SIXWENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 8. SEPT. 1993
Letnik XLVIII. Štev. 36 (2720)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev
P. b. b.
Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku!
Prvih deset dni po začetku šolskega leta je še mogoče, da starši prijavijo otroke k dvojezičnemu pouku. Tak pouk je vsekakor velika prednost za bodoče življenje, saj je poleg pravice, da se vsak izobrazi v materinem ali pa dodatnem jeziku, tehtno tudi dejstvo, da delodajalci vedno bolj iščejo ljudi z znanjem obeh deželnih jezikov na Koroškem. Opozorite na to tudi svoje znance!
Senior ji na jormaku
Neuradno se je Pliberški jormak začel že v četrtek, in kot vedno, je bil tudi tokrat sejemski šotor pliberškega Slovenskega prosvetnega društva “Edinost“ že od samega začetka nabito poln. Petek popoldan so društve-niki namenili upokojencem, in prišlo jih je petnajst! avtobusov s spodnje Koroške in iz Slovenije. Za dobro voljo so zaigrali harmonikaši z
Raven, za pultom, v kuhinji pa je bilo dela, da ni bilo toliko časa, da bi kvišku pogledal. Ob pomenku, glasbi, dobri hrani in pijači, ki sta bili tega dne nekoliko cenejši, so se seniorji imenitno počutili, marsikdo pa je imel srečo tudi pri srečolovu. Ena od obeh prvih nagrad je bil dobropis za Vestnikov izlet na slovensko obalo.
Deželni šolski referent H. Schiller je pred nedavnim izjavil namen (Absichtserklärung), ni pa odločil, da bo imenoval Michaela Palmisano, učitelja z dvojezično kvalifikacijo za novega ravnatelja na ljudski šoli v Škofičah. Toda vesti, da je vodstvo šole že prevzel M. Palmisana, so nepravilne. To pa tudi pomeni, da ob začetku šolskega leta ostane (provizorično) vodstvo šole v rokah učiteljice Wistre-le, ki nima dvojezične kvalifikacije.
Proti Schillerjevi izjavi, da
namerava za ravnatelja imenovati M. Palmisana, je Wistrela vložila priziv pri šolskem oddelku deželne vlade z namenom, da bi Schiller odločil njej v prid in bi sama postala ravnateljica. Čeprav je priziv že vložen, prizivni rok še traja do 21. septembra in nato bodo šele to vprašanje obravnavali. Odločitev bo torej po vsej verjetnosti padla med šolskim letom.
Za ljudsko šolo v Škofičah ta vest ob začetku šolskega leta nikakor ni razveseljiva. Poleg tega, da učiteljica Wistrela
nima dvojezične kvalifikacije, tudi ne blesti po tem, da bi imela pozitiven odnos do slovenščine. V začetku šolskega leta, ko je prvih deset dni še čas prijav k dvojezičnemu pouku, je tudi naloga ravnatelja, da vzpodbuja k dvojezičnosti. To pa se trenutno v Škofičah ne dogaja, nasprotno: iz škofiš-ke šole je znano nekaj primerov, ki kažejo na vprašljiv odnos do slovenskega jezika. Med drugim v jubilejni brošuri, ki jo je šola izdala letos junija ob svoji stoletnici, ni zaslediti niti besede o tem, daje šola
dvojezična.
V vseh štirih razredih so učenci prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Tokrat pa je namesto k dvojezičnemu pouku nekaj prijav k dvournim tedenskim neobveznim vajam iz slovenščine. To pa pomeni, da bo verjetno premalo prijav za samostojen dvojezičen razred. Menda je gospa Wistrela pripovedovala staršem, da se prijave istovetijo s pripadnostjo slovenski narodnosti.
Proti nezadovoljivemu stanju v Škofičah se je izrekel tudi šolski inšpektor F. Wiegele.
Anketa o volilcih v Sloveniji
Po anketi, ki jo je izvedel slovenski dnevnik Delo, raste število neopredeljenih med volilci. Če bi bile trenutno v Sloveniji volitve, bi se še vedno največ ljudi opredelilo za Liberalno demokratsko stranko, na drugem mestu pa so Krščanski demokrati. Tema dvema sledi Združena lista socialdemokratov. Primerjava z anketo, ki sojo izvedli januarja, kaže, da seje zaupanje volilcev v vse tri vodeče stranke precej zmanjšalo.
Analiza ankete pa je spet pokazala, da ima LDS največ privržencev v mestih in večjih krajih, prav tako je z Združeno listo, krščanski demokrati pa imajo največ svojih na podeželju. ZL je najmočnejša na obali in na Krasu, najšibkejša pa na Dolenjskem in Notranjskem. Krščanski demokrati so najmočnejši na Koroš kem in v severni Primorski, na Koroškem pa so najmočnejši tudi Liberalni demokrati.
Slovenska ljudska stranka je svoj delež volilcev ohranila, bistveno zmanjšal pa se je pri Zelenih in pri Jelinčičevi Slovenski nacionalni stranki. SLS in SNS volijo v veliki večini moški, ženske pa imajo raje ZL in SKD.
Vabilo
na tradicionalni pohod
„Po poteh Županca, Gašperja in Lenarta“
Pohod bo v nedeljo, 12. septembra 1993 izpred Wölfelna v Lobniku ob 7.30 zjutraj. Zaključek okrog 14.30 pri Peršmanu v Podpeci.
Ljubitelji pohoda prisrčno vabljeni!
Prireditelj: SPD „Zarja“ iz Železne Kaple in SPD „Valentin Polanšek“ z Obirskega
fel
c (•/•v
„fmtrr**
isii| nrnmni
£Z--r
jr-r**
rr Jm-rnprn /*» «4?8****,*ll

V	, **	*

t.:
PhS .....
-f- V *■«	--
• vi/..
Hotel Emona v Bernadinu (first dass)

Prihranite si čas in dobro voljo za
Vestnikov izlet,
ki bo od petka, 8., do nedelje,
10. oktobra, 1993 na slovensko obalo.
Izlet stane 1.500 šilingov, v ceno pa je vključeno:
—	dve nočitvi v hotelu Emona v Bernadinu A-kategorije
—	polni penzion za ves čas bivanja
—	gala večerja
—	vsak večer zabava, ples in še kaj
—	po želji obisk vinske kleti Vina Koper (dodatno 100 šil.)
—	po želji vožnja z ladjo (dodatno 100 šil.)
Dodatek za enoposteljno sobo (dve nočitvi) 300 šil. Prijavite se lahko že takoj na upravi SV (Milka Kokot) ali na tajništvu ZSO (Urška Brumnik), 9020 Celovec, Tarvi-serstr. 16, tel.: 0463/514300-40 ali 14.
Udeležite se izleta, ne bom vam žal. Na Vestnikovem izletu je bilo še vedno luštno!
Ena izmed parol, ki smo jih vzklikali v boju zoper ločevalna prizadevanja v šolstvu, je bila “Vielfalt statt Einfalt“. To parolo so v demokratičnih strukturah večinskega naroda takoj razumeli in se vključili v naša prizadevanja zoper ločevanje šolarjev po jezikovnih kriterijih. Šolsko vprašanje na Koroškem je tako postalo vse-avstrijsko vprašanje. Veliko ljudi je razumelo, da pri Haiderjevih in KHD-jevs-
dr. Marjana Sturma
Raznolikost namesto enoumja
kih zahtevah po ločevanju ne gre zgolj za manjšinsko vprašanje, temveč tudi za vprašanje demokracije. Le tako je bilo mogoče preprečiti središčne šole. Toda elemente ločevanja - iz znanih notranjeslovenskih razlogov - ni bilo mogoče preprečiti. Toda brez teh naših prizadevanj in integrativne-ga sodelovanja z nemškogo-vorečimi bi šolska razprava končala slabše.
Parolo “raznolikost namesto enoumja“pa moramo upoštevati tudi znotraj narodne skupnosti. “Moč“ KHD-ja izvira namreč prav iz tega, da se nikoli ni postavil kot politična stranka, temveč se je organiziral nadstrankarsko ali drugače povedano, prisoten je v vseh deželnozborskih strankah, v eni več, v drugih manj, in tam uveljavlja svojo politiko. Nekateri znotraj narodne skupnosti pa skušajo enačiti narodno skupnost s politično stranko EL in ignorirajo vse tiste, ki se iz socialnih in gospodarskih razlogov udejstvujejo v večinskih
političnih strankah.
Če govorimo o slogi in enotnosti, potem moramo upoštevati prav to raznolikost in skušati najti soglasje in dogovor z vsemi segmenti slovenske manjšine na Koroškem. To pa ne gre na način, ki ga danes nekateri hočejo uveljaviti, namreč, da so eni boljši in drugi slabši Slovenci. To ločevanje je v naši zgodovini povzročilo veliko škode.
Želim, da bi Ana Blatnik bila izvoljena v deželni zbor, prav tako pa si želim, da bi se deželni volilni red spremenil tako, da bi tudi manjše politične skupine, kot so to EL ali Zeleni lahko z lastno močjo prišle v deželni zbor. Le s takšnim integrativnim modelom bo mogoče spremeniti politično vzdušje v deželi, ki je predpogoj za to, da se bosta slovenski jezik in kultura lahko razvijala v tej deželi. Za takšno politiko se zavzema ZSO.
Enakopravno sodelovanje vseh političnih faktorjev je osnovni pogoj za uspešno politiko sožitja v deželi.
Kmečka zavarovanja
Od 1. juija 1993 dalje so lahko pokojninsko zavarovani tudi primožene/priženjeni na kmetijah ali v gozdarskih obratih, če so glavnopoklicno tam tudi zaposleni. Da bo nekoč imel/a zet ali snaha vse pravice do pokojnine, pa jih je treba seveda prijaviti. Vsota, ki jo plačujete za svojega lastnega otroka na kmetiji, pa se zaradi prijave zakonca ne poveča, finančna obremenitev za obrat ali kmetijo ostaja enaka.
Kot je pokazala statistika, pa so se kmetice le v nezadostnem številu odzvale na povpraševanje o času, ki so ga porabile za vzgojo otrok (Kindererziehungszeiten). Tudi kmeticam se namreč po novem zakonu prištevajo ta leta k letom, ki štejejo za pokojnino. Kmetice se lahko še do 31. 12. 1993 odločijo, če bodo vstopile v pokojninsko zavarovanje ali ne. S tem datumom se konča tudi rok za povišanje prispevka doslej zavarovanih. Za obe zavarovalnini je potrebno, da izpolnite formularje pri pokojninski zavarovalnici za kmete (Pensionsversicherungsanstalt der Bauern).
Opozorilo
Kmečka zavarovalnica pa opozarja predvsem starejše ljudi, naj ne nasedajo goljufom,
ki se izdajajo za sodelavce zavarovalnice in zahtevajo nekakšna „doplačila“ in podobno. Sodelavci, ki jih pošilja zavarovalnica, svoj obisk vselej najavijo s pismom, s seboj pa imajo tudi uradno izkaznico, s katero se izkažejo, če to želite. Vsekakor pa tudi ti sodelavci niso upravičeni, da kasirajo denar po domovih. Torej - če kdo v imenu zavarovalnice zahteva od vas denar na domu, je to prav gotovo goljuf!
Zveza koroških partizanov Tarviser Str. 16 9020 Celovec
Prisrčno vas vabimo na veliko 7-dnevno zaključno sezonsko vožnjo v
Španijo - Costa Brava od 11.10 do 17.10 ’93
Zelo ugodna cena: 3.590 šil. na bazi polpenziona
Vozi avtopodjetje Sienčnik
Prijave: 0463/514300 (Kokot Milka ali Brumnik Urška), kjer dobite tudi potrebne informacije.
V ustnikov izlet -1993 Boroveljska
Na zeljo mnogih udeležencev smo se letos odločili, da organiziramo Vestnikov izlet na slovensko obalo.
Izlet stane 1.500 šil. na osebo v dvoposteljnih sobah (dodatek za enoposteljno sobo znaša 300 šil.)
V ceni 1.500 šil. je vključeno: dva polna penziona v hotelu A Kategorije - Emona v Bemadinu in dodatno kosilo v nedeljo pred odhodom avtobusov. Večerji v petek in soboto bosta slavnostni. Prav tako je v ceni vključen prevoz s Sienčni-kovimi avtobusi. Znano vam je, da skušamo ljudi pobirati z avtobusom čim bliže doma. Poskrbeli smo tudi za zabavo, v ceni je vključena glasba v petek in soboto zvečer.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da ni pri vseh udeležencih zanimanja za vožnjo z ladjo, zato smo se tokrat odločili, da pripravimo dodatno še dva iz-
Zvezna trgovska akademija in zvezna trgovska šola II v Celovcu, Kumpfgasse 21, tel. 0463/5111770, nudi študij za večerno maturo. Pogoji za vpis: zaključeno obvezno šolanje in najnižja starost 17 let.
Za trgovsko akademijo: 8 semestrov (4 leta)
Za trgovsko šolo: 4 semestri (2 leti)
leta. Kdor bo želel, si bo v petek popoldan lahko z ladjo ogledal slovensko obalo. Vožnja bo trajala približno 3 ure. Cena tega izleta znaša 100 šil. na osebo.
Za soboto smo pripravili oglede vinske kleti v Kopru. Postali bomo pred nekoč največjim lesenim sodom v Evropi, se sprehodili med sodi do betonskih cistern in prisluhnili kratkemu opisu tehnologije predelave vina. V degustacijski dvorani bomo imeli priložnost ob prigrizku pokusiti 5 do 8 vrst vina. Cena izleta znaša 100 šil. na osebo.
Kdor na enega ali oba izleta ne bo šel, bo čas lahko izkoristil za kopanje v hotelskem bazenu ali za sprehode in drobne nakupe.
Potrudili se bomo, da boste preživeli tri lepe dneve v Ber-nardinu!
Uprava Slovenskega vestnika
V teh letih je treba dva večera na teden obiskovati pouk, kjer vam posredujejo osnovno znanje in dajejo navodila za samostojno učenje. Enkrat na mesec je pogovor z učitelji o morebitnih problemih, ki nastajajo pri samostojnem učenju. Predhodni študij se bo upošteval (če imate že kakšen letnik akademije zaključen).
kulturna
jesen
Pod geslom 1. boroveljska kulturna jesen hočeta kulturni urad občine ter kulturni krožek poživiti in popestriti menda enodimenzionalno kulturno življenje in dogajanje v mestu pilejev. Na predstavitvi projekta so tako župan Krainer, ki po odstopu kulturne referentke Inge Just v personalni uniji vodi tudi kulturni oddelek, in predstavniki krožka poudarili, da so Borovljanci zreli za “več kulture“. To svojo zrelost bodo sedaj morali dokazati z obiski razstave koroških grafik in slik (razstava v galeriji gradiča od 2. do 12. septembra), poslušanjem svečane večerne glasbe v petek, 3. septembra, v mestni cerkvi, Stol-zovih glasbenih stvaritev v torek, 7. septembra, Mozartovih kosmatih pisem v petek, 10. septembra in koncertom Bluesbreakersov v petek, 17. septembra, (vse v mestni hiši) in ogledom sarkastične gledališke predstave “Obdukcija“ v torek, 18. septembra v boroveljskem gradiču.
„Poskusni balon“ (lastna definicija organizatorjev) bo nad Borovljami letal od 12. do 16. septembra 1993.
Večerna matura na HAK in H AS
Dvojezičnost mi je zelo koristila
Prispevek našega komentatorja dr. Krisitjana Schellandra v „Reportu“ dvojezične TAK je kot nalašč primeren za tiste, ki še ugibajo, ali jim dvojezičnost koristi ali ne in oklevajo pri prijavah.
Da si bom poklicno mesto izbral v gospodarstvu, sem se odločil šele po študiju prava in praksi na sodišču. Mnogo gospodarskih osnov, ki so za dijakinje in dijake Dvojezične trgovske akademije normalni del pouka, sem se deloma naučil šele kot trainee v poštu-dijski izobrazbi pri eni velikih avstrijskih bank, in v praksi. Eno izobrazbeno prednost, ki jo bodočim gospodarstvenikom posreduje Dvojezična zvezna trgovska akademija, sem torej šele pozneje nadoknadil.
Drugo prednost - enakovredno obvladanje nemščine in slovenščine - pa sem k sreči tudi kot absolvent Zvezne gimnazije za Slovence že imel.
Čeprav je za najzanimivejše pozicije v mednarodno usmerjenih bankah vsekakor potrebno znanje angleščine, je za moj poklicni razvoj igrala izrazito vlogo prav slovenščina.
Zakaj?
Angleško mora danes znati vsak absolvent gospodarske univerze ali pravne fakultete, ki gre v gospodarstvo in hoče kaj postati. Toda v Evropi seje mnogo spremenilo, vzhod se odpira, banke in podjetja gredo na Poljsko, v Češko, Slovaško, v države bivše Sovjetske zveze, v Slovenijo. V nekaterih od teh držav znanje tujih jezikov še ni zelo razvito, zato so na zahodu strokovnjaki z
znanjem slovanskih jezikov poleg angleščine iskani ljudje. Tako sem tud jaz že pred leti prejel zanimive ponudbe. Danes v avstrijskih časopisih in-serira vse več zahodnoevropskih podjetij, ki iščejo nove sodelavce z znanjem slovanskih jezikov, ker vedo, da bodo pri nas laže našli prave kandidate.
Že prav, bo kdo rekel, a Slovencev je samo dva milijona. Res je, slovenščino lahko neposredno uporabljaš samo v Sloveniji. Toda upoštevajmo, da je naša mlada samostojna soseda kljub majhnosti na 16. mestu avstrijske izvozne statistike in s tem važen trgovinski partner še pred Dansko, Norveško, Grčijo, Turčijo ali Kanado.
Kljub temu, vztraja skeptik, dovolj poslov s Slovenijo za vse bodoče koroške dvojezične gospodarstvenike ne bo; kaj ti pomaga slovenščina drugje v vzhodni Evropi?
Moja izkušnja je: mnogo. Gospodarstvenikom gre v prvi vrsti za poslovni uspeh. Biti morajo večstranski in fleksibilni, za kar je važen tudi pravi odnos do poslovnega partnerja. Olajšan dostop do jezika in kulture poslovnega partnerja na osnovi jezikovne sorodnosti je včasih odločilnega pomena za poslovni uspeh, ker pomaga prebiti čustveno bariero. Popolno obvladanje jezika kake države je po navadi potrebno le, če imaš skoraj izključno opraviti samo s to deželo, ali če te kot menedžerja podjetje sploh za nekaj časa pošlje tja. Tudi v tem primeru znanje slovenščine veliko koristi, saj se na njeni osnovi lahko veliko laže naučiš drugega slovanske-
ga jezika, npr. ruščine. Če pa si službeno obvezan za več srednje in vzhodnoevropskih držav in znaš slovensko, npr. lahko v osnovi tudi slediš pogajanju v češkem jeziku in lahko pojasniš marsikateri nesporazum, ki je nastal zaradi netočnega prevajanja v gospodarski terminologiji premalo izkušene prevajalke; poslovni partner ti bo hvaležen, in morda bo ravno to odločalo, da boš dobil posel ti in ne konkurent. V slovenščini se lahko za silo pogovoriš o neki zadevi s čakajočimi bolgarskimi partnerji, ker je tolmač na poti v hotel obtičal v gostem prometu in bo prišel z veliko zamudo; s tem si za svoje partnerje postal „manj tuj“ in boš v pogajanjih z njimi dosegel več kot kdo drug. Ali: v stanju si doumeti glavni smisel osnutka neke pogodbe v poljščini, katere točni prevod boš dobil šele v dveh tednih, in lahko temeljiteje izvedeš potrebne priprave za pogajanja kot konkurenca. Na službenem potovanju slučajno prelistaš slovaški časopis in prebereš izjavo finančnega ministra o novih deviznih določilih, na spremembo lahko hitreje reagiraš in firmi prihraniš stroške. Takšnih in podobnih izkušenj imam več.
Za mojč poklicno napredovanje je bilo znanje slovenščine zelo pomembno, in prepričan sem, da dvojezičnost v visoki meri koristi vsaki osebni karieri, podjetjem in gospodarstvu v celoti. Politiki, ki iz primitivnih taktičnih nagibov predvsem pred volitvami napihujejo nacionalizem in napadajo slovenščino in Dvojezično zvezno trgovsko akademijo, po mojem ne škodujejo le politični kulturi in ugledu Avstrije, temveč tudi njenemu gospodarstvu.
Wrulichu Šimami ob odprtem grobu
Čast mi je, da se smem posloviti od zaslužnega moža v imenu Slovenske prosvetne zveze, katere tajnik sem bil v svojih mladih letih in tako imel priložnost, spoznati tega izrednega človeka, s katerim me je družilo vse življenje iskreno prijateljstvo in mi je bil svetel vzor vnetega in požrtvovalnega kulturnega delavca in predanega člana naše slovenske narodne skupnosti.
Prekratek je bil čas, da bi lahko zbral besede, ki bi zmogle v polni meri zadostiti spominu tega velikega in vendar tako skromnega moža. Slovenska pesem in slovenska beseda sta bili njegova gonilna sila, ki sta mu izpolnjevali življenje in v njunem sporočilu je bila njegova ljubezen do svojega naroda.
Za slovensko kulturo je izčrpaval svoje moči in delil rojakom, kar mu je bilo najbolj dragoceno, bolj od vsega svoje skromne domačije, ki mu je dajala ob trdem kmečkem delu kruh za številno družino. Kjerkoli že slovenski človek biva, -na Koroškem, Primorskem, po vsej lepi slovenski zemlji - so ga dosegle melodije iz grl pevskega zbora, ki ga je umrli vodil skozi dolga desetletja in odpirala so se srca za lepoto slovenske kulture in ljubezen do
Umrl je Šiman Wrulich
Nagrobni govor predsednika SPD „Radiše“ Tomaža Ogrisa.
Smrt Šimana Wrulicha ni bila nenadna, vseeno nas je pretresla. Doživel je skoraj šestin-osemdeset let. Svoji zemeljski poti je Šiman znal dati veliko smisla in je s tem bogatil življenje vseh nas, ki smo ga poznali ali smo mu bili blizu. Nekdanji predsednik, zborovodja, režiser, vsestranski kulturni delavec Slovenskega prosvetnega društva na Radi-šah se je razdajal in tako postal nepozaben. Za daleč naokrog znanega in priljubljenega Cu-lehnerjevega očeta, ki je bil kmet po poklicu in v starosti mežnar radiške fare, čas ni bil nikoli neprimeren in nobeno delo prenizkotno, ko je bilo treba pomagati v soseščini, v društvu ali v fari.
Dragi Culehnerjevi, spoštovana žena Fani - Šiman Vas je ljubeče nagovarjal “Naša mama“! Prišel je čas, ko je treba izreči globoko sočustvovanje ob izgubi dragega moža in očeta. Iščemo besede, s katerimi bi izrazil hvaležnost in spoštovanje ob Šimanovem slovesu. Zahvaliti se moramo tudi Vam! Delili ste si moža in očeta s skupnostjo, ki je po Šima-novi zaslugi postala velika družina.
Šimanova zemeljska pot je dolga povest. Življenje ga ni razvajalo. Težko delo in pomanjkanje je oblikovalo vsakdan na majhni gorski kmetiji v Zgornjih Rutah. Z dvanajstim letom, ko je izgubil očeta, je skupaj z materjo moral prevzeti odgovornost za obstanek kmetije in preživetje številne družine. Tudi čas nasilja in voj-
ne mu ni prizanašal. Da bi preživel, se je celo s podpisom, a s figo v žepu obvezal, da nikoli v življenju ne bo več slovensko govoril in slovensko pel. Vse je minulo.
Več kot šestdeset let je Šiman dejavno oblikoval in usmerjal kulturno življenje na Radišah. Besedo pa je bilo iz njega le težko izvleči. Vseskozi je bil mož dejanj, govoričenje je prepustil drugim. S petjem je začel kot deček - sopranist še pri Tončevem očetu, starem organistu. Pozneje pa je sam poskušal na instrumentih in se učil not. Iz leta v leto sije nalagal več odgovornosti in dela pri društvenem in cerkvenem petju, pri uprizarjanju iger, pri pripravljanju prireditev in organiziranju gostovanj. Ni štel ne pevskih ne igralskih vaj, včasih po dve, tri na teden. (Koliko se jih nabere v več kot šestdesetih letih, bi bila zanimiva računska naloga!) Ni štel ur in noči, ko je doma ob petrolejki pisal note in tipkal igralske vloge - za vsakega pevca in igralca posebej. Koliko poti je prehodil in pozneje prevozil s svojim mopedom, do majerije, mežnarije ali do farovškega hleva, in ko je spet in spet hodil nagovarjat in pridobivat pevce in igralce, zlasti mlade ljudi. Veliko je Radišank in Radiša-nov, ki so prehodili s Šimanom nekaj skupne poti. Tudi če so se pozneje drugače odločili, jih ne griva, ker ni bil zapravljen čas. Naj mi bo dovoljena še osebna pripomba: Kot mlajšemu človeku mi je bilo dano doživeti, kako lahko rasteš ob plemenitem človeku s Šimano-vim značajem. In ko si ga vprašal, kako da ni omagal, je bil
našega malega slovenskega naroda.
Njegovo neutrudno delo, dolge nočne ure ob pisanju in pripravljanju gradiva za nastope, neštete pevske in odrske vaje, mnogo težko pogrešanih dni na polju in domačiji je bilo žrtvovano za cilj, sejati semena ljubezni do naroda širom naše zemlje, da bi rodila in utrjevala zavest naših ljudi in jih v tej zavesti povezovala v trdo in ne-razdružljivo skupnost.
Visoka in častljiva leta je doseglo njegovo plodno življenje, - in vendar je za vse nas mnogo prezgodaj sledil povabilu, na katero čakamo tudi mi.
Nobena beseda ne bi mogla globlje in v lepši prispodobi orisati pomena njegove veličine in njegovega požrtvovalnega delovanja za naš skupni kulturni blagor, kakor pesem go-riškega slavčka Simona Gregorčiča:
“Mojo srčno kri škropite“
Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh, kakor seme jo vrzite po doleh in po bregeh.
Pdmlad iz krvi rodila cvetke tisočere bo ter prijazno mi gojila svoje nežne hčere bo.
Deve zorne, dečki zali brali bodo rože te, v kite bodo jih spravljali, devali jih na srce.
In srce jim bo ogrelo cvetje, vzraslo iz krvi, da za rod in dom plamtelo bode jim do konca dni.
S tem sporočilom, ki nam ga je zapustil, se poslavljamo od njega. Imel bo v vsakomur izmed nas, v naših srcih in mislih, neminljiv in časten spomenik, ki nas bo bodril v vsem našem življenju in nehanju, v katerem nam je bil vzor in vodnik. Večna zahvala mu bodi. Domača zemlja, ki jo je tolikanj ljubil, naj mu bo lahka.
Vsem žalujočim, posebno ženi in družini, pa izrekam v svojem in v imenu Slovenske prosvetne zveze najglobje sočustvovanje.
Tonči Schlapper
odgovor: No kaj, frajd sem imel!
Šimanu je bilo malo do zunanje slave. Globoko pa je zasidran v zavesti ljudi. Nepozaben je njegov zlati glas. Koje iz njegovega grla zazvenela pesem “Je pa davi slanca padla“ ali “Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica od nas“ ali pa ona Marijina na prvi in na zadnji dan majniških šmarnic, je vsak obmolknil in prisluhnil. Prav tako kot domačini, se še danes ljudje iz Medgorij, Podgrada, Podkrnosa in Žrelca radi spominjajo, kako so hodili na Radiše v farovški hlev igre gledat. Šiman, še enkrat: Hvala Vam!
V Šimanovi osebnosti najdemo odgovor na vprašanje, kako to, da se je slovenska bese-
Pevci „SPD Radiše“ so se poslovili s pesmijo, ki jo je tako ljubil
da in domača kultura v našem kraju ohranila. S svojim delom in življenjem je prepričeval in bil tako verodostojen. V posebno zadoščenje mu je bila izgradnja kulturnega doma, kjer so njegove pridne roke temeljito prijele za delo.
Sedaj se je podal na pot, ki sta jo pred njim ubrala Šimanova sopotnika in prijatelja Pavle Kernjak in Folti Hartman. Skupno so pod okriljem Slovenske prosvetne zveze v Ce-
lovcu iskali poti in jih utirali vzajemno povezani in vsak v svojem območju. Tako poznajo Šimana širom po Koroški, pa tudi v Sloveniji in na Tržaškem.
Ko iščemo zglede in vodnike, jih bomo odslej našli v spominu na moža, ki je bil po postavi majhen, a velikan po značaju. Zapustil je sledove. Da bi znali po njih hoditi z enako pametjo in ljubeznijo!
Slava njegovemu spominu!
Dolg je bil žalni sprevod za krsto
13. slikarski teden v Svečah
S prezentacijo ustvarjenih del pri Adamu v Svečah v soboto zvečer se je zaključil slikarski teden, ki ga vsako leto prireja domače slovensko prosvetno društvo. Ker so prireditelji že od vsega začetka, ko pojem „Alpe-Jadran“ še ni bil tako moderen, vabili umetnike prav iz te regije, bi jim morala dežela pravzaprav prisoditi kakšno posebno priznanje, saj se prav tu vežejo krepke vezi med umetniki, pa tudi ljubitelji umetnosti preko meja.
Na letošnjem tednu slikarskega ustvarjanja se je srečalo sedem priznanih slikarjev iz Avstrije, Slovenije, Italije, eden pa je prišel celo s Češke: Jiri David iz Prage, Andrej Jemec iz Ljubljane, Vinko Železnikar iz Mengša, Flavio Da Rold in Giorgio Vazza iz Italije, Roland Grasser iz Seebod-na in „naša“ Zorka Loiskandl-Weiss. Z navdušenjem so spoznavali posebnosti vasi, jih sprejemali vase in jih transferi-rali v svoje likovne upodobitve.
Poleg omenjenih umetnikov pa so z otroki in odraslimi ust-
varjali lutke in slikali tudi Pavli Zablatnik, ki ga poznamo kot prizadevnega lutkarja, ter Roswitha in Hugo Wulz -slednjega imamo v spominu še od lani, ko je ustvaril impozantno sceno za najnovejši koncert šentjakobskega pevskega zbora „Rož“.
Zorka Weiss: „Tu v Svečah sem se znašla v popolnoma novi situaciji, ki sem jo hotela re-flektirati. Delo tukaj ves čas spremlja določena napetost, ker ne veš, kako se bodo stvari razvile, šele v drugi polovici tedna sem postala bolj gotova. Uspelo mi je ustvariti pet platen v mešani tehniki, v olju in akrilu.
Zanimali so me predvsem motivi, ki niso običajni, največkrat detajli na oknih ali pa poslikane stene vaških hiš. Ko sem hodila po vasi, sem videla ogromno anonimnih umetnin, ki se jih ne da reproducirati. Vse je tako homogeno in to homogenost lahko le poskušaš interpretirati oziroma prispevati k njej nekaj svojega.“
Podobnega mnenja sta bila tudi oba umetnika iz Italije, Giorgio Vazza in Flavio Da
Rold, oba doma iz Belluna oz. okolice. Tam prirejajo vsako leto novembra razstavo, neka znana italijanska umetnostna kritičarka je poskrbela za to, da sta prišla v stik s Tatjano Feinig - no, in tako sta tu, sta povedala. Na vsak način sta navdušena nad ambientom, pa tudi nad idejo, da se umetniki za nekaj časa preselijo v drugo okolje in ustvarjajo. „Tu sva našla ljudi s srcem in z izredno visokim nivojem umetniškega razumevanja. Vse je odlično organizirano, in čeprav ne znava ne slovensko ne nemško, smo se sporazumeli, če ne drugače, pa z rokami in s svinčnikom.“ Giorgio Vazza je povedal, da ga je v začetku prisotnost publike ob ustvarjanju iri-tirala, potem pa se mu je zdelo to prav lepo in ugotovil je, da to lahko celo vzpodbuja. „Umetniki so ponavadi ljubosumni na svoje delo, tu je bilo drugače in bili smo res odlična skupina.“ Le Jiri David, Čeh, ni dovolil vpogleda svoja dela med tednom, vsak se pač ne more na mah odvaditi svojih navad v načinu ustvarjanja.
S.W.
Ob lepem vremenu in veliki udeležbi prebivalstva je Gasilsko društvo v Podsinji vasi slavilo v nedeljo, 5. septembra, svojo 100-letnico. Naj lepše darilo so si vaški gasilci ustvarili sami. S pomočjo občine so si zgradili lep večnamenski gasilski dom. Z napravami bo služil varnosti, utegne pa postati tudi središče za rekreacijo, saj imajo v njem tudi prostor za športno dejavnost in družabna srečanja.	H. W.
Fotografska razstava treh dežel
Foto kino klub „Anton Až-be“ iz Škofje Loke razpisuje 21. fotografski natečaj treh dežel s prosto tematiko. Na natečaju lahko sodelujejo fotografi iz Slovenije, Koroške in Furla-nije-Julijske krajine. Natečaj obsega dve kategoriji: “A“ črno-bela fotografija - 4 dela in “B“ barvna fotografija 4 dela. Format fotografij je 30 x 40 cm, lahko tudi 18 x 24 cm na podlagi 30 x 40 cm. Podlaga (passe partout) ne sme biti debelejša kot 1 mm. Žirija bo ocenila samo fotografije, ki še niso bile razstavljene na razstavi treh dežel. Na zadnji strani vsake fotografije naj bodo sledeči podatki: naslov dela, priimek, ime in starost avtorja ter klub avtorja. Dela naj bodo v ovoju, ki je primeren za vračanje del
po pošti. Fotografije je treba dostaviti do 17. septembra 1993 na naslov: Foto kino klub "Anton Ažbe“ - SLO 64220 Škofja Loka - Slovenija. Udeležba na natečaju je brezplačna. Prireditelj bo z deli ravnal skrbno, ne odgovarja pa za poškodbe med transportom, obenem pa sme organizator dela objaviti v nekomercialne namene, če avtor tega izrecno ne prepove. S podpisom pri-glasnice avtor sprejme pogoje razpisa. Žirija bo podelila tri nagrade za barvno fotografijo in tri nagrade za črno-belo fotografijo. Razstavo bodo odprli 2. oktobra letos v galeriji na Loškem gradu v Škofji Loki in bo na ogled do 23. oktobra 1993.
Lojze Kerštan
Daničani med člani kolhoza Progres v Iršavi
Danica nazaj s turneje po Ukrajini	priročnik
Silnvpnri v '7FtA c/a izrisi 1i 7a. vnicanih n ur) 1/100 noelnvm
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah so se člani SPD Danica po več kot petindvajsetih urah vožnje s Sienčnikovim avtobusom vrnili z uspele in nadvse zanimive enotedenske pevske turneje po Zakarpatju v Ukrajini. Pevci in pevke so bili deležni prisrčnega sprejema in izredne gostoljubnosti domačinov. Skupine Danice, mešani
zbor, Trio Korotan in vokalni ansambel, so imele koncerte v zakarpatski stolici Užgorod ter v Iršavi in Nižjem Selišču in pri tem navezali stike s tamkajšnjimi kulturnimi skupinami ter pripadniki tam živečih narodnih skupnosti. Spoznali so vsakdan prebivalcev, ki se bistveno razlikuje od našega. Danica je v Zakarpatju gostovala
na povabilo društva Juventus Evropa, glavno breme pri organiziranju turneje pa je imela organizacija Longo mai, ki v Nižnjem Selišču skupaj z domačini polaga temelje kmetijski zadrugi in raznim izobraževalnim pobudam.
(Več o turneji prihodnjič)
F.W.
Slovenci v ZDA so izdali zanimiv priročnik - v njem skušajo objaviti naslove vseh podjetij, ki jih vodijo ali pa so v lasti Slovencev po svetu, ki zaposlujejo Slovence ali pa vodijo poslovanje v slovenščini. Z namenom, da bi se Slovenci gospodarsko povezali po vsem svetu, je nastal priročnik z naslovom “Slovene Business Directory 1993“, kjer je zaenkrat
Moker praznik v Šentjanžu
Staro in mlado se je zabavalo ob čarovniških umetnijah
Stara šola je kot nekoč spet kraj, kjer prihajajo skupaj ljudje - vendar ne samo otroci. V stavbi, ki jo je Slovenska prosvetna zveza namenila za etnografski muzej, im asvoje prostore tudi krajevno društvo, ki je na ta način dobilo nov zagon, saj je veliko laže organizirati vsakovrstne prireditve, če si nekje res „doma“. Vendar pa naj bi ti prostori ne služili izključno društvenikom, zato so Šentjanščani minulo soboto vabili na pravcati vaški praz-
nik, z boljšim trgom, programom za otroke (čarovnik je očaral ne samo otroke), prodajanjem srečk, pečenim mesom, pa tudi za jezike so poskrbeli, da se niso preveč osušili.
Da je taka zamisel bila sijajna, se je pokazalo kljub zoprnemu in že prav jesenskemu dežju, saj je prišlo mnogo ljudi, predvsem domačinov, ki pa so se raje malo stisnili pod streho. Če pa je koga zazeblo, ga je ogrel kuhan mošt.
vpisanih nad 1400 naslovov na 78 straneh. Poleg Združenih držav Amerike so v njem podjetja iz Kanade, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Slovenije in druga.
Kdor želi biti vpisan, naj vplača za celostranski inserat 100 am. dolarjev, za pol strani 50, za četrt 25 in za najmanjšega 15 dolarjev. Priročnik stane 10 dolarjev, ki jih je treba poslati na spodnji naslov.
Če želite biti vpisani ali pa če želite priročnik kupiti, pišite na naslov:* Kathy Tepesh, 110 East 84 Street, New York, New York 10028.
Umrl
Janez Lesjak
Pravkar smo prejeli žalostno vest, da je umrl znani kulturni delavec Janez Lesjak s Kostanj. Pogreb bo v najožjem družinskem krogu na Kostan-jah danes, 8.9. ob 14. uri. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje!
Jesen v termah Čatež
Posebna ponudba za skupine
Jesen v termah Čatež je lahko najprijaznejši del leta. To velja v isti meri za tiste, ki si po napornem poletju želijo zopet nabrati moči, in tudi za tiste, ki si želijo olajšati revmatske tegobe.
Za oboje smo pripravili tedenski paket, ki jim bo omogočil, da lahko svoje želje in cilje tudi uresničijo.
Termin: oktober - november 93 (hotel Terme)
7-dnevni paket vsebuje:
-	7 polnih penzionov -1 zdravniški pregled
-	kopanje v termalnih bazenih
-	izlet v Golf hotel Grad Mokrice -gala večerja
Cena: 1.960 šil.; Skupina min. 10 do 20 oseb
Prijave na : Terme Čatež d.d.
Topliška cesta 35, 68250 Brežice, Slovenija
telefon: 0038-608-62-110 telefax: 0038-608-62-721
Glasbena šola na Koroškem prireja
9. in 10.9.1993 na Rebrci
Franci Vavti iz Podgrada pri Klopinju je na univerzi v Linzu zaključil študij
Seminar za kitariste,
ki se hočejo izpopolnjevati v spremljanju na kitari. Javite se lahko v pisarni Glasbene šole, pri SPZ ali KKZ v Celovcu
ekonomije
Mlademu magistru iskreno čestitamo in mu želimo uspešno poklicno pot.
Zakaj v Ljubljani ne ljubijo slovenščino?
O napačnem zanikovanju sem pisal že tolikokrat, da seje v naših listih vendarle prikazal nekakšen učinek, a glej ga spaka: kraj avgusta me iz glavnega mesta naše lepe Slovenije, iz pisarne Društva slovenskih pisateljev (!!) v prijaznem vabilu na “pomembno mednarodno pisateljsko prireditev VILENICA 93“ udari predsednikova malomarna slovenščina v oči: “Zato vas prosimo, da razumete, da domače goste ne moremo prenočiti na stroške,Društva...“ In dalje: “Prepričan sem, da boste prispevali k pomembnosti prireditve, ki bogati stike slovenske literature s svetom, s svojim prihodom.“
Troje me pri branju teh dveh stavkov buri: najprej ponavljanje podrednega veznika “da“, nečedna stilna površnost, ki sije pisatelj (z ugledom) ne bi smel privoščiti. Včasih smo prosili kruha, vode, usmiljenja in še česa, kaj ni mogel zapisati po domače: prosimo razumevanja, da... In potem zanikovanje, ki ga ni ... da domače goste ne moremo prenočiti na stroške Društva, namesto “domačih gostov“. Že za nižjo izobrazbo se dijaki v šoli pri slovenščini (na)uči-jo preprostega pravila o zanikanju: “Kadar je v stavku zanikan povedek, mora stati odnosni tožilniški predmet v rodilniku.“ Koliko zgledov morajo za vajo napisati! Jem kruh, ne jem kruha, pijem vodo, ne pijem vode, berem knjigo, ne berem knjige, otrok kliče mater, ne kliče matere ... Nič rad ne pišem pisma, ne pa “pismo“ itn. Predsednik slovenskih pisateljev bi pa te stvari res moral vedeti, ali vsaj njegova tajnica, tipkarica na sedežu Društva slovenskih pisateljev. Mislim, da res ni dovoljeno pisati tako nemarno vabilo.
Nemarnost dokazuje tudi besedni red v zadnjem stavku, saj sklop besed “s svojim prihodom“ ne more viseti na repu stavka, ampak je njegovo mesto v prvem odvisniku: „Prepričan sem, da boste s svojim prihodom prispevali k pomembnosti prireditve, ki bogati stike slovenske literature s svetom.“ - Mojega prihoda v Vilenico ne bo, upam pa, da sem s to kritiko vendarle svoje prispeval k boljši slovenščini doli v Ljubljani in Vilenici. Lepše se mi zdi: prispeval za izboljšanje slovenščine...
V eni izmed televizijskih oddaj „Dober dan, Koroška“ sem po pomoti razumel F. Sadolška „recesijo“ kot „recenzijo“. Naj mi oprosti!
Vabilo
na 5-dnevno bivanje v priznanem slovenskem naravnem zdravilišču
Atomske toplice
Podčetrtek
12. do 17. 9.1993
Cena: 2.800 šil. v dvoposteljni sobi, doplačilo za enoposteljno sobo 400 šil.
V ceni je vključeno: prevoz, polni penzion, zdravnik, kopališče, izlet v Pleterje in ogled kmečkega turizma, vodič.
Prijave: Milka Kokot, tel. 0463/514300-40.
Naročilo za Nežiko Novak
Nežika Novak, ki se je s svojimi glinastimi umetninami zelo uveljavila v paviljonu galeristov in umetnikov na celovškem sejmu, in kije kot mentor-ka sodelovala na 23. koroški likovni koloinji v Monoštru/Porabje, je sprejela nov umetniški izziv. Na Dunaju bo po naročilu oblikovala dve obsežni stenski skulpturi.
„Oživele“ korenine in viharniki
Korenina ali viharnik v naravi za marsikoga ne pomenita nič. Franc Oman iz Rateč pa pravi, da vsaka korenina, če imaš le malo domišljije, nekaj predstavlja. Zato si je pred 20 leti omislil svojevrstnega konjička in ker mu žilica ne pusti, da bi držal križem roke, izdeluje spominke posebne vrste in unikatnega značaja. Z ročnim izdelovanjem spominkov se ukvarja ljubiteljsko, iz nagnjenja po ustvarjalnosti in umetniškem izražanju. Njegovi izdelki so lokalno zanimivi, ker gre za izdelke iz korenin in viharnikov. Franc hodi iskat naravne materiale v gore in težko dostopne predele planin in sestavlja le-te v smislu kompozicije, ki niso zgolj dekorativnega značaja. Večkrat jim namreč dodaja uporaben namen. Tako najdemo izjemno obdelane dekorativne korenine in viharnike za postavitev ikeban, svečnike, pepelnike, podstavke in živalsko figuraliko. Med živalsko figuraliko vidimo sove, kače, ribe, zmaje, pse, opičjo glavo... Še in še bi lahko
naštevali o izdelkih izpod Francevih spretnih rok in njegove domišljije. Njegov ustvarjalni delež je predvsem z likovnem ovrednotenju in njihovi ročni obdelavi ter obdelavi površin. Tovrstni izdelki pa lepo dopolnjujejo interiere planinskih postojank in predstavljajo lokalno posebnost Gornjesavske doline. Franc Oman pa svoje izdelke pokaže tudi na razstavah.
„Včasih, ko hodim naokoli po naravi, pa se spotaknem ob kakšno korenino, pa pade vmes kakšna kletvica, “pojasnjuje Ratečan Franc Oman“. In že se ti porodi kakšna zamisel. Ko pa greš iskat kakšno korenino namenoma, pa dobiš kaj primernega bolj poredkoma. Vsako korenino ali viharnik sem dobil bolj po naključju. Doma potem zamisel izpeljem do konca. Velikokrat uporabljam tudi kombinacijo korenine in kamenja. Pri obdelavi uporabljam mizarsko orodje, za zaščito pa mat lake, da ostanejo izdelki čimbolj v naravni obliki.“
Lojze Kerštan
Franc Oman med koreninami in viharniki
Janez Gradišnik:
Ker nič na tem svetu ni popolno...
(Nadaljevanje in konec)
Škoda, da si nihče ni vzel časa, da bi bil napisal razpravo o razlagah besed v SSKJ. Med njimi jih je nešteto, ki so v svoji okornosti že kar humoritstič-ne. Recimo: najaviti - to je “narediti, da je prihod koga vnaprej znan“; najemati-“delati, da kaj za plačilo prehaja v začasno uporabo koga“; nahod - “vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj“ (saj SSJK ni zdravstveni besednjak!); dohiteti - “s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj“. Vem, da so pri takem opredeljevanju velike težave, ampak nekaj več domislenosti bi vendarle pričakoval.
Veliko je razlag, ki so pomanjkljive, nenatančne, včasih kar napačne. Tu bom navedel samo dva zgleda. Čistka naj bi bila “odstranjevanje nezanesljivih ljudi iz stranke ali s službenega položaja“ - na čigavo stališče se tu postavlja razlaga? Na oblastnikovo seveda. Pravo, pojasnilo bi bilo “odstran-
jevanje nezaželenih“ ali, kaj podobnega. Ali izvajanje, ki naj bi bilo v publicistični rabi misel, dognanje. Uporabljeni zgled - “govornikova izvajanja so bila sprejeta z odobravanjem“, pa kaže da bi bila prava razlaga razkladanje, pripovedovanje.
Opazil sem, da je kar nekaj napačnih razlag s športnega področja, tam slovarniki očitno niso imeli dobrih sodelavcev. Tako recimo dvometraš ni “približno 2 metra visok igralec“, temveč je “najmanj 2 metra visok“. Za predtekmo pravi slovar, da je “izbirna tekma pred zadnjo odločilno tekmo“ in daje zgled “nogometna predtekma“. Vsak, kdor je bil kdaj na nogometnem igrišču, ve, da je predtekma v resnici manj pomembna tekma dveh moštev nižjega razreda, ki jo igrajo pred „pravo“, prvenstveno tekmo..
Še nekaj iz vojaškega življenja: povečerje naj bi bilo po ŠSJK “čas od večerje do span-
ja“ - le kje so slovarniki dobili to razlago? Po Ristič-Kangrgi je to Zapfenstreich = mirozov (ki ga trobi trobentač). - Ni pa v slovarju izraza poveljništvo, ki bi omogočal boljše razločevanje od poveljstva.
Vse take in premnoge druge pomanjkljivosti (na dobrih 5000 straneh se jih pač nekaj nabere) bi bilo mogoče odpraviti - ampak kako? Sodelavci jih očitno niso opazili: morda bi morali pritegniti k delu še koga, ki ni bil član njihove ekipe , imel pa je dovolj časa, da bi “šel skoz“ to veledelo in sporočil svoje pripombe. Prvi zvezki so bili očitno ponatisnjeni, saj se spet dobijo, torej je bila priložnost za popravke, a najbrž gre za čist reprint brez sprememb. Na naslednjo priložnost bo torej treba še počakati.
Seveda je Slovar slovenskega knjižnega jezika ob vseh svojih pomanjkljivostih velikanska pridobitev. Poznam pa nemalo ljudi, ki iščejo besede v Slovarju, za jezikovno normo pa se še vedno obračajo na Pravopis 62.
Obvestila
8. september 1993
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Čet.-sob., 9.-11.9.	Vilenica	Vilenica '93	Društvo slovenskih pisateljev
Če. in pet., Rebrca 9.9. in 10.9.		Seminar za kitariste	Glasbena šola
So.,11.9. Ne., 12.9.	Triglav	Dvodnevni planinski izlet na Triglav Prijave na tel. 04254/4329 ali 2995	SPZ „Jepa-Baško-jezero"
Sobota, 11.9. 20.00	pri Trklnu v Selah Borovnica	VI. mednarodno srečanje harmonikašev in koncert ansambla „Bratov Poljanšek“ iz Slovenije	Alpski klub Obir
Nedelja, 12.9. 14.00	vZahomcu	Ziljsko štehvanje in rej pod lipo; sledi ples	
Nedelja, 12.9. 14.00	v farni dvorani v Šentjakobu	Kulturna prireditev Društva upokojencev; nastopajo: vokalna skupina PD „Lipa“ iz Velikovca, družina Blažej iz Galicije, harmonikaš Franci; sledi družabno srečanje	Društvo upokojencev Šentjakob
Nedelja, 12.9. 7.30	izpred Wölfelna v Lobniku	Pohod po poteh Županca, Gašperja in Lenarta	SPD „Zarja in SPD „Valentin Polanšek"
Sreda, 15.9. 19.30	v Arhivu Roberta Musila v Celovcu	Irrgärten der Sehnsucht - Pesmi Sigrun Kampi; Musilov arhiv predstavitev. Okvirni program: Kristijan Filipič in Silke Ronijak (oba prečna flavta) Srečolov s knjigami!	
Od petka, 17.9. do nedelje, 199.	dom v Tinjah	Slikanje akvarelov za začetnike in napredujoče; Dom v Tinjah vodi Gudrun Frey	
Sobota, 18.9. 20.00	pri Cingelcu na Trati	Levstik - Veras: Kabaret Martin Krpan; nastopajo domači igralci; glasba: Roman Verdel	SPD „Borovlje“
Sobota, 18.9.	izlet	Spoznavajmo Slovenijo: Maribor - Piujska gora - Ruj; vodi Pepca Weiss	Dom v Tinjah
Nedelja, 19.9. 14.00	na Davidovem travniku	Vaški praznik v Šmihelu	
Nedelja, 19.9. 10.00	pred Kulturnim domom	Radiško žegnanje	SPD „Radiše“
Od 19.9. do 25.9.	Dom v Tinjah	Izobraževalno pootvanje na Sicilijo; vodi dv. svetnik Johann Sturm	Dom v Tinjah
n a iCTAi/r			
				 1
TINJE
- Dom v Tinjah - razstave slik Mira Stariča (do 5.10.)
VRBA
-	Casino Hotel Mösslacher - Max Gangl - Skulpturen im Freiraum (do 31.9.)
CELOVEC
-	Hiša umentikov, Velika galeirja - Sepp Schmölzer - Willi Bahr
-	Sonnenbilder, vernisaža 9.9. ob 19. uri; (do 25. 9.)
-	Mala galerija - Gernot Baur - risbe, vernisaža 9. 9. ob 19. uri (do 25. 9.)
BELJAK
-	Kongresna hiša - 9. teden antikvitet - razstava od 16. do 20 septembra
BEGUNJE
-	Galerija Avsenik - otvoritev razstave slik Valentina Omana v sredo, 15. 9. ob 18. uri, okvirni programm: Dušan Sodja in Andrej Zupan, duo klarinetov
RADIO KOROŠKA		O
SLOVENSKE ODDAJE		
18.10-19.00 Sreda, 8.9. Glasbena sreda. Večerna 21.05 - 22.00 a) S. Prokofjev: Sonata za violino in klavir op. 80 v f-molu, b) Janez Bernik 60 let		o
Četrtek, 9.9. Rož - Podjuna - Zilja. Petek, 10.9. Ob 300-letnici smrti J. V. Valvasorja		
Sobota, 11.9. Od pesmi do pesmi - Od srca do srca Nedelja, 12.9. 6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (Hermann Kelih)		o
18.10-19.00 Za vesel konec tedna Ponedeljek, 13.9. Začetek šolskega leta: Na ljudskih šolah je še mogoče prijaviti otroke k dvojezičnemu pouku		
		o
Torek, 14.9. Partnerski magazin A		
Neonacistična stranka bo prepovedana
BONN. Izgredi desnih ekstremistov v Zvezni R Nemčiji se nadaljujejo, država pa skoraj nemočno ugiba, kako omejiti sovraštvo do tujcev. Po štiridestih letih pa so se v Nemčiji prvič spet spomnili, da bi prepovedali eno od strank desničarskih skrajnežev. To je Freiheitliche Arbeiterpartei (FAP), ki se kar odkrito zavzema za odpravo demokracije, je v svojih publikacijah izrazito antisemitska, hujska proti tujcem in propagira obnovo nacionalsocializma.
Pobudo za prepoved te stranke so dali notranji minister Kanther v Bundesratu, podprli pa so jo poslanci Bavarske, Flessna, Spodnje Saške in Brandenbur-
ga-
Ta neonacistična stranka nastopa (brezuspešno) na volitvah že od leta 1987, vodi pa jo triinšestdesetletni nacist Friedhelm Busse. Največ privržencev ima ta stranka v Porurju, v zadnjem času pa se je razširila tudi po drugih deželah Nemčije. Leta 1983 so se ji priključile nekatere prepovedane neonacistične skupine kot npr. ANS in NA, ki jih je tedaj vodil 1. 1991 umrli Michael Kühnen.
V Nemčiji so doslej prepovedali leta 1952 skrajno desno stranko Socialisti-sche Reichspartei, leta 1956 pa Komunistično stranko.
Svetovni železniški kongres
LIZBONA. V Lizboni na Portugalskem bo letos svetovni železniški kongres, ki ga pripravlja mednarodna železniška kongresna zveza (IRCA) skupaj z mednarodnim železniškim združenjem (UIC). V sodelovanju s Portugalskimi železnicami (CP) bo od 6. do 9. sept. potekala izmenjava znanja in izkušenj na področju železniškega prometa. Tema
letošnjega kongresa - sodobne metode upravljanja in uporaba vrhunskih tehnologij na konkurenčnem trgu - bo gotovo pritegnila najuglednejše strokovnjake iz vsega sveta, ki bodo poročali o tehničnem in znanstvenem napredku v potniškem in tovornem prometu. Na kongresu bodo sodelovali tudi predstavniki avstrijskih in slovenskih železnic.
Vojni zločinci naj bi prišli pred sodišče
ŽENEVA. Komisija Združenih narodov za raziskavo vojnih zločinov na področju bivše Jugoslavije je začela delovati. Izvedenci bodo raziskali množični grob pri Vukovaru, kjer naj bi bilo po podatkih zakopanih nad 200 pobitih Hrvatov.
Skupina izvedencev v spremstvu 40 nizozemskih vojakov sistematično zbira podatke o različnih oblikah vojnih zločinov, umorih, posilstvih, etničnem čiščenju, mučenju itd. Delo te komisije
pa napreduje počasi, deloma zaradi raztresenosti množičnih grobišč po vsem področju, kjer je divjala ali pa še divja vojna, deloma pa zaradi tega, ker preživele žrtve nasilja niso več na krajih zločinov. Veliko jih je v begunskih taboriščih ali pa so pobegnili v tujino.
Storilcem nameravajo soditi v Haagu, vendar je še vprašljivo, kako privesti osmuljence pred sodišče. Zaenkrat seznami osmuljencev še zdaleč niso gotovi.
t
Slovensko prosvetno društvo „Borovlje“ vabi na premiero kabareta
„Martin Krpan“
(Levstik - Veras)
v soboto, 18. septembra 1993 ob 20. uri v Kulturnem domu pri Cingelcu na Trati pri Borovljah Nastopajo domači igralci, režiser je Bogomir Veras.
Glasbo za songe je napisal Roman Verdel, svetovalka za kostume je Ljerka Belakova.
Ponovitev kabareta bo v nedeljo, 19. 9. ob 15. uri prav tako pri Cingelcu na Trati!
Ravnateljstvo Mohorjeve ljudske šole sporoča, da bodo uradne ure
v sredo, 8.9.1993 in v četrtek, 9.9.1993, od 9.00 do 11.00 ure.
Po telefonu lahko dosežete ravnateljstvo pod številko 56 8 60.
V ponedeljek, 13. 9.1993, se bomo srečali v razredih ob 7.45 uri, ob 8.00 uri pa bomo skupno s patrom Romanom obhajali šolarsko mašo.
Javna dvojezična ljudska šola 24 9020 Celovec - Ebentaler Straße 24
VPISOVANJE
v vse razrede Javne dvoj. ljudske šole za šolsko leto 1993/94 13. septembra 1993, ob 9. uri
Možne so tudi prijave za sledeče proste predmete:
•	italijanščina	• gledališka igra
•	zborovsko petje	• telovadba
•	instrumentalna glasba
V neposredni bližini šole, v Mladinskem domu, je varstvo in Glasbena šola. Podrobnejše informacije posreduje vodstvo šole.
Uradne ure v počitnicah: 8. in 9. septembra od 9. do 11. ure, tel.: 537/411.
Vodstvo Javne dvojezične ljudske šole 24
50 let bitke za mesta Kursk, Harkov in Orel
Piše Franc Vavti
Ker je Nemcem v letu 1941 spodletel frontalni napad na Moskovo in so Rusi vrgli Nemce daleč nazaj proti zapadu, je Hitler leta 1942 nadomestil velikanske izgube v svoji vojski in jo močno povečal in ojačil. Čutil se je močnega in nameraval je prodreti na jugu Rusije do Kavkaza in potem po reki Volgi navzgor priti Moskvi za hrbet ter jo obkoliti. Rusi so v
Franc Vavti
protinapadu novembra 1942 pri Stalingradu obkolili velike sile nemške vojske (okoli 23 najbojših divizij) in jih porazili. Premagali so tudi močno Mannsteinovo skupino, ki je hotela rešiti Paulusovo 6. armado v Stalingradu in potisnili Nemce več kot 200 km proti zapadu. Hitler se je za ta poraz sklenil maščevati.
V letu 1943 je temeljito moderniziral nemško vojsko z novimi tanki “Tiger“ in “Panther“ ter z jurišnim topom “Ferdinand“; letalstvo pa z novimi lovci “Foke Wolf“ in Messerschmidt 110 ter Heinkel 129.
Iz zasedene Francije so premestili na rusko fronto mnogo elitnih enot, dvakrat po 15 divizij, tako da je na ruski fronti leta 1943 operiralo 232 nemških in satelitskih divizij s približno 5,2 milijona vojakov, z nad 54.000 topovi, 5850 tanki ter s 3000 vojnimi letali. Hoteli so obkoliti in poraziti močne ruske armade na območju Har-kova, Kurska in Orla ter potem z novimi silami ponovno udariti na Moskvo iz istega položaja kakor 1941. leta. Samo za operacijo proti kurskemu loku so Nemci zbrali 50 svojih najboljših divizij, med njimi 16 tankovskih, približno 10.000 topov in minometov, 2700 tankov in nad 2000 modernih
letal (60 % vseh letal na vzhodni fronti). Nameravali so poslati v boj 900.000 mož.
Rusi so se morali odločiti: napadati in prodirati ali pa braniti se. Odločili so se za obrambo kakor leta 1942 pred Stalingradom, da bi Nemce izčrpali in jih potem oslabljene porazili v protiofenzivi. Hitler je hotel začeti operacijo takoj, ko bi se ruske ceste osušile. Toda priprava za ofenzivo je terjala več časa.
Na boje pri Kursku seje rdeča armada pripravljala v mesecu maju in juniju. Obveščevalna služba je ugotovila na nemški strani nad 2000 letal pod poveljstvom generalfeldmar-šala Richthofna in da bodo Nemci začeli ofenzivo na področju Kurska prve dni julija. (Richthöfen se je boril v španski državljanski vojni na strani generala Franca.)
Rdeča armada je za obrambo mobilizirala 1,330.000 vojakov in oficirjev, imela je nad 3600 tankov T 34,20.000 topov in 3130 letal, vključno z letali z velikim radiem. Generala I. F. Valentin in K. K. Rokossovski sta se osebno zanimala za vprašanja zaledja. Tako je bila materialna in tehnična preskrba enot v začetku bitke dobra. Na območju Kurska so Rusi postavili na vsak km fronte nad 90 topov in 30 protitankovskih topov. Nemške tankovske enote je čakal neizogiben poraz.
V bitki pred Kurskom je rdeča armada prekašala nemško vojsko po silah in po sredstvih: v moštvu 1,4-kratno, v artileriji in minometih 1,9-kratno, v tankih 1,3-kratno, v letalih pa 1,6-kratno. (Novi tipi nemških letal pa so bili tedaj hitrejši in boljši.)
Rusi so bili izvedeli, da bodo Nemci začeli z ofenzivo 5. junija rano zjutraj. Zato so ob 2.20 zjutraj začeli s topniškim protiudarcem, na katerega so Nemci odgovorili le s posameznimi baterijami in so hitro obmolknili. Ofenziva, ki so jo Nemci začeli ob 5.30, ni bila dovolj organizirana in se ni začela povsod hkrati. To je pričalo o velikih izgubah, ki jih je zadal Nemcem ruski protiudarec, čeprav je ta šel delno tudi v prazno. Rusi so pričakovali večji učinek, bolje bi bilo, če bi bili začeli dve uri kasneje. Rusko letalstvo pa je napadlo nemška letališča prepozno, ko so bila letala že v zraku. Bolj učinkovito je letalstvo tolklo nemške bojne vrste in kolone.
Nadstrankarski
VESTNIK 3ihS,»vencev
Uredništvo/Reduktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/51431X1-34 in 40, teleks 42Ž086 ZSO, telcfakst)463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig.
Tjsk/DrtKk: Založniška^in tiskarska družba z o^Drava,^Tarviser Straße
ffifÄÄ Ä1 V02.eleksOVÄe^o; Ä
0463/51430071.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280.); za Slovenijo
Dne 5. julija so Nemci s tremi tankovskimi in petimi pehotnimi divizijami petkrat srdito napadli ruske obrambne položaje, a obramba je ostala nezlomljiva. Šele proti večeru je Nemcem uspelo zabiti v fronto 3-6 km dolge kline. A to za globoko ešalonirano fronto ni bilo nevarno.
Nemci so silovito napadli dne:
5.	julija na Trefilavko s 450 tanki;
6.	julija na Obojan s 400 tanki -že tega dne so izgubili 200 tankov in 100 letal;
7.	julija na Ponire z velikim številom tankov;
8.	julija na Oljhatovke s 300 tanki;
Ruske protiofenzive:
11.	julija na Prohorovske;
12.	julija proti Brjansku;
15. julija proti Orlu;
-3. avgusta na področju Belgo-roda.
5. avgusta 1943 je bil zavzet Orel, 11. avgusta so se Nemci bali obkolitve svojih sil pri Harkovu in so zbrali tri tankovske armade („Totenkopf“, „Reich“ in „Viking“), skupno kakih 900 tankov, ter udarili po Rusih. Tega silnega udarca Rusi niso vzdržali in so se morali umakniti na boljše položaje. Tedaj jim je Stalin poslal iz
rezerve na pomoč 5. tankovsko armado s tanki T 34. Vnel seje srdit boj in 16. avgusta so bili Nemci zopet zaustavljeni. 18. avgusta so Nemci udarili s področja Ahtirke; s pomočjo 4. gardne armade iz rezerve so Rusi odbili tudi ta napad.
Bitka okoli Kurska, Orla in Belgoroda je ena največjih bitk druge svetovne vojne. V tej bitki so bile poražene izbrane in najmočnejše nemške skupine. Rusi so razbili 23 izbranih,-motoriziranih in 7 tankovskih divizij. 23. avgusta so Rusi zavzeli mesti Harkov in Belgo-rod, bitka je šla s porazom Nemcev po 50 dneh proti koncu.
Nemci so izgubili 500.000 mož, približno 1500 tankov, največ znamke “Tiger“ in “Panther“, 3000 topov in ogormno letal. Teh izgub fašistična Nemčija ni mogla več nadomestiti z nobenimi ukrepi. To je bila zadnja ofenziva na ruski fronti, od takrat naprej so bili Nemci sposobni le še za obrambne boje. Iniciativa je bila od Stalingrada dalje vedno le še na strani rdeče armade. Po tej bitki so morali Nemci Rusom vrniti obsežne pokrajine - tudi tiste, kamor so hoteli izseliti na&, koroške Slovence.
Vpisovanje v Glasbeno šolo
Društvo „Glasbena šola“, 9020 Celovec, Mikschallee 4, tel. 0463/35985 objavlja razpored vpisovanja novih učencev v šolsko leto 1993/94 za naslednje instrumente: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, solopetje, tolkala in zborovodska šola. Kandidati bodo opravljali preizkus muzikalnosti.
Sreda, 15. septembra 1993:
Celovec: od 10.00-12.00 Mohorjeva ljudska šola, od 11.30 -12.30 Modestov dom; od 13.14-14.00 Mladinski dom. Škofiče: od 15.00-15.30 društvena soba nad Posojilnico; Šentjakob: od 16.00 - 16.30 društvena soba nad Posojilnico;
Bilčovs: od 17.00-17.30 društvena soba nad Posojilnico; Sveče: od 17.45 - 18.15 pri Goršetu (tudi za Šentjanž); Borovlje: od 17.00 - 17.30 pri Bundru;
Sele: od 17.45-18.15 farni dom.
Četrtek, 16. septembra 1993
Pliberk: od 13.00 -13.30 Posojilnica (tudi za Vogrče, Božji grob in Žvabek);
Šmihel: od 13.45-14.15 farni dom;
Globasnica: od 14.30 -15.00 ljudska šola;
Dobrla vas: od 15.30-16.00 društvena soba SPD Srce; Šentprimož: od 16.30 -17.00 kulturni dom;
Žitara vas: od 17.30-18.00 ljudska šola
Petek, 17. septembra 1993
Žila (Straja vas): od 15.00-16.00 ljudska šola
Pedagoški vodja:	Predsednik:
prof. Lovro Sodja	Urh Kassl
Zavarovalnica za delavce sporoča, da bodo govorilne ure za delavce v zadevah pokojninskega zavarovanja v naslednjih krajih:
Beljak
Bekštanj
Šmohor
Podklošter
Velikovec
Žitara vas
Wolfsberg
Št. Pavel/L.
Pliberk
Trg
Špital
1. 10. 8.00-12.00 v Delavski zbornici 1. 10. 13.00-14.00 na občini 4. 10. 8.30 -12.00 Pokrajinska zavarov.
4. 10. 13.00-14.00 na občini 6.10. 8.00 -12.00 v Delavski zbornici 6. 10. 13.00-14.00 na občini 7. 10. 8.00-12.00 Pokrajinska zavarov.
7.10.13.00 - 14.00 na občini 21. 10. 11.00-13.00 na občini 25. 10. 8.00-12.00 v Delavski zbornici 27. 10.. 8.30-12.00 v Delavski zbornici
Iz ženskega vidika
Smo volkulje v ovčjih kožuhih?
piše Štefka Vavti
Poznate v sebi volkuljo, volčjo divjost nekje v svoji globini? Veste, da so ženske prav tako kot volkulje ljubeče matere, tja do samopožrt-vovalnosti, da so pogumne in lojalne, kadar čredi (družbi, naravi, narodu?) preti nevarnost?
Povsem drugače pa zveni jezik, s katerim opisujejo in označujejo žensko (tudi ljubljeno!) moški: zajček, ljubka miška, mucka ...
Skupno je tem živalcam, da so ljubke in prilagodljive, da niso agresivne in ostre. Skratka, za živalce nas imajo, katerim je vsak maček (kajšele oven, bik, pes, slon, lev itd.) zlahka kos.
Etnologinja in psihoanalitičarka Clarissa Pinkola Estes je nedavno od tega izdala knjigo o močnih ženskih prainstinktih, o ženski-volkulji. V tej knjigi svari moške, da naj se pripravijo na ostre zobe volkulje, namesto da se zibljejo v nadvi-dezni varnosti, kot da so v družbi samih ljubkih mišk.
Avtorica na poetičen način in vendar izzivajoče primerja ženske in volkulje. V pripovedkah in pravljicah je “psiho-arheologija“ - tako se sama imenuje - našla poti do “razvalin v podzemlju ženske“. V teh starih zgodbah je našla zdrave, močne, srečne in nadarjene ženske, takšne, ki jih v tradicionalni psihološki literaturi že zdavnaj ne najdemo več. To pa ni začudljivo, meni avtorica, ker naša družba ne spoštuje ženske modrosti in kreativnosti, nasprotno, zatira jo, ker ceni le žensko prilagodljivo pridnost in požrtvovalnost, zanemarja pa njen pogum, njeno veselje do življenja, njeno neokrnjenost.
Deklice se že v otroških letih naučijo, kako se bodo pozneje prilagajale moškim predstavam. S pohvalo in grožnjami jih učimo, da ne vidijo tega, kar je, da ne čutijo tega, kar res čutijo, da ne zaupajo svojemu zaznavanju - in jih tako oropamo vseh njihovih naravnih instinktov.
Zanimivo je, da v pripovedkah in mitih vseh dežel in kultur nastopa “divja ženska“, ki ve, kaj je zanjo dobro in prav. In kako bomo spoznale “divjo žensko“ v sebi? Morda jo bomo našle, če bomo prisluhnile svojemu instinktu, morda ob meditaciji, ob kreativnem delu, v sanjah in v samoti.
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Trener Ivan Ramšak je jezen
Ramšak: “Vsi proti SAK“
VSV: SAK	1:0
Postava: Preschern, Wölbl, F. Sadjak (33. rdeči karton). A. Sadjak, Pappler, S. Sadjak, Ramšak, Vra-bac, Blajs (60. Savič), M. Sadjak, Lippusch.
VSV ostaja tudi neprijeten, da ne rečemo, brutalen nasprotnik SAK. Ne gre toliko za izgubljeni točki, marveč za igralce SAK, ki so po tej tekmi bili pobiti in potolčeni. Trener dr. Ivan Ramšak je bil po tekmi precej obupan, ker se število poškodovanih igralcev iz tekme v tekmo veča. Da pa je sploh prišlo do ta-
Zahomški fantje vabijo
na Ziljsko štehvanje in rej pod lipo ter na ples
v nedeljo, 12. sept. ’93 ob 14. uri v Zahomcu
ko težkih in hudih atak, temu je kriv sodnik Glanz, ki je tak način tekme dopuščal.
Po tekmi je dr. Ramšak dejal: “Ta tekma je bila bolj podobna bitki. Vedel sem, kaj nas v Beljaku čaka, zato sem že pred tekmo svaril svoje igralce in dogovorili smo se, da bomo igrali mirno. To je uspelo le prvih dvajset minut, ko pa vsakič, ko je žoga že mimo, dobiš udarec v noge oziroma padeš, le izgubiš živce.
Zdi se, da je zopet prišel čas, ko vsi igrajo proti SAK z nepoštenimi sredstvi, pomagajo pa jim pri tem tudi sodniki.
Tudi prejšnji teden uspeh za Petra Wrolicha
Protizadetek, ki smo ga danes prejeli, je bil dokaz slabih odločitev sodnika: najprej čisti foul nad Alojzom Sadjakom, sodnik stoji poleg dogajanja, pusti igrati dalje. Žogo dobi prosti igralec in že je gol. Nadalje sta bili dve situaciji, v katerih bi sodnik lahko piskal enjastmetrovko za SAK, enkrat prekršek nad A. Sadjakom, drugič prek-šek nad Vrabacom.
Ob takih situacijah nas vse mine, trudimo se in treniramo, da bi dobro igrali, potem pa nam s takim načinom vse podrejo.
Ena točka gre tokrat na račun sodnika, kar pa ni tako velik problem. To točko bomo že še nadoknadili, manjka nam pa igralec in to gre na njego-
vo vest in na vest Koroške nogometne zveze, ki naj se zaveda, kakšno odgovornost ima in naj nam ne pošlje več sodnikov iz Labotske doline.“
Naslednjo soboto igra SAK v drugem kolu Avstrijskega pokala proti Leibnitzu. Ali poznaš nasprotnika?
„Veselim se že te tekme, kajti v trenutku imam te okolice zadosti. Imamo dober teden časa, da se igralci pozdravijo, da bomo lahko nastopili v najboljši postavi.
Leibnitz je vstopil v štajersko ligo lani in presenetil. Letos pa je nekoliko slabše začel, kar pa je nevarno, kajti moštva, ki jim v prvenstvu ne gre tako dobro, lahko v pokalu presenetijo.“
SAK pod 19 še naprej brez poraza
Moštvo pod 19 uspešno nadlajuje s serijo zmag. V teku letošnjega prvenstva še niso izgubili
in pravijo, da tudi ne mislijo prostovoljno pustiti točke nasprotnikom.
Povsem v znamenju skupne Evrope je letošnja (šesta po vrsti) planinska tura, katere se je udeležilo 100 planincev iz desetih držav. Organizirala so jo tri mesta - Celovec, Ljubljana in nemški Wiesbaden, njen začetek pa je bil na Do-braču. Preko Krnskih alp v Italiji so pohodniki prišli v Slovenijo, na Triglav. Vsi trije župani mest, ki so turo organizirala, so pozdravili udeležence in podčrtali pomen takih akcij za boljše razu-
Koroška liga					
1. WAC	8 5	2	1	15:8	12
2. VSV	8 5	1	2	12:5	11
3. SAK	8 5	0	3	17:8	10
4. Treibach	8 4	2	2	9:8	10
5. Lendorf	8 4	2	2	9:8	10
6. Lienz	8 3	3	2	16:9	9
7. Breže	8 3	3	2	12:8	9
8. Trg	8 3	3	2	10:7	9
9. Austria C.	8 3	2	3	10:7	8
10. Pliberk	8 3	2	3	8:7	8
11. Wernberg	8 3	2	3	13:13	8
12. Matrei	8 2	3	3	7:10	7
13. Wietersdorf	8 2	2	4	8:9	6
14. ATS V	8 3	0	5	11:17	6
15. Borovlje	8 2	1	5	7:18	5
16. VST/STUAG	8 0	0	8	7:29	0
1. razred D					
1. Metlova	6 5	1	0	26:6	11
2. Sele	6 4	1	1	20:8	9
3. Globasnica	6 4	1	1	16:7	9
4. Frantschach	6 4	1	1	15:7	9
5. Šmarjeta	6 4	0	2	14:8	8
6. Šentpavel	6 2	2	2	11:10	6
7. Eitweg	6 2	2	2	6:19	6
8. Šmihel	6 1	3	2	10:5	5
9. Grebinj	6 2	1	3	8:7	5
10. Labot	6 1	2	3	7:13	4
11. Železna Kapla	6 1	2	3	4:12	4
12. Dobrla vas	6 2	0	4	4:25	4
13. Šentandraž	6 0	3	3	6:11	3
14. Sinča vas	6 0	1	5	7:16	1
Ostali rezultati:					
Bilčovs : St. Leonhard Globasnica : Št. Andraž Dobrla vas : Šmihel					1:1 4:1 0:8
Železna Kapla: Sele 1:6
Moštvo SAK pod 19 nadaljuje tradicijo starejših
Treibach-SAK 0:4 (Mohar (2), Ramšak, J. Fera) SAK - Velikovec 4:0 (J. Fera (2), Ramšak, Popovič) VSV-SAK	2:3 (F. Sienčnik (2), J. Fera)
Planinska tura skozi tri države
mevanje med narodi in za mir. V Sappadu v Italiji je vsakega pohodnika posebej pozdravil tudi bivši italijanski predsednik Cossiga, župan tega mesta pa je poudaril, da je v njegovi občini stoletja miroljubno živelo več narodov.
S to prepričljivo zmago so se Selani povzpeli že na drugo mesto na lestvici. Že po prvem polčasu so Selani vodili s 4:0, nakar so v drugem polčasu Kapelčani nekoliko pritisnili, vendar brez uspeha. Uspel jim je le en zadetek, Selanom pa še dva. Gole za Selane so dali: Maver (3), A. Ora-že (2) in Travnik.
Ta poraz Kapelčanov pa ni ostal brez posledic, kajti trener Anton Wo-schitz je moral oddati svoje mesto, kdo ga bo nasledil, pa še ni določeno.
Selane čaka v nedeljo moštvo iz Frantschacha, ki ima trenutno tudi enako število točk, le manjšo razliko v golih.
20 let DSG Sele
V nedeljo pa je v Selah veliko nogometno slavje, saj društvo DSG Sele praznuje svojo 20. obletnico obstoja. Zato bo prvenstvena tekma že dopoldan, popoldan pa bodo prijateljske tekme raznih domačih ekip. Zvečer pa bo zabava z ansamblom Obzorje iz Slovenije.
4
Kolesarjenje
V dirki Linz-Passau-Budweis-Linz je Peter Wrolich v petek imenitno začel s svojo vožnjo. Prvo etapo je končal na četrtem mestu, le trinajst sekund za zmagovalcem. Za seboj je pustil celotno avstrijsko moštvo, ki se je pred kratkim udeležilo svetovnega prvenstva.

o>'-
Slo veU£& i \I 5 sl N i K

Pozdravi odbojkarjev z Doba za bralce SV
9010 CELO l/gZ KLM&mtitD