-----   45    -----
Dopisi.
Gorica. x+ (Novi realkin ravnatelj.) Vem, da so se vsi slovenski kraji naše grofije jako razveselili novice, ki jo je preljuba zadnja „Domovina" prinesla. Za vodja tukajšne više realke, na kterej se je slovenščina dosedaj skoraj popolnoma zanemarjala, je izvoljen c. k. gimnazijski profesor g. Ferdinand Gatti. On zna razun nemškega tudi deželna jezika; slovenski pa ne samo govoriti, ampak tudi pisati; priča, očitna priča temu je zgodovinsk sestavek v nekem listu lanske „Do-movine." Glede na omenjeni in druge mojsterske sestavke pričakujemo od zmožnega spisovalca, da bo kot ravnatelj dosedaj jako uborno realko na bolj krepke noge postavil. Tudi pričakujemo od njega, da bo deželnima narodoma enako pravičen. Zlasti upamo, da pod njegovim vodstvom slovenščina ne bo več za durmi čepela. Bog daj, da bi se za naprej naši učenci več ne utapljali v vsezveličavi italijanščini! Hvala tržaškemu namestništvu, slava novemu ministerstvu , da ste novo ustavo na tanko izpolnovaje naši realki tacega vodja dali! •)
Gorica 1. sveč. —ab— **) Gosp. Ferdinand Gatti, novoizvoljeni direktor naše realke, ne zna niti slovenski brati niti pisati in tudi ne govoriti; ne samo tega ne, ampak on še celo ne razume slovenskega govora. Poleg nemščine znd italijanščino več ali manj mešano s fur-lanščino. Za nas Slovence ni; mnogim po mestu in ne-kterim po deželi je še dobro znano, kako je pred malo leti v neki šoli češčino grajal in se sploh s slovanskimi eziki šalil. O njegovi znanstveni spretnosti najrajše molčim, saj je nekterim že dobro znana. Nekdaj jo je tržaška c. kr. namestnija dobro poznala, zato je pred letom in nekaj čez vsem prosilcem — med njimi je bil tudi gosp. Gatti — odgovorila, da nobeden izmed njih ni pripraven za razpisano direktorsko službo. Namestnik baron Bach je tedaj po novem ustavu za sedaj neraz-pisano ravnateljsko službo določil možd, kterega po-prejšni namestnik za to mesto ni spretnega priznal! In novoustavno ministerstvo ga je potrdilo. Kako se neki ujema to  z  artik.  19.  državne glavne  postave  od 21.
decembra 1867. leta? „Erklart mir —------------Imamo
ga, — gospod F. Gatti   pa tudi   ima —  po   čemur je tako dolgo hrepenel — ravnateljsko službo!
V Kastvu 27. jan. — Z velikim veseljem moremo zdaj javiti, da naša čitalnica zmiraj lepše napreduje, da nam je pri vseh velikih stroških lanskega leta za pohištvo, knjige itd. ostalo od dohodkov še čez 100 gold. Letošnji pustni   čas imamo  vsako nedeljo  igro na tom-
*) Mi novega vodjo ne poznamo; jako ugodno bi bilo cesarstvu, ko bi bilo si. ministerstvo izvolilo realki vodja, kteri bi Slovencem kot Italijanom zadovoljeval.                                                     Vred.
**) Od druge strani nam je dosel le-ta dopis,               Vred.
------    46   ------
bolo, a 18. februarja ob 7. uri zvečer pa bomo imeli veliko veselico z domorodnimi govori, petjem, tombolo in s plesom, v ktero uljudno vabimo vse naše bližnje domorodce.                                                         Odbor.
Iz Črnomlja 1. sveč. J. Gr. — Huda zima z nenavadnim snegom, kakoršnega se tukaj v najbolj južnem kraji kranjske dežele že dolgo ne spominjamo, nam je cele trume divje zverine iz kočevskih in bližnjih hrvaških hribov pri tirala. Pretekli teden je pogumen lovec v Poljanah staremu medvedu, ki jo je ravno iz Hrvaškega čez Kolpo primahal in se ni še dobro vode otresel, s kroglo „pos" podpisal, da je mahoma obležal. Kar je deželni zbor premije za divje zverine odpravil, se ne zna, da Jri toliko volkov pobitih bilo. V prejšnih letih se je v Črnomlju skoraj zaporedoma vsako leto 70 do 100 gold. za pobite volkove plačalo; to nas v misli potrjuje, da se je za nekterega na bližnjem Hrvaškem, kjer se že zdavno niso premije izplačevale, ubitega volka iz kranjskega deželnega žepa lepi forinti plačali. Gotovo bo pa tudi sedaj lovec rad volka pokončal, ker mu koža in meso, kteremu ljudje tukaj posebno čudadelno moč pripisujejo, kakih 10 fl. vrže. Pravil je neki kmet, ki je unidan dva volka ubil, da je v malo dneh vse meso prodal — drago kakor maslo. Naj „Novice" razglasijo to neumno vražo in ljudem dopoved6, koliko bolj koristno bi bilo, ako bi namesto funta volčjega mesa, ki stane znabiti kakih osem grošev, osem funtov živinske soli kupili!
Novomesto 1. sveč. — Ravnokar je izdala čitalnica naša imenik družbenikov svojih. Lepo število jih je — 117. Pričujoči pustni čas imamo še 4 veselice: 9., 16., 23. in 25. dne t. m.; ta poslednji ples bode v maš kar ah.
S Črnega vrha. — Drage „Novice"! v 3. listu t. L ste prinesle dopis „s hribov vmes Ipave in Idrije", kteri me očitno pred svetom osramotuje in po nedolžnem ob moje poštenje spravlja. Ker je pa dobro ime in poštenje več kot prijatel in bogastvo, tedaj sem pri-moran na oni dopis odgovoriti, za svoje ime se potegniti, in resnico javnemu svetu pokazati. Dopisnik J. H. me v omenjenem dopisu vrsti beračev, kolednikov in plajšarjev prišteva, ko pravi, da se te baze ljudi ne da od hiše odpraviti brez špeha itd. *) Da pa jez nisem niti berač, niti kolednik toliko manj pa še plajšar, to bo vsak pošten človek mi rad pritrdil; to mi gotovo rada pričata, naša častita duhovna gospoda, pa tudi vsa soseska, ktera se o tej reči gotovo pritožiti ne more, in ktera me je, hvala Bogu, do sedaj še zmirom čislala. — Laž je, da se je letos pri nas malo pridelalo, ker letina je bila sploh dobra; revežev je pa povsodi dosti. — Dopisnik govori dalje: da ga „srce boli", — nevarno je, da mu ne bi počilo, ker vidi, da cerkovnik blizo 40 let prosto biro pobira tako, kakor so njegovi predniki jo pobirali, namreč: o blagoslovljenji hiš o božiču dobiva kruh ali potice kakor J. H. pravi; o blagoslovljenji ognja o veliki noči, ki se po hišah nosi, špeh ali kar si bodi; o košnji seno po silno starej tukajšnji navadi; pri obhajilih sočivja ali pa sadja, in o veliki noči tudi nekoliko korenin hrena, pa dvojno zadnje je dopisnik pozabil. Vse to je pa prosta bira, ako kdo da ali pa ne, je dobro; sili se nikoli nobeden ne. Dobrih ljudi se pa tukaj ne manjka. — Laž je, da jaz zahtevam 20 gold. za drva, 10 gold. za metlje, ker to je bilo pred 6. leti pri u stan ovij enj i učiteljske službe
*) Vredništvo ni moglo misliti, da dopisnik v 3. listu Vas prišteva tej vrsti , ker oni stavek, kteri o teh nadlogah kmetov po deželi govori, je popolnoma ločen od šolskega popisa. Kade se Vam vendar odpr<$ ,,Novice", da odvrnete od sebe, kar je krivičnega.                                                                                             Vred.
določeno in v „fasijo" vzeto. Da sem osebno hodil pobirat, to je res, zato ker je večina to želela. Veliko ljubše bi mi pa bilo, ako bi župan pobiral, ker bi mi težavno pot celega tedna prihranil; župan se temu ne ustavlja. Da se je dopisnik temu ustavljal, nisem vedel in laž je, ko pravi, da sem žugal da — — —", ker nikoli se nisva besedovala; temveč je bil on meni vedno hinavsko prijazen! Vprašam: ali se ne pravi to: poštenje jemati poštenemu človeku, ljubi mir kaliti v soseski? in ali ni žalostno, da tak mož kot prvi svetovalec sedi v soseskenem zboru? — To v obrambo mojo!
Ivan Poženel, učitelj.
-v
V Senožečah 28. jan. — Cujte strašno smrt! Včeraj proti 11. uri zjutraj se grejeta kmetica in njen mož pri ognji v kuhinji; žena pestva poldrugo leto starega sinčeka; mož vstane ter gre po nekem opravilu k sosedu, pa — Bog nas vari! — ni trpelo 5 minut, da mož pride nazaj, a že najde ženo v izbi na tleh skor mrtvo! Vse oblačilo na nji je zgorelo, ves njen život pa je bil tako spečen, da jej je koža od trupla visela in nohti na rokah se od mesa ločili. Ako ne bi bila soseda po smradu te nesreče zapazila, gotovo bi bila tudi hiša se unela, kajti v polnem plamenu jo je na tleh našla in hitro z vodo polila. Groza je bila to revo videti! Čez nekoliko časa se je vendar toliko zavedela, da je mogla svete sakramente prejeti, pa je tudi povedala, kako je v to nesrečo prišla. Ko se je pri ognji grela — je rekla reva — čuti, da jo po kolenih peče; na to vstane, da se ogleda, pa hipoma jej začne vse oblačilo od zdolej goreti in to tem bolj, ker je burja skozi vrata od kuhinje na-njo pihala; da bi se vetru umeknila, teče v izbo; al ogenj se ji po celem životu razpase; omamljena od bolečine zgruai se na tla* Pogumna soseda je tudi otroka, ki ga je nesrečna mati hitro z naročja pri ognju djala in kteremu je že tudi oblačilce tlel, strašne nesreče otela. Nesrečno mater je pa Vsegamogočni danes ob dveh zjutraj vseh težav rešil. — Gospodinje varujte se ognja!
Iz Kranja. Namesto g. prof. Pajka na našo gimnazijo dobimo gosp. Mih. Ž o Iga rja, ki je dozdaj bil učiteljski namestnik v gimnazii celjski.
Iz Ljubljane. fiVa spomin Vodniku.') V nedeljo je obhajala čitalnica naša rojstni dan Vodnikov. Slovesnost to je počastil prečastiti gospod deželni predsednik z visokorodno svojo gospo in mnogo povabljenih odličnih gostov. Tudi iz dežele je prišlo nekoliko ob-čespoštovanih rodoljubov in slovensko Primorje bilo je namestovano po gosp. Nabergoji in gosp. Gorjupu. Cela iz Temešvara je skupščino pozdravil telegram g. prof* Horaka v imenu 4 Slovencev in ene Slovenke. Po over-turi, ki jo je godla slavnoznana c. k. glasba topniČarjev> je besedo začel predsednik čitalničin gosp. dr. Janez. Bleiweis s sledečim ogovorom:
Po sporočilu odbora čitalničinega došla mi je častna naloga, da s prologom vpeljem slovesno nocojšno „be-sedo", ktere namen je, da hvaležnega srca čestitamo duševnemu očetu naroda našega — Vodniku — ob rojstnem njegovem dnevu.
Ravno 110 let je danes — slavna gospoda! — kar se nam je rodil Vodnik naš. Od tistihmal pa, kar smo 1858. leta obhajali stoletnico njegovo, stavi čitalnica naša spomin ta v prvo vrsto slovesnosti svojih, in sestrice njene — druge čitalnice po zemlji slovenski — nas hvalevredno posnemajo v tem obhajilu.
Ako nam kdo vprašanje stavi: kako to, da narod naš ravno Vodnika slavi tako posebno nenavadno, lahko mu damo odgovor ta: da hvaležnost naroda slovenskega do njega je neizmerna, kakor so neizmerne zasluge njegove za narod naš.
------   47    ------
Neopravičeno bilo bi hvalisanje, ako bi kdo trdil, da Vodnik je najizvrstnejši pesnik naš, da je najbolji slovničar, najbolji zgodovinar itd. in da nimamo odličnejših pesnikov, slovničarjev, povestničarjev itd. — Ne to, kar imenujemo specijalno izvrstnost v tej ali uni struki, ne to je, kar Vodniku daje vrednost toliko, — marveč to je, Vodnik sam je bil korenjak za deset druzih, da je delal sam za deset druzih izvrstnih, in to vse iz lastne moči, iz čiste ljubezni do naroda svojega, in ob časih tacih, ko je še debela megla nemilega tujstva ležala nad zemljo našo.
Veliki misijonar omike in rodoljubja bil je Vodnik domovini svoji, za ktero je živel, trpel, umrl.
Kdo, gospoda moja! je prvi nam čistil jezik, dajal sosedu nazaj, kar je najetega v njem? Kdo je prvi svetu pokazal bogastvo, sladkost, krepkost jezika slovenskega? — Vodnik!
Kdo nam je prepeval pesmi tako v narodovem duhu, kakor Vodnik!
Kdo je že v preteklem stoletji, ko so še po vsem svetu časniki bili bele vrane, izdajal slovenski časnik? — Vodnik!
Vodnik je bil, ki je prvi nam začel izdelavati veliki slovar.
Vodnik je bil, ki je spisal povestnico naše domovine, ktere še dosihmal nikdo ni prekosil.
Vodnik je spisal slovensko gramatiko, kr-šanski nauk za šole in je bil marljiv pripomočnik pri prestavljanji pisma svetega.
Vladi je stregel s tem, da je bil translator uradnih razglasov.
In tudi kmeta ni pozabil, kteremu je v „veliki prati ki" svoji podajal gospodarske nauke, pa tudi gospodinj našin ne, — poslovenil jim je „kuharske bukve", in prof. Matošeku je v slovenski jezik prestavil „bukve za babice."
Vodnik je bil mineralog, arheolog, numis-matik, profesor mnozih naukov, ravnatelj treh učilnic, — znal je zraven maternega svojega jezika več druzih slovanskih narečij in vrh tega še 6 druzih jezikov.
Človeku se v glavi vrti, ako vidi, kaj je delal in stvaril na polji tolikostranskem. Če ve kdo —- in tudi pri drugem narodu — za enacega moža, naj reče: kdo da je!
In ta izvrstni naš rojak ni bil sin mogočnih, bogatih starišev; rodil se je v borni bajtici na kmetih; šel je v šolo v prtenih hlačicah; 17 let star postal je me-nišček frančiškan in mašnik, dokler ga ni Čez 9 let škof Herberstein oprostil samostanskih zidov njegovemu duhu pretesnih in ga poslal za kaplana na deželo, kjer se je s pripomočjo dveh preblagih naših Zoisov začela razvijati delavnost njegova. —
Ker pa človek izvrstne može rad tudi pozna po osebi, značaji, vedenji v družnem življenji itd., naj dodam še nekoliko besedi o tem.
Vodnik, mož srednje pa krepke postave, bil je priljuden, pohleven, pobožen pa rad vesel; marsiktero okroglo nam je zapel. Rodoljub z dušo in telesom, pa je tudi milo potožil, ko je videl, kakor v pravlici svoji pravi, kako se „nemškemu konju trikrat na dan oves ponuja, kranjsko paro pa po glavi tepo."
Ce tudi se je natolcevan po hudobnih jezicih vladi zel6 zameril, da je zapel „Ilirijo oživljeno" v prevelikem veselji, ko je narodu našemu v šolali došla ravno-pravnost, in je bil zatega del prvi mučenec narodnosti slovenske, bil je vendar vseskozi Vodnik zvest Av-strijan, Avstrijan, kakor rodoljub, z dušo in telesom. Navdušene njegove „brambovske" pesmi navduševale so narod,  da je radosten  v boj  šel in kri prelival za
dom in cesarja; — bil je Vodniku — kakor je v pes-mah svojih rekel — „Estrajh za vse!"
Tako je bil Vodnik vzor pravega slovenskega rodoljuba, po kterem še danes Slovenci imamo geslo: vera, cesar, domovina!  —
Slavna gospoda! mislim, da kratke te črtice iz življenja Vodnikovega pričajo nam dovolj, zakaj da narod slovenski njega tako visoko ceni: naša hvaležnost je neizmerna kakor so neizmerne zasluge Vodnikove za narod naš.
In zato Ti, veliki Vodnik! zopet danes hvaležna domovina okrog glave ovija venec slave!
Res profetične so bile Tvoje besede, ko si rekel:
Ne sina ne hčere po Tebi ne bo, Dovolj je spomina: Te dela pojo!  —
Po govoru, z veliko pohvalo sprejetem, so se po programu, v poslednjem listu naznanjenem, vršile po-samne točke. Možki zbor pod vodstvom gosp. Forsterja je prav izvrstno in z občno pohvalo pel Nedvedovo himno na Vodnika in Forsterjev zbor „Samo." Odlikoval se je tudi umetnik vojaške glasbe c. kr. polka grof Hujnovega z godbo težke Eversove „Rapsodije/' Mnoge nemile okoliščine pa so bile krive, da ostale pro-gramove točke se niso tako vršile kakor se je mislilo in pa želelo za to slovesno besedo. O političnih zadevah je znano, da „trop tard" (prepozno) je mnogokrat osodepolna besedica; na javnem glediščinem odru in pa v koncertih in besedah nasproti pa je „trop tdt" (prezgodaj) včasih spotikljej. Naj pa to nikogar ne žali, kar se drugikrat da popraviti. Na očitni oder stopiti, ni kaj bodi reč; saj je še nekdanjemu mestnemu županu, staremu advokatu, besedo popolnoma zaprlo, ko je imel pri instalacii svoji govoriti. — Po besedi je bil ples, tako sijajen in živahen do jutra, da ga po pravici zapišemo med najodličnejše plese ljubljanske. Gosp. Drahsler je voditelj plesov „comm' il faut."
— (Odbor kmetijske druibe) je v nedeljo imel svojo mesečno sejo, v ktero je prišel tudi vitez Gut-mannsthal iz Trsta. Tajnik dr. Jan. Bleiweis je poročal o mnozih družbenih zadevah, ki so došle odboru in o kterih ima danes sklepati. Sklenjeno je bilo z adreso odgovor dati prijaznemu pismu novega ministra za kmetijstvo, grofa Potockega. Naznanjeno je bilo, da odsek za gozdnarstvo je gosp. dr. Jan. Ahačiča izvolil za pr-vomestnika. Zarad Hartingerjevih podučnih kmetijskih podob, o kterih je c. kr. deželna vlada družbo prašala za njeno mnenje, je odbor po vsestranskem prevdarku sklenil, da se da odgovor ta, da, če tudi je za ljudske šole le malo pripravnih zvezkov vmes, naj bi se vendar na občno korist kmetovalcem natisnilo vseh 16. — Gosp. dr. Ahačič je bral načrt pisma, ktero naj družba pošlje državnemu zboru s prošnjo, da se po dunajsko - tržaški železnici vožnina zniža za kmetijske pridelke. Izvrstno dobro osnovano to pismo, ktero odkritosrčno pretresa ravnanje francozke družbe, z nekterimi važnimi dodatki gosp. Jož. Debevca in z dodatkom gosp. predsednika Trpinca je bilo soglasno sprejeto. Ko bode to pismo v rokah državnega zbora, ga bodo prinesle tudi „Novice" svojim bralcem. — Gosp. Schollmajer-jevo sporočilo v rabi človečjeka Ijubij anskega je bilo dotičnemu odseku v prevdarek izročeno.— Nova družba za vrtnarstvo in vinarstvo v Velikem Varadinu je bila sprejeta v vrsto kmetijskih družeb, s kterimi občuje naša družba. — Gospi baronovka Lazzarinijeva v Smledniku je naznanila družbi, da ima 200 lot lepega in zdravega semena svilnih črvičev na prodaj. Odbor je sklenil naznaniti to po „Novicah" (se tedaj zgodi). — Gosp. predsednik Trpinec je obljubil po „Novicah" naznaniti svoje
skušnje o novi angležki p i nji, ktera je bila v našem listu lani naznanjena.
—  Gosp. župan dr. C os ta je prišel v pondeljek iz Dunaja nazaj , in to prav zadovoljen. Kar v današnjo „Laibacherico" o njem piše brž ko ne naš „znani prijatelj" iz Dunaja, je izmišljeno od konca do kraja. Ustavno ministerstvo, ktero vsem mestom hoče izročiti vsa policijska opravila razun državnih, in je ravnokar to opravilstvo izročilo pražki županii, ne bo ljubljanskemu mestu jemalo policijstva, ktere velik del že po občinski postavi spada v opravilstvo mestne županije, je tedaj bistveni del občinske avtonomije.
—  Poslednji veliki sej m je bil nenavaden zarad dveh reči: štacunarji že dolgo ne pomnijo toliko kupcev ženinov in nevest, kakor letos, drugo pa je bilo to, da sila veliko živine pa drage so prignali na prodaj.
—  (Evo, kako se obrača denar mrtve roke!) 21. januarja je umrl prečastiti gosp. Ignaci Holzapfel, župnik in dekan v Ribnici. Ne le zato, ker je bil ranjki nekdaj slovenski pisatelj in pesnik (Prešernov „Lesnič-njek" v „Cbelici") in tudi „Novicam" od začetka do danes naročnik, ampak zlasti zato, ker je s svojim velikim premoženjem zapustil si blag spomin, ki ga bodo na veke v srcu nosili oni nesrečni, kterim pravimo gluhomutci ali gluhonemi. Izvzemši mala darila za uboge ribniške in tržiške fare zapustil jim je vse, kar si je več ko 441etnem pastirjevanji prihranil s svojo varčnostjo, in zavod kranjske gluhomutnice tako trdno podstavil, da bode zdaj deželnemu zboru moč, resno poprijeti se te dobrodelne naprave; kajti utegnilo bi, če smo pravo izvedeli, zalogu, v ta namen že nabranemu, iz njegove zapuščine prirasti 50.000 do 60.000 goldinarjev. Ce tudi ne bi nikdo nič mogel reči, ko bi bil ranjki zdatno pomoč zapustil nepremožnim Ribničanom, ki ravno zidajo novo cerkev, vendar moramo spoznati, da se nam njegov vzor, v kterega je s svojo varčnostjo vedno obrnjene imel svoje oči, zdi še visi in blaži, ker je to zdatna pomoč ne le velikim revežem sedanjega, ampak tudi prihodnjega rodu, in ne le enega kraja, ampak vse kranjske dežele. Ta misel naj tolaži Ribni-čane, ktere morda žali, da je toliko denarja pobegnilo iz njihove lepe široke po svetu znane doline. Bog Ribničanom na drugi strani, blagemu ranjkemu na onem svetu stoterno povrni, nam pa nakloni še več takih dobrotnikov!
—  (Pasja steklina brez konca in kraja J Iz Kamnika je naznanila c. kr. okrajna gosposka, da so ondi vbili stekline sumljivega psa, kije cel6 domače ljudi začel napadati, druzega neznanega pa so vbili v T o-polah, kamor je prišel od ljubljanske strani ter je popadel človeka, raztrgal raco in več psov popadel.
— Gosp. Anton Vukasinovic, inšpektor zavoda za svilorejo v Oseku (Esseg) v Slavonii, je prosil kmetijsko družbo, naj naznaniti blagovoli, da 3. iztis njegove knjige v hrvaškem, nemškem in magjar-skem jeziku pod naslovom „Praktična vodila o rej murb, svile, sadja in bčel" z 28 podobami kmalu pridejo na svitlo in da 140 strani debeli knjigi cena je le 60 kr. Konec sušca meseca se razpošilja knjiga s poštnim povzetji.
—  „Šolski Tovarš" je v 3. svojem listu potožil, da ga je „neki gospod, bivši šolski ravnatelju zabav-ljivo imenoval „ein primares (sic! brž ko ne je hotel učeni gospod po pravem reči primitives) Blattchen." V tolažbo mnogo in po pravici spoštovanemu „Uč. To-varšu" rečemo le to, da gospod Lesjakova kritika o tem ima prav toliko veljave kakor je ima „lesjačica" med pravopisi slovenskimi.
-----48   ------
— Kakor slišimo, je  c. ki\ deželna vlada dovolila društvo „Sokola."