Oxf.: 652.54 Poskus ovrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine , Lojze ŽGAJNAR* Izvleček Žgajnar, L.: Poskus ovrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine. Gozdarski vestnik, št i O/ 1989. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 10. Propadanje gozdov je večvzročen pojav. V alpskem svetu so snegolomi pomembni vsako- letni povzročitelji škode v gozdovih. V sestavku so prikazane ugotovitve raziskave neposredne škode zaradi količinskih in vrednostnih izgub pri gozdnih lesnih sortimentih v smrekovem sestoju, ki ga je prizadel snegolom. Analizirani so bili trije najpogostejši tipi poškodb drevja, količina in vred- nost odpadka ter vpliv poškodb na spremembo sestave in vrednosti sortimentov. 1. UVOD IN PROBLEMATIKA Kljub nekaterim razlikam v razmišljanju o vzrokih propadanja gozdov se danes vse bolj uveljavljajo celostne večvzročne teorije o tem pojavu. Raziskave (7) na temelju popisa znanih, na terenu določljivih škodlji- vih biotskih in abiotskih dejavnikov kažejo, da je okrog 30 % vseh poškodb drevja posledica bolezni, škodljivcev, divjadi, žle- dolomov, vetrolomov, snegolomov in drugih znanih škodljivih dejavnikov. Preostalih 70 % poškodovanosti slovenskih gozdov je torej predvsem posledica onesnaženega ozračja, ki pogojuje znani pojav umiranja gozdov. . V sklopu znanih in izmerljivih abiotskih vplivnih dejavnikov so ujme zagotovo najpo- membnejši dejavnik poškodb v naših go- zdovih. Odločilni so zlasti vetrolomi, snega- lomi in žledolomi, ki so sicer običajen vsa- "' L. ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 6"1000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 420 G. V. 10/89 Synopsis Žgajnar, L.: An Attempt of Estimating the Da- m age caused by Snow Break deduced on the Basis of Quality and Quantity Losses of Wood Raw Material. Gozdarski vestnik, No. 10/i989.1n Slovene with a summary in German, lit. quo t. 1 o. The dying back of forests has various causes. ln the Alpine region, a high percentage of annual damage in forests is caused by snow breaks. The article presents the establishments of the re- search on the direct damage due to losses as regards the quantity and value in forest timber assortments of a norway spruce tree forest stand which had been affected by a snow break. Three types of tree damage which occur most frequent- ly, furthermore the quantity and the value of the waste as well as the influence of the damage on the mutation of the composition and value of timber assortments have been analysed. koletni pojav, občasno pa zavzemajo kata- strofalne razsežnosti. Obseg in posledico teh ujm nam dobro ponazarja podrobna raziskava škod za obdobje od leta 1966 do 1982 (1 ). Iz raziskave je razvidno, da je bilo v tem času zaradi ujm vsako leto poškodo- vanih povprečno 154.483 m3 lesa. Največji delež poškodb (47 %) so povzročili žledolo- mi, sledijo snegolomi z 39 odstotki in vetro- lom! s 24 odstotki. V povprečju je bilo zaradi ujm poškodovano okrog 5 % letnega etata. Pri gmotnem vrednotenju propadanja go- zdov ločimo poškodbe, ki prizadenejo les- noproizvodne vloge gozdov in tiste, ki okr- nijo splošnokoristne vloge. Medtem ko v prvem primeru škodo znamo izračunati, je ocena v drugem primeru, kljub številnim teorijam in metodologijam še vedno proble- matična. Zagotovljeno je le, da je vrednost splošnokoristnih vlog gozda vedno in pov- sod večja od njegove lesnoproizvodne vloge in da z vrednotenjem neposredne škode merimo le »vrh ledene gore«. S takšno primerjavo pa seveda ne zmanjšu- jemo lesnoproizvodnega pomena gozdov in škode, ki je posledica propadanja gozdov. Škoda v lesnoproizvodnem pomenu, ki jo v gozdovih povzročajo ujme, je kratkoroč­ nega in dolgoročnega značaja. Med števil- nimi kratkoročnimi posledicami ujm je tudi škoda zaradi količinskih in kakovostnih iz- gub lesne surovine, ki nastanejo pri sečnjah v prizadetih gozdovih. Čeprav gre tu za povsem stvarno, izmerljivo škodo, je naše vedenje o količinskih in vrednostnih kazal- cih posledic teh naravnih pojavov še vedno razmeroma skromno. Zato se moramo obi- čajno zadovoljiti z bolj ali manj približnimi ocenami, ki pa največkrat niso dovolj pre- pričljive niti v strokovnih, kaj šele v laičnih sredinah. Upoštevati moramo, da so le številke dovolj zgovoren dokaz, s katerim gozdarstvo lahko prepričljivo prikazuje vso širino in resnost problematike propadanja gozdov. S to raziskavo, ki je bila opravljena v okviru inštitutskega raziskovalnega projekta Propadanje gozdov v Sloveniji, smo skušali ugotoviti neposredne količinske in kakovost- ne izgube lesne surovine pri pridobivanju lesa v sestojih smreke, ki jih je prizadel snegolom. Menimo, da so ugotovitve razi- skave dobrodošel prispevek k boljšemu poznavanju in gmotnemu ovrednotenju po- javov propadanja gozdov. Iskreno se zahvaljujem kolegom iz GG Bled, zlasti še inž. Kapusu in inž. Remcu, za vso pomoč pri pripravi in izvedbi raziskav na terenu. 2. OBJEKT IN METODA RAZISKAVE Snegolomi se v naših gozdovih pojavljajo enakomerneje in pogosteje kot ostale ujme. Pojavljajo se sicer na celotnem območju Slovenije, vendar po intenzivnosti in pogo- stosti prevladujejo v alpskem svetu, kjer je tudi največ snežnih padavin. Obenem to območje spada med najpomembnejša ob- močja smrekovih gozdov v Sloveniji. liJ so snegolomi ne le ekološki, pač pa tudi obču­ ten splošni gozdnogospodarski problem . Srn reka je drevesna vrsta, ki ostane zelena tudi pozimi in je zato bolj izpostavljena snegolomom kot macesen in listavci. To so bili tudi glavni razlogi, da smo raziskovalni objekt izbrali na območju GG Bled, v gozdnogospodarski enoti Mežakla - Radovna, v oddelku 116. Pozornost pa smo namenili le smreki kot prevladujoči in gospodarsko najpomembnejši drevesni vrsti. Izbrani objekt se nahaja na skrajnem severnem obrobju pokljuške planote nad dolino Radovne, v nadmorski višini 1500 m. Gre za skupinsko raznodoben, zaradi neodprtosti nenegovan sestoj smreke, s posamično primesjo macesna, bukve in gorskega javorja. Za smreko so značilne dolge in goste krošnje, ki zavzemajo štiri petine drevesne višine. Močna vejriatost (grče !) je bil odločilni dejavnik (napaka) pri krojenju in razvrščanju sortimentov. Snegolom je prizadel objekt že v začetku novembra l. 1987. Šlo je za običajen pojav, ko je na krošnje, pokrite s primrznjenim snegom, zapadla velika količina novega snega, ki je podiral drevje, lomil debla in krošnje. Po vsej površini so bila poškodo- vana posamezna drevesa, na izpostavljenih legah pa tudi večje in manjše skupine dreves. Po naših grobih ocenah je bilo v povprečju poškodovanih 1G-15% dreves. Za določitev in razčlembo količine in vrednosti izgub lesa (povečan odpadek, manjša vrednost sortimentov) smo uporabili izvirno metodo primerjave količin in vredno- sti sortimentov, ki bi jih dobili iz nepoškodo- vanih dreves, s količinami in vrednostjo dejansko izdelanih sortimentov. Pri krojenju smo uporabili klasično sortimentno metodo, in sicer s tablicami za krojenje in klasificira- nje, izdelanimi na podlagi veljavnih določil JUS za posamezne gozdnolesne sortimen- te. Pri krojenju smo upoštevali le najpogo- stejše sortimente, in sicer: hlade za žago 1., 11. in 111. razreda, hlade za luščenje in furnir, drogove, celulozni in jamski les. Za- radi neznatnega deleža smo pri obdelavi podatkov združili hlade za furnir in luščenje s hladi za žago l. razreda, jamski les pa s celuloznim lesom. Raziskave smo opravili po naslednjem zaporedju del: - izbira, označevanje in oštevilčenje . vzorčnih dreves, - podiranje še stoječega drevja oziroma delov dreves, - iskanje in sestavljanje poškodovanih delov dreves v celoto, G. V. 10/89 421 - prvo krojenje in razvrščanje sortimen- tov iz debel, kot da so nepoškodovana, - krojenje in klasiranje debel z dejan- skimi poškodbami, -popis in izmera poškodovanih delov debla - odpadka. Vse podatke smo vpisovali v posebej pripravljen snemalni list, v katerega smo poleg splošnih podatkov in že omenjenih meritev zabeležili še: - vrsto oziroma tip poškodbe, - prsni premer in celotno dolžino debla (od prereza pri panju do debeline 7 cm pri vrhu)", - mesto (na kateri višini - dolžini debla) poškodbe. že pri izbiri objekta za raziskavo je bilo očitno, da prevladujejo tri vrste oziroma tipi poškodb, ki smo jih zato posebej obravna- vali. Pri tem smo ločili: 1 - izruvanje dreves (podrtice), 2 - odlome dreves pri panju (do višine dveh metrov od tal), 3 - prelome debla. Vrste poškodb so razvidne iz skice. Skupaj je bilo vzorčenih 62 dreves, s tem da sta bili pri štirinajstih drevesih po dve vrsti poškodb, ki smo jih obravnavali pose- bej. Tako je bilo dejansko število analiziran ih vzorcev 76. Skupaj je bilo treba opraviti blizu 1600 meritev. Urejene terenske podatke smo analitično in grafično računalniško obdelali s program- skim paketom REFLEX. 3. REZULTA1"1 RAZISKAVE 3.1. Struktura in mesto poškodb Od že navedenega skupnega števila ana- liziran ih poškodb je bilo daleč največ prelo- mov debla, to je 70 %. Pri povprečnem prsnem premeru 44,0 cm in povprečni dol- žini debla 27,85 m smo pri drevesih s to vrsto poškodbe glede mesta poškodb ugo- tovili naslednje (tabela 1 ) : GLAVNI TIPI POŠKODB 1 - izruvanje 2 - odlom drevesa 3 - prelom debla Iz tabele je razvidno, da je 83 % vseh prelomov v zgornji polovici drevesa oziroma 52 % v zgornji tretjini. Najpogostejši pa so bili prelomi v višini med 15 in 25m, in sicer je tu kar 63,5 % vseh poškodb. Na splošno je bilo to območje hlodov za žago 11. razre- da. Delež izruvanih dreves je bil 17%. Pov- prečna dolžina debel pri teh drevesih je bila 24,7 m, povprečni prsni premer pa 42 cm. Sečni odpadek pri teh poškodbah je večji ali manjši kos debla, ki ostane pri panju zaradi stabilnosti panja in varnosti delavca ali zaradi terenskih ovir. Povprečna dolžina teh kosov je bila 1,14 m, v intervalu med Tabela 1: Razporeditev prelomov po višini (dolžini) debla Višina pre loma v m: 0-5 5-1 O 10-15 15-20 Deležprelomovv%: 1,9 5,7 9,6 30,8 Povprečni premer v cm: 39 34 30 26 422 G. V. 10/89 20-25 32,7 19 25-30 Skupaj 19,3 100,0 11 \ so ~5 40 35 30 25 20 15 lO 5 o ' 45 40 35 30 25 20 15 10 5 o 'i 90 80 70 60 50 40 30 20 lO o Graf. 1. Sortimentna sestava iz navidezno nepoškodovanih dreves 2 3 Graf. 2. Dejanska sortimentna sestava 2 Graf. 3. Sortimentna sestava odpadka 2 3 3 11 žl. mil ž 11. ffiill ž 111. ~ drogovi ~ celulozni les 1, 2, 3 - tip poškodbe G. V. 10/89 423 0,65 m in 2,00 m. Večji del teh ostankov (odpadkov) gre na račun Žl., torej najvred- nejšega sortimenta. Za poškodbo ))odlom drevesa« smo upo- števali vse odlome dreves do višine 2 m nad tlemi. Za ta razpon smo se odločili zato, ker običajno odlom ni bil oster (na kratki razdalji), pač pa je bila poškodba daljša, s številnimi trskami in ivermi. Teh poškodb je bilo 13%. Tudi ta odpadek gre pretežno na račun najvrednejše hlodovina. 3.2. Količina in sestava odpadka (izgub lesne surovine) po sortimentih in vrstah poškodbe Povprečni delež odpadka glede na skupni volumen neto sortimentov je 6,1 %. Velike razlike med deleži so pri posameznih vrstah poškodbe. Močno prevladuje delež odpadka pri izruvanih drevesih (13,2 %), sledijo odlomi drevesa (10,8 %) in prelomi debla (3,8 %). Takšno zaporedje je tudi razumljivo, saj gre tako pri izruvanih, kot tudi pri odlomljenih drevesih za poškodbo · najdebelejših delov debla. Običajno je tu poškodba tudi obsežnejša kot pri tanjših premerih v zgornjih delih drevesa. Sestava odpadka po sortimentih in vrstah poškodb je prikazana v tabeli 2. 3.3. Vpliv poškodb na sortimentno sestavo Škoda zaradi ujm ni le v povečanem odpadku, tqrej zaradi manjše količine pri- dobljenih sortimentov, pač pa tudi zaradi spremenjene, slabše sortimentne sestave. Z izločitvijo poškodovanih delov debla se seveda spremenijo tudi prvine (dimenzije, napake), ki pogojujejo vrsto in kakovost sortimentov. Sortimentna sestava iz navi- dezno nepoškodovanega drevja, dejanska sortimentna sestava ter sestava odpadka so razvidne iz grafiko nov 1, 2, 3. Iz prikazanih analiz (tabela 3), ki smo jih napravili z medsebojno primerjavo sorti- mentne strukture pri obeh krojen jih, vidimo, da se je pri vseh vrstah poškodb zmanjšal delež žagavcev l. in 11. razreda in povečal delež 111. razreda. Še posebej občutno je povečanje deleža celuloznega lesa. 3.4. Gmotno ovrednotenje škode zaradi snegoloma Poleg količinskih kazalcev posledic sne- goloma, to je količinskih in kakovostnih izgub v obliki povečanega sečnega od- padka in slabše sortimentacije, nas zanima tudi, kolikšna je neposredna finančna ško- da. Kot osnovo za izračun smo uporabili že znane količinske kazalce, ki smo jih finanč- Tabela 2: Sestava odpadka po sortimentih in vrstah poškodb Deleži po sortimentih (v %) Sestava Vrsta odpad ka poškodbe Žl Žil Žlll drogovi ceJ.Ies skupaj po vrsti poškodbe 1 87,7 17,3 4,0 100,0 33,2 2 69,0 28,9 2,1 100,0 21,5 3 12,4 30,9 27,1 0,1 29,5 100,0 45,3 Skupaj 47.0 26,0 11,8 0,1 14,6 100,0 100,0 Vidimo, da je nastalo pri proučevanem no ovrednotili, in sicer s prodajno ceno snegolomu kar 45,3% vsega odpadka lesa gozdnolesnih sortimentov, ki je veljala od zaradi prelomov debla. Tretjina odpad ka je 1. 1 O. 1989 dalje (GG Bled). posledica izruvanja, dobra petina pa odlo- Tudi pri finančnem ovrednotenju sta nas mov drevja. Skoraj polovica vsega odpadka zanimala oba dejavnika, to je količina od- j~ iz najvrednejšega sortimentnega razreda padka in poslabšana sortimentna struktura. (ZI), velik delež pa je tudi pri celuloznem Izsledki analiz so prikazani v tabeli 4. lesu. Močno prevladujoč delež odpadka Iz tabele je razvidno, da se je v prouče­ najvrednejšega lesa je pri izruvanjih in odlo- van ih razmerah vrednost pridobljenih gozd- mih dreves, pri prelom ih pa je odpadek tudi nolesnih sortimentov zmanjšala približno iz manj vrednih sortimentov. . za desetino. Največja škoda je nastala pri 424 G. V. 10/89 Tabela 3: Sprememba sortimentne sestave zaradi poškodb po snegolomu Vr~ta Sprememba sortimentne sestave {v %) poskodbe Žl Zil Žlll drogovi cel. les 1 --4,5 --4,2 +20,7 +18,2 +32,1 +21,2 2 -6,5 -9,9 +3,5 -1,2 3 -4,8 -3,4 +3,5 -5,5 Povprečno -2,9 --4,5 +4,8 -3,2 +22,4 Opomba: - je zmanjšanje deleža {% m3 lesa) + je povečanje deleža Tabela 4: Relativni kazalci finančnih škod po vrstah poškodb in dejavnikih škode (v % dinarske vrednosti) Vrsta Dejavnik škode Razmerje (%) slabša Skupaj poškodbe odpadek sortimentacija odpadek : sortimentacija 1 -12,3 --4,5 2 -5,2 -4,7 3 -3,4 -2,6 Povprečno --6,4 -3,1 izruvanjih, sorazmerno najmanjša pa pri prelomih debla. V povprečju sta dve tretjini škode nastali zaradi povečanega sečnega ostanka in tretjina zaradi slabše kakovosti sortimentov. 4. SKLEP Prav tako, kot so številni in različni vzroki propadanja gozdov, so različne in številne tudi posledice tega pojava. Raznovrstnost in medsebojna soodvisnost vzrokov in po- sledic v času in prostoru pa nam povzročata velike težave tudi pri ovrednotenju posledic propadanja gozdov. Ne le, da so težave pri ocenjevanju poškodb splošnokoristnih vlog gozdov. Naše znanje in vedenje je po- manjkljivo tudi glede neposrednih in izmer- ljivih posledic, kot so npr. izgube pri lesni surovini. Obenem pa vemo, da so za osve- tlitev širine in resnosti problema propadanja gozdov še najbolj prepričljivi prav materialni dokazi in številke. Teh pa nam nemalokrat primanjkuje. Raziskavo smo opravili v specifičnih eko- Joških in sestojnih razmerah alpskega go- zda. Zato je tudi uporabnost te raziskave omejena na to območje. Za celovitejša poznavanje obravnavane problematike v okviru vseh slovenskih gozdov bi bile go- tovo potrebne nadaljnje raziskave, ki bi upoštevale ekološke in sestojne posebno- -16,8 73,2:26,8 -9,9 52,5:47,5 --6,0 56,7:43,3 -9,5 67,4:32,6 sti, tako v času kot v prostoru. še posebej pa bi morale upoštevati sledeče dejavnike: ekološke dejavnike, vrsto in obliko ujme, starost (razvojno fazo) sestojev, drevesno vrsto in vrsto poškodbe. 5. POVZETEK Ujme so pomemben dejavnik propadanja slovenskih gozdov. Med najpomembnej- šimi ujmami, to so vetrolomi, snegolomi in žledolomi, so snegolomi po obsegu na drugem mestu. Škode zaradi snegolomov imajo kratkoročen in dolgoročen značaj. Med številnimi drugimi kratkoročnimi posle- dicami je pomembna tudi neposredna škoda zaradi količinskih, kakovostnih in finančnih izgub lesne surovine. O teh po- membnih kazalcih vemo razmeroma malo. Na območju pokljuške planote, v nego- spodarjenem, do 160 let starem sestoju smreke na rastišču alpskega bukovega go- zda, smo proučevali nekatere kazalce in posledice močnejšega snegoloma, ki je prizadel sestoj novembra 1987. še posebej so nas zanimali tile kazalci: a) količina in vrednost zaradi poškodb nastalega odpadka, b) vpliv poškodb na vrsto, kakovost in vrednost pridobljenih sortimentov. Vse prvine smo proučevali po treh glav- nih vrstah poškodb drevja, in sicer: G. V. 10/89 425 11 .~ - izruvanje dreves (podrtice), - odlomi dreves pri panju, - prelomi debla. Pri vseh meritvah in izračunih smo upo- števali le neto lesno maso, brez lubja in nadmere. Na podlagi medsebojnih primerjav količin in kakovosti med sortimenti iz navidezno nepoškodovanega drevja ter dejansko na- stalimi sortimenti smo ugotovili naslednje: 1. Po vrsti poškodbe je bilo 17% izruva- nih dreves, 13 % odlomov in 70 % prelo- mov debla. Pri prelomih je kar 83 % vseh poškodb v zgornji polovici debla. 2. Povprečni delež odpad ka je 6,1 %. Pri izruvanih drevesih je ta delež 13,2 %, pri odlo mih 10,8 % in pri prelom ih 3,8 %. 3. Poškodbe po snegolomu značilno vplivajo na sortimentno strukturo. Na sploš- no se zmanjša delež vrednejših sortimentov in poveča delež manjvrednih. 4. Zaradi poškodb se iztržek za sorti- mente zmanjša v povprečju za 9,5 %. Za- radi povečanega odpad ka je iztržek manjši za 6,4 %. Manjši pa je vpliv slabše sorti- mentne strukture, to je za 3,1 %. VIRI IN LITERATURA 1. S. Bleiweis: Pogostost in obseg škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih. GV, letnik 41, št. 6, str. 233-249. Ljubljana. 2. T. Deankovi6: Snegolomi v Julijskih Alpah in njihovi vzroki. GV, letnik 27/1969, stran 223- 236, Ljubljana, 1969. 3. M. Lipoglavšek: Gozdni proizvodi. Učbenik za študij gozdarstva, Biotehniška fakulteta, Ljub- ljana, 1980. 4. M. Kapus: Gojitveni in sečno transportni načrt- programske osnove. GG Bled, april ! 989. 5. M. Hočevar, J. Pogačnik, M. Šolar: Cas za rešitev gozdov se izteka. SlS za gozdarstvo, Ljubljana, 1987. 6.*: Kako rešiti gozdove.IGLG, Ljubljana, 1988. 7. M. Šolar, D. Jurc, B. Druškovič, J. Kalan: Izbor najpomembnejših rezultatov propadanja go- zdov v Sloveniji v letu 1987, osvetljenih z novimi ugotovitvami in pogledi. Gradivo za novinarsko konferenco, IGLG, Ljubljana, december 1988. 8. E. Rebula: Posledice neu~a iz leta 1965 v 426 G. V. 10/89 gozdovih na območju obrata Cerknica. GV, letnik 27/1969, stran 21D-223, Ljubljana, 1969. 9. Z. Turk: Krojenje gozdnih lesnih sortimen- tov. IGLG, Ljubljana, 1965. 1 O. M. Zupančič: Vetrolomi in snegolomi v Sloveniji v povojni dobi. GV, letnik 27/69, Ljublja- na, 1969. VERSUCH EINER BEWERTUNG VON WERT· UND MENGEN VERLUSTEN IN ElNEM VON SCHNEEBRUCH GESCHADIGTEN BESTAND Zusammenfassung Durch Wettererreignisse verursachte Schaden tragen viel zu den Waldschaden in Slowenien bei. Neben Sturmschaden sind besonders Schnee- schaden von Bedeutung. Die Untersuchung er- fasste einen 15Q-160 Jahre alten und bisher kaum bewirtschafteten Fichtenbestand aut dem Standort des hochmontanen Buchenmischwaldes in einer Seehohe von 1500 m im Waldgebiet von Pokljuka in den ostliche Julischen Alpen. Durch den Nassschneefall von November 1987 wurde der Bestand stark geschadigt. Man analysierte nur geschadigte Stamme, die entfernt werden mussten. Man unterscheidete zwischen drei Schadenstypen: geworfene Stamme (Ante il 17 %), an Stock gebrochene Stamme (Anteil 13 %) und meistens in oberem Teil gebrochene Stamme (Anteil 70 %). Man berechnete nur die Netto-Holzmasse oh ne Rinde und ohne das ubliche Obermass. Ein Vergleich zwischen der tatsachlichen und der Holzausbeute von angenohmen ungeschadigten Stammen ergab folgende Ergebnisse: - der Mengenverlust betragt durchschnittlich 6,1 % und zwar 13,2 % bei den geworfenen Stammen, 1 0,8 % bei den am Stock gebrochenen und 3,8 % bei den Obrigen gebrochenen Starn- men, - der Anteil von wertvollen Holzsortimenten hat sich vermindert, - der Holzerlos verminderte sich durchschnitt- lich um 9,5%. Davon entfallt aut Mengenverluste 6,4 % und aut Wertverluste 3,1 %. Wertverluste durften eher grasser sein, wurde man europaische Preis- relationen berucksichtigen. Damit wurden nur die unmittelbaren Verluste an Holzerlos berechnet. Unberucksichtigt bleiben verschiedene kurz- und vor allem langfristige woldbaulliche und andere Schaden, sowie Mehr- kosten bei Fallung und Ausarbeitung von ge- schadigten Stammen.