Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgicuuv, ki jin je leta iyt>i zacei izdajati oDCinstci oaoor SZDL Ljubljana-Šiška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba št. 24 (ZPM). telefon: 32-011 — Tiska CZP Ljudska pravica PREDLOGI IN PRITOŽBE Se o liku občinskega odbornika ZA VEČJO AKTIVNOST Ob bežnem pregledu ankete med občinskimi odborniki — Prenatrpanost dnevnih redov sej občinske skupščine — Premalo razpravljanj o temeljni politiki razvoja občine — Nujna proučitev notranje organizacije in dela občinske skupščine in njenih organov — Potreba uvajanja novih, učinko¬ vitejših delovnih metod — Kje je mesto in kakšna naj bo vloga občinskega odbornika — Večja in učinkovitejša pomoč občinske uprave — Pomembna vloga kluba občinskih odbornikov — Več pomoči in sodelovanja občinske SZDL — Javna razprava o teh problemih JULIJ — AVGUST Tovariš urednik, ko berem naš občinski list in spremljam delo zborov volivcev in občinske skupšči¬ ne, vedno bolj čutim, kako pomembna je vloga občin¬ skih odbornikov. Od njih, od njihove žive zainteresirano-, sti na problemih delovnih ljudi kot proi zvajalcev oz. po¬ trošnikov na eni strani ter prenašanja teh problemov na seje občinske skupščine in obratno od stalnega obve¬ ščanja volivcev o naši občin¬ ski politiki nasploh, posebej pa še o problemih, ki so aktualni za določeno območ¬ je, je pravzaprav odvisna res¬ nična aktivizacija občanov na naših skupnih problemih iin naporih za nadaljnje dviga¬ nje življenjske ravni. Prav zaradi tega. pozdravljam ak¬ cijo, ki jo je v zadnji številki načel občinski odbor SZDL. S. R. ODGOVOR: V našem listu nameravam« stalna razprav¬ ljati o problematiki dela ob¬ činskih odbornikov ter va¬ bimo vse, seveda tudi občin¬ ske odbornike same, da v teh razpravah aktivno sodelujejo tudi v našem listu. cijo in načine dela občinske skupščine ter zavestno osva¬ jati nove, učinkovitejše de¬ lovne metode. Že ob sedanji zakonodaji obstajajo namreč vse možnosti za tako postop¬ no razbremenitev občinske skupščine vseh zadev, ki po svoji naravi ne pomenijo od¬ ločanja o osnovni politiki raz¬ voja občine ter tozadevnega usmerjanja vse dejavnosti ob¬ činske samouprave. Potrebno je vsestransko proučevanje Uvodnik predsednika občinskega odbora SZDL, tovariša Vsako delo mora. če hoče Ing. Marka Sveteta, v prejšnji številki je vzbudil pozornost biti koristno in uspešno, te¬ in odobravanje širšega kroga bralcev, ki pretežno pozdrav- meljitn na sodobnih znanstve- Ijajo tamkaj postavljena stališča in potrebo po razčistitvi nih raziskovalnih metodah, profila, vloge in mesta občinskega odbornika v naši ko- kajti šele tako dobljene ugo- munalni samoupravi. V zvezi s tem smo prejeli že več. tovitve omogočajo nato raznih mnenj in pripomb v anketi med občinskimi odbor- ustrezne ukrepe. Zaradi tega niki. Od teh objavljamo le nekatere — najpomembnejše. menimo, da bi za izoblikova¬ nje profila občinskega odbor. Občinski odborniki npr. dvomno potrebno predvsem nika morali predvsem pro- oipozarjajo predvsem, da so temeljito proučiti organiza- učiti: dnevn i redit sej občinske _ sestav .delo in obremenjenost občinskih odbornikov skupščine prenatrpani s šte¬ vilnimi drobnimi in manjpo- membnimi zadevami, o ka¬ terih morajo odločati. Tako se te seje zavlečejo ter po¬ stajajo neprijetne, saj na njih sploh ne pridejo do raz¬ pravljanja in določanja te¬ meljne politike razvoja ob¬ čine, Tudi posamezni občan¬ ski siveti pogosto na svojih sejah odločajo o konkretnih upravnih zadevah v uprav¬ nem postopku in o drugih upravnih zadevah, kar je na¬ čeloma stvar upravnih orga¬ nov občine. Te pripombe nam nareku¬ jejo nujnost pametne, toda odtočne preorientacije siste¬ ma in metod dela občinske skupščine. Zaradi tega bo na- z drugimi družbenimi funkcijami in obveznostmi, — odnos občan : občinska skupščina, — kdo so dejanski nosilci pobud za sprejemanje raznih odločitev občinske skupščine, — kakšne so običajne politične in strokovne priprave za sprejemanje teh odločitev, — kakšen in kolikšen je neposredni vpliv občanov na delo občinske skupščine, — kakšen in kolikšen je tozadevni vpliv raznih orga¬ nov samoupravljanja in družbenih organizacij na območju občine, — kakšno je po svoji uporabnosti gradivo, ki ga pre¬ jemajo občinski odborniki kot predhodno informa¬ cijo za konkretno odločanje na sejah občinske skupščine, _ kakšne so najpomembnejše oblike kolektivnega dela, funkcije svetov, komisij itd., — kakšna je koordiniranost upravnega in skupščin- skega dela, — kolikšna je strokovnost upravnega delovanja ter vplivi tega delovanja na učinkovitost dela občinske skupščine itd, (Nadaljevanja na S. strani) Avgusta 1943 je bil kooptiran v CK KPJ tovariš Josip Broz- Tito, ki je pomagal organizirati IV. pokrajinsko konferenco KPJ za Slovenijo v Goričanah. Več o tem beri na zadnji strani! ' Kaj je novega v tej številki PREDLOGI IN PRITOŽBE stran 2 — Zanimajo me domači kraji — Bojim se kritike — Stroga.ilegala še danes — Kaj pa družbena prehrana — Poravnajmo dolg do upokojencev - — Prodajalna konjskega mesa ŠE O LIKU ODBORNIKA, stran 3 OBČINSKI RAZGLEDI, stran 3 — Delovni čas občinskih upravnih organov — Komisija za kadre, volitve im imenovanja — Komisija za zaposlovanje invalidov — Komisija za likvidacijo delovnih organizacij URBANIZEM IN OBČANI, stran 4 — Volja občanov — upoštevana — Modernizacija Celovške ceste — Trg pred občinsko skupščino -— Postopek za gradnjo družinske stanovanjske hiše — Omogočite nam cenejšo gradnjo stanovanj! — Najcenejša gradnja stanovanj v — Kopru RAZGOVORI Z VOLIVCI, stran 6 NAŠI KRAJI IN LJUDJE, stran 7 KULTURNA DEJAVNOST, stran 7 — Lepa zmaga Šentvidčanov — Desetletnica zabavnega ansambla »Veseli tekstilci« — I5-letnica pevskega zbora TDT O KRAJEVNI SKUPNOSTI stran 7 VEM, TEGA NE BOSTE OBJAVILI, stran » — Odkod težave v kmetijstvu — Prenehajmo z izsekavanjem gozdov — Zemeljski rak preti tudi nam — Upoštevajmo tudi kmete — udeležence NOBt IZ DELOVNIH SKUPNOSTI, stran 10 — Sezonski delavci — Tovarna dekorativnih tkanin NASA MLADINA, stran 10 — Taborjenje — najlepši oddih v naravi — Postani tudi ti tabornik! KAM NA DNEVNI ODDIH, stran 11 — Razgovor s tovarišem Francem Novakom — Obiščimo naše borce v hribovitih predelih — Oglejte si tudi goričanski dvorec! NAS POMEMBNI JUBILEJ, stran 12 2 ŠIŠENSKA; TRIBUNA Predlogi in pritožbe občanov ODGOVOR: V zvezi z gor¬ njim problemom so nam na pristojnih republiških sekre¬ tariatih dali naslednji odgo- ZANIMAJO ME PROBLEMI DOMAČIH KRAJEV BOJIM SE KRITIKE Tovariš urednik, udeležujem še Vašega na¬ gradnega anketiranja. Ker me zanimajo problemi domačih krajev, se obenem naročam na »Javno tribuno« in Vas prosim, da mi pošljete vse številke za nazaj. Glede na¬ ročnine bom uredil naknadno. Izkoriščam priložnost in pozdravljam vse moje prija¬ telje in znance iz Medvod, zlasti pa Vas. Franci ROZMAN, Zagreb, V. p. 3658. ODGOVOR: Veseli nas Va¬ še zanimanje za razna javna, vprašanja naših občanov, za¬ to smo sklenili, da Vam bomo pošiljali list — brezplačno. Lep pozdrav! Urednik PRAVILEN ODNOS Tovoriš urednik, v zadnjli številki sem se po¬ sebno razveselila Vašega od¬ govora tovarišici Ivanki TURK iz Vaš pri Medvodah. Ob. Le. Tovariš urednik, prav rad bi napisal kaj kritičnega za Vaš list, toda bojim se, da moja kritika ne bo pravilna in družbeno ko¬ ristna in da me boste v listu raztrgali. J. S. Odgovor: Kritike v načelu ne moremo deliti na pravilno in nepravilno, niti zahtevati, da je vedno pravilna in ne¬ zmotljiva. Zavedati se mora¬ mo, da se lahko moti in ne¬ pravilno ravna tisti, ki dela, kakor tudi oni, ki kritizira. Vsako kritiko in kritično pripombo v uredništvu z za¬ dovoljstvom sprejmemo. Pi¬ sma objavljamo samo z za¬ četnimi črkami pisca, a na napačna stališča odgovarja¬ mo umirjeno in s prikazova¬ njem družbeno naprednih in pravilnih stališč. Š tem pa ne trdimo, da so vsi naši odgo¬ vori — pravilni, zato vas va¬ bimo, da tudi Vi poveste o njih svoje mnenje. Vsaka kritika- daje pobudo za razmišljanje in poglablja¬ nje v določene zadeve. Delu in kritiki pa lahko daje pravo družbeno oceno le konkretna družbena stvarnost na pod¬ lagi konkretnih družbenih odnosov in dane družbene strukture. PROSTA SOBOTA Tovariš urednik, vedno več je ustanov vseh vrst, ki so sii uredile delovni čas tako, da imajo prosto so¬ boto. S tem se — navzlic de¬ žurni službi — pojavljajo določene težave. Kaj menite Vi o tem? E. R. vor: Zavodi, banke, upravni or¬ gani in vse delovne organi¬ zacije, ki so v bistvu druž¬ bene službe tor opravljajo svoje delo zaradi potreb ob¬ čanov in organizacij, morajo pri določanju svojega delov¬ nega časa predvsem upošte¬ vati interese javnosti, tj. občanov im njihovih organi¬ zacij. Prav zaradi tega je z zveznim zakonom določen zanje enotni delovni čas, ki ga ne morejo samovoljno me¬ njati in spreminjati. Trenutno je le manjše šte¬ vilo gospodarskih organizacij določeno za preizkušanje skrajšanega delovnega časa, tj. 42-urnega delovnega ted¬ nika. šele nato bo po 37. čle¬ nu zvezne ustav« izšel za¬ kon, ki bo uredil vprašanje, tj. pogoje in razne možnosti za uvedbo skrajšanega de¬ lovnega časa ter prostih dira v tednu. Kaj pa družbena prehrana? Stroga ilegala še danes Tovariš urednik, . . opažam, da o . nekaterih družbenih . organizacijah 'in problemih sploh skoraj nič ne pišete v Vašem listu. Kje so vzroki? F. A. ODGOVOR: Res mogoče kaže, da nekatere splošno znane družbene organizacije na obmijčju naše občine sploh ne obstajajo, ali pa se naha¬ jajo v strogi — ilegali, ker o njih ničesar ne pišemo. Toda kje so vzroki? Naš list nima poklicnih, tj. plačanih novinarjev in ured¬ nikov, ki bi sami po službeni diolžnosti pisali o vsem, tem¬ več temelji predvsem na ne¬ posrednem aktivnem sode¬ lovanju občanov samih otz. njihovih organizacij in je prav zaradi! tega odraz nji¬ hove aktivnosti. Slabosti in krivce za tako stanje je tre¬ ba torej iskati prav pri njih, nikakor pa pri listu. Mi vsak prispevek z vese¬ ljem sprejmemo in objavimo ter tudi honoriramo, torej ni¬ komur ne zapiramo vrat. ODGOVOR: Omenjene sla¬ bosti je ugotovilo tudi , ta¬ borniško vodstvo ter je izvo¬ lilo novo propagandno ko¬ misijo, ki se bo temeljiteje lotila svojega dela. Zdaj so že začeli izdajati glasilo »OGNJI«, ki bo omogočilo zlasti vodnikom, načelnikom in drugim funkcionarjem ka¬ kor tudi članom boljšo infor¬ miranost o konkretnem delu, nalogah in programu, ki so si ga zadali. Tudi naše glasilo je na razpolago vsem taborniškim organizacijam na območju naše občine .Prav radi bomo objavljali krajše članke, ve¬ sti in slike iz življenja ta¬ borniških odredov, čet in vo¬ dov. PORAVNAJMO DOLG DO UPOKOJENCEV Tovariš urednik, VEC TABORNIŠKE PROPAGANDE Tovariš urednik, ena izmed bistvenih slabo¬ sti naše taborniške organiza¬ cije je zlasti v pomanjkljivi propagandi, saj je mnogo mladincev in pionirjev, pa tudi odraslih, ki ničesar ne vedo o tej pomembni druž¬ beni organizaciji ter je prav zaradi tega nemogoče, da bi se vključili v njene vrste. Ž. L 67 % vseh upokojencev v Sloveniji ima pokojnine nižje od 20.000 din. Poskusite pre¬ živeti mesec dni z 12 do 15 tisoč dinarji in še to v dvoje (starček s pokojnino in ženo- gospodinjo brez dohodkov)! Cene‘nenehno bliskovito na¬ raščajo, nas upokojence pa že lep čas tolažite le z ob¬ ljubami, od katerih pa se ne da živeti. Ne pozabite tudi dejstva, da je med nami tudi precej borcev in udeležen¬ čev NOV! Tovariš urednik, nekoč je bilo pri nas prece(j govora o organiziranju druž¬ bene prehrane, ki bi naj omogočila vsakemu delovne¬ mu človeku ceneno, kalorično in vitaminsko dovolj bogato in kvalitetno prehrano. Za¬ nima me, kaj je s to akcijo? P. O. ODGOVOR: Pred kratkim je neurje napravilo na ostreš¬ ju in notranji opremi doma DPD »Svoboda« v Zg. Šiški škode za okrog 1,5 milijona din. Že do sedaj je imelo DPD »Svoboda« težave z vzdrže¬ vanjem tega doma, sedaj pa je postalo štam(je izredno kri¬ tično, saj je bil dom potreben hitrega popravila. Na posebnem sestanku predstavnikov krajevne skup¬ nosti Zg. Šiška, DPD »Svo¬ boda« in drugih krajevnih družbenih organizacij in predstavnikov hotela »Ilirija« so še zaradi tega sporazumeli, da se vse kultumoprosrvetno življenje in delovanje DPD »Svoboda« prenese v Klub množičnih organizacij v Dom TVD »Partizan« ož. »Ilirija«, ki doslej ni bil dovolj izko¬ riščen, a dosedanji Dom DPD »Svoboda« v Zg. Šiški prevzame hotel »Ilirija«, ki bo hkrati s ■ popravilom ostrešja preuredil ta dom v dom družbene prehrane. Ker bo taka preureditev že obstoječega objekta cenej¬ ša od novogradnje, je priča¬ kovati, da bo kvaliteta in cena prehrane v tem lokalu primerna tudi za občane z manjšimi osebnimi dohodki. Sedaj sestavlja posebna ko¬ misija pri krajevni skupnost' analizo potreb po tovrstni prehrani občanov na tem območju. Vse kaže, da bo ta¬ ko urejena družbena prehra¬ na dobrodošla mnogim de¬ lovnim skupnostim v bližini, saj bo začetna zmogljivost znašala okrog 500 obrokom dnevno. Seveda pa je to le začasna in prehodna rešitev ter bo potrebno nadaljevati akcijo za ureditev velike, sodobno opremljene in mehanizirane družbene prehrane, ki bo lah¬ ko zadovoljevala potrebe sko¬ raj vseh zaposlenih ljudi, šol in vzgojnovarstvenih ustanov. Jože Posavec ki ju je podpisalo 311 in 29 občanov ter ste ju objavili v zadnji številki, obveščamo vse binalce, da je z Agrokom¬ binatom Emona dosežen spo¬ razum, tako da bo ta odstopil svojo mesnico na Celovški cesti 43 Tovarni mesnih iz¬ delkov, ki bo tukaj uredila prodajalno konjskega mesa, medtem ko bo Agrokombinat Emona odpri v Medvedovi ulici prodajalno govejega in drugega mesa in mesnih iz¬ delkov. Razen tega bo na na¬ šem živilskem trgu odprl no¬ vo trgovino s perutnino in jajci. S tem bo v mesecu avgustu tudi ta zadeva pozitivno ure¬ jena. Potrošniki iz Spodnje Šiške bodo imeli v Medve¬ dovi ulici sodobno urejeno mesnico govedine itd., novo trgovino s perutnino in jajci na živilskem trgu ter sodobno opremljeno konjsko mesnico na Celovški cesti, medtem ko bodo v Černetovi ulici zgra¬ dili sodobni potrošniški cen¬ ter v obliki samopostrežne trgovine. Branko Zajc SMLEDNIK Oh, te ceste! Na pobudo sveta krajevne skupnosti je bil 24. junija v Smledniku sestanek predstavnikov okrajnega in občin¬ skega oddelka za komunalo, cestnega podjetja, okrajnega in krajevnega turističnega, društva, občinskega in krajev¬ nega odbora SZDL ter Agrokombinata. Predmet razgovora so bile slabo vzdrževane okrajne ceste. To je še bolj kri¬ tično zaradi tega, ker so vse ceste IV. reda iz kranjske smeri že asfaltirane do meje naše občine. Navzoči so ugo¬ tovili, da so občinske ceste IV. reda bolje vzdrževane od okrajnih cest III. reda, zlasti še od takrat, ko skrbi za vzdrževanje cest krajevna skupnost sama. Okrajni predstavniki so po¬ udarili, da se sami le s težavo bc-re za finančna sredstva, ki bi zadostovala komaj za minimalno vzdrževanje cest. Cestno podjetje Ljubljana nima stalnih cestarjev v tem okolišu, ampak vzdržuje te ceste po ekipnem sistemu v daljših časovnih presledkih. Ena izmed ekip je popravila že skod¬ raj neprevozno cesto Zbilje— Rešitev je nujna, takoj, brez vsakega odiašanja. M. N. PRODAJALNA KONJSKEGA MESA OSTANE V ŠIŠKI Tovariš urednik, v zvezi z dopisoma »Zakaj in čemu proti volji občanov«, Smlednik nekaj dni pred tem se¬ stankom. Zaradi izredno hudih zmrzlin v minuli zimi je cestno podjetje že do 20. maja. potrošilo 60 »/. sredstev, namenjenih za le¬ tošnje vzdrževanje cest. Vpraša¬ nje je, kako naj ceste vzdržuje do konca tega leta. Namesto pla¬ niranim 340 m 3 gramoza za, ceste IV. reda v smledniškem okolišu so do takrat porabili že nad 500 m 3 . Ker makadamski ustroj ce¬ ste Zbilje—Smlednik ne prenese tako velikega prometa, bo okraj¬ ni svet za komunalne zadeve predlagal asfaltiranje ceste .Te- perca—Smlednik-Vodice—Mengeš v naslednjem triletneg pianu. Ta bolje urejena cesta bi skrajšala relacijo Štajerska—Gorenjska in razbremenila promet skozi Ljub¬ ljano. Samo površinska obdelava sedaje ceste z asfaltno prevleko bi bila za težji promet neren¬ tabilna, kar nam dokazuje cesta Tacen—Vodice in Šmartno—Ga¬ meljne—Črnuče. Ta slino draga investicija na jbi bila izvršena vsaj v nekaj letih, izvedljiva pa bo le ob velikem prizadevanju krajevnih, občinskih in okrajnih organov. Jože Posavec ZEMELJSKI RAK PRETI TUDI NAM Prelepi bodo spomini na dopust Učimo se na napakah dru¬ gih, ne pa le na lastnih in ne uničimo popolnoma naših ravninskih gozdov, gajev," ži¬ vih meja itd. Zavedajmo se odgovornosti pred generaci¬ jami, ki bodo prišle za nami. Šišenska tribuna 3 KAKŠEN NAJ BO OBČINSKI ODBORNIK sto in končno omogočili ob¬ činskim odbornikom, da se začno uspešneje uveljavljati kot predstavniki svojih vo¬ livcev v občinski skupščini. Bili bi izvajaldi raznih re¬ solucij in priporočil, ki so v zveznem in republiškem me¬ rilu že načelno razčiščene in določa(jo smernice nadaljnje¬ ga razvoja, treba jih je le konkretizirati in prilagoditi potrebam občanov v naši občini. Nujna je večja pomoč občinske uprave Seveda pri vsej aktivizaciji občinskih odbornikov ne gre pozabiti na ustrezne naloge občinske uprave. V čem so predvsem te temeljne naloge? Nedvomno je treba do skraj¬ nih možnosti olajšati delo občinskih odbornikov in ob¬ činske skupščine. Kako? Na¬ mesto preobsežnega gradiva, ki ga povprečni odbornik ne more niti prebrati, kaj šele temeljito proučiti, bo treba stremeti za tem, da dobe naši odborniki krajše in kvalitet; nejše elaborate z bolj jasno in razumljivo izoblikovanimi predlogi, ki naj bodo po mož¬ nosti. navedeni v več raznih inačicah, To bo omogočilo občinskim odbornikom bolfjšo orientacijo, večje razumeva¬ nje problematike in s tem seveda bolj zavestno in pra¬ vilno razpravljanje ter odlo¬ čanje o tekočih zadevah. Pomembna vloga SZDL V zvezi z vsem tem bo ne¬ dvomno koristno in potrebno, da t-udi klub občinskih odbor¬ nikov prevzame aktivnejšo in pomembnejšo vlogo ob večji pomoči in sodelovanju občin¬ skega odbora SZDL. Prav tako bo potrebno razmisliti tudi o novih oblikah bolj temeljitega obveščanja občin¬ skih odbornikov, družbenih aktivistov ter sploh občanov o tekočih zadevah in proble¬ mih naše občine. To bo zelo pomembna in hvaležna na¬ loga občinskega odbora SZDL. Odločno zagrabimo pravi člen verige Nadaljevanje s 1. strani) Konkretnejše, če hočemo izoblikovati profil občinskega odbornika in mu odrediti ustrezno mesto ter vlogo v našem družbenem življenju in delovanju, potem moramo predvsem analitično proučiti: — kakšna je obremenitev občinskih odbornikov s funk¬ cijami, ki niso v neposredni zvezi z njihovim članstvom v občinski skupščini, — kakšna je aktivnost ob¬ činskega odbornika na pod¬ ročju celotnega dogajanja v krajevni skupnosti, — kako zastopa občinski odbornik interese občanov pred občinsko skupščino in njenimi organi, — kakšna in kolikšna je aktivnost in zainteresiranost občinskega odbornika na se¬ jah občinske skupščine, — kako tolmači občinski odbornik svojim volivcem občinsko politiko itd. Kakor vidimo iz teh nekaj hočemo naše celotno druž- Nedvomno bomo lahko šele misli, je celotna problema- beno, politično, ekonomsko in po tako vsestranskem prouče- tika precej kompleksna in drugo dogajanje dvigniti na vanju teh problemov pošto- med seboj ozko povezana, višjo razvojno stopnjo ter z porna izluščili bistvo stvari, Nedvomno pa je prav tukaj novimi delovnimi metodami določili vsakemu organu ob- tisti člen v -verigi, ki ga mo- doseči bistvene premike na : činske skupščine njegovo me- ramo odločno zagrabiti, če prej. Da je temu takio, do kazuje dejstvo, da posvečajo prav problemu profila občin¬ skega odbornika, sistemu ter metodam dela občinske skup¬ ščine tudi drugi organi vedno Tovariš urednik,. ceval, da bi se moraio pri nas več pozornosti. ko smo pri nas obravnavali udeležiti zbora najmanj 500 Tako objavlja štirimajst- osnutek statuta naše krajev- občanov, kar se — po nje- dnevni list za obravnavanje ne stomnosti naš ob^in- mnenju— ne bo ni- vprašanja samoupravljanja v ski odbornik v razpravi želo kdar zgodilo. Razen tega tudi komunah »OBČAN« že serijo razvnel ter v daljšem gore- nimamo tako velike dvorane, ugotovitev predsednikov raz- čem govoru nastopil proti te- niti bi taka množica ljudi nih občinskih skupščin o tem: mu, da s statutom uvajamo lahke uspesno razpravljala kakšen Je in kakšen naj mimo zborov-volivcev še zbo- in sklepala o čemerkoli. bo občinski odbornik? re občanov,* ki so pa sklepčni Naš občinski odbornik pa Prav tako je organizacijsko le, če je na takem zboru je ob vsem tem popolnoma- politični zbor skupščine SRS navzočih najmanj 10 % vseh prezrl dejstvo, da mora statut ustanovil začasni odbor za občanov. Pri tem se je skii- krajevne skupnosti temeljiti proučitev organizacije in me- ---- na določilih občinskega sta- tode dela občinskih skupščin, tuta in da je prav on nekako tri tedne pred tem tudi sam Vsem bralcem žetim« prav prijeten letni dopust in oddih KDO JE KRIV? OBVESTILA OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBU AN* ŠIŠKA Poletni delovni čas občinskih upravnih organov NERAZUMLJIVO NORČEVANJE Tovariš urednik, ▼ prvomajski številki je na ?. strani »Tovariša« objavljeno tudi poročilo o zadnji svečani seji občinske skupščine Ljub* Ij&na-Center. Te seje se je ude- medtem kx> SFRJ bavi se skupščina proučevanjem glasoval aa prav taka dolo- odnosov med občani in občin- čila v občinskem statutu, sko skupščin«. Prav zaradi tega tudi mi iz¬ hajamo iz principov, da je treba stalno zbotjševati de¬ lovne metode pio načelih ra¬ cionalnosti in učinkovitosti, vsega našega dela in da mo- občinski odbornik, pravočas¬ no s potrebno pozornostjo, poglobil v osnutek oziroma dokončne spremembe osnut¬ ka občinskega statuta ter bi vsaj v' razpravi pred spreje¬ manjem statuta opozoril vse sodelujejo pri občinske odbornike na to pe- skupnem delu. kjer bodo določeni premiki pomeniti možnosti za podob¬ ne premike tudi na širšem območju. Prav zaradi tega vabimo prav vse, da s svo¬ jimi mnenji in pripombami tem našem proti katerim je sedaj — ugovarjal. Res malo nerodno je, če »lisica javno pred vsemi išče ___ __ ___ _ knivca in pri tem lovi samo ležila :>i odbornikov obeh zborov sebe — za rep«. To bi se se- in skoraj s» gostov občinskega ve( ja ne zgodilo če bi se naš ramo pri tem začeti tamkaj, sindikalnega sveta in občinskega ’ .- odbora SZDL, toda: Ker so odborniki skoraj k vsa¬ kemu odstavku in členu pred¬ lagali spremembe ter sproti gla¬ sovali z dviganjem rok, se je anonimni »Tovarišev« poročeva¬ lec ponorčeval iz te globoke za¬ interesiranosti občinskih odbor¬ nikov ter označil to za »obvezne telesne vaje občinskih odborni¬ kov«, ki se bodo po njegovem mnenju tudi v prihodnje ponav¬ ljale, čeprav tega občinski statut ne predvideva. Tako norčevanje iz članov občinske skupščine in njihovega opravljanja dolžnosti ter njihove resne zavzetosti in čuta odgovor¬ nosti pri sprejemanju občinskega statuta me je močno presenetilo Mogoče je avtor članka in z njim še kdo drug želel, da bi občinski odborniki kot lutke brezbrižno in nezainteresirano, torej le formalno in mimogrede glasovali za svojo prvo občinsko ustavo kot so to storili mnogi v drugi« — pa tudi v naši občini? O. Z. r-ečo problematiko. O. F. Pavle Šegula Vsem bralcem čestitamo k dnem vstaje slovenskega naroda! Od 1. junija do viključno 31. avgusta s imajo občanski upravni organi svoj redni de¬ lovni čas od 7. do 14. ure, z izjemo ob sredah, ko traja delovni časa tudi popoldan od 17. do 19. ure, zato pa je ob sobotah delovni čas samo do 12. ure. SPREJEMANJE STRANK: je ob ponedeljkih, sredah Hi petkih od 8. do 12. ure ter ob sredah popoldne od IT, do 19. ure. OD 1. SEPTEMBRA bo sprejemanje strank ob sre¬ dah popoldne od 14. do 18. ure. • KOMISIJA ZA KADRE, VOLITVE IN IMENOVA¬ NJA V občinsko komisijo za kadre, volitve in imenovanja so bili imenovani predsednik Janko Pirkovič in člani Jože Dimnik, Ančka Dolgan, Mar¬ jana Draksler, Dušan Gvar¬ djančič, Franc Hribar, Niko Kavčič,- Lovro Krašovec, Sreč¬ ko Kušar, Pavla Lagler, Jože Posavec, Jelka Topolšek in Jože Vonta. • KOMISIJA ZA ZAPOSLO¬ VANJE INVALIDOV V občinski komisiji za za¬ poslovanje invalidov so Ivan Kreačič kot predsednik in Izidor Selan, Milan Pavliha) Marinka Varl in dr. Aleksan¬ der Čeplak kot člani. • KOMISIJA ZA LIKVIDA¬ CIJO DELOVNIH ORGA¬ NIZACIJ ■'.q3 V občinski komisiji za li¬ kvidacijo delovnih organiza¬ cij so Rudi Jesenšek kot pred¬ sednik in Rudi Rojina, Joža Rajšp, Evgen Gregorič in Bo¬ jan Jurčič kot člani. • UPRAVNI ODBOR S»K LA¬ ZA PREŽIVNINSKO VAR- STVO KMETOVALCEV V upravni odbor občinske¬ ga sklada za preživninsko varstvo kmetovalcev so bili imenovani kmetovalec iz Za¬ pog Valentin Hočevar kot predsednik in predsednik ob¬ činskega sveta za kmetijstvo Anton Peternelj, član Kmetij¬ ske zadruge Stefan Borčnik, kmetovalec iz Spodnje Senice Andrej Veber ter socialna delavka pri Zavodu za so¬ cialno delo Mafija Jelnikar kot člani. • UPRAVNI ODBOR SKLA¬ DA ZA RAZVOJ TRGO¬ VINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA V upravni odbor občinske¬ ga sklada za razvoj trgovine, gostinstva in turizma so bili imenovani Danilo Zbrizaj kot predsednik in Stane Vodel- nik, Evgen Miillet in Jane* Rugelj kot člani. 4 ŠIŠENSKA TRIBUNA NIZEM IN OBČANI Postopek za gradnjo Volja občanov — upoštevana družinske stanovanjske hiše Tovariš urednik, ostali brez učinka. Občinska Tovariš urednik, njujejo pogoje iz 40. člena čim večji meri udeležujejo _____ v predzadnji številki ste zagona o- nacionalizaciji, pra- natečajev za stavbišča na ti- ■i j,- ... v skupščina Lij ubij ana-Cen ter je podali lep pregled gradbene vico do gradnje za prispevek, stih območjih, kjer je pred- v aprilski številki vašega ugodila volji oMano . v ter problematike na območju na- ki je bil naveden v natečaju, videna strnjena gradnja in Usta ste objaviti pasmo (J. J. sklenjlaj da M Pruiah ne še občine, ki smo ga vsi in- Seveda, prav vsaka nezazi- bodo res zadostno komunal- z naslovom urbanizem jn bodo rukiij obstojeoh, novej- teresenti z zanimanjem pre- d« 113 vrzel, ki jo kdo za- no opremljena, saj je v teh občani, fckoraj vsi smo z odo- - ih ^ temveč bodo stano- brali. Vseeno pa je ostalo sledi m ed sicer že zazidanimi novih soseskah najlažje izve- Dravanuem soglašali s tem, van j ske , bioke zgradili pred- odprto vprašanje postopka za območji, ni zazidljiva in je sta komunalno in stanovanj- ' us JSfiL’*»klada z osnov- Skoiraj bo svečano odprta Prihodnje leto je predvi- vodometa.* Tudi za ne takih stavbišč, ki so ko- "sv^^OTan^?!^- «aiveeja trgovska hiša v Si- dena rekonstruKcija m nr»- ustrezno skulpturo oz. munalno urejena in ieže v žinske hiše? Tak način grad- ški, ki se nahaja izpred ho- ' rt oi i n 4 ’nlrvi rr ir o />oetn /in .. ... * . _ . u . . . „ vu • . dernizacija Celovške ceste do spomenik n j nič predvidene- sicer že strnjeno zazidanih n i® bi hil ?* interesente prav tela »Ilirija« in kana »Šiška«, križišča s Stegensko ulico, tj. ^ Povsod utrujajoča črni- soseskah. - gotOT ° cenei5i ' v * tToSke « ne n., do začetka soseske 7. Z ure- biia vračunana vrednost ULsteega Tu Mo imela svoje lokale . na asfalta, belina betona in V takih primerih registrira dela, morda lastnega materiala, trgovska podjetja »Astra«, Ceiovske ceste, okoli- b ] esk stekla, nikjer pa niče- sklad želje oziroma opozorila , bi lajko vsak fntere- »Drogeriija«, »Contal« in »Slo- ce občinske stavbe ter novih ^ poživljajočega, na čemer strank, ki bi želele graditi ng Senrfn^a^lSv^tten” venija-avtoi. stenovanjskrh blokov bo nafe bi ^ razveselilo in odpočilo takih parcelah. Na podlagi vinjska vprašanja pa bi SS Šiška dobila šele sodobni oko Zakaj in čemu ta mo- teh sugestij skuša izposlovati la>, k 0 veliko hitreje rešena. znaca | , otres*« notonija v središču naše ob- pri občinski skupščini an Za- ?',.'! ui bi .. na n ^ flD *»« ^ro- obeležja zaostalima in zapu- saosiai^a m zapu- ^i ne k ; j e sestavni del na- vodu za urbanizem lokacij- te ro trdimo, da^dvfg/^e^ S- Trgovsko podjetje »Slove- predmestja Ljub- renubllškeca središča? sko dovoljenje, delilni načrt radi konjunkture. Gradbene zrno- nija-avto« bo preselilo prodajo in dodelitev zemljišča na eUivosU »i Me tako sproščene vseh vrst avtomobilov doma- sklaiitovo ime, kaliti po do- S-njenih n^^flTkJef M^hko če tovarne »Crvena zastavam ločilih zgoraj citiranih pred- s pridom uporabljali njihovo iz Kragujevca v svoje nove pišev lahko samo sklad mebaniKaci - io - prostore pri poslopju ©bčin- razpolaga s paiv-elami. Ko ® *!'- h,*? 5 da bl v vašem ske skupščine. Združenje borcev NOV sklad dobi dokumentacijo za S^ke ikupščine 81 © "komuni PRODAJA FICKOV V PRIHODNJE V ŠIŠKI scenega ljane. šega republiškega središča? M. N. ASFALTIRANJE ULIC Zdaj, ko so delovni ljudje 4n otroci pretežno odsotni na letnih dopustih, je pač naj- ŠIŠENSKE ULICE Toveriš urednik, nnimemeki čas’ m nrelianie n «ŠO občine j« na svoji skup- posamezno parcelo ali sku- nem prispevku, da bi tako ob- tokaJnčh cest. Tega so se mar- ^ ini »Prejelo tudi sklep o pino parcel razpiše javni morajo^UčaS' 1 č,‘ sik je tudi lotili, a marsikje še Preimenovanju nekaterih ulic natečaj za oddajo teh parcel e ei „ graditi v naši občini. « i • po znanih borcih NOV. Čudi za gradnjo. m < ™ ««« i Mislim, da bi bilo prav, če bi NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V SREDISCU ŠIŠKE V novem bloku ob Celovški dnitr« me ’ da so tom pozabili na Pravico do vlaganja ponudb jasen sklada za komunalno ure- cesti 99, blok B-l, je že za- W^ako je že urejena cl- vedn .° pomembno ulico za katerokoli parcelo imajo ^ z s £Jo V J?Jk% \i%, taSl &la poslovati nova samopo- silska ulica V kraikem Mi 3«™ ak Na Jami, ki so vsi državljani. Prednost na rega ustanovitev je bila name- strežna trgovina podjetja tildi trreiena ulira, S dali nekoč ime po že zdav- natečaju pa ima tisti, ki po- ” j eba predvsem kreditiranju ste- »Mercator«, kar so poirošniki m^^S^fto V^ « i« pozabljeni gra- nudi najvišji znesek prispev- 'S £ £ iz nep^redne okolice pozdra- nilrawn e«rtn ts- vedno čn.kat n m oznj Jami, ki ni prav nič ka za komunalno ureditev dil o tem računa, ne pa da sklad vili z velikim veseljem. Zdaj pomembna v naši lokalni, še zemljišča. Izjemoma pridobi- kreditira, investira in prodaja vsa ima središče naše občine že Ob Tugomerjevi ulici so manj pa osvobodilni zgodo- jo bivši lastniki na natečaju iSujlgča lnik! IZŽREBALI bomo 6 takih odgovorov in nagrajencem izplačali po 1000 din. NAGRADNO ANKETIRANJE UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika): najmanj pa .......—_ Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov: — IZŽREBANI NAGRAJENCI Med prejetimi odgovori za našo anketo so bili iz¬ žrebani: Marta CIMERMAN, Sojarjeva 29, Florijan KLEMENČIČ, Kneza Koclja 19, Ivanka KOŽELJ, Vo¬ dice 26, Franci ROZMAN, Zagreb, V. p. 3658, Karla FERJANČIČ, Cesnikova 6 in Ana ŠEPEC, Sojarjeva 25. Vsi omenjeni naj dvignejo po 1000 din nagrade na upravi lista, Celovška cesta 121, V. nadstropje, soba 24. 8 ŠIŠSNSKA TRIBUNA RAZGOVORI Z VOLIVCI ODGOVORI NA PREDLOGE občinskega sklada za ureja- ZBOROV VOLIVCEV nje mestnih zemljišč. • Turistično olepševalno društvo je usahnilo, zato so za letošnje olepševanje Šent¬ vida z zelenicami in rtovimi nasadi okrasnega grmičevja poskrbeli organi krajevne skupnosti. Za zdaj je še spor¬ no, kdo naj uredi in redno čisti prostor pred Domom Svobode? Stroški za ozeleni¬ tev Šentvida do trolejbusne pentlje v Vižmarjih so zna¬ šali nad 300.000 din. Zato — čuvajmo to pridobitev in so¬ delujmo, da bo rjaš kraj čim lepši! SMLEDNIK • Za zgraditev zaprtega javnega kopališča v Drago- čajni pod campom Zarjica ni računati v bližnji prihodno¬ sti, ker so tovrstni objekti zelo dragi. Sedaj namreč še ni nobenega zagotovila, da bi bilo to kopališče lahko polno izkoriščeno. ST A NEŽI ČE • Avtobusno postajališče pri spomeniku ob Gorenjski cesti si želijo prebivalci Sta- nežič. Zaradi tega naj se krajevni predstavniki o tem pozanimajo pri avtobusno- transportnih podjetjih v Ljubljani. • Škropljenje občinske ce¬ ste od Gasilnega doma v Stanežičah do Gorenjske ce¬ ste I. reda z lužino ne bi bilo gospodarno. Lužina s prevo¬ zom je silno draga, zato se škropljenje izplača le v gosto naseljenih krajih. • Kolesarska steza Gunc- lje—Medno mimo hiš Med¬ no št. 21 in 22 je dovoljena le za počasni promet kole¬ sarjev in vprežnih vozil. Voz¬ niki hitrih motornih vozil, ki bi na tej cesti povzročili ne¬ sreče, bodo imeli, neljube ka¬ zenske posledice. § Investicijska grupa Ju¬ goslovanskih železnic, ki od¬ govarja za rekonstrukcijo proge, zagotavlja, da bo pri sedanji železniški postaji v Mednem zgradila podhod za dostop na visečo brv preko Save. Podhod bo zgrajen ta¬ ko, da bo uporaben tudi za vprežna^vozila. • Krajevna skupnost bi ponovno uredila otroško igri¬ šče pri stanovanjskem bloku 3, če bi ga uporabljal tudi Vzgojno-varstveni zavod za svoje mlade varovance. Igri¬ šče za gradnjo katerega je bilo potrošenih okoli 2 mili¬ jona družbenih sredstev, je upostošano prav zaradi tega, ker nima stalnega gospodar¬ ja. Nerazumljivo je, zakaj se morajo otroci, ki jih star¬ ši zaupajo v varstvo zavodu, vse poletne dneve stiskati v zaprtih prostorih in na ne¬ kaj kvadratnilh metrih gra¬ moznega igrišča zavoda, ko pa imajo dovolj zraka, sonca, zelenja in igral na razpolago na neizkoriščenem šentvi¬ škem igrišču. • Krajevna skupnost in vo¬ livci so meseca marca pred¬ lagali, da naj skrb za vzdr¬ ževanje občinske ceste Sora —Topol prevzame njihova krajevna skupnost. Predlog je svet za komunalne zadeve pri občinski skupščini osvojil tar krajevni skupnosti dode¬ lil namenska sredstva za vzdrževanje te ceste. Cesta je sedaj lepo in vzorno ure¬ jena. VIŽMAR JE • Nekateri volivci menijo, da podjetje Komunala Šiška uporablja občinska sredstva za vzdrževanje cest tudi za druge namene: za sklade, na¬ bavo strojev, za druge svoje dejavnosti in podobno. To je pa nemogoče, ker pi&čuje ob¬ činska skupščina temu pod¬ jetju le pogodbeno vezane usluge za vzdrževanje komu¬ nalnih objektov. manjši kmetijski stroji, jd so last kmetijske zadruge, po¬ kvarjeni in neizkoriščeni, za¬ družnikom pa bi bili taka stroji nujno potrebni. Zato predlagajo, naj bi kmetijska zadruga te stroje dodelila krajevni ali vaški skupnosti, ki bo lažje vodila skrb, da bodo stroji pravilno vzdrže¬ vani, izkoriščeni in da bodo za uporabo le-teh koristniki plačevali primerno odškod¬ nino. Vodstvo kmetijske zadruge sporoča, da bo ta predlog brez težav lahko izvršila, saj je bilo to že storjeno na območ¬ ju bivše kmetijske zadruge Šentvid. Predstavniki vaških skupnosti in člani zadružne- ga sveta z območij, kjer so ti stroji vskladiščani, naj se o tem pogovore z upravnim vodstvom kmetijske zadruge. ZGORNJA ŠIŠKA • Za sosesko 6 in 7, ki za¬ jema del Zgornje Šiške in Dravelj, je gradnja gimnazi¬ je predvidena v idejnem osnutku zazidalnega načrta, To je bilo razvidno tudi iz maket in načrtov, ki so bili razstavljeni več kot 1 mesec. ŠE O TEM IN ONEM Vse več prometnih prekrškov - nesreč Cestni promet vedno hitreje narašča. V zveni s tem je potrebna tudi vedno večja discipliniranost vseh vrst upo¬ rabnikov ceste. Ker tega ni v zaželeni meri, narašča tudi število prometnih prekrškov in nesreč. ŠERCERJEV0 • Zahteve za kakršnekoli gradnje, torej tudi za garaže, uveljavljajte pri Skladu za urejanje mestnih zemljišč na Celovški c. 135. Vse lokacija na področju mesta bodo v bo¬ doče izdane samo preko na¬ vedenega sklada. š M A R T N ŠENTVI • Predstavniki' krajevnih družbeno-političnih organiza¬ cij ugotavljajo, da je iz na¬ selja Poljane čedalje nižja udeležba volivcev na sestan¬ kih in zborih, čeprav so bili Poljančani med prvimi, ki so pred nekaj leti zbrali skoraj 50 */« lastnih sredstev za grad¬ njo vodovoda. Med vzroke prištevajo to, da Poljančani na zborih že nekaj let zaman prosijo za napeljavo cestne razsvetljave v svojem mest¬ nem vedno bolj naseljenem in prometnem območju. Ko¬ munalna komisija komunal¬ ne skupnosti Šentvid in nji¬ hov član občinske skupščine so prvenstveno odgovorni, da bosta realizirani letošnji po¬ stavki »povečanje svetlobnih mest v Novih Poljanah-Šent- vid« in »povečanje svetlobnih mest na Nemški cesti od Po¬ ljan do vižmarskega klanca*, ki sta navedeni v izdatkih • Upravni odbor Prosvet¬ nega društva Tacen je na zad¬ nji seji ugotovil, da so bile tudi v letošnji sezoni vse sek¬ cije prilično delavne. Dram¬ ska sekcija se je na domačem in tujih odrih uspešno pred¬ stavila s -Kranjskim Jane¬ zom«, pevski zbor, zabavna sekcija in ostali člani pa so sodelovali na vseh krajevnih proslavah, tako za dam repu¬ blike, dan žena in praznik de¬ la. Tudi na silvestrovanje in pustovanje niso pozabili. Za dan mladosti so predstavili -Neznane talente«, klubska sekcija je poleg 6 predavanj iz -šole za življenje« organi¬ zirala še pet ostalih poljud¬ no znanstvenih predavanj. Sklenili so, da bo klub, ki ga nameravajo še polepšati, od¬ prt tudi v poletnih , mesecih. Takšne in podobne dejavno¬ sti so vezane na visoke izdat¬ ke, zato prosvetno društvo pričakuje, da mu gasilsko društvo Tacen ne bo zvišalo najemnine za uporabo pro¬ storov. 9 Vodičani upravičeno me¬ nijo, da bi moral Državni za¬ varovalni zavod prispevati vsaj nekaj sredstev za grad¬ njo vodovoda v Vodicah. Po¬ trebno bi bito, da se pred¬ stavniki vodovodne skupnosti in krajevne skupnosti o tem pogovore na upravi zavoda. 9 Občani iz Skaručne in Polja se pritožujejo zaradi prešibke električne energije iz preobremenjenega trans¬ formatorja v Skaručni. Naj¬ bolje bo, da predstavniki krajevne skupnosti pri pod¬ jetju Elektro Ljubljana za¬ htevajo pojačanje transfor¬ matorja. Za pojačanje trans¬ formatorjev mora skrbeti podjetje, katero dobavlja električno energijo, za nove transformatorje v naseljih, ki se grade po urbanističnem načrtu, pa odgovarja občin¬ ska skupščina, oziroma inve¬ stitor. 9 Občani v Polju in drugih krajih, kjer je bila izvedena arondacija kmetijskih zem¬ ljišč po Agrokombinatu Emo¬ na, se pritožujejo, ker so jim preorali nekatere dosedanje ceste in poti. Tako tudi obča¬ ni v Repnjah protestirajo proti temu, da bi Agrokombi¬ nat preoral cesto Repo je— Vodice. Svet za komunalne zadeve pri obč. skupščini spo¬ roča, da je vsako preorava- nje cest im poti, katerih so- se občani posluževali že več desetletij, prepovedano. Ka¬ kršnekoli važnejše ceste in poti se smejo preurojevati samo s soglasjem krajevnih skupnosti in sveta za komu¬ nalo pri občinski skupščini. 9 Kmetovalci — zadružni¬ ki v Zapogah ugotavljajo, da je negospodarno, ko leže Največ je prekrškov lažje narave. Med težje prekrške spadajo zlasti izsiljevanje prednosti v križiščih, neupo¬ števanje semaforskih znakov oz. znakov službujočega mi¬ ličnika, nadalje neupošteva¬ nje desnega pravila, promet¬ nih znakov, prehitra vožnja itd. Med najtežje prekrške spa¬ dajo vožnja z motornimi vo¬ zili v vinjenem stanju, vož¬ nja brez vozniškega dovolje¬ nja, razne prometne nesreče itd. Lani je bilo npr. v postop¬ ku pri občinskem sodniku za preskrške skupno 198 vinje¬ nih voznikov motornih vozil. V zvezi s tem je bilo izreče¬ nih 128 kazni odvzema voz¬ niških dovoljenj za dobo 1 do 3 mesecev, v 59 primerih pa kazen odvzema potrdil o po¬ znavanju cestnoprometnih predpisov. Vinjeni vozniki motornih vozil so pretežno dobivali stroge denarne kazni. Razen tega pa so morali plačati tudi stroške sodnega postopka. V 7 primerih so vinjeni vozniki motornih vozil biU kaznovani z zapornimi kaznimi, in sicer skupno 105 dni. Lami je bilo kaznovamih po sodniku za prekrške tudi 132 vinjenih kolesairjev. Med prekrške, ki jih obrav¬ nava sodnik za prekrške, spada tudi nepravočasno pri¬ javljanje k tehničnim pregle¬ dom, kakor tudi nepravočas¬ na registracija motornih vo¬ zil. Med cestnoprometnimi pre- kršitelji je razmeroma mnogo mladoletnikov. Zoper nje je bito izrečenih lani skupno 128 denarnih kazni, nadalje 3 ukori ter 23 opominov. Alojz Hafner Dotacije družbenim organizacijam V svojem letošnjem prora¬ čunu je naša občina predvi¬ dela skupno 49,700.000 dan do¬ tacij družbenim organizaci¬ jam na svojem območju, in sicer občinskemu odboru SZDL 14 milijonov, občin¬ skemu odboru ZB 4 milijone, občinskemu svetu Svobod 3 milijone, občinskemu komi¬ teju ZMS 6 ; 800.000 din, občin¬ skemu sindikalnemu svetu 2,200.000 din, občinski zvezi DPM 2,800.000 din, občinski zvezi tabornikov 600 tisoč, občinskemu odboru LT 500.000 din, občinskemu odboru Po¬ čitniške zveze 200.000 din, občinskemu odboru HK 950 tisoč din, občinskemu odboru Društva upokojencev (Šiška, Medvode, Šentvid) 150.000 din, Občinski gasilski zvezi 2 mi¬ lijona 200.000 din, krajevne¬ mu odboru SZDL Gameljne za gradnjo kulturnega doma 4 milijone din, Počitniški skupnosti za investicije na Rabu 2 milijona din, občin¬ skemu odboru ZROP 700.000 din, krajevnemu odboru Sora za gradnljo kulturnega doma 3 milijone din, občinskemu odboru ZVVI 600.000 din in Okrajni zvezi za telesno vzgo¬ jo 2 milijona din. • TOVARNA DEKORA¬ TIVNIH TKANIN: Sklenili smo pogodbe za letovanje članov naše delovne skupno¬ sti, in sicer v Kranjski gori za 2 ležišči, v Selcah pri Crikvenici za 5 ležišč, v Vo¬ dicah pri Šibeniku za 3 le¬ žišča ter po 2 ležišči na otoku Rabu in na Ostrem pri Kra¬ ljeviči. Povsod za 4 mesece glavne dopustniške sezone. Cena pensiona je 1000 o«. 1200 din dnevno, pri tem dobi vsakdo še najmanj 5000 din regresa. Upokojencem je omogočeno letovanje za 700 din dnevno. Šišenska tribuna 9 Vem — tega ne boste objaviti kati pol stoletja, preden se lahko po pogozdit vi zopet kaj poseka. Tudi divjačina se za¬ držuje največ v gozdovih ter Odkod težave v kmetijstvu? Čuvajmo gozdove — Tovariš urednik, menim, da je najpozitivnej- ša stran naše »Tribune« prav v tem, da je svoje strani ši¬ roko odprla vsem občanom in da dobronamerno stalno opozarja na tista mesta v na¬ šem socialističnem mehani¬ zmu in razvoju, kjer »nekaj škriplje« in zavira hitrejši napredek. Prav v zvezi s tem želim opozoriti na problem našega kmetijstva in stalno ponavljajoče težave z mesom in nekaterimi kmetijskimi pridelki. Dejstvo je, da je naše kme¬ tijstvo bilo vsa povojna leta v razmerju do drugih gospo¬ darskih panog nekako zapo¬ stavljeno in odrinjeno v kot. Dokaz temu so neusklajene cene pridelkov in administra¬ tivni posegi na trg. Posledica tega so slaba akumulativnost in prezadolženost kmetijskih delovnih organizacij ob ob¬ stoječih kreditnih pogojih in odplačilnih rokih, medtem ko preskromna sredstva za skla¬ de, osebne dohodke itd. po¬ vzročajo znane težave v no¬ tranjih odnosih kmetijskih delovnih skupnostih. Rešitev: Kmetijstvu je tre¬ ba dati enake možnosti go¬ spodarjenja kot npr. indu¬ striji. Urediti je treba kre¬ ditne pogoje in pustiti več denarja za lastno razpolaga¬ nje. Seveda morajo tudi kmetijske delovne skupnosti bolj odločno pljuniti v dlani in urediti svoje notranje od¬ nose ter poskrbeti za bolj ra¬ cionalno in učinkovito gospo¬ darjenje posestev in zadrug. M. R. Tovariš urednak, zvedel sem, da nameravajo posekati skoraj vse raivninske gozdove ter jih spremeniti v obdelovalne površine. Vpra¬ šujemo se, zakaj in čemu je to potrebno, saj imamo že tako dovolj obdelane zemlje ter je zaradi pomanjkanja prenehajmo z izsekavanjem! delovnih moči in potrebne mehanizacije ne moremo ved¬ no zadovoljivo in koristno obdelati, kar povzroča nova upravičena negodovanja- Zavedati se moramo, da go¬ zdove lahko samo enkrat po¬ sekamo, nato pa je treba ča- Zemeljski rak preti tudi nam Hribovske kmetije našim poslancem! Tovariš urednik, ' s posebnim zadovoljstvom sem prebral pismo in odgo¬ vor o malih kmetijskih stro¬ jih v zadnji številki »Javne tribune«- K temu dodajam le to: Če kdo, potem potrebuje danes prav hribovski kmet pametno in izdatno pomoč družbe, če nočemo, da bodo gospodarska poslopja v hri¬ bovskih predelih propadala zapuščena in pozabljena, ko lahko s pametno kmetijski) politiko vseeno koristijo skup¬ nosti s svbjo proizvodnjo pa tudi s svojo »rahlo romantič¬ no hribovsko idilo« vzbujajo spomine na nekdanje parti¬ zanske čase ter nudijo turi¬ stom iz mestnih tovarn in pi¬ sarn taklo nujno potrebno re¬ kreacijo v »naravnan mu¬ zeju«. Kaj nas tare? Visoka davki, pomanjkanje razumevanja in pomoči, zlasti pa odhod mla¬ dih v — dolino. Kaj je ukreniti? Crstadj ali vsej občutno zmanjšati davčna bremena za hribovske kmetije. Dati jkn ugodne dolgattočne kredite ter jim omogočiti ustrezno sodobno mehanizacije. Potrebni so nam prav takli majhni uni¬ verzalni kmetijski stroji z 8 priključki za setev, žetev, košnjo, žaganje ter nujna de¬ la v sadovnjakih kot ste jih prikazali in opisali v zadnji številki. Le pod takimi po¬ goji bomo starejši še lahko nadaljevali svoje delo v hri¬ bih. Mogoče pa se b!t> tudi marsikateri odi mlajših odlo¬ čil ter ostal doma. Višinsko kmetijstvo bo tako zopet za¬ cvetelo. Postalo bo rentabilno in koristno, kakor za lastnika, tako in nič manj pa tudi za skupnost. In še eno! Močnejše gospo¬ darske organizacije naše ob¬ čine naj štipendirajo mladino iz hribovskih kmetij ne glede na stroko, ki si jo bodo naši fantje in dekleta izbrali. To bo tudi najboljša po¬ moč in priznanje hribovskim ljudem, ki so (odprtih rok in src dajali partizanom tudi zadnji košček kruha, a zdaj —? Ostali smo pretežno po¬ zabljeni v svojih težavah. Naše občinske odbornike, republiške in zvezne poslance prosim, da sprejmejo te pred¬ loge v svoj — delovni pre- gnetm. A. 2, Tovariš urednik, nevarnost zemeljskega ra¬ ka preti tudi nam na ob¬ močju naše občine, kajti sa¬ mo na dobiček preračunana kmetijska proizvodnja se nam lahko močno maščuje. Tudi v ZDA ni bila nobena ovira dovolj velika, da bi za¬ ustavila močno težnjo mno¬ gih, kii so hoteli čimveč orne zemlje ter so zaradi tega uni¬ čili gozdove, gaje, žive meje ter vsa zemljišča spremin jali v razsežne njive in nasade, da bi tako dobili čimveč pri¬ delkov ter dobička. Tak nasilen poseg v zako¬ nitosti naravne zaščite se je maščeval, kajti voda in veter sta odnesla nezavarovano prst ter spremenila cele po¬ krajine v puščavo. Nekaj po¬ dobnega so doživeli naši pri¬ morski, istrski, velebitski, črnogorski in drugi predeli, ki so se spremenili v pusto prazno skalovje, brez vode in brez zaščite pred močnimi vetrovi. V Ameriki se že 30 let bore z vsemi razpoložljivimi sred¬ stvi proti »zemeljskemu ra¬ ku«, kakor imenujejo tamkaj erozijo in vse njene škodljive posledice. O. S., Gameljne ODGOVOR: Obema pisce¬ ma, ki sta opozorila na po¬ membno vlogo gozdov, se za¬ hvaljujemo. Menimo, da je prav, da na take pereče pro¬ bleme opozarjate tudi druge, kajti nedvomno bi pretirano in nesmotrno uničevanje go¬ zdov lahko imelo tudi pri nas usodne posledice, vendar pri tem ne moremo iti tiho in mirno tudi mimo drugih konkretnih dejstev: Tudi pri nas je vedno več ljudi. Zanje potrebujemo vedno več hrane. Te ne bomo mogli v prihodnosti zagoto¬ viti z dosedanjimi obdeloval¬ nimi načini, z motiko in dru¬ gim ročnim orodjem. Strojna obdelava zemljišč pa je uspešna le na večjih strnje¬ nih površinah. Prav zaradi tega so nujni in upravičeni dotolčeni ukrepi, da pridobi¬ mo potrebna večja zaokrože¬ na obdelovalna zemljišča. y Razumemo, da povzročajo taki ukrepi določeno negodo¬ vanje, zlasti če niso dovolj pojasnjeni in če prihaja tu in tam trenutno do določe¬ nih nepravilnosti, ki povzro¬ čajo več ali manj upravičeno hudo kri, vendar moramo prav zaradi tega biti v svojih predlogih in pritožbah kon¬ kretni, navajati konkretne nepravilnosti, ne pa le na¬ sploh. Pripominjamo tudi, da je o vprašanju naših gozdov pred kratkim razpravljal razširjeni plenum občinskega odbora SZDL. Ob tej prilož¬ nosti je bilo ugotovljeno, da ne bodo le odstranili nekate¬ re ravninske gozdove, temveč bodo hkrati pogozdili neka¬ tera nižinska zamočvirjena zemljišča, ki ne ustrezajo za kmetijsko obdelavo. Zlasti pa nameravajo pogozditi tista hribovita kmetijska zemlji¬ šča, ki niso več primerna za uspešno kmetijsko obdelo¬ vanje. dobivamo zanjo lepe denarce. Gozd vpliva tudu na pod¬ nebje. na vetrove, ureja vla¬ go, kar je nujno potrebno v kmetijstvu. Razen tega nam gozdovi lepšajo naravo, va¬ bijo izletnike in turiste. Prav turizmu in rekreaciji delovnih ljudi posvečamo v zadnjem času vse večjo po¬ zornost. Zadnje desetletje smo do¬ sti govorili, da so gozdovi naše največje bogastvo ter opozarjali na pasivne pri¬ morske kraje, kjer so po iz¬ sekanih gozdovih ostale samo štrleče skale z malo plodne zemlje ter splošnim pomanj¬ kanjem vode. Skrajni čas je, da se »treznemo in nehamo z izsekavanjem gozdov, saj sedanja gozdnata površina nima dobre zemlje, tu so pre¬ težno močvirja in bregovi, kd pa so primerni za gozdove. Nastane tudi vprašanje, kje bomo dobivali drva, če bomo vse posekali? Še mnogo je razlogov, ki govore proti nesmiselnemu posekatvanju in uničevanju vseh gozdov, zaradi tega že¬ limo prebivalci sevemozahod- nega območja naše občine, da se preneha z nadaljnjim izsekavanjem gozdov. I. F., Vodice zasluzena priznanja vsem udeležencem NOB UPOŠTEVAJMO TUDI KMETE — UDELEŽENCE NOB! Tovariš urednik, precej beremo o zbolj¬ šanju življenjskega stan¬ darda upokojencev, ude¬ ležencev NOB, delovnih ljudi ž nizkimi dohodki itd. O zboljšanju živ¬ ljenjskih pogojev zaseb¬ nih kmetovalcev pa ni¬ kjer niti besede! Ni nas malo, ki smo aktivno sodelovali v NOB. Vsakdo čuti večje ali manjše posledice tega. Njegova delovna sposob¬ nost je zmanjšana in vendar se to nikjer ne upošteva. Zasebni kmetovalci — bivši udeleženci NOB imamo zaradi manjše delovne sposobnosti tudi manjše dohodke, toda nobenega učinkovitega zdravstvenega ali sta¬ rostnega zavarovanja. Zdrav ali bolan, mlad ati star, moraš dan za dnem na polje,' kajti zemlja zahteva svoje in boriti se moraš tudi sam za obstanek. Delamo po 10 ur in več dnevno, ni¬ smo pa nagrajeni po učinku kot drugi delovni ljudje. Nas le davčni vijak bolj stisne, če za¬ radi svoje večje pridno¬ sti in zavzetosti dose¬ žemo večje in boljše pri¬ delke. Predlagam: upoštevaj¬ mo enako vse, ki so se vključili v NOB! Naj velja to tudi za zasebne¬ ga kmetovalca! Dajmo mu ustrezne olajšave pri davčnih obveznostih, zdravstvenem varstvu itd.! Zavedajmo se, da so zasebni kmetovalci ■— udeleženci NOB tudi da¬ nes pretežno aktivni družbenopolitični delavci na vasi in da se z razu¬ mevanjem vključujejo v »so dnevno družbenopo¬ litično dogajanje. T. P. to ŠIŠENSKA TRIBUNA Več pozornosti sezonskim delavcem! SEZONSKI DELAVEC JE ENAKOPRAVEN ČLAN NAŠE SOCIALISTIČNE DRUŽBE so diplomirali Lado Tomažin, za rekreacijo določen del Andrej Rozman in Tinca svojih sredstev in sicer brez Bertoncelj, na oddelku za do- predhodnih analiz, ki bi za- polnilno izobraževanje osnov- gotovile rentabilnost vlože¬ nih poklicev pa je 17 delav- nega denarja, cev opravilo zaključne izpite ^ TOVARNA DEKORA- za poklic celulozarja. TIVNIH TKANIN: Osnovna • LITOSTROJ: V Titovih organizacija ZKJ je razprav- zavodih Litostroj je zaposle- ]j a l a 0 tezah VI. plenuma CK nih nekaj manj kot 4000 de- ZK J in prl analizi sedanjega lavcev in uslužbencev. To je stanja v podjetlju ugotovila, več kot ima Videm-Krško V ? e sk «f°7 tl »Litostroja« Vsekakor pa so pozitivne ugo¬ dno podjetje šiška, Nadzorništvo prog. SoeAcA LTttn, AMn "S*** ***" ^ p , ’ „ j -d - novanje. družbena sredstva trosijo Vsi omenjeni podatki so iz Vsi pravkar našteti 1*0- "j"?®*, £,=7 • MERCATOR — V pod- smotrno in gospodarno, da leta 1963. Od skupnega šte- blemi pa ne bodo rešeni, če ® . ’ _ ~P „ . jetju Mecator nimajo na- ni primerov razsipmištva in vila 1293 članov kolektiva je v standard sezonskih delav- £ , , 7 . ™7 5, i črtne rekreacije (počitka) nepotrebnega uporabljanja sezonskih delavcev 231. Ce cev ne bomo vložili več fome »jaic, Juane susiersic Zaposleni se re kreirajo Vsak sredstev - za reprezentanco, upoštevamo tudi tiste, ki ni- sredstev! p po svoje, ne glede ali posa- kar seveda ugodno vpliva na majo stalnega bivališča, po- • CELULOZA, MEDVODE: meznikom taka dejavnost vzdušje in delovni polet med tem se to število povzpne na PRISPEVKI ZA SOCIALNO j\j a oddelku za odrasle TSŠ koristi ali ne. Podjetje daje člani delovne skupnosti TDT. 918 proizvajalcev. (Zena je ZAVAROVANJE zaposlenih le 7,5%). V lese- TovsriS urednik> nih zgradbah — neurejenih provizorijih stanuje 376, v direktorji delovnih organi- domu pa 543 sezonskih de- zacij naše občine so prejeli lavcev. 19- junija od komunalnega Druga važna ugotovitev zavoda za socialno zavarova- komisije zadeva neurejeno nje obširno okrožnico glede prehrano teh delavcev. Od dodatnega prispevka s tem, 919 proizvojalcev se 701 hra- da s to problematiko sezna MLADI ŠIŠKARJI ŠE O TEM IN ONEM Nova tekmovanja • INDUSTRIJSKO KOVI¬ NARSKA ŠOLA: Mladi kovi¬ narji srno organizirali izlet v partizansko vasico Rašico, kjer nam je narodni heroj ni v menzi kje pa ostali? nijo samoupravne organe svo- Krajcvna društv a prijateljev mladine in pionirski Martin Kos govoril o napadu ^J™*^?!**^* odredi zooet tekmuieio na nacije organizacije poiskale možno- ska skupščina je bila namreč »ti in način ter čim več de- mnenja, da naj to vprašanje lavcev vključile v oskrbo najprej proučijo delovne or- »vojih menz. ganizacije same, preden bo o Problem prehrane nastaja tem razpravljala in sklepala tudi zaradi oddaljenosti grad- občinska skupščina, bišč z majhoim številom za- Zanima me: ali so sarno- okupaiorje. Novo tekmovanje, ki ga je organiziral za učence zadnjih • LITOSTROJ: Ustanovili organizirala naša občinska razredov osnovnih, šol tekmo- smo družino Počitniške zveze, zveza DPM, traja od 15. ma- vanje v spoznavanju raznih Da bi prišli do potrebnih ja 1964 do 29. novembra 1965 poklicev zaradi uspešnejše sredstev za organizacijo po- in je razdeljeno na tri etape: izbire ustreznega poklica. slovanja, smo zbrali nad Prva etapa (od 15. maja do Za popestritev tega tekmo- 2 000 kg’ stare# papirja ter poslanih. Treba bo začeti od- upravni organi delovnih or- 29. novembra 1964) je v po- vanja" so poskrbeli pionirski “7 77T T locneje reševati težave pri ganizacij bili sploh seznanje- eastitev VIII. kongresa ZKJ. odredi raznih šol, iif sicer s S prodalt - Bili smo tudi ze na prvem izletu v Velenju, W O —- - — - .JV. — J. J tr v ^ * a VA \ * J '— ^ hraai ni z zgoraj omenjeno okr<>ž - Orug* etapa (od 1. deeem- pevskimi, recitatorskimi, ba- , . , , „ ^”7 “ , 7°.. steVI .7 ., otX> i!^ J moo? Ali so 3° Proučili? Ali bra 1994 do 15. maja 1965) letnimi in glasbenimi točka- kjer smo si ogledali rudnik bo v počastitev 20. obletnice mi. in vzorno urejeno novo ntie- osvoboditve. Prvo mesto v tekmovanju »to. Tretja etapa (od 16. maja je zasedla ekipa mladincev iz do 29. dovembra 1965) pa v osnovne šole Hinka Smrekar- • TOVARNA DEKORA- počastitev 20. obletnice pro- ja, drugo mladinci osnovne TIVNIH TKANIN: Mladinci glasitve republike. šole Valentina Vodnika, tre- TDT imamo že 8 let svojo Vsaka posamezna etapa bo tje .pa mladinci. .i? osnovne . folklorno plesno skupino. ; z javnimi prire- šole Zvonka Runka. Imamo naštudirane gotrenj- smanjšalo in povečala pro- §e zavedajo njenega pomena duktivnost. Ko že govorimo t er so v zvezi s tem zavzeli o stanovanjih in prehrani, (jo tega vprašanja svoje sta¬ ne moremo mimo osebnih ij§če? J. p. dohodkov. Ugotovitve kažejo, da prejemajo sezonski de- ODGOVOR: Naš komunalni lavcl, ki. so zaposleni v grad- za vod za socialno zavarova- vsaK . a beništvu in drugih delovnih nje predvideva letos v svo- organizacijah, minimalne au .. nunimaine iih dohodkih DriJnsnikllAi v " i*, * , . osebne dohodke. skutmi višini 320 in nol mi- c ^ l ^ va J ni » ^ a katerih bodo na- Problem pravilne izbire po- s ke, betokranjske, prekmur- UinnA -dlin W 7a iin, nra/llaofa S Opa e izbrane skupine pio- klica je zelo pereč, zato je ske ’ in makedonske narodne lijona din ter zato predlaga • 77 *T 1 TT . , . Kako je s strokovnim dodatni prispevek za socialno S ° 0356 d * SC .* * akimi FZZ* izobraževanimi? i.- „„ občine. mmi in zanimivimi oblikami , .... . . 1,1 J o - občinska zveza je razpisa- seznanjajo mladi ljudje s tuimmi lupinami nase de- plese. Skujmo z drugimi kul- . i ,“ elavci ® u «“va in plačuje od osebnih . nagrade za DPM in PO »osebnostmi raznih poklicev lovne skupnosti smo priredili izpite za polkvalifi- dohodkov, od katerih se pla- ” agtad<: za in P° se . D , nostmi raznm !X>K .‘ cev , r 38 in kvalifikacijo v čujejo že osnovni prispevki kl bznayajo v njihovi v raznih krajih Slovenije že - r.. . . - ■ ^ nenoU« J P. Lt. V€C gOStOV3HJ. dosegli najboljše uspehe, in pravi vrednosti sicer: 5 nagrad za DPM in 5 na¬ grad za PO: prvi nagradi j>o .60.000 din, drugi po 50.000 dinarjev, tretji nagradi po 40 tisoč dinarjev, četrti nagradi Sezonski delavci so lani čunava in plačuje od osebnih opravili kacijo v 37 primerih. Te številke po- za socialno zavarovanje, trjujejo, da je od skupnega Nobenega dvoma ni, da je števila delavcev i>ridobilo z to pomembno vprašanje na- dopolnilnim izobraževanjem šega delavskega in družbe- določene kvalifikacije le nega samoupravljanja, kajti 7 %, kar je dosti premalo, omenjeno novo obremenjeva¬ li mrtvi sezoni bo potrebno nje skladov osebnih dohod- uporabiti prosti čas za izo- kov pomenja novo zmanjše- P° 30.000 din in peti nagradi braževanje in strokovno vanje razpoložljivih sredstev P® 20.000 din. usposabljanje nekvalificira- za stvarne osebne dohodke . Posebno pozornost v tem nih proizvajalcev. delavcev in uslužbencev. Še en podatek: od skupne- Prav zaradi tega bi samo- ga števila zaposlenih proiz- upravni organi delovnih or- vajaleev so člani družbeno- ganizacij ne smeli iti malo- političnih organizacij in v mamo mimo tako pomemb- njih sodelujejo, in sicer: 3 nih vprašanj, temveč bi do do 5 % članov ZK, 1 do 2 % teh predlogov morali zavzeti jih sodeluje v organih samo- svoje stališče. 'upravljanja, v sindikalnih organizacijah je včlanjenih • AVTOMONTAŽA. Pred 95 % vseh zaposlenih. Vse kratkim smo organizirali sre- politične organizacije bi si Čanje predstavnikov avtomo- morale prizadevati, da se tu- bliske industrije, ki je bilo di sezonski proizvajalec sestavljeno iz posvetovanja, vključil v dr užbeno-pol i t i čno zabavnega večera in skup- dejavnost. nega izleta na Bled. tekmovanju bomo dali pred¬ vsem evidenci dejavnosti. Prepričani smo, da bo tudi to tekmovanje rodilo obilo sadov ter še bolj utrdilo DPM. PO in končno tudi občinsko zvezo DPM. ki v naši stvar¬ nosti resnično predstavlja močan člen v samoupravlja¬ nju. Savo Jakulin MLADINSKO TEKMOVA¬ NJE O POKLICNEM USMERJANJU Občinski komite ZMS je tik pred koncem šolskega leta Občinska zveza krajevnih društev prijateljev mladine J« letos organizirala letovanje za okrog 1566 otrok, od tega 366 predšolskih in sicer na morjii v Poreču (slikaj in »a Pagu ter na Gorenjskem v Srednji Dobravi pri Koropi / gfSENSKA TRIBUNA 11 Dnevni oddih na bližnjih izletniških točkah Intenzivno in vedno bolj zabtevno poklicno delo nare¬ kuje, da mimo letnega dopusta in oddiha na morju oz. v planinah posvečamo vedno več pozornosti tudi dnevni oz. gala pri finaciranju zasebnih upanja, da bi dosedanji last- tedenski rekreaciji v bližnji okolici. Tudi šolska mladina - j;*—: j- - i:t —- J ——*-* sl - naj svoje počitnice temeljito izkoristi v te namene. Da bi naše bralce seznanili z raznimi možnostmi dnev¬ nega in tedenskega oddiha v neposredni bližini Ljubljane, objekti na turistično zanimi¬ vih točkah skoraj vsi v za¬ sebni lasti, je bilo že precej razgovorov z lastniki teh ob¬ jektov s strani sanitarne in¬ špekcije kakor tudi drugih upravnih organov. Občinska skupščina trenutno nima fi- načnih sredstev, da bi poma- upoštevala pri davčni odmeri. Poleg tega išče oddelek za go¬ spodarstvo pri občini osebo, ki bi bila pripravljena pre¬ vzeti gostišče na Toškem če¬ lu. Prav tako bi bilo potreb¬ no ,da bi nekdo prevzel go¬ stišče v Podutiku, Žlebeh in Trnovcu. V teh gostiščih ni smo zaprosili za razgovor predsednika občinskega sveta za turizem in gostinstvo to¬ variša Franca Novaka. Kako in do kdaj bo urejeno kopališče na Sori? V pretekli kopalni sezoni lo pa še ni dokončno urejeno. lokalov oziroma ureditvi ie niki in njihovi družinski čla- teh ,zato pa bo pobudo za- ni še opravljali gostinsko de- sebnikov pri ureditvi lokalov javnost. Katere izletniške točke bodo letos zlasti privlačne za dnevni oddih? Važnejša naša izletišča kot velika v odnosu na sredstva, so npr. Stari grad nad Smled- s katerimi razpolagajo. Dedno nikom, camping v Dragočajni, je to razumljivo, saj so jim . Zbiljsko jezero, Slavkov dom, bole v letošnjem letu ukdnje- je bilo precej upravičenih ne- Vsi objekti šo bili po sklepu Katarina, kopališče Sora in ne vse dotacije in se tako bo- godovanj na račun neoskrbo- sveta za obrtništvo preneseni Rašica so oskrbovana in jih rijo z osnovnimi finančnimi vanega kopališča na Sori. Ves na krajevno skupnost Med-. trud tako sveta za turizem vode. Predstavnik krajevne kakor tudi celotnega aparata skupnosti pa kljub večkrat- ©bčinske skupščine je bil, da nemu vabilu še ni utegnil se kopališče za letošnjo se- priti na občino. Menimo, da zono usposobi. Bilo je več bi morali prispevati k ure- variant za ureditev predvsem ditvi kopališča predvsem kra- preskrbe kopalcev s pijača- jevni činitelji, le-ti pa ne ka- mi, enostavnimi jedmi tako žeijo posebnega zanimanja, hladnimi kakor tudi toplimi turisti že obiskujejo. Tudi gostišče v Mostecu, ki je v toplih poletnih dneh najbliž- nje izletišče v Zg. Šiški, je letos oskrbovano. REKREACIJA ter preskrbo kopalcev s sad¬ jem. Za letošnjo kopalno sezono, ki se je pričela po 1. juniju, je sedaj urejeno. Bivšo mon¬ tažno hišo ob Sori, kj jo je upravljal sindikat Narodne banke, je odkupila občina in sklenila najemno pogodbo s trgovskim podjetjem »Loka«. To mora v času kopalne se¬ zone opravljati v omenjenem objektu . gostinsko dejavnost. Podjetje »Loka« pa se je tudi obvezalo, da bo do 30. sep- Kakšen bo nadaljnji razvoj kopališča na Sori? Pri zavodu za urbanizem Ljubljane je načrt za uredi¬ tev celotnega rekreacijskega območja, ki naj bi zajemal Soro in Savo od campinga Dragočajne pa vse do vklju¬ čitve v ljubljanski rekreacij¬ ski center na Ježici. Do izde¬ lave tega načrta pa borno vzdrževali kopališče na Sori samo toliko, da bo uporabno. Ali bodo zagotovljene go- tembra prodajalo na.'kopali- stinske usluge v raznih iz- šču sadje. Kaj pa prhe, garderobe in sanitarije ? Vprašanje dlrugih objektov, kot so prhe, sanitarije in osta- 1 cin iških krajih? Glede izboljšanja preskrbe v gostinskih objektih na izlet¬ niških točkah v naši občini je že razpravljal svet za gostin¬ stvo in turizem. Ker so ti Pri razglednem stolpu na vrhu Rašice (645 m), ki je oddaljen le 14 km od mesta, namerava Planinsko društvo Rašica zgraditi manjši gostin¬ ski objekt v planinskem slo¬ gu. Do stolpa je že sedaj mo¬ žen dostop z lažjimi motor¬ nimi vozili. Ce pa bi bilo tam poskrbljeno tudi za gostinske usluge in oddih v weekend hišicah, bi bila to zelo pri¬ jetna točka za krajši oddih v naravi. Seveda pa za grad¬ njo še niso odobrena finanč¬ na sredstva. .: Kako je s turističnimi dru¬ štvi in ustanovitvijo občinske turistične zveze? Dejavnost turističnih dru¬ štev je zelo majhna oziroma težavami. Glede ustanovitve občinske turistične zveze pa menim, da nd potrebna. S tem bd imeli le eno telo več, ki pa ne bi moglo rešiti proble¬ mov brez finančnih sredstev, čeprav je v vsakem društvu nekaj članov, ki imajo dovolj pobud in volje za turistično delo. RAZGLEDNI STOLP NA RA¬ ŠICI (641 m) je bil postavljen v spomin na kraj, kjer se je začela vstaja slovenskega na¬ roda in kjer so nastali naši partizanski bataljoni ter Ra- šiška četa. Ali ste ga že kdaj obiskali? REKREACIJA Iz stare latinščine smo si izposodili besedo, tri po- menja: obnoviti v isti vsebini in obliki nekaj, kar je že bilo. Mi pa si pod rekreacijo predstavljamo obnovo telesnih in duševnih delovnih sposobnosti, da bi tako laže in uspešneje povečavali svojo, delovno storilnost ter s tem ustvarjali pogoje za nadaljnji dvig narodnega dohodka in življenjske ravni delovnih množic. Prav za¬ radi tega posvečamo letni, tedenski in dnevni rekrea¬ ciji delovnih ljudi vedno več pozornosti. Obnovimo stara poznanstva Nekdanji borci v hribovitih ganu upravljanja ugotovili, bornih kmetijah imajo danes da delamo v izgradnji socia- Obiščite tudi Goričanski dvorec v tem posf.opiu je bila VMESECU SEPTEMBRU »34 ^ 'mm.tn-aa mrnss« »nferenca. : KONFERENCI. KI it BiiA VELIKEGA POMENA ZA SAZVOf PARTifSRE ■ .'RONIZACIIE N REVOIUCIONARNKA -SANJAV SLOVENiji JE STŽ&OSTVO«. $ TOVARIŠ Tild. Naši vodilni tovariši so mnenja, da je IV. pokrajinska konferenca postavila stvari celo boljše in bolj revolucio¬ narno kot IV. državna kon¬ ferenca KPJ, ki je bila v noči od 24. na 25. december 1934 v Ziherlovem stanovanju v Trdinovi ulici v Ljubljani. Zato je prav, da 30. obletnico te pomembne konference do¬ stojno proslavimo in z nje¬ nim delom seznanimo član¬ stvo ZK in tudi širko javnost. Morda bo koga zanimalo, zakaj je bila IV. pokrajinska konferenca prav v škofijskem dvorcu v Goričanah. Danes moremo reči, da je bil kraj res dobro izbran. Policija stare J ugoslavi je ni nikoli zvedela zanjo. Škofijski vrt¬ nar, komunist Slivnik, je dalj Ali ste že obiskali bivši škofijski dvorec v Goričanah pri Medvodah, kjer je bila pred 30 leti IV. pokrajinska konfe¬ renca KPJ za Slovenijo? časa vzdrževal javko v ško¬ fijskem vrtu v Ljubljani. V škofijskem dvorcu v Go¬ ričanah je tedaj živel brat škofa Rožmana. Tam je bil »konfiniran« zaradi »nerod¬ nega« življenja. Slivnik se je z njim dogovoril za uporabo salona v dvorcu za neko »ve¬ selo družbo«. Kakšna je bila ta družba, škofov brat ni niti najmanj slutil. Seveda pa ni slutila niti policija, da bi se moglo v škofovskem dvorcu kaj takega dogajali —-.— -:-—-3“ Več o vsem tem berite na zadnji efcrani! vse prej kot pa zavidanja vredno življenje. Ne smemo se čudiiti, da so ti ljudje, ki so za NOB žrtvovali življenja svojih najdražjih, svoje zdravje in zadnji ščepec mo¬ ke pri hiši, danes marsikje razočarani in zagrenjeni. Res je, da občinske organizacije in pristojni občinski ..in drugi organi sedaj pospešeno pri¬ pravljajo odloke o preživnin¬ skem varstvu, znižanje davč¬ nih obveznosti, humanejša določila za novi zakon o po¬ kojninskem zavarovanju in podobnb, vendar samo s tem še ne bomo vrnili moralni dolg do teh, še vedno skrom¬ nih ljudi. Tudi na Toškem čelu, Topolu in drugod ima¬ mo nekaj takšnih družin. Prav bi bilo, da bi te ne¬ kdanje soborce in partizan¬ ske mamice v času letnega dopusta obiskali tisti člani združenja Zveze borcev, ki danes žive v industrijskih sre¬ diščih im imajo prilično ure¬ jene življenjske pogoje. Mno¬ gi od njih so celo na vodilnih in odgovornih položajih. Glede na življenjske pogoje in družbeni vpliv so vsekakor »bliže socializmu«. Prisrčno srečanje, iskren pogovor in dober nasvet bo nekaterim, že skoraj pozabljenim hri¬ bovskim soborcem pomenil večje zadoščenje kot pa npr. 1200 din priznavalnine. Po takšnih srečanjih bodo verjetno v marsikaterem or¬ li zrna tudi napake in da mo¬ ramo pri ustvarjanju sodob¬ nejšega gospodarstva bolj upoštevati zlasti vse tiste, kd so že v NOB izčrpali skoraj vse svoje moči. Jože Posavec OBIŠČITE TUDI AKVARIJ! A Aleševčevi ulici deluje že od pomladi 1947. leta da¬ lje akvarij. To je. laboratorij Antona Kresala, ki je lepo urejen ter ima sodobne na¬ prave in srednje velike akva¬ rije. Tu sta tudi dva kroko¬ dila iz porečja veletoka. Ama¬ zonke. Razen tega pa si lahko ogledate tudi okrog 60 vrst raznih rib, med njimi tudi tropske. Posebnost tega akva¬ rija so tudi tropske želve, ri¬ be skalarke iz Južne Ame¬ rike, neonke iz Amazonke in pa ciklidi iz Južne Ame¬ rike, Gvatemale in Afrike. V tem akvariju imajo le take živali in rastline, ki jih nimajo nikjer v Sloveniji. Laboratorij Antona Kresala se' razvija še naprej. Tako bodo tukaj uredili nov pro¬ stor v džunglo s palmami in tropskimi rastlinami. Naba¬ vili bodo tudi nekaj kame¬ leonov, krokodile, kače in druge živali. Oglejte si te zanimivost® 12 Šišenska tribuna NAS POMEMBEN JUBILEJ 30-0BLETNICA IV. POKRAJINSKE KONFERENCE KPJ ZA SLOVENIJO Letos septembra bo minilo 30 let od IV. pokrajinske cij. Partija je sodelovala tudi konference KP.I za Slovenijo, ki je bila v škofijskem dvorcu v Goričanah pri Medvodah. Na sestanku starih komunistov ob 20. letnici ustanovitve KPS je tovariš Edvard Kardelj takole ocenil njen pomen: »Menim, da je bila za Partijo, njeno krepitev in razvoj veliko bolj pomembna IV. pokra¬ jinska konferenca kot prvi (ustanovni) kongres KPS.« Da bomo pomen IV. pokrajinske konference bolje ra¬ zumeli, moramo poseči nazaj do leta 1930. Nove provale v velikih demonstracijah kmetov. Aktivno je Partija Leta 1933 je partijsko orga- nastopila pri občinskih vo- nizacijo v Sloveniji zadelo litvah 1932. leta in pri vo- spet več množičnihl proval. litvah v Delavsko zbornico Začelo se je s provalo oktobra 1933. Pri občinskih primorskih emigrantov, nato volitvah so dobili komunisti j e sledila pirovala celotne vpliv v 7 občinah. CK KPJ je notranjske organizacije, zatem PK KPJ za Slovenijo v tej mariborske in jeseniške in zvezi ostro kritiziral, češ da končno še celjske in delno so se postavili »na rep bur- ljubljanske organizacije. Te Monarho-fašistična diktatu- procesov, na katerih je bilo žoazije« .Za volitve v Delav- provale so bile težje kot pro- ra. ki jo je 6. januarja 1929 obsojenih 1698 oseb; 25 jih je sko zbornico je PK vodil vale leta 1930, ker pa je bila za sekretarja pokrajinskega vzpostavil kralj Aleksander, bilo obsojenih na smrt, 17 na uspešno borbo na liniji akcij- Partija sedaj že toliko utrje- komiteja Kpj za si oven ijo je doletela KP v Sloveniji dosmrtno ječo, ostali pa so ske enotnosti. Tedaj se je na, je organizacija ostala in . _ ’ dokaj nepripravljeno. Partija bili obsojeni skupno na 4305 vmešal CK iz inozemstva in se je razmeroma hitro opo- Je ‘ >l1 lzvw| J en lvan Macek- je bila od večletnih frakcij- let ječe. zahteval, da mora RSO (Rdeča mogla. Provala je bila tudi Tesar skih borb šibka in neenotna. V Sloveniji je bila najhujša sindikalna opozicija) postaviti maja 1934. leta in je zajela •Zato jo je še toliko bolj pri- provala v partijski organiza- svojo opozicijsko kandidatno tudi PK. Vendar iz arhiva Ko- kretarja SKOJ (imel se- zadel strahovit teror, ki ga je ciji aprila in maja 1930 v listo. Kasneje je Izvršni ko- minterne vidimo, da že julija dež Zagrebu) Kardelj pa X a Tč* nniniinOA I o t/ST*n O _ 1091 a 1 a OIZ OJ J tr uvedla diktatura in je bil v Ljubljani, sledila pa ji je še mite Komunistične interna- 1934 uspešno deluje nov PK je že jeseni 1934 odšel za prvi vrsti naperjen proti ko- provala v Velenjii in Ravnah cionale potrdil pravilnost li- in da je obnova Partije dobo v sz Na kon te¬ mu ni.stom. na Koroškem, takratnem Gu- nije slovenskega PK v zvezi uspešno opravljena. renči je bil prisoten tudi tov Kako hud je bil tedaj v štanju. Razbit je bil tudi Po- z občinskimi volitvami in vo- IV. pokrajinska konferenca Josjp Broz-Tito Centralnemu Jugoslaviji teror, nam naj- krajinski komite KPJ za Slo- litvami v Delavsko zbornico. KP v Sloveniji predstavlja na koncem KPJ na Dunaj ie bolje ilustrirajo naslednji po- venijo. Tedaj je Partija v Naš PK se tedaj s CK KPJ eni strani prav gotovo za- a, v cm V pniii prenehala prav tako ni strinjal glede ključek obnove Partije, na d ^ ri ^, goji M delo nved de _ “ V m. V . ZV “ l V drU 5‘ . Stranl pa P° tr , diteV ! n lavci in kmeti, pa tudi med sindikatih in s kmeti. Praksa razširitev partijske linije in m ] a( jj no je pokazala, da je bilo pra- metod dela med delovnimi vilno stališče PK in ne CK množicami, kakršne je PK IV. pokrajinska partijska PKJ. ki ga je tedaj vodil uvajal že v času obnavljanja konferenca si je za bodoče datki: v letih 1929—35 je bilo Sloveniji v Jugoslaviji 428 političnih delovati. skoraj Kidrič ebnavlja Partijo Gorkič. Toda že konec 1930. leta se nomska enota« za izdajanje je pričelo z obnavljanjem klasičnih del marksizma ter partijske organizacije. Iz za- »Malo knjižico« za objavlja- pora se je namreč vrnil to- nje aktualne politične pro- variš Boris Kidrič, ki je takoj blematike. začel povezovati posamezne Kljub resnim slabostim, komuniste, posebno študente, g katerimi se je boril začasni in z njihovo pomočjo tiste pk _ nizek idejni nivo — Partije. Odločilna pomoč tovariša Tita delo postavila odločnejšo orientacijo na organizacijo množičnih akcij, na ustvarja¬ nje enotne fronte delavskega razreda in na enotno demo¬ kratično gibanje ljudskih množic proti diktaturi, za de- referat je mokratične in nacionalne pra¬ vice. Rezultati konference so se (Par- V tem času pa so se začele Komunistične stranke razčiščevati stvari tudi že v tije) v Sloveniji CK! Avgusta 1934 je bil v CK imel'Jože Brilej partijske in skojevske orga- nekonspiracija — sektaštvo KPJ kooptiran tovariš Josip 2 . Delo pokrajinske organi- nizacije, ki jih provale niso _ delitev dela po sektorjih Broz-Tito, ki je tudi prispel zac jj e v kmečkem in nacio- pokazali že v najkrajšem ča- razbile. (pokrajinah) — skoraj iz- v Jugoslavijo in pomagal or- na i nem vprašanju — referent su - Tovariš Kardelj obravna- Pomladi 1931 je bilo usta- ključno intelektualni sestav ganizirati pokrajinski konfe- j ov Edvard Kardelj. va v poročilu Kominterni novljeno začasno pokrajinsko organizacije, je vendar Par- ren ci v Sloveniji in v Hrvat- ^ jj e f era t „ delu v sindi- 2 ’ decembra 1934 že osem ■ ' mezdnih in stavkovnih akcij, partijsko vodstvo. Sem je bil lija v Sloveniij dosegla v tem sk > vključen tudi tovariš Edvard času nekaj vidnih uspehov. Za konferenco se je pričelo Kardelj, ki se je februarja Preko Zveze delavskih žena Pripravljati že spomladi V 1932 vrnil iz zapora. Začas- in deklet je uspešno zaktivi- zap ' srl ' ltu se ^ e CK KPJ z dne katih - Kidrič. referent tov. Boris ki so jih pripravljali in vodili komunisti po IV. konferenci. _ Referati so lepo ohranjeni od teh akcij je posebno znana _ ___ ... 26. aprila 1934 beremo pod ' n mislim, da je marsikatera stavka v Novem mestu pri leti 19.32 dobiti'zvezo "s CK lavski^centrih 'Nafrevoiucio- sklepom št. 1: »Na osnovi pi- naloga, ki se je takrat postav- Pov hu in krajša stavka na KPJ, ki je bil tedaj v ino- nar neiše so bile brezdvomno smenega poročila Veseljka liala pred komuniste, se da- Jesenicah in Javorniku. Okto- zemstvu. CK je začasno vod- že nske demonstracije v Za-\ (ing - Vilibald Konte — tedaj stvo preimenoval v Začasni savs kih revirjih od 30. junija org sekretar začasnega PK) Pokrajinski komite KPJ za d o 5. julija 1933, ki jih je ' n ” a °* no X} diskusije poslati Slovenijo. Sekretar tega Za- direktno vodila Partija in v P ' S - (P ' K ' Slovenije) poli- časnega komiteja je bil od za- katerih je sodelovalo preko * lčno organizacijsko pismo, ki četka leta 1933 pa do maja 2 500 žena. Partija je imela 130 osnova , za izvedbo (n pri- pravo pokrajinske partijske _ zena. 1934, ko je bil aretiran, tov. tudi vpliv na ženske demon- . . . Miha Marinko. Leta 1933 je stracije v H udi jami. Revo- konference Projekt pisma se- __ J __ bil ustanovljen tudi Pokra- lucionarno so se držale žene stavita Richar (Lovro u ai- su konference imela 328 ak- bra 1934 je izšla že prva šte¬ vilka Ljudske pravice, ki je odigrala veliko vlogo. V le¬ tih 1935-36 pa je dosegel stav¬ kovni val v Sloveniji višek, bili sta veliki stavki tekstil¬ nih in gradbinskih delavcev Partija v Sloveniji je v ča- j" še , neka ;> ^etin man . jš - ih : 1 ™.;_;_ 000 „ 1 , Številne stavke m množični Partija na čelu široke Ljudske fronte jinskf komite SKOJ in obnov- tudi v mezdnih in stavkovnih Ptežjhov Voranc) in Sommer tivnih članov obstajalo je po,itični manifestaciji delav- --x - - J skega razreda kot sta bili: ljena Rdeča pomoč. Pomembna vloga partijskega tiska bojih 1932. leta na Jesenicah, maja 1934 v Duplici pri Kam- sedem okrožnih komitejev, _. _ ...... „ to: v Ljubljani, Novem Zlet . Svobod J pll > a , 19 « v ^ , (Gorkič).« ...» . —,„..w *,** T <>čen datum konference, on,* niku, v tovarni »Doctor in kot tudi število delegatov m mestu, v Ptuju, v Trbovljah, lju ln pr ? s . la , v . a M>-\etmce Sa- drug« v Mariboru in v Rušah ugotovljeno. Iz raznih podat- na Jesenicah, v Celju in Ro- veza ? etal ® k ' h T , radmka pomladi 1934. Medtem ko so kov se z gotovostjo lahko gaški slatini. Snovala pa sta goslavije (SMRJ) avgusta 1936 v letih 1929—1932 stavke sko- sklepa, da je bila konferenca se v te m času še OK KP za na Jesen , lcah dokazujeta, da Pri obnavljanju Partije v raj čisto prenehale, imamo sredi septembra 1934. leta. Dravsko dolino in v Mari- se J e A .? 1 P roI etariat Sloveniji je odigral veliko 1933. leta v Sloveniji že 5 Mnenja o številu delegatov boru. prebudil. Partija pa je dobila vlogo partijski tisk. Ze leta stavk, 1934. leta pa 15. Med so deljena. Sučejo se okoli Na konferenci je bil izvo- vpl ‘ v tudl na kmete in to 1932 so pričeli izhajati ile- njimi je najvažnejša velika 30 delegatov. Tovariš Franc ij en nov Pokrajinski komite, predvsem preKo zveze dru- galno: »Rdeči prapor« — gla- gladovna stavka v Zasavskih Šuštaršič, ki je vodil delegate Za sekretarja je bil izvoljen a ,Y krneč ki n lamov in de- silo PK KP s prilogo »Pro- revirjih julija in avgusta 1934, na konferenco, na njej pa ni Ivan Maček-Tesar, G.ustl. za r leterka *, »Boljševik« in »Rde- ki sicer ni dosegla večjih bil prisoten, trdi, da so bili člane pa: Jože Brilej-Baraga, či signali«, legalno pa časopis ekonomskih uspehov, imela samo iz Bele krajine 3 dele- Bolka, Franc Hočevar-Stefan, »Književnost«, leta 1933 pa še pa je ogromen politični od- Sati. ilegalna »Celica« in »Mladi mev. , Na konferenci so bili na- udarnik«. Pokrajinski komite Ljubljanski študentje so od slfednji referati: je uspel ustanoviti celo le- 1931. leta dalje pod vodstvom 1. Referat • o organizacij- galni založniški podjetji »No- P-ctiie organizirali več uspeš- skem položaju, delu, napa- va Knjiga« (ENKA) in »Eko- nih štrajkov in demonstra- kah in nalogah pokrajinske za drugo delo; Kidrič za se- Ivka Križnar Franko Otokar-Marconi in Franc Suštaršič-Tine Želez¬ nik. Tovariša Kidrič in Kar¬ delj v PK nista bila izvolje- mn oeo več na, ker sta bila že določena g stalo široko gibanje Ljudske fronte. Naloge, ki jih je po¬ stavila IV. pokrajinska kon¬ ferenca KPJ za Slovenijo, ni¬ so bile samo izpolnjene, KP v Sloveniji je v teh letih