J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 1E. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v LjHbljani, na Turjaškem trg,u št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. štev. 18. V Ljubljani, 30. septembra 1927. Leto XLIV. VSEBINA: Boj proti suši. — Pomoč proti suši. — Razkuževanje žita. — Uporaba umetnih gnojil v jeseni. — Varnostni odpe-njač za živino. — Živinska sol in klajno apno. — Sušenje hmelja z umetno toploto. — Jesenska dela v hmeljniku. — Kupčije z novim vinom. — Pokrajinska razstava. — Poskusno oranje na kmetijski razstavi — Skupščina društva za vzgojevanje rastlin. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetij,sko-šofeki vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Boj proti suši. Prejeli smo iz pisarne poljedelskega ministrstva sledečo okrožnico, ki jo s tem dobesedno pri-občujemo. Ta oklic je splošnega pomena, velja pa za razmere žitnega gospodarstva po južnih krajih, kjer je udomačena paša po žitnem strnišču. Poljedelci! Suša nam je letos močno oškodovala našo letino. Po suši je trpela pšenica, še bolj pa koruza, sadno drevje, travniki in pašniki. Malo bo hrane za ljudi in za živino in naj se nekaj takih let ponovi, pa nam preti lakota. Vsi znaki govore za to, da ne bo &e konec sušnih let. Zato se moramo pripraviti na boj proti suši, če se hočemo izogniti pretečemu pomanjkanju. Cas poteka hitro, vsak trenutek je dragocen in čim bolj se pripravimo na ta boj, tem večji bo uspeh. Ne izgubljajte torej časa in stopite takoj v boj proti suši, ki je naš največji sovražnik! Kako nastane suša? Suša nastane pri nas na ta način, da ne dežuje v času, ko je dežja treba žitu, sadju, travnikom iin pašnikom, da dežuje ali dosti prej ali pa pozneje jeseni, pozimi in spomladi, kar ima za posledico, da nastane lahko taka suša, da nam vse izgori. Proti tej uimi se moramo boriti. V čem obstoji boj proti suši? Boj proti suši obstoji v tem, da izkoristimo čimbolje tisto močo, ki je padla pred nastopom suše. To ni tako težko, treba je le nekoliko več volje in truda in nič drugega. Borba proti suši je lahka in kdor se ji ne postavi v bran, je sovražnik sam sebii svoji družini in vsemu narodu. Ta boj je koristen. Če bi pa slučajno ostalo brez suše, se vsa žetev po takem boju izdatno poveča. Zaraditega moramo poljedelci vsi od kraja v boj proti suši. Na kakšen način naj ob suši izkoristimo jesensko, zimsko in spomladno močo? Poljedelci! Pred vsem je treba, da žitno strni-šče čimprej podorjemo. Nepreorano strnišče suši1 zemljo in jo strjuje, vsled česar se povečava nevarnost suše. Po žetvi se zemlja ne sme sušiti, temveč jo moramo zrahljati, da lažje vpija deževno močo. Zato je naša dolžnost, da takoj po žetvi podorjemo stmfšče, dokler je zemlja še sveža in nekoliko vlažna, in sicer za pest globoko. Za tiste poljedelce, ki! pa- sejo po strnišču svojo živino, je položaj težji, toda zaradi nevarnosti pred sušo in slabo letino je s tako pašo prenehati. Tako, kakor za ljudi, je treba tudi za živino potrebno hrano oziroma krmo' pridelovati na njivah, tako na pr. živinsko peso, grahorico, deteljo, lucerno, njivski grah, zeleno koruzo itd. Taka krmila je pokladati za zeleno ali jih je pa pripraviti za zimo. Vprašajte svojega ekonoma, kje lahko dobite seme teh rastlin in kako se pridelujejo. Tako pridelana krma je boljša kakor strniščna paša. Pre-oravajte zaraditega strnišča in ne zamudite ne enega dne. Kar pozneje napravite, je že slabše, najslabše pa je, če njive do spomladi ne sprašite. Druga vaša naloga je, da pokončujete plevel na sprašeni njivi. AkO' pustite, da raste plevel po sprašeni njivi, je ves trud zastonj,. Po plevelu se zemlja strdi in ne more dosti moče popiti. Bujni plevel pa še to malo moče porabi1, kolikor se je nabere v zemlji. Plevel je največji prijatelj suše iin vaš. največji sovražnik. Kakor hitro vidite, da je njiva zelena od plevela, jo je takoj plitvo preoratii in če treba, pozneje še enkrat. Glavno je, da je njiva čista plevela. Tretjič je treba, da pred zadnjim preoravanjem plevela njivo pognojiimo z dosti godnim gnojem in da podorjemo gnoj za poldrugo pest globoko. Pod-oran gnoj mora zemlja dobro pokriti. Mnogi poljedelci niso vajeni nabirati in oskrbovati hlevskega gnoja. Vprašajte svojega ekonoma, kako je napraviti gnojišče in kako je ravnati s hlevskim gnojem. Kdor seje živalsko krmo in jo živini poklada v hlevu, se kmalu privadi tudi ravnanju z gnojem. Poljedelci, navadite se čimprej na to, da vas ne iznenadijo leta pomanjkanja. Nobena njiva ne sme trpeti pomanjkanja, temveč ji je treba dobro pripravljenega gnoja. Kdor tega ne dela, bo težko uspel v boju proti suši. Četrtič je treba, da jeseni zemljo globokeje pre-orjemo, kakor hitro se je dosti namočila. Suhe zemlje ne smete orati, ravno tako pa tudi mokre ne. Samo zadosti vlažno zemljo je s plugom obdela vati. Globokost oranja je zavisna od prihodnje rastline. Na vsak način mora biti zemlja zadosti globoko in dosti zgodaj zorana. Samo tako obdelana zemlja more nabrati dosti jesenske in zimske moče. Zemljo treba tako globoko preorati, da prezebe in da se napije vlage in da jo zimski mraz zdrobi in zrahlja. Če je treba za koruzo in peso gnoja, ga je takoj raztrositi, kakor hitro posekamo koruznico in izrujemo peso. Gnoj je plitvo podorati, kmalu za tem je zemljo — ko je dosti vlažna — globoko preorati. Poljedelci! To so glavne naloge pri jesenskem obdelovanju zemlje. Vse te naloge so v tesni zvezi med seboj in vsaka ima svoj pomen v boju proti suši. Zaraditega je izvršiti vsako delo o pravem času itn pravilno. Kdor kaj zanemari, bo težko uspel. Od tega dela so zaviisne vse poznejše naloge, ki gredo za tem, da zemljo za setev prav pripravimo in da jo obdelujemo, dokler je obsejana. Zapomnite si tudi to, da, ako ne pridete jeseni do globokejšega oranja, je potem spomladi čim zgodneje orati, kajti, če spomladi pozno orjete, je ves boj proti suši zaman. Po setvi je edina naša briga, da žito oplevemo in da okopujemo koruzo in peso. Ravno tako moramo večkrat ok opati tudi1 svoj vinograd in sadni vrt (sftvnik), ker sta tukaj plevel in trava najboljša prijatelja suše im največja naša sovražnika. Star pre-govor veli „kdor v slivniku travo kosi, prosjači pozneje za žganje". Čim torej vidite, da raste in se razširja plevel v vinogradu in sadnem vrtu (sliv-niiku), je vinograd takoj okopati, slivnik pa najprej že jeseni, pozneje pa še večkrat, čim se pokaže potreba. Glavno je, da ni v vinogradu in sadnem vrtu (slivniku) nobene trave in plevela. Jeseni in preko zime očistite sadno drevje od suhih in pregostih vej, od liišajia in mahu, pobelite ga pa tudi z apnom in gnojite mu! Poljedelci! Ko to prečrtate, premislite dobro, za kaj se hočete odločiti: ali za varno bodočnost ali za negotovost, ki je polna nevarnosti. Vsak, kdor želi dobro sebi in svoji družini, se ne bo dolgo premišljeval, temveč se bo takoj poprijel spredaj naštetih nalog za boj proti suši. Samo« tak poljedelec zamore z vedrim čelom pričakovati največjo sušo, prepričan, da mu ne more nič hudega prizadeti. Vsak, kdor drugače dela, se izpostavlja nevarnosti, da nekega dne ne bo imel kaj: jesti ne on, ne njegova družina, niti njegova živina. Pomoč proti suši. Predstojeei oglas se je razposlal po vsej, državi. Dasi je okrožnica v načelu splošnega pomena, velja s to vsebino vendarle pred vsem za tiste kraje naše države, ki se bavijo poglavitno s pridelovanjem žita, kjer ostajajo njive po žetvi prazne in se obrastla strnišča izkoriščajo za pašo živino in kjer so slivniki doma. Boj proti suši je težak, v gotovih primerih naravnost brezuspešen, v razmerah z ugodno zemljo pa vendarle veliko vreden in hvaležen. Zavisno je to tudi od gospodarskih prilik in od tega, s kakšno silo pritiska suša. V Sloveniji so povsem druge gospodarske razmere kakor po navedenih krajih. Glavno je v boju proti suši, da z močo, ki' se je nabrala v zemlji, varčno gospodarimo. To se da doseči z globokejšim jesenskim obdelovanjem, z dobrim gnojenjem in z rahljanjem površne plasti. Kjer je zemlja tanjka, kjer leži na kamnitih tleh in v bregovitih legah, tam je proti suši težko kaj doseči. Tudi, je delati razliko med obdelano (odprto) in neobdelano zemljo, ki je pokrita z rušo. Pri obdelani njivski, vinogradniški in drugi zemlji je važno, da je pri vrhu drobno zrahljana, da ni do vrha strjena iin stisnjena. S tem, da jo pri i vrhu zrahljamo, ji pretrgamo tako imenovano laso-! vitost, vsled česar zadržujemo izhlapevanje vode j iz spodaj ležeče plasti. Zemlja ostaja na ta način pod površjem dalje časa vlažna. To opazujemo še posebno na globokeje obdelani in na dobro gnojeni zemlji. Velja pa to rahljanje posebno pri okopavi-nah, pri turščici, krompirju, pesi itd. Kakor hitro je zemlja na vrhu skorjasto strjena, je treba to skorjo zdrobiti, da preprečimo prenaglo sušenje. Spomladi je zemljo malo obračati, da ne zapravimo moče, ki se je med zimo nabrala. Spomladna brazda bodi zgodnja in tudi setev, da se rastline prej in bolj vkorentoijo. Pri nas pridelujemo po njivah najrazličnejše sadeže, brez prestanka, tako da ne pride zemlja do nobenega počitka. Po strnišču sejemo različne rastline. Izkušnja nas uči, da se v suhih letih še najbolj upira lucerna s svojimi globokimi koreninami. I"o bodi migljaj, da posvečamo tej rastlini v bodoče večjo pozornost in da jo skušamo še bolj udomačiti kakor je sedaj. To je tem važneje, ker je po suši navadno najbolj prizadet naš krmski pridelek in ker trpi z njim vred najbolj naša živinoreja. Važno vlogo proti suši igrajo pa tudi košato rastoče rastline, ki zemljo obsenčujejo in jo varujejo pred solnčnimi žarki, kakršne so stročnate rastline, krompir itd,, ki v sušnih letih na dobro obdelani zemlji navadno dobro obrode. R. Razkuževanje žita. Razkuževanje žita je v kmetijstvu že dovolj znano iin dovolj vporabljeno kot protisredstvo zoper razne glivične bolezni na žitih. Najstarejši način je bil premetavanje žita čez plamen ognja, ki se še danes uporablja pri razkuževanju prosa. Ta način je sicer enostaven, ampak nevaren zaradi ognja, poleg tega se veliko semena raztrese in nepopolno razkuži. RazkuževalnO tukaj vpliva vroči zrak oziroma ogenj sam. Potem je prišlo namakanje oziroma mazanje žita v apnenem beležu, kakor to še danes večina kmetovalcev uporablja. Ta način razkuževanja je sicer poceni, ni pa tudi tako temeljit, ker je kakovost apna različna in ostane tudi nekaj trosov živih, ki spomladi povzročajo nadaljnje okužtnje. Namazano žito z apnom se praši in se zleplja v kupčke, tako da se ž njim n. pr. pri sejalnem stroju težko seje. Najbolj razširjeno in prav temeljito razkuževalno si edstvo je bordoška zmes modre galice in gašenega apna. Odkar se je dognala njena učinkovitost v obrambi proti peronospori na trti, se tudi pri razkuževanju žit uporablja. Še bolj enostavno je namakanje žita v raztopini formalina. Formalin se dobi v lekarnah ali drogerijah v gostoti 40 jo. Na 100 1 vode se vzame Vi litra formalina ki s.e vse dobro zmeša. Namakanje sme trajati le 15 minut. V najnovejši dobi je v rabi veliko raznih kemičnih .sredstev za razkuževanje žita. F/cd temi je najbolj razširjen „Uspulun". Na 100 litrov vode se vzame Vi kg „Uspuluna". Namakanje traja pri rži ure, pšenici' do V2 ure, ječmenu 1 uro, ovsu V2 ure, koruzi V2 ure, pesnem semenu 1 uro. Namakanje se najenostavneje izvrši, ako dobro očiščeno žito nasipljemo v gosto košaro in vsebino žita v tekočino potopimo. Ko je predpisana doba potekla, seme oeedimo in ga osušimoi Nemci so delali uspešne poskuse tudi s Segeta-nom. Vsa posoda, vreče, lopate itd. morajo biti istotako razkužene, ker drugače se trosi snetjavosti na seme nazaj naneso. Razkuževanju žita posvečajo povsod največjo pozornost, ker le tako moremo preprečiti širjenje bolezni na žitih. Poglejmo letošnji ječmen, oves in koruzo, kako jih je snetjavost napadla. Pšenica je ostala nekoliko obvarovana, navzlic temu moramo vsa žita splošno razkuževati. Vsa razkuževalna sredstva se dobijo pri Kmetijski družbii za Slovenijo ozir. njenih podružnicah. Fr. Malasek, Novo mesto. Uporaba umetnih gnojil v ieseni. Jesenska dela so v polnem teku. Spravljanje poljskih pridelkov, kakor krompirja, pese itd., odbiranje jabolk in trgatev, vse to je že pričelo. Prišel je tudi čas setve ozimine. Pred nami leži celoleten uspeli našega napornega dela. Mnogi kmetovalec more šele sedaj videti, kakšen učinek so imela umetna gnojila na povišanje pridelkov. Prepričal se je na lastne oči in trdno sklenil, da bo v prihodnjem letu posvečal umetnemu gnoju še večjo pažnjo1. Naročil si bo umetno gnojilo, pa če tudi gre trdo za denar, kajti izdatki zanj se bodo izplačali. Odkrito moramo priznatii, da je naše kmetovanje roparsko. Mi nikdar ne vračamo zemlji vsega tega, kar smo ji odtegnili z žetvami. Izgovor, da s hlevskim gnojem nadomestimo umetna gnojila, ne drži. Majhen pogled na naše njive tekom poletja nam dovolj jasno priča, kako1 revno gnojene so posamezne kulture. Vprašajmo se enkrat na primer ravno pri deteljišču, koliko apna, fosforja in kalija smo odvzeli v samo enem letu zemlji? Ali smo skrbeli za zadosten nadomestek? Umno kmetovanje brez umetnih gnojil je dandanes nemogoče. Kakor merimo kulturo človeka z uporabo mila, tako merimo tudi napredek posameznega kmetovalca z. uporabo umetnih gnojil. Res je, da so ovirale uporabo umetnih gnojil visoke cene, vendar pa se tudi! umetna gnojila sedaj pocenjujejo. Kmetovalcem priporočamo torej, da pognoje sedaj v jeseni svoje travnike s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo; dušik pa naj nadomestijo po' možnosti spomladi z gnojnico. Najprej naj se pognoji vsaj travnike, ki se nahajajo blizu doma. Kdor ne more vsega travnika pognojiti, naj vzame manjšo količino gnojil in naj pognoji vsaj del travnika. Obče znana tvornica, ki izdeljuje umetna gnojila v Rušah, je v zadnjem času izdelala mešano popolno gnojilo takozv. „Nitrofoskal" za polje, travnike, vinograde in sadovnjake, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforja. Cena je 180 Din za 100 kg. Najboljše je, če trosimo to gnojilo deloma v jeseni, deloma pa spomladi. Vinogradnikom in hmeljarjem priporočamo poleg tega, da sedaj v jeseni gnoje trtam z apnenim dušikom, osobito v ilovnati in la-pornati ženili; v puhlicah naj gnoje pa tudi s kalijevo soljo. Jesenski čas je torej čas gnojenja. Kmetijska družba oddaja svojim članom letos po znatno znižanih cenah umetna gnojila; posebno pri vagonskih naročilih so znatni popusti. Fr. Kafol. Varnostni odpenjač za živino. V primeru požara in drugih nesreč je važno, da živino v hlevih hitro odpnemo ali odvežemo in jo na ta način oprostimo, da zamore vun in da se reši. V ta namen so se iznašle že različne priprave, ki delujejo z večjim ali manjšem uspehom. V zadnjem času se je izumil nov varnostni odpenjač „Sikuro", kakor ga kaže pridejana podoba 35. in ki se vtakne v hlevsko verigo (furželj). S tem odpenja-čem živino zelo hitro odpnemo, dočim se sama ne more odpeti ali odtrgati. Odpnemo jo na ta način, da vzamemo v roko premikač in ga potisnemo z Pod. 35. Odpenjač za živino, na levo skupaj spet, na desno odpet. zmetjo vred nizdol (glej sliko na desni strani), na kar se veriga sname in odpne. Prav tako lahko je pa ta odpenjač zopet zapeti. Treba le nekoliko vaje. Odpenjač je izdelan iz jekla, premikač z zmetjo je pa iz medenine, vsled česar nam ta priprava ne rjavi, ampak ostane čista in svetla. Odpenjač za živino stane 24 Din in se lahko naroči pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Živinska sol in klajno apno. Vsled letošnje trajne suše bodo živinorejci imeli premalo krme. Seno je bilo sicer dobro ali redko, otave ponekod niti ni in kar je je, ni veliko vredna, ker je polna divjega korenja in plevela. Zato bo treba rudninske soli, ki jih manjka v suhih letih, umetno nadomestiti. Živinska sol je rdečkaste barve, je denaturirana od monopolske uprave, tako da se za ljudsko hrano ne more uporabljati in je torej brez trošarine. Živinska sol naredi vso hrano bolj okusno in vpliva dražilno na vse žleze v prebavilnih organih, tako da se v istih tvori več solne kisline, ki igra važno vlogo pri razkroju neraztopljivih delov hrane. Torej vpliva na hitrejšo in lažjo prebavo posebno pri težko prebavljivi, obsežni krmi, kakor je seno, slama, pleve itd. Ako je kakovost obimovite krme slaba (deloma plesniva ali zatohla), se s pomočjo soli ves okus in vsa prebava znatno pospeši. Zal, da je pri nas malo živinorejcev, kateri bi redno po-kladali sol in klajno apno. In kakšne posledice opazujemo proti spomladi na naši, živini? Živali so kosmate in suhe, ližejo zid in dlako, grizejo les, pijejo gnojnico itd. To vse kaže, da živina nima v krmi dovolj soli in klajnega apna. S klajnim apnom nadomeščamo poglavitno fosforovo klislino, ki je važna pri tvorbi kosti. Čim več apna in fosforove kisline je v krmi, tem bolj je krma okusna in re-dilna. V suhih ali1 mokrih letih primanjkuje obojega, posebno na slabo gnojenih njivah. In naši pašniki in travniki so povečini zelo slabo gnojeni. Da nam ne bo živina hirala in da bomo lahko slabejšo krmo pri-mešavali dobri, jo napravili okusnejšo in lažje prebavljivo, pokladajmo letos splošno klajno apno in živinsko sol. Za goved in konje se poklada vsakega po 1 žlico na glavo. Za prašiče, ovce. koze, perutnino po 1—5 gramov na glavo (pol do 1 kavine žlice) na dan Ne bojite se teh malih izdatkov, kil vam jih živina obilno povrne. Klajno apno in živinsko sol ima v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani. Fr. Malasek. Sušenje hmelja z umetno toploto. Prof. inž. Vinko Sadar. (Dalje In konec.) Kako sušimo hmelj v sušilnici? Hmelj naj bi prišel z drogov kar naravnost v sušilnico. Ker pa to ni vedno mogoče, naj še obrani hmelj raztrosi v pripravnih prostorih po tleh in tem tanjše, čim več prostora nam je na razpolago in čim dlje časa bo hmelj moral čakati na sušenje. Sveži hmelj nasipljemo v sušilnici na zgornjo (najvišjo) leso. Kako na debelo? Toliko*, da hmelj ne ovira kroženje zraka. Pri sušilnicah z večjimi le-sami1 se oziramo na skupno debelino vseh plasti hmelja na vseh lesah. Ta skupna debelina ne sme presegati 40 cm. Če ima sušilnica 4 lese, bo na vsaki hmelj 10 cm na debelo, če ima 3 pa 13 cm, 2 pa 20 cm. Če ima le eno leso, bomo pa nasipali le 20—30 cm na debelo. Hmelj moramo na leso natrositi zelo skrbno in enakomerno, da se enakomerno suši. Čim tanjša je plast hmelja, čim več ima sušilnica les, tem enako-merneje se suši hmelj. Na eni sami lesi se le težko in neenakomerno suši, čeprav ga večkrat preobračamo^. Če bi sušili obratno, t. j. da bi suhi hmelj prišel na zgornjo leso, se hmelj ne bi nikdar zadosti do- sušil, ker bi skozi njega krožil že z vlago zasičeni zrak, ki bi celo mogel pokvariti hmelju pravo barvo. Hmelj se spočetka suši pri bolj nizki toploti, ki se počasi zvišuje in po potrebi zopet znižuje, tako da merimo s toplomerom, ki visi pod spodnjo leso ali je pa vtaknjen v hmelj na spodnji lesi. Toplomer moramo vedno nadzirati. Dobro je, da imamoi še en toplomer nad pečjo in nad lesami. V velikih sušilnicah uporabljajo termometre, ki z električnim zvoncem naznanjajo, kdaj je toplota prekoračena in tudi ter-mografe, ki pišejo in začrtavajo toploto tekom sušenja in kontrolirajo sušilca. Najbolj pazljivo je treba gledati1 na toploto, ko je hmelj prišel na najnižjo leso. Na gornji lesi ostane namreč hmelj v sušilnicah s 3—4 etažami (lesami) okoli I—IV2 ure. Nato se dno lese zasuče kakor deščice na polknici in hmelj pade na drugo leso od zgoraj. Tu ostane 1—IV2 ure in se spusti na tretjo leso, ki1 je že zadnja ali pa potem še na četrto. Tudi na vsaki teh les ostane hmelj 1—-P/2 uro. S spodnje lese stresemo hmelj v že imenovane skrinje na kolescih (vagončke), ki jih izvlečemo iz sušilnice. Čim je gornja lesa prazna, natrosimo nanjo svežega hmelja. Tako kroži hmelj na lesah in sušilnica suši nepretrgoma. Sušenje traja torej 4—6 ur, množina osušenega hmelja se pa ravna po ploščini les in po sušilnici. Naše sušilnice dajo povprečno v 24 urah na 1 m2 ploščine les 35—40 kg suhega hmelja. 4 kg svežega da 1 kg suhega hmelja. Omenjeni način sušenja velja le za večlesne sušilnice, kakor so! n. or. v rabi pri nas, t. j. pri sušilnicah po Lorberju - Žalec ali po Linhart-Viltavskem -Rakovnik, OSR. Ko pride hmelj iz sušilnice je topel in krhek. Ne sme biti spražen, t. j. hmeljna moka ne sme biti temna in se storžki ne smejo rezati. Brez večjega premetavanja in presipavanja ga spravimo na kraj, kjer se naj ohladi in odvolgne. Ta prostor naj bo kar blizu sušilnice. Najprej raztrosimo hmelj čisto na tenko, 2—5 cm na debelo. Čez. 10—12 ur ga bomo že lahko zgrabili v višje kupe. Čez 2—.S dni je dovolj odvolg-nil. da ga snravimo v kupe do 50 cm visoke ali v grebene, ki jih v pričetku dnevno dvakrat (zjutraj in zvečer), pozneje vsaj enkrat obrnemo (prezračimo). Ko je hmelj zadosti suh (črez kakih 8 dni), ko se oeceljčki lomijo, če jih upognemo, ga spravimo v velike kupe, ki jih pa moramo še dnevno pregledovati, če je hmelj zadosti, premalo ali preveč suh. Ko je ležal hmelj nekaj časa v velikem kuou in se ni nič i z premeni!. je goden za basante v vreče. Jesenska dela v hmeljniku. Prof. inž. V. Sadar, Maribor. Ko je hmelj obran in ko so se trte na položenih hmeljevkah popolnoma posušile, jih odrežemo tik zemlje. Trte ali rozge spalimo na njivi in pepel raztrosimo. To moramo storiti na vsak način, če je v hmeljniku gospodaril smod (pseudoperonospora humuli) ali katera druga glivična bolezen, odnosno, če je bil hmeljnik okužen od škodljivcev. Rozge bi mogli tudi kompostirati, t. j. razrezati in nametati na kup. Tekom treh let bodo trte sprhnele in nam dale odličen kompost. Če kupu primešamo apna, pospešimo razpadanje in uničimo kali bolezni. Trte bi1 lahko tudi uporabljali za pletenje košar, in sicer lahko rabimo cele in klane rozge. Že pred 50 leti so skušali trte porabljati za dobivanje preje in imeli več načinov za odločanje vlaken od lesa, t. j. za gojenje trt, toda danes ni tvornice, ki bi jih izrabljala v ta namen. Hmeljevke je treba razkužiti. Zakurimo s slamo ogenj in hmeljevke nekolikokrat potegnemo skozi njega, da vročina ugonobi ves mrčes, ki gnezdi v razpokah. Isto dosežemo, če hmeljevke mažemo s petrolejem (kar je pa drago) ali jih pa položimo za par tednov v vodo. Tako razkužene hmeljevke moramo skrbno spraviti preko zime. Najbolje so seveda spravljene kjerkoli pod streho. Ker pa pod streho navadno ne bo prostora, jih postavljamo kar na njivi ali pa v bližini hiše v piramide ali pa na kupe. Mesta na njivi, kjer naj kupi stojijo, najprej gnojimo in jih prekop-ljemo. Nato položimo na tla 3 hlodiče, ki so približno 16 cm debeli in 2 m dolgi. Hlodiče podložimo s kamenjem ali kladami. Hlodiči1 naj1 ležijo 2—3 m narazen. Na vsaki1 strani hlodiče v zabijemo v zemljo 3 močne droge. Med temi 6 drogi naložimo hmeljevke na kup, in sicer s tanjšimi konci navznoter, zašiljenimi pa navzven, tako da segajo više ležeče hmeljevke preko spodnjih. (Podoba 36.) Pod. 36. Kup hmeljevk, pravilno zložen. Da zmanjšamo pritisk hmeljevke na navpične droge, zvežemo nad vsako 6. plastjo hmeljevk po dva navpična droga med seboj z vrbo ali podobnim. Isto tako zvežemo nad vrhnjo plastjo. Piramide se rade poderejo, zato so ti kupi boljši. Jeseni je pa treba hmeljnike tudi obdelati in gnojiti. O gnojenju bom pisal v drugem članku, danes omenjam le jesensko obdelovanje hmeljniika. V okolici Spalta na Nemškem, kjer pridelujejo najboljši nemški hmelj, nasipajo jeseni z motiko nad vsako rastlino 75—90 cm visok kup zemlje; zemljo pritegnejo izmed redi. Gnojijo pred osipanjem štorov ali pa — kar je slabše — spomladi pri odgrebanju štorov. To ročno jesensko delo je predrago in ga ne priporočam. V okolici Zateca na Češkem, kjer raste najboljši češki1 hmelj, potegnejo jeseni zemljo v redi v 40 cm visoke grebene, in sicer z motiko ali pa s plugom. Spomladi grebene zopet odrežejo in vržejo zemljo med redi, pri tem pa orjejo podolž in počez, da ostanejo okoli rastlin majhni četvcrokotni kupi zemlje, ki jih razgrebejo z motiko'. Na Angleškem prekopljejo jeseni ves hmeljnik z vilasto lopato (trizobom) in pustijo površino ravno. Drugod zopet jeseni zemljo med redmi preorjejo in jo pustijo v surovi brazdi preko zime. Hmeljnik je treba jeseni na vsak način obdelati, da se zemlja črez zimo dobro prezrači, razkroji in napije vlage. Ker je ročno delo drago, je za naše razmere najbolje, da še pred snegom odorjemo grebene od redi, da vso zemljo med redmi preorjemo do 20 cm globoko z navadnim samcem ali s hmeljnim plugom in da pustimo hmeljnik črez zimo v surovi brazdi. Po mojem mnenju se nii bati, da bi štori trpeli zaradi mraza, če jih ne osipljemo. Hlevski gnoj ali kompost raztrosimo pred oranjem, da ga s plugom spravimo v zemljo. Spomladi bomo hmeljnik pobranali takoj, čim bo zemlja dovolj suha, da se ne bo mazala. Brana bo zemljo zravnala in preprečila prekomerno izhlapevanje vode. Šele potem bomo pričeli odkopavati štore v svrho obrezovanja. Jeseni tudi lahko trosimo apno ali težko razkrojna umetna gnojila, kakor n. pr. Tomasovo žlindro, surovo kostno moko, pepel itd., in sicer pred obdelovanjem zemlje. Jeseni tudi krčimo ostarele in oslabele hmeljnike ali le posamezne hmeljne štore. Kupčije z novim vinom. V predzadnji številki „Kmetovalca" sem pod naslovom »Priprave za bodočo trgatev" med drugim tudi pripomnil, „da vsled kvalitativno izvrstne vinske letine, ki jo letos pričakujemo, se nudi prilika, da kranjski cviček in druga vina iz znanih dolenjskih in štajerskih goric pridobijo zopet na svoji veljavi in vrednosti ter da pridejo tako v normalno kupčijo. Zato naj posetijo vsi nekdanji zvesti odjemalci zopet one vinske gorice in vinogradnike, na katere so v zadnjih letih že močno pozabili." Po zanimanju gostilničarjev in vinskih trgovcev sodeč, bodo ti gospodarji kmalu po izvršeni trgatvi pričeli z nakupovanjem novega vina, ker vsak se bo hotel čimprej založiti z dobrim novim vinom. Navada pa je, da v razmerju s povpraševanjem in s pojavom večjega števila kupcev zraste takoj tudi prodajna cena do take višine, da kupce oplaši in da obrnejo' hrbet dotičnemu kraju. To ima za posledico, da kupčija mahoma zastane in da cene znatno padejo. Vsakdo želi seveda prodati svoje blago po čim ugodnejši ceni, kar je z ozirom na velike pridelovalne stroške tudi umevno, toda vsaka stvar mora imeti svoje meje. Čeravno se pri letošnjih vinih ni bati, da bi ostala leto dni. nerazprodana, vendar stojim slej ko prej na stališču, da se naj mali vinogradnik takoj jeseni skuša iznebiti svojega pridelka, čim se mu nudi količkaj ugodna prilika. Slovenija ima velikega konkurenta v obilnem vojvodinskem in dalmatinskem vinu in, ker igra cena v vinski trgovini največjo vlogo, je mogoče, da se bo vinska veletrgovina založila s temi'ceni-, nimi vini, kar se je deloma že zgodilo. To utegne pa povzročiti občuten zastoj in padec cen slovenskemu, t. j. kranjsko-štajerskemu vinu. Izkušnje zadnjih let nas uče, da se domača vina takoj po trgatvi najbolje prodajo. Zato naj mali vinogradnik s svojimi 10 ali 20 hI ne špekulira z nezanesljivim dviganjem cen v spomladi, ker, četudi bi se morda cena navadnim vinom spomladi ali poleti dvignila napram jeseni za cel dinar pri litru (kar je pa pri današnjih kupčijskih razmerah izključeno), dotičnik nič ne profitira, kajti od jeseni do spomladi se mu njegov pridelek skrči vsled naravnega sušenja v sodu ter vsled pretakanja in svoje darežlji-vosti gotovo za tretjino. Če ima torej jeseni 10 hI za prodajo, ga bo imel spomladi morda še 7 hI. Računajmo prodajno ceno v jeseni po 6 Din, bi vrglo 10 hI 6000 Din, a spomladi 7 hI po 7 Din, pa 4900 Din, torej vkljub morebitnem porastku cene za 1 Din, vendarle 1100 Din manj kot jeseni prodano. Fr. Gombač. Pokrajinska razstava. Pokrajinska Kmetijska razstava v Ljubljana se je izvršila tudi letos v splošno zadovoljnost. Oba prostorna paviljona sta bila polna razstavnih predmetov v vseh šestih oddelkih. Tudi obisk razstave z dežele je bil zelo mnogoštevilen, tako da je razstava v vsakem pogledu prav ugodno uspela. Za danes prinašamo poročilo o sadni razstavi, v prihodnjih številkah pa bomo opisali tudi uspehe v ostalih delih letošnje razstave. Razstava sadja. Največ zanimanja je vzbujala letos razstava, ki je bila vprizorjena v obliki sadnega sejma. Obiskovalci se niso mogli nagledati lepega sadja. Najdlje so se mudili v tem oddelku. Vse sadje je bilo razstavljeno v ličnih ameriških zabojih z enotnimi etiketami, na katerih je bilo črtati ime razstavi,jalca, sorto, težo in ceno. Vsega skupaj je bilo 500 zabojev in 70 razstavljalcev. Po 50 zabojev sta razstavili veleposestvi A. Ulma v Klevevžu in grofice Trenkel v Sevnici, 40 zabojev žup. šribar v Artičah, 30 zabojev graščina v Brežicah in I. Bon v Krškem, 20 zabojev Al. Wutscher v Brezovici in 18 zabojev Jož. Rudež v Tolstem vrhu pri Št. Jerneju itd. Po množini in lepoti se Je najbolj odlikovalo dolenjsko sadje, kateremu se je pridružilo tudi sadje iz brežiškega in sevnfškega okraja. Prav lepe vzorce luksuznega sadja je razstavil Ptuj (Hinze, Sagadin, Brenčič, Dostal). Precej lepo sadje je bilo tudi iz Savinjske doline (Plesec in dr.). Tudi ljubljanska okolica je pokazala, da prideluje dosti lepih jabolk (Godec iz Malenoge, Avsec v Dolu, bar. MiilleT v Bokale,ih, podružnica Sv. Jo,št, Vrhovec iz Dragomelj, Jurca in Jereb v Podlipi) itd. Največ je bilo razstavljenih voščenk (100 zabojev), ka-nadk (70 zab.), mošanckarjev (30 zab.), parrnene (30 zab.) itd. Kartuzijanski samostan je razstavil 90 izredno lepih plodov najfinejših namiznih hrušk (zimska dekanka, angoulemka, dru-štvemka, kleržo, dielovka itd'.) vzgojenih na špalirjih In 40 plodov izredno lepih namiznih jabolk, med katerimi so se nahajali tudi krasni eksemplari belega zimskega kalvila. Odlikovani so bili z zlato kolajno: Jož. Rudež na Tolstem vrhu in Ant. Ulm v Klevevžu; s srebrno kolaino: grofica Matilda TrenkI v Sevnici, žup. Jos. Šribar v Artičah. grof Attems v Brežicah, Fr. Simotičič v Brežicah, I. Plesec v Šmartnem ob Paki in sadna drevesnica v Vukanovcih, Prekmurje; z bronasto kolajno: Ant. Tkalec v Obrežu, bar. Miiller v Bo-kaloih, Mih. Brenčič v Ptuju, Er. Hinze v Ptuju, Ljud. Sagadin v Ptuju in Al. Radkovič v Brezovici pri Št. Jerneju. Priznalne diplome so se priznale: Samostanu v Pleterjih, kmetijski šoli v Št. Jurju, O. Bambergu v Impolci, Jak. Znidaršiču v Središču, Jos. Tornažiču v Vitanju, Vinko Strgarju v Sromljah, Ant. Godcu v Malino®i, Štef. Jerebu v Podlipi, Fr. Šoštarju v Slatini, Miih. Mairovtu v Braslovčah, Pavlu Dostalu v Ptuju. Poskusno oranje na kmetijski razstavi. Kmetijska družba je o priliki razstave kmetijskih strojev na Ljubljanskem velesejmu v sredo, 21. t. m. popoldne na travniku v Tivoli poleg velesejmskega prostora priredila poskusno oranje s Sackovimii plugi raznih vrst. Te prireditve se je udeležilo lepo število kmetovalcev in drugih interesentov, ki so z zanimanjem zasledovali delo raznih plugov. Ta prireditev je bila zelo poučna, kajti pokazala je, katere vrste plugov so za naše razmere najprikladnejše. Poskusno oranje je vodil zastopnik Sackovih plugov, g. Schneideimann iz Zagreba, ki je gledalcem razloži namen in delo orodja ter predoell, kako se lahko posamezen plug uravna po želji orača. Univerzalni Sackovi plugi se namreč lahko poljubno uravnajo za plitko ali globoko oranje, za ozke ali široke brazde, za temeliiitejše obračanje brazd ali za popolnejše drobljenje zemlje itd. Lahko se nanje pritrde tudi drugi deli, s kateri mi se vrše razna njivska opravila. Namesto plužnika pritrdimo na gredelj lahko okopalnik ali kultivator ali osipalnik, izruvač za krompir in peso in za razne druge priprave. Jekleni material, ,iz katerega so ti plugi izdelani, je tako trpežen, da traja desetletja, preden se obrabi. Tisti deli pa, ki se lažje obrabijo, se z malimi stroški lahko zamenjajo. Imamo v Sloveniji Sackove pluge, ki delujejo v zadovoljstvo lastnikov že nad 35 let, ne da bi jtim bilo treba zamenjati glavnega ogrodja. Navzočim kmetovalcem sta najbolj ugajala pluga D 7 MN in D 6 MiN, ki sta za večino zemlja Slovenije najprikladnejša in tudi že splošno razširjena. Za posebno lahke -zemlje se priporoča D 5 MN, za težke zemlje pa in bolj globoko oranje D8MN ali pa celo D10 MN. Za rigolanje hmeljnikov je še precej dober R 14 MN, vendar se bolj priporoča R 16. Izmed obračalnikov je na steptani zemlji najbolj deloval- brabantski obračalnik B W 71, ki je prikladen za bregovite lege, ker obrača zemljo le na eno stran. Vendar se je navzočim kmetovalcem zdel ta plug nekoliko pretežak in so smatrali, da je za naše. brege prikladnejši štev. 5. Zanimivo je tudi, da je večina plugov zgrajenih po načinu samovodlilnikov, t. j. da se sami vodijo in jih oraču ni treba držati za ročice. Navzoči kmetovalci so se zelo pohvalno izrazili o delu teh plugov in marsikateri izmed njih se je odločil za njih nakup, da nadomesti svoje .staro leseno orodje, ki mu ga je napravil domači kovač. Ta stane skoraj ravnotoliko kakor Sackov plug. traje potrebno, da ima vsaka občina najmanj enega bika na vsako pričeto stotino krav in telic. Na ta način znaša primanjkljaj bikov 353, to sicer 131 marijadvorcev, 100 simodolcev, 80 pomurcev in 42 pincgavcev. Občine so dolžne, da si manjkajoče bike nabavijo. Lastniki najodličnej-ših bikov prejmejo državno premijo po Din 800.— in veliko ministrstvo diplomo. Lastniki nadaljnjih izvrstnih bikov pa dobe oblastno nagrado Din 600.— in pohvalnioo. Lastniki nadaljnjih prav dobrih bikov dobe pohvalnico in prvo okrajno nagrado. Ostali dobri brkodržci prejmejo nagrado iz blagajn okrajnih zas topov. Obvezani pa so, da bika drže za pleme še vsaj eno leto. Vse priznanje gre oblastnemu odboru v Mariboru, ki je takoj v pričetku svojega delovanja prispeval vsekakor znatni znesek Din 30.000. KMETIJSKE NOVICE. Poučno potovanje srbskih seljakov. Dne 24. septembra je prispelo v Ljubljano 28 srbskih kmetovalcev iz užiške oblasti pod vodstvom velikega župana dr. Baltiča in predsednika oblastnega odbora M. Smilijaniča, da si ogledajo tukajšnje gospodarske naprave in zadruge. Po sprejemu na kolodvoru, kjčr jih je pozdravil družbeni predsednik Sancin in zastopniki velikega župana, oblastnega odbora in 'mesta, so si ogledali najprej družbeno drevesnico, gospodinjsko šolo in' družbeno hišo, kjer jim je kmetijski referent g. M. Štibler prav poučno predaval o gospodarskih in o razmerah zadružništva v Sloveniji, primerjajoč jih tudi z razmerami v Srbiji in še posebej v užiški oblasti. Popoldne so si ogledali osrednje mlekarne, tvrdlko A'lko in Centralne vinarne. Drugi dan, v nedeljo, so posetili pokrajinsko razstavo na Velesejmu, kjer so se posebno zanimali za kmetijske stroje, za sadno, čebelarsko,_ mlekarsko in higijen&ko . razstavo. Ogledali so si tudi konjsko razstavo, tekom popoldneva pa konjske dirke. V ponedeljek so odšli v Zg. Šiško, kjer so si ogledali vzorne gnoijnične jame, (hleve in živinorejo ter strojno zadrugo. Srbski seljaki so bili sprejeti povsod zelo gostoljubno. Z občudovanjem so opazovali lep napredek naših kmetovalcev in to tudi glasno priznavali pri raznih prilikah. Poučna ekskurzija živinorejcev v Avstrijo. V sredo, 28. septembra t. 1. zjutraj odpotujejo udeleženci poučne ekskurzije živinorejecev, katero priredita skupaj oblastni odbor mariborske oblasti to mariborski okrajni zastop, v Avstrijo. Ekskurzijo vodijo strokovnjaki od kmetijskega oddelka velikega župana. Povratek se vrši v nedeljo, 2. oktobra preko Dravograda. Prijavilo se je okoli 50 oseb. Vsi sprejeti udeleženci se morajo zbrati pred glavnini kolodvorom v Mariboru v sredo ob pol šestih zjutraj, kjer prejmejo ustno vsa nadaljnja navodila. Prodaja totačnega komposta. Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje v zmislu Uprave drž. monopolov IMBr. 13.769 od 10. septembra t. 1. javno ustno licitacijo na dan 20. oktobra t. L ob 11. uri za prodajo okrog 70.000 kg kompostirane tobačne prašine. Pogoji dražbe in pojasnila se dobe v ekono-matu tobačne tvor.nice v Ljubljani. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Organizacija kmetijske pospeševalne službe v oblastih: Na razširjeni odborovi seji dne 17. IX. t. 1. se je bavil odbor s tem vprašanjem in prišel do zaključka, da je za naše razmere v okvirju samouprave sistem specialistov prikladnejši nego dosedanji sistem sreskih kmetijskih referentov. URADNE VESTI. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjalo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenieni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v diužbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Kamnik in okolica, v nedeljo, 16. oktobra 1927. ob pol-enajstih dopoldne pri Francu Rodetu v Kamniku; Ljubljana, v ponedeljek, 17. oktobra 1927. ob osmih zvečer v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3./I.; Prevalje, v nedeljo, 16. oktobra 1927. ob devetih dopoldne v gostilni „Korotan" v Farni vasi; Selo pri Bledu, v nedeljo, 23. oktobra 1927. ob enajstih dopoldne pri načelniku; Sv. Florijan pri Rogatcu, v nedeljo, 16. oktobra 1927. ob devetih dopoldne v gostilni Stefanclosa; Sv. Jurij pod Kumom, v nedeljo, 16. oktobra 1927. ob sedmih zjutraj po sv. maši v ..Društvenem domu". Tržne cene. il Cene «o v dinarjih, pšenica..... II >rsj M - I 1J Ječmen......... | oves.......... j proso......... 1 koruza (nova, sušena) . . . I ajda.......... fižol, ribničan...... fižol, prepeličar..... krompir........ sladko »eno ..... kislo seno...... slama........ Voli I.......Žive teže 1 kg »II....... . * i * , m....... . » } . Krave, klobasaric«. . . . 1 . (Prigon v L>bi;. 81, v Marib. 536 glav). Teleta.......žive teže 1 kg (Prigon v Ljubi). 10, v Marib. 8 glav). 6—8 tednov stari . komad 3—4 mesece stari . . . 5—7 mesecev stari .... » debel.......žive teže 1 kg debel......mrtve . 1 . (Prigon v Ljubi]. 70, v Marib. 319 glav) f piščanec...... ■ ■ komad \ kokoš..... • • komad mleko....... • • } smetana........1 » čajno maslo.......1 kg surovo maslo......1 . bohinjski sir.......1 , sirček..........1 » Jajce.........komad trda drva........1 m' mehka drva .....1 . Ljubljana Maribor 340*— do 350"— 325- do 350"- 300*— do 340"- 250 — do 300"- 180*— do 210*— 27d"- do o00*- 2P5-- do 285- 250-- do 275*- 250" do 285*- 300 - do 400- 255"- do 285*- 280'— do 325*— 410"- do 450 - 400*— do 500"— 425"- do —•— 400.— do 450'- 4C0*— do —•— —— do —•— 100'— do 150*— 125'— do 200*- 8v — do 100 — 40'- do 87 50 50"- do -•— —•— do —'— 50-- do —•- 30'— do 40*— 9'- do — 8 — do 9'— 8 — do — 7'— do »•— 7* do -■— 6'- do 6'75 3- do 4*— 4-50 do 5"- 13'— do 14-— —do 200*— do 300"-do — _•_ do —■-- do -•— do -•- \S { 20-— do 25"- do 2-50 do —do 50 — do 44 — do 35"- do 10-— do 125" do 150"- do 7r— do 25'-3V-S'— 60 -1-50 150- - do 200--320-— do 400--420 — do 450 — 10"— do 11-50 15'— do 18"— 15'— do 25'-32" - do 45"— 2 — do 2-E0 12-- do 14-50 — do 60-— 36"— do 40'-—•— do —•— 4-— do 7-— 1 50 do 1 75 140" - do 160"— 105*— do 120*— Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mih. Rožanec. Poštnina plačana v gotovini. štev. 18. V Ljubljani, 30. septembra 1927. Leto XLIV. METOVALEC Glosilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Inserati se računajo po naslednjih cenah; '/, stran . . . Din 2400' - •/, strani .... Din 400" — '/, strani .... Din 1200' '/„ strani .... Din 300 — «'„ strani .... Din 800' - V12 strani ... Din 200- — % strani ... Din 600— % strani ... Din 100' — Priloga listu stane Din 1500-—. — Mala naznanila do 20 besed stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din. Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim« ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v Vse cene so popolnoma neobvezne, ter veljajo Udom Iz mariborske oblasti sporočamo, da so vse kmetijske potrebščine na zalogi tudi v Mariboru, Meljska cesta št. 12, v lastni hiši Kmetijske družbe. Udje se lahko obračajo tudi naravnost na: Skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. Semena in žita: Oves „Ligovo" po Din 3.50 za 1 kg. | Kose prvovrstne 65 cm, 70 cm, 75 cm I I po Din 22'— 24 — 24- j Umetna gnojila.. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Večje zaloge se nahajajo tudi pri Zvezi podružnic v Brežicah ter v podružničnem skladišču v Novem mestu, ter na Rakeku pri gospodu Mat. Stržaju. Apneni dušik v pločevinastih posodah po Dim 285.— za -100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg. (Ta cena velja za komis. zaloge že od 1. septembra naprej.) Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 12.50 100 kg, samo vagonske pošiljke. Kalijeva sol, 42% po Din 170.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg. Kajnit po 95,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400—600 kg. zalogi naslednje kmetijske potrebščine. tako Iz skladišča v Ljubljani kakor iz Maribora. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 150,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg. Mešano gnojilo. Nitrofoskal - Ruše, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4 % dušika in 8% fosforove kisline po Din 180,— za 100 kg. Za 1 ha 500 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 350,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri celih vagonih Din 90.— za 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji. Razklejena kostna moka, 29% fosforove kisline, 2X>% dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Surova kostna moka z 21% fosforove kisline in 5% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 18/19% po Din 142.—. Za na drobno oddajo v Ljubljani in Mariboru stane vreča 100 kg. 18/19% Din 146.—, vsak odstotek višje vsebine Din 6 več. Oddaja umetnega gnojila na drobno: Na željo odda družba vrtnarjem in malim posestnikom umetna gnojila na drobno, t. j. na posamne kilogr. po nastopnih cenah iz skladišča na Turjaškem trgu štev. 3. — Superfosfat po Din 1.25, Thomasova žlindra po Din 1.75, kalijeva sol po Din 2.—, mešano gnojilo za vrtove in za cvetice v loncih po Din 2.50 za 1 kg z vrečicami vred. Krmila: Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg. Živinska sol po Din 2.25 za 1 kg Ljubljana, z vrečami (po 50 kg) vred. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po kg Din 50.—. Arsokol (glej spis v štev. 5. lanskega ..Kmetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem, v steklenicah po 100 gr Din 20.—. Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg. Azbest dunajski za čiščenje vina po Din 40 za kg. Cepilna smola po K kg Din 15.—, % kg po Din 8.—. Ebulioskope Vidal-Maligand za preizkušanje alkohola v vinu po 500 Din za kompl. aparat. Eponlt za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50 za 1 kg. Flora škropilnice, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—. Gobčni odpirač ..Ekspres", 150 Din komad. Gnojne vile s 4 rogljl po 15 — Din za komad. Grozdni mlin, domače tvrdke, po Din 850.—. Grozdni mlin inozemske tvrdke, 65 kg teže po 1580.— Din. Grozdni rebljači „Ideal". štev. 8, prenosljiv po 2550,— Din. Grozdni rebljač inozemske tvrdke po 5450.— Din. ..Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče H kg Din 30, K kg Din 50, 1 kg Din 90.—. Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat. Moštne mere. žepne, mali format po Din 95.—, večji format s termometrom po Din 140.—. Nitrlj bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg. Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg. Raiija je dobiti v skladišču Maribor po Din 20 za 1 kg. Sadni mlin inozemske tvrdke po 4250.— Din. Sadni mlin domače tvrdke Din 1450.—. „Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad. „Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvvile, po Din 165.—. Škropilnice franc. znamke „Automatique" Din 680.—. Škropilnica za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechvile" ročno-prevozna z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikoma Din 2900.—. Škropilnice ročne, male po Din 100, velike po Din 200. (Razpršilniki za veliko ročno škropilnico Din IS,— za komad.) Trtne škropilnice, bakrene, sistem Vermorel po Din 500, sistem Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450, original Komet Nechvvile D 123 Din 500 za komad. Uranija zelenilo po Din 80 za kg. Uspulun — za razkuževanje vseh vrst semenja — v škatljcah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120.—. Vinometri „Weinlaube" inozemske tvrdke po Din 60.—. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galico po Din 4.90 za 1 kg. Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500.—. Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Žveplalniki, ročni po 65 Din za 1 komad. Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—. Vrtnarsko orodje, orig. tvrdke S. Kunde & sin: Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.—; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52.—, 76.—, 117.—, 146.—, 190.—. Žage za drevesa od Kunde, Din 45.—, Din 52.—, Din 60.—. Živinoreja in mlekarstvo^ Opozarjamo mlekarne na znižane cenee večjih posnemalnikov „Baltic" in „Titan". Brzoparilniki „Alfa" original B po 1201 po 1900,— Din. Gumijevi seski za teleta po Din 20 in 30 komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof Gefberju po 40 Din. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.— ; št. 3561 po Din 7.—. Posnemalnik „T1tan" za 1501 po Din 2200.—. „Baltic" posnemalnik H. F. za za 35 1 Din 620.—. M. O za 60 1 Din 1260, za 100 1 Ki. po 1700 Din, za 130 t K2. po urni 1800 ali isti stroj s podstavkom Din 2750. Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din. Reporezni stroj E. W. A. po Din 700.—. Sirišče dansko, orig. Hansen v prahu, iz Kodania v dozah po 25 gr po Din 15.—. Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110 500 gr po Din 180. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 950 360 cm po Din 970, 390 cm po Din 990, 420 cm po Din 1025' 290/420 cm po Din 1120. Telečji napajalniki po Din 130. Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 76. Razne kmetijske potrebščine: Grablje železne, 10 zobne po Din 9,— za komad. Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavosti ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din. Kultivatorji (ročni) po 18 in 25 Din komad. Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Din 80,— za garnituro. Orodje vrtnarskega društva: klini za vrvico po 3 Din, lopate za štihanje po 23 Din komad. Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.—. Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetjavosti v zav. po 200 gr Din 20.—. Peresa k vrtnim škarjam po 1 Din komad. »Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, stane Din 20,- Robkalnl stroj za koruzo EMR po Din 950.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 10 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30,— Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din. Žitni čistilnik z 7 siti po Din 1400. Žitni čistilnik z 10 siti po Din 1600. Poljedelski stroji: Universal plugi: Sackov plug D7 MN po Din 1180.—. Sackov plug D6 MN po Din 1000.—. Sackov plug EFB5 po Din 920.—. Sackov plug E9E po Din 1300.—. Dvojni Sackov plug ZH6RU po Din 1650.—. Obračalni plug UW5 po Din 1040.—. Obračalni plug NW5 po Din 1300. —. Plužni lemežl Sack: 7M24 po Din 52.—, 6R24 po Din 48.—. Podzemeljski plug Sack (glava) XII -po Din 400.—, Sack (glava) XV po Din 400.—. Sackov kompL plug z sedmimi izruvači za krompir po Din 1250.—. Izruvač za krompir Sack (glava) z sedmimi deli Din 420. Okopalniki: H 4 (glava) po Din 315; XXV SACK (kopa-oice) (glava) po Din 440. Okopalnike Planet-Plantage kompletne po Din 800.—. Osipalniki: z enim prednjim kolesom, kompletni po Din /80; HSE (glava) po Din 310; HZL (glava) po Din 700. manjši (glava) po Din 350; M za 7" plug (glava) (Sack) po Din 390. Njivska brana SE2 po Din 700. Travniška brana A3 po Din 750.—. A4 po Din 760.— Travniške brane z zvezdnimi členki SA3 po Din 900—, SB3 po Din 980.—. Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160. Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000. Stroj za suho kvašenje žita (Mayer Trockenbeizer Ideal, l) po Din 950.—. 25 let f „Že 25 let rabim z najboljšim uspehom izvrstno delujoči „Thurpil" (tirpil). To zdravilo nas obvaruje pred drisko telet." G. H. gospodarski oskrbnik v U. O. ,,Thurpil" se dobiva pri živinozdravnikih in v lekarnah, Cl. Lageman, Chem. Fabrik, Aachen. — Zastopnik: „Lykos", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica št. 8. Telefon Ste v. 16. Poštni £ek 10.533. Ustanovljena leta 1889, MESTNA HR9IIILHIC9 UUBU9NSR9 I Stanje vloženega denarja ■ nad 250 milijonov dinarjev. (Gradska Stedlonlca) LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denarja nad 100U milijonov kron. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tndi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti tudi tekočega računa je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnnga premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. Kmetovalci, čitajte kmetijsko - strokovne knjige! CD M "ET j* 'o7 KO O o--a o o j* c3 tU C/3 .2, T aj C •a 3 E " O CL KMETIJSKE KNJIGE in gospodarska navodila, ki jih ima naprodaj „KMETIJSKA DRUŽBA ZA SLOVENIJO" v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Splošno kmetijstvo. Din F. Štupar, Navodilo, kako ie sestavljati poročila o letini ...............5,— B. Skalicky, Kmetijske razmere na Češkem (broš.) 10,— I. Majdič, Nasveti za hišo in dom (vez.) .... 30.— F. Pengov - Dr. Ratajec Poljudna kemija (broš.) 18.— F. Povše, Umni kmetovalec II. III. snopič po . . 12 — V. Rohrman, Poljedelstvo I. II. snopič po ... . 15.— Rohrman - Dular, Gospodarski nauki.....15.— Travništvo. Din 10.— 40,— 5,— VVeinzierl - Turk, O sestavljenju in setvi travnih mešanic (broš.)............. Inž. Turk, Navodilo o gnojenju travnikov . . . Inž. Turk, Travništvo I. snopič po...... Inž. Turk, Travništvo II. snopič po...... Vinarstvo in kletarstvo. B. Skalicky, Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja, ter vzgoja trt na špalirju (broš.) ............... B. Skalicky, Kletarstvo (vez.) ....... A. Zmavc, Vinarstvo (vez.) ........ Imenik vinogradnikov mariborske oblasti . . . Sadjarstvo in vrtnarstvo. M. Humek, Breskev in marelica (broš.) .... M. Humek, Praktični sadjar (vez.) ..... M. Humek, Sadje v gospodinjstvu (broš.) . . . M. Humek, Sadno vino ali sadjevec (broš.) . . F. Kafol, ..Sadjarstvo" .......... J. Zupane, ..Konserviranje sadja in povrtnine" . . 15,— 5:— 8.— 13.- 10,-72.-66,-10.- 10.-80,-24,-10.-10.-16,- M. Humek, Pet slik od žlahtnih hrušk .... M. Humek, Domači vrt (vez.)....... 1. t^rioi, rtmerisKi način sortiranja in vkladanja sadja (broš.)............. Živinoreja in živinozdravstvo. Steuert - Jamnik, Soseda Razumnika ..Konjereja" 15. L. Tepina, Podkovstvo (broš.).........20,- F. Dular, Domači živinozdravnik (vez.) .... 44,- A. Slivnik, Perutninarstvo (vez.)......50,- Dr. Voszka, Reja domačih zajcev (broš.) .... 10.- F. Erjavec, Živali v podobah, II. zv. ptice (vez.) 26.- A. Pevc, „Sirarstvo"...........65'- A. Pevc, ..Mlekarstvo" ..........25.- Čebeiarstvo. A. Janša, Nauk o čebelarstvu (broš.).....24.- D. Beranič, Temelji uspešnega čebelarstva . . . 15.- F. Lakmayer, Umni čebelar (vez.)......38.- Razne gospodarske knjige. M. Kostanjevec, O užitninl vina in mesa (broš.) 5- A. Šivic, Poljudno navodilo za merjenje lesa . . 15.- J. Kiinzle, Zdravilna zelišča (broš.)......8.- J. Kiinzle, Zel in plevel „Slovar naravnega zdravilstva" (vez.).............75,- L. Purgai, Gospodinjstvo (broš.).......40- Dr. Šavnik, Dohodnina (broš.)........8- A. Beg, Naše gobe, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob (vez.).......50,- Makuc - Jamnik, Določanje žive teže pri govedu brez tehtnice . . '......'......m.— O O* a p o Cx 3 — N _ a- — »-t. _ < — OJ r l. _ CD ■a o c/x 3" o T3 O N« 5. o" o Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno „MASTIN" ki pospeSuje rast odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. Lekarna TBHKOCZV Ljubljana, Mestni trg 4 (Zraven Rotovža.) O -- Ol ' ' — —T" a N © > C/) U a •o M C/) B. _ — XI s « s ~ f J C. ^ V) . S > o i> .2» 5 S n c ^ 1/5 O E -§ « „ O "H p ro ' »O bC S * o !§ = o ~a 'a ~ H H. HAUPTNER, BERLIN tvornica živinozdravniških inštrumentov za zdravljenje živine in živinorejo. HiNIPTNER-je&e klešče m za tetoviranje in zaznamo-vanje plemenske živine. HflUPTNER-jeee Škarje (Perfekt in Rapide), najboljše ročne škarje za striženje ovac! — Nosni obročki za bike. — Merilni trakovi in merilne palice. — Požiralnikove cevi proti napenjanju živine i. t. d. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadaljna beseda po I Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja. V Rajhenburgu ali okolici se kupi hišica z vrtom. Ponudbe pod „20.000 Din" na upravništvo ,,Kmetovalca" številka 229. 229 Sadno drevje! Večje število visokodebelnih jabolčnih in hruško-vih dreves samo boljše vrste za jesensko saditev, ter vsake vrste pritličnega drevja in nekaj marelic ima po zmernih cenah naprodaj in /azpošilja: Andrej Hafner, Dorfarje 14, pošta Škofjaloka. (Pri večjem številu znaten popust), 231 Stiskalnice in mlini za sadje in grozdje, kotli za žganje po najnižjih cenah pri Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesti št. 1. 239 Sadna drevesa na prodaj! za jesensko saditev po znižanih cenah, kakor več sto divjih kostanjev, jabolk, hrušk, češpelj, češenj, orehov in vse vrste pritlikavcev. Cene po dogovoru, ustmeno ali pismeno. Naslov: Jakob Pintar, sadjerejec, Sv. Tomaž - Bukovca, pošta Škofja Loka. 250 Sadna drevesa. Več tisoč visokodebelnih dreves najboljših vrst ter par tisoč močnih jabolčnih in hruševih divjakov prodam za jesensko in spomladansko saditev. Cene nizke. Ivan Sevnik, posestnik, Župe-levce pri Brežicah. 256 Staro železo in kovine kupuje Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. 245 enoletnih ima na prodai drevesnica Mihael Iskra, Hlebce pri Lescah. 253 Sadno drevje za jesensko sajenje, visokodebelna jablana, ima na prodaj drevesnica Mihael Iskra, Hlebce pri Lescah. 252 Drevesnica „Herberstein" v Velenju nudi za jesensko in spomladno saditev prvovrstno vzgojeno sadno drevje, od namiznih in domačih vrsi. Cene zmerne, pri večjem naročilu popust. 254 Kočija eno ali dvovprežna, skoro popolnoma nova z oljnatimi osmi, opremljena z najfinejšim usnjem (nova 12.000) se proda za Din 4000.—. Poizve se pri Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova ce-sta 2/1. 255 Orehe lepe, dobro suhe. plača najbolje tudi v malih količinah ..Merkur" Maribor, Meljska cesta 12 (v hiši Kmetijske družbe). 257 Zdravila za ljudi in živali. Prizkušene lastne specijalitete z natančnimi navodili. Hočevar eva Aromatična žeieznata tinktura. Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost. Vi I stekl. 20 Din. Naročiti in porabiti je 3 stekl. Lecithin kroglice z železom. Živčna hrana za živčno oslabele, nervozne ter od duševnega in telesnega dela izmučene. Škatla 24 Din. Hočevarjev želodčni prašek. Učinkuje pri želodčnem katarju, t. j.: pri tiščanju in bolečinah v želodcu, želodčnem krču, kislem izpahovanju in bljuvanju. Škatla 20 Din. — Protinski cvet. Preizkušeno mazilo zoper revmatizern in trganje. Stekl. 14 Din. — Prsni sok in prsni čaj. Zoper kašelj in bolečine v prsih. Oboje 16 Din. — Migrenol. V 10 min. učinkujoče tablete zoper glavobol, trganje in vročico. Cevka z 10 tabl. 15 Din. — ZA DOMAČE ŽIVALI: Sad-nikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. Sigurno zdravilo zoper bolezni na^ prebavilih, ki čisti in odvaja kužne bacile. Pospešuje tek in rejo živali, ter zabrani izbruh rdečice. Zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. — Bosulin svečice. Edino zdravilo- zoper sramnično vnetje pri govedi. Zanesljivo zoper jalovost krav in telic. Škatla z 12 svečicami 30 dinarjev. — Protikata»aličen prah za konje. Preizkušeno zdravilo zoper konjski kašelj, težko dihanje in izgubo teka. Škatla 20 Din. Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno! V zalogi vsa druga zdravila! Izdeluje in razpošilja samo: Lekarna Mr. Stanko Hočevar Vrhnika štB)'. 96 Čuvajte se pon.iredb, zato naročajte naravnost od mene! Pri večjih naročilih popust! 1 leto starega, ima na prodaj, Valentin Rahne. za'og 7. P. Dev. Mar. v Polju. 25» Bika montafonske pasme, čistokrvnega. 13 mesecev starega, izredno lepega, ima na prodaj: graščina Volcjipotok, p: Radomlje. 222 Domače zajce troje pasem, lepe, čistokrvne po znižani ceni za 20/c, ima na prodaj Gašper Homer, Maribor, Krekova ulica 1. 258 1 vagon (okoli 3000) smrekovih drogov (kapnice), 4—5 metrov dolge, se kupi. Ponudbe na A. Sušnik, Ljublana, Zaloška c. 21. 244 Kupujemo vsakovrstno zlato, srebro, zlati in srebrni denar. Plačamo najvišje cene! Tovarna za ločenje dragih kovin, Ljubljana-Siška. Jernejeva c. 8. 243 Absolvent Št. Jurske kmetijske in Mariborske vinarske it« sadjarske šole, ter G mesečnega zadružnega tečaja v Ljubljani, z dvoletno prakso na Češkem, vojaščine prost, išče primerne službe. Informacije se dobijo pri upravi ,.Kmetovalca" pod štev. 251. 251 Za krmljenje zahirane, oslabele in rahitične živine je najboljše sredstvo JEZilKOVO hranilno in zdravilno olje za živino", ki je v te namene preizkušeno, koristnim priznano in priporočono od najvišje instance ..Bujlalričke klinike veterinarskog fakulteta in Zavoda za živinegojstvo na Kr, sveučililtu SHS. u Zagrebu s protokolom Br, 75. od dne 14. junija 1927. To olje dobavlja edino tvrdka M. TEŽAK, Zagreb Gunduličt-vo ulica brof 13 ki pošilja na zahtevo navodila o uporabi tega olja vsakomur brezplačno. L JAX & SIN Ljubljana, Gosposvetska c.2 priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji Adler in Urania, šivalni stroji za rodbino in obrt. Vozna kolesa Stj ria Dtlrkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko. Najboljše dušičnato gnojilo za krompir, koruzo, peso posebno pa hmelj je čilski soliter ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in trgovcih z umetnimi gnojili. Njegova raba je preprosta, učinek gotov. Potrebna pojasnila in tiskana navodila o vseh umetnih gnojilih podaja na pismena vprašanja brezplačno Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra, Ljubljana, Turjaški trg štev. 3. pr* Naročila na sadno dreoje. Iz drevesnice Kmetijske družbe se bodo oddajale za jesensko saditev (koncem oktobra) sledeče vrste sadnega drevja: 1. Visoke jablane: Bobovc, Dolenjska voščenka, Landsberška reneta, zlata parmena, Damasonova reneta, Kaselska reneta, Jakob Lebel, beli ananas, I. vrsta po 12.50 Din. 2. Pl Ulične Jablane: Landsberška reneta, bellefleur, Lord Suffield, čellini, Viljem Transparentovec, Deanov Kodlin, po 20 Din in nekaj marelic po 25 Din. 3. Visoke hruške (žlahtne): Hardisovka in Avranška; mošinice : Ozimka, Vajlarca in KoroškaI.vrsta po 12 50Din. (Pritličnih hrušek in češpelj letos in prihodnje leto ne bo na prodaj Naročila, ki se morajo zaarati. sprejema Kmetijska družba že sedaj in je v interesu naročnikov, da se čimpreje prijavijo s svojimi naročili. Družba si pridržuje pravico, poslati ev. kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla. Pri vsaki naročitvi je navesti železniško postajo — Manj kot 10 dreves se ne bo pošiljalo. Stroški za ekspe- dicijo za vsak ovoj po 20 Din.