Izhajajo 1, in 16. vsncega meseca. Cena jim je za celo leto 2 K., za pol leta I K. — Naročnino in dopise spiejenia J. Krajec v Novem mestu.
Oznanila se plaiujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, za trikiat 12 lielerjev od kvadratnega centimetra. Manjše kHknr lU nem obsegajoče se ne sprejme.
Uospofliirske ntruri
PraTilno cepljenje ali požlHlitiienje v ruzklad ali t precep.
V 2. eter. letosojili „Dol. Novic" smo obljubili ta načiu cepljenja natančneje popisati ter ga s podobami pojasniti. To obljubo izpolnimo danes tako-le:
Cepljenje ali požlahtnenje v razklad ali kakor se tudi pravi v precep, je gotovo najstarejši, povsod poznati način cepljenja. Po njem je gotovo dobilo požlabtnjevanje sploh, naj je že izvajamo kakorkoli, ime cepljenje, ker se pri tem načinu podloga razcepi ali razkolje. Dasi je ta način najstarejši, pa ni tudi najslabši, marveč je v gotovili slučajih še celo najboljši. Najboljši je pa, če moramo požlaLtniti zelo debele podloge, bodisi divje, ali tudi take, katere so že pred večimi leti že enkrat požkhtnene bile. In tako je ta način najpriporočljivejli za tako zvano preccpljciije tistih sadnih dreves, katerih sad nam ne «gaja, in si g;a toraj želimo z boljšem nadomestiti. Ze celo je pa ta način kaj priporočljiv za zo-petno cepljcnje po zajcih poškodovanih sadnih dreves, o katerem smo v zgoraj navedeni št. 2. „Dol. Novic" govorili. Da pa bode ta način cepljenja res koristen, ga je treba zvrievati pravilno, zboljšano, ne pa po starokopitnem načinu. Zbolj-ša se pa ta način lahko večstransko. Prvič 8 tem, da se cepičem (sušcem) ne delajo sedla, kakoršna kažeti črki Ó', s' na pridejani prvi podobi, ampak da se cepiči prirežejo nalik zagozdi, kakoršnokaže podoba 2. Z napravo sedel na cepičih se le brez vse po-Poâ. 1.	trebe čas trati in cepiči slabe,
da jih potem veter, sneg in ptiči tem lažje odlomijo. Ne prime se pa sedlan cepič prav nič
bolje kakor zagozdnat, marveč se slabše, ker navadno špranje v podlogi ne izpolni tako popolnoma.
Na kar je pa treba pri vtikanju cepiČev v podlogo posebno dobro paziti, je pač to, da se tako globoko vanjo vtaknejo, da se rezue ploskve cepičeve zagozde popolnoma skrijejo v nji in da se na obeh straneh cepičeva lubad nekoliko nazaj zavise. Pri vtikanju cepicev v podlogo je nadalje paziti na to, da sta prva, najspodnejša popa cepičeva tik nad rezno ploskvijo podloge noter obrnjena ne pa ven. Na to gre prav paziti zaradi tt-ga, ker se cepiči le tedaj, če jih tako iimestinio, debelé na znotraj in ne na ven, in se vsled tega precep na podlogi hitro zaraste.
Ako se pa narobe prva dva popa ven obrneta, potem se cepiči debele na zunaj in precep na podlogi se vsled tega zaraste pozno, I'ravilno v podlogo vtaknjena cepiča nam kaže podoba 3. Gledé dolgosti cepičev bodi omenjeno, da jih marsikje puščajo veliko predolge, kar cele šibe se vidi v podloge zataknene. Kakor niso predolgi cepiči, ki imajo 10, 12 ali še več popov, pravi, tako tudi niso pravi prekratki, ki imajo le 3 do 4 pope. Najprimernejši Število popov je pač 6 do 8. Na ta način Pod. 3.	zvršenc požlahtnitve šele
prav močno z beko ali vitro povezovati, je popolnoma odveč, kajti podloga sama drži cepiče dovolj trdno v precepu. Kdor tega ne verjame, naj pa skusi namesto (icpiČev prst v precep utak-niti. Nikakor priporočljivo ni zamazanje tako izvršenih požlahtnitev z ilovico (glino), ter ovijanje poslednje z mahom, capami, slamo itd. To je starokopitno ravnanje. Dandanes posluževal naj bi se vendar že vsak za cepljenje, to je za zamazanje požlahtnitev, in naj bodo izvršene na katerikoli način, tako zvane mrzlo tekoče cepilne
amole. Kako da se to napravlja, pojaanujemo v današnji številki na drugem meatu. Taka smola se kar s kakim cepičom namaže na rane požlaht-nitvi, in vse je pri kraju ; ni treba mahu, ne cap. ne obvezvanja. Da ae pa cepilna smola ne zaleze v precep na podlogi, naj ae Čez njo položi košček trdega papirja ali pa suhe lubadi, nikoli pa ne sveže, kajti sveža se na solncu posuši, ae skrivi in veter jo odpihne. Marsikje, kjer imajo ojstre zime, se zelo priporoča, da se požlahtnitve v precep pred zimo oblože s suhim mahom ter obvežejo s arobotom, kajti sknsnja uči, da v takem podnebju požlabtnitve prav rade pozebejo, in tako podnebje imamo ravno na Dolenjskem.
rada mezi cepiče in podloge, in požlalitnitev ee ne sponese. Najboljši je, ako je eepilna smola le toliko tekoča, kakor na pol strdjeni med ne pa še faoij. Vedno je pa boljša to je pripo-ročljivejsa pregosto tekoča, kakor pa preredko tekoča. Razun mrzlo tekoče imamo tudi gorko tekočo cepilno smolo. No, ta pa ni nikakor tako priporočljiva kakor mrzlo tekoča, za to molčimo o njej.
Kako 86 napravlj<^ mrzlo tekoča cepilna smola.
V hosti se nabere smrekove smole, borova ni za to. Nabrana smola se potem v kaki posodi, narboljai v kaki kozi ali pa Železni ponvi raztopi. To delo kaŽe delati zunaj liíše na prostem in ne pri plamenu ampak le nad žerjavko. To zaradi velike nevarnosti ognja. Raztopljena smola, precedi oziroma pretlači ali pretisne se skozi redko tkanino, neki raočnl ttil. S pe-njenco ali kakem cedilom, že celo kovinastim, ne kaže to delati, ker se smola koj strdi. Najboljši gre precejanje raztopljene smole skozi tul tako - le iz pod rok. Tul razgrne se kakor kaka ruta čez kako posodo, najboljši glinasto skledo aH kozo, katero se je pa že prej natanjko »tehtalo. V središče tula slije se raztopljena smola. Dve strani tula vrže se Čez smolo tako, da je popolnoma pokrita. Na to sc vzame jeden konec tula v desno, drugi v levo roko in ovija se obadva v nasproti smeri v podobi vijaka druzega proti druzemu. Ko je smola precejena, stehta se je natanjko, in ko je stehtana, postavi se posoda zopet nad žerjavko, da se smola vnovič raztopi. Ko se je to zgodilo, doliva se jej prav počasi med vednem mešanjem toliko špirita, da pride množina smole proti množini špirita v razmerje 80 : 20.
Konečno doda se tako s špiritom pomešani smoli še nekoliko, to je par žHc loja ali pa lanenega olja, in mrzlo tekoča cepilna smola je gotova.
Napraviti se mora pa tako narejena smola v kositarsko škatlico, previđeno z pokrovcom, v katerem se nahaja luknica za čopič ali pa palčko, s katero se potem smola na rane po-žlabtnitev nanaša, to je namazuje. Ako bi vsled mrzlega vremena smola pretrda postala, tako, da bi se ne dalo z njo zamazvati, prilije se jej nekoliko špirita, ter se je dobro premeša. Pre-redka ne sme smola nikoli biti, ker sicer zaleze
Vaje T cepljenju trt
Kmetijska podružnica v Novem mestu ima pocepiti letos 45.000 trt, in vložiti vsega skupaj 115.000 trt v novo trtiiico.
Da se počepi tolika množina trt, zato je treba prvič zadosti delavnih moči, in drugič takih moči, ki so vajene delu. Ako računamo, da počepi ena oseba po 150 do 200 trt na dan — in za toliko dela je treba že nekoliko spretnosti, — in ako se ima s cepljenjem končati v treh tednili, potem je treba, da se peča vsak dan najmanj 12 do 15 mladcnčev samo s cepljenjem. Ker se taki požlahtnevalci dobro plačujejo in dobe po navadi 1 gld, na dan, stalo bode podružnica samo cepljenje trt nič manj kakor 250 do 300 gld. ali pa se več.
Kje naj pa vzame podružnica po 12 do 15 požlahtnevaleev na dan?
Dosedaj so se morali dobivati potrebni požlahtnevalci iz drugih krajev in dežel. Ker so pa ti požlahtnevalci dragi, in ker se lahko primeri, da jih zanaprej ne bo mogoče dobiti, za-raditega je povsem opravičeno, ako se praŠamo, ali bi se v našem vinorodnem kraju res ne moglo dobiti toliko kmetskih mladcnčev, in sicer v bližnji okolici Novega mesta, ki bi bili kos temu delu? Saj seje priredilo že precej takih tečajev na Grmu in v mestu! Ali moramo res ponuditi dober zaslužek, ki se kaže pri tem delu, vnanjira ljudem, in iskati potrebne požlahtnevalcc luto za letom pj drugih krajih? — Prav tako pereča vprašanja nastajajo gotovo tudi za druge subveneijonirane podružnice, saj imajo ravno toliko dela s cepljenjem trt kakor novomeška podružnica.
Da se razmere v tem pogledu izboljšajo, je nujno želeti, da se poprimejo cepljenja v podružničnih trtniisah domače moči, kmetski mladenci iz bližnje okolice podružničnih nasadov. Seveda je treba za dobro cepljenje pa tudi zadostne vaje in kolikor toliko praktičnega poduka.
Da se to omogoči, in ponudi pripravnim mladenčem potrebna prilika, da se lahko privadijo cepljenju in postanejo Í:íurjcnÍ v tem delu, zato priredi kmetijska podružnica priliodnji teden t. j. od pondeljka lii. t. m, do sobote 24. t. m. praktične vaja v capljBnju trt,
h katerim vabi vae tiste kmetske mládenče	celo vrsto gospodarskih predlog, pred vsem pa
v starosti 16 do 24 let, ki imajo potrebno dobro	one, ktere se ne dajo brez parlamenta doseči,
voljo in veselje do tega, in katerim je ležeče	namreč provizorično obnovljenje vojnega zakona ;
na tem, da si z delom kaj vec zaslužijo.	zakon za dovoljenje pomnožitve vojaških no-
Zlaati pa opozarjamo na to tudi naše go-	vincev ; delegacijske volitve; kvotno pogajanje,
spode duhovnike, učitelje in župane ter jih pro-	Priprave za nove volitve v državni zbor.
simo, da blagovole — kolikor pač mogoče —	Govori se, da so dobili vsi deželni vodje nalog,
podpirati težnje kmetijske podružnice, saj merijo	pripraviti vse potrebno, da se za vsak slučaj
konečno vendar le na to, da se pomaga našemu	nove volitve v državni zbor v teku eestih tednov
ljudstvu v enem in drugem oziru.	zvršijo.
Vaje se bodo vršile v hiši št. 201 stoječi ob Ločenski eesti tik Novega mesta. Trajale	Kíy je nOTega po Řlroltem «Tetu? bodo vsak dan zjutraj od 8. do 12. ure, popolu-	Vojna V južni Afriki ne bo še kmalu do-dne od 1. do 5. Mládenči, ki se bodo dobro	gnana. Buri sicer vedno zmagujejo ali vsaj naučili cepljenja, bodo imeli pri podružnici lep	vapesno branijo ae, ponosnih Angležev pa je zaslužek ne le letos ampak tudi v prihodnjih	gram pred vsem svetom, da pred tako malim letih. Torej na delo !	narodom onemogli stojé. Šalili so se pred začet--kom vojne, rekši, da to je le vojaški sprehod,
-T 4. ^	„ ____in v par dneh so hoteli Boerce pohrustati: pa
Umetna gnojila za vinograde.	^^^ ^^ ^^ ^^^^ ^^
Kmetijska podružnica preskrbljuje tudi taka	g^fv^}^ ^^jj^^r je izid te vojne kaj dvomljiv. In
umetna gnojila, ki so dobra za vinograde. ^	^^^^^^^ bo veljala Angleže afrikanska vojna?
Kar se teh gnojil tiče, so seveda matijse	p^^d tremi meseci je angleška vlada dovolila
vrednosti za vinograde kakor je n. pr. dober	^^^ vojno tisoč milijonov kron. To je lepa svota,
kompost ali dober hlevski gnoj, vendar so po-	p^^ p^^ „j^j^ ^^^
stala dandanes tudi ta gnojila važna za prospeh	kočljivejša postala, kakor so se nadjali; vinogradov. Umetna gnojila so važna za vmo-	treba je bilo, rekli bi, cele vojašnice po morju gradnike zlasti takrat, kadar primanjkuje do-	prepeljati. Prepeljali so 20.000 vojakov, trideset mačega gnojila, in kadar je treba opesamm ah	ij^^^j-jj ^ popolnim materijalom za trdnjave, slabotnim trtam hitro pomagati. Umetna gnojila	^jg^iio ^^^^^ ^^^ jt^l j^^jjjg ^^ učinkujejo hitro, ker imajo potrebne redilne snovi	^ nakupiti ter so v ta namen v lahko razstopni obliki. Najbolj učinkujejo se-	p^gij^ij častnike-konjike na Italijansko, Ogersko, veda umetna gnojila, ako jih rabimo v primer-	^ Ameriko, kjer so jih morali drago plaćenih množinah poleg komposta ali pa hlevskega	^^ti. Za konja, ki je bil drugikrat poldrugisto gûoja. _	do dvesto dolarjev cenjen, so plačevali štiri do Za spomladno gnojenje vinogradov se pri-	^^jg^o dolarjev.' Treba je tudi vojake ondotnim poročajo sledeča gnojila v teh-le množinah:	trnjem primerno obleči, in v ta namen dela 1. za 1 hektar: 2. za 1 oralo:	6000 krojačev noč in dan. Brzojavna poročila <m <lc 800 kg. 3Û0 460 kg Buijerfj.f^^^^^^^ moke	ogromne svote ; tako so do sedaj že po-200 " 115 I ůiiakejí» ioiitr»	trosili oseni miljard in dvesto milijonov kron. Namesto superfostata kostne moke se lahko	O velikosti te svote nimamo niti pojma. Treba vzame Tomaaova žlindra, katere je treba za	pa tudi v postev vzeti, koliko ljudi se pokonča, 1 7 „„ uton v,If veř k?!:r"- -'^^K-jsfata, ted'ij	in da nekaj tudi za drag denar prostovoljce 800 do 1000 kg.; za oralo pa 150 kg. več	nabirajo. Ubogi vojaki! tedaj 500 do 600 kg.
Potrebna umetna gnojila naj se pred prvim	Pihe 86 uam:
kopanjem raztrosijo in potem podkopljejo.	.
NaroČila nai nravořasno nrifflasiio Cene	f"®®^®' ^elecen]eiii gospod vrednikî
Zarotila iiíy se pravočasno priglasijo. i..ene	^^ jzvaj.-.nje šolskega vodstva „Glasbene Matice" v
priobčimo pnliodnjič.	njeni y st, 2. „Dol. Nnvic" natisnjeni „izjavi- ste sicer
__sami dali v svojem „doatavku" kratek, pa primeren
odgovor. Tudi podpisane« želita, đa t'i med dovo-
Kftj je novega po avstríjsiem	meškimi narodnimi društvi že enkrat zavladal mir.
cesarstvu?	A vzlic tej svoji osebni želji ne moreta kot ťunkci-
cM;,.«« t,^ 99 din	jonarja „Národně čitalnice" novonieike moltiati na Dunaj Državni zbor je sklican na 22 dàn ^ iitalnićnem gmotnem stanji, ker bi
februarja. Zborovanje bo trajalo 4 do 5 tednov,	^^	^^^ ^ p^^; ^j-sti zastopala znano
potem se snidejo do Velike noči deželni zbori,	prošnjo pri delniškem društvu I. Narodnega doma v
Ministerstvo hoče predložiti državnemu zboru	Novem mestu" za znižanje obrestne mere od čital-
ničnih dolgov na 1%, vtegnilo očitati, da sta čitiil-nične razmere v kvar delničarjem ia zlasti na škodo ^Glasbeni Matici" neresnično opisavala.
Z»to Vas, gospod urednik, prosiva, da sprejmete T STO) cenjeni list sledeče pojasnilo:
„Glasbena Matica" trdi, da ima Čitalnica na gyojî hili samo okrog 30000 kron dolga, da hiša nosi in bo se nosila obresti od glavnice 40000 kron, da od drugih stalnih dohodkov Čitalnici preostaja vsako leto znaten dobiček, in da bi torej z lahka najela še nadaljno posojilo do 3000 kron.
Kolikor trditev, toliko neresnici
Članom Čitalnice, kakor tudi delničarjem „I. Narodnega doma", kteri so obiskali zadnja dotična občna zbora, bi ne bilo treba pojaanovanja, ker so izvajanjem podpisanega blagajnika verjeli in račun s priznanjem odobrili, oziroma na občnem zboru delniškega društva čitalnično prošnjo uslišali ter z večino glasov zniiali obrestno mero na l^/o vsaj za tri leta. Pač pa je treba pojašnjenja odsotnim delničarjem in pa sploh občinstvu, ktero se po dopisih in izjavah v javnih listih nepopolno ali pa pristransko poučuje o dotičnih razmerah.
I.	Dolgove ima čitalnica na hiši sledeče: 1. Vknjiiena terjatev ljubljanske mfst-
ne hranilnice v znesku 7500 gld., od ktere se je dosedaj amortizovalo 1600 gld., torej v še obstoječem
znesku..........gld. 6000'—
z obrestmi po 4V27o	amor-
tizaci^je na leto; a, vknjiiena terjatev delniškega društva
„I. Národní dom" v znesku . . . gld. 10.000-— od ktere ae je do sedaj plačevalo po 340 gld. na leto za obrestovanje (torej po 3-4%);
3.	starih nevknjiženih dolgov iz časa dozidavanja hiše v svoti nad . . gld. 200'—
4.	nevknjižene, a po zadolžnicah priznane terjatve „I. Narodnega Doma"
v skupnem znesku......gld. 1,422'67
z obrestmi po 3%;
5.	viseči dolg iz računov raznih rokodelcev povodom lanskega prizidava-
nja v avoti ........gld. 4&5'—
skupaj . , gld. 18.077'67 to je 36.155 kron 34 vin.
Vsi ti dolgovi 30 na hiši in za hišo narejeni ; dftîçov, ki nastajajo iz društvenih potreb, zlasti tudi dolgov za nabavljanje pohišnega orodja, gledališkega odra itd., ne štejeva semkaj.
II.	Hiša nos i :
1.	najemščino mestne dekliške Šole . gld. 406"—
2.	najemščino od stanovanja v drugem nadstropji.......gld. 320'—
skupaj , . gld. 725'— ali v kronah 1450 K na leto. Kar sta do letošnjega leta donašala „Dol, pevsko di'uštvo" in „Glasbena Matica", se ne more šteti k doneskom hiše, ker je Čitalnica društvoma zato dajala kurjavo, svečavo itd.
III.	Od hiše in zavzdržavanjehišese je T letu I8!í9 plačalo:
1. na obrestih, in sicer: a,) od terjatve ljubljanske mestne hranil.
(z amortizacij.Hko kvoto vred) . . , gld. 426'05
Prenos . ,
b) delniskemn drnštvn „I. N&rod. Doma"
od vknjiženih 10.000 gld.....
od 722-67 gld.........
(dočim se od VOO gld., za ktere se je čitalnica preteklo jesen zadolžila, ni Se nič obi-esti plačalo;
2.	na hišnem davkn in pristojbnin-skem ekvivalentu........
3.	na zavarovalnini proti ognju .
4.	za zastore (rouleaux) po vseh oknih............
5.	na zidarskih, mizarskih, kleparskih, ključavničarskih, dimnikarskih
delih itd............
(ne vstevši tistih 700 gld., ki so se za odplačilo na račun novega prizidanja izposodili ;	_
skupaj . . od teh izdatkov odbijejo v znesku ......
Ako se hišni dohodki
gld. 426-06
gld. 340- -gld. 21-65
gld. 23496 gld. 20 21
gld, 169-67
gld. 7382
gld. 1286 37 gld. 72B-—
izkaže se nedostatek od.....gld. 560'37
ali 1120 K 74 h, kterega je čitalnica morala pokriti iz drugih svojih dohodkov, to je iz donaskov rednih članov.
Iz tega se razvidi, kam teče tisti „znaten dobiček", kteri baje preostaja čitalnici iz njenih stalnih (v kolikor je stevÛo članov stalno) prihodkov. Za teh 1120 K lih je v 1899 imela čitalnic» stanovanje v svoji hiši, Menda ga je dovolj drago plřičala v primeri z odškodnino 96 kron, ktero ima „Glasbena Matica" let(»8 povrniti čitalnici za porabo njenih prostorov v šolske namene. Mali donesek, ki ga ima Matica plačati za rabo dvorane, kadar prireja k<meerte proti vstopnini, vendar ne spada semkaj! Ravno tako ni vredno omenjati, da prepui^ča za veselične prireditve čitalnici svoj klavir, ker ima Matica kot nadomestek čitalnični klavir na razpolago za vaje svojih učencev.
Na ta način pokriva Čitalnica že mnogo let stroške za popniiljanje in vzdržavanje hiše, v kteri iščejo in najdejo streho vsa národna društva z dohodki, ktere bi morala obračati v društvene namene! Vriva se nama misel, da bi bolje knzalo čitalnici pri takih razmerah iznebiti se hiše proti temu, da se njej od prihodnjega lastnika (morda ima „Glasbena Matica pogum V!) zagotovi v hiši stanovanje proti primernemu plačilu!
Morda j« pa „Glasbena Matica" videla t tistih 316 gld 48V2 kr,, ki so se pri zadnjem občnm zbora izkazali kot saldo v blagdjni, čisti dobiček preteklega leta! Potem morava gospodu predsedniku „Glasbene Matice", ki je sam sedel par let v čitalničnem odboru, in bi mu morale čitalnične dolžnosti biti nekoliko znane, povedati, da bi se brez tolike gotovine ob občnem zboru sredi meseca decembra društveno življenje moralo nehati, ker bi ne bilo s čim naročiti časnikov, za ktere se je že konec decembra potrosilo čez 80 gld., in ne s čim plačati ljubljanski hranilnici pohUetnih obresti in amortizacijske kvote v znesku nad 210 gld. — da ne govoriva o stroških za predpustne zabave !
IV. Posojilo ;e Čitalt;ica najela v jeseni 1. 1899 pri delniškem društvu „i. Národnega Doma" v znesku 700 gld. ali 1400 kron, zato da je mogla nekaj odplačati za novo ^ir'sit'tuje. S tem se je „Glasbeni Matici" deloma izpo' ' .'elja po novem zadolženji čitalnične hiše! Matisa je novo pridobljeno sobo
takoj dobila t porabo za solake namene! Ali se j« to zHdfllženje zgodilo z lahka, kakor trdi matica, in kako se bo ta dolg obrestoval id plačeval, pokajo« naslednji proračun.
V letu litOO BO čiikala Čitalnico sledeča plačila od hiše:
1.	obresti in amoitizacijake kvote ljublj.
hranilnici okoln.......gld, 420-—
2.	olii esti „I. Náicdnega Doma" (340' - ,
21-66 gld in 21-— gld.) .... gld. 382-66
3.	državni davki z dokladami vsaj y tolikem zneskn kakor 1, 1899 (obžinaka nnkladaje pa menda za 8% višja) . gld. 234-96
4.	zavřirovulnina proti ognju .... gld. i:9-37 6 zgoraj izkazani viseči dolg .... gld. 465'— 6. tf.kf)či airoški za vzdržavanje hiše
nizko proračunani . . . . . . . gld. 60-—
torej najmanj . . gld. 168199 to je 3163 K 98 h.
Da tolikih bremen Čitalnica v enem letu ne zmaga, je vsHkteveniu jasno Z ozirom na to grenko resnico in pa na velike svote, ki jih bo treba v kratkem se vtHkniti v bišo, se je obrnila čitalnica do delniškega društva z znano proHiijo za znižanje obrestne mere na rVo za d6bo petili let, in je tako znižanje dosegla vsaj za tri leta. — Zato tolik yrišč v „Glasbeni Malici", ker bo pri svojih delnicah, ktere je malo da ne izključno doiiila v dar, nekaj na divid<;nđi izgubila; zato sumitičenje, da je čitalnica s aiojim pi'nl-líigoni hotela Matici škodovati; tieta Čitalnica, ki je leta 1898 3 priieditvijo ene solie za izključno porabo za matično šolo potrošila svoto 184 gld., in ki je v jeseni leta 1899 nad 900 gld. zaziđula, potem pa takoj Malici dovolila porabo nove sobe (izven ye-čerov, ki jo ob veselicHh sama rabi za garderobo) in drvarnice; tista čitalnica, ki prepašča Matici v njene šolske namene tti sobe in dvorano, vse opremljene s potrebnim pohištvom za odškodnino ubogili 8 kn»n na meseci
Kolik pa je denai'ni efekt tega obrestnega znižanja? Namesto po 382 gld. 66 kr. bo Čitalnica delniškemu društvu plačevala te tri leta po 214 gld. 22 kr. obresti, to je na leto manj po 268 gld. 44 kr. Ta dobiček ae pa za dve leti Še zmaniša jjo 87 gld. 4 kr., ker se je sklenilo na občnem zboru, da delniško druBivo, ktero kupon plHČuje za dve leti nazaj, za leti 1898 in 18»9 ne plnča niČ dividende, in loiej tndi čitalnica ne bo potecnila kupona od svojih delnic, kakor ga je do zdaj potegovala. Efekt za leto 1900 bo torej samo 181 gld. 40 kr. ; samo ta znesek pride čitulni ci v tekočeni letu v '^r^vipt a ^n ^ '^d.
izkazane potrebščine.......gld. 1681-99
Teti 181 gld 40 kr., in Č3 se se odbije tistih 48 gld., ki jih prispeva „Glasbena Matica", in tistih 12 gld,, ki jih jm-speya „Dol. pe(sko društvo" (kteia si letos preskrbujeta kurjavo in svečavo sama), torej skupaj . . . . . . . gld. 241 40
morala bo čitalnica nositi sama . . . gld. 1340-69 in bo morala po odštetji hiš. dohodkov . gld. 726'—
se vedno iz svojih drugih doh. plačati . gld. 616'59 ali 1231 K 18 Jil
Na zveslobi njenih članov in pa na kreditu, kterega si bo s poštenim ravnanjem in s previdnim gosptidarsť om skušala obraniti, bo leiieče, da se čitalnica 8 pomočjo dovoljenega ji popust» v naslednjih treh letih iz najnujnejših bremen izkoplje. — A bojimo se,
da vtegne že v tej dobi odpasti znaten del dohodkov, ker je pričakovati, da se dekliška sola izseli iz čitalnične hiše, in se za tiste prostore ne bo več dobila tolika najemščina.
Tako je čitalnično gmotno stanje, take dobičke dela čitalnica s svojo hišo !
H koncu se eno besedo o tem, kako so glasovali meščani o čitalnični prošnji.
Na občnem zboru „I. Národnega Doma" je bilo — nil vstevsi gosp. dr. J. M ar ink o-ta, ki je bij pred glasovanjem od zborovanja odpoklican, ki bi bil pa s štirimi delnicami za čitalnični predlog glasoval, osebno navzočih 16 delničarjev, in oziroma njihovih pooblaščencev. To so gg. : dr. Metod Dolenc (kot zastopnik delnic „Glasbene Matice"), Oimar Skale (kot zastopnik delnic družbe „sv. Ciiila in Metoda"), Ivan Škerlj (kot zastupnik čitalničnih delnic), dr. E. Volčič (kot imetelj lastne delnice in zastopnik več drugih zunanjih delničarjev); nadalje gg.: dr. Poziiik, pl. SladoviČ, dr. Schegula, Alfonz Oblak, A. Kaatelic, T. Vidic (za gospo Zofijo Kaštelic), Umek, Krajec, Durini, Medved, (kot zastopnik delnic „Dol. pevskega diuštva"). Perko in Pauser ml. — Prvoimenovanih štirih gospodov kot uradnikov neposestnikov menda nihče ne bo prišteval meščanom, pač pa so iM ostali gospodje „meščani". Poleg čitalničnega predloga za zniióanje obrestne mere na 1% ^^ áobo petih let se je stavil |(redlog za isto znižanje na dobo treh let od gosp. A. Oblaka, in je plediral sam piedsedmk gospod dr. Poznik za znižanje za dve leti. Prvi predlog je bil z večino za-stojianih delnic odklonjen. Predlog g. A. Oblaka, ki je poleg lastnih delnic zastopal še delnice svojega očeta, gosp. Val Oblaka in gosp, dr. Slanca, je bil pa sprejet z večino glasov, ker je poleg gospoda predlagatelja zanj glasoval — na očitno nevolju gosp. dr. Volčiča — tudi predsednik „Dol pevskega društva" in ob enem čitalnični odbornik, g. Medved. Ako bi pa bil tudi propadel predîog gosp. Oblaka, stavil bi lil gotovo gos])od dr. Poznik ali pa kdo drugi predlog za popust za dve leti, ki bi se bil brez dioma sprejel z vsemi glasovi, razmi tistih, ktere sta imela gg. dr. Volčič in dr, Dolenc. Vsi predlogi so bili stayljeni biez vsakega pvidi-i.ka ali pogoja, dočim bi bil zastopuik Matičnih delnic, kakor se je sam izrazil, tuđi eventualni predlog za samo enoletni popust odklonil, dokler bi čitalnični odbor ne bil dni od Matice zahtevanega zagotoyiU, da bo Matica dobila odškodovanje za zgubo na dividendi, in sicer v tistem znesku, kakor se je od delnice plačevala v dosedanjih letih, ko se od podjetja ni plače-vttjo j:ikakega rtavKa, uocim se je ieta J899 plačalo na davkih nad 60 gld,, in bi morala dividenda tudi po starem obrestovanji znatno pasti,
Gosp. dr. Poznik, ustanovitelj delniškega društva in častni član čitalniče, torej nikakor ni bil pioti znižanji obrestne mere na 1%, kar se razvidi tudi iz tega, da je prigovarjal gospodu Oblaku, naj stavi predlog za dveletni popust, češ, da se odbor, ki se ima danes (4. jan.) voliti za dve leti, ne bi vezal čez dobo, za ktero bo voljen, na kar je mestni župan gosp. dr. Schegula pripoitmil, da se občni zbor ame vezati tudi za več kakor dve leti, in da bo tudi naslednji odV^or dolžan tak sklep izpe-Ijavati. — Naj svet zdaj sodi, na kteri strani je v tej zadevi stalo meščanstvo. Imenuj nam „Glasbena Matica" enega samega „meščana" ki bi bil glasoval proti znižanji obrestne mere y korist
čitalnici! In to meŠSanatTo dobro yé, zakaj glaa nj « s čitalnico!
O istinitosti v tej izjavi navedenih račanskih po--datkov se vsakdo lahko prepriča iz čitalničnih ra-čanikth knjig.
V Novem mestu, dne 9. febniarija 1900.
„Národně čitalnice" ;
predsednit :	blagijnik :
Simon pl. SladoTič.	Ivan Škerlj.
Opomba vredniatva. Glede važnosti zagovora in pojasnila je vredništvo gornji dopis sprejelo, a a tem naj bo stvar dognana.
Iz Novega mesta. Naše „katoliško društvo rokodelskih pomočnikoT" kaže zadnji Čas veliko živuhnost. ^e raste samo Število članov, kar je v današnjih časih že aamo na sebi pozdravljati z največjim veseljem, marveč se kaj lepo razvija tudi delavnost dmštya samega. To nam brezđromno jasno spričujete mimo druzega dve predstavi, s katerima so člani že ta predpust razveselili nas n<iTOmeičane. Prva je bila 7. januvarija — sr. trije Kralji, prekrasna, od g, M. Prelesnika prirejena igra; druga pa igricti: „Pravica se je izkazala" od gosp. dr. Kreka. Pri obeh so zapeli vrli pevci mnogo mičnih pesmic tako precizno, da smo le muťalí čuditi. Hviik za to gre pred vsem neumorno delaynemu |i!osn. P. Otokarju Aleš, ki se že dolgo vrsto let ne boji nikakega truda pri podučevatiji petja v društvu
O igrah ne bomo veliko govorili. Rečemo samo, da 80 želi igralci brez izjeme splošno pohvalo, vendar pa se je, kakor vselej, tako tudi sedaj najbolj izkazal g, starosta L. Cigler v prvi igri kot kralj Herod, tu pa kot lahkoživi dijak Peter, Bazun tega je isti starosta izvrstno zabaval občinstvo v šaljivih prizorih 17. jan. kot „občinski pastir", zadnjič pa kot „zavber France".
Kiiko ljube so novomešcanom predstave rokodelskega društva, so ti pokazali obakrat s svojo obilno ndflležbo. Zadnjič je bila dvorana popolnoma poloa. 7. jan. pa jih je moralo mnogo domov, ker ni bilo za vstop več prostora. Posebno veselo za društvo je, da raste zanimanje za-nje «d leta do leta, ko isto pri nekaterih društvih bolj in bolj pojema. Zato zakli-čemo \rlim pomočnikom: Le tako naprej po vodilih vašega društva kot pravi katoliški mladeniči, da bote kdaj res značajni niožje-mojstri, sebi v srečo, domu v korist!
Iz âkocïjana se nam piše: Dne 7. sveííana t. 1. ob 4Va M'*' popiiludne prominul je in zatisnil oči za vedno obČespoŠtovani gosp. Matija PoyŠe, posestnik v Stari Bučki.
Rajni bil je župan škocijanski, predsednik krajnému Šolskemu svetu, oskrbnik farnega zemljišča, ključar podružnice M. B. na Stopnem in pa svetovalec pri okrajnocestnem odboru mokronoškem.
Kako spoštovan je bil rajni, kazal je njegov mrtvaški sprevod dne 9, febr. ob 9. uri dopoldne. Nad 400 ljudij se je zbralo ter hitelo pokazati zadnjo čast možu-poBlenjaku, čigar ime je zapisano v zlatih črkah daleč na okrog.
Pogreba se je udeležilo: prečast. tukajšnja duhovščina, slavni tukajšnji občinski zastop z gospodom županom na čelu, blag. gospod Franc Zupančič, načelnik okrajnega cestnega odbora mokronoškega iz Rakovnika, slavna c. kr. tukajšnja žandarmerija, slavno učiteljstvo s šolsko mladino in šolsko zastopstvo na Čelu, in kakor Že rečeno, nad 400 žalujočega občinstva. Tacega pogreba ni videl skoraj še škocijan.
Ko 80 zapeli „Libera", bila je vsa cerkev nekako otožna in žalostna, vsak mu je gotovo želel: Bog mu daj večni mir in pokoj, in zemljica lahka !
Dopisovalec tega pa, tolažeč se: „Da videli se nad zvezdami", sklene ta skromni dopis.
Z Dunaja. Petek, dne 9. t, m. je bil za na Dunaju živeče D'deajce vesel in časten dan. Zbrali so se v mnogobrojnem številu v svečani dvorani duiiajske visoke šole, kjer je bil Novomeščan, preč. g. Leopold Picigas povišan v doktorja bogoslovnih vêd, Kazan mnogih dunajskih prijateljev, katere ima novi gospod doktor med duhovniki in svetnimi gospodi, zbralo seje polnoštevilno slovensko «kademično društvo „Danica", mnogo bogosloicev od svetega Štefana in skoraj vsi Pazmaniti ! Slovesnost je otvoril rektor visoke šole dr. Neumann; v svojem prelepem govoru je omPTijal težavnih studij in trnjeve poti, katera vodi do najvišjega akademičnega odlikovanja, in obilnih dolžnosti, katere zahteva cerkev in država od bogoslovnih doktorjev- Na to je novi gospod doktor obljubil, da hoče podeljeni mu akademiški časti vedno zvest ostati, in se je v prekrasnem, navdušenem latinskem govoru profesorjem zahvalil za podeljeno dostojanstvo.
Knlikor nam znRno, še ni do sedaj nobeden NovomešČan dovršil vse strogo bogoslovne izpite in dosegel di>ktorsko čast na dunajski visoki soli, za to se te promocije toliko bolj veselimo. Želimo, da bi se tudi drugi mlfidi, nndarjeni novomeški dijaki ne strašili tnida in dolgotrajnih studij, temveč v mladih letih si um bistrili, da zamorejo v zrelih možkih letih delovati v iirttspeh svojih sorojakov.
Novemu g, doktorju pa kličemo: Na mnoga leta!
Iz kmetov. [Odgovor na dopis iz zborovanja obrtnikov dne 24. decembra.] — Res hil je lep dopia in morebiti tudi od marsikoga sprejet; toda žalibog za naše kmetske obrtnike so v temu jako neugodni pogoji stavljeni; zakaj, temu se lahko z mirno vestjo ugovarja. Gospod načelnik obrtne zudruge povdarja, da se mnogi krčiji» vpisati in uplačevati v to zndrugo. Tem je oač drugače kakor se misli. Koliko bi se jih rado vpisalo in tudi vplačevali», ali oni se ne .sprejmejo če tudi dobro svoj posel opra*ljajo.
Povdarja pa tudi gosp, načelnik, da je bilo v „Dol. Novicah" in tudi po leimkih to naznanjeno, ali kateri naših obrtnikov se briga za lepake. On pride v mesto, da si nakupi svojih reči, ter se odpravi zopet hitro domov, ker si služi pri svojem poslu kruh. Njemu toraj ni mar, kaj da je na lepakih, in tudi malo našili obrtnikov je, kateri so na „Dol. Novice" naročeni, zatoraj se tudi ne morejo na take dopise in lepake sklicevati.
Dobro je tudi, da je veleslavna deželna vlada odobrila obrtno zadrugo, toda to pa nam ne pove, kedo da je volil dotični odbor. Mar so 1i bili tudi naši obrtniki k temu kli caui, mogoče da je bilo pii župnijskih cerkvah po občinskem slugi kedaj to naznanjeno? Tega žali Bog ni bilo. Ta odbor so najbrže samo mestni obrtniki volili. Ti pa, kakor je vsakemu dobro znano, delajo le za svoj blagoi', ne pa tudi za blagor kmetskih obrtnikov.
Vzrok temu pa, da se nočejo vpisovati ter vplačevati v to zadriigo, omenjen je vže v zgornjih vrstah.
G^ispod načelnik pravi pa tudi nadalje, da gre vse to za naš skupni blagor. Vprašam pa, za kakošni blagor? Bi li šlo za skupni blagor, skerbel naj pa bi tudi g. načelnik, da bi obrtniki svoj obrt po nižji ceni i;.J[3lovali, kakor sedaj. Je li pa nam stvar pre-dragj računjena, zato ne zn.eni se pa nikedo.
Vprašam pa tuđi, ^ođe li ta zadruga ttidi našim kmetskim obrtnikom v korist? Gotovo ne. — On namreč poudarja, da bode Tsakdo prišel zadrugi r roke, in da marsikatm noĚe v to zadrugo vplaiSevati. Kako pa hoče to storiti, ker je le malo kedo v to zadrugo sprejet. Kednr ni poprej uže tudi po avnjem proatem izglašenju tihotapil po svetu. So li tisti boljši kakor pa naši, koji si mirno v svojih domaćih hišah svoj kruh služijo? Po splněném mnenju nikakor ne. —
Omenja pa tudi, da so pijavke, in kako li zamore dotični gospod naše obrtnike brez patenta tako imenovati ?
Ako jim slav. c. kr. okrajno řlayarstvo ne podeli patentov, kaj li hočejo oni zato? Radi bi namrtć vsi vplačevali, toda ne morejo, jim ni k temu dovoljeno. Mojstri imenovanih obrtnikov pomrli so uže davno, radi tega ne zamorejo od njih učnega spričevala dobiti. Vendar si pa ti obrtniki pošieno svoj kruh isluiijo, ter morda fe bolje kot oni, ki so vže preje prosjačili po svetu. Mnogo je pa tudi samoukov, koji bolje razumejo svoje obrti, knkor pa tisti, ki so se učili svojega obrta od laških ino druzih mojstrov.
•Je li mar slav. C. kr. okr. glavarstvu več tak človek, kateri }e po svetu prosjačil (takozvani „yanilrovci"), kakor pa oni, kateri sebe in svojo obitelj s svojim flbrtom poSteno živi in se ni klatil po svetu, kakor 6e jih dandiinťS jako mnogo klati, tihotapi ter vsakovrstne hudobije doprinaša.
Ako se jim pravica do dela ne podeli, zakaj l i «e potem oblustvu naznanjali. Komu delajo krivico? Mislim, da nikomur ne Gospoda pa tudi ne bi godrnjala, ko bi jim mestni obrtnik tako po ceni delal, kakor pa kmetski. Gotovo si pa vsakdo lahko misli, da kmet ne more tako drago plačevati bodi si katerega koli obrtnika, ker on ima primerno majhne dohodke, ali jako velike stroške. Na vbozega kmeta se pač res nikdo ne ozira. Pravim pa tudi nadalje, kedo je kriv, da se (obrtni stan tako tnalu spoštuje. Kmetski obrtniki gotovo ne. — Brž kot ne. gotovo oni, ki po svetu prosjačijo, in ako se jim posreči tudi uzmajo. Takim se tedaj pač ne more dati spoštovanja. ■Glejmo toraj, da se bodo taisti obrtniki, bodi si mestni ali kmetski, vendar bolje spoštovali, koji si pošteno «voj kruh služijo, kot oni. —
Menim pa tudi, da bode g. načelnik ol^rtne zadruge tudi zato skrbel, ila se pravica do dela tudi takim podeli, ki uže mnogo let svojo obrt pošteno opravljajo, ne pa samo taistim, z učnimi spričevali. Kaj bi pa toraj kmetski obrtniki počeli, ako bi se jim nebi pravica do dela podelila. K-ain hočejo iti? — Menim, da je bolje, da svojo obitelj pošteno živé, kakor da bi po svetu prosjačili.
Opomba vredništva Ker nobenemu pravice govora ne kratimo, «[»rejeli smo dopis doslovno ; pridržujemo si pa ugovore o tem prihodnjič prinesti, ako bi znabiti zadruga to sama ne storila, to zdaj pa pripomnimo, da za ta prehodni čas, ko se stvuri začenjajo potom pravil uredo ati, se mora kaj ukte-nit:i, da se bo samoukom obrt dovolila, ter se bode tudi v zadrugo sprejemali.
DomiL(!e vesiti.
(častno obča n s t v o) je občina Črni Vi h nad Idrijo podelila bivšemu (mdotnemu vikariju, sedanjemu Župniku v Trebeinera, preč. gosp. Janez H1 a d n i k - n.
(Prešernov s po t» en ik). Odbor, ki je imel sklepati o načrtih zh Prešernov spomenik v Ljubljani,
je priznal prvo častno nngrado v znesku 600 K gogp. akad podobapju Ir. Zajc-u na Duaaju, drago častno nagrado v znesku 400 K pa g. akad. podobarju Alojzija Progar-ju v Celovcu. Vseh načrtov jc bilo došlo 6. Gfísp, Progarju, rodom Dolenjcu, od srea čestitamo!
(Doktorjem vsega zdravilstva) bil j« dne 5. febr. na grašketn vseučilišču promoviran gospod Ivan O ražen.
(Dol, pevsko društvo v Novem mesta) priredi s sodelovanjem „Glasb. Matice" v sobotn dni 17. svečana t, j. ob 8. uri zvečer v dvoruii „Narodne čitalnice" zabavni večer z obširnim vsporedom. Točke večera so : veseloigra, petje, tamburanja, komični dvospevi; tudi razne Čarovnije se bodo proizy»-jale. Po končanem vsporedu bode plea. Zanimanje ta večer je splošno, in je upati velike udeležbe, kajti upati je da se večera udeleže tudi gostje iz Toplic, Mirnepeči in drugih krajev v okolici. Smelo se sme tudi trditi, da zanimanje za večer ni neopravičeno, ker nam jamči požertvovalnost rediteljev zato, da bođ« to ve^er, kakoršnega še ni bilo. Pristop k temu večera imajo člani narodnih društev in po njih vpeljani gostje. Posebnih vabil društvo ne razpošilja. Vstopnina je -za člane 60 vin. in nečbme I krono, za lodbino bro-^0 do tri osobe 1 K 20 vin.
/ Št.-Ruprtska požarna bramba) bo imela predpustno \eselico dne 18. febr. v gostilni Planin-šek, po domaČe Sovan na Mirni,
(Iz Semič a.) III. izkaz milodarov za naprav« novih orgelj. Darovali so: g. Janez Malnarič, posestnik v Gorenjcih, 200 K; gosp. Ivan Šušteršič ml,, posestnik v Semiču, 30 K; gosp. Peter Ranch, graščinski oskrbnik na Knipi, 10 K; gospod Jakob Konda, posestnik na Gradnika, 4 K; darovanje v župni cerkvi v Hemiču 244 K; gospodom darovalcem izrekamo najtoplejšo zahvalo!
Cerkveno predstojništvo v Semiču,
(Vabilo k občnem zboru) slovenske posojilnice v Št. Jerneji na Dolenjskem, ki bode dne 25. febr. 1900 ob četrti uri p;ipoludne v šolskem poslopji. Dnevni red: 1, Nagovor načelnika. 2. Račun načelstva in poročilo nadzornika. 3. Volitev načelstv» in nadzornika. 4. Nasveti.	Načelstvo.
(Mestna hranilnica v Novem mestn). V mesecu prosincu 1900 je 298 strank vložilo 78700 K 51 h, 204 strank vzdignilo 52091 K 30 X, torej več vložilo 2660Í) K 21 h. 12 strankam se je izplačalo posojil 31440 K — b. Stanje vlng 1,38^100 K 71 h. Denarni promet 253533 K 03 h.
(Hranilnica in jiosojilnica v Kandiji.) Denarni promet luesecajnnuarija 1900: 22.488K 66h; ztidruïnih deležev je vplačanih 1341 K 60 h; tedaj stanje koncem januarija 13.582 K 80 hi novih de-Ježei» jiodjiisanih 7984 K 63 h; povrnenih 246 K; stanje koncem jainiarija 46.245 K 86 h; posojil m je dalo 3784 K; vrnjenih 916 K; stanje koncem januarija fil 476 K,
(Posojilnica pri sv Križu pri Kostanjevici) imii belo nedeljo, t. j. '/"2. aprila t. 1. ob 3. uri popiiludne v zadružni pisaiTii svoj občni zHr s sledečim dnevnim redom: 1. letni račun zal. 1899; 2. volitev načel.^tva in nadzorstva; 3. predlogi.
(V bolnišnici Usmilj. bratov v Kandi-ji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca januarja 114 bolii'kov, k'incem decembra jih je ostalo 65 skupaj i.!'. Od teh se jih je ozdravijo 91. Umrl je eden, in sicer vsled jetike. V oskrbovanji
•atelo jih je 69. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tetom prkeklega meseca 3312.
(ËlekiriiSDa razsTetjara) Kazni listi poročajo, da n^meraTa novomeški trgovec in posestnik goap. Fr. Seidl npeljali električno razs etljavo. Po-rbéali bomo, kadar kaj zi^nealji - ega poizvemo.
(Poduk za vinogradnike.) Kakor v prej-Snjih letih, priredi kmetiiska podruš^^nica tudi letos poučni tečaj za vin&rstyo in ceplj(;nje amenskik trt. Ta tečaj se bo vrail ob nedeljah dne 4. in 11. mai ca t. 1. PodaČeval bo deMni popotni učitelj gosp. Gombaé, in sicer o sledečih vpraŠAnjih: Prvo nedeljo dne 4. marca: 1. Kako je obnoviti vinograde z ame-ri^kimi trtnmi, in katere ameriške trte so mijbolj pripravne v različni zemlji in legi? — 2, Kattre žlahtne vrste naj se pomnoiujejo po novih vinogmdih?
—	3. Eako je zasajati nove vinograde, — Drugo sedeljo,. dne 11. maica: 1. Kako je ravnati z novimi nasadi v prvih letih? — 2. O gnojenju novih nasadov; katera gnojila so raznn komposta in hier-skega gnoja še pripravna za vinogradf, in kako naj se gnnjé novi vinogradi, da nam leto za letom dobro rodijo? — 3. O grozdni plesnobi in o žveplanju trt.
—	Puduk se bo pojasnoval s praktičnim razkazo-Tanjent, Po končanem poduku bodo prvo in drugo nedeljo praktične vaje o suhem cepljenju amenških trt. Poduk se bo -vršil v hiši katol. družbe rokodelskih pomočnikciv, in se prične ob imenovanih nedeljah ob 9. uri dopoludne. Ker je udeležba vsakemu prosta, vabimo naše vinogradnike, da se pridno udeležujejo tega poduka,
(Izvežbanih požlalitnevalcev za ameriške trte) bo kmetyska podružnica potrebovala po 12 do 15 na dan, kakor hitro priťne mt^seca marca s cepljenjem ameriških trt. OjK'ZHrjamo zaradi tega na Članek „Viije v cepljenju trt".
(Za konjerejce.) Poljedelsko ministerstvo je ukazalo, da se bode na Kranjdkem v spuščalnih po-stnjah Kočevje, Ribnica, liakovnik, Kostanjevica, Št. Jernej, Skocijan, Cerklje, Studenec, Grosujilje, Rorjol, Vrhnika, Selo in Vel Gaber od letošnje spu-st^alne dobe priČenši zopet pobirala taksa za držiivne řrebee, in bo po dve kroni. — V postajah Postojna, Koseze, Cerknica, Novomesto in Žuženlerk pa ostane »e ntidnlje brezplačno spuščanje.
(Na novomeški gimnaziji) seje prv<i pol-le^e Zvršilo 11. t. m. Mladina je lalikn vt'sela, ker je bil vspeh sploh jako povuljeri. V 1. razredu je izvršilo z dobrim uspehom izmed 6/ učencev 50, med temi 7 z odliko. Drugi red jih je dobilo 11. in tretji 6. V drugem razredu 'p doseglo dobfr usjieh izmed aetiiicov udhko imajo inje, duigi led 4, tretji red 3. V tretjem raziedu je izmed 31 dijakov odličnih eden, prvi red 22, drugi red 7 in tietji red eden.
V	četrtem razredu jih je dobro zvišilo 18, med temi eden z odliko. Dvojko jih ima 8, trojko 1, eden pa radi bolezni ni bil klasificii'an. V petem razi'edu ima med 15 učenci 10 prvi red. med katerimi sta 2 od-ličnjaka. Pet je dvijkarjev, řesti lazred ima 2 od-ličnjaka, 10 dijakov s prvim redom, dia pa z dvojko.
V	sedmem razredu se trije vesele odlike, H prvega reda, 5 jih inlnje nad dvojko in 1 nad trojko. 8. razred se ponaša s tiemi odličnjaki, 12 s prvim redom, 6 pa jih želi v drugem semestru spremeniti dvojko T prvi red.
(Skupno romanje v Rim) povodom svetega îeta nameravajo napraviti iz Ljubljane po Veliki BOČi. Voišnje ©d Cormonsa skozi Asisi in Loreto v Elm
in nazaj bi stala za III. red 32 K, za II. red 60 K. Prijave za romanje sprejema do 20. febr. uredništvo „Slovenca" y Ljubljani.
(PreiičjA zaprtij» t novomeikem poL okraju). Ker je nekaj na Tirolsko poslamh preiičer obolelo je v. dež vlada prepovedala ixvos prešičer iz našega okraja. Pozneje je pa dovolila, da se smejo pitani, sploh za klanj« namenjeni prešiči po železnici izvažati in sicer za sedaj samo v ljubljansko mestno klalnico. Dovoljenja za take izvoze daje covomeino okr. glavarstvo, kamor naj se dotične kolekoyane (1 proinje poáil]ajo.
(Ljudsko gibanje). V novomoSkem političnem okiajn, ki áteje 48 846 prebivalce,v, bilo je mi-nolo leto 301 poroka. Etjdilo se jih je 1669, umrlo pa 1059. V prvem mesecu po rojstvu je nsorlo 99 otrvk, do leta starih 208. do pet let 351, od pet do petnajst let 47, cd p^tnaJst do trideset let 74, od trideset do petdeset let 86, od petdeset do eeden detet let 243,. čez sedemdeset let 268. — Umrl« jih )e 61 vsled prirojene slabosti, 147 na jetiki, 100 na pljučnici, 60 z« davico ia 55 na oslovskem kašlju. 25 oseb je kap zadela, 16 jih je nmrlo \sled srčne hibe, 10 na legarju i, t. d. Ponesrečilo je 10 oseb, samomora sta bila 2, pobojev in umorov pa 7.
(Današnji list) obsega dvanajst strani.
Darovi la novomeško dijaško kuhinjo.
Darovi zr dija'Jto knhinjor Gosp. žnpnife Lj. Jtiibo 5 kron,, g. kftpel. Fram;, Dolinar 4 K, ^ inpnik Plevanić 20 K.
—	Dobmniki iz Mest.» in Kaiidije za mesfc febrnarij 66 kron.
—	li Metlike 100 K, kntere je nabral g Dav, V-nkSimĚ. Daro-Tsli ao pa: Davutln VukIiiiiË 10 K, Klemeotina Vnk^inić, oekrbiii-kova soproga H K, mil. jf. jm,St Franjo Dovgan .0 K. Ji žef Novak, kaplan 10 K, Neimenovanec 10 K, Franjo Uuítin c. kr. jio-Star 10 K, Stanka Gustin, po.itarjeva «oproga 2 K, Joie Vukíi-ni6 4 K J. Hranilovifi, župnik Í K, Gtátin a'ar. (i K, Karol Go-vanen 2 K, J. Gloljoinik 1 K, Oançl, i K, Emanuel Fiix, trgovec 1 K, Fani Slakar 2 K, A. rorireuar 2 K. Dnnie! Makar 2 K, Skuiek 1 K, Anton Rfijnier 1 K, J. Šnmer 2 K, A Koi.ai 2 K, Luuder 1 K, Terdek 1 K, Marija Mikiili, 2 K, H Št.ium, todui prifitAv, 2 K, JenoBii 1 K, Antun Jonke, 1 K, Franjo Watiha 1 K.
Dr. Jos. Marinko.
Gradec 3. febrtiariju 19	H
Trst 10.
47 -25 26
HZ 45
R6 86
t .
Potrtega ircft naznanjam v STfjjenn in imen« lirata vsem aoToduiknm, prijateljem in /natiuem presunljivo Test, <1h je najina blaga getit.ra
ANA 150 O OLIN
danes dne Ď. i. m. ob i/^l uri popoluiioć! pu dolgi, irinřni bi lezni, vei'krat previd^na « bt. zakramenti, v 61. letu (iTOje dobe mirno v Gnejiodti Kampala,
Truplo preblage pokojnice je bilo dne 7. t. m. ob daritvi «v. niBÍe na smarjetekeni pokopaliSÈu k velSnemu poËitku položeno.
Priporočam jo v blag spomin in pobožno molitev.
Gorenjavas pri Šmarjeti, due il. febmvarija 19CjO.
Janez Bogolin,
posest, v Žedovinekn, brat.
K^fhael Bogolin,
žnpnik v pok , brat.


Posojilnica v Črnomlji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
imela bode svoj
dne 4. marca 11. ob 3, uri pop. v posojilnici.
Dnevni red:
1.	Pnrnéilo ravnatelja.
2.	PredlHgnnje raćuna za 1899, določijo se reinune-racije odbora in razdelit-ev čistega dobička.
3.	Volitev odbora za prihodnjo dveletno dobo.
4.	Nasveti,
K obilni udeležbi uljudno vabi vse častite 4raStvenike,
<41)	ODBOR.
RAZGLAS.
Ts f^oïdne dreresnice t Bršlinu jití Novem mestn se bode oddalo letoi «pomladi sledeče sadike:
400.000 . . . Sletnih krepkih amrek; 60.000 preBftjeuili 5 „	„
30.000 . , , 2 „ irnll) borovcev; Sadike h6 bodo prod^nla v drcvesnici ali pn priaierno vnvite iu posUvljetie na poŠto ati želessuiSha postAjo in sicer Sletne smreke po 3 kroue, preaajene amrei^e po i kruue m črni borovci po 2 krone 40 vinarjev tinoi (1000) koitinđuv. —
Pismena ali nstmen» naročila za te «adilie Bprejema «, kr. okrajno glavarstvo t Nuveui magtu, Krškem in Crtioiuljn, «. kr. okrajno gozdtio nadzorstvo v Novem mestu in pa c kr. lifn-dftf T Novem me^tu, Krškem in Ćruo nljn do 16. marca 1900 prt kterili se morajo naroieiia dreresca proti potrdilu takoj plačati.
C. kr. okrajno goidno nadzorstvo v No/etn mastu,
dne 24, januarja 1900.
Hi^a št. 28. na HroduN^S
mesta |e v najem oddati. Ista je v dobrem stanu, na dva konca zidana, ima vrt in vse potrelme prostorije, ter je pripravna bodisi za gostilno ali obrtnijo. Zraven spada tudi en loh \elika njiva. Veii pove lastnik Anton Jane, na Brodu h, št. 28, Pošta Novo mesto.
w m Ml
V
Rajem.
Jako dobro obiskovana gostilna pri Skabmětú se takoj odda na račun. Oženjeni imajo prednost Več se izve pri
Anton Jakaz-n,
(47—1)	Novo mesto.
neoženjen, tiezen in veŇČ svoje službe ae sprejme na grttjňťíino blizo Novega mesta. — Kje, pové uredništvo tega lista,	(31—2)
w
odda se takoj po zmerni najemnini v Zbiirah ob okr, cesti. K mliuH doda se tiuli nekiii njiv in travnika. Zglasila sprejema ter da;je natančneja pojasnila
oslcrbništvo grajáčíne Klevevž, poàta Smarjeia, Doletiisko.	(Í3-1)
Krasno jabolčno drevje in dupayskî oves za seme ^^
ima na prodaj
deželna kmetijska Sola na Grmu. 100 litrov tehta 52 /r^ proda a se 14 A I kilogram.
W eno kovaško orod e
u	I
za popolno kovačijo ima na prodaj Janez Puretaar, Poljane pri Topi cah,	(46-i)
llpX^lr se sprejme v pouk v prodajslno s špe-Aftîvjvlt. cerijskim blagom, ki je lepega vedenja in je dobro dovršil vsaj ljudske šole. — Več pove Viljem Tomic, tt^govec v Trebnjem.	(«-i>
Oskrbniàtvo graiščíne Ruperčvrh spreme za svoja skladišča pri novomeškem kolodvoni
zanesljivega niagaclrierjii^
kateri je slovenskega in nemškega jezika y govon in pisavi zmožen. Pismene ponudbe, v katerih je povedano, koliko plačila doti('ni zahteva, ter so priložwia prepisana ponudnikova spričevala, naj se posljeja gozdnemu mojstru R. Kretinszky v Kandjjo pri Nov. mest«.
? 11 (11111 • je kaj pripravna za štacuno in gostilno, ter se že več let »tacnna in gostilna nahaja v njej. N itančneji pogoji, po ktrerih se bo hiša oddiiln, ievedo se ustmeno ali pismeno pri Županstvu v A.dovcu.	(42-1)
Pristava v Podljubnuj
eno uro vožnje od Novega mesta, ktera obsega kacili 70 oralov, od lega je fiO oraliv krasne bukove hoste, proda se zaradi st^irosti Insmika primerno cenó — Več pove opravniitvo ,,Dol, N tvic".	(48)
V Veliki Bučni vasi blizu novomeškega kolodvora je na prodaj ali se da v najem
iidva Mis^ na dva kooca,
z dvemi kleti in hlevom ; zraven ja tudi sadni vrt.
Tudi se proda šivalni stroj.
Več pove lasUiik Franc Kumar, Val. Bu6na va&. pošta Novo mesta.	(15—3)
Spreime se
<
i # fe 1 ^
pridna, poštena, v prodajalno za kruh in moko y Novem meslu. Dekleta z dežele imajo prednost; vešč» mora biti tudi pisanja in računstva, — Kje, pov« vredništvo tega li.-^ta.,	2)
m éa
na vodi s kladvom tn brusnm. Ista se nahaja ob cesti.
blizo řel Piti i (••(». Trebnjem.
Več pove Janez ititar na
Mirni pri
(16 3>
I
najstarejša in največja ^H-^
ovarBffla zalip?
šivalnih strojev
T Ljubijani, Dunajska cesta št. 13.
Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek,
trgovec v Metliki. ;(210—13)
mmm.
7<)1f4Í «o Se	kateri
liaAai KathreinerKneipp-ovo dadno kavo ne rabijo, akoravno je tako dobrodiSeČa ia zdrava kavina pyaĚa?
Ker fe Tsi ne ved^ ktere velike prednosti ima Kathreiner-jeva kava, katera skozi en fik-strakt bobov« rastlina duu lo okus bobov« kave zadobi. Taista to raj adraSi na neprecenljivi način dobre zdravju delnjoíe lastnosti domaČega sladu ega preparata i pre gubljenim duhom bobove kave. Kathreiner Kneippova sladna kava služi posebno za piiines k bobovi kavi, ^ tudi ako se sama pon-iije. Dobi se povsodi, ne eme se pa nikoli odprta prodajati in je samo pristna v znanih izvirnih zavojih t podobo župnik« Kneippa in ■ imenom >Kiihr«ln*r<.
ko Si doma lahko denarja zasluži,
Mor ina pisati in brati in mu je resna volja tiuditi ■e. — Vprašanja o tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtih pismih z nai)iBf»m : .,N° v Ameriko T pQ3ta restante. Ljubljana."	no-3)
dobrih starisev, s pritnemimi Selškimi vednostmi, sprejme v poduk Friderik SKiâek, trgovec v Metliki,
Popraviliia delaviiiea.
Podpisani naznanja uljudno, da popravlja vsake vrste kolesa (bicikle), èlvalne stroje, godbene avtomate, električne zvonce in sploh vsa v to stroko spadajoća dela.
Zaloga urarskih potrebščin.
ftc^' Cenike pošilja brezplačno.
S spošto vary era
Josip Otto.
Tndi se sprejme učenec
8 primernimi šolskimi rednostmi — Yeë po dfigovoru.	(39J
Oves „Willkomm"
Ta izvrstna vrsta težktga ovsa obrodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pokazala kot najzgodnejša in najrodovitnejěa ; ima visoko in prav dobro krmilno Blamo in ne poleže. Ker se moia ta oves jako redko posejati, znd<t3luje 50 /v/ za en oral. Razpošilja sft z vrećico vred 2h kg m 4 gld. 50 kr, 50 % za 8 gld. 50 kr, 100 /cff za 16 gld — VreĚice, ki imajo 5 pošiljajo se poštnine prosto proti vpoňijjntvi zneska i gld 70 i<r.
Oskrbníátvo grajščíne Goliče pri Konjicah na Štajerskem.
H i[ Ši d na prod»,j
(22-2)
V	sredi vasi Galierje, faia in poňta Binsnice. Hisa obsega stanovanje, klet in hiev; pri hiši je skoro oral njiv in tri fetrt ortile hoste. Cena 500 gld, — Veô pove lastnik Matija Luzar, Gai erje St, 15, p. Brusnice.
Mirko pl. Krčeliíí,
klepar in pctsesttiik v iaski na Hrvatskem izdeluje
dobre prasilnice uVi iiieliove
za trte žvepljati
ÍT1 Cic nd lirv kIhV	'''I"«''^^^^	y /"f^rebll
za najbolje siioznnre. Ďve irste so za na lirbtu nositi, 4 vrste fia za v rokah rabiti. Ceniki z obrisi se poSiliHjo franco.	í.')6-2i
ëëeëëiiësiëëëëëëëëë
1	J. AViSEC,
S vryar y Bršljiiin pri ItudolfoTťni
® slav. občinstvu uljudno n^znunja, da izdeluje
V	vsa pod to fctrcko epadaloča dela; izdeluje 0 pa tudi Iz domačega prediva
2	BP" po nizkih cenah!
mmmmmmmmmmmm€
(46-n
I
i i i i i i 1 i.
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica,
registpovaiia zadruga z neomejeno zavezo,
ti^ op^Sisvo 7 Xflj'gi.bljsued sprejema in Izplačuje liraitilne vloi^e in
obrestuje po od dne vložitve do dne vzdihe
brez odbitka iu brez odpovedi. Hriuiilniciie knjižice se sprejeiniijo kot gotov denar, ne
L
da bi se obrestovaiije pretrgalo.
(38-ï)

TT Jí li H AO ^^ vsprejme v trgovini z že- W-fjifirtirQliíú ^ Kandiji Št. 9, obstoječe i U C"	leznino in Bfjecerijaini. — Natanťí-	* otllJC štirih sob, kuhiaje, kleti in vrt
neje pogoje podž, Franc Gustin v Metliki.
Vi n C e r
IX
vrtfc
(24—21 se odda z dnem (5, aprila. — VeČ se poiz?e v trgovini Franc Kastelic-a,
vsaki
«e sprejme za v Trško goro, kteri je zmožen na zeleno	wïijici t |juiiij j.ii množini, kdor jih ima
trte cepiti. _ Kje, pove vrediiištvo Dol. Novic.	na prodaj naj se zglasi pri Ivana Appe v Kandyi.
Čebele v panjih SSri^ii
MEM
KT
sprejema vloge vsak dati dopoldne proti 4% obresto-vanju od 1. prihodnjega meseca ter ríivno tako izplačuje iste, ter računi obresti oo zadnjega dne^ preteklega meseca.
Ilentni davek plačuje hranilnica sama, tako da dobé vlagatelji polne 4"o obresti-Stanje vlog K 1,844.603.
Stanje hipotečnih posojil K 1,010.000, stanje meničnih posojil K 101.77Ť, stanje vrednostnih papirjev K 96.386, stanje rezerve K 19.568.
Denarni promet prvih deset mesecev znašal je
K 2,601.298-02.
V mestno hranihiico v Novem mestu se nalaga po c. kr. sodiščih pupilami denar.
Mestna občina Novo mesto jamči poleg položene varščine 10,000 gld.p ki je vinknlovana za varnost vlog in obresti sploh
z vsem svojim imetjem.	RaVfiateljstVO
MOHAR^ predsednik, PERICO, pis. ravnatelj.
11737446
50. fttnn.
DOLENJSKE NOVICE.
BtliV. 4.

NunutitloBii Imam t nloil Ttdiiû friina in trp«bio bJa^ THk* Tnt« {Mtlt« (oifHtde
Auharnik*.
Tudi ilav. p. n. obiiiutra na-■nunjdti), da Imam v laiogi riak« mtB modeinfl fctofa t«T tii<U n«pr«-looilJtT tJToUki lodan za Iiartlok«.
Tudi Inuun narejena bkriloka Tiuke valikoatl za goipodain Mk« po nizki CSIÚ.
filj^tn iBli»« uul
-{ krojAikl mn.li^tpr. ^Voto montn, Tvllbl trs Kt. «X
IitlpantC» M piei. dnhoviiini v lidvlovaaj« VKiik0V7Htt>e obleli«, poaebno
Jtjr" talarje, površnika itd.
po najoknenejSeiii in QRjnovejíem kroju. — Ledelujem yeako, t to stroko spKdajoA« delo natančno po meri.
Priporočam se pref. duhovifini, da me blagoroli poôMtiti s oen i nimi naroćtli, zagotavljajoč, da bodem vedno akrhel, da ixioiim Tsako narodilo t najveijo zadovoljnost prefaetitih DaroůnikoT.
Slav. p. n. obíinstvu priporočam STojo dobro niegeoo
krojaáko delavnico,
T kateri delajo najboljše delavske mo^; satorq ne jamS n atogmtno, lepo ia moderno izvrííter naroůil, kakor tudi zato, da m vsaka Y moji delavnici narejena olileka lepo prUega.	^ ]


P. n.
Usojam si slavDemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoril
trgovino v novi hiši
poleg železnega mos^ta,
v kteri se bo nahajalo vedno sveže apecerijako in barveno blago, žclcznina, vsakovrstno orodje, semena itd.
solidno postrežbo, z vedno dobrim blagom po najnižjili ccnali.
Stara prodajalna ostane odprta, ter bode tržila, kakor doslej.
Kandiju, dné 2. januarja 1900.
-rr-, - ^ T.] lOTr»^' i^^^V^ TJ
z velespostovanjem
Novo mesto: Od^ovoTni nrtduik,	saložuik iu tiokar i. Kraiec.