LETNI POROCEVALEC 2011 DRUŠTVO SLOVENCEVPLANIKAZRENJANIN SAMOSTOJNOSTI SRBIJI DRUŠTVO SLOVENCEV PLANIKA ZRENJANIN Predsednica: Martina Drca Sekretarka: Milena Spremo Blagajnicarka: Andelija Sarvaic Izvršni odbor: Martina Drca, Andelija Sarvaic, Milena Spremo, Snežana Zadravec Avdic, Dejan Bekic, Gabrijela Turzo Lucic, Rudolf Tot, Vesna Vuckic, Tatjana Vojnovic Nadzorni odbor: Vesna Tucic, Robert Rogelj, Milica Mirkonjev Odbor za kulturo: Vera Popovic, Gabrijela Turzo Lucic, Daniela Avram Odbor za informiranje: Milena Spremo, Vesna Tucic, Robert Rogelj, Magdalena Žegarac, Varga Kalman Odbor za logisticno pomoc: Snežana Zadravec Avdic, Milica Mirkonjev, Dragana Injac Odbor za skrb clanov društva: Karolj Sarvaic, Martina Drca, Andelija Sarvaic, Stjepan Podgore­lec, Maja Drca Odbor za športno-rekreativno dejavnost: Dejan Bekic, Srdan Tucic, Goran Mirkonjev Kontakt: Makedonska 11 23000 Zrenjanin Srbija tel./fax..: +381 23 511 249 email: planikazr@yahoo.com web: http://www.planikazr.com VSEBINA 3 UVODNA BESEDA 4 OBELEŽITEV 20-LETNICE SAMOSTOJNOSTI 6 OBISK KOMISIJE DZ RS ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU 7 DOBRODOŠLI DOMA 8 NA OBISKU V SRBIJI JE MINISTER ŽEKŠ OTVORIL NOVE PROSTORE NACIONALNEGA SVETA 10 PRIREDITVE V OKVIRU VELEPOSLANIŠTVA 12 OBISKALI SO NAS 14 OBISKALI SMO: SLOVENSKA SKUPNOSTTUZLA 15 PLANINARSKO SMUCARSKO DRUŠTVO ZRENJANIN 16 DOPOLNILNI POUK SLOVENŠCINE 17 MIKLAVŽEVANJE 18 USTVARJALNICATETE PALETE 20 PREŠERNOV DAN V SUBOTICI 21 PUSTOVANJE 22 NAŠA SLOVENSKA BESEDA 26 POCITNICE V LJUBLJANI 27 PLETERŠNIKOVO SRECANJE 28 OB 20-LETNICI SAMOSTOJNOSTI 29 OB DNEVU REFORMACIJE 30 PEVSKI ZBOR PLANIKA 32 PRVOMAJSKI IZLETV ZASAVICO 33 NORDIJSKA HOJA 34 NAŠA SLOVENSKA POTICA 35 MAVRICA 36 ŠTANJEL VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Dositejeva ulica 41; 11000 BEOGRAD Republika Srbija Tel: (+) 381 11 303 84 77 Fax: (+) 381 11 328 86 57 Elektronska pošta: vbg(at)gov.si Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 381 11 303 84 70 Fax: (+) 381 11 328 86 55 Elektronska pošta: kbg@gov.si LETNI POROCEVALEC 2011 IX. LETNA SKUPŠCINA Dne 17.12.2010 je bil nacrtovan v zgradbi nevladinih organizacij v Zren­janinu, ul. Makedonska št. 11, v veliki dvorani za sestanke, ob 18.00 uri zacetek IX. Letne volilne skupšcine clanov DS Planika v Zrenjaninu. Zaradi slabih vremenskih razmer je bil prihod clanov otežkocen in z zamudo, zato je bilo v nacrtovanem terminu manj prisotnih clanov DS glede na potrebno število za izvedljivost volitev. Po 30ih minutah je bilo v dvorani prisotnih 87 clanov s pravico glasovanja, kar je po Statutu zadostno število za zacetek dela volilne skupšcine. Uvodno in pozdravno besedo je imela predsednica Martina Drca. Predsed­nica je skupšcini podala predlog o sestavi delovnega predsedništva, overitelja zapisnika, sestavo komisije za verifikacijo glasov in sestavo volilne komisije kot je bilo predloženo s strani Izvršnega odbora DS Planika. Drugega pred­loga ni bilo, zato je skupšcina enoglasno izbrala: - za delovno predsedništvo: Martina Drca, Vesna Tucic in Rudolf Tot, -za overitelja zapisnika: Barbara Rogelj in Ana Ludoški, -clane Komisije za verifikacijo glasov: Milica Mirkonjev kot predsednica, Magdalena Žegarac, Maja Avdic, Gabriela Turzo Lucic, Dragana Injac in Srdan Tucic, -clane volilne komisije: Stjepan Podgorelec kot predsednik, Dejan Bekic in Nada Benjocki. Delovno predsedništvo je potem zacelo z delom. Martina Drca je predložila skupšcini dnevni red, ki je priložen v pisni obliki ob zapisniku. Skupšcina je enoglasno sprejela dnevni red. Dnevni red pod skupinama I in II v zvezi s porocili za 2010. leto in nacrt dela za 2010 je izveden na ta nacin, da so porocevalci brali porocila v okviru Dnevnega reda, ki so priloženi k zapisniku. Vsako porocilo je skupšcina clanov enoglasno sprejela z aklamacijo. Pred III. tocko dnevnega reda je predsednica Komisije za verifikacijo glasov, Milica Mirkonjev, obvestila, da je v dvorani prisotnih 87 polnoletnih clanov DS Planika. Predsednik Volilne komisije je podal in utemeljil predlog Izvršnega odbora za listo clanov Izvršnega odbora in Nadzornega odbora za sledece mandatno obdobje 2010-2012.Še predno je predlog dan na glasovanje, je zaprosil za besedo Saša Pernat, ki je skupšcino obvestil, da se ne želi kandidatirati. Drugih predlogov za clane IO in NO ni bilo. Potem je podan predlog - listaIzvršnega odbora za clane IO in NO za sledece mandatno obdobje na glasovanje. Predlog je sprejet z 85 glasov “ZA” in 2 vzdržana. Ni bilo glasov proti, kar je ugotovila verifikaciona komisija, preds­ednica te komisije pa na glas objavila. Po volitvah je nastopil zbor s krajšim kulturno-umetniškim programom, s cimer je IX. letna skupšcina uradno koncana. Ob vstopu v dvorano je plasiran Letni porocevalec 2010 našega društva, kol­edar in nacrt dejavnosti za 2011. leto. Zapisnikarica: Vesna Tucic Minister Žbogar je v svojem nagovoru med drugim spomnil, da je prav na dan tega sprejema pred dvema desetletjema zapustil Beograd, da bi sodeloval na razgla­sitvi slovenske samostojnosti. To so bili težki casi, pol-ni napetosti, pricakovanj in sanj, je dejal. Praznovanje neodvisnosti 20 let kasneje v Beogradu je priložnost za razmislek o pravilnosti izbrane poti, za pogled nazaj na dosežke in napredek ter za pogled naprej, na prijatelje in partnerje, s katerimi želimo graditi prihodnost. Slovenija ima veliko razlogov, da je ponosna na prehojeno pot, na svoj politicni, gospodarski in družbeni razvoj, vladavino prava, spoštovanje clovekovih pravic in vkljucitev v ev- Samuel Žbogar, Franc But in Vuk Jeremic roatlanske integracije. Naredili smo tudi krog v naših LETNI POROCEVALEC 2011 4 Minister Samuel Žbogar in veleposlanik Franc But Beograd, 22. junij 2011 - Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu je 21. junija z odlicno obiskan­im sprejemom na prestižni lokaciji na Kalemegdanu obeležilo 20-letnico samostojnosti Slovenije, Dan državnosti in Dan slovenske vojske. Blizu 750 gostov, med katerimi so bili patriarh srbske pravoslavne cerkve Irinej, zunanji minister Vuk Jeremic, minister za kulturo in informiranje Predrag Markovic, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti Nikola Hajdin, mnogi drugi visoki predstavniki srbske politike, gospodarstva, kulture, medijev in nevladnih organizacij, številni vel­eposlaniki ter predstavniki slovenskih podjetij v Srbiji in tukaj živeci Slovenci, sta pozdravila veleposlanik Franc But in minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Svecan koncert odnosih z regijo – odšli smo, da bi prišli nazaj, je dejal. Številni gostje na sprejemu so potrditev sodelovanja, partnerstva in prijateljstva, ki smo ga v zadnjih letih, navkljub vzponom in padcem v naši novejši skupni zgodovini, zgradili med Slovenijo in Srbijo, je poudar­ il Žbogar. Zaupanje in spoštovanje sta osnova našega iskrenega partnerstva, naše vezi presegajo geografsko in jezikovno bližino ter skupno zgodovino; gre za nevi-dne vezi, ki jih je težko razložiti, a obstajajo. Srbija in Slovenija si ne delita zgolj skupne zgodovine, temvec si še bolj delita veliko skupno prihodnost. Zato bomo še naprej podpirali evropsko prihodnost Srbije, je nagovor sklenil minister. Veleposlaništvo je sprejem, ki se ga je med postankom v Beogradu na poti v Novi Sad udeležil tudi minister za okolje in prostor Roko Žarnic, pripravilo s podporo Slov­enskega poslovnega kluba v Beogradu. Slovensko hrano in pijaco so prispevali še Perutnina Ptuj, Kras Sežana, štajerski in kraški vinarji ter Pivovarna Laško, društvi Slovencev iz Rume in Zrenjanina pa sta kulinaricno ponudbo dopolnili z raznovrstnimi poticami. Odzivi gostov so bili odlicni, sprejem pa so z besedo in sliko zabeležili tudi beograjski tiskani in elektronski mediji. Nagovor predsednika republike dr. Danila Tka ob 20. letnici Republike Slovenije Slovenci smo narod trdega dela in vztrajnega boja. Zgodovina Sloveniji ni poklanjala daril. Tudi neodvis­nost in samostojnost smo dosegli z lastnim prizadevan­ jem, tveganjemin žrtvami. Priprava za osamosvojitev je bilo civilno družbeno vretje, prežeto z mocjo ideje clovekovih pravic. Osamosvojitev je bila nujna in je postala resnicnost zaradi zašcite clovekovih pravic vseh ljudi na našem ozemlju, zaradi zavarovanja ljudi pred agresijo in nevarnostjo širitve vojne in kot pot za odpiranje nove razvojne perspektive. Vse to se je izka­zalo kot nujno in dosegljivo. Pred 20. leti smo se zavezali demokraciji, svobodi, spoštovanju clovekovega dostojanstva in pravic, spoštovanju manjšin in priseljencev, odprtosti in sodelovanju z drugimi. Kot kljucni temelj osamos­vajanja pogosto navajamo enotnost. Res je, politicna enotnost je bila izjemnega pomena, a spomnil bi rad, da je bila dosežena demokraticno, upoštevala je plu­ralizem, usklajevanje takrat tako razlicnih politicnih dejavnikov. Takratna politicna volja je spoštovala tudi civilno družbo in njene pobude, ki so odpirale prostor za dia­log in nove ideje. Zakaj ne bi tega recepta uporabili tudi danes, ko že skoraj malodušno ugotavljamo, kako neenotni smo. Seveda je potrebna kriticna samorefle­ksija, vendar ne malodušje! Bodimo realni, nismo ust­ varili malo. Danes se živi bolje, kot se je živelo pred dvema desetletjema, odprle so se nove perspektive, tudi ce jih zaradi gospodarske krize težje prepoznava-mo. Kriza je razgalila številne pomanjkljivosti in na­pake, ki so z nami že dolgo. Danes imamo priložnost in dolžnost, da vse te pomanjkljivosti odpravimo, da vzpostavimo ucinkovite mehanizme pravne države, zagotovimo solidarnost in spodbudimo ustvarjalnost, podjetnost in državljanski pogum. Pred dvajsetimi leti so bile dovoljene sanje, danes potrebujemo predvsem verodostojne analize stanja in inovativne premisleke, kako naprej. Svet in Slovenija v njem sta v procesu spreminjanja. Najti in dolociti moramo naše mesto v teh spremem-bah, izboljšati moramo kakovost vsega, kar ustvarja-mo, materialnega in duhovnega. Dolocimo torej premišljene prednostne cilje in poišcimo v sebi vse najboljše za njihovo uresnicevanje! Bodimo samozavestni. Današnje preizkušnje niso najtežje v naši zgodovini, so pa takšne, da zahtevajo resen premislek in vec odlocnosti. Uporabimo cas in pamet, ki sta na voljo. Naredimo pogumne korake naprej. Sprejem na Kalemegdanu OBISK KOMISIJE DZ RS ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Miro Petek, predsednik Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zame­jstvu in po svetu je v intervjuju za revijo Slovenija danes povedal, da je našim rojakom v Srbiji najtežje: “Zagotovo v državah nekdanje Jugoslavije. S komisijo smo obiskali jug Srbije ter BIH, kjer je našim rojakom najslabše, predvsem zaradi nizkega standarda in velike brez­poselnosti. Slovenska podjetja, ki ogromno investirajo v države nek­danje Jugoslavije, smo pozvali, naj te ljudi zaposlijo. Na eni strani jih veliko še govori slovensko, imajo slovenske korenine in so pridni delavci. Njim je zagotovo najtežje.” Od 8. do 10. marca 2011 se je v Srbiji mudila Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slo­venci v zamejstvu in po svetu, v sestavi Miro Petek (predsednik Komisije), Samo Bevk (clan Komisije), dr. Lászlo Göncz (clan Komisije in podpredsednik Komisije za narodni skupnosti), Aleš Selan, predstavnik Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V okviru svojih aktivnosti so obiskali društvo »Kredari-ca« v Novem Sadu, kjer so se srecali s predstavniki slov­enskih društev v Vojvodini, in sicer s clani društva Slo­vencev “Kredarica”, “Planika” iz Zrenjanina, “Emona” iz Rume in “Triglav” iz Subotice. Opravili so tudi niz srecanj v slovenskem združenju ra­ sinskega okroga »Lipa«, kjer so se srecali s predstavniki slovenskih društev v Južni Srbiji, in sicer Kulturne skup­nosti “France Prešeren” iz Niša, združenje rasinskega okroga “Lipa”, skupnosti borskega okraja Drago Ceh iz Bora, skupnosti šumadijskega okraja “Jernej Kopitar” iz Kragujevca, skupnosti timoške krajine “Ivan Cankar” iz Zajecarja, jablaniškega okraja “Brata Jenko” iz Lesko­vca. VBeogradu so se srecali s clani društva Slovencev v Be-ogradu “Sava”, “Kula” iz Vršca in društvom slovensko­srbskega prijateljstva “Pohorje” iz Loznice. Zadnji dan obiska je v prostorih Veleposlaništva poteka- lo tudi srecanje z Nacionalnim svetom Slovencev, del­egacija Komisije pa je obiskala tudi Narodno skupšcino Republike Srbije in se sestala z Odborom za odnose s Srbi zunaj Srbije in s clani Skupine srbsko-slovenskega prijateljstva. LETNI POROCEVALEC 2011 DOBRODOŠLI DOMA Minister Boštjan Žekš in Borut Pahor sta se med sprehodom po stojnicah pogovarjala z rojaki Prvo skupno praznovanje vseh slovenskih zamejcev, Slovencev po svetu in izseljencev je v petek, 1. julija, v Ljubljano pripeljalo Slovence iz daljnih in bližnjih krajev. Med obiskovalci so bili tako Ljubljancanke in Ljubljancane kot Slovence iz drugih evropskih držav, ter celo od tako oddaljenih krajev, kot sta Buenos Aires in Cleveland. Skupaj so si na razlicnih prizorišcih po centru Ljubljane ogledali odlicne glasbene, pevske in plesne nastope, ter uživali v tradicionalnih slovenskih jedi. Na vec kot tride­setih stojnicah so se predstavile slovenske organizacije, ki delujejo doma in v tujini in slovensko kulturo širijo tudi izven naših meja. 20 let je, odkar je dom slovenstva postala samostojna in mednarodno priznana država. Med številnimi slovesnost-mi, ki zaznamujejo jubilejno leto, je bila ena posvecena srecanju s Slovenci, ki živijo po svetu. Srecali smo se z rojaki, ki jih od Slovenije locujejo kilometri, države in celine. Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je bila Ljubljana 1. julija 2011 domovanje vsega, na kar smo Slovenci doma in po svetu ponosni. Ulice in trgi v starem mestnem jedru so zaživeli s stojni­cami razlicnih organizacij in društev, z vrhunsko ponud­bo slovenskih kulinaricnih dobrot, in z nastopi glasbenih, folklornih in gledaliških skupin, ki slovensko kulturo ohranijo in razvijajo tudi dalec izven naših meja. Ta dan je Ljubljana živela za to srecevanje, za prazno­vanje slovenske kulture. Za pripovedi, pesmi, misli in sanje od dalec in blizu. Med 10. in 20. uro so se na odrih na Mestnem in Pogacarjevem trgu med drugimi pred­stavili koroška rockerska skupina Bališ, skupina BK evolution iz Beneške Slovenije, orkester, pevski zbori, plesne ter gledališke skupine iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Praznicni dan, namenjen prav vsem Slovencem, naj bi se zvecer v velikem slogu zakljucil na Prešernovem trgu, kjer naj bi se odvijala osrednja slovesnost, ki jo je zmo­tilo obilno deževje. Obiskovalce bi nagovoril tudi preds­ednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, žal pa je bil uradni del prireditve odpovedan, saj je mocan dež preg­nal obiskovalce s prizorišca dogajanja. Kljub vsemu se je ob 21. uri zacel koncert z naslovom Sozvocja Slovenije / Sounds of Slovenia, kjer so nas­topili priznani glasbeni izvajalci in skupine iz Slovenije, ki pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovca predstavlja slovensko ljudsko izrocilo v sodobnih in živih priredbah. Dobrodošli smo bili vsi, da obudimo stara in sklenemo nova prijateljstva. Da slišimo napeve, ki so nas bodrili nekdaj, in besede, ki nam bodo vlile upanje v jutrišnji dan, tukaj in sedaj... Dobrodošli doma! Foto: Bojan Stepancic V ponedeljek, 03.10.2011 je minister dr. Boštjan Žekš zacel svoj obisk pri Slovencih v Srbiji. Prvi dan se je minister v prostorih društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu srecal s predsedniki slovenskih društev v Vojvodini, tj. s predsedniki društva iz Novega Sada, iz Zrenjanina, Rume, Vršca, Subotice, Panceva in Loznice. Naslednji dan je minister dr. Žekš obiskal Filološko fakulteto Univerze v Beogradu, kjer so delegacijo Urada in Veleposlaništva srpejele dekanja, prof. dr. Aleksandra Vraneš, prof. dr. Maja Đukanovic, profesorica sloven-skega jezika in lektorica, prof. Andreja Ponikvar. Med pogovorom je poudarjeno, da slovenistika sedaj šteje deset akreditiranih predmetov, pouk pa se udejanja ob podpori Centra za slovenšcino s Filozofske fakultete v Ljubljani. Delegacija si je ogledala tudi nove prostore, ki jih je Filološka fakulteta prijazno namenila slov­enistiki. Minister se je potem napotil v stavbo Srbske akademije znanosti in umetnosti, kjer ga je sprejel preds­ednik Akademije. prof. dr. Nikola Hajdin. V popoldan­skih urah je minister srecanje nadaljeval s pogovorom z nadškofom Hocevarjem. V vecernih urah je sledila vecerna prireditev pri Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine in Društvu Sava v organizaciji clanov Društva Sava ob otvoritvi novih prostorov. Minister je svecano otvoril in si ogledal nove prostore, v vecernih urah pa se je udeležil slavnostne proslave ob 10. oblet­nici društva Sava, ki je potekala v Etnografskem muz­eju. Prvic se je na proslavi predstavila nova predsednica društva 27-letna Irena Kužnik, ki bo odslej skrbela za ak­tivnosti društva. Minister dr. Žekš je na proslavipovedal: LETNI POROCEVALEC 2011 »da si sicer Slovenija prizadeva, da bi Slovenci v Srbiji lahko imeli najboljše pogoje za ohranjanje slovenstva, vendar so tam živeci Slovenci tisti, ki morajo odgovorn­im v Srbiji predstaviti svoje želje in pricakovanja. Slov­enija pa jih pri tem seveda podpira,« je zakljucil minister. Minister je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je vodenje društva prešlo v roke mlajše generacije, kar kaže na zre-lost clanov, ki so prenesli svojo odgovornost na mlajše moci, primerjal relativno mladost države Slovenije z mladostjo društva Sava in njegove predsednice, ter izrazil upanje, da so pred vsemi skupaj dobri casi. Ob zakljucku proslave je v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Žekš podelil priznanja in zah-vale društvu Sava (za dosedanje delovanje), prvi preds­ednici društva ge. Anici Sabo, dolgoletnemu aktivnemu clanu društva g. Slobodanu Jakošu, ter prav tako dolgo­ 8 letnemu clanu društva in novoizvoljenemu predsedniku Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji g. Željku Kljunu. Clani Nacionalnega sveta so ministra seznanili z dolocenimi nedorecenostmi v pred kratkim sprejeti srbski zakonodaji, ki se tice delovanja nacional­nih svetov, zaradi katere se slovenska manjšina v Srbiji v zadnjem casu sooca z dolocenimi težavami. Minister je povedal, da je srbska zakonodaja, ki ureja delovanje manjšin, na papirju sicer dobro zastavljena, da pa ima ureditev dolocene pomanjkljivosti, ki so predvsem ve­zane na njeno izvajanje. Izrazil je upanje in prepricanje, da se bodo v bližnji prihodnosti stvari ustrezno uredile. kot drugod po Srbiji sicer v teh mestih organizira pouk slovenskega jezika, prav tako pa je neprecenljiva pomoc Urada, brez katere bi vecina slovenskih društev v reg-iji ne imela niti osnovnih sredstev za delovanje (najem prostorov, osnovni stroški). Minister je povedal, da se lahko v naslednjih letih nadejajo vecje pomoci iz Sloven-ije, saj je obicajen proces, da se društva v skladu z rastjo tradicije njihovega delovanja tudi mocneje podpira, prav tako pa je izpostavil svoje prepricanje, da so Slovenci v Srbiji (kot tudi nasploh vsi tisti, s katerimi smo do leta 1991 živeli v skupni državi Jugoslaviji) precej razlicni od ostalih slovenskih skupnosti po svetu, saj so pravzaprav cez noc postali manjšina v dotedaj skupni državi, zaradi cesar so tudi njihove manjšinske institucije manj razvite oz. so se kasneje organizirale, to pa je po mnenju dr. Žekša tudi razlog, da bi si zaslužili vec podpore iz Slovenije. Ob robu povejmo še to, da se je pred odhodom v Niš minister Žekš v Beogradu udeležil predstavitve doku­mentarnega filma o legendi slovenskega novinarstva Ju­riju Gustincicu z naslovom "Dvajseto stoletje" novinarke Polone Fijavž. Na dogodku je bil tudi gospod Gustincic osebno in požel veliko navdušenje med prisotnimi. V sredo je minister dr. Žekš nadaljeval svoj obisk pri slovenski skupnosti v južni Srbiji. V Nišu se je srecal s predstavniki lokalnega slovenskega društva SKS France Prešeren ter predstavniki slovenskih društev iz Zajecarja, Bora, Leskovca in Kruševca. V pogovorih je minister izpostavil nujnost povezovanja Slovencev, tako znotraj Srbije kot tudi v odnosu do Slovenije. Ob tem je poudaril velik pomen vkljucevanja mladih v delovanja društev. Pogovori so potekali tudi o poucevanju slovenskega jezika, delovanju Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji in o popisu prebivalstva, ki trenutno poteka v Srbiji. Prisotni so ministra seznanili s tem, da pricakujejo rast števila tistih, ki se bodo opredelili za slovensko narodnost. V zadnjem popisu iz leta 2002 se jih je za Slovence opredelilo 5104. Predstavniki društev so se ministru Žekšu in Sloveniji zahvalili za financno podporo, ki jim jo Urad namenja za redno delovanje in posamezne aktivnosti, ki se z leti povecujejo. Posebnost slovenske skupnosti v južni Srbiji je vecja izpostavljenost asimilaciji, saj so bila slovenska društva v tej regiji us-tanovljena šele v zadnjem desetletju. Drugi vecji prob­lem celotne regije je relativno slab ekonomski položaj in posledicno visoka brezposelnost, kar se odraža tudi po povecanju zaprosil za financno pomoc iz južne Srbije. Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije tako PRIREDITVE V OKVIRU VELEPOSLANIŠTVA SPREJEM OB 10-LETNICI VZPOSTAVITVE DIPLOMATSKIH ODNO­SOV S SRBIJO, PRAZNIKIH IN KONCU POSLOVNEGA LETA Veleposlaništvo v Beogradu je v sodelovanju s Sloven-skim poslovnim klubom v ponedeljek, 6. decembra 2010 v Pozorištu na Terazijah s predstavo muzikala Showtime v izvedbi English Student Theatra II. Gimnazije iz Mar-ibora ter s sprejemom za povabljeni diplomatski zbor, predstavnike srbske države, clane Poslovnega kluba in druge Slovence, živece v Srbiji, obeležil desetletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov s Srbijo, bližnje praznike in konec poslovnega leta. Kot je v krajšem nagovoru pred predstavo poudaril VP Franc But, se je z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov po obdobju zastoja spet odprla pot za bogato politicno, gospodarsko in kul­turno sodelovanje med državama; izrazil je prepricanje, da bo cez mostove, ki jih je zgradilo dolgoletno življenje v skupni državi, v prihodnje steklo še vec »prometa« v obeh smereh. KONCERT IDRIJSKIH GODBENIKOV V BEOGRADU Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu je 31. marca v Centralnem domu Vojske Srbije priredilo kon-cert slovenskega orkestra Godbenega društva rudarjev iz Idrije, ki se ponaša z nazivom najstarejšega pihalnega orkestra v Evropi, saj je bil ustanovljen pred skoraj 350 leti, kar je nedvomno tradicija brez primere. V bogati zgodovini ustvarjanja orkester v Beogradu doslej ni nas­topal, zato je bilo cetrtkovo gostovanje v svecani dvo­rani na elitni beograjski lokaciji za idrijske glasbenike izjemnega pomena. Koncert so glasbeniki simbolicno posvetili slovenskemu skladatelju Bojanu Adamicu, ki je pomemben del svojega ustvarjalnega obdobja preživel v srbski prestolnici in med drugim dirigiral simfonicnemu orkestru nekdanje JNA. Vecina kompozicij cetrtkovega koncerta je bila tistih, ki jih je Adamic ustvaril v Be-ogradu. Naslednji dan se je Godbeno društvo rudarjev Idrija srbski publiki predstavilo na Trgu Republike, v strogem cebtru Beograda. Glasbeniki so se ob igranju sprehodili po ulici Kneza Mihajla proti Kalemegdanu. PRIREDITVE V OKVIRU VELEPOSLANIŠTVA KONCERT MANCE IZMAJLOVE Z ORKESTROM MOSFILMA V SAVA CENTRU V veliki dvorani beograjskega Sava Centra je 22. marca na koncertu SLOVANSKA DUŠA nastopila slovenska pevka Manca Izmajlova z 90-clanskim ruskim državnim simfonicnim orkestrom kinematografije. Simfonicni orkester je vodil dirigent Sergej Skripka, kot solist na violini pa je nastopil Benjamin Izmajlov. Posebni gost koncerta je bil 70-clanski in najbolj znan srbski pevski zbor Akud Ivo Lola Ribar. V BITEFU JE NASTOPILA POLONA VETRIH Na povabilo veleposlaništva je 21. in 22. novembra 2011 v beograjskem gledališcu Bitef z dvema predstavama, prvo v slovenšcini in drugo v anglešcini, gostovala gledališka igralka Polona Vetrih. Znana slovenska igralka pa se je predstavila s po enourn­im recitalom, ki ga je obcinstvo odlicno sprejelo. Uvodni del vecera je bil namenjen najlepši svetovni poeziji (Vi-soka pesem iz Stare zaveze, Prešernova Vrba), zatem je Vetrihova prvic predstavila monolog Fanny Men­delssohn, sestre slavnega skladatelja Felixa Mendelssoh­na-Barholdyja, nadaljevala z odlomkom iz monodrame o svetovni popotnici Almi Karlin ter zakljucila z monoko­medijo Blagi pokojniki, dragi možje. OTVORITEV KONZULATA V NOVEM SADU V petek, 25. novembra je v Novem Sadu potekala otvoritev prvega konzulata Republike Slovenije v Srbiji, ki ga vodi castni konzul Rajko Maric. Prostore konzulata je svecano odprla državna sekretarka Ministrstva za zu­nanje zadeve Republike Slovenije Dragoljuba Bencina. Odprtje konzulata, katerega jurisdikcija obsega teritorij Avtonomne pokrajine Vojvodine, bo pozitivno prispeva-lo k intenzivnejšemu sodelovanja med državama, zlasti na gospodarskem in kulturnempodrocju. Rajko Maric bo poslej imel pomembno funkcijo tudi za slovensko skup­nost in v Vojvodini živece Slovence. OBISKALI SO NAS RAZSTAVAZGODOVINSKIH ARHIVOV CELJA IN PANCEVA Vgaleriji zgodovinskega arhiva v Zrenjaninu so 23. mar-ca 2011 odprli skupno razstavo zgodovinskih arhivov Celja in Panceva o starih obrtnih listinah iz 18., 19. in 20. stoletja, ki je plod odlicnega sodelovanja med tremi us-tanovami. Poleg predstavnikov arhivov (celjskega je zas­topal njegov direktor mag. Bojan Cvelfar) in mesta Zren­janina je na otvoritvi navzoce v imenu veleposlaništva pozdravil pooblašceni minister Milan Predan in med drugim izrazil zadovoljstvo nad porastom sodelovanja med Srbijo in Slovenijo tudi na tem podrocju. V okviru obiska se je srecal tudi s predsednikom obcine Zrenjanin dr. Mileto Mihajlovom, ki je opozoril na poslovne priložnosti v obcini in z zadovoljstvom spre­jel informacijo o nameri Poslovnega kluba Slovenije in Vojvodine iz Novega Sada, da v naslednjih mesecih pripravi obisk skupine zainteresiranih slovenskih gospo­darstvenikov v Zrenjaninu. Na srecanju s predstavniki tukajšnjega društva Slovencev Planika pa je beseda tekla o nacrtih za delovanje v tem letu in o pouku slovenšcine, ki uspešno poteka v okviru društva. GOSTOVANJE CELJSKIH GIMNAZIJCEV 11. in 12. marca so se v Novem Beceju v okviru evrop­skega mladinskega gledališkega projekta predstavili celjski gimnazijci, ki so skupaj s srbskimi vrstniki nas­topili v predstavi Išcem svoje mesto pod soncem. Mladi ustvarjalci so s pomocjo gledališca brez besed in brez jezikovnih ovir spregovorili o problemih današnjega sveta in njihovih pogledih na preteklost, sedanjost in pri­hodnost. V skupni predstavi pod vodstvom mentorjev iz Slovenije in Srbije v predstavi išcejo rešitve in odgovora na vprašanja, ki tarejo mlado generacijo po vsem svetu. Predstava je bila pripravljena v sodelovanju Hiše kul­ture iz Celja in Centra za kreativnost mladih CEKOM iz Zrenjanina, ob financni podpori Evropske komisije. Veleposlanik Franc But se je ob priložnosti ogleda dane predstave, srecal s slovenskimi in srbskimi dijaki ter pozdravil skupno sodelovanja v tovrstnih projektih us-merjenih v pospeševanje medkulturnega dialoga mladih. V Zrenjaninu so se predstave udeležile clanice našega društva: Vesna Tucic, Snežana Avdic Zadravec in Milena Spremo. OBISKALI SO NAS ROTARY KLUB ZAGORJE KUM V petek, 21.10.2011, so nas v naših prostorih ponovno obiskali predstavniki Rotary kluba Zagorje Kum: pred­sedica Dubravka Oberžan, Janez Lipec, Janez Sencar in Janez Lencel v spremstvu prijateljev iz Rotary kluba Zrenjanin. V znak prijateljstva so nam podarili knjigo Prijatelji s posvetilom, za clane našega društva pa pri­nesli veliko slovenskih knjig, ki smo jih bili zelo veseli. Namen našega srecanja je bil tudi dogovor o medsebo­jnem sodelovanju. Ker naše društvo že vec let organir­ira tekmovanje v nordijski hoji za clane društva, gospod Janez Lipec pa je predsednik Zveze za nordijsko hojo Slovenije, je pogovor med drugim tekel tudi o more-bitnem povezovanju v tej smeri. Predsednica Dubrav­ka Oberžan nas je ob zakljucku srecanja nagovorila z željo, da naša srecanja in stike ohranimo in nadgradimo s sodelovanjem na skupnih projektih ter se zahvalila za gostoljuben sprejem. 20. DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE V JEDRALNEM LETENJU V ECKI Od 31 julija do 14. avgusta je na letališcu “Ecka” pri Zrenjaninu potekalo hkrati 20. Državno prvenstvo Slov­enije v jadralnem letenju 2011 in 57. Nacionalno prven­stvo Srbije u vazduhoplovnom jedrilicarstvu. Organiza­torji tekmovanja so bili Vazduhoplovni savez Srbije, Savez vazduhoplovnih jedrilicara Srbije, Vazduhoplovni savez Vojodine, AK „Zrenjanin“ i AK „DLC“ Trebnje iz Slovenije. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Slovenije, Sr-bije, Republike Srpske, Madžarske, Slovaške in Ceške. Manifestacije so se udeležili tudi predstavniki DS “Plan­ika” Martina Drca, Dejan Bekic in Karolj Sarvaic, ki so ob tej priliki pozdravili naše rojake. Uroš Krašovic, zma­govalec v eni izmed jadralskih disciplin, je bil prvic na teh prostorih, zato je ob tej priliki povedal, da je letališce cudovito, ljudje pa izjemno gostoljubni. Karolj Sarvaic, Martina Drca in Dejan Bekic OBISKALI SMO SLOVENSKO SKUPNOST TUZLA Nagovor veleposlanika v BiH Andreja Grasselija Društvo Slovencev „Planika“ se je v mesecu aprilu odz­valo povabilu Slovenske skupnosti Tuzla, ki je organ-izirala celovecerni koncert slovenskih pesmi v Bosan­skem kulturnem centru Tuzlanskega kantona Tuzla. Pred samim koncertom je v Mali galeriji BKC-ja potekal ogled 13. razstave likovnih del „Slovenci v Tuzli“ v organiza­ciji likovne sekcije Slovenske skupnosti Tuzla. Razstavo je otvoril in pocastil prireditev s svojo prisotnostjo vel­eposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini, nj. Eksc. Andrej Grasseli.Ženski pevski zbor „Slovencice“, ki je bil ustanovljen leta 2009. v okviru Slovenske skupnosti Tuzla, se je s svojim bogatim repertoarjem v preteklosti udeležil razlicnih prireditev in manifestacij, lansko leto so nas „Slovencice“ navdušile tudi v Zrenjaninu, letos pa je bil prvikrat organiziran njihov celovecerni koncert, kjer je kot njihov gost nastopal tudi naš zbor „Planika“. Prel­epi glasovi so nam odškrtnili vrata v bogato zakladnico slovenskih pesmi, ki se jih ne sliši prav pogosto v Tuzli, so pa zato toliko bolj navdušile poslušalce in bile srcno sprejete med obiskovalci prireditve. Zbor „Slovencice“ šteje 26 clanic, med katerimi niso vse slovenskega rodu, vendar pa so ljubiteljice slovenskega jezika, kulture in glasbe. Zbor vodi pod taktirsko palico in spremlja na klavirju prof. Lejla Mulaosmanovic, na harmoniki pa ga spremlja Mirela Ibrahimovic Mehanovic. Kot so poudarili naši rojaki iz Tuzle je tovrsten nacin povezovanja preko glasbe koristen in potreben za ostvar­ itev glasbenega izraza, zato si želimo, da bi se srcevali na podobnih kulturnih prireditvah tudi v prihodnosti. Na trodnevnem obisku Tuzle smo si ogledali znameni­ tosti Tuzle, še posebej navdušeni smo bili nad njihovim kopališcem s panonskimi jezeri in slanimi slapovi. Ob povratku domov smo si ogledali še „Etno selo“ Stanišici. Prireditev, izletin prijetno druženje z našimi rojaki iz Tu-zle je bilo tako lepo in srcno, da smo se dogovorili, da se vidimo tudi poleti. V Tuzlo smo se odpravili ponovno 11.08.2011, tokrat smo si vzeli malo vec casa za druženje z našimi rojaki in obcutili utrip mesta v poletnih mesecih, še posebej nas je navdušilo poletno kopanje v jezeru “Panonika”. Tudi tokrat smo organizirali prijeten kulturni vecer recitacij in zborovskega petja. Izlet v Tuzlo nam bo ostal v nepozab­ nem spominu, ob tem pa se zahvaljujemo našim dragim rojakom za topel sprejem in prijetno družbo. Skupni nastop Planike in Slovencic Poletni obisk Tuzle Vreme održavanja: 19. - 27.7.2011 Ucesnici iz društva: Ljuba Popov, Marija Ponjivrag, Mi-lojka Ponocko 20.07.2011 U ranim popodnevnim casovima dolazak u Jesenice, odlazak avtobusom za Dovje i peške do Mojstrane. Pau­za u centru, sacekali da stane kiša. Polazak iz Mojstrane u 12.30, obilazak slapa Pericnik, pa stazom preko Galer­ija, dolazak u planinski dom. Aljažev dom. 21.07.2011 Polazak iz Aljaževog doma u 8.00 šumskom stazom do raskrsnice puteva za Triglav. Odlucili da krenemo Pot cez Prag., stazom ispod Triglavske stene, do ispod Begunjšcice, pažnja - izvor., pa na prevoj. Sa prevo­ja otišli do Staniceve koce. Pošto se vreme prema Triglavskom vrhu naglo pogoršalo, uskoro pocela kiša, odlucili da tu prespavamo. 22.07.2011 Polazak iz Staniceve koce oko 8.00, markiranim putem do stena Rž-a do Kredarice gde smo stigli oko 10.00. Pošto smo kasno stigli, oblaci vec poceli da se navlace, odlucili da uspon probamo sutradan sa Planike. Prebacili se ispod Triglava do doma Planika. Skupinska fotografija 23.07.2011 Ujutru kad smo se probudili Triglav pod snegom, a oko doma gusta magla i pada kiša. Odustali od uspona. Oko 13.30 krenuli sa Planike ka Vodnikovem domu, gde smo stigli oko 15.30. Kiša nonstop pada. 24.07.2011 Ujutru poceo da pada jak sneg, sa jakim vetrom. Krenu­li prema Rudnom polju, preko prevoja i vrtace i rešili da se spustimo dole, dolinom Uskovnice. Na planini Konjšcici, svratili u sirarnu, kod Braneta, gde smo izuzetno lepo primljeni i ugošceni. Uvece se spustili ka koci na Uskavnici, gde smo prespavali. 25.07.2011 Koca na Uskavnici, spust do Srednje Vasi i dalje do Stare Fužine i Ribcevog laza na obali Bohinjskog jezera. Otišli na drugi broj jezera, do Koce pri Savici, gde smo nocili, pri tom smo obišli i slap Savica. 26.07.2011 Koca pri Savici-Ljubljana, poludnevni obilazak grada, povratak kuci. Ljuba Popov DOPOLNILNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE V šolskem letu 2011/2012 je že 10. šolsko leto organiziran pouk slov­enskega jezika in kulture za otroke in odrasle clane Društva Plaika iz Zrenjanina. Pouk je dosedaj izvajala uciteljica Vera Popovic, z novim šolskim letom pa je poucevanje slovenšcine prevze-la Milena Spremo. Pouk poteka v prostorih Zrenjaninske gimnazije v Zrenjaninu. Za izvajanje pouka dobi Društvo prostor brez denarnega na­domestila. Pouk poteka v treh skupinah in sicer: - ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00 imajo pouk najstarejši, z novim šolskim letom je prijavljenih 10 udeležencev - ob sobotah od 9.30 do 11.30 pride-jo k pouku najstniki od 12. do 17. leta starosti, letos skupina šteje 6 deklic; ti ucenci so najbolj redni pri pouku; - ob sobotah od 11.30-13.30 pri­hajajo k pouku najmlajši, letos je najmlajši otrok star 6 let, skupina pa šteje 8 otrok. Opremljeni smo z belo tehniko, ka­setofonom, racunalnikom, ucbeniki. Z medmrežja lahko poberemo gradi­va, ki nam pridejo prav pri pouku. Beremo, rišemo, pišemo, govorimo, pojemo, pripovedujemo, pripravl­jamo razstavice naših izdelkov za Društvo, razlicne nastope, tekmu­jemo, vadimo in se igramo. Sestavila Vera Popovic, prof. STROKOVNE PRIPRAVE ZA NOVE IZ­VAJALCE DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENŠCINE VTUJINI Od 04. do 07. novembra 2011. so v Kocevju potekale strokovne priprave za nove izvajalce dopolnilnega pouka slovenšcine v tujini. Priprave sta organizirala Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod republike Slovenije za šolstvo. Program priprav je bil sestavljen iz dveh delov, pre­ davanj in pedagoških delavnic, ki so potekale v Kocevju, ter hospitacije pri dopolnilnem pouku slovenšcine na Reki. Bili smo pri skupini odraslih nadaljevalcev in izpopolnjevalcev. Skupino poucuje Dragica Motik. Pouk je bil nacrtovan in izpeljan izredno kompleksno in razgibano. Vkljuceval je veliko aktivnega dela in medsebojnega sodelovanja med samimi udeleženci pouka. Skozi razlicne oblike dela so udeleženci poskušali s pomocjo legende Ajdovska deklica ozavestiti pomen sporocilnosti slov­ enskega kulturnega izrocila ter spoznati pokrajino in življenje tamkajšnjih ljudi. V pogovoru z udeleženci pouka smo izvedeli , da zelo radi pojejo, kar smo tudi doživeli. Pri dopolnilnem pouku z veseljem ustvarjajo tudi krajše dramske igre, ki jih potem predstavijo na prireditvah. Predlagali smo jim, da z lastnim dramskim besedilom nastopijo tudi v društvih Slo­ vencev v Srbiji. Tam si namrec želimo poglobiti in ohranjati stike s slov­ enskimi ucitelji in pripadniki slovenskih skupnosti v sosednjih državah. S strokovnimi pripravami, za nas, ki poucujemo pri dopolnilnem pouku slovenšcine v tujini, smo bili zelo zadovoljni. Spoznali smo nove nacine in pristope za uspešno izpeljavo ucnih ur in poglobili naše znanje To je bila tudi priložnost, kot je poudarila Dragica Motik, ki nas je spodbudila k razmišljanju, “kako primerno usmerjati udeležence pouka pri ucenju slovenšcine, spoznavanju slovenske kulture in ohranjanju slovenstva ter jim s tem omogociti, da na sebi najprimernejši nacin napredujejo v ucenju in v sebi zacutijo željo po stiku s slovenskim jezikom in slovenstvom. Koliko bomo izvajalci pouka pri svojem delu uspešni, bo pokazala pri­ hodnost, ki jo sami ustvarjamo. S svojimi napori, pa se trudimo, ne le da ohranjamo zavest o svojem narodu in njegovi bogati kulturi, temvec tudi kot zgled, da je mirno in spoštljivo sožitje razlicnih mogoce.” Milena Spremo Najmlajša skupina udeležencev pouka LETNI POROCEVALEC 2011 MIKLAVŽEVANJE 2010 Vesele božicne praznike in srecno Novo leto Vam želi Društvo Slovencev Planika Oder je krasil miniaturni kozolec LETNI POROCEVALEC 2011 18 Praznovanje kulturnega dne je bilo letos organizirano 7. februarja 2011 v svecani dvorani Velika vecnica mestne hiše v Subotici v soorganizaciji Veleposlaništva Repub-like Slovenije v Beogradu in slovenskega kulturnega društva »Triglav« Subotica. Prireditev je s pozdravnim nagovorom odprl veleposlan­ik mag. Franc But, zbrane goste pa sta nagovorila tudi Vladimir Uršic, predsednik Nacionalnega sveta sloven-ske narodne manjšine, in Igor Race, predsednik sloven-skega društva "Triglav" iz Subotice. Na prireditvi so sodelovali ucenci dopolnilnega pouka Društva Slovencev »Triglav« z recitiranjem Prešernovih pesmi, lutkovna skupina Klopotec z igro Povodni mož in dramatiziranjem pesmi Od lepe Vide, pevski zbor s petjem slovenskih pesmi, solo pevka Dijana Miškolec in Kristina Mate, profesorica klavirja. Program je pov­ezovala uciteljica slovenšcine, Barbara Goršic. Prireditve na predvecer slovenskega kulturnega prazni­ka se je v Subotici udeležilo okoli 250 ljudi, med njimi župan in predsednik Mestnega sveta mesta Subotica ter ostali predstavniki mestne oblasti, generalni konzulici Madžarske in Hrvaške, predstavniki Rusinov, predstavni­ki madžarske, hrvaške, bunjevacke, nemške, bošnjaške in ostalih narodnih manjšin. Prisotni so bili predstavniki slovenskih kulturnih društev iz Beograda, Novega Sada, Zrenjanina, Rume, Bora, clani Nacionalnega sveta slov­enske narodne manjšine v Srbiji, predstavniki beogra­jske nadškofije in slovenskih podjetij v Srbiji ter ostali. LETNI POROCEVALEC 2011 PUSTNA TRALALA, HOPSASA PUSTNE SMO ŠEME, TRALALA, HOPSASA NIC NISMO LENE. TRALALA, HOPSASA OKROG SE VRTIMO, TRALALA, HOPSASA IN VESELIMO. ROK BO VOJAK POSTAL, MANJA ŽIRAFA, MAŠKARE SMO PRAVVSI, SMEŠNA JE VSAKA. Mira Voglar Naša slovenska beseda je tradicionalno recitatorsko tek­movanje slovenskih združenjv Srbiji, ki je bilo na pobu-do profesorice Vere Popovic in Izvršnega odbora Društva Slovencev "Planika" iz Zrenjanina organizirano že peto leto. Namen takega srecanja je povezovanje združenj Slovencev v Srbiji, krepljenje stikov in sodelovanja med združenji, povezovanje dopolnilnih šol sloven-skega jezika in kulture v Srbiji, negovanje slovenskega jezika, tradicije in kulturne dedišcine ter spodbujanje tekmovalnega duha v recitiranju slovenskih pesmi. Srecanja se je udeležil in prisotne pozdravil velepo­slanik Republike Slovenije v Srbiji, mag. Franc But, ki je v svojem govoru pohvalil organizatorje za uspešno vecletno organiziranje tovrstnega dogodka. Poudaril je pomen ohranjanja slovenskega jezika in kulture v tu­jini ter izrazil upanje, da se bodo takšne dejavnosti, ki prispevajo k razvoju slovenšcine in širjenju sloven-ske kulture v Srbiji, uspešno udejanjale tudi v bodoce. Vimenu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine je prisotne pozdravila prof. dr. Maja Đukanovic, ki se je vsem prisotnim najprej zahvalila za angažma pri us-tanovitvi Nacionalnega sveta v lanskem letu, ki ima ogromen pomen za slovensko manjšino v Srbiji, ter se zahvalila prisostvojocim društvom za sodelovanje in spodbudo svojim clanom, da se udeležijo tekmovanja Tekmovanja se je tudi letos udeležilo lepo število clanov iz sledecih slovenskih združenj: Društvo Slovencev “Sava” iz Beograda, , Društvo Slovencev “Triglav” iz Subotice, Društvo Slovencev “Kula” iz Vršca, Društvo Slovencev “Krederica” iz Novega Sada, Slovenska kulturna skupnost “Drago Ceh” iz Bora, Društvo Slo­vencev “Emona” iz Rume ter gostitelji, Društvo Slo­vencev “Planika” iz Zrenjanina. Ob tej priložnosti smo LETNI POROCEVALEC 2011 22 letos gostili moški pevski zbor “Maj” iz Kranja, ki pre­ peva predvsem klasicno zborovsko glasbo, ki je nastala na podlagi narodnih pesmi ali pa so jo napisali klasiki slovenske zborovske glasbe. Na koncertne sporede redno uvršcajo tudi pesmi drugih evropskih narodov, skladbam pa radi dodajo lastno instrumentalno sprem­ljavo. Za cimbolj ubrano petje, se v razlicnih zased-bah trudijo že polnih 15 let. Za to se vseskozi trudi zborovodja Janez Cadež, ki zbor vodi že od ustanovitve Vse prisotne je pozdravila tudi predsednica Društva Slo­vencev “Planika”, gospa Martina Drca, voditeljici progra-ma pa sta bili Milena Spremo in Tatjana Vojnovic, ki sta pozvali žirijo naj zasede svoje mesto ter prebere propo­zicije tekmovanja. Sledil je žreb nastopajocih po društvih. Udeležence smo razvrstili v tri starostne skupine in sicer: otroke do 14. leta, mlade od 15. do 30. leta in odrasle. Tekmovanje je popestril bogat kulturni program, ki sta ga pripravila MoPZ “Maj” iz Kranja in zbor “Planika” iz Zrenjanina, prisotni pa so si lahko ogledali tudi razstavo likovnih izdelkov s slovenskimi motivi, ki so jo pripravili ucenci dopolnilne šole slovenskega jezika iz Zrenjanina. Naposled smo le nestrpno docakali razglasitev rezulta- V žiriji so sedele prof. Dr Maja Đukanovic, prof. Andreja Ponikvar in prof. Vera Popovic tov. Med otroci sta bila najboljša Ivo Vukovic iz Sub-otice in Karolina Grujic iz Zrenjanina, med mladostniki sta si prvo mesto priborili Darja Kovrilija in Snežana Goršak iz Beograda, med odraslimi pa Dušanka Tomic iz Beograda. Glede na skupno uvrstitev je tokrat najvišje mesto doseglo Društvo Slovencev “Triglav” iz Sub-otice. Najstarejša udeleženka tekmovajna je bila iz­vrstna recitatorka gospa Katica Ristic iz Vršca, najbolj ljubek in najmlajši Tadej Race iz Subotice, najbolj originalen nastop pa je izvedel Ivan Kovac iz Subotice. Po zakljucenem tekmovanju smo se družili z našimi rojaki ob prepevanju slovenskih pesmi do popoldanskih ur, ko so nas najprej zapustili naši dragi gostje iz Kranja, saj se jim je mudilo na naslednji nastop v Novem Sadu, ki se je odvijal še isti vecer. Polni lepih vtisov, so nam obljubili, da nas zagotovo še kdaj obišcejo, mi pa jih držimo za besedo. AN BAN AN, BAN, PET PODGAN, ŠTIRI MIŠI, V UH ME PIŠI, VIJA, VAJA, VEN! Slovenska izštevanka Recitirala: Karolina Grujic DOMOVINI Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, Meni zemeljski si raj! Tuje šege, tuja ljudstva, so prijat’li, bratje ne, slava le, slovensko custvo srce moje veseli. Primi celo, zemlja mila, primi srce moje v dar, da bi vedno mati bila, nepozabljena nikdar! Benjamin Ipavec Recitiral: Siniša Mocnik PRSTKI Palcek pravi - jejmo, jejmo, kazalcek pravi - pijmo,pijmo, sredincek pravi - ja samo kje dobimo? prstancek pravi - mamici v skrinjici vzemimo, mezincek pa je iz zibke gledal, pa vse mamici povedal. ti ti ti mezincek ti, ker si mamici povedal. Recitiral: Lazar Mocnik LETNI POROCEVALEC 2011 PLEŠI, PLEŠI CRNI KOS Pleši, pleši crni kos, kak' bom plesal, ce sem bos? Kupil si pa cevlje bom, polke tri zaplesal bom. Plesal bom s sinicico, lepo mlado pticico, s peto tolkel bom ob tla, tresla se bo zemlja vsa. Recitiral: Srdan Peter MACEK MURI Ko zapoje zvoncek v uri, prebudi se macek Muri. S taco si oci pomane, vzdigne rep in hitro vstane. Macjo posteljo prezraci, macjo suknjo pokrtaci in na zajtrk se odpravi v krcmo Pri veseli kravi. Tam ga caka stalna miza in tocajka muca Liza, ki prinese loncek mleka in še macji kruh od peka. Ob jedaci poglobi se Muri v macje casopise, vse prebere brez razlike, tudi vejice in pike. Potlej placa in cez cesto gre na sprehod v macje mesto. Recitiral: Nemanja Barjektarov LETNI CASI Pomlad je dekle rožnih lic, smeje natrosi nam cvetic, izvabi v kujno nas brstenje, med mlado popje in zelenje. Je krepka delavka poletje, ki v sad spreminja vsako cvetje, bogate njive obdeluje in žito v snope povezuje. Jesen je zgarana kmetica, v obliki pisani stopnica, pridelke urno iz njiv pobira, na zimo v strahu se ozira. Je zima starka v halji beli, je sneg prinesla vsej deželi, in ko zakihne zdaj ha-ci, jesen odpihne da zbeži. Recitirala: Margareta Grujic ZAJCEK REPKO Sem zajcek Repko mlad, si zobke cistim rad, posebno še zvecer, po jedi venomer. Mi za bombone ni, le repa mi diši. Moj dom sta dol in breg, zobje kot beli sneg. Sem zajcek Repko mlad, si zobke cistim rad, posebno še zvecer, s krtacko venomer. Recitiral: Dušan Mocnik Od 18.06.2011 do 23.06.2011 smo realizirali projekt “POCITNICE V LJUBLJANI” za otroke, ki obisku­jejo dopolnilni pouk slovenskega jezika. Potovali so ucenci Jovana Bekic, Tijana Bekic, Marina Krsmanovic, Teodora Barjektarov, Nemanja Barjektarov, Margareta Grujic, Srdan Peter, Dušan Mocnik, Lazar Mocnik, uciteljica Vera Popovic in spremljevalka Milena Spremo. Bili smo namešceni v Dijaškem domu Ivana Cankarja na Poljanski cesti. Tu smo imeli namestitev z za­jtrkom in vecerjo v skupni jedilnici s samopostrežbo. Vsebine, ki so bile realizirane: - 19.06. obhod po Ljubljani in obisk parka Tivoli v popoldanskih urah - 20.06. vzpon na Šmarno goro ob spremstvu planinskega vodica Jožeta Krašovca in sprehod po mestu - 21.06. smo se z vlakcem odpel­jali na Ljubljanski grad, kjer smo si v Virtualnem muzeju ogledali 3D prezentacijo o Ljubljani in doživeli dvatisocletno zgodovino ljubljan­skih trgov - od antike do 20. stoletja - v popoldanskem casu smo si 21.06. ogledali tudi Narodni muzej Slov­enije, kjer nam je bila na privlacen in poljuden nacin predstavljena kul­turna dedišcina -22.06. smo obiskali tudi živalski vrt, kjer smo si ogledali domorodne in tujerodne živali v naravnem okolju krajinskega parka Tivoli - Rožnik - Šišenski hrib in ob ucnih tablah ob poti zvedeli veliko novega o življenju živali -spoznali smo Ljubljano kot slov­ensko glavno mesto in znamenite Robbov vodnjak zgradbe: parlament, Cankarjev dom, Ljubljanska opera, Ljubljanska dra­ma ... - okušali in spoznali smo del slov­enske narodne kuhinje: kranjska klobasa z zeljem, matevž, jota, ricet, ajdovi žganci, štruklji. Naše potovanje je bilo za otroke zelo zanimivo,saj so marsikaj videli in spoznali, izlet pa jim bo ostal še dolgo v spominu, saj smo se imeli zelo lepo. Besedilo: Vera Popovic, prof. LETNI POROCEVALEC 2011 Navdušeni, ker smo se ponovno srecali z gostitelji, prelepo domov­ino in razigrano lepoto Pišec ter okolice na cetrtem Pleteršnikovem srecanju ljubilteljev slovenske be-sede, ki ga je organiziralo Društvo za varovanje materinega jezika in kul­turne dedišcine ,,Maks Pleteršnik,, iz Pišec. Tradicionalno izredno organiziran program, ki ga je vodila gospa Rut Zlobec, nam je še enkrat omogocil preživeti nekaj prelepih dni v srcu Štajerske dežele. Ob nacrtovanem programu smo vsak dan spoznali in doživeli nekaj novega, nekaj kar še nismo videli in spoznali. Poleg obiskov in spoznavanja tamkajšnih kulturnih in naravnih znamenitosti, smo se tudi organizirano udeležili kulturnega dogodka na prvi julijski dan letošnjega leta v Ljubljani pod geslom DOBRODOŠLI DOMA 2011. Vdopoldanskih urah smo obiskali in si ogledali Univerziteno knjižnico, se vozili z ladjo po Ljubljanici, kramljali z Slovenci iz drugih društev z Balkana, Evrope in sveta, obiskali Ljubljanski grad, nato pa smo spremljalikulturna dogajanja in nastope Slovenskih društev z vsega sveta v centru Ljubljane. Zelo nam je žal, da je bila osrednja prireditev na Prešernovem trgu zaradi dežja odpovedana, zaradi cesar smo se že okoli 21. ure nekoliko premoceni napotili nazaj v Pišece. Kljub mocni plohi, smo bili veselo raspoloženi in si vožnjo popestrili s prepevanjem slovenskih pesmi. Ostale dni smo preživeli po sistemu kampiranja v OŠ ,,Maks Pleteršnik,,, kjer smo si sami pripravljali zajtrk, spali v ucilnicah, se ucili slovenske­ga jezika ter si ogledali Pišece s širšo okolico. V okviru programa smo si ogledali Pleteršnikovo domacijo, Slomškovo rojstno hišo, grad Podsreda, kjer smo prisostvovali zakljucnemu nas­topu tecaja harfistk in njihovih pro-fesoric, ki zaradi prelepe izvedbe in prizadevnosti mladih udeleženk nikogar niso pustile ravnodušnega. Prav tako smo si ogledali bližnje Bizeljsko, lovski dom v Pišecah in poskusili odlicen srnin golaž, obiskali smo tudi Brežice in grad Brežice, popoldan pa še Cateške toplice. Za prijetno pocutje so prav tako poskrbeli gospod Martin, ravnatelj v pokoju, ki nas je gostil v svoji zi­danici in izvajalci starih slovenskih ,,viž,,, ki so nam polepšali vecer s petjem ob spremljavi na harmoniki in starih slovenskih inštrumintih, popestrili pa še z ,,lajno,,. Prepevali smo dolgo v noc, tudi zaplesali smo, tako da je ta vecer ostal nepozaben za vse udeležence programa. Organ-izatorji so nam priredili tudi literarni vecer v dvorišcu osnovne šole, kjer nas je poleg slovenskih pesnikov in likovnih umetnic, obiskalo tudi Srb­sko-slovensko društvo prijateljstva iz Novega mesta. Zadnji vecer smo preživeli na Pleteršnikovi domaciji v vinski kleti, kjer smo si ogledali eno iz-med oddaj ,,dvogled,, slovenskega režiserja in rojaka iz Beograda. Po ukusni vecerji smo se poslovili od prisotnih clanov pevskega društva KUD ,,Maks Pleteršnik,, in vrocili gostiteljem skromne spominke v za­hvalo za trud in požrtvovalnost. Naslednjega jutra smo se poslovili od prisrcnih gostiteljev ter se z po­potnico napotili nazaj domov v Zrenjanin, Beograd, Niš. Dnevi, ki smo jih preživeli v Pišecah in na najlepši nacin utrjevali in se iz­popolnjevali v slovenskem jeziku, nam bodo za vedno ostali v spominu na prijetno vasico, prijetne, dobre in vesele vašcane. Bilo bi cudovito, ko bi obstajalo še vec podobnih programov. Martina Drca 10. 06. 2011 leta smo proslavili Dan državnosti in 20 let samostojnosti R Slovenije z izvedbo programa in proslave v Narodnem muzeju v Zrenjaninu. Ob tej priložnosti smo gostili MoPZ MAJ iz Kranja iz R Slov­enije z inštrumentalno spremljavo, skupaj 26. Po sprejemu gostujocih v prostorih dijaškega doma ,,Angelina Kojic,, v petek 10. junija, kjer so imeli za­gotovljeno namestitev v casu gostovanja v Zrenjaninu, krajši oddih in osvežitev, so se priravili za nastop na svecani prireditvi ob dnevu državnosti, ki je bila izvede­na istega dne ob 19 uri v Zgodovninskem muzeju mesta Zrenjanin. V programu so razen MoPZ Maj iz Kranja sodelovali še otroci in odrasli ucenci dopolnilnega pouka sloven-skega jezika, pevski zbor društva ,,Planika,,., program pa je povezovala Milena Spremo. Prisotne je nagovo­rila predsednica Društva Martina Drca, svecanost pa je spremljala tudi razstava likovnih del ucencev dopolnil­nega pouka na temo - ,,Kako doživljavam Slovenijo,,, ki jo je organizirala profesorica Vera Popovic. Po koncanem programu nastopajocih je prisotne clane, goste in prijatelje društva, ki jih je bilo približno skupaj 120, pozdravil in se zahvalil za izreden vecer vodja in dirigent zbora. Ob tej priložnosti smo vrocili gostujocim simbolicna darila kot majhno pozornost in spomin na gostovanje v Zrenjaninu. Po prireditvi je bila organizirana vecarja za goste in pred­stavnike društva. Naslednji dan pa so naši gosti iz Kranja popestrili s svojim nastopom tudi izvedbo našega osred­njega projekta ”Naša slovenska beseda”, ki je že peto leto uspešno realiziran. Po koncani manifestaciji smo se v popoldanskih urah poslovili od naših dragih gostov in jim zaželeli uspešno nadaljevanje mini turneje po slov­enskih društvih v Vojvodini. Martina Drca Konec oktobra je bila na pobudo in v organizaciji Društva Slovencev “Planika” v prostorih Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in Društva Slovencev Sava v Beogradu organizirana razstava z naslovom Brez­ mejna grafika. Razstavljala sta kamnicana, predstavnika sodobne likovne umetnosti Martina Lesjak, prof. likovne umetnosti in mag. Jernej Jemec, prof. likovne umetnosti, akademski slikar. Odprtje razstave je bilo 31. 10. 2011, na dan slovenskega državnega praznika, dneva reformacije. Tudi sloven-ska manjšina v Srbiji je izbrala dan reformacije za svoj praznik. Slovencem je reformacija in s tem obdobjem povezano ime Primož Trubar, prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec. Z razstavo smo obeležili tudi 20-letnico samostojnosti Slovenije ter 10-letnico delovanja društev, Društva Slo­vencev Sava iz Beograda in Društva Planika iz Zren­ janina. Ob tej priliki se zahvaljujemo Pojoci družbi in Pevskemu zboru Planika, ki sta nam s popevanjem slovenskih pe­smi popestrila vecer. Dogodek je bil prvi v vrsti dogodkov, ki bodo spodbujali še poglobljenejše sodelovanje med društvi Slovencev v Srbiji ter prispevali k ohranjanju slovenske kulture. Po besedah avtorjev predstavlja likovni projekt brezme­jna grafika tako kulturni most med obema državama, ka­kor v likovni umetnosti most med graficno umetnostjo in kiparstvom. Skozi tehniko globokega tiska, suho iglo, je odtis prenešen na blago ter kaširan na tridimenzionalno podla- go, ki omogoca likovno konstruktivni dialog z okoljem. Tokom 2011. godine, hor društva Planika je kontinu­irano radio i povecavao repertoar horskih pesama sa kojima se rado predstavljao u našem gradu i van njega. Od znacajnijih aktivnosti u ovoj godini desila se sarad­nja sa horom SLAVENCICE iz Tuzle, pa je tako Planika gostovala 2.aprila na koncertu pomenutog hora. Tom prilikom naš hor se predstavio sa 6 kompozicija, a pos­lednju numeru „Vencek Ljudskih“ smo otpevali za­jedno sa domacinom. Gostovanje je ostavilo divan trag medu horistima, jer su neki od njih prvi put putovali na gostujuci nastup van Srbije. U junu mesecu je u našem Zbor Planika v Tuzli Slovencice iz Tuzle društvu proslavljen dan državnosti rep. Slovenije i tada smo ugostili muški zbor Maj iz Kranja, koji nam je os­tavio divan osecaj raspevanosi i lepote slovenacke pes-me. Naš zajednicki nastup dogodio se u narodnom muz­eju gde su oba hora zabeležila uspešna izvodenja. Tokom leta hor je nagraden odmorom u gore pomenutoj Tuzli, a to je iskorišceno kao radno letovanje uz odmor na predi­vnim tuzlanskim jezerima. 30.septembra gostovali smo u Subotici na tradicionalnom susretu slovenackih horova, gde su se pored nas i domacina, hora Triglav, predstavio hor iz Novog Sada-Kredarica, hor iz Beograda-Sava i gosti oz Madarske. U oktobru mesecu se hor predstavio i nacionalnom savetu Slovenaca u Beogradu, gde smo ucestvovali na otvaranju izložbe likovnih radova mla­ Zbor Planika v prostorih Nacionalnega sveta dih umetnika iz Slovenije. Gosti na ovom nastupu bile su nam clanice hora Sava sa njihovom dirigenticom Božicom Tošic. Ubrzo nakon ovoga usledio je put pomenute dirigentice i mene, kao dirigenta hora Planika, u Ljubljanu povodom seminara u Šentvidu pri Sticni. Na predavanju koje je trajalo 6 sati 12.XI, predavac- diri-gent Igor Švara, obradivao je sa nama kompozicije koje su planirane za izvodenje na horskom natpevavanju koje se dešava svake godine u Šentvidu u junu mesecu. Ovo iskustvo je osnažilo repertoar hora sa 6 novih kompo­zicija, a mene usavršilo u pogledu izvodenja istih. Plan je da ih pripremimo i, ako budemo u mogucnosti, iz­vedemo u Šentvidu na pomenutom muzickom spektaklu gde ucestvuje više od 100 ansambala istovremeno, a ceo dogodaj prenosi slovenacka nacionalna televizija. Vec 19.XI hor se ponovo predstavio ljubiteljima slovenacke horske muzike u novosadskoj Sinagogi, na takode tradi­ Pojoca družba iz Beograda cionalnom susretanju horova. Na ovom koncertu su gos-tovali pored vec pomenutih ansambala deciji hor muzicke škole Isidor Bajic iz Novoga Sada, i pevacka družina iz Pivke u Sloveniji. Svake godine je veliko zadovoljstvo pevati i dirigovati u Sinagogi jer se tu najcistije može cuti kvalitet našin mladih i zdravih glasova. Hor trenutno broji 12 clanova i uvek su nam dobrodošli novi ljubitelji horskog zvuka, jer MUZIKA je naš moto! Dirigent hora PLANIKA Daniela Avram DRUŠTVO KREDARICA PROSLAVILO 10-LETNICO BILTENA Skupni nastop Z dvournim koncertom slovenskih pesmi in poezije v novosadski sinagogi je tukajšnje društvo Slovencev Kredarica 19. Novembra 2011 proslavilo desetletnico društvenega biltena, prve tovrstne publikacije Slovencev v Srbiji, in 20-letnico samostojne Slovenije. K dosedanjemu zelo uspešnemu delovanju najstarejšega društva Slovencev v Srbiji je gostiteljem v uvodnem nagovoru cestital tudi namestnik veleposlanika Milan Predan in se jim med drugim zahvalil za naklonjenost, s katero bilten Kredarica že vrsto let spremlja delovan­je veleposlaništva. Številne goste iz drugih društev Slovencev v Srbiji, prijatelje Kredarice in številne nastopajoce – na odru se je zvrstilo 6 pevskih društev in recitatorjev iz Beograda, Novega Sada, Vršca, Subotice, Nastop folkorne skupine iz Novega Sada Niša in Zrenjanina, otroški zbor novosadske glasbene in plesalci tukajšnje baletne šole ter kot poseben gost pe­vski zbor Studenec iz Pivke – sta pozdravila tudi sekre­tarka društva Kredarica Silva Martinec in castni konzul Republike Slovenije v Srbiji Rajko Maric, ki je navzoce povabil na slovesno otvoritevcastnega konzulata 25. no-vembra v Novem Sadu. Prireditev se je zakljucila s skupnim nastopom vseh sodelujocih v programu, ki so združeno, z mlado clanico društva France Prešeren iz Niša in operno pevko Ivano Albreht kot solistko, zapeli Avsenikovo Slovenijo in se zatem zadržali še na prijetnem družabnem srecanju. casu pred prostori društva, od koder smo se odpravili v S. Mitrovico, kjer smo najprej obiskali Carsko palaco in si ogledali Baziliko Sv. Dimitrija ob vodstvu profesion­alne vodicke-kustisinje, ga. Andelije. Nato je sledil ogled samega centra S. Mitrovice, po ogledu pa smo se odpravili v “Zasavico”, kjer so nas pricakali srcni domacini z zdravico. Po uvodnem predavanju o Sprecialnem naravnem rez­ervatu “Zasavica”, ki ga je za nas pripravil g. Miša, se je vecina clanov odlocila za rekreativen-edukativen pohod po Specialnem naravnem rezervatu “Zasavica”, sama sprehajalna tura je bila vec kot zanimiva in niti ni bila to-liko naporna, kljub temu se je po povratku vsem prilegel kratkotrajni odmor in kosilo, ki nas je cakalo. Po kosilu in predahu smo se odpravili v Rumo na obisk Društvu Slovencev “Emona”, cigar clani so nas prijazno in srcno docakali z osvežilnimi napitki, kolaci in kavo, kar je vsem prijalo. Po našem skupnem in prijetnem druženju s pijatelji iz Rume, ki je na žalost prehitro minilo, smo se odpravili na pot proti domu. Spotoma smo si ogledali samostan Novo Hopovo,kjer se nam je prilegel predah v duhovnem miru samostana in popolni tišini, ki jo vcasih “zmoti” zgolj spev ptic in zvonenje cerkevnih zvonov, ki se obcasno oglV Zren­janin smo prispeli, kot se rece “pravocasno in v dobrem stanju” okoli 20ih, zadovoljni in malce utrujeni, z željo, da kmalu ponovimo izlet in tovrsten nacin druženja. Dejan Bekic LETNI POROCEVALEC 2011 Dne 10.09. 2011 je potekalo 4. tekmovanje u Nordijski hoji v reonu zašcitenega naravnega rezervata »Carska bara«. Na tekmovanju se je zbralo 60 udeležencev, od tega 40 tekmovalcev v 3 kategorijah (odrasli, otroci, ekipe). Zbrali smo se okoli 09h, samo tekmovanje se je zacelo ob 10h, koncalo pa okoli 13h z razglasitvijo zma­govalca, Zmagovalci po kategorijah; OTROCI: 1. Rogelj Filip 2. Lucic Teodora ODRASLI: 1. Bekic Tijana 2. Tot Rudof 3. Ludoški Olivera EKIPNO: 1.Ekipa KULA, Vršac 2.Ekipa PLANIKA1, Zrenjanin 3.Ekipa PLANIKA2, Zrenjanin Po tekmovanju se je druženje nadaljevalo ob skupnem kosilo, po kosilu pa so udeleženci imeli organizirano edukativno vožnjo po jezeru, druženje pa se je koncalo okoli 18ih. Posebno bi se zahvalili Društvu Slovencev “KULA” Vršac kot tudi Radulovic Nenadu (dir. Ribjega gazdin­stva ECKA). Dejan Bekic Vsodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ob podpori Vlade APVojvodine in SO Vršac, je DS “Kula” iz Vr5šca že drugic organiziralo v mesecu septembru tekmovanje “Naša slovenska potica”, katere­ga cilj je negovanje tradicionalne slovenske kuhinje ter da se ob prijetnem dogodku zberejo slovenska društva iz Srbije zaradi druženja in ohranjanja stikov. To je mani­festacija, kjer je predstavljeno najlepše iz slovenske kuhinje - potica. Manifestacije so se udeležila naslednja društva: DS “Planika” iz Zrenjanina, SKS borskega okraja “Dra-go Ceh” iz Bora, SKS “France Prešeren” iz Niša, DS “Sava” iz Beograda in DS “Triglav” iz Subotice. Goste sta nagovorila gospod Bojan Lunežnik kot predstavnik našega Veleposlaništva in Zdravko Starc, predsednik DS “Kula” iz Vršca. Prireditev je bila organizirana v precudovitem motelu “Vetrenjaca”, v nedeljo 19.9.2011. Iz našega društva smo se prireditve udeležile Gabriela Turzo Lucic, Nada Domazet Milena Spremo. Na žalost se potice našega društva niso znašle med najboljšimi. Prvo mesto je zas­edla potica Maricic Anice iz Vršca, drugo mesto potica Trifunovic Radmile iz Bora in 3. mesto je pripadlo potici Milicevic Nemanje iz Subotice. Po zakljucenem delu tekmovanja smo se z vlakcem odpeljali na panoramski ogled mesta. Vecer se je zakljucil v vinski kleti, kjer je bila glede na to, da je v teh dneh v Vršcu potekal “Groždebal”, organizirana degustacija najboljših vin. Milena Spremo LETNI POROCEVALEC 2011 Dne 15.10. smo se odzvali na povabilo DS “Triglav” iz Subotice in se udeležili otroške prireditve “Mavrica”. V jutranjih urah nas je pred našim društvom pobral rdec kombi, imenovan Šiško, in podali smo se na pot. Otroci, ki so se udeležili prireditve so bili: Karolina Grujic, La­zar Mocnik, Dušan Mocnik, Margareta Grujic, Teodora Lucic, Filip Rogelj, Srdan Peter in Teodora Barjektarov. Poleg uciteljiceMilene Spremo je otroke spremljala tudi Gabriela Turzo Lucic. Po prihodu v Subotico smo bili napoteni v dijaški dom, kjer smo se okrepcali s svežimi napitki, nato je sledila kratka vaja nastopajocih otrok in kmalu zatem pricetek prireditve, kjer so se otroci in mladi iz slovenskih društev v Srbiji in tudi mladi gostje iz Slovenije doka­zali s pripravljenimi tockami in prav z veseljem smo jim prisluhnili. Po koncani prireditvi je sledil ogled mesta in skupno kosilo, nato pa smo se odpravili v živalski vrt, kjer so razigrani otroci neizmerno uživali. Pred odhodom do-mov smo se sprehodili še ob Palickem jezeru in se proti veceru prijetno utrujeni poslovili od rojakov. Otrokom je bil izlet všec in so spraševali, kdaj se spet vrnemo h gostoljubnim suboticanom. Besedilo: Milena Spremo Foto: Gabriela Turzo Lucic ŠTANJEL Štanjel je slikovito kraško naselje v Obcini Komen. Zaradi prometno-geografske in strateške lege je bil Štanjel pomemben že od mlajše železne dobe dalje. Naselje se je razvilo v romanski dobi in se na­glo širilo po gozdicu navzgor. Niz hiš so terasasto razporejene po pobocju 364m visokega Turna. Ozke ulice se ob izteku razširjajo v majhne trge, sredi ka­terih izstopajo kamniti vodnjaki. Hiše so zgrajene iz kamna, z bogatimi kamnoseškimi elementi, sliko­viti kraške z ozkimi okni, portali, dimniki, konzo­lami in celo s kamnitimi strešnimi žlebovi. Veliko je gotskih sestavin, ki dokazujejo, da je naselje že takrat doseglo današnji obseg. Renesancno barocni grad in poznogotska cerkev sv. Danijela daje Štanjelu svojevrsten pecat. Najstarejši ostanki gradu segajo v srednji vek, dokoncno podobo pa so mu dali grofje Cobenzi ob koncu 17. stoletja. Za svojo grobnico so si zazidali cerkev sv. Danijela, ki je bila zgra­jena sredi 15. stoletja in predelana v 17. stoletju. V 15 stoletju je bila zunaj naselja na sosednjem gricu zgrajena manjša pokopališka cerkev sv.Gregorja. Tu je tudi pokopan arhitekt Maks Fabjani. Zaradi nevar­nosti turških vpadov so Štanjel konec 15. stoletja za­varovali z obzidjem, ki je vklenilo v svoj okvir hiše, cerkev in grad. Prve hiše zunaj utrjenega naselja so nastale šele v 19. stoletju. Še vedno ne povsem ure­jen in tudi še v ruševinah stoji kot mogocen pom-nik tradicije in kulture. Kljub casu opozarja in vabi. Izdajatelj: Društvo Slovencev Planika Zrenjanin, december 2011 Tekste zbrala in uredila: Mag. Milena Spremo Tehnicno uredila in oblikovala: Mag. Milena Spremo Tisk: DIGINET, Zrenjanin