řeč v sredo in saboto. || narodskih reći Odgovorni vrednik Dr* «fanez Bletti eis. is Veljajo za celo leto po posti | 4 fl., scer 3 fl., za pol leta> po posti, scer 1 fi. 30 kr. {[ Te čaj XL saboto 12. novembra 1853 I-JîSt 91 Kako ravnati krompir kletih ali hramih pjije pri senu se živina dobro redi, veliko mléka daje, je zdrava in za pleme dobra ostane. Med senoni in senorn je pa velik razloćek. Tega ne smé go Maloktero leto je krompir v kletih (keldrih) tako spodar nikdar pozabiti. Kislo seno naj se nikar ne kakor letos v nekterih krajih, in če bo tako sili mol z ni živini; škodljivo ji je; pa tudi drugim se jim zra poklada, ako j i 1 W^ĚKKĚKKI^^^ĚKĚĚĚĚĚ/ĚĚĚ^ naprej šio, se nekteri kmetovavci okoli Ljubljane govedom naj se nikar ne boje za seme. ven tacega sená še kisla obloja daje; takošna piča Če ima krompir že posebno nagnjenje do gnji- napravlja rada mnogotere pljučne bolezni, ki se lobe v sebi in je s tako natoro že v hram prise!, kakor tat počasi prikradejo v živino. Mokro donuí bo težko ali celó nemogoče ustaviti gnjilobo nam pomočki zoper to nadlogo niso znani. 3 ker seno, zatuhlo ali plesnjivo seno napravlja Vendar gospodar ali gospod sme rok križem deržat za tega , ampak mora pomagati, kar se pomagati dá, kakor hitro vidi, da čez navad mu gnjije krompir v kleti, in se poslužiti tistih po mockov, ki so sploh zoper gnjilobo znani in poterj spravljeno veliko trebušnih in pijučnih bolezin in krave zver žejo rade po njem. Kjer je pa dobro seno pogla vitna klaja, se zna že kakšna druga slaběji piča zraven dobrega sená dajati. Ce se štajarska, nemška ali turškade Klet ali hram za krompir mora biti tel ja o praveni casu 3 to je , ko ravno cvesti začne, 3 zračen (ljuften) in ne pregorák; čigar hram ni bro seno. iepo domií spravi, je tudi toliko vredna kakor do tak 3 naj si skusi pomagati, kakor more; ce ne 3 bo ob vsega pri Si) Kromp srne ležati v el i ci h ku pih; kar je čez ce so manj kup 3 boli vij Slama. Slame prav za prav pri goveđih ne smemo prištevati pravi klaji; slama je le namest 3 je prevec je če se pa zavolj pro nica v sili, in je po maleni z drugo klajo dajana zato dobra, da vampnabaše, in je tudi takrat ■■■■I p c s o I stora mora krompir bolj na debelo nasipati, je dobro potrebna, kadar se živina s korenstvom (repo med krompir suhega pesk natresti. znanili kmetovavcem ■ jjuii, jv «"«i u pun i/uua ^ Auuui cjv íii»ni(A o ai'ituaivum ^itjji»^ jJUđi;, lnega prahu krompirjem) kermi, da pomaga mehko klajo bolje lanskih „Novícah" (list 13.) smo na- prebavljati. Kolikor manj se pa razun tega scer ___ I _ • v 1 I y . • L 1 ill I 1 • I 1 1 • • v • f i m 3 da po naj ejših skušnjah slame poklada, toliko bolje je za živino; m o lz ni se dá krompir gnjilobe obvarovati in dolgo hraniti, in plemenski živini pa celo ne tekne nič. Ce go ako se v kleti ali hramu na oglje spravi, keroglj kakor Je ploh znano, je velik zopernik gnjilobe j ? spodar skerbi za svojo živino, da ne bo preslabo gleštana, naj ne pripusti, da bi goveda njegove To nam je poterdil po svojih lastnih skušnjah tudi več kakor polovico vsakdanje klaje slame dobivale, v kmetijstvu pridni zdravnik gosp. K Dobro Tako govori živinorejec. Drugač, se vé bo ' njoi ? u 1^111 v ^VMI v J^U VUil JU I V 1 11 U i VJ U l>« JLTI U^af Ot V t j li u je tudi, cè se položé po kleti eno ped debeli tra- govoril kmetovavec. Al kmetovavec naj dobro movi in čez nje poredoma kak 3 na rešetu nad tlam da kromp tako in ga sapa prepihuj Tudi leži je prevdari, kaj mu bo več verglo: da več živin 1 11 • «11 • • v«, 1 1 1 f 1 • 1 3 da se ne spari ske klaje prideluje in živino dobro redi, ali da 1 i V v • . 9 m 1 «11 i I V « • dobro st v kleti z dilami obložiti, da se mokrega zida krom pir ne tiši. T več žita seje in slame vselej pridela, s ktero 3 se živina i o vat 3 tišti 3 Treba je krompir večkrat pregl ki je naj bolj verh kupa, vecidel klaji na hvalo prepoveduje. slaběji redi. Po tem razločku se dá presoditi, kar eden žitni sevi 3 drugi pa zivinski narpoprej gnjije, ker vroči sopari od tal zmiraj k v isk rati si lijo. Krompir. Krompirja za govejo živino, ktera Nagnjitega je treba pridno odbe- je za molžo ali za pleme, na nobeno vizo hvaliti posluž da gnjili zdravega ne okuži To so edíni pomočki; kakor more, naj se jih Pri živini za rej o nikakor prav ne ne morem. „„j j... tekne, ker materam kakor mladim marsikako napako pridnostjo in umnostjo se za- ali bolezin naključi ; junice se po krompirju začnó more marsikaj otéti, kar po nemarnosti v gotovo prezgodaj pojati; breje krave pa po njem večkrat or » podar zgubo gre zveržejo, kakor pri drugi klaji; večkrat se je že Od pozimske klaje za živino tudi » přiměřilo, da krave, ki so bile vecidel s krom (Dalje.) Seno'. Kakor je poleti na dobri paši dobra tam kakošno telce poginilo. pirjem rejene, so vergle teleta s predebelo popko vino (podkovno žnoro), zavolj ktere je že tii in Če se molznim mastno, si okusno. Hol trava, tako je iz take trave seno pozimi naj boljši, kravam poklada krompir, je mléko manj najv zdravši in živini naj primerniši klaja. Kolikor vec memo druge piče goveda sená pozimi dobi vajo, rovo maslo sirasto in belo, tudi manj toliko bolje se bojo pri taki klaji počutile; stajnci, (putra), so mojstri v napravljanju sirovega masla celó pravijo, da se mleko s krompirjem kermenih krav těžko mêde, in česeje le kaj majh- otrok mar. nega napak storilo se celô ne vmêde. Y) Niso za dražega, kakor za Će se zraven krompirja pokládá živini tudi do- dobri". elisi pogoatoma, „naj gredo pa služit, za pastirje Otrok pride zgodaj na ptuje (al če sto druge dobre klaje tako, da krompir ni pogla- doma) se klati za živino po pašnikih inhostah, pohajkva vitui živež 5 se vé da po tem krompir ni tako škodljiv, in polega po sencah in tako se mu zgodaj lenoba v Kdor se tedaj pri živini za molžo in pleme serce vcepi. Od svojih bolj odrašenih tovaršev sliši malo krompirju popolnoma ogniti zamore (dan današnji dobrih, veliko pa pohujšljivih in hudobnih besedi, vidi je to lahko, ker krompirja še ljudém manjka) bo slabe izglede, m le prepogostoma so taki otroci ze v pravstoril; kdor ga ji pa pokládá, naj saj tako ravna, zgodnji mladosti vsi popačeni. Postanejo večji, se vdi da mlada živina in živina za molžo in pleme saj njajo za hlapce itd., al sirovost in neomikanost jim po polovico druge klaje vsak dan dobiva. Pri živini stane navadna zvesta tovaršica skoz celo življenje. pa ki se pita (debeli) in pa pri vožni živini y pri kteri je na tem lezeče, da je dobro rejena, je pa druga 9 taki se ze zna vec krompirja pokladati. (Dalje sledi.) Ob nedeljah in praznikih pridejo do cerkve, ko že odzvoni. Al „ , __________ kratkomalo gredo morebiti, ki so celi teden komaj kako pobožno besedo slišali, zdaj k sv. maši in pridigi? ne. Med sv. mašo zvanaj cerkve vogle podpirajo y V Sole y Šole so človeštvu k neizrekljivi koristi y reci se za med pridigo pa za kakim zidom ležé in duhan puhajo. Le prepogostokrat se kaj tacega vidi. Al more potem drugače drugač ko divjaki? biti, da so taki, po telesu sirovi, na duši malo Takému člověku je malo potov more: one so podlaga vsega človeskega blagostanja. Ne- skoz življenje odpertih; ako ima kmetijo, je navadno slab mogoce je toraj sošteti dobrot, ki iz dobro vredjenih sol gospodar; brez svojega domovanja ostane navadno večin za sledni stan človeske družbe izvirajo, in ako omiko in posel in večin terpin; ako je zdrav, mora delati ko černa izobraženje kakega naroda spoznati hočemo i na stanje njegovih šol oglejmo se živina; ako je bolan, leži Bogu na milo in navadno je y po večem ali manjem stevilu 0d vsih zapušen Za drugi stan je težko pripraven, le, šol posnamemo tudi lahko stan njegove omike v slednem če na priliko vojak postati more. Pa tudi tù se mu boljšo ne godi. Ker se v mladosti ni nič učil, tudi nič ne zná ostane tedaj većin prostak (gmajuar). Takim zanikernim obziru. Vec sol da imamo veči sreča je za nas. Da se pa ojstra pokorsina ne disi, postanejo beguni, tatje,ro tega bolj v živo prepričamo, se ozrimo le na eno podobo iz vsakdanjega življenja, in spremimo dva mladenča parji itd., in po zaporih velikokrat žalostno svoje živ i • i V • i • • » na popotvanju skoz življenje. šolo. Skerbni starši pošljejo svojega sinceka zgodaj v ljenje končajo! Nikakor pri takih premišljijah ne přišel do konca, To je za-nj dvojna korist. Za domaće delà je toraj le še ponovim besede, ktere sem v začetku izustil : se nezmozen, morebiti bi se zgodaj lenobe pri vadil y ali v šoli mu učenik vedno da opraviti tudi na dom; tako se obvarje otrok marsikake hude razvade, in že to je za-nj velika dobrota. Al bistri si on pri tem svoj um, o kratkem času zna brati, pisati, računiti itd., podučen Šole so človeštvu kneizrekljivej koristi, one 55 PWP [WWWBffffWBIIP PMliiH so padlaga vsega človeškega blagostanja (Po 55 Solsk. prij.«) je v verskih resnicah in je tako temelj njegove prihodnje sreče položen. Naj se loti kterega stanu koli hoče, so mu te vednosti k veliki koristi, in odperta mu tudi stoji pot k velikim službám in častém. Pa recimo, da se naš mládenec kmeti je poprijeti Zgodovinske řečí 6. Kje sta kneza Pri V novih časih hoče. dobro izuril. posestvo ? zgodovinska in Kocel imela svoje vednost sploh veliko V šoli se je med raznimi nauki tudi v sadjoreji napreduje, ker so njeni prijatli začeli njene izvirne stu Nasadí si krog svoje hiše in po pašnikih dence bolj na tanko in bolj globoko preiskovati. Tudi nar žlahnejšcga sadja, ki mu brez tega, da je za dom naše slovenske strani („si licet parva componere ma z dobrim sadjem, mostom, kišom previđen, tudi še mar- cr nis sikak lep denar za prodano sadje v hišo privabi. Ker kaj v ze imajo se veliko v tami zakopanega, kar se je ne-začelo iz giobočine rovati, nekaj in pa ne malo rajtati in pisati zna, mu je gospodarstvo na pol loze. še neodkrito leži. Na primero je zraven napisov na Slišal je naš mládenec v šoli tudi od dobrih kmetijskih rimskih kamnih po g. T e r st e n j a k o v e m razlaganji ravno in živinozdravniskih knjig; vse te si ornisli, jih v dolzih tisti kratki sostavek neimenovanega pisatelja zimskih večerih prebira, si s tem dolgčas krati in za- od spreobernjenja Korotancov (Anonymus de jema zraven zlate nauke, po kterih svojo kmetijo tako conversione Carantanorum). vravna in tako mož přemožen postane. Le eno samo Perve izdaje tega spiska pri Kanizii in Han dobro lastnost med veliko drugimi še poglejrno nad njim. On je y na priliko: od farne cerkve zlo oddaljen 5 le v žicu pri bavarskih pišate lj ih so se opirale na bolj pozne in manj tanke rokopise; in dva pogreška, ali prav nedeljo zamore do taiste priti. Kako lepo je, priprostega za prav le eden, sta vsemu obsežku drug pomen da kmeta, ki je ceii teden pridno dělal, v nedeljo viditi, jala. Stalo je namreč pisano, kje da je Pri vina, krog kako iz svojih bukvić pobožno moli, kako pažljivo on tudi 1. 830 iz Moravije pre gnam knez, od poslusa bozjo besed o, ki njega in njegove k brumnemu Ludo vika zemljo v posestvo dobil: en življenju napeljuje. On si prizadeva po teh naukih svoje reke, ktera se imenuje Sana življenje vravnati 5 in ako mu Bog tudi nesreće t dolge dici tur San a." Nihče pri nemskega kralja del Panonije krog circa f 1 u v i u m, qui HH ni na druzega tem imenu bolezni itd. posije, on se vé v vsem tolažiti, posebnomu misiil, kakor na Savinjo v dolnjem Štajerji, dasiravno to , da brati zna, kakor zveet tovarš, vedno kratek cas bi se bilo pri pretehtovanji imena Panonije, pri nape- dela. Z eno besedo: On srečno in pobožno živi in na- Ijanji Drave kot južne meje, pri naznanji mesta Sala-vadno tudi srečno umerje. Natavžeute tacih in ena-cih izgledov iz vsih stanov bi zamogli našteti, in dokazati, kako ravno le iz dobro vredjenih šol sreča za človeštvo izvira, in še bi ne prišli do konca. Lenim in zani piu or » ali Salaburg in druzih okolisinah moglo na kteri pogrešek v dru circa fluvium dicitur Sal ? » t palude S f l u m in spodaj pa stojí 9 spomin, da tako pckažeta dva starja rokopisa v cesarski žnici na Dunaji. Ako se vzamejo besede starega pisatelja po tej kn podobi, je P r i v i n a poleg re mesto Za čitno, da p o gl av i t p osest k Budhaiska vera je neka zlo razsirjena indiánská vera, imenovana po Buddha, kar v sanskritkem jeziku pomeni „modři" in je častní priimek Sâkja muni, ki je bil začetnik te vere in rojen nek 1000 let pred Krist. Rodovina njegova se je štela verski stranki Vi snu i to v, kteri so Sâkja mûni za deveto včlovestvo boga Vis nu ta častili. Od Vi s nu ta i n k t jegoveg sina Kocel J b nam so gosp. Terstenjak V ze veliko povedali. Brah Z bii «e je precej daleč po na Ogerskem, kjer je se zdaj To posestvo pa in Štajerski zemlji steg- » Blatnega jezera man s ka vera je tudi indiánská, in podobna budhaiski bra mha pomeni v sanskritu n božje u 9 Osrerski nilo 9 kakor se vidi iz imeu kraj 9 sta Privina in Kocel cerkve zidala, ktere so bile od Solnograskih nad skofov Adelrama, Luiprama in Adal posvećene 9 za kaj od u i n q basilicas" je očitno P eč u h (Fiinf Novičar iz slavenskih lz Zagreba. Na poziv gosp. Ivana Kukuljevic snidel se je 30. oktobra zbor nekterih domorodcov po Ogerskem kirchen) na Ptuj v dolnjem, in Ab jerji. tostran Donave: Bett J© svetovati se o napravi spominkov na Grobniskem polju in pa na pokopališču Zagrebskem za domoljube, ki so ~ v vv ~ . .lu pa lJtt puKupuuscu zjagreosKem za uomoijuoe, ki sa je Aílenz v gornjem Sta- pa(jii 29, junia 1845, in za slavnega pesnika Stanko Drugi kraji imajo sicer po starobavarski zavite imena, Vraz-a, ki je umerl pred 2 ietoma Za pominek na nektere zmed njih bi se vendar dale Stradachi je morebiti Straden, Fisk Feistriz, Ke skem. to na 9amti ere pa Bistra I . PP-T ^ Ih. V: w|l pa Kisek, Giins, uno dvoje na Staj pnmero Grobniskem polju se je nabralo čez 400 fl., za spo minek 29. junia vsmertenih čez 1000 za Ogerskem Od več teh krajev morebiti zato ni spomina, ker so kmalo potem v začetku 10. stoletja Madžarji deželo posedli; ob času njih prihoda je bila ramido Vraza nekaj čez 300 Gospod Kukulj • r ipominek predloži! je mnogo obrisov, ki jih je poslal kiporez Petrovič iz Du naja Sklenj je bilo na Grobniskem polju veliko pi ravno Panonija hudo razdjana Madžarji in Moravani, tako U boj med Nemci iz domaćega terdega kamna postaviti > za vsmer 9 da Solnograski in drug tene 29. junia pa spominek na Zagrebskem pokopal v V nemški škofje v Jistu do papeža Benedikta IV. tozijo: v celi Panonii, nasi veliki deželi. se le ena cerkev ne iz kamnja, za Stanko V Xq Ormoka na Stajarskem Da bi mi danes peró prikaže". Za nektere kraje se pa lega dá izvediti iz lista i;m dragim bravcem cesarja Otona II. (pri Hanzicu: Germania sacra tom. II. njm goricam lutmersk'é in ormužke okolice privâbi iz vlitega železa napraviti listopada teklo, ker odkriti že ki ga prijaz prav gladko „Novic" veseli čas, p. 308 312 9 v sredi lista kralja Filipa), v kterem so brat posestva in pravíce solnc listu so kraji prav po zemljop '^HMHHH:9 imiiipi^p— graške cerkve poterjene. V tem nar Tiho in jednoli življenje kmečko se spre legi zversteni meni ob bratvi v živi hrup mestni. Vse mergoli po go > ricah pred namrec je Solnograška stran vpeljana, po tem Au vse je židane volj In kdo bi tega veselja ne stria 9 Osrersk © dol nj Štajerska, Koroška in gornja Stajersk Ondi so kraji Mo sab S alap privošil lastnikom in vsim, ktere oni povabijo, da se ž njimi veselé, ako vé, koliko delà in stroskov od rezanja do Q uartinach Gh gerske kraje Sab 9 Terenberch zversteni med Šopron in Qui n q eccl e vezanja tert je bilo potreba, in koliko skerbí in strahu sladka ka- si a e ali Pečuh Bett ali Ptuj ima pred in za se je moglo čez leto prestati pljica srečno v sodcu. > preden je seboj kraje štajerske straní, na primero T ali Lipnica, Susel Lui p ni bil Gospo 9 kterega zavolj daljave dostikrat celo leto diti v nogradu njegovem, pride zdaj, ko se je kraj zraven ni, kteri bi se ali Sftusal ; vendar imena nobenega začelo grojzdje mehčati; pažljivo ogleduje tertice svoje, del z ímeni spisa od m > vesel preobernjenja Korotancov. Kraj Tudleip pa L naprej tergatve vdinjanemu lonarju da ima nakupiti puranov iu puric, prešičko kuretnine banda ali Sent-Audrej v Labudski dolini sta vkupej ki imajo debelo pitani priti na mizo, kadar bojo možnarji pisana, tedaj ništa stala daleč narazen. Kraj Un dri m > pokali in muzika in pesmi naznanjale za kterega mnogo vgibajo, je pisan v sredo med kraje vincarju pa doide ukaz, da nakupi smetane 9 ornje Štajerske Long Liezinga, Brugga, M > Katsch, Gumb 9 in Luib rovega masla za gib ? morebiti nato jedilo) • f ni druzega, kakor Irdning, zlasti, ker ima en roko- natanko gorje ji m » cas tergatve , sira in si-in krab ce (navadno moč-ako vsega tega ne oskerbijo pis Imdrima namesti Undrim Kar se iz tega soditi da > je to Vlastnik (se vé da tu je govorjenje le od večih po zov Privina in Kocelna je bilo na Ogerskem in Staj skem, in sicer bolj gotovo le na severnem Dravskem da posestvo kne- sestnikov, ne od manjših kmetov in nagornjakov) pridši po ogledu nograda domu začnč pripravljati vse, cesar za bregu. Od posestva med Savo in Dravo (March ad tergatev bo potreba; Sovam) ostane po tem le to, kar se vé iz Faldskih let nikov (Annales Fuldenses), da je bila Vratislavu po prevdarku louarja in vincarja se kmalo dostojno število pučelov (sodcov) tira v no- ali grad 5 B ali se najme sodar, da jih napravi ob pravem času. In bliže in bliže pride tergatve začetek. Zdaj se že Kocelnovemu sinu, dana od kralja Arnulfa ; nakladajo vozovi s posteljno robo, z obleko, pripravno pred je mogla biti v rokah je bil Salach » drugih o Privinovem času. v knezov, kterih eden za nogradsko Knez Vratislav je škornjicami? življenje, in s škornjicami. Kako, s Da! o tergatvi koraci po postavil grad Moosburg na Štajerskem, in njegovi nježna gospá in gospodična v škornicah. 1 « V « li • • V ___ nogradu tudi mlaj 80 dali se enega v Korotanu gio) v Furlauii > druzega (Mog H Je staniše v nogradu z vsim potrebnim oskerbljeno in dan zaželjene tergatve přišel, se pripelje velika ko- čija, in ž njo gospodar in gospodinja, hčerke in sinovi prijatli in prijatlice, sa vé da tudi kuharce ne smé manj y Novičar iz mnogih krajev # kati in tudi hišne ne* Prihod cele družine naznanjajo nek že sosedom možnarji, ki začnó pokati, da je kaj in da se vdark. Osnova nove obcinske (srenjske) postave je predložena c. k. deržavnemu svetovavstvu v pre- razlega po hribih in dolínah! Beg se usmili zdaj izperva Sliši se, da za napravo novih in za der bogato obloženih tertic, žanje ze napravljenih realnih šol se bo vstanovila p o sebna zaloga, s kterim bo gospodarila cesarska ob --O — ------* i ---- - C - - ' W V « i« V " ~ • " ft ~ , " "" «« bVOJIWVl»IHU ^ kako plana nevajena mladina iz mesta čez grojzdje! Al lastnija. — Naj višja c. k. sodnija na Dunaji je v ne kmalo ga je preveč; treba je — večkrat zapušćati svojo kem primerljeju izgovorila, da tudi oškodovani za družbo in včasih se celô v posteljo vleči, da se potolaži more v svoji pravdi za pričo veljati. vrenje in kipenje po trebuhu, ki, siromak, ni mogel vsega prodajavnice C. vodstvo ■■h preterpeti, da bi se ne bil nejevoljno oglasil. Pa kaj! vse rudninskega blaga je za ta mesec ceno te nadlezbe so kmalo prestane, in le en glas je, da ni oc| 54 do $9 večjega veselja od tergatve. In res je taka. (Konecsledí.) j^ra na jgg s v i n c a postavilo na 13 y2 y lz severne obali jadranskega morja 6. no 75 . do 15% fl., kotlovine živega srebra na 144 fl., c i n 0-cent; cene kositarja je 71, 73 in Po davkovskih izkazkih spada od naravnih in vembra 18Ô3. (Občutki na popotvanju.) Pred manoj nenaravnih davkov v doljni Austrii na enega člověka V v ř iA 1 • / â • 1 t • a m _ ^ v lezi Oglej (Aquilea); v spomin mi stopa njegova pre- okoli 12 v gornji Austrii okoli 8 na Štajarskem ---— — —j v i"----j 7 * ~r----------------- v.. j,~ "j"©" r URUii 1« u. ; v ^ui uj 1 xxUou 11 unuu vj 11. y na ct« )ai oivciii imenitna, toliko važna zgodovina! Tù je rožlalo orožje Koroškem in Krajnskem okoli 6 fl., na Primorskem 9 fl. nevžuganih Rimljanov; to mesto, nekdaj pervo za Ri- na Tiroljekem, Českem, Marskem in Šlezkem 5 y y- mom, je strahovalo toliko dezel, toliko narodov! in zdaj Galicii in Daimacii 3 ga ni več! in le tu in tam kaže v se kaka razvalina J da Okoli Dunaja in dolnji Au je tù nekdaj nekaj bilo. Tù strii je letos] krompir tako malo gnjil, da pravijo, da ondi mimo j kjer zdaj koraka krompirjeva bolezin umira. — Zaporodoma hodijo iz La bledá merzlica, so derli iz severa narodi v taliansko ěkega narocila na Ogersko vino; enemu samému kerč zemljo; tù so bile kervave bitve za posestev Italie; tù marju v Seksardu je bilo te dní naročeno30.000 veder. je stal strah narodov, šiba božja — železní Atila. Iz tega Če bodo vidili bravci naši kraja, iz teh neobljudenih močvirov se je zaplodila ker- 13. na 14. šanska véra med Slovence, je razterla malike očetov na dan tega mesca ponoći od 12. na 13. in ođ se zvezde zlo vtrinjati, ših jim povémo, da je prikazek ta v tem času že navaden ? iz te šamote je zrasla kraljica morja, sejedvignul 8iavni Humbold je pervi zapazil to leta 1799 in od ti r silni beneski lev, ki se je spuntal zoper svojo mater in 8tega časa se ponavlja vsako leto. — Iz Tur čije, kjer jo v grob poderl. Zgnjili so imenitni, proganjani pa- 80 8e po malém Turki z Rusi že večkrat kavsali je triarhi, oznanovavci vere božje. Pozabíjeno je mesto, přinesla „Oest. Cor." poslednjo že več pomenljivo novíco kjer so lomili marmelj za benečanske palače; ljudstvo j^era pravi, da 2. in 3. dan t. m. je nek 12.000 Tur y samo 5 cam y kolikor ga je še ostalo, so njegovi otroci, Bene- kov prj Turtukaji in Oltenici (Kalarači?) čez Do potaliančili. Strašna osoda je tù divjala; slava navo vdarlo, ktere je rusovski general Pario v s 3000 Ogleja živíle — v zgodovini še.vdandanašnji ga ni več. Rusj Dapadel; po hudi kanonadi so se celô přijeli z bais Sorice ë. novembra. Ze letos enkrat, v 68. jonetí. Kako se je ta boj konca!, se natanko še nevé; so bile „Novice44 v dopisu „iz Zeleznikov" ome- je to se eliši, da eo se pri Oltenici (čez Donavo na- listu nile ceste po Tominskem na Cirkno in od tod na 8prot Oltenici (Kalarači?) leží Silistra) Turki ustavili Hotavlj e, kjer bi se bila s tisto po Poljanski do- in se zagradili. 4000 Turkov boiě je postavljenih v Kalini sklenila, ter so milovale našo Selško dolino, Iarači, 2000 na nekem Donavskem otoku blizo Giur-ktera bi bila po tem takém popolnoma na desno stran geva in 12.000 v mali Vlahii. — Spet se veliko go pusena. In res, pripovedovali so takrat za gotovo y da je cesta po Tom in ski dolini na Cirkno poterjena, b0 do in da jo bodo dělali na stroške vsega Tominskega vori, da se bo dal Napoleon 2. decembra kronati, če tistega časa rusovsko-tursko razpertjc poravnano okraj a. Pa tej cesti se je godilo, kot velikrat mno goterim obcnokoristnim napravam. Bilo je mnogo komi papirju Gospodu ? v G. : Radi bodemo natisnili članak Vaš; pro simo le, da se po navadnem običaji dopisnikov nam naznanite. m w 81J pisarij in govorjenja zavoljo ceste po Pozneje so celo od dvéh govorili. Ena bi bila šla na Cirkno, ena pa na Podberdo. Pervo bi bili dělali rajni fajmošter Jožef Zem Slovstvo Sedem sinov" se imenuje povest v pesmi, ktero je lia leta 1843 na svetio dal. Delice na stroške vsega okraja, drugo pa potamne dotične ŽU- to je bilo z veliko pohvalo sprej eto , ker verli domoljub, ktei panije mož In tudi ta žal glas je bil že potihnil, kar pride vèrl mi je, ko sem pozabil njegovo častito ime 9 je domaca beseda gladko tekla, je s posebnim mično povest, ktero je takole zacel : em spisal v se enkrat iz Tomina na Podberdo m jo premeri po prejetem poterjenju jo prec prične delati. Pretergali so jo hodá. » Ak zgodbo eudno v sladkim tvojim kremlj Ki Prepéval, dragi domorodic! bom ? bližni slovenski zemlj v ze precej deleč od Tomina, nek okoli dvé uri Naj odpušenja milost zadobóm , tako, da se že lahko peš hodi po njej. Mislijo letos jo do konca pretergati, ako bo vreme ugodno. Pri-hodnjo pomlad pa jo bodo popolnoma delati jeli. Sla bo pa ta cesta iz Tomina na Podberdo. Od ondot čez Petrovo berdo, kjer je meja med Tominskem in Krajnskem, naprej, kakor pravijo, blezo ob zadnji Sori , ter se bo pod Poči valom (Roštom), 3 četert ure od Sorice z Loško-Soriško sklenila. Ako tega hvale vrednega početja neprevidne zabave overale ne bodo, smemo tedaj z veseljem pričakovati, da se bo nam kmalo proti Gorici in Laškemu odperla pot, ki je V spomin si Horvat, Ceh kot Kranjic jemlj j De sih Slovencov edin le je dom y Vse nas je kdej rodila mati Dojila z enim mlekam . Bog plat TU Knj kteri je še pridj angležkega prestavlj » gij gosp, Th. Graja in se zacnè : „Ze vmika se očém obraz zemlj 1 In v praznični tihoti zrak vès spí Razun de habe prtísnika brenčé , In 'z támorov lês ni bila stil je prodana, ko žvenk zaspán doni .u rajnega nemila prehitela Zap emu bratu 500 iztisov. Da bi se lože prodala naši d o j Loški in Krajnski okolici, pa tudi Tom in I • * II ni skim krajem zavoljo potrebna. JO po- cene, to je, po 6 krajc., in kdor 10 med bratmi 2 groša mnogoverstne kupčije toliko Soriški. nudi ta za polovico prejšne iztisov vzame . dobí enega naverli. Knj vredna; naj si jo kupi vsak, ki je nima in lioče v ličnem jeziku mično povestico brati ! Dobiva se v tiskarnici gosp. J o ž e f a Blaznika.