Gospodarske stvari. Gruške obcestnice. II. 7. Gruška reženka. (RockeaeicrBirae). Je srednje debelosti, okrogla ia izvrstna gospodarstveaa gruška. Na tako zvani Gorski cesti, ob Nekarju in v Odiaovem lesu jo radi in pogosto sadijo ia posebno za sušenje ia tolklo rabijo. Delajo iz teh grušek tudi gruševi močnik (latverga). Trpi do srede oktobra in se mc-ca. Drevo je srednje velikosti obilno rodi ia je posebao vstvarjeao za nasade ob cestak ia na polji v mrzlejših krajih. 8. Gruška krisorepka. (Rattenscliwanz). Trpi do oktobra. Je drobaa podolgovata ia. v gospodarstvn za krhlje ia tolklo sposobna gniška. Ta gruška se posebno ob Nekarju iri v Renskem palatinatu pogosto sadi in iia polji in ob cestali prospeva. 9. Zeleaa moštaica. (Griiae Mostbirne.) Je zelo koristna gospodarstvena gruška, ki daje najizvrstnejše ovocno vino, pa tudi za sušilnico je dobra. Drži se do riovembra. Drevo je do skrajnosti rodovitno, doseže visoko starost, postane zelo močno drevo in prospeva po najvišili liribih v Odiaovem lesu ia navirtemberškeai Ta gruška je prava nemška narodna sorta, ki je po celem Odinovcm lesu, ob Nekarjn, okoli Tibingov in Stutgarta sploh zaana in razširjena, kjer se ne redkokrat dreveaa po 100 ia 150 let stara nahajajo ia sicer v najrodovitnejšem stanu. Kot obcestno drevo v vnrzlejših krajili zasluži vso priporočbo. 10. Grnška lokovica. (Bogcniiekerin). Srednje velika pa izvrstna moštna gruška, ki je okoli Tibingov ia Holieahajina razširjena. Diži se do decembra. Drevo oatane majhao, je do skrajnosti rodovitno ia proapeva izvrstno v mrzlih krajili. 11. Gruška Harigelka. (Harigelabirne). Je drobna, roda aioštnica, za maaj milo podnebje vstvarjena. Drži se do novembra. 14 6 r u š k a v o I k n 1 j a. (\Volfsbirne). .Te drohna, airoko-okrogla. britka gruška, ki daje izvrsten mošt ia za mrzle kraje posebno priporoobe vredna. Drži se do oktobra. Drevo vzraste zelo visoko in doseže viaoko staroat. l."'j. G vnsk a filipo vka. (Briihlbirne). Di*ži se po oktobra. Je drobna, roda pa dobra moštnica, ki je z ozirom na podnebje za neprijazne kraje. 14. Gruška Bavarka. (Seafbirae)Sad je droben, rod in se do noverabra drži. Rabi se po Odinovem lesu. pri Velikem Botvaru in na Virtemberškem, kjer je sploli znaaa in razširjena, za tolklo, snšenje ia za grnševi moi':aik ali latvergo in je za imenovaae namone posebnega priporooila vredna, zlasti po mrzlih krajili, kor drevo celo po višavah Odiaovegalesa izvrstno prospeva. Drevo vzraste do znatne velikosti iu je /.e!o rodovjtuo. 15. Gruška amojka. (Brandbirne.) Drži se do sredo oktobra. Je izvrstna gospodarstveua gruška za sušenje, tolklo in za druge porabe. Drevo postane aad 100 let staro, rado rodi ia raste v vsaki zemlji ob cestah o Odinovem lesu na Neinškem. 16. Gruška vinca. ("VVeinbirne). Je dobra moštaica, ki jo radi ia pogosto po Odinovem lesu zasajajo; je tedaj za mrzle kraje priporočati. 17. Gruška d ogor epka. (Langstielon). Gruška ima dolgi recelj in je za tolklo iu sušenje izvrataa gospodarstvena gruška. Drži se do oktobra. Drevo postane aad 100 let staro in je vkljub neprijaznega podaebja.v Odinovem leau prav rodovitna. 18. Gruška palmovka. (Palmischbirae). Je drobna navzdol ošpičena izvrataa moštaica, ki jo aa Virtemberakem sploli naaajajo. Drži se pa le do oktobra. 19. Gruškaploščaaka. (Plattbirae). Precej debela, podolgovata gospodarstvena gruška, posfbno dobra za krblje iu tolklo. Drži se do konca oktobra. Štajerski mašancelj. i.Dorainik Čjlnik.) II. Mašaacelj je na Ceskem gotovo vže više 400 let doma, čita se v česki zgodoviai, da je Aeneja Silvij, kardiual, bil leta 1460 tamo poslanec, ia da jo med izvrstuim sadjem uajšel jabelko, ktero so mašancelj imenovali in ga je za najvažaejši sad spozaal, še celo želel, ga na Laško preaaditi; pozneje ko je papež postal, je dobil od škofa vsako leto od tega sada en voz tijaa v Rim poslaa; toraj je že takrat zarad dobrote moral veliko zasajea in oialaa biti. Prišel je gotovo iz pokrajine Mišenske (Meisaea) na Sakaoaskein, kjer ao ga Cebi miaensko jabelko imeaovali, Nemec ga zove tamo Mischansker ali Maschaazger. Ne bomo se varali, ako re^emo, da ae toti sad že pol drugo stoletje na Štajerakem sadi ia ako se z žlabaim boržaaom zamenjava, to ni velika napaka, ker je malo razločka med njima, tudi fara ,,Boradorf" je aa Saksonskeai celo dve vasi tega imena so tamo, Slovani vas Boršaac imeaujejo, oddaljeni Nemci oblikajo to po svojem v Maršaac, ia kdo zaa alj je ae Borsdorf prav bil Borštov od borat. Bržčaa so zvrati iz enega istega plemena postale, 5 — 600 let staro pleme se lahko premeni in gotovo je, da ae hvalevredai sad k nam iz Ceakega razširil, ker tamo so pred izvrstni aadjerejci lepoto in dobroto aada spoznali, kar ae rodi samo aa ravninah, ampak tudi na višavah, še v mrzlili krajili Tudi Miensko ima visine, kakor Slovenske gorice, tarao je tudi vinoreja precej razširjena, samo na Laakem sc mu prav ue dopade. Stari sadjeslovcc žl. Dolinal ('asti sad kot ,,Stolz der Deutsclien", (ponos Nemcev). Naj bo. ali tudi na Mišeuskem so bili uekdaj naši pradedi Slovani, šo zdaj je tamo kraj, kder blizo slovonski govore, tudi pravični aemški jezikoslovci hvaležno spozaajo izvir sedajuega olikaaega nemškega jezika, kteri je iz Saksonskefia, prav za prav mišeaskega nare.ga postal, glej Adelungov ,,deutsclier Styl, Beroliu 1800, str. 43. Na prvo so na tej zemlji Vendi (Sloveni prcbivali, kteri so po svojem fiaem, nježaem govoru poznani itd.; s temi so v dotiko prišli Sasi, Franki, Severoaemci, in po lepem izgovarjaaji Veadov je postalo gladko mišeasko narečje, za prvega nemškega spozaaa itd Priliko sem imel sam slišati, kako Sasi pevaje govore, kot naši Haložani. Fraucozi tudi pišejo: Reiaette de Misaie, tako stoji še v Loadoaskem katalogu, toraj, ako je uaš izvrstniši sad res iz Mišenskega, zovemo ga alobodao ,,Mišenskar ali Mašaackar", to bo vse jedno. (Koaec prihodnjič.)