* Podelitev letošnje gragke kulturne na- grade. V Gradcu je bila ustanovljena po- sebna nagrada za štajerske kulturne delav- ce Ta nagrada je bila podeljena že lani, le- tos pa se je delila vdrugič Letošnjo na- grado v znesku 10.000 RM prejmejo: rav- natelj graške opere dr. Karel Bohm, dr. Haas von Dattelbach in vladni svetnik prof. Ferdinand Pamberger. * Goethejeva kolajna za dr, EScheri- scha. Fuhrer je podelil profesorju in tajne- mu svetniku dr. Karlu Escherichu v Mona- kovu ob njegovem zlatem doktorskem ju- bileju zlato kclajno- Dr Escherich si ]e stekel kot gozdarski strokovnjak velike za- sluge za svojo stroko. * Tudi to je potrebno. Nemški listi pri- poročajo stanovalcem, naj poskrbe ob pravem času. da se morejo v primeru le- talskih napadov odpreti tudi zamrežena ckna v podk!etn:h nrostorih. Odprtine mo- rajo b ti dovolj velike, da lahko zleze skozi nje tudi obilnejši človek. Obenem je pripo- ročljivo, da se zvečer re obeša perilo na podstrešju, kajti praksa kaže, da sušenje perJa v podstrešnih prostorih zavira gaše- nje požarov. * T'"tji otrok kraljice Faride. Sopro- ga egiptskega kralja Faruka, kraljica Fa- rida je povila te dni svojega tretjega otro- ka, ki je zopet ženskega spola. Farukova soproga poteka iz iranske vladarske hiše. * Upokojenca na Japonskem naj gredo ma Kmete. Na Japonskem so začeli pro- pagirati misel, naj bi se vsi upokojenci iz- selili iz mest ter šli na deželo. Gre pred- vsem za to, da se iz mest umaknejo sta- rejši ljudje, da bo poslovanje v mestih pri morebitnih sovražnih letalskih napadih la- žje- Japonske oblasti pričakujejo, da se bo. do upokojenci pczivu odzvali v čim naj- večjem številu. Is hiuMjane Oh preranem grotm ravsiatelfa Branka Kostiea Od pokojn i k m 'ega prijatelja izven slovenskega ozemlja smo naknadno prejeli naslednje spominske vrstice: Na njegovi zadnji poti sa n;so mogli spre- miti mnogi njegovi najb!:žji sorodniki, saj da- nes smrt kosi tako neusmiljeno vsevprek, da se ljudje toliko za njo n ti ne zmenijo, dokler jih ne zadene neposredne'. Prišli so vendar z veliko zamudo, ker niti smrtn; primeri naj- ožjh svojcev niso danes zadosten razlog za možnost prihoda, ter so ^ le še globoko po- trti mogli poklonit na njegovem z venci ;n cvetjem obsutem grobu pri Sv. Križu, kjer na slavo božjo ne delajo razlke med pripadnik: raznih krščanskih ver. Polnih 18 let, polovico svojega življenja, je prebil med brati Slovenci. Jadransko-podu- navska banka ga je najprej poslala kot mlade- ga barvnega uradnka v Kranj, kjer je tako silno vzljubil planine, da jih je skozi vrsto let vse prehodi! s svojim še preko groba zve- stim tovarišem Doretcm Pozneje ga je ista banka zaposlila v Ljubljani v svoj;h gospodar- skih piid;''+i;h. nazadnje kot ravnatelja Zdru- ženih - i Privad i se je slovenščine tako . dovrse . jkor le malokateri Srb Po pristni j govorici gotovo n; bilo mogoče uganiti, da je i dr>m?i kršne Hercegovine Vzljubil je slo- ! vensko zemljo kot svojo lastno Med Slovenci fi je tudi zgrad'1 gnezdo idealne rodbinske s^če, ki je pa žal trajala le kratk'ih osem let. Tudi njegova koma i za šoflo dorasla hčerkica BKinkica pravi nekako prepričevalno. da je Srbkinja — pa tudi Slovenka Ravnatelj Kostič je bil redek značaj v svo>j'h zasebnh in javnih nazorih. k' ga ni mogla snraviti s nrave poti nikaka začasna, pa tudi ne naitežia preizkušnja. — Njegov oče, znani nacionalni delavec, mu je dal na življenjsko pot plemenita navodila, ki se jih je držal z njemu svojstveno doslednostjo. Svoje lene tradic'je je nadalje razvil tndi v 'jubljanski pravos^vni koloniji, kier se je TrarIj;vo uveljavi] v cerkveni občini, nekaj časa tudi kot tajni: in blagajnik kakor tudi pr z?rad:tv-' in ureditvi krasnega pravoslav- nega hrama sv Nikolaja. Ni.T ovc orljubijenost med srbskimi in slo- !n; pri iAtelji je dokazalo z'asti g'obok o soč-utj z njegovo nesrečno ženo. skoz- vse rjen* '-!;cn:e hudo prizadeto po neusmiljeni usod' :o ie Gst-di popolnoma odrezana po r < -"Trner od hčerkice in vseh na'bliž jih, ki bi N-] • v tem n.ajhui?em udarci v veliko Oporo Zato .90 se vs: po vrsti trudil', da ji. ko!:k' - j? to le mogoče, nadomestilo njeno za- skrblj -n mamo. k- morda n'fi ne s'ufi kako hud;i reč;i je zadela to neko* tako srečno dntž:n:co. Up: odbor Združenih opekam d. d. je s sv m plemenitim' deia'ji d; kazal kako je cenil svojega ravnatelja, toda ne samo to: dc' ;! ie tud globok socaln-' čut. ki je tako potreben zlasti v današnjih hudih čas'h Naš nepozabni Branko nas je zapustil v 37 letu svpje mladost-. Bil je vzoren .kot najboljši soprog. oče in sin. kakor je b:l v/oren :n do- sleden tudi v svojem javnem prepričanju. — Večna mu nam jat! t>aruitp za zimskr pomoč! u— Pomočnice za hišno prvo pomoč zadnji čas hišni gospodarji precej pridno prijavljajo. Ker so se pa pojavili nekateri pomisleki, češ da so pomočnice potrebne samo v takih poslopjih in hišah, kjer so večja zaklonišča, pojasnjujemo, da so po- trebne prav v vsaki hiši, posebno kjer je več strank, četudi imajo samo provizomo kletno zaklonišče. Ob prijavi so nekateri hišni gospodarji poudarjali, da je hišni starešina hišnik, pomočnica pa da mora biti pač hišnica. Tako pojmovanje se nam ne zdi pravilno in bi bilo po našem mne- nju boljše, da se vloge nekoliko razdele in se ne zahetva vse od ene družine, od drugih pa nič. Časi so resni in bojimo se, da se nam bodo približali še hujši, ko bo potrebno sodelovanje vseh. Pozivamo hišne gospodarje in hišne starešine, da upoštevajo ta navodila ter da nadaljujejo z obveznimi prijavami takoj. u— O božičnih praznikih si prebivalstvo lahko nabavi določeno mero žganja, kate- rega prodaja je bila doslej blokirana. Mest- ni zdravstveni urad smatra za potrebno, da opozori predvsem gospod:nje, naj kuplje- no žganje dobro spravijo za dodatek k raz- nim čajem Ln za zdravilno poživilo ob pre- hladu, influencah, raznih črevesnih obole- njih in drugh boleznh v družini. Dodelitev žganja nima namena pospeševati uživanje alkoholnih pijač- ki so predvsem za mladi- no zelo škodljive. Shranite ga za bolezni! u— Božičnica hrvatske kolonije. Kon- zulat NDH priredi v petek dne 24. de- cembra 1943 v svojih prostorih v palači Bata svojim državljanom božičnico. Prire- ditev bo trajala od 17. do 18. ure. u— Danes ob 5. uri popoldne bo v mali filharmonični dvorani druga letošnja pro- dukc:ia gojencev šole Glasbene Matice Iz oddelka za solopetje ravnatelja Betetta bo nastopil go~'enec Korošec Ladko. Iz oddel- kov za klavir bodo nastopili: gojenci gdč. Bradačeve štrukelj Tanja. Paulin Eva. K rnovšek Darja, Neuberger Lidiia. Mate- lič Eva in Miklavč'č Mirjam; iz šole ge Lipovškove nastopi Rnpnik Jana; iz šole ge. Sancinove pa Petrovčič Gregor Cok Zorana, Cok M:leva. Trinkaus Duša, Lrbe Marija, Dular Marko. Božič Zvezdana in Kalan Pavle Iz viol;nskega oddelka bodo nastopili: iz šole g. Gregorca Januš:č Fe- dor- štefe Ivan, Butara Demetrij in Buias Drago; iz šole g. Ivenčča K~kalj Anton tn Samec Vnso; -z šole g. Sancna Turk *vo in Klopčič Rok. Podrobni spored te pro- dukcije je na razpolago v Knjigarni Glas- bene Matice. Opozarjamo na točni začetek ob 17. uri. u— Najkoristnejše božično darilo za di- jake in odrasle je prof. T- Kotnika LTčbe- nik angleškega jezika I ni II del, ki gs dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge u— Kopališče Zavoda za socialno zava- rovanje bo pred pr znilti odprto v sredo 22. t. m., v četrtek 23. t. m. in v petek 24 t. m. ves dan. to "'e od 8. do 18. ure. ANEKDOTE, ŠALE, KRIŽANKE?! u— Opozarjamo vse, ki želijo prodati svoj pisalni stroj, radio aparat ali harmo- niko. da prevzema specijalna trgovina Everest gornje predmete v komisijsko pro- dajo in jih vnovči zelo dobro in hitro. Pošljite tedaj še danes Vaš pisalni strok radio aparat ali harmoniko v kom:s jsko prodajo tvrdki Everest, Prešernova 44. U— Za desinfekoMo UF! in frrla dobite v vsaki lekarni FORM1COT PAST1LE! u— Malo ie knjig, ki bi b'le za dorašča- jočo mladino tako pr'merne kakor ia R. Kpiingova Knjiga o Iti je izšla v Knj garni Tiskovne zadruge. u— »DOLOREX« tablete se priporoča- jo pri gripi in boleznih prelVada ker zni- žajo temperaturo, olajšajo pa tudi '00'e- čine pri glavobolu, migreni m revmatiz- mu- »Dolorex« izdeluje lekarna Mr. Ba- hovec. u— Zahtevajte AMIDON tablete proti glavobolu, nevralgiji hripi. influenci in revmatizmu Dob;ta jih v vsaki lokami u— Ali že imate Gospodinjski za leto 1944? Dobite ga v knjigarni Ti- skovne zadruge. NaHvna peresa, boljia, dobro ohra- njena, kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST. Prešernova ulica 44. u— Vklenjena mladost je najnovejša mla- dinska knjiga pisatelja Lojzeta Zupanca. 'Povest obravnava življenje dečka in dekli- ce, ki sta se s pridnostjo, močno voljo in vztrajnim učenjem povzpela iz nizkih so- cialnih razmer do zastavljenega življenj- skega cilja. Način pripovedovanja je pri- kupen in zanimiv, zgodba pa nadvse po- učna in vzgojna. Delo je založila Tiskovna zadruga. Najlepše božično darilo za dora- ščajoče dečke in deklice! u— »Dravska roža« je krasna pohorska bajka o skrivnostni roži maščeval ki, ki ra- ste na dnu srebrne reke.Drave ter ko se razcvete, pokonča kruto limbuško gospo- darico. Je to prelepa in ganljiva zgodba treh drvarjevih sinov, ki so z zelene plani- ne olšll v svet za kruhom, delom in srečo. Spisal in v samozaložbi jo je izdal Jože To- mažič, s 125 slikami pa jo je opremil Jože Bsranek. Vezana 38 lir. Je najlepše darilo za božič in novo leto. u— Za božične praniike bomo točili čez ulico najboljša, sortirana vina. Gostilna Lovšin, Gradišče. u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici sta neimen°vani gospod in gospa podarila 1.000 lir, g. Juvan Rudolf, lastnik Servis- Biroja, pa za božičnico 250 lir. Mestno žu- panstvo izreka najtoplejšo zahvalo tydi v imenu podpiranih. Spodnje štajersko Počastitev junakov I* Braslovčah. Pred kratkim se je krajevna skupina v Bras- lovčah spomnila v decembru na vzhodni fronti padlih občanov. V zadnjih borbah so padli štirje mladi grenadirji in en top- ničar. SpodnjeStajeTska mladina izdeluje igra- če. Kakor pnejšnje leto se je tudi letos spodnještajerska mladina izkazala z iz- delovanjem igrač. Nič manj kakor 150.000 so jih letos napravili šolski otroci. Izmed teh jih bodo 6000 poslali malčkom v bom- bardiranih mestih, ostale pa bodo razdelili vojakom, ki imajo doma družine z malimi otroki. V dneh pred prazniki bodo otroci vojake, ki prihajajo z južnovzhodnih bo- jišč na doput, razen s peketi obdarili še z Igračami, pa tudi vsak ranjenec v boln'£- nici. ki ima doma majhne otroke, bo de- ležen darilca v obliki igrač. Nesreče. 17 mesečni Jakob Kosirnik lz Grušovc se je, ko je bil nenadzorovan, vsedel v lonec z vročo vodo, ki ga je vzel z ognjišča njegov 4 letni bratec, in se hu- do oparil po vsem telesu. Levo oko si je poškodoval pri delu 57 letnj zidar Jožef Fech iz Ptuja. Sekira je spodletela 36 let- nemu Jurju Brabiču, tako da si je precej poškodoval desno koleno-. Pri podiranju drevja se je posekano drevo zvrnilo na 3S letno Ano Gombočevo, ji zlomilo nogo in ji prizadejalo tudi notranje poškodbe. 71 letna Marija Dokšova iz Maribora je padla po stopnicah in si zlomila obe nogi. Z voza je padel in Si poškodoval komolec 41 letni hlapec Rusmir Modan iz maribor- ske okolice. Na vlaku so vrata vagona 7'naličila palec desnice 12 letnemu Ivanu Pfeiferju iz Rogaške Slatine. Nezgoda. 161etna delavka Angela Krajn- čeva iz mariborskega okrožja je prišla z nogo med stroj, ki ji je zmečkal stop?lo in prste Morali so jo odpeljati v mariborsko bolnšnico. Rdeči križ za zagrebške ctroke. Po po- sredovanju mednaičdnega Rdečega križa dobiva od 16 decembra 3000 dojenčkev in slabotnih otrok iz Zagreba vsak dan po pol litra mleka. Mleko so poslali iz Švi- ce in ga ped vodstvom strokovnjak:v pre- delujejo in razdeljujejo. Delitev bo trajala sto dni. V soko^olski teden v Zagrebu. Od 3. do 19. januarja bo v Zagrebu visokošolski te- den za nemške vojake. Predavanja bodo imeli profesorji graške univerze o 28 ra"l'čnlh temah. Hudi porazi komunistov. Stalni poroče- valec graške »Tagespost« poroča iz Za- greba: Po pravkar v Sarajevo prispelih vesteh je biio v zadnjih dneh v Bosni ubi- tih 365 komunistov, mecl nj:mi -41 bado- ljevskih vojakov. 738 Italijanov, med nji- mi 6 oficirjev, je bile ujetih. Med plenom so velike količine vojnega materiala in 4 tanki. V Slavomji so pri Papuku komuni- sti pustili na bojišču 600 mrtvih. Večje borbe so tudi ori Giini Tam so imel; ko- munisti hude izgube. Po hrvatskih vesteh so se nemške in hrvatske čete izkrcale na Pagu. največjem severnem dalmatin- skem otoku in zasedle glavno mesto Pag. Nedeljska knjižna zbirka za ctemabrance V nedeljo, 19. t. m., je zbirala, kakor smo že poročali, ljubljanska mladina knji- ge za naše domobranstvo. Pobiranje je bilo od 10. do 12. ure na treh glavnih mestnih križiščih. Tam so bile postavlje- ne mize, h katerim je prinašalo občinstvo podarjene lenjiige. Občinstvo, ki je prinašalo knjige na do- ločena križišča, je s tem javno manifesti- ralo povezanost z našo narodno vojsko. Tu ste lahko videli žene, dekleta, može in mladeniče, otroke obojega, spola in pri- padnike vseh bivših svetovnih naziranj. Taka je bila najboljša moralna opora tistim, ki imajo v roki puško, da so nam porok za mir in red. Tak vojak, ki bo vi- del, da sodeluje z njim vsa domovina, se bo znal tudi ooritl za svoi dom. Take in podobne javne zbirke imajo tudi vzgojn' pomen. Nujno je, da si skušamo po zgle- du nemškega naroda čut za skupne nasto- pe privzsrojiti tudi mi. kar je do neke me- re z dobro voljo in d:scir»lino tudi izved- ljivo. Nabiralci in navzoči so imeli n. pr. v nedeljo priliko slišati, kako je bilo toli- kim Ljubljančanom težko, ker so morali iti mimo zbirališč praznih rok. medtem ko so stale na mizah in stcllh cele grmade knjig. Bilo jim je žal, da so pozabili na to zbiranje, posebno še, ker so Imeli vsaj ne- Iz Trsta Obnovitev dela. Zaradi prekinitve elek- trične napeljave je bila v smislu razglasa tržaške prefekture ukinjena preskrba elek- trične energije za industrijske obrate v tr- žaški pokrajini. Delavstvo združenih ja- dranskih ladjedelnic v Tržiču, pri Sv. Mar- ku ln pri Sv. Roku ter strojnih tvornlc pri Sv. Andreju je pričelo zdaj spet s svojim rednim delom. Smrtna kosa. Te dni so umrli Y Trstu 681etna Marija Humar, 54!etni Jakob Tav- čar. 67ietna Ivanka Curk. 681etni Emil Griinfeld, 731etni Jurij Gac, 3Sletna Marija Grubešič-Vuk č. 671etna Ivanka Svab-Cok, 211etni Josip Sforzina. 46!etni Stanko škai- javec. 751etna Helena Lorenc. Himen. Poročili so se v Trstu slikar Ro- man Ralieli 'n gospodinja Amali a 2erjal, uradnik S. Scipioni in nameščenka Lilija- na Trebic. šofer Anton Dumičič in name- ščenka Marjeta Furlan, uradnik Henrk Maraspin ln gospodinja Marija Sponza. Božične avtobusne zveze z Reko Dne 24. decembra bodo avtobusi normalno obrato- vali na progi Trst—Reka; dne 25. decem- bra in 1. januarja avtobusi ne vozijo, pač pa bo dne 26. ter 31. dec. in 2. jaciuarja obratovanje povsem redno. Cene za jab°lka na tržaškem trgu. Vod- stvo prehranjevalnega zavoda v Trstu je določilo nove cene za prodajo jabolk, z veljavnostjo od 17. decembra dalje. Jabol- ka najboljše kakovosti se smejo na debelo prodajati po 8 lir kg, na drobno pa po lir 9.40. Za jabolka dru^e kakovosti znaša česna 6.80 lir na debelo, odnosno 8.20 na drobno. Jabolka 3. kategorije so na debdu po 6.30 lir. na drobno po 7.40 lir. Jabolka 4. vrste na drobno po 5.60 lir, na debelo po 6.60 lir. Ponesrečenci. Na levem očesu se ran:l med delom 421etni mehanik Jacint Bianchi. Slična nezgoda se je piipetPa v strojnih tvomicah sv. Anlreja 311etnemu Juriju Pletri, ki una ranjeno desno oko. nadalje 351etnomu Juatu Fontar.otu, ki ima tuda po- škodbe na desnem očesu in 481etnemu de- lavcu Ivanu Urdiču iz Gozdne ulica 14, ki ima ranjeno levo oko. 471etni slika*- Albert Benedeti je pa le! s tramvaja na trgu San- sovino in ima poškodbe po vsem telesu. Po nosu se je pobil med delom pri zakloni ši- nem predoru v škcrklji 391etni Jakob Li- nezi. Pri razkladanju drv si je poš^o^ovil desnico 54'etni voznik Peter BiJii. Vsi sa zdravijo v tižaški bolnišnici. m je decembrski roman »Dobre knjige«, Ma- rija Skalana izvirni roman RIN A Naročniki DK, ki sam? dvigajo Knjig® v upravi »Jntra«, naj pridejo ali po£T.jt-jo tudi po novi roman. Ostalim naročnikom se dostavlja po raznasakili na dom. J V nadrobni prodaji se dobj novi roman ]>o ! vseh knjigarnah in v upravi ».Jutra« po ccni 13 lir za broširano in 28 lir za vezano knjigo. kaj knjig, ki bi jh prav lahko darovali. Izprašcvali so, če je še čas prinesti in če bo še zbiranje. Zgodili so se tudi primeri, da so se hoteli nekateri opravič'ti zaradi svoje površnost1 s teni. da so darovali de- narni znesek. Izgovarjali so se tudi, da so se zmotili, ker je bilo zakadi pogreba ko- čevskih žrtev preloženo zbiranje na drug dan. čas. v katerem živimo, zahteva tudi od nas gibčnosti, skufcostne zavednost-; in tudi lastne pobude. Na objave v časopisju moramo biti pozorni, ker se bo še često zgodilo, da bodo važnejši dogodki prepre- čili kako nameravano akcijo Prav tako prosimo tvrdke, založbe :n podjetja, da pazijo na vse take notic, ki se nanaša- jo na nje. zakaj posebna obvestila ln pr'Snje povzročajo ogromno dalo. Smisel takih akcij je v tem. da vsakdo prispeva majhen, neznaten delež, a po našem pre- govoru da zrno do zrna posračo. Javnost, ki nam je naklonjena, želimo s tem le blagohotno opozoriti, da bodo v bodoče podobne ake je še uspešnejše. Be?cztt*ca KOLEDAR Sreda. 22 decembra: Demetrij. DANAŠNJE PRIREDITVE Rlno Matica: Glas srca. Kino Sloga; V zmešnjavi občutkov. Kino U.iion: Ob meji. Javna produkcija gojencev šole Glasba ne Matice ob 17. v mali filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. ZATEMNITEV je strogo obvezna 00 17. do 6.30 ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 22. dec., ob 16-30: Cvetje v Jeseni. Sr^ds. Četrtek, 23. dec., ob 16: Cvrček za pečjo. Red Četrtek. Petek, 24. dec.: Zaprto. Sobota, 25. dec., ob 16: Cvrček za peejo. Izven. Cene od 22 lir navzdol Nedelja. 26. dec., ob 16: Norman»ki juna- ki. Izven. Cene od 22 lir navzdol. * I. Tavčar: »Cvetje v Jeleni«. Trinajst slik po Tavčarjevi povesti. Dramatizacija: Ost. Osebe: dr. Ivan — VI. Skrbinšek, Presečnik — Cesar, Barba, njegova žena — Pol. Juvanova, Meta, hči — Levarjeva, Liza, dekla — Rakarjeva, Danijel, hlapec — Lipo h, Skalar, kočar — Košuta, Luca, žena — Kraljeva, Kalar, gruntar — M. Skrbinšek. V manjših vlogah sodeluje ve- lik del dramskega ansambla. Režiser: prof. Šest, prizorišče: inž. E. Franz. OPERA Sreda, 22. dec., ob 16: La Boheme. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Četrtek. 23. dec.: Zapito. Petek, 24. dec.: Zaprto. « G. Pucclnl: »La Boheme«. V današnji predstavi bo pela partijo Mimi Ksenija Vidalljeva, ostala zasedba bo običajna: Rudolf — Lipušček, Marcel — Janko, Schaupard — Dolničar, Coilin-Lupša, Mu- setta — Polajnarjeva, Benoit — Zupan, Alcindor — Župan. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec. RADIO LJUBLJANA SREDA, 22. DECEMBRA 8.00—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Po očala v nemščini in slovenščini. 12.00—• 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45— 14.00: Koncert za razvedrilo. 14.00— 14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popol- danski koncert. 17.00—17.15: Poročila • nemščini in s3ovenščini. 17.15—17.30: Po- poldanski koncert. 17.30—18.00: Otroška ura. 19 00—19.30: Komorna glasba; violino igra Lc-o Pfeifer. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Napoved sporeda za naslednji dan. 19.45—20.00: Mala glasbena, meligra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10— 21.00: Baletna ^asba. 21.00—21.20: Virtu- ozna glasba. 21.20—21.40: Tango.— zvoki. 21.40—22.00: Beograjska vojaška oddaja. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10 do 22.30: Glasba aa lahko noč. ii o Drug; simfonični koncert V razprodani unionsk- dvorani se je vršil v ponedeljek zvečer drugi koncert v ciklu sim- foničnih prred;tev ljubljanske radijske posta- je. Poleg programa, ki je navajal Havdna, Bee:'novna in Liszta, je temu večeru vtisnilo mankanten značaj vodstvo d;rigenta Os\valdi Buchholza n sodelovanje pianista prof. Trcbta v Beethovnovem klavirskem koncertu. Osvvald Buchholz je po uspešnih nasto- pih v drugih kulfunrh središčih srednje in južnovzhodne F.vrope to pot prvič dirigiral v Ljubljani. Vzlic temu da so razmere do- puščale le mimmalno število vaj je drigent vtisnil radijskemu z nekatermi pihalnimi in- strument' pomnoženemu orkestru markanten značaj Dirigent Buchholz je še mlad in ne kaže v svojem nastopu n:k?k;h močno opaz- nih osebnih značilnosti Dirig:ra mimo. stvar- no. dejal bi. z neko znanstveno objekfvnostjo. Zato pa se njegov, nesagi v orkestralno funk- cijo in interpretacijo posameznih del tem bolj čut:jo v notranj' izgrajen osti in v podrobni dognanosti izvajanih skladb, v nj:hovem ce- lotnem učkiku. ki se očitno izogiblje sleherni vnan.j; nabreklosti in z neko kenciznostjp ved- no poudarja bistvo glasbene umetnine. To je po vsej verjetnosti bolj severnjak drigentski stil in zahteva od orkestra prav kakor od po- s!ura'cev tem večjo poglobitev v samo delo. V okviru tega poročila bi bilo malone od- več. če bi obširneje nagla^ali pomen sodelo- vanja pianista prof T ros t a Vsak koneertni nastop tega dragocenega umetnka. najpo- membnejšega pianista v na^ -redini. je glas- beni dogodek ip bistveno pripomore izvaja- nemu delu do brilianbr-ga uspeha Kdor po- zna značaj :n pomen Beethovnovega klavir- skega koncerta v es-dnru m bil spričo takega sodelovanj presenečen ko je Prflv ta mogoč- na skladba tudi z renrod"kt vne strani viaho- ma zavzela višek drugega simfoničnega kon- certa, tako da so se Havdnova simfonija v d- duru in Lisztove »Les Preludes« postavile v nekako spoštljivo razdaljo od Beethovnove mojstrovine Tudi orkester je tu v p-;ln mer potegnilo za seb-jj. čeprav je delež piha! v kvalitat vncm pogledu za zpoznonje zaostajal za godalno maso orkestra Prof Trcsta klavir- ski part je vzlic majhni nepri!;ki ki jo je pia- nistu pripravil klavir, ostal od začetka do kor ca na vodilni višni; umetnik ie z neubranljivo silo obvladoval svojo nelahko nalogo ter jo za- ključil z bleščeč;m uspehom S tem, skoraj že ob sebi umevnim prven stvom, ki si ga ie pridobil Beethovnov k'av r- ski koncert v poteku dtugegn simfoničnega večera, niso seveda omalovaž 'v?n deleži k' sta jih ped Buchhnlzovo taktirko prspevala- Haydn in Liszt k celotnemu uspehu koncerta Nesporno je bil to večer, ki je v čast radij- skemu orkestru in njegovemu vodstvu Snrčo teh ponovne izkazanih kvalitet lahko z zaupa- njem in veseljem pričakujemo naddjnjih kon certov z nj hovim preudarno ;zbranim in vab Ijivim spOTedo»m, Dirigent, pianist in orkester so bili na ^ne- deljskem koncertu deležn; živahnega nrizpma občinstva. Prireditvi, ki so jo oddaja; tudi po radiu, so prisostvovali številm zastopniki nem- ške vojske in domačih oblasti »Oj, Ive, k nam na kres!« Nekaj božičnih opazk k razpravi Borisa Orla v letošnji »Vodnikovi p ranic«. Ta četudi neobširna razpm-a -"^luži za- radi važnosti svojega predeta posebnega opozorila kar nn^-n ^oVa^te da tpo tudi mi imeli nekoč svojega kresnega »Ivana«, kakor ga imajo še Lužiški Srbi. Poljaki in ponekod Nemci. Kakor so spomladi vo- dili »zelenega Jurija«, so vodili o kresu »zelenega Ivana«, kot ga imenuje prvi ska obredna pesem. Ta običaj je treba izluščiti lz naših kresnah pesmi, saj je to v bistvu »čaščenje svetnika«, k.rntitelja Ivana. Svetnik nastopa v teh pesmih kot krsti- telj in krščenec, kresni deček, imenovan »dete«, »m.iio drete, sveti Ivan«. Kako sveto in priljubljeno je bi'o in je š? to ime dokazuje pač dovolj ja no naš t>Jane- zovslci rod«. Sveti Janez Krstnik ima v teh pesmih svojo krščan-ko vlogo kot kr- stitelj, a njegovo krščen jo je prv tno, s poganskega stališča, bolj potrti'lo očetov- stva, kakor krščanski krst. Tako k sti- na primer oče Kresnikov (gl?i -Bajke in pripovedke slovanfkegr ljudstva«) svo- jega sina ž«» v m^erinem telesu, a'i kakor se izraža po Vuku Ke'eir na »blagoslovi njegovo mater, da ga ta 'ahko rodi.« Za»o pa pravi nnša pes-am: »Oj ti H, Janez, kr- ščen v tel^sn mif^rnem*. Svafnik nagoni prvotno kot ofte kresnega dečka Janeza in n krati kot ta deček, »malo liete, ,w i Ivan-'-, ^eorav obadva Ivan«. r»z'ik«1- mo kr«tirel'a Ivana od krščenca Ivana, pr- votno očeta Krasmka in m^doga sina Krasr*'k'». V slovanski bajki o rojstvu ria- lejr" K-asnika ( Vukova ba jka o »vmiji rrladcž nii«, na krtero je opozori Ke:e iVLnal iš'e Ki-esnik^va mati svojega T> OŽH, ra jo »Vagoslovi« t. i. da po'oži roke na- njo, kfkrr so krščevaHi v Or'entu. Stari Kresmik. osvetli car. sonce jas^o« (era imenuje žena) je s tem priznal njeno dete za svoresra sina. torej za Krrsnika, ga na ta nič^n krst'l, kar mi: je dal ime (»Ime blarrospHi« orient«»Jgte« pragpv^r>. Na to pogansko prestavo kažejo n še pesmi, v katerih belokranjska mati p osi Janeza Krstnika- naj ji krsti sanka. Sa- verta ima v mi?'ih denes že pravd kr§čans':i krst. čeprav ie še vedno ista želia, da bi dal svptrdk otroku Svoje Ime: Ivan. »Krsti mi. Ivan. sinka mojegn!« Prvotno prosi tako Mariia (četudi ni Izrecno imenovana, ker je pač posem po- rušena), nai -4 krsti Janez sinka Jezu5*ka. kar se pa nikakor ne sklada z evmgeliiem in le torej poganska nota. Takole po;e ko- Vednica: *Nato so prioeHnU to dete Jazusa. (K^o ? eotovo Marim!): »Oj krsti ti to dete, to dete majheno!« 1 Kras sc nam toie-j pokaže v novi luči. kot praznik krstit ve deteta, malega Kresnikar Božiča. Moč starega Krasnika je d^s gla svoj viS.lt; o k esi se dan obesi, nc-vo leto se začenja, vlada mladega soncet po- trjuje staro c.r entalsko naziranje, da prav za prav oOe sina »krsti Zeleni Jurij jc potemtakem to isto mla- do sonce, koterega rojstvo se praznuje spomladi, pač po poznejšem pojmovanju začetka leta. Pa še nekaj je važno: Nastopanje kres- nie ln njih »ladanje«, koledovanja, tako imenovano, ker so »gnale Lado« (= klicale in ponavljale to ime), njih prošnja Mariji, naj da dobro leto, imenovanje mladega Kresnika »Ivo Lado, vse to kiže, da je bil Kres tudi praznik Kresnikove matere Lade. Ali niso, po vsem tem, sveti Janez Krst- nik Marija in Jezu šče k v prvotn;h kresnih pesmih pokristjanjenih Slovencev nasled- niki tistih treh pogonskih bogov, ki jih nas'.m očetom očita še Skof Hran: Plejn, Lada ln Poberfn? Lado imamo že v pri- uevih in je ni treba posebej dokazovati. Poi-erin je krasni deček, pob, pobček, po- be rln. Naš znani pisatelj imenuje kresnega dečka v obredni pesmici v romanu »Umi- rajoči bog Triglav« enostavno »pobček« ln v beneški slovenščini pomeni pObrin samo »deček«. (Ivin Trinko: NaAi paglav- ci). Razlaga z »AufklaubteufeV prof. Ke- lemme je pač iz na.načnega stališčn. -da so ti poganski ostanlri n;žja mi+oloSkn v»:t- ja, čepi-av jih imenuje Hren »bogove«. Na- sprotno je res, la v«aka vera ohranja do zadnjega baš najvažnejše, bistvene ele- mente. Po materi Ladi »beli. labodid«, ali kot svetlo, belo bitje je tukaj Poberin ime- novan Lado (Primerjaj pa tudi hrvatsko pesem: »Malen Lado u gorici spava — «!) ln kot Kresnik Ivo Lado. Plejna je dr. Mal (»Slovenske mitološke starine«) pravilno razložil z glagolom ple- njatl, rabljeno še vedno za žito: pšenica plenja. Po slo\-anskem obredu vezanja zadnjega snopa sodeč je ta bog verjetno Veles (»vezati brado Volosu«)! Zato bo osnovni smisel Kresa r°jstvo in ne »poroka sonca z zemljo«, pač pa res »oznanilo novega časa«, toda ne samo let- nega časa, ampak leta. Kako je to, da se slovenski poganski Božič praznuje na višku poletja, to je drugo vprašanje. Lahko pa rečemo, da se delitev slovenskega leta gotovo ni strinjatla z delitvijo senčnega rim slro-cerkvenega leta, in da imamo zato podobne običaje o božiču, spomladi in o Kresu. Prav pravi Orel, da »sta oba ljud- ska praznika (Jurjevo in Kres) verjetno zadnja bleda preostanlca velikega davnega poletno-kresnega slavja«. Pa ne samo Jurjevo slavje, ampak tudi božični običaji se nam bodo, upam kmalu, pokazali kot del tega obredja slovanskega božiča in nove. ga leta na višku poletja, ali bolje, v tem duhu rečeno, na koncu starega in začetku novega leta. Ce je danes praznik Jezusovega rojstva, imenovan Božič, je za kristjana samo po sebi umevno, ker ne verjame več • Po- berina_Kresnika-Svarož'ča. amnak v odre- šen ika Jezušfika. Prelepa pa je zavest, da taka vera tudi našim pradedom nt b3a tuja Zato sem nap=sal te opombe, ko sem v božičnem razpoloženju čital Orlov© zete zanimivo razpravo, in želim, da tt prinpo- vale »kupno z njo k bol iietmi razumeva- nju naših ljubkih bofčnih običajev, k! so v bistvu kresni: V-ž^čni kres, bofični čok nasti1 jarre vem'm dušam. poortnjaJc • praprotjo in de drugI A. VoOni