Književnost.
191
in dobil brezskrbno in lahkomišljeno ženo, ki se je znala lepo oblačiti in ročno sukati Kupil si je konjiča in kole-selj, za gospodarstvo se ni brigal. Ponosen je bil zlasti na to, da je Liščev prijatelj. A gospodarstvo je jelo pešati, Janez se je zadolžil, prišel v roke oderuhu Vrbanu in sleparju Liscu, ki se mu je preje hlinil prijatelja. V tej stiski se sprijazni s Prelaznikom, ki mu je delal denar. Janez ga je spečaval, a gosposka ga je kmalu zasledila in kaznovala. ¦— Ves drugačen pa je Tone. Ustavlja se Liščevim sebičnim in krivičnim nazorom, kakor tudi bratovemu potratnemu življenju. Sam pa je vedno resen, delaven in varčen. Oženil se je z Jerico, delavno in pridno stričnico skopuha Vrbana. Slepar Lisec pa je pregovoril skopuha, da Jerici ni izročil posestva, ampak je je dal le v najem; za štiri leta ga je znal zopet tako pregovoriti, da je bil voljan, pognati Jerico in Toneta od doma. A prišlo je drugače, •— Vrban je umrl, Liščeve sleparije so prišle na dan,  in Tone pa Jerica sta imela lepo  domačijo.
Povest je vzeta iz naroda in je pisana prav v pouk narodu. Skoro v vsaki večji vasi lahko s prstom pokažemo „ sleparja Lisca" in „ skopuha Vrbana", ki sta prava nesreča za naš narod. Prav tako so iz življenja vzete druge osebe v povesti. Dejanje napreduje prav naravno. Zlasti dobro de čitatelju, da tega ne ovirajo dolgočasni samogo-vori in opisovanja. Pisatelj zna z malo besedami označiti položaj, časovne in krajevne razmere. Vsi pogovori so značilni. Pisatelj tudi uči, — toda ne z modrovanjem, ampak povest sama kaže, — kam vodi potratnost, kam pa pridno delo. Prepričani smo, da nihče ne odloži povesti brez iskrene želje, da bi našla mnogo  bralcev.
Poleg te povesti je v knjižici še „Zenitev Ferdulfa vojvode." Furlanska povest. Spisal Bogdan Vened. -— Pesnik opeva v osmih spevih pokrščevanje (goriških) Slovencev in njih boje-s Furlani, zlasti z vojvodo Ferdulfom. Povod temu boju je bila namerjana ženite v vojvode. Vsa snov je jako zanimiva, ženitev Ferdulfova posebej še kakor nalašč za epsko pesem.  Vse je  združeno  v
Južna vrata v korejskem glavnem mestu Seulu.
prijetno celoto. Izmed posameznostij omenjamo le dveh stvarij. Oseba blagovestnika Dobrorada, —¦ čegar ime nosi peti spev, — je pretemna, preskriv-nostna. Nekako preveč spominja sv. Severna. — Pesnik rabi ves mnogovrstni, tu in tam pač preobilni pesniški nakit, ki morda ne bo ugajal vsakemu bralcu, kaže pa vendar pesnikovo spretnost, bogatost v mislih in lahkoto v besedah. Mladi pesnik kaže lepo nadarjenost, in veselo je, da zvene v naših suhoparnih časih pesnikove ubrane strune po  slovenskih logih  in  gajih.
V obče smo s I. zvezkom Knezove knjižnice jako zadovoljni in upamo, da bo Matici privabil novih udov.                            ______                            —j.
Popotnikov koledar z^a slovenske učitelje f8g5 s popolnim imenikom šolskih oblastni), učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Jfužno-Stirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v z^ačetku Šolskega leta l8g4\q5. VIII. leto. Sestavil in z^alo^il Mihael J. Nerat, nadučitelj in urednik Popotnikov v Mariboru. Maribor. Tisk tiskarne sv. Cirila. 16". Str. 200. Cena nev. 1 gld., vez. 1 gld 30 kr. Naslov naznanja tudi vsebino. Ta koledar se odlikuje v tem, da nima skoro nič „kramarskih" oznanil. Učiteljem  je lahko v veselje.
Zakaj? — Zato! Zbirka pravljic, pripovedk in legend z^a šolo in dom. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. V Ljubljani i8q4- Zalomil Janez^ Giontini. Tiskal R. Milic. 8°. Str. 101. Gena kart. 30 kr., po pošti 33 kr. — Posamezne pripovedke in legende niso izvirne, ampak so le izbrane.   Zdele