Nesreče. Nesreča vsled splašenih konj. Zadnjo sredo popoldne je peljal hlapec mariborskega pogrebnega zavoda Franc Novak v dvovprežni kočiji mestnega zdravnika dr. A. "VVankmiillerja s pokopališča na Pobrežju nazaj v urad. Spočiti konji so se na Kralja Petra trgu nenadoma splašili in zdivjali po Ruški cesti. Kočija je zadela ob pločnik in se preobrnila. Pri padcu si je hlapec polomil rebra in se je tako poškodoval, da so ga oddali v bolnico. Dr. Wankmiiller je dobil le lažje poškodbe. Konja sta divjala še naprej, dokler se nista zaletela v plot, kjer so ju zagrabili in umirili. Požar povzročil 65.000 Din škode. V Šelenbergu pri Guštanju je zgorelo posestniku Valentinu Čegovniku gospodarsko poslopje in deloma hiša. Škoda znaša 65.000 Din. fluda nesreča viničarja. S prebito lobanjo, strto levo ključnico ter s poškodbami na rokah in nogah so prepeljali v mariborsko bolnico 23. junija v nezavestnem stanju Antona Lešnika, 53 letnega viničarja. Na Košakih pri Mariboru ga je povozil neki avtomobilist. Dva posestnika oškodovana po požaru na Dravskem polju. V noči je izbruhnil požar v šikolah pri štefanu Medvedu. Od Medveda se je razširil ogenj tudi na posest Jakoba Trček. Skupna požarna škoda znaša 60.000 Din. Nočni ogenj je prvi opazil posestnikov sin Franc Babšek, ki je zbudil Medvedove, da so si oteli življenje. Obstoja sum na požig. Modras pičil delavca. V bližini Selnice ob Dravi je pičil modras v nogo pri sušenju sena 331etnega delavca Martina Hasebah, katerega so prepeljali v mariborsko bolnico. ( Dvoje gospodarskih poslopij zgorelo vsled udara strele. V Pragerskem je urezala strela v gospodarsko poslopje posestnika Štefana Esih, ki je popolnoma zgorelo in znaša škoda 25.000 Din. — V Dobrovcah pri Hočah je užgala strela gospodarsko poslopje posestnika in krčmarja Viteka. škode je 25.000 Din. Razni požari. V Dežnem v Halozah je posadil udar strele rdečega petelina v gospodarsko poslopje posestnika Andreja Holc. Ogenj so sicer omejili, vendar je škoda znatna. — V Bariški vasi pri Makolah je užgala strela s senom naložen voz, ki je bil last posestnika Matevža Jančiča. Z voza je preskočil ogenj na gospodarsko poslopje, katerega je upepelil do tal in znaša škoda 25.000 Din. — Dne 25. junija v noči je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Bernharda Leskovar na Pragerskem. škode je za 50 tisoč dinarjev. — Pri Vurbergu je pogorelo posestniku Francu Mlakerju stanovanjsko poslopje. — V Slapah pri Ptujski gori je uničil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Alojziju Širec. Od toče pobiti kraji ob Sotli. Obsotelske kraje je v zadnjem času dvakrat hudo udaril ledeni bič. Prvo hudo neurje s točo je prihrumelo v nedeljo 21. junija. Ta dan popoldne je debela toča zbila tele kraje: Virštajn deloma, Imensko gorco, Imeno in najhujše Golobinjek. Nr Buč:.a sta občutila točo Pecelj in Verat V župniji Polje pa deloma Prelasko. Dr.: 22. junija okoli 9. ure zvečer je zopet pridivjala huda toča in je zabila v župnijah Olimje in Podčetrtek kraje, katerim je prizanesla prejšnji dan. Uničeni so vinogradi nekateri popolnoma, nekateri nad polovico, ječmen je pobit popolnoma, ra- vno tako pšenica in rž. Poškodovani so močno: koruza, krompir, najbolj pa fižol. Dva ponesrečenca v kamnolomu. 291etni kurjač Danilo Posega z Brda nad Vičem pri Ljubljani je bil zaposlen v kamnolomu Stavbene družbe v Podpeči. Pri pogonu motorja za prevažanje kamenja je prišlo do eksplozije in močen plamen je nevarno opekel Posego po rokah in nogah. Če bi mu ne bili priskočili tovariši pravočasno na pomoč in bi mu ne bili strgali goreče obleke s telesa, bi bil na mestu zgorel. — V Hauckovem kamnolomu v Trbovljah je sprožena skala hudo poškodovala levo nogo 171etnemu Ivanu Hudomavu. Oba ponesrečenca so prepeIjali v ljubljansko bolnico. Pri kopanju utonii. V Bistrici pri Ribnici na Kranjskem je utonil pri kopanju 221etni Alojzij Lovšin, zaposlen na žagi g. Rudeža v Ribnici. Tvornica za strelivo zletelo v zrak. — Huda nesreča se je zgodila 25. junija na Francoskera. V veliki tvornici za strelivo Brandt-Verum je prišlo omenjenega dne zjutraj iz nerazumljivega vzroka do preBtrašne eksplozije. Dva delavca je raztrgalo na drobne kosce in 11 oseb je bilo Binrtno nevarno ranjenih. Lažje poškodovanih je 120 delavcev in delavk. Poslopje tvornice je zginilo s površja. Na prostoru, na katerem je stala mogočna stavba, zija ogromna luknja. Sosedna poslopja bo trpela v obsegu 5 km in je pritisk zraka pobil šipe. Eksplozija je stresla zemljo kakor ob potresu. Na pomoč so prihiteli gasilci in vojaštvo. Dve vodni letali trčili v zraku. V bližini Vojnega pristanišča Cherbourg na Francoskem sta trčili v višini 2000 m pri vaji 24. junlja dve vodni letali in strmoglavili na zemljo. Nesreča je zahtevala 5 mrtvih. Ekspre-sni vlak zadel v predoru na toVornega. V predoru Ponferrada pogorja na Španskem je zavozil ekspresni vlak z brzino 90 km v tovornega. Grozna neBreča je zahtevala desetere in desetere Bmrtne žrtve. Nesrečo je zakrivil signalni uradnik na postaji San Miguel pred predorom, ker ni opozoril ekspresnega vlaka na tovornega, ki je že bil zapeljal v tunel. Razne novice. 601etnico obstoja je obhajala 25. junija v Maribru dekliška meščanska šola na Slomšekovem trgu. Znamenit jubilej. Prostovoljno gasilno društvo v Ormožu bo obhajalo 4. in 5. julija 50 letnico obstoja. Nov brod čez Dravo pridno obratuje med Mariborskim otokom in Studenci. Žensko truplo potegnili iz Drave. Pri Breznu so potegnili iz Drave žensko truplo, v katerem so ugotovili pred dnevi izginulo Justino Blaže, ženo železničarja iz Dravograda. Truplo so prepeljali v Dravograd. Aretiran pod sumoin krivde. Obširno smo poročali, kako je bil najden ubit v postelji v Ploderšnici v Slov. goricah samotarski pcsestnik Karl Verbošt. Pod sumom krvavega dejanja je bil predan v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča 24. junija posinovljenec ubitega, 341etni Jožef Verbošt. Aretirani zanika obdolžitev. Preiskava bode dognala njegovo krivdo ali nedolžnost. Najdeno truplo na Savi smrtno ponesrečene. Poročali smo, kako je pred dobrim tednom utonila pri vožnji s čolnom v Savi Cirila Kožuh, trgovska sotrudnica iz Zgornje Šiške pri Ljubljani. Njeno truplo so potegnili iz Save delavci pri Šmartnem ob Savi 23. junija. Smjrtne žrtve Slovencev in Hjrvatov v Abesiniji. Po italijanski uradni statistiki je padlo v Abesiniji 36 Slovencev in Hrvatov. Studijska knjižnica v JMariboru. Od 1. julija do 8. septembra bo čitalnica zaprta. Knjige ae bodo v tem času Izposojale vsako sredo in soboto od 8. do 12.30. Morebitne želje glede uporabe knjižnice v znanstvene namene naj se javijo ravnateljstvu. Obžalovanja vrectni slučaii. ~~Za vec tisoč Din tihotapskega blaga je bilo zaplenjenega na severni meji v nekem zagrebškem avtomobilu. Vlom:iii se poslužili nočne nevihte za vlom. V Zamarkovi pri Sv. Lenartu v Sl. goricah so se poslužili vlomilci v noči 23. junija nevihte, da so neslišno vlomili v trgovino Alojzija Bračič. Odnesli so 700 Din gotovine in raznega blaga ter predmetov. Škoda znaša 15.000 Din. Prijet, predno je pobegnil v Avstrijo. Poročali smo že, kako je bil izvršen v Cakovcu vlom v blagajno Prve hrvatske štedionice s ponarejenimi ključi. Vlomilci so izginili s četrt milijona Din v gotovini. Zadnje dni se je pripeljal zvečer v Gor. Radgono z avtotaksijem iz Zagreba Fran Majerščak in se je nastanil v hotelu. Ker se je sumljivo obnašal, je bila poklicana orožniška patrulja, ki je našla pri njem 30.000 Din ter ono številko zagrebškega dnevnika, v katerem je bil opisan vlom v štedionico v Čakovcu. Poizvedovania med G. Radgono in Cakovcem so dognala, da je zašel oblasti v roke zgoraj imenovani Majerščak, ki je bil uslužben pri štedioni kot bančni uradnik v Čakovcu do 1. 1932. Pozneje je prevzemal sadje v G. Radgoni in so mu bile obraejne razmere znane. 12 G. Radgone je hotel pobegniti v Avstrijo, ker je že slutil, da bo zadeva z vlomom razkrinkana. Po aretaciji je priznal, da je vlom izvršil z znancema Nikolajem Pavkovičem in Franom Krstulovičem, ki sta pobegnila proti Splitu in so jima tudi že na sledi. Tudi Majerščak je bil izprva namenjen v Split, da bi vsi trije pobegnili s parnikora, pozneje pa se je rajši odločil za beg proti Avstriji, ker je menil, da bi ga avstrijske oblasti kot vojnega beguna ne izročile našim oblastvom. Žalosten obračun ined sosedoma. Dne 26. junija se je javil ljubljanski policiji 321etni kmečki sin Franc Belcijan iz Pristave pri Mengšu na Gorenjskem. Izpovedal je, da je v prepiru na travniku ubil svojega soseda Franca Lužarja. Policija je o zadevi telefonirala orožnikom v Mengš, ki so javili, da je prepir med sosedoma bil zaključen na vse obsodbe vreden res divjaški način. Belcijan je napadel 591etnega soseda Lužarja radi prejšnjih nesoglasij, ki so se obravnavala pred 6odiščem, z vilami in ga je premlatil po celem telesu. Napadeni je skušal pobegniti. Napadalec je hitel za beguncem in ga je med begom prebodel z vilami skozi in skozi ter mu je še z dvema silovitima udarcema prebil lobanjo, da so izstopili možgani. Belcijana so odvedli iz Ljubljane v Mengš, kjer je bil zaslišan. Skočil pri oknu bolnice in se ubil. Z okna bolniške sobe v prvem nadstropju kirurgičnega oddelka v Ljubljani se je vrgel 24. junija ob štirih zjutraj v samomorilnem namenu Edmund Ošaben, 49letni nočni čuvaj državnih železnic in družinski oče iz Ljubljane. Prestal je želodčno operacijo in je zagrešil samomor zaradi bolečin in v duševni zmedenosti. Žalostne posledice spora radi mejnika. V vasi Gorje pri Bledu sta imela spor radi mejnika na njivi posestnika Joža Kamnik in Franc Pogačer. Občina je poslala na kraj prepira komisijo. Med merjenjem je prišlo do prerekanja. Kamnik se je v prepiru tako razburil, da je prizadjal s sekiro svojemu nasprotniku dve nevarni rani. Radi krvavega dejanja se je skesal. Podal se je na njivo s sporno mejo in si je z zabodljaji v trebuh končal življenje. Aretirana vlomilca in tata. Liubljanska policija je predala sodišču Leopolda Podobnika z Drenovega griča in Jakoba Cimžarja iz Predoselj pri Kranju. Roki pravice predana imata na vesti 15 večjih in manjših vlomov. Izpred sodlšča. Uboj dveh bratov pred sodniki. Dne 19. aprila je prišlo v vinotoču posestnika Strgarja v Krčevini pri Ptuju do pretepa. Obležala sta kot žrtvi mrtva Franc in Alojz Krepek. Radi uboja se je vršila v Mariboru 24. junija obravnava proti 241etnemu Karlu Žižek iz Rogoznice in 321etnemu Martinu Maleku iz Krčevine pri Ptuju. Žižek je bil obsojen na 3 leta robije, Malek je bil radi silobrana oproščen. Obsojen na 1 leto strogega zapora. Na casti pri Ormožu je 17. maja zabodel z nožem 301etni mlinarski pomočnik Matija Gottwein Antona Gomboca, ki je podlegel poškodbi. Gottvvein je bil v Mariboru obsojen radi prekoračenja silobrana 23. junija na eno leto strogega zapora. Vsak dobil po 3 letL. 22 letni posestnikov sin Franc Strniša iz Zg. Kostrivnice in 28 letni posestnikov sin Kamenšek iz Čačje vasi sta tako obdelala 621etnega posestnika Karla Dolca iz Čačje vasi pri Rog. Slatini, da je umrl vsled poškodb. Omenjena sta bila v Celju 23. junija obsojena vsak na 3 leta robije. 10 let robije radi požiga iz maščevanja. V Celju je dajala 23. junija pred sodniki odgovor 481etna delavka Neža Kregar iz Trebč pri Št. Petru pod Sv. gorami. Priznala je, da je 27. raaja iz maščevanja zažgala listnjak posestniku Alojzu Kunej. Ogenj se je naglo širil ter upepelil gospodarsko poslopje Alojza Kuneja in sosednja poslopja posestnikov Mart. Marenčiča in Franca Uršiča. Kunej ima 90 tisoč Din, Marenčič 50.000 Dln in UršiS 60.000 Din škode. Posestniki niso bili zavarovani. Obtožena je bila obsojena na 10 let robije. Obsojen radl vlomov. V Celju je dajal odgovor 26. junija 401etni brezposelni t» govski pomočnik Franc Godec. V Avstriji je bil že 15krat, pri nas pa trikrat obsojen radi tatvine. V noči od 1. na 2. maj 1931 je vlomil z neznanim tovarišem v trgovino Antona Fedrana v št. Jurju ob južni žel. Izmaknil je blaga za 15.000 Din. V času od 23. do 26. maja 1931 je vlomil v obrtno banko v Ljubljani in je odnesel iz navrtane železne blagajne Din 89.630 v dinarski in Din 6308 v tuji valuti. V noči od 3. na 4. junija istega leta je vlomil v prostore Ljudske samopomoči v Mariboru. Navrtal je železno blagajno, iz katere si je prisvojil 3660 Din, 100 avstrijskih šilingov in 1 prstan, vreden 13 tisoč Din. Pred sodniki je Godec vkljub dokazom tajil vse zločine. Obsojen je bil na 5 let robije. Po prestani kazni bo obdržan še 5 let v kazenskem zavodu.