C€fi€ iii sefiaslia p#r#Q§#. B_a#ifefflsski trg. Na mariborski trg v soboto dne 16. novembra so pripeljali Speharji na 61 yozeh 177 zaklanih svinj, kmatje 30 vozov krompirja, 18 voz zelja, 8 voz čebule in 6 vozov sena. Svinjsko meso so prodajali po 15 do SO Din, slanino po 18—24. Krompir 1—1.25, čebula 2—3, zelje 0.50—3, česen 10—12. Seno 80—100 Din. Pšenica 2.50, rž 2.25, ječmen 2, oves 1.50, koruza 2, ajda 2, proso 3—3.50, fižol 4—5, grah 12 Din. Kokoš 32—35, par piščancev 80—60, raca 25—70, gos 65—70, puran 60—70, domači zajec 1—35 Din. Kislo zelje 4, kisla repa 2 Diu. Gobe 1—2.50 Din. Jabolka 4—8, hruške 6—10 Din. Suhe slive 10—12, grozdje 16—18. Mleko 3—3.50, smetana 14—16, surovo maslo 40—44, jajca 1.75—2, med 16—20. Surovi kostanj 2, pečeni 6 Din en liter, Mailbocsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 12 konjev, 10 bikov, 130 volov, 397 krav in osem telet; skupaj 557 komadov. Povprečne cene za razllčne živalske vrste na sejmu dne 12. novembra 1929 so bile sledeče: debeli ,voli 1 kg žlve teže od Din 8.50—9; poldebeli voli od Din 7—8; plemenski voli od Din 5 do 6; biki za klanje od Din 7—9.50, klavne krave 'debele od Dln 9—10; plemenske krave od Din 6—8; krave za klobasarje od Din 3.75—4.50; inolzne krave od Din 7—8; breje krave od DJn 7—8; mlada žlvina 7.50—8. Prodanib je bilo 804 kom., od teh za izvoz v Avstrijo 29 kom. M&ribarskl svinjski sejem. Na sejem, dne 15. tega meseca je bilo propeljanib 147 svinj In ena ovca; cene so bile sledeče: Mladi pra Siči 5—6 tednov stari 75—125 Din; 7—9 tednov stari 150—200 Din; 3—4 mesece stari 300—400 Din; 5—7 mesecev stari 450—500 Din; 8—10 inesecev stari 550—800 Din; eno leto stari 1000 do 1200 Dln vse za komad), en kg žive teže 10—12.50 Din; en kg mtrve teže 17—18 Din. Prodanih je bilo 118 svinj. Mesne cene v Marlboru. Volovsko meso od Din 12—20; telečje meso od Din 20—25; svinj 8ko meso, sveže od Din 15—27.50. Kolje za vinograde in za sauao drevje, kakor vsake vrste rezan les prodafa ali zamenja za tiobro vino Franjo Gnilšek, Maribor, Raziagova ulica štev. 25. 137G Fodedbor Zadružne Zveze v Maribo- ru vabi čJanice k glavni skupščini, katera se vrši v torek, dne 26. novembra v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 (dvorana Zadružne gospodarske banke). Začetek ob pol 10. uri dopoldne po prihodu vlaka. Ker se bo na glavni skupščini poleg običajnih točk razpravljalo tudi o našem bodočem zadružnem delu, kakor o pospeševanju vnovčevanja in izvoza kmet. pridelkov, o razvoju društva »Zadružna samopomoC v Mariboru« itd., se pričakuje, da bo vsaka zadruga poslala k skupščini vsaj dva zastopnika, bližnje zadruge pa celo načelstvo in nadzorstvo. Vložila se je prošnja za polovično vožnjo; ako bo ugodno rešena, se bo v liBtih javilo, Nov-e 7.RHrs.ije. V zadnjcm času so začele poslovafi v Prekmurju tri novo ustanavljone pcsGJi);rice \n siccr v Dobrovniku, Sv. Juriju in Portoči, pripravIja se ustanovitev nadaljnih posojilnic in kmet. zadrug. Ljudsrtvo v Prckraur- ju ve ceniti pomen djimraih zadrujj ki so\ četudi še ne ¦obstojajo dolgo, pri i pemogrle k znatnsmu zniianjii o&resf: ne mere za posojil-a in dale Kmoghr. prosileem sredstva za nakup zemlje, katcre v Prekmurju ljudem zelo primanjkuje, ker je zemlja v rokah. veleposestnikov. — V nedeljo, dne 10. novembra se je ustanovila nova posojilnica v Sv. Vidu pri Ptuju; pri ustaaovitvi je nadrevizor g. Vlad. Pušenjak govoril o pomenu in razvoju zadružništva. V načelstvo in nadzorstvo so izvoljeni najuglednejši mozje iz cele župnije. Zadrnžua Samopcmoč v Mariborn. Miklošičeva cesta 2, ki deluje v okvirju pododbora Zadružne Zveze v Mariboru, se zelo lepo razvija. Število tlanov raste od dne do dne, od mnogih tajnikov zadrug prihajajo pročila, da zbirajo člane v svojem okolišu. Vsak zaveden član načelstva in nadzorstva ter vsak zadrugar naj bo Član te prekoristne socialne ustanove! Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru izkazuje v prvem letn svojega dclovanja izvanredno ugodne uspehe. Uspehi bi jbili še lepši, ako bi ne vladale letos izvanredno n&ugodne razinere na svetovnem trgu s sadjem. Sadjarska zadruga si je pridobila ugled v inozemstvu, največje svetovne tvrdke so stopile z njo v poslovne zveze, ustvarila je vse potrebne predpogoje za boljše vnovčenje sadja. Sadjarji so zadovoljni z delom Sadjarske zadruge, ki se mora kakor vsaka nova gospodarska ustanova boriti z začetnimi težkočami. Kdor pride v Maribor, naj stopi v Miklošičevo ulico 2 in si ogleda vzorno moštarno, vkladanje namiznega sadja v zaboje po amerikanskem načinu, naj si ogleda lepe zaloge prvovrstnega namiznega sadja in se bo prepričal, da je zadruga v kratkem času ustvarila vse ono, kar je ob ustanovitvi obetala. Letošnja zima se bo uporabi]a za to, da se po celem Spodnjem Štajerskem izvede organizacija zaupnikov Sadjarske zadruge, na katere se bo ista pri nakupu sadja lahko opirala. Ako bo potrebno, se bodo ustanovile podružnice Sadjarske zadruge, oziroma bodo ta posel prevzele obstoječe gospodarske zadruge, kakor je to letos storila Gospodarska zadruga v Šmarju pri Jelšah, ki je vnovčila mnogo sadja v svojem okolišu. Edini izhod iz težke krize glede vnovčenja kmet. pridelkov nam nudijo blagovne zadruge, zato moramo obstoječe blagovne zadruge povzdigniti in izpopolniti ter povsod tam, kjer še ni blagovnih zadrug, ustvarjati predpogoje za ustanovitev istih. LJubečna prl Celju. Včasih smo hodili v šolo le otroci, a danes je drugače. Tudi naši odrasli fantje in dekleta hodijo v šolo. Ze drugo leto se vrši pri nas gospodinjska šola, ki jo obiskuje lepo število deklet. Za fante pa se je letos ustanovila- kmetijska šola. Tako je prav! Naj bi ne bilo v našem kraju kmetskega fanta ali dekleta, ki bi ne obiskoval(a) te koristne šole. Saj človek toliko velja kolikor zna, nevednost pa je najdražja reč na svetu. Če se mora vsak čevljar štiri leta učiti, ali se kmetu potem ni treba? Torej fantje, dekleta, v šolo hoditi naj vas ne bo sram, bodite le veseli, da imate priliko izcbraiiti se za avoj stanovski poklic. *¦ iief. i Ke je letos na^tala še trajarjoča hmeljaka kriza, čitali smo v časopisih, da je ministrstvo poljopriyrede dalo hmeIjarjem v Bački 8 milijonov Din kot podporo. Vsled t.ega se je vzbudilo tudi med slovenskimi hmeljarji poželenje po milijonski podpori. Ko je bila v svrho ublaženja hmeljske krize posebna deputacija pri g. ministru poljoprivrede v Rogaški Slatini, je g. nainister rekel dobesedno: »Naše blagajne so prazne — pač pa hočem vse vaše prošnje priporočati na merodajnih mestih v ugodno rešitev. PoSljite mi 1« prepise vaših prošenj.« Kljub tej izjavi, ki je bila objavljena po časopisihL, pa glasovi o 8 milijonskf podpori hmeljarjem v Bački niso utitinili. Vsled tega sem naprosil merodajno osebo v Bački za pojasriilo v tej zadevi. Ta oseba mi piše: »Da bi nam bilo dalo rainistrstvo 8 milijonsko podpofo, to si vi 19 domišljujeto in je to domisljijo povzročevala le velika oddaljenost med Bačlvo ia Šlovenijo. Vešuii bi bili, ako bi nam ministrstvo izplačalo obljuLljeno podporo 8.000 OI--U Savez hmoijfirjev je prejel siecr od ministrstva poljoprivrede vsoto 40.000 Din v agitacijske svrhc za ustanovitev Zadruge za prodajo hmelja — a kaj je to pri tolikem aparatu, s kojim se naj dela? — Sedaj smo s Savezorn na mrtvi točkL Vse stoji, kakor solnce v Gabaonu! Minister zahteva, naj se vse stori za organizacijo hmeljarjev ter obIjublja pomožno roko za piidobitcv cenenega kredita. Mi smo pa odgovorili, da se Zadruga za prodajo hmelja lahko ustanovi, vendar pa se hočemo hmeljarji poprej prepričati, ali jim bode Zadruga res v korist. Vsled tega se ne moremo sporazumeti. Čakali še bodemo nekaj ftasa, potem pa bodemo opustill pričeto delo. Imamo 19 protokoliranih in 7 neprotokollranih zadrug, kl pa še niso začele delovati, ker še dvomijo o uspešnem poslovanju. Na posredovanje g. Živkoviča nam ja Nar. banka obljubila posojilo 8 milijonov Din po 6 odstotkov, pa le na ra5un kake dobre banke, ki bi kreditirala hmeljarj«m. Za posredovanje bi si ta druga banka računala 2 odstotka, Savez hmeljarjev 2 odstotka, tako da bi hmeljarji plačevali približno 10 odstotkov. A kje dobiti banko, ki bi hmeljarjem otvorila kredit? Tako je In nlč drugače z-adeva o osem milijonskl podpori naširn hmeljarjenj.