287
Poučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
234.
Betel v Aziji in na oceanskem otočji. Palma areka in betelov   oreh.  Vzgoja  betelovega   poprovca.
Gambir.
Mej sredstvi, s katerimi se človek razdražuje in omamlja, prišel je tobak v stari svet najpozneje, pa je vender danes po svetu najbolj razširjen. Davno pred tobakom je imela Azija in Oceansko otočje svoja dražila, ali nobenemu se ni sponeslo, da bi se bilo tako zmagovito razširilo po svetu, kakor tobak. Edini opij je podjarmil mnoga azijska plemena, ali v Evropi ni mogel razširiti gospodstva. Vsa ostala dražila so preživela davno   svojo   slavo.   Širila  so   se in držala,  dokler ni
prišla evropska kultura, in od tega ča*a, ako se tudi niso izgubila, niso se vsaj več razširjala. Veliko je teh dražil, katera poznata Azija in oceansko otočje. Kamor koli je Evropec došel, nikjer ni našel ne zemlje ne otoka, kjer ne bi ljudje imeli razdražoega sredstva. Po vsem svetu je bil človek enak, nikjer se ni mogel zadovoljiti samo z vsakdanjo hrano, temveč povsodi je hrepenel tudi po takih stvareh, katere mu hočejo razbiti togo in ponesti ga v prijetne sanje. In on jih je res povsodi našel, zato pa je tudi mislil, da jih je priroda samo njemu na voljo ustvarila. Mej vsemi temi sredstvi zavzema „betel" prvo mesto. Računajo, da je najmanje 50, a neki vele, da tudi 100 milijonov ljudi, kateri betel žvekajo. Mej vsemi omamljivimi sredstvi ga edino tobak v razpostranjeDji nadkriljuje, vsa ostala sredstva pa daleč za njim zaostajajo. Po vsej južni Aziji in po vsem azijskem otočji so ljudje tako privajeui žvekanju betela, da so brez njega skoro nesrečni.
Betel se od vseh ostalih dražil po svoji naravi in sestavi znamenito razlikuje. Prva je ta razlika, da se za betel jemljo dve ali tri različne rastline, a potem, da se betelu primešava še ena tvar, katera ni rastlinskega rodu, namreč živo apno.
Najglavnejša sestavina betelova je betelov oreh, a to je plod palme areke. Mej premnogimi palmami, katere lepšajo južno Azijo in azijsko otočje, je areka naj-nežnejša. Prekrasna ta palma vzdiga vitko deblo do 10 in 14 m, vis. a vršiček se jej ziblje kot kraljevska krona od nežnih peres. Južnemu podnebju so palme ne samo najlepši kras, temveč tudi blagoslov božji. Palme hranijo premnoge narode, dajo jim kruha in ovočja, pa tudi ljubke pijače, katera razveseljuje srce človeku, kakor vino od trte. Hrana in opojna pijača sta dve potrebi, brez katerih človek ni hotel nikjer biti, dve sta to potrebi, kateri še ne podajeta človeku popolne sreče. Povsodi je človek iskal in tudi našel omamnih dražil, ia tu na jugu je našel to dražilo v isti rastlinski famihji, katera ga prehranja in razveseljuje. Pod pernato krošojo areke se razvijajo premnogi grozdi z betelovimi orehi, katere poslajajo življenje milijonom ljudi. Kjer ni samoraslih arek, tam jih sade radi teh orehov. V vzhodni Indiji rahajamo areko po vsej zemlji samoraslo in vzgojeno. Na Cejlonu, po Malabaru in po vsej obali južne Azije se košate silni nasadi vzgojene areke. In povsodi tod je vzgoja areke važna veja narodnega gospodarstva. Mlado in staro žveka betel, in zato je potrošek betelovih orehov neizmerno velik. Osobito v vzhodni Indiji se proizvaja in prodaje toliko orehov, da v trgovini imajo prvo mesto. Po Sundajskem otočji raste areka povsodi samorasla. Na Filipinskih otokih plačujejo delavce z betelovimi orehi, kakor jih po Singaporskih tvornicah plačujejo z opijem. Na Sumatri je betelov oreh gotovo naj« glavnejši gospodarski proizvod. Tu se vsakega leta na-lože mnogi brodovi z orehi in izvozijo potem v Malako, Siam, Kokinkino, in ves izvoz računajo na več milijonov kilogramov.
288
Betelov oreh ima trdo, zeleno lupino, katera se z oreha odstrani, a samo jedro potem razreze 4 do 8 enakih kosov. Za žvekanje se takov kos zamota v perje od be-telovega poprovca in pospe z živim apnom. Ker se oreh nikdar brez betelovega perja ne žveka, zato se poprovec po vsej južni Aziji v silni množini sadi, a največ v bližini velikih mest. Kdor ima samo kosec zemlje, gotovo posadi toliko poprovca, kolikor ga za se potrebuje. Okoli nizkih kolib domačinov se veličanstveno zibljejo areke, a po njih se povsodi vzpenjajo in ovijajo stebla betelovega poprovca. Na trgih proda se ga na dan strašna množina in z vseh strani vlačijo koše, kateri so po meter visoko naloženi s poprovčevim perjem. Kjer se poprovec na debelo vzgaja, tam ga sade v pravilne vrste, da je rastlina od rastline po pol metra oddaljena. Poprovec ima veliko, kakor srce izrezano perje, in ker se mu zelena boja prekrasno sveti, zato je tako polje izredno lepo. Prvih osemnajst mesecev dobi vsaua rastlina visok kolec, kakor n. pr. hmelj, da se po njem vzpenja. V tem so mej poprovec posadili drevesa, katera brzo rasto, in kedar prejde 18 mescev, takrat kolce porujejo, io poprovec se začne po mladih drevescih vzpenjati. V tretjem ali četrtem letu je že rastlina toliko razvita, da ž nje perje obirajo, in to branje traje sedaj šest, sedem let, potem rastlina pogine. V severni Indiji in na južnem obronku Himalaje je podnebje tako ostro, da poprovec ne more pod milim nebom uspevati, in ker ljude ne morejo biti brez njega, vzgajajo ga po pokritih nasadih. Dr. Kooker je dobil pod Himalajo nizke, a vrlo dolge kolibe, v katerih je bil poprovec nasajen. Rastline, katere so v kolibi imele dovolj svetlobe, zraka in vlage, vzpenjale so se po kolcih, in ljudje so jih z osobito skrbjo čistili in čuvali.
(Dalje prihodnjič.)