-
,,..._""'(~" ~ prakbCo: •O:u>n1t pJ bode> 1~hlc:u JX.' hw 
;p .. .-0(.~\ tl..hdfug-,_m 
!..J"'r\t ~:11:1 g.:mfni ~W')l\t~ n~) ' liut~rltl­
~J\'C 1:. porotili:l u k:sitent lJtU 
V~·Jitdji bodo 1nv uko do?:h v h.;ru ti\&I'S'ka!. br se 
Nc:bk; ~biti pi \"t~!IJ11nlali•l• 
(Jo2danki \C}Irtlk &ije pted ~tl.)e~timi kti tortj ll\d.al 
;>Ltfllt:rnhJl(') '•' logo izot.rill::Yallj:l ifi i)Uf'HOti I'H j V.S~kl"tanj:rn 
,):!u vsen••1stilrt k~ so delali v gozchJ •n prcdcln\•t le.~. f,etr\ll.jst 
lo;: i t! gozdarSJCt swokovm piS(.- (SlVh:. Sušu:rlit tvl .kl:wžii:. 
~,,, c?,.el.. . Novak. Vtdr.:. B<•~ •~. f>~,co~ntk. (;~li.. l. f>·iiJ•lll pa cuch 
dnie;i,'-. ki s~ d\ls l~i obj~vlrnli svoje: prtspcvkc ,. Kmcwvalcu. 
l'h11in~em ·.;esmtku. G:•sdcv, 1.,..(\\ t l• '" dl\l&le. •.,kah ohl•kc 
111 t'rt!J':G. dol bl ~L'tuQ .. ·ill W,07Aaisl.01.1tolo.(Nf~ lt\")l). pl"~ll 
1,, «hk•r.llnapori S1anko Sološl•k•• 19.1S kO'llno ~i 
vlt.Jr•ti pra•.j slv~• go1daNu t~ brb111~l) J(: htl 
}\ ...,.·UOKij ltOl.l!atsL:ep \"tSimk.1 l.ls&JC.•tll\l.tl' M301-oru. 
•9'l"'' Uft<inik p;~jc bol Sum<o S..o4d 
p,·, ;c..-lb! anh"tt' n'ltd bDkt 1'\1 k.cmc.u r"'tV ltmlka .ee 
(itv.,!u$~1 \'estmk izpolnil 'U(t(l:)lkC\3 pnr.n<k:\3tlJ•. ~il· 
l o."-Jrta YQ7datj~ it~ \'5odl. ki $iD w.• 'tleli tn st('a(lpiroli. Se 
o il~ 1.ln1!n1VUSL Gozdarski \'cstmk K IC lah~o rrcbttala 
tuJe,, !XliletefskJh grn:>lllntl .. _ 
(:oroa.~kcmu o,.·csh'Hku IX' ui b1lo lt"thkn, jK">f!Ot\h) nt 1.111 
P<.\ tndu takšni indrugtč:N obi11:.0, n\maaol<t~~ ljc z~tl \' Yellkc 
s'1n,tno!.nc, pa tudi dru~e ll!,<i\'C, l..elll 19-11 \ 1.! )e rrikiJUČII 
Jmlluulemu motku. v kcucrcmJC zam:1a ~ IC'I\<:f'l!\1<1\ tunemt~ka 
Druš tvene vesti 
bc:).eda. m p.-ench•l 1rl~)"ft Punovnu JC r.t§d ~c: a\'g\l~d 
I'J.l6_ iz~jalo pl ga je \1tn;slrm ·o 1.a l.:meti.js.wo in goz· 
da~-... V kru 1 94~ c:mn l•l'lt& ",..,j spr~•nt:ft'lbi , (t:\'IJ'i doh1 
OO\'O ••ne les. Se \ednoJXI os.UlJit .ne~cl•lt:'17ago.zdars.tv!.l 
111l:sno 111<b:;niju. 1zdaja pa y~ 1\.hl')cSIJ':itvo u gozd~T$[YO in 
lc::.~;nc- nldiJS.mJo.Z itlt;lll 19~0 "on<lvnc'l pntne IZILaJab G<lZ• 
d<1rs:ki ._."t;t-lnik i1<i<1j<llljt rtVij(: rr~ !C ~)l'( llC'SC i~ mini~trQve 
pi:':.tme n<l Oru!t\·o H!lcuuje\ •n leiUllkm· {W.«JafSC\'" m lc:~nc 
induslrij..:. To nud; rcvi1i gou·wo \'Ciiko več s.amo.::mjoosti io 
svo\1()(1c, ReVIJa pO<: as• Cohl\'1) rnplnhijr.no Zll;.'IO!il\'t~O~Ia-
7.1Skcwaluo ·.·sebmo P\>Jlh'cjO~e f" \'1 Pfi\'Leil.., -...· tujlli je;.iklh •. 
;;pt'\'3 le ... srbohrnt~ini I..~"T!C:JC. $1"lt•ttdlj-i,·o nadi v frirtt-
~oSčrnt R!(:ttt7•Je '" pr1~rcvkc '' D•Jt wolu)\on.:' 111eno.r: 
l<ažejo. oh 1• n>l e-•l<lno p<COIOo '""i""• ., da jo ocba g.>Z· 
dor,l;oZIW\jc tibb 1udi prete ll'CIL ko Jih s:ccr ~zd ne poZ>l3. 
mxlila ". \ ( io.-.laN.cm ' ... ",ku ..,.t..u\ijajo '""""~ 
10 KŽ\WC pn \-..lubnJ<m .lel o. 
K\JXC ~~hm \' nt<.1k'- loe~desct1hlrt JC d.:.1$egd 
(~ki \ 'C.'\IJhk naJ\I(to nlklatJo, kat 1'100 t7YOOCN. \'letih 
1 oln in 1'1'?1 pa pnS1etne no skJ\IJWI'Iil\ 1000 ir:od•lt. Ta~<~ v 
~·se-1>11\1 km firlančue•r. suu'llu 1n naklad1 ~lr\'lknv~~Ol.darske 
revije se odraž.a1<~ razrnc:rc: v gozdar!i.t'udolOCe-ncga obd<1b1il.. 
Kljub ~tl:vi'mm krmm'l in ll\!r.\/lll1lC:\',\njem JC: (iot.da~ki 
·ve:;1nik p•cii\el in bil.ti JUl !ll~J lahko. de ho tw:li o:;1al. kr(lr\i!il 
brczStcvi.lni.n1 sprcmc:mblo'lll Ulk(l V Slovenskem go;:darst\.'U kOl 
sJ(l\·c~skem itozdu in lldr'IO!.U 1lro!be (1,') n,tep)l 
Mag Fr.vl>! Pc:rk(l 
Gozdar s tvo v času in prostoru 
1 \ rop~ ka unija i~Čt! ~kupon ~:n1danko \tTatt!l!iju 
, .. <i f '.11-i. 
V zadnJih lc!lh llo..: 51;.1v.:mJit tnt<"n>'l\' 111> prtpr.-tvlja nii 
\-.lop v E"rr·psJ.:Cil!m.io {v nt~rl<~ l)t:\';t:.JU r:' l lf. P~~~ t...nllk•m 
~~ r.il:~ l>rc..lst~wljcna tlb;nna.51tldiJ:• 'S iuv<: • •~ku lanciiJSI\'O 
•n f;q·npsku t:n;j;t'. Kil k() llo1 J•~. s o: l ov<:n~tnm ~r.trlnrstvom 
"' ttn hoblttn g(\~da~t\·.:c ... E:U m l>t1 n i.ktl;!f tako pou· 
1brj(n, kmjt: pre-I:: lem knx;ti.hrv:• Kij~·~ l(frl \1 CU v tadnph 
lt:cih pospcS.C"o nbll~UJC :ikt•pna g~•t..dMJ:)ko poli uk o 
O vczdmki poli lil:> EL' odlot•Jodrt.-( (bn•« T»<o 
1.:' c,·ropski p.1rlamenl v- nčeiku l:1a 1r191 odlot•l. <b pe.. 
,,d..,, 11:::' e ob ire Z3 ublikc'-"'1-:l)< UuplC t \YO(cske cct 
IJrslr.t urategiit-. v s"ladu z ob"'o~(o ZJkOMd:10 so 
'~<bhkcwah k:o:ni<Sijo. kt N J v d1.\:h lr1ih S.:'>tA\'1 z:kon~ki 
• N ~. dipol i"'ž t Nd. Gozda!11.J lf•&t il ~ll S lo\•eru,i~. Vtena 
o)Clol 2, WOO LJl.lhfJima. SLO 
Ctio1dV !.S {19971' 
prcd:og go%darskc stn&t<'·KiJe F.l. TukoJ pre.Jsta·.·l,tamo 
povzetek 21 pn)Xli'Ot!il, lo tih mora konmipJ upo~lC\'11', 
pri pi~njtl PripowWd SC"· razv~Cflit Y 11i tctna(sk~ sklope 
A Osno,·c in ~;i lj i prcdluvJ 
B: Predlagan• uklcp1 
C: Fm;~ndronje 
A: O.no\"f in cilji prtd~a 
1 \' [\TOpjspad.lo gozd1>n n'tai p('I:O)tmbntOhnMtJIVt: 
nli2.\1K vire, l odg,J\'OfniTI g.MpOdJrt(1ltem Ul Ot"_g.O lahko 
ohr:.ti.no v;.e- funkci,fe g<W11 tud1 ta na~lec.ln"e geelet.tC'iJI!. 
Gltdt na pomen. ki gJ lma aozd.arsl\il v C't'Oultn1 g<'~· 
da.st\.'U EU. hotesoopru11.vodna (..:.~\ki.! IJI ,)\lala u.:lJJ IOtnetnb 
nt1ša. \'endar pa JO 1e m:ha u~kladlh J.c 'l V!ltfeu dn1genu 
Gozdarstvo v času in prostoru 
funkcijami gozdi!. Gozdarska strategija mora temeljiti na 
priznavanju raznolikosti gozdov v Evropi . 
2. Koordinacija nacionalnih politik mora posvetiti posebno 
pozornost načelu subsidiarnosti . S tem pridržkom mora graditi 
skupno gozdarsko strategijo EU na jasn.ih osnovah nacio-
nalnih gozdarskih poiitik držav članic EU. Natančno je treba 
definirati cilje in jasno opredeliti pristojnosti EU in držav 
članic. 
3. Gozdarska strategija mora biti usklajena z odločitvami, 
ki so jih EU in države članice sprejele v okviru deklaracij iz 
Ria in Helsinkov. 
4. Gozdarska strategija EU mora upoštevati dejstvo, dn 
so evropski go7.dovi last več kot deset miljonov lastnikov. 
njihove pravice morajo biti upoštevane. 
B. Predlagani ukrepi 
5. Komisija naj predlaga ustreme instrumeme in sredstva, 
ki bi jih lahko uporabljali na ravni skupnosti, držav članic in 
regij, da bi dosegli kohercnrne in komplementarne ui<Jepe na 
treh glavnih področjih in sicer: varsrvu. rabi 1 valorizaciji in 
širitvi gozdnih površin. 
VARSTVO 
6. Škoda v gozdovih je še vedno resen problem v Evropi. 
Komisija mora pripraviti predloge, kako bi se lahko borili proti 
eroziji in ogolitvi površin, ohranjali biološko in gospodarsko 
vrednost gozdne dediščine in varovali njeno vlogo pri ohran-
janju ravnotežja v kraj ini . Upoštevati je treba probleme po-
sameznih regij, vključno z gorskitni področji. 
Posebno pozornost je treba posvetiti varovanju gozdnih 
tal pred zbij anjem in erozijo s primemimi selektivnimi me-
todami sečnje, z ukrepi pri pomlajev;mju in pogozdovanju, 
posebej pa še s pospeševan jem mešanih gozdov na p1imemih 
legah. 
7. Poskrbeti je treba za protipožarno varstvo gozdov. Ko-
misija naj predlaga ukrepe za pospeševanje ponovne po-
gozditve požganih gozdnih površin in razišče možnosti boljše 
koordinacije sredstev za preprečevanje požarov in ugotovi, 
če ima sklenitev zasebnega zavarovanja kot pogoj za pomoč 
EU> lahko pozitivne posledice in ne vodi k diskriminaciji in 
neenakemu tekmovanju med evropskimi gozdnimi posestnik i. 
RABA lN OVREDNOTENJE RESURSOV 
8. Glavni funkciji gozda sta njegova gospodarska raba in 
njegova vrednost za okolje in družbo. Ti funkciji se med seboj 
ne izključujeta, ampak ju je pogosto moč v istih gozdnih 
območjih med seboj uskladiti . 
9. Gozdarstvo in z njim povezane industrijske veje so 
pomembni dejavniki razvoja podeželja. Kon-Usija naj pripravi 
program spodbujanja uporabe tankega lesa za industrijske 
namene in po drugi srrani kot energijskega nosilca v de-
centraliz:ira.nih sistemih pridobivanja energijskih virov. 
52 
1 O. Za uspešno spodbujanje gozdarstva na evropski ravni 
je treba p1ipraviti načrte za pospeševanje rabe lesa pri gradnji 
in drugih industrijskih panogah. a tudi predloge Z?. uporabo 
biome~se. še posebej za proizvajanje energije in izdelovanje 
novih proizvodov. Pri tem je treba 11poštevati razvoj majhnih 
ln srednje velikih podjetij, ki delujejo na tem področju. V tn 
namen naj se organizira evropska kampanja za pospeševanje 
rabe lesa in lesnih izdelkov. 
ŠIRITEV GOZDNIH SESTOJEV 
Il. Širitev sestojev naj temelji na zdravi gospodarski 
osnovi, pri čemer je treba upo~tevati lokalno pestrostdrevesnih 
vrst in tradicionalno krajinsko sliko. Širitev sestojev naj ob-
vezno omogoča trajno gospodatjenje kmetijsko-gozdarskih 
sistemov. 
12. Pri izvedbi ukrepov, naštelih pod šl. 2, morll komisija 
nujno predvideti dopolnilne ukrepe: 
(\) Opreti se bo treba na evropski infom1acijski in ko-
munikacijski sistem za gozdarstvo (EFICS). Zato je 
nujno spregovoriti o uporabi spiska gozdnih sestojev 
po državah in po regijah, ki bi EU dajali pot(cbne 
informacije za trajnostno gospodarjenje v njenih 
gozdovih. 
(rr) Treba se je bolj potruditi in zagotoviti boljšo ko-
ordinacijo na ravni EU, dabi pospešili raziskovanje 
gozdnih ekosistemov in predvsem raziskave vzrokov 
za poškodbe (insekti in bolezni, škode zaradi one-
snaženja zraka itd.). 
(JII) Podpirati je treba vzgojo in izobraževanje, še posebej 
izmenjavo znanj o gospodarjenju z gozdovi med po-
sameznimi državami čll'lnicami. Poleg tega je treba 
organizirati javne kampanje za infonniranjc in raz-
svetljevanje javnosti o vcčnamenskosti gozda. Raz-
mis! iti pa je treba tudi o ustanovitvi evropske goz-
darskešole. 
(JV) S prilagajanjem gospodarske rabe gozda in lesnih 
proizvodov potrebam trga lahko stopnjujerno go-
spodarsko in socialno rabo gozdov. Priznntije treba 
vlogo in vrednost gozda za rurizem, za aktivnosti v 
prostem času, za zdravje in za vodna gospodarstva, 
vendar ne da bi po nepotrebnem omejevali gospo-
darsko rabo gozda. 
13. Glede na širitev EU je treba upoštevati gozdarske pro-
bleme v srednjih in vzhodnih evropskih državah. Pri izvaja~u 
programa PHARE (Poland, Hungary, Aid, Restmctury, 
Economy) in TACIS (Technical Assistencc Community In-
dependence St<ltes) naj bi v prihodnje za osnovo veljala načela 
in ciUi evropskih gozdarskih strntegij . 
14. V institucionalnem pogledu naj komisija predvidi, da 
se funkcije stalnega Odbora za gozdarstvo (azširijo tako, da 
bi la lahko postal glavni instrunJcnt za koordinacijo gozdarskih 
ukrepov. Od komisije se zahteva, da v svojih službah razvije 
GozdV 55 (1997) 4 
Gozdarstvo v času in prostoru 
enoten okvir uprave, pri katerem bodo na logičen, racionalen 
in trilnsparenten način razdeljene pristojnosti in naloge re-
rcrntov, plistojnih za gozdarsko strategijo. 
15. Na mednarodni ravni mora EU pri trgovinsk.Jh po-
8llj<H~ih glede na gozdarske probleme igrati aktivno vlogo; 
16. Komisija naj pripravi učinkovit program akci.i za boj 
rrori eko!oškemu in socialnemu dampingu pri uvozu lesa v 
EU. 
\7 . Komisija naj oblikuje predloge, kako naj bi se še 
naprej , skupaj z državami članicami , aktivno zavzemali za 
mednarodni sporazum o varstvu in trajnostnem gospoda.Ijenju 
z !!Ozdovi . 
_, 18. Komisija naj razmisli o uvedbi mednarodno prizna-
nega postopka certificiranja trajnostnega gospodarjenja z 
nozdom. To certifici..rnnje naj bo transparentno. svobodno, brez 
;.apostavljanja in uglašeno s posebnimi·ekološkimi, biološkimi 
in socioekonomskimi danostmi posamezne države. Certifi-
ciranje naj svoj namen izpolni 1ako, da spodbuja gospodarsko, 
~ocialno in ekolosko primerno izrabo gozdov pri strikcnern 
upoštevanju nacionalnih, skupnostnih in mednarodnih pred-
pisov. 
19. Komisijo naj za gozdarstvo zunaj EU predlaga med-
narodno usmc~eno in imegralno strategijo, da doseže kvali-
tativno in kvantitalivno ohranjanje in trajnostno gospodaljenje 
z gozdovi . 
C. Financiranje 
20. Z namenom, da se uveljavi celovita in koordinirana 
gozdarska strategija EU, naj komisija predlaga preoblikovanje 
proračunskotehničnega misa ukrepov v gozdarskem selctodu.. 
2l. Komisija naj pripravi še pregled finančnih sredstev 
EU, ki so bila porabljena v zadnjih desetih letih na področju 
gozdarstva. Pri financiranju gozdarskih ukrepov EU je treba 
upoštevati princip subsidiarnosti. 
Evropski parlament je s tem začrtal novo pot v iskanju 
skupne gozdarske strategije EU. Ali je razkorak med pre.d-
s1avljenimi priporočili in smernicami za gospodmjenje z goz-
dovi v Sloveniji, pa lahko oceni vsak sam. 
·l . Svetovni gozdarski kongres v Antaliji (Turči.ia). 13.- 23. okt~lbra 1997 
UVOD 
V Antaliji v Turčiji času od 13. do 23 . oktobra 1997 je 
bilo veliko strokovno srečanje gozdarjev z vsega sveta-
XL Svetovni gozdarski kongres. Za raz! iko od kongresov 
1 UFRO, ki si sledijo vsakih pet let in pomenijo predvsem 
inventuro raziskovalo i Il dosežkov v gozdarstvu, se svetov-
ni gozdarski kongresi vsakih šest let posvečajo bolj pro-
b(emom, povezanim z neposrednim delom v gozdovih ter 
1. odnosi med gozdom, gozdarji in ljudmi . XL Svetovni 
gozdarski kongres v Antaliji je pomenil velik pregled 
omenjenih vsebin iz preteklega šestletneg<1 obdobja, pre-
gled aktualnega v svetovnem gozdarstvu ter prihodnjih 
nnčJ1ov, za udeležence pa tudi priložnost izmenjave mnenj 
in pogledov ter novih osebnih znanstev, ki vselej pomenijo 
rudi lažje in uspešnejše delo vnaprej. 
Letošnjega svetovnega kongresa v Turčiji se je po po-
datku iz zaključne deklaracije udeležilo 4.000 gozdarskih 
strokovnjakov iz 145 držav. V sodobnem kongresnem 
centru v Antaliji je 1 O dni potekala v 4 dvoranah hkrati 
predstavitev prek 1.000 referatov, ki so bili, nekateri v 
• Mag. Ž. V dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, 
Večna pot 2, 1000 LJubljana 
GozdV 55 (1997) 4 
celoti, drugi pa v obliki povzetka , objavljeni v šestih sno-
pičih s skupnim obsegom čez 2.000 strani. 
XL Svetovnega gozdarskega kongresa se je (za de! časa 
njegovega trajanja) iz Slovenije udeležilo šesl predstav-
nikov ZGS (Primož Ilešič, mag. Živan Veselič, Zoran 
Grecs, Franček Kolbl, Andrej Pečavar in Mirko Perušel<) 
ter predstavnik Gozdarskega inštituta Slovenije mag. 
Robe11 Robek. 
Slovenija je tta kongresu prispevala tri referate: mag. 
Roben Robek je predstavil referat z naslovom Poškodbe 
tnl in drevja zaradi gozclarskih del- nerešen interdiscipli-
naren problem, Direktor ZGS Primož Ilešič je predstavil 
Zavod za gozdove Slovenije oziroma javno gozdarsko 
službo v Sloveniji, Jurij Beguš in mag. Mirko Medved ra 
stll. prispevala referat Tečaji za motorno žago ko! del izo-
braževalnega programa za zasebne lastnike v Sloveniji. 
Vsi prispeli referati so bili razvrščeni v 38 vsebinskih 
sklopov in ti združeni v 8 skupin: 
l . Gozd in dreve~ni viri 
2. Gozdovi, biološka pestrost in ohranjanje naravne 
dediščine 
3. Zaščitne in okoljske funkcije gozdov 
4. Proizvodne funkcije gozdov 
5. Ekonomski prispevek gozdov trajnostnemu razvoj11 
53