cena 400 dinarjev številka 26 (932) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 30. junija 1988 Praznik delavcev Reka V nedeljo skok čez kožo Ob prazniku rudarjev in delavcev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka poteka vrsta prireditev. Danes ob 15. uri bodo v kavarni Reka podelili priznanja članom jamske reševalne čete, v soboto ob 18. uri bo v glasbeni šoli v Titovem Velenju slavnostna seja delavskega sveta sozda REK, osrednja prireditev ob prazniku pa bo 3. julija na kotalkaiišeu v Titovem Velenju, skok čez kožo. Prireditev se bo pričela ob 9. uri. iL Ves prejšnji teden so v občini Velenje potekale prireditve ob tednu upokojencev. Številnih športnih, kulturnih srečanj in družabnih dogodkov se je udeležilo veliko članov vseh štirih društev. Prijeten konec je bil v soboto na Rogli. Več o tem na 6. strani. Tradicionalno Titovih mest Na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju so v nedeljo zvečer s priložnostno slovesnostjo sprejeli pionirje — 12-članske delegacije Titovih mest iz vse Jugoslavije in tako pričeli že šesto tradicionalno srečanje pionirjev Titovih mest. Gostili jih bodo 12 dni, pripravili pa so jim pester in bogat program. Predstavili jim bodo našo občino, obilo časa pa bo tudi za športna, kulturna in družabna srečanja. srečanje pionirjev Prvi dan srečanja, p^pedeljek. je bil namenjen ogledu Titovega Velenja, pionirje pa je sprejel tudi predsednik občinske skupščine Drago Šulek. Torek je minil v znamenju glasbe. Pionirji so se skupaj naučili pesem srečanja »Beli golob« (avtorji besedila in glasbe so velenjski pionirji). Včerajšnji dan je bil taborniško obarvan. Za program so poskrbeli taborniki Jezerskega zmaja. Danes bodo pionirji obiskali Šoštanj, kjer si bodo med drugim ogledali razstavo Likovni svet otrok, jutri pa bodo pripravili v avli osnovne šole Veljka Vlahoviča etnografsko razstavo, ki jo bodo od 10. do 12. ure obogatili z nastopom tamburašev in folklornih skupin. Vsi pionirji se bodo naučili plesati našo tradicionalno polko. V soboto bodo obiskali dom borcev in mladine, Savinjski gaj in Šmartno ob Paki. 3. julija se bodo vključili v praznovanje dneva rudarjev, v ponede- ljek, 4. julija pa obiskali Logarsko dolino. Zadnje tri dni srečanja bodo zapolnili z različnimi interesnimi dejavnostmi ter obiski nekaterih delovnih kolektivov. Seveda smo omenili le nekatere aktivnosti. Zvrstilo pa se jih bo še veliko. To bodo med drugim likovne akcije, športna in kulturna srečanja, med katerimi še posebej velja omeniti vsakove-černe predstavitve svojih mest. Povejmo še to, da so se letošnjemu srečanju pionirjev Titovih mest Jugoslavije pridružili še pionirji iz Krakowa. (mz) 60 let nogometa v Šmartnem ob Paki Znova zaigrati v slovenski ligi V Šmartnem ob Paki so bile ves pretekli teden prireditve, seveda nogometne, ob 60-letnici te igre \ kraju. Pripravili so več različnih turnirjev, najbolj slovesno pa je bilo v nedeljo, ko so se v prpstorih tamkajšnje osnovne šole na slovesni jubilejni seji zbrali predstavniki NK ERA Šmartno. Jubilejne seje so se udeležili tudi predstavniki nogometne zveze Celje, krajevne skupnosti in drugih organizacij v kraju ter sosednjih klubov. Posebej toplo pa so vsi udeleženci pozdravili igralce, ki so pred sedmimi leti dosegli z osvojitvijo republiškega naslova največji uspeh kluba doslej. Njim so izročili posebna priznanja v spomin na tisto uspešno nogometno sezono. Na slovesnosti so obudili spomin na začetke nogometne igre v kraju, Franc Malus, sedanji predsednik kluba, pa je spregovoril o trenutnem delu in težavah. Mnogi so čestitali NK ERA Šmartno za ta častitljiv jubilej, želje vseh pa so bile strnjene v eno misel, da bi šmarški nogo- metaši znova zaigrali v slovenski ligi. Med slovesnostjo so z enomi-nutnim molkom počastili spomin tudi na vse tiste člane, ki so kdaj-koli igrali za klub in jih danes ni več med živimi. Enemu izmed štirih še živečih začetnikov igre v kraju Francu Klančniku pa so poklonili skromno spominsko darilo. Po končani svečani seji so odigrali tudi prijateljsko srečanje današnji igralci z republiškimi prvaki. Tekma je bila resnično prijateljska, zato takšen tudi izid - 4:4. Mi smo za VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE ISKRENO ČESTITAMO ZA 4. JULIJ — DAN BORCA VSEM RUDARJEM IN DELA VCEM RUDAR-SKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANCA LESKOŠKA-LUKE VELENJE ZA 3. JULIJ - DAN RUDARJEV, ISKRENO ČESTITAMO. Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski svet ZSS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS Občinska konferenca ZRVS Občinski štab TO Jubilejna seja Spominske svečanosti Združenje borcev NOV Podkraj-Kavče, Ravne in Šmartno ob Paki ter Občinski odbor ZZB NOV Velenje vabijo borce, mladino in delovne ljudi ter občane na spominske svečanosti ob odkrivanju spominskih plošč padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Spominske svečanosti bodo: — 2. julija (sobota) ob 10. uri pri domu krajanov v Podkraju, kjer bo odkrita spominska plošča padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja KS Podkraj—Kavče. Govornik bo Janko Ževart; — 2. julija ob 17. uri na Škrubovem domu, po domače pri Brše-ku, Ravne-Gaberke, kjer bo odkrita spominska plošča sedmim članom Škrubove družine — žrtvam fašističnega nasilja; govornika bosta Franc Hudomal, sekretar ZB NOV Ravne in Ferdo Kovič, član predsedstva OO ZZB NOV Velenje; — 3. julija (nedelja) ob 17. uri v Paški vasi, kjer bosta odkriti spominski plošči sedmim članom Irmanove družine in petim članom Puncerjeve družine — žrtvam fašističnega nasilja; govorniki bodo Karel Napotnik, predsednik ZB NOV Šmartno ob Paki, Jože Povše, podpredsednik OO ZZB NOV Velenje in Anton Dvornik. Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite teh spominskih svečanosti in s svojo udeležbo počastite spomin na padle borce in žrtve fašističnega nasilja. -ZB NOV Podkraj-Kavče ZB NOV Ravne in Gaberke ZB NOV Šmartno ob Paki OO ZZB NOV Velenje i Dan borca i—naš i praznik i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Čeprav praznujemo letošnji dan borca v težkih gospodarskih in političnih razmerah, se čutimo dolžne izreči misel, da smo borci še vedno to. kar smo bili: nadaljevalci revolucionarnega izročila, ki smo ga r lelili 1941 - 1945 zasnovali na neuničljivih težnjah po svobodi in neodvisnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Kljub razvojnim težavam in protislovjem hočemo vztrajati na poti. ki jo opredeljujejo boj za socializem in socialistično demokracijo in na ogromnih žrtvah skovano bratstvo in enotnost ter želja po miru in ustvarjalnem razvoju vseh naših narodov. V skladu s tem prepričanjem borci NOB ne bomo dovolili, da bi kdorkoli siromašil ali krnil avnojsko zgradbo. Morda res moderni časi terjajo prevrednotenje marsikatere vrednote. verjetno res potrebujemo novo izpopolnjeno ustavo, toda to bi moral oblikovati delavski razred in vsi delovni ljudje, ne pa birokratski upravljalski sloj. ki se med seboj bojuje za prerazdelitev državne in druge oblasti. Temelji, ki smo jih postavili v narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji, so nam omogočili, da smo desetletja uspešno in brez težjih socialnih konjliktov gradili in razvijali našo socialistično skupnost. Živeli smo dinamično življenje in se trudili, da bi vizije osvobodilnega hoja in ljudske revolucije. posebno pa avnojska vizija. postale resničnost. V tem času smo sprejeli dve ustavi in poslali eden izmed prvih ustanoviteljev največjega gibanja v zgodovini človeštva - neuvrščenosti. Uprli smo s zunanjim pritiskom in vmešavanjem. Za ureditev naših notranjih odnosov med ljudmi in narodi smo zgradili resnično naš. jugoslovanski demokratični model. To je politični sistem socialističnega samoupravljanja. Utirali smo nove poti. se mučili in premagovali mnoge ovire, pri čemer nas je uspešno vodila naša delavska avantgarda Zveza komunistov. Sedaj živimo v globoki krizi, ki ji že od začetka desetletja sem nismo kos. O njej smo se in se veliko pogovarjamo, a je to pogovarjanje bilo. vsaj doslej. brez haska. saj se je krizno stanje le še poslabšalo. Dolgo, vse predolgo nam namreč ni prišlo do živega spoznanje. da ima ta naša kriza globoke korenine. Govorili smo o težavah, ki smo jih šteli za nekaj prehodnega in zlahka obvladljivega. Šele zdaj smo spoznali, da je potrebno temeljite i n daljnosežne prenove vse, na čemer temelji naš družbeni in ekonomski sistem. Tako kot naša javnost tudi borci z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanja v naši družbi. Nekako smo se že sprijaznili z dejstvom, da stvari stojijo slabo. bolj nas pa vznemirja skoraj kolektivni strah, da ni sile v naši družbi, ki bi karkoli lahko bistveno spremenila. Nas borce še posebej boli. da je kriza začela najedati mnoge moralne vrednote našega osvobodilnega boja in revolucije. V naši družbi je spet prišlo na površje mnogo tistega zla. za katerega smo menili, da smo ga za vse večne čase pregnali iz naše sredine. Priče smo čedalje večji nacionalistični nestrpnosti in šovinizmu, ki se razširja zlasti iz vodstvenih političnih struktur. Narašča potrošniška brezbrižnost in malomeščanski napuh ljudi, ki so v razmerah inflacije in nereda na trgu bogateli brez dela in odgovornosti. Ogorčeni ugotavljamo, da je med temi sloji ludi veliko vodilnih ljudi — komunistov, ki so dane razmeri' izkoristili predvsem za svoje ozke egoisti-čne interese. Že deveto leto imamo zastoje v gospodarski rasli in padanje standarda, inflacijski požar pa je v zadnjih lelili podivjal in nihče ga več ne zna omejili. To gospodarsko krizo spremljajo pojavi, do katerih smo borci še posebej kritični. Poleg bogatenja na lahek način in večanja socialnih razlik nas vznemirja razna luksuzna poraba in nespametno trošenje družbenih sredstev. In še bi lahko naštevali. Vse to nas dela nemočne v sanaciji gospodarskih razmer, te razmere pa potem negativno vplivajo na vseh področjih družbenega življenja in posebno zaostrujejo mednacionalne odnose. Ob tem se soočamo .v težkimi problemi naše zunanje zadolženosti, mednarodni denarni sklad pa se čedalje bolj vmešava v naše notranje razmere in nam diktira in kroji družbeno-ekonomsko politiko. Borci smo prepričani, da sedanjih razmer ne bomo popravili s tarnanjem, prav tako ne z iskanjem krivcev izven nas in z žuganjem vsem tistim številnim sovražnikom, ki so i> tej situaciji splavali na površje. Rešitev je. kol smo se naučili v partizanskem boju. da zberemo moči in skupaj nastopimo v boju za spreminjanje sedanjih razmer. Rešitev je v mobilizaciji delovnih ljudi, njihovega dela in znanja, v krepitvi zaupanja in v napredovanju pri uveljavljanju samoupravne demokracije in odgovornosti. Ce hočemo poslali materialno bogatejša družba, moramo poslali ekonomsko učinkovitejši, če hočemo ponovno rehabilitirati našo pol v socializem, moramo poslati demokratičnejši, humanejši. To je hkrati voščilo in hkrati zahteva za naš Dan borca. Praznovali ga bomo .s Kardeljevim zaupanjem v moč ljudskih množic in z odločno napovedjo boja proti nedelu, neodgovornosti, malodušju in občutju izgubljenosti. Po vzoru našega osvobodilnega boja bomo izpričali vero, da smo tesno združeni kos vsem preizkušnjam. Predsedstvo OO ZZB NOV Velenje tvo I J JUGOBANKA JUGOBANKA TITOVO Kersnikova 1 VELENJE Telefon: 855-915 TITOVO VELENJE 2. .stran ★ nas cas OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 30. junija 1988 CELJSKO OBMOČJE • CELJSKO OBMOČJE »Jugoslavija« v Celju V Celju 350 mladih /z osmih jugoslovanskih mest: veliko možnosti, da spoznajo resnične razmere v Sloveniji. Letošnje Igre bratstva in enotnosti. ki so jih v soboto zvečer sklenili v Celju, se gotovo od podobnih srečanj (v preteklosti in v drugih krajih) razlikujejo po dvojem: mnogo več kot športnih tekmovanj je bilo delovnih srečanj: mladi iz sedmih mest ostalih republik in pokrajin pa so se lahko »na kraju samem« srečali s slovenskimi razmerami. Za mnoge je bilo najpomembnejše prav to, saj si ob zelo različnih informacijah o stanju v naši republiki le težko napravijb pravo sliko razmer pri nas. Težko je reči. kako bodo ti trije »celjski« dnevi vplivali na njihovo kasnejše dojemanje dogajanj v najsevernejši republiki, med bivanjem v Celju pa so vendarle izražali mnogi začudenje, ker so se znašli v drugačnem okolju, kot so jim ga nekateri opisovali. Zadnji čas so veliko brali o napadih na vojake: pa vendar so se že na otvoritveni slovesnosti v mestnem parku lah- ko nemoteno družili s številnimi vojaki iz celjske garnizije. In gotovo so jim lahko tudi sami povedali podobno kot je na posebnem pogovoru oh sprejemu pri celjskem županu Tonetu Zimšku bratstva in enotnosti, so to srečanje pripravili delovno. Bilo je sicer še nekaj športnih srečanj, v ospredju pa so bili tematski pogovori in obiski v delovnih organizacijah. Težav, ki jih čutijo mladi je namreč veliko, in podobne so si. ne glede na kraj in republiko. Mlade iz drugih repu- Najboljši Vinkovčani Čeprav težišče 33. iger bratstva in enotnosti ni bilo na športnem tekmovanju, so se udeleženci vendarle pomerili v nekaterih disciplinah, znanje pa so merili še pri nekaterih drugih aktivnostih. Zbir vseh točk je pokazal, da je bila najuspešnejša ekipa Vinkovcev, drugi je bil Zrenja-nin, enako število točk pa sta osvojili ekipi Tuzle in Celja. Sledijo Cu-prija, Ohrid, Djakovica in Bar. (fk) dejal tudi komandant celjske garnizije: da v Celju takih napadov ni in da vojaki z ostalimi Celjani in krajanom na širšem območju zelo dobro sodelujejo. Celjski mladinci, ki so bili organizatorji tokratnih 33. Iger blik je najbolj zanimalo prestrukturiranje gospodarstva, pa vprašanje ekonomskih in tehnoloških viškov delavcev in, ker imajo v Celju s tem tudi prakso, kaj so naredili z delavci, ki so bili zaposleni v Liku Savinja. Naj- j več vprašanj pa je zadevalo probleme brezposelnosti. Vse to so seveda problemi, s katerimi naj bi se v sedanjih zaostrenih razmerah v bodoče še pogostejše srečevali. Na sklepnem večeru so udeleženci s ploskanjem pozdravili prihod na oder Toneta Anderliču, predsednika slovenske mladinske organizacije. Dejal je, da lahko take igre in srečanja pomagajo prebroditi marsikatere težave. ki bi jih zaprti \ lokalne okvire reševali težko. Menil je. da so se med tem bivanjem gotovo sami prepričali, da v Sloveniji le ni tako, kot to nekateri prikazujejo; da so tu ljudje strpni in pripravljeni spregovoriti prijazno besedo.-Ob takem strpnem sodelovanju vseh pa bomo seveda lahko kos gospodarskim in ostalim težavam. Ob zadnjih dogajanjih, ko se širijo govorice o izrednem stanju, ko so priprli tri ljudi, je dejal, da za nas ni prijetno, da še po enem mesecu nimamo točnih informacij. Zato pa se širijo razne druge informacije, prostor pa je tudi za špekulacije, ki so lahko usodne. Ob sklepu je Tone Anderlič dejal, da je prepričan, da bodo mladi iz Slovenije odnesli tisti duh, ki bo v prid skupnemu sodelovanju v našem jugoslovanskem pestrem življenju. (fk) SA VINJSKO-ŠALESKA NA VEZA Pogled nazaj — pametno! Kar priznajmo: vse več je krajev, kjer so si razni organizatorji omislili najrazličnejše folklorno obarvane kulturne I ali pa malo manj) prireditve. Pa naj bo to v Savinjski dolini, ali Šaleški. In med takimi je tudi vse več prikazov najrazličnejših starih šeg in kmečkih . ter obrtnih opravil in to seveda na star način. Na tak. kakor so laka opravila delali pred več leti. Ob tem seveda mnogi takoj pomislijo, da gre za obujanje spominov, navad, opravil pa vendar je v teh primerih za naše razmere še nekaj več. Lahko hi namreč rekli, da so take prireditve tudi dobre zato. da se tudi mladi naučijo delati na tak način. Zakaj pa ne — saj pravijo, da se vse bolj vračamo na stara pota. Sle zadnji čas kaj pogledali v prodajalne traktorjev? Č~ sle, potem je oh upoštevanju sedanjega položaja kmetijstva še kako prav. da se mladi naučijo orali s konji, voli ali kravami, pa seveda tudi. da otipajo leseno kosišče. Posebno še. če se bi slučajno uresničila zlu napoved t le zakaj se ne bi'.'). da se bodo goriva še krepko povzpela po cenovni lestvici. Tudi prikazi raznih obrtnih dejavnosti so lahko še kako dobrodošli in poučni. Obrtništvu sicer že precej let napovedujemo večji razvoj, obljubljamo najrazličnejše pomoči — če pa povprašate obrtnike, kakšen je njihov položaj, boste zvedeli bolj žalostno resnico. No. sem seveda ne štejemo »avtomatičnih« obrtnikov, ki samo pritisnejo na gumb in računalniško štejejo, kako jim padajo dinarji v skrinjo. Ampak. vam pravim, glede na to. kam smo prišli, bodo še kako dobrodošli razni čevljarji taki seveda, ki čevljev ne bodo le izdelovali, ampak tudi popravljali: pa krojači, ki bodo znali zakrpati naša vse bolj luknjasta oblačila, morda tudi piskrovezi — in še kdo. Ob upoštevanju sedanjih cen vina je seveda tudi prav. da na takih prireditvah vse bolj popularizirajo jabolčnik. Lahko bi le še bolj kazali, kako lahko ljudje doma spel sami delajo pivo. Le nekaj mi ob teli prireditvah ne gre več najbolj v račun. Na takih prireditvah namreč kažejo tudi razna bogata jedila. To bo treba popraviti. Bojim se namreč, da si bomo lahko tudi kruh v bodoče bolj tanko rezali. (frk) Tradicionalno srečanje aktivistov OF Okrožni odbor aktivistov Osvobodilne fronte bo pripravil v sodelovanju z občinskima konferencama SZDL in Združenj borcev občin Velenje in Slovenj Gradec, prihodnjo nedeljo, 10. julija, s pričetkom ob K), uri že deveto tradicionalno srečanje aktivistov Šaleško-Mislinjskega okrožja. Tokrat se bodo zbrali pri restavraciji Jezero v Titovem Velenju. Izvolili bodo novo vodstvo okrožnega odbora, zbranim pa bo govoril predsednik republiške konference SZDL Jože Smole. Z avtobusne postaje v Titovem Velenju bo vozil udeležence sre- čanja od pol devetih dalje kom-bi, poskrbljeno pa bo tudi za po-vratek na postajo. Pokrovitelj letošnjega srečanja je Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka. Naj tole vabilo na srečanje, ki bo ob vsakem vremenu, zaključimo z besedami Janka Ževarta: »Kot vsa dosedanja, bo tudi to srečanje zopet priložnost, da skupaj obudimo spomine na čase, ki so bili kruti in težki, vendar po svoje vsaj včasih tudi lepi in prijetni. saj so nas poleg iskrenega tovarištva povezovali enotni cilji, želje in hotenja. (mz) Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Za jubilej na izlet Medobčinska organizacija zveze slepih in slabovidnih Celje letos slavi 40-letnico uspešnega delovanja. Med dejavnostmi, ki so jih načrtovali člani v tem jubilejnem letu, so tudi razna srečanja, izleti, pikniki. Tako so konec prejšnjega tedna pripravili izlet po Šaleški in Gornje Savinjski dolini. Udeležilo se ga je veliko članov zveze, obiskali pa so zdravilišče Topolšica, velenjski grad, Graško goro ter si ogledali naravne lepote Logarske doline. Družbenopoli- tične organizacije krajevne skupnosti Gorenje pa so poskrbele, da je bilo srečanje resnično zanimivo, pestro in zabavno. Takšnih in podobnih izletov si 300 članov medobčinske zveze slepih in slabovidnih Celje želi tudi v prihodnje. Upajo pa, da jim bodo tako kot so jim tokrat priskočili na pomoč občinski odbor zveze borcev NOV Velenje, kulturni center Ivana Napo-tnika Titovo Velenje, družbena prehrana Gorenja ter krajani krajevne skupnosti' Gorenje tudi drugi. Obisk delegacije iz Splita Konec prejšnjega tedna sta bila na obisku v Titovem Velenju predsednik in sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov pobratene občine Split. Vodstvo skupščine občine jima je predstavilo Šaleško dolino, seveda pa so izmenjali tudi izkušnje pri delu v organizaciji Zveze komunistov. Obiskala sta tudi nekatere naše kolektive ter se seznanila z njihovimi dosežki, načrti in težavami. Med drugim sta se mudila v šoštanjskih termoelektrarnah, Modnem salonu in v Gorenju Gospodinjski aparati. (mz) Najvišje priznanje CZ Zvezni izvršni svet podeljuje vsako leto na podlagi predlogov republiških organov Zlate plakete civilne zaščite za izredne dosežke na področju zaščite in reševanja. To plaketo, najvišje priznanje za dosežke na področju civilne zaščite v Jugoslaviji, je letos prejela tudi občina Velenje. Podeljena je bila na svečani seji republiškega štaba C'Z, 20. junija v Ljubljani. Ob dnevu civilne zaščite so podelili tudi nekatera druga priznanja. Tako je načelnik občinskega štaba C'Z Velenje Igor Naraks prejel priznanje republiškega štaba CZ za l()-letno delovanje pri pripravah in organizaciji civilne zaščite. Zlate značke občinskega štaba CZ Velenje so prejeli Janez Navodnik, Egidij Petretič in Jože Lorbek. B. Mugerle EMONA EKSPRES- Učenje demokracije Koliko obrazov pravzaprav lahko ima resnica'.' Po oceni ar-madnih vrhov gre v Sloveniji za specialno vojno, predsedstvo države je že marca ocenilo (in nikoli preklicalo), da gre za kontrarevolucijo. Eden, do nedavna najbolj objektivnih novinarjev in ostrih kritikov naše stvarnosti Jug Grizelj (zdaj predsednik srbskega novinarskega društva) je na novinarski skupščini dejal: »Negativni odnos do JLA, ki se je pod vplivom strahotnih, lahko bi rekel celo fašistično usmerjenih sil — v zadnjih tednih razširil v Sloveniji, utegne izzvati - in je pravzaprav že izzval strahotne posledice.« Tudi veliko zborovanje na ljubljanskem Trgu osvoboditve je dobilo programsko ideološke ocene. Predsedstvo makedonske borčevske organizacije na primer meni, da gre za očitno pro-vokacijo protisocialističnih sil in indoktrinacijo mladih »v imenu nekakšne demokracije«. V vse pa naj bi bile vmešane prav protisocialistične sile, ki želijo uresničiti svoje kc.ntrare-volucionarne cilje. Svojevrstna manipulacija so tudi tendenci-ozna poročila v južnem tisku o napadih na predstavnike JLA, iz katerih je razbrati, da ne gre zgolj za osamljene konflikte, ampak kar za organizirano kampanjo napadov. Kolikor je res, da je vsak takšen incident nesprejemljiv in vreden vsakega obsojanja, pa je res tudi to, da izpadov posameznikov (ki so bili v preteklosti in verjetno še bodo) ni mogoče kar tako pripisati organiziranim akcijam protisocialističnih sil v Sloveniji. To navsezadnje dokazujejo tudi zadnje informacije najbolj odgovornih v armadi in' v sekretariatu za notranje zadeve. Resnica pa ima še vedno več obrazov. Polna je iskrivljanj, podtikanj, sovraštva, manipulacij, polresnic in celo laži. Ljubljansko zborovanje je prav zaradi razpoznavne demokratične usmeritve in zaradi obuditve duha suverenosti naroda deležno najhujših diskvalifikacij in etiket. Kaj nam pravzaprav hočejo povedati sporoče-valci takšnih »vesti«? Želijo nam povedati, da v tej deželi in državi suverenost naroda ne pomeni ničesar, saj jo je mogoče vsak hip razgaliti za kontrarevolucijo. Zgodovina politične oblasti je v marsičem zgodovina de-spotizma političnih mogočne-žev oziroma zgodovina zanikanja človekovih svoboščin. Ta despotizem ni izginil niti s pojavom demokracije niti s pojavom samouprave, kot so nekateri naivno verjeli. Kajti, tudi v samoupravni družbi, ki naj bi omogočila vladavino vsakega člana nad samim seboj, ogrožajo svobodo posameznika ne samo politični mogočneži in tako imenovana politična država, ampak še bolj tiranija večine. Ta tiranija se izvaja legitimno v vseh sodobnih demokracijah z vsiljevanjem mišljenjskih obrazcev, obnašanja, čutenja, z idejami in prakso večine, ki to je, ali pa se za to kar sama proglaša. Piše: Vinko Vasle Vse to govori vprid ugotovitvi, da je popolna iluzija pričakovanje, da vprašanje človekove svobode v državi rešuje že sama formalna opredelitev za demokracijo in ustavno ureditev. V luči zadnjih dogodkov v Sloveniji se torej odpira novo polje razmišljanja, pojavljajo se nova in nova vprašanja! Temeljno vprašanje pa zagotovo je, kako ubraniti svobodo in neodvisnost ljudi pred tiranijo posameznikov, politične države in njenih represivnih organov? Kako zaščititi svobodo in interese posameznikov in manjšine od tiranije večinskega mišljenja in kje so meje svobodi in zasebnosti posameznika, ki jih ne sme prekoračiti niti ena zakonodaja ali izvršna oblast? Pred časom sem spet bral znamenito filozofsko delo enega največjih filozofov morale Johna Stevvarta Milesa »O svobodi«. Miles ugotavlja, da je prava ljudska svoboda zavesti - ,absolutna svoboda mišljenja in čustvovanja, svoboda okusa in težnje, da počenjamo, kar nas je volja in ne glede na posledice - a z enim samim pogojem: naša svoboda ne sme ogrožati nikogar drugega! V ta sklop svoboščin seveda sodi tudi svoboda združevanja, govorjenja in pisanja. In Miles na koncu dodaja: »Niti ena družba. v kateri te svoboščine niso absolutne in brezpogojne, nt svobodna, ne glede na obliko vladavine.« S tega vidika je ljubljansko zborovanje zagotovo temeljna lekcija iz demokracije (ne samo solidarnost s priprtimi), iz temeljnih človekovih pravic, pravne države in civilne družbe. Sem sodi tudi Odbor za varstvo človekovih pravic, kije v povojni Jugoslaviji prva civilna državljanska institucija, ki je uspela združiti v demokratično koalicijo na tisoče zelo različno mislečih posameznikov in skupin (danes ima že 50.000 članov in preko 300 kolektivnih članov). Doslej kaj takšnega ni uspelo nobenemu delu politične države, čeprav se slovenska socialistična zveza že nekaj časa zavzema za takšno - kot pravi — pozitivno koalicijo idejnega in političnega pluralizma. Sem sodi tudi nedavno ustanovljeni aktiv »komunistov in nekomunistov za demokracijo«. Vse to, kar se dogaja v Sloveniji (z izjemo provokacij in žalitev ter napadov na posamezne predstavnike armade, kar je treba najostreje obsoditi) je zato hud udarec tistim politikantskim špekulacijam, ki si prizadevajo za »kosovizacijo« Slovenije. Slovenska pomlad seveda ne ogroža Jugoslavije, ne ogroža svobode nikogar v tej deželi. Zagotovo pa ogroža del politične elite, za katero se revolucija ni končala leta 1945 in ki je danes za vsako ceno pripravljena braniti okope svojega oblastništva in privilegijev. Sladkost oblastništva je prevelik izziv, da bi se ji takšni in njim podobni z lahkoto odrekli. Gorenje — Obisk nizozemskih poslovnežev Sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje je obiskala prejšni teden skupina nizozemskih poslovnežev. Ti so se mudili v Sloveniji od 20. do 23. junija. Gostje z Nizozemske so se najprej seznanili s poslovnim sistemom Gorenje, z njegovo organizacijo, poslovno filozofijo in metodami vodenja. Med pogovori je tekla beseda o možnostih sodelovanja slovenskega in nizozemskega gospodarstva, posebej tudi o nekaterih skupnih akcijah, tudi pri izobraževanju in usposabljanju strokovnjakov in vodilnih delavcev. Nizozemski poslovneži so si po končanih pogovorih z zanimanjem ogledali proizvodnjo v nekaterih Gorenjevih tovarnah. -k »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič — Planine, Bog- dan Mugerle, .Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Čena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev. Žiro račun pri SDK. podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična pripravaj korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. \ 30. junija 1988 k titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas * stran 3 Težko je danes biti sindikalni funkcionar Izobraževanje sindikalistov je zelo pomembno Sindikat je danes pred težko preizkušnjo, na prepihu, bo znal ubraniti vse, za kar-se bori? Med drugim za odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije, za uresničevanje interesov delavcev na vseh področjih življenja in dela, za zagotavljanje socialne varnosti, standard delavcev, krepitev solidarnosti, razredne zavesti ... Če bo, je odvisno tudi od znanja in izkušenj tistih, ki sindikalno delo usmerjajo, ga vodijo, ki pa danes velikokrat rešujejo in gasijo, torej od vodilnih sindikalnih aktivistov in od tega kako so ti izobraženi. Ena od izobraževalnih oblik je tedenska ali mesečna šola, ki poteka v Republiškem izobraževal nem sindikalnem centru v Radovljici. »Naša usmeritev je, da bi morali vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij skozi to enotedensko izobraževanje, predsedniki konferenc pa tudi skozi enomesečno,« pravi Roman Jurič, sekretar velenjskega Občinskega sindikalnega sveta. To mora — še posebno poudarja zato, ker je kar 72 odstotkov predsednikov sindikalnih organizacij novoizvoljenih. Danes, ko se je iz Radovljice vrnilo že sedem skupin, prva se ga je udeležila decembra lani. zadnja pred dopusti sredi junija, ugotavljajo, da je sindikalna aktivnost \ okoljih, iz katerih so predsednike napotili na izobraževanje, precej boljša. »Septembra bomo s temi oblikami nadaljevali, saj se kaže. kako zelo pozitivno je. da imajo aktivisti veliko znanja,« pravi Jurič. Redna oblika izobraževanj za sindikalne aktiviste pa so enodnevni, popoldanski seminarji za poverjenike in člane izvršilnih odborov osnovnih organizacij. Potekajo na Delavski univerzi, ki je tudi izvajalec teh oblik izobraževanj. »Vendar pa imamo precej težav, udeležba je majhna,« ugotavlja Vane Cošnik, ki je kot sekretar za strokovno politično področje na Občinskem svetu zadolžen tudi za izobraževanje. »Seveda iščemo vzroke,« dodaja. Ob koncu vedno izvedejo anonimno anketo med udeleženci, kjer sprašujejo tudi o temah in predavateljih, vendar ugotavljajo, da so kritike izredno majhne. To torej ni vzrok. Kje je potem? »Morda v tem, ker ljudje nimajo časa, ker jih zadržuje siva ekonomija, morda v tem, ker v tem in takšnem sindikatu ne vidijo možnosti, morda gre za splošno apati-jo, za nezaupanje . . . Ugibamo, a vzroke vseeno iščemo.« Glavno skrb posvečajo osnovnim znanjem kaj je sindikat, kako je organiziran, katera so področja delovanja, ker ugotavljajo, da je predvsem teh znanj premalo. »Ali so te oblike izobraževanj uspešne ali ne, težko ocenjujemo le na osnovi tistih, ki so se jih udeležili, ker so n jihove ocene v glavnem pozitivne, ne vemo pa kakšne so od tistih, ki ne pri- Ana Huskič, Jože Kožar, Vane Gošnik, Roman Jurič. POD PRHO Vam slučajno keramika odpada ? Franc Avberšek -v nedeljo enajstič vodi skok čez kožo »Rudarski poklic narediti še zanimivejši!« Tri dni nas še loči do 3. julija, dneva rudarjev in praznika delavce* Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-I.uka. Tudi tokrat bo vrhunec prireditev, ki jih ni malo, potekal na kotalkališču s tradicionalnim skokom čez kožo, simboličnim prestopom mladih fantov med rudarje. Ceremonial, ki ga ob tem že pripravljajo, je vsako leto posebno doživetje, ne samo za rudarje, bodoče knape, delavce sozda, ampak za vse \ elenjčane. Ta ceremonial bo vodil Franc Avberšek, diplomiran rudarski inženir, ki je doslej v sozdu skrbel za razvoj, odslej pa bo prvi človek Rudnika lignita Velenje, predsednik poslovodnega odbora. Prireditev, ki jo \odi že dolgo, je bila povod za naš obisk pri njem, obenem pa tudi priložnost za pogovor o nadaljnjih usmeritvah tega rudarskega kolektiva. NAŠ ČAS: Torej, tovari Avberšek, 27. zapored bo v nedeljo v Titovem Velenju prireditev »skok čez kožo<. Tradicija? Franc Avberšek: »Res že lahko govorilno o tradiciji. Prav je bilo. da je takrat, ko je Rudarski šolski center začel z usposabl janjem rudarjev, začel tudi s to prireditvijo, ki je v svetu že zelo stara. 3. julija si brez rudarske parade in skoka čez kožo pravzaprav ne znamo več predstavljati. V vseh teh letih je bila prireditev bolj ali manj slovesna, odvisna od tega kakšni so bili časi za rudarstvo. Tudi v najhujših, leta 1966. I967, je bila prireditev dovolj slovesna in tudi danes, ko so časi za energetiko spet bolj napeti, ni nobenega razloga, da je ne bi speljali, da ne bi ohranili te tradicije.-Že doslej se je pokazalo, da so krizna obdobja v energetiki občasna in kratkotrajna in prepričan sem, da bomo tudi tokrat vse težave rešili, rudarjem dali spet veljavo, ki jo imajo, in ki jo na slovesnosti ob 3. juliju, skoku čez kožo, tudi vedno pokažemo.« NAŠ ČAS: Od kod izvira ta običaj — skok čez. kožo? Franc Avberšek: »Izvira iz Češke. Iz 17. stoletja. V začetku so sicer fantje, predno so jih sprejeli medse rudarji, skakali čez odprtino jaška. Kasneje pa so uvedli skok čez kožo, tisto, ki je ščitila rudarjem telo, jih varovala pred vlago, jim služila kot predpasnik, hkrati pa je bila tudi del njihove noše. Z napredkom tehnologije je ta koža sicer izgubila na pomenu, ohranil pa se je lep običaj — skok čez kožo.« NAŠ ČAS: Koliko časa že vodite ceremonial skoka čez kožo? Franc Avberšek: »Letos bo enajsto leto. Mislim, da je to tudi zadnje. Po tej prireditvi bom ko-mandantsko palico predal nekomu drugemu. Sam sem palico prevzel od Cirila Grebenška, ki je vodil šestnajst dotedanjih skokov čez kožo.« NAŠ ČAS: Biti starešina je za posameznika gotovo velika čast? Franc Avberšek: »Prav gotovo. Ne vem pa, zakaj sem prav jaz dobil to'čast. Tovariš Grebenšek je takrat sicer odhajal v pokoj, vendar pa je tisto leto, dan pred prireditvijo zbolel in preprosto so mi dali palico in rekli — tu je program, ki ga je treba jutri speljati. Uspelo je prvič, prepričan sem, da bo tudi enajstič.« dejo.« pravi Gošnik. ki k temu dodaja, da pa pobud, kaj bi si želeli, takšnih jasno opredeljenih, iz baze ni. Ana Huskič. predsednica konference osnovnih organizacij sindikata iz Ere je bila na izobraževanju v Radovljici v zadnji skupini, junija. »Pripravljeno je bilo izredno, teme so bile dobro izbrane. Govorili smo recimo o razvoju sindikata, varstvu samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, o metodah dela v sindikatu, gospodarjenju v današnjih pogojih, o vlogi sindikata in to predvsem z vidika socialne varnosti delavcev.« Iz Ere so od petih predsednikov osnovnih organizacij šli v Radovljico na izobraževanje trije. Dva sta morala zadnji trenutek zaradi službenih obveznosti ostati doma. Geslo II. kongresa Zveze sindikatov je bilo >hočemo — zmoremo — zna-mo<, Huskičeva o tem pravi: »Zato delajmo, da ne nastane nasprotje — nočemo — ne zmoremo — ne znamo. In predvsem zaradi tistega zadnjega, so takšna izobraževanja izredno koristna. Predvsem moramo znati.« Da dobiš veliko znanja na takšnih izobraževanjih je prepričan tudi Jože Kožar, predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikata Rudnika lignita Velenje. »Teme so bile res izredno posrečeno izbrane, tako da smo novi zvedeli res veliko. Čeprav je tako, da vsega, kar smo slišali tudi ni mogoče prenesti v % NAŠ ČAS: Pred koliko leti pa je Franc Avberšek skočil čez kožo? Tudi v Titovem Velenju? Franc Avberšek: »Čez kožo nisem skakal v Titovem Velenju, ampak v Ljubljani. Po gimnaziji v Celju sem se odločil za študij rudarstva in pred devetnajstimi leti skočil čez kožo. Ta običaj neguje tudi Rudarska fakulteta, ki skok čez kožo pripravlja vsaki dve leti.« NAŠ ČAS: Rudarski praznik ni samo praznik rudarjev, praznik delavcev sozda RF.K. ampak je tudi praznik celega Velenja. To najbolje potrjujejo Velenjčani, ki se ob tej prireditvi vedno zberejo na tribunah. Franc Avberšek: »Upam. da je res tako. Gotovo pa je bila ta prireditev pred leti dejansko praznik Velenja. S širitvijo novih panog pa je prireditev delno izgubila na velenjskem pomenu. Kljub temu je udeležba na vseh prireditvah ob dnevu rudarjev športnih, kulturnih ... ki trajajo celih štirinajst dni, zelo raznolika. Zato še vedno lahko govorimo. da rudarstvo še vedno pomeni veliko, pa to hočemo ali ne, da je praznik rudarjev tudi praznik te doline.« NAŠ ČAS: Koliko mladih bo letos skočilo v rudarski stan? Bodo vsi dobili tudi zaposlitev? Franc Avberšek: »Letos bo >skakačev< predvidoma 89. To število je sicer nekoliko nižje od tistih, ki smo jih bili vajeni iz prejšnjih let, vendar ne bistveno nižje. Vsi, ki se bodo odločili za zaposlitev, bodo to tudi dobili, saj smo jih zato štipendirali, jih šolali. Nekateri bodo verjetno študij nadaljevali. Te bomo še naprej štipendirali, ker podpiramo nadaljnje izobraževanje, želimo si dobrih strokovnjakov.« NAŠ ČAS: Velenjski rudnik je eden najbolje mehaniziranih pri nas. Franc Avberšek: »To drži. V zadnjih letih smo precejšnja sredstva vložili v modernizacijo premogovnika, povečali smo stopnjo mehaniziranosti odko- prakso. Zelo pozitivno se mi zdi že to, da sploh veš, kje je treba delovati,« pravi Kožar. Vprašali smo ga seveda, če je ta trenutek pred rudniškim sindikatom veliko dela. »Uu.« je rekel, predno je začel našteVati. »V este, v tem trenutku je biti sindikalni funkcionar izredno težko. Mislim, da povsod. Če pa nimaš znanja, še toliko težje.« Milena Krstič-Planinc, Z udarniškim delom do večjega dohodka Po končanem ukrepu družbenega varstva in uresničenem prvem delu sanacije EKA, lahko v tem kolektivu končno z večjim optimizmom zrejo v prihodnost. Prestrukturiranje proizvodnih programov in vključevanje v SOZD Gorenje (I. julija bo EKO postal formalni član tega sozda) je del sanacijskega programa, ki temu ozdu zagotavlja dolgoročno perspektivo. K temu sodi tudi zmanjšanje obsežne režije, pri čemer bodo ekonomski presežek teh delavcev produktivno zaposlili v drugih ozdih v občini. V razmeroma kratkem času, po pričetku ukrepa družbenega varstva, so v tem kolektivu uspeli zvišati produktivnost dela, s tem pa uspešno nadaljujejo tudi po koncu ukrepa. To je tudi razlog, da bodo prvo polletje končali brez izgub, čeprav se tudi v tem kolektivu niso mogli izogniti težavam s finančno nedisciplino na domačem trgu, trganjem rc-proverig in padanju kupne moči. V prvem polletju beležijo rekorden izvoz saj so v tujino prodali izdelke, ki presegajo vrednost pov. ki so danes stoodstotno mehanizirani. Že nekaj let je mehaniziran tudi odvoz premoga, povečujemo mehanizacijo na transportu materiala. Naredili smo precejšen korak naprej. Če pa hočemo v korak s svetom, če hočemo. da bomo premog lahko še naprej kopali, moramo to meha-niziranost obdržati in jo še povečevati. Vsa leta je ob posodabl janju rastla tudi varnost dela, hu-manizacija dela, z mehanizira-nostjo odpravljamo težka fizična dela . . . Tudi v naslednjih letih bomo investirali tja, kjer bomo z opremo še povečali varnost, hu-manizirali težka delovna mesta, odpravljali najtežja dela in tako delali poklic rudarja zanimivejši, ob tem pa racionalno proizvajali, tako da bo pridobljena tona konkurenčna tudi na trgu.« NAŠ ČAS: Kakšno je danes zanimanje za rudarski poklic? Franc Avberšek: »Tako kot v drugih panogah se tudi pri nas pojavljajo boljša in slabša leta. Vendar smo v energetiki kljub krizam še vedno dokaj konstantni in mislim, da predvsem to tudi povečuje zanimanje za poklic rudarja. Dejansko ni problem dobiti rudarjev. Vendar so naše usmeritve jasne rudnik je dosegel svojo maksimalno proizvodnjo in na tej višini jo želimo obdržati. Če pa želimo ob tem dvigniti produktivnost, pa to pomeni, da moramo zmanjševati stalež. Ni nam torej treba nadomestiti vseh, ki odhajajo v pokoj. En odstotek večja produktivnost pomeni pri nas 50 ljudi manj, kar pa ni naš cilj. Naš cilj je, da za teh petdeset delavcev na leto, dobimo nova delovna mesta zunaj jame, v tistih delih, ki niso neposredno vezana na jamsko proizvodnjo. Upam, da bomo pri tem uspeli in tako tudi delno priskrbeli nekaj novih programov, ki bodo nekoč morda pomenili nadomestilo za čas, ko bo v rudniku začela usihati proizvodnja.« NAŠ ČAS: Nadaljnji razvoj rudnika? Franc Avberšek: »Kontinuirano ohranjanje proizvodnje — 4,7 milijonov ton letno v 42-urnem tedniku, dvig produktivnosti in zmanjševanje stroškov poslovanja. Če smo se v družbi odločili za tržno gospodarstvo, bo to postalo tudi vse pomembnejši faktor našega poslovanja. Pa nova vlaganja v ekološko sanacijo, ne Keramične ploščice, ki padajo s sten v enem velikih stanovanjskih objektov r Titovem Velenju, bodo zalepljene nazaj. Da se v drugem velikem stanovanjskem objektu podirajo stene, pa zaenkrat še ne bodo postavljene nazaj. nima s planom večjih popravi! nobene zveze. Tu je samo zaradi lepšega. Da bodo keramiko nalepili tja kamor sodi. so odločili delegati. Da bodo stene postavili nazaj niso. morda zato. ker jim takšnega predloga ni dal nihče. Zaradi prvega so morali popravili že tako popravljen rebalans plana večjih popravil. Ker je treba enemu vzeti, da lahko daš drugemu, so za 48 milijonov dinarjev črtali štiri druga načrtovana dela. Ta pa bodo. tako obljubljajo, že jeseni — ob naslednjem povišanju stanarin — uvrstili nazaj v plan. Nepristranskemu opazovalcu se pa ob tem primeru postavlja takole vprašanje: kaj če naenkrat začne keramika padati dol po vseh stenah velenjskih stanovanj? Ali pa. če začne leteli samo pri petih stanovalcih ? Ali pa le pri enem. čisto vseeno je. Tudi ta lahko najde stopetdeset razlogov. zakaj prav njemu. Na koga naj se obrne, da mu jih bo zale- enega milijona dolarjev. Takšni spodbudili rezultati pa gredo v veliki meri tudi na rovaš pripravljenosti vseh članov kolektiva s skupnimi močmi uresničiti začrtane cilje. O tem priča tudi udeležba na prostovoljnem udarniškem delu, s čemer so nadomestili izpad dohodka. V 1 KU so namreč v maju in juniju imeli zastoje \ proizvodnji, ki so bili posledica težav z oskrbo, selitev proizvodnih programov pa bo pruv tako vzrok za izpad proizvodnje. Na pobu- I Franc Avberšek: »Letos bo enajsto leto, ko vodim ceremonial skoka čez kožo. Mislim, da zadnje leto.« samo v rudniku ampak v celotnem kombinatu. Od tega je v precejšnji meri odvisna naša prihodnost. Če ne bomo uspeli rešiti ekologije tako, kot smo si zastavili, potem je proizvodnja v naši dolini ogrožena.« NAŠ ČAS: Skorajda ne moremo mimo deponije? Franc Avberšek: »Deponija je dejansko viden problem. Vendar je treba vedeti, da je bila ta v mesecu maju planirana na 700 tisoč ton, dejansko pa je bilo na njej nekaj več kot milijon ton premoga. 300 tisoč ton pomeni mesečno porabo TEŠ. Deponija je sicer velika, ne pa tako, da lahko predstavlja strašno velik problem. Večji problem je prostor. Na deponiji bo potrebno do meseca avgusta odložiti še približno 300 tisoč ton premoga. Naslednja dva meseca namreč pomenita za TEŠ nižjo proizvodnjo, ker so to meseci, ko termoelektrarne proizvajajo manj. S preselitvijo zadnjih prebivalcev s področja Prelog računamo, da bomo sprostili dodatni prostor na deponiji in bomo lahko odložili tudi ta premog.« NAŠ ČAS: Najbrž pa ne ko-pljete zato, da bi premog odlagali na deponijo? Franc Avberšek: »Vprašanje je povsem pravilno, vendar 300 tisoč ton večja deponija kot je bila planirana, ne predstavlja več kot enomesečne proizvodnje. Če se pil nazaj? Doslej, če bi sosed, ki že recimo nekaj let živi v stanovanju. so mimo že vsi garancijski in ne vem kakšni roki še. mene vprašal za nasvet, bi mu rekla — veš kaj. dosti drago stanovanje si dobil, če hočeš ploščice lam. kjer morajo biti — si jih pa zalepi! Odslej pa ne vem. kaj naj mu rečem ? Čeprav so stanarine že visoke, so še vedno dosti prenizke, da bi z njimi pokrili ekonomske stroške. ki jih imamo z obnavljanjem stanovanj. Zalo se bo do takrat treba dogovoriti za pravila igre - kdo je kaj sam dolžan storili in česa ni. Časi. ko smo si »vzajemno« lahko zamenjali tudi pipo v kopalnici so verjetno minili, ne vem. Vem pa. da je veliko zgradb potrebnih temeljitega popravila, da je veliko streli, ki zamakajo, da je veliko dotrajanih napeljav, da je veliko . . . Da pa je denarja za vse še vedno premalo. Tudi zato naj nekdo pove, zaradi česa bomo prišli v plan ? Samo tako bodo vsi, ki jim padajo keramične ploščice s sten. če ostanemo pri današnjem primeru. r enakopravnem položaju. Milena Krstič-Planinc do družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov so se odločili, da bodo dohodek nadomestili / udarniškim delom. V maju in juniju so opravili skupno dva udarniška dnev.t v proizvodnji, ki se jih je udeležilo okoli 90 odstotkov vseh članov tega kolektiva. Tolikšna udeležba je gotovo dokaz zrelosti kolektiva, ki se zaveda, da je od slehernega delavca odvisna uspešna dokončna sanacija delovne organizacije. Zalo tudi ni bilo večjih pomislekov, ko se je pokazala potreba tudi proste sobote žrtvovati za dobrobit kolektiva. recimo danes pokvari nuklearka v Krškem smo praktično v enem mesecu že na planu, saj Slovenija druge zaloge kot Velenje in nekaj v Zasavju, nima. Sklepamo. da so sedanje zaloge posledica mile zime. Če pa to ni razlog, potem je to vprašanje toliko bolj umestno. Če bo deponija v prihodnje, kljub ne tako mili zimi, še vedno ostala velika, so pred nami novi ukrepi: najprej angažiranje vseh nas, da premog plasiramo na tržišče zunaj doline, naslednja faza je zmanjševanje proizvodnje. To pa seveda ni več v skladu z usmeritvijo o racionalni proizvodnji. Zmanjševanje proizvodnje namreč pomeni fiksne stroške razdeliti na manj ton, torej dražjo tono. kar pa spet pomeni zmanjševanje konkurenčnosti našega premoga na trgu.« NAŠ ČAS: Tudi na RLV-ju pripravljate oziroma že izvajate kakšne reorganizacije? Franc Avberšek: »Čeprav so bila razmišljanja o tem, do večjih sprememb ni prišlo. Mizarska, gradbena in zunanja dejavnost se združujejo v en tozd. Kopalnice pa prehajajo iz delovne skupnosti v temeljno organizacijo. Ker je bilo v tej delovni skupnosti zaposlenih več invalidov, ki pa niso vsi delali v kopalnici, ampak tudi v delavnici zaščitnih sredstev, mi pa želimo zagotoviti delovna mesta za invalide, mislim, daje usmeritev prava. Tako bomo za invalide priskrbeli mesta, na katerih ne bodo invalidi, ampak povsem enakopravni delavci.« NAŠ ČAS: Kaj bi ob bližnjem prazniku delavcev sozda REK rekli? Franc Avberšek: »Vsem delavcem našega kombinata, vsem rudarjem, ob prazniku iskreno čestitam z željo, da bi v kolektivu tako kot so že doslej vladali dobri medsebojni odnosi in razumevanje. Prepričan sem, da bodo tako lahko rezultati res optimalni. Vsem želim prijetno praznovanje, vse rudarje, uniformi-rance, predvsem pa upokojence pa vabim, da se udeležijo parade in 27. skoka čez kožo. Ob tej priložnosti, na tem srečanju, se bomo spet lahko o vsem pomenili in se tudi pozabavali. Milena Krstič-Planinc Stane Vovk 4. stran » HBS CBS OB PRAZNIKU titovo velenje * 30. junija 1988 Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka r.o. Titovo Velenje Zaradi skupnih interesov in ciljev, medsebojne proizvodne in dohodkovne povezanosti sta se leta 1974 združili v Rudarsko-elektroenergetski kombinat Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, hkrati pa so postale samostojne organizacije v okviru kombinata tudi bivše enote Rudnika lignita Velenje, V letu 1978 so te enote prerasle v delovne organizacije, ki so se združile v sestavljeno organizacijo, da bi s skupnim načrtovanjem razvoja, s skupnim poslovanjem in pridobivanjem ter delitvijo dohodka pospeševali razvoj samoupravljanja, čim uspešneje opravljali svojo dejavnost in povečevali produktivnost. Danes je v sestavljeno organizacijo Rudarsko-elektroenergetski kombinat Franca Leskoška-Luke povezanih šest delovnih organizacij: poleg Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarn Šoštanj še Elektrostrojna oprema, Sipak, Avtoprevozništvo in servisi ter Tiskarna. Delavci združenih delovnih organizacij, povezanih v sestavljeni organizaciji, pa so za skupne potrebe opravljanja strokovnih in administrativno-tehničnih ter njim-podobnih del organizirali tudi tri delovne skupnosti: Delovno skupnost skupnih služb sozda REK Franc Lesko- šek-Luka, delovno skupnost Družbeni standard in delovno skupnost Zavarovanje. Skupni cilji: optimalno izkoriščanje energetskih virov šaleškega energetskega bazena, enotno in usklajeno načrtovanje razvoja in skupno vlaganje finančnih sredstev, razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, doseganje čim večjega družbenega in osebnega standarda delavcev, modernizacija tehnologije dela, skupno programiranje razvoja in racionalno opravljanje poslov skupnega pomena so te delovne oganizacije in delovne skupnosti povezali v veliko družino, družino sestav ljene organizacije Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka. Danes se v sestavljeni organizaciji Franc Leskošek-Luka 7820 delavcev ukvarja s pridobivanjem lignita, proizvodnjo električne in toplotne energije, z vzdrževanjem elektrostrojne opreme, s transportno dejavnostjo, gradbeno, grafično dejavnostjo, proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas, z inžiniringom, projektiranjem gradbenih objektov ... Blizu osem tisoč delavcev kombinata bo v nedeljo praznovalo — 3. julij, dan rudarjev in praznik vseh de- RUDNIK LIGNITA VELENJE Pridobivanje lignita, elektrostrojna dela pri pridobivanju lignita, transport materiala, izdelava jamskih prostorov in njihova obzidava, klasiranje in transport premoga, prikladalne in transportne storitve, gradnja, rekonstrukcije in popravila cest. mostov, kanalov, deponij-skih prostorov ter drugih prometnih in hidrogradbenih objektov, proizvodnja lesenih izdelkov (lesenega pohištva, embalaže in stavbnih elementov), izvajanje vzgojno izobraževalnih programov za izpopolnjevanje srednje vzgojno izobraževalnih programov za izpopolnjevanje srednje strokovne izobrazbe v rudarski, elektro in kovinarsko-strojni usmeritvi s posebnim poudarkom na praktičnem delu, proizvodnja in prodaja peska,,izdelava in popravilo zaščitnih sredstev so glavna dejavnost tega 5400-čIanskega kolektiva. Torej precej več. kot si pod delovno organizacijo Rudnik lignita Velenje ponavadi predstavljamo. Kontinuirano ohranjanje proizvodnje. 4.7 milijonov ton nakopanega lignita in to v 42-urnem delovnem tednu, dvig produktivnosti in zmanjševanje stroškov poslovanja ter vlaganje v ekološko sanacijo okolja, to bodo glavne usmeritve lega kolektiva. • • • FRANC AVBERŠEK, dipl. ing. rud., bo odslej predsedoval poslovodnemu odboru Rudnika lignita Velenje. »Naredili smo že precejšen korak naprej. Če pa hočemo t korak s svetom, če hočemo, da bomo premog še naprej kopali, moramo mehaniziranost še povečevati. Vsa leta je s posodabljanjem rastla tudi varnost dela, huma-nizacija dela. odpravljamo težka fizična dela. Tudi v naslednjih letih bomo vlagali tja. kjer bomo to še povečevali in tako delali poklic rudarja zanimivejši, ob tem pa racionalno proizvajali tako. da bo pridobljena tona konkurenčna tudi na trgu,« pravi predsednik poslovodnega odbora. V poslovodnem odboru Rudnika lignita Velenje pa so še: FRANC ŽERDIN, dipl. ing. rud. mag., član za tehnično področje, JANKO LLKNER. dipl. sociologa član poslovodnega odbora za kadrovsko splošne zadeve in DRAGICA KOTNIK, članica poslovodnega odbora, zadolžena za gospodarjenje. TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Vsak šolar ve. da je glavna dejavnost šoštanjskih Termoelektrarn proizvodnja električne energije. Kar eno tretjino potreb po tej energiji v Sloveniji proizvedejo v Termoelektrarnah Šoštanj. 736 delavcev se trudi, da so vsak trenutek s kakovostnim vzdrževanjem naprav pripravljeni zagotoviti optimalne pogoje obratovanja, optimalni izkoristek in zagotoviti visoko obratovalno razpoložljivost naprav. To je še posebno pomembno, ker je proizvodnja električne energije v Termoelektrarnah odvisna predvsem od stanja v elektroenergetskem sistemu — hidroto-gije. izpada proizvodnje v drugih agregatih . . . Ob rednem vzdrževanju v seh naprav tako. da so v vsakem času pripravljeni na potrebe po električni energiji pa vzporedno v zadnjem času veliko pozornosti namenjajo tudi ekologiji. uresničujejo zahteve, ki jih pred njih postavlja varstvo okolja. Ta cilj bodo zasledovali tudi naprej. • • • To potrjujejo tudi besede predsednika poslovodnega odbora Termoelektrarn Šoštanj. JAROSLAVA VRTAČNIKA. dipl. ing. str., ki pravi: »Naši proizvodni cilji bodo usmerjeni v takšno proizvodnjo, ki ne bo uničevala okolja ali z drugimi besedami: proizvodnjo, ki bo prijazna za okolje.« Člani poslovodnega odbora Termoelektrarn Šoštanj pa so: MAJDA PIRŠ-KRANJCEC dipl. iur., skrbi za splošno kadrovsko področje, BORIS DE-JANOVIČ, dipl. ing. el. je član poslovodnega odbora za področje proizvodnje in vzdrževanja ter MILICA KOVAČ. oec.. ki je vršilka dolžnosti člana poslovodnega odbora za gospodarjenje. • • • ELEKTROSTROJNA OPREMA Elektrostrojna oprema, delovna organizacija s 786 zaposlenimi si s proizvodnjo in montažo rudarskih ter gradbenih strojev in naprav odpira tržišča po vsej Jugoslaviji, uspešno pa se vključuje v ponudbo rudarske opreme tudi na tujem. Poleg tega v glavno dejavnost Elektrostrojne opreme sodi še napeljava in popravila gradbenih instalacij (električnih, instalacij osebnih in tovornih dvigal, premičnih stopnišč, eksplozivnih prostorov, protipožarnih naprav, popravila strelovodov, telefonije, antenskih naprav ter drugih gradbenih in rudniških instalacij), instalacij vodovoda, toplovoda, kanalizacije, instalacij za parno gretje, toplotnih izolacij, plinskih instalacij, klimalizactj-skih in prezračevalnih naprav, ukvarja se z zaključnimi in obrtnimi deli v gradbeništvu ... Glavni direktor Elektrostrojne opreme VILJEM JELEN dipl. ing. str., pravi: »V vsak dan spremenjenih pogojih gospodarjenja pod težo tržnega gospodarstva je najvažneje — preživeti kritično obdobje. Tako razmišljam zalo. ker rezultati gospodarjenja kažejo, da principi tržnega gospodarstva zahtevajo kakovost, rok in cenenost. To pa je pri stalnem naraščanja cen vhodnih materialov, od re-promaterialov do obveznosti gospodarstva za splošno in skupno porabo praktično nemogoče doseči. Glede na dosedaj znane predloge sprememb obračunskega zakona predvidevam, da se bo del akumulacije, ki jo ima gospodarstvo, sprostil za naložbe. s tem pa bi tudi mi lahko bolj zasedli naše zmogljivosti.« SIPAK Sipak. delovna organizacija v okviru kombinata Franc Leskošek-Luka si s svojo glavno dejavnostjo proizvodnjo specialnih industrijskih strojev in naprav, kot so pakirni in transportni sistemi, povezovalni avtomati, nakladalno — raz kladalni avtomati in naprave, uspešno utira pol na tuje. Podobno kol s proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas. Ko je v Sipaku 212 delavcev pregledovalo dosežene rezultate v petih letošnjih mesecih, so lahko z zadovoljstvom priki-movali. Ni jim bilo treba skrivali — rezultati na področju izvoza so res lepi. Vlaganja v raziskave tujih tržišč se že obrestujejo. Pohvalijo se lahko tudi z uspehom na domačem tržišču. Čeprav je na začetku leta kazalo, da bo zaradi pešanja investicijskih vlaganj slabo, pa je ta trenutek naročil dovolj. Direktor delovne organizacije SIPAK je DRAGAN RO-GIČ, dipl. ing. str.. PETER GREŠAK. vodja ekonomsko-komercialnega sektorja pa pravi: »Še bolj intenzivno moramo spremljali dogajanja na svetovnih tržiščih. To je pogoj, da bomo preživeli in imeti delo tudi v prihodnosti.« • • • AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI S prevozom blaga in potnikov se v kombinatu Franc Le-skošek-Luka ukvaija delovna organizacija Avloprevozništv o in servisi. V njenih servisih pa ludi popravljajo in vzdržujejo motorna vozila, gradbene stroje in naprave, opravljajo pre-kladalne sloritve v peskokopih. deponijah premoga, na skrbi pa imajo tudi jav ni mestni promet. ki obsega javni prevoz potnikov z avtobusi v Titovem Velenju. Šoštanju in okolici. To dejavnost opravlja v tej delovni organizaciji 201 delavec. Direktor delovne'organizacije Avtoprevozništvo in servisi MARCEL MEDVED, ing. el.. pravi: »Ne samo zaradi dejstva. da mora za slabim vreme- i RAS CJUHA STAR SLDVAtJ AM.TILM. ISRALKA tavlor, REKA, V AMGLIJI DELAVSKI SVET U. T'LM. Miran ^ MESTECE. MA GORENJSKEM ,ZNA«0 ?0 UMIITK/EM m^Ašn/U IZbElA-valec ket VETRMI STD-LETOE TE2A EMBALAŽE PREDI&RA M SP.£J£-tALlŠCU Asrarn SREDO-CofOE V ZRN S£C PR.1LIZO-VALEC REŠEVAL-Č0LMSRS GL.MESTO PERLOA Pomol SAMO-vezmicA ZiM. MINISTER 2DA Eusa MESTO LARS 0N5«iER ORIEnIT. 23.AMJE CMERA ml VEL.&JED POtBETJE iP0RTt41 NOVINAR (STANEM POLITIK, DU60t43lC PEVEC POPEVK PESTER TRlAŠtCl PliATEL3 iVEVO &ERMAN &0G0VI kURWO DEfMT.N XW\lCPl K1ACI7A STA KJE iOLAHC, TIROLSKA MESTECE BLIZU 2ADRA COMVjE V XDA LUKA V izraelu KSADEVIC I2.MAMA& marate POLOSIČO EMIL . SMASE^ fr. mesto SREDIŠČE. TRfiOV.Z B>uS£MNl). VIMflK 100 ITALO. T>EVKA MOF-FO ČuKEC-' SOMACA VPREZnIA liVAL Vsem borcem in aktivistom ter vsem občanom čestitamo ob 4. juliju — dnevu borca. Vsem rudarjem pa izrekamo čestitke ob njihovem stanovskem prazniku — 3. juliju. Delavci Gradbeno industrijskega podjetja Vegrad, Titovo Velenje na gradbiščih sirom po Jugoslaviji, Zvezni republiki Nemčiji, Nemški demokratični republiki in Iraku. 30. junija 1988 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas ★ stran n Koledar ČETRTEK, 30. junija - EM1-LIJANA PETEK, I. julija - JULIJA SOBOTA, 2. julija — OTON NEDELJA, 3. julija - TOMAŽ PONEDELJEK, 4. julija DAN BORCA TOREK, 5. julija - CIRILA SREDA, 6. julija — MARIJA MALI OGLAS! ROLETE, PLASTIČNE IN LESENE v vseh barvah in izvedbah vgrajujemo in izdelujemo. Telelon 24-269. JADRNICO EI.AN 375 S, s prikolico, prodam. Telefon 855-371, od X. do 9. ure. TRAKTOR ZETOR 25 K m prodam. Telefon 856-346. NSU 1000, letnik 1971, z rezervnimi deli. prodam. Telefon 857-948. VIDEORECORDER kamero JVC , star dve leti, prodam. Telefon 857-948. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Singer prodam. Telefon 853-321, interna 765. APN-6, star 1 leto, tovarniško izboljšan, prodam za 1.2 M. Telefon 855-396. MLAD PAR NUJNO IŠČE GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Titovem Velenju ali okolici. Možnost predplačila. Telefon 858-084. MLAD PAR IŠČE SOBO S SANITARIJAMI in možnostjo kuhanja. Pomagava tudi v vrtu. Telefon 858-340. INŠIRLTRAM MATEMATIKO IN RAČUNALNIŠTVO ZA SREDNJE SOLE. Telefon 853-326. NOV KAVČ RAZTEGLJIV t GODNO PRODAM. Telefon 858-480. popoldan. večjo količino kvalitetnega bizeuskega vina prodam. Bojan Klakočar. Bizeljski grad. 68259 Bizeljsko. 50 m; NOVEGA TAPISONA rjave barve in hidrantno omarico ugodno prodam. Telefon 855-051. ŠOTOR ZA 5 OSEB PRODAM. Te tefon 882-364. VTDEOREKORDER SČHARP HQ z daljinskim upravljanjem in deklaracijo prodam. Telefon 882-846. VVV HROŠČ IJNIS 1200, letnik 1974. poceni prodam. Telefon 856-033. JIJGO 45 A. letnik 1987. prodam. Telefon 854-825. TRIVRSTNO DIATONlCNO HARMONIKO C.F.B (izdelovalec Sitar) prodam. Telefon 882-467, popoldan. PRALNI STROJ IN OTROŠKO POSTELJO PRODAM. Telefon «56-602, popoldan. OSEBNI AVTO ŠKODA 105 L, le tnik 1978, prodam. Telefon 856-583. POCENI PRODAM črno-beli TV, malo rabljen. Telefon 857-187. KLINKER PLOŠČICE, 20 m . II. kvaliteta, opremo za kopalnico roža barve, raztezno posodo in triko radiatorje ugodno . prodam. Telefon 854-640. NOV KASETOFON FHIl.IPS, z dvema zvočnikoma, prodam. Ogled Šalek 89, V. nadstropje, stanovanje 49, Titovo Velenje. IŠČEM GARSONJERO ALI MANJŠE STANOVANJE v Titovem Velenju ali okolici. Ugodno predplačilo. Telefon 853-199, do 15. ure. PRALNI STROJ GORENJE, star, a še dobro uporaben prodam za 200.000 din. rezervno kad za 50.000 din. 120 1 hladilnik za 150,000 din. Verzelak. Foitova 8, I. nadstropje. GOLF DISEL. letnik 1984, ugodno prodam. Konrad Dušak, Hram.še 28 A. Dobrna. PSlCKO, ŠKOTSKO OVCARKO poceni prodam. Telefon 858-745. MENJAM DVOSOBNO STANOVANJE + garsonjero za večje (tri in polsobno). Menjava možna v juliju. "Telefon 855-089 ali 854-672 in 853-312 interna 1337. KUPIM MANJŠO ENOSTANO-VANJSKO HIŠO Z VRTOM na relaciji Celje Mozirje. Telefon 858-514. PRODAM PONV KOLO za 60.000 din in tri mesece rabljen štedilnik na trdo gorivo znamke Derby, tudi za 60.000 din. Telefon 858-514. IŠCF.M ŽENSKO, staro od 48 do 55 let zaradi poroke. Sem vdovec, s hišo in avtomobilom, star 60 let. Samo resne in pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Poštena«.__ SI.AŠČIČARNA MOVH iz Šoštanja obvešča cenjene stranke, da bo zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 28. 6. jto 13. 7. 1988. FLAVTO, japonske znamke ARIJA, prodam. Telefon 881-239. PRODAM ALI MENJAM ZA PARCELO z doplačilom traktorja IMT 565 50 delov nih ur. Telefon 858-394. PRODAM MOTOR TOMOS ATX na dva obroka. Informacije po telefo-" nu 853-522. NERABLJEN ŠIVALNI STROJ RU-ŽA STEP in kolo Junior ugodno prodam. Telefon po 15. uri 853-760. PRIKOLICO A D RIA 305 PRODAM (2 + 1), zimsko letna izvedba, opremljeno s štedilnikom, hladilnikom in pečko, baldahinom in še posebej ce-rado za zaščito. Čoln maestral 8, vse za 390 SM. Samo resni interesenti naj kličejo po 12. uri 857-376. Ogled popoldan, od 17. ure dalje, na Toledovi 8. Pesje. R-4. letnik 1985, prevoženih 33.000 km, registriran do junija 1989, dobro ohranjen, prodam. Ledinek. Florjan 179. Šoštanj, po 16. uri. NOV FOTOAPARAT ZENIT, skupaj s teleobjektivom, prodam za 25 SM. Telefon 857-323. KOLO PONV UGODNO PRODAM. Jenkova 19, VII. nadstropje, stanovanje številka 67, Titovo Velenje. PLETILNI STROJ DUOMATIC 80 Pasat z vsemi priključki in instrukci-jami prodam za 390 SM. Zdenka Čuk. tel. 062 862-108. Kličite od 18. do 20. ure zvečer. Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE GORENJE RAZISKAVE/RAZVOJ dipl. ing. elektrotehnike vodja sektorja kakovosti SOZD 5 nč 15 900.000 1 GORENJE RAZISKAVE/RAZVOJ dipl. ing. elektrotehnike višji standardizer 4 nč 15 750.000 1 GORENJE RAZISKAVE/RAZVOJ dipl. ing. arhitekture višji oblikovalec 4 nč 15 800.000 1 GORENJE RAZISKAVE/RAZVOJ ing. tehnične smeri ali dipl. ing, strojni, ali dipl. ing. elektrotehnike samostojni dokumentalist 5/4 nč 15 600.000 1 GORENJE SERVIS nosilec razvoja servisiranja programa ing. strojništva za malo kmet mehanizac. 3 nč 8 700.000 1 OBČINA MOZIRJE ELKROJ DSSS dipl. ekonomist vodja službe za zunanji trg 5 nč 8 750.000 1 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje. NČ = nedoločen čas. DČ = določen čas. ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek. ŠT. DEL. = število delavcev TRAJANKO - STREŠNO KRITINO, 3000 komadov, pocinkane žlebove, (37 m) z grli, koleni in cevmi ter štiridelna balkonska vrata s stokom (širine 275 cm) prodam ali zamenjam za kvalitetne suhe deske. Kličite v soboto 2. 6. od 8. do II. ure po telefonu 858-493. Ves material je bil že vgrajen in je star 3 leta. Dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI: Četrtek, 30. junija - dnevni dežurni dr. Mijin. nočni dežurni dr. Šolar Petek, I. julija — dnevni dežurni dr. Dragan Popov, nočni dežurni dr. Žuber Sobota, 2. julija in nedeljo, 3. julija - glavni dežurni dr. Smonkar, notranji dežurni dr. Vrabič Ponedeljek, 4. julija - dnevni dežurni dr. Smonkar. nočno dežurni dr. Vrabič Torek. 5. julija — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Zupančič DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI: 2., 3. in 4. julija dr. Darinka Šuster. od 8. do 12. ure v zobni ambulanti DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: Od I. julija do 8. julija je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen. Jerihova 38. Titovo Velenje, telefon 858-704. GIBANJE P POROKE: Maksimiljan Lipnik, roj. 1963, dipl. inženir stroj, iz Skal in irena Blažič, roj. 1959, doktor medicine iz Titovega Velenja, Ivan Jevšnik. roj. 1962, str. ključavničar iz Ravn in Marta Skorni-šek, roj. 1966, frizerka iz Lokovice, Branko Ograjenšek, roj. 1967, rudar iz Podkraja in Vesna Kodrič, roj. 1969, bolničarka iz Studenc. Dušan Zupančič, roj. 1965, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Majda Nemec, roj. 1966. predmetna učiteljica iz Titovega Velenja, Branimir Jelenko, roj. 1964, delavec iz Šoštanja in Milojka Golob, roj. 1966. prodajalka iz Topolšice, Matjaž Lesjak, roj. 1958, rudar iz Titovega Velenja in Ksenija Hriber-nik, roj. 1967, teh. risarka iz Titovega Velenja, Momir Nedič, roj. 1971. delavka iz Titovega Velenja. Franc Varš-nik. roj. 1961, predmetni učitelj iz Titovega Velenja in Silva Horvat, roj. 1955, vzgojiteljica iz Titovega Velenja. SMRTI: Jurij Zimšek. upokojenec iz Celja, Ul. 5. Prekom. št. 15, roj. 1910, Veko-slava Lovše, upokojenka iz Celja. Drapšinova 5/b, roj. 1921, Štefan Sto-par, upokojenec iz Bezine 61, roj. 1918. Dopisujte v našem glasilu ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in vnuka Dejana Verblača 30. II. 1978 - 3. 6. 1988 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za denarno in nesebično pomoč, delavcem RLV-jama Škale in sindikatu RLV jama Škale za denarno pomoč. Posebna hvala učencem in učiteljem osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda, učencu Blažu Jurče-cu pa hvala za lep poslovilni govor. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje. Hvala gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat, hvala vsem, ki ste nam stali ob težkih trenutkih ob strani. Žalujoči: mami, ati, brat Peter, oma ter ostalo sorodstvo. Smrt se je izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval r neznani pokoj, ni več trpljenja in ne bolečine življenje je trudno končalo svoj boj. tGregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Jožice Razdevšek rojene 14. 2. 1940 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: sin Simon, hčerka Jana z družino ter ostalo sorodstvo. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA TITOVO VELENJE, Rudarska 3, objavlja javno licitacijo za prodajo elektronskega teleprinterja Digitron. ET 2001, leto proizvodnje 1981, izklicna cena 600.000,— din. Teleprinter ni brezhiben. Ogled teleprinterja je možen 5. 7. 1988 od 12. do 13. ure v prostorih SDK podružnice Titovo Velenje. Prometni davek plača kupec. Pisne ponudbe pošljite do 8. 7. 1988 z oznako »za licitacij-sko komisijo«. O izidu licitacije bodo interesenti pisno obveščeni do 14. 7. 1988. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOZD Transport in gradnje OBJAVLJA javno licitacijo za odprodajo odpisanih osnovnih sredstev, ki bo 9. 7. 1988 ob 11. uri v prostorih TOZD Transport in gradnje Nazarje, Prihova 21. zap . št. kos din/kos 1. enoosna prikolica ALP 750 kg 1 150.000 2. peč na olje 4 10.000 3. stroj za parno pranje Rade Končar tip F 311 1 25.000 1 10.000 4. peč za centralno ogrevanje EMO AVD-350 0,35 MW 1. izd. 1981 1 1.000.000 1. izd. 1983 2 1.500,000 1. izd. 1984 1 1.750,000 5. greder RD MG I. 1982 (nevozen) 1 15.000.000 6. dvokolo »ROG« Turing (žensko) 1 50.000 7. TAM 125 T 12 z gozdarsko nadgradnjo in enoosno prikolico brez dvigala letnik 1978 1 1,500.000 Ogled je mogoč dve uri pred pričetkom licitacije, v prostorih strojne postaje na Prihovi. Sodelujejo lahko vse fizične in pravne osebe, ki pred začetkom licitacije plačajo varščino 10 % od izklicne cene. Prodaja bo potekala po načelu »videno-kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD Lekarna Velenje Na podlagi sklepa zbora delavcev tozd Lekarna Velenje objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnega sredstva in sicer: - avtokamp prikolica IMV ADRIA DE LUXE, letnik izdelave 500/81' št- šasije: 4316-002642, izklicna cena 3.000.000 din. Prikolica je v avtokampu Stoja, kjer je možen tudi ogled. Javna dražba bo v petek, 1.7. 1988 ob 8. uri v prostorih Lekarne Velenje. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe enakopravno. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo. Varščino v višini 20 % od izklicne cene bodo interesenti lahko položili pred dražbo na istem mestu. Kupljeno prikolico je treba plačati v 15 dneh po dražbi, davčne obveznosti poravna kupec. Odvoz prikolice iz avtokampa Stoja opravi kupec v breme svojih stroškov. Najnižji znesek višanja je 10.000 din. POUE. KDO BO TEBE LJUBIL . . . (narodna) ZAHVALA VSEM, ki ste bili z nami v času bolezni in ob slovesu od naše tete Marije Videmšek-Alekševe in hvala za dobre misli, tople besede nesebično pomoč in za čudovito cvetje. Minka in Branko v imenu sorodstva IZ SODNIH KLOP! Leto za nesrečo s smrtnim izidom Na celjskem temeljnem sodišču, enoti v Titovem Velenju je bil Miško Božič, 41 let, voznik tovornjaka iz Bjelovarja obsojen na I leto zapora (pogojno na 3 leta), ker je iz malomarnosti tako ogrozil promet, da je zaradi posledic prometne nesreče ugasnilo življenje. Božič je 26. avgusta lani malo čez 7. uro zjutraj na križišču Jenkova—Tomšičeva v Titovem Velenju zaprl pot vozni- ku osebnega avtomobila Alojzu Buršiču, kije vozil po prednostni Tomšičevi cesti. Alojz Buršič je za posledicami prometne nesreče umrl 3. oktobra v celjski bolnišnici. Obsojenemu Božiču je sodišče kot olajševalno okoliščino med drugim štelo tudi to, da je dejanje močno obžaloval, vse izpovedal po resnici in se za poškodovanega Buršiča zanimal ves čas, skrbi pa tudi za tri otroke, ženo in staro mater. (mkp) S silo v stanovanje 5. aprila lani malo po 19. uri je v stanovanje bivše prijateljice v ulici Veljka Vlahoviča 45 vdrl Franjo Tamše, 30 let, mehanik iz Titovega Velenja. S tečajev je vrgel vrata, vstopil v stanovanje, seveda brez dovoljenja bivše prijateljice, s katero sta živela prej skupaj dve leti in sejo fizično lotil, jo pretepal in brcal. Zatekla se je k sosedom, vendar pa Tam-šetu to še ni bilo dovolj, približno dve uri kasneje se jo je lotil še na parkirnem prostoru pred blokom, kjer bivša prijateljica živi, ko se je ta hotela peljati k zdravniku. Da se dogaja nekaj nenavadnega je opazil voznik avtobusa, ki je peljal mimo, ustavil je vozilo in vstopila sta oba, tako kot i tudi izstopila. Tamše ji je še na-, prej grozil. To kaznivo dejanje je dobilo | epilog na Temeljnem sodišču Ce-I Ije, enoti Titovo Velenje, kjer je sodni senat pod predsedstvom sodnika Andreja Pavlina izrekel Tamšetu kazen 7 mesecev zapora, pogojno za dobro treh let. Če v tem času Tamše ne bo storil novega kaznivega dejanja, se kazen ne bo izvršila. (mkp) # MILIČNIKI SO ZAPISALI HUDE POŠKODBE VOZNIKA KOLESA Z MOTORJEM Po naših cestah v teh poletnih dneh kar mrgoli voznikov koles z motorjem, žal pa tudi skorajda ne mine dan, da se ne bi pripetila kakšna prometna nesreča, v kateri so udeleženi ti vozniki. Velenjski miličniki so zabeležili pretekli teden več takšnih nesreč, ki pa na srečo niso terjale večjih poškodb. Hujša nesreča se je pripetila 21. junija malo pred 16. uro na lokalni cesti v Podkraju, kjer je zapeljal voznik osebnega avtomobila CE 134 712 Anton Pav-lovič, 1941, verjetno preveč v levo in tako zbil voznika kolesa z motorjem Antona Šilca, 1938, ki je dobil pri tem hude telesne poškodbe. ZBIL PEŠKO IN DOJENČKA Sedemnajstletni E. Ž. se je peljal s kolesom z motorjem 26. junija okoli 18.30 po lokalni cesti iz Laz proti Črnovi. V levem ovinku je zapeljal na bankino in zbil peško dvanajstletno E. P. in voziček, tako da je dojenček padel po ce- stišču. Na srečo je ostal brez poškodb, lažje telesno poškodovana pa je bila E. P. Voznik kolesa z motorjem je odpeljal s kraja nesreče, miličniki pa so ga kasneje izsledili. ROPARSKA TATVINA Klavdiji P. je 25. junija na Trgu mladosti neznanec vzel iz ce-karja denarnico. Ko jo je skušala ubraniti, jo je udaril po roki in zbežal s plenom. Ustavil ga je Enest H., ki mu je denarnico vzel, ni pa ga uspel zadržati. Miličniki na osnovi opisa, ki sta ga podala lastnica denarnice in | Enest H. iščejo drznega tatu. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Malo po polnoči 26. junija letos je razgrajal v Disku Fleck vinjeni Enver K. Ker ga ni bilo mogoče pomiriti, so ga miličniki pridržali na Postaji milice do istreznitve. Podobno pa se je zgodilo naslednje jutro Miloradu P. Najprej je razgrajal v stanovanju prijatelja na Šaleški cesti. Posredovali so miličniki, ki so ga napotili domov v samski dom na Kersnikovi cesti. Žal pa je tam s kršitvami nadaljeval in miličnikom ni preostalo nič dcugega kot da mu za nekaj časa priskrbijo njegovemu stanju primernejše bivališče. Turnir za pokal »Večernjih novosti« TVD Partizan Šoštanj organizira v času od 8. do 10. julija drugi turnir v malem nogometu za pokal beograjskega časopisa »VEČER-NJE NOVOSTI«. Zmagovalec tega turnirja bo dobil pravico udeležbe na sklepnem turnirju šestnajstih najboljših ekip Jugoslavije. Prijave sprejema do 6. julija Nino Ošlovnik po telefonu 881-111, interna 567. Prijavnina znaša 20.000 dinarjev, žrebanje bo v sredo, 6. julija, ob 19. uri v prostorih TVD Partizan. Na tržnici Pestra ponudba, raznolike cene. Med sadjem smo lahko prvič opazili tudi marelice, potrošniki pa tokrat lahko bolj izbirajo, kje bodo kaj kupili, ker imajo posamezni prodajalci različne cene za isto vrsto blaga. Paradižnik dobite tudi za 1000 dinarjev, res malo slabši, cene boljšemu pa se gibljejo od 1500 do 1800 dinarjev, čebule od 1000 do 1500 dinarjev, krompirje po 1500 in 1600 dinarjev, stročji fižol po 2200 in 3000 - pri tem je zraven pisalo »samo«, kumare dobite za 1400 ali 1500 dinarjev kilogram, cena paprike se giblje od 3500 do 4000 dinarjev. Češnje imajo tudi različno ceno — dobite jih že za 2200 dinarjev, lahko pa tudi za 3000, breskve ponujajo od 1000 do 2000 dinarjev, hruške po 3000 dinarjev, pomaranče po 2500 dinarjev, limone veljajo prav toliko, marelice pa so po 3500 dinarjev. EHLIMANA BEČIC, gospodinja iz Titovega Velenja pravi: »Na tržnici je res vsega dovolj, samo vse je drago. Ceneje je v tr-govinj, zato tam pogosteje kupujem. Če je osebni dohodek samo eden, je treba še skrbneje obračati vsak dinar.« 13. srečanje ansamblov na Graški gori Veliko zanimanje Pisali smo že, da bo letošnje srečanje ansamblov domače narodne glasbe 14. avgusta na Graški gori. Poseben odbor si že nekaj časa prizadeva, da bi nanj pritegnil kar najboljše skupine, hkrati pa omogočil nastop tudi skupinam, ki se šele uveljavljajo. Do zahtevanega roka je napovedalo sodelovanje kar 23 skupin. Da bi na samem srečanju zaigrali resnično najboljši ansambli izmed prijavljenih, bo letos in to dopoldne, presluška za vse ansamble v Titovem Velenju. Posebna strokovna žirija bo nato izbrala predvidoma 15 ansamblov za tekmovalni del nastopa, produkcija kaset in plošč Ljubljana pa bo izdala kaseto 13. srečanje. (vos) 55-letnica gasilskega društva Šalek Tekmovanje in parada Z vsakoletno tradicionalno prireditvijo — tekmovanjem za pokal Šaleške doline, bilo je že devetnajsto, so gasilci Šaleka svečano proslavili častitljivi jubilej — 55-letnico tega društva. Gasilsko društvo Šalek je bilo ustanovljeno 5. novembra leta 1933. Kot znamenitost velja omeniti, da so takoj po ustanovitvi posadili lipo, ki še danes stoji v bližini gasilskega doma v Šale-ku, ki so ga začeli graditi prav tako kmalu po ustanovitvi, namenu pa so ga predali leta 1936. Nakupili so tudi nekaj gasilske opreme. Med vojno je dejavnost društva povsem zamrla, saj so bili gasilci tisti, ki so se med prvimi odzvali klicu domovine. Po osvoboditvi so se vključili gasilci najprej v akcije očiščanja in zbiranja orožja, ki so ga odmetavali sovražni vojaki pri umiku. Dodatno so se opremljali, leta 1963 pa so zgradili nov gasilski dom. Število njihovih članov je naraščalo, V svoje vrste so pri- tegnili tudi pionirje, vsi skupaj pa so dosegali vse večje uspehe tako na različnih tekmovanjih, prireditvah . . . kot seveda pri uresničitvi njihove najosnovnejše naloge — pomagati vsakomur, ki je pomoči potreben. Mnogo so prispevali, da je v občini Velenje požarno varnostna kultura na dokaj visoki ravni. Tekmovanje gasilskih desetin, ki so ga pripravili gasilci Šaleka v novi stanovanjski soseski Šalek, množično pa so se ga udeležili gasilci iz vse Slovenije, je bila najlepša manifestacija ob njihovem prazniku. Popoldne pa so pripravili gasilsko parado in z njo proslavili tudi krajevni praznik.