PRO SVETNI
Štev. T
Ljubljana, 13; aprila 1956
LETO va
tJrejnje nrednlSbl odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo Ln oprava Nazorjeva 3/1. Telefon številka 21-397 — Letna naročnina din 806.—, Štev. ček. računa 80-KB-1-2-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalce.
DELAVEC
G L ASILO ZPRD r£ E N J PRO SVETNIH DELAVCEV
Problematika dijaških domov
na seji Sveta za prosveto in kulturo, dne 6. aprila 1956
*
V	našem šolstvu so dijaški idomovj in internati pri strokovnih šolah pomemben čini-telj pri izvajanju načel o enaki pravici vseh državljanov do Izobrazbe in šolanja.
Domovi omogočajo šolanje mladini, kj živi daleč od šolskih centrov in se zaradi tega, sli iz kakih drugih razlogov, ne bi mogli šolati na srednji ali strokovni šoli. Seveda pa v domovih ne stremimo samo za tem, da bi preskrbeli mladini hrano im stanovanje in jo s tem odtegnili možnosti izkoriščanja s strani privatnih stanodajalcev, prizadevamo si nuditi ji možnost za široko izobrazbo in jo vzgojiti v duhu socialističnih načel tako, da bi bila za vzgled vsej ostali mladimi.
V	ta namen imamo danes 118 domov z 10709 gojenci.
Toda na tem področju so etvari, ki domove resno ovirajo (ori izvajanju postavljenih nalog ln uresničenju smotrov. Problemi izvirajo v glavnem iz težkega materialnega in finančnega stanja domov, kakor tudi iz neustreznega sestava vzgojnega osebja, V nadaljnjem o tem nekaj podatkov.
STANJE STAVB
Stavbe, v katerih so nameščeni domovi in internati, so vse prej kot vzgojne ustanove.
V	večini primerov so to stare »taivbe, samostani, barake, gradovi in podobno, ki niso bili namenjeni za vzgojne ustanove. Danes so mnoge od nj h pred razpadom, ali pa so take, da bj bilo potrebno investirati milijone za njihovo preureditev. Mnogi prostori so Izredno hladni in vlažni, inštalacije stare in obrabljene. Večino prostora zavzemajo spalnice, poleg teh so kvečjemu še učilnice. Malo je domov, ki bi imeli še kake prostore za interesno zaposlitev, (delavnice) za razvedrilo (igralnice), družabno življenje itd. Tam, kjer so barake, je situacija še težja.
V	sami Ljubljani je nekoliko domov, ki ne ustrezajo zdravstvenim zahtevam ln so — lahko rečemo — tudi življenjsko nevarni. Take stavbe je težko držati v dobrem stanju. Redki so domovi, ki bi se mogli primerno ogrevati. Barak, ki so že pred leti odslužile, n; vredno popravljati. Vsako investiranje v take stavbe'je odvečno In nekoristno. Skrajni čas je, da pogledamo dejstvom v oči in podvzamemo hitre in nujne ukrepe. Okrajni in občinski ljudski odbori, ki so sicer dolžni kriti stroške investicij za domove, tega stanja ne morejo tako hitro rešiti kot je potrebno. Tembolj pa bi to morala; biti skupna skrb tist h pa-nog gospodarstva, ki čakajo na kader in imajo materialne možnosti za hitro reševanje tega problema. Povsod radi investiramo, povsod skrbimo za hitro reševanje in zboljšanje dejanskega stanja, toda tam, kjer živi mlad človek, pa vse prepočasi reagiramo.
MATERIALNI IN FINANČNI PROBLEMI
Dejstvo,. da so domovi finančno samostojni zavodi, daje sicer možnosti za prožnejše poslovanje, toda razni dopolnilni predpisi, ki veljajo za vse samostojne finančne zavode jn se uveljavljajo dobesedno tudi pri domovih, ne ustrezajo namenu takih ustanov. Domovi niso proizvodne ustanove, Ker pa Jdh predpisi tako opredeljujejo, postaja njihov položaj iz dneva v dan težji. Oskrbnine se Zvišujejo iz leta v leto in stojimo pred dejstvom, da jih bo treba ponovno zvišati zaradi izdatkov in obveznosti, ki jih določajo nove uredbe in dopolnilni predpisi. Poglejmo lestvico zviševanja oskrbnin v zadnjih letih. Leta 1952 je znašala oskrbpina v dijaških domovih 2.8(5*) do 9.000. Leta 1953 Je znašala oskrbnina 3200 do 8500 din. V tem času so domovi prejemali večje dotacije in podpore. Tako so ustanovitelji prispevali 35% za socialno zavarovanje iz svojih proračunov. Do meseca septembra 1954 Je znašala oskrbnina 3800 din. Ustanovitelji so odklonili na-dalnje plačevanje 35% prisp. za soc. zavarovanje in ga sedaj plačujejo domovi sami. Poleg tega so se cene nekaterim živilom in raznim uslugam med tem časom zvišale, čemur je nujno sledilo zvišanje oskrb-ftine.
V	letu 1955 so začeli domovi poslovati na podlagi Zakona o
soc. zavodih ter po navodilih o finansiranju, fin. poslovanju ln določanju strukture cene in o skladih fin. samost, zavodov. Po teh navodilih obračunavajo uprave domov dijakom dejanske stroške oskrbovanja. V strukturo cene oskrbnega dne so vračunani vsi izdatki, ki jih dom., dejansko ima v svojem poslovanju. Uredba obvezuje, ustanovitelja samo na plačevanje osebnih izdatkov za prosvetno ln zdravstveno osebje ter finansiranje investicij. Po novi strukturi cen oskrbnega dna so se zvišale oskrbnine v domovih od 3800, 4800 do 5000 din. ‘Poleg tega so sledili še razni predpsi, kd so tudi vplivali na višino oskrbnine, med drugim Uredba o spremembah in dopolnitvah predpisov o plačah uslužbencev drž. organov in ustanov. Zvišanje plač je vplivalo na zvišanje 'oskrbnine. Zvišanju plač so sledila pavšalna zvišanja cen industrijskim in ln živilskem artiklom, kakor tudi raznim uslugam. Zaradi vsega tega se je nujno morala zvišati oskrbnina od d: n 4800 na 5000, 5300 do 6000 din.
Da se po dosedanjih predpisih domovi ne ločijo od proizvodnih podjetij ia raznih gostinskih' obratov, potrjujejo še naslednji primeri. Presežki iz letnega poslovanja se smatrajo kot dobiček. V domovih ni dobičkov. V rednem poslovanju domov je možen presežek, ne pa dobiček. Nerealno planiranje posameznih postavk letnega predračuna in njih manjša realizacija vodi do presežka, ne pa do dobička. Presežek pa nastaja iz subvencij ustanoviteljev, iz postranskih dejavnosti nekaterih domov in podobnega. Pri sedanjih potrebah naših domov bi lahko takoj porabili še več »dobičkov« kot se jih dejansko ustvarja. Vendar jih zavodi zbirajo m jih štedijo, da bi jih ob potrebi kar se da ekonomično in učinkovito porabili.
Ker pa se smatra presežek za dobiček, morajo dijaški domovi odvajati v Zvezni rez. sklad 6% doseženega »dobička«!
Po Uredbi za izvrševanje Zakona o stanovanjskem prispevku so vsi f n. samostojni zavodi zavezanci tega prispevka in tudi dijaški domovi, s to uredbo se plačni sklad domov zviša za 10% ozir.' zvišajo se oskrbni stroški v domovih od 70 do 120 din mesečno na gojenca.
Nova določila Narodne banke postavljajo domove v izredno težak položaj in finančno zagato. Po navodilih Narodne banke morajo, dobavitelji izterjati dolžne zneske v 5 ozir. 8 dneh, sicer jim banke znižajo za toliko obratne kredite. Domovi pa ne morejo prisiliti gojence, naj brez izjeme plačujejo oskrbnine vnaprej. Obvezni dajalci štipendij, podpor, oskrbovalnin — okraji, podjetja im starši — večinoma ne poravnajo svojih obveznosti vnaprej, ker jih praktično nekatere od teh povsem upravičeno ne morejo plačati. Banke potem za najmanjše stvari blokirajo tekoče račune in s tem še bolj ovirajo že itak težko poslovanje domov.
Vzdrževanje inventarja in prostorov pomeni močno obremenitev oskrbnega dne. V večini domov je stanje inventarjev slabo, pri nekaterih celo obupno. Ob podedovanju stavb, ki so služile drugemu namenu, so domovi podedovali tudi inventar, ki bi lahko služil kot starina, ne pa kot oprema.
Za znižanje oskrbnine in izboljšanje sedanjega poslovanja so nujni tile ukrepi:
1.	Priznati domovom in internatom izjemen status, tako da bi vsa razpoložljiva sredstva služila izboljšavam ustanove.
2.	Ustanovitelji domov naj bi prevzeli del stroškov oskrbovanja, zlasti del stroškov upravne režije. V strukturo oskrbnine, ki jo p'ačuie gojenec, naj bi se vračunali samo izdatki zg prehrano, stanovanje in vse, kar gojenec neposredno troši.
3.	Spremeniti ozir. vkslad!ti Uredbo o štipendijah z višino oskrbnine v domovih. Višina štinend-je ni v skladu z višino oskrbnine in znaša samo 4.000 din za srednješolca. Zato bi bilo prav. če bi se v Zakonu o' štipendijah dala možnost, da se otroške doklade ne štejejo v višino štipendije ali da možnost za zvišanje štipendij, ker se prav v srednjih, zlasti v
strokovnih šolah, šola največji odstotek otrok delavcev, kmetov, nižjih uradnikov in podobno, katerih povprečne plače ne presegajo 8.000 do 0.500 din.
4.	Razdeljevanje sredstev ia fonda za kadre pni strokovnih združenjih, zbornicah naj se smotrneje in pravičneje vrši. Nujno bi bilo, da se centralni fondi teh združenj in zbornic razdelijo po republikah.
VPRAŠANJE VZGOJNEGA OSEBJA
V dijaških domovih je v tem šolskem letu zaposlenih 381 oseb, to je 119 upravnikov in 282 vzgojiteljev. Upravnikom je poverjeno splošno uprav.no ter pedagoška vodstvo, vzgojiteljem pa vzgoja mladine v iz-venšolskem času, pri domačem učnem delu ter svobodni zaposlitvi In razvedrilu. Vzgojno delo je v domovih, kakor v šolah, usmerjeno sicer k skupnemu smotru in vsebuje zato tudi skupne naloge; vendar pa se delo po vsebini, oblikah in metodah razlikuje od učoo-vzgojne vsebine in metod v šolah. Zaradi teh posebnosti bi moral vsakdo, ki hoče uspešno opravljati, svoje delo v domovih, imeti ustrezno vzgojno usposobljenost, ki ni istovetna s strokovno usposobljenostjo učitelja ali profesorja — šolnika.
Uredba o zvanjth v prosvetni službi predvideva poklic vzgojitelja. Naših ■vzgojiteljev pa doslej nismo posebej šolali za ta poklic. Ko smo pred leti odprli šolo za vzgojiteljice predšolskih otrok, je bil predlog za otvoritev oddelka za šolanje vzgojiteljev v domovih in internatih zavrnjen iz razloga, ker bi bili absolventi srednje šole vse premladi, v življenju premalo izkušeni, da bi mogli z uspehom izvrševati odgovorne naloge v procesu formiranja osebnosti mladega človeka. Zato je takratno Ministrstvo za prosveto osvojilo stališče, da lahko postane vzgojitelj v domu učitelj ali drug pedagoški delavec z večletno uspešno pedagoško prakso in ustreeno moralno-poliitično kvalifikacijo. Takega osebja pa seveda ni dovolj niti za današnje potrebe šolstva, še manj pa ga je bilo pred leti. Zato je le redkoka-terl dober pedagog prešel na internatsko delovno področje. Več je takih, ki pri polni učni obveznosti na šoli opravljajo v prostem času še honorarno službo v internatu. Zaradi stalnega pomanjkanja strokovnega osebja pa smo v domov« nameščali tudi nekvalificirano osebje ne glede na splošno izobrazbo, če smo jim v moralnopolitičnem oziru zaupali. Med temi, kakor tudi med učitelji, pa se je vrinil v dom marsikdo iz čisto osebnih interesov. Vanje »o se zatekli učitelji in profesorji, ki so si prizadevali priti v mesto ali večji službeni kraj, kjer slučajno ni bilo prostega mesta na šoli, pa so »žrtvovali leto ali dve« in počakali na tako mesto kot vzgojitelji v domovih. Nekateri, zlasti študenti, so se zaposlili v domovih, ker imajo v njih poleg zaslužka še stanovanje ln cenejšo prehrano. Med domskimi vzgojitelji najdemo odslužene učitelje, zrele za pokoj ali zdravljenje, pa tudi take, ki so se na šoli izkazali za nesposobne pa so prišli v dom še na zadnjo preizkušnjo in ostali v njem ne glede na to, kako in kaj delajo.
Po takem »Izbiranju« vzgojnega osebja, ki se izvaja že vse od začetka in se zadnji dve leti le počasi, počasi izboljšuje, je današnji sestav osebja naslednji:
Osebje glede na zaposlitev;
a)	119 upravnikov. 64 t. j. 53.7% upravnikov je nameščenih v domovih in jim je to delo glavna zaposlitev, 55 t. j. 46,3% upravnikov so ravnatelji aJi . predavatelj« na šolah in hkrati vodijo dom ali internat, ki je upravno združen z ustrezajočo šolo (zlasti v©ija to za internate pri strokovnih-šolah).
b)	262 vzgojiteljev; 161 t. j. 61.4% vzgojiteljev je nameščeni) v domovih; 101 t. j. 38.6% vzgojiteljev je nameščenih na šolah, večinoma s polno učno obveznostjo, hkrati pa v nadurah delajo kot vzgojitelji (prefekti). ’
V celoti je tore! 225 t. j, 59% v domovih nameščenega osebla s polno delovno obveznostiO. 156 t. j. 41% z delno (nadurno) zaposlitvijo.
Osebje glede na Izobrazbo:
135 t. j. 35,4% ima učiteljsko Izobrazbo; 66 t. j. 17,3% ima srednjo strok, izobrazbo; 63 t. j. 16,5% ima nii. rred. izobrazbo.
61 t. j. 16% Ima višjo in visokošolsko izobrazbo (predm. učit. in profesorji ter drugo visokokvalificirano osebje, n. pr. inženirji v strokovnih šolah, ki so hkrati tudi vzgojitelji v internatu pri šoli).
36 t. j. 9,5% je študentov, večinoma vjsokošolcev.
20 t. j. 5,3% je upokojencev, večinoma učiteljev starih nad 60 let.
H gornjim podatkom, s katerimi ni težko pojasniti očitkov, da v naših domovih ni vse tako, kot bi moralo biti, je treba reči še to, da med prosvetnimi delavci ni interesa za domsko delo, ker Je na splošno manj poznano, nižje vrednoteno od šolskega dela, v katerem je lažje pokazati konkretne uspehe, kakor v internatu. Precejšen} del kvalificiranih in nekvalificiranih vzgojiteljev sploh ne namerava ostati v tej službi, Učitelji m profesorji težijo nazaj na šole, med njimi tudi učitelji in vzgojitelji pripravniki, k! so ž« po reka j let v domovih.
Ker imamo v domovih predvsem na šolo orientirane ljudi, dajejo ti tudi v svojem delu glavni poudarek učenju in učnim uram, ki je postala prevladujoča in značilna oblika dela v naših internatih. Učenje pod disciplino učnih ali celo »strogih« učnih ur je za vzgojitelja najenostavnejša delovna oblika. Organizaciji svobodne in interesne zaposlitve, neposrednemu vzgojnemu delu s posamezniki in kolektivi, navajanju na kulturno-higienske navade, oblikovanju mladine na vseh vzgojnih področjih — se v internatih manj posvečajo.
Stanje se glede na navedeno probelmatiko ne bo samo po sebi popravilo. Boljše vzgojne uspehe smemo pričakovati šele takrat, ko bo delal z mladino v domovih kader pedagoških delavcev, ki se bo za ta poklic zavestno im prostovoljno odločil, se zanj temeljito strokovno pripravil, ki bo široko izobražen in karakterno izoblikovan. Dobrih vzgojiteljev, ki bi predstavljali stalen kader, seveda ni mogoče presajati Iz šolskega na izvenšolsko - področje, treba jih je usposobiti odnosno izobraziti v rednih šolah.	a
vii šol
V pisarni okrajnega tajništva za prosveto OLO Ljubljana je zazvonil telefon. Iz daljave se je oglasil predsednik šolskega odbora iz K- in javil sejo svojega odbora, ki bo zvečer v šoli. Ker sejo želijo starši in zastopniki družbenih organizacij ln jo dnevni red zelo pester ter potreben nujne obravnave, prosi predsednik za udeležbo tudi zastopnike okrajnega tajništva za prosveto.
Šolski odbor je bil, razen enega člana, že zbran, ko sta prišla prosvetna inšpektorja s pristojnim referentom za šolstvo občinskega sveta za prosveto na mesto. Na sejo je bila povabljena tudi mati neke učenke, mladinci, učenci kmečko gospodarske šole in učiteljstvo, ki naj bi pojasnjevalo k točkam dnevnega reda:
1.	pritožba matere zaradi pretepanja,
2.	obravnava spora med učiteljstvom na šoli,
3.	izvolitev, oziroma zamenjava predsednika.
K prvi točki pojasni prisotna mati, kako je učiteljica pretepla njeno hčerko, učenko
IV.	razreda, in zapovedala razredu, da ne sme nihče 14 dni govoriti z njo. Vse to pa zato, ker ima učenka predolg jezik.
Ker se materi tak odnos učiteljice do hčerke ne zdi pravilen, je prosila šolski odbor za pomoč.
Za pojasnilo k tej pritožbi je bila povabljena na sejo tudi prizadeta učiteljica, ki pa se povabilu ni odzvala z izgovorom, da je bolna. Ko je njen mož, tudi učitelj, zadevo pojasnjeval, se je skliceval na šolsko upraviteljico, da Vidi ona tepe otroke, kar je upraviteljica tudi priznala z izgovorom, da je tepla samo z vezalkami za čevlje, ker je morala napraviti red, katerega učitelj ni bil zmožen napraviti sam.
Cel potek razprave je pokazal, da na šoli ne vlada pravilen odnos do učencev in prav tako ne med učiteljstvom samim.
Se bolj razburljiv je bil razgovor pri drugi točki, ki je pokazal nizke vzgojne kvalitete učiteljstva, štirje so na šoli: zakonski par v enem taboru. ostali dve učiteljici v drugem taboru. V prvem taboru vodja kmečko gospodarske šole z nekaterimi učenci te šole. v drugem taboru šolska upraviteljica s svojimi privrženci Vodja kmečko gospodarske šole ne dela skupaj s šolskim upraviteljstvom, ki ni poučeno o urniku in delu kmečke mladine. Ta pa hodi po šolski zgradbi in se zbira v večernih urah v privatnem st* n ovariju vodje, kjer imajo vaje za Igro. Pri teh vajah, katere bi lahko imeli v šolski učilnici, če bi-seveda prihajali pravočasno in o tem obvestili šolsko upra-
vitelj stvo, ki bi jim dalo ključ, ali pa v dvorani Svobode, kjer so tudi drva, peč in soba za garderobo, pa mladinci zbirajo denar za žganje in ga med vajami pijejo. Ker to traja dalje v noč, se mladinci pod vplivom alkohola sprostijo, postanejo domači, v šolski zgradbi se kali nočni mir, kar privede do intervencije šolske upraviteljice. Ze itak slab odnos med dvema učiteljskima taboroma privede nato do očitkov, zmerjanja in natolcevanja in to vpričo mladine, ki izgublja tako spoštovanje do učiteljstva.
Številne matere zaskrbljeno gledajo, kako njihovi otroci pod okriljem kmečko gospodarske šole v stanovanju učiteljstva popivajo, zapravljajo denar in se navajajo na alkohol, posebno pa na žganje, ki zastruplja in podivja mladi organizem. To so prisotni mladinci tudi potrdili.
Zastopnik občinskega komiteja, dober poznavalec kraja, je nato pokazal na stanje mladine v okraju, na popolnoma iztirjeno delo kmečko gospodarske šole in na neznosen medsebojni odnos obeh učiteljskih taborov, ki kvari ugled šole.
Po teh ugotovitvah je odbor soglasno sklenil: obe učiteljici, ki sta na šoli tepli učence In voditelja kmečko gospodarske šole, ki je zavajal mladino v alkoholizem, je treba takoj prijaviti disciplinskemu sodišču, kmetijsko gospodarsko šolo pa zaradi slabih učnih moči in njihovega načina dela takoj ukiniti Oba učitelja zakonca naj se zaradi nevzgojnnih odnosov na šoli, pijančevanja in zavajanj mladine v alkoholizem odpusti iz prosvetne službe.
Tako imamo v okraju prvi primer da so šolski odbor in družbene organizacije pristopile k družbenemu upravljanju šolstva, ki edino lahko hitro in uspešno na samem mestu reši tudi najtežja vzgojna vprašanja.
Drago Vončina.
Ureditev šolskih
učilnic
Ce po.misllmio, kako mnoga higienično ln brez velikega pra-podjetja in tovarne skrbijo, da hu, učenci so med poukom v *o-prtpravijo svojim delavcem nji- pli obutvi, ob deževnih ln zim-hove delovne prostore prijetne skih dneh preprečujemo prehla« in mikavne, je toliko bolj va- de, ko pridejo učenci v š<v'» zrno, da tod,i mi naši mladini mokri, olajšamo šolski snažilkt uredimo učilnice tako. da bodo naporno delo čiščneja itd. čimbolj Privlačne m zdrave.	Za razne odpadke je tr*ba
Kot smo že rekli v prejšnjem mestiti v učilnici in hodnikih sestavku, naj bi bile šolsae posebne košare, katere vsak dan učilnice velike za 35 učencev in izpraznimo. Po hodnikih pa raz-merile 8 X 9 m ~ 72 m2, da je mestimo higienske pljuvalmke. tako za vsakega učerica najmanj katere je’ treba stalno umivati; 2 m2 površine. V takem prosto- Zelo važno je stalnio čiščenje ru lahko pride učitelj k vsake- šolske zgradbe, ki naj se opravi mu učencu, mu pomaga in po- vsak dan po končanem pouku, sveti individualno pažnjo; u'-e- Po odhodu učencev iz šole Je nec nemoteno deta, ima pri tem treba odpreti vsa okna in vraia, dovolj zraka in svetlobe. Višina da nastane prepih, ki hitro in učilnice naj bo 3,2 m, da pride temeljito izčisti zrak in prah Iz na vsakega učenca okoli 6,5 m» učilnice. Med tem snažilka po-zraka. Površina oken v učilnic« bere košare ali zaboje z odpad-mora znašati 1/5 površine nje- ki, jih izprazni v smetišče, pc~ nG'ga_ poda, ker pri tej svetlobi mij-e pljuvalnike, iztepe pred. učenčev vid manj trpi. Okna prašnike in očisti strgulj« jjn morajo biti pomaknjena dovolj blato. Pod v učilnicah, ki n?] visoko pod strop, da je osvetlje- bo parketiran, je treba pomesti na djo notranjega z.du cela učil. s posebnimi omeli in ga nato n.ica in da vsi učenci, ki ob zgladiti s cunjami. Vsak mesec njem sedijo, vidijo nebo. Učil- enkrat pa je treba plod natresi nlce morajo biti obrnjene na s parketnim loščilom, navaden južno ali jugozahodno stran, ta- pod pa vsak mesec temeljito poko da pada svetloba na Šolske ribati.
mizice z leve stiram in ne more Vsakodnevno brisanje prahu desna roka metati sence na pa- 8 niškega pohištva je treba IX-^ r‘	vršiti poldrugo uro po riometa-
Ni dovolj, da stene samo pre- nJP * ovlaženo krpo, potem ko pleskamo in damo vsaki sobi se je prah temeljito usedel. Pol drugačno pomirjajočo, sončno '1° ure po tem je šele H>n-svetlobo, prijazno in harmo- (sno zračenje ®ob. V zimskem, ničnoh barvo, kar sicer napravi šašu zadostuje za zračenje polo-pleskar po našem naročilu, vss vico manj časa. Stranišča, gur-ostalio pa je prepuščeno učitelju denobo in stopnice je treba pni in učencem samim ter njihovi vsakodnevnem čiščenju umivati iznajdljivosti In okusu.	s (toplo vodo, sedeže na stra-
S odele vanje učencev pri ure- nlii B3 z 1 odstotkom klorovega dibvi učilnic pa je velikega apna.
vzgojnega pomena. Učenci izde. Zjutraj, pred pričetkom po-lujejo slike ze okrasitev šolskih uka, je treba s šolskega posten ln izdelujejo zanje tudi hiištva z vlažno krpo še enkrat razne okvirje. Okvirji naj bodo pobrisati prah in izvršiti š e mati,rani ali barvasti in obeše- kratko zračenje prostorov, tako ni po stenah v enaki višini. Ce da pred prihodom učencev vse pa nimamo na razpolago okvir- sije od snage in reda ter da je
jev, potem lahko nalepimo risbe na hrbtno stran tapetnega papirja ali pa jih rišemo na tapetnem papirju samem.
v učilnicah popolnoma svež znak.
Tedensko pa Je treba še enkrat temeljito očistiti pod, bbru
Ni pa pravilno, da hi bile ts s®ti prah z omar, vrat, oken-risbe piotem stalno izobešene, skih okvirjev, zidu s slik in sve-temveč jih večkrat menjamo, tiik.
^ P°	^ih, raznih Glavno ?,:Menje žoUk!h ^
izletih itd 04Ue:11 u enesv, g(i0,rov poleti med glavnimi -	1	, '	šolskimi počitnicami, ko prefce-
Tudj izdelki iz lepljenja bar- ijim,0 učilnice, hodnike, stranišča, vasi ega papirja lepo poživijo zakitamo stekla v (oknih, popra-stene učilnic. Kot okrasek sten Vimo ali prepleskamo okna itd, nam dobro služijo izdelki ro- kar pa mora biti vso točno pred-cneg® dela, na primer v 3fc>li videno in pravočasno izvršenp, izdelanih stenskih preprog, mo- da ne ovira rednega pouka ob žarkov barvastega kamna h a0,vem Šolskem letu.
izdelk’ 'zds?«11 pf.^n‘c' may<-ni Šolsko zgradbo moramo stalno izdelki, izdelki iz žice ah valjan- aračm s ^močjo lteMlcih cinikov ali bdp<iranj.a gorenjih do-Toda ne samo stene, temveč i0v oken in vrat. Pri starejših tudi oprema učilnice lahko o- šolskih zgradbah je to lažje, do-lepša notranjost m vtis učilnice čim je pri nov:h šolah to že Barva pohištva naj bo v skladu predvidel stavbenik, s stenami. V učilnici naj bodo Da ,e zra,k v učilnicah vedno nameščen« steklene omare, v sveiž_ tre,ba ^«0 okna O katerih so lahko razstavljeni :z- vsakem odmoru učenci pa sip V delki učencev. Po šolskih hodm- tera easu na bodniku ali v sku-** 50 lahk0 nad obešalniki za plns,kem prostoru. V dneh, ko obleko police, katere izrabimo zunan1i ZTak ne zmanjšuj« pred-kot razstavni prostor. Tudi v u- p!?ianp temperature v učilnicah, čilmci lahko marsikje napravi- naj bo,do okna ^p-ta.
mo tako razstavno mizo in jo okrasimo z raznimi izdelki u-
Zgradbo je treba v mrzlih
čencev, kar potem menjavamo ^
tura, ki ustreza higienskim zahtevam, mora biti v učilnici + 16" C.
C« učilnico segrevamo s peč-
ZAHVALA
Dijaki V. letnika koprskega učiteljišča smo z veseljem sprejeli sklep Uprave Prosvetnega delavca, da bo brezplačno pošiljala po nekaj izvodov PROSVETNEGA DELAVCA zadnjim letnikom učiteljišč Slovenije.
V našem razredu Je devet naročnikov, deset pa jih dobiva Vas list brezplačno; vseh skupaj nas le šest in dvajset. S tem ste nam omogočili, da se že kot dijaki seznanjamo z vprašanji, ki bodo kmalu tudi za nas aktualna.
Za Vašo uvidevnost se Vam iskreno zahvaljujemo.
Dijaki V. letnika koprskega učiteljišča
in dopolnjujemo z novimi in lepišimi izdelke ob novem letnem času ali prazniku, n.pr. spomladi prve cvetlice v vazah, . . kaljenju, herbarijih, v jeseni mi’ i® tr,eba te kuriti Pred P™-gozdne. poljske sadeže, zbirke ie‘'kom P°uka- da M P01®11) me<1 semen, l-es-a; poteimi -slika iz Poukom zaradi dihanja m t-o zimskega življenja, ptičje krmil- pU)t® teIes ne olb€u'1‘1 dvig ^ niče, sanke, smuči, poljsko o- Peratune, ko ze medtem ped rod je Itd., vse to, o čemer smo ohlajajo ln njih temperatura pase učili v šoli in izdelal« pri da- ^ kdrien;u peči moramo ročnih delih. Na tak način b.)-	da
mo vzgojili učence za opazova- ^asn'° ne zapremo, ker bi lahko nje, z« delo, kritično ocenjevan- nastala zastrupitev z ogljikovim je izdelkov ter veselje do dola monoksidom, in praktičnosti. Ako vržemo u- Šolska zgradba n« »me biti čencev izdelek v omaro, kjer vlažna, ker je vlaga škodljiva leži do konca šolskega leta, smo Ba otroke, učiteljstvo in tehouč-namen in cilj dela zgrešili, šol. no osebje. Poleg tega se v vlagi ske stene in učilnica sama pa razvijajo glive, ki so uničil« že so take, kot so bile nekdaj jet- mnogo zgradb in šolskega in-nišnioe in vojašnice.	ventarja. To je pogosto posebno
na deželi, kjer imajo vlažne kleti, katerih dovolj ne zna® j o, ali pa uporabljajo pri popravi-
« , , ,	hh surov in okužen material. Ce
Šolski upravitelj In razrednik	.	,.	,,	, .
,	J	, se pojavijo glive (lesna goba). Je
morata posvetit snagi šolske :	, J . , .	. ,	T*,	,
treba takoj odstraniti okužne
dele, očiščene in sosednje dela
Vzdrževanje snage v šolskih učilnicah
zgradbe precej pozornosti. Stalno
rSTK	»■“**“ >
enačaj.	Kot smo že rekli, j* treba
Učence je treba stalno nava- Šolske pnost|ore urediti tako, da jati, da skJbijo za snago, si bri- so okna učilnice obrnjena n» selo noge ob vstopu v zgradbo 3US ali jugovzhod. L« tedaj j« in učilnico, da ne mečejo smeti v šolskih prostorih dovolj son-in odpadkov, na tla itd.
Ob vhodu v
moramo namestiti strgala za o-
čnih žarlaov in so učilnice do-
šolsko poslopje	razsvetljene. Važno je tudi,
da šolskih oken ne zakriva)a
barva
butev m slamnate predpražnik*. b'ižnk zgradbe^ Svetla
da sj učenci lahko dobro očisti-
sten, noda in pohištva vpNva na
.	č„»'' -.r	___'osvetljenost učilnice. Vrata 1«
jo obutev. V garderob, s« sezu-	bo<io p^pV.
jejo in nataknejo copat«, s ka terimi po*»m «*nrr'*r* v učUelm
Na ta načih ohranimo učilnico
skani z belo oziroma svetlo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sz poročila Republiške inšpekcije
(Na 18.
seji Sveta za in kulturo)
prosveto
' Po Je v
VAJENSKE SOLE
stanju s 1. februarjem 1S>56 LRS 90 vajenskih šol, od teh je 70 šol s celoletnim poukom, ki jih vajenci obiskujejo po dva dio tri dni v tednu (15 , učnih ur), 20 pa je periodičnih šol s strnjenim tromeseenim oz* štlrimesečniiim poukom. Trimesečni pouik imajo vse vajenske šole obrtno-Andustrijske smeri, štirimesečni pouk pa periodične trgovinske vajenske šole.
Število učencev vajenskih šol v šol. letu 1955-56 se je povečalo za dobrih 1000 učencev. Računamo, da obiskuje letos vajenske šole pribl. 14.700 vajencev, 400 nevpisanih pa bo poklicanih v tečaj. Dokončno število je mogoče dognati šele ob laključku šol. leta, ko so znane številke učencev tudi druge in tretje izmene periodičnih šol ter število vajencev, ki ne obiskujejo vajenske šole ta bodo poklicani v vajenske tečaje. V lanskem šolskem letu je celokupno število vajencev znašalo le 13.910. Povečanje je nastalo saradi močnega vpisa v prvi razred (pribl. 5400), odpadel pa je lanskoletni tretji razred, ki je bdi precej šibak (3856).
Zaradi specifične organizacije pouka na vajenskih šolah (veliko število strokovnih predmetov Po posameznih poklicih) je število honorarnih predavateljev izredno visoko. V letošnjem letu je od 1003 predavateljev na vajenskih šolah samo 120 stal-
nih ter 875 honorarno nameščenih. Od 90 upraviteljev je le 54 stalno nameščenih. Opaziti je, da so na splošno vajenske šole, na katerih So honorarni upravitelji, slabše od vajenskih šol s stalnimi upravitelji. Okrajni ljudski odbori opravičujejo to stanje s pomanjkanjem prosvetnega kadra.
Učni uspeh. Analiza učnega uspeha je napravljena za 85 vajenskih šol (manjkajo VS za trgovsko stroko Brežice, Novo mesto, Murska Sobota, VS za invalidno mladino Kamnik ter VS za razne stroke Kočevje, ki jih okrajna tajništva za prosveto niso vnesla v okrajne sumar-nike). Uspeh je 70.7%. Najslabši je v okraju Ptuj (64.7%), najboljši pa v Trbovljah (84.1%).
Učni uspeh na strokovnih šolah je zelo težko presojati s stališča splošnoizobraževalnih šol. Glavna težava je v tem, ker učenci posameznih, istovrstnih razredov nimajo enotne splošne izobrazbe. Prav tako je nezadovoljiva splošna izobrazba učencev, ki so dovršili 4 razrede gimrfazije. Nadalje dnevna 8-urna zaposlitev učencev-va-jencev negativno vpliva na njihov telesni kakor tudi duševni razvoj. Poleg tega je izživljanje starejših učencev v prostem času nekontrolirano, neurejeno in slabo izrabljeno za njihovo psihofizično rast.
Pouk. V I. polletju je bil pregledan pouk splošnoizobraževal-
nih predmetov na večini vajenskih šol. Slabše pa je s strokovnimi inšpekcijami. Teh je bilo le pribl. 40. Iz poročil je razvidno, da je glavna bilba pouka na vajenskih šolah v tem, da predavatelji ne poučujejo dovolj nazorno. Deloma bi se to moglo opravičiti s pomanjkanjem učil. Nekoliko se bo situacija izboljšala s fondom za kadre pri republiški obrtni zbornici, ki je do konca 1. 1955 razdelila vajenskim šolam nad 20 milijonov din. Veliko oviro pri pouku povzroča pomanjkanje učnih knjig. V pripravi so sledeče učne knjige: spisje za vajenske šole, strokovno računstvo za kovinarsko stroko ter Tehnologija kovinarstva.
Poleg tega je že izšlo nekaj skript, ki jih je založilo Združenje učiteljev ta profesorjev strokovnih šol.
Ker je ves pouk strokovnih predmetov izključno prilagojen stroki, je občutna pomanjkljivost pri izvajanju pouka ta, da se predavatelji ne morejo posluževati učil ta ponazoril, ker teh šole ne posedujejo. Tako se pouk razvija izključno ob kredi in tabli ter v veliki večini v narekovanju snovi.
Posebna hiba pouka je praktično delo vajencev, ki se sicer kontrolira preko delavniških dnevnikov, vendar kontrola ni uspešna, kajti mojster-obrtnik nima sistematično urejenega praktičnega pouka.
Ureditev šolskih učilnic
(Nadaljev. s 1. str.)
kemn barvo. Snagi okenskih š:p je treba posvečati posebno paž-njo, ker umazano steklo slabo prepušča svetlobo. Zamrznjena ofcna absorbirajo do 80 procentov svetlobe.
Pr ioameščanju električnih žarnic je treba paziti, da znaša oddaljenost žarnice od stropa 1/4 razdalje od stropa do mize, ker bodo le na ta način osvetljene vse točke, katere žarnica o-evetljuje. Ugotovljeno je, da je učiHniica dovolj razsvetljena takrat, če učenec z normalnim vidom lahko bere knjigo v naj oddaljenejši točki okna (ah žarnice), in slicer knjiiigo z driobnim tiskom v razdalji 50 cm od oči.
Šolska oprema
V šolskih klopeh, s katerimi je bila Je nedavno opremljena
večina učilnic, ao učeno! preživeli vso šolsko doblo. V teh klopeh, ki so iz mehkega lesa in o-korne, so sedeli učenci vseh šol. sikih let, popoldne navadno manjši, dopoldne starejši. Klopi so ovirale razvoj učenca, ki stalno raste, so utesnjevale njegove dihalne organe in želodec, onemogočale so mu pravilen položaj 'telesa, ovirale so ga, da ni mogel v njih pravilno delati. Učenec lahko pravilno sedi le na stolu poleg mize, katerega poljubno premika. Na stolu je telo učenca v vertikalnem položaju, učenec se s hrbtom našla-' nja na zadnji del stola. Učenčeve noge morajo biti na podu s celim stopalom. Od mize miorajo biti učenčeve prsi oddaljene 5 do 6 cm, toliko, kolikor je približno široka učenčeva pest. Plošča mize naj bo ravna, ker normal-
Di menzi je miz
no vsak človek piše za mizo z ravno ploščo. Normalna oddaljenost zvezka od oči učenca je 23 do 30 cm. Miza in stol mora.a ustrezati velikosti učenca in j 2 posvetiti razmeščanju učencev po učilnicah veliko painjo. Razlika v velikosti dveh učencev, ki sedita pri Isti mizicti in na stolu iste višine, ne sme bili nad 10 cm. Ako je razlika večja, mora dohiti večji u. čenec višjo miiEi.00 in stol. Zato so v vsakem razredu potrebne dve do tri različne velikosti miz in stolov.
Spodnja tabela označbe velikosti teir najvažnejših dimenzij za šolske mize ta stole, ustrezajočih povprečnemu razredu, starosti ta višini učenca (po tov. Stol v Kamniku) kaže, kako Je treba opremiti učilnic« za posamezne razrede.
Dimenzije stolov
Označba velikosti miz« in £t!ol»	I	II	Til	IV	V
Starost učenca	7—8	8—10	10—12	12—14	15—17
Povprečna višina učenca	100—115	116—130	131—140	141—150	151—165
a) Višina miz	64	69	74.5	79	84
b) Dolžina miz za dva učenca	120	120	120	120	120
c) Globina plošče	46	46	30	50	50
Oddaljenost med mizami	89	91	93	96	98
a )Višina sedišča	34	36	38	41	43
b) Širina sedeža	32	33	34	38	38
c) globina sedeža	30	31	33	35	38
d) Višina naslonjala	60	65	70	75	80
Šolske mize so Izdelane samo ta dva učenca, kar je praktično za prenašanje in premikanja, ker niso dolge; vsak učenec ima med vrstami prosto pot In J« mogoče z mizam; te velikost, po potrebi tudi sestaviti posebne delovne skupine.
Ker je torej potrebno več velikosti miz in stolov za en razred, razporedimo te tako, da so manjši učenci in mize spredaj, večja zadaj. Izjema So taki u-čenoi, kS morajo zaradi kratkovidnosti sedeti spredaj. Ce pa imamo v učilnici ‘ delovne skupine, pazimo, da so kratkovidna učenci na takem mestu, da bolie vidijo, če je pobrebnlo, tud,! na fcablo.
Šolska tobia naj bo izdelana Is lipovine, ki je lahka, ali iz bukovih panelskih plošč z 2 listoma In prlvzdižnc ploskvijo, pleska na temno zeleno, kar je poživljajoče in neutrudljivo za oči ter učenci lahko berejo pisavo z beln ta barvasto kredo. Table so pritrjene na zid ta ne zavzamejo prostora v učilnici Ker pa ima tabla še dva lista.
imamo tudi dovolj prostora za pisanje v oddelku z več razredi. Ena ali dve strani table naj bosta črtani za prvi razred. Črtni sistem je isti kot v zvezkih, samo prebllžno 10-krat večji kot je v zvezkih.
Spodnji del table naj ima pri. trjeno desko ail koritce, ki preprečuje, da ne pada krednii prah na tla. Tabla mora imeti primerno policio za kredo in cunjo za brisanje. Šolsko tablo pa je treba vsako leto ponovno prepleskati, ker se « stalnim brisanjem lak s table zbriše, na samem lesu pa se pihava slabo pozna in kvari oči učencev.
Zelo priporočljivo j«, da ima vsalka učilnica ob stranski steni pritrjeno na zid še temnozeleno barvno tablo, na katera lahko pišejo učenci ali pa učitelj riše pomožne slike, ki so potrebne za razjasnitev obravnavane snovi. ,
Vsaka učilnica mora tudi imeti omaro, v kateri ima učitelj svo’o knjige, zvezke, potrebna učila itd. Vsa učila, katera trenutno uporabljajo pr! pouku, naj bodo
učencem dalj časa vidna, da si jih teko laže vtisnejo v spomin. Tudi ostala učila na šoli naj bodo učencem čimbolj vidna in pristopna. Sicer mora imeti vsaka šola kabinet za učila, priporočamo pa, da so omare, vitrine razmeščene po učilnicah in hodnikih in tako pristopna opazovanju učencev. Učila so za to, da jih učenci opata ujejo, ne pi* samo za inventarno knjigo in kabinet. Za to ni 'odgovoren samo šolski upravitelj, temveč vsak učitelj. Oba si morata prizadevati, da dobi šola čimveč učil, ki naj bodo razmeščena tako, da so vsa kemična in ostala nevarna ter občutljiva učila zaklenjena, druga pa irazpostavljena tako, da sb učencem vidna, učitelju pa pristopna. Pri pouku jih pa mora tudi uporabljati.
Za zemljevide, tabele In slika, katerih trenutno ne poi.rebul e-mo, pa imejmo v kabinetih za učila posebne obešalnike, razvrščene po predmetih, tako da imamo točen pregled o vsem, jih lahko najdemo, in da se ne kvarijo.	Vončina Drago
Gradnja vajenskih šol se ni premaknila z mrtve točke, čeprav so ponekod razmere — obupne.
Le združenje gradbenih podjetij za Slovenijo je pristopilo k načrtom za gradnjo vajenske šole za gradbeno stroko. Najslabše prostore imajo nekatere vajenske šole v Ljubljani. Na splošno lahko trdimo, da pomanjkanje primernih prostorov resno ogroža vsak nadaljnji napredek v vajenskem šolstvu.
INDUSTRIJSKE IN SORODNE STROKOVNE SOLE S PRAKTIČNIM POUKOM Od 27 šol je poslalo podatke o učnih uspehih 21 šol. Podatke niso poslale: Industrijska kovinarska šola Celje, Industrijska metalurška šola Store, Industrijska metalurška šola Ravne, Industrijska rudarska šola Trbovlje, Industrijska papirniška šola Vevče, Industrijska steklarska šola Rogaška Slatina.
Učni uspeh. V 21 šolah je bilo ob koncu prvega polletja 2246 moških in 630 žensk, skuprib 3092 učencev. Od teh učencev je z uspehom dovršilo prvo polletje 2255 ali 75.5%.
,V kovinarskih šolah je dovršilo z uspehom 77.5%, v elekt.ro šolah pa 92%.
Vzrok slabših učnih uspehov v nekaterih šolah je predvsem v prvih razredih, ker imajo učenci iz raznih splošnoizobraževalnih šol neenako znanje. Učenci se tudi v prvih mesecih šele prilagajajo' novemu načinu šolskega dela — praktični in teoretični pouk. V slabše izkazanih učnih uspehih je delno vzrok ostrejši kriterij ocenjevanja z namenom, da pripravijo učence k večji vnemi pri domačem učenju. To seveda ni pravilno, ker pot k uspehu ne sme biti priitisk, temveč dobro pedagoško in metodično predavateljevo delo. Pri negativnih ocenah pripada velilk delež predmetu strokovno računstvo, ker učenci prinesejo s seboj premalo znanja. Ker za računstvo ni učbenikov, je obnova tega predmeta v nekaterih šolah premalo povezana s stroko in zato za učence nezanimiva. Vzrok slabih ocen je tudi neredno kontroliranje in ocenjevanje znanja. Vsi predavatelji-strokovnjaki nimajo dovolj pedagoškega ta metodičnega znanja, ki vpliva na boljše posredovanje znanja.
Učno osebje. Stalnega učnega osebja za teoretični pouk je v veliki večini šol dovolj, na vseh šolah poučujejo nekatere strokovne predmete honorarni predavatelji, nameščeni iz podjetij. Predavatelji se trudijo za dosego čim večjega uspeha. Primanjkuje pa učiteljev praktičnega pouka, zato ima mnogo učiteljev praktičnega pouka poleg redne obveznosti še po 20 honorarnih ur tedensko. Namestitev novih učiteljev praktičnega pouka je otežkočena zato, ker mojstri v proizvodnji • prejemajo ob enaki službeni dobi in strokovni kvalifikaciji v proizvodnji znatno večje prejemke.
Ljudje iz proizvodnje, ki so prešli v šolsko delo, so postali dobri šolski delavci in si tudi stalno prizadevajo za izpopolnjevanje, kar je bilo opaziti tudi pri odzivih na pedagoških počitniških tečajih, ki jih je organiziralo Društvo učiteljev in profesorjev strokovnih šol. Taki tečaji so še potrebni.
Vsebiha pouka. Teoretični pouk je do danih možnosti skla-
den s praktičnim poukom. Mnogo je primerov, da učitelji praktičnega pouka poučujejo tudi strokovne predmete, kar vsekakor izpodriva iz šol verbalizem.
K smotrnosti pouka dobro prispevajo honorarni predavatelji, nameščeni iz proizvodnje, ki vnašajo v šolsko delo nova Izkustva iz proizvodnega procesa.
Učni pripomočki. Za nazornost pouka je v industrijskih šolah dosti . pripomočkov. Kot učila Jim služijo oprema šolske delavnice, razni predmeti, ki jih odstopajo tovarne (obrabljeni deli strojev, tovarniški izdelki z napakami), strokovni filmi Itd.
Primanjkuje pa učbenikov za vse stroke. Predavatelji sestavljajo skripta, ki jih nekatere šole tudi razmnožujejo. Večinoma pa učencem narekujejo učno snov, .s čimer izgubljajo čas, ki bi se sicer uporabil za utrjevanje znanja.
SREDNJE STROKOVNE SOLE
1. Na srednjih ekonomskih šolah je uspeh v primerjavi z ostalimi srednjimi strokovnimi šolami dober. Na teh šolah je tudi število honorarnih predavateljev najnižje. Organizacija pouka na teh šolah je od vseh strokovnih šol najenostavnejša, ker te šole nimajo niitl laboratorijskega dela oz. vaj niti praktičnega pouka. Poleg tega imajo ekonomske srednje šole v Ljubljani, Mariboru in Celju *že staro tradicijo in razpolagajo z izkustvi več generacij.
Tudi glede učnih knjig In skript so te šole na najboljšem med srednjimi strokovnimi šolami, čeprav bi bilo potrebno izdati še nekaj učbenikov.
Zelo resen problem na teh šolah je akutna femlnizacija, saj ima EKS v Ljubljani na redni šoli pri 580 dijakih le 99 moških, čeprav dajejo podjetja velike prednosti moškim absolventom ekonomskih srednjih šol. Sestav moških ta žensk bo težko spremeniti, ker Se moška mladina prvenstveno zanima za tehniške poklice. Dotok moške mladine na ekonomske srednje šole bi se lahko dvignil le s primer-nirai štipendijami. Razveseljivo je pa dejstvo, da je procent moških na uslužbenskih (delavskih) oddelkih mnogo višji kot na rednih oddelkih, saj je v teh oddelkih na ESS v Ljubljani 69 moških In le 7 žensk.
2. Od srednjih medicinskih šol imajo najboljši uspeh Sola za medicinske sestre v Mariboru in Celju ter Sola za farmacevtske pomočnike v Ljubljani, slabše uspehe izkazujeta Sola za sanitarne tehnike in Zobo-tehnična srednja šola. Kljub temu, da imajo te šole po ocenah najboljše uspehe, ne bi mogli trditi, da Je dejansko znanje dijakov in pouk na teh šolah najbolj kvaliteten. Kriterij ocenjevanja na teh šolah je zelo neenoten, kar se tudi odraža v uspehih posameznih šol. Predavatelji splošnoizobraževalnih predmetov teh šol stalno opozarjajo, da učenke po učnih načrtih predpisane snovi nikakor ne morejo obvladati, in predlagajo, da bi se naj v teh predmetih utrjevala le snov nižje gimnažije. Nivo splošnoizobraževalnih predmetov na teh šolah se torej ne razlikuje bistveno od nivoja nižjih gimnazij.
Te šole Imajo tudi najvišji procent honorarnih predavateljev, saj predavajo strokovne predmete Izključno honorarni predavatelji — zdravniki ta
PREMESTITVE V UUBUflNO
Sv^t za prosveto OLO Ljubljana obvešča vse prosvetne delavce, ki želijo biti v šolskem letu 1956-57 premeščeni v okraj Ljubljana, da bo obravnaval le tiste prošnje, ki jih bo prejel po redni poti, to je preko občine in okraja, do 15. maja 1956.
Opozarjamo, da je za mesto Ljubljana poleg učiteljev potrebno za vzgojne domove večje število vzgojiteljev, predvsem moških. Prosilci(ke) za ta mesta bodo imeli pri obravnavi prošenj prednost.
Pripominjamo, da Svet za prosveto OLO Ljubljana ne more nikomur v Ljubljani preskrbeti stanovanja.
magistri, ki so pogosto službeno zadržani in zato so izpadi oz, zamenjave ur pogoste. Strokovni inšpektorji tudi pogosto ugotavljajo, da mnogo strokovnih predavateljev - zdravnikov predava na previsokem nivoju, da hočejo iz medicinskih sester narediti miniaturne zdravnike itd. V splošnem bi lahko rekli, da šo učni načrti in predmetniki teh šol še precej pomanjkljivi in neurejeni tako glede splošnoizobraževalnih kakor tudi strokovnih predmetov.
Glede prostorov so medicinske srednje šole na najslabšem; skoraj vse gostujejo po gimnazijah, če pa razpolagajo z lastnimi prostori, so ti le zasilni in za šolsko delo neprimerni (Sola za sanitarne tehnike v Ljubljani). Laboratorijsko ta praktično delo imajo dijaki v raznih laboratorijih zopet kot gostje. Laboraorijski pouk že otežkoča-jo velike dislokacije teh laboratorijev, poleg tega pa se to delo ne more normalno odvijati, ker se v laboratorijih opravljajo potrebna tekoča dela ne glede na predpisano učno snov dijakov. Običajno dijaki to laboratorijsko delo tudi samo opazujejo, ker odgovornih del oziroma analiz ni mogoče dati v delo dijakom.
Skript oz. knjig za strokovne predmete na teh šolah skoraj ni. Tudi v bodočnosti izdajanje knjig za strokovne predmete skoraj ne bo mogoče, ker bi bile , naklade zelo nizke, na druoi strani pa bi bile cene knjig zaradi mnogih slik (klišeji) silno drage.
3. Najslabši uspeh imamo na srednjih strokovnih šolah tehniške smeri. Vendar je na teh šolah kriterij ocenjevanja razmeroma ©noten. Veliko število nezadostnih ocen na teh šolah izvira predvsem iz tefea, ker je nujno potrebno precejšnje predznanje matematike, fizike in kemije. Zato se na teh šolah v prvih letnikih matematika zelo forsira in -tudi strogo ocenjuje, kar ima za posledico mnogo negativnih ocen. Dijaki tudi ne prinašajo iz nižje gimnazije zadostno predznanje v risanju, zato so okorni in nerodni pri skiciranju kakor tudi pri risanju samem ta profesorji izgubljajo mnogo dragocenega časa z vajo osnovne tehnike tehničnega risanja. Ker so dijaki nevešči, porabijo mnogo preveč prostega časa za risanje, ki jim potem Seveda manjka za pripravo za druge predmete. Nujno potrebno bi bilo, da bi dijaki v nižji gimnaziji dobili vsaj osnovne pojme skiciranja in osnovno tehniko risanja z običajnim risalnim orodjem.
Učni načrti in predmetniki za Tehnično srednjo šolo. Gradbeno srednjo šolo in Pomorsko srednjo šolo so bili sestavljeni na konferencah zveznega značaja, na konferencah v Opatiji in Bakru in predpisani za vse te vrste šol FLRJ. Ti učni načrti niso najboljši, v posameznih primerih so celo nelogični. Zaradi slabe časovne razporeditve posameznih strokovnih predmetov zelo otežkočajo delo. Dogaja se namreč, da se strokovni predmeti, ki zahtevajo absolutno predznanje določene teorije, učdijo vzporedno s predmetom, ki daje to teoretično predznanje, n. pr. nauk o trdnosti in strojni elementi. Skoraj redno se sedaj dogaja, da predavatelji strokovnih predmetov zaradi obširnosti teh predmetov prehitevajo teoretični predirpet. Taka časovna razporeditev predmetov seveda otežkoča predavateljem delo, dijake pa bega in jim jemlje voljo do najzamimivejših strokovnih predmetov.
Tudi neurejena In nepopolna tehnična terminologija ter različni sistemi oznak za merske enote begajo dijake predvsem v nižjih razredih.
Učitelji uporabljajo mnogo premalo učila. Nekateri učitelji ne uporabljajo niti učil, ki so v zbirkah. Vzrok tem pomanjkljivostim pouka ni samo slabo materialno stanje teh šol, temveč tudi pomanjkljivo znanje pedagogike, predvsem pa pomanjkanje delovne prizadevnosti.
Pri pouku prevladuje strokovni vidik, dočim je vzgojni močno zanemarjen. Pri .oostoje-čem pomanjkanju učbenikov inl zaradi silne obširnosti Strokovnih predmetov je predavateljem teh predmetov pogosto skoraj nemogoče izpolnjevati pedago-ško-ddaktična načela, če hoce.io. vsaj delno predelati predpisano učno snov. Pedagoško popolnoma nekoristnemu in včasih celo škodljivemu in zamudnemu diktiranju učne snovi se ni mogoče izogniti. Zaradi pomanjkanja časa, ki se zamudi z diktiranjem, prihajajo predavatelji v časovno stisko in posledica je seveda kampanjsko izpraševanje in seveda tudi učenje. Ker se kampanjsko naučena učna snov dijakom ne vtisne v spomin, ja v višjih razredih opaziti zelo pomanjkljivo in nesigurno znanje osnov, brez katerih ni fjio-goče graditi naprej.
Direktorji šol se proti imdo-lenci in napakam posameznih predavateljev zelo težko borijo, ker se predavatelju-strokovnjaki dobro zavedajo, da zanje skoraj ni mogoče dobiti nadomestila.
4. Gozdarska srednja šola, ki ima edina od vseh srednjih strokovnih šol v LRS petletno šolanje pri 34 tedenskih učnih urah, ima 37.%°/» negafcvno ocenjenih dijakov. V preteklem šolskem letu sta zapustila šolo dva gozdarska inženirja, tako da se uprava šole stalno bori s težavami glede strokovnih predavateljev. Pouk se vrši v barakah, ki so v slabem stanju. Zaradi specifičnosti praktičnega dela ta prakse, ki se vrši neprekinjeno dva meseca na leto po državnih gozdovih in žagah, ima šola šolski koledar, ki ga n; mogoče vskladiti z ostalimi šolami.
Na srednjih strokovnih šolah so najbolj pereči problemi, ki tudi neposredno vplivajo na učne uspehe, tile: a) Pri pouku tujih jezikov imamo pravo zmešnjavo, ki ovira sistematičen pous in uspesno znanje. V naši republiki poučujemo v nižjih gimnazijah nemščino, angleščitao, francoščino, na strokovnih šolah pa samo nemščino ta angleščino. Na Gradbeno srednjo šoio v Ljubljani se je v letošnjem šolskem letu 195.1-56 n. pr. vpisalo v prvi letnik 187 dijakov. Od teh se je učilo nemščino 6 dijakov 1 leto, 3 2 lete, 18 dijakov 3 leta in 79 dijakov 4 leta. Angleščino se je učilo 6 dijakov
1	leto, 4 dijaki 2 leti, 7 dijakov 3 leta in 45 dijakov 4 leta. Francoščine se je učil 1 dijak
2	letii, 6 dijakov 4 leta. Ruščine se je učilo 6 dijakov 1 leto, II dijakov 2 leti, 10 dijakov 3 leta ta 15 diiijakpv 4 leta. Slično stanje imamo na vseh drugih srednjih strokovnih šolah. Pouk
tujega jezika urejujejo šole na vse mogoče načine, vendar so skrajno redki razredi, kjer se začne pouk tujega jezika na 3. stopnji, to se pravi s tretjo knjigo. Zelo pogosto (medicinske srednje šole) pa se prične pouk tujega jezika s prvo stopnjo.
b)	Na srednje strokovne šole se še vedno v glavnem vpisujejo dijaki, ki v gimnazijah niso uspešno napredovali, zato je tud predznanje dijakov zelo neenotno in pomanjkljivo. Dijaki prihajajo na te šole iz vseh predelov Slovenije in se težko prilagodijo novemu okolju, včasih tudi ne živijo v razmerah, ki bi jiim dopuščale urejeno študiranje.
c)	Pomanjkanje kvalitetnih učnih moči, strokovnjakov s strokovno, operativno ta šolsko prakso.
č) Pomanjkanje učbenikov m učil.
d)	Preobremenjenost dijakov, ki pa pogosto ne izvira samo iz prevelikega števila tedenskih učnih ur, ampak je posledica zastarelih učnih metod in pomanjkanja učbenikov in učil.
f) Pomanjkljvi, včasih tudi nepreštudirani učni načrti.
MOJSTRSKE SOLE
Uspeh na mojstrskih šolah, ki so skoraj vse tehniške smeri, le v Mariboru imajo poleg
(Nadaljevanje na 3. strani)
Zima, zima bela
(surrealistična
Konec januarja še vedno ni bilo nobenega mraza, polja so se kazala v rjavkasto zeleni barvi ta bili smo že skoraj prepričani, da je prav uganil tisti pratikar, ki je z utemeljenimi podatki, s primerjavo vremenskih prilik po drugih deželah In s skrbno preučeno analizo ci-klonskih pojavov napovedal toplo in suho zimo. Toda februar je krepko pritrdil drugemu pra-tifcarju, ki je tudi z utemeljenimi podatki, s primerjavo vremenskih prilik po drugih deželah ta s skrbno preučeno analizo ciklonskih pojavov naznani! hudo ta mrzlo zimo. Narava je pomirljiva mamica in je dals kar obema prav.
»Prišle hude sapice, niso vzele kapice vzele so fantička« Prišel je res dedek mraz. toda ne s torbo dobrot, ampak z velikim košem trdega, grizočega mraza Debelo je požiral premog in drva iz kleti, ščipal v ušesa, lezel za nogavice. Nanagloma ie pobral tudi celo vrsto vlakov: Jcar tako brez vojne napovedi.
L Tudi Sonja s« je naenkrat
razglednica)
znašla brez dopoldanskega vlaka. Z možem in otrokom ima stanovanje v Poljani, vozi se pa na nižjo gimnazijo v Zalesek Kadar 'ima popoldne pouk, se odpelje prav s tem dopoldan-cem, ki so ga sedaj ukinili Sa) ni daleč, le dvanajst kilometrov. Pa vendar je treba tudi ta ubogi tucat kilometrov nekako premagati. Saj je vse skupaj preneumno, če človek premisli. Kako so še danes nekatere razdalje dolge, čeprav v resnici tako kratice.
Zjutraj ob pol sedmih pa vendar ne bo odhajala, če ima pouk šele ob treh popoldne Al) naj doma pusti vso družino v neredu? Kdo bo pa otroka pripravil za v šolo. kdo pripravil kosilo? In zašiti, pospravljati je tudi treba. Samo 'pomisli: vse te težave se v trenutku pojavijo pred človekom, velike in skoraj nepremagljive kot strme, mogočne gore. Vse to zaradi ubogih 12 kilometrov.	'i
Toda vsak svoje zahtevata, šola ta družina. Nobeno tarnanje ne pomaga, nobeno zdihovanje.
Sonja se je odločila za moderno rešitev, čeprav se ji je že v naprej kazala nekoliko pustolovska in tvegana. Z avtobusom se je odpeljala na kraj mesta ta se postavila na cesto. Avto-stop.
Stopicajoči ob robu ceste sp se je polastili občutki brezdomca, ki je prepuščen na milost ta nemilost vsem tistim štirikolesnim, bencinskim aristokratom, ki so s svojimi avtomobili gospodarji prostora, kralji razdalj, Oni se lahko sprehajajo po deželi, kot hočejo, ona pa le s prstom po zemljevidu. »Moderno potniško letalo prileti iz Londona v Egipt v nekaj urah«.
Kako je ta razdalja pravzaprav kratka, če pomisliš na prometne težave med Poljanami in Zaleskom. Človek brez lastnega vozila je čisto navaden podčlovek. Življenje se poigrava z njim kot veter s koščkom papirja.
Morda bo pa tale avto ustavil? Kakšen krasen avto! Široke, kromane ploskve zabliščijo izza ovinka. Boječe dvigne Sonja roko, Chevrolet pa vzvišeno švigne mimo, ne meni se on za pešce, ki bi se radi zastonj vozili. Težka industrija ima višje naloge.
Spet nekaj ropota; težek, enakomeren hrušč Dieslovega motor-
ja. Tok, tok, tok, tak. tok. Spozna ga, to je tovornjak, ki vozi les za tisto zadrugo. Pomahne mu z roko. Šofer pritisne na zavoro, kamion se ustavi v prahu, ki sili izpod koles.
»He, he, prav rad tovarišica, pa saj veste, kakšni so miličniki. Takoj te opilijo za 500 din. Jih pa že rajši požrem tamle v oštariji. Peljem vas že, če hočete, kar tjale. Bova srknila malo likerčka, boste videli, kako se bova pogrela, ha, ha!« »No, če nočete, pa tudi prav. Jaz sem dobrega srca«. Diesel je spet od-drdral. Šofer je le malo zaklel:	»Trapa neumna, kaj pa
misli, da je, če uči na tisti šoli. Se za klobaso nima, pa se drži kot pav«.
Prihajali so še drugi in brzeli mimo. Eden je ustavil, dvomljivo pomežiknil in spustil plin. Drugi je iz kabine nakazal umazano kretnjo in se na široko zasmejal.'Da. nekdo je zares ustavil in jo prijazno vprašal, karo želi. Žal ga Je pot vodila drugam: v opekarno se cesta prehitro odcepi, da bi se splačalo vsedati.
Sonjo je vedno bolj zeblo. No ge je komaj še čutila. Kljub težkemu plašču se ji je zdelo, kot bi bila v lahni poletni
oblekel. In ura tudi! Le še pičlo uro do začetka pouka. Kaj bo. če se je nihče ne usmili? Pravijo, da spet inšpektorji lazijo okoli. No. ravno danes se ji ga manjka. Najlepši namen je imela, da doma še malo pogleda in ravno danes je morala spa-rati možev plašč. S seboj je vzela knjigo, da bi v zbornici malo preletela, preden se ji ura začne. No. sedaj pa imaš. In ravno jaz naj dobim danes tistega inšpektorja, ki je tako tečen. da mu nobene besede prav ne poveš. Lani mu je v razredu odigrala krasno uro:	po vseh
metodičnih, pedagoških in sodobnih načelih. Pa mu je bilo vendar vse narobe: da je premalo zaktivizirala razred, da ne upošteva naj novejših dognanj o družbenih vzrokih tistega* dogodka, da tujih imen ne izgovarja prav da je premalo nazorna in še in še.
Uh, kako je to hudo na svetu. Mož noče nič slišati o šoli, šola ne sme nič vedeti o družini, Sonja pa mora biti hkrati profesorica, gospodinja, mati perica, šivilja. Za ženo že tako zmanjka časa in živcev. Pri vsem tem nad se še sproti strokovno izpopolnjuje ta zasleduta najnovejše izsledke strokovne literature. Lahko je inšpektorju.
On ima svojih šest ur pouka na ted^n, sicer pa lahko ves čas preždi v kabinetu in se »strokovno izpopolnjuje«, kajti druge skrbi nima in kljub temu celo na svoje lastne cigarete pozabi da mu jih mora potem žena zvečer po kavarnah iskati.
Ustavil se je. Niti pomignila mu ni. Bil je tapetnik iz Zale-ska. Prijazen, malce bedelušen gospod z zlatimi, še čisto predvojnimi živci. »No, kar k meni sedite, gospa profesor, se bova kaj pogovorila, mi vsaj ne bo dolgčas. Veste, jaz rad govorim s kulturnimi ljudmi. Naročen sem tudi na tri časopise in na Prešernovo družbo. Pa kaj, ko človek nima časa, da bi bral. Do polnoči včasih sedim v kuhinji in sestavljam račune. Veste, ni lahko biti danes obrtnik. Od vseh strani te stiskajo, privijajo z davki, materiala pa nič ne dajo. S čim naj pa delam, to mi povejte. Dela pa toliko, da bi se človek raztrgal«.
Sonja se ni hotela vtikati v pogovor. Sem ter tja je malo pokimala, sicer pa je mislila na svoj razred, na popoldansko uro. Kako je vendar razred nekaj toplega, živega. Utrujena prihaja zvečer iz njega, toda drugi dan se vrača kot v drugi dom,
Avto se je ustavil v Zalesku in spremljevalec je brez beseda odšel čez cesto. Sonja je izbrskala iz torbice dvajsetak. Vsaj dobro voljo mora pokazat'.
S samimi besedami se vendar na more zahvaliti.
Se četrt ure je bilo do začetka. V zadregi je prem sijala, kaj naj stori. Znanec je izginil v gostilni, ona pa stoji pred
avtomobilom.
No, vendar je prišel. Z denarjem v roki mu je stopila nasproti.
»Ha. ha, ne bodite no špasni, gospa profesor! Jaz včasih zaslužim več. en dan kot vi ve» mesec. Kar spravite tisti papirček, pa si kupite z njim Pavliho. Tukajle imate nekaj za mal cot samo pol klobase je in dva deou Ne bo vam škodovalo, meni verjemite. Veste, kdor rad kaj dobrega popapca, ima vedno dobra živce, saj živci morajo malo v masti plavati. In živce morata imeti preklemansko dobre v šol!. Jaz jih ne bi šel učit. teh smrkavcev, za vse na svetu ne. No, no, nič se ne branite, kar ugriznite. saj nima kosti«.
Srečanle dveh svetov: slabih ta dobrih živcev, prašnih čevljev in avtomobila, mesečnih ia dnevnih dohodkov.
Mirko Horvati J
Stran it
III kilo dobili profesor!! sredniih šol pfeoluli« t pokoš »inskega razreda?
Ocenjevanje šolskih delavcev
Marsikdo bo rekel, ko bo čital sta naslov, da je po današnj>ih ipredipisih to nemogoče. Profesor dobi v smislu člena 14 Uredbe o določanju 'in prevedbi ipoisojnin iz 'leta 1952 pokojnino VI. pokojninskega razreda. Vendar pa to v bodoče ne bo držalo. 'Ze v omenjeni! uredbi obstoji zakonska osnova, po kaeerl bodo labko dobili profesorji srednje šole ob upokojitvi višji, co je V. pokojninski razred. To možnost jim <da:;e člen 15 Uredbe, ki določa, da se uslužbenci državnih organov in ustanov, ki bodo .imeli'ob upokojitvi v svojem plačilnem razredu drugi periodični povišek.
sorje srednjih šoil, ki gredo sedaj v pokoj «a pa tudi za tiste, ki so bili že v preteklem šolskem letu upokojeni.
Gotovo ni namen zakonodajlca, da bi bila med profesorji gimnazije z enako kvalifikacijo in v enaki službi taka razlika. V naši socialistični družbeni ureditvi si take razlike tudi ne moremo misliti. Upravičena je naša prošnja, da naj se izda potrebna zakonska o-snova, da bi se ta pomanjkljivost od pra vila.
Znano je, da je prav Uredba o določitvi im prevedbi ipolkojnin fz lata 1952 nudila upokojencu možnost za izredno prevedbo v višji
ISSV&čS1 SfrSi	w
• , vi	. ,	vv •	n.	n-rav iitnotkoiemec THO-
v smislu člena 14 razvrščeni po doseženem položaju v rednu službi. Profesorje gimnazije se bo ,to-iroj razvrstilo ne v VI. ampak v
V.	pokojninski razred. Višji po-kojnimisiki razred omogoča v tem pr.ameru le periodični povišek v doseženem plačilnem razredu.
, Profesorji, ki bodo torej dosegli čaz dve leti 35 la: službe in 55 iet starosti, bodo lahko upokojeni v V. pckojniinskem razredu.
Drugače pa je s profesorji, ki »o že dovršili 35 ali več let redne službe in dosegli 55 ali več let »carostl, ki so že prosili ali ki bodo šele prosili za priznanje starostne pokojnine, ali pa so bili v minulem šoilstkem letu že upokojeni. Zanje se navedeni zakonski predpis ne more uporabiti, ker nima.jp priznanega drugega periodičnega poviška v svojem zadnjem plačilnem razredu.
Ob prevedbi lota 1952 so bili 'prevedeni • profesorji s 24. leti efektivne službe v najvišji položaj, ki ga današnji profesor srednje šole lahko doseže, to je v VI. plačilni razred. S prvim aprilom 1955 se je profesorjem srednje šo-
pi, da je prav upokojenec prosvetne stroke ■ imel na primer ob prevedbi osnovo za dosego VI. pokojninskega razreda, bil pa je na osnovi izrednega zakonskega predpisa preveden v V. pokojninski razred, ker je spolnil za. to predvidene pogoje.
Tudi prednačrt novega zakona o pokojninskem zavarovanjiu. k. ga je izdelala skupna komisija Zveznega izvršnega sveta in Zvezne narodne skupščine, predvideva', da se lahko že upokojeni u-službenol s fakultetno izobrazbo (torej tudi profesorji srednje šole),
ki so iiz katerega koli razloga ob prevedbi na pokojnine ip»o Uredbi ;,z leta 1952 ostali v VIL, Vlil., ali še nižjem pokojninskem razredu, .naknadno razvrstijo v VI. pokojninski razred s pogojem, da imajo vsaj 30 let za pokojnino vštevne delovne dobe in da so pred upokojitvijo opravljali posle svoje stroke.
Vprašanje:	Katero sindikalno
združenje, kateri družben, organ bi bil pripravljen predočiti ta ne-dostatek zakonitih predpisov na pristojnih mestih v čiliju, da se Iz-posluie zakonski predipfs, ki bi o-mogočil razširitev ugodnosti iiz čl. 1’5 Uredbe o določan ju In prevedbi pokojnin tudi na profesorje srednje šole, prevedene s l. apnir lom 1952 po Uredbi o nazivih in plačah uslužbencev prosivetno-znastveoe stroke, kj zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev niso več jmeli možnosti za dosego drugega periodičnega povlSca, tako, da bi se Vrofesarjem srednje sole ob prevedbi iz leta /952 za napredovanja priznana službena leta vračunala za periodične poviške v določenem plačilnem rasire-dut v s vrl j o pnananja starostne pobamne v višjem pc\kcthiinskem razredu v smislu čl. 15 Uredbe.
Prof. Repovš Ivan
O ocenjevanju dijakov je bilo že mnogo napisanega, želel pa bi spregovoriti o ocenjevanju učiteljev in profesorjev, v prvi vrsti o ocenjevanju pripravnikov. Mnogokrat slišimo pritožbe, da ocenjevanje dijakov ni enotno, da so razlike med posameznimi šolami prevelike, da so nekateri učitelji In profesorji preveč svojevoljni: skratka, ne gre samo za ocenjevanje, ampak za pravilen odnos učitelja do učenca sploh, in da so v teh odnosih tu in taim velike nepravilnosti.
Podobne reči se gode tudi pri ocenjevanju učiteljev in profesorjev. Tudi tukaj so velike razlike med posiauneznimi šolami in poedinimi okraji; tudi tukaj se lahko govori o samovolji, pristranosti in celo o nepoštenju: skratka, o nepravilnem odnosu upraviteljev in ravnateljev do svojih podrejenih tovarišev, če se sme za take upravitelje in ravnatelje beseda tovariš sploh rabiti. Odnosi so na nekaterih, šolah tako hlapčevski, da zveni beseda tovariš res ironično.
Glavna razlika med ocenjevanjem učencev in učiteljev je v tem, da je pri učencu ocena izraz vsega njegovega dela, sodelovanja, uboganja, sprejemanja pomoči in navodil: pri učitelju pa vse to prerado odpade. Učenec dobiva od ure do ure svojo lekcijo, piše domače naloge, piše šolske naloga, vsak dan je
Novice iz Celja
Kultumoprosvetna dejavnost v celjskem okraju je zelo živahna. Saj pa na tem področju tudi ni dogodka, pri katerem ne bi bili udeleženi prosvetni delavci.
Pevski! koncert mladih zborovodij
Dijaki celjskega učiteljišča bo
priznal že prvi .periodični po- jmeili svoje samostojno kiultur-
viišdk v VI. plačilnem razredu, lahko pa bodo dosegli še drugi, odnosno tretji periodični povišek, prodno bodo dopolnil! 35 let Službe. Drugi periodični povišek bodo lahko dosegli tudi profesorji, Idi bodo na primer čez dve leti dopolniH 35 let službe.
Starejšim (profesorjem, bi imajo že 35 ali več let službe, se je ob omenjeni, prevedbi všrdo za VI. plačiljni razred prav tako 24 let službe, vsa nadaljnja službena leta pa so ostala glede na periodične .poviške v prevedb™ e:n pila/čil-nem razredu neizkoriščena.
Nesporno je, da so se prizna m a In efektivno dovršena leta službe Vedno vračunavala za napredovanje v doseženi skupini, oziroma v (plačilnem razredu. Če b’. se bila starejšim .profesorjem ob tej prevedbi vračunala nadaljnja leta redne službe, bi se v tem primeru profesorji z dovršenimi 35. leti službe lahko okoristili sedaj s členom 15 že omenjene uredbe; prizna! bi se jim bil lahko najmanj drugi periodični povišek v
VI.	plačilnem razredu In tudi V. pokojninski razred.
Da bi se starejšim profesorjem 'priznal izjemoma še drugi peirao-dlčni pov.šek, 'zato menda ni zakonite podlage. To je vsekakor občutna trdota zakona za vse iprofe-
(Nadaljevanje z 2. strani)
strojnega oddelka še krojaški in čevljarski oddelek, je sorazmerno dober. Zanimivo je, da Ima najboljši uspeh Tesarska mojstrska šola v Ljubljani im Mojstrska šola v Mariboru, ki imata skoraj same honorarne predavatelje. Na splošno se lahko tudi pni teh šolah ugotovi, da ’ honorarni predavatelji mnogo milejše ocenjujejo dijake, kakor pa stalno nastavljeni predavatelji.
Največje pomanjkljivosti na teh šolah, ki bistveno vplivajo ca učni uspeh, so:
a)	Pomanjkanje kvalitetnih Učnih moči., inženirjev z industrijsko in šolsko prakso.
b)	Pomanjkanje učbenikov im Učil.
c)	Pomanjkljivi šolskd prostori.
Učni načrti mojstrskih šol bolj ali manj zadostujejo potrebam. Trenutno se namreč vpisujejo v te šole v precejšnji večurni kvalificirani delavci, ki nimajo najboljše predizobrazbe. Ker se pa nivo učnih načrtov za industrijske šole, ki j.h je odobril Svet za prosveto in ku.turo, bistveno ne razlikuje od nivoja učnih načrtov mojstrskih šol, bo . v bodočnosti, ko bomo imeli dovolj absolventov kvalitetnih industrijskih šoi, pouk na mojstrskih šolah po obstoje rih učn.h načrtih samo še ponavljal snov iz industrijskih šol. Zato se bodo morali v bližnji bodočnosti revidirati učni načrti za mojstrske šole.
V glavnem pa veljajo za mojstrske sole pripombe kot za SEednje strokovne šole tehniške smeri.
Na administrativnih šolah je le 25"/o negativno ocenjenih dijakov ,kar zadovoljuje. Obe šoli imata staro tradicijo in razpolagata z jzkušen.mi učnimi močmi.
Dejstvo, da na mojstrskih šolah in administrativn.h šolah skoraj ni ponavljalcev, dokazuje, da se ocenjevanje ob koncu ioiskega leta zelo »omili«.
noprosvetno društvo, da bi ae na konkretnem primeru društvenega delovanja pripravljali na poznejše izivenšolsiko delo v društvih. Na vrlinah in napakah siv oj ega društva naj spoznavajo vse dobre in slabe strani kiul-turnoiprasveitnega dela, se urijo in viadi j o v vsem, kar jim bo pozneje koristilo. Na zadnjem občnem zboru so pa sklenili, da se kot samostojna mladinska sekcija priključijo prosvetnemu društvu »Svoboda« v Celju, da bi se tako tesneje povezali tudi z našim delavstvom.
Njihov mešani zbor je že večkrat samostojno nastopil. Na zadnjem koncertu dne 4. aprila so pripravili Celjanom posebno presenečenje. Na sporedu je bilo ,22 umetnih in narodnih pesmi, ki so jih zapeli pod vodstvom mladih dirigentov iz lastnih vrat. V mešanem zboru, ki šteje nad 120 pevcev, so imeli poseben zborovdski tečaj pod vodstvom svojega pevovodje prof Borisa Ferlinca. Ta koncert so izrabili, da tudi kot dirigenti preizkusijo svoje znanje. Nastopili je 20 dirigentov in pokazalo, kako se uživljeijo v glasbeno umetnost kot pevci in zborovodje. Mnogokje imajo prosvetna društva največ težava v tem, ker jim primanjkujejo zborovodje. Vsega priznanja vredna je torej težnja celjskega učiteljišča, Ja pomaga izpolniti to vrzel. Cvetje In živahno odobravanje občinstva je nagradilo pevce in n- tde zborovodje.
Založba »Obzorja«
»CICIBAN BERE« — do 10. aprila bo Izvršen' ponatis tega dopolnilnega berila, ki so ga s tako velikim zanimanjem sprejeli otroci in prosvetni delavci. Tudi ta naklada je razprodana z malenkostnim ostankom, ki ga bodo šole še dobile, če takoj pošljejo naročnino. Ravno ta knjižica je dokaz, kako nujna je čimtesnejša povezava med založbo in prosvetnimi delavci. Pripravljamo že naslednje berilo, pri katerem bomo upoštevali vse pripombe, nasvete in predloge prosvetnih delavcev, ki jih naj sporočijo založbi. Prihodnja knjižica bo še bolj bogata in ilu-
»BILO JE NEKOČ« — prvi trije zvezki, ki so izšli, so vzbudili veliko zanimanje. Otroci radi segajo po njih in si s tem dopolnjujejo zgodovinsko tvarino. Tudi cena je primerna, broširani zvezek 40 din, kartonirani 70 din. Potrebno je le, da učitelji zainteresirajo učence za tovrstno literaturo, ki Je novost v pripomočkih za poglabljanje In poživitev pouka.
Prav te dni bo izšel 4. zvezek te zbirke. Obsega dve poglavji: prvo poglavje »POGUBNI OBLAK« obravnava napad kobilic na Gornji grad in kako ga je doživljal srednjeveški benediktinec iz Furlanije. Drugo poglavje »ČRNA SMRT« je oris trpljenja našega ljudstva v času epidemije kuge. S poznavanjem zgodovine slovenskega naroda je ustvarjen najboljši temelj za ljubezen do domovine in je predpogoj za vzbujanje interesa za zgodovino drugih narodov. Tudi to knjižico je napisal Oskar Hudales, kar nam zagotavlja, da Je napisana tako, da jo bodo otroci radi prebirali. Ta zbirka pa je namenjena tudi starejšim bralcem. Vsi zvezki so opremljeni z ilustracijami Janeza Vidica.
Mate Lovrak: »DEČEK KONZUL«. Dotiskana je mladinska povest pod gornjim naslovom. Napisal jo je hrvatski pisatelj Mate Lovrak z ilustracijami Slavka Tiheca in v prevodu Dušana Mevlje. Knjiga je najprimernejše čtivo za mladino in nov prispevek k poznavanju mladinske literature sosednjega
"^Branko Hofman: »ZA OBLAKI SO ZVEZDE« — izvirna poezija. V tej zbirki se nam predstavlja Hofman kot samonikel in izrazit lirik. Njegovi verzi so pesem, njegova poezija je motivično bogata, teraatično slikovita in zelo uglajena. Avtor se uspešno uveljavlja v dramatiki In kot časnikar. To je njegova druga pesniška zbirka, ki pomeni izdatno obogatitev naše literature.
R. M. Walllshfurth: »SOS - LETEČI KROŽNIKI«. — Skrivnostni leteči krožniki so vznemirali in še vedno vznemirjajo svet. Vedno znova beremo poročila o njih. Po zamisli pisatelja prihajajo ta telesa z neznanega planeta, kjer je življenje prehitelo razvoj na naši zemlji za mnogo tisočletij.. Na osnovi najnovejših dognanj sodobne znanosti in tehnike opisuje spopad članov neke obveščevalne službe s tujimi bitji iz vse-mirja. Knjiga bo izšla v prihodnjem mesecu.
»PRAVLJICE« za mladino. Se v prvi polovici tega meseca bodo dotiskani nadaljnji štirje zvezki pravljic, ki so že tako lepo razširjene med našo mladino. Izšli bodo naslednji zvezki:
Ema Robnik: »Grozdje stare Magdičkc«;
Ema Robnik: »Grad Sočva Močva« (norveške narodne);
Ema Robnik: »Kovane dogodivščine (keltska) in
Ema Robnik: »Vodna roža« (češke narodne).
Cena 49 din za broširane in 79 din za bartonirane.
Akcija založbe za povezavo s prosvetnimi delavci lepo napreduje. Dnevno prihajajo podpisane pogodbe, mnenja in predlogi. Iz tega sklepamo, da je akcija zdrava in potrebna. Razumljivo pa je, da se borimo z začetnimi težavami, ki nastajajo. Vsekakor je možno vse to prebresti in ustvariti res trdno organizacijo, bi bo v prospeb šole in prosvete.
ORGANIZACIJA LJUDSKE OBLASTI V FLRJ V najkrajšem času bomo razposlali prospekte za naročilo nazorne stenske slike o organizaciji ljudske oblasti v FLR Jugoslaviji. Ta stenska slika, ki bo nalepljena na platno in bo stala cca 1990 din. je nujno potrebna vsem šolam, uradom in ustanovam. Na podlagi te slike ne bo nobena težava pojasniti našo oblast z vsemi odtenki, od Zveznega Izvršnega sveta in Skupščine preko republike in okrajev do občine. Fodrobnosti bodo razvidne iz prospekta.
Ceijsk' Mladinski dom Tončka
Čečeve ob svoii desetletnici
Take j po osvoboditvi' so razkošno vilo bivšega tovarnarja 'Vestna ob Mariborski cesti spreneolli v Do;n igre in dela. V njegovi oskrbi je 71 otrok, med katerimi so tri obojestranske in več vnr.stranskh s.rot. Velik del teh otrok j® takih s vrtev, kater m dana.hi'1 družba ne more zaupati vzgoje iast-n.h sinov in hčer (. Vzgojno delo v takem domu ni lahko. Ze nekaj let upravlja in vodi ta dom učitelj'ca K tir. Koželjeva. Ob strani ji stoje vzgojiteljice m učitelj Franc Košutrik, ki po svojem razrednem delu np
I.	osnovni šoli prihaja v dom vzgajat še te mladino. Posebnost njegove vzgoje je v tem, da zna mladino vsestransko zaposliti.
Sedmega apr''a so Imeli poseben praiznik. Obhajali so 10-letnico obstoja Mladinskega doma. Pod vodstvom svojih vzgojiteljev so otroci priredili slavnostno akademijo, ki je bila posvečena tudi materi in prazniku pomladi. Od uvodnega govora v spomin na Junakinjo Tončko Čečevo do zadnjega prizora pomladi so nastopali zdaj posamezno zdaj v skupinah, vmes pa Je Igral njihov tamburaški zbor. Tmdapolmo in požrtvovalno delo prosvetnih delavcev se vidi šele tedaj, ki pride do Izraza na tekih javnih prireditvah.
Otvoritev ljudske knjižnice In čitalnice v Braslovčah
ki je bila v nedeljo, dne 8. aprila, je ponoven dokaz učiteljevega dela na vasi. Nekoč in še danes napreden trg je Po o.svo-boditvi imel svoj KUD, ki Je zaradi nedelavnosti zaspal. Vsa prizadevanja za poživitev niso zalegla. Zato so zaželi misliti na ustanovitev novega prosvetnega društva. Te naloge se je z največjo požrtvovalnostjo lotil šolski upravitelj France Kolar. In kako mu je uspelo! Krog sebe je zbral najagilnejše može in žene in že so se lotili dela. V občinski hiši so Iztaknili dve sobi, primerni za knjižnico in čitalnico, prostore, ki bj lahko služili tudi za društveno delovanje. Prošnja občini za denarno podporo je uspela. Toda denarja je bilo premalo. Za ljudsko knjižnico je treba novih knjig in omar In k temu še delovna miza v obliki pulita. Čitalnica mora dobiti udobne mize in stole, polico za revije, časopise in šahovske garniture. Slikane stene. moderne zavese, lestenci, cvetlice in umetniške slike na stenah naj vabijo mladega in starejšega obiskovalca čitalnice. Započeti je treba nabiralno akcijo. In uspeh? Dvesto tisoč! Knjižnica se poveča za 500 knjig, za revije — 20 po številu — so potrebne mape, za časopise okvirji. Sedaj Pa svečana otvoritev, ki jo naj spremlja dostojna kulturna prireditev. To je samo bežna slika podrobnega dela, ker vsega ni mogoče opisati. Nedelja. Ob 10. uri ustanovni občni zbor Prosvetnega društva, ob enajstih otvoritev knjižnice in čitalnice, ob 12. uri kosilo za povabljene goste. Ob treh popoldne koncert v dvorani Partizana, nato družabni večer. V teh skopih besedah je zajeto vse tisto podrobno deto, ki gre skozi možgane in roke prosvetnega delavca. S ponedeljkom pa zopet na delo na dveh šolah, ker je tretja ■— kmetijsko gospodarska — že zaključila svoje šolsko leto.
-nik
učitelju pred očmi, da ta res lahko presodi vse njegovo zunanje delo, dalje voljo do dela in obnašanje- Pravi učitelj bo pri ocenjevanju vse to upošteval, tako pozitivne kot negativne strani, in končna ocena bo rezultat vseh omenjenih faktorjev.
Učitelj Je Po izobrazbi daleč pred učencem, tako da mu res lahko pomaiga. In gotovo ni učitelja, ki učencu ne bi hotel pomagati ali ne bi bil vesel njegovega napredovanja.
Končno pa še to. da ima dijak veliko večjo možnost pritožbe, kajti učitelj opravlja svoje delo pod kontrolo celega razreda, ravnatelja, staršev in vse javnosti. Na oceno, ki jo dobi učitelj, pa nimajo vpliva niti učenci niti starši niti javnost. Učiteljevo delo presoja upravitelj oziroma ravnatelj, in to včasih samo Po učinku. Kako subjektivna je lahko taka sodba! Saj fte upošteva niti volje, ne prizadevnosti, ne truda, ne upošteva materialnih in drugih težav, prezira osebne potrebe in pravice, ne nudi pomoči in povrhu ne privošči niti dobre besede, kaj šele vzpodbudo ali pohvalo. Ocena ®e izreče na osnovi pomanjkljivosti!
Res je namreč, da so tudi taki upravitelji in ravnatelji, ki ne nudijo nobene pomoči, ampak samo kritiEirajo In sodijo. Pomoči nekateri nočejo nuditi, drugi pa tudi ne znajo. Ravnatelji in profesorji kakor tudi upravitelji dn učitelji imajo enake šole, torej isto stopnjo izobrazbe. Tukaj ni tiste razlike v izobrazbi, kot je med učencem in učiteljem. Zato se mi zdi zastarelo in naduto, da gledajo nekateri upravitelji tako zviška na svoje mlajše tovariše, zlasti n.a začetnike, in da omalovažujejo njihovo delo. Učiteljišče mi danes nič slabše, kot je bilo za njihovega šolanja, v mad'sičem pa še boljše. Ako daje v kakem predmetu manj materialnega znanja, ga Pa zato pravilneje podaja. Koliko upraviteljev je, ki bi si upali vsak trenutek stopiti pred maturitetno 'komisijo?
Tudi nadzorniki so izšli iz učiteljskih vrst. Da je nekdo poslal nadzornik, niso vedno odločevale znanstvene in pedagoške vrline, ampak tudi drugi faktorji.
Priljubljena je med nadzorniki fraza »star praktik«. Alj res vse pove? Izkušnja je važna, toda združena mora biti z uresničeno željo po izpopolnjevanju in z zavestjo nepopolnosti. Zato morajo upravitelj, nadzornik in ravnatelj učiti tudi sebe.
Mlad učitelj res nima Izkušenj, zato Pa ima v sebi mladostni polet, ambicijo, optimizem in zdrav pogled na svet ter še sodobno izobrazbo, kar često odtehta starega praktika. Ne-simemo ga prepustiti samemu sebi, potem pa le karati njegove napake.
če upoštevamo vaa našteta dejstva, pridemo do zaključka, da je podcenjevanje pripravnikov nepotrebna in nezdrava dediščina .preteklosti, ■
Da se take reči na naših šolah res dogajajo, naj potrdi naslednji! primer mlade učiteljice:
»Pred leti sem prišla n« 8-let-no šolo blizu hrvaške meje. Z menoj vred sta nastopili še dve novinki. Lahko trdim, da sem čutila do dela veselje Im po izjavah mojih profesorjev tudi imela sposobnost. Začetne težave me niso uplašile. Tri mesece sem s kolegico spala In stanovala v šolski kuhinji. Spali sva na eni postelji. Pričakovala sem. da nam bo upravitelj na začetku leta dal kaj navodil ali nasvetov. Spominjam se Pa le enega: ,Proč s palico, ki je zadnji ostanek suženjstva!’ Toda že prvi teden jo je sam uporabljal, da so učenci kar stokali od udarcev. Kakor se ni brigal za naše materialno stanje, se tudi hi dosti brigal za naše delo. Sele ko sem naredila kako napako, me je prijel. Bila sem stara osemnajst let, prvič zdoma, tako potrebna bodrilne besede, saj sem bila še otrok, toda od nikoder je ni bilo. Tovariš upravi-telij in njegova žena, tudi učiteljica, sta živela v urejenem stanovanju, gospodinstvo so jima vodili drugi, za nas nista imela razumevanja. Mislim, da bi se vsaj upraviteljeva žena kot mati lahko zamisli la v naš položaj. Dekleta so se v tem kraju kar po vrsti izgubljala. Domači fantje so gledali zviška na nas. Bilj so vajeni, da so jemali učiteljice in jih'potem pustili, kakor se jim je zljubilo. Bile smo tri in smo se temu uprle. Proglasili so nas z® ošabne, češ da domačine preziramo in zaničujemo. Začela se je gonja proti nam. Tudi upravitelj se je postavil proti nam, na stran prejšnjih. ki so bile »prijazne«. Ulema U so se tudi politično. Res nisem vedela, ali živim v pred-aprllski Jugoslaviji ali v socialistični, da me zaradi naprednega mišljenja ne marajo.
Primerjala , sem svoje delo z drugimi in lahko trdim, da ni bilo niti strokovno niti metodično slabše. Tud.; z otroki in starši sem se lepo razumela.
Kot sem že omenila, nam pomoči ni nudil, pač pa nas za vsako malenkost prijel in grozil:	»Prišli boste na zapisnik,
dal vas bom na disciplinsko.« 3 takimi metodami nas je sistematično ubijal in nam jemal veselje do dela. Vsake konference sem se bala. Na vsak; .konferenci smo poslušali le grajo in se
prepirali. Zanj smo bili hlapci. Splošno znano je bilo, da začetnik Pri njem ne dobi boljše ocene kot zadostno, običajno pa nezadostno. Tolažila sem se, da so nad njimi že nadzorniki, ki so pošteni, razgledani in napredni ljudje. Toda tudi tu sem se v bistvu varala. Zanje je bil upravitelj star praktik in še star znanec, ki je izpolnil, kar so zahtevali, in to je bilo dovolj. Ni jih motila njegova politična nerazgledanost ne brezobzirnost ne diktatorski odnos. Soglašali so z njim in pod njegovo, po prej navedenih odnosih sestavljeno oceno podpisovali: »Soglašam!«
Morala sem pričeti misliti, da tudi pri njih nekaj šepa.
Moja ocena je bila zadostna, ostalih tovarišic pa nezadostna. Dobili smo Pa ocene šele v marcu naslednjega leta! Znamenje slabega reda ali slabe vesti?
Hotela sem se pritožiti, pa so mi starejši odsvetovali, češ da ne bom nič dosegla, ampak se bom samo zamerila. Nadzornik trdi, da dobro ve, kaj podpiše. Res zavidanja vredna vsevednost in nezmotljivost, ki lahko v eni uri presodi delo celega letal.
Kot glavno slabost so mi očitali, da narek ni utrjen. Tako je med drugim pisalo v zapisniku, ki pa ga nisem hotela podpisati. Nadzornik je narekoval učencem nekaj zloženih stavkov, ki jSh vsi učenci milso zadeli. Pripominjam pa, da je bilo narekovanje b/itro, nerazločno In v drugem razredu osnovne šole, kjer je bilo 30% otrok debilnih. O utrjenem nareku pa se sme govoriti, če sem prav informirana^ v drugem razredu gimnazije, to*je štiri leta pozneje, In pri normalnih učencih.
Naslednje leto sem učila tri mesece oba druga razreda, potem sem morala vzeti oba tretja. Na konferenci, ki je bila nekaj dni pozneje ob navzočnosti nadzornikov, sem jaz poslušala grajo za tretja razreda, ki sem ju učila nekaj dni, drugi dve tovarišici pa pohvalo za oba druga, ki sta ju tudi imeli komaj nekaj dni. Se danes mislim, da bi laže učila oba druga razreda, kjer sem imela že enoletno prakso, drugi dve pa bi bili laže kos tretjima razredoma, ki sta bila zanemarjena, Si-cer pa, če sem bila slaba učiteljica, zakaj so mi kot edinj dali dva razreda?
Naj molčim, kako sem živela. Dosti je, če povem, da sem redkokdaj opoldne kaj toplega jedla, ker ni bite elektrike, peči pa nisem imela, In da nisem šia nikoli pred polnočjo spat. Vmes sem bila še pred disciplinskim, ker sem v šolski kuhinji prala, v tisti kuhinji, kjer sem tri mesece stanovala, kuhala in sipala. Drugih naklonjenosti., ki mi jih je -upravitelj Izkazoval, ne bom
naštevala, saj so zapisane ni
sodišču.
Takoj o počitnicah sem sa pričela, učiti za izpit in se do septembra tudi pripravila. Tokrat pa izven ocene. Nezadostno. K izpitu nisem mogla, v službi tudi ne ostati, pa sem odpovedala.«
Drugih primerov, zlasti primerov z gimnazij zaradi pomanjkanja prostora ne morem navesti. Pa četudi bi bil ta primer popolnoma osamljen, bi bil graje vreden, še prav posebno to, da je kaj takega danes sploh še mogoče. Zal pa vem, da sa gode marsikje kake nepravilnosti in da nekateri ne trdijo brez vzroka, da smo v prosveti na zadnjem mestu, kar se tiče tovariških odnosov, čeprav bi morali biti kot kulturna ustanova na prvem mestu.
V raznih šolah sa sliši, da' imajo upravitelji in ravnatelji svoje ljubljence, s katerimi so vedno prijazni, jim vse spregledajo in vsako prošnjo uslišijo, drugim pa niti dobre besede na privoščijo. Ce komu manjka srčne kulture, naj bo vsaj takten.
Ze pri nastavitvi naj se upoštevajo okoliščine in lastnosti, da bo vsak prišel na pravo mesto. Upraviteljem, ki imajo hlapčevski odnos do začetnikov, naj ne dajo pripravnikov.
Vsak ravnatelj in upravitelj naj razdeli dete po sposobnosti in kvalifikaciji, ne i>o simpatijah.
Poznajo naj svoje ljudi, vedo naj, kje je potrebna ostra beseda, kje pa dobra. Privoščijo naj ljudem tudi kako priznanje in pohvalo, ne pa da jib samo preganjajo.
Zavedajo naj se, da je mladi človek kot hudournik, ki mu uravnavajo strugo, moči pa mu ne morejo dati. Mislim, da bi tudi republiški SPK moral posvečati ravnanju z ljudmi več pozornosti in poslušati njihov glas, kadar prosijo pomoči in zaščite.
Kot pri ocenjevanju dijaka naj se tudi pri ocenjevanju učitelja upošteva dobra volja, prizadevnost, trud, razmere, v katerih kdo živi, in okoliščine, pod katerimi dela. Upravitelj jn ravnatelj naj se vpraša, ali je storil vse za človeka, ali mu je V težavah pomagal, ali mu je nudil pomoč pri delu in oporo, ali mu je prej svetoval, ga opomnil; potem šele naj graja.
Upravitelji m ravnatelji .naj bodo tobko pošteni, da bodo vsaj sebi priznali, ali so izpolnili svojo dolžnost in res storili, kar bi lahko. Za neuspeh posameznega učitelja ali razreda i-a končno cele šole so v prvi vrsti odgovorni upravitelji oziroma ravnatelji.	|
Polde Resnik, profesor,	j
gimnazija Murska Sobota |
Tečaj za eksperimentiranje pri pouku fizike na nižjih gimnazijah oziroma v višjih razredih osemietk
Poulc fizike ' ob eksperimentih !e nujen, če hočemo odpraviti verbailizem pri tem predmetu. Za tak način pouka pa so pri nas sedaj še precej slabi! pogoji, deloma zaradi pomanjkanja učil v šolskih zbirkah, deloma pa tudi zato ker učitelji fizike n majo tovrstne 'izobrazbe. Zato bo pedagoški center pri' SPK LRS v Ljubljani v zvezi z Društvom matematikov in fizikov LRS organizirali od 27. junija do 10. julija tečaj za nižjo stopnjo fizikalnega pouka. Tečaj bo v Ljubljani v Fizikalnem inštitutu Jožefa Štefana in še v drugih prostorih, če bo potrebno. Program za tečaj sestavlja Društvo matematikov in fizikov LRS, ki bo veselo tudi vsake pobude, ki bi prišla s terena. Naslovite pa take pobude na Društvo matematikov in fizikov LRS Ljubljana, poštni predal 253.
Tečaj je v glavnem žamišljen tako, da bi udeleženo! čimveč delali eksperimente sami in si tako pridobili-v tem večjo prakso. Za zadostno in učinkovito pomoč pri tem delu, kjer bo treba, bo preskrbljeno. Poleg dela udeležencev samih pa bi bilo tudi nekaj predavanj z eksperimenti ter nekaj splošnih predavanj (na primer o pomenu im izkoriščanju eksperimenta 'pri fiziki, način pouka fizike m ocenjevanje, organizacija im izpopolnjevanje zbirk, fizika in politehnična vzgoja itd.) in še nekaj pedagoških predavanj. Ves čas tečaja bi poslovala tudi svetovalnica o fiz,kalnem pouku za vsa vprašanja tega pouka. Orga-niziranlh bo tudi primerno število kratkih ekskurzij
Tečaja se morajo udelež.ti vsi, ki poučujejo fiziiko na nižji stopnji. Seveda priporočamo ornim, k. so interesenti tudi za tečaj opisne geometrije, da se udeleže tega tečaja. V načrtu je namreč, da se pr.hodmje leto organizira tudi tečaj za pouk fizike na višji stopnji, tega bi se lahko udeležili oni, ki se letošn jega ne bi mogli.
Stroške za tečaj bo k.riil SPK LRS, stroške za udeležbo na tečaju pa b! nosili okraji oziroma občine, iz katerih bi prišli udeleženci. Zato je treba okrajne in občinske svete za prosveto za to 7,adevo zainteresirati.
Tovariši, ki se želijo- udeležiti tečaja, naj sc čimprej prijavijo
Pedagoškemu centru pri SPK LRS v Ljubljani; tisti 'izven Ljubljane, ki računajo gotovo na pomoč pristojnega prosvetnega organa, soglasno s tem prosvetnim organom. Onim, ki se ne bi prijavi!!, mi mogoče zagotoviici udeležbe, ker bo šrr-, lo delovnih mest organiziram številu pri-jav.
F. A.
Tečaj za matematike in fizike
Tečaj za pouk opisne geometrije v gimnaziji. Ker je pouk opisne geometrije v okviru geometrijskega programa za V. in VI. razred gimnazije novost in večina tistih, ki poučujejo v teh razredih matematiiko, nima dovolj prakse za ta pouk, bo organiziral Pedagoški center pri SKP LRS v zvezi z Društvom matematikov in fizikov LRS tečaj za pouk opisne geometrije. Tečaj bo od 27. junija do 10, julija 1956 verjetno v Ljubljani. Na njem bodo obravnavali strokovno in metodično stran naši najboljši strokovnjaki in učitelji tega predmeta. Program bo sestavilo Društvo matematikov in fizikov v sporazumu s Pedagoškim centrom. Vendar se tudi pobude za program s terena dobrodošle. Ko bo program sestavljen, bo objavljen tudi v Prosvetnem delavcu. Morebitne pobude za program pošiljajte Društvu matematikov in fizikov LRS, Ljubljana, poštni predal 253. Tečaja se morejo udeležiti vsi, ki pridejo v poštev za pouk opisne geometrije v višji gimnaziji, torej tisti, ki poučujejo ali nemaravajo poučevati opisno geometrijo bodisi kot obvezen ali neobvezen predmet.
Stroške za tečaj bo kril SPK LRS, stroške za udeležbo na tečaju pa bi nosili okraji oziramo občine, iz katerih udeleženci pridejo. Zato je potrebno okrajne in občinske svete za prosveto za to zadevo zainteresirati.
Zainteresirani tovariši naj. se čimprej prijavijo Pedagoškemu centru SPK LRS v L.lubljaaii; tisti izven Ljubljane, ki seveda računajo na pomoč pristojnega prosvetnega organa, soglasno t tem prosvetnim organom. Onim, ki se ne bi prijavili, ni mogoča zagotoviti udeležbe.
F. A.
Premestitve, namestitve, upohojitve
Film v osnovni šoli
16. seznam
UČITELJI:
f Berce Angela h on. nameščena na j osnovni šoii v Leskovcu pri
Krškem
Bibianko Alfred .menovan za upravitelja os-n. š. v Radljah ob Dravi.
Binder Saša Iz Planine dodeljen osn. š. v Pilštanju.
Bocak Zdenka dodeljena osn. ft. V Slovenj Gradcu.
B onerti - Bon ia cio Marija h on. nameščena na ital. osetnletni i. v Sečovljah.
Botič Miroslav na n. g. v Senovem razrešen po prošnji 31. 12. 1955.
Bratina Danilo dodeljen elektro gospodarski š. v Cerknem za delo M internatu.
Čebular-Rakuša Marija na osn.
S.	v Framu po prošnji razrešena 51. 12. 1955.
Čermelj Terezija dodeljena osn, S. v Kortah.
Črešnik Vlasta z osn. š. v Šentjanžu pri Dravogradu na osn š. v Vuzen ci.
Crešnjar Elizabeta s V. osn. &.
*	Mariboru na osn. i. Tezno-M ari bor.
Furman Milena dodeljena osn.-A. v Blagovni
Gorič Marija dodeljena osn. 5. Pince pri Petašovcih.
Gosmer Milena dodeljena ni.žj. giran. v Sentv du pri Stični.
Gregom Ana postavljena za upravitelja osn. š. Sediaž pri JLaškem.
Herman Vida postavljena za tnšpekt, za predšol. vzgojo OLO Xvla ribor.
Jovan Leopold Iz Sentlovrenca fia Dol v Ljubljano, v dom vaj. i. za gradb. stroko.
Jurko Stane. uč. v pok., hon. nameščen na II. gimn. v Celju.
Kalan Marija z i talij, osemletne g. Sečovlje n,a it ta lij. osn. š» Prade.
Kobal Frančška dodeljena osn. £. v Letušu.
Kocbek Bruno Iz Jurjevskega dola v Zg. Kungoto lin postavljen za uprav. osn. š.
Kocijan Marija dodeljena osn. i. v Lenartu v, Slovenskih goricah.
Kompare Josip konor. nameščen Ha osn. Š. v Dobravljah.
Kovač Francka hon. namešč. na U. g. v Ribnici na Dol.
Meglič Janez postavljen za upravit osn. š. v Križevcih pri M ur. Soboti.
Meiinc-Kac Marija z osn. š. v Vuzenici na osn. š. v Dravogradu.
' Memon Marija honor. nemešč. Ha osn. š. Črnotiče.
Mozetič Bogdana namestitev na ženski! obrtni šobi v Kopru.
O v ček Irma nameščena na osn. š. v Zemavlj-ah.
Perič Bruno z ital. osn. š. Pra-dena itadiij. osn. š. v Kopru.
Poberaj Antonija z osn. š. VeL Gaber na n. g. v Šmarje ti pri Novem mestu.
Pesjak Jožefa nameščena na oan. prehodni mladinska dom Slave Klavora v Mariboru.
Pavčič Olga z osn. š. Tezno v A. v Zagorju ob Savi.
Petrič Joža z osn š. Podbočje na osn, š. Gabrje, okr. Novo .mesto.
Plišič J os iip na osemletni šoli
V	Dekanih upokojen s 15. 9. 1955.
Po d vršič Estera honor. namešč.
na osn. š. v Dutovljah.
Primožič Rudolf postavljen za ravnatelja n. g. v Selnici ob DravL
Prinčič Vladimir nameščen na Osemletno šolo v Sečovljah.
Rojc Andrej honor. namestitev
V	okr. Koper.
Rus Anka honor. namestitev na osn. š. Gorica obč. Senovo.
Seru čar Marija, uč. v pok., honor. nameščenka na osn. š. v Slovenskih Konjicah.
Stamvč Srečko postavljen za upravit. osn. š. v Vuzenici.
Šebart Franc postavljen za šol. Inšpektorja OLO Maribor.
Šraj Mihaela nameščena na osn. Š. v Idriji.
štarn Angela Iz Kostanjevice na Kuki na osn. šolo Otočec ob Krki.
Thuma Aleksander postavljen za uprav. osn. š. Planna na Pohorju.
Urbanc Rihard postavljen za upravit. osn. š. Konjšica, okr. Trbovlje.
Verstovšek Milica z osn. Š. Zg. Šiška Ljubljana na V. osn. 5. v Mariboru.
Zorko Božo z osn. š. v Rušah na osn. š. Slivnik na Pohorju.
Zupančič Jože z osn. š. v Tržiču k kmetijski zadrugi v Dol. Toplicah.
Žnidarič Marta postavljena za Upravit. osn. š. Pod Graško goro.
PROFESORJI:
Cigoj Marjan na n. g. v Svetem pri Komnu vpoklican v JLA.
Frelih Majda honor. na mest. na n. g. v Šentrupertu pri Mokro* nogu.
Hvastja Franc honor. namest. na gimn. v Kočevju.
Kasteliic-Grkiovič ing. Ivana nameščena na kmetijski š. na Grmu pri Novem mestu.
Kavčič Jože honor. namešč. na n. g. v Polhovem Gradcu.
Kozamernik Marjan z n. g. v Ljutomeru na III. gimn. v Kranju.
Kukovč Pavla z gimn. v Murski Soboti na ginm. v Črnomlju.
Medvešček Borut nameščen na gimn. Ravne na Koroškem.
Mihevc-Urbajs Marija namestitev v okr. Trbovlje, na n. g. v Radečah.
Močan Viktor Imenovan za pomož. inšpektorja v okr. Murska Sobota.
Murnik Ciril nameščen na n. g. v Radečah pri Z danem mostu.
Novak Jakob honor namest. v okr. Celje.
Pižent Vladimir po prošnji razrešen službe na Italdj. gimn. v Kopru.
PoljanSek Miloš nameščen na gimn. v Brežicah.
R ak uša - D ebelak Ma r i ja n am e-Ičena na n. g. Pobrežje-Maribor.
Simonič Magda honor. nameščena v okr. Celje.
Stanovn k Justin nameščen na gimn. Ravne na Koroškem.
Vizo višek Anton po prošnji raz-reen službe na IT gimn v Mariboru z 31. 12. 1955
•	PREDMETNI UČITELJI:
Kolarič Marjan z gimn. ▼ Črnomlju v Zagreb.
Lorber Franc postavljen za ravnatelja n. g. v Svečini.
Lorenčič Branko ravn. n. g. Imenovan za uprav, osn. š. in uprav, otr. vrt. v Rušah.
Medved Jakob imenovan za Uprav. o. š. Črna pri Prevaljah.
Radii voj evič Boženo dodeljena n. g. v Tržiču.
Rakovec Franc nameščen na gimn. na Jesenicah.
Slivnik Anton dodeljen n. g. v Rogaški Slatini.	v
Ziigon-Mravljak Petrca namest. Sia n. g v Radljah ob Dravi.
STROKOVNI UČITELJI:
Bartol Stanko z gimn. v Črnomlju na n. g. Šmarje pri Jelšah.
Hrovat Rajmund namestitev na glasb. šoL v Kopru — podružnica &OlcL
Lavrenčič Marija po prošnji razrešen službe na kmet. šoli v Ložah.
Milič Sava honor. namestitev za pouk telesne vzgoje v Ljubljani.
Novak Franc nameščen za pouk pred voj. vzgoje v Mariboru.
Roškar Ivan dodeljen železniški industrijskt Šoli v Mariboru
UČITELJI PRAKTIČNEGA POUKA:
Bevc Albina nameščena na osn. š. v Slovenski Bistrici.
Breška Breda honor. namešč. na nižj. kmetijski gospodinjska šoli v Štanjelu.
Komac Ana honor. namešč. na nilj kmet. gospod. Soft v Dutovljah.
Mecnoh Ciril nameščen na vajen. Šoli v Izoli.
Pegan Dora nameščena na, niž. kmet. gospod, šoli v Dutovljah.
Pišof Josip nameščen na vaj. i. za raane stroke I Maribor.
VZGOJITELJKCE)!
Golanda Ana nameščena v otr. vrtcu v Sežani.
Grgič Marija iz Ceiarij v otr. vrtec v Postojni.
Kovačič Polda dodeljen« otr. vrtcu v Krškem.
Sinnreich Bernarda namešč v otr vrtcu v Dravogradu.
Bolčina Julijana iz otr. vrtca v Tolminu v mladinski dom v Tolminu.
Čebulj Anica na razpolago za hon. namest. v okraj. Ljubljana, Golob Ida iz otr. vrtca Pekre pri Mariboru v otr. vrtec Črna pri Prevaljah,
Kovačiči Polda Iz otr. vrtca pri Steklarni v Hrastniku na razpolago OLO Trbovlje,
Kristan Zmago iz doma učencev strok, šol v Mariboru po prošnji razrešen.
Milavec Melita, namestitev v okr Ptuj.
IT. seznam Učitelji:
Božič Ana, z niž. gimn. v Senovem na osn. šolo v Tomišelj pri Ljubljani;
Božič Miroslav ponoven sprejem in namestitev na osnovno Šolo v Tomišlju;
Bratuž Marici z gim. v Novi Gorici na osn. šolo v Novi Gorici;
Chvatal Davorina ponovno sprejeta in nameščena v okr. Kranj;
Cimperman Danica i oen. šole Sočerga na osn. šolo Gračlšč«;
Cokan Fortunat z osn. šole Dobje na osn. šolo v Šentvidu pri Grobelnein;
Cebron Ljudmila nameščena na nižji gimn. v Izoli;
Čuček Pavla iz otr vrtca Poljane v Ljubljani na osn. šolo Ljubija na-Vič;
Divjak Milan nameščen na osn. Solo V Podlehniku;
Gorjanc Gabrijel« z osn. šole v Vojniku na osn. šolo Dobje pri
Planini;
Gričar Breda nameščena na osn. Šoli Hrastnik-Center;
Gumilar Frančiška, upokojenka, nameščena honorar, na osn. šoli v Ptuju;
Kincl Marija honor. nameščena na nižji gimn. v Križevcih pri Ljutomeru;
Klopčič Anton, postavljen za upravitelja osn. š. Mlinše, okraj Trbovlje;
Krasnik Radivoi razrešen v mladinskem obm. okrevaldš&u RK na Debelem rtiču;
Krebelj Ana. na nižji gimn. v Beltincih, upokojena s l. 1. 19M;
Makarovič Vlad© z gimn. v Postojni na vajensko šolo v Postojni kot v. d. uprav.;
Martelanc Teodor^ iz Barkovelj pri Tr«tu v okr. Koper; .
Martinčič Mara. imenovana za upravitelj, osnovne Šole Kal nad Hrastnikom:
Peček Angela Imenovana za upravit. osnovn« šole Vrhov© pri Radečah;
Piltaver Ma-srda Iz Sevnice na osn. šolo na VMmu pri Krškem;
Pleme It Matilda z osn. šole Sp. Šiška na osnovno šol© Ljubljana-Moste:
Pogačar Vida Imenovan* za uor. osn. šole Mam olj, okraj Trbovlje;
Pohar Darinka imenovana za upravit osn šole Turje;
Povh Maksimilijana na osn. šoli v Polhovem Gradcu upokojena s 30 sept. 1955:
Panker Milena honor. nameščena na osn. šol© Sečovlje:
Sabadin Ljudmila iz dlj doma ozir. osn šol v Kopru premeščena n3 osn. šolo Rižana:
Simončič Marija ponoven sprejem in namestitev na o«i. šoli Ljublj a na-Led in a:
Slamnik Zdravko z osn. šole-Zagradec v internat ribiške šole v Piranu;
Ster Janez nameščen na osn. šol J Trebile, obč. Gorenja vas: Turčmovič Jože z italij. osemletne šole v Izoli n« gimnazijo v Kopni:
Vilčnik Emil z osn šole Gračl-ŠČe v vžgala]Išče v Veržeju;
Volk AloiziJ. iz d’1. doma v Tomaju na osn. š Sočerga in postavljen z« unravitelja:
Zupan Silvo na vaten, šoli gradbene stroke v Id ubij »n! razrešen 30. septembra 1955:
Mar-on Sikat od SPK LRS k OLO Kooer:
Mehova Dr?gr, od OLO Ljubljana k SPK LRS;
ProfeeorJ!?
Dolenc Herman od VP 2143 Šentvid - Ljubljana na XII gimn. v Ljubljani;
Ferluga Jerica, nameščena na glasbeni šoli v Kopru;
Kolšek Anton honor. nameščen na gimn. v Celin;
Kralj-Plestenjak Marija dodeljena ekonom, sred. šoli v Kooru;
Kramar Janez iz muzeja NOB LRS v muzej v Kopni kot kustos;
Kukovič Pavla z gimn. v Murski Soboti na gimn v Črnomlju: Mervič Ing B»anko s TSS v Ljubi jan 5 no PMF fakulteto univerze v TJ ubija ni;
Miloša vi ievič Radmila z XTI. gimn. v Ljubljani na X. gimn v Beogradu;
Pajk ing. Angela Iz želez, trans-pori. nodletin v Ljubljani na TSS v Ltubllani:
Počkaj Dragomira nameščena na gimn -r? CmomUu:
Rib!č1č-Zs1e Katarina nameščena na učiteljišču v Kopru: Skubic Tomislav nameščen na TS8 v Ljubljani:
Zvan Anton a VIT. gimn. v Ljubljani na PMF fakulteto univerze v Ljubljani.
Predmetni učitelji?
Cetin Marjan nameščen hon. na xn. gimn v L1 ubijam: Demovšek Joža zač hon. nameščena v okr Celje:
Grafenauer Gorazd nameščen na glasben? šoli v Ljubljani-Center;
Hanz.elj Mladen? nameščena na gimnazij' v Črnomlju:
Kogoj 0'kar nameščen na gimn v Ajdovščini:
Medla Karel nameščen na nižji gimnaziji v Tomaju;
Ponijcvar Anica namežčena na nižji gimnaziji v Ljutomeru;
Vardjan Miran z nižje gimn. v Litiji na PMF fakutet© univerze v Ljubljani;
Založnik Mira i« Borovnice na
gospodinjsko šolo v Trbovljah; Zelnik Cecilija
na osn. 5. v
z osn. Tržiču.
š. Leše
Strokovni učitelji:
Ahac Majda z gimn. v Trbovljah na nižji gimn. v Hrastniku;
Avsec Vladimir na gradb. srednji šoli v Ljubljani razrešen po prošnji 30. 11. 1955;
Debelak Marijan nameščen na vajenski šoli za razn« stroke v Kranju;
Gašperin Angela iz cent. otroš. dispanzerja na šol© za otroške negovalke v Lubljani;
Jalen Iva s kmetij. Sole Poljče na nižj© gimnazijo v Radovljici;
Kekec Marija nameščena na kmetijski šoli Turnišče pri Ptuju;
Klopčič Tatjana nameščena na administrativni šol j v Ljubljani;
Kožar Jernej ref na vajen. š. avtomehan. stroke v Ljubljani k EC2 v Ljubljani;
Lukman Jožica nameščena na kmetij, š. Turnišče pri Ptuju;
Munda Marta na niž. kmet. šoli Ravne (Koper) razrešena po prošnji 31. 12	1955:
Potočnik Marjana iz tečaja za gospodinjstvo v Ložah na kmet. š. Lože (Gorica);
Primat Veronika s čipkarske Šole na osnovno šolo v IUrški Bistrici;
Slokan Marija z žen. obrt. Š. v Kopru na ekonom, sred. Šol© v Kopru;
Strnad Ivana s Čipkarske šole Materija na nižj. gimn. Herpelje.
Učitelji praktičnega pouka:
Burger 'Kristina nameščena na gimn. v Ptuju za pouk ž. r. d.;
Dolenc Stana s čipkarske šole na nižj. gimn. v Ilirski Bistrici za pouk ž. r. d.;
Kojc Alojzij nameščen na želez. - industr. šoli v Mariboru;
Krajec Ivan z vajen, šole v Domžalah na vaj. šolo raznih strok v Kamniku;
Kuštor Evgen nameščen na vajen. š v Murska Soboti;
Rupnik Milka zač. hon. nameščena za pouk ž. r. d. v Ljubljani.
VzgoJitelJKce):
Černigoj Matija zač. hon. namestitev v Kopru;
Dreniik * Zdenka nameščena v otr. vrtcu Bežigrad v Ljubljani;
G o l,j a M a r i j a i z ml ad i n s k ega doma v Kopru v otr. vrtec Cežarji;
Kušar Milena zač. hon, nameščena r Mariboru:
Milavec Melita dodeljena Otr. vrtcu Kidričevo;
Penič Marija, bolničar v zavodu za slep© mladino v Ljubljani, upokojena 31. 12. 1955;
Petaros Natalija v vzg. zavodu Elv. Vatovec v Portorožu razrešena 28. 2. 1956;
Povh Zofija namešč. za pom. delo v zavodu za gluho mlad v Portorožu;
Rupnik Franc honor. namest. v vzgoj. zav. v Kamni gorici;
Skuk-Pungar	Leopold in a zač.
hon. namestitev za pom vzgoj. delo v Ljubljani:
Stane Terezija zač. hon. namest. v otr. vrtcu Poljane v Ljubljani:
Trunk Marija honor. namest. v vzgojnem zavodu v Kamni gorici;
Gec Ida postavljena za inšpektorja za otr. vrtce pri OLO Koper.
Milkovič Marija honor. nam. v vzgojnem domu Elvire Vatovec v Portorožu,
Pintarič Nada Iz otr. vrt. Ma-ribor-Nova vas v otr. vrt. Mari-bor-Melje,
Sagadin Helena nameščena v otr. vrtcu v Poljčanah.
Sinreich Bernarda, preklic namestitve v okr. Murska Sobota, dodelitev v okraj Maribor.
Soba Ana nameščena v otr. domu v Framu
Wolf Franc v dijaškem internatu v Fari pri Kočevju, vpoklican v JLA.
V današnji žrevilfkii objavlja Prosvetni- delavec le dva seznama premestitev, namestitev in upokojitev prosvern.h delavcev, kij so bile izvršene od začetka šolskega leta pa do zaključka I. semestra, to je do konec koledarskega leta 1955. Čeprav ima Prosvetni delavec malo prostora, je uredfržki odbor vendarle sklenil, da bo eno šolsko leto objavljal kadrovske spremembe in s tem pokazal na občutno Škodo, ki jo morata ob totlMi spremembah utrpetj tako vzgoja kot tudi pouk. Rezultat nam da misliti: vsak četrti Šolski delavec LRS je bi*l v tem šolskem letu — in to
v veliki rneri že po pričetku šolskega leta — kakorkoli že zamenjan! Kar poglejmo sezname. Na vseh šolah m vzgojnih ustanovah imamo po stanju z dne 1. januarja 1956 skupaj 7.753 aktiv mh šoimkov in vzgojiteljev. Od teh je biHo od 1. VIL 1955 do 31. XII. 1955:
premeščenih	1.127
56-3 34 94
49
50 44
3
1.964
nameščenih upokojenih razrešenih službe postavljenih za inšpektorje poslanih na študij pozvanih v JLA reaktivlnanih
SKUPAJ
Potovemjs prosvetnih delavcev v Francijo
1. MENTON IN PARIZ
Komisitja Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze s tujino bo tudi letos s sodelovanjem Francoske prosvetne, lige za laično Solo organizirala tečaj francoskega jezika v Memtonu za. predavatelje francoščine na naših šolah. Tečaj bo v Men-tonu, ki j« poanano letovišče na Rivieri.
Tečaj bo trajal tri tedne in bo posvečen v glavnem zgodovini francoske književnosti s posebnim poudarkom na današnji francoski književnosti in konverzaciji. Predavatelji bodo ugledni francoski strokovnjaki, ki ■ jih bo odredila Francoska prosvetna liga. Po končanem te. čaju bodo udeleženci preživeli teden dni v Parizu.
Cena potovanju in stroški tečaja znašajo din 50.000 za ose-bo.
V	to ceno je vračunano: vozna karta ekspresnega vlaka III. razred od Sežane — Milano — Genova — Menton — Marseille — Pariz — Lausanne — Milano — Sežana, stanovanje in prehrana v Mentonu in Parizu, vidiramje potnega lista in »dže-parae« 12.000 frankov.
V	tečaj bodo sprejeti le predavatelji francoskega jezika. Pri-pominjaroo, da je potrebno solidno znanje francoščine zaradi sodelovanja na tečaju.
V	tej skupini bo 20 prosvetnih delavcev iz vse Jugoslavije.
Odhod Skupine 7. avgusta.
Prijave pošljite takoj po svojem društvu na naslov: Republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 22. K prijavi priložite kuverto z znamko 15 dinarjev in svojim naslovom.
PARIZ
Tud! letos bo Komisija Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze s tujino organizirala potovanja naših prosvetnih delavcev v Pariz.
Namen teh potovanj je sapo* znavanje prosvetnih ustanov glavnega mesta Franclje in njegovih kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Udeleženci potovanja si bodo ogledali: Louvre, galerije impresionistov in moderne umetnosti, Versaille in drugo.
Stanovanje In hrana sta preskrbljeni v internatu liceja Saint Louis v središču mesta.
V	Francijo bo potovalo 5 skupin s po 30 udeleženci. Vsaka skupina bo v Parizu po 14 dni. Skupine bodo odpotovale iz Beograda In bivale v Parizu tele dni:
Tovariški sestanek
Vabimo vse tečajnike in predavatelje drugega abiturientske-ga tečaja od marca do junija 1946 na učiteljišču v Ljubljani (razrednik dr. Segulova) k praznovanju desetletnice diplome. Prostimo vse tečajnike, da se medsebojno obvestijo, da bo praznovanje 5. maja 1956; zborno mesto ob 16. uri pred Domom sindikatov v Ljubljani - Miklošičeva 22. Prijave pošljite na naslov: Združenje učiteljev in profesorjev Slovenije — tov. Sonja Omahen, Ljubljana, Miklošičeva »t, 22,	v-.
L skupina: 14. julija ob 23.15 odhod iz Beograda — prihod v Pariz 16. julija ob 9.05 — odhod iz Pariza 29. julij* ob 19.53.
2.	skupina: 21. julija ob 23.15 odhod iz Beograda — prihod v Pariz 23. julija ob 9.05 •— odhod iz Pariza 5. avgusta ob 19.53.
3.	skupina: 28. julija ob 23.15 odhod iz Beograda — prihod v Pariz 30, julija ob 9.05 — odhod iz Pariza 19, avgusta ob 19.53.
4.	skupina:	4. avg. ob 28.15
odhod iz Beograda — prihod v Pariz 0. avgusta ob 9.06 — odhod iz Pariza 26. avg. ob 19.53.
Cena za osebo din 33,000.
V	ceno je vračunano: stanovanje in prehrana v Parizu za 14 dni, vozna karta za ekspresni vlak III. razred od Sežane čez Italijo in Švico ter nazaj, vidi-ranje potnih listov, stroški vodiča, rezerviranje prostora v vlaku in »džeparac« 8.000 fran.
Javite se takoj po svojem društvu na naslov Republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije — Ljubljana, Miklošičeva 22. K prijavi priložite kuverto zn a s’o v om m znamko za 15 din.
Upoštevali bomo 1« prijave, ki jih bodo priporočala naša društva.
Potovanje prosvetnih delavcev v Anglijo
V	letošnjem letu bo Komisija Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za »vez0 s tujino v sodelovanju Lige za mednarodno prijateljstvo organizirala potovanje skupine 30 prosvetnih dealvcev iz Jugoslavije v Anglijo.
Namen potovanja je spoznavanje prosvetnih ustanov glavnega mesta Velike Britanije. Poleg tega je predviden ogled najzna-meniiteijžih muzejev, galerij in drugih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Znanje angleščine ni obvezno, vsekakor pa je priporočljivo.
Načrt potovanja:
19. julija ob 9,20 odhod Iz Beograda z Jugoslavija ekspresom.
19. julija ob 20.00 odhod iz Ljubljane z Jugoslavija ekspresom.
21. julija ob 7.14 prihod v London. —
11. avgusta odhod iz Londona v Worthing.
17. avgusta odhod Iz Wort-hinga v Jugoslavijo.
Skupina bo torej 21 dni v Londonu in 7 dni v Worthingu.
Cena potovanja znaša 48.000 dinarjev za osebo. V ceno je vračunano: vozni listek III. razreda ekspresnega vlaka od Jesenic do Worthinga čez London in nazaj do Jsenlc, hrana in stanovanje v Londonu in Worthingu, vidiranje potnih listov in »džeparac« 10 angleških funtov.
Udeleženci plačajo vozno karto do Jesenic in nazaj od kraja stalnega bivališča ter stroške za nabavo potnega lista.
Intresenti za to potovanje naj se takoj prijavijo Republiškemu odboru Zd,ruženja učiteljev in profesorjev Slovenije — Ljubljana, Miklošičeva 22. S prijavo pošljite tudi kuverto z naslovom In znamko za 15 din.
Upoštevali bomo le prijave, ki jih bodo priporočila naša drulvg.
Ali je fe tem številkam potreben še komentar? Kako daleč smo še od tega, da bomo mogli govo-n»m o stalnosti učnega in vzgojnega osebja.
In pri tem lan' ni bilo 'razpisa službenih mest, kakor ga po sklepu sveta za prosveto in kulturo LR Slovenije tudi letos ne bo. Ce bi uzakonili še ta demokratični način razmeščanja prosvetnih delavcev — jo prej ali slej ga bomo moral". — bi prišli: še do usodnejših števil.
Nauk a tega, nauk, k;, velja za rs« občinske, in okraijne svete za šolstvo pa je tale:	za težja
mesta so potrebne večje nagrade, boljši delovni in žiivljettfskš po-goti; s študijskimi štipendijami", je treba skrbeti za kader za določene kraje; omejti bo treba premestitve na nasnujnejle primere, povsem pa izključiti disciplinske premestitve brez disciplinskega postopka.
Menimo, da bodo morali okrajni sveti za prosveto pomagati v teh vprašanjih občinskim svetom vse dotlej, dokler si ti ne bodo pridobili! potrebnih izkušenj pri obravnavanju tega izredno del'* katnega posla. Vso pomoč tna bi morale nuditi tudi' naše organizacije.
»Kino, kino! Danes bo spet kino. Glej, tovarišica nese filme!« slišim že od daleč, ko se približujem šoli.
»Tovarišica, aili bo za nas kino?« me vpraša droban deček iz drugega razreda. »Ne, danes bo samo za tretje razred«, gledali bomo film o apnenici.«'
»Skoda, da na tudi za nas«, slišim vzklike drugih otrok.
V tretjem razredu smo se učili o apnencu, o nastanku, nahajališčih, kako ga spoznamo in uporabljamo. Pri pouku o apnencu sem si pomagala s skiciranjem, slikami in s koščkom apnenca, solno kislino itd. Vendar mislim, da je tak pouk premalo razumilj.v in nazoren. Zato je otrokovo znanje ob takem pouku mioimalao, pa še to gre hitro v pozabo.
Kako lepo in življenjsko je, da po temeljiti razlagi in poizkusih ugasneš luč in na platnu ali steni se pojavijo slike apnenca. Otrok se vživi v naporno delo delavcev in spremlja vsak njihov gib. Kar dih jim zastane ob napetih trenutkih, ko zažigalna vrvica, gori in še plamenček' blliža'globoki' odprtina, ki jo je delavec z vrtalnim kladivom izvrtal m napolnil z razstrelivom. Vrvica počasi izgoreva, delavci se pravočasno umaknejo. Bum! Oblaki dima se dvigajo. • Sledi delo v. apnen,oi. Otrok vidi peči, kjer žgejo apnenec in pridobivajo živo apno.
Kras skriva v svoij.h nedrih še mnogo neizkoriščenega bogastva. Običajno si zamiišljaimP ali prikazujemo Kras kot revno, pusto pokrajino. Ob obravnavi apnenca je prav, da tpoudarimo, kakšno bogastvo je v marmorju.
Otrok v mestu vidi palače, obložene z marmornatimi ploščami, stopnišča, stebre in druge umetnine iz marmorja. Ko vse to gle-ga, ne pomisli od kod je ta snov, koliko truda je bilo treba, preden je bili kamien odsekan, ofclesan. Kako lepo nam film pokaže lom-Ijeoje marmorja, jeklene žage, kamnoseke in proizvode iz marmorja.
Omenila sem le film o apnencu, vendar je še nešteto filmov, predvsem iz pr ..rodoslovja, ki ph lahko posredujemo otrokom.
Res prirejamo ekskurzije, včasih pa so zaradi materialnih vprašanj težko izvedljive, posebno v oddaljene kraje. Tu nam lahko priskoči na pomoč film, saj nazorno pokaže mnogo stvari, ki jih niti razlaga niti ekskurzija ne moreta dati.
Pouk, ki je podkrepljen s filmom, je res uspešen. To posebno vidimo pri utrjevanju snovi, ko otroci lepo in sproščeno obnavljajo. Po štirih mesecih smo go-
Delo DUP v Ljutomeru
Zaradi reorganizacije občin in okrajev je bil občni zbor DUP v Ljutomeru zelo pozno v jeseni in ga je članstvo že željno pričakovalo. Izvolili smo novi upravni odbor, ki je energično in hitro začel delati. Oparilo se je namreč, da je prejšnji odbor posvečal več pa-žnje le predavanjem in zabavi članstva ter plačevanju članarine, medtem ko se za individualno izobraževanje članstva ni zanimal ter zato ni dajal nobenih navodil, nalog, ni predlagal nobenih tem, ki naj bi jih člani predelali individualno ter na skupnih sestankih po šolah ali pa v sektorjih prediskuti-rali. V tem je čutiti motno vrzel. Edino člani predmetnih aktivov so imeli posebne sestanke, kjer so obravnavali razna didaktična vprašanja. Vse delo je slonelo predvsem na tajnici, ki pa sama ni mogla več storita.
Novi upravni odbor, kateremu predseduje Janko Belec, si je že na prvi seji zadal več tehtnih nalog. Zaradi lažjega dela je formiral dve komisiji: komisijo za izobraževanje članstva in kulturno množično delo in komisijo za materialna vprašanja. V te komisije smo poleg članov upravnega odbora pritegnili še druge vidne prosvetne delavce.
Komisija za izobraževanje članstva se večkrat sestaja ter sestavlja program za študij po skupinah, prav tako pa razpravlja o vsebini predavanj, ki jih društvo namerava organizirati za vse člane društva. Tako smo imeli do sedaj 3 sestanke članstva, kjer smo poslušali predavanje prof. Koprive i* Maribora o avstrijskem šolstvu; nato smo razpravljali o raznih organizacijskih vprašanjih, nazadnje pa imeli predavanje prof. Gustava Šiliha iz Maribora »Učitelj, ali poznaš samega sebe?«, s katerim nam je dokazal, kako veliko vlogo igra v šoli subjektivni faktor.
Da bi nudil svojemu članstvu tudi nekaj zabave, je odbor organiziral v začetku februarja za vse člane interno zabavo. Zabava je bila zelo prijetna. Vse. graje vreden pa je odnos nekaterih naših članov, posebno iz Ljutomera, ki so šli raje na druge zabave, ker se jim je zdela morda naša prireditev preskromna, presiromašna, saj se je vse odvijalo brez »noblese in dekoltejev«, kar si lahko privoščijo pač le nekateri.
Naše društvo je bilo menda eno najrednejššh pri plačevanju »tonovskega časopisa u; pedago-
ške literature, vendar je prenehalo pobirati denar, ker imamo v dobrem že več pedagoških knjig; nadaljevali bomo, ko prejme naše članstvo vse obljubljene in že plačane knjige.
Do konca šolskega leta predvidevamo še dvoje pedagoških predavanj. Pričakujemo tudi elaborat o reformi šolstva, ki ga bomo predelali najprej skupno z vsemi člani, nato pa ša po
skupinah.
vorili o neki živali, ki smo >o vS-dali v filmu. Samo omenila sena’ žival, .pa so mi ocroci vedeli povedat; tolilko, da sam ilmela prav* prijeten občutek ob njih znanju
Le to je škoda, da ntiimamo filmov po izbiri za vse razreda osnovne šole. Čeprav imamo kino projektor, ne moremo upo-rabljasi filma kot eno Izmed učinkov,iioih učnih sredstev, če bodo tovariši, ki se ukvarjajo s filmi, prisluhnili našim predlogom, mislim da se bo marsikaj izboljšalo.
S predlogi na dan! Za tretji razred bi nujno potrebovali precej filmov, ki bi osvetljevali prirodoslovno snov od nežive do žive prirode. Tu misli,im na vodo, kako izkoriščamo vodno moč, ozračje (moč vetra), toplomer delo v tovarni), moč pate, kamenine, soline, pridobivanje morske in kamene soli, življenje rastlin v različnih dobah, razne - živali, kot so govedo, poljski zajec im še marsikaj. Nekaj filmov o živalih, mislim, je v zalogi.
Prav bi bilo, če bj obdelali biološke enote, kot so na primer dom in neposredna okolica (žiivaii v delo na vrtu, kaj sejemo in sadimo, vrtne škodljivce. Tu priipo-miinjamj da je zelo lep film o kapusovem belinu. Film bi nas peljal tudi na polje aili travnik, kjer bi videli dalo na polju in mehanizacijo kmetijstva. To je predvsem važno za kmečkega otroka, da bo videl, kako je treba uvajati nove stroje, k-i jih naša industrija že izdeluje. Tudi na poftu ne bi smeli tnhno škodljivcev, ki nam prizadenejo mililionsko škodo. Pni tem bi bilo dobro povedati, kako se jih ubranimo. Zelo lepo bj lahko prikazali industrijske rastline, njilh nadaljnjo predelavo Im uporabo.
Naj omeniim še zgodovinske oziroma domoznanske filme, saj bi. neki krai prikazali z geografskega, zgodovinskega, gospodarskega, kulturnega im prometnega vidika. Kako olajšano delo bi imeli učitelji, že bi si mogli neki kraj ali mesto ogledati z vseh teh vidikov. V Ljubljanskem barju ne bi gledali samo šote, ampak tudi vzpetine okrog, naselja, gospodarstvo in rudi zgodovinsko preteklost. Ravno tako Ljubljansko polje kd.
Koliko dela čaka naše falmske ustvarjalce; le začeti je treba. Včasih vidimo v predfilmih sijajne stvari, ki bi jih bilo dobro imeti stalno v zalogi. Ne moreni pozabit; predfilma (izdellava Triglav filma) z naslovom Kost pripoveduje ali pridobivanje soli, da ne omenjam pokrajinskih filmov, kjer so prikazane tovarne z izdelki in diruga bogastva; s tem sa na,m tisti košček naše zetnilje tako približa, da kar zaživimo s tamkajšnjimi ljudmi. In če je to_ še v barvah, kot je bil naš film o Ohridu. Lepšega si ne moremo m is,liti:!
Dobro bi biiioi, če bi v prilogo Prosvetnega delavca priobčil;, ša napotek o uporabi filma pri pouku. Zdi se mi potrebno ali celo nujno, da na« Kinoteka, v Ljubljani seznanja s filmi, ki so na zalogi, in s kratko vsebino.
Če bo večja izbira lepih, domačih filmov, bomo radi posegali po njih in jih s pridom uporabljati pri ipouku; tako bo naše delo uspešnejše.
V. B, j
— s?
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
LISTI:
Ciciban štev. 7 je izšel
PIONIR štev. 8 izide 19. aprila
PIONIRSKI LIST št. 27 in 28 izide 12. in 18. aprila
KNJIŽNICA Čebelica (mehko vezana 50, trdo 110 din)
Semič Stanko-Daki: Partizanček — že izšla Ruska narodna: Prelepa Vasilica — slikanica izide v drugi polovici mesca aprila Vuk Karadžič: Laž ima kratke noge — zadnja šti-ribarvna slikanica v letošnjem šolskem letu — izide v mesecu maju
KNJIŽNICA SINJI GALEB (broš. 90, vezana 150 din)
E. K8stner: Pikica in Tonček — ponatis — knjiga je že v prodaji
Jules Verne: 20.000 milj pod morjem — knjiga }e že izšla
E.	Bass: Nepremagljiva enajsterica — knjiga je ž«
izšla
H.	R. Haggard: Salamonovi rudniki — knjiga izide v mesecu maju
KNJIŽNICA PIONIRSKEGA LISTA:
I.	štev. B. Magajna: Brkonja Celjustnik — cena
90 din
CICIBANOVA KNJIŽNICA:
Matej Bor: Ropotalo in ptice — ilustriral M. Sedej. Cena broš. 160 din, kart. 260 din
KNJIŽNICA ZA MLADINO:
F.	S. Finžga«: Pod svobodnim soncem, ppl. 370 din Richard Wright: Otroci strica Toma, ppl. 360 din
Pred kratkim smo poslali nekaterim šolskim poverjenikom obračun njihovega poslovanja z nami. Vse te poverjenike naprošamo , da poslan obračun primerjajo s svojimi podatki in eventualni dolg poravnajo. Ob koncu šolskega leta bodo prejeli vsi poverjeniki obračun, zato naprošamo vse šolske poverjenike, da nam čimprej javijo, katere in koliko naših izdaj prejemajo oni za razširjanj« med učenci in koliko šola oz. šolska knjižnica. Za vse izvode, katere prejemajo šolska upraviteljstva oz. šolske knjižnice, bomo, v kolikor boste želeli, izstavili poseben račun.