1: Senzorične lastnosti oljčnega olja. Tab. 1: Sensory characteristics of olive oil. 1 2 3 4 5 6 Oljčno sadno (zrele inzelene) Po jabolku Po drugem zrelem sadju Po zelenem (listje, trava) Grenko Rezko (pekoče) Sladko Druge dovoljene lastnosti (Podrobno opiši) Kislo (po vinu, po kisu, po kislem) Grobo Po kovini Po plesnivem, vlažnem Po blatni usedlini Po plesnivem (pregretem) Žarko Druge nedovoljene lastnosti (Podrobno opiši) Tab. 2: Ocene napak in značilnosti oljčnega olja. Tab. 2: Assessment of defects and characteristics of olive oil. Napake Značilnosti Celotna ocena: točke jih ni Oljčno sadno 9 Oljčno sadno in po drugem svežem sadju 8 7 Šibke in komaj zaznavne Šibka aroma po kateremkoli sadju 6 Zaznavne Dokaj nečista aroma po sadju, nenavadni vonji in okusi 5 Znatne, na meji sprejemljivosti jasni, nečisti, neprijetni vonji in okusi 4 Močne in/ali resne, jasno zaznavne Za uživanje popolnoma nedopustni vonji tn okusi 3 2 1 Vodja ocenjevanja zbere in preveri ocenjevalne liste, iz njih oblikuje tabelo z ocenami celotne skupine in izračuna aritmetično sredino in standardni odmik od aritmetične sredine. Če vodja presodi, da je treba ocenjevanje določenega vzorca ponoviti, se ponovno ocenjevanje izvede tako, da je vzorec ocenjen v trojniku. Olja, pri katerih je bila grenkost oz, pikantnost ocenjena z več kot 2,5 točke, označijo kot grenka ali pikantna. Vodja na podlagi povprečne ocene uvrsti olje v ustrezno kategorijo. V poročilu je senzorična ocena podana le z razvrstitvijo olja v kategorijo, iz napisanega sledi, da je senzorično ocenjevanje oljčnega olja zelo zahtevno opravilo, ki terja veliko časa in stroškov. Da bi se izognili slabim stranem objektivnega sen-zoričnega ocenjevanja, so Številni raziskovalci poizkušali razviti občutljivo, preprosto in zanesljivo instrumentalno metodo, ki bi dajala pravilne in ponovljive rezultate. Instrumentalne metode (GC - plinska kroma-tografija v kombinaciji z MS - masno spektrometri jo ali nosom kot detektorjem) zajamejo le hlapni del sestavin, 14 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Anarnatija PLCSTENJAK ¿Terezija GOLOB: VREDNOTENJE SENZORIČNIH LASTNOSTI OLJČNIH OLJ. I!-16 ki oblikujejo aromo olj. Če je detektor nos, lahko vonj posamezne komponente opišejo in glede na njegov pomen v aromi tudi ovrednotijo, izkušnje kažejo, da občutljivost človekovega olfaktornega aparata večkrat prekaša občutljivost detektorjev. Tako lahko z nosom zaznajo snovi, na katere detektor ni reagiral, in včasih so prav te "manjšinske" komponente hlapnega dela arome odločilne za tipično aromo (Kiritsakis, 1998). Ti poskusi so dali vzpodbudne rezultate. Korelacije med rezultati instrumentalne analize in senzoričnimt ocenami so dobre, vendar le človek lahko hkrati okuša, voha in integrira te svoje zaznave v aromo, česar instrument ne more. EVALUATION OF THE SENSORY CHARACTERISTICS OF OLIVE OILS Anamartja PLESTENjAK Faculty of Biotechnics, Department of Food and Nutrition, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 Terezija GOLOB Faculty of Biotechnics, Department of Food and Nutrition, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 SUMMARY When assessing the quality of olive oils, a sensory analysis is also required apart from the chemical one. The experts believe that it is the sensory characteristics which should be in fact considered a decisive criterion in the quality of olive oils. For a faultless sensory judging, which renders repeatable results, such conditions should be ensured (hat are defined, controlled and repeatable at the same time, i.e.: the place of judging, samples, equipment, methods, judges and processing of results. The judges must be healthy, responsible, trustworthy and averagely sensitive people, with a good sensoric memory, and motivated for work in the sensory commission. The laboratory in which sensory analysis 1$ carried out must be large enough, airy, suitably lit, and with comfortable and suitably equipped cabins. The samples must be representative, coded and all presented in the same way. The equipment and all oth§r judging conditions must be selected in such a manner that can in no way affect the sensory characteristics of the judged samples, Tim experts are of the opinion thai the sensory characteristics are a decisive criterion in the quality of olive oils. The olive oils' aroma is defined as a combination of olfactory, gustatory and trigeminal senses perceived during tasting. The quality of olive oils, i.e. their chemical structure and with it connected sensory characteristics, depends on numerous factors that include production, processing and storage of oils. Responsible for the oils' aroma are various volatile components, i.e. aldehydes, ketones, esters, saturated and unsaturated alcohols, and other compounds. The taste, on the other hand, is apart from the stated components created by fatty acids (particularly oil and linoleic acids) and polyphenols. Each volatile component has a characteristic smell or taste (pungent, metal, fruity, of apples, fresh, sweet, etc.), so that the oil's aroma is subject to the prevailing volatile component. The sensory characteristics of olive oils are described with numerous terms relating to taste, smell and trigeminal perceptions. These are terms that are associated with foodstuffs, objects and characteristics, whose taste, smell and aroma can be perceived in oil. The quality of virgin olive oils is judged according to the method prescribed by the EU Regulation No. 2568/91. The method includes a dictionary and definition of 31 expressions with which positive and negative characteristics of oils can be described. During the judging of oils the judges are not allowed to use their own idioms but only the terms from the specific sensory dictionary for olive oils. The method also regulates the selection of judges, the judging procedures and presentation of results. Key words: olive oil, sensory analysis, method 15 ANNÄLES • Ser. hist. nat. • 9•1999• suplement Ana mafija PLESTENJAK GOLOB: VREDNOTENJE SENZORIČNIH LASTNOSTI OLJČNIH OLI, 11-16 LITERATURA Fricker, A. (1984): Lebensmittel-mit alien Sinnenprüfen. Springer-Verlag. Berlin, 6-44. Jellinek, G. (1981): Sensorische Lebensmittel Prüfung. D&PS. Verlag. Pattensen, 1-420. Kiritsakis, K. A. (1998): Olive oil from tree to the table. Food&Nutrition Press. Trumbull, 237-273. European Union (EU) Regulation No. 2568. (1991): On the characteristics of olive oil and olive- residue oil and onrelevant methods of analysis. Official Journal of the European Communities, No. L 248. International Standard ISO 6658 (1985): Sensory analysis - Methodology - General guidance, 1-14. 16 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent izvirno znanstveno delo UDK 665.327.3-S43.061 POLIFENOLI V OLJČNIH OLJIH SLOVENSKE ISTRE LETNIKA 94 Bojan BUT1NAR ZRS, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18, E-mail: Bojan.Butinar@zrs-kp.si Milena BUČAR-M1KLA VČIČ LABS, SI-6310 izoia, Zelena ulica 8, E-mail: Miiena.Miklavcic@guest.arnes.si Darinka ČALljA LABS, Si-6310 Izola, Zelena ulica 8 IZVLEČEK Pri 16 vzorcih oljčnih olj letnika 94 smo določili vsebnost skupnih pol i fenolov (pfoh) in orto di fenolov (odfoh). Oboji so pomemben dejavnik pri zaščiti olja pred staranjem, saj prekinjajo avtooksidacijsko radikalsko verigo. Njihovo vsebnost smo raziskovali glede na oljčne sorte šistrska belica [(pfoh) 232-327 mg/kg; (odfoh) 27-83 mg/kgj, pendolino [(pfoh) 118-181 mg/kg; (odfoh) 22-35 mg/kgj, leccio del corno [(pfoh) 102-224 mg/kg; (odfoh) 26-32 mg/kgj, ieccmo [(pfoh) 121 mg/kg; (odfoh) 50 mg/kg] in glede na čas skladiščenja. Sorta istrska belica vsebuje največ polifenolov. Pri enem vzorcu pa smo s HPLC in GLC določili prisotnost posameznih zvrsti polifenolov: tirosola, hidroksitirosola, 3-metoksi-4-(2-etoksi)-hidroksibenzena, 2-metoksi-4-(2-etoksi)-hidroksibenzena. Ključne besede; antioksidanti, hidroksitirosol, oljčno olje, polifenoli, tirosol UVOD Znano je, da ekstra deviška oljčna olja (OO) vsebujejo precej visok delež tako imenovanih "neumiljivih" sestavin. Termin "(ne)umtljiv" ima historično konotacijo: umiljive spojine so tiste, ki jih lahko umilimo, tj. iz njih napravimo milo - soli maščobnih kislin, Le-teh je približno 0,5 do 1,5% (Kiritsakis, 1998). Trdimo lahko, da so neumiljive sestavine tiste, ki niso kemijsko povezane z maščobnimi kislinami - so tiste, ki niso olje samo (Boskou, 1996), Pri ekstra deviških oljčnih oljih je kemijski diapazon teh spojin zelo pester - alifatski alkoholi (skvalen), tokoli (a-tokoferol), steroli (fš-sitosterol), pigmenti (klorofili, ka-rotenoidi), hlapne spojine (trans-2-heksenal (vonj po sveže pokošeni travi)), polifenoli. Vse te spojine olja sen-zorično bogatijo, dajejo jim aromo - pravzaprav flavor, tj. vonj, okus in druge senzorične lastnosti, ki so zanj značilne (Amiot et al., 1986). Se posebej zanimivi so tokoli in polifenoli, ker so antioksidanti. Antioksidanti so spojine, ki "odstranjujejo" (angl. scavenge) aktivne kisi-kove spojine in elektrofile, ki inhibirajo reakcije nitrozi-ranja in s kovinskimi kationi tvorijo kelate (Robards & Ryan, 1998). S temi kemijskimi dejavnostmi olja varujejo pred "staranjem" (deterioracijo in razpadom triacil-glicerolnih sestavin). Termin polifenoli označuje take spojine, ki imajo na aromatskem obroču dve al i več hidroksi spojin. Sam izraz ni najbolj posrečen, saj so nekatere polifenolne učinkovine v oljčnih oljih take, da imajo samo eno hidroksi I no skupino; izraz je tudi zavajajoč, saj spominja na fenole, ki so v splošni zavesti negativno označeni. V zadnjih letih se vse bolj uveljavljajo termini kot fenolne spojine, naravni fenoli in biofenoli (Boninaefa/., 1999). 17 ANNALES • Ser. hist. nat. - 9•1999• supiement Bojan PUTIN AR et a/.; POLIFENOLI V OLJČNIH OLIIH SLOVENSKE ISTRE LETNIKA 9J. 17-26 V splošnem fenole razdelimo na flavonoide in neflavonoide. V prvem delu naše raziskave smo se ukvarjali s skupnimi polifenoli - termin označuje vse polifenolne sestavine, ki jih določimo z uporabo Folin-Ciocalteau reagenta. Žal je ta reagent premalo specifičen, saj detektira tudi beljakovinske fenolne skupine v preiskovanem ekstraktu, motijo pa tudi reducenti kot npr. askorbinska kislina (Robards & Ryan, 1998). Poskušali smo ugotoviti morebitno korelacijo med oljčno sorto in vsebnostjo polifenolov ter vpliv staranja oljčnega olja na vsebnost polifenolov. V drugem delu raziskave pa smo se ukvarjali predvsem s hidroksicimetnim in hidroksibenzojskim tipom neflavonoidnih fenolov. Tako smo na enem vzorcu OO poskušali okarakterizirati posamezne polifenole. PREGLED DOSEDANJIH OBJAV Na si. 1 je shematsko prikazana avtoksidacija ole-inske kisline, ene pomembnejših maščobnih kislin v maščobnem (triacilglicerolnem) delu oljčnega olja. Produkt te avtooksidacije so hidroperoksidi, relativno nestabilne spojine, ki sčasoma razpadejo do aldehidov. V primeru oleinske kisline so to oktanal, 2-decenal, 2-undecenal in nonanal - (Zelenik-Blatnik, 1995), V primeru linolne kisline pa je nastali aldehid hek-sanal. Ti aldehidi nadalje (tudi encimatsko, z alkoholnimi dehidrogenazami) zreagirajo v ustrezne alkohole, predvsem v heksan-1-ol, cis-3-beksen-1-ol in trans-2-heksen-1-ol (Giovacchino et al., 1996). Fenoli zavirajo avtooksidacijsko pot nenasičenih kislin, npr. oleinske kisline tako, da prekinjajo avtooksidacijsko radikalsko verigo s tvorbo "novih" radikalov, ko odcepijo vodik na hidroksi skupini- (Nonhebel et al., 1979; Gunstone, 1984). .COOH ICO HOO SI. 1: Avtooksidacija oleinske kisline. Fig. 1: Autooxidation mechanism of oleic acid. Znano je, da so orto polifenoli približno pet- do desetkrat močnejši antioksidati od mono polifenolov (Pa-padopoulos & Boskov, 1991). Poglejmo si polifenolne učinkovine podrobneje. Za slovensko poimenovanje nekaterih polifenolov glej Lav-renčič & Stibilj (1999). Na si. 3 so formule nekaterih ortod¡fenolov, na si. 4 pa monofenolov. H O H O C H 2 "~C H 2 —O H R O O H O SI. 2; Princip antioksidativnega delovanja polifenola hidroksitirosola. Fig. 2: The principle of the antioxidative activity of polyphenol hydroxytyrosol. 18 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplement Bojan BUT1NAR ei ai.: POUfC.NOtl V OUCNIH OUIH SIOVFN5W !5TR£ LETNiKA 9A, S7-26 ÎUPAC nomenkiatura Triviaino ime 4-{2-hidroksi-etilS-1,2-dihidroksibenzen hidroksitirosol Formula HO HO—(C^))—CH2-CH2-OH 3,4-dihidroksibenzojska kislina protokatehujska kislina ■COOH 3-{3,4-dihidroksifenii)-propenojska kislina kavna kislina HO HO- O -CH=CH—COOH 2-(3,4-dihidroksifenii)- etanojska kislina 3,4-dihidroksi fenilocetna kislina HO HO QV_CH2—■ coon SI. 3: Poimenovanje in formule nekaterih ortodifenolov. Fig. 3: Nomenclature and formulae of some orthodiphenols. IUPAC nomenkiatura Trivialno ime 4-hidroksi-3,5-dimetoksibenzojska kislina siringi!na kislina Formula MeON HO COOH Meo' O 4-hidroksi-3-metoksibenzojska kislina vanilinska kislina 3-(4-hidroksifent!5-propenojska kislina p-kumarna kislina 4-hidroksi benzojska kislina p-hidroksibenzojska kislina MeO HO——COOH HO——CH=CH—COOH HO COOH 4-(2-hidroksi-etil)-hidroksibenzen tirosoi HO CH2-CH2-OH SI. 4: Poimenovanje in formule nekaterih monofenolov. Fig. 4: Nomenclature and formulae of some monophenols. 1 19 r f ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Bojan BUTfNAK £(*/.: POL If £ NOLI V OLJČNIH OLJIH SLOVENSKE ISTRE LETNIKA 9*1, t7-26 Nekateri avtorji poročajo o znatni vsebnosti glu-kozida oleuropeina (si. 5) v oljčnih plodovih - (Brenes ef a!., 1992). Oleuropein naj bi se encimatsko (Lactobacillus plantarum) ob pomoči p-glukozidaze hidro-liziral v oleuropein aglikon, ie-ta pa ob pomoči encima esteraza v hidroksitirosol (Marsilio ef al., 1996). V oljčnem olju se nahajata tudi oleuropeinu podobna fenolna glukozida verbaskozid, fenolni de! v njem je kavna kislina in ligstrozid, ki je podoben oleuropeinu, fenolni del je tirosol (Boskou, 1996). SI. 5: Oleuropein. Fig. 5: Ofeuropeine. Na vsebnost polifenoiov v oljčnih oljih vplivata predvsem stopnja dozorelosti oljčnih plodov (zrelejši plodovi, nižja vsebnost polifenoiov) in pa način eks-trakcije. Centrifugalni postopki pridobivanja oljčnih olj oziroma vsi postopki, pri katerih je nujna uporaba velikih količin (včasih tople) vode (60-80 L/100 kg oljk), lahko znatno zdesetkajo količino polifenoiov v oljih (Ciovacchino et al., 1994). Polifenoli in tokoferoli oljčnih olj zavirajo hidrolizo triacilglicerolov in pa oksidacijo dvojnih vezi v tria-cilglicerolih. Zanimivo je, da so olja, ki so po prešanju motna zaradi emulzije oziroma disperzije, ki pri prešanjih nastane, še stabilnejša oziroma odpornejša na oksidacijo, ker je vodna faza v emulzijah še posebej bogata s polifenoli. Te emulzije se šele po nekaj mesecih ločijo v dve fazi - do takrat pa delujejo izrazito antioksidativno in "antikislinsko" - saj so poseben pufer proti naraščajoči vsebnosti prostih maščobnih kislin. Pri hidrolizi triacilglicerolov se nastajajoče proste kisline vežejo na trdne delce teh disperzij in potonejo na dno -tako zapustijo oljčno fazo in ne kvarijo arome oljčnega olja (Lercker ef al., 1994). MATERIALI IN METODE Material Olja Raziskavo smo opravili na 16 vzorcih OO letnika 1994, in sicer na 7 vzorcih sorte istrska belica, 4 vzorcih sorte pendolino, 3 vzorcih sorte leccio del corno in na 1 vzorcu sorte leccino. En vzorec je bil mešanica sort istrske belice in leccina. Pri poskusu okarakterizacije polifenoiov smo uporabili en vzorec OO sorte istrska belica. Vsi vzorci so bili skladiščeni pri temperaturi 20°C, neprodušno zaprti v temne steklenice. Standardi Skupni in orto difenoli Za standardizacijo pri določevanju količine skupnih in o-difenolov smo uporabili Folin-Ciocaiteau reagent proizvajalca Fiuka Chemie AG (Buchs, Švica}, kataloška številka 47641, in pa kavno kislino proizvajalca Fiuka Chemie AG (Buchs, Švica), kataloška številka 60020. Polifenoli za HPLC Proizvajalec vseh uporabljenih standardov je Fiuka Chemie AC (Buchs, Švica) in so našteti po vrstnem redu eluiranja: kataloška koncen- standard i te vtika tracija (malt 3,4-dihidroksifenilocetna kislina 37860 10,2 tirosol 56105 20,8 4-hidroksibenzojska kislina 54630 20,2 4-hidroksifenilocetna kislina 56140 20,5 varsilinska kislina 94770 20,0 kavna kislina 60020 20,1 siringtina kislina 86230 20,2 p-kumama kislina 28200 21,9 o-kumarna kislina 28170 20,6 Metode Zaradi različne antioksidativne aktivnosti polifenoiov smo prt njihovem določevanju uporabljali dve različni kemijski metodi: metodo za določevanje skupnih polifenoiov (vključno z orto polifenoli) in metodo za določevanje skupnih orto difenolov (Gutfinger, 1981). Na enem vzorcu OO sorte istrska belica pa smo poskusili kemijsko identificirati čim več polifenolnih zvrsti. iz vzorca olja smo izolirali polarno frakcijo, kot je to opisano v literaturi (Gutfinger, 1981). V tako dobljenem ekstraktu smo določiti skupne polifenole, ortodifenole in posamezne zvrsti polifenoiov. 20 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Bojan BUTINAR eti/.: POL I FENOLI V OUČNIH OLJIH SLOVENSKE ¡STRE LETNIKA 94, 17-26 Ekstrakcija polifenolov 5 g olja srno raztopili v 50 mL heksana in iz tako pripravljene raztopine ekstrahiraii polifenole s trikrat po 20 mL 60% vodne raztopine metanola. Pri vsaki eks-trakciji smo fazi stresali 2 minuti. Iz združenih eks-traktov smo na rotavaporju pri temperaturi 40°C odparili topilo. Suhi preostanek smo rekonstituirali v 1 mL metanola in ga do analize hranili pri temperaturi -20°C. Določevanje skupnih poliienolov Skupne polifenole smo določevali tako, kot je to opisano v literaturi (Gutfinger, 1981). Princip metode sloni na modro obarvanem kompleksu, ki nastane pri oksidaciji polifenolov v alkalnem mediju ob pomoči fosforvolframove (VI) in fosformoiibdenove (VI) kisline {Ranalli ef a/., 1999). 100 p L ekstrakta smo v 10 mL merilni bučki z vodo razredčili na 5 mL. Raztopini smo dodali 500 p L Folin-Ciocalteau reagenta. Po 3 minutah smo v bučko prilili 1 mL nasičene raztopine natrijevega karbonata (cca. 35%) ter vsebino premešali in dolili vodo do 10 mL oznake. Po 1 uri smo izmerili ab-sorbanco pri 725E-9 m glede na slep vzorec, ki so ga sestavljali vsi omenjeni reagenti. Umeritev smo izvedli s kavno kislino v koncentracijskem območju 0-100 pg na 10 mL raztopine. Absorbance smo določali s spek-trofotometrom proizvajalca Milton Roy, mode! Spectro-nic Genesys 5. Določevanje orto difenolov Orto difenole smo določali tako, kot je to opisano v literaturi (Gutfinger, 1981). Metoda sloni na rumeno obarvanem kompleksu, ki se razvije pri pH 6,5 ob prisotnosti natrijevega moltbdata (VI) (Ranalli et al., 1999). 200 pL ekstrakta smo razredčili na 1 mL z vodo, dodali 1 mL fosfatnega pufra (pH 6,5) in 2 mL 5% raztopine natrijevega molibdata(Vl) dihidrata. Tako pripravljeno raztopino smo premešali in po 15 minutah izmerili njeno absorbanco pri 350E-9 m glede na slepi vzorec, pripravljen enako kot testni vzorec (brez metanolnega ekstrakta). Umeritveno krivuljo smo pripravili s kavno kislino v koncentracijskem območju 0-50 pg na 4 mL raztopine. Absorbance smo določali s spektrofoto-metrom proizvajalca Milton Roy, model Spectronic Genesys 5. Določevanje posameznih zvrsti polifenolov Posamezne polifenole smo karakterizirali in določili s pomočjo tekočinske kromatografije visoke zmogljivosti (HPLC) na osnovi retenzijskih časov uporabljenih poli-fenoinih standardov in s pomočjo kapilarne plinske kromatografije (GLC) na osnovi banke podatkov masnih spektrov. HPLC Uporabljali smo sistem, opremljen z gradientno črpalko, z avtoinjektorjem in UV/VIS detektorjem, model 1050, proizvajalca Hewlett Packard. Polifenole smo ločevali na koloni Hypersil ODS 5pm, 4.6 x 200 mm (HP), Kromatogrami so bili posneti pri 280E-9 m. Za ločevanje smo uporabili mobilno fazo, ki je omenjena v literaturi (Andrikopoulos ef al., 1991), in smo jo modificirali za lastne potrebe tako, da smo dosegli čim boljše ločevanje polifenolov. Sestavljena je bila iz vode, nakisane s fosforno kislino do pH 2 (A), metanola (B) in acetonitrila (C). Pretok mobilne faze je bil 2 mlVnrsin, čas analize pa 34 minut. Začeli smo s 100% A in ga v 12 minutah zmanjšali na 92,8%, B pa zvišali na 3% in C na 4,2%. Tako sestavo mobilne faze smo vzdrževali 7 minut, nato pa v naslednjih 15 minutah A zmanjšali na 0%, B zvišali na 41,7%, C pa na 58,3%. Do začetnih analitskih razmer smo prišli v naslednjih 5 minutah in pred naslednjim vbrizgom še 15 minut skozi kolono črpali začetno mobilno fazo. Vbrizg je bil 10 pL metanolnega ekstrakta. Umeritev smo opravili ob pomoči omenjenih standardov v koncentracijskem območju 10-20 mg/L. GLC Analize smo napravili na plinskem kromatografu proizvajalca Hewlett Packard, model HP 6890, opremljenim s spfit/splitless injektorjem, z možnostjo programiranja pretoka nosilnega plina (EPC) ter s plamensko ionizacijskim detektorjem (FID). Pri poskusu identifikacije spojin v vzorcih smo si pomagali z analizami, ki smo jih opravili na plinskem kromatografu Hewlet Packard 5890, opremljenim z masnim detektorjem. Spojine smo ločevali na kapilarni koloni HP-5 30 m x 320 pm x 0,25 pm (kat. številka HP 19091)-413) proizvajalca Hewlett Packard pri konstantnem pretoku dušika 1,6 ml/min (linearna hitrost 32 cm/sek). Pritisk pri začetni temperaturi peči je bil 65,2 kPa. Temperatura injektorja je bila 250°C, razmerje split pa 20:1. Temperatura peči se je od začetne 110°C s hitrostjo 10°C/min povečevala do 280aC in tako ostala še 10 minut. Vbrizg je bil 1 pL metanolnega ekstrakta. Spojine smo odkrivali pri temperaturi detektorja 280°C, določili pa smo jih s pomočjo površinskih deležev odgovarjajočih pikov. REZULTAT! V tab. 1 so zbrani podatki določevanja skupnih polifenolov (PFOH) in pa orto difenolov (ODFOH). Eksperimentalni podatki kažejo na dejstvo, da je bila vsebnost skupnih polifenolov v oljih iz sorte istrska belica znatno višja od vsebnosti le-teh v drugih oljčnih sortah in da se ta s časom znižuje. Ta razlika pri ODFOH ni tako izražena. 21 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999• supiement Bojan RUTINA R « a/.: ROlifENOLI V OLJČNIH OLJIH SLOVENSKE S5TRE LETNIKA 9 4, 17-26 V nekaterih primerih se je vsebnost ortodifenoiov s časom ceio povišala. Kasnejša raziskovanja so pokazala (Butinar et al., 1999), da je to posledica pretvorbe kompleksnih polifenolov med samim skladiščenjem vzorca, saj pri tem nastane ortodifenoi bidroksitirosol. V tab. 1 sta dva časovna niza določitev: prvega smo izvedli junija 1995, drugega pa novembra 1995. Za vsak niz so predstavljene srednje vrednosti in standardni odmiki. Na si. 6 so ti podatki grafično predstavljeni za skupne polifenole, na si. 7 pa za ortod i fenole. Tab. 1: Količini PFOH in ODFOH v nekaterih vzorcih oljčnih olj letnika 94, določeni junija in novembra 1995. Tab. 1: The polyphenols and orthodiphenols content in some OO samples from the 94 crop, determined in June and November 1995. VZOREC OZNAKA P - sorta pendolino, IBL - mešanica sort istrska belica in leccino, L - sorta leccino). Fig. 7: The orthodiphenols content in selected OO samples from the 94 crop (IB - cv. Istrska belica, LDC - cv. Leccio del corno, P - cv. Pendolino, IBL - the mixture of cv. Istrska belica and Leccino, L - cv. Leccino). Pri identifikaciji polifenolnth zvrsti vzorca oljčnega olja sorte istrska belica ob pomoči HPIC pa smo identificirali in določili štiri glavne polifenole. 51. 8 prikazuje HPLC kromatogram standardne raztopine, s!, 9 pa HPLC kromatogram vzorca OO sorte istrska belica (proizvajalec Angelo Hlaj) - vbrizg je bil 10 \il. V vzorcu smo določili naslednje polifenole (v mg/kg olja): tirosol - 129,6 mg/kg, vanilinska kislina - 25,5 mg/kg, p-kumarna kislina - 17,5 mg/kg in o-kumarna kislina - 4,7 mg/kg. Na GLC kromatogramu istega vzorca oljčnega olja, ki ga prikazujemo na si. 10 (detektor FID), vidimo štiri identificirane polifenole, ki sestavljajo približno 28% vseh polifenolov metanolnem ekstraktu. Polifenole smo določili s FID detektorjem na osnovi površin pikov, identificirali pa s pomočjo banke masnih spektrov. To so tirosol (10%), hidroksitirosol (6%) ter 12% 3-metoksi-4-(2-etoksi)-hidroksibenzen in 2-meioksi-4-(2-etoksi)-hidroksibenzen (dva ločena pika in sicer 11% in 1% površine). Zanimivo je, da v literaturi nismo zasledili podatkov o slednjih. ZAKLJUČEK Raziskave so pokazale, da niso vsi polifenoli enako aktivni (tudi ortodifenoli ne), zato bo v prihodnje potrebno določati še neidentificirane polifenolne zvrsti na HPLC kromatogramu, ki imajo retenzijske čase med 20 in 30 minutami. Le tako bomo lahko določili posamezne relativne polifenolne deleže in njihov prispevek k skupnemu antioksidativnemu delovanju. Podatki o vsebnosti posameznih polifenolov kot tudi podatki o vsebnosti skupnih polifenolov v oljčnih oljih slovenske Istre nam dajejo dragoceno vedenje, s pomočjo katerega bomo lahko predelovali in pridelovali olja, ki bodo še odpornejša na antioksidacijske procese. Obenem bo v prihodnje zanimivo spremljati posamezne fenolne zvrsti in njihovo relativno koncentracijo glede na sorto in leto pridelave oziroma predelave. 23 ANNALES Ser. hist nat. • 9 • 1999 • supiement Bojan RUTINA» eiah POUEENOLI V OLJČNIH OLJIH SLOVENSKE ISTRE LETNIKA 94, 17-26 S/. 8: HPLC kromatogram standardne raztopine (na abscisi je čas v minutah, na ordinati pa odgovor detektorja pri 280 HE-9 m). Fig. 8: HPLC chromatogram of the standard solution (x-axis shows the analysis time and y-axis the detector response at 280 HE-9 m). SI. 9; HPLC kromatogram vzorca OO sorte istrska belica (na abscisi je čas v minutah, na ordinati pa odgovor detektorja pri 280 HE-9 m). Fig. 9: HPLC chromatogram of an OO sample cv. Istrska belica (x~axis shows the analysis time and y-axis the detector response at 280 HE-9 m). ZAHVALA Naša zahvala gre Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Mestni občini Koper ter Občini Izola in Piran za financiranje raziskovalnega dela. Še posebej se zahvalimo dr. Pranciju Kovaču za pomoč pri interpretaciji masnih spektrov, laboratoriju LABS za nesebično pomoč in asistenco pri eksperimentalnem delu, društvu DOS1 za koordinacijo pri zbiranju vzorcev in pa gospodu Angelu Hlaju, ki vsakič poskrbi za žlahtne vzorce OO sorte istrska belica. 24 ANNALES • Ser. hist. nat. - 9 -1999 • suplement Sojan SUTINAR eta/.: POU FENOLI V OUČNiH Olji H SLOVENSKE ISTRE LETNIKA 94, 17-26 Si. 10: GC-FID kromatogram polarne frakcije vzorca OO sorte istrska belica (na abscisi je čas v minutah, na ordinati pa odgovor detektorja). Fig. 10: GC-FID chromatogram of the polar fraction of OO sample cv. Istrska belica (x-axis shows the analysis time and y-axis the defector response). POLYPHENOLS IN OLIVE OILS FROM SLOVENE ISTRA CROP 94 Bojan BUTINAR ZRS, Si-6000 Koper, Garibaldijeva 18, E-mail: Bojan.Butinar@zrs-kp.si Milena BUČAR-MIKLAVČiČ LABS, 6310 Izola, Zelena ulica 8, E-mail: Milena.Miklavctc@guest.arnes.si Darinka ČALIJA LABS, Si-6310 izota, Zelena ulica 8 SUMMARY The content of total polyphenols (pfoh) and orthodiphenols (odfoh) was determined in 16 samples of olive oils crop 94. Pfoh and odfoh are an important factor in the protection of oil against ageing, for they break the autooxidant radical chain. Their content was studied in view of various olive cukivars Istrska belica [(pfoh) 232-327 mg/kg; (odfoh) 27-83 mg/kg], Pendolino [(pfoh) 118-181 mg/kg; (odfoh) 22-35 mg/kg], Leccio del corno [(pfoh) 102-224 mg/kg; (odfoh) 26-32 mg/kg], Leccino [(pfoh) 121 mg/kg; (odfoh) 50 mg/kg] and in view of the time of their storage. The cv. istrska belica contains most polyphenols, in one sample, however, a presence of various types of polyphenols was determined with HPLC and GLC: tyrosol, hydroxytyrosol, 3-metoxy-4-(2-etoxy)-hydroxybenzene, 2-metoxy-4-(2-etoxy)-hydroxybenzene. Key words: antioxidants, hydroxytyrosol, olive oil, polyphenols, tyrosol 25 ANNALES • Ser. hist. nat. - 9 -1999 • suplement Bojan BUTINAR et at.: POUFENOLI V OLJČNIH OlIiH SLOVENSKE ISTRE LETNIKA 94, 17-26 LITERATURA Amiot, M~j., Fieuriet, A. & Macheix, f-J. 1986. Importance and evolution of phenolic compounds in olive during growth and maturation, j. Agric. Food Chem., 34, 823-826. Andrikopoulos, N. K., Brueschweiller, H., Pel her, H. & Taeschler, Ch. 1991. HPLC Analysis of Phenolic Antioxidants, Tocopherols and Triglycerides. JAOCS, 68, 6, 359-363. Bonina, F., Muzzaiupo, L & Uccelia, N. 1999. Oleuropeina ed idrossitiroslo, biofenoli dell'ulivo, "Radical scavening" protettori cutanei. Olivo & Olio, 7/8, 48-53. Boskou, D. 1996. Olive Oil - Chemistry and Technology. Champaign, Illinois. AOCS Press. Brenes, P., Garcia, M., Duran, C., & Garrido, A. 1992. Concentration of phenolic compounds change in storage brines of ripe olives. Journal of food science, 58, 2, 347-350. Butinar, B., Bučar-Mikiavčič, M., & Čalija, D. 1999. Polifenoli v izbranih oljčnih oljih Slovenske Istre, neobjavljeni rezultati. Giovacchino, L. Di, Solinas, M. & Miccoli, M. 1994. Effect of extraction systems on the quality of virgin olive oil. jAOCS, 71, 11, 1189-1194. Giovacchino, L. Di, Angerosa, F. & Giacinto, L. Di 1996. Effect of Mixing Leaves with Olives on Organoleptic Quality of Oil Obtained by Centrifugation. Jaocs, 73, 3, 371-374. Gunstone, F. D. 1984. Reaction of oxygen and unsaturated fatty acids. jAOCS, 61, 2, 441-453. Gutfinger, T., 1981. Polyphenols in olive oils, jAOCS, 58, 966-968. Kiritsakis, A. K. 1998. Olive Oil - From the tree to the table. Trumbull, Connecticut. Food & Nutrition Press, Inc. Lavrenčič, A. & Stibiij, V. 1999. Derivati cimetne kisline in lignin: vsebnost, struktura in lastnosti. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 74-1, 19-35. Lercker, G., Frega, N., Bocci, F. & Servidio, G. 1994. "Veiled" extra-virgin olive oils: dispersion response related to oil quality. JAOCS, 71, 6, 657-658. Marsilio, V., Lanza, B. & Pozzi, N. 1996. Progress in Table Olive Debittering: Degradation in vitro of Ole-uropein and Its Derivatives by Lactobacillus plantarum. JAOCS, 73, 5, 593-597. Nonhebet, D. C., Tedder, J. M. & Walton, }. C. 1979. Radicals.Cambridge, Cambridge university press. Papadopouios, C. & Boskou, D. 1991. Antioxidant effect of natural phenols on olive oil. JAOCS, 68, 9, 669-671. Ranaili, A., Mattia, G. De, Patumi, M. & Fontanazza, G. 1999. Caratteristiche analitiche e compositive dell'oSio della cultivar ¡-77. Olivo & Olio, 5, 34-43. Robards, K. & Ryan, D. 1998, Phenolic compounds in olives. Analyst, 1 23, Maj, 31 R-44R. Zelenik-Blatnik, M. 1995. Nekatere kemijske spremembe sestavin živil med predelavo in skladiščenjem. 17. Bitenčevi živilski dnevi - Podaljšanje obstojnosti živil. Ljubljana. 51-65. 26 ANNALES Ser. hist. nat • 9 • 1999 supiement izvirno znanstveno delo UDK 665.327.3-543.061 SKUPNI POLIFENOLI, HiDROKSITIROSOL iN T1ROSOL V OLJČNIH OLJIH SLOVENSKE ISTRE V DVEH ZAPOREDNIH LETIH (1996, 1997) Bojan BUTINAR ZRS, SI-6000 Koper, Gartbaidijeva 18, E-mail: Bojan.Butinar@zrs-kp.si Milena BUČAR-MIKI..AVČIČ LABS, 6310 Izola, Zelena ulica 8, E-mail: Milena.Miklavcic@guest.ames.si Darinka ČAUj A LABS, SI-6310 Irola, Zelena ulica 3 IZVLEČEK Polifenoli (PfOH) so antioksidanti rastlinskega izvora. Plodovi oljke (Olea europaea L.) vsebujejo PfOH, ki jih delimo v tri skupine: v iridoidne glikozide - oleuropein (OLE), verbaskozid, ligstrozid (LIC); v flavonoide ter v nefiavonoidne spojine, derivate hidroksibenzojske oziroma cimetne kisline - hidroksitirosol (3,4-DHPEA) in tirosol (p-HPEA). V naSem laboratoriju smo 16 vzorcem oljčnih olj (OO) letnika 1996 in 21 vzorcem OO letnika 1997 določevali skupne PfOH. Vsebnost skupnih PfOH letnika 1996 je bila med 46 in 383 mg/kg, letnika 1997 pa med 56 in 408 mg/kg. Vzorcem OO letnika 1997 smo določili vsebnost PfOH p-HPEA (4,2-57,0 mg/kg) in 3,4-DHPEA (0,0-54,2 mg/kg). Delež vsote p-HPEA in 3,4-DHPEA se je za OO letnika 1997 v povprečju gibal med 3 in 51 odstotki skupnih PfOH. Ključne besede: istrska belica, oljčno olje, oleuropein, polifenoli, iridoidni glikozidi, tirosol, hidroksitirosol UVOD Družina fenolnih spojin, ki jo iz praktičnih razlogov imenujemo tudi polifenoli, je zelo pestra. Sestavlja dobršen del "polarne frakcije", ki jo definiramo kot segment, pridobljen pri ekstrakciji plodov ali olja z mešanico metanola in vode. Termin polifenoli pa kljub vsemu ni najbolj posrečen, saj niso vse fenolne spojine, ki sestavljajo polarno frakcijo, polihidroksilne. Najbolj ohlapna definicija polifenolov je zato naslednja: to so rastlinske učinkovine, ki imajo na aromatskem obroču eno ali več hidroksilnih skupin. Polifenoli dajejo rastlinam barvo in okus. PREGLED DOSEDANJIH OBJAV Iz literature je poznano, da vsebujejo tako oljčni brstiči kot tudi listje in plodovi {in posledično olje) oljke (Olea europaea L.) (De Laurentis et al., 1997) polifenole, ki jih v grobem razdelimo v tri skupine: - v iridoide oziroma sekoiridoide (monoterpenske laktone) - oleuropein, verbaskozid, ligstrozid, ... (Hiroshi Kuvvajima et al., 1988; Andary etai, 1982; Gariboldi ef al., 1986). molekula OLEUROPEINA (zgornji segment je fenolni, srednji kislinski, spodnji pa glukozni) 27 ANNALES • Ser. hist. rtat. • 9 • 1999 • suplement Bojan BUTINAR «1,1/.: SKUPNI POLiFENOLI, HSDROKSiTiROSOI. IN TIROSOL V OLJČNIH OLJIH .... 27-36 H0S HIDROKS1TIROSOL (3,4-DHPEA) HO oh ch2oh O—C —CH=C \ / OH OH molekula VERBASKOZIDA TIROSOL (p-HPEA) C02Me molekula LiGSTROZIDA - v flavonoide (Amiot et al., 1986) - apigenin, kvercetin, luteoiin-7-glikozid... generična formula za FLAVONOIDE - in nefJavonoidne spojine, ki so predvsem derivati hidroksibenzojske oziroma cirnetne kisline (e.g. hidro-ksitirosol, tirosol, vanilinska kislina, kavna kislina,...) -{Butinar et al., 1996; Vrhovšek, 1996). Za slovensko poimenovanje nekaterih poiifenoiov glej Lavrenčič & Stibilj, 1999). OH VANILINSKA KiSLINA cooh och3 oh FERULNA KiSLINA h hc=c-cooh •och3 oh 28 ANNALES ■ Ser. hist. nat. 9 -1999 suplement Bojan BUTINAR ei si.: SKUPNI POUFENOLI, KI D ROKS IIIK050L IN TIR0501. V OLIČNIH OLJIH ...,27-36 o,p-KUMARNA KISLiNA H HC = C-COOH KAVNA KISLINA H HC = C-COOH V zadnjih letih je pri oljčnih polifenolih težnja raziskav na sekoiridoidnih polifenolih - predvsem na oleuropetnu in na njegovih razpadnih produktih (Walter el al., 1973). Oleuropein je glikozid, spojina hidroksi-tirosolnega estra elenolne kisline z S-D-glukopiranozo -oglejmo si ju na si. 1. COOH C02Me H SIRINGILNA KISLINA COOH CH30' vOCH3 OH CIMETNA KISLINA H HC=C-COOH SI. 1: Molekuli ELENOLNE KISLINE in G-D-GLU-KOPIRANOZE. Fig. 1: Molecules of ELENOLIC ACID and fs-D-GLU-COP YRA N OSE. Koncentracija oleuropeina je v plodovih najvišja na prehodu pomladi v poletje, z dozorevanjem pa potekajo predvsem reakcije encimatske hidrolize - nastanek agli-kona (3,4-OHPEA-EA) (Capasso et al., 1996), ki kasneje prek vrste reakcij zreagira do končnih stopenj - elenolne kisline in hidroksitirosola (3,4-DHPEA) (Montedoro et al., 1992a, 1992b, 1993). Podobno je pri ligstrozidu, le hidroksitirosol je v vseh stopnjah zamenjan s tirosolom (p-HPEA). Na si. 2 je prikazana shema encimatske hidrolize oleuropeina do oleuropein aglikona (3,4-DHPEA-EA) ter njegova izomerizacija prek dialdehidne oblike (3,4-DHPEA-EDA) oziroma (p-HPEA-EDA). 29 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplement Bojan S (J TINA Si cl al.: SKUPNt POU F EN OU, H S DROKSiTI ROSOt [N TIROSOL V OIJČNSH OU! H .... 27-36 COjMe SI. 2: Encimatska hidroliza oleuropeina do oleuropein aglikona (3,4-DHPEA-EA) ter njegova tzomerizacija prek dialdehidne oblike (3,4-DHPEA-EDA) - (Marsilio et al., 1996). Fig. 2: Enzymatic hydrolysis of oleuropeine to oleuropeine aglycone (3,4-DHPEA-EA) and its isomerisation through the dialdehydic form (3,4-DHPEA-EDA) step - (Marsilio et al., 1996). Del raziskav oieuropeinske razpadne verige skuša tako v primeru oij kot tudi plodov te produkte analitsko ločiti, okarakterizirati in določiti njihovo vsebnost (Cinquanta et al., 1997). Ločba in ovrednotenje potekata skoraj izključno ob pomoči preparativne kromatografije visoke ločljivosti {HPI.Q (Evangelisti et al., 1997). Pri karakterizaciji pa je treba uporabiti različne spektro-kopske metode (NMR, UV, !R, MS) (Limiroii et. al., 1995; Angerosa ef al., 1995). Tako je bilo v zadnjih letih na osnovi HPi.C polarne frakcije oljčnih olj (oziroma oljk) določenih kar nekaj produktov oieuropeinske razpadne verige (Baldioli ef al., 1996). MATERIAL IN METODE Material Olja Raziskavo smo naredili na 16 vzorcih oljčnih olj letnika 1996 in na 21 vzorcih letnika 1997. Prt letniku 1996 je bila sortna sestava naslednja: istrska belica (!B) -6 vzorcev, istrska belica cepljena na črnico (I8C) - 3 vzorci. 5 vzorcev je bilo mešanic (MIX), za 2 vzorca pa nismo imeli podatka (BP). 4 vzorci (3 MIX in 1 ¡8) so bili stisnjeni iz oljk, ki so bile med trganjem in predelavo hranjene v morski vodi oziroma slanici. Pri letniku 1997 pa: istrska belica (10 vzorcev), lec-cino (5 vzorcev), mešanice (6 vzorcev). Vsi vzorci so bili skladiščeni pri temperaturi 20 DC, nepredušno zaprti v temne steklenice. Standardi Skupni in orto dtfenoli Za standardizacijo pri določevanju količine skupnih polifenolov smo uporabili Folin-Gocalteau reagent proizvajalca Fluka Chemie AG (Buchs, Švica), kataloška številka 47641, in pa kavno kislino proizvajalca Fluka Chemie AG (Buchs, Švica), kataloška številka 60020. Ti roso! za H PLC Proizvajalec standarda je Fluka Chemie AG (Buchs, Švica), njegova kataloška številka je 56105. Za umeritev smo pripravili metanolno raztopino tirosola koncentracije 420 mg/L (5 pL vbrizg). 30 ANNALES • Ser. hist. nat. - 9 -1999 • suplement BDjan BUTINAR et a f.: SKUPNI POL I F£ NOLI, HIDROKSITIROSOL IN TIROSOL V OUCNIH OL]!H ..., 27-36 Metode Ekstrakcija pol i fenolov 5 g olja smo raztopili v 50 mL heksana in iz tako pripravljene raztopine ekstrahirali polifenole s trikrat po 20 mL 60% vodne raztopine metanola. Pri vsaki ekstrak-ciji smo fazi stresali 2 minuti, iz združenih ekstraktov smo na rotavaporju pri temperaturi 40 °C odparili topilo. Suhi preostanek smo rekonstituirali v 1 mL metanola in ga do analize hranili pri temperaturi -20 aC. Določevanje skupnih polifenolov Skupne polifenole smo določevali tako, kot je to opisano v literaturi (Gutfinger, 1981). Princip metode sloni na modro obarvanem kompleksu, ki nastane pri oksidaciji polifenolov v alkalnem mediju ob pomoči fosforvolframove (VI) in fosformolibdenove (V!) kisline (Ranalli et al., 1999). 100 pL ekstrakta smo v 10 mL merilni bučki z vodo razredčili na 5 mL. Raztopini smo dodali 500 pL Folin-Ciocalteau reagenta. Po 3 minutah smo v bučko prilili 1 mL nasičene raztopine natrijevega karbonata (cca. 35%) ter vsebino premešali in dolili vodo do 10 mL oznake. Po 1 uri smo izmerili absor-banco pri 725E-9 m glede na slepi vzorec, ki so ga sestavljali vsi omenjeni reagenti. Umeritveno krivuljo smo izvedli s kavno kislino v koncentracijskem območju 0-100 pg na 10 mL raztopine. Absorbance smo izmerili s spektrofotometrom proizvajalca Milton Roy, model Spectronic Genesys S. Določevanje tirosola in hidroksitirosola Tirosol smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke (HPLC) na osnovi retenzijskih časov uporabljenega standarda in znane umeritvene koncentracije. Hidro-ks iti roso I nega standarda nismo našli v nobenem katalogu kemikalij, zato smo njegovo koncentracijo v vzorcih določili na osnovi literaturne primerjave reten-zijskega časa in pa privzetega odgovora detektorja (response factor) za tirosol. HPLC Uporabljali smo sistem, opremljen z gradientno črpalko, z avtoinjektorjem in U V/V i S detektorjem, model 1050, proizvajalca Hewlett Packard. Polifenole smo ločevali na koloni Hypersii ODS 5pm, 4.6 x 200 mm (HP). Absorbanco eiuata smo merili pri 280E-9 m. Za ločevanje smo uporabili mobilno fazo, ki je omenjena v literaturi (Brenes et al., 1992). Sestavljena je bila iz vode, nakisane s fosforno kislino do pH 2 (A), in acetonitrila (B), za lastne potrebe pa smo jo modificirali tako, da smo dosegli čim boljše ločevanje polifenolov. Pretok mobilne faze je bil 1 mL/min, čas analize pa 40 minut. Začeli smo s 95% A in 5% B. V 20 minutah smo A znižali na 75%, B pa zvišali na 25%. V naslednjih 20 minutah se je A spustil na 50%, 8 pa dvignil na 50%. V tej točki smo prenehali meriti absorbanco eiuata. Začeli smo s čiščenjem kolone, in sicer tako, da se je v naslednjih 5 minutah A znižal na 25%, B pa dvignil na 75%. Pri taki sestavi mobilne faze smo kolono čistili 10 minut in nato v naslednji minuti vzpostavili začetno stanje (95% A in 5% B) ter stabilizirali kolono še 14 minut pred naslednjim vbrizgom. Vbrizg je bil 50 pL rrteta-nolnega ekstrakta. Umeritev smo izvedli z metanolno raztopino tirosola koncentracije 420 mg/L. REZULTATI V tab. 1 so zbrani statistični podatki vsebnosti skupnih polifenolov v oljčnih oljih letnika 1996 in 1997 v mg/kg: povprečje, standardna napaka (SD), mediana, min, max, število vzorcev (n). Pri vzorcih OO letnika 1996 smo vrednosti podali samo za vzorce OO, ki niso bili stisnjeni iz oljk, hranjenih v slanici. Tab. 1: Vsebnost polifenolov v oljčnih oljih letnikov 1996 in 1997 v mg/kg OO. letnik 1996 letnik 1997 Povprečje 207 213 SD 90 103 Mediana 184 210 Min 86 56 Max 383 408 n 12 21 Podatki o vsebnosti skupnih polifenolov v vzorcih ločljivosti letnika 1996 so grafično ponazorjeni na si. 3. Kot smo že ugotovili v prejšnjih letih (Butinar ef al.., 1996), so vrednosti najvišje pri vzorcih, ki so stisnjeni iz sorte istrska betica oziroma iz mešanic, kjer ima istrska belica največji delež. Zanimive so vrednosti za vzorce, ki so označeni temno - pri teh vzorcih so bile oljke pred prešanjem hranjene v slanici oziroma morski vodi. Kljub dejstvu da je sorta istrska belica prevladujoča sorta, so vrednosti relativno nizke. Te podatke gre pripisati dejstvu, da so glavni polifenoli (oleuropein in njegovi derivati) izredno dobro topni v polarnih topilih in se zato pri daljšem skladiščenju oljk v morski vodi oziroma slanici preprosto izločijo (»izlužtjo«) iz plodov. Taka olja so seveda tudi senzorično in antioksidativno revnejša. Na si. 4 smo prikazali vsebnost skupnih polifenolov v vzorcih oljčnih olj letnika 1997 - vzorci so razvrščeni po sortah. IB - istrska belica, L - leccino, M - mešanice dveh ali več sort. 31 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Bojan BUTINAR a .if.: SKUPNI POLIFENOLI, KIDROKSITIROSOL iN TIROSOL V OLIČNIH OlilH ..., 17H, 4SQ VSEBNOST SKUPNIH POLIFENOLOV (mg/kg) V VZORCIH OLJČNIH OLJ LETNIKA 1996 300 ibc ibc ibc mix ib bp ib ib IB ib mix mix ib mix mix bp SORTA (IBC - Istrska belica cepljena na črrtico, MIX - meSanica sort, (I SI. 3; Vsebnost skupnih poli fenolov v vzorcih OO letnika 1996. Fig. 3: Total polyphenols content In OO samples from the 1996 crop. VSEBNOST SKUPNIH POLIFENOLOV V VZORCIH 00 LETNIKA 1997 ¡3 IB IB IB IB SORTA {IS > isiTsks bofjca, L * Isccitio, M fttossfljcsi sort) SI. 4: Vsebnost skupnih polifenolov v vzorcih OO letnika 1997. Fig. 4: Total polyphenols content in OO samples from the 1997 crop. 32 ANNALES Ser. hist. nat. • 9 • 1999 suplement Bojsn 8UTINAR ei si: SKUPNI POIIFCNOU, HIDROKSSTIROSOI. ¡M TIROSOl V OUČNIH Ol.jlH ..., 37-36 VSEBNOSTI HIDROKSITIROSOLA !N TIROSOLA V VZORCIH OLJČNIH OLJ LETNIKA 1957 408 380 392 33S 310 280 23? 220 212 211 210 173 173 144 142 136 122 121 111 100 56 KONCENTRACIJA SKUPNIH POUPENOLOV {mgikgj ZA POSAMEZNI VZOREC □ HiDROKSITIROSOLffflgiKg) S71ROSOL P > y > 8. Pri povišanih temperaturah {50-100°C) pa se antioksidativna moč obrne: a > p > y. 8 tokoferol je biološko daleč najbolj zastopan tokolni homolog - njegova biološka aktivnost je dvakrat večja od P in 5 homologov ter 100 krat večja od y homologa (Madhavi et a!., 1996). Omenili smo, da tokoli olja varujejo pred staranjem -pred razpadom in deterioracijo. E.den izmed glavnih razlogov za deterioracijo olja sta encimatski in oksi-dacijski proces. Tokoli preprečujejo oksidacijo olj in lipidnih sestavin v živilih tako, da kot antioksidanti preprečujejo avtooksidacijo in fotooksigenacijo. Avtooksidacija Avtooksidacija je vrsta radikalske substitucijske reakcije, ki je shematsko ponazorjena na si. 3. LH—> L® INiCiACIJA (nastanek prostega radikala) L® + 02 -» L02® REAKCIJA RADIKALA S KISIKOM L02* + LH --> L® + LOOH PROPAGACIJA L02® + £ —> E* + LOOH REAKCIJA Z ANTIOKSIDA NTOM E® + E® —> E-E; L®+ L®—> L-L TERMINACIjA LH - maščobna kislina, L® - maščobnokislinski radikal, L02® - peroksi radikal, E - tokoferol, LOOH - hidro-peroksid SI. 3: Radikalski mehanizem avtoksidacijske reakcije v oljih (Deshpande et al., 1996). Fig. 3: Radical reaction mechanism of the autooxi-dation reaction in oils (Deshpande et al.f 1996). V živih tkivih - v celičnih membranah - pa avto-oksidacijsko verigo tvori Še regeneracijska stopnja to-koferola (Deshpande etal., 1996): REGENERACIJA E* + C —* £ + C* C - askorbmska kislina C® +NADPH —-> C + NADP GSH - reducirani glutation 4- 2GSH F + GSSG GSSG - glutation dtsulfid GSSG + nadpm —» nadp + 2CSH Hitrost reakcije avtooksidacije in podrobna struktura nastalih hidroperoksidov sta v veliki meri odvisna od resonančno stabiliziranega alilnega radikala Ls, ki nastane iz nenasičene kisline LH. Podrobna geneza inicializacijskega koraka še ni popolnoma pojasnjena, čeprav je znano, da ga favorizirajo ustrezni radikali, e.g. taki, ki nastajajo s kovinsko ka-taliziranim razpadom predhodno nastalih hidroperoksidov. Predhodno nastali hidroperoksidi so lahko produkt te iste avtooksidacije oziroma so nastali s fotooksigenacijo, ki pa jo favorizirajo sledovi pigmentov v olju, npr. klorofil. Vidimo torej, da lahko reakcijo avtooksidacije TOKOFEROL! Ri R3 a - tokoferol CH, CH, CH2[CH2CH?CH(CH,)CH2}3H ß - tokoferol CH, H CH2[CH2CH2CH102 SI. 5: Shematski prikaz reakcije; pri kateri iz tripletnega kisika in klorofila s pomočjo svetlobe nastane singletni kisik. Fig. 5; Schematic reaction showing the formation of the singlet oxygen from the triplet oxygen and chlorophyll in the presence of the UV light Tako nastali singletni kisik se adira na olefinski dei nenasičene rnaščobne kisline, v nadaljevanju pride do premestitve dvojne vezi in do spremembe konfiguracije na dvojni vezi iz c/s v trans. Ta mehanizem je prikazan na si. 6. R2 R2 SI, 6: Reakcija fotooksigenacije. Fig. 6: The photooxygenation reaction. Na hitrost reakcije fotooksigenacije v nasprotju z avtooksidacijo ne vplivajo antioksidanti, znatno pa jo zmanjšujejo preprečevale! nastajanja singletnega kisika (angl. radical quencher), e.g. karoteni in tudi tokoli - v oljčnem olju je tetraterpen fi karoten (si. 7). Reakcija fotooksigenacije je znatno hitrejša od reakcije avtooksidacije. V tab. 1 so navedene relativne reakcijske hitrosti avtooksidacije in fotooksigenacije za kisline C 18:1 (cis-9), C 18:2 (cts 9,12) in C 18:3 (cis-9,12,15), ki so pomembnejše nenasičene kisline v oljčnem olju. Tab. 1: Relativne reakcijske hitrosti oksidacij za pomembnejše nenasičene rnaščobne kisline OO (Gun-stone, 1984). Tab. 1; Relative oxydation reaction rates for the main unsaturated fatty acids of olive oils (Gunstone, 1984). PROCES MAŠČOBNE KISLINE C 16:1 C 18:2 C 18:3 AVTOOKSIDACIJA 1 27 77 EOTOOKStOïNACUA 3E4 4H 7E4 Reakcijski poti avtooksidacije in fotooksigenacije sta različni, njuni reakcijski hitrosti sta tudi različni - in seveda dajeta tudi različne produkte. Poglejmo si vse hidroperokside, ki nastanejo po obeh reakcijskih poteh iz oleinske kisline C 18:1 (cis-9). Reakcija avtoksidacije da Štiri različne hidroperokside, reakcija fotooksigenacije pa dva (Bučar-Miklavčič et a!., 1995a in b). SI. 8 in si. 9. Oljčna olja vsebujejo od 5 do 300 mg/kg celokupnih tokoferolov, od tega je cca. 95% a - tokokoferoia in 5% P in y - tokoferola. 5 tokoferoi se v oljčnih oljih pojavlja samo v sledeh, in sicer v koncentracijah od 0,2 mg - 2 mg/kg (Boskou, 1996). Zanimivo je, da večina semenskih olj vsebuje znatno višje koncentracije y tokoferola kot pa a tokokoferoia (e.g. sojino olje, koruzno olje, bučno olje) - (Madbavi et al., 1996). To dejstvo lahko tudi izkoristimo pri analitskem določevanju adulteracije oljčnih olj s semenskimi (Kiritsakis, 1998). Vsebnost tokoferolov v oljčnih oljih je odvisna od sorte, klimatskih razmer v času dozorevanja, časa in načina predelave ter skladiščenja. Olja iz zgodaj obranih in predelanih plodov imajo znatno višje vsebnosti tokoferolov. Kakovostna olja vsebujejo od 100-300 mg/kg tokoferolov (Cimato ef al., 1992), medtem ko imajo olja z visoko vsebnostjo prostih maščobnih kislin nizko vsebnost tokoferolov (Bučar-Miklavčič ef ai, 1995b). SI. 7: R-karoten. Fig. 7: li-carotene. 40 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Sojan RUTINA« ctal: tokoferol! v OLJČNIH OLJIH slovenske istre' v treh ZAPOREDNIH letih, 37-46 Si 8: Produkti avtooksidacije oleinske kisline. Fig. 8: The products of the autooxidation of oleic acid. SI. 9: Produkti folooksigenacije oleinske kisline. Fig. 9: The products of the photooxygenatlon of oleic acid. MATERIAL IN METODE Material Oljčna olja Prvi del raziskave srno opravili na 24 vzorcih OO letnika 1995, določitev november 1996; na 27 vzorcih OO letnika 1996, določitev maj 1997 ter na 30 vzorcih OO letnika 1997, določitev maj 1998. Vsa OO so bila do analize skladiščena v temi, v neprodušno zaprtih temnih steklenicah brez zračne atmosfere nad oljem, pri temperaturi 15°C. Pri drugem delu raziskave pa smo na populaciji 5 vzorcev OO letnika 1995 določili koncentracijo to-koferolov takoj po predelavi (december 1995} in pa po 6 mesecih namerno izbranega neustreznega skladiščenja (prozorne steklenice, neposredna svetloba, sobna temperatura). izbrani vzorci so bili naslednji: MEŠANICA NOV. 95 (mešanica OO, ki so bila predelana novembra 1995), VISOKO KŠ (mešanica OO z visoko vsebnostjo prostih maščobnih kislin takoj po predelavi), MEŠANICA DEC. 95 (mešanica OO, ki so bifa predelana decembra 1995), MEŠANICA SLANICA (mešanica OO, ki so bila predelana iz plodov, ki so bili pred predelavo hranjeni v slanici) ter OO SB (vzorec OO sorte istrska belica). Standardi Pri karakerizaciji in določevanju koncentracije toko-feroiov smo uporabili standarde prizvajalca Merck (Darmstadt, Nemčija). Pripravili smo umeritveno mešanico naslednjih koncentracij: tokoferol koncentracija (ng/pL) a - tokoferol 5,1 (3 - tokoferol 6,1 Y - tokoferol 6,0 5 - tokoferol 5,5 Koncentracijo pripravljenih standardov smo preverili po A.O.C.S. metodi Ce 8-89 (AOCS, 1990; Balz et al., 1996). Metode Priprava vzorcev 300 do 500 mg vzorca OO smo natehtali v 4 mL vialo in dodali 3,0 mL metanola. Vialo smo dobro premešali in stresali oziroma ekstrahirali na supersonični kopeli 15 minut. Po končani ekstrakciji smo iz ločene polarne faze odpipetirali cca. 1 mL metanolne raztopine in jo prenesli v temno 2 mL vialo HPLC avtoinjektorja. Oprema Vsebnost tokoferolov smo določevali s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) na osnovi retenzijskih časov in koncentracije uporabljenega standarda. HPLC Uporabljali smo sistem, opremljen z gradientno črpalko, z avtoinjektorjem in UV/VIS detektorjem, model 1050, proizvajalca Hewlett Packard. Tokoferoie smo ločevali na koloni Hypersif ODS 5jjm, 4.6 x 200 mm (HP). Absorbanco eluata smo merili pri 290E-9 m. 41 ANNALES • Ser. hist. nat. - 9 -1999 • suplement Sojan BUTINAR « si.: TOKOFEROLt V OLJČNIH OlJiH SLOVENSKE ¡STRE V TREH ZAPOREDNIH LETIH. 37-46 a b SI. 10: HPLC kromatogram standardne mešanice tokoferolov (a) in pa vzorca OO letnika 1997 (b). Fig. 10: HPLC cbromatogram of the standard mixture of tocopherols (a) and of OO sample from the 1997 crop (b). Za ločevanje smo uporabili mobilno fazo, sestavljeno iz vode (92%) in metanola (8%). Pretok mobilne faze je bil 2 mL/min, čas analize pa 12 minut. Vbrizg je bil 50 pL metanolnega ekstrakta. Omenjeni kromatografski sistem ne ločuje med (3 in y tokoferolno izomero, a smo se vendarle odločili zanj, saj sta njuni koncentraciji v OO znatno nižji od koncentracije a-to-koferola. Pri umeritvi smo upoštevali vsoto obeh izomer. Na si. 10 sta HPLC kromatograma standardne mešanice in pa vzorca OO letnika 1997. REZULTATI Rezultati določitev vsebnosti skupnih tokoferolov za OO letnikov 1995, 1996 in 1997 so zbrani v tab. 2 (v mg skupnih tokoferolov/100 g OO). V drugem nizu eksperimentalnih podatkov pa-so prikazane vrednosti za vsebnost, skupnih tokoferolov v izbranih vzorcih OO letnika 1995, pri katerih smo raziskovali vpliv staranja v razmerah neustreznega skladiščenja na količino skupnih tokoferolov. Rezultate si oglejmo v tab. 3. Tab. 2: Dobljeni rezultati za ST v vzorcih OO letnikov 1995, 1996 in 1997. Tab. 2: Results of determination of ST in OO samples from the 1995, 1996 and 1997 crops. LETNIK Število vzorcev POVPREČJE standardni odklon mediana min max 1995 24 3,18 2,11 3,05 0,53 8,22 1996 27 6,73 2,26 5,95 3,43 12,13 1997 30 4,09 2,67 3,07 1,35 14,38 42 ANNAIES ■ Ser. hist. nat. ■ 9 • 1999 • supiement Bojan 8UTINAR el si.: TOKOFEROU V OUČNIH OLJIH SLOVENSKE ISTRE V TREH ZAPOREDNIM LETIH, 37-46 SI. 11, 12 in 13 pa prikazujejo vsebnosti skupnih tokoferolov v vzorcih OO letnikov 1995,1996 in 1997. o.o JLmJ. BBBSOBSBB -I MMMMMMMM I J M M M M M Sorta iB istrska betice, L leccrno, M nreSanlca) Si. 11: Grafična ponazoritev vsebnosti skupnih tokoferolov za OO letnika 1995, določitev november 96. Fig. 11: Graphical representation for the total tocopherols content in OO from the 1995 crop, analyzed in November 1996. 12.0 10.0 - e 8.o BBBflBBBBBLL LMMMMMMMMMMMMMMM Sorts {S istraka belica, L teccšno, M meSanlca oziroma sorla, k! ne vsebuje ne tstrake bollee ne fecclrta) SI. 12: Grafična ponazoritev vsebnosti skupnih tokoferolov za OO letnika 1996, določitev maj 97. Fig. 12: Graphical representation for the total tocopherols content in OO from the 1996 crop, analyzed in May 97. 43 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 1999 suplement Bojan 8UTINAR e< ¡if.:TOKOFEROL[ V OLJČNIH OLJIH SLOVENSKE ¡STKE V TREH ZAPOREDNIH LETIH, 37-4G 16.0 14.0 BBSBBBBBBBBBBBBSBBLLLMMMMMMMMM Sorta i D istrska belica, L teccino, M in Si 13: Grafična ponazoritev vsebnosti skupnih tokoferoiov za OO letnika 1997, določitev maj/junij 98. Fig. 13: Graphical representation for the total tocopherols content in OO from the 1997 crop, analyzed in May/June 98. in na si. 14: SI. 14: Primerjalni graf vsebnosti skupnih tokoferoiov v vzorcih oljčnih olj, analiziranih decembra 95 in julija 96 (po 6 mesecih namerno izbranega neustreznega skladiščenja). Fig 14: Comparative graph showing the content of the total tocopherols of OO samples, analyzed in December 95 and June 96 (after 6 months of deliberately chosen inadequate storage). 44 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Bo i an BUT1NA.R a ,i/.: TOKOFEROLI V OLJČNIH OLJiH SLOVENSKE ISTRE V TREH ZAPOREDNIH LETIH, 37-46 Tab. 3: Vsebnosti ST v vzorcih OO pred začetkom in po 6 mesecih neustreznega skladiščenja (rezultati so v mg skupnih tokoferolov na 100 g OO). Tab. 3: The total tocopherols content in OO before and after 6 months of inadequate storage (results are in mg total tocopherols per 100 g of OO). MEŠANICA NOV. 95 9.66 2.41 VISOKO KŠ 2.64 0.09 MEŠANICA DEC. 95 4.54 0.23 MEŠANICA SLANICA 9.30 1.44 OO IB 4.20 0.50 ZAKLJUČEK Vsebnost skupnih tokoferolov v OO letnikov 1995, 1996 in 1997: Primerjalni rezultati analiz vsebnosti skupnih tokoferolov v OO vseh treh letnikov kažejo na precejšnjo usklajenost vsebnosti tokoferolov. Povprečne vrednosti za letnike 1995, 1996 in 1997 so 3,18+2,11 mg/100 g OO; 6,73±2,26 mg/100 g OO in 4,09±2,67 mg/100 g OO. Standardni odkloni so za vse tri letnike izenačeni, kar kaže na precej dober izbor vzorcev OO za analizo, na primerljive klimatske in pridelovalne dejavnike znotraj posameznega letnika. V primerjavi s prejšnjimi letniki OO slovenske Istre so vsebnosti skupnih tokoferolov omenjenih letnikov 95, 96 in 97 znatno nižje, saj so bile te vrednosti pri letniku 1993 med 12 in 14 mg/100 g olja (Bučar-Miklavčič et al., 1994). Ta podatek verjetno bolj kot na kemijske spremembe v času skladiščenja kaze na nizko vsebnost skupnih tokoferolov v plodovih samih oziroma v sveže predelanem olju (verjetno klimatski dejavniki med samo rastjo - količina padavin, temperatura). Staranje izbranih OO letnika 1995 v neustreznih razmerah skladiščenja: Omenili smo, da smo kontrolne vzorce šest mesecev skladiščili na svetlobi pri sobni temperaturi v prozorni embalaži. Takšno skladiščenje je bilo seveda namerno izbrano, saj smo z njim hoteli ugotoviti, do katere največje mere se še zmanjša vsebnost tokoferolov. Ta vrednost je posredno merilo za rok trajanja olja. Ugotovili smo, da je v treh vzorcih od petih vsebnost skupnih tokoferolov padla pod 1 mg/100 g. Literatura navaja, da mora biti vsebnost skupnih tokoferolov, ki naj zagotovi minimalno antioksidativno stabilnost oljčnih olj, vsaj 6 mg/100 g olja (Cimato et al., 1997). Seveda pa ta podatek ne upošteva morebitnih sinergizmov med vsebnostjo skupnih tokoferolov in skupnih poli-fenolov (Brighenti et al., 1999). Iz vsebnosti skupnih tokoferolov v vzorcih po šestih mesecih neustreznega skladiščenja sledi, da neustrezno skladiščenje znatno zdesetka količino skupnih tokoferolov, kar posledično seveda pomeni, da taka olja niso več antioksidativno varna in se zato hitro pokvarijo. Še posebno nizka ja bila vsebnost skupnih tokoferolov pri vzorcu z začetno visoko vsebnostjo prostih maščobnih kislin (» 1%). Iz omenjenega sledi, da so vzorci, ki imajo že takoj ob predelavi visoko vsebnost prostih maščobnih kislin, še toliko manj stabilni. ZAHVALA Laboratoriju LABS smo hvaležni" za moralno in materialno asistenco pri eksperimentalnem delu, društvu DOSI pa za koordinacijo pri zbiranju vzorcev. 45 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Bojan BUTINAR etnl.i TOKOF6ROU V OLJČNIH OljlH SLOVENSKE ISTRE VTREH ZAPOREDNIH LETIH, 37-J6 TOCOPHEROLS IN OLIVE OILS FROM SLOVENE ISTRA iN THREE CONSECUTIVE YEARS Bojan BUTtNAR ZRS, Si-6000 Koper, Garibaldi jeva 18, E-mail: Bojan. Butinar@zrs-kp. si Milena BUČAR-MIKLAVČIČ LABS, 6310 izola, Zelena uiica 8, E-mail: MiSena.Mikiavcic@guest.arnes.si Darinka ČALIJA LABS, SI-6310 Izola, Zelena ulica 8 SUMMARY Antioxidants are compounds that protect olive oils (OO) against ageing. Vitamin E is an antioxidant that occurs, particularly in the form of ¿¡-tocopherol, in extra virgin OO. The results of the analyses of the total tocopherol (ST) content in OO from Slovene Istra (crops J995, 1996 and 1997) are the following: 3.18 mg/100 g; 6.73 mg/100 g in 4.09 mg/100 g. In the OO samples crop 1995, in which the impact of inadequate storage on the ST content was studied, their content fell below 1 mg/100 g. Key words: antioxidants, hydroxytyrosol, olive oil, polyphenols, tyrosol VIRI IN LITERATURA A.O.C.S. Official Method Ce 8-89, 1990. Determination of Tocopherols and Tocotrienols in Vegetable Oils and Fats by H PLC. Balz, M., Schulte, E., Thier, H-P. 1996. A new parameter for checking the suitability of a-tocophero! standards. Z. Lebensm Unters Forsch. 202, 80-81. Boskou, D. 1996. Olive Oil - Chemistry and Technology. Champaign, Illinois. AOCS Press. Brighenti, F., Cammarata, T., Pellegrini, N. 1999. Direct evaluation of antioxidant activity of extra-virgin olive oil. Proceedings of the Euro Food Chem X, Volume 2, 464-470. Bučar-Mikiavčič, M., Butinar, Bv Čalija, D. 1994. Tokoferoli oljčnih olj Slovenske Istre letnika 1993, neobjavljen tipkopis. Bučar-Miklavčič, M., Butinar, B., Čalija, D., Koren, F„ Jančar, M., Jloksič, M. 1995a. Nekatere značilnosti izbranih oljčnih olj slovenske Istre letnik 94. Koper, Znanstveno raziskovalno središče republike Slovenije. Bučar-Miklavčič, M., Butinar, B., Čalija, D. 1995b, Tokoferoli oljčnih olj slovenske Istre letnikov 1992-1994, neobjavljen tipkopis. Cimato, A., Modi, G., Alessandri, S., Mattel, A. 1992. Caratteristiche e peculiarity dell'olio extra vergine di oliva prodotto in Toscana. L'lnformatore Agrario, XLVIIi, 18, 55-75. Cimato, A., Baidini, A., Moretti, R. 1997. L'olio do oliva. Firenze. Arsia. Cuppett, S., Schnepf, M., HaJi, C.ltl, 1997. V; Shahidi, F. (ed.): Natural antioxidants. Champaign, Illinois. AOCS Press. Deshpande, S. S., Deshpande, U. Sv Salunkhe, D. K. 1996. V: Madhavi, D. L., Deshpande, S. S., Salunkhe, D. K. (Eds.): Food antioxidants. New York, New York. Marcel Dekker, Inc. Gunstone, F. D. 1984. Reaction of oxygen and unsaturated fatty acids. jAOCS, 61, 2, 441-453. Kiritsakis, K. A. 1998. Olive Oil - From the tree to the table. Trumbull, Connecticut. Food & Nutrition Press, Inc. Madhavi, D. L, Singhal, R. S., Kulkarni, P. R. 1996. V: Madhavi, D. L., Deshpande, S. S., Salunkhe, D. K. (Eds.): Food antioxidants. New York, New York. Marcel Dekker, Inc. Shukla, V.K.S., Wanasundara, P.K.J.P.D., Shahidi, F. 1997. V: Shahidi, F. (ed.): Natural antioxidants. Champaign, Illinois. AOCS Press. White, P. J., Xing, Y. 1997. V: Shahidi, F. (ed.): Natural antioxidants. Champaign, Illinois. AOCS Press. 46 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent pregledni članek UDK 665327.3-543.061 POSTOPEK PRIDOBIVANJA CERTIFICIRANEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE (Ofea europaea L.) Boštjan GODEC, Boris KORUZA & Barbara AMBROŽ1Č TURK Kmetijski inštitut Slovenije, Si-1000 Ljubljana, Maquetova 17 Viijanka VESEL Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica - KSS Koper, Sl-6000 Koper, 15. maja 17 IZVLEČEK Osnovni pogoj za uspešen razvoj oljkarstva je sajenje kakovostnega sadilnega materiala. V našem prispevku smo želeli opisati pot do certificiranih (brezvirusnib in na viruse testiranib) oljčnih sadik, ki bodo izpolnjevale vse kriterije zdaj v veljavi v državah Evropske unije. V primerjavi s standardnim sadilnim materialom, kakršnega pridelujemo trenutno, zagotavlja certificirana sadika višjo stopnjo selekcije, tako v zdravstvenem kot v genetskem pogledu. Ključne besede: oljka, certificirani sadilni material UVOD Oljčne sadike domače pridelave sodijo po £U normativih v kategorijo standardnega sadilnega materiala, kar pomeni, da pridobivamo razmnoževalni material {cepiče, potaknjence) iz matičnih dreves, ki so odbrana na podlagi rezultatov triletne pozitivne množične selekcije. Pridelava sadik v državah Europske unije je danes že vezana predvsem na certificiran sadilni material. Tak način pridelave bo treba v prihodnjih letih vpeljati tudi v naše oljčne drevesnice, Z vpeljavo pridelave certificiranega sadilnega materiala smo najprej pričeli prt jablani kot najbolj razširjeni sadni vrsti v Sloveniji. Postopoma bomo ta način pridelave sadnih sadik vpeljevali še pri drugih sadnih vrstah, ki jih razmnožujemo pri nas. Podlaga takemu načinu pridelave je certifikacijska shema, ki za posamezno sadno vrsto predpisuje specifično zdravstveno kontrolo. Shema temelji na odbiri izvornih matičnih rastlin, ki jih odlikujejo najboljše zdravstvene in genetske lastnosti. Opredeljuje tudi njihovo nadaljnje razmnoževanje ter izvajanje postopkov vzdrževalne selekcije, ki poleg genetske kontrole vsebuje tudi metodiko preprečevanja re-infekcij matičnih rastlin. Med certificiran sadilni material spadata glede na število testi ran i h virusnih bolezni kategoriji brezvirusni (VF- virus free) in na viruse testirani (VT-virus tested) sadilni material. CERTIFIKACIJSKA SHEMA SADILNEGA MATERIALA OLJKE Pridelava podlag in certificiranih sadik oljke (Olea sativa, Olea europaea L.) temelji na certifikacijski shemi, ki jo priporoča EPPO (European and Mediterranean Plant Protection Organization) v svoji resoluciji št. 95/5236 (94/4339) in mora potekati skladno z določili "Zakona o semenu in sadikah" "Pravilnika o načinu odbiranja in potrjevanja matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik" (Ur. I. SRS, št, 36/74) ter "Metode za odbiranje in potrjevanje matičnih sadnih rastlin in vegetativnih podlag". Postopek certifikacije je razdeljen na dve fazi: - selekcijsko fazo, ki vključuje genetsko, zdravstveno in vzdrževalno selekcijo; - fazo kontroliranega vegetativnega razmnoževanja matičnih dreves oziroma pridelavo certificiranih oljčnih sadik. 47 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 ■ suplement 8o!(j'an CODEC el a!.: POSTOPEK PRIDOBIVANJA CERTIEORANEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE iOfe.l euro/Mm L.), 47-52 CERTIFIKACIJSKA SHEMA SADILNEGA MATERIALA OLJKE OD B J RA IZHODIŠČNEGA MATERIALA PODLAG - SEJANCEV ŽLAHTNIH SORT DREVO JE ODBRANO NA PODLAG! POZITIVNIH OCEN IZ OSNOVNE SELEKCIJE (pridelek, zmerna rast, zdravstveno stanje) PODROBNO PREUČEVANJE KLONSKIH KANDIDATOV V NADALJNJIH 3 RODNIH LETIH URADNO PRIZNAVANJE KLONA ODBIRA POTEKA ŽE V KAULNIKIH, POUDAREK JE NA BUJNIH, DOBRO UKORENINJENIH IN ZDRAVIH SEJANCIH, Ki MORAJO BIT! BREZ VIDNIH ZNAKOV VIROZ IN BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO S CEPLJENJEM VZGOJA NOVIH PODLAG NADALJNJA PREUČEVANJA ODBRANIH SEJANCEV ZA MATIČNO DREVO, KI RABI ZA VEGETATIVNE PODLAGE DREVES ZA PRIDELAVO KOŠČIC ZA _VZGOJO SEJANCEV • ODBRANA DREVESA MORAJO BITI BREZ VIDNIH ZNAKOV VIROZ IN BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO S CEPLJENJEM - SEjANCl ODBRANIH DREVES MORAJO BITI MED SEBOJ ČIM BOLJ IZENAČENJ IN ČIM BOLJ PODOBNI ODBRANEMU DREVESU KANDIDAT ZA IZVORNO MATIČNO RASTLINO IZVORNE MATIČNE RASTLINE _ ZACOTAVLj^NjE RAZMER/ ki ONEMOGOČAJO REINFEKCIJO - IZOLACIJA V MREŽNIKU V SADILNEM LONCU S STERILIZIRANIM SUBSTRATOM - NAJMANJ PO TRI RASTLINE POSAMEZNE SORTE ALI KLONA - LETNO TESTIRANJE NA VIROZE (ArMV, CuMV, SLRV) - LETNI VIZUALNI PREGLED NA BOLEZNI (Verticillium dahliae, Pseudomonas syringae subsp. savastanoi) IN ŠKODLJIVCE (Euzophera pinguis, Parfatoria oieae, Saissetia oleae) - LETNI PREGLED NA POJAV MOREBITNIH SPREMEMB EENOTIPA IZOLACIJA V MREŽNIKU V SADILNEM LONCU S STERILIZIRANIM SUBSTRATOM - TESTIRANJE NA VIRUSE (serološki testi, indeksiranje) - ČE SO REZULTATI NEGATIVNI, POTEM NAMNOŽITE V KANDIDATA V BLOK IZVORNIH MATIČNIH RASTLIN RAZMNOŽITEV ZA BAZNI MATIČNI NASAD Shema 1: Prikaz postopka selekcije in vzgoje izvornih matičnih rastlin za razmnožitev baznega matičnega nasada. Scheme 1: Presentation of the selection and breeding of original parental plants for the propagation of the basic parent plantation. V obeh fazah je pomembna natančna kontrola tehnoloških, pomoloških in botaničnih značilnosti (RIN -razpoznavnost, izenačenost, nespremenljivost) izvornih matičnih rastlin. Posebno pozornost moramo posvetiti morebitnemu pojavu mutantov (raziičkov, tipov) pri posamezni sorti. Postopke oziroma faze certifikacije prikazujeta shemi "l in 2. Cilji, ki jih želimo doseči z uvedbo sodobne certifikac.ijske sheme za pridelavo sadilnega materiala oljke, so: - zagotavljanje sadilnega materiala ustrezne genetske in zdravstvene vrednosti; - zbiranje tipov in revitalizacija naše avtohtone sorte Istrska belica; - skrb za ohranjanje genetskega bogastva oljke v S loven iji. Osnovna (pozitivna množična) selekcija a) Žlahtnih sort Pri genetski selekciji posameznih sort oljke je pomembno, da z osnovno odbiro pričnemo pri dovolj velikem številu dreves na več različnih lokacijah. Odbrana drevesa morajo biti brez vidnih znakov bolezni ali prisotnosti škodljivcev oljke. Z opravljanjem osnovne selekcije začnemo v obdobju rodnosti dreves in traja 3 leta. Potekati mora skladno z "Metodo za odbiranje in potrjevanje matičnih sadnih rastlin in vegetativnih podlag". S potrjenih matičnih dreves lahko nato režemo potaknjence ali cepiče za pridelavo standardnih oljčnih sadik. Rezultate selekcije kasneje periodično preverjamo v rodnih oljčnikih. Najboljša 48 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Boíl [a ri GODEC et ah POSTOPEK P« DOB S VANJA C E RTI F ¡Cf RAN EGA SADILNEGA MATERIALA OUK£ fOfea ewejKiea l.->, 17-52 drevesa pa kot kionske kandidate vključimo v postopek nadaljevalne selekcije. b) Sejancev Poudarek pri odbiri sejancev, ki se opravi že v samem kalilniku, je na dobri ukoreninjenosti, primerni bujnosti, dobrem splošnem zdravstvenem stanju in brez vidnih znakov viroz in drugih bolezni, ki se prenašajo s cepljenjem. Odbrani sejanec rabi kot matična rastlina za pridelavo vegetativnih podlag. c) Matičnih dreves za pridelavo semena za sejance Osnovno odbiro matičnih dreves, primernih za pridelavo semena za sejance, opravimo v večjem številu nasadov in pri dovolj velikem Številu dreves. Odberemo le drevesa primerne bujnosti in rodnosti, brez znakov glivičnih bolezni ali prisotnosti škodljivcev oljke. Odbrana drevesa tudi ne smejo imeti vidnih znakov virusnih bolezni ali drugih bolezni, ki se prenašajo s cepljenjem, poleg tega morajo biti njihovi generativni potomci izenačeni v rasti in fenotipskih lastnostih sorte. Nadaljevalna (klonska) selekcija ter vzgoja izvornih rastlin (nuclear stock) Podlago za nadaljevalno (kionsko) selekcijo ter vzgojo izvornih rastlin oljke sestavljajo drevesa - klonski kandidati, ki so bila v 3-letriem postopku osnovne selekcije najbolje ocenjena. V postopek nadaljevalne selekcije vključimo le tiste kionske kandidate, ki se vsaj v eni izmed tehnološko pomembnih lastnosti pozitivno ločijo od drugih rastlin izbrane sorte. Pri vsakem odbranem drevesu - klonskem kandidatu, ki ga vključimo v nadaljevalno selekcijo, še posebej upoštevamo tipične biološke značilnosti sorte oziroma posebne lastnosti odbranega tipa, po katerih se ta tip loči od preostale populacije (tip rasti, oblika in barva lista, oblika in barva plodu, čas dozorevanja, občutljivost na pozebo, odpor-nost proti oljčni muhi.,.). Opazovanje istovetnosti sorte oziroma navedenih značilnosti je nujno zaradi ugotavljanja sorte RIN. Izpolnitev teh treh elementov je pogoj za potrditev nove sorte ali klona, identifikacijo bioloških (botaničnih) značilnosti sorte ali klona opravimo z opisom po sistemu deskriptorjev, ki je sestavni del selekcijske metode, in jih priporoča UPOV (Union internationale pour la protection des obtentions végétales). Nadaljevalna (klonska) selekcija odbranih dreves traja 3 leta v polni rodnosti, v katerih moramo pri vsakem klonskem kandidatu opraviti meritve, analize in ocene naslednjih botaničnih, pomoloških, zdravstvenih ter tehnoloških značilnosti: - meritve in analize plodov (opravimo v vsakem od treh let opazovanja); - določitev izplena olja (opravimo v dveh od treh opazovalnih let); - določitev kemijskih, organoléptico i h ter morebitnih drugih pomembnih značilnosti ofja (opravimo v dveh od treh opazovalnih let); - testiranja na virusne in druge bolezni oljke, ki se prenašajo s cepljenjem in jih predpisuje ta metodika (opravimo enkrat v treh letih). Odbrana drevesa, ki jih vključimo v postopek nadaljevalne genetske selekcije, vegetativno razmnožimo s cepljenjem (cepimo na brezvirusno podlago) ali s potaknjenci. Razmnoževanje opravimo v primernem, pred insekti izoliranem rastlinjaku, ločeno od drugih rastlin. Za razmnoževanje uporabimo steriliziran substrat, rastline pa posadimo v lončke. V tej fazi vse razmnožene rastline ponovno testiramo na virusne in druge bolezni oljk, ki jih predpisuje ta metoda. Postopek nadaljevalne (kionske) selekcije nadaljujemo le z odbranimi zdravimi rastlinami. Rastline, pri katerih so bili rezultati testiranj negativni, prenesemo v ločen, posebej izoliran prostor rastlinjaka (mrežnika). Te rastline ponazarjajo izvorni matični blok klona (nuclear stock) za pridelavo baznega ali certificiranega razmnoževalnega materiala v primeru, da bo ta klon v postopku priznavanja tudi uradno potrjen. Tako razmnoženo količino rastlin razdelimo na 3 dele: a) Določeno število rastlin klona (najmanj 3) ostane v izoliranem prostoru rastlinjaka (mrežnika), ki onemogoča reinfekcijo. Tako čuvane rastline so zdrav vir rastlinskega materiala za ponovno predrazmnožitev, v primeru reinfekcije ali uničenja izvornih matičnih rastlin v kolekciji - genski banki. Rastline v mrežniku morajo rasti v kontejnerjih s steriliziranim substratom. b) Določeno število rastlin klona (najmanj S), posadimo v poseben in od drugih oljčnikov ločen ko-lekcijski nasad, ki hkrati ponazarja gensko banko z referenčnimi drevesi sort oziroma klonov ter izvirni blok matičnih rastlin za vegetativno razmnoževanje baznih ali certificiranih oljčnih sadik. Tak nasad lahko posadimo na zemljišče, na katerem prej niso rastle lesnate rastline in na katerem je bila z analizo zemlje potrjena odsotnost nematod iz rodu Xiphinema. Drevesa v kolekcijskem nasadu vsako leto retestiramo na viruse oljke, ki se v naravi prenašajo z insekti. Prav tako moramo vsako leto opraviti vizualno kontrolo na bolezni: uvelost listja (Verticillium dahiiae) in oljčni rak (Pseudomonas syringae subsp. savastanoi) ter na škodljivce: oljčno veščo (Euzophera pinguis), sivo jajčasto oljčno uš (Padatoria oleae) ter oljčni medič ali ščitasta uš (Saissetia oleae). Rastline v kolekciji morajo biti letno vizualno pregledane na pojave morebitnih sprememb fenotipa. c) Določeno število rastlin (najmanj 15) skupaj z določeno standardno sorto posadimo v poskusni rodni nasad za potrebe uradnega priznavanja klona. Postopek uradnega priznavanja kiona poteka skladno z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi in po navodilih "Podkomisije za sadne rastline" pri 49 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent 6oS!jan GODEC el at.: POSTOPEK PRIDOBIVANJA CEKTIFICIKANECA SADILNEGA MATERIALA OLJKE (Olea europsca LJ, 47-S2 "Strokovni komisiji za potrditev, dovolitev in varstvo sort kmetijskih in gozdnih rastlin" (Sortna komisija). Postopek traja 3 leta, začenši z letom vstopa v rodnost. Pri tem se še enkrat preverijo elementi RIN in vse lastnosti, ki jih opisuje klonska selekcija, oziroma stabilnost prenosa pozitivnih odbranih lastnosti klona iz izvirnih matičnih rastlin na vegetativno razmnožene potomce. Dokončen sklep o uradnem priznanju klona da "Sortna komisija" na podlagi zbranih podatkov o novem klonu v primerjavi z določenim standardom. Vzgoja baznih matičnih rastlin Izvirne matične rastline so torej vzdrževane v izoliranih razmerah v mrežniku, lahko pa so tudi rastline v kolekciji - genski banki, ki so pod strogo vsakoletno kontrolo. Izvirne matične rastline zagotavljajo razmnoževalni material (cepiči, potaknjenci, sejanci) za pridobivanje baznih matičnih rastlin oz. baznega matičnega nasada. Bazni matični nasad mora biti posajen na primerno izolirani lokaciji (minimalno 20-metrski izolacijski pas, v katerem ne sme biti drugih oljk, in minimalno 2-metrski izolacijski pas brez kakršnega koli rastja). Zemljišče mora biti brez nematod iz rodu Xiphinema in gliv uvelosti listja (Verticiliium dahliae). V primeru namakanja mora biti voda prefiltrirana. Zaščita pred boleznimi in škodljivci mora biti intenzivna. Pridelovanje certificiranega sadilnega materiala Bazni matični nasad zagotavlja razmnoževalni material za pridelovanje certificiranih sadik. Certificirane sadike kontroliramo vizualno najmanj 1x letno (zdravstvena in strokovna kontrola). Drevesnica, kjer pridelujejo certificiran sadilni material, mora biti na primerno izolirani lokaciji, kjer je bila z analizo zemlje potrjena odsotnost nematod iz rodu Xiphinema. V primeru, da nasad namakamo, je treba vodo pred namakanjem prefiltrirati. Okrog certificiranih sadik vzdržujemo 2 m širok varnostni pas brez vsakih rastlin, v nasadu pa tla čisto obdelujemo. Drevesnica mora biti vzorno vzdrževana in zaščitena pred boleznimi in škodljivci oljke. Postopke in zahteve glede pridelave certificiranih oljčnih sadik lahko kontrolira le specializirana pooblaščena ustanova, in sicer po kriterijih, ki jih priporoča EPPO. Certificiran sadilni material oljke lahko pridelujejo le za to posebej registrirani drevesničarji. Drevesničar ob registraciji podpiše tudi izjavo, s katero pristaja na vse faze kontrole pridelave certificiranih sadik s strani za to pooblaščene uradne ustanove. BAZNI MATIČNI NASAD RAZMNOŽEN JE IZ IZVIORNIH MATIČNIH RASTLIN ZAGOTOVITEV POTREBNEGA ŠTEVILA BAZNIH MATIČNIH RASTLIN ZEMLJIŠČE MORA BITI BREZ NEMATOD (Xiphinema diversicaudatum) IN GLIV (Verticiliium dahliae) ZAGOTOVLJEN MINIMALNO 20-METRSKI IZOLACIJSKI PAS, V KATEREM NE SME BITI DRUGIH OLJK ZAGOTOVLJEN MINIMALNO 2-METRSKI IZOLACIJSKI PAS DO DRUGEGA RASTJA V PRIMERU NAMAKANJA MORA BITI VODA PREFILTRIRANA STALNA KONTROLA IN VARSTVO BAZNIH MATIČNIH RASTLIN PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI ZAGOTAVLJA RAZMNOŽEVALNI MATERIAL (CEPIČE, POTAKNJENCE) ZA PRIDOBIVANJE CERTIFICIRANIH SADIK PRIDELAVA CERTIFICIRANIH SADIK CERTIFIKACIfA POTEKA V DREVESNICAH, KJER MORAJO BITI ZEMLJIŠČA BREZ NEMATOD (Xiphinema diversicaudatum) IN GLIV (Verticiliium dahliae) VSAJ 4 METRE OKOLI ZEMLJIŠČA NE SME BITI DRUGIH OLJK VSAJ 2 METRA OKOLI ZEMLJIŠČA NE SME BITI DRUGEGA RASTJA V PRIMERU NAMAKANJA MORA BITI VODA PREFILTRIRANA RAZDELJEVANJE RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA DREVESNICAM MORA BITI POD KONTROLO POOBLAŠČENE ORGANIZACIJE, PRAV TAKO TUDI PRIDELAVA CERTIFICIRANIH SADIK VARSTVO SADIK V DREVESNICI MORA ZAGOTAVLJATI PRIDELAVO ZDRAVEGA SADILNEGA MATERIALA (brez bolezni in škodljivcev oljke) KONTROLA KOLIČINE IN IZVORA BAZNEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA IZDAJA ŠTEVILA ETIKET MORA USTREZATI ŠTEVILU PRIDELANIH CERTIFICIRANIH SADIK CERTIFIKAT JE DOKAZ PRIDELAVE SADIKE PO ZAHTEVANIH STOPNJAH SHEME CERTIFIKACIJE Shema 2: Prikaz postopka pridelave certificirane sadike. Scheme 2: Presentation of the acquisition of certified seedling procedure. 50 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 ■ suplement Boštjan GODEC pfaf.: P05TOPEK PRIDOBIVANJA C EKTIFIC! RANEGA SADILNEGA MATERIALA OLJKE (Otca eimpaea U, 17,52 Kontrola in status certificiranega sadilnega materiala Vzgojo in uporabo razmnoževalnega materiala v drevesnicah, pridelovalkah certificiranih oljčnih sadik, kontrolira za to pooblaščena uradna institucija (zdravstveno stanje, poreklo, število certificiranih rastlin) na podlagi pregledov drevesnic ter dokumentov, ki se morajo o tem voditi in za kar je dolžan skrbeti drevesničar. Če se sadike ne vzgajajo v steriliziranem substratu v kontejnerjih (kontejnerska pridelava), je treba zemljišče drevesnice predhodno pregledati na nematode iz rodu Xiphinema. Prav tako se v drevesnici opravijo vsi potrebni fitopatološki pregledi (glivične in bakterijske bolezni) ter pregledi na škodljivce. Na podlagi vseh opravljenih pregledov izda uradno pooblaščena ustanova, ki je te preglede opravila, predpisane certifikate (etikete). Število izdanih etiket mora ustrezati številu po tem postopku vzgojenih certificiranih sadik. Etikete nosijo serijsko številko, kar uradno pooblaščena ustanova, ki etikete izdaja, tudi kontrolira. Tehnična izvedba postopkov zdravstvene selekcije v sklopu nadaljevalne selekcije oljk Virusi in druge bolezni ter škodljivci, katerih kontrolo zajema metoda po priporočilih EPPO, so prikazani v razpredelnici 1. Tab. 1: Prikaz bolezni in škodljivcev na katere je potrebno testirati (pregledati) matične rastline oljk pri razmnoževanju certificiranih sadik kategorije na viruse fesi/ran/ material (po EPPO). Tab. 1: Presentation of deseases and pests to which parental olive plants must be tested in the propagation of certified seedlings of the category to viruses tested material (according to EPPO). ŠKODLJIV ORGANIZEM GEOGRAFSKA RAZŠIRJENOST PRENOS V NARAVI ViRUSi ArMV (Arabis mosaic: nepovirus) Evropa, japonska, Nova Zelandija Xiphinema diversicaudatum CuMV (Cucumber mosaic cucumovirus) po vsem svetu Aphis SLRV (Strawberry latent ring spot nepovirus) Evropa Xiphinema diversica uda tu m GLIVE VerticiU'tum dahliae po vsem svetu BAKTERIJE Pseudomonas syringae subsp. savastanoi po vsem svetu INSEKT! Euzophera pinguis Pari a tori a oieae Saissetia oleae Za certificirane sadike kategorije brezvtrusni rastlinski material je potrebno, da so proste naslednjih virusnih bolezni: - Arabis mosaic nepovirus (ArMV); - Strawberry latent ring spot nepovirus (SI..RV); - Cherry ieafroli nepovirus (CLRV); - Olive latent ring spot nepovirus (OLRV); - Cucumber mosaic cucumovirus (CuMV); - Olive latent virus-1 (OLV-1); - Olive latent virus-2 (OLV-2). Do danes še ni znana nobena sorta ali tip oljke, ki bi ga lahko pri indeksiranju uporabili kot indikatorsko rastlino. Indeksiranje z mehanskim prenosom horno-genizata na zeljaste indikatorje je mogoč pri vseh virusih oljke, ki so mehansko prenosljivi. Vse te viruse je mogoče relativno lahko prenesti na zeljaste indikatorje s homogenizati iz cvetnega prahu ali cvetov ter tudi iz listov in korenin. Indikator Chenopodium quinoa uporabljamo za identifikacijo ArMV in SLRV, znaki okuženosti pa so lokalne klorotične lezije in sistemični mozaik. Indi-katorski rastlini Nicotiana glutinosa in Nicotians ben-thamiana pa na infekcijo s SLRV reagirata z lokalnimi klorotlčnimi lezijami. Nicotiana benthamiana je poleg tega, z znaki sistemičnega mozaika indikator še za CuMV (Marte etal., 1986). Indikator Cucurbita pepo uporabljamo za identifikacijo CuMV, znak okuženosti je sistemični mozaik (Savino & Gallitelli, 1983). Zaradi hitrejšega postopka testiranja in možnosti testiranja večjih serij vzorcev se za detekcijo virusov uporabljajo serološke metode (ELISA - Enzyme Linked Immunosorbent Assay). Testiranje z metodo DAS ELISA trenutno uporabljamo pri virusih SLRV in CuMV, ni pa ovir, da seroloških testov ne bi uporabili za testiranje vseh treh virusov (tudi ArMV), ki so trenutno predpisani (oziroma za vse viruse, kjer bodo na voljo protitelesa). Serološke teste na viruse sadnih rastlin in vinske trte opravljamo v laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije. 51 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Boitjan CODEC el ai.: POSTQPfK PRIDOSiVANIA CERTiFICIRANEGA 5ADILNECA MATE8I ALA OL!KE tOles eurapae.i I ), 47-52 PROCEDURE FOR THE ACQUISITION OF CERTIFIED OLIVE (Olea europaea L.) PLANTING MATERIAL Bostjan CODEC, Boris KORUZA & Barbara AMBROZIC TURK Slovene Institute of Agriculture, St-1000 Ljubljana, Hacquetova 17 Viijanka VESEL Agricultural Veterinary institute Nova Corica - K5S Koper, Si-6000 Koper, 15. maja 17 SUMMARY Basic condition for a successful development of olive growing is planting high-quality planting material, in this article we attempted to describe the way that has led to the certified (virus free and virus tested) olive seedlings, which would meet all the criteria now in force in the European Union. Compared with the standard planting material as grown at the moment, the certified seedling provides for a higher degree of selection in health as well as genetic aspects. Key words: olive, certified planting material LITERATURA Ambrožič Turk, B. (1998): Postavitev sistema pridelovanja certificiranega sadilnega materiala jablan v Sloveniji. Zbornik posveta Kmetijstvo in okolje, s. 375-380. Certification scheme (Pathogen tested olive trees and rootstocks) 95/5236 (94/4339). European and Mediterranean plant protection organization (EPPO), 6 s. Marte, Mv Cadani, F., Savino, V., Rugini, E. (1986): Strawberry latent ringspoi virus associated with a new disease of olive in centra! Italy. Plant disease, 70, s. 171-172. Savino, V. & Gallitelli, D. (1983): Isolation of cucumber mosaic virus from olive in Italy. Phytopathologie Mediterránea, 2, s. 76-77. Technical guidelines 99/3, Guidelines for the conduct of tests for distinctness, homogeneity and stability -Olive. International union for the protection of new varieties of plants (UPOV), 15 s. 52 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent izvirno znanstveno delo UDK 633.852.73:631.535 VPLIV TRETIRANjA IN RAZLIČNIH OBDOBIJ PRIPRAVE POTAKNJENCEV NA UKORENINJANJE DVEH KULTIVARJEV OLJK (OLEA EUROPAEA) Viljenka VESEL KVZ Nova Gorica, Kmetijska svetovalna služba Koper, Sl-6000 Koper, Ulica 15. maja 17 IZVLEČEK Kljub številnim raziskavam ukoreninjenja potaknjencev, podatkov o ukoreninjenju cv. 'Istrska belica' nimamo. Potaknjenci cv 'Istrska belica' in cv. 'Leccino" so bili pripravljeni v marcu, juliju in septembru v obdobju dveh let in tretirani s štirimi različnimi koncentracijami iridol maslene kisline (IBA 2000 ppm, IBA 3000 ppm, ISA 4000 ppm, IBA 5000 ppm), z indol masleno kislino - IBA v koncentraciji 4000 ppm in dodatkom kaplana, pripravljenim rastnim regulatorjem Geromonom v tekoči obliki Ceromon L) in v obliki prahu (Ceromon P). Za kontrolo so služili netretirani potaknjenci. V poskusih je bilo ugotovljeno, da so v obeh letih marca, julija in septembra najbolje ukoreninili potaknjenci cv. 'Istrska belica' tretirani z IBA 4000 ppm in 5000 ppm. Poleg tega so bili enaki rezultati v marcu tudi z IBA 3000 ppm in IBA 4000 ppm z dodatkom kaptana, v juliju z IBA 4000 ppm z dodatkom kaptana, septembra pa tudi z IBA 3000 ppm in Geromonom P. V posameznih obdobjih so dobro ukoreninili tudi pri drugačnih tretiranjih. V obeh letih so bili pri cv. 'Leccino' julija in septembra najboljši rezultati pri tretiranju z IBA 2000 ppm, septembra tudi z IBA 3000 ppm in 4000 ppm. Prav tako so dobro ukoreninili potaknjenci cv. 'Leccino' tretirani z IBA 4000 ppm v vseh terminih v obeh letih razen septembra drugega leta in potaknjenci tretirani z Geromonom P marca prvo leto in septembra drugo leto. Ključne besede: oljka, razmnoževanje, potaknjenci, tretiranje, fitoregulatorji, ukoreninjenje, kultivar UVOD Ugotovljeno je, da je sposobnost ukoreninjenja potaknjencev oljke odvisna od različnih dejavnikov kot so pogoji siljenja, kultivarja, uporabe rastnih regulatorjev in drugih sredstev, termina jemanja potaknjencev, prehranjenosti in starosti matičnega drevesa Rezultatov in raziskav o ukoreninjenju različnih kulti varjev oljk je veliko, vendar podatkov o ukoreninjenju avtohtonega cv. 'Istrska belica' nimamo. Cv. 'Istrska belica' je v Slovenski Istri najbolj razširjen kultivar, vendar se po dosedanjih podatkih slabše ukoreninja. Ugotoviti smo želeli primeren čas priprave potaknjencev cv. 'Istrska belica' pri uporabi različnih rastnih regulatorjev in različnih koncentracij indolmaslene kisline (IBA) v primerjavi s cv. 'Leccino'. PREGLED DOSEDANJIH OBJAV Raziskave na področju ukoreninjenja potaknjencev oljk so šle v različne smeri, ki bi jih lahko razdelili v štiri skupine: - spreminjanje vsebnosti različnih snovi v potaknjencih - material za razmnoževanje - razmere pri ukoreninjenju - tretiranja potaknjencev. Pri primerjavi ukoreninjenja potaknjencev jemanih iz osemdeset let starih matičnih dreves so ugotovili, da so potaknjenci iz enako starih dreves, ki so bila 1988 obnovljena, bolje ukoreninili. Pri zalitih (2 x) in pognojenih (spomladi 2 kg/drevo) isto starih drevesih je bilo ukoreninjenje boljše, vendar Še zmeraj manjše od potaknjencev z močno porezanib dreves (Chaari-Rkhiss & Trigui, 1996). 53 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • suplernent Vil(Stika VESEL: VPLIV TRETIRANJA [N RAZLIČNIH OBDOBIJ PRIPRAVE POTAKNJENCEV NA UKORENINJANJE DVEH KULTIVARJEV OLIK (Ol£A EUHOPAEA), 53-58 VValaii in Loussert (1990a) sta ugotavljala uko-reninjenje apikalnih in bazalnih potaknjencev pri različnih terminih priprave in tretiranjem z različnimi koncentracijami 1BA. Ugotovila sta, da so bolje (90%) ukoreninili bazalni potaknjenci od apikalnih (60,5%). Abousalim in Mansouri (1991) sta ugotavljala ukore-ninjenje potaknjencev cv. 'Picholine marocaine' treti-ranih z 1BA v dveh različnih substratih (mivka, mivka in šota). Najbolje so ukoreninili potaknjenci iz srednjega dela poganjkov v mivki. Abousalim in sodelavci (1993) so pri istem kultivarju ugotavljali ukoreninjenje apikalnih, sredinskih in bazalnih potaknjencev v desetih fenoloških stadijih (od 205 do 107 dni pred začetkom cvetenja). Najboljše (73%) je bilo ukoreninjenje 178 dni pred cvetenjem, ko so plodovi dozorevali in se vijoličasto obarvali, najslabše pa 107 dni pred cvetenjem, ko so bili plodovi že črni. Največ korenin (7,1 kor./po-taknjenec) je bilo 205 dni in (8,8 kor./potaknjenec) 178 dni pred cvetenjem. Povprečna dolžina korenin ni bila odvisna od termina priprave potaknjencev. Tip potaknjenca ni vplival na ukoreninjenje. Veliko raziskav je vezanih na termin priprave potaknjencev in sortiment. Tako je Fouad s sodelavci (1990) opazoval ukoreninjenje potaknjencev osmih kui-tivarjev in ugotovil, da je najboljše ukoreninjenje v poletnem času zaradi manjše vsebnosti inhibitorjev -fenolov. Kultivar, ki je najbolje ukoreninil, je imel najnižjo vsebnost' fenolov. Povezavo med terminom priprave potaknjencev in koncentracijo sta opazovala Clau-tam in Chauhan (1990). Pri divji oljki (Olea cuspidata) je bilo ukoreninjenje najboljše pri visokih koncentracijah 18A (5000 ppm in 7500 ppm) v juliju. Najboljši čas priprave potaknjencev v 5everni Afriki je od marca do maja ter avgusta in septembra (VValaii & Loussert, 1990b). Kultivarji imajo zelo različno moč ukore-ninjenja, ustrezajo jim različni pogoji. Nekateri kultivarji imajo dobro moč ukoreninjenja, kakor cv. 'Carolea', ki je brez stimulacije dosegel kar 44% ukoreninjenja, medtem ko je cv. 'Coratina' samo 9,3%. Ob uporabi (BA je cv. 'Carolea' dosegla 81,3%, cv, 'Coratina' pa 44% ukoreninjenja (Pandey & Sinba, 1989). Tudi drugi avtorji so ugotavljali razliko med kultivarji, ki dobro ukoreninijo in takimi, ki slabo (Canozer & Ozachi, 1994; Ozkaya & Celik, 1994). Potaknjence so raziskovalci tretirali z različnimi postopki in preparati, da bi dosegli čim boljše rezultate pri ukoreninjenju. IBA je najpogosteje uporabljen rastni regulator, čeprav še zmeraj preizkušajo tretiranja tudi z drugimi rastnimi regulatorji. Tako je Mancuso s sodelavci (1997) preizkuša! ukoreninjenje oljk s kalijevo soljo indol maslene kisline (K - IBA) pa tudi indol ocetno kislino (IAA), ki je dala nekoliko slabše rezultate od IBA. Brez rastnih regulatorjev večina kultivarjev slabo uko-reninja, uporaba različnih rastnih regulatorjev pa pozitivno vpliva na ukoreninjenje potaknjencev. Uporaba naftalen ocetne kisline (NAA) 1000 in 2000 ppm je dala enake rezultate v jesenskem in pomladanskem času, medtem ko je IBA dala podobne rezultate pri 1000, 2000 in 4000 ppm v pomladanskem času (Briccoli-Bati, 1988). Celik in sodelavci (1994) so ugotovili, da so v juniju pri tretiranju z IBA boljši rezultati ukoreninjenja cv. 'Gremlik* kot pri tretiranju z NAA. VViesman in Lavee (1995) sta ugotovila, da tretiranje s saharozo in IBA izboljša ukoreninjenje v primerjavi s samo IBA. Bazalna temperatura igra pomembno vlogo pri ukoreninjenju potaknjencev. Pri šestih bazalnih temperaturah se je najbolje (70%) izkazala začetna temperatura 30°C (15 dni), ki se zmanjša za naslednjih 5 dni na 25°C, kasneje pa ostane do konca na 18°C. Pri konstantni temperaturi 25°C, ki je običajna temperatura pri ukoreninjenju, je pod istimi pogoji ukoreninilo samo 34% potaknjencev (Mencuccini et al,, 1988). Kot zanimivo za izboljšanje ukoreninjenja se je izkazalo tridnevno hranjenje potaknjencev pri 4°C pred vlaganjem v substrat (Briccoli - Bati & lombardo, 1988). MATERIALI IN METODE Cv. 'Istrska belica' je avtohton in najbolj razširjen kultivar v Slovenski Istri. Večina starih nasadov je bila po pozebi 1956 pretepljena s cv. 'Istrska belica'. V mladih nasadih sta najbolj zastopana kultivarja cv. 'Istrska belica' in cv. 'Leccino'. Potaknjence smo jemali z matičnih dreves obeh kultivarjev dve leti ob koncu marca, v sredini julija in drugi polovici septembra. Matična drevesa so v oskrbi posameznikov in sicer sta kultivarja v različnih nasadih z različno oskrbo. Iz enoletnih poganjkov smo pripravili potaknjence približno 15 cm dolžine, na katerih smo na zgornjem delu pustili 4 liste. V poskus smo vključili 8 obravnavanj z različnimi tretiranji: - IBA (indol maslena kislina) 2000 ppm, - IBA 3000 ppm, - IBA 4000 ppm, - ¡BA 5000 ppm, - IBA 4000 ppm in kaptan, - komercijaini pripravek Geromon v tekoči obliki z rastnim regulatorjem NAA (naftalen ocetna kislina) -Geromon L v 5% koncentraciji, - komercijaini pripravek Geromon v prahu z rastnim regulatorjem NAA (naftalen ocetna kislina) - Geromon P in - vodno-alkoholna raztopina - kontrola, Ukoreninjenje je potekalo v pokritih ogrevanih mizah v rastlinjakih po vzoru Fontanazza iz 1978 leta. Kot substrat smo uporabili peri it, ki je bil bazalno ogrevan na 24° do 26°C, Pred vlaganjem potaknjencev smo substrat namočili do izpiranja, kasneje pa smo to opravili enkrat tedensko. Potaknjence smo vlagali v razdaljah 2x3 cm. Poskus je bil zastavljen z osmimi obravnavanji dveh kultivarjev v petih blokih po 20 potaknjencev. Po dveh mesecih smo opazovali število 54 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 ■ suplement Viljenka VESEL: VPLIV TRETIRANJA IN RAZUČNIH OBDOBIJ PRIPRAVE POTAKNJENCEV NA UKORENINJANJE DVEH KtJl.TIVAKSEV OLJK (OLFA EUROPA&V, .53-58 ukoreninjenih potaknjencev in statistično ovrednotili z analizo variance. Razlike med posameznimi obravnavanji smo testirali s StuderUovim t - testom pri stopnji tveganja 0,05 in 0,01. REZULTAT! Na podlagi poskusov smo ugotovili, da različna tretiranja in čas priprave potaknjencev vplivata na število ukoreninjenih potaknjencev. Kuitivarja cv. 'Istrska belica' in cv. 'Leccino' ne reagirata enako na tretiranje in čas priprave potaknjencev, Ukoreninjenje cv. 'Istrska belica' se je bolje obneslo v obeh letih julija, pa tudi marca drugo leto in septembra prvo leto v primerjavi s cv. 'Leccino'. Oba kuitivarja sta pokazala dobre rezultate pri tretiranju z !BA 4000 z dodatkom kaptana v vseh terminih, razen drugo leto septembra. Pri cv. 'istrska belica' smo pri ukoreninjenju dosegli bistveno višje rezultate (najvišji 84% pri tretiranju z IBA 4000 v juliju drugo leto), medtem ko pri cv. 'Leccino1 nižje (najvišji 69% pri tretiranju z 18A 4000 v juliju prvo leto). Glede na podatke o ukoreninjenju cv. 'Leccino' ugotavljamo v naših poskusih zelo nizek % ukoreninjenja. Tab. 1: Odstotek ukoreninjenih potaknjencev cv. 'istrska belica' v treh terminih dveh let (1991 in 1992). Tab. I: Percentage of rooted cuttings of cv. 'Istrska belica' in three periods of two years (1991 and 1992). ukoreninjenje bistveno višje (v povprečju 58%) in se je bistveno razlikovalo od kontrole. V juliju je pri tveganju 0,01 v obeh letih statistično značilno odstopalo v pozitivnem smislu tretiranje z iBA 4000, IBA 5000 in 18A 4000 z dodatkom kaptana. Tretiranje z Geromonom P je bilo statistično značilno boljše v obeh letih, vendar v prvem letu le z 0,05 tveganjem. V prvem letu je pozitivno odstopalo tudi tretiranje z IBA 2000 in IBA 3000, medtem ko v drugem letu ni. V obeh letih je bilo ukoreninjenje v povprečju dobro, v prvem letu je ukoreninilo povprečno 48,4% potaknjencev, medtem ko v drugem letu celo 64,0%. Pri tretiranju z IBA 2000, iBA 3000 in Geromonu L je ukoreninilo drugo leto 64-65%, vendar ni bilo v skupini najboljše ukoreninjenih potaknjencev, saj so tretiranja z IBA 4000, IBA 5000, IBA 4000 s kaptanom in Geromon P dosegla od 75 do 84% ukoreninjenje. V obeh letih je septembra statistično značilno pozitivno odstopalo (pri tveganju 0,01) tretiranje z IBA 3000, IBA 4000, IBA 5000 in Geromon P. Prvo leto je pri istem tveganju statistično odstopalo tudi tretiranje z IBA 4000 z dodatkom kaptana, ko je bilo povprečno ukoreninjenje vseh obravnavanj 49,4%. V naslednjem letu je bil rezultat bistveno slabši - 10,9%. Tab. 2: Odstotek ukoreninjenih potaknjencev cv. 'Leccino' v treh terminih dveh let (1991 in 1992). Tab. 2: Percentage of rooted cuttings of cv. 'Leccino' in three periods of two years (1991 and 1992). ill/91 111/92 VI1/91 Vil/92 IX/91 IX/92 IBA 2000 6 ■ 64 34 7 IBA 3000 fi. : 7o ■ 65 ; is'. IBA 4000 i .i i .64 t; IBA 5000 nt (i I n Kontrola : : 14 13 0 19 0 Geromon L 0 0 65 14 6 Geromon P ! . 34 49* '-' : IBA 4000 + kaptan 14 Ml «7 84 6 Povprečno 10,6 58,0 48,4 64,0 49,4 10,5 i! 1/91 111/92 VI1/91 Vil/92 IX/91 IX/92 IBA 2000 19 18 .68 U r iBA 3000 25* 26 34 26 u .41.' JBA 4000 23* 33 24 23 34 36 IBA 5000 19 13 28 26 34 Kontrola 4 4 16 0 2 27 Geromon L 0 13 0 5 3 18 Geromon P 2>: ' 11 39 35 12 JU IBA 4GOO + kaptan 4t r»t M U» 16 Povprečno 19,9 22,6 34,7 29,4 20,0 28,7 Opombe: * = tveganje 0,05 zasenčeno = tveganje 0,01 poudarjeno = pozitivno odstopanje v obeh letih pri tveganju 0,01 V marcu so v obeh letih boljše (statistično značilno pri tveganju 0,01) ukoreninjalt potaknjenci cv. 'Istrska belica' tretirani z IBA 3000, IBA 4000, IBA 5000 in ISA 4000 z dodatkom kaptana. V prvem letu so se statistično značilno razlikovala pri tveganju 0,01 tudi tretiranja z Geromonom P in kontrola, v drugem letu pa tretiranje z Geromonom L pri istem tveganju. V prvem letu je bilo ukoreninjenje v celoti slabo (v povprečju 10,6%) in dokaj izenačeno, saj je odstopalo samo tretiranje z IBA 2000 in Geromonom L. V naslednjem letu je bilo Opombe: * = tveganje 0,05 zasenčeno = tveganje 0,01 poudarjeno = pozitivno odstopanje v obeh letih pri tveganju 0,01 V marcu se v obeh letih pri tveganju 0,01 statistično najbolje obneslo tretiranje potaknjencev cv. 'Leccino' z IBA 4000 z dodatkom kaptana. Prvo leto je pri tveganju 0,01 enako odstopalo tudi tretiranje z Geromonom P, pri tveganju 0,05 pa je odstopalo tudi tretiranje z IBA 3000 in ISA 4000. Ukoreninjenje je bilo v obeh letih dokaj nizko, prvo leto je bilo povprečje vseh obravnavanj 19,9%, drugo leto pa 22,6%. V obeh letih je v juliju statistično značilno pozitivno 55 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 ■ suplement Viijcnka VES&: VPIIV TRETIRANJA !N KAZUČNIH OBDOBIJ PRIPRAVf POTAKNJENCEV NA UKOSENINjANJE DVEH KULTIVARJEV OLJK (OltA CUROPAF.A), 53-58 odstopa! o tretiranje 2 iBA 2000 18A 4000 z dodatkom kaplana. Iz tega bi lahko sklepali, da bi mogoče tretiranje z IBA 2000 z dodatkom kaplana dalo Se boljše rezultate. Povprečno ukoreninjenje vseh obravnavanj pripravljenih julija prvo leto je bilo najvišje od vseh terminov in sicer 34,7%, medtem ko drugo leto nekoliko nižje 29,4%. V septembru so v obeh letih statistično značilno (pri tveganju 0,01) pozitivno odstopala tretiranja z IBA 2000, IBA 3000 in IBA 4000. V prvem letu je odstopalo tudi tretiranje z IBA 4000 z dodatkom kaplana (pri tveganju 0,01), medtem ko v naslednjem letu ni, kljub temu, da je bilo tretiranje z IBA 4000 uspešno. Tretiranje z IBA 5000 je bilo statistično značilno boljše v obeh letih, vendar v prvem letu z 0,05% tveganjem. V drugem letu je bilo statistično značilno boljše tudi tretiranje z Geromonom P- Povprečno ukoreninjenje vseh obravnavanj pripravljenih v septembru je bilo v prvem letu 20%, v drugem letu pa 28,7%. RAZPRAVA Poskus, ki je bil zastavljen v dveh letih, nam je sicer odgovoril na nekatera vprašanja, vendar nam je ostalo še veliko nepojasnjenih vprašanj. Tako kot so nekateri že ugotovili, je spontano ukoreninjenje potaknjencev različnih kultivarjev zelo različno, prav tako pa posamezen kultivar zahteva drugačno tretiranje. Na podlagi dosedanjih rezultatov ugotavljamo pri cv. 'Istrska belica' kar dobro naravno sposobnost uko~ reninjenja. Ukoreninjenje brez rastnih regulatorjev je bilo v prvem letu uspešno v vseh terminih, medtem ko julija in septembra drugo leto cv. 'Istrska belica1 ni koreninila. Z gotovostjo lahko trdimo, da je za boljši % ukoreninjenja potrebno dodajanje rastnih regulatorjev tako pri cv. 'istrska belica' kot pri cv. 'Leccino'. Ugotovili smo, da lahko v vseh terminih dosežemo dober % ukoreninjenja cv. 'Istrska belica1. Večja so nihanja od leta do leta, kakor pa med termini samimi. Pojavlja se torej vprašanje, kako doseči dobro ponovljivost rezultatov v različnih letih. Ravno zaradi tega bi bilo primerno poskus izvajati več let, da bi lahko ugotovili najprimernejši termin za pripravo potaknjencev. Seveda bi lahko neponovljivost rezultatov povezali tudi z različno prehranjenostjo rastlin, ki je lahko povezana z naioženostjo matičnih dreves, z izmenično rodnostjo, gnojenjem. Za razjasnitev tega problema bi bilo najbrž smiselno jemati potaknjence iz enotnega nasada z nadzorovanim gnojenjem, rodnostjo, časom obiranja in vsebnostjo hranil ter ogljikovih hidratov v potaknjencih. Rezultati ukoreninjenja potaknjencev cv. 'Leccino' so prenizki, na podlagi teh rezultatov bi lahko trdili, da se cv. 'Istrska belica' bolje ukoreninja od cv. 'Leccina', čeprav večina pridelovalcev trdi nasprotno. Te podatke si je težko pojasniti, vendar bi si to lažje pojasnili z razlikami zaradi različnih tipov cv. 'Leccino'. Seveda pa je to lahko povezano tudi s prehranjenostjo rastlin in zgoraj navedenimi možnostmi. Podatkov o poskusih ukoreninjenja cv. 'istrska belica' ni. V vseh terminih bi na podlagi dosedanjih rezultatov lahko svetovali tretiranje potaknjencev cv. 'Istrska belica' z IBA 4000 ali 5000 ppm. Dobro se je pokazalo tudi tretiranje z IBA 4000 ppm in dodatkom kaplana in sicer vsaj enako dobro kot tretiranje samo z IBA 4000 ppm, razen v septembru zadnje leto. Ker je bil dosežen enak rezultat tudi pri cv. 'Leccino', si lahko razlagamo, da je prišlo do nepojasnjene napake, ki bi jo mogoče lahko pripisali kaplanu. Pri cv. 'Leccino' smo ugotovili, da mu ustrezajo nižje koncentracije IBA. V vseh terminih so bili doseženi najboljši rezultati s tretiranjem z IBA 4000 ppm in dodatkom kaplana (razen septembra drugo leto). Tretiranje samo z IBA 2000 ppm je bilo uspešno julija in septembra v obeh letih. Na podlagi tega bi lahko svetovali marca tretiranje z IBA 3000 in 4000 ppm, julija z iBA 2000 ppm, v septembru pa lahko z vsemi tremi koncentracijami (IBA 2000, 3000, 4000 ppm), lahko pa tudi z IBA 5000. Na podlagi dosedanjih rezultatov bi lahko sklepali, da bi pri koncentraciji 2000 ppm in dodatku kaplana v poletnem času lahko dosegli še boljše rezultate. Kot zanimiv pripravek se je pri razmnoževanju cv. 'Istrska belica' pokazal tudi Ceromon P, s katerim srno dosegli dobre rezultate takorekoč v vseh poskusih, razen drugo leto marca. Podatek je zanimiv predvsem za posameznike, ki bi želeli sami poskušati razmnoževati, saj je vsem dostopen in ga uporabljamo brez redčenja. Zanimivo je, da se ta pripravek ni enako dobro izkazal pri razmnoževanju cv. 'Leccino', pri katerem se je obnese! samo v dveh terminih - marca prvo leto in septembra drugo leto. Pripravek Geromon L, ki je ravno tako dosegljiv vsem, pri ukoreninjenju. cv. 'Leccino' ni dal dobrih rezultatov, pri cv. 'istrska belica' pa so bili rezultati različni. ZAKLJUČEK V dveh letih smo opazovali ukoreninjenje potaknjencev cv. 'Istrska belica' v primerjavi z ukoreni-njenjem cv. 'Leccino'. V treh terminih smo ugotavljali ukoreninjenje potaknjencev obeh kultivarjev pri osmih različnih obravnavanjih. V poskusu smo ugotovili boljše ukoreninjenje cv. 'Istrska belica* od cv. 'Leccino', čeprav večina pridelovalcev trdi nasprotno. V vseh terminih lahko na podlagi poskusa priporočamo tretiranje potaknjencev cv. 'Istrska belica' z IBA in sicer z višjimi koncentracijami, predvsem 4000 ppm in 5000 ppm, lahko pa tudi z 3000 ppm. Pri vseh naštetih koncentracijah IBA priporočamo dodatek kaplana, ki nekoliko zviša % ukoreninjenja potaknjencev. Dobre rezultate je pri cv. 'Istrska belica' pokazal pripravek Geromon P, ki ga lahko priporočamo 56 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 ■ suplement Viljenta VESEL: VPLIV TR ETIKA l\ J A IN RAZLIČNIH OS DO BI 1 PRIPRAVE POTAKNJENCEV NA UKORENINJANJE DVEH KULTIVAliJEV OLJK (OLEA EUKOI'AIA), S 3-S 8 za manjše pridelovalce sadik (za lastno potrebo) zaradi enostavnosti nabave in uporabe. Splošno bi lahko na podlagi tega poskusa rekli, da cv. 'Leccino' ustrezajo nekoliko nižje koncentracije I8A, predvsem v poletnem času (2000 ppm). Spomladi priporočamo za cv. 'Leccino' IBA 3000 ppm in 4000 ppm, septembra pa lahko približno enako uspešno uporabimo vse koncentracije IBA. Dodatek kaplana zvišuje ukoreninjenje potaknjencev cv. 'Leccino', kar pomeni, da bi lahko pri nižji koncentraciji IBA v poletnem času in z dodatkom kaptana dosegli še boljše rezultate. Na podlagi dobljenih rezultatov dveh let smo ugotovili, da so nihanja med posameznimi leti velika. Dveletni poskusi nam ne omogočajo natančno priporočanje termina in načina tretiranja kultivarjev. Z večjo gotovostjo bi lahko to priporočali, če bi poskus izvajali več let (vsaj pet). Hkrati pa bi lahko z izključevanjem nekaterih vplivov omogočili boljšo ponovljivost rezultatov. Potaknjence obeh kultivarjev bi bilo najbolje jemati v enem nasadu z obema kultivarjema. V nasadu naj bi nadzorovali gnojenje, rodnost, izmeničnost rodnosti, čas obiranja ... in ugotavljali vsebnost hranil in ogljikovih hidratov v času priprave potaknjencev. INFLUENCE OF TREATMENT AND DIFFERENT PREPARATION PERIOD OF CUTTINGS ON ROOTING OF TWO OLIVE VARIETIES (OLEA EUROPAEA) Viljanka VESEL KVZ Nova Gorica, Kmetijska svetovalna služba Koper, Sf-6000 Koper, Ulici) 1 5. maja 17 ABSTRACT Despite many researches on rooting of olive cuttings, we do not have any information on rooting of cv. 'Istrska belica'. Cuttings of cv. 'Istrska belica' and cv. 'Leccino" were prepared in March, July and September in the period of two years and treated with four different concentrations of indole butyric acid (IBA. 2000 ppm, IBA 3000 ppm, IBA 4000 ppm, IBA 5000 ppm), indole butyric acid - IBA 4000 ppm concentration with added captan, liquid (Geromon L) and powered (Geromon P) prepared fitoregulators. Non treated cuttings were used for control. The results of the show that in March, July and September of both years there was the best rooting of cuttings of cv. 'Istrska belica' treated with IBA 4000 ppm and IBA 5000 ppm. Same results were achieved in March with IBA 3000 ppm and IBA 4000 ppm concentration with added captan, in July with IBA 4000 ppm concentration with added captan, in September with IBA 3000 ppm and Geromon P. At some point during the experiment good rooting was achieved with a different treatment. In July and September of both years best results of rooting were achieved for cv. 'Leccino' with treatment with IBA 2000 ppm, in September also with IBA 3000 ppm and IBA 4000 ppm. There was also a good rooting of cuttings of cv. 'Leccino' treated with IBA 4000 ppm in all periods of both years except in September of the second year, and cuttings treated with Geromon P in March of the first year and in September of the second year. Key words: olive, propagation, cuttings, treatment, fitoregulators, rooting, cultivar LITERATURA Abousaiim, A., Mansouri, L. (1991): Use of heated benches in the praparation of semi - hardwood cuttings of olive cultivars in autumn. Actes de l'Institut agronomique et Veterinaire Hassan 11, 11: 3, 17-22. Abousaiim, A., Walali, L. D. M., Slaoui, K. (1993): Effect of phenological stage on rooting of semi - hardwood olive cuttings in heated frames. Oiivae, 46, 30-37. Briccoii - Bati, C. (1988): Prove c!i radicazione suila cv. 'Cassanese'. Annali deil'lstituto Sperimentale per I'Oli-vicoitura, 10, 69-75. Briccoii - Bati, C., Lombardo, N. (1988): Effects of cold storage on rooting olive cuttings. Acta horticulturae, 227, 254-256. Canozer, O., Ozachi, E. (1994): Rooting ability of leafy stem cuttings of Turkish olive cultivars propagated under mist Oiivae, 51, 28-33. 57 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 - 1999 ■ suplement Viljenka VEŠČI: VPLIV TRETIRANJA IN RAZLIČNIH 08P06I) PRIPRAVE POTAKNJENCEV NA UKORENIN|AlMJE DVEH KULTIVASJEV OLIK (OLEA WROPMA), S3-5S Ceiik, Mv Ozkaya, M. Tv Dumanoglu, H. (1994): The research on possibilities of using the shaded polyethylene tunnels (SPT) for the rooting of olive (Olea europaea L.). Acta Horticulturae, 356, 21-23. Chaari-Rkhiss, A., Trigui, A. (1996): La talea semi-legnosa della 'Chemlali di Sfax': necesita e possibilita di miglioramento. Oiivae, 61, 46-52. Fouad, M. M. et. al. (1990): Rooting of eight olive cultivars under mist. Acta hoticuiturae, 286, 57-60. Cautam, D. R., Chauhan, S. (1990): Standardization of IBA concentration and season on rooting of wild olive cuttings under intermitted mist. Indian Journal of Horticulture, 47: 3, 278-285. Mancuso, S., Rinaldelli, E., Mura, P., Pauci, M. T., Monderioli, A. (1997): Employment of indolbutyric and indolacetic acids complexed by alpha - cyclodextrin on cuttings rooting in Olea europaea L. cv. leccio del Cor-no'. Effects of concentration and treatment time. Advanced in Horticultural science, 11.3, 15-157. Mencuccini, M., Fontanazza, G., Baldoni, L. (1988): Effect of basal terrtparature cycles on rooting of olive cuttings. Acta horticulturae, 227, 263-265. Ozkaya, M. T., Celik, M. (1994): The effect of rooting environment and combination of auxin polyamine on the rooting ability of Turkish olive cultivars 'Gemlik' and 'Domat1. Acta horticulturae, 256, 31-34. Pandey, D., Sinha, M. M. (1989): A note on the propagation of olive through cutting. Progressive Horticulture, 21:1-2, 182-183. Walaïi, L., Loussert, R. (1990a): Bouturage semi -ligneux de l'olivier, Awamia (Morocco), Revue de la Recherche Agronomique Marocaine, 70, 1-70. Waiaii, Lv Lous s erf. R. (1990b): Bouturage semi -ligneux de l! olivier. Al Awamia, 70, 1-17. Wiesman, Z., Lavee, S. (1995): Relationship of carbohydrate sources and indole-3-butyric acid in olive cuttings. Australian journal of Plant Physiology, 22: 5, 811-816. 58 ANNALES '99 Za izdaje Annaies so prispevali še: ¿te Slovenije » emona obala koper d.d. '"rji" primorske WMfdl ČAStT« WA