tAl. Številka. 1 liMllui, i prti, IS. Mtinbti NIZ. Uit. Ido. ^^| ^Bl ^^^^^h ^^^^^h L^L^n^H L^l ^1 a^L^n^H L^n\ I ^LV n^nV ' ^1^1 i^v I n^n\ I ^1 ^H ^1 n^n^n^nV n^n^n^LV L^n^n^nV L^l I L^l .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnistvu prejeman: celo leto.......K 24-— celo leto.......K 22*— pol leta .••••• ♦ 9 12-— poMeta .♦•*.. • . 11 — četrt leta • #•••« , 6*— četrt leta •».... , 5*50 na mesec......, 2*— na mesec . . • • • . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova tallea it * v pritličju) levo. telefon it 34. IiMaJa mk nam sf/aiar iinseamni ne«*l(a In praznika. In serat veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vm., u trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih »nserciiah po dogovoru. Upravnistvu na i se pošiljajo naročnine, reklamacije inserati itd. to te administrativne stvari. >--------------- Pnanaaezma številka velja It vinarjev. ___ Na pismena naročila brez istodobne vnosi a t ve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama" telefon it 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: « za Nemčijo: celo leto.......K 25"— celo leto.......K 3r>— poMeta . . . . i . . . 13*— četrt leta ...... , 6*50 za Ameriko in vse drage dežele: na mesec.......2*30 celo leto......K 35»— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Unravniitvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica: it. 5 telefon it. 85 Zakaj 7 Dunaj. 14. novembra. Turčija poražena, tepena, obupana prosi za mir. Sultan sam je poslal carju Ferdinandu pismo, v katerem podaja konkretne predloge ter prosi, da naj dovolijo zvezane armade zmučenim in lačnim, obupajočim in bolnim turškim četam premirje. Vse kaže, da so balkanske države nripravljene k usmiljenju in da ne bodo hotele sukati se nadalje meča, ki je itak že prodrl srce sovražnikovo. V najkrajšem času bodo mirovna pogajanja v polnem teku, brez -edovanja. brez medijacije bo balkanska zveza diktirala sovražniku mirovne pogoje — in evropska •macija bo zopet za eno blama-ogatejša. Čim bolj pa se bliža čas miru, aktualnejši postaja tudi avstrijsko srbski konflikt. Mirovna pogodba bo delila dosedaj turške zemlje med zmagovite Bolgare, Srbe, Črnogorce in Grke in v njej bo moralo napisano — negativno ali pozitivno — dobi li Srbija pristanišče ob nskem morju ali ne. >r med našo monarhijo in Srbu mora! torej do takrat JU Siv. v političnih krogih pouuariaio. da jj ne- koliko prijaznejši in da bi t\ obojestranski dobri volji lahko H kompromisno formulo, da -ostane volk sit in koza cela . to se pravi, *jv obvelja avstrijski justamentum, ne bi se morala Srbija od morja poginoma izključiti; navzlic temu pa r.e smemo motiti: položaj ie še vedno silno resen, usodno pooštrenje konflikta ni izključeno. Evropa še ni Inoma varna pred nesrečo splošne vojske . . . Ponovno smo že opozorili, da -tališče naših državnikov napram biji politično popolnoma zgrešeno za monarhijo škodljivo. Medse-no razpoloženje je postalo tako etof puščice frče z ene in druge ni tako ostro in strupeno, da se njihova sled žal dolgo ne bo dala izdati . . . Razmerje med obema drama se vrača k oni točki, kjer se •ahajalo pred štirimi leti . . . Kdo |e imel korist in škodo? Nahajamo se v resnih časih, ki nalagajo vsakomur reservo in zahte- vajo, da zadušimo v sebi marsikatero grenko misel, marsikatero rekri-minacijo. Ne razburjati, temveč trezno preudarjati, misliti na splošni interes, na dobrobit naroda in države, v kateri živi, je sedaj naloga vsakega pametnega moža. Le hladni argumenti naj govore v času, ko se zopet razgrevajo strasti. Ni nam treba znova dokazovati, da se »interesih monarhije, ki baje ženejo naše državnike v ta nesrečni eksperiment, nikakor ne dajo s političnimi argumenti dokazati. Vsakdo čuti, da je stališče naših diplomatov s Čisto političnega ozira hiba. Toda politika ni pojem za sebe, neraz-uružljivo se vežejo ž njo gospodarska stremljenja, ji dajejo pravec in temelj. Ni čuda, da so si faktorji, ki se trudijo avstnjsko-srbski konflikt poglobiti in ga privesti v kritičen stadij, izbrali baš gospodarske interese kot dozdevni notranji agens našega nasprotstva proti srbskemu pristanišču ob Adriji. Z velikim zadoščenjem prinaša danes oficijalni korespon-denčni biro »mnenje- nekega angleškega nacijonalnoekonomičnega publicista, »da mora Avstrija baš iz gospodarskih ozirov vztrajati pri svoji zahtevi*. Avstrijski gospodarski krogi niso tega mnenja, niti trgovci, niti tovarnarji, niti konsumenti. niti poljedelci ne vidijo v srbskem jadranskem pristanišču nevarnosti, narobe, le ugodrosi za Avstrijo samo. Navesti hočemo v dokaz mnenje odličnega zastopnika industrijal-nih interesov poslanca dr. Koli-scherja, in pa nazore priznanega agrarnega strokovnjaka posl. Duri-cha, ki se v svojih izvajanjih niti za hip ne oddaljujeta od najobjektivnej-še stvarnosti. Dr. K o l i i c h e r : Naša politika na Balkanu je bila vedno pogre-šena. Iz ene hibe smo kolisali v drugo — in posledica? Od leta do leta so nam našo trgovino vedno bolj izrivali iz balkanskih trgov in baš naši zavezniki iz rajha so znali iz naših giehov kovati kapital za tebe Av-^njski trgovec je zapuščal balkanske trge — pri vratih pa je ^rečaval nemškega kolego, ki je 7 lovoljno se smehljajoč obiskaval srr kega in bolgarskega trgovca ter pisal vedno večje in lepše račune. Nemška trgovina ^e je v zadnjih letih na Balkanu silno razširila — na stroške avstrijske. V sedanji krizi je postavila naša diplomacija zopet dva principa, o katerih pravi, da sta emanaciji življenjskih interesov monarhije. »Srbija ne sme na Jadransko morje < in pa »Av-sti ija mora imeti svobodno pot v Solun . S stališča dobre gospodarske politike ne najdem za prvo zahtevo niti enega argumenta. Narobe, baš naša trgovina bi imela od tega znatne k »risti. Da nam postane Italija nevaren konkurent — to je prazen izgovor, ker nam je Italija s svojim eksportom še nevarnejša ako ostanemo mi navezani na transport po suhem, ona pa doseže Srbijo čez Sc-lun torej po morju, po cenejši poti, ki je za nas že silno oddaljena. In končno še nekaj: po suhem moremo v Srbijo le preko ogrskega teritorija ter rano tako odvisni deloma od vedno naiii zavistne ogrske tarifne politike, po morju pa imamo direktno in mncfco cenejšo zvezo Dunaj-Trst-srbskl pristan. Presta pot v Solun! To železnico (ki bi se morala deloma šele graditi) darujem kakor pravimo za 7 kron In 7 vinarjev. In z menoj vred vsak avstrijski trgovec, eksporter. Blago prevažamo mnogo ceneje preko ] rsta in potem z ladjami do Soiu-na. kakor pa z železnico. Za meter-ski sto« nas stane transport iz Dunaja i reko Trsta v Solun približno 3 krone, po naših tarifih pa bi stal transport iste količine z železnica več kot 10 kron. Kdor ve, koliko vplivajo pri trgovinski konkurenci oaš transportni stroški, ta bo vedel cennJ argument mojega . ^čuna. Zdi se, da manjka našim državnikom vsak čut za prav; gosp^Ja;-ske interese monarhije — to kaže njihov nastop tudi v tem resnem času. Naša industrija in trgovina niin.a-ta baš povoda se posebno veseliti.« Posl. Durich izvaja: *^Ne najdem nikjer utemeljenega argumenta proti srbskemu pristanišču ob AdAmpak le premislite, taki prizori, take burne drame... za tako miroljubne ljudi... No, sedaj bom imel mir, odpovedal sem, prihodnji mesec se preselim ...« Spravil je pipo v etui, dejal prijazno *zbogomr ter izginil pod arkadami majhnega dvorišča, Oaussin pa je strmel za njim ves uničen, tako ga je porazno to, kar je pravkar slišal. Predstavljal si je prizor v sobi, ki je bila njuna, strah malčka, ki je klical na pomagaje, surovo borbo z debeluhom, in bilo mu je, kakor da čuti opijatni okus, omamljivo trpkost prelitega strupa. Ves dan je ostala groza v njem. ki je bila še hujša, kadar je pomislil, kako bo kmalu čisto zapuščena. Kadar odidejo Hettemovi, kdo ji ustavi roko, kadar bi napravila nov poizkus ? Pismo, ki ga je prejel, ga je mak) potolažilo. Fani se mu Je zahvaljevala, ker ni tako trdosrčen, kakor se dela, ker se vendar še kolikor toliko zanima za ubogo zapuščeno dekle. »Saj so ti povedali, kaj ne?... Umreti sem hotela ... Ker sem se čutila tako osamelo!... Poizkusila sem, a nisem utegnila, ustavili so me. nemara se mi je roka tresla... strah, da bi trpela, da bi se mi spačil obraz ... O, mala Alice, kako. da je imela pogum?... Najprej me je bilo sram, da mi je izpodletelo, potem pa me je veselilo, ko sem pomislila, da ti bom lahko pisala, te ljubila od daleč, te še videla; zakaj Se vedno nisem izgubila upanja, da prideš kedal, kakor pride človek k nesrečni prijateljici, v hišo žalosti... iz usmiljenja, samo iz usmiljenja. Poslej so prihajala iz Chaviila vsak drugi, tretji čudna pisma, sedaj dolga, sedaj kratka, dnevnik dušnih bolečin, ki ga ni mogel zavračati, in ki je netil v njegovem srcu vedno bolj usmiljenje brez ljubezni, usmiljenje, ne za ljubico, nego za človeško bitje, ki je trpelo radi njega. Nekega dne mu je pisala o odhodu svojih sosedov, teh prič njene nekdanje sreče, ki so nesli toliko spominov s seboj. Sedaj nima ničesar več, kar bi jo spominjalo prejšnjih dni, ostalo je samo še pohištvo, stene njune male hišice, samo strežnica, ubogo, topo Ženice, ki se briga za vse okoli sebe tako malo, kakor kanarček, ki čepi ves premražen v kotu svoje kletke. Nekega drugega dne je sinil bled žarek skozi šipe, in prebudila se je vsa radostna v trdni veri: Danes pride!... Zakaj?... Nič, nič, samo misel ji je prišla ... In takoj je začela pospravljati po sobi; in oblekla si je praznično obleko in počesala si je lase tako, kakor je bilo njemu všeč; in potem je čakala prav do večera, do zadnjega svita, ter štela za oknom v obednici vlake, in zdelo se ji je, kakor da sliši njegove korake po Pave des Oardes ... Toliko, da nt izgubila pameti! Včasih samo vrstica: »Dežuje, mračno je... jaz sem sama in pla- čem za teboj...« Ali pa se je zadovoljila s tem, da je vteknila v zavitek ubogo cvetko, vso premočeno in zmrzlo, zadnjo cvetko I njunega vrtička. Jasneje nego vse tožbe je oznanjala ta cvetica, pobrana izpod snega, zimo, samoto, zapuščenost; in videl jo je, zadaj na stezici med gredami, kako se je samotna šetala sem in tja v krilu, do gležnjev premočena. Radi tega usmiljenja, ki mu je stiskalo srce, je živel Še vedno s Fani. čeprav je bil razdrl zvezo z njo. Mislil je nanjo, vsak hip mu je priplavala pred oči. Toda njegov spomin je imel posebno hibo: čeprav je bilo komaj pet. šest tednov, odkar sta se ločila, in čeprav se je čisto natanko spominjal najneznatnejših posameznosti chavillskega stanovanja, La Baluejeve kletke, ki je visela nasproti lesene ure s kukavico, ki sta jo zadela na neki kmečki veselici, leščevja, ki je potrkavalo ob najmanjši sapici s svojimi vejami na okno njune spalnice, mu dekle samo ni stalo več razločno pred očmi. Videl jo je v umikajoči se megli, eno samo razločno potezo na obrazu, a ta je bila ostro poudarjena in mučna: spačena usta, skrernžena v smeh, in v ustih tisto vrzel, kjer ni imela zoba. Tako ostarela — kaj bo s to re-vico, nesrečnim bitjem, s katerim je tako dolgo živel. Kadar ji poide denar, ki ji ga je bil pustil, kam poide. v kakšne globine se pogrezne? In nenadoma se je dvignila v njegovem spominu tista bedna zavrženka, na katero je naletel tisti večer v angleški krčmi, in ki je pri svoji prekajeni ribi koprnela žeje. Tudi njena pot vodi tjakaj, tudi ona bo taka, ona, ki je tako skrbela zanj, ona od katere Je vžival tako dolgo strastno in zvesto požrtvovalnost. In ko je to pomislil, je obupaval . . . Toda, kaj naj stori? Ker je imel nesrečo, da se je sešel s to žensko in živel nekaj časa z njo, ali naj bo zato obsojen, da jo obdrži vedno pri sebi, da ji žrtvuje vso svojo srečo? Zakaj ravno on, zakaj ne drugi? Po kakšni pravici? jn Čeprav se je bil zaklel, da je ne bo več videl, ji je vendar pisal. In njegova pisma, zanalašč hladna in suhoparna, so razodevala pod modrimi, pomirjujočimi nasveti njegovo notranjo vznemirjenost. Pregovarjal jo je, naj vzame Jožefa iz penzi-jonata, naj ga ima pri sebi, da jo bosta delo in skrb razvedrila, toda Fani se je upirala. Čemu naj bo ta otrok priča njenim bolečinam, njeni obupni potrtosti? Že nedelje ji je bilo dovolj, ko je mali lazil od stola do stola, taval iz obednice na vrt, dobro sluteč, da je zadela hišo velika nesreča, in si ni več upal prašati, kako je z > očetom Jeanorm, odkar mu je bila ihte rekla, da je šel po svetu in ga ne bo nikoli več nazaj. »Vsi moji očeti gredo po svetu!« **■_ .CDnlJe prihodnjič.), Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 263 štev. Ako danes vsi ti narodi gravitirajo k nekemu drugemu centru — to je predpostavka, ki jo jemljemo radi naše razprave — ako streme za tem, da izidejo iz okvira Avstrile, potem morajo za to imeti kakršnikoli vzrok. In ta vzrok ali te vzroke najti, pomenja toliko, kakor ustvariti možnost za ozdravljenje one bolezni . . . To je posel onih, ki vladajo v Avstriji. Naša naloga ni. da bi razpravljali o teh vzrokih in da bi jih raziskovali. Pogreške v politiki Je poklican razmotrivati tisti, ki jih je zagrešil in kateri ima največji interes, da te pogreške popravi. V današnjih resnih časih nimamo namena, da bi se zapletli v brezplodne in brezpredmetne polemike. Toda, kar smatramo vendarle za potrebno povedati, to je to-ie: Ako v južnih pokrajinah Avstro-Ogrske v resnici obstoje centrifugalne težnje pri narodnih masah, potem hi bila velika zmota misliti, da se take težnje dado odstraniti ali parirati s kakršnimikoli garancijami s strani sosednih držav, to je zunaj zemljišča, na katerem *e te težnie razvi-ia}o. To bi bilo isto tako pametna stvar, kakor zdraviti akuten glavobol z drgnjenjem rok ali nog. Tu ie treba zdraviti obolelo mesto z zdravili, ki nanj neposredno učinkujejo. Odstranitev vzrokov bolezni, to je pravo, racijonalno zdravljenje bolezni. To načelo veiia tako v politiki, kakor v eksperimentalni medicini. Ako spoznanje dunajskih politikov prodre do te oreste in iasne istine, potem bodo pač lahko našli zdravilo za bolno politično stanje v pokrajinah, radi katerih imajo danes morda neupravičene in zelo verjetno tudi pretirane skrbi. Mesto da iščejo zdravila v izjemnih in posebnih garancijah od Srbije, oni ga pri nekoHko dobri volji morejo lahko in zanesljivo najti pn sebi don*a. Kadar Jugoslovani začutijo, da so polnopravni, svobodni državljani v Avstro-Ogrski: da Imajo v nji vse potrebne poboje za mirno življenje in razvijanje: kadar se bodo zavedali, da se v Avstro-Ogrski postopa ž njimi popolnoma tako kakor z ostalimi državljani, potem ti Jugoslovani ne samo da ne bodo telili k drugim političnim centrom, marveč bo njihova kultura, nfihova sila in moč, zlasti na udarrost državi pravi izvo**, živ in neusabliiv izvor moči in veličine Avstro-Ogrske . . . Volna m Balkanu. iz srbskega glavnega stana. (Od našega posebnega poročevalca.) S k o p 1 j e . 6. novembra. Zima je tukaj, zebe me po dnevu in ponoči; podnevi za to, ker sem bil tako nepreviden, da sem pustil — da bi mi bila prtljaga manjša — zimsko suknjo v Belgradu in sem vzel sabo samo lodnast površnik, ki je proti dežju zelo dober, ali preslab proti zimi, ponoči me pa zebe za to, ker stanujem v sobi, v kateri ni peči, odeja pa tudi ni zadostna. Hudo je. ali kaj je to nasproti naporom, ki jih morajo prestati ljudje mojih let in mojega zdravja — na bojišču, kier spijo pod šotori, ali pa celo s puško v roki v bojni vrsti, prežeči na sovražnika, ki bi se mu morda zliubilo napraviti kak nočni obisk! Snoči sem sedel v hotelu Sloboda« s starim prijateljem, stotnikom Živoradom Lazarevičem. ki me je svoječasno učil sabljanja in pravil mi je razne dogodke iz dosedanjega vojevanja. On je v takozvani leteči brigadi, ki je morala vzdrževati pri prodiranju v Staro Srbijo zvezo med prvo (prestolonaslednika Aleksandra) in tretjo (generala .Tankoviča) armado, ali boja ni videl, ker komaj se je brigada razvila, da sprejme boj z Arnavti. so ti zbežali in to se je ponavljalo ves čas, v katerem je prešla brigada okolu ~00 kilometrov, v neprestanem maršu po najvišjem hribovju, ko so morali vleči za sabo topove. Prijatelj Zivorad mi je pravil, da je kosil večkrat na konju in da mu je dež padal v krožnik, ali ^endar so na nekem visokem hribu jedli — omlete, ki jih ie pripravil sam batalionski poveljnik. hi zeblo je vojake in oiicirje, pravi prijatelj Zivorad. Spali so ob ognju in z one strani, ki je H!a obrnjena proti ognju, jim je bi'o gorko, druga stran se jim je pa zmrzovala in ko so se zjutraj zbudili, so bili po-lano ... In vendar je stotnik Živorad zdrav kot riba. v Skop-Iju se je tudi obril in osnažil obleko in človek mu ne bi prisodil, da ie ;oh bil v vojni in da je izdrža! kake napore! Taki 3Q tudi drugi p£S£: ji in vojaki te leteče brigade, ki sicer ni bila v ognju, ali je pretrpela morda največje napore! Trdni so ti Srbi, odlični vojaki in ne čudim se nič, da so taki junaki tako nabili Turke in Arnavte! Govoril sem s turškimi ujetniki in sem jih vprašal, zakaj so tako bežali od Kumanova, da jih Srbi skoraj niti doieči niso mogli in ujetniki so govorili: Kako bi ne bežali, ko je pa vsak padel, ki se je le malo ustavljal; ako ni padel od granate ali šrapnela, je padel od puškinega zrna in ako se je rešil tega, je bil gotovo prehoden — z bajonetom. »Težko je bojevati se s Srbi , so mi govorili uietniki, vker njihovi topovi nikdar ne zgrešijo m njihove puške se vražje: kakor je kateri naših vojakov samo malo pomolil glavo iza obkopa — že se je zvrnil mrte* \znak, tako dobro streljalo Srbi, tako sigurno zadenejo...^ To potrjujejo tudi ujeti turški oficirji, ki so zelo potrti. Seveda: ko so odhajali Turki iz Skoplja proti Kumanovu, so peli in kričali, da gredo v Belgrad kavo piti in plenit, sedaj se pa toliki nahajajo v Skoplju, v svojih nekdanjih vojašnicah, ali brez orožja in brez slave, dobro zastraženi po — srbskih vojakih, gledati morajo čez okna korakanje zmagovitih srbskih čet po skopljanskih ulicah in rdeče - modro - belo srbsko troboj-nico, ki vihra ponosno in zmagoslavno na visokem drogu v starem gradu carja Dušana, srbska vojaška godba igra slovanske koračnice in dovčerajšnja raja. turški sužnji, se veselijo zlate prostosti, gostijo svoje osvoboditelje in pojejo vesele pesmi . . . Mehke slovanske nature so Srbi. Turki se jim smilijo, ker Srbi po-mišljajo, kako bi se njim zdelo, ako bi prišel sovražnik v njihova mesta in za to so nasproti turškemu prebivalstvu še preveč obzirni, vojaškim ujetnikom pa poskušajo na vse mogoče načine olajšati njihovo usodo: hrano imajo ujetniki zelo dobro, srbski vojaki jim pa daiajo tobak in druge priboljške. samo prostosti jim ne morejo dati. dokler ne bo konec vojne. Ko sem bil z nekaterimi Srbi v turški bolnici, kjer se nahajajo tudi ti :je srbski ranjenci, me je eden srbski n ranjencev prosil, da bi mu dal cigareto. Seveda sem hitro ustregel njeeovi želji, ali v tem je že neki turški ranjenec pomolil roko in tudi en je dobil cigareto; na enkrat so se dvigale proseče roke iz vseh postelj, Turki in Arnavti so pros-i in razdelil sem vse cigarete, kar sem jil. imel in k«_r jih ni bilo dovolj, je odšel eden Srbov hitro ven in prinesel več škatljic cigaret, tako. da so kmalu imeH vsi dovoli in vsi so vese'o kadili Smilili so se nam in dali smo iim cigarete, napravili smo veselje njim in nam samim, ker ranjenec ni več sovra/nik, on ie revež, četudi so -ebno Arnavti zverine tudi v bolnici; v turško bolnico ie namreč prišel neki srbski vojak in ko ie stal 2ravc?i postelie nekega ranjenega Arnavta. mu fe ta izvlekel bajonet in ?a ž n}hn ranil na roki! Divjak ostane drviak in Srbija bo imela težkega in velikega dela predno privede one Arnavte, ki živijo na ozemlju, 1 pripade njim, kulturi in civilizaciji. Srbija bo sedai še enkrat tata veHka, kot ie bila pred vojno, novih prebivalcev pridobi pa okolu 2 milijona in pol. Ma novem ozemlju bodo kreirana — v klavnem je to že izvršeno — naslednja nova okrožia, ki bodo imela no več okraiev: Kumn-novo. Skonlje, Priština, Novi Pazar, Prizrer. Debar in najbrže še eno na sami obali Jadranskega morja. Srbila pridobi lepo število velikih mest: Skonlje (60.000 preb.). Kumanovo (is.ooo preb.). Kriva (F.gri) Palanka (12.000), vratovo («.000). Priština f 30.0001, Mitro vica (20.000), Novi Pazar (SO.nno). PlevHe (30.000). Sjenica (12,000). Nova Varoš (lO.ono), Prizren (50.000), Gtakovica (10.000), Tetovo (20.000), Ferizović (5000), Oiiiane MS.OOO). Vučitrn (5000). Oo-stivar (6000). Debar (!2.000). Kičevo f"QOO). Struga (5.000). Preševo (10.000), Bujanovci (5000). Prilep (=0.000). Tri mesta (Skoplje. Prizren in Prilen) so torej večja od Ljubljane! Srbsko bo tudi lepo Ohridsko jezero blizu Bitolja. ki pripade Bolgarski. Soluna ne vzame nobena balkanskih držav, temveč ostane to mc-sio Še nada'je turško, ali pa postane mednarodna prošlu luka: enako je s Carieradom. Bolgarsko pristanišče ob Kgej^kem morju bo Dedeagač, srbsko pristanišče ob Jadranskem morju bo pa S. Giovanni di Medua (ki dobi, seveda, srbsko ime), ali pa Drač (Purazzo). medtem ko dobi Črna gora Skader z jezerom, približno polovico novopazarskega Sandžaka (drugo polovico dobi Srbija) in še nekatere druge kraje. Srbska armada, ki je imela do sedaj 20 pehotnih polkov bo imela .^jgfržiirta ^ grabim «a»- če več, manj nikakor. Posebno pozornost bo Srbija posvečala v vojaškem oziru tudi v naprej svoji odlični artileriji, ki je njen največji ponos, »* Zvezdan. Pri »leteči brigadi«« (Od našega posebnega poročevalca.) Skoplje, 7. novembra. Omenil sem že v enem svojih dopisov takozvano letečo brigado; ki je imela nalogo vzdrževati zvezo med armado prestolonaslednika Aleksandra in generala Jankovića, brigado, ki je v devetih dnevih prešla okoiu 530 kilometrov (to je razdalja med Belgradom in Ljubljano') in sicer po najtežjem terenu, ki se more zamisliti, napadajoč sovražnika vedno z boka, s čemur ie storila posebno armadi generala Jankovića neprecenljive usluge, ker je večkrat udarila na sovražnika, ki je stal v boju z armado generala Jankovića, z boka in se je moral on takoj umaknit*. Radi tega. ker ie sovražnika wdru. iznenadila, ta brigada niti ni imela posebnih bojev, izvzemši takoj rri prestopanju meje, ko je padlo več oficirjev in vojakov te brigade. Pii boju na neko turško utrdbo je n. pr. neki podporočnik (lajt-nant) s (remi vojaki udaril na utrdbo in ko so mu rekli, naj vendar počaka, da storijo topovi svoje, se je mož odrejal: Ako bom čakal na to, boco Turki zbežali*, udaril je s tremi vojaki na utrdbo, pobil tam lepo število Turkov in — padel z vsemi svojimi tremi vojaki... Take oficirje, kot jih imajo Srbi, i"*a;o menda samo še Japonci in za to so Japonci zmagali pred Port-Arturjem in pri Mukdenu, Srbi pa — pri Kumanovu! V tej brigadi je tudi moj stari prijateli stotnik Zivorad Lazarević. ki me je povabil snoči v imenu poveljnika bataljona g. stotnika Or.h:-boviea za danes na kosilo v njihovem taborišču, ki se nahaja kake tri četrt ure oddaljeno od mesta in sicer mi je obljubil, da pošlre po me vojaka s puško v hotel Sloboda-, spo-zir.J bom na vojaka po tem, da bo imel na puški nasajen bajonet. Prav rad sem sprejel to vabilo, fv .^ebno ker sem se z veČino ^.. oficirjev H. bataljona že seznanil in danes sem čakal v hotelu SloboJa vojaka, ki je tudi prišel, ali brez ruške, tako. da ga nisem pozna!, al? je on mene hitro našel. taVo natančno me ie opisal prijatelj Lazarević. Padal je sneg — danes je sploh šele začel padati — ali udaril sem jo z vojakom pogumno naiprei čez most carja Dušana, potem zraven Dušanovega gradu in ućumata ter turških pokopališč proti bivši turški in sedaj srbski konjeniški vojašnici, nred katero je vse polno zajetih turških topov, proti celemu kompleksu novih, nekaterih še nedozidanih vojašnic, ki so na zunaj prav lene, znotraj le na taka nesnaga, da srbski vojaki rajše spijo pod šotori kot v teh nesnažnih brlogih: do sedaj so srbski vojaki ^amo eno teh vojašnic toliko posnažili, da lahko stanujejo v nji. oficirji spijo pa še vedno pod šotori in pod šotorom je tudi kuhinja in obednica oficirjev 11. bataljona L moravskega čezštevilnega polka (mobiliziranega ie toliko moštva, da se je formiral v okrožju vsakega polka še en polk in ti se imenuieio čezštevilni polki), sestavnega dela »leteče brigade'. Šotor je velik in zaprt od treh strani, z ene strani pa odprt. V ozadju ic velika navadna miza. okolu nje kloni, v osprediu pa ogenj, na katerem se kuha zajtrk, kosilo in večerja in pri katerem se oficirji tudi grejejo, okolu tega šotora so pa manjši šotori, v katerih oficirji spijo. Kuhajo si oficirji sami in priznati se jim mora, da izborno kuhajo. Veselo so me pozdravili, ko sem stopil pred šotor, prijatelj Lazarević mi je vzel hitro s hrbta moj od snega premočeni površnik. Dal mi svoj rezervni plašč, na glavo mi je pa deial svojo rezervno kapo in vsedel sem se k ognju kot — stotnik prvega razreda, ker srbski oficirji imajo odznske tudi na plaščih, ne samo na bluzah. V kotlih se le kuhala na ognju jed. na mizo je pa prišlo pivo in sirov, zelje na jesihu in olju — jako priljubljena jed pred kosilom pri Srbih, kmalu smo pa zavzeli za mizo naša mesta in zalemali iz kotlov Jedila na krožnike. Tri jedila smo imeli in vse to je bil > tako izborno pripravljeno, da v nobenem belgrajskem hotelu človek ne bi bolje jedel. Miza. seveda, ni bila pogrnjena, vilice in noži tudi niso bili srebrni, ali jedila so bila izborna, vino tudi in končno smo jedli še jabolka in pili črno kavo, ki jo |c skuhal neki stotnik! Naravnost izborno sem se pocu- tik K tel JTifr^ih gpstoUttbai teutbh greli smo se pri ognju in oficirji so pravili razne svoje dogodke, bil sem pa tudi zdravnik. To se je zgodilo tako-le; Pristopil je neki vojak in rekel, da je slišal, da je tukaj tudi zdravnik in prosi, da bi pregledal enega bolnega vojaka. Prijatelj Lazarević takoj potrdi in pokaže na mene, Češ, da sem jaz zdravnik. Prišel sem v zadrego, ali držal sem se modro, vojak mi je lepo salutiral — oblečen sem bil kot oficir — in mi začel govoriti o bolezni svojega tovariša. Nisem vedel, kaj bi storil in še mi je postala stvar neprijetna, v tem se pa spomni poveljnik bataljona in reče vojaku, da jaz nimam časa in da naj gre v štab. kjer je sedem zdravnikov. Da, da, kar v štab pojdi, prijatelj, ker jaz resnični nimam časa, sicer pa bolezen ni tako huda, da vojak ne bi mogel malo počakatk, rečem čisto resno vojaku, ki lepo salutira, reče obligatni vojaški »razumem ., se obrne in odide... Okolu 3, ur% popoldan smo odšli in corpore v mesto*, ostal je samo stotnik Lazarević, ki je danes > pol-kovni dežurni/ in ne sme oditi nikamor. I3ilo je tako blato, da smo se komaj premikali po njem in bataljonski adjutant, rezervni podporočnik g. Sava Uzunović (po poklicu sodnik) je ustavil dva prazna artilerijska trenska vozova, ki sta šla proti mestu in naložili smo se na ta dva vozova in se odpeljali do »ućumata (guvernerskega poslopja, kjer je sedaj okrožno načelstvo), odkoder smo odšli peš do hotela »Pariz«, kjer smo popili še nekaj čas piva, potem smo se pa poslovili, ali s tem, da moram priti jutri zopet-k bataljonu na kosilo. Omeniti moram tudi to» da je bil razun mene danes še en gost gg. oficirjev II. bataljona 1. moravskega čezstevilnega polka, neki vojaški komisar iz Niša, ki je ravnokar prišel v Skoplje in ne more prehvaliti slovenske zdravniške ekspedicije v Nišu; pravi, da so se slovenski zdravniki oprijeli dela z izredno vnemo, da se trudijo okolu ranjencev zelo požrtvovalno, tako. da so si pridobili v kratkem času svojega bivanja v Nišu simpatije vsega tamošnjega prebivalstva in hvaležnost ranjencev. Omenjam to, ker bo ta ve^i gotovo razveselila vse Slovence, ki zasledujejo — kakor vidim iz listov — s takim navdušenjem zmagoslavno vojno združenih balkanskih narodov na slobodo svojih bratov izpod turškega jarma. Slovenski zdravniški ekspediciji v Nisu bodo Srbi vedno hvaležni na njenem plemenitem delu. Zvezdan. Kako sodijo o Albancih c. in kr. uradi. V rdeči knjigi . ki io Je izdalo zunanje ministrtvo o takozvani reformni akciji za Makedonijo, dogovorjeni v Mfirzstegu (Diplomatische Aktenstuckc iiber Reformation in Macedonien 1902—1906, Wien 1906) so sledeča zanimiva mesta: 4. februarja 1903 pošlje avstrijski veleposlanik v Carigradu baron Calice grofu Ooluchowskemu, zunanjemu ministru, projekt note, ki se tiče reform, ki se imajo izvesti v treh makedonskih vilajetih. Oddelek V. se dasi: »Ker so eden izmed glavnih vzrokov unorov in nevarnosti, ki vlada v vilaietih, okrutnosti in zločini, ki Hh že preveč čestokrat izvršujejo na kristjanih Arnavti. ravnoiako kakor to učinkuje tudi nekazniivost njihovih činov in pregreškov, je zaman, da bi otomanska vlada brez odlašanja mislila na sredstva, kako bi naučila arnavtsko prebivalstvo spoštovati zakone.« Albanci niso bili sprejeti v program reform, ki so bile dogovorjene med Rusijo in Avstrijo v Murzstegu. V brzojavki veleposlanika Caliceja z dne 24. februarja 1904 se to omenja in se navajajo kraji, ki so bili izvzeti. Zanimivo je, da se nasproti nazorom, ki se danes proglašajo v j Fremdenblattu i in »Reichsnosti*. kakor bi bili to popolnoma albanski kraji, pravi v navedeni uradni izjavi : »Kraji z večino arnavtskega prebivalstva« itd. 24. junija 1905 referira polkovnik baron Oiesl, c. in kr. vojaški ataše v Carigradu, baronu Calieeju o uspehu, ki ga je doseglo reformno orožništvo in navaja kot eno izmed glavnih vzrokov pomirjenja dejstvo, da j- »prava Makedonija proti albanskim okrajem zaprta z vrsto straž.« V poročilu, ki ga je koncem novembra 1. 1904. podal avstrijski in ruski civilni agent, ki je bil poverjen s fcortola makedonskih reform, se pravi med drugim: v Temeljito ie bila zreformi ana insfi* ,Ja poMskih čuva lev (bekdži). Zdaj Ufa mw*3 jdp štetemu, ki ga ie preteklo leto uvedel generalni in« spektor, volijo posamezne občine: morajo pa hiti v teh občinah naseljeni in veroizpovedanja, kakor večina krajevnega prebivalstva. Tako "m je bilo nastavljenih kakih 3000, dočim so bili prej to večinoma priseljeni Arnavti, ki so umeli polastiti se teh služb ter napravili Iz njih za kmetovalce težko breme.« Te uradne izjave potrjujejo torej, da Arnavti niso tako nedolžni in usmiljenja vredni ljudje, kakor jih danes slikajo razni oficijozni in napol oficijozni nemški listi, diplomati in politiki. Iz teh uradnih izjav av-stro-ogrskega zunanjega ministrstva je pa tudi razvidno, da oni del Makedonije, iz katere hočejo gotovi krogi ustvariti samostojno Albanijo, ni popolnoma albanski, da so ti Al-baci največje breme za ondotno poljedelsko prebivalstvo in da je zahteva po samostojni Albaniji popci-noma neupravičena in v popolnem nesoglasju s prejšnjo zunanjo politiko naše monarhije. *' * Odločilna bitka pri Cataldži. Carigradski list »Fellah« poroča, da se je vršila pri Čorluju velika bitka, v kateri se je posrečilo Turkom Bolgare pognati nazaj. Da ie ta vest popolnoma neresnična, dokazujejo poročila ubežnikov z dežele in beguncev iz glavnega turškega taborišča. Ti pravijo, da se je peljal vojni minister Nazim paša med odločilno bitko iz glavnega turškega tabora s posebnim vlakom proti Cataldži, ki so jo morali Bolgari zapustiti. Pri Spartakuli so slišali grozovito streljanje s topovi. Domneva so, da so postavili Bolgari tam svoje topove med vasema Kalikraziio in Sas-derosom. Zvečer je streljanje umolknilo. Govori se. da se je vršil ljut boj med bolgarsko artilerijo in turškim brod ovi em. Tudi pri Derkosu se bije huda bitka. Dasiravno manjkajo oficijamu poročila o napredovanju bitke pri Cataldži, vendar je popolnoma gotovo, kakor poročajo iz Sofije, da so dosegli Bolgari pri Cataldži velike uspehe. Bolgari so s svojimi uspehi popolnoma zadovoljni. Na severu turške obrambne črte so baje makedonski četaši prodrli na ozki črti med iezeroin Derkos in Črnim morjem do Derkosa, ga zasedli in zavzeli tudi Akbunar in Agaclo. V sredini, kjer se zabrne železnica proti jugu, se jo Bolgarom tudi posrečilo vreči Turks iz nekaterih pozicij in predreti turško črto. Na celi črti traja boj artilenje naprej. Turki imajo kakih 150 topov največjega kalibra, ki pa so precej stari, tako, da morejo Bolgari to turško premoč premagati s svojim sabornim artilerijskim materijalom. Na južnem krilu morajo Bolgari premagati največje težkoče. Tu ovira jezero Čekmedže prodiranje Bolgarov. Zato so se zagnali Bolgari z vso silo na cen trum turške armade. Vsa bojna črta je dolga samo 25 km. Na vsaki strani se bojuje 200.000 mo;>, tedaj na meter 8 mož. S tem pa neha vsako taktično manevriranje. Popolnoma izključeno je, da bi ntogH Bolgari obiti turške pozicije, prodreti jih morajo, da primejo Turke tndi od strani. To ni več boj, to je obupno klanje. Izgube bodo na obeh straneh velikanske, zlasti na turški strani, če se bodo morali Turki umakniti s svojih pozicij na holmih pri Cataldži. Bolgarom primanjkuje sedaj ka Valerije, da bi mogli uspešno zasledovati tako velike turške oddelke. Vsled tega bo morala artilerija hitro zasesti od Turkov zapuščene pozicije in streljati na bežeče Turke. Da bo izpolnila to svojo nalogo v polni meri, kažejo Številke izgub pri Bunar Hi-sarju. Tu pa bo smrtna žetev še mnogo hujša, ker bodo tisoči in tisoči umikajočih se Turkov, stisnjeni v go-st*o gručo. Turki vedo vse to in se bore zato tudi z obupnim junaštvom. Vsak posamezni se ne bojuje samo za usodo cele vojske, marveč tudi za svojo lastno eksistenco. Toda tudi Bolgari se izkazujejo s svojim navadnim junaštvom, dasiravno stoje že skoro tri tedne neprenehoma v ognju in so napravili nepopisno težavno pot iz Lozengrada do Čataldže med najneugodnejšimi vremenskimi razmerami. Ker proviiantne kolone niso mogle tako hitro slediti, so bili Bolgari tudi več dni brez hrane. Kljub velikim naporom in pomanjkanju pa so Bolgari z nezmanjšano silo napadli močne turške pozicije in že ni več dvoma, da bodo tudi tu iz-vojevali Bolgari sijajno zmago. Turki pa so dobili v odločilnem trenotku še drugega strašnega sovražnika — kolero. Celo uradna turška poročila potrjujejo, da je izbruhnila med vojsko kolera. V Cataldži sami je zbolelo en dan 200 turških vojakov, od katerih je umrlo 120. Predvčerajšnjem je zbolelo v Cataldži zopet 500 vojakov. Večinoma je izgubljena. Kolero so prinesli s seboj vojaki iz Azije. Neki železniški uradnik v Carigradu pravi, da je bilo iz i vilajeta namenjenih na bojišče 20.000 Ztfi> SWV« SluvluSII t* a *w. otlđll *J» mož, ki so jih pa morali poslati zopet nazaj, ker je od njih umrlo vsak dan 200 mož. Bolgari se bodo mr rali boriti tedaj tudi proti tej strašni morilki in ni dvoma, da odlašajo odločitev tako dolgo, da dobe zadostnega desinfekcijskega materijala. Vsled vseh teh okolnosti vk da v turški vojski malodušnost. Poveljniki sami ne upajo več, da bodo mogli držati pozicije pri Čataldži. V turškem ministrskem svetu je poročala komisija izkušenih generalov, da nI upati, da bi se mogla turška armada pri Čataldži uspešno postavili v bran. Vlada bo tedaj sporazumno s poslaniki in poveljniki tujih ladij najbrže zaprla Oalato in Pero, da bežeči vojaki ne bodo mogli priti tja. Turki so imeli v zadnjih bojih velikanske izgube. Tako je padlo od enega samega polka pri Čataldži nad tisoč mož. »Frankfurter Zeitung* poroča iz Carigrada: V slučaju nemirov v Carigradu bodo Pero odrezali od ostalega mesta. V to svrho bodo Francozi zastražiii pot čez mostove iz Stambula v Pero. Francoski mornariški vojaki bodo zastražiii Galato, Angleži Pero do Taxima. Nemci Ta-xim in del mesta do sultanove paiača Dolmabagdže, Rusi in Avstrijci obrežje ob Bosporu. Med tem. ko so druge vojne ladje vzele s seboj skoro samo svoje moštvo, so ruske vojne ladje pripeljale s seboj tudi še po 250 mož pehote. • * • Mirovno posredovanje. Iz Sofije poročajo, da se je Turčija obrnila, ko je uvidela, da se ne ho mogla več nadalje upirati bolgarskemu navalu, do velesil za posredovanje. Včeraj popoldne med 3. in 4. so storile velesile že več dni pričakovani posredovalni korak pri bolgarski vladi. Poslaniki so ustmeno sporočili, da je porta zaprosila kabinete csil za posredovanje, da izve, pod rimi pogoji bi hotela Bolgarska liti premirje. Glavna pogoja 12 premirje sta, da Turki zapuste i in da se umaknejo s črte pri Čataldži. alej 'Berliner Tage-a poroča iz Sofije, da je iz-Kz zanesljivega vira. da bo Bolgarska hvaležno odklonila vsako po-.do\aino sodelovanje velesil. Balkanska zveza ne bo zahtevala nikada posredovanja in tudi ne želi posredovanja, predno ni odločena bitka pri Čataldži in niso rešena še nekatera druga vojaška vprašanja. Pomagali smo si sami in pomagali smo s; boljše, kakor bi nam bil kdaj ) drugi pomagal. Hočemo odloči-v, ki Je popolnoma jasna in onemo-a v prihodnjosti vsako napačno mačenje. Velesile pa se očividno -č niso sporazumele o tem. kar :elo nam reči. Začeti boj hočemo ;*ati do konca, predno se spu- v pogajanja, iz Carigrada samega pa prihaja :. da je Turčiia pripravljena spre-\>e pogoje Bolgarske. Glasom nepotrjene vesti pa se porta pogaja tudi že direktno z Grško, kar pa ni i verjetno, ker je Bolgarska mandatar vseh balkanskih držav pred .{dom. * Turški vladni krogi. V Carigradu so aretirali več oturkov, ki so bili zapleteni v -»to. Poskusili so aretirati tudi Id pašo, toda ta je pobegnil. Tur-vlada je začela z vso strogostjo opati proti Mladoturkom. Od-Ijen je tudi drugi komornik sultanov, Tevfik bej, ki je ščitil Mlado-e napram sultanu. Z Djavid pašo ?e pobegnil iz Carigrada tudi ravna-Tanina , zoper katerega je bilo že izdano zaporno povelje. Turški sultan Mehmed je, kakor ■ iz Carigrada, glede polo-Turčije popolnoma na nejasnem. On ne ve prav nič: če pa so ga nje-i krosi o čem informirali, so se v vsem zlagali. To se je pokazalo avdiienci bivšega turškega notranjega ministra Adila in bivšega šejka lam Chiazima. Sultan je izjavil, tema dvema, da mu je Kiamil paša ntnvil. da ne izgubi Turčija niti redi zemlje. Oba mladoturška vodi-silno čudila tej sultanovi •vi. Vprašala sta ga, če ve, kak-usoda je doletela Tripolitanijo. n ie odgovoril: »Kaj Tripolita-»a, saj je naša! Izgubili nismo prav Na vprašanje, če ne dobi nobenih informacij o pisanju ropskih listov, je sultan že nevo-(k*ovoril: »Kaj evropski listi, še ne brigajo za nas!« # «■ Odrin. »Agence Havas poroča iz Bel- :*, uradno še nepotrjeno vest. da rel Odrin v roke srbsko-bolgar- p-made. Kombiniranje dunajskih ,\. ki jih reprodueira današnja post«, pravijo, da zahteva rska Klede Od-iaa. kot po^oj za vse "fH^ okrog o.*^ U y<*u Pa niso gto Sifei jetne, ker je jasno, da Bolgari ne bodo pripustili, da bi imela Turčija sredi bolgarskega teritorija kako mesto in tega niti Turčija ne more želeti. Konsolidacija Bolgarov je bil cilj vojne in Bolgari se sedaj gotovo ne bodo izneverili temu svojemu načelu. Prodiranje Srbov. Iz Belgrada poročajo, da je zahteval srbski prestolonaslednik od turških poveljnikov pri Bitolju, da naj se vdajo. Turški poveljniki so ta predlog odklonili. Iz privatnih krogov je prišla vest, da so se že vršila pogajanja med poveljniki turških čet v Bitolju in med srbskim vojnim poveljni-štvorn glede vdaje. Ker pa so Turki zahtevali z vso odločnostjo, da obdr-že svoje orožje, so Srbi ta pogajanja takoj prekinili. Iz Londona in Pariza prihaja vest, da sta Anglija in Francoska svetovali Srbiji, da naj ne koraka njena armada naprej proti Oraču, enako je svetovala baje tudi Rusija. Pred Skadrom. Iz Rjeke prihajajo zanesljiva poročila, da Črnogorci neprestano ponoči in podnevi bombardirajo Tara-boš in Skader. Posebno hud ogenj so razvili Crnogorci predsnočniem. Vesti praviio, da se ie posrečilo črnogorskim baterijam, da so popolnoma razbile več važnih in dobro utrjenih pozicij pred Tarabošeir in da so Turki prenehali streljati kakor v Tara-bošu. tako tudi v Skadru. Trdnjava Taraboš je napol razbita, turška posadka popolnoma zbegana. Tudi v Skadru je napravilo črnogorsko bombardiranje veliko škode. Mesto je na več krajih razdjano, več hiš je pogorelo in prebivalstvo se umika vedno bolj v centrum mesta. Kdo ie zmagal v Solunu? Ravnotako. kakor padec Lozen-grada, trdnjave, ki je bila po mnenju nemškega generala von der Goltz paše nepremagljiva, znači tudi padec Soluna veliko razočaranje in blamažo za nemško narodno samozavest. Kajti če je pri Lozengradu doživela grozoviti fiasko nemška vojaška misija v Turčiji, tedaj pomenja padec Soluna in ves zmagoviti in slavni postop grške armade velik uspeh francoskih vojaških inštruktorjev v grški armadi. Senator Gervais je to z zadoščenjem povedal v »Matinu« dne 10. t. m. kjer z velikim navdušenjem popisuje brezhibno mobilizacijo, zmagovitosti. postop in izborno razpoloženje grške armade, ter pripominja, da ima za to predvsem zaslugo francoski general Eydoux, ki je na čelu francoske vojaške misije na Grškem -s svojimi izbornimi taktičnimi in organizatoričnimi nasveti dal grškim Častnikom in vojakom podlago k samozavest ter oživil he-Ienskega duha.- — Kakor je videti, ne bojujejo se na Balkanu samo balkanske države s Turčijo: bojujejo se tudi Francija z Nemčijo: tu Kruppo-vi topovi, tam Creuzetovi, tu von der Goltz paša. tam general Eyc!oux. Vsled tega je danes tako veselje in navdušenje na Francoskem in tako razočaranje in razpoloženi, v Nemčiji. Topot imajo Nemci smolo: ko je došlo poročilo o padcu Sol; na. se še ni posušila naslikana sliki »Simpli-cissima",kipreodčuje grško armado v paničnem begu pred Turki z dovtip-nim napisom, da je zbežala cela grška armada v Atene slavit mara- thonsko zmago. * * Srbski listi in Avstro-Ogrska. Srbski listi pišejo v uvodnih člankih o razmerju med Avstro-Ogr-sko in Srbijo, »Samouprava« riše v uvodniku položaj Slovanov v A v-stro-Ogrski ter ter pravi: »Bojazen, da bi mogli imeti avstrijski Jugoslovani centrifugalne želje, očividno vpliva na Avstrijo tako, da hoče nastopiti proti Srbiji. To pa ni prava pot. marveč treba je dati tudi Jugoslovanom monarhije ono stališče, kakor n. pr. Čehom, potem bodo ostali tudi vnaprej oni dobri Avstrijci, ki so bi do sedaj.« »Politika« piše pod naslovom: »Preokret-: Avstrija bo primorana, da izpremeni svojo sovražno politiko proti Srbiji in da da slovo svojim aspiracijam, ker je Nemčija in Italija ne bosta podpirali. Nemčija je izjavila, da noče na ljubo fantastičnim načrtom Avstrije izpostaviti svoje s tolikimi žrtvami zgrajene mornarice. Italija zopet nima interesa Avstrije podpirati, ker more Italija od srbskega pristanišča ob Jadranskem morju samo pridobiti in povzdigniti svojo trgovino v Srbiji. Trozveza ni edina in že skoro ne obstoja več. Sploh pa je tudi nadvojvoda Fran Ferdinand proti protisrbski akciji in ogrska opozicija se je defenitivno izrekla proti vsaki ekspanz" H politiki Avstrije. Videti bo \r' f*o ho | Avstrija potisnjena i. o mestcv kjer je bila pred vojno, t. j. popolna neinteresiranost na Balkanu. Tudi drugi listi proklamirajo, da se jim zdi nemogoče, da bi srbski diplomati delali sramoto na bojišču padlim junakom. Srbija se ne sme ukloniti. Če bodo v par dneh izpraznjena bojišča na Balkanu, se začne morda nova vojna, za katero se je treba pripraviti že sedaj. Štajersko. Slovenska Bistrica. C. kr. zavod za preiskovanje živil je sredi meseca avgusta t. 1. po naročilu višje vojaške oblasti poslal svojega uradnika živinozdravnika Alojzija Koniga v Slovensko Bistrico, da preišče v tukajšnjih mesnicah iu gostilnah meso, pijačo in jestvine sploh, ker so dobili nekaj tednov poprej vojaki, ki so se mimogrede mudili v Slovenski Bistrici, po različnih javnih lokalih osmrajena jedila in so po zaužit-ku teh neužitnih jestvin smrtnone-varno oboleli. In zgodilo se je, da je prišel nadzornik g. Alojzij Konig nepričakovano in našel v nekaterih tukajšnjih gostilnah pravcate zaloge smrdljivega mesa. Celo v takozvanih boljših- piodajalnah, tako na primer pri županu Stigerju, naletel je g. nadzornik na take nerednosti, da so se mu lasje jezili — od gnusa. Najbolj se je seveda skazal tukajšnji nemškonacijonalni gostilničar in mesar \Vregg (Breg). V njegovi mesnici našel je nadzornik Konig celo zalogo smrdljivih kosti in gnilega, čr-vičevega mesa, podobnega crknjeni mrhovini, katero je hranil imenovani junak, da bi jo pri prvi priliki predložil svojim najboljšim gostom kot — delikateso. Nadzornik Konig mu je na račun prekrižal, njegove delikatese koniisciral, niega pa izročil — sodišču, in tako je ta »poštenjak« s svojo ženo in dvema sinoma sedel pred kratkim pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru na zatožni klopi radi pregreška zoper zakon o živilih. Seveda je sodišče storilo svojo dolžnost in obtožencem preskrbelo poštene porcije ričeta brez kož in svinjskih kloj: gostilničar in mesar bo šel v »špehkamro na 3 tedne, njegova > milostna« na 14 dni, njegov starejši sin Janezek na 1 teden, najmlajši Bertl < pa na 5 dni. Nekateri hudo-mušneži pravijo, da imajo tukajšnji nemčurski gostilničarji tudi za nemške »turnarje^, ki bodo obiskali v nedeljo, dne 17. novembra naše mesto povodom otvoritve telovadnice, lepe porcije takih jestvin po prav nizki ceni! Ne vemo, koliko je na tem resnice, vsekako pa želimo nemškim turnarjem dober tek! Veseli nas samo to, da je našel nadzornik Konig slovenske gostilne in mesnice v polnem redu, ker bi imel drugače krumpasti Ceh Vacak z dopisovanjem v nemške liste preveč opravka. Fz Ptuja. (Za »Rdeči križ«.) Povsod so se sklicali krajevni odbori, ter se je razdelilo delo nabiranja prispevkov za naše brate na bojiščih, samo pri nas se je postopalo nekako samovoljno. Zakaj se ni delo razdelilo? Zakaj se je ignoriralo toliko slovenskih rodbin? Zakaj se ne pritegne k temu delu bratoljublja tudi naše kmetsko prebivalstvo iz okolice? Vzgledujmo se na ljubljanskih damah! Iz Ptuja. (Kam plovcmo?) Čudno! Govori se, da sta prva in sedanja predsednica ženske podružnice C. M. družbe za Ptuj s hčerkami aktivno sodelovali 13. oktobra 1912 pri Slomškovi slavnosti »Straže« v Mariboru. Kam plovemo? Nečuveno, a resnično je, da se nekateri gospodje in nekatere dame (?) norčujejo po javnih lokalih na prav nedostojen način iz naših igralk. Kako naj na ta način napreduje komaj porojena podružnica »Zveze dramatičnih društev«? Iz Ptuja. Pri nas se je osnovala podružnica »Zveze dramatičnih društev«, belimo mlademu društvu najboljših uspehov, a upamo, da se ne pogrezne v brezdanje klerikalno morje, če tudi se lepaki za predstave ostentativno naročajo v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Čemu neki imamo Zvezno tiskarno v Celju? Zasedanja spodnještajerskih porotnih sodišč se vrše 1. 1913 in sicer v Celju s pričetkom dne 17. lebr., 26. maja, 1. sept. in 1. decembra, v Mariboru s pričetkom dne 10. marca, 9. junija, 22. sept. in 1. decembra. Iz Ormoža. Zaslužno odlikovanje. Občinski odbor na Humu je izvolil bivšega uradnega predstojnika ormoške okrajne sodnije, svetnika deželnega sodišča dr. Ivana Pre-skerja za svojega častnega občana. G. dr. Preskerju, ki je sedaj v Ljubljani, k pošteno zaslužnemu odlikovanju naše iskrene čestitke. — Javn° ljudsko predavanje, ki bi se imelo vršiti v naši Čitalnici dne 17. novembra, se zaradi veselice v Središču preloži na 1. december. — Martinov sej m je bil zatadi ugodnega vremena vsestransko dobro obiskan. Prignalo se je ha sfMii mnntjo Irrte živine, z« katero pa je zelo primanjkovalo kupcev. Iz Ormoia. Tukajšnja podružnica c. kr. kmet. družbe štajerske priredi v Ormožu v nedeljo 17. t. m. ob 8. uri predpoldnan v prostorih kletarske gostilne slavnostno zborovanje, pri katerem se izroči po odposlancu osrednjega odbora v Gradcu, g. Francu Holzu sedanjemu načelniku g. Martinu Ivanušu, posestniku na Humu odliko-valni znak (bronasta kolajna) z diplomo, katero mu je priznala c. kr. kmetijska kružba štajerska. Pri tem zborovanju bode tudi predaval g. Holz o pomenu kmetijskega knjigovodstva s posebnim ozirom na osebno dohodninski davek. Bilo bi veselo, ako bi se obeh vzrekov polnoštevilno udeležili vsi člani kmetijske podružnice ormoške tega zborovanja, katero obeta biti živahno in poučno. Gosti dobro došli. Sprejemali se bodo novi udi in pobirala nova in nova udnina. Kdor je pa zadržan naj isto do 20. dec. t. L gotovo upošlje. Odbor. Akad. teh. društvo ..Triglav" v Gradcu Zimskega tečaja L redni občni zbor akad tehn. društva .Triglav** v Gradcu se vrši dne 20. nov. t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih društvenih Schonau ulica 17. L Slov. podp. in zobraž društvo »Domovina< v Gradcu, Grazbach-gasse 60., priredi v nedeljo dne 17. nov. t. 1. svoj zabavni Martinov večer, v gostilni g. Glanzer, Kloster-weisg. 5 (Zur Weinchecke). Začetek ob 5. uri popoldne. Vspored: tamburanje, petje, ples in druga raznovrstna zabava. Proti majhni vstopnini se vljudno vabi prijatelje društva k udeležbi. (Posebna vabila se ne razpošiljajo). — V društvu se je začelo živahno gibanje, ob nedeljah je predavanje, do sedaj sta predavala akd. phil. Kovačič, in med. de- Gleria starejši, javilo se je že več akad. iz društev za nadaljno predavanje, kar najuljudneje vabimo. — Na nasvet g. prof. Hauptmana sta darovala £. prof. Hoffer društvu že druRokrat 50 knjig, najlepša hvala. — V Gradcu se ustanavlja delavska podružnica sv. C. in M. Drobne norice. Iz Ptuja. Pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu je bil v službi pisar Alber Hartmann. Izvršil je več sleparij in potem izginil. Kakor čitamo po Časnikih, se je Hartmann na Dunaju sam javil sodniji. To so pa nekoliko čudne stvari, s temi sleparijami pri okrajnem sodišču, sedaj se govorijo podobne reči o okrajnem glavarstvu. Kje tiči vzrok za te prikazni? — Iz Maribora poročajo, da je skočil 17 let star zlatarski vajenec Ivan Ravnikar v Dravo in utonil. — Iz Žalca. Trgovka gospa Glo-bočnik je večkrat opazila, da ji je v trgovini zmanjkalo platna, raznega blaga za obleko in perila. Sedaj se je izkazalo, da sta je kradla pomočnik Anton Oplotnik in vajenec J. Zdolšek. Koroško. Novi koroški deželni predsednik dr. Alfred pl. Fries-Skene je bil predvčerajšnem v Beljaku, kjer so se mu predstavili zastopniki vseh državnih, mestnih in vojaških oblasti. Zvečer se je vrnil v Celovec, včeraj pa je bil pozvan za en dan na Dunaj, kamor je takoj odpotoval. Iz strahu pred kaznijo je pobegnil predvčerajšnem od svojih sta-rišev Mtetni učenec druge realke v Celovcu sin železniškega strojevodje Ferdinand Fink. Obenem z njim je tudi pobegnil iz neznanega vzroka Hletni učenec pri celovškem sladšči-čarju Schafflerju Seb. Ravtar. O mladih beguncih nimajo še nobene sledi. Roparsk napad. Ne daleč od Beljaka sta napadla dva neznana lopova posestnikovega sina Valentina Šelandra, ko se je ta vračal v mraku domov. Posrečilo se je Šelandru, da je po prvih udarcih pobegnil, toda roparja sta tekla za njim in ga ujela. Vzela sta mu iz žepa denarnico, v kateri je imel 6 K, uro pa je Šelander skril med begom za srajco. Po izvršenem ropu sta pustila roparja Šelandra na cesti in sta pobegnila v bližnji gozd. Šelander je prišel z veliko težavo do bližnje hiše, od koder so ga peljali z vozom domov. Primorsko. Iz poštne siužbe. Za poštne asistente so imenovani poštni praktikanti Franc Petek, R. Viđali, L Šioci, Jos. Pavšič, Anton Perko, Ferd. Vesnik, Jos. Prinčič in Ernest J a grič v Trstu, H. S u tora v Lošinju in Blaž Ukšič v Pulju. Za stavbnega praktikanta je imenovan absolvirani tehnik Franc Fischer, za konceptnega praktikanta pa Ivan Majerle. Iz šolske službe. Učitelj-voditelj na potovalni šoli Police — Vrh Blaž Černe je premeščen na Vrsno-Krn. Na njegovo mesto pride Rudolf Perko. Za učiteljico na Jagršcah je imenovana Alojzija Rut ar, za učitelja na Ponikvah pa Franc Komel. V pokoj je Šla učiteljica v Bovcu Ana Mlekuž. z ž vtnozdravniške službe. Za višjega okr, živinozdravnika je imeno- van okr. živinozdravnik Franc Mar* tel a ne v Tolminu. — Mesto okrajnega živinozdravnika na Primorskem je podelilo namestništvo okr. živino-zdravniku Arturju Se niči v Beljaku. Za okr. živinozdravnika v Krku je imenovan veterinarski asistent Anton Fatur, dosedanji asistent Rihard Demonte na Krku pa je premeščen k namestništvu v Trstu. Umrl je v Sežani v sredo po dva-dnevni bolezni občeznan in spoštovan mož, trgovec z usnjem Franc Maca-rol. N. v m. p. Mesto zdravnika sekundari a je razpisano pri deželni umobolnici Franca Josipa I. v Gorici. Prošnje je' treba vložiti na deželni odbor goriški tekom meseca novembra. Klerikalen mogotec — aretiran zaradi ponarejan a menic V Neho-vem pri Kanalu so aretirali posestnika Miho Šterlinko. Mož-je bil na glasu da je bogat kmet in bil eden najboljših stebrov klerikalne stranke in naravnost zagrizen strankar. Užival je kot tak neomejeno zaupanje. To zaupanje pa je znal mož izrabiti in pomagal si je končno, da se ohrani na višku tudi s ponarejanjem menic. Oškodoval je na ta način več klerikalnih denarnih zavodov. Končno so prišli klerikalnemu laživeljaku na sled in ga aretira1 So vod t Tukajšno Kmetijsko izob. društvo oode imelo svoj redni občni zbor dne 24. novembra ob pol 3. uri popoldan v prostorih gosp. Andr. Telban v Sovodnju. K obilni udeležbi društvenih članov vabi odbor. Tržaški občinski svet. V tajni seji občinskega sveta tržaškega so bili imenovani magistratni tajnik dr. Ivan Miholić za svetniškega tajnika, podtajnik dr. Vik. Ziegler za magistrat-nega tajnika in dr. Silvio Quaran-totto za konceptnega praktikanta. Za primarija v Splošni bolnišnici je bil imenovan asistenčni zdravnik dr. A. Kofler. Poleg teh je bilo imenovanih in vpokojenih še več učiteljev in več uradnikov raznih mestnih šol in uradov. Z voza je padel včeraj na cesti Lazzaro v Trstu 201etni voznik Ivan Canki. Padec je povzročila hitra vožnja in voznikova neprevidnost. Canki je padel pred zadnje kolo tovornega voza, ki je peljal Čez njega. Obležal je nezavesten na cesti. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so konstatirali, da ima ponesrečenec več težkih poškodb na glavi in zlomljeno levo nogo in sicer v stegnu. V kavarni Universo v Trstu je zaspal za mizo posestnik J. KrulČič iz Rocola. Med spanjem mu je ukradel žepni tat denarnico v kateri je imel Krulčič 120 kron. Policiji se je posrečilo, da so izsledili tatu in sicer 43 letnega čevljarja Nemca Antona Zochmana, ki je bil že 8 krat zaradi tatvine kaznovan in ima že dalj časa prepovedan povratek v mesto. Kako goljufajo kuharji na par-nikih Na krovu parnika „Argentina", last Avstro-Amerikane so aretirali v Trstu 4 kuharje zaradi goljufije. Ti možakarji so goljufali na ta način, da so dajali potnikom manjše porcije, ostanke pa so prodajali onim, ki so prosili za boljšo hrano. Pri preiskavi so našli v shrambi parnika še po vožnji nič manj kot 121 porcij mesa, katerega so kuharji shranili, da ga prodajo skrivaj potnikom pri prihodnji vožnji. Goljufiji so prišli na sled vsled pritožbe potnikov, češ, da dobivajo premajhne porcije. Dognali so tudi, da je eden izmed kuharjev pregovoril dve premožnejši grški družini, da sta mu izdajali 350 kron za poboljšek pri hrani. Prigoljufano meso in denar, ki so ga dobili pri kuharjih, so zaplenili, kuharje pa so izročili deželnemu sodišču. Poskušeno zastrupljenje škofa dr. Antona Mahniča. Neznani storilci so hoteli zastrupiti škofa na Krku dr. Antona Mahniča. Zastrupili so masno vino, katero bi moral piti škof med mašo. Slučajno je pokusil to vino še pred mašo tajnik ordinarijata dr. Josip Palčič, ki je takoj nato obolel in je nevarno bolan. O storilcih nimajo še nobene sledi. Avstrija proti manifestacijskim shodom za zmago balkanskih držav. Več Hrvatov iz Sušaka je priredilo včeraj shod, na katerem so nameravali izreči zborovalci simpatije junaškim boriteljem za svoje pravice na Balkanu in jim čestitati na zmagah. Toda v zadnjem trenutku je prišla žandarmerija in prepovedala in onemogočila shod. Zborovalci so bili seveda vsled tego nepričakovanega nastopa razburjeni in so glasno protestirali proti takemu ravnanju. Seveda je padla v tem razburjenju marsikaka pikra beseda na avstrijsko vlado. Žandarmerija je baje vsled Avstriji sovražnih klicov aretirala 6 oseb. Ponesrečeni parniki. Avstro-ogrski parnik „Beatrice", last tvrdke Marinovic v Dubrovniku je nasedel pri rtu Kalamata na pečine. Parnik je obložen z žitom. Na pomoč mu j< prihitel parnik „Teiemarch", toda za man. „Beatrice" je tako poškodovat da ga je nemogoče rešiti. »Telemarchu* se je posrečilo, da je rešil moštvo. — Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 263 Štev. f Uški parnik .Agrumarta", ki je plul • k Katanije v Trst, je nasedel na pe-Sne pri otoku Broci. V viharni noći od 12. do 13. t. m. pa je parnik izginil. Vihar ga je dvignil iz pečine, valovje ga je gnalo na odprto morje, kjer se je v kratkem potopil. Drugo jutro so potegnili iz vode truplo kapitana Chiossona. Moštvo se je Že prej rešilo. Strašni viharji v zadnjih dneh, ki so divjali v Jadranskem in deloma tudi v Sredozemskem morju, so učinili velikansko škodo v pristaniščih in na morju. Parniki hodijo z velikanskimi zamudami in več ali manj poškodovani. Več parnikov se pa še sploh ni zglasilo in se še ne ve, kaj jih je doletelo. Vsak dan prihajajo nova poročila o poškodovanih parnikih. Dnevne vesti. + Limanlce! Včerajšnji ^Slovenec« je zopet enkrat iztaknil svoje vseslovansko srce. Ce pade Odrin, če bo posabljana zadnja turška armada pri Carigradu — tedaj naj se dvigne — deželni odbor, pardon! — mestni svet ljubljanski, pa naj napravi demonstracijo, katera naj bi v nos bušnila dunajske in peštanske kroge. Tukaj je dobro, če pogrejemo nekaj spominov. V času, ko sta bila v Ljub* Ijani ustreljena dva Slovenca, pisalo je glasilo ljubljanskega škofa krvave članke: naši klerikalci udeleževali so se demonstracij in prihajali so k sejam skupnih odborov. Na široko so odpirali usta in vsakemu generalu, ki je svoje pete brusil po ljubljanskem tlaku, pošiljali so cilinder v hišo. Pol leta pozneje pa smo bili na* prednjak! izdajalci in ubitima Slovencema naši klerikalci niti groba niso privoščili v slovanski zemlji! Te tiče poznamo! Nekaj takega bi radi tudi sedaj zaigrali ti poštenjakoviči, samo da bi čez pol leta mogli kričati, da je mestni svet ljubljanski ob času, ko je bila oficijelna Avstrija do skrajne meje nervozna, ko je rožljala z orožjem proti Srbiji, izdal avstrijski patriotizem, ter proti Fran Josipu demonstriral za srbskega Petra. Tako nespametni ne bodemo več, na take li-inanice se ne vsedemo več! Ce pade Odrin, če pade Carigrad, tedaj naj se pokažejo naše simpatije v povišanih prispevkih za krščanske ranjence na Balkanu! Če se pa žele politične demonstracije, naj koraka na čelu naš slavni deželni odbor! Ako ta sklene kako času primerno izjavo, se ji z radostjo pridruži mestni svet ljubljanski! Sicer je pa tudi na bojiščih Bog prvi gospodar! Njemu čast in slava! Če mora že Ljubljana kaj storiti, je v to poklican tudi škof ljubljanski. Kadar padeta Odrin in Carigrad, tedaj naj razpiše gosp. Anton Bonaven-rara slovesen -Te deum v svoji katedrali. Poroštvo pa prevzamemo, da se hoče te božje službe korporativno udeležiti tudi občinski svet ljubljanski. In to tudi takrat, če bi slučajno izostal — deželni odbor kranjski! + Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 19. novembra ob 6. zvečer v mestni dvorani redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila: o neki prošnji za zagotovitev domovinstva v mestni občini ljubljanski: o dopisu županovem glede neke spremembe sklepa občinskega sveta glede pogojev za prepustitev- z. kr. državne obrtne šole; o dopisu mestnega magistrata glede 47. žrebanja mestnega loterijskega posojila; o ponovni ponudbi akad. slikarja R. Jakopiča glede nakupa njegovega umetniškega paviljona; o prošnji najemnika kopališča v Koleziji za delni odpis naiem-ščine; o prošnji ravnateljstva mestnega dekliškega liceja za kredit za nabavo klavirja; o samostalnih predlogih obč. svetovalcev Jegliča in Li-kozarja glede draginjske doklade mestnim učiteljem; o prošnji Franca Kunovarja za razdelitev pare. št. .*91/1 kat. občine Sv. Petra predmestje L del pri pokopališču pri Sv. Križu na sedem stavbišč; o prošnji Viktorja Orla za odškodnino za poškodbe pri znižanju Nadvojvode Friderika ceste: o samostalnem predlogu obč. svetovalca Jegliča glede vporabe šolskih telovadnic izključno !e v šolske namene; o delovanju gasilnega in reševalnega društva v H. in III. četrtletju 1912; o dopisu deželnega odbora glede prispevka mestne občine za kmetijsko - kemično pre-skuševališče; o prošnji Jakobine Kastner glede imenovanja uličice med Tonhalle in njeno hišo; o samostalnem predlogu obč. svetovalca Brandta glede imenovanja nove ulice z anemškim jubilejnim gledališčem; o proračunu mestne zastavljalnice za leto 1913; o razpisu službe cenilca dragocenosti in efektov pri mestni zastavljalnici. Samostalni predlogi: obč. svetov. Rojine glede takojšnjega pričetka del za zgradbo TU. mestne ljudske šole; obč. svetovalca Josipa Marinka za spremembo določil glede prometa z vozovi za gnoj; obč. svetov. Jožefa Reisnerja: a) glede imenovanja prometnih cest na Barju i h* ,^ede regulacije ceste od Rdečega križa do šole na Barju. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila: o prošnji nekega magistratnega uslužbenca za stalno vpokojitev; o prošnjah za razpisano službo šolskega sluge na c. kr. višji realki; o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za nada lino prejemanje miloščine; o dovolitvi stavbne doklade za ureditev Nadvojvode Friderika ceste; o prošnji nekega uslužbenca za zvišanje prejemkov; o prošnjah za razne obrtne koncesije. -r Klerikalna obstrukcija v državnem zboru. Klerikalni poslanci imajo nalogo, da v državnem zboru zastopajo potrebe in pravice, želje in pritožbe prebivalstva. Namesto da bi izpolnjevali to svojo dolžnost, pa razbijajo parlament. Proti temu početju so vse druge stranke, Čehi in Poljaki, ravno tako, kakor Italijani in Nemci. Če bi klerikalna obstrukcija že imela kak določen naroden namen, bi že nič ne rekli; če bi se klerikalci postavili na stališče: dokler ne bo slovenskega vseučilišča, ne bo državnega zbora, bi bilo to naposled umljivo. Toda klerikalci razbijajo državni zbor. ne da bi svojemu narodu hoteli kaj doseči, marveč samo da bi ustregli narodu našemu skrajno nasprotni vladi, Samo vlada ima interes na tem, da izgine parlament in pokorni biriči te vlade, slovenski klerikalci, so se lotili tega dela. Svoje početje imenujeio klerikalci borbo za pravice Slovanstva. To je pač skrajna predrznost. Kdaj so sploh klerikalci že kaj storili za pravice Slovanstva ?Vedno so s pravicami in koristmi Slovanstva delali kupčije, vedno so pravice in koristi Slovanstva prodajali in zanje kasirali kon-cesije njihovi stranki. Zakai pa ob-struirajo slovenski klerikalci v državnem zboru? Mar, da bi odstranili Čuvaja? Ce bi šlo za Čuvaja in bi bilo z obstrukcijo kaj doseči, bi se Hrvatje gotovo z vso vnemo lotili tega boja. Toda velika večina hrvaških poslancev se ne udeležuje ob-strukcije. Ali hočejo klerikalci mar natveziti. da obstruirajo na korist slovenskega naroda in. da bo slovenskemu narodu pomagano, če državnega zbora sploh ne bo? Ne, tega se še klerikalci ne upajo trditi. Klerikalci obstruirajo na vladno povelje, da bi razbili parlament, ki se ga vlada drugače ne more Lznebiti — vlada jih bo za to delo že plačala na ta ali oni način, a od tega ne bo nas narod, ne Slovanstvo imelo nobene koristi, nego samo klerikalna stranka in posamezni klerikalni prvaki. -Prismojeni grof Sternberg sicer nima nobenega mandata več, pa hoče še vedno šušmariti v politiki. Njegovo prepričanje še preminja vsak dan po trikrat. Predno se je začela baikanska vojna, se je vsajal na vse načine proti Srbiji in Bolgariji, potem je presedlal in po prvi zmagah kar gorel za balkanske države — ta teden pa it* zopet drugačnih nazorov in končno je prišel do zahteve, naj Avstrija Srbijo anektira. Sernberg je notorieno norec in bi za njegovo pisarjenje nihče ne zmenil, če bi se mož ne deiai, kakor da ga inspiriralo od posebne strani. S tem pa spravlja v neprijetno luč nadvojvodo - prestolonasledniku. V delegaciji je minister grot Berci old z vso odločnostjo zavrnil očitanja, izrečena glede vplivanja nadvojvode - prestolonaslednika na državne posle in izjavil, da nima prestolonaslednik nobene zveze z >Reici spo-što . Taka izjava bi bila potrebna tudi glede prismojenega grora Stern-berga, tembolj, ker je Sternbergov svat Aleksander grof Van der Stra-ten — čisto neodgovorna osebnost — komornik na prestolonasleduiko-vem dvoru in vlada obče mnenje, da ie-ta svak inspirira grofa Stern-berga. Cuvajeva roka sega v Istro! Iz Voloskega nam pišejo: Profesor Osterman z gimnazije na Sušaku je imel zadnje dni v ■ Narodnem domu* dve predavanji o Balkanu in o balkanskih narodih. Dne 11. t. m. je bilo napovedano tretje in zadnje predavanje. Zanimame je bilo veliko in zdelo se je, da bo na to predavanje došlo še več občinstva, kakor ga je došlo na prejšnji dve predavanji, dasi je bila tudi takrat dvorana ^Narodnega doma natlačeno polna. Toda kaj se je zgodilo ?Ko smo ob določenem času prispeli v »Narodni dom-, smo našli mesto profesorja Ostermana vest: »Predavanje prepovedano!« Pa od koga? Od Čuvaja! Hrvaška vlada je prepovedala, menda pod grožnjo odpusta iz službe profesorju Ostermanu imeti ljudsko predavanje v Voloskem! Ali ni to škandal non plus ultra za »kulturno« državo? Ali niso te razmere sramotnejše, kakor one, v katerih so živeli naši nesrečni bratje v Makedoniji? — Gotovim faktorjem še ni dovolj, da izganjajo naše najboljše može na 5 do 10 let iz domovine, sedaj se je dunajsko - peštanski eksponent Čuvaj lotil še drugega sredstva, da zabranjuje našim ljudem, da se ganejo iz svoje hiše! Kako si naj tolmačimo ta škandal, kako naj nanj reagiramo? Meni se zdi, da bo najboljši odgovor Čuvaju ta, da svojim ranjenim bratom moralno in materijalno čim najbolj pomagamo, da jih podpiramo tudi bol}, kakor nam na&e navadne sile dopuščajo, nade-jajoč se čvrsto njihove, torej tudi naše končne popolne zmage! Cuvajeva nasilstva pa je treba sedaj bolj, kakor kdaj preje prenašati s skrajnim potrpljenjem v krepkem prepričanju, da Čuvaj zlasti v teh težkih časih mnogo več koristi narodni naši stvari jugoslovanski, kakor bi ji koristil madžaronski ban, ki ga nam mislita, zasledujoč svojo staro politiko, v nekaj dneh poslati Dunaj in Pešta v Zagreb. Kadarkoli so se nad našo državo zbirali črni oblaki, sta vedno Dunaj - Pešta začasno pozabili na staro, prirojeno mržnjo proti Jugoslovanom ter sta došii z raznimi obljubami in ^koncesijami . Drugače pa nikoli. Dejstvo pa, da sedaj baje resno mislijo na obnovitev ustave na Hrvaškem, pomenja, da se monarhija nahaja v kritičnih časih in da ji je treba Jugoslovanskih žr-* tev v krvi. In ker vemo to, zato se novega bana ne veselimo, marveč kličemo peštanskirn zatirateljem: »Hvala vam, gospoda, na silni dobroti. Ne potrebujemo bana, pustite nam komisarja Čuvaja. Ako pa želite, da nam za vsako ceno pomagate, pa naj pošljite, a takoj, še par Čuvajev! In tako nam bo morda vendarle končno pomagano! — O kraljeviču Marku, junaku jugoslovanske pesmi in zgodovine predava gospod prof. dr. Fra ■ 11 e š i č v ponedeljek, 18. t. m. ob 8. zvečer v »Mestnem domu . — Socialna Matica. Te dni se razpošljejo večjemu števiiu pristopnice, čeki in pozivi na pristop. Prosimo, da se slovenska inteligenca, dijaštvo itd. odzove v obilnem številu. Poverjeništva v Ljubljani, Trstu, Kranju, Celju, Mariboru. Idriji, Gorici prosimo, da se potrudijo. V ostalih krajih se bodo ustanovila poverjeništva po potrebi, ponekod že v kratkem. Na Krki plavajoči železni orjak. Iz Novega mesta:V četrtek je bilo na Krki videti plavajočega orjaka, ki so ga prejšnji dan spustili z brega v vodo. Napil se je bil Krke tako. da so morali vodo iz njega izsesati potom nalašč za ta slučaj pripravljene se-salke. Splaval je že precej daleč od prvotnega mesta in bi se bil najbrže še dalje pomaknil, da ga niso na treh straneh dobro pričvrstili z vrvmi. Te dni se ima pričeti drugo glavno delo: Na dnu Krke je prirediti primerno podlago, na katero potisnejo kason. Podreti bodo morali leseni provizorični most. ki veže zgradbo ostalih podstavkov na obeh bregovih Krke. K splavljanju kasona bi bilo še omeniti, da so češkim monterjem pomagali tudi domači delavci. Za to jih je podjetje tudi s češkimi delavci vred primerno nagradilo. Iz Rateč na Gorenjskem. V zadnjih dneh je padlo 60 cm snega. Sani letos že veselo drče raz brez in kra-guljčki glasno žvenkljajo po zasneženi Dolini. Pač zgodnja zima! Laskavo zahvalo je prejel g. Zupančič, nadučitelj v Ratečah, od Črnogorskega Rdečega križa iz Ce-tinja za poslano vsoto, katero sta nabrala v družbi g. Antona Kavalir-ja za ranjence ob priliki sejma. Iz Bohinjske Bistrice. Ker je v Bohinju padlo pol metra snega, se bo prihodnjo nedeljo otvorilo sanka-hšče. Posebno za snuči je prikladno snega. Prijatelji zimskega športa se vabite v Bohinj. — Zimski športni klub na Bistrici. Elektroradiograf »Ideal«. l>anes v petek, dne 15. novembra: Specialni večer s sledečim sporedom: 1. V vodah Cevlona. (Kolorirana potna slika.) 2. Ljubljenec moje žene. (Humoreska.) 3. Beethoven. (Ginljivi prizori iz življenja velikega umetnika.) 4. Skoraj junak. (Burka.) 5. Umirajoča ljubezen. (Amerikansa drama.) — Samo zvečer. — 6. Moderni otroci. (Velekomično.) — Jutri v soboto, 16. novembra: Most čez prepad«. (Zruši se železniški most z vlakom vred.) Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 3. do 9. t. m. No-vorojencev je bilo 27, mrtvorojen-ca 2, umrlo jih je 18, od teh 7 domačinov in 11 tujcev, in sicer za jetiko 4, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 11. Za in-fekcioznimi boleznimi je obolel eden za noricami. Ob Streiiški ulici je predsnoč-njem podrl sneg na vrtu posestnika g. Friderika Kavčiča drevo, ki Je padlo čez cesto na »Ljudski dom«, kjer je poškodovalo pri dveh oknih okvirja ter zdrobilo 14 šip. Znamenje zime. Snoči je bila pred trgovino g. Davorina Rovška v Kolodvorski ulici ukradena 38 K vredna suknja z baržunastim ovratnikom. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 27 Hrvatov io 17 Sloven- cev; iz Amerike je prišlo 90 Črnogorcev, 50 Macedoncev in 40 Hrvatov. Izgubila je služkinja Ana Hoče-varjeva denarnico z vsoto 12 K. — Neka dama je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja in bolnišničnim potrdilom. — Gdč. Hedvika Hi-tzingerjeva je izgubila srebrno žensko uro. — Krojač Leopold Rejc je izgubil zelenosivkast površnik. V kavarni »Central« nastopi danes in naslednje dni kabaretna in glasbena družba : Original The Wei-hings Ensemble . Razne stvori. * Bolgarska žena in mati. Romunski list »La Ro!imar*Ie priobču-je pismo, ki je je pisala bolgarska žena svojemu možu v Romuniji, ki je bil poklican pod orožje. Pismo se glasi: »Moj ljubi mož! Prav praviš, da odideš takoj k vojakom; izgubil bi cel dan, če bi najprvo prišel k nam, da nas obiščeš. Pojdi in izpolni svojo dolžnost! Jaz bom zate molila in bog ne bo pripustil, da bi ti zapustil devet sirot. Njihovi nedolžni glasovi se bodo spojili z mojimi v molitvi, da se kmalu in zdrav vrneš. Vendar pa se ne varuj, če misliš na njihovo bodočnost; vsemogočni, ki čuje nad usodo domovine, ki čuje nad teboj, bo cul tudi nad otroki. Ce se zopet vrneš, boš našel ljubečo te in na te ponosno ženo. Ce se pa ne vrneš več, tedaj vedi, da me bo spomin nate spremljal do groba, da pa bom imela tudi moč, vzgojiti tvoje sinove in hčerke, ki bodo otroci narodnega junaka in krščanskega mučenika.« • Dar srbskega rodoljuba. Srbski milionar Luka Čelovič* je poslal v Skoplje 15 milijonov dinarov za srbsko vojsko. - Velika tatvina. Iz Pariza poročajo : Na opernem trgu so predvčerajšnjim ponoči vlomili neznani zlikovci v trgovino juvelirja Clarka ter ukradli za 300000 kron dragocenosti. Pogumni grški admiral Grško časopisje piše, da je admiral Kondu-riotis, predno je bil prerezan kabel med otokom Tenedos in Carigradom, brzojavil v Carigrad: „Vedno čakamo, da odplove Turška mornarica iz Dar-danel". Sleparska družina. Z Dunaja -poročajo: Regina in Alter Zweig, ki sta kupčevala s pohištvom, sta spravila v promet za 70000 kron ponarejenih menic ter prišla na to v kon-kurz. En sin sleparske zakonske dvojice je najbrže s prisleparjenim denarjem pobegnil v Ameriko. ■ Špiona prijeli. Iz Crnovic poročajo: Na železniški progi Črnovice-Ruda so prijeli nekega moškega, ki :e je izdajal za teologa iz Crnovic, ko je risal železniško progo. Pri njem so našli razna pisma iz Rusije, ki ga zelo kompromitirajo. Ko so ga prijeli, je hotel raztrgati razna pisma, toda orožniki so mu to zabranili. Pri njem so dobili tudi ruski potni list. :; Turške grozovitosti. Predno so Turki zbežali iz Melnika v Mace-doniji, so zažgali vasi Vlahi, Hoštavo, Krjesno in Mačkjur. Pri tem so pomorili uboge vaščane, ki niso mogli po begniti v gore. Morili so žene, otroke, starce in starke. Vsem so glave porezali in razparali trebuh. Nosečim ženam so izrezali iz života plodove, da bi se ne porodili novi gjavri. Te ne-rojenčke so nabadali na jatagane. i: Francoski zdravn ki o ranjenih Bolgarih. Več francoskih zdravnikov streže ranjenim bolgarskim vojakom v katoliški bolnišnici v Sofiji. Šef te misije se je navdušeno izrazil o bolgarskih ranjencih: „Priča sem prizorov, ki mi segajo globoko v srce. Velik junak je bolgarski vojak. Čudim se mu. Niti eden ne toži, ne vzdihuje. Nobeden noče nič vedeti o svojih ranah. Le eno mu je žal: da ni na bojišču. Prigodil se je slučaj, kakor najbrže še v nobeni drugi vojni. Stal sem s svojim kirurgičnim nožem v roki pred ranjencem, kateremu bi se morala amputirati roka. Hotel sem reveža kloroformirati, da bi ne čutil bolečin težke operacije; on se je pa sam pro-tivil in prosil, da naj režem, ne da bi ga z narkozo omamil. Ugodil sem tej njegovi prošnji. Bil sem prepričan, da ne prenese bolečin operacije. On pa ni niti z očesom trenil in v najgroznej-šem trenotku je začel glasno peti bolgarsko narodno himno „Šumi Marica". - Bodoča bizantska cesarica. Precej zapuščena živi v Londonu neka dama in upa, da postane cesarica Carigrada, ki naj postane po končani balkanski vojni posebna država pod nadzorstvom velevlasti. V tem zmislu namreč delujejo nekatere osebe, da rešijo problem, ki daje toliko skrbi velevlastim. Ta dama je princezinja Evgenija Christoforos Paleologus. Ima dokumente, ki dokazujejo, da je direktna naslednica bizantinskih cesarjev, ki so gospodovali v Carigradu, predno so Turki zavzeli mesto. Pokoljenje princezinje je potrdil kanclerski urad na Malti. Kmalu po izbruhu balkanske vojne so se začele engleske in amerikanske dame iz najboljših krogov in-terisirati za pricezinjo in izvolile ko« I mite, ki naj predloži velevlastim predlog, ki ga smatrajo za edino logično rešitev sedanjega težkega vprašanja. Za princezinjo zbirajo celo denar, da bi odpotovala v Carigrad, kjer naj sama razjasni ljudstvu svoje zahteve in pravice. :-;; Velika nesreča na Donavi. Iz Bukarešte poročajo: Včeraj popoldne ob V42. se je na Donavi dogodila velika nesreča. Z ladjico »Teleorman so hoteli v pristanišču razovanskem prepeljati 50 mož obmejne straže v Razovo. Ladjica se je prevrnila in vse osebe v ladji so padle v vodo. — 44 obmejnih stražnikov, en korporai, trije mornarji in mehanik so vtonili, ostali so se rešili. * * Požar na cesarskem dvoru v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: Včeraj ob 7. zjutraj se je začutil v onem delu dvora, kjer so monarhovi apartmaji, smrad po smoli. Gardist, ki je stražil pred dvorom, je naznanil, da gori neposredno nad apartmaji cesarjevimi. Požarna hramba je hitela v podstrešje in dognala, da go» ri v dimniku takozvane male kub?-nje. Gorele so saje v dimniku. Vsled ropota je postal tudi cesar pozoren in je poslal svojega telesnega slugo, da poizve, kaj da se je zgodilo. Požarni brambi se je posrečilo pogasiti ogenj. * Koliko veljajo vojni poročevalci. Veliki listi, posebno londonski, imajo v vsaki večji vojni po pet do šest poročevalcev. Ti dobivajo stalne plače po 3 do 5 tisoč kron mesečno, kar ni mnogo z ozirom na nevarnost, kateri so izpostavljeni poročevalci. Razentega pa so še stroški za depeše, informacije in drugo. Razen vojnih poročevalcev na bojišču imajo pa veliki listi tudi še svoje poročevalce v glavnih mestih vojskujočih se strank. V rusko - japonski vojni so plačevali po 2 kroni za besedo. S kabelom je stala beseda 5 kron. V južnoafriški vojni je veljala ena brzojavljena beseda v Evropo 4 krone. Nekateri listi so dobivali o velikih bitkah poročila po 1000 besed. Kakor se vidi, so vojne drage ne samo za države, marveč tudi za časopisje. * Prepričan sem, da Astmol prašek proti naduhi in take cigarete proti naduhi delujejo neprecenljiva in jih morem priporočati najtopleje. to so besede g. Jožefa Budinskeg;;. Line na D., Donaulaub 43. Cena praska in cigaret Astmol 3 K. Glavna zaloga: lekarna alvator v Požunu. katera lekarna na zahtevo pošlje brezplačno vzorce. Za „Rdeči feriž balkonskih drža«". Odbor ima sejo danes v petek ob 6. zvečer v Mestni posvetovalnici. Prosimo p. t. članice in člane, naj se zanesljivo udeleže te seje. ker se bo razpravljalo o važnih stvareh. Spedicijski družbi „Balkan" so poslali za ranjence; Gg. Iv. Arko in A. Kraigher v Logatcu 2 novi pelerini, g. Iv. Pe-terski v Ljubljani pa 5 hlač, 3 suknje in 3 telovnike. Uredništvu našega lista so izročile gojenke liceja po gospe Franji dr. Tavčarjevi 26 kron 29 vin. Iskrena hvala! Beda med ranjenci, ki so krv naše krvi, je velika. Slovenci ne poza-! bite nanj e! Kmečka pisarna narodno-napredne stranke Vodstvo narodno - napreduj stranke je ustanovilo v svojem ta.i-ništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh politični!., upravnih, davčnih, pristojbinskiii in vojaških zadevah. Izključene pa ■o zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj Sfl obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 3~> vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke T Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sehi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmet«kim županstvom. 6ospodarstvo. — Zvišanje obrestne mere. Nemška državna banka je zvišala obrestno mero za en odstotek, v eskontu na 6, v lombardiranju pa na 7 odstotkov. Vsled tega bo tudi avstro-ogr-ska banka zvišala obrestno mero za l/n%, od 51/« na 6%. Najbrže se bo to zgodilo danes ali jutri. — Švedska državna banka le zvišala obrestno mero od 5 na 5V-./&. Jt&. &*V. SLOVMI^M HA*OV. vjtntn c/» reiefonsfca in brzojavna poročila. VOJNA NA BALKANU. Avstro - Ogrska in Srbija. Berolin, 15. novembra. Oseba, ; stoji nemški vladi zelo blizu, je ^eraj baje izjavila, da sporazum led Avstro - Ogrsko in Srbijo po-Oljno napreduje. Belgrad, 15. novembra. Včeraj opoldne so se oglasili poslanik £ron in nato tudi posamezni drugi planiki velesil v srbskem zuna-jem ministrstvu, da ponudijo posre-ovanje velesil za mirovno pogodbo Turčijo. Ker se mudi Pašić v Skop-u pri kralju, je sprejel poslanike pvanović, ki opravlja posle prvega rkcijskega šefa. Odgovoril je na orak velesil, da bo Srbija kmalu govorila. Belgrad, 15. novembra. Kakor >ročajo iz Belgrada, se ni vrnil edsednik bolgarskega sobranja dietno v Sofijo, marveč se je peljal v koplje h kralju Petru, da mu nakani naziranje merodajnih avstrij-h krogov in mu prinese tudi spojilo carja Ferdinanda. Belgrad, 15. novembra. Bofgar-,1 poslanik Tošev se je izrazil o rju med Avstro - Ogrsko in ni jo sledeče: Absolutno neresnič-■» je, da bi obstojala med državami slkanske zveze kaka nesoglasja. karobe je res, da so balkanske drža-popolno edine. Tudi ni balkanska eza bila ustvarjena samo kot voj-id alijanca, kakor to zatrjujejo ne-kateri inozemski list!, marveč gre Beia balkanske zveze preko vojne er ima balkanska zveza po vojni frrmgo važnejšega opravila, kakor vojna sama. Ne verjamem, da bi %\\ razpor med Avstro - Ogrsko in rbijo tako resen, kakor ga danes ikajo. Moje naziranje glede prihodki je precej optimistično. Srbske ahte\e po izhodu k Jadranskemu j «<> popolnoma upravičene. Ja-raasko nristanišče je za ekonomič-i ra -'bije neobhodno potreb- om \c n idim. zakai bi tako pristalice ogrožalo interese Avstro-Ogr-ke m zlasti se mi zdi naivno nazira-je. da bi se s takim pristaniščem vpliv Rusije. Belgrad, 15. novembra. Izven politični krogi pravijo, da bi >rbija pripravljena udati se 20-:u pritisku in resignirati na anijo, če bi za to ceno dobila pra-:o do pristanišč v Draču in Sv. inu Medua. Od druge strani pa «e -kije, da vztraja Srbija, neomaje-svojih zahtevah po pristanu. kih diplomatičnih krofih se da zahteva Srbija kct glav-m z?u no za pristan Valono. Do-iia ne dobi tozadevnega za-rdUa fe smatrati to ceio zadevo za I o. ilanik Simič o položaju. Dunaj. \*. novembra. Urednik Ncne Fre'e Presse je imel *or s srbskim poslanikom Si-* lede razmerja med Avstro-n Srbijo. Poslanik Simič se -azil sledeče: Do ure sta se izglede pristaniškega vpraša-Jadranskem morju dva para-^aka. Avstro - ogrski posla-.ron je v Belgradu tolmačil sta-\ rstrt - Ogrske. Jaz sem na nr.u poutiarial zahteve Srbrie. Do faie« nisva dobila niti Ugron niti jaz Kl^ovora. Vesti, da bi bila srbska la ustavila svoje prodiranje se Bi ne zde verjetne. Ne morem *i | ovijati, kako naj bi dobil genezi kovic povelje, da naj se vrne. feaeral Živković s svojo armado se ■taja v pustih pokrajinah in je brez v$ake zveze z glavnim taboriščem. Vnetno je, da bodo srbsKe čete do-oj cilj predno bodo diplomati encije končane. Glede ^taniškega vprašanja se je izrazil ■■tfanik Simič, da se javnost moti, fc ■isli. da hoče Srbija vojno prista-r xrbiji gre samo za trgovski rista-, in Simič upa, da se bo našel *r>d iz razoora med Srbijo in Av-Ogrsko. Pojavila se je ideja. i dobi Srbija pristanišče ob Jaseni morju, pri tem naj se pa i popolna avtonomija Albanije. Planik misli, da se Srbija nikakor t nore ogrevati za to idejo. Grof Czernin o položaju. Budimpešta, 15. novembra. V nih krogih se se danes živahna tira o včerajšnjem govoru Czernina, zaupnika prestolona-■teka, katerega izvajanja v voj-*• odseku vzbujajo splošno pozor-Njegov govor dokazuje, da je ]zne med Avstro - Ogrsko in *¥h se precej ugodno. Grof Czer-i, da monarhija ne more pri->i razdelitve Albanije in da ne Rje privoliti, da bi dobila Srbija no pristanišče ob Jadranskem ^riu. Avstro - Ogrska noče izklju-l: ^rbije od morja. Avstrijski zu-minister je na najboljši poti počiti Srbiji pot do morja, toda No pod pogojem, da poda Srbija i garancije, da tega pristanišča ne bo napravila za vojno pristanišče. Grof Czernin je tudi obsodil politiko grofa Aehrenthala, ki ni znal najti prijateljskih stikov s Srbijo. Ostro se izjavi na to tudi proti Čuvaju. Predpogoj boljših razmer v Avstriji je preureditev naše notranje politike. Monarhija mora imeti pogum napraviti že enkrat konec s svojo jugoslovansko politiko, kakršna je danes. Čuvaja in njegov režim je treba enkrat za vselej odpraviti. Hujskanje proti Srbiji. Dunaj, 15. novembra. Nemški listi na čelu jim krščansko socijalna „Reichspost", nadaljujejo svoje hujskanje proti Srbiji. .Reichspost*1 prinaša članek iz Belgrada čez Zemun, da je izginil avstro-ogrski konzul v Prizrenu Prohaska, ki je imel rabuko s srbskimi oblastmi. Streljal je namreč baje proti srbskim vojakom. „Reichspost" pravi, da Prohaske brzojavno ni mogoče najti. Zato hoče „Reichspost* poslati v Srbijo posebno ekspedicijo, ki naj ga $če. Odrin padel. Dunaj, 15. novembra. Iz Londona. Pariza in Belgrada so prispele danes ponoči brzojavke, da je Odrin padel. Reuterjev biro poroča iz Carigrada, da je bilo od včeraj nemogoče doseči Odrin z brezžičnim brzojavom, vsled česar se sumi, da se ie Odrin predal Bolgarom. V Belgradu se je raznesla zvečer vest, da je srbski general Stefanović javil v Sofijo predajo Odrina. Uradno se ta vest še ne potrjuje, vendar vse kaže, da bodo te vesti najbrže resnične. Boji pri Cataldži. Sofija, 15. novembra. Dasi se pogajanja za mir nadaljujejo, vendar traja krvava borba pri Cataldži neoprano naprej. Bolgarska armada ie na vsi črti zmagovita. Doslej se ie Bolgarom posrečilo z nadčloveškim naporom z bajonetnim naskokom vzeti 6 najmočnejših turških utrdeb. Bolgari pred Carigradom. — Nevarnost na obzorju. Dunaj, 15. novernhra. Iz bolgarskega glavnega taborišča poročajo, da bo bolgarska armada po zavretju turških pozicij pri Cataldži nemudoma nadaljevala svojo pot proti Carigradu. Bolgarska armada je odločena zavzeti me^to ter v slavnostnem sprevodu korakati v mesto, na način kaker so to storili Nemci leta 1*71. v Parizu. Bolgarsko armadno vodstvo se že danes trudi, še predno ho sklenleno premirje ustvariti predpogoje, na podlagi katerih bo mogoče končati vojne akcije. Opažati pa :e v zadniih dneh tudi stremljenje, da se bolgarska armada pripravi za e ver tnalu o vporabo v d nisi smeri. Dunaj. 15. roverrrra. O bojih pri Cataldži poročajo iz bolgarskega slavnega taborišča, da so boii traia'i 4 dni, in da so bili silno krvavi. Bolgarskim Četam se je posrečilo zasesti centralne turške pozicije, ter vreči Turke nazaj iz Hademkeja, glavnega turškega taborišča. Pričakovati je, da se Ti»rki v najbližjem času nmaknejo na celi črti. Bo!gari pa ho-o odvrniti turški naval od Cari-- nda samega, deloma proti severu, deloma proti iuku ob morje. Pred Carigradom. Sofija, 15. novembra. Zvečc se je raznesla tu vest, da so Bolgar zavzeli Hadenkei, kjer se je nah ialo turško glavna taborišče. — ria-demkej leži samo še kakih 35 km od Carigrada. Carigrad 15. novembra. Turški večerni listi pravijo, da M Bolgari poskusili včeraj predreti desno turško krilo pri jezeru Derkos.kjer se je vnel krvav boj. Turško vojno ladjevje, ki je podpiralo levo turško krilo, je bombardiralo bolgarske kolone pri Bujuk - Ćekmedži. Bolgari so se baje umaknili. Kralj Nikola in albansko vprašanje. Cetinje, 15. novembra. Uradni >Cetinjski Vijestnik • poroča, da je včeraj obiskal poslanik baron Giesl kralja Nikola in mu naznanil, da nima Avstrija ničesar proti temu, če Črnogorci zasedejo interimistično Meduo in Drač. Nikakor pa Avstrija ne pripusti, da hi trajno obdržali pristanišči. Kralj Nikola je baje odgovoril: Nimam pooblastila od zaveznikov, kar pa se mene tiče. Vam lahko že danes povem, da se pristanišči ne priklopita obema srbskima kralje-stvima in da ie Srbija kot taka prenehala eksistirati. Italijanskemu poslaniku, ki je stal na istem stališču, kakor avstrijski poslanik, pa je odgovoril Nikola: Evropa je sama priznala, da za Turčijo ne vetfa več status quo, zato tudi italijanski kralj tozadevno ni več vezan, in čudno je od Italije, da vztraja pri tem vprašanju na strani Avstrije. Premirje. Belgrad, 15. novembra. Poročilo, da se je Turčija obrnila do balkanskih držav zaradi premirja, vzbuja tu veliko radost, ker želj vse že viru In sankcije novega položaja. Sofija, 15. novembra. Včeraj ob | 4. popoldne se je sestal v Sofiji ministrski svet na posvetovanje o turški prošnji za mir. Ministrski svet je trajal pozno v noč, ter se ga le udeležil tudi predsednik bolgarskega sobranja dr. Danev, ki je poročal o svoji misiji v Budimpešti. Pozneje sta prisostvovala tudi grški poslanik in srbski poslanik Spalajkovič. Ob 7. zvečer je bil poklican v ministrski svet tudi avstrijski poslanik grof Trnovski, ki je ostal v ministrskem svetu nad :;. « ure. Posvetovanja se je udeležil tudi sofijski župan. O rezultatih ministrskega sveta še ni nič znanega. Govori se pa, da hoče Bolgarska staviti zelo stroge pogoje glede premirja. Politični krogi položaja ne presojajo preveč optimistično, ter dvomijo, ali bo Turčija akceptirala bolgarske pogoje glede premirja, med katerim bi se šele vršili definitivni dogovori glede miru. Sofija, 15. novembra. Ministrski predsednik Gešov je baje odklonil ponudbo velesil za mediacijo med Turčijo in balkanskimi državami. — Odklonil pa je to medijacijo z motivacijo, da se je Turčija že direktno obrnila na Bolgarsko zaradi mirovnih pogajanj. V Sofiji se je raznesla vest, da je Nazim paša, vrhovni poveljnik turške armade že določen za mirovnega posredovalca. Turčija prosi miru. Atene, 15. novembra. Poluradno se poroča, da so zastopniki evropskih velesil v Atenah sklenili, skupno izročiti predlog o medijaciji. Grška vlada bo v popolnem soglasju z ostalimi balkanskimi državami zavrnila posredovanje. Rijeka, 15. novembra. Diploma-tični krogi iz bližine kralja Nikole zatrjujejo, da se bodo vršila mirovna pogajanja le ob navzočnosti delegatov vseh balkanskih držav. Tudi se smatra, da bo Bolgarska na mirovno prošnjo Turčije in na njene ponudbe odgovorila v imenu cele balkanske zveze. Gotovo je tudi, da bodo balkanske drŽave skupno in solidarično precizirale svoje mirovne pogoje. Sofija, 15. novembra. Poluradno se zatrjuje, da bo vodilo pagajanja glede mirovne ponudbe Turčije bolgarsko vrhovno vojno poveljništvo, ozirajoč se pred vsem na vojaške obzire, in Šele Če bodo Turki sprejeli vse pogoje bolgarskega vrhovnega vojnega poveljništva. zlasti, da ne izpremene tekom pogajanj svojih pozicij in ne ojačiio svojih čet, bodo prešla pogajanja v roke diplomatov. V političnih krogih smatrajo avspici-je za mir še za neugodne. Carigrad, 15. novembra. Turški politični krogi zatrjujejo, da Bolgari ne bodo zasedli Carigrada. Turško časopisje piše popolnoma mirno o mirovnih pogajanjih. List Ferid paše naglasa, da je sedaj najvažnejša naloga urške vlade, ščititi pravice Vakufa in muslimanske občine in zasebnike v teritorijih, ki bodo najbrže prešli v roke balkanskih držav. List zahteva tudi, da prevzamejo balkanske države del turškega državnega dolga, ki pripada na te dežele in vse turške državne pogodbe, kolikor se tičejo okupiranega ozemlja. Balkanske države naj tudi privolijo, da se sedaj premagane turške čete in vsi ujeti turški vojaki vrnejo z orožjem in častno v Carigrad. Pogodba balkanske zveze. Sofija, 15. novembra. V političnih krogih se mnogo govori o izreku bolgarskega ministrskega predsednika Gešova. ki se je izrekel napram neki politični osebi, da je pogodba med balkanskim] državami taka, da pripada obal Egejskega morja izključno Bolgarski in Grški, Srbiji pa se prepušča pot do Jadranskega morja. Že zato je primerno, da podoira vsa balkanska zveza srbske težnje po srbskem pristanišču ob Jadranskem morju. Srbi pri Bitolju. Belgrad, 15. novembra. Včeraj se je pričela, kakor zatrjujejo došla poročila, bitka pri Bitolju. Srbski vojski poveljujeta prestolonaslednik kraljevič Aleksander in general Jan-ković. Srbska armada šteje 125.000 mož in ima okrog 150 topov. Turška vojska šteje sicer 90.000 mož, ima pa samo 40 topov. Srbi so zavzeli zelo ugodne pozicije, tako da je mogoče že vnaprej trditi, da bo zmagovita srbska armada, ako se tudi ne vpo-števa, da Turki nimajo skoro nobene artilerije. Položaj v Carigradu. Carigrad, 15. nov. Nepotrjene vesti vedo, da so odpeljali bivšega sultana Abdul Hamida iz Beglerbeva neznano kam. Tudi dvor je pripravil že vse, da se eventualno preseli v Bruso, kamor mu slede potem tudi poslaništva. V Stambulu kroži govorica, da bodo prebivalci, čim dospo Bolgari v mesto, turški del mesta zažgali. Sofijina mošeja je baje že podminirana, da jo vržejo Turki v zrak. Carigrad, 15. novembra. Uradno se potrjuje, da so konstatirali v zadnjih 24 urah v mestu 20 slučajev kolere. En bolnik je umrL Carigrad, 15. nov. Inozemski vojni atašeji so odšli včeraj k turški armadi pri Cataldži. črnogorski prostovoljci. R eka, 15. nov. V zadnjih dneh je dospelo sem 2000 črnogorskih prostovoljcev večinoma iz Amerike. V Podgorici so bili oboroženi, ter so jih poslali na to na bojišča. Od včeraj sem se sliši s Skadarskega jezera neprestano grmenjetopov. Prodiranje Srbov. Belgrad, 15. nov. Iz Prilepa poročajo, da je pri Bitolju srkska kava-lerija napadla turške čete. srbska ka-valerija je po kratkem, a krvavem boju Turke deloma pregnala, deloma pa jih prisilila, da so se udali. Solun. Atene, 15. nov. Oficijozno se razglaša, da je prispel včeraj parnik „Arkadia" z justičnim ministrom Rak-tivanom kot provizoričnim prefektom v solunsko pristanišče. V pristanišču se nahajajoče tuje vojne ladje so salutirale. Takoj ko je prefekt izstopil, so tri v pristanišču stoječe angleške vojne ladje zapustile Solun. Dunaj, 15. novembra. V objektivnih političnih krogih govore, da Solun ne pristoja glasom ključa, ki so ga vporabile balkanske države za razdelitev okupiranega ozemlja Grški, marveč pristoja po razdelilnem načrtu Bolgarski (?) Kretski prostovoljci. London 15. novembra. Iz Carigrada poročajo, da je poslala Kreta baje 18000 prostovoljcev na Grško. Pobegli poveljnik. Carigrad 15. novembra. Poveljništvo prvega turškega armadnega zbora je naročilo policiji, da naj aretira bivšega ministra Talaat bega, ki je zapustil svoj oddelek na bojišču. Policija je pozvala Talaat bega, da naj se zglasi tekom 24 ur pri armadi, sicer ga bo aretirala. . Črnogorski denar. Sarajevo, 15. novembra. Veliko začudenje vzbuja dejstvo, da so dobili obmejni davčni in drugi uradi ukaz, da v bodoče ne smejo več sprejemati črnogorskega srebrnega denarja, kakor je bilo to do sedaj običajno. Ust eljen zdrs n k. Sarajevo, 15. novembra. Zdravnik dr. Lazar Dimttrijević, ki je odšel na črnogorsko bojišče, je bil baje tam povodom nenadnega napada turških čet ustreljen. Angleške vojne ladje v Smirni. Berolin, 15. novembra. Iz Smirne poročajo: Angleško vojno brodovje, sestavljeno iz 4 vojnih ladij in dveh križark, je dospelo sem. Carigrad, 15. novembra. Nad Smirno, kjer se vrši preganjanje kristjanov, je proglašeno obsedno stanje. Srbski prestolonaslednik. Belgrad, 15. novembra. Prestolonaslednik Aleksander, ki je bii od bitke pri Kumanovu sem bolan, je zopet okreval ter je odpotoval v Bi-tolj, da prevzame poveljništvo nad pno armado. Srbska mornarica. Belgrad, 15. novembra. Poročilo nekega berolinskega lista, da se je pričelo nabiranje za srbsko morna rico, se v merodajnih krogih proglaša kot popolnoma izmišljeno. Č nogorsko posoj lo. Mil n, 15. novembra. Kakor poroča .Štampa*, je sklenila Črna gora z bančno skupino neke severnoevropske države pogodbo glede posojila 800.000 funtov šterlingov. Izdali se bodo vojni boni od 1 K do 100 K, ki naj se tekom enega leta rešijo in naj kurzirajo samo v Crni gori. Nenadovic v Be^olinu. Bero I n, 14. novembra. Srbski poslanik Nenadovic je imel važna posvetovanja z nemškimi državniki in včeraj zvečer tudi z bolgarskim poslanikom v Berolinu. Govori se, da se bo vrnil Nenadovic preko Petrograda v Belgrad. Službene brzojavke turških generalov. Belgrad, 15. novembra. (Izvirno poročilo). Srbski armadi je prišla v osvojenem Skoplju v roke tudi korespondenca turških poveljnikov med bitko pri Kumanovu. Med to korespondenco so tudi brzojavke, ki sta jih pošiljala Zehki paša in Fetih paša med bitko Ali Rizi paši, glavnemu komandantu v Solunu. Ena izmed brzojavk Zekki paše se glasi: .Glavna bitka je izgubljena. Sedmi kor je popolnoma uničen. Vojaki so v bitki in na begu pustili 150 topov, vso streljivo in vsa živila. Ostanki armade pribežali v brezumnem strahu v Skoplje". Dne 25. oktobra je brzojavil Fetih paša v Solun to-le: »Odločilna bitka v Makedoniji je končana in za nas izgubljena. Uničen je docela 6. kor. Od preje ponosne naše armade je došlo pred Skoplje samo 40.000 mož, a še ti so tako nedisciplinirani, da niso za rabo. 15.000 Arnavtov mi je priseglo zvestobo, iz teh bom skušal napravit jedro nove armade". — Med spisi se je našel tudi telegram, ki ga je general Ali Riza paša poslal arnavtskemu voditelju Isi Boljetincu. Ta brzojavka slove: „Iz vojaških skladišč ste dose daj vzeli triinšestdesest tisoč pušk — a niste ničesar ukrenili. Priština je padla in ta poraz je sramota za državo in narod, je sramota za osmansko orožje. Kje so vaše obljube. Organizirajte vsaj sedaj čete in vznemirjajte sovražnika, če že niste sposobni za vojno." — Isa Boljetinac se ni oziral na ta poziv. Ruski ministrski svet. Petrograd, 15. novembra. V včerajšnjem ministrskem svetu, ki se je bavil z balkanskim vprašanjem se je konstatiralo, da ne kaže niti ena velesila nagnjenja poostriti položaj. Ministrski predsednik, vojni minister in mornariški minister so izjavili, da so vesti o izrednih pripravah Rusije prenagljene. Vojni minister je že prej dokazal, da je ruska armada pripravljena na vojno in da more Rusija vsak čas svoje zahteve podpreti s svojo armado. V seji so presojali situacijo zelo mirno in izrekli upanje, da se doseže sporazum med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Po seji je imel Sazonov daljši razgovor s srbskim poslanikom Popovičem, kateremu je dal razumeti, da priznava Rusija srbsko zahtevo po pristanišču ob Jadranskem morju in da Rusija to zahtevo tudi podpira, da pa dela Rusija na sporazum z Avstro-Ogrsko, ki se kaže sprejemljivo za to posredovanje. Avstro-Og ska banki. Dunaj 15. nov. Eksekutivni komite avstro-ogrske banke je sklenil v svoji današnji seji zvišati bančno obrestno mero za pol odstotka. Od jutri naprej bodo imeli menični eskompti 6%, posojila na državne papirje 67»% in posojila na druge papirje 7% obrestno mero. Borza. Dunaj, 15. novembra. V borznih krogih presojajo situacijo danes zelo ugodno, ter je bijo opažati zelo živahno gibanje kursov navzgor. Zlasti so pridobili spekulacijski papirji mnogo na ceni. Komenskega šola na Dunaju. Dunaj, 15. novembra. Kakor znano, je preklical namestnik zatvoritev Ko-menskega šole v III. okraju, ki jo je izreklo okrajno predstojništvo, zato je izrekel magistrat kot stavbno-policijski urad prve instance zopet zatvoritev. Šola se je zaprla in je še danes zaprta. Sedaj je dospel zopet odlok iz namestništva na magistrat, ki določa, da mora magistrat takoj preklicati zatvoritev šole. Ta odlok sistira tozadevni sklep magistrata. Dunajski mestni svet pa se je temu odloku uprl in vložil rekurs proti zopetnem odloku namestništva. Šole pa kljub temu ne bodo otvorili. Proračunski provizorij. — Čuva]. Budimpešta, Cesar je sprejel v daljši avdijenci avstrijskena ministrskega predsednika Stiirgkha, ki mu je poročal o politični situaciji in o dogodkih v avstrijskem parlamentu. Dobil je od vladarja dovoljenje, da predloži zbornici 6 mesečni računski provizorij, ker so slovenski klerikalci onemogočili pravočastno rešitev rednega proračuna. Stflrgkh je poročal cesarju tudi o nevzdržljivih razmerah na jugu ter urgiral odpoklicanje Čuvaja. Budimpešta, 15. nov. Ogrski politični krogi zatrjujejo, da ogrska vlada ne more pustiti pasti Čuvaja, dokler ne bodo na Hrvaškem samem vstvarjeni predpogoji za redno funkci-joniranje hrvaškega sabora. Ogrska vlada zahteva od hrvaških političnih strank garancije, da ne bodo proklamirale neodvisnosti Hrvaške od Ogrske. K temu je pripomniti samo to, da je vrsta dati garancije na ogrski strani in da so se izvršili do sedaj pogreški in kršitve zakona in nagoode ne na hrvaški strani, marveč na ogrski strani. Italija mobilizira. Dunaj, 15. novembra. »Reichs-nost« poroča iz Verone, da je dobil armadni zbor v Veroni povelje, da naj bo pripravljen za vsak slučaj. Od včeraj prihajajo rezervisti. Baje gre za pripravljenost za morebitne dogodke na Balkanu, pri čemur bi Italija nastopila skupno % Avstrijo. Dejstvo mobilizacije v Italiji je zelo sumljivo. Čuden samomor. Dunaj, 15. novembra. Tu se je obesil gojenec Terezijana Ronay.Či-tal je neko knjigo, v kateri se opisuje smrt obešenca, češ, da se pojavijo obešencu tik pred smrtjo naj-krasnejše iluzije. Ronay je hotel to poskusiti misleč, da se bo še pravočasno rešil vrvi, toda bilo je prepozno, obvisel je mrtev na vrvi. __^j Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 263. štev. Društvena naznanila. Organizacija bančnih in posojil-ničnih uradnikov. V petek, dne 8. t. m. se je vršil v hotelu „Union* ustanovni shod krajevne skupine društva „Reichsverein" avstrijskih bančnih in posojilničnih uradnikov. Referiral je v imenu predsedstva tajnik g. Allina z Dunaja. Navzoče je pozdravil g. Oton Schmidtt uradnik Krednitnega Zavoda, in nato podelil besedo referentu. G. Allina je tekom svojega govora očrtal postanek društva, njega boje in uspehe. Natančneje je izvajal zahteve o moderni službeni pragmatiki, posebno glavno točko časovni avanzma. Govornik je tudi poudaril, naj narodnostno prašanje ne igra v stanovski organizaciji nobene vloge, pač pa naj se v vsaki krajevni skupini združijo vsi uradniki brez razločka narodnosti k skupnemu delu, kajti vsakdo ima priliko v političnih in drugih društvih delati za narod. V strokovni organi-nizaciji ne sme manjkati edinosti, in ravno naše društvo morajo vsi smatrati kot popolnoma nevtralno. Samo na ta način je bilo mogoče doseči dosedanje uspehe in le tako bo mogoče tudi v prihodnje kaj koristnega doseči. Govorniku so z navdušenjem vsi pritrjevali. Nato se je vršila volitev vodstva krajevne skupine, v katero so bili izvoljeni sledeči gospodje: načelnik: Oton Schmidt, njega namestnik : Josip Roeger, blagajnik: Ivan Hromek, zapisnikarja: Rudolf Huber in Viktor Reich, odborniki: Silvester Škerbinec, Josip Glaninger, Oskar Skušek in Anton Arko. Končno je predsednik izrazil upanje, da bodo tudi kolegi vseh ostalih zavodov vstopili v društvo in da bi se zastopniki teh zavodov lahko naknadno volili v krajevni odbor. Predavanje v Narodni Čitalnici v Kranju. V nedeljo 24. t. m. ob 6 uri zvečer predava g. prof. Makso Pirnat: „Kosovska bitka — v zgodovini in srbski narodni pesmi-. Tako oseba predavatelja, kot srečno izbrana tema, jamčita za najboljši uspeh in mnogobrojno udeležbo. Vstop vsakomur prost. Jesenice. Po klasični žaloigri „Prababica" hoče nuditi Gledališko društvo svojim obiskovalcem tudi ne-xaj veselega. V nedeljo 17. t. m. se uprizori znamenita satira „Lokalna železnica" (spisal L. Thoma), ki je bila igrana z velikim uspehom v vseh večjih gledališčih in se udomačila tudi na slovenskih odrih. Razun na deželnem gledališču v Ljubljani se je igrala v Trstu, Mariboru, Celju itd. Da ne bo izgovora, da se prične igra vedno šele ob 8. uri, namesto ob pol osmih, kakor je naznanjeno na gledaliških listih, bodi povedano, da se z začetkom vedno čaka le radi občinstva, ker je navadno ob pol 8 dvorana še prazna. Začetek je odvisen edinole od točnosti občinstva, kar naj se izvoli vpoštevati. Gledališko vodstvo ima za letošnjo sezijo preskrbljenega mnogo dobrega repertoarja in bi bilo pač želeti, da bi se tisti, ki bi se lahko, tudi malo bolj zanimali za institucijo, ki je takega kulturnega pomena, kot Gledališko društvo, ki uprizarja stvari iz sporeda velikih gledališč, tako, da veščaki čudijo, kako je kaj takega mogoče na Jesenicah. Ce se obisk gledaliških prestav ne zboljša bodemo morali tudi mi izvajati posledice. Prosveta. Iz gledališke pisarne. Jutri v soboto (nepar predstava) se petič v sezoni poje Suppejeva opereta „Boc-caccio", ki se potem za dolg časa odstavi z repertoarja. — V nedeljo popoldan se (izven abonomenta, za lože par) ob najnižjih cenah kot ljudska predstava na novo zastavljena in na novo naštudirana ljudska igra „Revček An dre j-ček* z g. Verovškom v naslovni vlogi. Sodeluje „Slovenska Fiharmo-nija*. V nedeljo zvečer zadnjič v s e z o n i (za obonente par) na splošno zahtevo VVagnerjeva velika opera „Večni mornar*. V torek 19. t. m. bo prva delavna-kronska predstava Igrala se bo izborna nova burka „Ce frank dobro pristoja". V četrtek premiera Verdijeve velike opere wLa Traviata". Slovensko gledališče. Če frak dobro pristoja. Komedija v štirih dejanjih. Spisal G. I)regely. Režiser A. \ erovšek. — Aktualne spletke, ki prepletajo sedanjo dobo, lažnjivo moralo, ki jo nosijo ljudje na obrazih in ne v srcih, uspehe protekcij po geslu svoji k svojim, povišanje praznih in ošabnih klasov in ponižanje skromnih in zaslužnih poštenjakov in še kopo sličnih slučajev, so pričeli razni dramatiki zadnjih let prav spretno vporabljati za svoje komedije in burke. Lani smo videli »Moralo in V zlati skledi«, letos »Velikega mrtveca« in včeraj Dregelvjevo komedijo pravzaprav mešanico komedije in burke »Če frak dobro pristoja«. Predstavili so nam krojaškega pomočnika, ki čuti in sluti v sebi klic na kvišku in ve, da je treba zato fraka, ki se človeku dobro prilega. Ker ga nima, ga ukrade. V drugem dejanju se seznani z ministrom, v tretjem je poslanec, v četrtem ga hočejo razkrinkati, a njegov sloves je že tolik, da poizkusi izpodlete. Dobil je portfelj, postal je minister in poleg tega bo priženil 400.000 K in še več. Vlogo tega srečnega in spretnega zemljana, ki je v svojem burkastem humorju poln drzke satire, je igral g. Bohuslav — rekel bi: v eni sapi od kraja do konca. To se pravi: igralec ni nikjer padel niti za trenok iz svoje vloge, obdržal je strogo enotnost svoje igre. Njegove kretnje, vse njegovo gibanje je strogo združeno z besedami in tekom dejanja. Ko on igra, ne opaziš nikjer maskiranega igralca ali komedijanta, ki se je naučil toliko in toliko dovtipov in gest zato, da bi zabaval smehaželjno občinstvo. Z njim stopi na oder človek, ki ne odigra, ampak odzivi svojo vlogo. Rafiniranega in v svoji igri fino umerjenega igralca se je pokazal g. Fišer kot dr. Sonnberg. Židovska družba, g. Povhe, g. Danilo, ga. Danilova, g. Skrbinšek, z izvrstno masko, gg. Bukšek, Peček, Bratina et komp. so spravili na oder res nekaj judovskega miljeja, dasi je to pri nas, kjer nimajo še igralci svojega dialekta, priznano težavna stvar. Ga. Setfilova je bila gladka in zapeljiva, kakor ponavadi, ga. Kreisova in gdč. Danilova sta ugajali kakor tudi vsi ostali, ki so bili zaposljeni z manjšimi vlogami in ki mi naj blagohotno dovolijo, da jih ne naštejem po imenih, temveč jih brez tega sumarično pohvalim. Oprema je bila zlasti v drugem, tretjem in četrtem dejanju okusna, predstava v prvi vrsti v posameznostih in tudi v splošnem všečna, dasi bi ji ne škodilo malo več živahnosti. Občinstva se je našlo mnogo, za zabavo in smeh se je ponujalo dovolj prilik, večer je bil domač in prijazen. P. — Socialna Matica namerava pričeti z izdajanjem ročnih knjig (flandbiicher, manuali), zlasti za fizikalni zemljepis, politično ekonomijo, državno pravo, sociologijo, politiko, astronomijo, fiziko itd., čim bi se našli pisatelji, ki bi prevzeli taka dela bodisi sami, bodisi kot uredniki s so-delovaniem strokovnih sotrudnikov. Slovenski znanstveni pisatelji, ki se zanimajo za to delo, se naj blagovolijo obrniti na društvo Socialna Matica, Gorica. Pročitane napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek pročitane napredne časopise preteklega tedna v j tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svo- i je naslove. Poleg tega zbirajo kra- j jevna politična društva prečitane časopise v svojem okraja. Današnii list obsega S stran5. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne'?. MefeoroloSIeno noročlto. Vliiia aad mttrjem 306-2 Sredo}! zračni tlak 7M mm čas Stanje i^ t *P«o- llT* !■- Vetrovi Nebo ? vani« TOCtTa S 2 c vanja _ ** g ■ ▼ mm i_ *-» i ' I 14. 2. pop.' 736 6 i 1*0 si sever megla „ 9. zv. . 738 6 j —0-8 ( sr. szah. j 15. 7. zj. 7375 0-0 si. svzh. sneg Srednja včerajšnja temperatura 0*0*, norm. 3 9° Padavina v 24 urah 3'1 mm Borzna porodila. L|«M|aaska •Kreditu banki v Ljubljani". Uraial karti taiaJake karte 15. novembra 1112 ■•••lk«»l »••Irll. I *""" *"?•" IV, maleva renta .... 8440 84 60 4-1« t srebrna renta .... 87 70 87 91 4»', avstr. kronska renta . . 844S 84 65 *h o*r. . . 84 05 8825 4*', kranjsko deželno posojilo —— 94 SO 4% k. o. čeike dež. banke . 88 85 89 85 Ononanat Srefke ia 1.1*60 ■/• . . 443 - 455 — „ - „1864..... 614— 626- „ tlake ...... 290- 302 — „ lemeljske I. izdaje ------- *— „ It .. . 246-- 258- „ ogrske htooterne . .------- —'— „ dan. komunalne 477— 489 — „ avatr. kreditne ... 479 - 491 — M ljubltanske .... 65 50 < 71 c0 „ avstr. rdeč. krila . . 50 50 i 6 50 ,. OfT. „ „ . . -0 25 36 25 „ battllka..... 27 — 31 — l tnrlke...... 211-I 214- ••••■••. Ljubljanske kreditne banke . -28 — 431 — Avstr. kreditnega zavoda . . 609 20 610 20 Dunajske nanfne družbe . . 502 "0 M)3*50 Južne železnice..... 103 75 104 75 Državne *eleznlce .... 68 >1»0 683 20 /Uplne-Montan..... 068■— 969 - Ceake sladkorne družbe . . 351- 363 - Zivnostenske banke. . . . 26450 J6.-50 Valat«. Cekin!....., . . 1143 1147 Marke........ 117-90 11820 Franki........ | 9605 ■6 2S Ure ...... 4 • 9400 9520 Rubl|!........* 253 75 2M 75 Stanoi'Miie z 2 sobama in pritiklinami 4115 se ceno odda za februar 19! 3 na Dolenjski cesti 50 v Ljjubliani. Tako! '9ra lahko vsak na moje et-tarne citre „^clnmbia". in 32, 49X3t 33 tiste, s 6 akordnimi skupinami, 4rJ strunami, 4i X *^ cm ve' i kompletno K 13 'O Mandolinske gitarne citre natančno kakor St. 32 pa 3l strun, f melodijska strune leie dvojno, kakor na mandolini K 14 —. Notni listi za komad 12 h, s tekstom komad 20 h, 6 komadov K 1-tv,, 1? komadov K s-10. Brex riiika' Zamena dovoljena ali denar nazaj Po povzet-u razpošilja c. In kr. dvorni dobavitelj mM J9L. 1%ii Ha£ 4H* "*%T JEiR Bn Map v Mostu, it. 2380 (Četko). Glavni katalog na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Antikvarično se kupiš Jurcics Zbroni jplsl III., VIII. in XI. XV. — Ponudbe na „Narodno knjigarno" v Ljubi"ani, čarobna piščalka. Štet. 2«> i ntrhkim 7vencčitn glasom, podobnim harmonija z lasovim spremljcvanjtrn. — Vsakdo lahko igri nanjo črtst ne pozna not po notnih listih. Kompletno s popolnim navodilom, popisom in 4 notnimi Hstl K 7-2*. Brez ririka. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju ratnošilja c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad v Mestu it. 2381 ČcSkr. Glavni katalog s 4f>00 •.likpmi zastonj in pošt. prosto. o O i« Jo i I influenco iBiljiii Milj. HlDlo ii celo zastarele pljučne katare uprtu inim. M psptiijiti. blagosiastni Sirolin 'Roehe MjMjie fantu priti jUiki. Sirolin 'Mi m pljA nzkraja ii razkiiije. V lekarn* tah letajte Sirolin 'Boche' Lepo meblovana soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo 4112 a« tako! odda v Ciril Metodovi a ulici štev. 10, I. nadstropje. :: Sprejme se tako] in pod ugodnimi pogoji 4i°o vešča prodajalki v c, kr. glavno zalogo tobaka t prijaznem mestu va Gorenjskem. — Takojšne ponudbe upravi „Slov. Naroda". Pisarniški sluga s snažno pisavo, vojaščine prost, zanesljiv in pošten, 4133 se spre "me do 30. t. m. Ponudbe pod „Zanesljiv11 / navedbo starosti, na upravm^tvo »SI Naroda«. V plačilne zadrege zašli iiijolrti se prav naskrivaj ter na^Htreie ranži- raio — Vprašanja pod „Podružnica LJubljana" na upravn. »SI Naroda«. 4135 V bližini sodnijske palače je oddati ; pisarno ali kot zdravniške Ordin; Cijske prostore lepo pritlično 33 stonovsni; Kje pove upravništvo »Slov. Naroda iliilifi za leto 1913. izdal Jos. Hauptman, ofici?; trgovske in obrtniške zbornice v Ljubha Koledar ima za obrtnike mnogo pouču vsebine, med drugim tudi kn igovods': za obrtnike. Cena 60 v. po pošti 70 v:n. D' biva se po vseh knjigarrah in pri izdajate! 4057 Za kamnolom s ceicfnim obratoi se iš^o kllllillli lllltt (Bruchmeister) ev. 7. 20 — 30 delavci Ponudbe pod „W. 6. 3SBO" odpošil-, Rudolf Mosse, Dunaj L, Seilerstatte \ HQ\f v tr^u. ležečem ob noj I aV ^^ železnici na Dolenjske-I m ^S v kateri je stara J mil v?eUana trgovina, i aJ 1«3 se zara<^* bolezni pod zei ■™W ugodnimi pogoji proda. Ponudbe pod: „Hiša", poštno ležeče, fcfvkljam) stenosrcfinia in stroiepisl z večletuo prakso išče službe, Na slov pod „Stenograilnja" na upnJ »Slovenskega Naroda«. 4 Išče se spreten d Zli il 4 4% M 3fi 1 ' nsiopmi za Ljubljano. Natančne ponudbe z navedbo referen na „Vereinigte Teebutter uui v7urst!abriken Karlawerke", Sa warnska, Galicija. DOBITE v bogato ilustrovanem glavnem katalogu firme c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, Most št. 2395 (Češko) veliko izbiro dobrih, cenih flanelastih odej za na rosteljo po K 170, 2*40 in narrej, koltre po K 5"—, stenske preproge po K 480, konjske odeje po K 5-—, namizne in nostelme garniture do K 13-—, zastorji, platnino itd. in se priporoča ob porabi zahtevati ta katalog zastonj in poštnine prosto, ker ti mali trud se Vam izp'ača Razpoillja se prod povzetju ali predplačilo. Brez rizika. — Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Doma. »Mliiva w budilka. Stev 8946 v poliranem, niklastem okrovju. iS cm visoka, po araer. sistemu, pre v vseh legah, z dobro kvaliteto in triletno garancijo za dober in prav tek K -l -90, 3 komadi K 8-—, z kazalom, ki se ponoti sveti K 3*30, 3 komadi K 9. Št 4566 Budilka Babv s jeklenim si-^ drom K 3-90. S kazalom, -* ki se ponoći sveti K *-30. 1 Erez rizika! Zamena dovoljen-* ali denar nazaj 1 Razpošilja po povzetju ali če se pošlji« denar naprej" Prva tvornica ur JAN KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj, Most. št. 2372 (Češko). Glavni katalog a 4000 slikami .*. gratis ta Iranko ! Prima orodja za žaganje deščic. Izdelovanje del z izžaga-vanjem deščic (Laubsage) je poučno in lepo opravilo za mlad in staro o prostem časa. Št. 9307. Prima orodje za izžagavanje na močnem kartona z 8 orodji in predlogo kompletno 3 K. Št. 9308. Isto. na z 11 prima orodji in predlogo K 4-40. Št. 9310. Prima garnitnra za izžagavanje v smrekovi omarici s pokrovom in 9 prima orodji K 7-20. Največja izbira orodja za izžagavanje v mojem glavnem kataloga. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetja ali če se pošlje denar naprej razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad- razpoftilialnlca v Mosta st. 2388 (Češko). Glavni katalog s 4000 slikami vsakomur gratis in franko. Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. I. zvezek: Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št d z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. V platno vezan 6 E; po posti 6 K 20 vin. baročna knjigarna v Ljubljani. ftHnh trgovin M. TUŠEK, LJUBLJANi Stari trg štev. 28 priporoča po najnižjih cenah svojo boja zalo.co steklene in porcelanaste posod svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip okvirjev za podobe. - Prevzetje vs steklarskih del pri cerkvah in stavba Nafsolidneisa in točna postrežba. skrbno za- streljen in opremljen z dr. žavnim pečatom o tem Samo dobra kakovost in lično izdelano blago, jamstvo za brezhibno lunkcijoniranje. Št. 100 Samokres lefaucheux, kaliber 9 mri. svetlo poliran, s poliranim orehovim držajem, petelin se lahko zapre, K 8* Št. 101. kaliber 9 sim najfineje ponikljan K 9"~ Št. 104. Samokres na centralni ogenj. 1* liber 9 mm, šesterostrelen K 10- . Št. lPi Isti fino ponikljan kaliber 9 mm K H'50. Največja izbira samokresov, žepnih pištol, tercerol, pištol za gonjače in vinogradnike, floberti Tesching, lovske puške. Lovske F0" trebščine streljivo itd. dobite v moje* glavnem katalogu s 4000 slikami, ki se v» kemu pošlje gratis in franko. C. kr. dvomi dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica Most št. 2390 (Češko). Razpošiljanje po povzetju, Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazsj. Priporočam svojo veliko 4 logo zajamčeno pristnega malim« d kakor tudi razpošiljalec f velikem iz prve roke iamst.eno ritstse malinove odce]< (Rabi Idae). * Lovro Rogelj tionilai solaiite in pokalit na VrhnikL 263 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. LUIIiCIuIIl >luitovftiii glarat km talof ■ 4. uo slikami o arah. slana ia arabrnia, god h« m h, jeklenih, umjstih m atnnu tak turnih predmetov, orr-in Itd C In kr. dvorni dobavitelj JAN KONRAD ratposilf alnlca, Most št. 2 368 (Ćssko). r-.-. e švicarska ntklaste ramontoirake ara na sidro, •«;f*n Roa^opf K 5 — , 3 koanađe K 1«—, regiatriran« ,ivJler-Ro9k-opf< mklaate remonto rske ara K 7-—, prava '^b**!* remontoirtka ora K 9*4(t Brat mik*' Zamena dovoljena ali deaar Baaaj. sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj očimi se 101 vplačili. „»NAVIJA" -"- - a*, viajiiniio zavarovalna banka v Pragi. -■- - •■• ■eservmi iaadl K »*,Tos.ls§-t4. — Isslaeaao odokoaaJao ia kapitali;« K 115,333.603-61. Po velikosti drugi vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi siovansko-narodno upravo. — *•■ osiooaiio dajei i ■v- čeneralno lastooitit i Lialliani SSLPJSSLSt« i Gosnoskl ulici štet. 12. -*s Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. IjIOl! Ođ jutri naprej \\ prodaja TrDOVCi! galanterijsko blago in pletenine 4*§4 -aagaa* iz konkurzne mase Ludovika Dol nca v _, ,___, PW Prešernovi ulici pod tvorniškim; cenami. ^nl Umetni in Hi vrtnar Ivan liziiibr Ljubljana. Kolezijska ulica štev. 16 1542 izvršuje šopke, vence in bukete za razne prilike. Delo umetniško okusno in po solidnih cenah. piramidna in kroglasta lavorjeva drevesa ter dekorativne cvetlice v veliki mnotini po smernih ceoab. - zaročila na detelo hitro In Testno, j i sohiim „pri zuemr I (nekdaj Lemež) i poleg rotovža v Celju na Štajerskem .'. .". priporoča .*. .-. I na novo urejene sobe za tujce, izvrstno kuhinjo \n dobra vina. p i /&** Im za bližajoči se božič z dopisnic« \ Wd*» j t garočiti moj bogato iiustrovant j glavni katalog s 4000 slikami ponbnostnih \ predmetov in darilnih stvari vseh vrst ki ga i dobite gratis in franko, c kr. dvorni dobavielj Jan Konrad, razpošiljalaica Most št. 2402 (Češko). NikUasta žepna ara K 4 20 srebrna ara K R-40, nikljasta budilki K 2**0, ara no nihalo K 3SO, ars s knkavico K 8*50, harmonike K 5- - violina K 5*80, samokres K •" Manufakturno, nsajato, jekleno b ago. gospodinjski predmeti, kadilne priprave, igrače itd. v najbogatejši i izbiri. Razpošilja se po povzetju. Brez rizika, j Zamena dovoljena ali denar nazaj. i Lepo meblovana 4105 mesečna soba se takoj odda« Već se izve ▼ kavarni „Prešeren". | Cena, dobra denarnica St. 7202 Zganjena iz 1 ko?a gladkega močnega usnja, 4 predati, biljetna žepntca s 3 zaklepi, Q cm dle., 6 cm Sir K 120. — Boljše K 1 SO, 2 K In više v zaiogi. Najboeateiša izbira vseh vrst usmatega blaga v moiem glavnem katalogu. Brez rizika; zamena dovoljena ali denar nazai. Razpošilja, ako se pošlje 8 denar naprej, rnštevsi 20 h za poStn-no J C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Fonrad j v Mostu St. 2377 (Češko) Glavni katalog J s 4< 0-3 slikami vsakomur gratis in franko j .ms i^aaas* mJ I Stavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem imel WSt jutri v soboto in nedelja %% ter nadalje vsako soboto in nedeljo SaV. sveže krvave, jetrne in mecene klobas?. I Zraven stari pristni cviček \z Gadove peči in stari bizeljec. Za rrjazni obisk se priporoča 4053 • Josip lebačin, Dolenjska cesta (Rudnik). ■---------..... i L —._...■-- - - - ._.. _.... i------ - -- — . _ Oilno gospodarstvo Bilialitlii (Hrvaško) železo, postaja Dc^oselo pri Zagreba prodajalo bo 25. novembra 1.1. ob 2. pop. svoje Mp liMh m \m\ i\\M\ iS piKinC IHI pmi« m dim. Naprodaj se postavijo sledeče vrste: Stara vina za steklenice 00 litrov renske graševine 1904 700 litror renske graševine 1907 » italijanske » 1904 1600 » traminca 1907 Stara vina od leta 1911 9400 litrov renske graševine 6900 litrov Italijan graševine '-'500 » traminca 1*00 ■ kraljevine 900 » burgundca belega J7C0 » namiznega vina Novo vino L1912 5: Zganja ^S itr0v namiznih vin. *= okoli 20001droženke,tropin, in slivovice Pogoji: Zaloga se bo prodajala brez posode Za količino je merodajna ■a oznaka Zaloge preidejo na onega, kdor največ ponudi in mora blago ^vzeti najpozneje 4 tedne od dne dražbe naprej Odgovornost za zalogo ame kupec s svojim pečatom. Kupee pride v last kupljenega po plačilu Miline in se mora pri licitaciji položiti 50 Va kavcije, ostanek pa plačati pri ^fzerr.u v gotovini. 4123 JfaroOna knjigarna v £jubljani Prešernova ulici štev. 7. priporoča kapcel.sk!, konceptni, 9oku- mentni9 ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir Kcsete: ulsemjkiB poslirjem. trgovske kniige v vseh velikost h, črtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali poiusnje. Ol]cmalM knjižice po cSS?* Zalaoga solsih zvezkov in risank. Zavitke za nraie v vseh velikostni. -------Velika izber — vosfc sissmtilUfla ?otrobšČta, ovln6s!kov, vrvem, ^orosnlkov, rsdlrlT. kaaioBŠBcov, tatelftc. nonie, črnflo it a. Barve 2a šole In umetnike. — Razglednice------- pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrat od najpreprostejših do naffnejsih. Jflbnmi za slike ii dopisnice, vezane v piis in v usnje. -------Poezflske knige. ------- podobice za otroke. Cesenž okvirčki za razjleJnict Risalne leski; trikotniki palete, risalna ravnila, taše, čopiče. Jlotesl %\ liitiikL P Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem svojo starozoano ™ Mmm M Wi" I is i 22. zopet v svojo lastno oskrbo prevzel. Postrežba bo točna ista kakor poprej, zatoraj cenjene goste najvljudneje vabim, da me blagovolijo ravno tako kakor poprej počastiti. Z odličnim spoštovanjem » Anion Stirn. <* RuTn'iiimi i" n±n£ kolodvor. Eina, Draždan, Praee. Linca, (Londona) Odhod. Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino- . mm - . . ^ , ", . T. -r mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 6-52 ajaitraf. Osebni vlak na kram,. Tr- ; 8.59 xiu±^im (5sebni vlak iz Rudolfovega, žic, Jesenice Gorico, Trst Trniž Betjak, St Ja'ž p^jega, Kočevja, Grosupljega Fran«nsfeste, Celovec, St. Vid ob Glini, ; 9.51 d0p0|dnc-, -Qsebni vlak iz Trbiža, Uiinai . _______.. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, 7-»2 ajutra,- Osebji vlak ra Grosup je, Linc fcelovcaj Monakovega, Solnograda^ Kočevje Trebnje, St Janž. Rudelfovo, ,nomoSta Beliaka. «Ja«ai°" i^!C n u « i r «-1* dopoldne. Osebni vlak iz Gorice 909 dopoldne. Osebni vaj na Kram, jesenicf Dunaia. Linca, Celovca, Beljaka Jesenice, tz zvezo na brzovlak na Beljak, Trži*a Krama inomost, Solnograd Monakovo Koln Ce- 3-00 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, uZTtJ^ p' raA°? P.rald^ne' Be/> ! Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, PKo- hn,) [direktni voz Reka-Opattja-Soinoirrad.] ,- Gro°',ieea ' i6t 1130 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, ; 4.20 popoldnef Osebni vlak oa Trsta, TrŽK, Jesenice Gorico rrst Trb,z, Be jak, Q .* ^Trbi Jg5eni u Celovca^ Franzenteste. Solnograd sloveč, Dunaj. Solnoerada. Franzenfeste. Beljaka, Tržiča^ 1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosu- Krania pije Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, ^^ £Ummrk 0sebni vlak if Jesenic 2 Mra^o-i op_.ee. zvezo na brzoviak iz Berlina, Draždan. 3-32 popoldne Osebr« »« ^ Kjam, p Dunaj Lin Celovca, Kolna Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Monakoveea, Solnograda, Inomosta, Fran- S.«axVoe«r? Osebnieviak na Kranj, Tržič, SfRekaf^ ^^ "* S°ln°gT^ TTsenice, Trbiž No J^icah zveza na 3.^ ,.,tJC Osebni vlak iz Trsta, Gorice brzovak na» Be jok> Jno^st^Solnograd, rrbJ2 Je£enJ Dunaj u fceloVco Monakovo, Vhssingen, (London), Celovec, Beliaka, Tržič^ Kranja Line, Duna; r-«,™,«. 9"t5 PO noči. Osebni vlak iz Straže-To- ,0.00 p. »«ć«. Osebni vlak na Kran, Je- ; ,,^'^Si vIak it Trst8> Go. rbrezo?,°a"Cna B^U Fr^nlSe" no- ! ".Trbi^.Jesenic. Ce.ovca, Be.jaka. Kranj. most, Solnograd, Monakovo, Linc, Prago, i Postafa: Lfnbljana dri. kolodvor. Draždane, Berlin Odhod na 'Kamnik: 7-27, 11-50, 3-12, Prihod. "7'lšs (11-22 ob nedeljah in praznikih). 7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta. Go- Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, rice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- 6'!£, (10-30 ob nedeljah in praznikih). 3.kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta. „CROATIA" mWmwM i««* zavarovalna zadruga v Zagrebu. Bstn«»i«« «•*. Glavni zastop z:a Kranjsko. Koroško in Štajersko v Ljubljani pri ftrrdki Kmet & Bontp., Marije Torozl}e costa štev. 8. [mtrsll v Zabrebu v Iastni hiši» V02al Marovskc ffintfriln BUlI UlU ===== in Preradoviceve ulice. = LcllIlOlu Ponruiaica v Trstu, Via del Lavatoio št. 1, II. nadatr. Ta zadruga spreemije po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja: m^~ I. Na življenje. # 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti; 2. zavarovanje dote; 3. zavarovanje živtienske rente; II. Proti škodi po požaru. 1. Zavarovanje zgradeb (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren.) 2. Zavarovanje premičnin (pohis^vo, prodajalniškega blaga, gospoefarskih strojev; blaga i. t. d.) 3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.) III. Zarovan;e steklenih šip. Zadružno imetje vseh oddelkov znaša........... K 2,713.674*13 Od tega temeljna glavnica..........«..... K 800 OOO — Donodek letne premije s pristojbinami....... .... K 1,363.040-89 Izplačane odškodine .................. K 4,970.238*48 Sposobni mostni posredovalci In akvlzi-torfl so sprejmejo pod ugodnimi pogoji Stran 8. SLOVENSKI NAROD, 263 štev. [ k 4-20 Moikl cviterji. Jopiči, ftportre čepico. R6.__ $t. 900. MoJki sviter zi vsak zimski šport iz U vi-goijske Ttlie razlitoih fcarv, se ndo nztcfic fcliktst IY V vi za sikke sredaje močae »sebe komad K 4*30 K 470 K 5-20. Ploški sviter it noćne grebeaiuaste aitje volne po K 8-00. «-80. 12-40 ia više. St 400, Moški pleten jopič iz U vigeojske votae s privibanim ovratnikom, našivi in ra prsih z lepimi vzorci, dve vrsti gumbov s tremi žepi, jako stanovitno in lepo pleteno. Št 400. 4 velikost, prsna sirjava 42 cm Ki 5 m , ■ 45 „ „ 660 • - 48 . . 7-20 Brez privihanega ovratnika, enovrsten z 2 žep)** po velikosti K 2*80. 320, 3-50. 4ia. Največja izbira v mojem glavnem katalogu. Saakarske s>jrtie Čepice za gospode, dame in otroke in sicer bele. rjave, sive aH barvaste, čašaste K l'M>, 2*10. 240. Brez rizika. Zamena do- voljena ali denar nazaj. — Privatnu naravnost pošilja po povzetja c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica v Mostu št. 2385 (Češko). I ia Glavni katalog » 4000 slikami zastonj in poštnino prosto. n Zelo priporočljivo je si pred nakupom porabnostnih predmetov in daril vseh vrst pregledati moj glavni katalog z 4000 slikami, ki se ga pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto C. in kr. dvorni dobivatelj JAN KONRAD raiposilialnica Most st 2401 (Ćosko). Niklaste ure K 4 20, črne jeklene remonto-irske ure K 680, prave srebrne ure K 8'40. niklaste budilke K 2 90, budilke z zvoniškim zvonenjem K 7 80, dobre vijoiine K 5S0, harmonike K 5 —, samokresi K 6-—. ■aipoiiija m proti povze ;o ali predplačilu. Brez rizifca lane^ian dovoljena ali u en ar naiaf. JEElobuki Cilindri Cepiče I Kravate čRol-caVice Srajce J\oga vice Žepni robci Naramnice JJežnifci JPrt. Jdgrovo triJcdt -perilo itd. 352° Afcdna in soortna trgovina : JP. JUcigdić Lj -i fana, na ser. glavne voste. tIj.^ji c^j||Kp,ids i?i!qr>soc| Posebna špecialiteta likerja. Ivan lasi krojač prve vrste ^ LiiMiaiia Miklošičeva cesta 8. ^5 se priporoča. V* I Zaloga 202 angleškega blaga. ____________j 20 /o do 30°/o znižane cene. radi preogromne zaloge 3979 r.hh-k. raglanov in zimskih sukeitj %a gospode in deeke, najmodernejših damskih kostumov, plaščev, paletofot% bluz m kril. „Jknglešlzo skladišče oblefc" O. 7?cr/zr/tovič, Jfae&tnz trg št. o. Avstr. amerikan. :: zaloga čevljev :: Prevrneva al. 59. jtaši čevlji po kakovosti, :: priložnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco. Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov. Prešernova ulica štev. 7 v Ljubljani Prešernova ulica štev. 7 priporoča slovenskemu občinstvu svoio bogato zalogo kancelijskega, . ■. komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga . ■ ■ UOF" najboljše kakovosti In po najnižjih cenah, -^f Papir Pisalne in risaSne Črnilniki in uteži kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in DCliaT^ClS ŠČl eft 6 za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za w> pisalni Stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne R^Ufiltri aTllif^f^ barvasti papir in papir za zavijanje. priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. aTm€olofclJiwlo!aflilaVw ^_ - - mm TT*a*«Aat* umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. I l*€jOlfSlC© ICIIJIIJ© ■ ■ ■■**» Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast. vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših vsake velikosti. najpreprostejše in najfinejše, črne. vijolčaste in barvaste. ___^ Mape Šolske mape l""8" .ta),9an"sprc)tna «* ni:°n" »a za shranjevanje trgovskih pisem. IZ PlatI1" " 'sn'a ,er ;ermena /a KnJjSc- UlSAlUO Stl^OlO Mape za zvezke. " •* Zavitki ■*«„>*-> ......wseh si!*emohw...... l%3S6Iv po tovarniških cenah; vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo « pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora dalje naroČila na * ■ v vseh velikostih, za dame in ia gospode, za na- t jo> a • Šolski zvezki vadno n ud ,\'urUa- vsakovrstne tiskovine vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. AlDuHlI namreč zavitke, vizitnice, oznanila, fakture, Trgovci dobe poseben popust za slike, razglednice 10 poezije. trgovska pisma Ud. itd