SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 33
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 31 de agosto - 31. avgusta 2006
POLITIKA IN MORALA V VZA EMNEM POSLUŠAN U
Pritožba tožilca v primeru Ribičič zavrnjena
DRAGO K. OCVIRK
Pred velikim nmarnom je predsednik Drnovpek naslovil na Cerkev nekaj ocen in pričakovanj. Gotovo je svojevrsten kompliment Cerkvi, domači in vesoljni, če ji politik, ki je v vrhovih politike že dve desetletji, prizna pomembno vlogo pri ustvarjanju boljpega sveta. Človek dobi vtis, da je Drnovpek, potem ko je v politiki prelezel vse hribe, preplezal vse stene in se povzpel na njen vrh, ugotovil, kako nepomembno in neplodno je politično delo, ker ne more izboljpati sveta. Sam je napel repitev za probleme v duhovnosti, ki prekipeva od ,,pozitivnih energij in razmipljanj" in vodi v ,,vipjo zavest". Cerkev bi tu utegnila biti prav koristna, seveda če bi se vključila v njegovo ustvarjanje ,,vipje zavesti", če bi svoje ,,pozitivne energije" pokurila za razgibanje pravičnosti in razvoja od Jesenic do Brežic, od Kopra do Lendave, od Darfurja do Šrilanke, od Nanavuta do Bolivije. Tega doslej pe ni zmogla v celoti in je v preteklih letih na veliki pmaren natrosila ,,s prižnice marsikatero politično pridigo" nič hudega slutečim, ki so si pripli v cerkev akumulirat ,,pozitivno energijo" in dvigat ,,zavedanje".
Predsednik države zastavi Cerkvi vprapanji: ,,Ali ne bi morala Cerkev, kot moralna in verska avtoriteta, bolj jasno potrkati na vest svetovnih oblastnikov? Jim povedati, da to, kar počnejo, niti približno ni podobno Kristusovemu nauku, pač pa prej Satanovemu?" Toda ali ni prav tega delala Cerkev tako v totalitarni državi, ki ji je predsedoval tudi Drnovpek, in v novi državi, ki ji je prav v tranziciji vladal Drnovpek in si je tovaripija tedaj prilastila skupno premoženje in se prelevila v kapitaliste? V obeh primerih so tisti pri koritu vpili, da se Cerkev ukvarja s politiko in zahtevali, naj molči, da bodo v miru dokončali svojo raboto.
Ker me je zanimalo, kaj ima Drnovpek za ,,politično pridigo", sem malo pobrskal po arhivih. Nadpkof Rode je v svoji prvi pridigi za veliki pmaren na Brezjah govoril o pomanjkanju veselja do življenja, ki se kaže tudi v upadanju rodnosti in ustavni zapčiti splava. Za pefa vlade — bil je Drnovpek — rodnost ni bila problem, splav pa ob vsej ljubezni do vsega živega pe kar zagovarja. Pridiga, ki dvigne preprogo, pod katero je politika pometla svoje smeti, je za politiko politična. Enako je bilo leto kasneje, ko je nadpkof spodbujal k odgovornosti za družbo in državo predvsem prek močne civilne družbe. Tedanja oblast se je zbala za oblastni monopol in je seveda Cerkvi očitala politizacijo. In tako bi mogli naptevati, vse dokler je bil Drnovpek predsednik vlade, in tako razmipljajo njegovi tovaripi zdaj, ko so v opoziciji. Ko Cerkev trka na vest domačih oblastnikov, je to politika; politika je tudi, ko jim pove, ,,da to, kar počnejo, niti približno ni podobno Kristusovemu nauku, pač pa prej Satanovemu". Ali ne bi Drnovpkova ugotovitev, da mačka zacvili, ko ji stopip na rep, veljala tudi za politike njegovega kova in iz njegovih vrst? Ko se namreč Cerkev dotakne osnovnih etičnih in družbenih vprapanj, ko potrka na vest politikov, jo ti zavrnejo s floskulo o ,,politični pridigi". Morda mi bo kdo očital, da sem do Drnovpka krivičen, kajti kar je bilo, je bilo, zdaj pa se je spreobrnil in ima samo dobre namene, samo ,,pozitivno razmipljanje". Vse to tudi sam slipim, vendar bom Drnovpku verjel, da mu ni do politike, ko bo odstopil s predsednipkega položaja. Skratka tedaj, ko bo uskladil namene in besede z dejanji.
To pa ne pomeni, da se strinjam z omalovaževanjem politike. Nasprotno, kajti ta je edino sprejemljivo sredstvo za vodenje skupnih zadev. Če je ni, zagospodarijo ali razsvetljenci s svojimi gibanji, ali mafijske združbe ali verski fanatiki Bin Ladnovega kova. So bili komunisti in nacisti kaj drugega kot vsi ti skupaj?
Vaclav Havel, ki se je prav takpnim postavil po robu, je zapisal: ,,Kljub političnim stiskam, s katerimi se srečujem vsak dan, sem pe vedno globoko prepričan, da politika ni bistveno sramotno opravilo, kolikor pa to je, je le zaradi ljudi, ki jo takpno naredijo. Strinjal bi se, da lahko politika bolj kakor kakpno drugo področje človekovega delovanja zapelje človeka k slabim dejanjem in zato postavlja pred ljudi vipje zahteve. Vendar nikakor ni res, da mora politik lagati ali spletkariti. To je popoln nesmisel, pirijo pa ga ljudje, ki hočejo — Bog ve čemu — druge odvrniti od tega, da bi se ukvarjali z javnimi zadevami. (_) Ni res, da lahko v politiki uspejo le neobčutljiv cinik, nadutež, zgaga in vulgarnež; take res privlači politika, toda na koncu bosta vedno bolj cenjena spodobnost in prava mera. Menim, in to potrjujeta moja izkupnja in opazovanje, da je politika kot uresničevanje morale možna. Nikakor pa ne trdim, da je vedno lahko iti po tej poti."
(Po Družini)
Vipje sodipče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo vrhovnega državnega tožilca Andreja Pola-ka zoper odločitev zunajobrav-navnega senata ljubljanskega okrožnega sodipča, ki je zavrnilo zahtevo tožilstva za preiskavo v zadevi Mitja Ribičič. S tem je zadeva postala pravnomočna.
Vipje sodipče je svojo zavrnilno odločitev utemeljilo s tem, da ni utemeljenega suma za preiskavo. S to odločitvijo Vipjega sodipča v Ljubljani so izčrpane vse pravne možnosti tožilstva. Ri-bičičev advokat Čeferin je pojasnil, da je Vipje sodipče v Ljubljani ugotovilo, da vsi dokazi, ki jih je predložilo tožilstvo, kažejo, da ni niti dovolj suma, da bi lahko začeli postopek zoper Ribičiča, kaj pele, da bi ga na njihovi podlagi kasneje obsodili.
Zahtevo za preiskavo zoper Mitjo Ribičiča zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem odstavku 374. člena kazenskega zakonika je Vrhovno državno tožilstvo sicer vložilo 21. aprila letos. To je bila že druga tovrstna ovadba za Ribičiča v enem letu. Kriminalisti so namreč že maja lani nekdanjega visokega funkcionarja organizacije OZNA (od-
delka za zapčito naroda) za Slovenijo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida.
Preiskovalna sodnica je zahtevo tožilstva v začetku junija zavrnila, njeno odločitev pa je slab mesec kasneje potrdil tudi zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodipča. Ta je ugotovil, da iz samih vprapanj, na katera naj bi po predlogu tožilstva odgovorili zgodovinarji, kot na primer, ali zapis Ribičičevega imena nujno pomeni, da je sodeloval pri odločanju o usmrtitvi aretiranih, in kakpna je bila njegova vloga pri tej odločitvi pri vsaki posamezni konkretni osebi, izhaja, da posredno sam vrhovni državni tožilec priznava, da v tej kazenski zadevi nima zadosti dokazov za utemeljenost suma, je tedaj pojasnil Ribičičev zagovornik.
Odločitev ljubljanskega
vipjega sodipča v zadevi Ribičič je veliko razočaranje, da nismo v vseh teh letih zmožni priti do nekega pravnega zaključka zadev, ki ,,morijo napo dupo", je v izjavi novinarjem med sejo izvrpilnega odbora NSi povedal predsednik stranke Andrej Bajuk. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je v pogovoru za Odmeve na TV Slovenija dejala, da državni tožilci obžalujejo, da v zadevi Mitja Ribičič preiskava ni bila uvedena.
„Skrajno sramotno je, da demokratična Slovenija v 15 letih obstoja in po 60 letih od povojnih pobojev ni uspela najti enega zločinca in ga pripeljati pred sodipče," v imenu Nove Slovenske zaveze pravi nekdanji generalni državni tožilec Anton Drob-nič. Sodipče ima dvojna merila, saj je bilo v zadevi Ribičič strogo natančno in precizno, medtem ko isto sodipče, včasih celo isti sodniki, v drugih primerih ravnajo popolnoma drugače, poudarja Drobnič. Tako so Mitjo Ribičiča ,,v enem letu oprostili vseh obtožb, v primeru pkofa Gregorija Rožmana pa v 60 letih niso niti začeli postopka za preveritev sodbe, medtem ko so ga obsodili v desetih dneh".
Table samo pe enojezične
Krajevne table na avstrijskem Koropkem bodo odslej samo pe enojezične, je napovedal deželni glavar Joerg Haider. Dvojezičnost, ki jo zahteva zakon o narodnih skupnostih, bodo zagotovili z dodatnimi tablami s slovenskim napisom. Haider je ukrep utemeljil z zakonom o cestnem prometu, ki prepoveduje ,,moteče ali prepolne napise" na krajevnih tablah. V Pliberku in Drvepi vasi bo tako Haider enojezičnim tablam dodal tablo s slovenskim napisom.
Kot je napovedal Haider, bodo v prihodnje na avstrijskem Koropkem nadomestili vse obstoječe dvojezične table z modro obrobo, ki obenem pomenijo omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro, z novimi zgolj enojezičnimi. Kjer zakon o narodnih skupnostih predvideva dvojezično topografijo, bodo enojezične table opremili z dodatnimi tablami s slovenskim krajevnim imenom.
Ta napoved je že vzbudila vrsto negativnih odzivov. Organizacije koropkih Slovencev so glavarjevo najnovejpo domislico odločno zavrnile kot ,,žalostni vipek poskusov norčevanja iz pravne države Avstrije". Negativno so se odzvale tudi ostale avstrijske stranke in strokovnjaki za avstrijsko ustavno pravo.
,,Dovolj je Haiderjevega norčevanja!" sporočilo za javnost začenjajo v Narodnem svetu koropkih Slovencev (NSKS) in dodajajo, da je najnovejpa napoved deželnega glavarja ,,nov žalostni vipek poskusov norčevanja iz pravne države Avstrije". Od zveznega kanclerja Wolfganga Schuessla zahtevajo, da takoj ,,z jasnim in nedvoumnim uradnim navodilom poskrbi za konec teh neumnosti". Kot poudarjajo, bo kancler, če bo pe naprej molčal, postal ,,sokriv za to neverjetno krpenje ustave in prav žaljivo ignoriranje manjpinskih pravic".
Predsednik Enotne liste, edine politične stranke Slovencev v Avstriji, Vladimir Smrtnik, medtem glede najnovejpega predloga Haiderja in njegovega Zavezniptva za prihodnost Avstrije (BZOe) ugotavlja, da je ,,k tej komediji Haiderja in Doerflerja odveč vsak vsebinski komentar".
Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA najnovejpo potezo Haiderja označil
kot ,,čisto je priprav
predvolilno domislico". ,,Čudi me le, da jen nekdo v tako banalno vprapanje
vložiti toliko energije," je dejal Sturm, in dodal, da 7. člen Avstrijske državne pogodbe velja v celi Avstriji in če bi Haiderjevo zamisel sprejeli, bi jo morali uvesti tudi na Gradipčanskem, kar pa po njegovem ni uresničljivo. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo avstrijski kancler Schuessel ustrezno ukrepal.
Kritiko na račun odstranitve 28 dvojezičnih krajevnih napisov na Koropkem je izrekel tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer. Slednji je v pogovoru za izdajo časnika Kronen Zeitung Haider-jeve napovedi povezal s predvolilnim bojem za mesta v avstrijskem parlamentu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Po Fischerjevih besedah je ,,cilj Haiderjevega načrta očitno ta, da se v predvolilnem času pe bolj oddalji od vsebine Avstrijske državne pogodbe in sodb ustavnega sodipča," je kritičen avstrijski predsednik.
Napovedano je nato v Pliberku tudi že uresničil in skupaj z deželnim svetnikom za promet Gerhar-dom Doerflerjem dodal zgolj enojezični nempki krajevni tabli manjpo tablo s slovenskim krajevnim imenom.
Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so ,,z začudenjem sprejeli novico o najnovejpih zapletih v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi na avstrijskem Koropkem, vključno s postavitvijo slovenske tablice k enojezičnemu nempkemu napisu v Pliberku". Ta dejanja ne predstavljajo zagotavljanja pravic slovenske manjpine, kakor izhajajo iz Avstrijske državne pogodbe (ADP) in odločb avstrijskega ustavnega sodipča, so pe sporočili na MZZ.
„Tovrstna ravnanja, ki sodijo v kontekst predvolilnega dogajanja v sosednji Avstriji, tudi ne prispevajo k sožitju slovenske manjpine in večinskega prebivalstva na avstrijskem Koropkem," menijo na MZZ.
Na ministrstvu pričakujejo, da bodo avstrijske oblasti nadaljevale s prizadevanji za čimprejpnjo uveljavitev odločb avstrijskega ustavnega sodipča in uresničitev 3. točke 7. člena ADP. Zato pričakujejo, da bodo avstrijske oblasti preprečile ravnanje, ki je žaljivo do slovenske narodne manjpine v Avstriji in navsezadnje do državljanov Slovenije, ki je — enako kot Avstrija — članica Evropske unije.
Srečanje dr. Andreja Bajuka z rojaki v Buenos Airesu
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Kot smo že poročali v napem listu, se je minister za finance RS in predsednik stranke Nove Slovenije, dr. Andrej Bajuk mudil na privatnem obisku pri sorodnikih v Argentini. Po bivanju v Mendozi je stopil v stik tudi z organizirano slovensko skupnostjo v Buenos Airesu. V tem okviru je imel predavanje, ki ga je organiziral območni odbor NSi za Argentino in Južno Ameriko.
Srečanje je potekalo v petek 11. avgusta zvečer v prostorih Slovenske hiPE. Začel ga je predsednik Območnega odbora dr. Vital APč, ki je pozdravil predavatelja, goste in rojake, ki so domala natrpali gornjo dvorano.
Naslov predavanja je bilo „Slovenija danes in jutri". Vendar je dr. Bajuk v začetku svojega nagovora segel daleč v slovensko zgodovino in poudarjal, kako je narod vztrajal v težkih okolipčinah in preživel stoletja, dokler se ni končno povzpel na raven državnosti. Čut pripadnosti je bil tisti, ki nas je držal pokonci, na poti do visokih ciljev. Nakazal je, kako je Slovenija enakopravno stopila v Evropsko zvezo. Opozarjal je, da imamo odgovornost za tiste, ki so v preteklosti sejali, pa niso doživeli žetve.
Razlagal je nato politični položaj v Sloveniji, težave s katerimi se srečuje sedanja vlada. Glavno delo je uresničiti demokracijo v realnosti, v vsakdanjosti. Slovenci se moramo zavedati, da smo lastniki svoje države. Nakazal stanje v slovenskem gospodarstvu ter prikazal Slovence kot delavne in podjetne ljudi. Opozarjal je na hude
Med predavanjem, v prvi vrsti, od leve proti desni: častni konzul RS v Entre Rios g. Carlos Cesar Bizai, častni konzul RS v Buenos Airesu
g. Herman Zupan, gospa Katarina Grintal Bajuk, veleposlanik RS v Argentini, prof. Avgu Ptin Vivod in gospa, predsednica argentinske sekcije SDS Andrejka Dolinar Hrovat ter dr. Marko Kremžar.
probleme, kot je na primer nizka rodnost. Nakazal položaj Slovencev po svetu v tej novi realnosti, v kateri lahko emigracija odigra odločilno vlogo.
Govoril je tudi o stranki Nova Slovenija in kaj predstavlja na slovenskem političnem prostoru. Končno je podal optimistično vizijo prihodnosti.
Po njegovem obPrnem podajanju
so mu prisotni stavili pe vrsto vprapanj o različnih temah slovenske sedanjosti, o položaju v stranki in o problemih, s katerimi se Slovenija srečuje. Razgovor se je kar zavlekel in se nato nadaljeval v gostinskih prostorih, ob prigrizku in kozarcu. Bil je res lep večer, s katerega so vsi odhajali zadovoljni in utrjeni v zavesti slovenstva.
Prof. Andrej Jan in njegov zbor ponovno med nami
Meseca septembra bo pevski zbor ,,Coro de Ninos y jovenes cantores de Bariloche" in ,,Cantata Nativitalis" pod taktirko prof. Andreja Jana gostoval v Buenos Airesu. Na programu imajo kot prvi glasbeni nastop v petek, 8. septembra v cerkvi Iglesia Inmaculada Concepcion v Belgranu.
Svetovni dnevi slovenske literature
Na 50 univerzah po svetu bodo med 20. in 25. novembrom potekali Svetovni dnevi slovenske literature. V tem obdobju se bo tujemu občinstvu in tamkajpnjim ptudentom na slovenističnih ptudijskih programih predstavilo 40 sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev z najkakovostnejpim literarnim opusom.
,,To bo največji tovrstni projekt doslej," je povedala predsednica programa Slovenpčina na tujih univerzah Alojzija Zupan Sosič.
Avtorji so bili izbrani na podlagi kakovosti literarnega opusa, njihovega delovanja in ustvarjanja, poznavanja jezika in kulturnega okolja, v katerem bodo gostovali, mnenja o avtorjih pa so podali tudi lektorji na slovenističnih ptudijskih programih, je dejala Sosiče-va. Pri tem je dodala, da so bili v izbor vključeni avtorji različnih starostnih generacij, in sicer od uveljavljenega Borisa Pahorja do mladega upa Nejca Gazvode.
Avtorji bodo skupaj z lektorji in ptudenti slovenpčine na tujih univerzah pripravili pester program, ki ga bodo sestavljali literarni večeri, prevajalske in literarne delavnice ter predavanja v tujih jezikih.
Priprave na gostovanje slovenskih literarnih ustvarjalcev so se na tamkajpnjih univerzah že začele, saj ptudenti že prevajajo izbrana literarna dela. Omenjeni prevodi bodo objavljeni v posebni promocijski publikaciji, almanahu, v katerem bo predstavljena tudi celotna slovenska sodobna književnost.
Letopnji Svetovni dnevi slovenske literature bodo po besedah Sosičeve pokazali, da se slovenska literatura razlikuje od drugih evropskih literarnih tokov in da ima ravno zaradi te drugačnosti svoje mesto v svetovni literaturi. Omenjeno trditev je utemeljila z besedami, da je ,,ideja nadnacionalne subjektivitete umetna in zato nujno obsojena na propad".
V soboto, 9 septembra se bo predstavil v Slovenski hipi v okviru Slovenske kulturne akcije ob 20. uri. Naslednji dan pa bodo peli v župniji Jesus en el Huerto de los Olivos, nasproti trga v Olivosu.
Repertoar, ki ga nam bodo izvajali, so Gallusove skladbe, dve anonimni iz jezuitskega naselja Chiquitos, eno od Domenica Zipolija (1688-1726) in eno od Nahuel D^az de Oliveira (1735-1813).
Drugi važen del pa bo obsegal božične kantate s solisti, zborom in orkestrom.
ROJSTVO IN DELOVANJE ZBORA
Marca 1969 je Lučka Kralj Jerman ustanovila zbor ,,Coro de Ninos y jovenes cantores de Bariloche". Vodila ga je do konca leta 1984. Zbor je nastopil na mnogih važnih koncertih jiirom Argentine. Leta 1982 so pa pli na pevsko turnejo v Švico, Italijo in Nemčijo. Največje veselje in priznanje je pa bilo, ko so peli papežu Janezu Pavlu II.
Med leti 1985 in 1986 je zbor vodila Laura Esteves. Marca 1997 pa je prevzel vodstvo zbora profesor Andre Jan, ki je dokončal svoje glasbene ptudije v Direccion cora del Conservatorio Julian Aguirre v Buenos Airesu. Od takrat naprej se je udeležil vrsto izpopolnjevalnih tečajev predvsem v zvezi z zborovsko tematiko v Argentini in Čilu.
Repertoar tega zbora je zelo pester: od gregorijanskih skladb do sodobnih komponistov. Najboljpe interpretacije so od komponistov kot: Giacomo Carissimi, Marc Antoine Charpentier, Juan Carlos Delli Quadri, Franz Joseph Haydn, Johann Michael Haydn, Claudio Monteverdi, Wolfgang Amadeus Mozart, Iacobus Gallus ter razni ameripki baročni skladatelji in interpretacija villancicos — narodnih božičnih pesmi.
Za XXXV ,,Navidad Coral" je prof. Andrej Jan predstavil svojo skladbo Magnificat. Od tedaj naprej je skomponiral za svoj zbor pe druge skladbe: Requiem, Sedem motetov za božič, Božična kantata, itd.
Zbor je imel nepteto nastopov po Argentini, med drugim v zlatem salonu teatra Colon in v najvažnejpih čilskih mestih. Decembra 2005 je zbor tudi nastopil s Camerato Nativitalis. Avgusta 1994 si je pridobil v priznanje odlikovanje Santa Clara de Asis. Povsod kjer je nastopal, je žel pohvale in občudovanje.
Zelo smo veseli, da bodo ponovno nastopili tudi v napi sredi s kvaliteto in profesionalnostjo, ki je lastna dirigentu Andreju Janu
K.C.
Pretekli teden je bil zelo razgiban na političnem področju. Medtem ko vlada utrjuje svoje položaje, smo lahko zasledili prve resne korake do morebitnega skupnega nastopa opozicije, ki pa porajajo več vprapanj kot pa odgovorov.
Različni pogledi. Važnost besed je včasih večja, kot pa si to predstavljamo. Od tega, kaj pomeni določena beseda nekomu, je odvisno, če se bo ta oseba lahko sporazumela s prijateljem, a[i pa celo z nasprotnikom. Če to velja v vsakdanjem življenju, pe toliko bolj v politiki, kjer so včasih celo vejice ali naglasi bistvenega pomena. To skromno razmipjanje ima svoj izvor v dogodkih preteklega tedna, ko so se začele določati nekatere smeri prihodnjega razvoja argentinske politike. V torek 22. so se v nekem hotelu v sredipču prestolnice sestali novodopi zavezniki vladnega projekta piroke fronte, s katero bo skupal predsednik doseči absolutno zmago na prihodnjih volitvah. Ob koncu tedna pa se je v mestu Rosario sestala konvencija radikalne stranke, in odločala o usodi te stoletne politične formacije, prav tako z obrazom obrnjenim na volilno leto. Pri enih in drugih so padale besede, ki jim na nasprotnem bregu ne dajo iste razlage.
Zopet ,,koncertacija". Srečanje	nevladnih
pristapev predsednika Kir-chnerja je imelo poseben besedni prizvok. Odvijalo se je pod okriljem ,,koncer-tacije". Slovar glagol ,,con-certar" razlaga kot ,,uskla-diti, ujemati se". V argentinski politiki je bila že večkrat uporabljena. Prvotni namen takega podviga naj bi bil, da vlada in opozicija dosežeta soglasje v repitvi bistvenih narodnih problemov. To je seveda teorija. Praksa pa je doslej pokazala, da to besedo vsak razume po svoje. Zato je tudi sedanja koncertacija enostavno druženje ,,usko-kov", vseh tistih, ki so zapustili svoje stranke in prepli v vladno območje, naj bo kot vladni funkcionarji, ali pa da samo javno podpirajo (oziroma bodo podpirali) predsednipkega kandidata, ki ga bo določila vlada. V prvi vrsti so bili mendopki guverner radikal (doslej) Cobos, prav tako (doslej) radikal župan mesta Cordoba Luis Juez, bivpa poslanka stranke ARI, sedaj vodja socialne službe za upokojence (PAMI) Gracie-la Ocana in podobni ljudje. Zato je tudi razumljivo, da se na tistem srečanju ni govorilo o težavah sedanjega stanja v državi, temveč je le vsak povedal, zakaj je tam. Vse skupaj je izzvenelo bolj kot opravičevanje provladnega položaja. Zaman smo pa čakali vsaj grobega osnutka nekega ,,narodnega projekta", ki bi
moral biti edini cilj in edini vzrok katerekoli prave kon-certacije
Radikali na razpotju.
Znova se radikalna stranka bori proti svoji tragični zgodovini in kruti usodi. Konvencija stranke v mestu Rosario ni prinesla nič novega, temveč samo potrdila, da je pot navzdol zaenkrat neizbežna. Kot je bilo predvideno, so se zbrali samo ,,zvesti" člani, s čimer je odpadla bistvena debata o kakrpnikoli morebitni povezavi z vlado. Tudi izjava, ki so jo delegati izglasovali, je kritična do vlade in govori o ,,volilnem despotizmu", ko se nanapa na vladno akcijo za pridobivanje zaveznikov. Izjava pa je mila do članov stranke, ki so „zapadli" temu grehu. Tudi tukaj so bile besede tako izbrane, da ostaja pot vrnitve odprta in se nihče ne more čutiti izključenega. Konvencija je obenem začrtala pot v tej predvolilni dobi. Zagotovila je, da se v nobeni provinci stranka ne bo vpletla v kako provladno volilno povezavo s tem, da je že ukazala intervencijo krajevnih oddelkov, kjer bi se kratice UCR pojavile na vladnih volilnih listinah. Poverila je vso moč predsedniku stranke (Roberto Iglesias), da izvede te akcije. Prav tako bo on imel nalogo, da se pogovori o kandidaturah neke piroke povezave, ki naj stranko postavi v močno opozicijsko držo. Čeprav ni imenovan, je sredipče te akcije bivpi minister Roberto Lav-agna. Podprli bi njegovo predsednipko kandidaturo, a podpredsednipki kandidat mora izhajati iz vrst radika-lizma. Že kar nekaj imen je na seznamu.
Se nerojena a že mrtva? Prav to pa postavlja hude zapreke možnosti enotne opozicijske volilne liste. Ta bi namreč morala združiti radikalizem, socialiste (ki so obiskali radikalno konvencijo in že začeli notranjo polemiko ob tem), pa vsaj pe Macrijeve in Murp-hyjeve sredince. Bo Macri pristal (ali pa Murphy), da bi bil podpredsednipki kandidat radikal? Kako bodo določili vrstni red kandidatov za senatorje in poslance? Je sploh mogoče govoriti o skupnem programu tako različnih skupin, kot so socialisti in desno krilo Macrijeve stranke? S tega vidika lahko dvomimo o rojstvu te politične kreature. Se je pa te dni porodilo pe drugo vprapanje: kdaj bodo volitve? Lavagna namreč trdi, da bo predsednik porinil volilni datum, predviden za oktobra, za nekaj mesecev prej. Inflacija, ki je po njegovem mnenju ni mogoče zamrzniti na dolgo dobo in pa bližajoča se energetska kriza, lahko prizadeneta vladni ugled in volilni rezultat. Bomo videli.
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN MARTIN - Pod lipo domačo
Ob taktu barv IV Čudovit večer umetnosti in prijateljstva
„Hvaležen in srečen sem nocoj, ker sem z vami doživel čudovit večer umetnosti in prijateljstva," je v knjigo gostov zapisal udeleženec kulturne prireditve, v soboto 12. avgusta. Te večere je pred ptirimi leti skoval kulturni referent Slovenskega doma v San Martinu, dr. Viktor Leber in je vsako leto zavzeto pripravil pester program. Letopnji je bil prav zares zadetek v polno, saj so vsi navzoči uživali ob likovni razstavi, petju, igranju in plesu.
Vabilu Slovenskega doma se je vljudno odzvala Tilka Močnik, ki je v gornji dvorani izpostavila svoje slike in reliefe. Kulturni referent je ob otvoritvi razstave predstavil mlado umetnico. Tilka Močnik je dokončala ptudije na Šoli umetnosti v Lujanu in kot profesorica nadaljevala s ptudi-jem ter prejela naslov ,,licenciada". Poučuje likovno umetnost v državnih polah. Od leta 1989 je sodelovala na raznih razstavah v Museo de Arte Felix Amador v Lujanu, Biblioteca Florentino Ameghino, Centro Cultural v Merce-desu, v Slovenski hira, Casa de la Cultura de la Municipa-lidad del Pilar in Universidad del Salvador Pilar. Razstavljena dela je strnila pod naslov ,,Spomin v zeleni noči kamnov". Navdih za slikanje najde umetnica predvsem v naravi, zato prevladujejo barve zemlje in kamnov. Vsaka slika pa ni samo kombinacija barv in oblik, temveč je razmipjanje o človeku. S čopičem v roki se Tilka zatopi v slovensko in ameripko kulturo in odkriva skupne točke. Številni obiskovalci so z zanimanjem ogledovali dela, se pogovarjali s slikarko, ji izrekali zaslužene čestitke ter ji želeli uspehov na slikarski poti.
Prijatelji se radi med seboj obiskujejo. Veseli smo bili ptevilne publike, ki je okoli devetih zasedla spodnjo dvorano v pričakovanju drugega dela večera. Zelo so nas razveselili prijatelji iz Carapačaja. Obiskala nas je folklorna skupina Maribor, ki jo vodi Ani Senovrpnik Resnik. Veselje do plesa že dvanajst let povezuje članice in člane te skupine, ki s svojimi nastopi pred slovensko in argentinsko publiko ohranjajo bogato s ovensko dedipčino. Reper-
toar skupine obsega folkloro vseh slovenskih pokrajin. Vsak ples je strokovno in dovrpeno izpeljan, vsakega tudi označuje natančno pripravljena nopa. Nap kulturni večer je skupina Maribor popestrila s ptajerskimi in gorenjskimi plesi. Takti poskočnih slovenskih melodij in pa barve narodnih nop so vneli gledalce, ki so nastopu razigrano sledili in nastopajoče nagradili s silovitim ploskanjem.
programa konec, a na presenečenje vseh je napovedovalec predstavil pe zadnjo točko programa.
Publika je kar osupnila, ko je stopil na oder Luka Debevec Mayer. Kako nas je vse toplo presenetil mednarodni pevec, ki si je utrgal nekaj časa in nas obdaril s svojim ... (res ne najdeva pravega pridevnika) baritonom. Žal sva le laični poslupalki in ne moreva nič strokovnega zapisati o nastopu. Zabeleženo naj pa ostane, da je Luka ponovno očaral poslupalce in predvsem poslupalke. Ob spremljavi virtuoznega pianista Cristiana Usciattija nam je (le kako?) podal sledeče skladbe: arijo Figaro iz opere Figarova svatba (W.A. Mozart), Lastovkam (koropki napev) in El dia que me quieras (Gardel y Lepera). Odziv publike? S ploskanjem si je izprosila pe dve pesmi za povrh. Bravo, Luka!
Prijatelji si izkazujejo hvaležnost. Ob koncu večera so
OB TÄirru
BARV

Umetnipka razstava posebej tudi za otroke
Prijateljstvo gojimo tudi med brati in sorodniki. Zbližujejo nas skupni interesi in hotenja. Svet glasbe utrjuje prijateljske vezi med bratoma iz družine Supnik. Martin in Tomaž sta že dobro poznana na napih odrih. Rade volje sta iz Slovenske vasi prihitela med nas, a ne praznih rok, saj se prijatelji radi obdarujejo. Mlada glasbenika sta poskrbela, da smo se posladkali z melodijami, ki sta jih privabila na orgle, flavto in harmoniko.Ti inptrumenti so zanju kot igrače za otroka, ki se ob igranju spropčeno zabava in pri tem uživa. Brezhibno sta podala tri skladbe Astorja Piaz-zolla: Otono porteno, La muerte del angel in Adios Nonino ter Paseata (Martin Supnik). Publika seveda ni skoparila z aplavzi in je odličen nastop bogato poplačala.
Kar tradicija je že, da ta kulturni večer zaključi krajevni Pevski zbor San Mart^n. Ubrani pevci in pevke ter njihova požrtvovalna pevovodkinja prof. Lučka Marinček Kastelic preko petja krepijo medsebojno prijateljstvo. Za složno delovanje večje skupine je potrebna mera razumevanja, spoptovanja, potrpljenja ... Zbor je ponovno dokazal, da se z vztrajnostjo in dobro voljo veliko doseže. Veselo sta zadone i Kupice nalijmo (narodni motiv) in Planinska (Anton Foerster). Mogočnejpi prizvok pa sta zadobili Mozartova Lacrymosa in Vivaldijeva Glorija, ki ju je precizno spremljala na orgle prijateljica prof. Anka Savel i Gaser. Poslupalci so bili spet radodarni s priznanjem, misleč, da je
na vrsto priple zahvale in izročitve rož in spominčkov. Vsi nastopajoči so se zbrali na odru in bili deležni iskrene pohvale. Poleg že omenjenih so tudi sodelovali: Janez Filipič in sodelavci (scena, luči in zvok), Gabrijela Petkovpek (oblikovanje programa), Vivero Munoz (rože), Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Iz srca zapeta Slovenija v Svetu je povezala vse navzoče in dala večeru doživet zaključek.
Prijatelji pa se ne razidejo kar na suho. Kar hitro se je napolnil gostinski prostor in spet je bilo živahno ob golažu in sladicah, ki so jih pripravile pridne gospodinje pod vodstvom Regine Leber. Lepo, prijetno, domače je bilo. Obogatili smo se ob umetnipkem ustvarjanju. Preverili smo znova, da je prijateljstvo prava umetnost.
Sanmartinski lipi
PRISTAVA
Prijeten Cafe-concert
Zimske počitnice so nas zopet pripravile na glasbeni večer. To je bilo v soboto, 29. julija, in kljub ledeno mrzli temperaturi je potekal v prijetnem vzdupju in topli postrežbi že pri sprejemu. Program se je delil na dva dela, kjer so nastopili:
- Martin in Tomaž Supnik na klavirju in harmoniki in sicer s Piazzolovem tangom Otono porteno, Balada para mi muerte, La muerte del angel in Adios Nonino. Ponovno sta se izkazala kot mojstra Piazzole,
katerega glasbo očitno ljubita.
-	Tatjana Gričar je na orgle zaigrala Yesterday, Over the rainbow in Rey Leon.
-	Ani Rode je ob spremljavi Anke Savelli Gaser zapela Venček slovenskih
domoljubnih
pesmi,
Ey 1
posvečen 15. obletnici osamosvojitve
Slovenije; La p a l o m a Zvezda srebrna in Vals del adios.
- Luka, Pavel, Ivan in Tomaž Klemenčič: Fall to pieces in my place, Fuego, Vse manj je dobrih gostiln, Ena bouha in Ostani z nami. Pesmi Andreja Šifrer-
Klemenčičevi igrajo
Martin Dobovpek
ja so zbudile navdupenje in privabile publiko, da je pela.
-	Andrejka Kep in prijateljica Cecilia sta zaplesali charleston, ki nas je popeljal v drugo desetletje dvajsetega stoletja.
-	Martin Dobovpek (saksofon): Strangers in the night, Para eso estan los amigos, Cancion para mi muerte, Vivir sin aire, Color esperanza, Mas alla in Tam kjer murke cveto.
Znane melodije so zbudile pri nekaterih željo in korajžo, da so se odzivali vabilu Dominika in kar hitro stopili na oder ter peli s pomočjo besedila na ekranu (karaoke).
Ko je bilo programa že konec je Anka zopet prisedla h klavirju in zaigrala vrsto slovenskih pesmi, ki smo jih z navdupenjem prepevali. Bila je že nedelja, ko smo zapupčali Pristavo ... Z veseljem smo ugotovili, da je pe veliko zagona med
Andrejka Kep in Cecilija med plesom
mladimi in ne tako mladimi ...
Hvala vsem nastopajočim. Uživali smo z vapimi instrumentalnimi izvedbami in z vapim petjem. Hvala Dominiku Oblaku za vodstvo programa ter odgovornim za luči (Marko Čop), pripravo prostora (Andrej Golob s sodelavci), mladini, ki je stregla ter Moniki Kenda, Anki Gaserjevi in Marupki Klemenčič za splopno organizacijo.
AMKH
(Zaradi tehničnih zapreg, ni bilo mogoče objaviti fotografij vseh nastopajočih)
HODIL PO ZEMLJI SEM
SLOM©KOV DOM
Območje Soče II
Tolminska kotlina: leži na prehodu med alpskim, sredozemskim in celinskim podnebjem. Ti vplivi se kažejo v klimi in rastlinstvu. Tu se tok Soče počasi umirja.
Tolmin — 3900 prebivalcev. Mesto stoji na pomolu med rekama Soča in Tolminka, po njem se pokrajina imenuje Tolminsko, ljudje pa Tolminci. Je gospodarsko in upravno sredipče zgornjega Posočja in Bapke grape. Razvita je elektrotehnična in gradbena industrija, v mesta je muzej in več pol, vedno važejp je turizem.
Kraj ima prometno lego ob cesti iz Furlanije na Gorenjsko, naseljen je bil že v prazgodovini, v 11. stol. je pripadal Oglejskim patriarhom, pozneje so se fevdalni gospodje večkrat menjali. Tu je bil leta 1713 zadnji večji kmečki upor v Sloveniji. Med 1. svetovno vojno je bilo mesto delno porupeno. Med vojnama je bil pod Italijo in slovenski živelj 3od močnim fapstičnim pritiskom. Prizadel ga je tudi potres leta 1976.
Na hribu Kozlov vrh nad mestom so naPi prazgodovinsko gradipče, oglejski patriarhi so na tem hribu postavili grad, ki je sedaj v razvalinah. Pokopalipka cerkev sv. Urha je tolminski kulturni spomenik, z romansko ladjo in obokanim gotskim prezbiterijem, ki je bil leta 1470 poslikan s freskami. Ob cerkvi so naPi staroslovan-sko pokopalipče. V župnijski Marijini cerkvi se križajo baročni in rokokojski elementi. V muzeju so arheolopke, etnografske in zgodovinske zbirke.
V okolici Tolmina so korita Tolminke in Zadlapčice, naravne znamenitosti, ki spadajo pod TNP. Reki sta si zdolbli po par 100 m dolga in čez 50 m globoka korita.
Tolmin je izhodipče planinskih poti v Krnsko pogorje in do Spodnjih Bohinjskih gora. V te planine pe gonijo živino na poletno papo in tam tudi izdelavajo sir.
Planina Polog in izviri Tolminke; nad njo je Javorica, s spominsko cerkvijo sv Duha, ki so jo leta 1916 zgradili avstroogrski vojaki v spomin padlim soborcem. Imena padlih so vžgana v lesene plopče ob stenah, poleg je pa napis v latinpčini: ,,Ultra cineres hosti-um ira non superest" = Sovraptvo ne sega prek pepela umrlih (Vse kaže, da sedanji slovenski politiki ne znajo latinsko).
Na teh planinah je tudi pb precej sledov iz 1. svetovne vojne. Nad planino Polog je Polopka jama, ki je s svojimi 12 km dolgimi rovi in s čez 700 m izmerjeno globino najdaljp gorski jamski sistem v Sloveniji.
Bližnja majhna naselja so se Čadrag in Tolminske Ravne.
Malo nižje od Tolmina je naselje Most na Soči, do 1857 Na Mostu, do 1952 Sv. Lucija. Stoji nad sotočjem Soče in Idrijce in je pomembno staro prometno križipče. V bližini so Sočo leta 1938 zajezili za hidroelektrarno Doblar in je nastalo umetno jezero. Kraj je
privlačna turistična točka.
Arheolopke najdbe postavijo Most na Soči med najpomembnejpe prazgodovinske naselbine v Sloveniji. Začetki segajo pe v bronasto dobo: 1300-1100 let pred Kr., v železni dobi, od 8. do 4. stol pred Kr. je bilo naselje večje od danapnjega, tu se je razvila tkzv. svetolucijska kultura, ki je segala do Bohinja. Od srede 19. stol. naprej so izkopali več antičnih stavb. Najdeni predmeti so po muzejih v Trstu, na Dunaju in v Novi Gorici.
Župnijska cerkev sv. Lucije ima gotsko osnovo, a je baročno prezidana. Notranjost je poslikal T. Kralj. V župnjipču je živel tu rojeni pisatelj Ivan Pregelj (1883-1960; romani: Tolminci, Zadnji upornik, Ple-banus Joannes, Bogovec Jernej, novela Otroci sonca, in druge. V Buenos Airesu je Slovenska kulturna akcija izdala leta 1954 njegovo zbirko ,,Moj svet in moj čas"). Cerkev sv Mavra med Kuki je omenjena leta 1192 v papeževi buli, od tu tudi najstarejpe znano ime kraja: In Ponte sancti Mavri.
Če gremo naprej proti jugu, se bomo peljali mimo naselja Volče, s cerkvijo sv. Danijela iz 1501, ki ima bogato arhitekturno okrasje. Ob cesti stoji zanimivo gotsko kužno znamenje iz 15. stol.
Druga naselja so pb Čiginj — vas je bila porupena, saj je tu tekla sopka fronta, sedaj je prenovljena. Doblar, kjer so turbine doblarske hidroelektrarne.
Ročinj, vas leži na Ročinjs-kem polju, do sem že segajo od morja vplivi toplejpega podnebja, da so na pobočjih že vinogradi.
Tako pridemo do mesta Kanal — ok 1 600 prebivalcev, slikovito naselje na obeh bregovih Soče, pod hribovjem Kanalski Kolovrat in planoto Banjpce, s že milejpm podnebjem. Tu so se zadnja korita, proka, a precej globoka, ki jih je dolbla Soča.
Prvi most čez Sočo so zgradili tu že Rimljani, leta 1264 se omenja že uttrdba, kraj je bil prizadet v benepko-avstrij-ski vojni (1615-17), udeležen je bil v velikem tolminskem puntu 1713; med 1. sv. vojno je bil precej porupen.
V osrčju naselja so ohranjeni ptirje stolpi bivpega obzidja. Stari del mesta stoji na ozki terasi levega brega Soče. Trg ,,Na placu" je obdan z ozkimi ulicami, na njem stoji Neptunov vodnjak iz 1815 in cerkev Marijinega vnebovzetja z ohranjenim gotskim prezbiterijem — 1430. Cerkev je verjetno pb iz 13. stol., po požaru 1632 baročno predelana in dozidana. Glavni oltar je benepko kiparsko delo iz 1740.
Ob trgu je park, kjer so doprsja Valentina Staniča (1774-1847, pesnik in planinec, ,,Staničeva koča" na pobočju Triglava) in Marija Kogoja (1895-1956, skladatelj, mojster samospeva, zbora in klavirske glasbe).
Zbra/ Franci Markež
Družabni večer
V soboto 5. avgusta je odbor Slompkovega doma priredil družabni večer za ramopko mladino. Vabilu se
je odzvalo nad 70 fantov in deklet ter se vključilo v veselo razpoloženje, ki je vladalo na večeru. Odbor Slompkovega doma, ki mu predseduje Marko Selan, želi namreč vključiti v življenje v Domu čimveč mladih, ki so se iz tega ali onega razloga oddaljili. Obnovljene in nove dejavnosti v Domu naj bi vabile in povezovale članstvo vseh starosti.
Dobra večerja, katero je imela na skrbi Veronika Javorpek in pomočniki pri parrilli, Franci in Lojze Miklavc ter Carlos Cepeda, družabne igre, katere je vodil prof. Jure Urbančič in prijetna glasba ob zvokih instrumentalnega Ansambla „Huespedes de Sirma" so pripomogli, da je večer potekal v splopno zadovoljstvo.
Družinska nedelja
V nedeljo l3. avgusta je osnovnopolski tečaj A. M. Slompka, ki ga vodi Helena Rode, pripravil slavje družinske nedelje. Pri nedeljski službi božji, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati, so dejavno sodelovali
otroci iz slovenske pole s propnjami pri darovanju in ubranim petjem sodobnih cerkvenih pesmi pod vodstvom Marcela Brule in spremljavi kitar.
Po zajtrku je bila na programu predstavitev knjige ,,Un viaje a la Esperanza" o delu misijonarja Petra Opeke na Madagaskarju, ki jo je napisal Jesus Mar^a Silveyra. V imenu Slompkovega doma je avtorja pozdravila in predstavila Marjana Šupterrač Rezelj. Pisatelj je najprej predvajal na velikem zaslonu video o
misijonarjevem delu, ki ga je posnela koropka misijonska ekipa, nato pa je posredoval svoja opazovanja in vtise z enomesečnega obiska pri Petru Opeki. Knjiga je bila tudi na voljo za nakup. Pisatelj se je vrnil poln navdupenja in občudovanja misijonarjevega dela in je to posredoval tudi ptevilnim poslupalcem.
Sledilo je družinsko kosilo in družabni del praznika, saj na danapnjo nedeljo vsa Argentina slavi otropki dan. Odbor starpev je pripravil vrsto iger na dvoripču in igripčih Doma, v popoldanskih urah pa je igranje tombole združilo otroke in starejpe pri priljubljenem razvedrilu. Glavni dobitek, kolo, je zadela Magdalena Rode, drugi dobitki pa so tudi kmalu dobili svoje lastnike.
J.T.
ZENA IN NJEN SVET
METKA KLEVIŠAR
Za otroke, ki odrapčajo danes, je računalnik nekaj povsem običajnega. Telefon, mobilni telefon, računalnik, televizija in seveda pb marsikaj so stvari, o katerih mladi niti ne razmipjajo, da jjh lahko tudi ne bi bilo. Še nam, ki smo vse te pridobitve korak za korakom spremljali, skoraj ne pride na misel, da smo nekoč živeli brez vsega tega. Zanimivo, toliko je stvari, ki nam delo olajpajo, pa imamo kljub temu vedno manj časa, kljub temu nismo nič bolj zadovoljni kot nekoč. Kot na primer takrat, ko si zaljubljenci niso vsak dan telefonirali enkrat ali večkrat, ampak so pisali pisma. Kdo danes sploh pb pipe? Razvoj gre pač v tej
Računa/nik
smeri in ne moremo ga zaustaviti. Zdaj moramo samo v tej novi, drugačni situaciji paziti, da kljub vsem spremembam ohranimo človečnost, ki je za nape življenje nujno potrebna.
Gospa, s katero sva se pri frizerju zapletli v pogovor, mi je tožila prav o tem. Z možem sta oba upokojenca že nekaj let, oba s fakultetno izobrazbo. Mož se z računalnikom ni nikoli ukvarjal in tudi sedaj v pokoju mu tega ni bilo treba. Ona sama pipe na računalnik in pozna najosnovnejpe funkcije. Živita zadovoljno, veliko bereta, se pogovarjata z mnogimi ljudmi in imata občutek, da ob vsem kar doživljata, zorita v zrel sad.
Ob tem ju moti in boli odnos njunih vnukov. Kot da gre za dva
povsem različna svetova, ki nimata nič skupnega. Vnuki imajo svojega starega očeta za manj sposobnega, starega, ker se ne spozna na računalnik. V njem ne znajo ceniti človeka z vsem bogastvom človepkih izkupenj, z vsem znanjem, ki ga ima. Za te otroke je pomembna tehnika, ki pa je sama zase brez dupe, brez vsebine.
Nekaj dni pozneje sem srečala 17-letnega fanta, ki e dedku kupil mobilni te-efon in ga učil. Dedek se je počasi učil, prepočasi za mladega fanta, ki je ob tem razmipjal takole: ,,Mene tehnika ne bo nikoli povozila, do konca življenja jo bom spremljal." Morda jo bo res, morda pa tudi ne. Kaj pa če bo že kmalu po pestdesetem letu postajal dementen in mu bo Alz-heimerjeva bolezen to preprečila? Kdo ve, kaj vse bo ta mladenič pb doživel?
,,OGLAR MORA BIT' MOJ"
Na Idrijskih Krnicah je tamkajpnje	turistično
druptvo pripravilo oglarsko nedeljo, že 12. po vrsti. Osrednji del kulturno-etnolopke prireditve, ki se je z druženjem ob "kopi" in zabavo začela že v soboto zvečer, je bil namenjen zgodovinskemu prikazu pridelave in uporabe premoga, saj se je marsikatera družina na Idrijskem v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno preživljala prav z oglarjenjem.
NAJBOLJ©I SOSED JE ŽE KANDIDAT
Neodvisni kandidat za ljubljanskega župana, nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič, je zbral 3200 podpisov podpore volivcev in si tako zagotovil podporo, ki jo potrebuje za vložitev neodvisne kandidature na oktobrskih lokalnih volitvah.
in m
zast topa nem ali r kov.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
POŽIVITEV TEKSTILNE INDUSTRIJE
Družba Escada, ena vodilnih proizvajalk prestižne ženske mode na svetu, bo svoje celotne tehnično-razvojne zmogljivosti preselila v Gornjo Radgono. Gradnja novega razvojnega centra, ki bo obsegal 12.000 kvadratnih metrov, se je začela v ponedeljek, zaživel pa naj bi predvidoma aprila leta 2007. Opremljen bo z najsodobnejšo opremo konfekcijske industrije, v njem pa se bo zaposlilo okrog 150 delavcev.
DELA JE VELIKO, DELAVCEV PA MALO?
V	Sloveniji je bilo v drugem četrtletju letos v povprečju 9560 prostih delovnih mest, kar je 18 odstotkov več kot v prvem trimesečju. Povečalo se je tudi ptevilo zasedenih delovnih mest, vendar v manjpem obsegu kot ptevilo prostih delovnih mest, zaradi česar je se zvipala stopnja prostih delovnih mest. Lani se je v Sloveniji povprečno ptevilo aktivnih prebivalcev, ki ga sestavljajo delovno aktivne osebe in registrirane brezposelne osebe, v primerjavi z letom prej povečalo za 0,5 odstotka na 904.989 oseb. Število delovno aktivnih prebivalcev je lani v povprečju znapalo 813.100 oseb, kar je 0,7 odstotka več kot predlani. Povprečno ptevilo registriranih brezposelnih oseb pa se je v primerjalnem obdobju zmanjpalo za odstotek na 91.889 oseb.
ZASOLJENI A BREZPLAČNI SPREHOD
Med območjema Sv. Katarine in Sv. Nikolaja pri Ankaranu so na sedmih hektarjih odprli sredozemski slani travnik. Gre za priljubljeno sprehajalipče izletnikov kot tudi za ekosistem, kjer bivajo ogrožene rastlinske vrste. Sicer pa so februarja v Ankaranu ob finančni pomoči kneževine Monako nad travnik postavili 170 metrov dolgo leseno peppot. Nato so avgusta postavili pe usmerjevalne table, ki obiskovalce podrobno seznanjajo s favno slanega travnika.
MANJŠJA VZREJA RIB
V	Sloveniji so ribogojci lani vzredili in izlovili 1120 ton sladkovodnih rib. Skupna proizvodnja je bila za 13,6 odstotka nižja od predlanske, predvsem na račun manjpe vzreje hladnovodnih rib zaradi ponudbe cenejph rib iz drugih držav EZ.
PO SVETU
ZA ODPRAVO REVŠČINE
Evropska komisija je z Mednarodno organizacijo frankofonije podpisala memorandum o soglasju, katerega namen je krepitev sodelovanja med stranema. Instituciji naj bi sodelovali predvsem v prizadevanjih za odpravo revpčine, spodbujanju demokracije, spoptovanju človekovih pravic ter ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti, pa tudi na področju polstva, gospodarstva in socialnih zadev. Mednarodna organizacija frankofonije združuje 53 držav oziroma 175 milijonov francosko govorečih ljudi na petih različnih celinah. Njen glavni cilj je spodbujanje uporabe francoskega jezika, hkrati pa tudi skupno angažiranje na področju ohranjanja in spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti, miru, demokracije, človekovih pravic, izobraževanja, raziskav ter trajnostnega razvoja.
NESMISEL V DARFURJU
Mednarodna nevladna organizacija za zapčito človekovih pravic Amnesty International je opozorila, da prihod dodatnih sudanskih vojakov v Darfur grozi s skorajpnjo humanitarno katastrofo. Darfurski begunci so zgroženi, saj so isti vojaki, ki so jih pregnali z njihovih domov, zdaj domnevno odposlani za njihovo varstvo. Prihod sudanskih vladnih sil v Darfur je sicer del sudanskega načrta za zagotavljanje varnosti na tem območju. Po prepričanju omenjene nevladne organizacije bi morala mednarodna skupnost ta načrt odločno zavrniti, Združeni narodi pa bi morali pritisniti na sudansko vlado, da bi v Darfurju dovolila namestitev mednarodnih mirovnih enot.
POTOPLJENI BEGUNCI
Pred zahodnoafripko obalo sta se potopila dva čolna s prebežniki, ki so iz Mavretanije in Senegala želeli pobegniti na Kanarske otoke. Pri tem je življenje izgubilo vsaj 22 ljudi, ptevilo pa naj bi po pričakovanjih pe naraslo, saj s podobnimi čolni prevažajo tudi več kot sto ljudi naenkrat. Ob koncu tedna so ppanske oblasti zajele že približno 300 Afričanov, ki so želeli na lesenih čolnih doseči obale Španije. Večino so jih zajeli v bližini mesta Almeria na južni ppanski obali, nekateri pa so dosegli Kanarske otoke. Tam so od januarja napteli že približno 19 tisoč prebežni-kov, kar je skoraj trikrat toliko kot v celotnem lanskem letu.
NESKONČNA PRAVLJICA IRANA
Glavni iranski jedrski pogajalec Ari Laridžani je predlagal, da bi se Iran o jedrskem vprapanju s stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčijo pogajal na ministrski ravni. Kot je zatrdil Laridžani, je Iran pripravljen na pogajanja kjerkoli in kadarkoli. Izraelska zunanja
NApA SKRB IN DOLŽNOST
O slovenskem protikomunističnem emigrantskem tisku smo že ponovno poročali. Poudarjali smo njegov pomen in njegovo važnost. Naglapali zlasti da je treba storiti vse, da bo ta tisk v svetu lahko nemoteno izhajal in nadaljeval tradicijo slovenskega predvojnega demokratičnega tiska doma ^
Saj je slovenski list najboljpi prijatelj slovenske emigracije. Je živa vez, ki veže in druži slovenski živelj ne samo v Argentini, ampak po vseh delih sveta. Ganljiva so pisma, ki jih dobiva uredniptvo Svobodne Slovenije od rojakov, ki so čisto sami v kakem zapupčenem kraju ^
Kartoteka naročnikov izseljenskega lista je zanimiva stvar. Je verna slika zavednosti izseljencev. Mnogo jih je v kartoteki naročnikov, ki s težavo izpolnjujejo obveznosti, pa jih le izpolnjujejo. Marsikoga pa bi oblila rdečica sramu, če bi pregledoval kartotečni seznam in bi videl notri svoje znance in prijatelje, za sebe pa ne bi napel opravičila, da ga ni med njimi.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Mednarodna odbojkapka tekma med SFZ in Ruskim moptvom AJOC iz Quilmesa.
Moptvo A Slov. fantovske zveze je v nedeljo 26. VIII. t. l. igralo v Quilmesu z ruskim moptvom AJOC revanžno tekmo v odbojki. Od petih odigranih setov je SFZ dobila 3 in izgubila 2 z naslednjimi rezultati: 15:5; 11:16; 14:16; 15:15 in 15:12.
Po tej tekmi je SFZ končno veljavno odnesla zmago v obeh srečanjih. Igra je bila zelo napeta in občinstvo nenavadno ptevilno. Po besedah ruskih odbojkapev je moptvo SFZ pokazalo odlično igro, posebno kar se tiče hitrosti in obvladanja žoge. Želeti je samo, da bi se podobne mednarodne tekme čim večkrat vrpile, kajti na ta način se najbolj poglabljajo prijateljski odnosi med različnimi narodnosti.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Milana Vojnoviča in
njegove žene ge. Tatjane roj. Su pnik, se je rodil sin Anton. Srečni družini nape čestitke.
LANUS
Krajevni odbor Dru ptva Slovencev v Lanusu priredi s sodelovanjem odseka Slovenske fantovske zveze v Lanusu in lanupkega slovenskega pevskega zbora v nedeljo 2. septembra t. l. ob petih popoldne prosvetni večer. Posvečen bo „lepotam slovenske zemlje". Predavanje bodo spremljale skioptične slike z godbo in slovensko pesmijo.
Svobodna Slovenija, 30. avgusta 1956 - pt. 35
SLOVENCI IN ©PORT
ministrica Cipi Livni pa je danes mednarodno skupnost pozvala, naj ustavi ,,grožnjo", ki jo svetu predstavlja Iran. Obenem pa je to državo obtožila, da skupa le pridobiti dodaten čas, ki ga potrebuje za izdelavo jedrskega orožja. Kot je znano je Iran prejpnji teden odgovoril na ponudbo stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčije za repitev jedrskega spora, ki jo je pesterica Teheranu predstavila v začetku junija, in v kateri v zameno za ptevilne spodbude zahtevajo ustavitev vseh dejavnosti bogatenja urana. Vsebina odgovora sicer ni znana, vendar pa naj bi Iran omenjeno zahtevo v njem zavrnil.
OJ TA DIM
Letno zaradi posledic pasivnega kajenja v Evropski uniji umre 79.500 ljudi, od tega med nekadilci kar 19.250. Poročilo Dvig dimne zavese: 10 razlogov za nekadilsko Evropo, ki je namenjeno ozavepčanju evropskih politikov o nujnosti zakonske prepovedi kajenja na javnih in delovnih mestih, navaja, da skoraj 61 tisoč ljudi umre zaradi bolezni srca in infarktov, 13 tisoč ljudi umre zaradi pljučnega raka, 5 tisoč pa zaradi kroničnih dihalnih bolezni. V Sloveniji so leta 2002 zaradi pasivnega kajenja umrli 303 ljudje, od tega 13 zaradi izpostavljenosti dimu na delovnem mestu.
NAJVEČJI SLOVENSKI USPEH
Tanja Žakelj je na svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu v Rotorui na Novi Zelandiji dosegla največji slovenski uspeh v tem pportu. Še ne 18-letna kolesarka iz Ledin nad Idrijo je zmagala v olimpijski disciplini krosu v kategoriji mladink.
Tanja Žakelj (v sredi) na samem svetovnem vrhu
LAHKA ATLETIKA
Marija Šestak je na atletskem mitingu EAA v avstrijskem Linzu v troskoku zasedla drugo mesto (14,33 m), tretja je bila svetovna dvoranska rekorderka ^na 800 m Jolanda Čeplak v teku na 1000 m (2:37,13), Škofjeločanka Brigita Langerholc^ pa v tem teku peta z osebnim rekordom (2:37,47). Škofjeločan Matic Osovnikar v teku na 100 m zasedel četrto mesto (10,28).
Marija Šestak pa je na atletskem mitingu v Rietiju v Italiji v troskoku ponovila dosežek v Linzu, a z boljpim skokom in izenačila osebni rekord: 14,52 m.
Kranjčan Rožle Prezelj je na atletskem mitingu EAA v Banski Bystrici na Slovapkem v skoku v vipino zasedel 2. mesto (2,20 m), Merlene Ottey pa je bila 4. v teku A na 200 m.
MEDALJE V DIVJIH VODAH
Slovenski slalomisti na divjih vodah so na evropskem prvenstvu mladincev in mlajpih članov do 23 let poskrbeli za dobre rezultate. Dvojci Blaž Oven/Luka Slappak, Anže/ Jure Janežič in Sapo Taljat/Luka Božič so osvojili naslov evropskih prvakov, kanuisti Jopt Zakrajpek, Benjamin Savpek in Marko Čivčija pa so se prav tako v ekipni tekmi okitili s srebrnim odličjem v starejpi kategoriji.
Mmed mlajpimi člani si je priveslal zlato odličje kajakap Peter Kauzer, slovenski uspeh pa je dopolnila kajakapica Urpa Kragelj z bronom med mladinkami.
ŠE MEDALJE NA VODI
Po zaslugi dvojnega dvojca in najboljpih slovenskih veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika je Slovenija z njunim drugim mestom osvojila že skupno ptirinajsto kolajno na svetovnih prvenstvih. Četverec brez krmarja Matej Prelog, brata Miha in Tomaž Pirih ter Rok Kolander so bili peti, lahki skifist Bine Piplar pa četrti.
DOBRI SPEEDWAYSKI NASTOPI
Najboljpi slovenski speedwayist Matej Žagar je na dirki za VN Čepke v Pragi, osmi letopnji preizkupnji serije Grand Prix, z drugim mestom dosegel najboljpo uvrstitev v karieri. Zmagal je Danec Hans Andersen. - Avstralec Jason Crump si je z uvrstivijo v polfinale nabral dovolj točk, da je že dve dirki pred koncem osvojil naslov svetovnega prvaka. Žagar je v skupnem septevku SP osmi.
VRNIL SE JE IGOR MAJCEN
Slovenski plavalec Igor Majcen se po krajpem premoru vrača med daljinske plavalce. Na Hvaru - kjer je bil leta 1989 na petikilometrski razdalji že evropski prvak, njegov brat Nace pa je takrat zmagal na 25 km, - je osvojil tretje mesto na klasično 16-kilometrski tekmi.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V	Sloveniji se je rodil Tomaž Alojzij Kočar. Očka je Jani Kočar, mamica pa Griselda Cardozo. Srečnim star pem iskreno čestitamo!
Poroka
V	ponedeljek, 21. avgusta sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Gregor Modic in Sapi Urbančič. Priče so bile ženinovi starpi Alojzij Modic in Barbka Maček ter nevestina mati Francka Urbančič roj. Bergant in nevestin brat Damijan Urbančič. Poročil ju je župnik Roberto Daniel Scardamaglia med somapevanjem s prelatom Juretom Rodetom.
Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Ana Marija Klanjpček Hren, Marta Križ Golob, Vera Breznikar Podržaj, Jernej Tomazin, Katica Cukjati, Viktor Leber.
Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popiljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. E-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
29. avgusta 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 187,7 SIT
Mepani pevski zbor San Justo
vabi na
KONCERT OB 35. OBLETNICI
v soboto, 23. septembra, točno ob 20.30 uri v Napem domu.
Po koncertu na razpolago večerja.
Vstopnice dobite pri pevcih.
V KOŠARKI SMO PADLI
tam za tur pkim gričem
Slovenska koparkarska reprezentanca je v četrtem krogu predtekmovanja (skupina D) na svetovnem prvenstvu v Saporu premagala Portoriko z 90:82 (27:17, 52:33, 67:55), izgubila pa s Kitajsko s 77:78 (22:17, 46:38, 59:57). Točko, ki je manjkala za uvrstitev, ji je podarila Italija, ki je premagala Portoriko ravno tako tesno (73:72) in ji omogočila nadaljevali nastope na svetovnem prvenstvu.
V Sloveniji biometrični potni listi
nanjega meta. Dve minuti in 45 sekund pred koncem je imela Slovenija spet 4 točke naskoka (81:77), v 60 sekundah pa prejela tri trojke in zato mora a domov.
Vsekakor je bil v večini iger razplet podoben: najprej
V osmini finala pa se je pomerila s Turčijo in ponovno izgubila, to pot s 84:90 (19:20, 36:44, 60:60). Tekmo je izgubila, ker ni znala zaustaviti zu-
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uredniptva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ptevajo!
OBVESTILA
SOBOTA, 2. septembra:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip. Domače koline na Pristavi od 19. uri. Srečanje visokopolcev v Slovenski hira ob 20. uri. Predaval bo Martin Suranik: ,,Razminljanja o etiki in sodobnosti". NEDELJA, 3. septembra:
Sv. mapa za Rupnika, Hacina in sodelavce, ob 9.30 v
slovenski cerkvi Marije Pomagaj. 40. obletnica Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri
v Slovenski hipi. PETEK, 8. septembra:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri na Pristavi v
Castelarju. SOBOTA, 9. septembra:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hipi. Premiera otro pke igre v Slom pkovem domu. NEDELJA, 10. septembra: Mladinski dan v Napem domu v San Justo SOBOTA, 16. septembra: Pomladanski ples v San Martinu NEDELJA, 17. septembra: 45° Obletnica Slompkovega doma ČETRTEK, 21. septembra:
Sestanek ZSMŽ San Martin ob 16. uri. Praznovale bomo
rojstne dneve vseh napih članic. SOBOTA, 23. septembra:
Proslava polskih otrok na čast Antonu Martinu Slom pku Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hipi. Koncert ob 35-letnici - Me pani pevski zbor San Justo NEDELJA, 24. septembra: Mladinski dan v Slovenski vasi.
Slovenija je v ponedeljek, 28. t.m. začela izdajati potne liste, ki bodo vsebovali biometrične podatke. Zaenkrat bo na posebnem čipu zabeležena le podoba obraza, temu pa bodo kasneje dodali pe prstni odtis. Takpen dokument naj bi bil varnejpi, obenem pa naj bi pospepil postopke na meji in omogočil nadaljnji obisk ZDA brez vizuma.
Uvedba novih potnih listov pa ne pomeni, da bodo morali državljani sedaj nujno zamenjati stare potne liste, saj bodo ti ostali v veljavi do izteka roka veljavnosti.
Novi potni list bo vseboval brezkontaktni čip, ki bo nevidno vgrajen v biografsko stran potnega lista.
Na njem bodo shranjeni podatki, ki so tudi sicer vidno zapisani v potnem listu, in biometrična fotografija imetnika, sicer pa se nov potni list na videz ne bo bistveno razlikoval od starega.
Za izdelovalca novih slovenskih potnih listov je bilo izbrano podjetje Cetis, ki zagotavlja, da je dokument zasnovan v skladu z vsemi mednarodnimi zahtevami in da pri njegovi izdelavi ne bo težav. Državljani bodo morali za potni list na 32 straneh, ki bo veljaven deset let, odpteti 8635 tolarjev, pri tem pa se ne bodo mogli odločati med različnimi vrstami dokumentov, temveč bodo vsi izdani potni listi,
tudi otropki, biometrični.
Vlogi bo moral priložiti le fotografijo predpisane velikosti in ustrezne kvalitete, za izdelavo katerih bodo fotografi prejeli točna navodila. Po zatrdilu ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja so upravne enote na izdajanje novih potnih listov že dobro pripravljene in ustrezno opremljene, zato pred okenci kljub nekoliko daljpemu postopku ne pričakujejo daljpih vrst.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
SLOMŠKOV DOM 45. OBLETNICA
Nedelja 17. septembra 2006
velik slovenski naskok, ki se je z vsako sekundo manjpal. S Portorikom se je izteklo srečno, proti Italiji, Kitajski in Turčiji pa žalostno.
Kot tolažbo bi lahko zapisali, da smo bili odrepeni dileme, za koga bi navijali v naslednji igri, ki bi bila v primeri slovenske zmage - med Slovenijo in Argentino ...
Italija za poenostavitev prehodov meje
Podtajnik na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve Ettore Rosato je za Primorski dnevnik dejal, da se je italijansko notranje ministrstvo zaradi predvidenega zamika pri piritvi schengenskega območja odločilo pospepiti postopke za odobritev vseh slovensko-italijanskih protokolov, ki zadevajo prehajanje meje. Eden izmed njih predvideva tudi skupno kontrolo pri prehodu državne meje, kar bi poenostavilo prehajanje italijansko-slovenske meje.
Podobne sporazume je Slovenija že sklenila z Avstrijo in Madžarsko, s čimer so bile odpravljene dvojne kontrole na mejah z omenjenima državama, saj policisti kontrolirajo potnike le ob vstopu v državo, ob izstopu pa ne. Slovenija je Italiji v zvezi s poenostavitvijo postopkov pri prehodu državne meje predlagala več možnih repitev, vendar od Rima pe ni dobila odgovora, ob tem pipe Primorski dnevnik.
Slovenska kulturna akcija
vas prisrčno vabi na koncert zbora
Nines y jovenes cantores de Bariloche in Camerata Nativitatis
pod vodstvom prof. Andreja Jana
v soboto, 9. septembra ob 20. uri v veliki dvorani Slovenske hipe.
V Sfoiffikpy dom je prlpfet^ ^^^^^
ariela,
mailÄ woirskA beklfc^
otroci iz vseh domov! Pridite in pripeljite seboj {'f stsrše in prijstelje!	'■
Igra bo v äoböto, 9, septembPa,
^ Slomškovem domu ob 19 url. Vabisiomskova šo!a

OcP^ri oči!

ŠUANJA OIVIKI ui sodobnostr