r; Prebiamstvu ti I trbnuelskegn obrala || j'' VSEM DELOVNIM LJUDEM OKRAJA TRBOVLJE ti ŽELIMO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 195?. jviIa-gAjmo tudlv. novem*letu vse sile■ za .V, ' ; IZGRADNJO1 SOCIALIZMA. . .. || tl okszks Trbovlje!! olo trbovlje, ( ooszdl. j TRBOVLJE, CK)'ZB TRBOVLJE, 'OSS TRBOVLJE, | OKIMJNi; ODBOR »SVOBOD« IN " PROSVETNIH | DRUŠTEV-iTRBOVLJEtIN. V SI OBČINSKI ^ODBORI: : I ‘ VIDEM-KRŠKO, r TRBOVLJE: ZAGORJE;4 BREŽICE. - j; J - -t-SENOVO,; SEVNICA,,' HRAŠtNIK; IN' RADEČE | 'ZucuJfhL Štev. 1-2 Trbovlje, dne 1. jannarja 195? Leto X. Izdaja okrajni odbor Socialistične zveve delovnih ljudi v Trbovljah — Urejale in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Sešlar — Tiska Mariborska tiskarna v Maribora — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski tednik". Trbovlje 1„ Trg revolucije a. 28 (telefon 91) — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T.146 — Lisi izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti odfiiltvu t».MrR«m>ip v*slr t/vrpk dOO&ldOC S* jth BC VftttitiBO BRALCEM IN SODELAVCEM SREČNO NOVO LETO 1957 UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« mmm Srečno novo leto, mnogo zadovoljstva in uspehov v novem letu — tako si ob koncu leta želimo drug drugemu; prijatelj prijatelju, znanec znancu, narod narodu — srečno novo leto si žele vsi ljudje na svetu. Da, tudi mi delovni ljudje socialistične Jugoslavije si med seboj želimo mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva v delu za blaginjo naše socialistične domovine, za mir v svetu in prijateljsko sodelovanje z vsemi narodi sveta. Naša sreča in zadovoljstvo sta združeni s srečo vseh narodov, sta pa tudi združeni in odvisni od naporov naših delovnih ljudi, ki vlagajo vse svoje sile za blaginjo naše socialistične države. Naši delovni ljudje so v preteklem letu dali mnogo od sebe, pa naj si bodo to rudarji, cementarji, steklarji, papirhi-čarji in drugi industrijski delavci, ali pa kmetje, gozdarji in ostali delovni ljudje in delovna inteligenca. Vse to-z namenom, da dosežemo in ustvarimo čimprej lepše in svetlejše življenje. Vsi napori naših delovnih ljudi pa imajo tudi namen, Čimprej premagati gospodarsko zaostalost in pripraviti vsem ljudem, zlasti pa naši mladini, srečnejše življenje. To je tista sreča, po kateri so naši narodi hrepeneli stoletja, in to je tista sreča, ki st jo želimo s stiskom rok ob Novem letu. Ko si ob Novem letu segamo v roke, si želimo in se veselimo, da smo vsak dan bliže našemu svetlemu'cilju. Srečni in zadovoljni smo lahko, da imamo take delovne ljudi, ki jim ni bilo žal naporov, samozatajevanja in premagovanja ter težav in da smo prispevali vsak svoj delež k skupnim naporom in prizadevanju za dosego tistega cilja, ki smo si ga zadali v naši ljudski revoluciji in ki si ga za dajemo vsa leta po naši osvoboditvi. Ko se poslavljamo od starega leta in stopamo v novo leto 1957, ne smemo pozabiti na to, da moramo in bomo tudi vnaprej z vsemi silami delali za vsestranski napredek naše države in naših narodov, da ne bomo nikoli pozabili, da lahko samo s sklepnimi napori in s sodelovanjem vseh naših narodov z vsemi narodi na svetu očuvamo mir v svetu. Preteklo leto je bilo zlasti v zadnjih mesecih zelo burno* Agresorji so hoteli zanetiti tretjo svetovno vojno. Ni jim uspelo. Uspelo jim ni zato, ker so bili narodi, združeni v okviru OZN, enotni in složni. Zato so tudi načrti agresorjev propadli. Tudi naša socialistična Jugoslavija ima velik delež pri očuvanju miru v svetu. Naša država je pokazala s svojo miroljubno politiko, da hoče in si želi prijateljskega sodelovanja z vsemi narodi v svetu. Tudi naši delovni ljudje so povedali svoje. Povedali so, da si vojne ne žele, ampak da hočejo v miru graditi in ustvarjati sebi in svojim otrokom lepše življenje. Ko stopamo z novim letom v trinajsto leto svobodne graditve naše socialistične države, smo lahko ponosni na naše uspehe, smo lahko ponosni, da imamo takšne delovne ljudi, ki jim ni žal in ki se ne boje nobenih naporov za uresničenje zadanih si nalog. Naši delovni ljudje so lahko ponosni na uspehe, ki so jih dosegli v letih povojne graditve. Jugoslavija ni več zaostala dežela, ni več dežela izkoriščanja človeka po človeku, Jugoslavija je močna, in^svobodna in tudi majhna ni več. Saj je opravila velikansko delo za razvoj socializma in miru v svetu. Zato smo ponosni nanjo, ponosni na naše marljive delovne ljudi, kakor smo tudi ponosni na našega voditelja, našega mar-šala Tita. UREPNISTVO >f> U&t&1§57 Novim naročnikom Zasavskega tednika Novoletno številko »Zasavskega tednika* smo poslali tudi nekaterim posameznikom, ki do sedaj še niso bili naročeni nanj. Vsak, ki bo prejel naš Ust. naj izpolni naročilnico in jo pošlje na upravo »Zasavskega tednika« — vsi tisti pa, ki 'se ne žele naročiti na list, naj nam priposlano številko vrnejo. vsakogar v našem okraju, Mnenja smo. da je potrebno za vsak _ _ „ ki deluje v javnem življenju in se zanima za dogajanje v okraju, da je naročen na »Zasavski tednikt, zlasti še, ker ima list vsakih 14 dni prilogo »Uradni vestnik okraja Trbovlje€. Brez tega Uradnega vestnika je težko biti, ker mora vse odločbe in obvestila OLO in naših občinskih odborov vsak poznati. Zato je res najbolje, da vsakdo, ki smo mu list poslali, časnik tudi obdrži. — »Zasavski tedniki smo poslali za Novo leto tudi vsem šolam po 10 izvodov, to pa zaradi slikanice, ki smo jo pričeli prinašati za naše najmlajše bralce. Pričujočo številko lista smo tiskali v 1000 izvodih t>eč in želimo, da bi se njegova naklada Še zvišala oziroma ostala vsaj na višini lanske, če ne bo večja. Uredništvo in uprava >Zasavskega tednika* Iskati je treba nove oblake Praznik ob Sotli družbenega upravljanja v podjetjih USPEHI IN POMANJKLJIVOSTI V DELU ORGANOV DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V podjetjih, ■ kjer imajo delavski svet ali upravni odbor, je zaposleno 17.651 delavcev in nameščencev. V nove delavske svete je kandidiralo 1553 delavcev In nameščencev, izvoljenih pa je bilo 1241. V nove upravne odbore je kandidiralo 666 delavcev in nameščencev, izvoljenih pa je bilo 562. Število žena v DS se je v primeri s prejšnjim stanjem povečalo za 105,4 odstotkov, v upravnih odborih pa za 45 odstotkov Število mladine do 25 let v delavskih svetih se je povečalo za 97,3 odst., v upravnih odborih pa kar za 290 odstotkov Upravljanje ie treba približati de-ovnemu kolektivu Če delovni kolektiv upravlja lovnemu kolektivu, ki Član DS se mora pripraviti na zasedanie NA DAN 22. DECEMBRA, OB 15. OBLETNICI JLA, JE BILA ODPRTA NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA SAVSKI MAROF-KUMROVEC. - NA VSEH POSTAJAH OB PROGI LEPI SPREJEMI PRVEGA VLAKA. — NOVA ŽELEZNICA JE VELIKA PRIDOBITEV ZA PREBIVALCE TEGA PODROČJA. 22. december 1956 bo zapisan Prav zanimivo se je bilo z nji- s podjetjem preko delavskega sveta, potem je gotovo, da ima pravico in dolžnost spremljati in nadzorovati njegovo delo. V nekaterih podjetjih pa izgleda, kakor da delavski svet ni nikomur odgovoren za svoje delo. Sestanki delovnega kolektiva, kjer člani delavskega sveta poročajo o svojem delu, so zelo redki ali pa jih sploh ni. Ponekod se obveščanje delovnega kolektiva o delu delavskega sveta omejuje samo na golo formalnost, da predsednik DS ob koncu mandatne dobe poroča o delu delavskega sveta. Vse to je kajpak v nasprotju z načeli kolektivnega upravljanja in se je treba proti takim negativnim pojavom odločno boriti, če je delavski svet odgovoren delovnemu kolektivu, potem ga mora na razne načine obveščati o svojem delu in o problemih podjetja ter mu mora dati možnost, da preko njega uveljavlja svoje pobude in seveda tudi težnje. številnim delavskim svetom v naših podjetjih bi delal krivico, če ne bi poudaril njihovega prizadevanja za to, da se upravljanje čim bolj približa delovnemu kolektivu. Ponekod skušajo to doseči s sestanki delovnega kolektiva po obratih, kjer elani delavskega sveta poročajo o delu DS in sploh o problemih podjetja. Drugod spet se zado-volijo samo z obveščanjem preko zapisnikov, ki so seveda zelo bleda slika zasedanja delavskega sveta. V nekaterih podjetjih si prizadevajo, da bi se sej delavskega sveta udeleževalo čim več članov delovnega kolektiva. To jim omogoča, da se neposredno seznanjajo z delom in s sklepi delavskega sveta. Nekateri delavski sveti si pomagajo z izdajanjem biltenov m tovarniških časopisov, preko katerih seznanjajo člane delovnega kolektiva s svojimi sklepi in s problemi podjetja. Kjer se zavedajo tega, da je upravljanje treba približati de- delavskega sveta v imenu družbe upravljajo s podjetjem, se ne bodo zadovoljili z nobeno od naštetih oblik obveščanja delovnega kolektiva o svojem delu, ampak bodo nenehno iskali nove in nove oblike. Kajti ob začetku delavskega samo- Niso redka podjetja, kjer se vodilni ljudje pritožujejo, češ da se člani DS sploh ne pripravljajo za zasedanje in da pogosto samo formalno glasujejo o življenjskih vprašanjih podjetja. To ni nič čudnega, če vemo, da je v okraju samo sedem podjetij, kjer članom delavskega sveta že nekaj dni pred zasedanjem pošljejo izčrpen material, ki bo na zaseda-nju. To omogoča, da člani de-lavskega sveta dobro proučijo nju. Če pa se pred zasedanjem udeležijo še obratnih sestani, v, kjer poslušajo pobude in predloge delavcev in nameščencev, je njihovo delo na zasedanju še plodnejše. Kaj pa lahko pričakujemo od člana delavskega sveta, ki je obveščen samo o dnevnem redu ali pa celo to ne? Na zasedanju posluša nemalokrat, zelo učena poročila, čez uro ali dve pa že mora glasovati o investicijah, o gospodarskem načrtu in tako material, se o njem posvetu jejo'dal je. Ali je potem čudno, če Z ostalimi člani delovnega ko- samo formalno glasuje o stva-lektiva in se tako dobro pri- reh, ki jih niti dobro ne razu-pravijo za razpravo na zaseda- me? , Zakaj ni v okviru DS več komisij? V našem okraju je 22 delav- upravljanja ne more biti no- skih svetov, ki imajo v svojem bena oblika popolna in idealna sestavu 64 stalnih in občasnih ja, kjer so delavski sveti maloštevilni in zato ne potrebujejo posebnih komisij, toda to opra- z zlatimi črkami v življenju obsotelskih ljudi. Po novi železni cesti, ki so jo zgradile enote JLA in drugi delavci, je v soboto prisopihal prvi vlak, kateremu bodo sledili v naprej vsak dan redno ostali vlaki. V Savskem Marofu se je na ta dan zbralo veliko število ljudi, mladina, častna četa JLA, ostali borci in graditelji proge. Natanko ob 10. uri opoldne je prispel v Savski Maro prvi vlak, lepo okrašen. Med igranjem godbe in vzklikanjem tisočglave množice se je vlak ustavil pred rdečo zaporo. Po govorih raznih predstavnikov je zastopnik JLA prerezal rdeči trak — in prvi vlak je odpeljal dalje proti Kumrovcu. S prvim vlakom so se peljali zastopniki iz vseh krajev, pa tudi številni graditelji proge. V K L J U Č U J T E S E Vsok sesti volivec v okroju funkcionar V našem okraju obstoja okrog 2200 vodstev raznih organizacij in društev ter organov družbenega upravljanja, v katerih sodeluje 13.000 ljudi, ki opravljajo 21.000 različna funkcij. To se pravi, da j« vsak šesti volivec v vodstvu neke organizacije in društva ali pa v organu družbenega upravljanja. Izmed 13.000 funkcionarjev je 2800 članov Zveze komunistov. 2800 žena in 2300 mladine do 25 let. Sodelovanje tako velikega števila državljanov v samoupravna družbenih organih ter v vodstvih družbena organizacij to društev, kjer odločajo ali Pa dajejo predloge o važnih gospodarskih, kulturnih, socialnih, zdravstvenih in drugih vprašanja, onemogoča pojave samovolje to zagotavlja uspešno rast novih socialističnih odnosov med ljudmi. Največ komisij se ukvarja z vprašanji v zvezi s tarifnimi pravilniki, normami in premijami. Nadalje obstajajo komisije, Id se ukvarjajo z naslednjimi vprašanji: prošnje in pritožbe, investicije, higiensko-tehnična zaščitna dela, kadri, finance, produktivnost, organizacija dela, delovne metode itd.. Med komisijami je več takih, ki se ukvarjajo z vprašanji v zvezi s tarifnimi pravilniki, kot pa tistih, ki proučujejo organizacijo dela ali pa delovne metode. Čeprav je gotovo, da delavski sveti, ki imajo v svojem sestavu komisije, uspešno delajo, ker se jim ni treba ukvarjati z drobnimi vprašanji in ker so njihove seje bolje pripravljene, je v našem okraju še vedno 27 podjetij, kjer delavski sveti nimajo nobene komisije. Med temi so nedvomno tudi manjša podjet- vičDo vendarle ne velja za vat* 27 podjetij. Zakaj ne ustanovijo potrebnih komisij, ki bi pripravljale material za zasedanje DS to ki bi hkrati omogočile, da bi se del članov DS neposredno seznanjal z določenimi problemi podjetja to se tako tudi vzgajal? Delo delavskih svetov otež-koča tudi to, da nimajo svojih poslovnikov, po katerih bi se ravnali pri svojem delu. Med vsemi podjetji v okraju jih je samo devet, kjer so delavski sveti sprejeli svoje poslovnike, medtem ko so vsi ostali še vedno brez njih. Zaradi tega ni nič čudnega, če v marsikaterem podjetju predsednik DS ne pozna svojih dolžnosti, zaradi česar so zasedanja zelo slabo vodena. O tem, da tudi to vpliva na uspešno delo zasedanja, ni treba posebej govoriti! Icmen ava izkušeni V Krškem to v Zagorju so nedavno 'ilicali posvetovanje delavskih Cvetov, ki so v mnogem prispevale k izmenjavi izkušenj. Potrebno bi bilo, da bi tudi v ostalih občinah sklicevali taka posvetovanja. Sc več: posvetovanja delavskih svetov morejo postati stalna oblika izmenjave mnenj in izkušenj, ki jih bodo delavski sveti lahko koristno uporabili pri svojem delu. Tako obliko so uvedli tudi v kranjskem okraju in se je pokazala zelo koristna. FRANC ŠETINC S M U Č A R S K E K L U B E Več pomoči svetom potrošnikov V našem okraju dela v 54 svetih potrošnikov 527 državljanov. Razen nekaj redkih izjem večina svetov potrošnikov ni upravičila svoje ustanovitve. Vzrok za to je tudi v tem, da so politične organizacije nudile tem najmlajšim družbenim organom premalo konkretne pomoči. Ni namreč dovolj, če na sestankih samo razpravljamo o tem, da sveti potrošnikov ne delajo, temveč je treba tudi nekaj storiti, da bodo začeli delati. Koristni bi bili krajši seminarji, kjer bi seznanili člane svetov potrošnikov z njihovimi nalogami in tehniko poslovanja trgovskih podjetij. Več pomoči bi lahko nudila svetom potrošnikov tudi sama trgovska podjetja, ki bi imela od dobrega dela svetov samo korist, ker bi jim lahko pomagali s predlogi in ker bi potrošnike objektivno obveščali o problemih trgovsk.-i podjetij. mi razgovarjati. Čeprav so zadnje dni delali tudi po dva-t najst in še več ur, so bili vendar vsi veseli in nasmejani. Vse to. kar so tamkajšnjim do- Zastopnik JLA odpira novo progo mačinom obljubljali že v stari Avstro-Ogrski in pozneje v bivši Jugoslaviji, da jim namreč bodo regulirali Sotlo in zgradili železnico, je sedaj uresničila nova socialistična Jugoslavija. S prvim vlakom smo se vozili seveda bolj počasi, saj hitreje tudi ni bilo mogoče, ker se je vlak moral ustavljati dalj časa na vsaki postaji, kjer so prebivalci prvi vlak pričakali s cvetjem, godbo in vsestranskim veseljem. Vlak ji hitel mimo postaj Sutla, Vukovo selo, Rozga, Prosinec, Draše Bizeljsko, 'Klanjčc in končno v Kumrovec. Obsotclska železnica je velika gospodarska pridobitev za te kraje, zato je razumljivo veliko navdušenje vseh prebivalcev. Pa še nekaj: vzporedno z gradnjo železniške proge so opravili tamkaj tudi regulacijo reke Sotle, ki je poprej vsako leto poplavljala dragoceno zemljo in uničevala poljske pridelke. Obsotelska železniška proga pa je sedaj povezala kraje med seboj, povezala je tudi prebivalce v skupni gradnji — še bolj pa je povezala borce JLA z ljudstvom, kur moramo poudariti še posebej. Dograditev ubsotelske železnice je velika delovna zmaga delovnih ljudi in enot JLA, ki so svojo obveznost, da bodo progo zanesljivo zgotovili do 15. obletnice JLA, tudi izpolnili. Odprtje nove železniške proge proti Kumrovcu pa je ustvarilo možnosti za podaljšanje železnice naprej do Podčetrtka in priključek na proeo 'Zidani most—Maribor. Prav tako bodo drugo leto dobili priključek tudi na postajo Dobovo, ki bo tako neposredno povezana z obsotelsko progo, lzirraunja te proge in začetek njenega obratovanja ravno na dan 22. decembra, ko smo praznovali 15-letnico ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade, ima svoj pomen tudi v tem, un še bolj potrjuje resnico, da naša JLA ni samo braniteljica svobode in neodvisnosti naše države, temveč da ustvarja in gradi tudi v mirnih časih in se tako krepko povezuje z našim delovnim ljudstvom. Pri Vidmu-Krškein je prijazna vas Zdole. Kakor nam poročajo. je bilo delo vseh krajevnih organizacij in društev v pravkar minulem, letu dokaj uspešno. V Zdolah imajo med drugim tudi marljivo kulturno društvo, ki večkrat razveseli tamkajšnje ljudi z raznimi, igrami, pevskimi nastopi itd. V šolskih odborih premalo žena Izmed 669 članov šolskih od- šim sanitamo-higienskim zahte- borov je samo 139 žena. Ponekod je namreč mišljenje, da jp naloga šolskih odborov, da se ukvarjajo samo z materialnimi vprašanji, vplivalo na to, da so volili v šolske odbore predvsem moške. Za to, da šolski odbori posvečajo svojo pozornost predvsem materialnim vprašanjem, obstajajo tudi objektivni pogoji. Ker so mnoge šole že doslužile in več ne ustrezajo najosnovnej-šanj. vara, so materialna vprašanja zasenčila važna vzgojna vprašanja. Tudi nekateri upravitelji šol na sejah šolskega odbora postavljajo v ospredje razna materialna vprašan ja,. ki jih najbolj tlščijor Te ugotovitve pa seveda ne smemo posplošiti, ker obstajajo tudi taki šolski odbori in upravitelji šol, ki ne zanemarjajo važnih vzgojnih vpra- Slavnostuo okrašeni vlak prihaja na postajo Množica ljudi je pripravila prvemu vlaku prisrčen sprejem tudi na postaji Sutla RUMENI »MERCEDES* IN NJEGOV VOZNIK STA PRIPRAVLJENA... Zfl VSAK P R 1 MF F '»TmTTf»Tff»mmv ki je zelo rad zavil v gostilno in tamkaj ljudem zapel kaj poskočnega Ko je v zvoniku bilo polnoč, in se je staro leto za vedno poslovilo, so zapele gasilske trobente, ki so naznanjale vsem ljudem Novo leto. Te patrulje so seveda veseli Trboveljčani vabili k sebi v gostilne in jih počastili s kozarčkom dobrega vina... »Mislimo, da ne bo treba nikjer posredovati,« so nam povedali gasilci obeh desetin, »vendar pa je pripravljenost in budnost le« potrebna Kajti, kaj se ve ...« DA, TAM DOLI PRI SAVSKi TESNI, KJER DRŽI ČEZ NASE KRAJE DOLGA ZELEZNA CESTA, DELO NIKOLI NE PONEHA. ŽELEZNIČARJI, VSAJ NEKATERI, NE POZNAJO PRAZNIKOV. TUDI NOCOJ TEČE PROMET NEMOTENO NAPREJ. moraš prebiti tu, povsem pozabiš na dom, na domače, ki se zabavajo in čakajo na novo leto. Čas kar hitro teče. To še tembolj zato, ker je to noč promet mnogo bolj živahen kot druge dni. Povrh pa prodajam še vozne listke.« Tovariš Golob nam je nato izluščil razne spomine na prejšnje novoletne noči, še posebno na tiste, ki jih je prebil v službi Sicei pa pravi, da v vsem tem obdobju ni doživel nič posebnega Vse je šlo kar naj- »Ze.ezničar sem si želel postati že od mladih nog, in ta moja želja se mi je, kakor vidite, tudi izpolnila. Svojo pot sem začel v Ljubljani, kjer sem bil dve leti, od tu sem prišel v Litijo in končno v Trbovlje, kjer bom že kmalu štiri leta. S poklicem sem zadovoljen in ga opravljam z največjim veseljem.« V odgovoru na naše vprašanje, česa si v svoji službi najbolj želi v novem letu, je bil kratek: »Kaj naj bi si želel drugega, kot da bi šlo pr! delu vse po sreči skozi vse leto in da bi bilo v zadovoljstvo vseh potnikov, in seveda tudi nas, čim manj zamud.« Ko se bosta urina kazalca za trenutek srečala na številki dvanajst, bodo na vseh postajah zabrneli telefoni Dežurni železničarji si bodo prek njih želeli srečen skok v novo leto. JANO KOPRIVC Nad revir, ki se je v teh letih mogočno razrasel in se tudi v zadnjem letu obogatil z nekaterimi prav pomembnimi objekti, lega mrak. Po pločnikih hite pešci iz trgovine v trgovino. Avtomobili, katerih žarometi previdno tipljejo v noč, neslišno drse po gladki cesti. Pravljično razsvetljene izložbe, iz katerih se ljudem prijazno smehlja dobri starček dedek Mraz, so skoro preobložene z najrazličnejšim blagom in na avtobusni postaji nenavadno mnogo ljudi polni dolgo vozilo. Starega leta dan. V vseh podjetjih so že prenehali z delom, le obe koles, na stolpu visokega jaška na hribu pričata, da v jamah popoldanska izmena črnih rudarjev še trga zemlji njeno dragoceno bogastvo. Toda tudi ti dve kolesi se bosta čez nekaj ur nehali vrteti. Dela bo za dan, dva, konec tudi v rudniku. Od hiš prihaja mamljiv vonj po prazničnih dobrotah, poticah, kolačih, keksih .. Mesto dobi na noč nenavadno živahen utrip. Po cestah začenjajo hoditi na vse strani pari, ki so namenjeni na silvestrovanje, pri sosedovih na je malemu Marku dedek Mraz pravkar že prinesel velik kup raznih igrač in dobrot. V med'em siju uličnih svetilk razločimo Teja in prikupno Mijo, katerima ho to prva novoletna noč, odkar sta poročena, pa Stanka in Meto, Janeza in Mili, Vana in Manico. Vando in Borisa in. . mnoge, mnoge druge. Urini kazalci sr se že pomaknili proti deseti. Od povsod se sliši glasba, petje. V Domu igra orkester kot še nikoli, in ljudje plešejo čudovito. »Na zdravje Francelj, Matija, na zdravje še mnogo let!« _ Silvestrov večer. Mlado in staro se ve=eli, zabava. Se pekel ur in to leto se bo za vedno poslovilo. Še zunaj, kjer je že pozna noč. čutimo razigrano družbo, glasbo in ples. ko ss odpravljamo na obisk k ljudem — someščanom, ki tudi tokrat, pa čeprav je novoletna noč, ne praznujejo. Še več dela k.KAR PRIJETNO JE,* PRAVI, »SAJ NOČ TAKO NI PREVEČ DOLGA.* Noč, ki se je razpela nad savsko tesen, je tiha in hladna. Romantično tišino moti le skrivnostno šumenje več sto let starih vrhov ponosnih dreves, ko se veter nagajivo zaganja vanje in enakomeren glas umazane reke, ki teče, teče ... »Vidite, takole pa letos jaz praznujem,« je smeje dejal Milan Golob, prometnik trboveljske postaje, ki smo ga zmotili ravno v času, ko se je v svojem uradu sklanjal nad neke papirje. »Sicer pa to pot ni prvič, da sem na ta praznik v službi. Večkrat me je že doletela ta »čast« in tako sem torej tega že kar nekako navajen. Glavno je, da vseh dvanajst ur, ki jih Halo, 25! "1 0U& mmm Žena - ženi Seminarji za pripravo kolin »Prosim, ne pove) tega nikomur, predvsem pa ne mojemu možu!«. Tako se pogosto končujejo razgovori prijateljic, ki si povedo razne zaupne stvari. Prijateljici pokaže žena svojo novo obleko, ki je stala precej denarja; možu pa reče, da jo je dobila za »bagatelo«. Razliko, ki je nastala v denarju, se že da nekako pokriti. S tarnanjem obrazloži vsak dan posebej, kako so se podražila jajca, da je porabila danes več mesa itd., itd. Marsikatera žena, ko gre zjutraj na trg, skoči mimogrede v kavarno ali slaščičarno. Seveda to pred možem zamolči. Če se je že res predolgo zamudila in se zakasnila s kosilom, se opravičuje, češ da je bilo v trgovini toliko ljudi, da je le stežka prišla na vrsto. Ko si kupi nov klobuk, se že včasih možu zdi cena smešno nizka. Toda ona ga zna tako lepo prepričati, da bi za ta denar bilo škoda, če bi ga ne kupila. Mnogo huje, kot če bi možu povedala resn.co, pa je potem, ko mož izve vse to od neke tretje osebe. Čestokrat se zgodi, da izgubi v ženi zaupanje, poraja pa se celo ljubosumje. Če mu drugič govori resnico, ji ne verjame. Sedaj se pa vprašajmo, ali imajo vse te majhne laži sploh kak smisel. Najprej poskušamo z majhnimi lažmi, pozneje pri-krijemo kaj važnejšega in tako zabredemo. Čeravno možu to in ono n/ prav, vendar sem prepri- čana, da dosti raje izve resnico iz ženinih ust kot pa iz katerih koli drugih. Bodimo pametne in ne tvezimo svojim možem laži! Čim vas bo mož zasačil na laži, ne boste več njegova zaupnica. Tudi doma se ne bo več počutil varnega in jel bo zahajati drv gam, med odkrite ljudi, kjer ne bo laži. Ana Gospodinjski centri v našem okraju so ob sodelovanju kmetijskih zadrug pripravili v večjih središčih enodnevne seminarje za pripravo kolin, katerih so se udeležile žene in mlajša dekleta. Na seminarjih so žene najprej poslušale teoretično razlago o konserviranju in predelavi mesa, ker pride to v glavnem v ZmSrulniCE z Vidmu mm pišejo, da skrb io za preobrazbo svoje vasi Pred letom dni je bil pri prizadevanje za resnično pomoč Kmetijski zadrugi Videm ustanovni občni zbor zveze zadruž-nlic. Zadružnice smo se že takrat pogovorile o delu, ki se mu bomo posvetile, zlasti pa smo se zavzele, da bcmo skrbele za preobrazbo naše vasi. Dela smo se resno oprijele in izvedle že v kratkem času več tečajev. V poletnih mesecih se je naše delo osredotočilo predvsem na organizacijo -in izvedbo tečajev za konserviranje sadja in sočivja ter pripravo raznih sadnih sokov, pri čemer nas je vodila misel, da izboljšamo prehrano zlasti v zimskem času, ko primanjkuje sve. že zelenjave in sadja. Razni te-«* <• delovnim ženam. Ker se bliža zima in z njo čas kolin, smo pripravile enodnevni seminar za predelavo mesa. To je bil prvi tovrstni seminar v letošnji zimi v Spodnjem Posavju. Vendar moramo poudariti, da so tečaji bili lahko samo ob velikem razumevanju upravnega odbora naše kmetijske zadruge, ki nam je nudil vso materialno pomoč. Uredile smo prostor, kjer so razni tečaji in seminarji, in ob pogojih, ki jlih imamo, bi bil lahko pri nas nekak gospodinjski center. V letošnji zimi bomo imele 2 gospodinjska tečaja. V zvezi s tečajem bodo tudi razna predavanja iz zdravstva, ki bodo nudila tisto znanje, ki ga dekleta kot bodoče matere morajo imeti. Udeleženke seminarja na Dolu so se takole predstavile našemu fotoreporterju Pomagamo si sami ... da nam v kopalni kadi ne bo drčailo, položimo na dno staro frotirko. Predvsem pride to v poštev za stare in bolne ljudi, ki se težko obračajo; ... da se nam tehtnica ne bo pokvarila, ne pustimo na njej uteži; ... da vrata ne škripljejo, jih podložimo in dvignemo s tečajev ter namažimo tečaje s to-votno mastjo, kajti olje prehitro hlapi; ... da nam bo surovo maslo ostalo dlje časa sveže, ga stlačimo v lončeno posodo (seveda Skrb zdravstvene službe za žene Spoznalmo pravočasno rakava obolenja OPRIJETI PLAŠČI Z DVOJNIMI GUMBI, POLOVIČNIM PASOM IN ŠIROKIM OVRATNIKOM SO ZADNJE ČASE PRECEJ POGOST POJAV V MODNIH HIŠAH čaji niso bili le na Vidmu, kot nekakem centru naše zadruge, temveč po vaseh, kot so Stari grad, Stara vas, Sremič Zdole in na Vidmu. Na teh tečajih so žene in dekleta vkuhavale od borovnic dalje vse, kar premorejo naši vrtovi in sadovnjaki, do kutin v pozni jeseni. Ko je odbor zveze zadružnic pri OZZ v Trbovljah razpisal nagradno tekmovanje, smo se tudi videmske zadružnice vključile z željo, da si priborimo kakšno nagrado. Pogoji tekmovanja so sicer težki in terjajo od nas mnogo dela in prizadevanj, zlasti da dvignemo število članstva, ki je v primerjavi s številom kmečkih gospodarstev pri KZ Videm zelo nizko, saj nas je le 52 članic Ce h: se nam posrečilo dobiti pralni stroj in urediti pralnico s katero bi pri nas razbreme nile mnogo gospodinj, bi bilo vključevanje v članstvo laže, ker b' na našem delu videle »oooooooooooc DOPISUJTE Vsi dobro vemo, da se nalezljivih bolezni lahko obvarujemo. Imamo pa še bolezni, ki niso nalezljive. Skušali bomo na kratko opisati, če sc tudi teh lahko izognemo. Med take bolezni štejemo raka in rakava obolenja. Včasih so menili, da je rak deden. Danes lahko trdimo, da so nekateri ljudje za rakava obolenja dovzetnejši, potrebni pa so še določeni zunanji dražljaji. da se rak lahko razvije, kajti običajno je potrebno več činiteljev, kakor tudi okoliščin, ki nato skupno privedejo do razvijanja raka v človeškem telesu. Rak je star toliko kot človeška kultura. S pomočjo tehnike je človek sposoben spreminjati življenjske pogoje v naravi. To je skratka tudi vzrok, da je rakavih obolenj vedno več. Znanstveniki domnevajo, da je zadnje čase zato več rakavih obolenj, ker človek dlje živi. ker doseže višjo srednjo starost. Cc človek doživi visoko starost, ima s tem več možnosti in tudi čvsa. da oboli za raka, kot tisti, ki je mlajši umrl. V zadnjih desetletjih dokazujejo statistike, da je vedno pogostejši rak. Sedaj se pa vprašajmo, kaj lahko zoper to storimo? Kako naj preprečimo in obvarujemo ljudi pred to boleznijo? Premagali smo že več bolezni, pregled tudi ženske, ki ugoto- zato moramo tudi tu storiti vse, da bi lahko preprečili razvijanje rakave tvorbe In prihranili bolnikom trpljenje, ki ga neozdravljivi rak prinaša. Rak zdravimo lokalno le tako dolgo, dokler še ni postal bolezen vsega telesa. Ce je že tako daleč, potem na žalost ni več pomoči. Zato moramo obolenje ugotoviti tako zgodaj, dokler se še ni utegnil razviti v bolezen vsega telesa. Rakavo bolezen je v začetku zelo težko spoznati. Zdraviti pa se jih da le, če bolezen dovolj zgodaj spoznamo. Po vsakem neugodnem počutju na katerem koli delu telesa pojdimo zanesljivo na zdravniški pregled. Ženske naj se takoj zatečejo k zdravniku, čim opazijo kake spremembe na zunanjih spolovilih ali rodilih. Krvavitve ob nedoločenih rokih in ob vsaki starosti so lahko včasih usodne. Zlasti je treba paziti na krvav-kast iztok. Za začetno rakavo obolenje v višji starosti je lahko znak vsak neugoden zaudarjajoč rumen iztok. Vsaka žena bi se morala vsako leto ginekološko pregledati. Kjer koli prehaja koža v sluznico, je treba paziti na bolezenske spremembe. Brez odlašanja morajo na zdravniški \ jam, iii poštev na kmetijah, da se lahko meso in drobovino prihrani za čas težjega dela na poljih in vinogradih. Doslej so po večini ob kol nah porabili vso drobovino in tudi več mesa, medtem ko so za toplejše dni, ko se delo prične ostali zgolj suhi kosi mesa. Žene in dekleta so se na teh seminarjih naučile naseljevanja mesa, priprave solnice, predelavo jeter v jetrno pašteto in jetrne klobase, ostalo drobovino pa v tlačenko. Razen tega so konservirale meso v patentne kozarce in mast. Napravile so še krvavice, mesene klobase, posebno pozornost pa so posvetile izdelovanju salam, ki so dosti boljše za praktično uporabo kot pa meso Doslej so b li ti seminarji na Vidmu, zelo uspešno je bil zaključen v Brestanici, katerega so se udeležili tudi zastopniki tamkajšnje kmetijske zadruge, na Dolu pr; Hrastniku in na Izlakah Žene, ki so se udeležile tega seminarja, bodo svoje znanje posredovale ostalim ženam v svojem kraju. Športno obleko Crno- ZELENE BARVE LAHKO POVSOD OBLEČEMO Nekaj praktičnih nasvetov Žepne robce laže operete — Prismojeno mleko popravite, posebno po močnem nahodu — če položite vanj košček oglja, če jih namočite v slano vodo. ki ste ga zavili v snažno krpico. ne do vrha). Posodo potem poveznemo na globok krožnik z vodo, ki jo vsak dan menjamo; ... da nam perilo pozimi ne zmrzne, dodajmo vodi, v kateri ga izplakujemo, malo soli; ... da bodo vreče trpežnejše in da ne bodo plesnele, jih v 14 litrih vode, kjer smo zdrobili 1 kg hrastove skorje, prekuhajmo. Oprane ali nove vreče denimo v to zavrelico, kjer jih namakajmo 24 ur; ... da vijak laže privijemo, ga namažimo prej z maščobo. Konservo lahko odprete tudi z navadnim nožem, če jo položite na vroč štedilnik. Pomagate si lahko tudi z vročim likalnikom. Kis postane moten, zato mu dolijte žlico mleka, dobro pretresite in odcedite skozi platneno krpo. Hranite ga vedno v temni steklenici. Surovo maslo, ki smrdi in ni več dobro, pregnetite z vodo, kateri dodaste nekoliko jedilne sode. Vodo potem odlijte. V pevskem zboru KUD ua Zdolah pridno sodelujejo tudi žene vijo tudi najmanjšo spremembo na dojkah. To bi bilo le nekaj svarilnih znakov, ki naj bi vzpodbudili ljudi, da bi pravočasno poiskali zdravniško pomoč. Pravočasen pregled in zdravljenje lahko prepreči nadaljnji razvoj te zahrbtne bolezni. Prav zato je tudi naša zdravstvena služba na pobudo raznih množičnih organizacij organizirala obvezen ginekološki pregled v našem okraju za žene od 30. do 40. leta. Naj ne bo ženske, ki bi se tega pregleda ne udeležila, saj ji bo to samo v korist. Kaj nam govore številke? Leta 1955 se je pri nas rodilo 483.139 otrok, med temi 5295 mrtvih. Statistika dokazuje, da se rodi skoro tisoč več mrtvih dečkov kot deklic. Na sto deklic se rodi 137 mrtvili dečkov. Na tisoč otrok sc rodi enajst mrtvih kar je precej visok* odstotek. Vzrok so še vedno porodi brez strokovne pomoči. V mestih je to danes urejeno, po okrajih »e pa le vsak tretji otrok rodi v prisotnosti diplomirane babice ali zdravnika. * Ljudje so prepričani, da sta premog in elektrika prva pogoja za ekonomičnost v gospodinjstvu. Električna energija oziroma električni pripomočki, kot so razni aparati, razbremenjujejo našo ženo. Pri nas se v gospodinjstvu porabi letno okrog 90 kg premoga po prebivalcu. Kako malima je ta količina, vidimo v potrošnji premoga v .drugih deželah: na Poljskem in Švedskem porabijo po 300 kg, v Holandiji 500, Angliji 686, Belgiji 843 kg. Pri nas porabimo leten ok~og 26 kilovatnih ur na prebivilca. seveda le v gospodinjstvu. V Turčiji znaša ta potrošnja 8 kilovatov, v Grčiji 35, v Franciji 103, Italiji 118, medtem ko znaša v Angliji 423 kilovatnih ur. H — LINIJA. ŽENSKA SMUČARSKA OBLEKA, KOMBINIRANA S PLETENJEM JE ZELO PRIMERNA ZA HLADNEJŠE DNI mm | g Zelene madeže od trave odpravite, če jih navlažite z alkoholom in posušite z vato. To velja posebno za nepralno blago. Katranove madeže na blagu sperite najprej z milnico, nato pa z alkoholom ali z ogljikovim suitami dom. Zdrgnete jih lahko tudi z neslanim maslom ter sperete z milnico in še z bencinom. Zastarele madeže pustite namazane z maslom kak dan, da se katran omehča, nato pa sperite. Ce je katranov madež na volnenem blagu, ga namažite in zdrgnite z jajčnim rumenjaku ter sperite z mlačno vodo. Z roke si odpravite katran z bencinom, milom, rumenjakom in toplo vodo. Preprečimo gube na obrazu Gube no obrazu nastanejo zaradi pomanjkljive prehrane in seveda zaradi staranja. Lahko jih preprečimo z zdravo prehrano ter z izmeničnimi toplimi in hladnimi kopelmi, s toplimi in mrzlim obkladki, s kamilično soparo ter z raznimi maskami. Masko za obraz lahko pripravimo iz riževe, pšenične in ovsene moke, z mlekom ali limonino kislino; zelo priporočljiv je kamiiičin. čaj m kumaričen sok. Kašasto zmes enega izmed teh nanesemo na obraz in obdržimo to masko nekaj časa na njem. Za boljšo prekrvavitev si masko nato otremo s kumaričnim sokom, kožo pa namažemo s hranljivo kremo. Zelo osvežilna je kopel (v vodi zavremo nekaj smrekovih vejic). Tudi limon.ni olupki zelo ugodno vplivajo na kožo. V vrečico zvežemo sesekljane limonine olupke, katero potopimo v vodo, s katero se potem umijemo. Ti fantje pa poskrbe za zabavo Zdolanov v zimskih večerih Videm-^Sirško Na večer pred Dnevom JLA je bila v Vidmu-Krškem v kino dvorani svečana akademija, kjer je o razvoju in zgodovini naše armade govoril predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Stane Nunčič. Na akademiji so sodelovali orkester, pripadnici predveja-ške vzgoje, videmski oktet »Kremen*, člani TV D »Partizana« in dijaki nižje gimna zijc. Oh tej priložnosti je bilo več mladincev — pripadnikov pred-vojuške vzgoje — odlikovanih m pohvaljenih. Nekateri med njimi so prejeli praktične nagrade. Akademija v počastitev Dneva JLA je bila kvalitetno im višku in najboljša od vseh akademij in proslav v letošnjem letu, kar je potrdil tudi obisk, saj je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Nad 6000 novih članov w Socialistični zvezi VEČINA ORGANIZACIJ SE JE POLITIČNO IN ORGANIZACIJSKO UTRDILA V našem okraju je izmed 75.922 volivcev 49.199 članov Socialistične zveze ali 64,8 odstotka. Tu številka res še ni takšna, kakršno bi si mi želeli, toda če vemo, da je bilo od združitve obeh okrajev do danes na novo sprejetih nad 6000 članov, je to vendarle uspeh, ki ga ne smemo podcenjevati. Med vsemi občinami je na prvem mestu Hrastnik z 92 odstotki volivcev v Socialistični zvezi. Sledijo mu: Trbovlje z 92 odst., Zagorje z nad 90 odst., Radeče s 75,6 %, Senovo s 54,9 odst., Krško z 51,5 odst., Brežice s 45 odst. in Sevnica s 43,5 odst. volivcev v Socialistični zvezi. Nekatere občine v spodnjem delu okraja so, kljub nizkemu odstotku volivcev v SZDL, vendarle napravile velik korak naprej, ker so od združitve obeh okrajev do danes povečale število članstva za več kot polovico. V dveh mesecih nad 1500 novih članov .. Občinski odbori SZDL si v pripravah za občne zbore Socialistične zveze prizadevajo, da bi povečali število članstva. Najuspešnejša je občina Brežice, kjer so v zadnjih dveh mesecih na novo sprejeli kar 565 članov. Sledijo ji Trbovlje s 579 novimi člani Socialistične zveze. Posebno uspešni so bili v zagorski občini, kjer so aktivisti obiskali ljudi in se z njimi pogovorili o vzrokih, za- Vzroki za nizek odstotek v nekaterih občinah? Vprašamo se, kje so vzroki za tako nizek odstotek volivcev v Socialistični zvezi v nekaterih krajih? Prvi vzrok je prav gotovo v tem, da nekatere organizacije SZDL niso imele pri ljudeh nobenega ugleda, ker so zelo redko sklicevale članske sestanke in še na teh so razpravljali samo o drobnih organizacijskih vprašanjih. To še zlasti velja za nekatere vaške organizacije SZDL, ki so sklicevale sestanke samo takrat, kadar je bilo treba izvoliti nov odbor. Ljudje so začeli zapuščati take organizacije, ker niso imeli od njih nobene koristi. Čeprav je bilo v teh vaseh nedvomno veliko problemov, o katerih bi morala razpravljati Socialistična zveza, vaški odbori niso šteli za potrebno, da bi sklicali sestanek članov, kjer bi se pogovorili o vseh teh stvareh. Nemalokrat so celo dopustili, da so male asanacije, elektrifikacijo in druga komunalna dela vodili neodgovorni posamezniki, ki so si iz tega kovali politični kapital, namesto da bi prevzele pobudo organizacije Ljudje niso slabi, samo treba je delati z n imi Nekateri politični ljud"e se kaj radi izgovarjajo, češ da ljudi ni mogoče pridobiti v članstvo Socialistične zveze, ker pač nočejo biti njeni člani. Če bi opustili take izgovore in šli raje več med ljudi, bi kmalu uvideli, da nimajo prav. Spoznali bi, da ljudje niso slabi, le do. ni nihče delil z n.Tmi. Uvi- deli bi, da so to v resnici dobri ljudje, ki so pošteni do naše družbene skupnosti, če včasih negodujejo ali pa se ne strinjajo s kakšnim ukrepom, to še ne pomeni, da so sovražniki socializma. Vedeti je treba, da včasih upravičeno kritizirajo nepravilne postopke posameznih uradnikov ali pa celo upravnih organov. Taki kritiki bi morali prisluhniti in storiti vse, da se nepravilnosti odpravijo. Odgovorni ljudje v vodstvih osnovnih organizacij SZDL se radi izgovarjajo tudi na »slabo-< politično situacijo v svojem kraju. Ali je njihov izgovor resničen? V dveh sosednjih vaseh — Jesenice in Obrežje — ne more biti tako različna politič- na situacija, da v prvi ni niti polovico volivcev v Socialistični zvezi, medtem ko jih je v drugi več kot 80 odstotkov... V Ri-goncah pri Dobovi je 91 odstotkov volivcev vključenih v Socialistični zvezi, v dva kilometra oddaljeni vasi pa samo 31... Vzrok za take razlike ni v slabi politični situaciji, temveč v tem, da so na Jesenicah in v Rigoncah šli med ljudi ter se z njimi pogovorili o vsem, kar jih tišči, medtem ko so drugod samo čakali, da bodo ijudje sami prišli in se vpisali v Socialistično zvezo. V Rigoncah in na Jesenicah so redno sklicevali sestanke, kjer so razpravljali o problemih svojega kraja, drugod pa so samo pobirali članarino... Tudi v tem je vzrok, da je v nekaterih vaseh še vedno več kot polovica volivcev izven Socialistične zveze, čeprav imajo vse pogoje za to, da bi bili njeni člani. .Dopolnile me, če sem la Iz »ustil tli po narobe povedel..." Delovni predsednik občnega zbora ulične organizacije SZDL v Zg. Trbovljah je prosil predsednika, da poda poročilo o de lu uličnega odbora. Predsednik je začel z običajnim: »Tovarišice in tovariši...,« nato pa je povedal, da ubčni odbor ni delal in da zato tudi nima o čem poročati, V nadaljevanju svojega ustmenega poročila je še povedal, da je ulični odbor agitiral za udeležbo članov na raznih prireditvah oziroma proslavah in predavanjih. Na koncu je navedel še nekaj v opravičilo, nato pa umolknil. Čez čas pa je še pristavil: »Dopolnite me, če sem kaj izpustil ali pa radi katerih so bili izven Socialistične zveze. Rezultat tega je bil, da so pridobili 560 novih članov Socialistične zveze. Ostale občine so pridobile naslednje število članov: Hrastnik 229, Senovo 240 in Radeče 74. Podatki o novosprejetih članih Socialistične zveze v občinah Krško in Sevnica še niso znani. Iz raznih krajev obeh občin poročajo, da so pridobili veliko novih članov. Socialistične zveze, ki bi pri reševanju gospodarskih problemov lahko mobilizirale vse vaščane in jih poleg tega zainteresirale še za druga vprašanja. V nekaterih občinah obstajajo organizacije SZDL tudi v majhnih vasicah in zaselkih ter štejejo komaj nekaj deset članov. V takih organizacijah izmed majhnega števila članov ni mogoče izbrati dober odbor, ki bi lahko uspešno vodil organizacijo. Pa tudi občinski odbori SZDL niso v stanju nuditi takim organizacijam učinkovito pomoč, kjer jih je preveč. To še zlasti velja za teritorialno obsežne občine, kakršna je Brežice, kjer obstaja kar 62 osnovnih organizacij SZDL. Podobno stanje je tudi v Sevnici, kjer obstaja 43 organizacij SZDL. Sedaj, ob volitvah, ko v teh občinah združujejo majhne organizacije, je treba paziti, da ne bodo šli v to skrajnost, da bi združevali organizacije ne glede na voljo in željo članstva. To bi bilo prav tako škodljivo kot obstoj majhnih organizacij brez ugleda. Tovarne so dograjene! Zdaj naj velja vsa naša skrb človeku Z občnega zbora ZVVI v Vidmu-Krškem V nedeljo dopoldne je bil v Vidmu-Krškem občni zbor občinske zveze vojnih vojaških invalidov. Predsednik tov. Tone Mokotar je zbranim delegatom podal obširno poročilo o dosedanjem delu in zunanjepolitični pregled. Občinska zveza VVI Videm-Krško je doslej imela dve osnovni organizaciji, in sicer Videm-Krško in Rako. Odslej pa bo več osnovnih organizacij, in sicer na Vidmu, v Krškem, na Raki in na Zdolah, ter v Leskovcu. Ker je v oucini precej socialno šibkih invalidov, je občinska zveza skrbela zanje in lih večkrat obdarila. Tako so čestokrat člani upravnega odbora občinske zveze šli na njihove domove in sami pogledali, kakšno je stanje pri leh ljudeh. Za Novo leto lani so nekaterim preskrbeli obleko in obutev. Prav tako so posredovali na pristojnih mestih za zdravljenje potrebnih invalidov. Iz občine Videm-Krško je bilo v letošnjem letu šest invalidov na daljšem zdravljenju. Skrbeli so še za otroke pad- lih borcev. To je sicer delo organizacije ZB, vendar je tudi ZVVI poklicana, da jim pomaga. Na področju omenjene občine je vključenih v invalidsko organizacijo 12 otrok padlih borcev, o katerih vodi zveza točno evidenco o njihovih šolskih uspehih. Ker skrbi tudi organizacija ZB zanje, je delo tem laže. Razprava na občnem zboru je bila zelo živahna. Govora je bilo o nadaljnjem delu. Tudi v bodoče bodo skrbeli za revnejše invalide, predvsem pa za bolne, ki ne morejo z doma. V kratkem bodo spet obiskali ne- kaj takšnih družin in jih obdarili. Svojo organizacijo bodo še pomnožili, kajti v okolici je še nekaj invalidov, ki niso včlanjeni v organizacijo. V bodoče bo tudi delo dosti laže, ker bo več osnovnih organizacij. Le-te so s svojimi člani bolj seznanjene kot pa občinska zveza. Na zaključku so izvolili nov devetčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor. V novi odbor so bili izvoljeni v glavnem člani starega odbora, kar je dokaz, da so dosivj dobro vodili organizacijo in uspešno delali. -a S trbovel ske gimnazije Predavanje o razvoju letalstva — Pred kratkim je bilo v okviru prirodoslovnega krožka predavanje »O razvoju letalstva«:. Predavanje je pripravil sedmočolec tov. Željko Pečnik. — Udeležba na predavanju je bila zadovoljiva. Proslava Dneva JLA — Prejšnjo soboto je bila na trbovelj- ski gimnaziji slovesna proslava v počastitev Dneva JLA. Slavnostni govor je imel major tov. Lovro Guštin. Ob tej priložnosti so bili nekateri dijaki, obvezniki PW, tudi odlikovani in nagrajeni, ocenjeni pa so bili tudi najboljši spisi o JLA. K. N. narobe povedal...« Nato je začel citati referat o dogodkih na Madžarskem in na bližnjem Vzhodu. Referat je bil ravno toliko predolg, kolikor je bilo prekratko poročilo o delu uličnega odbora... Udeleženci občnega zbora so proti pričakovanju razumeli prošnjo predsednika, da bi ga dopolnili, če je kaj izpustil ali pa narobe povedal... Tovariš, ki je bil v delovnem predsedstvu je govoril o nekaterih aktualnih problemih gospodarstva, na katere je predsednik očitno pozabil ali pa se sploh ni sezna. nil z njimi. Eden izmed udeležencev občnega zbora je vstal in vprašal, če je ulični odbor vodil računa o delu svetov potrošnikov Pokazalo se je, da je ulični odbor na to pozabil. Vprašanje o svetu potrošnikov je sprožilo plaz, ki Se ga več m dalo ustaviti; pa tudi če bi se ga dalo, to ne bi b:lo pametno. Mlada žena je govorila o obupnih higienskih razmerah v živilskih obratih. Povedala je, da v zelenjadnih trgovinah prodajajo zelenjavo, mleko in druga živila v istem lokalu. Prodajalke imajo na sebi umazane plašče ali pa so celo brez njih V kruhu je nekajkrat našla odpadke od vreč. Pri brivcu uporabljajo umazane prtičke za britje... Upravnik frizerskega in brivskega podjetja jo je opozoril na to, da so v Trbovljah tudi zasebni brivski obrati. Ona ga je zavrnila: »Tudi v ostalih brivnicah ni bolje. Že od več ljudi sem slišala pritožbe...« Neka druga žena je povedala da v zelenjadni- trgovini nimajo primerne tehtnice in malih uteži. V mesnici zanemarjajo higieno. V ostalem pa je pritrdila besedam njene predgovornice... Sledili so diskutanti, Iti so kritizirali neredno preskrbo s kmetijskimi pridelki in visoke cene. Na njihove pritožbe je odgovarjal tovariš iz OZZ, ki je dejal, da je zadružno podjetje »Posavje« pripravljeno odpreti v Trbovljah prodajalne s kmetijskimi pridelki in mesnico, vendar ne more dobiti primernih lokalov. To podjetje, ki se ukvarja tudi z izvozom, bi bilo v stanju redno preskrbovati svoje prodajalne s kmetijskimi pridelki... V dvorani je bilo slišati pripombe: »Trgovsko podjetje »Vitamin-ka« naj odstopi nekaj svojih prodajaln ... Konkurenca _bo vplivala na izboljšanje postrežbe in na znižanje cen ...« Delovno predsedstvo je iz razprave povzelo nekaj sklepov, ki So jih udeleženci občnega zbora soglasno odobrili. Nato je občni zbor razpravljal tudi o politič-no-ideološkem delu. Na koncu so nekateri udeleženci povedali, da nekatere družine prebivajo v neprimernih in zdravju škodljivih stanovanjih. Takoj so izvolili tričlansko komisijo, ki bo šla na občino in se pozanimala za ta problem. Tako nekako je potekal občni zbor ulične organizacije SZDL v Zg. Trbovljah... in še marsikje. F. Šetinc Inž. Rudolf Babič. V e D E E SEM ZLATO MOSKVO Pred približno enim letom sem dobil obvestilo, da sem imenovan v komisijo, ki naj bi v okviru tehnične pomoči ugotovila možnosti sodelovanja s sovjetsko industrijo. Te novice se niti n sem preveč razveselil, saj je bilo to v času, ko se je na »železni zavesi« le tu pa tam posvetila kakšna špranja, tako da sem bil prepričan, da bo vse ostalo le pri besedah. Sicer bc si zelo rad ogledal ZSSR, o kateri sem že toliko slišal, a to tako nasprotujoče si vesti, da sem prepričan, da je to zemlja, katero se najbolj hvali, pa tudi zemlja, ki se jo najbolj obroku je Zelo rad bi se sam prepričal o resničnem stanju, nisem pa verjel, da bi imel to srečo. Sporočili so mi, da bomo odpotovali verjetne decembra 1955 Ko Pa je minil že tudi februar in celo marec, n sem pa dobil nikakega obvestila, sem telefonično vprašal v Beograd, če je potovanje še aktualno Odgovor se je glasil, da je zaradi še neurejenih vprašanj potovanje do nadaljnjega preloženo. S tem pa ,’e bila cela zadeva zame dokončno pokopana, čeprav sem bil precej razočaran, vendar pa sem se potolažil s tem, da sem to že takoj od začetka pravilno slutil. Mineval so dnevi, meseci, in jaz sem sc dokončno vdal v usodo. v juniju letos pa sem dobil telegram: »Pridite takoj v Beo- grad zaradi odhoda v ZSSR,« kot nalašč dva dni prej, preden bi moral nastopiti dopust. Če bi imel rezervacijo v kakšnem hotelu, bi verjetno od srca preklinjal, v našem podjetju pa se je dalo vse lepo urediti V Beogradu so nam sporočili, da bomo odpotovali še isti dan zvečer, in sicer z brzovlakom, ne pa, kot je b:lo prvotno predvideno, z avionom, ker je prišla odločitev Iz Moskve tako nepričakovano, da ni bilo več časa za rezervacijo To nam je bilo kar po volji, ker smo s: lahko ogledali prostranost sovjetske zemlje, saj z avionom pač ne dobiš pravega vtisa Ves nestrpen in v pričakovan nju sem se potikal po Beogradu in čaka! na večer Nakupil sem si suhe hrane za pot, potem pa sem odšel na postajo Pr šel sem celo uro pred napovedanim ča som. a nisem bil prvi. V delegaciji je bil iz vsake stroke po eden: za radiotehnilco in televizijo, za črpalke in turbino, za industrijo avtomobilov, za poljedelstvo, za gospodinjske stroje, za rudarsko strojništvo itd. Vseh. s šefom delegacije in sekretarjem nas je bilo štirinajst. od tega dva Slovenca dva Hrvata, dva Črnogorca, 1 pripadnik madžarske narodne manjšine, ostalo pa Srbi. Lahko mi verjamete da niti eden n' zamudil in da so bili vsi pravo- časno na mestu, čeprav smo še- Pokrajina je ista kot naša Bač-le pred dvema dnevoma dobili ka ali Banat, samo ljudje so telegrame nekateri celo v naj- precej slabše oblečeni. Posebno bolj skritih krajih Jugoslavije, obutev je zelo klavrna, sicer pa Natanko ob napovedanem ča- se mi tudi ljudje niso zdeti pre-=u je pripeljal vlak. Vstopili več rejeni. smo v ruski spalni vagon, ki v bližini Budimpešte se je obratuje na progi Beograd — zgodilo, da je šel skozi naš va-Moskva. Vagon se je razlikoval gon neki madžarski oficir. Va-od naših po tem da je precej gon je bil sovjetski, potniki pa daljši in širši, in da so v vsa- so bili razen naše delegacije sa-kem kupeju po štiri postelje, v mi Rusi; še celo sprevodnik na kotu pa je velikanski samovar. ^ega vagona je bil Rus, v ruski Vse le bilo čisto Pozneje sem železničarski uniformi Zanlmi-Lahko ugotovil, da na snago pa- vo jc ^0| da se je ta madžarski zijo vsaj tolko kot Nemci in da oficir vsakemu potniku, ki je so v tem pogledu precej pred stai na hodniku, tako globoko Francozi. Pa tudi po spolih ne priklonil, da kaj takšnega niti ločijo potnike, kot je to v na- pr; naših natakarjih ne doživiš, vadi v naših spalnih vagonih. pa £e jjm daš še tako veliko na-Ker nas je bilo le štirinajst, smo pitnino. Bodi si temu tako ali zasedli tri kupeje, dva naša pa tako, name je to zelo moreče sta bila v kupeju z nekim Ru- vplivalo. Tudi neki Rusi, ki so som in Rusinjo. v Budimpešti vstopili, so se Ko smo se pozneje med vož- ve(jh precej osorno. Sele pozne-njo spoznali z njimi in zrazili je sem ugotoviL da so doma č -začudenje, da so moški in žen- st0‘ drugačni ske v istem kupeju, nam je Rusinja ki je bila po poklicu* Pozn0 popoldne so prišli ma zdravn ea odgovorila: »Za taks- džarski cariniki, ki so nam od-ne stvar1 sta potrebna vedno vzeli potne liste, za prtljago se dva ki pa se morata dogovori- pa sploh niso brigali Čez kakš ti Če pa se že tako zgodi, po- ne pol ure pa smo bili že v tem je precej vseeno ce sta v ZSSR Vsi smo napeto čakali različnih kupejih.« No. in mi kakšni So sovjetski cariniki in smo ji verjeli kakšen bo njihov odnos do nas Vsa oprava vagona, na pri- Ni bilo treba dolgo čakati: vra-mer pepelnik namizna svetilka ta kupeja so se odprla ln z je bila masivna in po izvedbi vljudnim pozdravom je vstopil zelo starinska Nič me ne bi bi- carinik Vpraša! nas je. če ima-lo čudilo, če bi zvedel, da je vse mo tuje valute in je vsakemu to svoječasno uporabljal kakšen izdal potrdilo za ustrezno vsoto ruski veliki knez. Okrog tretje Za našo prtljago se sploh ni ure zjutraj smo prekoračili na- zmenil Takoj za njim je prišel sov- i! fo šo mejo Š carino nismo imel nobenih težav, še celo z našo jetski oficir ki je prim ne Ko smo zjutra vstali, smo tografije v potnih listih 'lr bili že globoko v Madžarski. \z njegovega spremstva pa je Moskva — glavno mesto Sovjetske zveze pogledal pod postelje, če ne mislimo koga pretihotapiti čez mejo. Nato sta po strumnem pozdravu oba odšla. S tem pa so se tudi vse formalnosti končale, ml pa smo bili v državi, v kateri zaradi njene velucanske razsežnosti nikdar ne zaide sonce. Da bi jo lahko spoznal, bi bila potrebna leta morda je celo človeško življerlje za to prekratko Mi pa smo imeli na razpolago le trideset dni in smo le tu in tam ujeli kakšno podrob nost, iz teh pa smo si poskušali ustvariti celotno sliko. To naše počenjanje me je spominjalo na kalejdoskop, v katerem opazuješ kopico papirčkov, fantazija pa ti ustvari dokončno podobo Iz svojih otroških let se spominjam, da sem v kaleidoskopu videl sliko, k: sem jo hotel pokazati svojemu tovarišu v igri, ta pa je videl nekaj čisto drugega. Tedaj tega seveda sploh nisem mogel dojeti danes pa mi je vsaj to jasno. Povedat: hočem s tem. da bi najbrž kdo drugi, ki bi videl iste slike, prišel do drugačnih sklepov. ZSSR je tako velikanska da res lahko vidiš vse, in če si prišel z namenom, da boš videl težke in grde stvari, jih lahko najdeš — če pa iščeš lepoto jo boš pa tudi našel toliko kot nikjer drugod na svetu Prvi vtis so vplivali name precej porazno Z v’aka smo opazovali vas1 neureiene in umazano (Nadaljevan,t »ledij G ruča šolarjev se je zadihana ustavila pred šolskim poslopjem. Močan rdečeličnež je prislonil ob zid torbo in izvlekel iz žepa rdeče barvano žogo, ki se ji je poznalo da jo lastnik krepko uporablja. »Midva s Poldetom na eni. Tone in Mirko na drugi strani. Franci pa v gol.« To je povedal tako ukazovalno, da je tisti, ki ga je imenoval Franci, pogoltnil na pol izrečeno besedo in se postavil med ograjo in zidom. Druščina se je zakadila v žogo. Hkrati z žogo je na vse strani letelo blato in se lepilo na njihove nogavice. Hipoma je nastal živ klobčič Začeli so suvati drug drugega. Rdečeličnežu je nekdo podstavil nogo, da je splaval z glavo na trda tla. Zares, prizor za bogove. Tisti v golu se je kar krivil od smeha. To je rdečelič-neža razjezilo. Brez besede je vstal in se še bolj divje zagnal v klopčič. S telesom in rokami si je izsilil pot do žoge, jo dobil predse in pohitel proti golu. Vratar je skrivil telo, razširil roke in z napetim pogledom sledil njegovim nogam. Ta je očividno pripravljal maščevanje. it n" MILAN VIDIC: REKI Resk! Tik pred golom je močno strnil žogo, skoraj isti hip pa še v vratarjevo nogo. Ta je spačil obraz od bolečine in vrnil udarec. Kot bi trenil, sta si bila v laseh. Kdo ve, kako bi se končal dvoboj, kajti na pomoč so prihiteli še ostali, da ni isti hip prišla na šolsko dvorišče učiteljica in končala jutranjo telovadbo. Rdečeličnež pa je za učiteljičinim hrbtom stisnil roke v pest in jih pokazal vratarju. Ta mu ni ostal dolžan! Pokazal mu je osle in šinil po stopnicah. Še isti hip je zateglo zazvonil šolski zvonec in šolsko poslopje se je potopilo v tišino... Vendar je nevarnost mimo. Začela se je že druga šolska te je videla?« ura, ko zadnji dijak odda svojo »Sam si bil neroden. Medtem nalogo. Ko je profesorica zapu- ko sem jaz pisal, bi ti lepo sklestila učilnico, se šele sprostijo, nil kumaro nad zvezek in niče-Vsem je silno vroče in dijakinja sar ne bi opazila.« ob prvem oknu odpre vrata in preostala okna. Svež zrak dobro de dijakom. Tisti v predzadnji klopi pa se nagne k tovarišu: URA SLOVENŠČINE I/PRAŠE V ANJE ZA OCENO Bliža se konec prvega polletja. Mlade glave se sklanjajo nad zvezki in knjigami. Vsak bi rad na koncu prvega polletja imel kar najboljše ocene. Tistim, ki so se začeli učiti takoj ob začetku šolskega leta, kot kaže, učenje ne dela posebnih preglavic. Toda precej je takih, ki so knjige in zvezke venomer odlagali in sami sebe tolažili, da bodo pred semestrom pohiteli. Sedaj se mnogim maščuje. ★ Matija danes ni pričakoval spraševanja. Toda ko je učiteljica odprla svojo rujava knjižico. ga je zalila rdečica. Skril tu in tam že začnejo škrtati po papirju, nekateri pa jih šilijo v laseh. V predzadnji klopi,, tistemu, ki sedi ob oknu, nekaj ne gre. S celim telesom se previdno približa sosedovemu hrbtu. Nalahno podrgne s peresnikom po njegovem hrbtu in že sliši komaj zaznaven šepet. Sosed pazljivo posluša, nato pa iz zvezka nekaj pripiše na listič papirja. Vse kaže, da bo ta v predzadnji klopi rešen Tantalovih muk. Toda načrte prekriža bistro profesoričino oko. Listič je med sprehodom v predzadnjo klop zajela profesorica. Četrti razred hrastniške gim- da bi prizidali prizidek. Kajti nazije ima uro slovstva. Velika, dijakov bo vedno več, čeprav svetla učilnica se na mah spre- ima gimnazija na Dolu nekaj meni. Vidi se, da imajo radi nad sto dijakov, slovstvo, kajti takoj ko začne ravnatelj razlagati, se vsi obrazi obrnejo k njemu in dijaki z zanimanjem poslušajo njegovo razlaganje. Potem se začne spraševanje. Dekle odgovarja lepo, zbrano, in pozna se ji, da se je temeljito pripravda. Tudi naslednja! Ravnatelj dodaja vmes posameznosti in že je ure konec. Kar prehitro je minilo. Seveda verjetno ne za vse, kajti morda vsi ne bi tako odgovarjali, kot sta obe dekleti. Potem zvem še marsikaj zanimivega o hrastniški gimnaziji. To, da so sicer učilnice lepe, svetle, da pa žal nimajo prostora za delovanje pionirske organizacije in se morajo dijakinje in dijaki vključevati v »Kako si bil tako neroden, da je v Zagorju. Medla luč je brlela le še v dveh učilnicah gornjega nadstropja. Vstopil sem v prvo učilnico. Imel sem srečo. Profesorji so bili ravno pri vajah za lutkovno igrico. Naj razložim od kraja! »Svoboda Toplice II« v Zagorju^ je sklenila z vodstvom topliške gimnazije dogovor za tesnejše sodelovanje. Šolniki so radevo-lje sprejeli, saj so vedeli, da lahiko zelo pomagajo društvu pri njenih nalogah. Med drugim je gimnazija prevzela tudi lutkovni oder. Ta povesi glavo in zamrmra: »Hudiča vendar! Zdelo se mi je, da je bilo tako kot v bitki.« Začne se druga šolska ura ... Majda pa že rada opravlja go spodinjska dela Do začetka šolskega pouka manjka še dobrih pet minut je obraz za prednjim sosedom. Pod klop je dal zvezek in hitel prebirati snov. Upal je, da se bo tudi danes izteklo brez nevarnosti. Pa se ni! Močno se je stresel, ko je slišal svoje ime in hipoma potisnil zvezek daleč pod klop. »Matija, danes imaš priložnost popraviti si slabo oceno.« Matija se je zazrl v učiteljičin obraz in videti je bilo, da prosi milosti. Učiteljica pa, kot da ni videla, je postavila prvo vprašanje. »Torej, povej, kaj veš o Savi! Kje izvira, koliko ima pritokov, in mimo katerih važnih slovenskih mest teče?« Matija upre pogled v strop in napeto premišljuje. Na prvo vprašanje odgovori nepopolno. Nato utihne. Učiteljica mu pomaga. Razlaga, da je ta snov nova, saj so o tem govorili zadnjo uro. Matija se izgovarja, da tega še nima prepisanega, in da je moral doma nekaj delati. In ko tudi na tretje vprašanje ne zna odgovoriti, mora sesti. Učiteljica bržkone dobro pozna Matijine navade in tudi starše, kajti obrnjena k ostalim pripoveduje, da je Matija bister, samo med poukom mu rojijo vsakršne druge misli po glavi. Ne verjame, da je imel doma kokršno koli delo. Nič ne pomaga. Učiteljica bo prihodnje dni povabila njegove starše v šolo. , To Matijo zmede. Zatrdno obljubi, da bo do prihodnje zemljepisne ure ponovil vso snov. Toda učiteljica ga zavrne, da bo moral popravljati še oceno iz zgodovine in sloven- ^Matija bo moral resno zapeti in za dva, tri tedne pozabiti na vsakršne igre in razvedrila Sicer bo ob prvem polletju pri-nesel domov v spričevalu kar tri »cveke«. VROČE KOT v BITKI Profesorica ponovno razloži, na kaj naj dijaki pazijo pri sestavljanju šolske naloge. V grobih potezah ponovi vsako pasa-mezno nalogo. Za tiste, ki imajo nalogo A, pridene še neke podatke. Pet minut kasneje nastane v učilnici groba tišina. Vse se sklanja nad zvezki. Peresniki Brez besed ga vtakne v žep in mimo nadaljuje sprehod ob klopeh. Ostali dijaki so seveda videli nevarno ekspedicijo in nekateri se tiho smehljajo v zvezek. Ta v predzadnji klopi pa si z levico popravi razku-štrane lase in ponovno skuša rešiti ladjo pred potopom. Slednjič se je menda spomnil in peresnik gre na delo. Videti je, da je naloga težka. Mlade glave se potijo in marsikdo seže po robec in si obriše potno čelo. Učiteljica priganja. Pet minut je že minilo, odkar je zvonec naznanil konec šolske ure. Naloge pa so oddali le trije. Kaj pa učni uspehi? Ob prvi redovalni konferenci je bilo brez slabe ocene kar 229 dijakov, kar znaša nekaj nad 61 odst. Sicer pa je znano, da prihajajo iz hrastniške gimnazije v višje razrede gimnazije zelo dobri dijaki. Iz izjav vodstva trboveljske višje gimnazije, ki so letos imeli priložnost spoznati znanje tistih dijakov, ki so se vpisali v peti razred, je videti, da so le-ta med najboljšimi v Zasavju. Lepo priznanje, kajne? Težave na hrastniški gimnaziji niso majhne. Se vedno namreč opravijo posamezni šolniki 63 ur tedenskega honorarnega dela. Vendar upajo, da se bo sčasoma tudi to uredilo, ko bodo prišli še manjkajoči šolniki, bodo lahko profesorji še bolje da bo gimnazija še boljša, da dajali znanje mladim ljudem. zunanje organizacije. Sicer pa to ne škodi, kajti bolj neposredno bodo spoznali društveno življenje. Nekateri so pri tabornikih, drugi plodno sodelujejo pri mladem odru, ki ga ima »Svoboda II.« Tretji se pridno izživljajo v športnem društvu, potem še v Ljudski tehniki in drugih mnogih organizacijah. Tehnična oprema šole je kar dobra. Imajo diaprojektor in precej filmov. Začeli so tudi s poukom moškega in ženskega ročnega dela. Dober je še kro-1 žek za fiziko in kemijo. Seve potrebovali pa bi telo- Zadnje skupine, in povsem vadnico. Po mnenju vodstva So- se je zmračilo, ko so zapuščale le bi kazalo rešiti problem tako, tesne učilnice topliške gimnazi- Lu V ovne igrice za našo mladež Skraja bodo pri odru sodelovali le profesorji, ko pa bo društvo kupilo nove lutke — sedanje so namreč lesene in zelo težke — bodo k sekciji pritegnili mlajše moči, predvsem dijake. V pomenku s sodelujočimi pri lutkovnem odru sem zvedel, da bodo za mladež pripravili zanimivo igrico. Nov, povsem preurejen oder bo odlično služil svojemu namenu. Društvo pa jim bo še pomagalo z raznimi rekviziti, materialom in drugimi pripomočki. Tako bo po dolgem premoru zagorska mladina spet lahko občudovala dogodivščine profesorjev Liscev, Janka in Metke in drugih mladinskih junakov. Zvedel pa sem še to, da bodo odslej večkrat pripravljali razne igrice in z -njimi pohiteli tudi v sosedne šole __ . Praiv je tako! Mladina si želi podobnih stvaritev. In potrebujejo zdravega razvedrila. Sicer pa to ni vse iz topliške gimn. Pionirski odred »Ivan Cankar« je eden od najboljših v Zasavju. V mnogih sekcijah dela nekaj sito dijakinj in dijakov. Naloge delajo vedno skupaj Najmnožičnejša je dramska družina, ki se trenutno pripravlja na svojo igrico. Potem je tu še šahovska sekcija, namiznoteniška, mešani pevski zbor, ki šteje 90 mladih grl, prirodoslovni krožek, ki se spet deli na več skupin. Pa še druge skupine, ki so brez razlike vse delavne. Nič čudnega torej, če mnogi dijaki prežive po ves dan v šoli. In nič čudnega, če mladež pri izvenšoiskem delu krepko spoznava društveno življenje. Ali ni to najboljši način, da bodo naše zagorske »Svobode« čez leta dobila dragocene pomočnike za vso svojo dejavnost? Mladi bodo lahko igrali, peli in opravljala kup raznih drugih dolžnosti še v ostalih društvih in organizacijah. Zategadelj moramo želeti vsem tistim, ki vodijo mlade pri tem delu, in vsem tistim, ki jim pomagajo, še nadaljnjih uspehov Prepričan pa sem, da so najbolj zadovoljni tedaj, če vidijo, da je njihovo delo padlo na rodovitna tla, in da mladi ljudje spoznavajo vedno nove oblike dela in razvedrila. Ni tako žgali v toptiški gimnaziji. Nasprotno! Menda ni šole v Zasavju, ki ne bi imela množičnega in delavnega pionirskega odreda. Kai vse so mladi ljudje v teh sekcijah in skupinah že napravili! Menda ni treba posebej poudarjati, da se nam v teh sekcijah, v teh odredih kuje nov kader liudii, ki bodo že kmalu zamenjali tiste ostarele ljudi, ki so st pri raznih delih v organizacijah in društvih že dovolj nadelali. PRIPADNIKI J SIL A\ ČESTITAJO Malo je primerov, kot je na primer naš, kajti kar dvanajst Trboveljčanov nas je, ki skupaj v eni enoti služimo vojaški rok. 2e doma v civilu smo si bili dobri prijatelji, tukaj se je Pa naše tovarištvo še podvojilo v skupnem izvrševanju vseh vojaških obveznosti, kjer pomagamo drug drugemu. V prostem času tudi zelo radi prebarimo »Zasavski tednik«. Iz njega vsaj malo zvemo, kaj je novega v Zasavju. Komaj čakamo trenutka, da se vrnemo v našo dolino, da se zopet zavrtimo z našimi dekleti ob veselih zvokih trboveljske godbe. K novemu letu čestitamo vsem svojim dragim in bralcem »Zasavskega tednika«. — Jože Kovačič. Janez Seme, Ivan Vozelj, Franc Kotar, Marijan Uranič, G usti Zupan, Anton Lesjak, Ivan Kuhar, Gusti Ledinek, Stane Vc-ljčan-šek, Ivan Vresk in Rajko Lesjak. (Zemun, V. P. 9157/4). Vsem domačim, sorodnikom, prijateljem, dekletom, znancem in znankam ter ostalemu prebivalstvu mesta Trbovlje želijo srečno in veselo novo leto, polno uspehov pri delu za boljše življenje delovnega človeka, fantje, ki služijo vojaški rok v V. P. 3450/4-a na Reki. — Rajko JORDAN, Franc JEREB, Ivan ZUPANČIČ in Stane PODBREGAR. Vsem delovnim ljudem v trboveljskem okraju pošilja borbene pozdrave in jim želi srečno, veselo in usneha polno novo leto 1957 — LADO FRELIH. V. P. 5101, Velika Gorica, Hrvatska. Pozdrave pošiljamo našim domačim, našim dekletom, ko-lektivcm. in sicer Strojnemu \ mizarstvu in Obratu Hrastnik. Eadalje želimo vsem. kakor tudi vam, srečno in zadovoij-] no novo leto 1957 iz Dolnjega Prizrena, kjer služimo kadrovski rok. — Mirko HLADNIK iz Trbovci i Miha TRINKAUS, Alojz POVSE in Franc EBER-UNC iz Hrastnika. Iz Beograda, kjer služimo vojaški rok. se vam ogla amo in vam želimo v bodočem letu mnogo uspeha pri graditvi socializma. — Tu nas je precej Slovencev in se kaj redi spomnimo na Vas, Zassivčani. Prejmite tovariško pozdrave. posebno domači tn znanci! Podpisani: Drago Razboršek, Jože Legaj, Ivan Arh, Danilo Bajda, Danilo Pigoc, Roman Krištof in Ervin Oplotnik — vojaki V. P. 9935, Beograd. Sik ; ■1 V mračni enonadstropni stavbi ob cesti pri cerkvi je stari Zorman težko čakal jutra. Že skoraj mesec dni je poležaval, lenaril in tuhtal v celici, ki je z edinim omreženim oknom zrla na cesto. Bila je mračna in hladna. Na nasprotni strani je stala cerkev in s hrbtno stranjo zastirala še tisto bore malo svetlobe, ki je prihajala skozi rešetke. Samo v popoldanskih urah, ko se je sonce dvignilo nad Klečico, je skozi okno vdrl v notranjost ozek curek sončne svetlobe in mu spodaj na nasprotno steno zarisal še eno omrežje. Ob takih priložnostih se je pridušal, da se je slišalo na cesto. »Bo hudiča že konec tega lenarjenja ... Kar na lepem te zaprejo, še sam ne veš dobro, zakaj ... Zdaj pa trohnim v tej zatohli luknji, ki ji ni ne konca ne kraja...« ' Pred štirimi tedni se ga je nekega večera pošteno nasekal, razbil nekaj kozarcev, preklel zaupnike, ravnatelja, paznike in sploh vse, kar mu je prišlo na misel. Tudi čez žandarje in oblast je zabavljal, in ko so prišli v gostilno žandarji, ki so ob tistem času hodili tam okrog, je rekel z zasmehljivim, očitajočim glasom: »Bežite... oblast je prišla.'« Odpeljali so ga s silo in zaprli. Sprva so ga pustili v miru. Naspal se je in bil je prepričan, da ga bodo drugi dan izpustili, kajti popoldne je moral na šiht, ko je zjutraj zgodaj nekdo močno potrkal na vrata celice in ga spravil pokonci. »Je tu Zorman?« »Kdo pa drug! Le brž odpri!« Paznik je odrinil zapahe in ukazal: »Z menoj!« Pokazal je na hodnik m z roko zamahnil v smer. »Na šiht moram!« Zorman se je znašel in v njem je zavrelo. •Seveda sem, hudiča ... Kaj ■pa sploh hočete od men'' Rad. je gotovo nimam, saj živi tudi od mene... Jaz jo moram živeti, doma pa še kopico otrok, ki mi jih je sam hudič naložil na ramena...« •Vi si upate?« Po teh besedah, ki jih je stari Zorman izbruhnil iz svojih koščenih prs, se je zasliševanje končalo, ne da bi mu bilo treba še kaj pojasnjevati. Ko so ga čez tri dni gnali na obravnavo, je sodnik, upoštevajoč da ima obdolženec otroke, sprevidel njegovo odkrito priznanje in milostno odločil: »Mesec dni strogega zapora!« * Prav danes mu poteče kazen. Vso noč ni Zorman zatisnil oči; hodil sem in tja po celici, se pridušal na vse viže in samo za hip obstal, kadar je na bližnjem zvoniku odbila ura. Ko je ura odbila šest in se je skozi rešetke že davno videl suit novega dne, ni več vzdržal. Začel je tolči po vratih. »Odprite, zelenci... pri nas knapih se dan začenja še pred šesto!« Nihče ga ni slišal ali pa ga ni hotel slišati. Sele ob pol osmih so po hodniku začeli podrsavati koraki in se bližali njegovi celici. •Naprej!« je rekel policijski paznik, ga zgrabil za roko in potegnil iz celice. »Ja, hudiča!« Toda paznik se ni zmenil zanj. Počakal je, da je stopil pred njega in za njim šel po hodniku. Sla sta v p.sarno in Zorman je spoznal, da se ne bo kar tako izmazal. V pisarni, ki je bila preurejena iz celice in je še vedno imela na oknu rešetke, sta sedela za m.zo dva policista. Po stenah je bilo obešeno orožje, nekje v kotu je bila postavljena železna postelja. Na njej je sedel žandar, ki ga je prejšnji večer pripeljal v zapor. »Sedi!« je suho ukazal policist in pokazal na stol pri mizi. Zorman še ni dobro vedel, čemu pravzaprav take ceremonije, ko ga je že drugi policist nadrl: »Vi ste nevarni državi... Včeraj ste zabavljali čez oblast.. Sicer pa, kaj bi našteval, saj gotovo veš, kaj si govoril.« Začel ga je tikati, kakor da bi se že davno poznala. »Po vseh postavah te moramo prijeti za jeziki« »Alt se sploh zavedaš, kaj si govoril, kaj?« je rekel drugi za-sliševalec s pritajenim glasom Zorman je rahlo upognil glavo. »Kaj takega!« •To je zakrknjen nasprotnik. Poznam ga. tudi pri zadnjem Strajku je veliko govoril...« je trdil žandar, ki je sedel na postelji. V grabnu pod hosto je srečal Kalčnikovega Matevža, svoj čas njegovega delovnega tovariša v jami. »Pozdravljen, Zorman, kam jo rineš?« Zorman je z glavo namignil proti hiši. •Počasen si, počasen,« je kimal Matevž, ko ga je videl sopečega pred sabo. »Kaj hočemo, leta so tu, leta... Nato ga je Zorman vprašal: »Kje ga kopljete sedaj?« »Pod Bukovo goro... Na mokrem smo. na mokrem... Zaslužiti ne dajo... Pa saj veš, kaj ti bom pravil,« je tarnal prijatelj, potem pa ga je vprašal: »Kaj boš pa ti počel?« »Ne vem... K staremu moram ... Mora naj ga tlači, če me ne vzame nazaj! Potem mu pripeljem druž.no in naj jo on živi, kakor ve in zna... Jaz sem pri kraju...« Matevž ga je hotel pripraviti na tisto, o čemer so po dolini že dalj časa govorili. »Težko bo... prav bi bilo/ Toda zadnje dni se sliši, da jih bodo spet nekaj odpustili. Saj veš: tem prokletim hudičem vse prav pride ...« Razšla sta se vsak na svojo stran. Zorman je že od daleč zagledal ženo, ki je z otrokom v naročju stala na pragu. •Čakali smo nate!« ga je sprejela, ga nekaj časa ogledovala, »Kaj je, Zorman?« je renčal pred vrati stari policaj. »Odpri že vendar to smrdljivo kamro... Uro in pol imam že v dobrem!« Izpustili so ga šele ob osmih. Ko je šel skozi glavna vrata, je rekel nazaj: »Hvala za vašo čorbo... Tud1 pri nas imamo tako... Le oglas.te se še kaj, rad vam bom povrnil...« •Drži jezik. Zorman!« so klicali za njim. Zunaj je sijalo sonce. Med hišami je p hal veter in s prahom ceste vred odnašal meglo, ki se je vlačila po dolini. Se pred mostom pri Fricu mu je postalo slabo. Zavrtelo se mu je pred očmi. Obstal je za trenutek, potem pa ves omotičen zav.l po klancu navkreber. •Salamensko slab sem... Kdo bi si mislil...« Zgodnje sonce se je bleščalo nad meglo in se razlivalo po grapavih peščenih pobočjih v rudarske kolonije. Tam pod bukovo hosto nad dolino se je v redkem drevju videla bajta, kjer je živel s svojo družino. Petero otrok, on in žena, so -e komaj izogibali drug drugemu v dveh majhnih sobah, kamor je skozi razpoke pihalo vso jesen in pomlad. Ce je Zorman zjutraj prišel s šihta domov, so se vsi porazgubili po gozdu, da se je lahko v miru naspal, vendar mu je najmlajši, ki ga je mati še dojila, brenčal na ušesa. Za dna leta ga je vedno bolj zdelovalo. Peti križ, dvajset let dela v jami, zapori, stavke, glad in še kaj — vse je ležalo na njegovih plečih, ga upognilo in pritiskalo k tlom. Včasih le za-sopel: »Pri kraju sem...« Toda žena, ki /e vse to utdela, ga je nagovarjala »Potrpi še.« malo... Stanko in Miha bosta vpregla namesto tebe... Potem boš počival.« Hudiča, saj tega si je ravno želel bolj kot vsega na svetu. Toda pokoj in pokojnina... C tem je mnogo razmišljal. Silili so ga, naj gre iz jame. Delal bi mani, zaslužil bi manj, in kar je bilo ravno zanj najvažnejše — tudi pokojnine bi bilo manj .., Tega pa nikakor ni maral. »Dokler bo šlo.. bo šlo,« je včasih rekel ženi in spet ril pod zemljo. Na družino je mislil, na otroke, kdo bo skrbel zanje.. •Le kaj počnejo doma?« je mislil tisto jutro, ko se je bližal domu. »Kaj prida gotovo ne boi« nato pa zamrmrala: »Bled si videti ... Pa ne da bi ti..* Malomarno je zamahnil z roko, kakor da so stvari same po sebi umevne, nato pa stopil v hišo. »Jesti mi daj!« Prinesla mu je kruha in kave. Ko se je najedel, je izprašal po ostalih. •Dva sta v šoli... Miha in Stanko pa sta že nekaj dni v Savinjski dolini... Hmelj obirata. Pravijo, da letos hmeljarji še kar za silo plačajo.« Ker je še vedno molčal, je rekla: »Nekaj bosta že zaslužila.« •Kaj pa z delom?« Odkimala je. »Miha je prosil pri rudniku, ko so te zaprli. Dovolj je starejših, so rekli.« Zorman se je zagledal v skledo pred seboj. Res je, da sta bila fanta šibka in suhotna, toda dela željna. Miha je bil leto dni starejši in kar dober bi bil za jamo. Sicer pa So toki koščeni fantje po navadi še bolj žilavi in trdni. Kako težko je čakal, do sta fanta dorasla. •Trije bomo že poskrbeli za dom,« je rekel, »tudi če me hudič vzame, vam ne bo treba stradati,« je govoril Zorman, preden sta fanta končala šolo. Sedaj je btl razočaran. 2e leto dni odpirata vrata vseh mogočih pisarn, toda dela ni in ni... »Truden si videti... Spat pojdi!« mu je rekla žena. Ubogal jo je in stopil v sobo. Zormanka je spet odnesla otroka v hosto. tako kot druge dni. Mož je bil potreben spanja, kakor berači, ki so tiste dni pogosto hodili po kolonijah in prosili za kruh. In res je bil popoldne, ko je vstal m prišel v ku hinjo, videti bolj čil. Ona je prav tedaj govorila Franciju, starejšemu sinu v šoli: •Napravi se ... V trgov.no poj-deš. (Tu imaš knjigo ... zapisala sem. Povej, da se je oče vrnil... Nekaj moke prosi in krompirja.« Zorman je molče poslušal. Ko je sin odšel, je vprašal: »Koliko smo dolžni?« »Osem sto dinarjev.« »Ves mesec mi ni dal... gotovo je zvedel, kako je s teboj. Pri drugih sem dobila. Ko bomo plačali — mi je dejal —, naj spet pr.dem, me je odpravil, ko sem bila sama pri njem. Zato sem poslala fanta proč.« Uro kasneje se je vrnil sin. »Nočejo dati.« je zajokal. Zorman se je oblekel in odšel z doma. »Kam greš?« ga je zaskrbljeno vprašala žena. •K staremu!« Odšel je in ona je v skrbeh čakala... Vrnil se je pred nočjo. Ko je stopil čez prag. je planila v njega: »Kaj bo?« »Dobro... jutri začnem na starem mestu!« Oddahnila se je, da se je njeno telo streslo. Potem je stopila v sobo, kjer je jokal najmlajši, in Zorman je spet slišal stari, že dolgo poznani glas. »Ne jokaj, Ivanček... Vem, da st lačen. Na, tu imaš kavo... Cma je in tudi sladka ni... Pa nič hudega ti ne bo storila... Vsi jo pijemo že od mladih nog.« In otrok je utihnil in poželjivo srkal črno vodo. Ona pa ie nadaljevala: »Tudi Stanko in Miha še prideta na vrsto... Delala bosta... Ne bomo več stradali, in ti boš zdrav in močan fant.« Smehljala se je in se sklanjala nad sinom, zavitim v stare cunje... * Drugi dah je Zorman spet šel s svojo jamsko sekiro na rami proti Tereziji. Zormanka /e prav tedaj spodaj v grabnu prala plenice, ko je stopil iz hiše. »Srečno!« je pozdravil v grapo in počasi odhajal proti koloniji. Samo pokimala je, potem pa je gledala za njim, dokler ni izginil med drevjem. Tako je obstala na mestu in se zagledala v potok, ki je žuborel pod njo. »Vse bo dobro... Delal bo... Tudi s fantoma bom še poskusila... Morda pa se mi le posreči, da dobita delo.« Kar vzkipelo ji le srce ob misli, da bi vsi trije hodili na delo. Kako srečna bi jim postregla zjutraj, vstajala bi zgodaj in jih odpravila. Kako vesela bi jih pričakovala popoldne! »Ne, ne ... To ni mogoče ... Na stotine jih je v revirjih .. Tudi ti mislijo tako : ■■ .« Sedaj se je spomnila svoje mladosti in zaneslo jo je v tista leta. Dovaščala je med temi ljudmi, kakor sedaj doraščajo njeni otroci. Njen oče je bil rudar: dvajset let le ril pod zemljo. Neke sobote so ga prinesli domov, vsegk krvavega in potolčenega. »Nič hudega ne bo.« so tolažili skora/ nezavestno mater. Zasulo ga je .. . Se pravi čas so ga rešili... Čez dva tedna bo dober ...« Tri mesece je ležal v bolnišnici in še ni kazalo, da bi se obrnilo na bolje Doma pa so trije otroci in prepuščeni sami sebi prosili, da bi se oče vrnil zdrav. Mati je šla na delo, otroke pa »o milostno sprejeli v »Glažuto«, da so vsaj opoldne dobili jesti. Četrti mesec so očeta nenadoma upokojili. »Od hiše bo treba!« je rekla nekoč mati hčerkam. »Pomagajte si, kakor veste in znate... Ne gre več!« Prav tedaj je prišel Zorman, mlad in močan fant, ki je sila bleščala iz njega. Stopil je pred njeno mater. »Mati, ali mi jo daste?« Ni mnogo premišljevala, kajti prišel je ob pravem času. Mesec dni pozneje sta se vzela in se odselila v bajto pod hosto. Nekaj let je bilo vse v redu in živela sta, kakor se spodobi ljudem iz takih družin. Potem pa je prišlo hudičevo leto: rudarji so stavkali... Le trikrat na teden je šel na delo, draginja, in kdo ve, kaj vse je še prišlo nad bajto, ki je ječala v bedi. Poln nemira, razdražen in osoren se je potikal po dolini. Otroci so hirali in propadali, in tudi žena je komaj stala pokonci. Sosedje, ki so že ob poroki ne. voščijivo prerokovali nesrečo, so sedaj rekli: »Pri Zormanovih razsaja jetika... Vse bo pobralo.« Potem so spet njene otroke poslali v Glažuto na kosilo. V tem je teklo življenje in otroci so rastli. Iz leta v leto je nestrpne je čakala, da bi sta-rjša dva končala šolo. Sedaj pa je razočarana... Pred nekaj dnevi jih je prvič pognala od hiše. »Tako ne gre več... Oče je v zaporu... V Savinjsko dolino Res sta se na njeno začudenje vrnila Stanko in Miha. •Prišla sva!« sta rekla. •Prišla ...« Ni ju še pričakovala, saj so druga leta tudi po deset in več dni obirali hmelj, če je bila letina dobra. »Končali smo včeraj!« sta pojasnila. Stanko je na mizo položil dve sto dinarjev. »Dve sto d.narjev!« Tega ni mogla verjeti. V tako kratkem času m sedaj leži pred njo dve sto dinarjev. Toda kaj kmalu se ji je čelo razjasnilo in rekla jima je: »Tiho... oče se je vrnil... Danes je napravil spet prvi šiht... Na, Stanko, pojdi po pol litra... Potreben ga je!« Kmalu nato je vstal oče. Za hip je obstal, ju pogledal z začudenimi očmi in rekel: »Prišla sta... Nekam zagorela sta!« »Dve sto dinarjev sta zaslužila,« je hitela ona. »Jutri jih damo trgovcu... To bo gledal!« Zorman sc je nerodno nasmejal. »Prav ... prav ... čas je že bil...« Izpil je kozarec vina in spet začel: »Le poizkusita še... pa malo potrpeti .bo treba ... Tudi jaz nisem takoj dobil dela... Tem prokletim hudičem se mora človek obesiti za vrat...« »Kaj pa v steklarno?... Se tja bi šla vprašat,« je rekla mati. Prikimala sta. Pozno na večer so sedeli v hiši in se menili. Stari Zorman kar ni mogel odnehati. »Prekleto, kako me greje... Kar čutim ga... Po žilah mi gre...« Ko je. bil dovolj zgovoren, kajti slab je bil in vino st ga je kar kmalu oprijelo m mu razvezalo jezik, je sedaj prvič govoril sinovoma: »/Višem go piZ, fanta... Dolgo ne. Vse je šlo po sreči... Potem so prišla hudičeva leta... Vidva sta bila še majhna in tega ne pomnite ...« Zdelo se je, da je v teh besedah očeta izpoved vse družine. Razumela sta jo. Drugi dan je Zorman doživel še neko presenečenje: popoldne sta se iz Hrastnika vrnila Stanko in Miha. »Jutri začnem!« je rekel veselo Miha, ko sta stopila v hišo. Ta večer se ga je Zorman spet napil v krogu svojih domačih. Zatem je nekaj mesecev v bajti pod hosto teklo življenje i/ j // /, pojdeta... Za hrano bosta že zaslužila.« Zatem je noč za nočjo prejokala. Vse to se ji je porajalo pred trudnimi očrni, ko je stala ob potoku. Nenadoma je zaslišala otroški glas, ki jo je klical. Pobrala je plenice in odšla v hišo. Starejša dva /e nagnala v Šolo. Ko pa sta še vedno stala pri vratih, je nevoljno rekla: »Nimam kruha . Pekla bom ■.: Bosta že potrpela!« Zlagala se jima je, toda otroka sta bila tega že vajena. Izgubila sta se m ostala je sama z malim. Okrog pol treh je prišel domov mož. Ze oa daleč ga je zagledala. Stala ;e pred vrati z otrokom v naročju. Počasi je lezel po poti proti hiši tn ves upehan se je znašel pred njo. »Hudičevo slab sem ...« •Le ne ženi si tega tako k srcu ... Zastal si .v ,• Dolgo že nisi delal.« Med /edjo ni drezala vanj. Pustila ga je, aa se je najedel in šel spat Otroka, ki sta se vrnila iz Glažute, je odgnala k sosedovim, da ie bil pri hiši mir. Sama pa ie hodila z otrokom ob potoku. Pozno zvečer ko je nad dolino že legal mrak, je zagledala dve postavi ki sta se od ceste s Terezije bližali hiši. »Onadva stal« jo je prevzelo. svojo mirne pot. Jutro za jutrom je stari Zorman odhajal s sekiro na rami proti Tereziji. Noč za nočjo je ob enih ponoči zagorela pod hosto luč, ko je Miha zapuščal hišo in čez hrib pešačil v Hrastnik na delo... Ljudje so sedaj že govorili: •Pri Zormanu so že pognale mladike...« Prišlo je poletje, vroče in suhoparno, da je zemlja pokala in puhtela od vročine. Po travnikih in njivah so nastajale razpoke. Zemlja je žejno čakala dežja. Ljudje so iskali senco in se skrivali pred soncem. Le v zgodnjih jutranjih urah, ko je nad dolino pihala hladna sapa, so priha/ali na dan po opravkih. Potem so spet čakali večera, ki je po zatonu sonca hladil puhtečo, gru-dasto zemljo. Tudi Zormanova družina se je ob večerih hladila pred hišo. Sedeli so na klopi, ki jo je stari Zorman zb.l že pred leti. Hai-mlajša sta po navadi stopicala bosa po potoku nosila skupai suhe, odpadle veje tn jih zlagala za bajto. Pozno zvečer, ko je zatulila rudniška sirena drugič je Zor man nam.gnil »Treba bo iti spat Noč je kratka.« Zormanka je vsak dan postajala bolj okrogla Pomladila se je, vsai zdelo se je tako Obleke (Prenos na 8. strani) 1111* Se malo in vrč ho Kotov 80 odst vseh prebivalcev na Krškem polju )e kmetov, ostalih 20 odst. pa je zaposlenih pri raznih gradbenih podjetjih in v Tovarni celuloze in papirja na Vidmu. Kmetje se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom in živinorejo ter s perutninarstvom Kljub temu da je v vasi zaradi prodnatih tal skoraj vedno suša. se tik pred • vasjo od časa do časa po dežju nabere mlaka, kjer čofota po umazani vodi tudi do 200 gosj in rac. Vasi na Krškem polju imajo tudi do 80 hišnih številk. Pritlične hiše in gospodarska poslopja so povsod ograjena z lesenim plotom, da tako zavarujejo živino pred naglimi avtomobili. katerih na Krškem polju ne manjka. SREDIŠČE KRŠKEGA POLJA BREZ ŠOLE Sredi Krškega polja ležijo vasi Drnovo, Brege, Mrtvice, Vihre, ki so druga od druge oddaljene le po 1 kilometer. Iz vseh teh vasi hodijo otroci v šolo v Leskovec, ki je oddaljen do 7 kilometrov. Domačini si nadvse želijo novo šolo; prvič, da bi olajšali dolgo pot svojim otrokom, in drugič, da bi imeli kulturno središče ter kmečko-gospodarsko šolo, ki bi bila v tem predelu velikega pomena. Pot v Leskovec je zlasti v zimskih mesecih zelo težavna. Krško polje je znano po hudem mrazu. Pogosto se sneg nakopiči in napravi velike zamete, ki so za malčke prvih razredov ALBINA ROŠ: Od Leskovca se proti jugu razprostira veliko Krško polje med Savo in Krko, ki je po njej dobilo svoje ime. To polje je bilo nekoč dno velikega Panonskega morja, kar nam zgovorno pričajo okamenine školjk in drugih morskih živali. Ta predel je znan že iz rimske dobe. Pri Drnovem je bilo najvažnejše rimsko mesto Neviodunum. Že tedaj je preko Krškega polja držala rimska cesta, ki je vezala Ljubljano (Emona) s Siskom (Siscie). Neviodunum se je razprostiral od Krške vasi. Drnovega do Rake in je imel okrog 80.000 prebivalcev. Mesto je bilo bogato, saj so med najdbami našli nakit, orožje, denar in mozaik. Posebno pozornost pa je vzbudil vodovod, ki je bil speljan iz vznožja Gorjancev pod Krko v mesto. Za napeljavo so uporabljali lončene cevi. gah. Mrtvicah in Vihrah, kjer ne v drugo. Nič hudega sluteči lu, kar težko najdeš te umetni-el ek trik e sploh še nimajo. Zad- delojemalec pride v sosednje narje. Tu in tam te opozori le nje čase na vseh sestankih raz- »podjetje«, kjer svoj tovor od- neznaten napis ki naznanja pravljajo o elektrifikaciji, in kot da. Smeha in krohota je dovolj, vse izgleda, bodo tudi v teh va— kajti nova moč šele takrat ugo-seh kaj kmalu imeli to tehnič- tovi, da je prenašala kar lepo no prdobricv. zalogo konjskih odpadkov. Kot v vsakem podjetju je tu-Pot me je zanesla še k tov. (,u tlelo natančno razporeje-Franču Žabkarju. Takoj je_ za- no Delajo od aprila do konca čel govoriti o gasilcih, iz česar septembra, ko je toplo, da so sem sklepala, da imam opravka jahko vsi bosi. Pa ši oglejmo še z gasilskim funkcionarjem. In njihova delovna mesta in imena. Prvi prevaža glino s samokolnico na določeno mesto. Imenujejo ga »kolorar« To gmoto je treba temeljito pregnesti in premešati. Ker se pri tem delu precej umaže, imenujejo tega moža »blatar«. Tistega, ki dela opeke imenujejo »stampadur*. Pri enostavnejšem delu zaposlijo mlade fante, ki odnašajo opeko v sušilnico. Po sistematizaciji sodi le-ta v grupo »pičul«. Čeprav so to redni in vestni delavci, se zgodi, da le kdo od njih za kak dan izostane. Pa ne le to, tudi delo se pri posameznih »oddelkih« nagrmadi. Zato potrebujejo še eno moč, ki ji pravijo »rezervist«. S tem sem opisala vsa imena in delovna mesta v krško-poljski opekami. Prepričana sem, da nimajo toliko opravka neprehodni. Drugo zlo pa je v res. Tovariš Žabkar je predsed- s tarifnimi pravilniki in siste-tem, da imajo osnovnošolski nik gasilsekga društva Drnovo, matizacijo mest kot v drugih otroci čestokrat pouk popoldne Potožil ,mj je, da vreme zadpje podjetjih, čeprav imajo v svo-in se vračajo po temi domov. . oascfcjai npkiiwjena»giC$Ucerh. -2e jem obratu cel ,kup nam nežna " Vse navedene vasi' so, lahko,-dvakrat x popravil* yse po- nih imen. bi rekli, precej zaostale. To pa ni krivda prebivalstva, pač pa lončarjev dom. Te hiše se prav nič rie razlikujejo od drugih. ličino žita in seveda tudi nekaj denarja. Že v zgodnjih jutranjih urah prebudi kmetovalce rog pastirja. To je znak, da spustijo svojo živino, ki gre potem s pastirjem v gmajno Med pašo pastir nikoli ne trobi, kajti zgodilo se je že, da so nagajivi fantalini posnemali pastirjev rog. in krave so jo mahnile naravnost proti domačim hlevom. Še tako prizadevanje pastirja ni nič zaleglo. Živina je namreč navajena, da se do dvanajstih pase do konca gmajne, potem se obrne in proti večeru je v bližini vas:. Včasih čakajo krave in konji Velika gramozna jama iz katere črpajo z najsodobnejšimi Še malo in vrč bo gotov Tudi otroci pripravljajo drva za zimo trebno za, veselico, a vedno jim je dobiček zaradi slabega vremena šel po vedi. Za denar se precej pulijo, ker imajo precejš- pogojev, v kakršnih živijo. Ob nedeljah se zbirajo po gostilnah, ker nimajo nikjer zavetišča in primernega kulturnega razvedrila. Mladina se že od nekdaj zanima za igre in se rada zabava. Vse to narekuje potrebo. da bi za te vasi zgradili, če že ne moderno in sodobno, pa vsaj provizorično šolo, katero naj bi postavila v bližini vasj Brege. Prebivalci bi nudili pri gradnji vso pomoč. V njej se ne bi učila le mladina, ker bi bila šola kulturno središče, v katerem bi se sestajali vsi in izobraževali. • ELEKTRIFIKACIJO — PROBLEM TREH VASI Na Drnovem že imajo dvofazni tok. S terrf pa ne mislim trditi, da vsi koristijo elektriko. Mimo nekaterih hiš so napeljane žice v hišah pa še vedno uporabljajo petrolejko. Zglasila sem se pri tov. Ru-______ dolfu Račiču, ki je po moji pic- ;crat-]tem napraviti bazen, ki bo soji dober gospodar. On je zv na),x);njen z votjo za primer po-okusil dobrote električnega toka. V hišo je napeljal provizoričen električen vod. Pred štiri- , . _ , , , . , • mi let: pa so mu odklopili tok. 1 udi zcna ves tor ja Zalo.-.urja,-k H . 3e Pr.av ne robu vasi, je tarnala. Redi kravo, nima po dovolj SPRETNI LONČARJI Na Krškem polju so štirje lončarji. Ce hodiš po tem prede- Poleg hiš imajo navadno nekoliko večje »šupe«, ki jim služijo za delavnice. Tudi lončarstvo je sezonsko delo. Zaprosila sem lončarja tov. Franca Kržana, da mi pokaže svojo delavnico in izdelke. Delavnica je majhna, precej temna, kjer ima shranjen drobilec za glino, mizo za gnetenje in »stroj« za modeliranje. Svoj posel opravljajo lončarji 'bosi. Kržan se je usedel na svoje obl. čajno rhesto, vzel v roke košček gline in v nekaj minutah izdelal precejšnji vrček. Svojim očem nisem mogla verjeti, da gre to delo tako hitro od rok. Izdelano posodo potem osuši še v peči, ki je v istem prostoru. Končno poskrbi tudi za glazuro. Letno porabi lončar približno 4 m3 gline. Roba gre še kaj dobro v promet. V domačem kraju zamenjujejo svoje izdelke za žito. Trgujejo pa še na sejmih. Na velike lojtrske vozove naložijo raznovrstno posodo, ki jo na sejmih razstavijo. Prav na sejmih pridejo lončarji in njihovo delo do izraza, kamor pripeljejo od latvic, lončkov, vrčev, do raznih vaz in igrač. MUHASTA ŽIVINA Preko poletja pasejo živino Poljanci na skupnih vaških pašnikih. Za to delo dobijo vaškega pastirja, ki prejme ob koncu pašne sezone kot nagrado od vsake glave živine določeno ko- tudi po cele ure pred vasjo, da pastir zatrobi. Takrat se kot prebujen; poženejo proti svojim hlevom. PROMET NA KRŠKEM POLJU Preko Krškega polja drži več cest. Povezava z Brežicami, Krškim in Novim mestom je zelo dobra. Zadnje čase se prebivalci lahko poslužujejo avtobusnega prometa, ki jim precej olajša stike z večjimi središči. V glavnem so pa še navezani na vprežno živino in pa na kolo, PRIMITIVNO PRIPRAVLJANJE REZANICE Franc Kržan s svojimi izdelki ki je v teh krajih najbolj razširjeno prevozno sredstvo. Zadnja leta gradijo preko Krškega polja avtocesto, ki bo vezala Ljubljano z Zagrebom in Beogradom. O tej nov; cesti Poljanci mnogo razpravljajo. Eni s0 veseli, ker so dobili delo, drugi se pa jezijo ker bo cesta delila Krško polje na dva dela. Marsikateremu bo otežkočen prehod iz ene strani ceste na drugo, ker so nad- in podvozi oddaljeni drug od drugega tudi po več kilometrov. Negodovanja posameznikov so trenutno delno upravičena. Kljub neugodnostim morajo vendarle priznati, da bo Krško polje z novo cesto mnogo pridobilo. D v gnil se bo turizem, ker bodo ljudje le spoznali ta predel, razen tega pa bo dosti laže spraviti pridelke na trg, kjer jih bodo draže prodali kot doslej. To se pravi, da Krško polje v bodoče le ne bo več tako odrezano od sveta. Ce že ni ob železnici, bo pa ob važni avtocesti. Poljanci se kaj radi pohvalijo o zračnem prometu in letališču. Vsak dan obletavajo ravno Krško polje letala iz cerkljanskega letališča. Dvigajo se visoko v zrak, letajo v krogih in se končno spet spuste na zemljo. Po cestah stalno vozijo avtomobili, ki prevažajo živila in drugo iz kraja v kraj. Ropotanje avtomobilov in brenčanje letal poživlja mčmo življenje Krškega polja. SREČNI POLJANCI, KI IMAJO TAKO RODOVITNO ZEMLJO (!) Pred desetletji so nas učili' v šoli, da je Krško polje eno izmed najrodovitnejših predelov Slovenije. Ko sem prišla v neposredni stiik s prebivalci, sem se nad to trditvijo silno razočarala. Krško polje ima zelo tanko plast zemlje, in sicer od 15 do približno 40 cm. Pod to plastjo so namreč ogromne količine čistega gramoza, katerega izkoriščajo prav sedaj za gradnjo avtoceste, drug; pa tudi za razna gradbena dela. Nehote se mora človek zamisliti o vredno, sti gramoza, če sc ustavi ob ogromni jami v bližini Drnovega. V tej jami je več buldožerjev, ki odkrivao tanko plast svižnate zemlje, mešalci betona in avtomobili, ki neprestano razvažajo ta važni gradbeni material na cesto. In kakšna je ta zemlja? Ponekod je svižnata, drugod pa pomešana s peskom. Kmetje pravijo, da je pridelek (Nadaljevanje na 9. strani) nje skrbi, kako bi gasili, če bi prišlo v vasi do požara. Kadar mlaka usahne ostane Drnovo brez vode. Zato nameravajo v napolnjen žara. Vsak ima torej svoje težave. ker napeljava ni bila dovolj za varovana. To je z razumevanjem sprejel, ker ve, da bi lahko prišlo do požara. Elektriko sedaj zelo pogreša, zlasti zato, ker ve, kako s pridom sc uporablja. 2e večkrat je pripravil denar za hišno napeljavo, pa ga je vedno porabil za druge izdatke. zemlje. Tudi kurjave še nima. V bližini ni gozdov, premog se pa ne izplača kupovati, ker je predaleč železniška postaja in bi bi predrag prevoz. Pri vasi Pristava je precej nepredvidene gline. Ze v davnih časih so ugotovili. da je iz te gline prav Z ročno slamoreznico je spret- dobra opeka. Ostalo pa ni le pri no drobil krmo, pomešano z ajdovo slamo Akoravno nima v svoji hišj električne napeljave, se močno zahima za trofazni tole. Na splošno ugotavlja, da bi vaščani mnogo prihranili na času že s tem. če bi delali re- besedah in ugotovitvah. Pod vodstvom tov. Longa in Pačita delujeta, na Krškem polju kar dve opekarni. Delo v teh opekarnah je primitivno, toda po običajih nadvse zanimivo. Ko potrebujejo novo delovno zanico s pomočjo elektromotor- s:lo, mora prosilec opraviti naj-ja in žagali drva na cirkularko. prej sprejemni izpit. Odnesti Dosti na slabšem so v Brc- mora »basama« iz- ene dpekar- ■ - V-v* Delo na avtocesti Zagreb—Ljubljana ZA VSAKDANJI KRUH (Prenos s 7. strani) šo se ji jele postajati tesne okrog pasu. , Odslej je po trikrat na dan klicala družino k jedi. Zjutraj je že v zgodnjih urah kolovratila okoli bajte, kakor da bi ji bil dan prekratek. Tudi otroci so bili videti trd• ten, skrušen in sopihajoč, je žena rekla pomirjujoče: »Na Stanka še vedno upam ... Pravijo, da jih bodo na opekarni nekaj vzeli v delo...« Toda starega Zormana je morilo vse nekaj drugega, zato je v skrbeh molčgl. Drugi dan ga je s silo spravila nejši. Lica je prevlekla lepša k zdravniku. Ta ga je pregledal, barva in Čeprav so se jim še' Se čudil sapi, ki je prihajala iz vedno poznale kosti, so njihove oči vendar dobivale milejši, sko-ro vedri izraz. Ljudje so prikimavali: »Pes, k Zormanu je prišla pomlad!• Toda ne za dolgo. Sredi julija, vročega poletnega dne, je nekoč Zormanka zaman čakala pred bajto na moža. Sele ob štirih je prilomastil z negotovim korakom K,o je pri-* Tudi spel pred hišo, je vrgel sekiro za Pa. klop, se vsedel in rekel s hropečim glasom: »Ne morem več...« »Ježešna!« je vzkliknila žena. »Ne gre več... Prišla je ura, ki mi je kot mora ležala zadnja leta na plečih .. Sedaj je tu..: Vse mi je odpovedalo ...« Zena je žalostno gledala vanj. »Ta prekleta sapa... Zadušilo me bo!* Njegove globoko vdrte oči so obupno gledale v ženo, ki je ječala pred njim. Od nekod so prihiteli otroci. Ob pogledu na očeta so zaslutili nesrečo in se spet porazgubili po hosti. »Le ne ženi si tega preveč k srcu,« sc je končno znašla ona. »Bolniški list vzemi... če ne gre drugače ...« Ko je sedel v hiši ves mra- njegovih prsi in ga poslal h komisiji za upokojitev. Pozno v noč sta prišla z ženo trudna domov, Zorman je piskal in hropel, da je ženo zaskrbelo. »Jojmene!« je vzkliknila. »Pa ne, da bi bil že pri kraju?« je rekla sama pr. sebi. Njemu pa je trdila: »Pot te je utrudila ... Saj ni čudno po teh bregovih... mene bole noge.« 'azumel je, da to ni tisto, kar je mislila. Po večerji ji je rekel: »Otro- kom ne povej tega... Ne maram joka...« Tisto noč nista spala. Od časa do časa ga je napadel v presledkih dušljiv kašelj, ki je-vedno češče prihajal iz njegovih prs. Zjutraj so otroci vprašal, mater: »Oče je bolan... Kašljal je...« Skrivaj si je obrisala solzo, ki ji je pritekla po licu, da je otroci ne bi videli. Rekla jim je: »Prehladil se je ... Nekaj dni bo ležal, po bo boljši...« Ta dan otroci zjutraj niso profili za kruh. Tretji dan je šlo Zormanu spet na bolje. Ze je vstal .n hodil okrog hiše. Tudi zvečer je bilo tako, le redko ga je zagrabil kašelj. In žena je spet trdila: »Vidiš, na boljše se obrača... Samo počivati moraš!« Sam se ni dosti zmenil za njene besede. Nekaj ga je grizlo in mu mračilo čelo. »Je Stanko kaj poizvedoval?« jo je nekoč vprašal. Pokimala je: »Vsak dan gre ... Vse obloži... Videl boš, da se mu bo posrečilo.« Zadnje dni pred koncem meseca je Zormanka spet poslala otroka v trgovino. »Povej, da bomo že poravnali... Nai se ne boji,« je naročevala sinu. Toda fant se je vrnil praznih rok... Spet so se začeli dnevi, ko je Zormanova družina jedla samo po enkrat na dan. Zormanka je šla na občino. Izprosila je, da so tud. drugega otroka sprejeli v Glažuto na hrano. V hišo se je spet vselila mora. Morila je starega, ki je postajal vedno bolj osoren, morila je njo, ki je pričakovala rešitve in sleherni dan bodrila zjutraj Stanka in mu prigovarjala: »Pojdi ... poizkus, še!« Nekega jutra je Zorman že ob petih zjutraj zaslišal močno trkanje na vrata. Vstal je in odprl. 'Pred vrati sta stala dva žamdarja s puško in bajoneti. »Kje je vaš sin?« »Kater.? Več jih imam!« »Stanko!« »Pred dobre pol ure je odšel... Dela prosi .« se je vmešala prestrašena žena, ki je prišla v kuhinjo. »Mislim, da bo nekje v dolini...« »Kaj dela? Potika se okrog in se druži s tatovi!« je zavpil žan-dar. »Sinoči so vdrli v trgovino, nekaj hrane in blaga so odnesli! Gotovo je bil tudi vaš poleg!« Zena je trdila: »Naš je bil doma... Vsi so bili doma, to ni res, kar pravite!« Tedaj je žandar, ki je stal na vogalu, stopil pred presenečenega Zormana in mu zarenčal v obraz: »Poznam te... Pred letom si bil pri nas ...Ni čudno, da hodijo tudi sinovi po takšnih poteh ... Odgovarjali boste .., Vi odgovarjate za fanta!« Zorman je buljil v žandarja. V njem je vrelo nekaj, kar je že davno ležalo na dnu, kar ga je žgalo in peklo bolj kot ta prekleta sapa... »Kakšna vzgoja!« je nadaljeval žandar, očitno jezen, ker je stari molčal. Zdaj je Zormana strlo. Iz njega je bruhnila jeza, k. je že prehajala v blaznost. Pognal se je v žandarja, ga udaril po obrazu, in že je bil drugemu za vratom. »Svinja! Kakšna vzgoja, praviš? Kradel je ... Blago in hrano, moj sin... Kaj pa delaš ti, umazanec? Kradeš na debelo, več kot moji sinovi... Kradeta ti in tvoj gospodar ... Veliko več...« S poslednjimi močmi ga je žandar pahnil od sebe in mu nastavil na prs. bajonet. Do smrti prestrašena žena je kričala: »Pomagajte, Ubili ga bodo...« To ni bilo potrebno. Tri dni kasneje ga je v zaporu zadela srčna kap... OBISKALI C IO NEKAJ DELOVNIH LJUDI, DA BI NAM POVEDALI, KAKO IZKORISTIJO SVOJ PROSTI C AS. ZVEDELI SMO ZANIMIVE STVARI, SAJ SO NAM MALONE VSI DEJALI, DA JE TA C AS ZELO OMEJEN. PA VENDAR: VSI SE V PROSTIH URICAH UKVARJAJO S TISTIM, KAR JIH ŽE OD OD MLADIH LET NAJBOLJ VESELI. PREBERITE IN VIDELI BOSTE... bi uganil moje misli. Obisk pri Setinčevih kot da pove: »Saj bi rad razodel, kako pre-živ.m prosti čas, vendar so te urice res sila redke. Sicer pa: rad zahajam na nogometne tekme, igre, in sploh prireditve. Rad poslušam žlobudranje sina, ki me vedno zvesto čaka, če prav prihajam včasih pozno domov in rad nekoliko pokramljam s tovariši pri kozarcu vina.« Na kraju sem zvedel, da je te dni praznoval 45-letnico rojstva. Slišal sem kasneje, da ga je preživel na delu, zvečer pa pri svojih Svobodarjih. (v) Valter Masnik — komercialist v Vidmu-Krškem Največ prostega časa porabim za :i me vedno zvesto čaka, če- pri svojih Svobodarjih. (v) ., , . Pol ure pri hras,niških steklarjih POpraVilO m°t°rIa .. .. .................. flMMHHBiBMI . • Franc Jevšnik iz Zagorja: »Zeio redne so proste urice« Ko sem ga prvič iskal, je bil na sestanku občinskega odbora rezervnih oficirjev. Drug.č na obratovodski konferenci (žena je morala dvakrat pregreti že itak postano kosilo), tretjič spet na neki seji, Sele četrtič je bil doma, vendar se je tudi tokrat odpravljal na sestanek. Vprašanju, kako in kje preživi prosti čas, se je nasmehnil. Zena pa je namesto njega odgovorila, da je ta čas pri njem pač zelo skopo odmer/en. Navadno pri kosilu in večerji. Tov. Jevšnik se je zresnil. »Povsem to res ne bo držalo,« je takoj odbil ženi, »res pa je, da lahko zadnja leta kar na prste preštejem tiste proste urice, ki sem jih presedel doma pri kakšnem branju knjig ali časni-kov.« »In še tedaj, ko sem doma,« je nadaljeval, »povabim ljudi na dom in se z njimi pomenim o raznem delu, ki nas čaka v raznih društvih ali organizacijah.« Zanimalo me je, katero delo ga najbolj .veseli. »V Svobodi,« je kratko odgovoril. Potem pa pristavil: »To delo me je veselilo že od nekdaj. Od leta 1931 naprej sem vseskozi član kulturnih društev v Zagorju, oziroma Kisovcu. Predsednik Topliške »Svobode« pa sem že od ustanovitve delavskih društev.« »Seve,« je dodal, »pa mi ves preostali čas vzamejo druge or-ganizac.je. Ne bi rad našteval funkcij in dolžnosti, ki jih sam opravljam, toda, ker že hočeš vedeti, naj omenim le najvažnejše: delam v občinskem odboru ZB, kjer so me postavili za podpredsednika. Potem sem še član MK ZKS, okrajnega odbora Sveta ,Svobod’ m prosvetnih društev, predsednik komisije za varstvo spomenikov in tako naprej.« »V nobenih teh organizacij,« je nadaljeval, »dela res nikdar ne zmanjka. Sicer pa človel. rad pride na sestanek ali sejo, in še raje odhaja z nje, če čuti v sebi, da čas ni bil vržen proč. Zaradi tega lahko rečem, da smo ravno v zadnjih letih v naštetih organizacijah opravili mnoga važna dela. To mi je v ribolovu. Veste, ukvarjanje z ribolovom je pri steklarjih že dolgo let navada. Tudi tisti, ki niso ribiči, pridejo k bregovom Save, kjer opazujejo svoje delovne tovariše pri tem lepem športu.« »Mimogrede,« pripomni resno ______ _ nekdo, »še seveda tudi ustavimo bolje.'Povsod," v tovarni in iz- v gostilni pri Legarčku. kjer cuknemo malo ,ta kratkega1. Pijemo v glavnem samo žganje, seveda pa tudi tega ne preveč. Z njim pa nam morajo postreči v posebnih, majhnih stekleničkah, .frakeljčkih' kot jim pravimo.« »Da, res! Jaz sploh ne pijem žganja iz kozarca,« se je oglasil stari Delphi, ki se je že vrnil zdoma, kamor je stopil po svojo sliko. Pogovor teče naprej. »Jaz,« se je oglasil nekdo v kotu, Hrastniški steklarji so prikupni, delavni in prijazni ljudje. Mlade in starejše može pa ženske najdete v tej tovarni, ki obratuje tam pri Savi. na začetku dolge hrastniške doline že sto let. Življenje se je po vojni tudi tem hrastniškim delavcem za precej obrnilo na ven nje, se jim posveča večja skrb kot kdaj koli prej. Kolektiv je precej velik. Delavci se med seboj dobro razumejo, drug drugega imajo radi. Seveda pride včasih med nekaterimi tudi do kakšnega majhnega prepirčka, toda kmalu je spet vse dobro. Zbrali smo se v tesni sobici pri glavnem vratarju. Prijetna, skoro prevelika toplota, nam vsem ob pogledu na hud snežni metež, ki divja zunaj, dobro de. Med nami je tudi eden naj- Ker stanujem v Velikem Mra. sevu, ki je oddaljeno od mojega Pot me je zanesla v vas Lenart pri Brežicah, koder doslej še nisem hodila, koračila sem po blatni cesti, ali bolje rečeno — kolovozu, ko je vzbudil mojo pozornost obsežen, nadvse lepo urejen vrt, ograjen z lesenim plotom, sredi katerega je postavljen še nov silos. Okoliški vrtovi so navadno v zimskih dneh v=e prej kot urejeni Na pol gnila stebla te ali one zelenjave so povešena, poti shojene, skratka, vrtovi počivajo in potrpežljivo čakajo pomladi in z njo pridnih rok, da jih bodo preobrazile. Vrt, pravimo, je ponos sleherne gospodinje. In prav to mi je dalo misliti, da se tudi za tem vrtom ■'-i dobra gospodinja, zato sem vstopila v hišo. Na vratih me je sprejela tovarišica Anica Šetinc, katero dobro poznam,iz raznih zadružnih konferenc., Ko sva sedeli za mizo. sva se pogovarjali o tem in onem in med pogovorom sem izvedela vse, kar sem želela. Tovarišica Setinčeva dela v več organizacijah. Največ časa ji vzame Zveza zadružnic, kjer je predsednica. Je tudi članica upravnega odbora kmetijske zadruge Brežice, kjer dostikrat pomaga iz zagate s svojimi dobrimi predlogi. Z možem, ki je star partizan, starejših še sedii^v Steklarni kegljači to^ogometaš^so dobri službenega mesta1 (Videm-Krškol sta delala na posestvu staršev. — -..-s? su-ffSra hovim ženam kar radi verja- rem trditi, da z vožnjo izgubim memo, da so le malo prostega dosti časa, zato pa moram korenina Anton Delpin, ki dela tu že 41 let. »Kar dovolj je, ali ne,« pravi hudomušno proti meni. Z delavci smo se spustili v živahen pogovor. »Kaj delamo v prostem času, vas zanima? O, to vam pa lahko povemo!« »Poleti, pa tudi pozimi večina izmed nas zelo zelo rada izkoristi proste urice ob Savi pri časa doma. V prostih urah naj opravljajo še tako lepo in še steklarji, pa kakšno delo, zanimivo, le nikoli povsem ne pozabijo na »glažute«. V njej so, če že ne zares, pa vsaj v mislih tudi takrat. priznati, da izgubim dobršen del mojega prostega časa s tem, da si popravljam vozilo Motor, s katerim se vozim, ni nov, zato mu vsak čas kaj manjka. Vas Veliko Mraševo spada toda njun trud ni dal tistega efekta, ki sta ga pričakovala. Hotela sta nekaj več, toda tako, ko je za vsako stvar treba toliko denarja. V Brežicah je bilo iz leta v leto več vojaštva in s tem več prebivalstva. Trg je bil vedno, slabše založen. Zelenjave je „Nai!epše razvedrilo v prostem času - gasilsko društvo** SltiDSC ZillUZCU. /jcicujavc jv, pod občino Kostanjevica-Pod- primanjkovalo. Skratka, kmet mo sem dnevno je prodal vse, kar je pridelal, osem ur v službi, me na občini Tako sta se zakonca Šetinc ou- Franca Gučka iz Trbovelj smo zmotili pri njegovem vsakodnevnem delu v delavnici. In kar tu smo ga tudi naprosili, naj nam nekaj pove o tem, kako preživi svoj prosti čas. »Največ prostega časa sem nekoč in ga pravzaprav še danes preživim v gasilkem dru- štvu. Gasilec sem že 49 let Začel sem v Kozjem, mojem rojstnem kraju, sedaj pa sem že bočje. Akoravno sem dnevno osem ur v službi, me na občini ____________________ tudi; porabijo; sem v več svetih, ločila za kmetijsko vrtnarje-prosvetnem društvu in uprav- nje Najela sta posojilo, uredila nem odboru kmetijske zadruge. poj hektara vrta in leta 1951 V moji vasi so v glavnem kmet- naSadila solato je, ki ne znajo spisati raznih prošenj itd. Zato jim moram če stokrat priskočiti na pomoč, da vseskozi v gasilskem društvu jim napišem kako prošnjo, po-Trbovlje-mesto. kjer sem častni magam pri načrtih, pisal sem član. V prostem času zelo rad prebiram tudi časopise. Naročen sem na več časnikov.« „Pol prostega časa preživim na progi** pa tudi že testamente. Kot sem vam povedal, je to moje delo izven službe. Kot vidite, mi zase ne preostane prav nobenega časa, da bi se lahko ukvarjal bodisi s športom ali kako drugo stvarjo. in leta 1951 „a„„„u - ljubljansko ledenko. Pridelek je bil dober — in led je bil prebit. Drugo leto sta posadila še zgodnji krompir, zelje, paradižnik in papriko. Solata se je razvila v lepe glave. Prodajna pogodba je bila zaključena, čakali so samo še na prevoz. Toda glej smolo! Nenadoma je začelo deževati in lilo je teden dni skupaj. Solata je ostala Ciril Prapotnik je progovni delavec. Doma je nekje v okolici Tezna. Do svojega delovišča se vozi dan za dnem z vlakom. Po naključju sem ga v enem izmed teh mrzlih dni srečal na svoj prosti čas, je odgovoril: »Skoro večino na vlaku. Vožnja je dolga in kar pošteno sem se je že naveličal. Kar mi še preostane prostega časa, ga prebijem na domu, kjer redim tudi prav lepega pujsa. Dela je pri odseku proge, ki drži skozi naše hiši pač vedno dovolj Sicer pa krafa Nekaj je popravljal. _ grem vsak večer zgodbi spat.« Na vprašanje, kako preživi Alojz Jelovšek — papirničar iz Vidma-Krškega Vse za plavalni spori Že kot otrok sem silno rad plaval. Stanujem namreč ob Tnnuyu UUCIU. * v ~ pavwi. -------« . , največje zadoščenje, kajti uspeh Savi in sem bil vedno preko je vedno važen.« vsega poletja več v vodi kot na Čutit sem, da mi pravzaprav suhem. Plavanja sem se naučil ni povedal ničesar o tem, po že z osmim letom. kar sem pravzaprav prišel. In, Ko se je pri nas ustanovil pla- valni klub, sem se takoj vpisal. Lani sem začel z rednimi treningi. Vsak dan sem preko vsega poletja plaval, in to sistema- Življen e in ljudje na krškem peliu (Konec z 8 strani) odvisen od izdatnega gnojenja, predvsem pa od vremena Ob sušnih letinah ni pridelka, ob deževju pa je žetev izdatnejša. Ta odvisnost vremena spravlja kmetovalce v težak položaj. Slabšo zemljo bi se dalo izboljšati z namakalnimi napravami. to delo so potrebne še ve- ___ priprave in razumevanje prebivalstva. Zavedati se je treba, da bo nujno potrebno združiti zemljišča, in sicer tako, da bodo kmetje, ki imajo raztresene parcele, dobili skupno zemljišče z enako površino. namakanjem bo zemlja po- Za like Prav zaradi tega so pred tremi stala plodnejša Prebivalci bodo leti ustanovili Vodno skupnost lahko začeli gojiti rastline, ki Krško polje. Kanal od Malega Mraševa proti Kalce-Naklu do bližine Pristave*je že končan V letošnjem letu bodo pričeli z izkopom novega kanala, ki bo tekel od Jesenovcev-Krčov do Velikega Podloga. Načrti za ostala dela so že pripravljeni. Takih kanalov bodo morali na Krškem polju napraviti še več. Iz njih bodo črpali vodo in škropil polja z brizgalkami Vodo za namakanje bodo lahko dobili iz Save in od potokov, ki dajo večji dohodek kot pšenica, koruza ali krompir Na Krškem polju bodo lahko posadili sladkorno peso, tobak in povrtnine za preskrbo mest. 2e samo delo namakalnih priprav bo zaposlilo mnogo ljudi. Poznejša dela na rodovitnejši zemlji pa bi zaposlovala pri gojitvi zahtevnejših rastlin vso razpoložljivo delovno silo. Obeta se jim torej lepša bodočnost Cez leta, kot vse kaže, ne bodo Poljanci zaostajali za Beseda bralcev Blato in prah v Sp. Trbovljah Teden od 17 do 23. decem- mentne tovarne, so izpostavljeni bra smo v Trbovljah proglasili blatu ^ P«1«1- Tisto. W ee le bra smo v vozijo po tej cesti v avtobusu za Teden čistoče. Prav lepa j ^ avfcu seve^a tega ne vidijo. --- ta zamisel, saj iz nečistoče iz- Načrti za ureditev prostora ge * n M ¥ n vira jo klice raznih nalezljivih okrog železniške postaje s cesto Z 11 (1 II K J n bolezni in je zato v vsakem po- vred so izdelani, toda zdiee M « W V « W , . .. ___ •_ nam, da se odgovorni ljudje Sledu treba propagirati snago premalo zavzemajo za čimprejš-red povsod. Zdravje je prvj po- njG rešitev tega vprašanja, goj za delo, za telesno in du- Verjamemo, da primanjkuje de- ševnn razvedrilo. narja, vendar pa bo treba najti ševno razveoruo. sredstva tudi za to. Industrija v Ob tej pnložonsti pa ne mo- zunaj lepa, notranjost pa je bila vsa gnila, tako da ni bila uporabna niti za svinje, in tako so šli po vodi lepi tisočaki, razen tega pa sta bila tudi sicer obupana. Tov. Setinčeva pravi o tem: — Takrat enostavno nisem vedela, kaj naj bi počela. Jokala sem in tarnala, edino mož me je tolažil. Izgubila sem vse veselje do dela in ko In ne imela moža, bi vrgla puško v koruzo. Naslednje leto sem solato sejala z vso jezo. Med delom sem ves čas mislila na neuspeh. ki sem ga doživela. In pomislite! Tisto leto je bil pridelek nadpovprečen. Solato smo zlahka prodali po 40 in 50 dinarjev za kilogram, kar ni malo. Ker so bile sadike paradižnika in paprike predrage, sta zgradila najprej eno, potem pa še drugo toplo gredo. Sedaj pridelata in prodata letno po 2000 teh sadik. Lani sta imela najboljšo letino zgodnjega krompirja, saj sta ga pridelala okrog 15 ton. Tudi ostala zelenjava je dobro obrodila. Pridelke pri njih je lahko spraviti na trg. Zelo veliko odkupijo na letališču v Cerkljah, ki pridejo po robo na dom s kamioni, sicer je pa Zagreb blizu, kjer se vse vnovči. Najprej sta prodajala svoje pridelke preko zadružnega trgovskega podjetja »Posavje«, sedaj pa preko Kmetijske zadruge Brežice. S 1. decembrom so odprli v Brežicah poslovalnico KZ — trgovino z zelenjavo in sadjem, kjer bodo imeli vedno na razpolago svežo zelenjavo. — To ni, kako bi rekla, težnja za denarjem, pač pa veselje. kar je prvi pogoj za uspešno kmečko vrtnarjenje — je na zaključku dejala tovarišica Setinčeva. Na omari sem videla več izvodov »Sadjarja in vrtnarja«. Strokovno literaturo redno prebirata. Zemljo dajeta večkrat v analizo in tako imata pregled nad njeno kakovostjo oziroma izboljšavo. Več okoliških kmetov si je letos pripravilo cele parcele za vrtnarjenje. To se pravi, da »o Setinčevi dali tudi ostalim pobudo za kmečko, predvsem pa sodobno vrtnarjenje. Tako «va se zaklepetali dlje, kot sem pričakovala. Sinova Lenart in Tinče, ki obiskujeta prvi in drugi razred, sta sc že vrnila iz šole. Pripovedovala sta mi o šoli in pokazala svoje zvezjpe. Tovarišica Setinčeva ni le dobra gospodinja in javna delavka, temveč tudi vzorna mati. Na kratko sem napisala o delu v Setinčevi hiši, kajti sama o tem ne povesta dosti, ker sta preskromna, da bi govorila o doseženih uspehih. rem kaj. da se ne bi dotaknil čistoče v spodnjem delu trboveljske doline. Mislim namreč na predel Trbovelj od Doma kraju je visoko aktivna in produktivna. treba je zaradi tega tudi vložil nekaj sredstev za zaščito človeka, ki je nosilec vse dejavnosti in storilnosti Prebivalci zasavskega dela Trbovelj, tično treniral po eno uro. Letos sem že tekmoval v Ilirski Bistrici, Slovenskih Konjicah, že tri leta zaporedoma pa sem plaval pri športnih igrah papir-ničarjev. Najbolj mi leži prsni -------- valcd zasavskega dela Troo »Svotoode-Zasavje« navzdol. K»- a;aetl železničarji, se čutijo ne-lodvorsko cesto mimo cementar- kako zapostavljene. Mogoče je ne in železniške postaje, in hi- to samo občutek, toda storiti še in naselja ob zeleznaci p kega občutka znebe. Ker so rav-trboveljski elektrarni ob Savi. no železničarji po naravi svoje Prva neprijetna slika je ce- službe vezami na stanovanje čim sta. Tako slabe, neurejene, blat- bliže svojega delovnega mesta, ne ali prašne ceste menda ni- pač ti najbolj občutijo nečistočo ma nobeno mesto, vsaj tako me- in zdravju škodljive vplive te sto ne ki se ponaša s tako im- dimnikov cementarne in elek-pozantnim Delavskim domom, (trame. Zetemiško transportno Vsakega domačina, ki ljubi svoj podjetje in lokalne oblasti mokra j in je ponosen na lepo raz- rajo najti sredstva in način, da vijajoče se mesto, boli, ko tujci se higienske prilike v spodnjem 3PKJK'■?«? —i*Sn prihajajo iz gričevja nad Le- prebivalci Spodnjega Posavja skovcem. Kmetje pravijo, da bi ko bodo imeli svojo soiO, novo bilo najbolje črpati talno vodo cesto in o pošiljati po kanalih na vse jim predele polja. ljenje. in rodovitnejša polja, ki bodo omogočila lepše živ- in dosegel 3:15.6 Pozimi redno telovadim, igršitn namizni tenis in smučam Tako porabim ves svoj prosti čas za šport Kot papirničar sem zaposlen v roto tovarni pri pripravi lesa Delam vsak dan po osem ur in to v izmenah. Ze sedaj se veselim poletja, ko bom spet lahko začel z rednimi treningi, kajti to je moje naj večje veselje. no ali blatno cesto v Spodnjih vijo in izboljšajo. Treba jim je Trbovljah. nekoliko bliže mesta zgraditi Pogled na železniško postajo stanovanja, ki bodo iz okolja v Trbovljah in njeno najbližjo prahu in nesnage nekoliko bliže raznim kulturnim prire- okolico je porazen. Crnosdva koprena saj in dima visj dan in noč v tem predelu nad hišami in ljudmi — blato in prah p® še povečujeta to dušeče oezačje. Pešci in železničarji v modrih uniformah, ki hodijo mimo ce- dit vam v kraju. Predlagam 5e Teden čistoče — in to izključno za zasavski del trboveljske doline! L. P- Skupščina občinskega sindikalnega sveta. — Nedavno je bila v Zagorju letna skupščina občinskega sindikalnega sveta. Razen voljenih delegatov so se skupščine udeležili tudi: predsednik OSS tov. Vili Škrinjar, podpredsednik OLO tov. Viktor Burkeljc, predsednik občine Zagorje tov. Alojz Lukač in predsednik občinskega odbora SZDL tov. Bogomil Gostiša. Skupščina je poslušala poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, nato pa so delegati razpravljali o sindikalnem delu v letošnjem letu. Spričo nadvse bogatega gradiva poročil in razprave bomo podrobno o skupščini poročali v naslednji številki. »Veseli večer« Svobode Toplice II v Zagorju. — Ne bi bilo prav, da bi povsem prezrli zadnji »Veseli večer«, ki ga je priredila topliška »Svoboda«. Splošno mnenje Zagorjanov je, da je večer lepo usncl in da so bile posamezne točke programa zares posrečeno izbrane. Malone vsi nastopajoči so se znali vživeti v svoje vloge in so tako pripomogli k splošnemu uspehu. Seve: bile so pomanjkljivosti, ki bi se jim lahko izognili, vendar je to društvo priredilo prvi tak večer. Morda — to je želja vseh ljubiteljev sproščene zabave — bo naslednja prireditev še boljša. {fttectsteurfjraMe- trni naše d&ustu&g Prof. Miloš Poljanšek Brežice: Novo leto naj prinese odgovor se bomo kdaj pa kdaj zamislili tudi v okolje življenja in dela ti, da vedno manj rad pišem, dozorevajočih ljudi v naš er' Sodelujem v vaši rubriki, ker to želite: vendar moram prizna- Mnogokrat se mi namreč zdi da je veliko takega pisanja, a še bolj pogovor o rečeh, skupek želja, rdealno hotenje, neupoštevana resnica in ne tisto, kar je in kar se bo skromnega zgodilo. Beseda o naši šoli je beseda spoznanja o manj rožnatih rečeh. Tako spoznanje pa je tisto kar človeka kroti, pa tudi užene. Mislim na neživi, materialni del naše okrajne ustanove, ki jo poimenujemo z besedama Gimnazija Brežice. Samostan je mestu in zazrli poleg koristni, in nekoristnih ambicij v našem okraju tudi v milje utripajočih človeških bitij mlade nastajajoče generacije. Mi smo odgovorni za njeno normalno rast. Naša šola se o perspektivi za izboljšanje razmer ne more pohvaliti. Vse od osvoboditve tiči na istem mestu, čeprav je potrojila število učencev. Kakšna bo njena prihodnost? Nihče od odločujočih še ni spregovoril ČASNIKI BREZ DOPISOV SO NEZANIMIVI. POSEBNO VELJA TO ZA TEDNIKE. NAŠ ČASNIK IMA SVOJE DOPISNIKE ŠIROM PO ZASAVJU. OGLAŠAJO SE Z RAZNIMI SESTAVKI IN ČLANKI IN TAKO NEPOSREDNO OBVEŠČAJO PREBIVALCE SVOJIH KRAJEV Z VSEMI POMEMBNIMI DOGODKI NA TERENU. TI-LE PA SO NAŠI STALNI DOPISNIKI. DANES JIH VAM PREDSTAVLJAMO. Drago Kastelic, Videm-Krško: Gradili in se graditi KSri? '2KS »: v kar koli. V mračnemt okolju debelega obokanega zidovja sanjamo dijaki in mi — kakor o nečem nedosegljivem — o zraku, svetlobi m večji prostornosti. Dijaškega doma niti ne orne govorijo zaostale razmere, v katerih živimo, številni absolventi, ki leto za letom večajo in krepe vrsto naše delovne inteligence, in končno ti, ki vsak dan polnijo premajhne hodnike ter prostore in siz nami vred želijo spremembe. Na tako resno vprašanje bo potreben odgovori Strokovno delo in vzgoja sta v nemali meri odvisna od rešitve omenjenega problema. Kaj kmalu bo tu prvi semester šol skega leta 1956-57. Dijaki, mi in starši, vsi se vprašujemo, kake bo kaj to pot. Težko je reči kaj določnejšega, čeprav po podukih, s katerimi razpolaga tajništvo zavoda, že lahko vsaj približno ugibamo. Uspeh prve konference v letošnjem letu je v primerjavi z uspehom v lanskem šolskem letu boljši za 7,46%, samo v višji pa celo za 9%. Če bo razlika med prvo konferenco in zimskim seme- vsi skupaj pozabili na to. Vse se sedaj vrti okoli gostišča in njegove oprave. Društvu pa se do sedaj še ni zdelo vredno, da bi opremilo sobe v prvem nad-200. Zal trenutno ni izgledov, da strop ju, kjer bi se člani lahko 1-1 prošnje v doglednem zbirali in kramljali. Kot vse ka- bi se te prošnje v času ugodno rešile v zadovoljstvo prizadetih. To vprašanje je velik problem, ki povzroča nam vsem obilo skrbi in težav, da ne govorim in podrobneje analiziram številne spore, ki nastanejo ravno zaradi stanovanjske stiske. Sodim, da sestanki sta- že, so v društvu povsem pozabili na člane. Radoveden sem samo. kako se bo to v prihodnje odražalo pri članih. Izgleda, da društveno življenje v »Proletarcu« za sedaj še ne bo zaživelo, že zaradi tega ne, ker ni ljudi, ki bi to erga-novanjske skupnosti ne morejo nizirali, pa tudi ne zaradi tega, roditi želenih uspehov, ker raz- ker v društvu ne kažejo preveč položljivih stanovanj ni. In ven- zanimanja za to. Zaključek vsega dar moramo biti optimisti, ker tega pa je čisto enostaven: čla-je rešitev le mogoča: treba je ni bodo nadalje prepuščeni sa-graditi in še graditi nova stano- mi sebi in posedanju po gostil-vanja. Občinski ljudski odbor niških prostorih. Prostori v no-Videm-Krško in stanovanjska vem Domu v prvem nadstropju, uprava stopata v novo leto z ki pa so namenjeni sekcijam m Nedvomno je izmed perečih željo, da bi bilo zadoščeno vsem članom pa bodo tudi še v naprej vprašanj občine Videm-Krško v tistim prosilcem, ki do sedaj še samevali neopremljeni, ospredju stanovanjski problem, niso prišli, vendar bosta storila Na stanovanjski upravi občine vse, kar je v njunih močeh, da se kopičijo prošnje za stano- se čimprej rešii stanovanjsko vanje, saj njih število presega vprašanje. larijan Lipovšek, Zagorje: Kako se bo razvijalo društveno živlfenie v novem Domu SD Proletarca" v Zagor u __t____ww ________ — . NaT(yi1j so mi* Q3.piši k3-j O njam, saj je le-ta še temnejša strom enaka lanskoletni (29,25% tem kako se bo razvijalo dru- ...................... _________________„, ________ senca. (Bivša gostilna savskih —51,78% je 12,53 odst., in višji štv’ življenje v novem Domu do sedaj še niso uspeh’ Tako je ---- — * w 3- —1 i ~~ OOTTIO - - ......... namer in povsod poudarjajo člani društva potrebo, vendar čolnarjev.) Morda si bo kdo mi- celo za 17 odst.), potem oomo gD >Proletarca« Pravzaprav je slil, da je v teh besedah mnogo letošnje prvo polletje zaključili težk isat tem stvar je eno- stavna — do sedaj namreč v tugovanja in pesimizma. Kar naj ga bo; toliko ga mora biti, da z okoli 60% in samo v višji z okoli 72% pozitivnih ocen. društvu še niso ničesar n. pr. neki diskutant na nedavnem občnem zboru košarkarskega kluba lepo govoril o mož-storiii, nostih za živahno društveno V vse Anton Kukoviča, Trbovlje: O delu arij af el e v mladine okraja Trbovl e razvoju družbene skrbi za ko združiti vse moči za uresni- da bi zbližali članstvo, posebno življenje v »Proletarcu«. Prostori so sedaj na razpolago. Krivda je na upravnem od-bi. Društvo se je moralo namreč boru društva oziroma na tistih, vse do letošnjega leta potikati ki' so zadolženi, da bodo skrbeli pa še aktivne člane, ki so danes tako rekoč prepuščeni sami se- po raznih, za športnike nezdravih in neprimernih prostorih. Razumljivo je, da se v takih za članstvo. Izgleda pa, da so Morda se kdo ne bo strinjal s tem. Vpraša pa naj kakega aktivnega člana. Ta mu bo prav rad pritrdil v tem. Kako radi bi se ti nekje shajali, prebirali časnike in revije in se pomenkovali. Do sedaj pa še ni bilo človeka, hi bi se zavzel zanje. Res škoda! .JEpEE! E*™;™ osnovnih organizacij Društev zabavo prijateljev mladine, ki jh imamo na področju našega okraja 17. Značilno za to organizacijo je, da predvsem razpravlja ne le o ozkih društvenih problemih in o drobnem delu posameznih društev, temveč razglablja globlja vprašanja s področja družbene skrbi za otroka in mladino. Delo organizacije se je pričelo po letu 1952, ko je bila poleg Zveze prijateljev mladine oziroma društev prijateljev mladine na terenu ustanovljena vrsta družbenih organizacij in društev, kot so: taborniška organizacija, počitniška zveza itd. z nalogo, da delujejo za blaginjo otrok in mladine. Po tem letu je bilo za naše otroke mnogo storjeno. Prirejena je bila vrsta akcij za utrditev zdravja naših otrok: ustanavljanje mlečnih kuhinj, zdravstveni pregledi otrok, letovanje otrok, tako zdravstvena kot ostala. Uveljavila so se razna otroška praznovanja, ki so jih organizirala in vodila društva prijateljev mladine s pionirskimi. organizacijami na šolah: praznovanje rojstnega dne maršala Tita, Dan pomladi itd. Zadnje čase posveča naša zveza posebno skrb proučevanju metod dela z otroki v njihovem prostem času. V tej zadevi je bilo mnogo storjeno na učvrstitvi pionirske organizacije in na formiranju starešinskih svetov tako na šolah kot v občinskem in okrajnem merilu, s čimer smo dosegli, da se je krog odraslih razširil za delo z otroki Poleg drugih nalog se je že uveljavilo tradicionalno praz. no vanj e Tedna otroka po vsej naši državi in smo temu vprašanju posvetili posebno skrb tudi v našem okraju, kjer je postal ta teden revija našega dela z našo mlado rastočo generacijo. Prav tako je zveza posvetila preko svojih društev posebno skrb zdravi rast naše družine. Organizirana je bila vrsta predavanj za starše Predvsem smo to opravljali preko sestankov DPM in roditeljskih sestankov na šolah. Svoj vpliv so naša društva vnašala v socialno ogrp-žene družine, predvsem pa med vzgojno zanemarjene otroke n starše Z njimi smo imeli razne kontakte in razgovore, kako izboljšati položaj teh družin. Razen tega so društva nanizala vrsto vprašanj, ki so postala na loga naših ljudskih odborov ir organizacij, ki se ukvarjajo < vzgojo mladine V tej zadevi smo imeli tudi razne koordinacijske sestanke v namenu, ka- Viktor Rački, Hrastnik: Hraslniska Steklarna bo tudi lelosnii plan uspesno izvršila lo primemo razvedrilo, in podobno. Letos poleti je bil Športni dom dograjen, a žal ne v celoti. ^ ^ Vsi športniki m ostali prebival- ^ je kolektiv steklarne v ri sorato upravičeno upali, da Hrastniku uspešno izvršeVal ™ 86 v JPserlske^1 svoje planske naloge. Tudi v le- nih poplavah. Delavski svet in v Domu živahno društveno živ- letu je kolektiv svoj upravni odbor podjetja sta mo- vzrofci? Kdo^ je* temu kriv? dosegal v predvidenem ob- rala poskrbeti za vse potrebno, ovira v tem, da je steklarna utrpela veliko materialno škodo pri dveh precej velikih krajev- V nakazanem delu in nalogah se zrcali tudi bodoče delo zveze in društev, ki se še vedno širi in veča ter zahteva nesebično delo aktivistov na tem področ- razvoj naših otrok in družin. segu in je izgledalo, da ne bo posebnih težav za izpolnitev proizvodne naloge tovarne. Med letom pa se je izkazalo, da so novi gospodarski ukrepi precej vplivali tudi na prodajo stekla in so se pokazale precejšnje te- ju, ki v marsikaterem vprašanju, ki so ga nakazali, sami še ne morejo najti rešitve, ker je to stvar vse družbe, vendar so Jave v prodaji tako imenovane- na te probleme opozorili, ker je ga razsvetljavnega stekla. Na od njihove rešitve odvisen zdrav drugi strani pa se je letos pojavila v tovarn; nepričakovana da se položaj v tovarni popravi. Na srečo se je tržišče spet odprlo in je prodaja stekla -spet prav dobra. — Plansko nalogo je kolektiv tovarne dosegel do konca meseca novembra v proizvodnji z 92,23%, v realizaciji pa z 90,04%. Po vseh izgledih bo steklarna tudi letos svoj proizvodni plan dosegla. V tej zvezi je delavski svet tovarne napra- vil vse potrebne korake, tako na primer, da se skrajša remont I. kadne peči, nadalje so se v podjetju začeli sklicevati brigadirji zaradi izboljšanja steklenih izdelkov. Kolektiv daje sedaj vse iz sebe, tovarna obratuje skozi vse dni tudi ob nedeljah, tako da hi svojo dolžnost opravil navzlic vsem težkočam v starem obratu. Vsa potrebna dela za rekonstrukcijo steklarne, ki je v načrtu, je podjetje do sedaj izvršilo z lastnimi sredstvi, s katerimi je že skoraj dogradilo novo brusilnico. Po izgledih pa bo tovarna dobila v letu 1957 potrebno posojilo iz splošnega investicijskega sklada za preureditev in modernizacijo tovarniških naprav Omembe vredno je da je kolektiv dosegel lep uspeh tudi s tem, da je uredil slikamico za steklo, v kateri de. la trenutno 11 ljudi. Pred nekaj dnevi pa je napravilo potreben izpit za sprejem v ta tovarniški oddelek 12 nadaljnih mladink. Za te izdelke je na tržišču veliko povpraševanje. V slikaroici je zaposlena po večini mladina v starosti od 17 do 18 let. V podjetju So nadalje sklenili, da bodo prihodnje leto spremenili način nagrajevanja dela. Tako bodo med drugim uvedli tudi premije za brigadirje, kar bo ugodno vplivalo na proizvodnjo. Kakor vsa povojna leta, žele hrastniški steklarji tudi ob zaključku starega leta delati še nadalje z vsemi silami v korist in ponos naše celokupne družbe. Janez Zahrastnik, Radeče: MLADINSKO GLEDALIŠČE V RADEČAH Boris Kostanjšek, Senovo: v dež KZ, Id je sicer vključena v skupno KZ Sevnica- B resta-nica. Zadružniki Velikega Kam na so se že večkrat pokazali kot dobri kmetovalci. Ves ta predel ima dobre pogoje za kmetijsko-gosipodairsld razvoj, predvsem za živinorejo, pa tudi sadjarstvo in vinogradništvo. V Velikem Kamnu obstaja žaga. Koprivnica in Veliki Kamen Livcev v občini sodijo ravno slopje. O tem so že neštetokrat Nekoč je tu obratoval tudi kanasta dva kmečka kraja na skraj- koprivniškd. Kmetje tu po na- govorili na zborih volivcev. Kot nolom, ki pa je pozneje prenc-nem robu industrijske senovške vadi živo diskutirajo, poudar- smo že pisali, so zadnje čase kaj Obrtništvo je tu bolj raz-sta tesno jajo potrebe korprivniškega kra- začeli marljivo zbirati prigla- kot v koprivniškem kraju. ja, in žele, da bi se kraj čim- sdtve za gradbeni les, ki ga bo- p^j leti je t>jia tu celo večja KMEČKI KRAJI, o katerih premalo pišemo občine. Ti dve vasi povezani med seboj. V obeh je ______ __________ _ enako življenje, podobne nava- prej dvignil iz nekdanje zaosta- do posamezni kmetovalci daro- delavnica za dobre gospodarske de. Ljudje iz obeh krajev pa so losti. Predvsem žele urediti vod-, vali, ako bodo pričeli z gradnjo izdelke kot na primer krtače, v tesnih medsebojnih odnošajih. njak, kajti neposredna okolica tega poslopja. Seveda so si za- obešalniki, predpražniki in po še vedno nima vede v r mislili to stavbo tako, da bi nih količinah. Omenjajo tudi skupno s pošto gradili tudi pre-potrebo ureditve koprivniškega store za zdravstveni domzvse-pokorpališča, kjer bo treba več mi potrebnimi ambulančniimi olepševalnega dela. oddelki, pri čemer pa Izražajo Drugače pa so v Koprivnici željo, da bi končno enkrat zgra-v marsičem na boljšem kot pre- dlli tudi prosvetno dvorano. Koprivničant so precej ponosni na svojo preteklost, saj sc njihov kraj omenja že v precej starih kronikah. 2e takrat so govorili o tem, da je kaprivni-ški kraj zdrav, in da zrak, ki tu veje, tujcu dobro godi. In res bi se tukaj lahko nekoč razvil bivale: Velikega prijeten turistični kraj, saj narava v tem pogledu tu ni sko- ___________ _________ . ______________ parila. Drugače pa so Koprivni- Prav gotovo pa je Koprivnica svetne prireditve- Tudi kader osnovno organizacijo ZK, gasil čaru dobri kmetovalci, veliko edini večji kraj v našem okra- imajo za to, vendar so pri tem sko jiet0i Rdeči križ, kmetje pa jih je vključenih v kmetijski ju, ki nima niti ene gostilnice, delovanju omejeni le na tesne ^ zastopani v raznih ob- dobno, kjer je biCo zaposleno okrog 24 delavcev. Med vojno pa so s to obrtjo prenehali vendar ni rečeno, da se kaj takega ne bi spet obneslo. Zadružno, kmetovaldko In tudi politično ter organizacijsko _________ Kamna, kajti Koprivničani so namreč že več- de]o se v obeh krajih razvija tu imajo šolo, pošto, trgovino, krat pokazali, da znajo lepo or- v tesni povezavi. Poleg organ:-mesnico in tudi nekaj obrti, ganizirati razne kultumopro- zgcjje SZDL imajo tu tudi zadrugi, ki ima svoj sedež v Velikem Kamnu. Tudi za prostovoljno delo radi poprimejo. Ze več poti so sam; popravili, pomaga pa jim pri tem tudi občinski LO Se- novo, da je treba finančna sred- v Velikem Kamnu, kamor lahko stva usmeriti tja, kjer so tudi pridejo v goste, saj so si naj- No — s tem ne smemo delati šolske prostore. V Velikem fickih Šolskih svetih ter se Kaprivničanom krivice in jih Kamnu pa nimajo niti tega. Si- pOVSod dobro uveljavljajo. 222 Morda t- Z j«** g SHSb^SJr; mi lahko kaj bolj pohvaliti "" v ' J ^ cer pa pridne roke. V zadnjih letih so tu mnogo napraviti: v Prevar ju, tik ob Koprivnici so uredili nosni: namreč na Solo, ki jo ob-vodnjak, pri popravilu občin- iskuje 210 otrok, in na pošto, ske poti VeBIki Dol—Leskovci Šolski okoliš je precej velik, saj Pa so žrtvovali nad 130 presito- zajema celo del vasi Križe in voljnih delovnih ur. Sedaj po- Poklek, ter Vojsko in Gorjane, -avljajo občinsko pot M drži pošta se stiska v prostoru kakš-r Kladje, nameravajo Pa ure- nih 9 kvadr. metrov, pod streho, diti še poti proti Mrčnim se- ki je last privatnika. Ze dolgo lom in Vetmiku. se Koprivničani potegujejo za Med najživahnejše zbore vo- novo, samostojno poštno po- "““MM razvita, zato so z nedavno ustanovitvijo kultumoprosvetnega društva v Koprivnici obeta v tem pogledu še večji razmah. Seveda jim bo treba pomagati in jim končno zagotoviti primerne prostore. bližji sosedi. Na dve stvari pa so kaj jalski akciji na Senovem. Oba kraja pa sla Prispevala pomemben delež k NOV. Sodijo, da je cd tu odšlo v partizane 70 ljudi, skupno po .1« sodelovalo s partizani nad sto prebivalcev Koprivnice in Vc-narodnoosvo- Ukega Kamna V Za razliko od Koprivnice pa bodilni vojni je padlo za svo je v Velikem Kamnu središče bodo 28 žrtev, kar je za nji zadružnega življenja; tu je se- hove razmere precej. Ze sedem let obstaja v Radečah Mladinsko gledališče kot odsek DPD »Svoboda*. Zanesljivo lahko trdimo, da so uspehi tega društva, doseženi od začetka pa do danes, res veliki. Desetine pionirjev, pionirk in mladincev je prvič stopilo na odrske deske v okrilju svojega Mladinskega gledališča. Delavci, kmetje, dijaki in uslužbenci so jedro našega članstva. Občinstvo jih že dobro pozna. Kdo se ne bi spominjal Sneguljčice, Trnuljčice, Pehte, Jurčka, Čudežnih gosli in ostalih odrskih del, ki so polnila dvorano rade-ške »Svobode*. Danes predstavlja naše gledal.šče jedro bodočih igralcev in zato ni strahu, da bi jih v Radečah kdaj koli zmanjkalo. V letu 1956 ni bflo mnogo samostojnih prired.tev, več je bilo skupnega dela z našim Mestnim gledališčem, in to skupno delo je bilo uspešno. Načrti za pnhodnost? Več igrati „n skupno z Mestnim gledališčem pripraviti režiserski tečaj. Bolj podrobno o ostalih načrtih nam bo pa povedala letna skupščina, zo katero že sedaj, zlast. med mladino, vlada veliko zanimanje. MILAN VIDIC: iz POROČnega URADA V §|i§ M my Letos je v našem okraju sklenilo zakonsko zvezo skoro 500 parov. Na poročne uradne so prihajali ljudje vseh starosti, vseh poklicev, z eno samo željo ustvariti srečno družino. Žal pa se je v letošnjem letu znašlo mnogo zakonskih parov tam, kjer razvezujejo zakone; odkoder odhajajo v največ primerih razdvojeni — dostikrat obupani in zagrenjeni, brez trohice vere v življenje in najmanjših izgledov, da bi se jim otegnilo obrniti na bolje. In o teh obojih ob zaključku leta nekoliko besed. Oba sta nestrpna. Ona še bolj; prsti rok ji lahno trepetajo in pozna se ji, da ne ve, kam z zadrego. On ji z lahnim stiskom desnice nekoliko utiša naraščajočo nelagodnost. Toda le za hipec. Ponovno se obrne in v obraz ji sili rdečica. Priči se tiho smehljata. Bržkone jima ni tuja nevestina nervoza. Slednjič je predsednik le tu. Nevesti hipoma odleže, pa tudi njemu se na obrazu pozna veliko olajšanje.. Začne se obred, ki je največjega pomena za oba mlada človeka. Čez nekaj trenutkov bosta kronala svojo ljubezen in jo požlahtila z zakonsko zvezo. Postala bosta mož in žena; nase bosta sprejela zakonske pravice in dolžnosti, ki jima jih nalaga ta zveza. Prej sta mi v čakalnici pripovedovala, kako sta se spoznala. V pričakovanju slovesnosti trenutka nista morda niti pomislila, da razlagata svojo skrivnost neznanemu človeku. Ah, kaj! Čemu ne bi razodela: srečna sta, tako srečna, kot nista bila nikoli prej. On je hodil mimo njenega stanovanja na delo. Večkrat jo je videl na vrtu, cesti, v kinu, trgovini. Spoznala sta se. Iz spo-znanstva se je rodila simpatija, ljubezen ... Sele letos poleti sta sklenila, da se bosta vzela. Zdaj bosta nekaj časa pri njenih starših, dokler seveda ne dobita kje lastnega gnezdeca. Predsednikove besede so polne topline in prisrčnosti. Mlada z zanimanjem poslušata. .Nato se sliši besedica »da«... Predsednik jima prvi čestita, nato še priči. Potem se prisrčno poljubita. Zdaj sta zvezana. Zvezana za vse življenje. V sreči, nesreči, slabih in dobrih časih. Predsednik si z lahno kretnjo pogladi sive lase. Matičarka pa zapre debelo, v usnje vezano knjigo. Obred je končan. V petih letih sta si docela opremila stanovanje. Vsakega prvega v mesecu sta od nič kaj preveč obilne plače dala nekaj denarja za pohištvo, perilo in druge potrebščine. On ni zamudil nobene nedeljske izmene. Zdaj sta se izkopala iz največjih težav. Največjih, kajti treba bo obleke, perila in — Mirče gre v šolo. Na drugo vprašanje odgovori nekoliko sramežljivo. Do kaj vsega pride v zakonu! Včasih ni vse tako, kot si želita. On pride iz izmene utrujen, potem namesto da bi počival, oddide na razne seje in sestanke. Po cele večere sameva in ga čaka. Včasih ji to preseda, vendar pride nasmejan in vsa tista nevihta, ki jo pripravlja, se ob njegovem nasmehu razblini v nič. Otroka potrebujeta vedno več, zaslužek pa je vedno isti. Vendar se ji obraz zjasni, ko pove, da v kočljivih trenutkih drug drugega mirita. Njuna značaja sta si zelo sorodna. In obojestrankarska strpljivost venomer pripomore do sprave .,, Medtem obstane na pragu mož. Otroka, kot na povelje, zdrkneta z naročja in že sta v objemu. Anica ne skriva zadovoljstva in radosti. Obraz se ji še bolj raztegne, ko jo mož lahno udari po rami. To ji očividno godi, bolj morda kot poljub. Sicer pa:7?tudi UDGO RDGR Pomenek nadaljujemo v troje. Aničin mož je bolj odrezav. Povsem prostodušno in odkrito pove, da je zakon pač »loterija«, da pa je on dobil glavni zader tek. To rekoč se poredno nasmehne. Anica odhiti k štedilniku. Kaj naj bi še vpraševal? Njun zakon je srečen. Oba sta se posvetila otroški vzgoji. To, samo t» sta pričakovala od zakonske zveze. Dobila sta. Prepričan sem, da bo njun zakon čez deset. petnajst let enak. Vse tiste male in velike nesporazume bo- Kasneje zvem, da je ona sta- sta znala odpraviti. Dobro se rejša od njega štiri leta. Sicer poznata; z vseh stran’"- ih pa nič za to. Kdo ve, če ni to in slabih, še bolje, kot sicer. * * Kdor koli bi poznal razmere tovarišice C., bi moral ugotoviti, da se njen zakon krha. Prekipel bo, kot prekipi mleko, če ne stojiš ob njem in paziš, da ne bo ušlo čez rob lonca. Uporno iščem in vrtam, iska-joč krivca. Toda saj ga niti tovarišica C. ni našla! Tudi sama čuti, da so se vse tiste lepe sanje pravzaprav sesule v nič in kriva bosta le v toliko, ker sta nepremišljeno in brez temeljitega poznanstva pohitela na poročni urad. Takrat se ji je zdelo vse tako enostavno, preprosto; vse pomisleke, kolikor jih je seveda bilo, sta omejila na to, da se bo pač pozneje v zakonu vse izgladilo. Pa se ni! Danes jima je jasno, da nobena stvar ne pride sama po sebi. Ivana je spoznala v službi. Na nekem skupnem izletu sta izmenjala nekaj brezpomembnih besed; naslednji ponedeljek sta šla skupaj v kino. Po kratkem, komaj nekajmesečnem poznanstvu se je zgodilo... Ko je zvedel, je bil srečen in nemiren hkrati. Čutil je v sebi toliko moža, da se je brž odločil. Ona sprva ni hotela poroke. Toda jo je pregovoriti. Nekaj Anica M. je omožena že malone pet let. Zadnjič sem jo obiskal na njenem skromnem, a toplem domu. Kar naravnost sem ji povedal, kaj bi rad zvedel. Vprašanje je bilo zanjo nekoliko nenavadno; malce je zardela, toda ko sta se je oklenila deklica in fantek ter ji zlezla v naročje, ju je z ljubko kretnjo pogladila, in na mah je izginila z obraza rdečica. mesecev pred porodom sta se vzela, čeprav je čutila, da ga nima tako rada, kot bi ga kot bodoča žena morala imeti. Zdel se ji je premalo možat, preveč Kaj bi! Če bi mu povedala, bi ji tajil. Sedaj je jela razumevati, da je bilo tisto o družbi gola izmišljotina. »Potem« — glas -ji je nekoliko zadrhtel; za hip je obstala, toda ko je videla pozoren sodnikov obraz, je nadaljevala: »Nemudoma sem nabrala toliko moči in se ponižala. Šla sem tja, kamor je po pismu sodeč zahajal. Videla sem ju. Nekoliko sta postala, nato pa zavila v noč. Vsa sem drhtela, hotela sem krikniti od bolečine, skromen, miren. Upala je, da jo bodo ob otroku za vselej minile vsakršne neumnosti in da ga bo le vzljubila. Toda otrok — to je strahoma spoznala — jo je samo oviral. Ni mogla več na izlete, zabave; vsega je bilo na mah konec. Namesto da bi se vsa predala otroku, ga je jela zanemarjati. Bolj so jo mikale zabave, prijateljice in družba. On ji je dolgo prigovarjal, toda nekoč se je povrh še spozabila. Ostala je dolgo v noč v veseli družbi. Otroka je dala svojim staršem. On ni vzdržal — pobral je otroka, svoje stvari in se preselil nazaj, domov ... Kaj bi! Vložil je tožbo za ločitev zakona. Ona bo rada privolila. Ostal pa bo otrok, nebogljena sirota. * Skrila je obraz v dlani in presunljivo zahlipala. Vsa je drgetala in se niti na toplo sodnikovo prigovarjanje ni potolažila. Dolgo časa ... Toda ko je dvignila pogled, smo zagledali povsem drug obraz. Tog, odločen; v tej četrt ure se je nekaj v njej pretrgalo. S stisnjenimi ustnicami je jela govoriti, pravzaprav je kar vrelo iz nje, kot da se mora razodeti, povedati svetu svojo bolečino. Odvreči raz sebe vse spone preteklosti in začeti znova tam, kjer bi morala že zdavnaj začeti. Ni bila več tako mlada. Toda sledovi lepote so ostali še zelo vidni. Vse na njej je razodevalo, da je bila nekoč polna življenja, rada vesela. Trpljenje pa je očividno jemalo svoje. In zdaj, ko je začela govoriti, so grobe poteze na njenem obrazu počasi izginjale. »Kaj naj vedno prenašam to...« Požrla je na pol izgovorjeno besedo. »Ne, ne morem več. Saj imam vendar tudi jaz pravico do koščka sreče, čeprav tanke kot rezina!« Sprva ji je lagal, da je v družbi. Našteval ji je razna poznana imena. Zakaj bi mu ne verjela? Še na misel ji ni prišlo, da bi se prepričala o resnici. Ostajala je doma in ni bila bolj srečna, če je lahko pospravljala in si dala opravka s stoterimi drobnimi malenkostmi. Dom je bil njen ožji svet, skoro svetišče. in on ji je velikokrat povedal, da je najbolj srečen doma v svojem kotičku. Toda nekoč je slišala skozi odprto okno pogovor sosed. Strahoma je obstala. Stala _ je kot prikovana ob steni in čutila, kako ji sili v obraz rdečica. Sosedi sta se namreč menili o njenem možu, pravzaprav o ... Ni mogla verjeti, da bi jo varal. Sklenila je postati bolj ču-ječa. Nekoč — čistila je njegovo obleko — pade iz žepa droben listič. Že ga je hotela stlačiti nazaj, ko ji je pogled obvisel na pisavi. Instinktivno je čutila žensko pisavo. Začela je brati... Ne, kar hlastala je, kajti razodetje je bilo silno. toda iz prsi se mi je izvil samo grgrajoč vzklik. Stekla sem za njima. Koliko bolje bi bilo, da bi ostala... Nisem izbirala besed. Vrgla sem jima v obraz vse, kar mi je prišlo na misel. Čutila sem se prevarano. Sama ne vem, koliko časa sem govorila, potem« — spet je zadrhtela — »pa sem se zgrudila od — studa!« je vse temeljito premislila. Vsak poskus sprave bi jo verjetno le žalil. Poskušala je sama. Poskušala je odpustiti, pozabiti in začeti znova, pa je bila še bolj ponižana Molče sprejme popisan papir. Žena odhaja, po zraku pa še plove njen obtožujoči glas. Življenje samo piše romane... * Letos — tako smo zapisali v uvodu — se je v našem okraju vzelo skoro 500 parov. Le 10 odstotkov teh ima svoje lastno stanovanje. Pravzaprav večji del stanuje največkrat v večjih ali manjših sobicah. Od prejšnjih let jih čaka na lastno ognjišče še približno 45 odstotkov. Največ seveda v industrijskih krajih kot v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in deloma tudi v spodnjih krajih okraja. Vsi drugi domujejo pri starših, ženinih ali moževih. Samo 2 odstotka novoporočencev, vštevši lanske, je še brez otrok, vsem ostalim se je povečala družina za enega, v nekaterih primerih pa tudi za dva družinska člana. Kako živijo? V Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Videm-Krškem, na Senovem in v Brežicah ter še nekaterih drugih večjih krajih je več desetin družin, kjer se v dvo- ali enosobnem stanovanju stiska povprečno od šest do dvanajst družinskih članov. Obiskali smo nekaj družin. Pričujoči primer nam kaže -so neznosnost razmer, v katerih žive mladoporočenci. Samo en primer! * Moževi starši so priletni, doma je še mlajši sin in priletna hčerka. In onadva, seveda. Zakonca J. L. Majdiča je stara tri leta. Domujejo v dveh sobah. V eni so starši s sinom in hčerko, v drugi, mnogo manjši, onadva z Majdico. Prvo leto so živeli složno. Mlada sta z dobro voljo prenašala vse vsakodnevne drobne slabosti in sitnosti staršev. Kdo bi jima zameril. Stara sta in s* u* »No, vidite, tovariš sodnik« — visoko je vzdignila glas — »pripravljena sem bila na spravo, zaradi otroka. Nisem našla toliko poguma, da bi malemu vzela očeta. Obljubil je! Zal le za dva meseca. Začel je znova, tokrat drugod. Danes vem, da je drugačen, kot se je delal takrat, ko sva se spoznala. In — nič več — nikoli več ne bi mogla z njim živeti. Vložila bom tožbo za ločitev.« Sodnik jo je opazoval. Njegova dolžnost — navadno skuša ugladiti nesporazume — bi bila tudi tokrat enaka. Večkrat se mu to posreči. Danes je nem. Dobro pozna ljudi. Ta pred njim bolehna. Mlada sta živela v veri, da bosta zdaj pa zdaj dobila obljubljeno stanovanje. Živela sta tako rekoč iz dneva v dan od obljub. »Drugi mesec prideva za gotovo na vrsto« — sta tolažila drug drugega. Toda minevali so meseci, leto. dve! Zdaj je prekipelo. Stanovanja doslej nista dobila. V hiši ju je vse gledalo po strani. Majdiča se ne sme niti ganiti — vsepovsod jim je napoti. On postaja čemeren, večkrat prihaja domdv pozno v noč, včasih celo pijan. Mladi ženi so stopile solze v oči. V teh zadnjih mesecih je večkrat bolehala. Boji se za moža, hčerko in — zase. Njen zakon je na nevarnem previsu. Malce čudno se sliši, toda ni dvoma, da bo njuna zakonska sreča v bodoče odvisna le od tega, če bosta dobila stanovanje. Zadovoljna bi bila z eno samcato sobo, samo da bosta sama zase. Da bi si lahko uredila življenje no svoje. Saj nima ničesar proti moževim staršem. Samo ti je nočejo razumeti. Njenih lastnih želja notreb in končno pravic. In kar je najhuje: boji se. da ji bodo starši odtujili moža. saj čuti da mu pritrjujejo, če jo včasih nokara in če preklinja tak zakon. Dobro ve, da starši želijo, da bi jim ostal sin doma. Dobro zasluži in dokler bo doma, do še vedno kak stotak odrinil staršem. Tovarišica L. še ni docela obupala. Živi le v mislih na naslednjo pomlad, ko bo — to pot zagotovo — dobila stanovanje. Če pa jo bodo spet naplahtali? Potem sama ne ve, kaj bo. Kaj dobrega — gotovo ne! * Da, stanovanja! Koliko smo jih že zgradili v zadnjih letih po vojni. In koliko jih bomo še! Vendar prepočasi gradimo in predrago Saj ni treba, da bi že danes imeli mladoporočenci kaj vem kakšna komfortna stanovanja. ko pa vsi razumejo, da nismo toliko bogati, da bi si kaj podobnega lahko že sedaj, komaj deset let po vojni, lahko privoščili. Vseh tistih sto zakoncev bi bilo resnično zadovoljnih, če bi imeli vsaj večjo sobo ali morda še kuhinjo zraven. * Vzela sta se zelo mlada. Njej je bilo komaj osemnajst let, njemu dvajset let O zakonu sta vedela toliko kot nič. Starši so jima branili, toda mladost je norost, kdo bi pomišljal — bolj ko so jima branili, bolj sta bila trmasta. Začelo se je že v medenih dneh. Navajena je bila poležavati do poznega popoldneva. On pa je moral zgodaj zjutraj na delo. Najprej so biti to nepomembni prepirčki, ki sta jih po nekaj urah pozabila. Sčasoma so se prepiri ponavljali; prišlo je celo do očitkov. On ji je očital, da je doma niso ničesar naučili, da ne zna krpati, skuhati poštene jedi. Ona pa, da ima tako majhno plačo in da mora vsak dinar petkrat obrniti. Ona je hodila tožit k svojim, on k svojim. Starši bi ju morali podučiti. Ne! Verjeli so obema. In zaključek? Prišla sta pred sodišče. Sodnik je moral uporabiti ves svoj vpliv in vse svoje sposobnosti, da ju je ponovno združil. Kdo ve, za koliko časa...? * Epilog se razvija pri ženinih starših. Mlada žena ihti, on stoji mrko za njo. Zgane se šele, ko mu njeni starši prigovarjajo. Takole je bilo: ko jima je umrl prvorojenec, je začel popivati. Nobeno delo ga ni več veselilo. Bil je več na cesti kot doma, v družini. Oprijel se je vseh mogočih in nemogočih slabih navad. Nekoč se je spozabil in ženo udaril. Ona je pobegnila domov. Prišel je večkrat ponjo, ona ni hotela. Bala se je, da bi se ponovno spozabil. Začel je še bolj popivati. In včasih je kar dvakrat, trikrat izostal od dela. Sotovariši V podjetju, zlasti odborniki iz sindikalne organizacije, so ga na sestanku kritizirali. Odstranili so ga celo od upravnega odbora. Mož je docela iztiril. Nekoč pa, ko se je vračal domov, zagleda ženo s starši. Bil je pijan. Začel je siliti v njo in pretil staršem. Ogorčeni so stekli vsi domov. Drugi dan se je streznil. Oblekel se je v nedeljsko obleko in se odpravil k njim. Zdaj sta pred starši. Ni dvoma, da ga ima ona rada. In on njo. Vendar morajo spravne besede spregovoriti starši. Končno se mož omehča. Pripoveduje o zadnjih mesecih svojega življenja. Kar vre mu iz ust in ustavi se šele, ko se ga žena oklene. Takrat se je v njem porušilo tisto zadnje slabo. Starši se umaknejo. Drugi dan gresta na svoj dom. France je spet v sindikalnem odboru in hvaležen je svojim tovarišem, ki so mu pokazali pot naprej. Njuna edina želja je: dobiti otroka in ga vzgajati v poštenega državljana. * Da! Res je — zdrava, srečna družina nas dela velike. Le zdrav in krepak rod nam bo dal nove zdrave družine. Ti bodo gradili našo veliko stvar. Morda ni več daleč čas, ko se bodo vse tegobe mladih ljudi uredile. Ko bo zadosti stanovanj, ko be zaslužek boljši in ko bosta mlada žena in mladi mož prej temeljito spregovorila o zakonski zvezi. In morda niti ni več daleč čas. ko se bodo vsa nesoglasja v družinah izgladila, kajti kot rečeno: zdrava in srečna družina je temelj naše bodočnosti! Zopet smo končali leto dni, ga dogajanja v minulem letu, leto športnih tekmovanj v raz- kajti tega je toliko, da bi lah- HRASTNICANI — MOJSTRI V ORODNI TELOVADBI nih športnih področjih. V kratkem podajemo nekaj misli in zapiskov iz delovanja naših športnikov v preteklem letu ter nekaj predlogov za delo v letu 1957. V tem kratkem pregledu nismo mogli zajeti vsega športne- ko napisali kar več časniških strani. Se nekaj. Športniki — v bodočem letu sodelujte na športni strani »Zasavskega tednika« več, kot ste pa v preteklem letu! U rednik Kar lep razmah in uspeh so V Hrastniku imajo vrsto do-dosegli Hrastničani v orodni te- brih telovadcev, to pa zato. ker lovadbi. Tamkajšnje TVD »Par- imajo pristojni činitelji za go-tizan« ima v svojih vrstah kar jitev zdrave telovadbe vse ra-dva državna reprezentanta, to zumevanje. na drugi strani pa sta Skaza in Urbanc Marino. Pa zavzema orodna telovadba pri tudi drugi telovadci dosegajo hrastniškemu »Partizanu« vse lep napredek, tako na primer večji obseg. Senica in ostali. PRI NAJBOLJŠIH PLAVALCIH V VIDMU-KRŠKEM Na kratko po abecednem redu v preteklem letu Ameršek. igralec trboveljskega »Rudarja«, se je lani v forma kar dobro popravil. V Celju je dal Ameršek v tekmi proti »Klachvarju« edini, dragoceni gol. Bivic Mirko — to vam je tič! kar tri odlikovanja je dobil preteklo leto od Avto-moto zveze Jugoslavije-Slovenije, pokalov pa nič koliko! Samo na gorskih dirkah od Dimnika na Katarino v Trbovljah, dne 2. maja 1956 ga je »nesel« Draksler iz Hrastnika. Celuloza v Vidmu-Krškem je pa od sile, a ne zato, ker proizvaja časniški papir za celo državo, temveč zaradi tega, ker ima najboljše pionirje — plavalce v Sloveniji. Naprven- Pod košem V letu 1955 so dogradili v Vidmu-Krškem plavalni bazen, ki je med najlepšimi v državi. Pogoji, ki so jih v Vidmu-Krškem ustvarili so omogočili nagel razvoj plavalnega športa v kraju. Plavalni klub si je zadal nalogo, da bo vključil v svoje vrste čim več mladine in to iz vrst delavske in vajenske mladine. Plavalni klub je bil ustanovljen v juniju 1955. Zasluge za tako hiter vzpon tega mladega plavalnega kluba in za dosežene uspehe v letu 1956, ima nedvomno tudi trenerka tov. Jurčeva, ki je vsak dan vodila plavalno šolo. prvo v Spodnjem Posavju in sploh v okraju Trbovlje. Uspehi so bili tu: prvo mesta v H. razredu, prvo mesto v conskem tekmovanju, nadalje največji uspeh — nrvo mesto v pionirskem tek- movanju Slovenije s 160 točkami pred »Triglavom« iz Kranja, ki je dosegel 10 točk manj. Plavalci v Vidmu-Krškem so sklenili skupno s tehničnim vodstvom da tudi preko zime ne bodo počivali, ampak da bodo, kolikor bodo dane možnosti, trenirali v telovadnici. Oster zavoj MARIBORSKO-jCELJSKA MLADINSKA LIGA V tej ligi sodelujejo mladinska nogometna moštva klubov, ki tekmujejo v mariborsko-varaždinski nogometni ligi. To eo: »Branik« iz Maribora, »Maribor«, »Rudar« iz Trbovelj, »Kladivar« iz Celja in »Sobota« iz Murske Sobote. Borbe v jesenskem delu pr- venstva so bile zelo izenačene. Prvak je »Branik«, drugo mesto ima »Rudar« s 4 točkami in boljšo razliko v golih, medtem ko imata štiri točke tudi »Maribor« in »Kladivar«. »Sobota« je s 3 točkami na zadnjem mestu. IN NEKAJ MINUT PRI TRBOVELJSKEM »RUDARJU« Ubranit je stvu Slovenije so ti dosegli 160 točk in prvo mesto. V našem okraju so pa daleč najboljši. Cešek v Zagorju se je resno zavzel za vzgojo pionirjev. Kar dve moštvi je pripravil za tekmovanje. Pravi namreč, da morajo tudi v Zagorju nekaj pokazati, saj tamkaj niso bali v nogometu nikoli slabi. Dobova, na meji okraja Trbovlje, ima dobro avto-moto društvo, toda »Partizan« se tamkaj kar ne more razviti. Včasih so bili v Dobovi najboljši telovadci. Edi tudi ni kar talko. Kljub temu, da je precej pridobil na teži, je vendar še kar uspešno igral nogomet v I. moštvu »Rudarja«. Kegljanje mu pa rti preveč ugajalo, čeprav je bil tudi tam uspešen — poleg tega je še dober šatrist. Foto krožek, ki je bM v Tirbov-ljah-H rastnifcu v prejšnjih letih tako razvit in delaven, spi danes spanje pravičnega — Hrastnik pa je celo prednjačil med foto krožki v Sloveniji. Gorica je kraj, ki ga v Trbovljah ne morejo pozabiti. Miš-ljna je Nova Gorica, ko je v kvalifikacijskih tekmah za vstop v consko ligo premagala »Rudarja« e 5:4. En go! razlike je zadostoval za vstop. No, pa tudi Gorica rd ostala v coni. Hrastničani 9o imeli sroeflo v tekmovanju varaždinsko- mariborske nogometne lige. V jesenskem delu tekmovanja eo igrali v mariborsko- celjski ligi. Malo so imeli težav, a eo kljub temu ostali na 5. mestu. Spomladi bo, kakor kaže, drugače. Ivo Butkovec je eden izmed uspešnih nogometnih trenerjev. Saj prav pridno vzgaja pionirje pri »Rudarju«. Za svoje delo je bil od trenerske zveze Slovenije pohvaljen. Juričev a je v plavalnem klubu »Celuloze« v Vidmu-Krškem mnogo pripomogla, da so tako napredovati v plavanju ter osvojil lansko leto prvo mesto v II. razredu in I. mesto med pionirji Slovenije. Kajaikaši v Zagorju so bili tudi delavni. Med terni, ld eo bili uspešni, so Hrastničani, a tudi v Krškem imajo vse pogoje, saj so lani uspešno oz-ga- Ni treba posebno poudarjati, da ima najbolj razumevanja za vzgojo mladine mladih nogometašev ravno trboveljski »Rudar«. Kar s 7 moštvi tekmuje v nogometnih prvenstvih: prvo moštvo v memborsko-varaždinski Rgi, kjer je zasedlo 4. mesto, IL moštvo tekmuje v Zasavski nogometni ligi izven konkurence. Mladinski moštvi tekmujeta kar dve in sicer eno v skupin^ slovenskih klubov. M tekmuje v mariborsko-varaždin-ski ligi, drugo moštvo Pa tekmuje v zasavski skupim. Kar troje moštev pa tekmuje r p*>-— * — -» - ^ — •» rarsKa sKupcini. Preko 100 nogometašev je vključeno v vrste »Rudarja«. Aktivni eo nadalje rokometaši, ta- ko moški kot ženske. Košarkarji tekmujejo z manjšim uspehom. V lanskem letu so dosegli znaten napredek tudi plavalci. Boksači spijo spanje pravičnega — prav tako tudi lahko atletika. Odbojka je sekcija, ki je tudi bolj na papirju. Aktivni pa so v »Rudarju« kegljači, lq so si priborili vstop v tekmovanje v I. kegljat^ri ligi. Tudi šahisti so aktivni, manj pa igralci namiznega tenisa. Kje so vzroki? Preteklo leto so uspešno nastopali tudi kolesarji. Po svoji aktivnosti in množičnosti lahko brez skrbi zapišemo, da je bflo v letu 1956 v našem okraju najbdli delavno športno društvo »Rudar«. Igrišča so bila tudi v minulem letu navdušenih kibicev ROKOMET Moto-skorieg pripravi trboveljske avto-moto društvo skupno s smučarskim društvom navadno vsako leto SMOLA »PROLETARCA« V LANSKEM LETU TER Zadnje mesto na lestvici ma-riborsko-varaždinske nogometne lige je, bi lahko rekli, več ka kor smola, več kakor pa vse drugo. Kot prvak} podzvozne lige, kjer so pustili za seboj velenjskega »Rudarja«, so se Zagorjani vključili v tekmovanje mariborsko-varaždinske lige. Temeljito so bili pripravljeni, toda 11 igralcev n! zadostovalo. Pa še premalo zanimanja za vzgojo mladih nogometašev se rcu« maščevalo. — Mnogo skrbi in volje pa posve- Cešku pionirjem. Kar dvoje moštev pionirjev ima društvo, in to dobrih. No, če bo šlo tako naprej, potem bo mladi kader kmalu uporaben tudi pri večjih. Zagorjani imajo v načrtu, da se bodo temeljito pripravili za spomlad. Upajmo, da bodo uspeti in se odmaknili od zadnjega mesta. Prav aktivni pa so v Zagorju košarkarji, kegljači, igralci nar miznega tenisa, a tudi rokometaši. Svoj športni dom so dogradili. Se drugo leto tako naprej, pa bo na cesti proti Kotredežu Vse bolj in bolj se razširja v Zasavju rokomet. Igrajo ga v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Brežicah in Vidmu-Krškem. Lansko leto še ni obstajala zasavska rokometna liga v tem smislu, da bi sodelovali vsi, ki goje rokomet na področju okraja Trbovlje. Najbolj je rokomet razširjen v Trbovljah, kjer igra v »Rudarju« moška in ženska ekipa, ki je osvojila v svoji skupini prvo mesto. Igralkam rokometa u »Rudarju« je pripisati v letu J956 še dve pomembni zmagi in sicer osvojitev prvenstva Slovenije u velikem in malem rokometu. Prav tako so bile igralke »Rudarja« tudi končno predstavnice Slovenije v malem rokometu za tekmovanje »Jugocu-pa«. Uspele niso več, saj so naletele na prvega nasprotnika, »Lokomotivo« tz Zagreba. V Zagorju so se rokometaši orientirali v glavnem na igranje malega rokometa. Zgradili so si tudi svoje igrišče za mali rokomet, ki bo služil svojemu namenu že prihodnje leto. Za popularizacijo te športne discipline bi bito prav, da se osnuje zasavska rokometna liga, v katero bi se vključili igralci iz Brežic, Vidma-Krške-ga, Hrastnika, Zagorja in Trbovelj. Dobro bi bilo organizirati propagandne tekme v rokometu tudi v Radečah, na Senovem In v Sevnici, da se ta lepa igra raz. širi vsepovsod. To naj bi bila delovna naloga zasavskih rokometašev v letu 1957. m Mlada padalka KAKO PA V RADEČAH? * •' H * ■ m SLa*.?. Mladi na smučarskem tečaju »SVOBODA« JE DOSEGLA LEP USPEH V športnem društvu »Svoboda« v Trbovljah kar pridno delujejo. Najbolj so bili lansko leto uspešni nogometaši, ki so dosegli v mariborsko- cel j sk i nogometni ligi 3. mesto. Vodstvo nogometašev skrbi tudi za nara- ščaj ter imajo dobro mladinsko moštvo In vreč pionirskih. Tudi teniška in šahovska sekcija sta dobro delovali ter imata za bodoče leto 1957 lepe načrte. Nogometaši si seveda žele prvo mesto. Športne in telesnovzgojno življenje v Radečah je kar Živah no. Najboljše delajo seveda pri »Partizanu«, pa naj si bo to v Radečah samih ali pa v Papirnici, Hotemežu, Loki, Zidanem nem Tajništvu za notranje za-mostu in Podkumu. Vso skrb posvečajo v Radečah mladim Namizno-teniškl klub »Kemičar« Iz Hrastnika — prvak zasavske conske lige Tekmovanja v zasavski conski ligi so končana. Kot je bilo pričakovati, je zmagal v ekipnem prvenstvu članov NTK »ICemi-čar« iz Hrastnika, kateremu ni nihče ogrožal prvega mesta. V okviru te lige so bila tek movanja tudi v prvenstvu pionirjev in članic. Tu so sc Izkazali Lttijani, kt so osvojili obe prvi mesti. V prihodnjosti pa bodo njihovo prvo mesto ogrožali pionirji NTK »Kemi-čar«, ki so zlasti v drugem delu prvenstva močno napredoval Graje vredno je postopanje NTK »Rudar« iz Trbovelj, ki je odigral le dve tekmi. Nekdaj najmočnejši zasavski klub je v letošnjem prvenstvu popolnoma popustil. Organizacijo prvenstva je vodil NTK »Kemičar« iz Hrastnika, kjer nastaja počasi zasavski no mimo-tcnlški center. kadrom in da se kraj čim bolj poveže z okolico. V Radečah deluje tudi ŠD Radeče, ki goji nogomet, kegljanje in tudi lahko atletiko. Prav tako ima v Radečah tradicijo namizni tenis. Radečani so lani dosegli lepe uspehe predvsem v okviru Športnih iger Industrije papirja, ki so bile v Vidmu-Krškem. V skupni oceni so bili tretji, medtem ko so bil/ v kegljanju prvi, v lahki atletiki tretji in v nogometu drugi. Nogometni klub Radeče sodeluje v zasavski nogometni ligi. Drugače pa so Radečani navdušeni planinci. nizirali kajaški slalom za zasavsko prvenstvo. Lani so bili najboljši na »Teku osvoboditve« v Zasavju, ki so ga priredili v Radečah, člani TVD »Partizana« iz Radeč, vendar so bili samo za dve točki boljši kot Trboveljčani. Osvojili so prehodni pokal Radeč z 89 točkami. Nogomet je še vedno najbolj najbolj priljubljen šport. »Rudar« iz Trbvelj se lahko pohvali, da ima naboljše pionirje v Sloveniji, saj so v finalni tekmi za prvestvo Slovenije premagali prav dobre pionirje »Branika«. Mirko Bizjaik je bil pred vojno poznan kot dober orodni telovadec. Po osvoboditvi pa je svoje sposobnosti začel prenašati na naše mlajše telovadce, vodi orodno telovadbo pri trboveljskem »Partizanu«. Je tudi stalni sodnik pri raznih tekmovanjih v jugoslovanskem merilu ter potuje večkrat z našimi jugoslovanskimi telovadci v razne kraje na tekmovanja. Ovnič je med dobrimi šahisti trboveljskega »Rudarja«, ki je imel preteklo leto zastopnika, mladinca Hinka Jazbeca. na državnem mladinskem prvenstvu v šahu. Tudi v Portorožu so bili trboveljski šahisti kar uspešni, šah se lepo razvija tudi v Hrastniku, Brežicah, na Vidmu, v Dobovi in drugo. Plavalni bazeni so prvi pogoj za dober razvoj plavalnega športa. Preteklo leto so tudi Trbovlje dobile moderen plavalni bazen olimpijskih dimenzij, a tudi na Izlakah so s: Zagorjani uredili nov, soben plavalni bazen. To je' že četrti večji plavalni bazen v okraju — v Vidmu-Krškem, Radečah, Trbovljah in na Izlakah. Rudar v Hrastniku ima vse pogoje za dober uspeh v športu v prihodnjem letu. Športniki hrasftniškega »Rudarja« posvečajo mnogo pažje pravilnemu treningu, zato tudi uspehi ne bodo izostali. Senovo, rudnik pod Bohorjem, ima razvito telovadno društvo, medtem ko z nogometom tamkaj še ni tako. Lani je bila na Senovem propagandna tekma v hkoeju na travi med reprezentanco Slovenije in HrvatsSce. Zmagali šo Hrvatje s 4:0. Ta šport v našem okra .tu še rti razširjen. šport je lepa zadeva, toda še bolj imenitna je športna stava v našem »Poletu«. Med udeleženci športnih stav je Imel v našem okraju največkrat uspeh Ljubo Juvan iz Zagorja. Tenis — so včasih dejali — je šport samo za gospodo. Danes pa lahko tenis igra vsakdo, če se zanj zanima. V našem okraju obstaja teniška sekcija edino pri SD »Svoboda« v Trbovljah. Pionirji tega društva so se letos udeležili tudi prvenstva Slovenije in dosegli kar zadovoljive rezultate. Prihodnje 'leto, ko bodo dogradili še eno igrišče, bodo imeli še lepše pogoje za razvoj tega športa. Urek iz Brežic je v Spodnjem Posavju eden izmed nniboliih vozačev na motorju. V toku preteklega leta je sodeloval tučči na raznih dirkah in si priboril več pokalov. Vaterpolo je igra, ki zahteva mnogo vzdržljivost: in dobro kondicijo. Trbovelii*i vaterpolisti so se pokazali kar dobro. samo preveč radi delate prekrške. Ta veja plavalnega športa ima vse pogoje za razvoj tudi v Zasavju. Zakaj pa ne bi mate počivali — so rdeli nogometaši; iz Brežic, ki eo zapustili igrišče v Ptuju. Sedaj so zaradi tega na repu tabele. Vendar ta zadeva še nd končan In ne ve se še, kdo bo »kratko« vlekel, ali NK Brežice ati tekmovalna komisija maribor$ko-celj-ske nogometne lige. Želimo vsem šporimikem. telovadcem. šahistom, motoristom in ostalim v imenu vseh društev in organizacij srečno in v športnih zmagah uspešno Novo leto 1957! -ZASAVSKI TEDNIK. VSEM VAŠ!M NAROČNIKOM !N BRA' r'rlW IN USPEŠNO NOVO LETO! I. JANUAR 1S57 — ST. 1-2 13 mika1! Tone »Žagar mi ne da saj je naša posadka padla prav trebeža. je rekel, če mu ne p n- med zadnje, a za dva ne morem dem kotit v vinograd.« sam.« Vrankar se je začudil. Tone je vedel, kaj pomenijo »Rekel si vendar, da boš tre- prijateljeve besede. Ugovar ati bež užival tri leta, za trud, za mu ni mogel. Bodel ga je očitek delo. ki ga boš opraviL« in sram ga je postalo. Ali ni bil IW* s■ p*i 0m ep* mnr E W f k-Mik #*' W 1 m» t®sf» že, danes sem skončal v trepežu. Zdaj bo morda vendarle bolje ...« Tedaj ga je zgrabila žeja. Segel je po posodi, toda bila je prazna. »Hajnč, skoči po vode, strašno Kopač Jotže Vrankar je za trenutek odmaknil vrtalno kladivo od premogovega sloja in se po-stemi oarl na tovariša. Kdove kaj ne« je hotel poreči, ko mu je besedo naenkrat zastala na jaesStM in ves se je začudil. Njegov pomočnik Zemljan je, naslonjen na stojko, pošteno zadremal. S Tonetom ata bila prijatelja že izza otroških let. Skupaj sta pasla, krepeli la pse in stikala za ptičjimi gnezdi. Niti Vram-karjevi ne Zemljanovi niso bili večji kmetje. Težko so se pre-bi ali skozi življenje in se ubadali kot črna živina, ne da bi kaj doeti zaleglo. Ko je Jože odrasel, je sprevidel, da mora z doma. Odšel je v Belgijo, poln »A če delaš zase, Jože, delaš vendar vse drugače, z veseljem ...!« Vrankar je sprevidel, da prijatelju, zaljubljenemu v siromašne lehe nerodovitne prsti, ne bo mogel zlepa do živega. Spoznal je, da vidi pred sabo le svet tridesetih arov, in te je hotel za vsako ceno razširiti. V srce se mu je zasmilil, smilil vsak dan bolj. Dve uri je imel do rudnika, dve nazaj — osem ur v jami, doma pa še drugi, še hujši napor. Jožetovo stanovanje pa je bilo oddaljeno le nekaj streljajev od jame. »To ni življenje, Tone,« mu je nenehno prigovarjal. »Ti se ubijaš, žena s teboj, otrok pa nima prave nege.« I volje, da se prikoplje do boljšega krul»a. Zemljanov Tone pa bi za nobeno ceno n« storil koraka v svet Sel je v najbližji rudnik in od doma hodil na delo. No, zdaj se je Jože vrnil z ostalimi, ki jih je poklicala domovina, in spet sta bila skupaj, skupaj v istem rudniku in celo na isti številki. Tudi Tone ni mogel ostati doma na tesnem gruntu, ki ga je prevzel brat. Priženil se je k bajti, ki je komaj redila kravico. V rudnik je spočetka zahajal, da bi si prislužil za življenje. Toda kmalu je oživela v njem želja, ki je že dolgo tlela, in ga prevzela z vso močjo. Pričel je garati in skopariti, da bi si za prihranke dokupil zemlje. Na to se je spomnil zdajle Jože, stopil k prijatelju Ln ga nejevoljno stresel za ramena, da se je ta zdrznil in zmedeno pogledal okoli sebe. »Doma počivaj! Nič ne bomo zaslužili, še norme ne bomo dosegli.« Tone je vedel, da prijatelj govori resnico. ' »Vem, Jože,« je odvrnil. »Toda ne zameri. Vražje sem zdelan. Do polnoči sem kopal pri luni- »Ni tako Slabo,« je ugovarjal Tone. »Bo vsaj otrok kaj premogel.« Vraničar se mu je jedko zasmejal. »Kaj bi dobil? Bajto, ki se mu be že rušila nad glavo. Popravilo mu bo vzelo pol življenja in v jamo bo moral po denar kakor ti. In še nekaj mu boš zapustil: neutesljivo željo, da bi krpo puste zemlje povečal za novih dvajset ali trideset arov. In ta zemlja mu bo pila kri, kakor jo pije tebi.« Zemljan se je ob takih očitkih otepal na vse kriplje. . »Ne poznaš me Otroku vendar ne bom storil slabega Bajto bom popravil sam. od Žagarja odkupim trebež in sinu bo bolje, kakor je meni.« Jože je čutil, kako iz njegovih besed odseva vera, da bo zares tako. Toda zgrabila ga je nevo-ija. »Ti nisi rudar,« je vzkipel. »Takšen posel, pa ga opravljaš le na pol. In še manj! A tudi kmet si le na pol. Pa kaj kmet! Tudi bajtar si samo na pol.« Na mah pa mu je bilo žal besed. Spomnil se je na njuno mladost ki oglasil se mu je očitek. V prijateljevem srcu ni SOB »Saj je res,« je v zadregi gnjocal Zemljan. »Toda prodati ml ga noče drugače, kakor da mu pomagam tudi na njegovem gruntu.« Jožeta je razpalilo. »Tone, zemlja te bo izsesala kakor pijavka! Kaj ti je treba trebeža? Ali res ne moreš brez Žagarja, ko vidiš, da te samo izžema?« Tone pa se je že pregloboko zaril v zemljo. Zaradi nje je pozabljal na rudnik. Izostajanja se ga je prijelo kakor smola. In za njim so prišle posledice. Poleg jame in trebeža, v katerem se je ubadal dam in noč, ga je klical Žagar, zdaj na njivo, zdaj v vinograd ali v košnjo, da se od naporov v jami ni mogel oddahniti. Zvečer mu je nalival, češ, bo prihodnjič raje prišel. Drugo jutro je bila Tonetova glava težka, teto zbito do smrti. Zbal se je dvourne poti m vročine v jami, in znova je izostal. »Tako ne more dalje,« ga je ogorčeno grabil Jože. »Rudar sem in hočem poštenega zaslužka. Ti pa mi ga kvariš. In vozaču tudi. Če je tista krtina zares vredna več kakor jama, prav, pa pusti rudnik!« Tone se je zganil, kakor bi ga zbodel s šilom. »Kako pa naj potem živim?« »Vidiš! Sam priznaš, da te tista revščina ne more preživljati. Kaj potem visiš na n ej, ki ti samo krade moči. in če dokupiš tudi trebež, ne boš postal krnet, pa čeprav si kmečki sin.« Zemljan je sklonil glavo, na mah pa jo je trmasto dvignil, kakor da je Jože tisti, ki ogroža načrte, ki se jim je ves predal. Se z večjo vnemo se je gnal v trebežu, izčrpan že iz jame. Temni kolobarji so mu obrobljali oči, pred njimi se je sumljivo bliskalo. Žena, ki mu je pomagala, ga je v strahu pogledovala. Ves je bil shujšati, ves izžet. »Toliko pa se ti le ni treba pehati,« je rekla svareče. »Saj zaslužiš v rudniku, bomo že kako.« On pa je sanjal o prostorni hiši, o dokupljenih njivah in dveh kravah, sanjal je celo o volih Pri vsaki pedi obrnjene zemlje ga je toplo pobožalo pri srcu: »Glej, tole bo enkrat tvoje!« To ga je priklepalo k nji z neznansko močjo. Telo pa, kakor bi bilo nenehno na natezalnici: Trebež — Žagar — rudnik. Da, rudnik. Vedel je, da brez njega ne more. Tja je bilo treba po denar. Toda moči so mu pohajale — počitka nobenega. Vročina na odkopu mu je pritiskala v glavo in prsi. Ni se še prav naslonil na lopato, že so mu veke zlezle čez trudne oči. In to se je ponavljalo venomer. Zdaj se je proti njemu pritoževal tudi vozač. »Zal mi je,« ga je oprl Jože. »Toda kakor delaš, si za skupino mrtva številka. Sram me je, Jože prizanesljiv, mu ni bil vedno dober? Bi ne bilo hudo, če bi moral iz skupine? Napel je vse sile in se lotil dela. Izmučene mišice pa so neodložljivo terjale počitka. Glava mu je klonila, reke ohlapne obstajale na lopati, vozičku, kjer koli. Iskati je začel skritih kotičkov v jami, za hip počenil in zadremal. Joži je pohajalo potrpljenje, toda ni se mogel odločiti, da bi zaprosil, naj razbijejo skupino. »Tone ni neumen,« si je dopovedoval, »sprevidel bo in za-okrenil.« Zemljan pa je rigolal in videl pred seboj le svoje velike cilje: trebež. njegov trebež, zemljo, grunti Žagar ga je zdaj podžigal in ga vedno češče klical na delo. čeprav ga je bito vsak dan manj v hlačah. V rudniku pa so se vrstili iz/is tanki in kazni. »To ni prava pot,* mu je začela očitati žena. »Drži se rudnika, drugače boš ugonobil nas vse. Vsak dan slabiš, iz rudnika pa prinašaš zmiraj manj. Prosim te, Tone, zastran otroka te prosim!« »Saj bo bolje, kmalu bo bolje,« se je opravičeval. »Počakaj! Prihodnje leto boš govorila. V trebežu bo zraslo krompirja, da ga bom polovico prodal« Gledala ga je. Stal je pred njo, naslonjen na rovnico, odkrit in brez srajce. Z razmrše-nih las mu je curljal znoj in risal po obrazu in prsih čačkaste vijuge v premogovem prahu, ki si ga z dela grede ni utegnil spirati. Oči so se mu umaknile globoko v glavo in čisto utonile za ostrim, tenkim nosom, ki se je izzivalno pognal naprej. Celo, lica — vse izbrazdano s tenkimi črtami, ki so iz blede kože glodale posebno resno. Zemljanko je pretreslo: ta človek bi vendar ne smel biti tako star! V srce se ji je zasmilil. »Pusti rovnico, Tone, in naspi se! Kaj naj pomaga vse skupaj, če se ti pri tem ugonobil« Toda ravnice ni odložil. Sonce je že lezlo proti zadnjim hribom, ko jo je upehan dal iz rok, povečerjal in stopil na pot. V veliki čakalnici pred rovom se je trio rudarjev. Zemljan je slišal njih klice, smeh in dovtipe le na pol. Vzel je svetilko, sedel na klop pri izhodu in v hipu zadremal. Ni opazil, kdaj se mu je približal Vrankar z vozačem. »Si bolan?« »Bolan?« se je zdrznil. »Ne — veš, trebež sem skončal.« Jože se je očitno zveselil in ko jih je lokomotiva že vlekla v jamo, ga je skoro mehko vprašal: »Ali bo zdaj bolje, Tone, hm?« Toda odgovora ni bilo, ko pa se je obrnil k njemu, je pomoč- Tako je prišlo, kar je na neti način pravzaprav moralo priti. Julijska vročina je pritiskala v trebež in razbeljen zrak je trepetal nad razrito zemljo. Tone se je boril s koreninami in trnjem že od osme zjutraj, ko se je vrnil z nočnega dela. Bito je popoldne — še štiri ure m spet bo moral v rudnik. Legel pa še ni. »Spat pojdi,« ga je prosila žena. »Takšen izčrpan vendar ne moreš v jamo.« »Nak, Minka,« je odkimal in pokazal proti grmovju pred seboj. »Danes bom zdelal trebež. In še malo in moj bo. Potem izkrčim nov trebež — Žagar mi ga je že ponudil, in napravil bom travnik. Nato pride k hiši druga kravica.« Ona pa vsa zaskrbljena: ><>oooo-o-o-oooooooooooooo< © J©M A A >0000000000000000000000000^ nem svitu. Žagar mi je dal lep kos rebri, da iztrebim trnje in zato tri leta uživam zemljo.« »Pri delu v jami pa dremlješ « mu le oponesel Jože. »Saj veš. Ce si zdaj ne pripravim, si ne bom nikoli.« »Kaj bi si prioravil? Rudar si. delo imaš in drži se ga. pa boš zaslužil, da preživiš sebe in družino Jama terja mnogo, celega človeka « »A domačija?« se je branti Tone »Brez truda je ne spravim nikamor naprej.« »Na tisoče nas je, ki je nima- m Ra & bilo nikdar zlobe. Toda zaicaj ga potem noče razumeti? Prišla je pomlad Sonce je z nezadržno močjo zganilo sokove. Oživele so gorice, v razora-nih brazdah je kipela zemlja in se pripravljala za novo rojstvo Tone je zaprosi'; v rudniku za izredni dopust Niso mu ga dali rabili bi celo še več ljudi. Rednega doptista pa ni hotel: hranil ga' je za sajenje krompira in nešteto drobnih del. Drugi dan je prvič samovoljno izostal Ko se je vrnil na delo. ga je Jože trdo zgrabil. BU je pust jesenski dan. Veter je zavijal okrog oglov, mraz je vedno hu/e pritiskal. Otroci so hiteli v šole. Niso se zmenili za mraz. Hoddi so večinoma v gručah. Tu so se smejali, tam pričkali, tretji pa gororili ker vsevprek. Ob robu ceste je počasi, plašno hodila deklica. V em roki je tiščala oguljeno aktovko. Videti je bilo, da gre nekoliko s strahom. imela je pšenične lase, spletene v kite. ki so ji padale preko ramen. Plašček ji je bil tesen. Lička deklice so bila bleda, oči pa so živahno gledale iz malce prev-sokega čela. Solarji so jo nekako pomilovalno gledali, ali pa se zanjo sploh niso zmenili. Upravitelj jo je poslal v 2. a razred. Obstala je pred vrati in n, upala vstopiti. V razredu je bil velikanski hrušč Učitelja še ni bilo, zato so fantje krepko razgralali. deklice pa vreščale. Končno je prijela za kljuko m plašno odrinila vrata. V razred je pokukala njena glavica. Naenkrat so vsi utihnili Toda kmalu je mesarjev Binče tam iz četrte klopi zakričal »Ka/ bi po ti rada? Koga iščeš?« Drugi se ie oglasil• »Izgini, smrkljai Kug stikaš tod okoli!« Tudi deklice so vpile nanjo, a ni razumela kaj, ker so kričale Vsevprek. Solze so ji stopile v oči in kmalu bi glasno zajokala. Ni pričakovala, da jo bodo tako sprejeli. Zaprla je vrata, se stisnila k steni in tiho ihtela. Po hodniku je prišla učiteljica. Pomirila je ihtečo Mojco in jo peljala v razred, Ctroc 1 so bili tiho, a so jo grdo gledali. Čutila je te ostre poglede, čeprav je gledala v tla. Učiteljica je stopila z n/o na kateder m dejala: •Otroci, dobili ste novo sošolko, Mojco. Prišla je z Gorenjskega. Mamica in očka sta ji umrla. Zato je prišla k teti, kjer bo odslej njen dom. Upam, da se boete razumeli z n/o in jo imeli radi. H komu gre lahko sedet!« *Tovarišica, k meni, k meni/« so vpili kar vsi in jo vabili k sebi. Mojca si ie obrisala solze in se nasmehnila. Bila je srečna. Sla je sedet tia k Jožici v prvo klop. Ko so odhajali iz šole, Mojca ni šla več sama in se m več plašno stiskala, Okrog n/e so bili sošolci, ki so ji pripovedovali vse mogoče reči. Bila je vesela in ponosna, da jo imajo radi in gredo z njo. Jona nScu kolen. V odkopa je Jože zavrtal, pripravil mine in jih prižgal. Ko se je razvlekel dim, so prijeli za lopate in prva voziček je bil v trenutku poln. Tone sd je na moč prizadeval, da bi ga delo ne zvito. V srcu se mu je oglašala dolžnost do prijatelja, to noč z nekim posebnim ognjem. Ne, ne emem ga razočarati, zdaj celo ne. Ali mu ni ves čas odpuščal zavoljo prijateljstva? Tudi njemu je bilo to prijateljstvo nadvse drago. Jože ga je skrivoma opazoval in spet je začel upati, da njegovo pričakovanje ne bo zaman. Ta misel mu je bila neizrekljivo prijetna. Ko pa je vozač odpeljal prvi voziček poeti jašku in sto s Tonetom polnila drugega, je opazil, da so tovariševi met-ljaji čedalje redkejši, da njegova lopata zajema manj in manj. Naenkrat pa je obstala — pomočniku so se • zapletle noge, opotekel se je in ujel ob stojki. Jožeta je prevzeto nekaj grenkega ... »Pusti delo, Tone, res, saj vidim, da ne moreš,« je rekel in stopil k njemu. »Sedi in od-počij si, ta čas bova pa midva bolj z vozačem. Glej, saj Hajnč se že vrača.« Toda Tone prav zavoljo teh toplih besed ni mogel sprejeti. Odklonil je in prijel za lopato. Brž pa se je obrnil k prijatelju, kakor da se je sp>omnil nekaj čisto novega, in dejal: »Veš, Jo- sem žejen. Medtem porinem jaz voziček k jašku.« »Nikar, Ione, oddahni si, pravim,« ga je scoro prosil Jože. Pomočnik pa se je že upri v polni voziček, ga premaknil in stekel za njim. Da, stekel, za hip. Karor hitro je privozil v temno progo, mu je glava začela lesti niže in niže, dokler ni obstala na mrzli železni steni vozička. Z rokami je držal za roče na vozilu, noge so se premikale same, drsale in se odrivale čez prage Oči so trudno opazovale svetlobo od karbida-rice, ki je plesala pod kolesi in metala gorostasne sence po stenah m stropu. Naenkrat pa je izginilo vse to. Zaprlo se je nekam za trudne veke in se prelilo na znotraj, v dušo, ki je bila prav ta čas tako čudovito razpoložena za sanjarjenja. Trebež je njegov — hiša, nova in svetla se beli za hribom — njegova je Žagarjeva košenica — v hlevu muka druga kravica — — In, o, glej! Na njegovem travniku se pasejo voliči — — Voliti! Zena se smeje in kipi od veselja, sinko lazi za njimi in mahi ja s šiba mahlja---------- Od prekipevajoče sanjske radosti se je zdramil in zdrznil Noge so mu domala obmirovale. Vzlovoljen se je uprl v voziček in ga pregnal dalje... Le nekaj usodnih korakov. Svetloba je mahoma utonila, roke so se mu krčevito oklenile roč oa vozičku, ki so ga najprej dvignile nekam navzgor, potem pa z tie-menčko močjo potegnilo za sabo v brezdno. Krik groze je zadušilo zlohotno treskanje, ki je grmelo navzdol in končalo z zamolklim, strašnim udarcem. Zla vest je hitela po odkopih, švigala je iz pirog v nad'.čope in spriaheteda na pdano. Na dnu jaška eo se zbirati rudarji in odrevenevali p>red prizorom. Z iznakaženega trupla ni bilo moč spoznati človeka. . »Kdo je vendar to?« ei je ueo-dfi prvi. »Saj ga je domala raztrgalo na kose* se je zgrozil dragi. »Vidiš, v komolcu mu je odbilo roko...« Vtem so za razbitinami vozička našli levo nogo. Vsem je zastal dih. »Dve sto metrov — —!« je dahnil nekdo. »Se dobro, da je kaj ostalo.« Vsiljivo glasno je nekdo vprašal: »Pa — ali ni videl ograje?« Toda vprašanje ni btio vredno odgovora Ali ni dovolj vpila podoba same? Takrat se je skozi gručo P>ri-rH kopač Vrankar z vozačem. Zanj ni bilo dvema: ograja odprta — človeka nikjer------- »Tone-------, pirijatelj moj ne- srečni! »Zastokal je in skril obraz v dlani. »Kaj ga poznaš?« je zletelo skozi gručo. »Tvoj pomočnik? Zemljan--------?« Le Hajnč je prikimal, Jože ni slišal nikogar. Strahotna bolečina mu je zalila prša in se zadrgnila v grlu. Notri pa se mu je trgalo, ga stiskalo in lomilo. Toda najhujše žalosti ne zadrži noben oklep. Prijatelj je zaječal, zatulil je kakor na smrt zadeta žival — in odprla sc je solzam pot. Kopač Vrankar je jokal kakor otrok. Okoli njega pa je šušljalo: »Zemljan —? Tisti? O, saj ni čudo! Glavo stavim, če ni spotoma zadremal. Kaj p>a mislite, vsak dan "tiri ure hoda!« »In takšen v jamo!« »Pa še garati na zemlji, na gruntu? Saj se ni moč raztrgati.« Jožetove desnice se je oprijelo dvoje toplih rok. Dober, pošten (Konec na 14. strani) - '■ HMMi SMEteafalti-ižatiČiiiŽŽil Se precej vozičkov bo tereba zvoziti, da bo prostor pred delavnicami splaniran v tem kraju vzbuja lepa, modema šola, ki ji ni enake daleč naokrog. Ljudje se tu ukvarjajo v glavnem s poljedelstvom in živinorejo, čez nekaj let se bo pa ta kmečka vas spremenila v industrijsko središče, saj bo v novem rudniku rjavega premoga zaposlenih okrog 700 rudarjev. Zadnja leta je na Dolu zraslo precej novih hišic, ki si jih postavljajo hrastniški rudarji in delavci ter uslužbenci kemične tovarne Iz ozke hrastniške soteske si ljudje čestokrat zaželijo ven, da se naužijejo čistega zraka, in Dol je kot nalašč zanje. Lepa, široka cesta, ki se je nekoč močno vzpenjala ob dolskem pokopališču, je danes položnejša. Posebno lepo je urejeno pokopališče, ki služi za Dol in Hrastnik. Levo od Dola je svoj čas mimo sejmišča držala kolovozna pot proti dolski gmajni in Kalu. Kakih deset minut od vasi je med gozdovi bilo le nekaj hiš, zato so muhasti Dolanci nadeli tem zaselku ime »Meksiko«, ki se je ohranilo še danes. Včasih so tod mimo hodili le vneti planinci in lovci, sedaj pa je tu prav živahno, ko gradijo nove rudniške objekte. Ni več ozkega kolovoza, po katerem so vozili težko breme kar po štirje konji. Napravljena je lepa cesta, ki je zaradi stalnih prevo-. zov že močno zdelana. Od jutra do večera vozijo kamioni gradbeni material na novo gradbišče, nazaj grede pa so natovorjeni s premogom. Gmajno ali Meksiko so preimenovali v Novi Dol, kjer bo nov rudnik nudil mnogim rudarjem stalno zaposlitev. Gozdove so posekali, na istem mestu pa postavili delavnice, odprli dva rova, nasproti njim grade zaviralnico in krištandol-ski jašek. Zaviralnica je dolga 230 metrov. Uporabljali jo bodo za transport premoga iz vzhodnega sektorja obrata Dol k šah-tu, po katerem bodo spuščali premog na savski horizont ter ga potem spravljali preko hrastniške jame na separacijo v Trbovlje. V jami poglabljajo šaht, katerega premer je 4,40 m. Ta bo segal od kote 403 na koto 257. Nov šaht bo betoniran in opremljen z enoelažnimi kletkami po 1 hunt. Betonirajo še munidjsko skladišče in kištandolski rov, ki bo segal preko vsega vzhodnega sektorja od Dola do Marnega, ustavil pa se bo ob meji za Laškim rudnikom. Doslej so z betonirali okrog 200 metrov, ves rov pa bo dolg 1500 mterov V zahodnem sektorju poglabljajo šaht in raziskujejo sloj, ki se vleče proti Hrastniku. Iz te raziskave so že dali vso produkcijo in sicer 1400 ton rjavega premoga, k so ga odpeljali s kamioni v Hrastnik. V tem obratu je zaposlenih 140 ljudi. Dve tretjini jih dela v jami, ostali pa delajo zunaj na cesti in na zaviralnici. Za sedaj je še vse zasilno. Kopalnice nimajo zato morajo rudarji umazani in mokri domov. Na srečo to ne bo dolgo trajalo. Se v letošnjem letu bodo zgradili novo kopalnico, podaljšali delavnico in zgradili novo upravno poslopje. Novi Dol se iz dneva v dan spreminja. Svojstveno lice bo dobi’, v letu 1958, ko bodo v tem kraju postavljeni novi, veliki obratni prostori. Vsak dan se bo napotilo proti Novemu Dolu na stotine rudarjev, ki bodo iz novih jamskih obratov črpali črno zlato. rali še vodovod, kajti sedanji zadostuje le za obstoječe naselje. Iz vsega tega je razvidno, da se bo življenje na Dolu precej spremenilo. Vsekakor bo sčasoma treba misliti tudi na večji prosvetni dom, v katerem bi poleg prostorne dvorane imel tudi čitalnico in knjižnico. S porastom prebivalstva se bo povečalo tudi število šolskih otrok. Zato čez nekaj let ne bo dovolj prostora v šoli. Šolo bodo morali dvigniti za eno nadstropje, Ko se zasuče december v zadnje dni, po hribovskih vaseh že močno pihajo mrzli vetrovi in tudi nekaj snega že natrosi. Drevje se pokrije z ivjem in poka od mraza. Ročice m obrazi malih hribovskih Solarjev, slabo oblečenih in obutih, kar žare od strupenega mraza. Daleč, tudi po dve in več ur imajo v šolo. Pot ni nikoli prijetna, še najmanj pa v teh hladnih in mokrih mesecih. Po samotnih stezah jih spremlja pošastno tuljenje host in skrivnostno šumenje, močno zaraščenega grmovja. Z zimo in mrazom pa pride v hribovske kraje, v domačije raztresene po komaj dostopnih bregovih in v senčnih grapah, Motalo za zaviralnico tudi veselje. Začenja se čas kolin in zasluženega počitka. Se posebno v teh dneh mno-gokje koljejo rejene pujske in zadovoljstva ne manjka. Iz hiš pa prihaja tudi vonj po pravkar pečenih pogačah in okusnem suhem mesu. Bliža se Novo leto. Iz vaške gostilne se je oglasila harmonika in poskočna pesem. Pozna noč je že, zadnja v tem letu. Zunaj je na nizko pokril deželo bel sneg. Mesec, ki je že visoko na jasnem nebu, radodarno razliva vso mil no na prikupno dolino majhnih koč. Pri Andrejevih se je zbralo precej ljudi iz soseske. Mladi fantje in dekleta, pa tudi stare mamice in možje. Otroci se stiskajo na veliki krušni peči, kjer jim mraz ne more do kosti. Na mizi je vsega dovolj. Gosti in domačini pojo in se pogovarjajo. O vsem dobrem in slabem, kar je bilo pač v starem letu, je beseda. Ko sta kazalca na veliki uri na steni le še za enkratno pot oddaljena do 12, predlaga Janez s Hriba: naj bi šli ulival svinec. Svinec? Saj res, svinec ulivat, so vsi za to. Prva je na vrsti Minka. Roke se ji tresejo, ko greje kos temne kovine. Kaj bo pokazala? Posoda, kamor bo vlila vročo te kočino, je že pripravljena. »Daj, daj, saj je že dobro,* jo priganjajo radovedni tovariši. Zašumelo je in tekočina je bila že spet trda stvar. — »Glejte, okroglo je, obliko srca ima!« je vsa srečna izpovedala Minka. To pomeni, da bom letos vendarle dobila fanta! Na vrsto so prihajali še drugi. Topili so in ulivali. Temu se je naredilo to, drugemu ono. Vse pa je pokazalo, kaj bo s človekom v novem letu. V krčmi sva se dobila s starim Francljem. »Danes je že vse manj in manj novoletnih običajev,« mi žalosten toži, ko se spušča v pogovor o tem. »Tehnika in nov čas prihajata tudi sem gor.« O običaju, ki ti ga bom povedal, dvomim, da je še kje v navadi. Vedi pa, da tudi včasih ni bil pri ljudeh najbolj priljubljen.« Nekdo od gostov je na prisrčni silvestrski pojedini, združeni s plesom in petjem, predlagal, naj bi šli gledati v bodočnost. Če je bila ta njegova želja sprejeta, je moral vsak natanko opolnoči okoli hiše in pogledati v prazno sobo. Ce je videl, v mislih seveda, v njej samega sebe, je pomenilo, da bo v novem letu umrl. Ce že ne sam, pa nekdo od njegovih naj bližjih. Ako pa je dekle pri tem uzrlo v sobi fanta, je bil to znak, da se bo v tem letu omožila, ali pa vsaj dobila fanta. Pred dumralstimi leti na IHeehd V temni noči, zadnje dni decembra, se je pomikala dolga kolona partizanov tiho in nemo proti Savi pri Kresnicah. To so bili borci Zidanškove in Šlan-drove brigade, ki so se vračali iz Dolenjskega na Štajersko. Ze na hribu nad Kresnicami je bil po partizanskem telefonu sporočen ukaz: »Stroga tišina!« S puškami, pripravljenimi za strel, smo se skoraj neslišno približevali bregu Save. Hitro je bilo treba postaviti zasedo proti Litiji in Kresnicam, da bi nas Švabi ne presenetili. Čolnarji z velikimi čolni so nas že čakali, da bi nas prepeljali na drugi breg. Prva se je prepeljala naša zaseda, da zavarujejo položaje na drugem bregu. Nismo si biU povsem na čistem, ali so na drugem bregu Nemci ali ne. Stali smo na bregu in spremljali lahne udarce vesel ob vodo. Pričakovali smo da bo zdaj zdaj »počilo« ... Toda predhodnica je srečno prišla na drugi breg Save in postavila zasedo. Celo noč je varovala prevoz dveh brigad na drugi breg. Čolnarji so vozili celo noč. Ob zon je bil zadnji borec prepeljan na drugo stran Save. Deroča in ledeno mrzla Sava je s svojim šumenjem preglušila naš ropot in nam tako omogočila varen prehod. Kolone partizanskih vojakov so se pomikale proti Vačam. Po težki in naporni poti, ki smo jo prehodili prejšnji dan in ponoči, smo si zaželeli dva dni počitka v prijazni partizanski vasici Vače. Ker nam je pred pohodom na Dolenjsko neki Lltij-čan pobegnil v belo gardo, smo se hoteli prepričati, če ni mogoče prišel za praznike domov. Hoteli smo ga »obiskati«. Zvedeli smo pa tudi, da hodi k njegovi sestri vsak večer oficir iz postojanke pri mostu pred tunelom. Postojanka je bila nad kresniškim železniškim predorom, smer našega obiska pa je bila železniška čuvajnica v bližini tunela. Takoj smo se dogovorili. Dva mitraljezca in še šest partizanov je odšlo nazaj proti Savi v vas Hotiče. Spremljal nas je komisar Jože, ki je bil tu domačin. V vasi so nas pogostili s čajem in potico. V strogi tišmi smo se približevali hiši. En mitraljez smo postavili na progo, drugega pa smo naperili proti tunelu. Ostali smo obkolili hišo. v hišo smo šli le vodnik, še en drug partizan in jaz, medtem ko je Jože čakal zunaj, da se ne bi izdal. (Trikrat smo nalahno potrkali na okno. •Bilo je okrog ene ponoči. Noč je bila tiha in mirna, le žuborenje Save se je slišalo na naše položaje. Iz hiše slišimo. »Kdo je?« Komisar Jože odgovori s ponarejenim glasom: »Deutsche Sol-daten!« — in še doda: »Machen sie die Tur auf!« Vrata so se odprla. Hišni gospodar je na naš poklic dvignil roke. Z bliskovito naglico stopimo v hišo, toda nemškega oficirja ni bilo v njej. Verjetno je slutil, da so to noč partizani v bližini, zaradi česar se ni premaknil iz postojanke niti on niti njegova patrulja. Napravili smo pre.skavo. Našli smo nekaj nemških slik, ptiško, ki je bila skrita v omari, in velik zavitek, namenjen v Ljubljano za sina, ki je bil v beli gardi. Hitro smo se umaknili, ker se je v nemški postojanki prižgala luč. Mogoče se je Nemcem čudno zdelo, zakaj je sredi noči pri sosedu luč. Postojanka je bila namreč oa-daljena od te hiše samo sto metrov. Na povratku so nam kmetje v Hotiču dali še dva koša kruha in potice, ki smo jih prinesli v brigado in razdelili. Dne 26. decembra je kolona odr.nila proti Moravškim Creš-njicam, od tu pa proti Miklavžu nad Moravčami. Tu smo morali sprejeti odločno borbo z Nemci. Ker nam je primanjkovalo mu niči j e, smo se morali umakniti na položaje. Nemci pa so tokrat zažgali vas Miklavž. Žalostno so plamteli v zrak zublji gorečih hiš, ko smo se sredi noči premikali čez to vas proti Lim-berški gori. Na cesti Moravče— Peče bi nas kmalu presenetili Nemci, vendar smo se jim zelo spretno izvili. Takoj za nemško kolono smo prekoračili cesto in se povzpeli na Limberško goro .n dalje proti Menini planini. Nekje blizu Tuhinja smo prečkali cesto Motnik—Kamnik in prispeli 30. decembra zgodaj zjutraj v vas Crešnjice v Tuhinjski dolmi. Ljudje v tej va-s.ci so nas zelo prijazno sprejeli, kljub temu da so pred nekaj urami lam gospodarili še Nemci. Ves dan smo bili v Crešnji-cah. Tu smo nameravali biti tudi še drugi dan in pričakati Novo leto. Zgodaj zjutraj, 31. decembra, pa dobi naš bataljon XI. brigade povelje, da zasede greben pri Šipku na cesti Motnik, Pripravili smo se za odhod na dogovorjeno mesto. Počasi smo lezli v hrib. Naenkrat smo zaslišali v vasi močno streljanje. Nemci so napadli ostali del brigade v bok iz Menine planine. Mi smo šli še hitreje v hrib. Cim smo bili na vrhu, smo zagledali v temi, komaj nekaj korakov pred nami, nemško kolono. Nemci so se nas verjetno prestrašili, ker niso oddali na nas nobenega strela. Ko smo ugotovili, da imajo oni boljši položaj kot mi, smo se umaknili nazaj v dolino in se pričeli vzpenjati v nasprotni hrib Menino planino. Ze ob vznožju hriba smo se združili z brigado in počasi v strelcih naskočili Menino. Tudi na vrhu Men.ne smo slišali streljanje, vendar nismo zanesljivo vedeli, kdo je na vrhu. Previdno smo se torej pomikal, naprej. Pot v velikem snegu je bila naporna. Pogledi so nam uhajali prol' vasi, kjer je bilo še pred nekaj časa tako lepo in toplo v hišah, a sedaj se je dvigal iz teh hiš visok plamen. Ko smo bili že na vrhu Menine, ogenj v vasi še ni ugasnil. Kot stotero naših vasi so Nemci tudi Crešnjice zažgali 31. decembra 1944. leta. Vznožje Menine planine je bilo svetlo ob medlem siju ugašajočega plamena črešnjišiclh domačij, ko se je zadnji dan leta 1944 poslavljal od snežne Menine, ki je dala tiste dni zavetje številnim partizanom XI. in VI. brigade. Dan se je nagibal h kraju. Bili smo na vrhu Menine. Hitro smo s■ uredili ležišča. Skopali smo do pol metra globoke in dva metra dolge jame v snegu, na dno polož.li smrekovih vej — in to so bila naša ležišča. Slišati je bilo glas dežurnega moža, ki je razporejal straže, patrulje in zasede. V temi smo se tiho pomenkovali. Pogovarjali smo se o toplih ležiščih. V mislih smo biti doma v posteljah, pri svojih domačih. Nisem še dobro zaspal, ko so me določili, da grem v zasedo. V skupini je bilo osem borcev. Odšli smo tiho in mirno. Težki so bili naši koraki v snegu, a šli smo — Novemu letu naproti. Na robu Menine planine je bil položaj za zasede. Spodaj v vasi so se dvigale proti nebu iskr.ee s pogorišč. Težko nam je bilo pri srcu, kajti vedeli smo, da je spodaj v vasi ta noč strašna. Vaščani to noč niso spali v svojih hišah, ampak so taval, po sosednih vaseh ... Med pomenkovanjem o doma čih, o zmagi in nadaljnjih borbah mi je tovariš zašepetal. »Polnoč!« Res, nekje v dalji /e ura bila v zvon.ku: ena. dve, tri... Stisnemo se drug k drugemu, si voščimo Novo leto 1945 in si želimo zmage, novega življenja in pomladi v domačem kraju. Naše želje so se uresničile. Leto 1945 je prinslo -mago in svobodo naši p v’pi jugoslo vanski domovini. Lado Levec rih vodno gladino nekaj časa napeto zro. Ah bodo ugledale v nji bodočega moža? Pri nekaterih je jantazija res tako močna, da opazijo notri svojega dragega, največkrat pa se seveda zgodi, da vidijo le svoj obraz. Skoda, To leto torej ne bodo dobile fanta. Nazaj grede srečujejo prijateljice, ki ravno tako hite k vod- iisip Komaj se na Novega leta dan zdani, že hite nekatera dekleta naskrivaj k vodnjakom, v kate- njakom. Druga drugo sprašujejo, če je kaj videla. Včasih se katera pošteno zlaže... Zjutraj gospodar in gospodinja komaj čakata, kdo bo prvi stopil čez hišni prag. Ce soseda ali druga ženska, bo pri hiši že vse leto križ. Krava ne bo tele-tila, sploh ne bo sreče pri živini, bolezen bo v hiši in' Marija najbrž tudi ne bo dobila fanta. Na vratih nekdo potrka. Vsi se zdrznejo. Gospodar gre odpirat. »Srečno novo leto, oče!« »Srečno, srečno, stopi no notri vendar.« V sobo je ■pripeljal sosedovega Tonča. Vsi so veseli, še posebno Marija. »Ali pojdeš nocoj z mano na ples,« se obrne Tonč k nji. Marija pokima in se nasmeje. Morda bo res srečno in veselo to leto! Jano Koprivc Na razpet a (Prenos s 13. strani) obraz starega rudarja se je nagnil čisto k njegovemu. »Pomisli, Tomaž, takšen konec!« je zahlipal Jože. »Ne jokaj! Dedec si la sto smrti si že videl v jamah.« »Vem,« je stokal Vrankar. .»Toda da bo tudi ta, ta — Tone, prijatelj...!« Stari je šel globoko po sapo. »Hudo je, vem. Toda jama in zemlja sta nespravljivi. Ena ali druga. Na razpotju ne vzdržiš. Ne zmoreš! Glej, tega tukajle je pogoltnil rudnik. Zavoljo zemlje, Jože!« Kdo je to bolje vedel kakor kopač Vrankar. Toda ali ni težko verjeti, kadar gre za prijatelja, ki ga je bilo samo poštenje in so bile njegove dlani en sam velik žulj. — Življenje pa izpričuje dan za dnem nove, čudne stvari, in besede starega rudarja so odmevale na dnu jaška na moč žalostno in resno. Zagorje Glasbeni večer mladih — \ domu TVD »Partizan« je bil \ nedeljo lep kullurno-glasben večer mladih pevcev in godbenikov Svobode-Center iz Trbovelj. Obisk Zagorjanov na te, prireditvi, žal, ni bil najboljši K. II. O Dolu se zadnje čase mnogo razpravlja, kar ni nič čudnega, saj gradijo v bližini več rudarskih objektov, hkrati pa raziskujejo nahajališča premoga. Idilična vas Dol, ki leži nad Hrastnikom, je zelo znana izletniška točka Posebno pozornost Tudi za rudarska stanovanja da bodo lahko zagotovili nemo bodo poskrbeli. Načrti so že v ten pouk. izdelavi. Novi stanovanjski blo Ze pred leti so nameravali na ki bodo na levem bregu potoka Dolu zgraditi plavalni bazen. Bmice, nasproti pokopališča. Kljub prizadevanju niso uspeli, Zgraditi nameravajo okrog 200 ker ni bilo denarja. Z dotokom stanovanj z vsemi komunalnimi novih ljudi in s pomočjo nove-napravami. Povečati bodo mo- ga rudnika se jim bo morda ta želja uresničila, tako da ne bodo imeli na Dolu le aktivne telovadce, temveč tudi plavalce. Dol je od železniške postaje Hrastnik oddaljen okrog 4 km. Avtobusno zvezo ima s Celjem in Hrastnikom. Prometne zveze zveze z novim industrijskim krajem bo treba izboljšati. Z novim rudnikom se bo Dol gospodarsko in kultumo-pro-svetno znatno opomogel. Ta pridobitev pa ne bo v korist le tej vasi, temveč bo velikega pomena za našo industrijo, ki bo dobivala premog iz novega rudnika. Albina Roš ^anes začenjamo objavlja ti novo slikanico! KULTURNI T E D N I K lablejni kcncert irboveijsMe „Zarje1 2 4 * Sicer to ni bil ocenjevalni večer — je že tako, da se v takem izboru nehote razdele mesta po zmogljivosti, dognanosti, skratka — po kvaliteti. Če naj V soboto, 15. decembra, je moslojnih koncertov. Njegov di 25-letnega delovanja, o dni- nicT^moramo^ugotovilC^a j^ta pevsko društvo »Zarja« (sedaj pevski izraz so oblikovali: naj- gem delu pa tiste, ki so jih končni rezultat& * * 9 *_ kvaliteta _ v okviru sSvobode-C enter t, Tr- prej Jože Rotar, o partizanih zboru posvetili skladatelji. Ta- odvisen od mnogih činiteljeo: bovlje) je praznovalo potnem- Radovan Gobec, dvajset^ let mu ko so se zvrstile v prvem delu dirigent, splošen izobrazbeni ni- ben jubilej: 25-letnico obstoja in je posvečal svoje moči Rudi koncerta pesmi, ki so dokument DO krajevne razmere število in delovanja. Dolničar, zadnji čas pa vodi časa in pravilnosti refleksov starost zbora. ‘število nastopov. 1951. leta se je začelo v ma- pevski zbor Jože Škrinjar. V ar- zbora na razmere in okolje. Iz- ~ -......... lih, skromnih razmerah na Do- no so ga vodili od skoro slu- vajane so bile z rutino verzira- brni, v revolucionarnem srcu čajnostne formacije da udarne nega, discipliniranega in Svobodnrji" z Javorima pišejo izbor pesmi in še kaj. Vse kaže, da so vse te in še druge po- , - - - . , , , —------- ------ stavke absorbirane prav o re- lrbovelj. Leta 1944 so vsi fantje grupe m ga privedli do junk- skoncno marljivega pevskega zultatih zgoraj navedenega vrst-— »Zarjanit odšli v partizane cije umetniškega organa zasav- kolektiva. V drugem delu kon- nega reda. Naj mi zbori opro-in bili dodeljeni kulturni ekipi skih revirjev. _ _ _ certa pa je visoki umetniški ni- fte, da se ne morem na tem, v XIV. divizije. Po osvoboditvi se Spored spominskega koncerta D0 zbora prišel nesporno in je zbor pognal k novim ciljem je obsegal v prvem delu pesmi, zmagovito do zavidljive inter-pomemb- ki so jih najuspešneje, *najraje pretacije. Katero izmed odpetih , a.s. 11 - J- pesmi naj navedemo kot dokai in sodeloval pri oseh r________ ... . , . . . . nih prireditvah poleg rednih sa- in najpogosteje prepevali o do- Pionirski kotiček K e te dedek Mraz? Sredi gozda so sani dedka Mraza z darili za otroke, dedka Mraza pa ni. Kam se je skril? Ce ga boste no sličici našli, jo izrežite in nam jo prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 6. januarja 195? opoldne na naše uredništvo. Na sliki mu tedaj s svinčni-kod počrnite škornje, v katere je dedek Mraz obut, da borno vedeli, da ste ga našli. Pet izžrebancev bo dobilo za nagrado za rešitev uganke po odločitvi žreba po 1 lepo mladinsko knjigo. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem našim marljivim pionirjem in pionirkam želimo lepe novoletne počitnice. Istočasno vam želimo v novem letu najboljše učne uspehe, vam v prid, staršem in učiteljem pa v ponos! Uredništvo za to trditev? Morali bi pod- _______t___________________ vreči analizi vse, in pri vseh bi čan — odnehati pomeni kapitu-bil isti rezultat: moški pevski }irati. Kdor ie uanes zadnii. ie časopisu vedno tako skopo odmerjenem prostoru podrobneje pomuditi pri vsakem posebej. Za splošno tolažbo: kdor se bori, napreduje, če je dovolj mo- lirati. Kdor je uanes zadnji, je jutri že lahko prvi, a tudi obratno. V predzadnji točki koncerta sta nastopila pevska zbora zbor »Zarja« je ob svojem srebrnem jubileju pokazal že zlate rezultate; odlike ubranosti glasov, harmonije pianissimov, ______ _________ _________ prepričljivi fortissimi, jasni in..^France Prešeren« iz Kranja in zanesljivi prehodi, igrivost pri- trboveljska »Zarja« pod vod-povedovanja, slovesnost občutij stvom Petra Liparja, za konec prav vsem so kos. Se po- pa združeni pevski zbori pod sebno se razzive ob epski, do- vodstvom Viktorja Malovrha, moljubni m baladni tematiki. 2al je bil efekt te množice gla-Patina verziranosti številčno že sovno slabši kot vizualno. Ne-mnogokrat izvedenih pesmi jih enak nivo zborov je preprečil doži- kaj več kot množično prepeva- Joža Zagorc ke iz 5i. Številke Tudi na uganko, ki smo jo ja, ki se razume tudi na varjenje. Nastop službe takoj. Reflektanti naj se priglasijo pri upravi podjetja osebno ali pismeno. Plača po tarifnem pravilniku in po dogovoru. ni motila v enkratnosti vetja. 53-članski zbor je na višku svojih moči. Znal je ohraniti kontakt s časom, znal je po- TJit £'L% MST-sv NAGRADNE ugan- umetniški rasti ni časa za počitek, ni časa za samozadovoljstvo, da je ob svoji 25-letnici priobčili v predzadnji številki še vedno mlad, še vedno poln našega Usta, smo prejeli lepo moči in mi mu ob tem samo število pravilnih odgovorov. čestitamo z željo, da bi šel too- Rešitev uganke se glasi: ROKA-jo začrtano pot naprej. VICA. KOSCERT MO?K,H ZSOKOE Naslednji večer je nastopilo GORŠEK, učenki III. d razreda šest moških zborov, gostov osnovne šole Trbovlje-Vode. ki »Zarje«. Pripravili so nehvalež- naj pride v naše uredništvo po nim Trboveljčanom (nerazpro- knjižno darilo — drugo nagra-dana dvorana, nobenega foto- do pa dobi po odločitvi žreba grafa itd.) odlično revijo moške Jerko TOMŠIČ, učenec TI. razr. zborovske pevske kulture. osnovne šole, pošta Studenec Na prvo mesto se je postavil pri Sevnici, vas Zavratec št. 9, ta večer pevski zbor »France kateremu bomo knjižno darilo Prešeren« iz Kranja pod vod- doooslali po pošti. stvom Petra Liparja, ki je, kot Vsem ostalim marljivim pio-osi ostali, zapel tri pesmi. Dru- nirjem in pionirkam za pošto in go mesto je zasedel moški pev- pomdrave prisrčna hvala. tki zbor »Svobode D iz Hrast,- UREDNIŠTVO nika pod vodstvom Viktorja »........................... ~~ Malovrha, tretje mesto moramo Tovarna keramičnih iz- prisoditi oktetu > Kremen* (Vi- delkov na Izlakah sprejme dem-Krško) pod vodstvom pe- v službo 2 ključavnica rin- vovodje Straška, četrto mesto je < orodjarja, prosta vojašči- osvojil moški zbor trboveljske r ~ ne, in enega 'kljuČavničar-tSvobode-Zasavje* pod vodstvom prof. Weingerla, peto mesto pa sta si razdelila zbor hrastniške »Svobode II* pod vodstvom Bajtla in zbor in Lok-Kisovca pod vodstvom Nika Skrabarja. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA K NOVEM LETU 1957 KOLEKTIV AVTOP@EVOZNI$KEGA PODJETJA, TRBOVLJE OPRAVLJAMO VSE VR STE USLUGE V TOVORNEM IN POTNIŠKEM PROMETU. KOLEKTIV SLAŠČIČARNE IN PEKARNE TRBOVLJE želi vsem delovnim ljudem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1957! Obiščite našo zajtrkovalo nico na Trgu revolucije! VRAGI MA F U ATI MU Naše zadnje srečanje v rudarskih Trbovljah nam bo ostalo v trajnem spominu. Ne najdemo primernih besed, s katerimi bi se zahvalili vsem tistim, ki so v tej ali oni obliki pomagali, da je bilo bivanje naših pevcev in članov igralske družine kar najbolj udobno. Ne morete si misliti, s kako prijetnimi občutki in vtisi smo zapuščali vaše mesto. Odločili smo se, da preko vašega krajevnega tista »Zasavski tednik« povemo tisto, kar smo vam hoteli povedati že večkrat. Javomičani smo trdno prepričani, da v Trbovljah žive ljudje, ki ljubijo delo in z vso vnemo utrjujejo kulturnopro-svetno dejavnost, skratka — to so res pravi prijatelji in tovariši, ki so vredni »mernik« zlata in ne bi jih našli enakih daleč naokrog. O tem smo se prepričali v zadnjih treh letih, ko smo prihajali k vam v goste in skupno z vami tako lepo in hkrati veličastno slavili rojstni dan nove socialistične Jugoslavije — Dan republike. Dragi tovariši! Kakor smo povedali že v uvodu, smo bili z našim obiskom pri vas nadvse zadovoljni m tudi prijetno presenečeni. Posebno iznenadeni smo bili, ko smo po enem letu spet slišali vaše mlade godbenike. Tokrat so ‘igrali za razliko od lanskega leta kakor prerojeni. Naš namen ni, da bi v svojem zahvalnem pismu to ali ono pretiravali, vendar moramo povedati to, da je vaša mladinska godba iz dneva v dan in iz meseca v mesec boljša in da se lahko meri ali kosa z marsikatero drugo godbo v Sloveniji. Vašim godbenikom lahko samo čestitamo k doseženim uspehom v zadnjem letu ter jim želimo če lepši razvoj v prihodnosti. Pevovodja tov. prof. Stane Ponikvar je na večer pred državnim praznikom na slavnostni akademiji lahko brez strahu in tudi s ponosom stopil pred svoje pevce. IX. rukovet Stevana Mokranjca je navdušila slehernega izmed nas, zato je naša želja, da bi jo iz njihovih ust sli- Vremonska napoved Proti kancu tekočega tedna in v drugi polovici prihodnjega tedna ponovne snežne padavine, v ostalem suho in poostritev mraza, v jasnih nočeh hud mraz. Dr. V. M. OBJAVA V času od 1. januarja 1957 do 31. decembra 1957 se bo opravila zamenjava osebnih izkaznic tujim državljanom, stalno naseljenim na območju FLRJ. Zamenjavo osebnih izkaznic tujim državljanom bo opravilo tajništvo za notranje zadeve Tajništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju ima tuji državljan stalno prebivališče. Vse podrobne informacije lahko interesenti dobijo pri pristojnem tajništvu za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora. Po 31. decembru 1957 bodo sedaj veljavne izkaznice tujih državljanov prenehale veljati. (Iz pisarne TNZ Trbovlje) 9_____________________________ PRODAM posestvo z okrog 4 ha, s hišo in gospodarskim poslopjem v bližini Kostanjevice. — Alojz Zibert, Kladje 9, pošta Blanca. SADOVNJAK s hišo in gospodarskim poslopjem ob glavni cesti v ožji bližini Krškega prodam. Ema Bratuž, Vrtojba 8, Šempeter, Nova Gorica. GOSPODINJO na malo posestvo iščem. Prednost imajo upokojenke (vdove srednjih let). Naslov v upravi lista. PLATONSKI VOZ, nosilnosti 3000 kg, in 500 litrov prvovrstnega jabolčnika naprodaj. Drstvenšek, Sevnica, ' Kolodvorska 49. šali prihodnjo pomlad, ko nas bodo obiskali na Javorniku. Povejmo še to, da smo bili z našim obiskom zadovoljni kljub polomiji z avtobusom vrh Trojanskega klanca. Ne zamerite nam, če smo bili zaradi tega nekoliko nerodni — mi pa vam obljubljamo, da bomo storili vse, da bo vaš obisk na Javorniku vsaj približno tako zadovoljiv, kakor je bil naš v Trbovljah. Res je, da imamo pri nas mnogo večje težave z društvenimi prostori, medtem ko je to vprašanje v Trbovljah rešeno bolj solidno kakor pri nas. V mislih imamo novi Delavski dom pri vas. Kljub temu, da smo si ga le bežno ogledali, je na naše »kranjske Janeze« napravil mogočen, nepozaben vtis. Ce bi imeli na razpolago samo majhen del tega velikana, ki ponosno stoji sredi rudarskih Trbovelj, pa bi bili veseli in zadovoljni. Ko končavamo naše pozdravno pismo, želimo, da bi tako vi v Trbovljah, kakor tudi mi na Javorniku še peli in igrali in še v večji meri kakor doslej utrjevali kultur noprosvet no dejavnost — želimo pa tudi, da bi naši medsebojni stiki postali še bolj trdni. Ob zaključku vam kličemo: Na svidenje na Javorniku! Upravni odbor DPD »Svobode«, Javornik-Kor. Bela Kinematografi POTUJlCl KINO Sveta »Svobod« in prosvetnih društev okraja Trbovlje predvaja od 28. do 31. decembra amer. film — risanka »NASI ZVESTI PRIJATELJI«. 28. decembra ob 13. uri v osn. šoli v Čečah; 29. decembra ob 9. uri v osn. šoli Sevnica, ob 11.30 v oso. šoli na Studencu; 30. dec. ob 8. uri v osn. šoli Tržišče, ob 16. uri za osn. šolo Krmelj in osn. šolo Šentjanž — skupno v kinodvorani v Krmelju; 31. dec. ob 8. uri za osn. šolo in gimnazijo Dol pri Hrastniku. KINO BREŽICE: 29. in 30. decembra ameriški film »Stekleni čeveljček«, 1. januarja jug. film »Slab denar«; 2. jan. amer. film »»Vlomilec«; 4, in 5. jan. amer. barvni film »Bobni preko reke«; 6 .jen. amer. film »Ko pride zima«; 9. in 10. jan. nemški film »Lažni Adam; 11. in 12. jan. amer. barvni film »Osvet-niki«. KINO BRESTANICA: 29. in 50. decembra ameriški barvni pustolovski film »Na daljnem severu«; od 31. decembra do 2. januarja ameriški barvni kavbojski film »Človek iz Alama«. KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah bo predvajal 29. in 50. decembra ameriški barvni film »Poslednjič sem videl Pariz«; od 1. do 3. januarja amer. barvni film »Velika noč Casanove«; od 4. do 7. januarja franc, film »Stopnice za služinčad«; od 8. do 9. jan. amer. barvni kavbojski film »Trobente opoldne«; od 11. do 14. januarja amer. bavni film »Dama s kamelijami«. KINO »SVOBODA TRBOVLJE M« bo imel na sporedu 29. in 30. decembra amer. barvni kavbojski film »Krogla čaka«; od 1. do 3. januarja francoski film »Kadet Rusel«; od 5. do 7. jan. amer. barvni film »Pustolovščine Don Juana«. • ' KINO SEVNICA: 29. in 30. decembra ameriški barvni film: »Stekleni čeveljčki«; 1. januarja jugoslovanski film »Slab denar«; 2. januarja ameriški film »Vlomilec«; 4. in 5. jan. ameriški barvni film »Bobni preko reke«; 6. januarja ameriški film »Ko pride zima«; 9. in 10. januarja nemški film »Lažni Adam«; 11. in 12. januarja ameriški barvni film »Osvet-niki«. 1. Tisto noč, o kateri pripoveduje naša povest, je plul šku-ner »Rattler« — jahti podobna ladja devetdesetih ton — po mirnem morju. Bilo je tako malo vetra, da si ga komaj mogel čutiti in da ni mogel razpeti velikega jadra, ki je viselo čisto ohlapno s prečnika. In vendar je škuner delal brez truda svoje štiri milje na uro. David Grief, ki se je že celo uro sklanjal spredaj v zavetju čez ograjo in opazoval vodo, ki jo je rezala ladijska hrbtenica, je bil ves navdušen nad odličnimi lastnostmi svoje ladje, ki jih celo po 40 letih neprestanih voženj ni izgubila. 2. »Kajne Taunte, da je res lepotica!« se je obrnil proti Ka-naku, ki je stal v bližini na straži. »Da, da,« je odvrnil Kanak s svojim krepkim zvenečim glasom. »2e trideset let se vozim po morju In vem, kaj je dobra ladja, ali take, kot je tale, še nisem videl. Na Railei ji pravimo Fanauao (V jutru rojena).« Taunte je umolknil. Nenadoma je jel napeto strmeti. Grief se je obrnil In pogledal, kaj naj bi bilo tam. »Kopno,« je rekel Taunte. Na obzorju se je pokazala temna lisa. Fuatino. »Sporočiti moram kapitanu,« je dejal Grief. »Rattler« je drsel dalje. Zdaj so se že videli temni obrisi otoka. Kapitan Glass je bil zamišljen in pazil na kolo pri krmilu, ki ga je bil krmar pravkar na vso moč zasukal. 3. Imeli so še dobro miljo do obale, ko se je škuner obrnil proti vetru, da bi počakal zore in šele potem poskusil priti skozi nevarni preliv k otoku. Mornarji so legli k počitku; tudi kapitan, krmar Brovra in David Grief so si pripravili skromna ležišča. Leže so si tiho pripovedovali vse, kar so vedeli o Mataarl, kraljici otoka Fuatino, in o ljubezenski zgodbi njene hčerke Neumoe in mladega mornarja Motuara. »Koliko let Je že od takrat, ko vam jo je odkuril,« je vprašal Grief. »Enajst let,« je jezno zagodrnjal kapitan Glass. »Od takrat ni nikoli več zapustil Fuatino.« »Povejte no še dalje,« je tiščal Brovvn. »To je vsa zgodba. Žal ml ga je. Takšnega mornarja kot je on, bi težko našli.« 4. »In to vam povem, mladi mož,« je nahrulil kapitan G’ass z grozečim glasom svojega krmarja. »Ali ste morda kaj romantični? Čc ste, potem mi boste ostali lepo na krovu. Fuatino je otok, kjer cvete romantična prismojenost. Kar je na njem ljudi, so v koga zaljubljeni. Žive samo za ljubezen. Morda je to v kosu kokosovega oreha ali v čem drugem. Vem, da je tako. In če vas zasačim na obali...« Njegove besede so zaostale. Vsi so se zazrli mimo velikega jambora k ogi-ji. Znamka • n -Ur. Upravi ZASAVSKI TEDNIK TRB0VL'E Trg Revolucije štev. 28 7 DNI PO SVETU Približuje se Novo Zeto in z ni za pomembne in pereče. njim novi upi miroljubnega člo- Trenutno se mudi podobna de-veštva. Ali se bo treznim držav- legacija jugoslovanskih komum-nikom m politikom posrečilo stov na Poljskem. Poleg diskusij odstraniti one pregraje, ki že umetno ločijo svet med seboj, razdeljen na blokovsko opredeljene dežele? Ali bo mogoče izbrisati posledice krvavih dogodkov v Egiptu in na Madžarskem tako, da pri tem ne bo znova izbruhnila »hladna vojna«, ki je dolga povojna leta vzdrževala napetost med Vzhodom in Zahodom? MISIJA INDIJSKEGA PREMIERA Sueška avantura se približuje h koncu. Zadnji francoski in britanski vojak napadalec je zapustil egiptovska tla. V izraelskem glavnem mestu obljubljajo, da se bodo sčasoma umaknile tudi izraelske čete s Sinajskega polotoka. Jugoslovanskim enotam, ki so doslej edine zavzemale v imenu Združenih narodov sinajsko ozemlje, so se sedaj pridružile še norveške, kolumbijske in indijske. Poročajo, da so posebne ekipe pod vodstvom Združenih narodov že pričele čistiti Sueški prekop, da bi ga čimprej usposobile za plovbo. Toda še večjega pomena za položaj na svetu sta dva obiska, o katerih obširno poroča svetovni tisk in ju komentira. Pred dnevi je indijski premier Nehru obiskal Washington in se s predsednikom Eisenhov/erjem menil o vseh perečih svetovnih vprašanjih. Vendar sta po splošni sodbi posvetila največ časa kitajskemu vprašanju. Znano je, da nastopa indijski premier v zadnjem času vse bolj odkrito kot posrednik med LR Kitajsko in ZDA. Zeli, da bi odstranili poglavitne razloge za neprestano napete odnose med obema deželama, četudi jih zdrav razum ne more pojasniti. V Pekingu so sicer voljni na pogajanja, toda uradni Wa-shmgton še ni pokazal naklonjenosti, ki bi obetala kaj več. ČU EN LAJ TUDI NA POTI Medtem ko skuša Indija zbližati dve največji državi na svetu, je kitajski ministrski predsednik Cu En Laj prevzel drugo poslanstvo. Zadnje dni obiskuje jugovzhodnoazijske dežele in ureja s tamkajšnjimi državniki prijateljske stike. Kakor spioh v zadnjih dveh letih, velja v*a skrb načelom miroljubnega sožitja. Posebnega pomena je njegov prihod v pakistansko glavno mesto Karači. Znano je, da sta si Pakistan in Indija v laseh zaradi kneževine Kašmir. Trenjem, ki jih povzročajo verske razlike (Pakistanci sb muslimani, Indijci bramani) In pa razmejitev med obema deželama, se pridružuje še »kašmirska mrzlica«. V Karačiju se kažejo razlike. Novi premier Suhravadi je že z dejanji dokazal, da želi odpraviti kamen spotike s svojo veliko sosedo. Sešel se je že s Nehrujem, pred nedavnim pa celo obiskal Kitajsko. Ko se je pred dvema dnevoma pojavil v Karačiju Cu En Laj, so si bili ko-menatorji enotni v zaključku: prišel je posredovat med Indijo in Pakistanom. S tem se je oddolžil premieru Nehruju za njegova prizadevanja v ZDA ... KORISTNI STIKI Predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije so pred dnevi obiskali italijanske tovariše in se z njimi pomenili o vseh zadevah, ki jih. smatrata obe stra- z novim poljskim partijskim vodstvom se seznanja tudi z najnovejšimi ukrepi poljskih oblasti, predvsem z delavskimi sveti in decentralizacijo uprave. Vsekakor koristni stiki ne le za obe partiji in deželi, temveč za ves napreden svet in delavsko gibanje’ Koliko časa že niste bili v Beogradu? Eno leto, dve ali več? Če se sedaj odpeljete tja, gotovo ne boste spoznali kakšne ulice, trga, in presenečeni boste morda ob pogledu na vitki kovina-sti most, ki je rdeče pobarvan elegantno razpet nad ledeno mrzlo Savo. Ni še dolgo, ko so ga skončali, in ves Beograd je govoril o njem kakor o majhnem otroku, za katerega ie vsa soseska v skrbeh, kako raste. Ko je zavijala kosava po strmih ulicah, je bil prazen, miren, brez delavcev. Ko pa je spet začelo svetiti pomladno sonce, jih je zbudilo in takrat je bilo spet slišati hrup strojev in vpitje: »Dvignil potegni, daj!« Morda v nobenem jugoslovanskem mestu ne grade toliko kot v Beogradu. Šestnadstropnice rastejo povsod sredi mesta, kjer so bile do nedavnega še majhne, neznatne hišice, zagozdene med velikane, ki so zrasli še pred vojno ali pa v prvih letih po osvoboditvi. Povsod se dvigajo odri, in na vsakem koraku opozarjajo napisi pešce: »Pozor, gradbišče!« Kamor koli se obrnemo, naletimo na sveže pobarvane fasade z balkoni. Vsaka hiša je drugačna, v vsaki najdemo nek poseben čar moderne arhitekture. Najlepše pa je urejen trg Marža in Engelsa, kjer so ob palači CK ZKJ ih uredništva »Borbe« zgradili mogočno, polkrožno palačo sindikatov z dvoranami, pisarnami in predavalnicami. To bo najbolj moderno urejena hiša v Jugoslaviji. Da, tovariši, ko boste prišli čez nekaj let v Beograd, ga skoro ne boste spoznali. IHt 'IM k.« liiiiL ■■■■■ '■■M ____ ■■■■■■ar '■■IIP' V' - je, tudi tu rastejo majhni in veliki stanovanjski bloki kot gobe j>o dežju — rdečijo sc nove-strehe majhnih hišic, ki so si jih zgradili delavci sami, ruši se zloglasno umazano naselje Ja-tagan-Mala, in mnogi prebivalci so bili preseljeni v druga stanovanja. Toda na tem vzvalova-nem svetu beograjske okolice so se naselili premnogi, ki jih niti tesna stanovanja ne morejo sprejeti: stanujejo v šupah, v naglici zbitih zasilnih prebivališčih — vsepovsod tisoči ljudi v pravem neorealizmu. Zakaj, čemu to? Oblasti imajo v Beogradu velike težave s temi ljudmi, ki prihajajo z dežele. Velika večina teh bi lahko dostojno živela v kakem malem mestu in delala v tovarni ali kjer koli. Toda veliko mesto privlačuje in privablja mnoge v svoj živahni krog; ljudje prihajajo in upajo, verjamejo, da bodo tu živeli bolje, da bodo imeli srečo in našli kakšno odlično službo. Končno je mnogim vseeno: glavno je, mMm IjreUgS1’ RADIO V TEM TEDNU Poročila poslušajte »sak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik tet ob 22.10. Oddajo „Zeleli delavnikih ob V palači, ki jo vidite na sliki, teče delo noč in dan. Tu so prostori »Borbe«, največjega jugoslovanskega dnevnika, kamor se stekajo poročila njenih stalnih dopisnikov iz vsega sveta in vseh večjih krajev domovine. Poslopje je bilo zgrajeno šele pred nekaj leti in mnogo prispeva k lepi vnanjosti tega dela našega glavnega mesta mr: ■ ■■ -umMZJJsš. - ih* . J >: ^ »s Preko Save je elegantno razpet novi most v Beogradu. Danes živi v Beogradu že nad da so v Beop-adu, kjer je vedno lemesto, pa čeprav še nima mi-600.000 ljudi. Polmilijonsko me- kaj novega in ni dolgčas. Veliko lijon prebivalcev. Vsako mesto, sto. In ritem tega mesta, mno- mesto jih je omamilo s svojim ki lahko zmede ljudi, jih opijani žino te velike množice ljudi ču- 1 ~5i L’""* tirno ob vsakem koraku, v prelivanju ljudskih valov na širokih pločnikih Terazij, v ozkih ulicah, na bulvarjih, v gručah na tramvajskih in trolejbusnih postajah in še dalje v beograjskih predmestjih. Ta predmestja so pravo nasprotje mestnega središča. Res živahnim ritmom in bliščem. Ni jim mar za težave in nevšečnosti, ne za slabo in neprimerno stanovanje — samo da so v mestu! Ko možje najdejo zaposlitev, pridejo za njimi še žene in otroci, stanujejo kjer koli, delajo in se mučijo .. . Zakaj? Samo zato, da lahko žive v Beogradu Prav zaradi tega je Beograd ve- V "i-v; ,^|- in jim vžge lažno vero v neko srečno naključje — se lahko imenuje velemesto. Tako je bilo vedno in povsod na svetu. To je beograjski problem številka ena! Kako prepričati te ljudi, da bi sprevideli, da je tudi drugod vredno živeti, da bi postali razsodni — in drugo: če že ne gre drugače, kam dati in spraviti vse te ljudi, kako jim lu“1 na univerzo ah krvi na vse strani, kosava tuli in skozi večer kriče kolporterji svoj večni in nespremenljivi — važne, važne novice! Iz njih od vetra pretrganih besed izvemo, da je nekje v svetu nastal upor, da je neka ženska vrgla otroka iz brzovlaka, da so ujeli nevarne špekulante .. Povsod, v dnu teh strmih ulic na vseh vogalih, kakor dogorjeno kriče svoj program in dajejo beograjskemu večeru neki poseben, dinamičen, res velemesten pečat. Da, beograjski večeri! V svitu fluorescenčnih luči se razlivajo množice po bulvarjih in'hite na vse strani — ne domov, kajti beograjski večer je bogat: desetine kinematografov, kaj pojejo v Narodnem gledališču, kaj je na sporedu v Beograjskem in v Jugoslovanskem dramskem gledališču, v »Komediji«? In izredno bogat spored obeh ljudskih univerz — Kolarčeve in Delavske, ki ste — poslušajte!1' ob 14.35, ob nedeljah pa ob 14.15. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. „Naš jedilnik", vsak delavnikih ob 7.20. Oddajo ,,Dobro jutro, dragi poslušalci (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 30. DECEMBRA 6.00—7.00 Nekaj domačih poskočnih in narodnih za prijetno nedeljsko jutro. 8.30 Otroška predstava — Leopold Sn-hadolčan: Čudežna srajca. 9.20 Narodne in domače pesmi za ples in dobro voljo. 9.45 Še pomnite tovariši... — Andrej Kovač: Grenko slovo. 11.15 oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 18.05 v zabavnem ritmu. 20.00 Kulturni razgledi 22.15 Nočni koncert. PONEDELJEK, 31. DECEMBRA 7.10 Zabavni zvoki. 10.15 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 11.00 Za dom in žene. 11.15 „Vesele in okrogle" (Pester spored narodnih pesmi In poskočnic). 12.40 Poje kvintet Niko Štritof. 13.30 Srečno novo leto vam žele delovni kolektivi. 18.00 šport v letu 1956. 20.00 Veseli večer. 22.15 „Prijetno silvestrovanje" (pester silvestrski spored v besedi in glasbi). 24.00 Novoletni pozdrav maršala Tita. TOREK, 1. JANUARJA 1»5J 6 00—7.00 Za dober začetek (jutranji glasbeni spored). 7.15 ..Veselo in uspešno 1957!" (novoletne čestitke delovnih kolektivov). 8.00 ..Srečno!" (Stara in nova novoletna voščila). 8.30 Vsak eno.. •• (revija narodnih solistov in ansamblov). 9.30 Otroška predstava — Wolker-Zupan: Dimnikar in sreča. 11.30 Narodi, podajte si roke! 13.15 Pester glasbeni spored. 15.15 Zabavni zvoki. 15.40 Kraji se spreminjajo.. 16.30 „Zima, zima bela (zima v besedi in narodni pesmi). 18.30 Za razvedrilo In ples. 20.30 Iz naših javnih zabavnih prireditev v letu 1956 — I. del. SREDA, 7. JANUARJA 7.35 Delovni kolektivi vam čestitajo za novo leto. 8.50 Za dobro voljo vam Igrajo zabavne melodije. 10.00 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji. 15.30 Do-bra volja je najbolja (Vesele reportaže od :u,,n tam. vmes pa Avsenikov an-17,3? ?abaTna ,n P|csna glasba -k,1 k?c m trakUl 18.30 Slovenske na-pesmi 22.15 Našim rojakom v tujini ob novem letu. Četrtek, s. januarja Cic!bMomPei°,d“ber” am tti,. V5 ®: ES j- J=že?KoX ' Maie_k, npotfanski glasbeni spored. ..Proda tiček. na glasba na tekočem traku.------P oljska univerza __ Prnf šek: Moderna 18.00 Ra-Karel Dobovj- Moderna gasilna sredstva. 18 30 S aŽzh„ T45 t,me,"e Pesmi po” M P* Liparja*. ^ed£,» tianje-politični pregled m e, večer domačih pesmi m' * CetrtkeT napevov. PETEK, 4. JANUARJA Nekaj skladb iz imata dnevni pro- Je!fke1,!,t'fa,t,re' 8 DopoIdansS Žee- gram m ciKiuse predavanj, o i(n; jene^iVoo l1!00 28 domači in tuji literaturi, geogra- rictno (narodne prsmi fiji, gospodarstvu, filozofiji, glas- £d .melodije do melodije. -- ' 1315 omogočiti dostojno bivanje. Vprašanje številka dve v Beogradu pa je promet. Povsod je gneča, tudi na Terazijah, kjer vsako minuto pridrsi trolejbus na postajo. V mrzlih dneh, polnih košave, se ni nikjer govorilo o čem drugem kot o prometnih težavah. Košava je šla do kosti in prodirala v stisnjene vrste na avtobusnih postajah. Tu vsi Beo- bi, medicini, predvajajo dokumentarne filme — za vsak okus se najde nekaj. Lahko odidete tudi na zdravstveno ljudsko na »visoko šolo za starše«, kjer so skoraj vsak večer predavanja o vzgoji in negi otrok. Ta predavanja so dostopna tudi tistim, ki ne morejo v kino ali v gledališče vsak dan, že zaradi cen. In moramo reči, da znajo Beograjčani izkoristiti to; vsa predavanja so vedno dobro obiskana. iz literature — . 15.40 Utrinki £“?,«■ ™ Sporih,0n^,”Č,:7.ra ku. 18.00 Ljudje ^eTsebot^lSlJi Sit' oktet** "oTn^r poje PIan,nrt;* SOBOTA, S. JANUARJA 11 *i 5°nnhi^ tri0. Dorka Skoberaeta. v.iL D - dan- otroci! (Hans Fallada: Zgodba o Petru Momijaču). 11.30 Dornavi .1?PnVe 'ZTaiai° mariborski ansambli. 12.40 Operetne melodije. 13.15 Pred mikrofonom so zadovoljni Kranjci. 14.20 SS! «rS.‘ znanosti In tehnike. 15.40 ?l‘m ^“l1.17-30 ZabaTna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Okno v svet Ib TTmalao 1— __ . Obdana od parkov in drugih poslopij stoji v Beogradu mogočna zgradba Zvezne ljudske skupščine, kjer se skozi vse leto sestajajo na pomembna zasedanja poslanci iz vse domovine Tako prihaja kratka beograj- __ EE ™ttmEiSS področje, kjer se najmočneje neso iz predmestja naraščajočo veseli večer. 21.00 jz naših ja™ii7£. čuti neugnani utrip tega mesta, ljudsko reko, ko se prvi današ- bavnib prireditev v letu 1956 — ti. del. Tu se prerekajo, tu predlagajo, nji srečujejo z »včerajšnjimi«, rainUT1?™1 73 naSe izsc,iencc — aa ogorčeni so, užaljeni, prizadeti ki hodijo v črtah in tonejo v -- ' ~ — jezijo se nad »padalci«, ki množici, ne opiti samo z vinom, Janka v kateri so so kotz.ni! „0 ignorirajo vrsto in bi radi pri- temveč tudi s pesmijo pevk v zovino Z°~ šh pred teboj v izbo. energično malih, zakotnih kavarnicah kjer mur to ta .sr^min l^oti N^" se prerivajo in v kritičnih tre- vztrajno živi del tistega starega Rajnko jutr^TtojaTlr^" nutkih vrste propadejo. Mudi bohemskega življenja, ki je ves na plima srka vase se nam! Zabavljajo, vse je pre- prežet z jokom ciganskih gosli, dijeprcteklosti 7 moJ™ nekimi polkletvami in kj večno tožijo za tistim Beo- briše podobe včera^jega ctoe° žargonskimi metaforami in pro- gradom pred petdesetimi leti, k0 se odločno razprostira l Tiri met nosi to vroče pulziranje je bila to majhna balkanska pa- kot kakšne sanfske ^dote V OBJEMU I HUERTO LOPEZ ZELENEGA PEKE A ROMAN 51 Priredil Vlado Pečar Prihitela sva do reke in preplašila aligatorje. Strbunknili so v vodo in se potopili, midva pa sva nehote obstala in preplašeno zrla za njimi. Aligatorji so pomenili, da niti s splavom niti a čolnom ne bo varno pluti po reki. Ugibala sva, na kateri reki se nahajava. Bila je lahko Rio Tapajoz, lahko pa tudi Madeira ali eden izmed neštetih pritokov Amazonke, ki jih ne najdemo na geografskih kartah, ker ti NAROČILNICA Naročam »Zasavski tednik« in prosim, da mi ga začnete uc-iljati s ........................_ __ Naročnino nakažem takoj po prejemu položnice. Ime in priimek ..................... Kraj--------------- ulica------------štev.____ Pošta_________________ V dne Podpis: kraji še niso raziskani. Ugibala sva zaman. Za Rio Purus se nama je zdela reka preširoka in premogočna. Komaj sva opazila njeno nasprotno obrežje. Najino naslednje vprašanje je bilo, ali se nahaja kje v bližini kaka haciemda? Bilo nama je jasno, da brez čolna ne bova mogla nadaljevati poti. ,Z najinima nožema je bilo nemogoče izdolbsti enodebelnik, dovolj varen, da bi mu prepustila najini življenji. Lahko pa bi napravila splav, toda brez sekire tudi na to možnost ni bilo misliti. Zgodilo pa se je kot v pravljici. Narava sama nama je priskočila na pomoč. Takega viharja še zlepa nisem doživel. Dobro privezana sva vedrila na nekem košatem drevesu, kamor sva se zatekla pred prvimi debelimi kapljami. Preko naju so vrišče bežale opice. Nenadoma se je ulila toka ploha, da sva bila v hipu premočena do kože. Od silnega groma se je potresalo vse ozračje, blisk za bliskom je sekal nebo in kljub sivini, ki je mahoma zavladala, sva pod seboj v razpenjenih valovih razločevala grbaste glave krokodilov, ki so z nama vred čakali na konec tega vesoljnega potop«. Kakpr da se podirajo svetovi, so padala okoli nas trhla drevesa in tudi najino je ječalo do korenin, se zibalo in pripogibalo, da sva resno mislila: zdaj, zdaj bo po naju. Tako hitro kot je začelo, se je neurje sprevrglo v najlepši dan. Zemlja je izpuhtevala vodo, nad reko se je širila prelepa mavrica, opice so veselo kričale po palmah, krokodili so se splazili na obrežje in razpetih žrel čakali ptice, ki so jim obirale ogrce s kože; ptički so žvrgoleli in tudi drugače je postal gozd živ in vesel, midva pa nisva imela drugega posla kot da sva nosila tanjša debla k reki in vsakokrat prepodila kakega kajmana, ki se je hotel polastiti najinega zasilnega pristanišča. S pomočjo lijan sva v nekaj urah zvezala splav, spravila nanj najine reči in odrinila od obrežja. Jaz sem krmaril. Ortego pa je z dolgo vejo uravnaval kretonje najinega okornega, čudno zibajočega se splava. Se vedno naju je obdajal z obeh strani Zeleni pekel, le pred in za nama je bila široka vodna gladina prazna. Krokodili so se držali plitke'ših mest Imela sva s seboj kose pečene opice, vode pa sva imela itak v izobilju na razpolago. Medtem ko je Ortego prigrizoval, sem jaz prevzel njegovo mesto in narobe. Kljub temu sva vsakokrat grdo klela, kajti splav se je začel sukati in vrtinčiti na enem mestu in ni hote1! ubogati. Brez krmila na njegovem zadnjem koncu je bilo nemogoče veslati v pravilni smeri. Opazila pa sva še nekaj drugega — nekatere vezi so popustile in kmalu je ves zadnji konec splava, neenakomeren, ker debla niso bila enake dolžine, tonil v vodo. Kakor hitro’ sem poskusil krmariti levo ali desno od tonečih debel, sem moral pri priči prekiniti delo, kajti splav sc je obračal, zdaj sem, zdaj tja, kamor sem pač pomočil svoj drog. Ort ega me je nekaj časa divje gledal, nato pa izgubil živce. »Neroda nerodasta!« je zavpil. »Ne vidiš, kaj počenjaš?« To me je razkačilo. Hotel sem se zadreti nazaj in šele tedaj sem spoznal, kaj pravzaprav misli. Hotel je doseči obrežje, toda jaz nisem znal pravilno krmariti in moje okorno krmarjenje je gnalo na in splav ravno v nasprotno smer. Potegnil sem voje k sebi, drgetal od slabosti in strahu ter se splazil k Ortegi. Pomočil sem vejo v vodo ter tako podvojil tovariševo prizadevanje doseči obalo. Obala je bila močvirnata. Obletavali so naju roji nadležnih komarjev. Bil sem že ves opikan in srbelo me je, kakor bi bil natrosil žerjavice v tisočero drobnih ranic po telesu. Na kaj neki naj bi privezala najin nerodni, šibki splav? Napenjava sva možgane, se otepala drobnih krvosesov, dokler nisva naposled dosegla tisto razčvekano zemljo, ki bi’ se naj imenovaia »suha«. Z lijanami v rokah sva počasi brozga'.a skozi blato, ki nama je segalo do kolen, uravnavala pri tem :p’av, tako da bi ga v primeru potrebe lahko spravila na suho »Zabodi vejo, kolikor globoko moreš!« mi je rezko zapovedal Ortega. Pogledal sem ga in potem sledil njegovemu navodilu. Kaj se je pravdo »globoko«? Kamor koli sem to zasadil poskušal sem na nekoliko mestih, nikjer*ni bilo mogoče doseči’ dna. Blato je bilo mehko in se je pod vsakim korakom vdaialo to pa je pomenilo, da sva hodila po golih naplavinah po blatu ki ga to bogve od kod prinesel in ga bo ob prvi priložnosti’ spet bogve kam odnesel naliv .., IZ MALE-VELIKA TOVARNA (STROJNA TOVARNA V BESEDI IN SLIKI) m skladišče tehničnega materiala in še vrsto drugih manjših del. Tovarna danes še ni dograjena v celoti, vendar pa bodo dela še nadaljevali. /j; V glavnem tovarna izdeluje stroje za premogovnike. 11 Samo v letu 1955 so zaključili naslednja večja dela: Dvižne mize in opremo za valjarno Železarne Jesenice, »S transportne naprave za Železarno Store, mostne žerjave za Jugohrom Skopje, transportne naprave za Vulkan Reka, H* Izvozni stroj in transportne naprave za Cementarno Beočin, 0. drobilno napravo za Solin-Majdan, deponijo premoga za . , Tovarno rotacijskega papirja Videm-Krško, >Distl-Susky< Ss grebač premoga, elevator za Elektfo projekt Sarajevo ozi-H roma za Termoelektrarno Kakanj, mostno dvigalo za Atomski inštitut R. Boškovič, transportne naprave za Termo-H elektrarno Šoštanj, kompletno opremo za mokro separacijo Pičan, kompletno strojno opremo za skipovsko polnišče, drobilno in sejalno napravo ter jamske trakove za rudnik Velenje, transportne naprave za Sisak-Vlečera za tovarno vijakov Knin, dele transportnih naprav za Cementarne Trbovlje. Vsi navedeni objekti so bili kljub raznim težavam zgotovljeni in dobavljeni. Tovarna pa je opravljala v letu 1955 montažo vseh naprav v Tovarni rotacijskega _ Pogled na del montažne hale Skromni so bili prvi začetki gradnje nove tovarne, ogromno delo je bilo izvršeno. Na sliki se vidi razkopano mesto, kjer je danes nova tovarna rudarskih in ostalih strojev je tudi ključ njihovega uspeha. In to IZ MALE — VELIKA TOVARNA RUDARSKIH STROJEV. In na kar je še dati poseben poudarek: z domačo izdelavo oprem po rudnikih in ostalih podjetjih so prihranjene naši državi dragocene devize Z dokončno izgradnjo pa bo ta tovarna lahko zaposlila še nove kadre in s tem dajala zaslužka novim in novim mladih kadrom, ki jih je v Zasavju dovolj. •“^vajset let po odkritju premoga v Trbovljah so postavili prve temelje današnji tovarni za rudarske stroje. Sprva je bila to majhna delavnica. Leta 1828 je bila zgrajena prva samostojna delavnica. Vse do prve svetovne vojne je bila delavnica majhna. Po prvi svetovni vojni pa so se iz male, skromne delavnice zgradile Osrednje delavnice v Grabuljasti transporter v jami, na katerem se pomikajo tone in tone črnega zlata Trbovljah. V sklopu rudnika so bilp Osrednje delavnice samostojen obrat, ki je lepo napredoval. Takoj po prvi svetovni vojni je delal v teh delavnicah tudi Franc Leskošek. Po dragi svetovni tečni pa je zahtevala obhova naših rudnikov stroje in še stroje. Veliko vlogo prva leta po osvoboditvi so opravile Osrednje delavnice, ki so Se L 1947 preimenovale v Centralne rudarske delavnice. L. 1948 je .-lir! Nova tovarna, ponos kolektiva Strojne tovarne, pa tudi Trbovelj. — V ozadju rudarska kolonija papirja Videm-Krško montažo suhe separacije Rudnika ■fML !.>,""Kreka, montažo transportnih naprav za Tovarno celuloze Železne stojke se proizvajajo v veliki meri v Strojni tovarni v Trbovljah ter so dragocen produkt, še posebej pa zato, ker bo s tem storjen velik korak v prihrankih na lesu. Do sedaj so bile v delu Schvvarzove jamske cevne stojke, ki pa so zaradi materiala precej drage (cevi in zatvorni obroč). V načrtu je izdelava domačih stojk; izdelani so že prototipi — poskusi pa so še v teku. Z uvajanjem železnih stojk po naših rudnikih bodo slovenski rudarji, pa tudi po ostalih rudnikih Jugoslavije prihranili na tisoče in tisoče kubikov lesa, ki ga bomo lahko koristno porabili drugje. S še večjo mehanizacijo rudnikov pa bomo na drugi strani povečali proizvodnjo ter olajšali delo našim rudarjem. Strojna tovarna v Trbovljah se je pa v svoji proizvodnji specializirala predvsem na proizvodnjo rudarskih strojev in se zato upravičeno imenuje tovarna rudarskih strojev Drobtini in sejalni agregat, prevozni, za drobljenje in sejanje, kompleten, je namenjen predvsem v gradbeništvu za pripravo sortiranega drobljenca. (Proizvod Strojne tovarne Trbovlje) jitev CRD, od 1. januarja 1949 pa je obrat CRD postal samostojno podjetje. Zahteve po strojih, posebno po rudarskih, so bile vedno večje, zlasti še v času znane blokade od leta 948 do 1955, ko smo se naslonil, predvsem na Velika je naloga Strojne tovarne v nadaljnji izgradnji in bo v tem tudi uspela, ker polaga tudi veliko paž-njo vzgoji kadra, kar lastne sile. Iz Centralnih rudarskih delavnic do današnje moderne tovarne rudarskih strojev nas loči kratko razdobje, toda uspeli so. Pričelo se je z gradnjo nove tovarne; prva etapa izgradnje nove tovarne se je zaključila leta 1955. Veliko montažno dvorano so pričeli graditi junija 1952 ter jo končali leta 1954. Vzporedno z gradnjo velike montažne hale so gradili tudi upravno poslopje ter vse ostale pripadajoče objekte, kot remontni oddelek, skladišče težkih profilov, most pred upravo, podporni zid, trafopostajo, Strojna tovarna Trbovlje je s svojimi proiz vodi znana širom po državi in tudi že izven naših meja. V letošnjem letu je sodelovala n a več razstavah ter dosegla velik uspeh pri ponovnih naročilih. — Slika prikazuje razst avni prostor na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu Gumijasti transporter za donašanje materiala, prav tako pa tudi za odnašanje. Zelo praktičen izdelek, ki se uporablja pri velikih gradbiščih in podobnih delih \ tPE'§ jraff m / a m*-: mm m 'liliiiii Že 80 let izdeluje trboveljska cementarna sivo zlato — cement — za naša gradbišča. Ne samo doma, tudi izven meja naše države zahtevajo danes odlični trboveljski cement Ta sloves je zahvaliti sposobnemu strokovnemu kadru, s katerim razpolaga podjetje, in dobremu materialu. Ob teh pogojih je tovarni z znanjem njenega kolektiva uspelo doseči kvaliteten cement, ki mu ga ni enakega. Prvovrstni trboveljski Portland cement zahtevajo povsod, saj je tudi res najboljši. proizvaja priznani trboveljski Portland cement najboljše kakovosti pE: __ L* ! t ,s£Z H ***$ -< * EIMi Trboveljska Cementarna proizvaja že sedaj dnevno preko 300 ton cementa. Ce pa se ji bo uresničila zamisel rekonstrukcije njenih strojnih in ostalih naprav, bo produkcija te tovarne narasla na preko 500 ton cementa dnevno. Obnovitev tovarne je prepotrebna, saj je cementa treba vedno več. Surovinska baza cementarne je tako velika, da vprašanja rentabilitete obnove tovarne ni treba postavljati. KOLEKTIV CEMENTARNE TRBOVLJE SE PO TEJ POTI ISKRENO ZAHVALJUJE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM TER JIM ŽELI V BODOČEM POSLOVNEM LETU NOVIH USPEHOV V IZGRADNJI SOCIALIZMA. £ € 1° & ^vxV sv i! i! i! i! ..erosist" TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Viiiem-Krška IMA VEDNO V ZALOGI VSE ARTIKLE ŠIROKE POTROŠNJE NAJBOLJŠE KAKOVOSTI PO NAJNIZJIH DNEVNIH CENAH. SVOJIM POSLOVNIM PR1JATEL.IEM SE TOPLO PRIPOROČAMO! umlii i 1. IfU - ■')! Trgovsko podjetje 9ŽELEZNINA‘ Trliovlie vam nudi v svojih poslovalnicah »Železnina,, (pri Germu), v trg. poslovalnici (pri Mahkovcu), »Avtomaterial (pri Tavsslu) Nudi vse, kar potrebujete za gradnjo in ra ureditev stanovanj — vse vrste gospodinjskih predmetov, domačih in uvoženih, barve, lak-frmež, terpentin, razna olja, šipe, steklo, porcelan, keramiko, emajlirano posodo, vse vrste štedilnikov od navadnih do električnih, domače in uvožene keramične ploščice, kom- pletne kopalnice, vse vrste železnine, gradbeni material, kurivo (premog, drva), avto-material, vse vrste delov za motorna kolesa in avtomobile, pnevmatike, motorna kolesa in podobno — skratka vse, kar praktično človek potrebuje. Vse to dobite v naših trgovinah. — Bogata izbira — postrežba solidna. Trgovsko podfetfe ,.ŽELEZNIM A" - Trbovl e ,IzoIit# plošče - glavni proizvod Industrije, gradbenega materiala Baa L-2idoni most lz malih, skromnih začetkov se je razvila naročilih, danes velika industrija gradbenega mate- sezona, _ riala v Radečah in Zidanem mostu. V Zida- valo došla nem mostu izdeluje podjetje cement, v Ra' h. Ko pa se je spet odprla gradbena je podjetje spet komaj sproti izvrše-šla naročila od vsepovsod. dečah*1 a so'* lavni* iroizvod »Izolitc plošče, >Izolit< pl°6če so t času gradbene sezone (c ‘a pa so {■, a P ,1 zelo iskan izdelek te industrije, se prav praktično uporabljajo pn grad- njah. Lansko leto je imelo podjetje v prvih mesecih velike težave, ker je nastal zastoj v Kolektiv podjetja se po tej poti zahvaljuje vsem svojim poslovnim prijateljem in jim želi v novem letu 1957 še mnogo uspehov. >PETA« IOVARNa LESENIH PET - RADEČE .. 'v - Lep napredek med našimi podjetji zaznamuje tudi Tovarna lesenih pet, »Peta« v Radečah. Ze pred vojno je tovarna izdelovala lesene pete v Radečah, toda proizvodnja se je res razmahnila šele po osvoboditvi. Največji napredek in uspeh je podjetje doseglo v zadnjih štirih letih in pa lani. V poslednjih letih se je proizvodnja tovarne povečala za preko 200 %. Glavni izdelek tovarne so lesene pete vseh vrst in modelov. V načrtu pa je še več, in sicer predelava vseh lesenih odpadkov v razne izdelke. Posebnost tovarne je izdelava >Lignolita<, specialne mase za tla. Te gmote pa tovarna ne izdeluje doma, pač pa na samem kraju porabe, na raznih stavbah po vsej državi. Gmota »Lignolitc se izdeluje iz žagovine in s posebnimi kemičnimi primesmi. >Lignolit< se proizvaja že tri leta in je zelo praktičen; kolektiv ne more zadovoljiti vseh potreb po vsej državi. — Glavni smoter podjetja poleg rekonstrukcije tovarne v letošnjem letn je nujno potrebna gradnja nove sušilnice. dokumentnega in kartnega papirja E A D E C E V idilični dolini Sopote obratuje -že več ko 200 let radeška tovarna dokumentnega in kartnega papirja. Njeni izdelki so že od nekdaj znani širom po Jugoslaviji, velik sloves pa so si pridobili še posebno v zadnjem desetletju. Kolektiv je po zmagi nad okupatorjem krepko zavihal rokave in začel veliko borbo za socializem, za novo državo. Od takrat so v tovarni nenehno skrbeli za povečanje proizvodnje in si prizadevali, ra tem, da bi začeli izdelovati čim več novih predmetov — in v tem tudi nspeli. Iz strojev je prišel fotografski papir, heliografski, tehnični (kopirni) papir, teleprinter papir in pouers karton za stroje. Z vsemi temi izdelki je podjetje prihranilo naši domovini dragocene devize, saj je dotlej te potrebne predmete morala izključno uvažati. Vodstvo podjetja in ves delovni kolektiv pa s tem še nista zadovoljna. Se naprej si prizadevata uvesti v proizvodnjo čim več novih vrst papirja, tako da bi bila naša država čim manj navezana na tovrstni uvoz. Člani kolektiva radeške papirnice se danes po osemurnem delu v tovarni izživljajo v lastni gledališki družini, TVD »Partizane v industrijskem gasilskem društvu itd. Omenimo naj še, da v podjetju ni delavca ali uslužbenca, ki bi ne bil član sindikalne organizacije in da imajo tu zelo močno mladinsko organizacijo, ki je precej delavna. »ZA.SAVSK1 TEDNIK. Sr. W — L L 1357 — STRAN 19 fi podfet'epzq premet m predelavo lesa v g—^AGARSKI OBRAT t Sevnici je med * aajstarejšimi v Sloveniji. Njegov M predhodnik je bila stara žaga na *-—^Planini pri Sevnici, ki je leta 1906 de tel pogorela. Ta požar je dal ugodno priložnost za premestitev na sedanje mesto. Ta obrat je med prvimi pričel predelovati bukovino v rezan les. Podjetje »Bohor< opravlja danes važno nalogo posredovanja lesa s privatnega sektorja in odkupuje hlodovino za lastno predelavo ter ostale sortimente izključno preko kmetijskih zadrug. Navzlic izredno slabim delovnim pogojem se proizvodnja količinske in kvalitetno. viša. V zadnjih desetih letih so bili r podjetju doseženi precejšnji uspehi. Trenutno je zaposlenih okrog 200 ljudi in odpade zaradi izrabljenosti strojev na vsakega zaposlenega komaj za okrog 90 tisoč dinarjev osnovnih sredstev. Isnenovan-o podjetje je izdelalo analizo škode, ki nastaja s tem, da so stroji docela dotrajali, saj se stari 50 let, razen tega pa so biti že dvakrat v ognju. Z novimi primarnimi stroji bi podjetje prihranilo samo pri rezanju 581 m3 lesa. Vrednost rezanega lesa je na svetovnem trga tako visoka, da bi lahko s polovično vrednostjo le-tega nakupili nove primerne stroje. Osnovni problem podjetja je rekonstruirati žagarski obrat, preskrbeti nove primarne stroje, furnirati nož, ker je okolica polna žlahtnih listavcev, furnir pa iskan proizvod na domačem in tujem trgu. Nadalje je nujno treba urediti skladišča, notranji transport, zgraditi nove parilnice, sušilne lope, bazen za konser-vi tanje bukovine, brusilnico, urediti osnovne sanitarne naprave in skupno z ostalimi lesno-indnstrijskhni podjetji v Sevnici rešiti vprašanje izkoriščanja lesnih odpadkov, saj m gmota lc-tch koncentrira v Sevnici. . elovni kolektiv | Mizarske produktivne zadruge Sevnica je letos opravil delno rekonstrukcijo svojih delavnic. Nabavili so šest novih strojev, napravili lakirnico za brizganje nitrolakov, uredili dvoranice za razne seie - itd. ▼ mesecu decembru je uprava zadruge priredila tečaj mizarjev za strokovno risanje. V prihodnjih letih nameravajo v omenjeni zadrugi popolnoma rekonstruirati vse strojne delavnice, kjer bodo vdelane naprave za odstranjevanje prahu. Nadalje bodo n redili še sušilnico, ki je neobhodno potrebna, skladišče za pomožni material ter skladišče za gotove izdelke. Naročil imajo vedno dovolj za domači in inozemski trg, kar je razumljivo, kajti izdelki Mizarske produktivne zadruge Sevnica so nadvse solidni in kvalitetni OLEKTi V KOPITARNE se je vsa zadnja leta boril z raznimi težavami. Z velikim naporom je bil v letošnjem letu v mesecu juniju dokončno zgrajen eden izmed najmodernejših obratov te vrste v naši državi — V novem obrata dela preko 60 ljudi v dveh izmenah. Prostori so svetli, zračni in parketirani, kar je v živem nasprotja z ostalimi obrati v podjetju. Na desnem koncu novega obrata so moderno urejeni sanitarni prostori za vse podjetje. Največji stroj v novem obratu je avtomat za pete, ki proizvaja do 1000 parov pet v osmih urah. Na kopirnem stroju pa napravijo v istem času le 80 parov pet. Letos so v Kopitarni proslavili 70-letnico svojega obstoja. Po sedemdesetih letih so končno prišli do prepotrebnih higienskih prostorov, v katerih se delavci lahko po delu pošteno okopajo. Proizvodnja pet se je že mri* 1 1 " —1-1'me zvišanre nroizvoonie. ker so si zagotovili v letošnjem letu dvignila za 100 odstotkov. Prihodnje leto pričakujejo še nadaljnje zvišanje proizvodnje. Pričakujejo, da bodo tudi pete izvažali v večjih količinah, zadostne količine rezanega lesa prav za proizvodnjo pet. €€ 99 ,!mh Hill 7 A« Hi ‘ 41 X •■■■' * l: > i V- \y < E...% X ; Z enr^OVARNA »JUGOTANIN« ▼ Sevnici izdeluje kostanjeve in hrastove tanin-ske ekstrakte, e katerimi oekrbuje usnjarsko industrijo v vsej Jugoslaviji. Taninskih ekstraktov morda mnogi niti ne poznajo, ker se zanje niso poeebej zanimali, zato pa so toliko bolj poznani usnjarjem, ker so za izdelavo usnja prav gotovo enako važni kakor same surove kože. Se posebej pa so poznani leninski ekstrakti z znamko »Jugotanin«, kajti ta znak na vreči je usnjarju zanesljivo jamstvo, da ima na razpolago najboljšo surovino, iz katere bo pri pravilni uporabi lahko izdelal usnje, ki bo prineslo sloves njegovi tovarni, potrošnikom pa zadovoljstvo pri kvalitetni obutvi. Tovarna »Jugotanint v Sevnici je morala premagati doslej že veliko težav, ker kvalitetnih surovin — kostanjevega in hrastovega leninskega lesa — vedno bolj primanjkuje. Kljub temu, da je tovorna morala uporabiti tudi slabše vrste surovine, je s posebnimi postopki in največjo pazljivostjo uspela obdržati kvaliteto svojih proizvodov na isti višini ter celo uvesti nove tipe ekstraktov za specialne namene. Ta trud kolektiva pa je bil doslej še vedno poplačan z dobrim ekonomskim efektom tovarne in laskavimi priznanji domačih in tujih kupcev ,W A A .V A .*- A .VVv ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE BREŽINA - BREŽICE BREŽICE Zadružno trgovsko podjetje »Posavje« v Brežicah s svojimi poslovnimi enotami v Brežicah, Sevnici, Krškem in Impolci opravlja važno m odgovorno nalogo v odkupovanju ha prodajanju vseh vrst poljskih n ostalih pridelkov. Posebno velikega pomena je dodelava in oplemenitenje za izvoz pripravljenega blaga. Podjetje deluje že dobra štiri leta in se je iz prvotno majhnega podjetja razvilo v veliko gospodarsko enoto, ki z uspehom opravlja izredno odgovorne naloge, ki jih narekujejo tržišča, zlasti v tujini. Nad 75 % vsega prometa podjetja se nanaša na izvoz. To je okrog 50 % vrednosti vsega izvoza iz Posavja. Za izvoz prihajajo v prvi vrsti v poštev: polži, suho sadje, suhi hren, česen, gobe, raki, žabe in podobno. Z vztrajnostjo in elanom je podjetje na te- KUPUJE OD VINOGRADNIKOV NA OBMOČJU BIZELJSKEGA PODROČJA SORTNA VINA TER NA PODROČJU DOLENJSKIH GORIC (GADOVA PEC) ZNANI IN ISKANI DOLEJSKI CVICEK TER NUDI TE PRIDELKE VSEM GOSTINSKIM OBRATOM V SLOVENIJI PO KONKURENČNIH CENAH. — GOSTINCI POIZKUSITE NAŠA VINA! PODJETJE JE OBRAT GPZ VIDEM-KRŠKO remi usposobilo razne naprave, ki omogo- j j čaje izboljšanje izvoza in sploh odkupa in j I prodaje. j I Podjetje je svoje dragocene izkušnje znalo j I s pridom uporabiti v svojem delovanju ter j I so zato uspehi tega važnega zadružnega j S podjetja še toliko bolj pomembni v našem j [ gospodarskem razvoju. i j Tovarna čokolade in likerjev Brestanica , «7: vam nudi vse vrste kvalitetnih čokoladnih izdelkov in likerjev. Same dobre in sladke reči — po nizkih in solidnih cenah. — Postrežba prvovrstna in skrbna , dve veliki svetilki za kitajski paviljon na Zagrebškem velesejmu. Za ladjedelnico 3. maj na Reki je zadruga izvršila večja naročila. Prav tako opravlja podjetje razne remonte. Zadruga je delala tudi pri Hidroelektrarni Mavrovo, večja dela pa ima nadalje v teku v Bosni. Se in še je novih stvari v Splošni obrtni kovinski zadrugi v Vidmu-Krškem. Ta mali kolektiv, ki je skromno začel, je z veliko voljo v svojem prizadevanju za razcvet naše socialistične domovine uspel. Iz majhnega je začelo to podjetje, toda danes dela njegov kolektiv že v serijski proizvodnji. Iz leta v leto zvišuje zadruga svojo proizvodnjo. Zadruga je kot uslužnostno podjetje opravljala do sedaj večja dela za tovarno rotacijskega papirja in dela za novogradnje. Lansko leto je podjetje preusmerilo način svojega dela, tako da je pričelo s serijsko proizvodnjo. Poleg rentabilitete je kolektivu ta način dela narekovala tudi potreba, kajti naročil je toliko, da je težko vsem ustreči. Lansko leto so v tem podjetju izdelali tudi Kantina v Tovarni celuloze in rotacijskega papirja, Videm-Krško, ki jo je gradilo gradbeno podjetje »Sava« Videm- Krško ^£^£^£^£^£^^£^£^^12 i. 1-2 — L L 1957 — STRAN 21 « A S AV S KI T ED N I 16« - ^ < ~ j« E; M . . V POSLOVALNICAH TRGOVSKEGA PODJETJA NI dvoma, da so ZAGORSKE APNENICE važen čini tel j v krajevnem ln širšem gospodarstvu, saj zaposlujejo precej delovnih ljudi. Znano je, da so APNENICE V ZAGORJU eno izmed največjih tovrstnih podjetij v Jugoslaviji in da Je njihovo apno znano širom po državi. Sedaj bo v podjetju kmalu dograjena še ena peč, s čimer bo omogočeno zagorskim apnarjem izdelali še več te dragocene surovine za našo gradbeno industrijo. Letošnji proizvodni plan bodo zagorske Apnenice v celoti izpolnile, čeprav so imeli v teku letošnjega leta nemalo težav, zlasti zaradi pomanjkanja električne energije in železniških vagonov. Kolektiv Apnenic v Zagorju čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku NOVEGA LETA in jim žeji tudi v letu 1957 veliko delovnih uspehov za izgradnjo socialistične domovine. lahko dobite najrazličnejšo blago. Podjetje je zlasti letos zelo izpolnilo izbiro in kvaliteto svojega blaga ter ga nudi potrošnikom po zmernih cenah. — Kljub tesnim prostorom Je kolektiv podjetja z velikim prizadevanjem izpolnil svoj družbeni plan. Podjetje »IZBIRA« vabi vse Zagorjane, da kupujejo svoje potrebščine v njegovih poslovalnicah. Z izbiro blaga ln s postrežbo boste povsem zadovoljni. — Hkrati Izrablja kolektiv to priliko in čestita vsem potrošnikonrk Novemu letu 1957 in jim želi obilo delovnih uspehov ' 1 mL, H Ce hočete Imeti poceni in solidno izdelano POHIŠTVO, potem stopite do LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA V ZAGORJU Tamfcajiaft kolektiv ve* bo izdelal pohištvo po valee okese ln po volih željah. — Pridite Im prepričajte »el — Ob tej priliki želi kolektiv vsem delovnim ljedem obilo e s p e ho v T lete 19S7! CEMENT OPEKA L J U BJANA trgovsko podjetje z gradbenim materialom na debelo in drobno LJUBLJANA, Šmar-tinska cesta štev. 31 — telefon 30-140. čestita vsem odjemalcem, dobaviteljem in delovnim kolektivom ter želi mnogo sreče in uspehov v letu 1957! Poslužujte se naših uslug, ugodnih cen in solidne postrežbe! Državni obrtni mojster Milit S Skrili j 3F v Zagorju Izdeluje vse vrste pohištva In drugo leseno opremo hitro, solidno ln poceni. Prepričajte se in obiščite naše delavnice. DELOVNI KOLEKTIV podjetja želi vsem občanom, Ijudskemn odbora, mestnemu komiteju ZKS, občinskemu odboru SZDL kakor tudi ostalim organizacijam, društvom ln vsem delovnim ljudem ZAGORJA mnogo delovnih uspehov v novem letn 1957. Mlin in žaga Rigonce - Dobova želi vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno NOVO LETO 1957! V letu 1957 čim bomo uredili nekatera vprašanja bomo zopet redno obratovali KJE BOMO LETOS SILVESTROVALI? GOSTINSKO PODJETJE e TRBOVLJE vas vabi na zaključek starega in prihod Novega leta v vseh svojih gostiščih — kjer bo prav prijetno. Na zalogi imamo raznovrstna domača vina — najboljše kvalitete. Vsem gostom in prijateljem pa želi delovni kolektiv SREČNO NOVO LETO 1957! Strojno pletilstvo v Zagorju čestita vsem svojim odjemalcem in drugim delovnim ljudem k Novemu letu 1957 in jim želi mnogo delovnih uspehov. Pridite v našo prodajalno, kjer boste solidno postreženi! Delovni kolektiv kina „Triglav“ v Zagorju želi vnem svojim obiskovalcem srečno novo leto 1957 In se priporoča za nadaljnji obisk kino predstav. Mnogo delovnih uspehov želi v novem letu tudi vsem delovnim ljudem obč. Zagorje! DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA ZAGORJE želi vsem delovnim ljudem občine Zagorje, kakor tudi ostalim delovnim ljudem nadaljnje delovne uspehe v letu 1957 Kmetijska zadruga Radeče želi vsem članom zadružnikom in vsem delovnim ljudem SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1957! Prodajamo in odkupujemo vse vrste kmetijskih pridelkov. — V naših poslovalnicah pa imamo vse kar potrebujejo naši zadružniki v Radečah — Vrhovem in Jagnenici. > • "t' ' • • darjev! Toda počasi, zato pa tembolj zanesljivo, bo rasel tudi delež prodanih plasti premoga. V to je pač usmerjeno vse naše današnje in jutrišnje snovanje. 1’rcd nami je leto 1957. Zato izrabljajo to priložnost in želijo vsem svojim tovarišem v zasavskih rudnikih in vsem ostalim delovnim ljudem — kaj drugega kot: lepe delovne uspehe in obilo življenjske s reče I vanjsko naselje, pospešena gradnja stanovanjskih his za vse rudarje, delovanje družbenih organizacij in še mnogo drugih drqbnih stvari, je vtisnilo in bo še vtisnilo svojevrsten pečat rudarskemu kraju pod Bohorjem. Kot se spreminja podoba vse naše domovine, tako se spreminja tudi ta košček lepe slovenske zemlje. Ni dvoma: še bo treba krepkega dela in še se bodo znojila telesa senovških ru- r* - m jgpfp i liis&S ' v Občinski Iludski odbor Senovo TERMOELEKTRARNA V BRESTANICA .* SIK 5 S 8 v — *'' v. , _ L.;.,« i.^ - ■ ZELI VSEM OBČANOM KAKOR TUDI VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO DELOVNIH USPEHOV V LETU 1957 BRESTANICA ZEI1 ZADRUŽNIKOM. KAKOR TUDI OSTALIM DELOVNIM LJUDEM MNOGO DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1957 GOSTILNA „POD LIPO KOLODVORSKA RESTAVRACIJA IN GOSTILNA »NA POLJU«, VSE V OKVIRU gostinskega podrtja fcresftonica ŽELIJO SVOJIM GOSTOM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO 1957 Mesnica Brestanica ŽETI SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1957 Ze vrsto let daje brestaniška elektrarna električni tok celotni Savski dolini spodnjega dela našega okraja. Elektrarna je bila že zgrajena za dva agregata. Zal drugi še danes ni postavljen, čeprav je to že dolgoletna želja celotnega delovnega kolektiva. Ni še tako dolgo, ko so v elektrarni opravili važen remont: previli so generator in izmenjali lopatice na turbini. Toda vse kaže, da se bo dolgoletna želja kmalu izpolnila. Naši gospodarstveniki so spoznali, da bi gradnja še enega kotla in montaža drugega agregata stala mnogo manj kot gradnja nove elektrarne. Zategadelj delovni kolektiv upa, da bodo načrti, ki so jih, kot so slišali, začeli že pripravljati, kmalu zagledali svet. To pa bo pomenilo nov prispevek k izboljšanju s preskrbo električnega toka te spodnjesavske doline. Sicer pa: delovni kolektiv tega podjetja vlaga nemalo naporov v svoje delo, zavedajoč se, da je vsaka okvara na posameznih strojih ovira za gospodarstvo" tega dela naše ožje domovine. In tudi zato je nujna gradnja drugega agregata, saj pri kakršni koli okvari obstane vsa elektrarna. Ze nad poldrugo stoletje kopljejo ljudje Senovega in okolice izdatne sloje prvovrstnega premoga. 'listi, ki so ga začeli, so že davno pod rušo in kdo ve, koliko desetletij bo dajal še vsakdanji kruh njihovim potomcem. Delovni človek je imel v tem času že več gospodarjev; nihče ni bil boljši od drugega. Vsi so težili edinole za tem, da bi iz s krvjo prepojene zemlje pridobili kapital za lagodno življenje, ne oziraje se na tistega, ki mu je pripomogel do bogastva in brezdelja. Tako je bilo! In tako ne bo nikdar in nikoli večl Mejnik tega početja je bil napad XIV. divizije naše osvobodilne armade na ta rudarski kraj. Onemeli so udarci krampov in brlizgi lokomotiv. Orožje naših borcev je napravilo konec brezobzirnemu izkoriščanju bogastva tega dela naše ožje domovine. In vse do leta 1945 so isti ljudje, ki so poprej garali za tujca, s puško v roki pregnali stokrat prekletega tujca. Vrnitev na rodno grudo je pomenila samo eno: krepko zavihati rokave in začeti znova. Sledila so leta težkega ubadanja. Pod udarci rudarskih krampov sc je jel širiti njihov svoboden rudnik in proti železniški postaji je odhajalo vedno več ton premoga. Slednjič so senovški rudarji na poslopje svoje uprave napisali: ... tega dne, je senovški rudar prevzel v upravljanje svoj rudnik! Res! Kaže, da zaloge premoga polagoma usihajo. Vendar ne povsod. Zato pa se delavski svet in vodstvo rudnika vedno bolj trudita za izboljšanje od kopnih metod, zlasti za večjo koncentracijo delovne moči. Razveseljivo je to, da prav zadnje čase uvajajo široka čela z železnim oporjem in rušenjem. Izgloda pa, da tudi nova zapihovalna naprava v Za kovu ne bo brez haska. . Tak način odkopavanja premoga daje precej ugodnosti. Najbolj važna je vsekakor: večji prihranek jamskega lesa. In ostalo življenje senovških rudarjev? Polagoma se spreminja ta malce od sveta odmaknjeni kraj. Novo stano- Poldrugo stoletje rudnika pod Bohorjem .ZASAVSKI TEDNIK* !: 10 LET IZVOZNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA PLETILNICJI DOBOVA VINO-BREŽICE Telefon, štev. 1 mmi - _:- 10 let plodnega dela tega podjetja bo poteklo februarja 1957. Pred desetimi leti so začeli s skromnimi sredstvi urejevati vinsko klet v brežiškem gradu. Iz prvotnih treh vagonov vina je podjetje podjetje danes sposobno vkletiti 300 vagonov vina. Kleti so sodobno urejene, za negovanje kvalitetnih vin pa ima podjefje tudi sodobno urejen vinski laboratorij. V tem 10-letnem delovanju za prodajo in odkup znanih posavskih vin pa je podjetje »Vino-Brežice« prejelo priznanje s tem, da je dobilo registracijo za izvoz vina v inozemstvo. To je priznanje »Vinu-Brežicec za 10-letno delo na področju pospeševanja vinogradništva v Posavju, Danes izvaža »Vino-Brežice« vinske pridelke v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Češko in še drugam. Samo lani je izvozilo že preko 200 vagonov vina, od tega dve tretjini iz posavskega vinorodnega okoliša, ostalo pa tudi iz drugih okolišev, ker to zahtevajo kupci vina. V sodelovanju z ostalimi podjetji, kot Vinarsko zadrugo Brežina in zadrugami: Bizeljsko-Pišece, Kostanjevico, bo »Vino-Brežice« tudi v bodoče'nudilo dobra domača pristna vina po najnižjih dnevnih cenah. PROIZVAJAMO: MOŠKE TELOVNIKE, MOŠKE JOPICE, ŽENSKE JOPICE, OTROŠKE GARNITURE, VOLNENE IN BOMBAŽNE. — NAŠE IZDELKE NUDIMO PO KONKURENČNIH CENAH PLETILNICA - DOBOVA 358** „L;udska potrošnja" v Brežice h Opekarna v Brežicah-Brezi ni je potrebna korenite obnove. Njene naprave in stroji so že zastareli. Krožna peč opekarne je stara že „-------„-------------let, vendar pa kljub temu izdelajo še vedno 2 in pol milijona opečnih izdelkov. Z rekonstrukcijo in obnovo bo opekarna izdelala letno 5 in pol milijona opečnih enot. Njena proizvodnja se bo tedaj povečala za 100 odstotkov, istočasno se bo preusmerila na izdelovanje žlahtnejših opečnih sortlmentov (votla opeka, stropnjaki), prav tako na opeko za prenapeti beton. Važno je, da ima opekarna potrebne surovine blizu in da je teh v zalogi za najmanj 100 let. Zato se bo rekonstrukcija opekarne izplačala, saj ji bo mogoče proizvodnjo podvojiti. Surovin je zadosti. Ugodno je tudi, da je opekarna blizu železniške postaje. V podjetju je potrebna nova krožna peč, umetna sušilnica surove opeke in lope z zračnimi sušilnicami. Prav tako bo treba mehanizirati notranji transport. Seveda pa bo treba mehanizirati notranji transport. Seveda pa bo treba iz sanitarnih razlogov in zaradi požarne varnosti v podjetju urediti vodovod. Rekonstrukcija opekarne je potrebna in kar je bistveno — izplačala se bo. ima v svojem sestavu pet trgovin v Brežicah, v Cerkljah ob Krki, Lenartu in Bistrici ob Sotli. Pri »Ljudski potrošnji« v Brežicah lahko dobite vse. Kar želite, to lahko kupite, in sicer vse po solidnih cenah. — Vsem svojim odjemalcem-potrošnikom in poslovnim prijateljem želi tudi v bodoče obilo uspehov in se vsem priporoča »LJUDSKA POTROŠNJA«, BREŽICE Kmeli skn zadruga Brežice Med najboljšimi zadrugami v okraju je Kmetijska zadruga v Brežicah, ki je s svojimi odseki in podjetji med vodilnimi gospodarskimi organizacijami v Brežicah. Zadruga deluje s štirimi dobro urejenimi trgovinami in še s posebno trgovino za reprodukcijski material. Nadalje ima zadruga svoje mesnice ter sama odkupuje živino in razprodaja meso in mesne izdelke potrošnikom. V sestavu KZ Brežice deluje tudi vzorno urejena ekonomija. Njena največja pridobitev pa je vsekakor veterinarska ambulanta. Odseki zadruge delujejo dobro. Vsem svojim članom želi mnogo uspehov v prihodnjem letu KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE (! i! i! GROSISTIČNO PODJETJE „KRKA“ BREŽICE Že 11 let posluje v Brežicah grosistično podjetje »Krka«. V tem času je podjetje svoje delovanje močno razširilo ne samo v našem okraju, temveč tudi v drugih republikah. Podjetje je znano širom po državi, dobro posluje, ima ^ pa tudi velike težave. Na leto napravi preko 1 milijardo 2 dinarjev prometa, vendar ne more dobiti kreditov za pre- potrebna skladišča in druge prostore. Podjetje ima za to že izdelan načrt in bi posojilo, ki hi ga potrebovalo v višini 70 milijonov dinarjev, ob sedanjem prometu lahko vrnilo v 12 do 15 letih. Trgovsko podjetje ^PRESKRBA WWmmzmmm H R A S T N' I K S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VAM NUDI VSE, KAR POTREBUJETE! Vsak dan non nora odnene : J tcvalitete — solidna iebira — dobra postrežba — Tolika zaloga — vee nato koo- | lekcije — moško in žensko blago vseh vret ti B — moško in žensko perilo — nogavice — prešite odeje — navadne, bombažne in vol- !| ■HI nene — vse vrste galanterije m špecerije — sa vsakega nekaj! ti VSEM NAŠIM DOSEDANJIM IN NOVIM STRANKAM MNOGO SREČE V LETU »5?! E v Delovni kolektivi podjetij — Trgovina, Gostilna in Parna pekarna Trgovsko podjetje »Postrežba" Hrastnik Gostinsko podjetje »Jelka" Hrastnik Klavnica nasledniki Konzumnega društva rudarjev (Delavski dom), ki je bilo ustanovljeno leta 1903, najstarejšega socialističnega trgovskega podjetja v Hrastniku, se dan za dnem trudijo, da bi kar najbolj zadovoljili vse svoje številne potrošnike in geste s kulturno postrežbo in nizkimi cenami. Vedno in ob vsakem času jim nudijo bogato izbiro, tako in mesarija ter pekarna Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI NUDIJO DELOVNEMU LJUDSTVU VSE, KAR DELOVNI ČLOVEK POTREBUJE. * manutakturnega kakor„ „ * špecerijskega blaga, posode, železnine * gradbenega materiala S MUSE 1»tudi ^ vrste r 'mm M ■ * najboljših pijač HBi'in jedač ter vedno svežega * kruha in peciva Delovni kolektivi zgoraj omenjenih obratov »POTROŠNIKA« se vsem svojim odjemalcem najlepše zahvaljujejo za njihovo dosedanjo naklonjenost in se jim priporočajo tudi za v bodoče. OB TEJ PRILOŽNOSTI JIM TUDI ISKRENO ČESTITAJO K NOVEMU 1957. LETU! OBIŠČITE NASE POSLOVALNICE IN VIDELI BOSTE, DA VAS BOMO TUDI V LETU 1957 PRA.V TAKO POSTREGLI KOT V LANSKEM. — VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM MNOGO SREČE IN USPEHOV V LETU 1957! STOLETNE IZKUŠNJE STEKLARNE HRASTNIK JAMČIJO ZA K VAL1TET0! nudi in priporoča delovneinu ljudstvu svoje kvalitetne izdelke, ki so odlične kakovosti in poceni. Vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem mnogo sreče v novem letn 1957! St. 1-2 — 1.1.1957 — STRAN 25 »ZASAVSKI TEDNIK« m*, i —r— * <$ m m ■ . v ' ■ ''Šl' A TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE i? Vsem delovnim ljudem mnogo sreče in uspehov v letu 1957! Tovarna pohištva v Brežicah deluje že od leta 1945. Prvi pričetki so bili skromni. Začeli so delati z 20 ljudmi. Delavaice so bile raztresene tu in tam po Brežicah. Leta 1947 so začeli z gradnjo današnje tovarne, ki sicer še ni povsem dokončana, vendar je bila v letu 1956 v glavnem dograjena. Letos so v tovarni tudi dokončno uredili centralno kurjavo in sanitarne naprave. Prostori so zračni in svetli. Manjka sicer še marsikaj, toda dobra volja, ki je kolektivu ne primanjkuje, premaga vse težave. Tovarna pohištva v Brežicah izdeluje fino sobno pohištvo in večino svojih izdelkov — 80 odstotkov — proda v tujini — v Angliji, Švici in Zahodni Nemčiji, delne tndi na Srednjem vzhodu. Tovarna se bori z raznimi manjšimi težavami, kakor n. pr. s preskrbo nekaterih surovin. Danes zaposluje že okrog 130 delavcev. Vsekakor napredek in uspeh. VSEM OBISKOVALCEM KINA »DELAVSKI DOM« IN »SVOBODE«, TRBOVLJE II Srečno in uspeha polno Novo leto 1957 žele uprava kina »Delavski dem« in »Svebede« Trbovlje II, ter upravni odbori DPD JnoMa-esnir Trbovlje n Trbovlje H. Tudi ▼ bodočem letu 1957 bo uprava kiaa skrbela za predvajanje najbolj-šib filmov. — V novem kinu »Delavski dom« bodo predvajani tndi filmi po cinemaskop sistemu. !-------------------------------------------- ! I l TRGOVSKO PODJETJE Kmetijsko posestvo it it Izbire" Trbevlle s svojimi poslovalnicami: • »IZBIRA« — manufaktura, špecerija (Radej) ® DOBRNA # »TKANINA« (Paš), konfekcija »Naprijed« • »GOSPODINJSKE POTREBŠČINE« (Dežman) # »ŽIVILA« Trbovlje II (Rozman) Naše poslovalnice »IZBIRA« (Radej) in »TKANINA« (Paš) Vam bodo nudile v letn 1957 še večjo izbiro vseh vrst tkanin za obleko in perilo, kamgarne, vse vrste blaga za posteljno perilo in opremo stanovanj, radioaparate, posteljne žimnice, divane, kauče, pohištvo kakor tndi ostalo blago za Vaš dom. Poslovalnice »GOSPODINJSKE POTREBŠČINE« (Dežman), »ŽIVILA« (Rozman) in »DOBRNA« na Dobrni pa Vas bodo postregle z vedno svežimi živili, kolonialnim blagom in mesnimi izdelki tovarne v Križevcih. Z bogato izbiro, konkurenčnimi cenami našega blaga in kulturno postrežbo želimo potrošnike tudi v letu 1957 najbolje zadovoljiti. Vsem našim potrošnikom in delovnim ljudem želimo SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 19571 Priporoča se kolektiv Trgovskega podjetja »IZBIRA« — Trbovlje. ,Bdeča zvezda" Stara vas - Bkelisko Zajema delovanje na 130 ha semlje (od tega je 24 ha lastnih vinogradov ostalo pa so polja, njive, travniki in gozdovi. V svojih hlevih ima to posestvo 40 glav goveje živine. Sadovnjakov je 8 ha. V svojih kleteh imajo domača vina. Rasen tega vino tndi odkupujejo, od vinogradnikov is bližnje in daljnje okolice. Kmetijsko posestvo pod vodstvom upravnika tov. tarča prav dobro Sepe-deiu- je. Zaposlenih imajo tekom leta tudi do 120 ljudi, v zimski sezoni pa ic wn*u kihiavi j m jjuli uuujcju. Vsem delovnim ljudem želi kolektiv tega posestva SREČNO NOVO LETO 19571 »MEHANIKA" PROIZVODNJA IZDELKOV PRECIZNE MEHANIKE v Trbovljah čestita vsem delovnim ljudem k prazniku — NOVEMU LETU! Izdeluje: laboratorijske tare in ročne tehtnice, lekarniške tehtnice, žitne merice, ISIS risalne aparate, Kramerjeve opornice, električne prosto-vodne spojke itd. ST* Ul — 1. L 1957 — STRAN 26 RUDARJI BODO TUDI V LETU 1957 DALI CIM VEC PREMOGA NASI INDUSTRIJI IN ZA ŠIROKO POTROŠNJO Vsemu Članstvu rudarske podružnice rudnika Trbovlje-Hrastnik, čestita k doseženim uspehom ter jim želi, da bodo ti uspehi še večji v letu 1957. Vsem pa želi upravni odbor podružnice rudarjev Trbovlje SREČNO IN USPEHA PLODNO NOVO LETO 1957! ajUA-S-Akfcdfad SAdM**d6e TRGOVSKO PODJETJE Elektrarna Trbovlje »Potrošnja« Trbovlje ‘W' " V poslovalnicah trgovskega podjetja »Potrošnja za kuhinjo — za družino — za opravo stanovan < v Trbovljah dobite vse, ija — pohištvo — kavče -rrste blaga, z eno besedi kar želite: - otomane > vse, kar vse vrste konfekcije perilo aga, potrebujete. Na svidenje tudi v novem letu 1957! VSEM NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM ŽELIMO MNOGO USPEHOV IN SREČE V LETU 1957! r : llffff ■ \ ‘i nudi v svojih poslovalnicah vsem potrošnikom najrazličnejše blago po najnižjih dnevnih cenah. Cenjenim odjemalcem se priporoča za nakupe v specializiranih trgovskih obratih, kot so: »Železnina«, »Usnje«, nadalje trgovina z mešanim blagom in konfekcija. — Prepričajte se o solidni postrežbi in nizkih cenah! . . , »»tis ■■ f .,r A V A '/*"* .., i&r*' S-m **~m*.'- J | f-IMi ¥ '< - -i IM . _ * - -I- I „ZL AT ARST V O" Trbovlie Obrat srebrnih in zlatih izdelkov, predvsem za široko potrošnjo Gostinska zbornica okraja Trbovlje ] Z VSEM SVOJIM ČLANSTVOM SE PO TEJ POTI ZAHVALJUJE ZA OBISK NAŠIH GOSTINSKIH OBRATOV IN ZA RAZUMEVANJE V LETU 1956 TER SE PRIPOROČA S SVOJIMI ČLANI ZA OBISK TUDI V BODOČEM LETU 1957. VSEM KLICE: ŠE VEC USPEHOV V LETU 1957! r Komaj dve leti obstaja ta obrat kot samostojno podjetje, vendar je doseglo že pomembne uspehe v svojem delovanju. Podjetje je začelo delo s komaj 7 ljudmi, sedaj pa jih je zaposlenih že 20. Podjetje izdeluje izdelke iz zlata in srebra za odjemalce širom po Jugoslaviji. — Prav zanimivo je, da so v našem obratu glavni izdelki ročni, čeravno ima podjetje na razpolago že precej strojev. — »Zlatarstvo« v Trbovljah skrbi za dvih strokovnega kadra in ima v načrtu še razširitev svojega obrata. VSEM MNOGO USPEHOV V LETU 1957! KtASAVS K4 TEJ>6U J6e S. Wa — LL1S57 — STKAN 27 Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško Letos je bila nova Tovarna časopisnega papirja Videm-Krško v zaključni fazi izgradnje in je kljub velikim težavam že pokazala lepe uspehe. V prvem letu proizvodnje je dala naši skupnosti okrog 23.000 ton časopisnega papirja. Zaključna faza izgradnje je najbolj občutljiva, ker da le-ta papirju kvalitetni odtis. Delovni kolektiv je moral letos delati brez dragocenih avtomatičnih pripomočkov. Vezan je'bil na lastne občutke in prožnost, kar je seveda negativno vplivalo na kvaliteto (papir je bil predebel, se trg^al itd.). Ko bo ta avtomatizacija končana, se bo izboljšala tudi kvaliteta časopisnega papirja. Največje težave v proizvodnji je povzročilo po-mamknnie vode zaradi zavlačevanja finansiranja in pri izdelavi in odobritvi načrtov za preskrbo z industrijsko vodo. Redukcije električne energije so prav tako v veliki meri ovirale nemoteno proizvodnjo. Pičle zaloge in slaba kvaliteta lesa v začetka letošnjega leta so se sedaj izboljšale in povečale, kar bo vplivalo na boljšo in večjo proizvodnjo. Ko bo v letu 1957 v teku oskrba industrijske vode, se bo povečala tudi zmogljivost papirnega stroja. Zanimivo je to, da mladi kader pri papirnem stroju že danes dela na stroju z 20 odstotkov večjo brzino kot inozemska tovarna, ki ima že večletne tradicije, kjer so se ti fantje izučili. Za leto 1957 ima tovarna pred seboj zopet velike in težke naloge. Dvigniti namerava kakovost in ko- ličino časopisnega papirja, in tako zadovoljiti domači in deloma tudi tuji trg. Tudi v proizvodnji celuloze so rekonstrukcije: kot regeneracija kisline, s čimer se bo povečala kapaciteta. Oplemenjevalnico celuloze smatrajo danes kot izredno važen objekt, katerega morajo čimprej postaviti in njeno zmogljivost celo podvojiti. Nova ople-menjevalnica bo morala dajati vso svojo proizvodnjo viskozne celuloze naši novi tovarni viskoznih vlaken v Ložnici, katera bi sicer morala to surovino uvažati. Dvomimo, če je v Sloveniji kaka tovarna in redko-katera v vsej naši domovini, ki bi dala v prvem letu svojega obstoja tako lepe rezultate svojega dela. Ne smemo namreč pozabiti, da je vsak kilogram časopisnega papirja velik prihranek na devizah. it I I it Ž I if $ it il ST. 1-2 — 1. L 1957 — STRAN 28 »ZASAVSKI TEDNU«