Iz Jugoslaviie. — Načrt šolskega zakona in načrt pravil za Udruženje jugoslovanskega it^teljstva. Današnji števiiki prilagamo načrt šolskega zakona, prgdela:n na podlagi osnutka ,,Prosvetnega odbora" v Beogradu. Načrt \e načelno stališče, ki ga je Zavezin odsek za preosnovo .al. zakona zavzel k posameznim točkam. Avtonomija šolstva in samouprava učiteljstva sta dva glavna in načelna temelja, na podlgi katerih je bil načrt predelan. — V pravilih za Udruženje so podane glavne smernice — ali temelji — na podlagi katerih se potem potom poslovnikov izdela in izpopolni Udruženje. Ta načrt so izdelali člani Kkvkiacijskega odseka Zaveze na podlagi načrta, ki ga je predložil odbor Udruženja srbskega učiteljstva y Beogradu. V tem načrtu je zastopana idejna centralizaclja in administrativna decentralizacija, ki omogoči uspešno delovanje orgamzaci.ie. Naslanja se na šolsko upravo in ne poHticno, zato ne more zgrešiti svojeea namena, čeprav še nimamo ustave. Šoteka uprava, s katero je paralelno zgrajena orgianizacija, se ne bo izpremenila tudi ne ,,z ustavo". Zave2 g. bo storila vse, da uveljavi oba načrta tudi med ostalim jugoslovanskim učiteljstvom in temeljna načela načrta šolskega zakona tudi v našem bodočem šolskem zakonu. S svojo likvidacijo bo predala to nalogo zastopnikom slovenskega učiteljstva v Udruženju. — S tem pa ni rečeno, da se oba načrta ne dasta še v čem izpremeniti. Oba odseka sta izdelala načrte po večkratnem posvetovanju in po preudarku, zato bodeta tudi zagovarjala svoje stališče na eventuelno kritike. Tovariši in tovarišice, oziroma društ\ra, ki imajo utemeljenej>Tedloge proti kaki točki, naj vpošljejo svoje izpreminjevalne predloge strokovnemu tajništvu v Ljubljano, ki bo zbirala ves materijal enega in drugega načrta ter bo izročalo vse predloge odsekom v ponovno presojo in vpoštevanje. — Višji in okrajni šolski nadzorniki za meščanske šole v Sloveniji. (Dopis). V poročilu zadnje seje višjfega šolskega sveta sni'O čitali, da se je zopet enkrat izvršila ,,pod klobukom" nedemokratična izprememba okrajnega šol. nadzornika — nekje na bivšem Štajerskem. Usebo pu- ščamo popolnoma pri strani in stavimo na javnost sledeča vprašanja: Zakaj se je vsa ta izprernemba izvršila tako tajno? Kje je kopsekvanca in kje so principi, da je bilo prvič mesto okr. šol. nadzornika oddano potom razpisa in v sporazum z željami učiteljstva, sedaj pa brez razpisa in učiteljstva? Kaj so delali naši zastopniki v višjem šolskem svetu? (Kakor nam zna- no, je naš zastopnik učiteljstva pri seji višjega šolskega sveta protestiral proti takemu postopanju in je stavil predlog, naj se to vprašanje zaradi tega §e odloži. Predlog je pa propadel. Op. ured.) Zakaj se ravno z Mariborom tako postopa? Potern pa še nekaj principov! Oseba )e postramska stvar, kakor že omenjeno! Nadzorstvo meščanskih šol se kaže v tej obliki, da se prideli okr. ik>l. nadzorniku za mesto, zelo neprziictičino. Okr. šol. nadzornik za mesto ima dovolj opravka z lijudskknj šolami in naj se da liudskošo.skemu učitelju. V intere&u razvoja meščan&kih šol pa je tudi, da prevzame o»kr. nadzorstvo rnešč. šol poseben nadzornik iz vrst meščanskošolskega učiteljstva, ki bi bil član vseh okraj. viš. šol. sv., kjer so meščanske šole in bi rmel določen stalen sedež. Dovolj opravila bi imel samo s tem. O meSč. šolah bi bil on referent. In še eno je potrebno: da je vzet nadzornik za meščanske šole iz vrst meščanskošolskega učiteljstva, ki ie že deloval na meščanski šoli in videl meščansko šolo tudi že v notranjosti, ne pa tak, ki ima samo izpit za meščanske šole, nl pa še videl meščanske šole v notranjosti. Dva okrajna šolska nadzornika za meščanske šole bi zadoščala za sedaj za SJ.ovemjo, vzeta bi morala biti iz vrst meščanskošol. učiteljstva, ki faktično deluje na meščanski šoli iti bi ne imela poslov z ljudskimi šolami. Tudi referat višjega šolskega nadzornika za meščanske šole bi moral preUi v roke meščanskošolskega učitelja ter bi. ne smel biti prideljen drugemu referatu. Ostati moramo pri zahtevi, da mora biti viš. šol. nadzornik posebej za meščanske šole, vzet iz teh vrst. Ni to naperjeno proti kaki osebi.temveč gre za princip: ljudske šole I}udsko5olskemu, meščanske šole meščanskošolskemu, srednje šole srednješolskemu učiteljstvu! Naše organizacije morajo paziti pri izvedbi teh principov. Tudi prezreti se nas ne sme pri imenovanjih . l> — Fabinc bi hotel postati vlšji šolski nadzornik za Štajersko. (Dopis iz bivše Stajerske.) Sejal bi rad razdor v učiteljskih vrstah in je smatral sedanji trenutek za najugodnejši, da bi zanesel kranjski prepir tudi čez Savo. Na račun edino pametne stanovske sloge in spravljivosti je on hotel uporabtti ta moment, da pod firmo kulturnega boja onemogoči slogo v naših vrstah in ubije v kali Umijo. ker bi on tam ne imel glavne besede. Zaradi ene osebe naj bi vladal medsebojni boj naprej! ? Pri prvem naskoku se mu ni posrečil njegov manever. Zato sedaj Fabrnčevi prijatelji napadajo tov. ravn. Stupčevo v ,,Straži" št. 57.. ki piše o zborovanju v Mariboru med drugim sledeče: »Nepričakovano m nepovabljeni so se vsilili na sestanek zastopntki mariborskega učitelgskega društva, ki je včlamjeno pri liberalni Zavezi. Pripeljala jih je nekdaj navdušena in odlična članica Slom§kove zveze* gospa ravnateljica štupca, ki pa so }o sedaj dobili pod svoj vpliv maTiboTski liberalci, zlasti mariborsko žensko in učiteljsko društvo. Nepovabljeni vsiljenci so hoteli ustanovitev Slomškove zveze za Štaijersko preprečiti. — Zastopniki mariborskega učitelj&kega društva, ki so jih zborovalci le iz kolegijalnosti pustili govoriti, so bili mnenja, da na Štajerskem Slomškove zveze ni treba, da čas za njo še ni prišel itd. Za poprišče krščanske SlomJkove zveze smatrajo izklj«čno le bivšo Kranjsko in se z vsemi silami brairijo, da bi razširila svoj delokrog tudi pri nas. Obžalovati moramo, da jim je v tem pogledu priskočila na pomoč gospa ravnateljica Štupca. Tudi ona je trdila, da tukaj še ni ugodnih tal za Slomškovo zvezo. Pri tem je nesrečno vlačila na dan neke stvari iz Šušteršičevih časov, kakor bi bila morebitnega nepravilnega postopanja Šušteršič-Jakličevega z učiteljstvom Slomškova zveza kriva. S tem je pred svojimi liberalnimi tovariši iz mariborskega učiteljskega društva javno jemala ugled Slomškovi zvezi, koje članica je sama daslej bila (če je še, ne vemo). — Oospa ravnateljica Štupca se je s svojim nastopom hudo pregrešila nad Slomškovo zvezo. Spravila je s svojimi tovariši iz mariborskega učiteljskega društva zmedo v sestanek, raa katerem se je hotelo krščansko misleče učiteljstvo razgovoriti o ustanovitvi prepotrebne krščanske učiteljske organizacije na Štajerskem. Kako pride liberalno mariborsko učiteljsko društvo do tega, da se vtika nepovabljeno v stvar, ti zadeva celokupno spodnještajersko krščansko misleče učiteljstvo? Ali mar krščansko misleče učiteljstvo nima zborovalne svobode, ki se priznava tudi najzadnjim delavcem! V svojih ,,pravilih" ima mariborsko učiteljsko društvo, da ni proti Slomškovi zvezi. Toda to je le pesek v oči. Kako to točko razume, je pokazalo na binkoštno soboto, ko je prišlo, da korporativno onemogoči Slomškovo zvezo. kar pa se j' ni posrečilo. Predsednik zborovanja je storil le samo eno napako, ki pa je pripisovati njegovi preveliki obzirnosti, da ni nepovabljenim vsiljivcem z gospo ravnateljico vred pokazal vrat. Toliko svobode pa še imamo vendar le v Jugoslaviji, da sme krščansko misleče učiteljstvo na svojem sestanku svobodno zborovati in si ustanoviti svoje društvo! In si ga bo gotovo ustanovilo tudi na Š.ajerskem! Kljub naspro tovanju mariborskega učiteljskega društval Po Spodnjem Stajerskem imamo že dovolj tnočno število odločno katoHškega učiteljstva, ki je pripravljeno vreči raz sebe teroTizem liberajnih tovarii. ev in se neustrašeno organizirati v krščanskem učiteljskem društvu ..Slomškovi zvezi". — Ali ni to brezprimeren m nesramen napad na tov. rav. štupčevo, samo zato, ker ne mara podprratj Fabinčeve strasti in niegovega sovraštva, katerega hoče seJati v naše vrste. Ta napad je brezprimerna nesramnost, da se spravi nad eno samo osebo! Prepričani smo, da bo naše društvo tudi naprei hodilo po isti poti kakor dosedaj m ne bo odjenjalo od strogo strokovne organizacije. Za hujskače tu ni tal in za osebne ambidje g. Fabinca tudi ne: da bi zasajal v naše vrste kulturni bog ter si potom SlomSkove zveze za Štajersko hotel napraviti teren, da postane bodoči višji šolski nadzornik za Šta]ersko. — Lov za Slomškovo zvezo. Kako so se naši prijatelji resno pripravljali na razdor v učiteljskih vrstah na bivšem Štajerskem, nam kaže okrožnica, ki jo je pripravljalni odbor za ustanovitev Slomškove zveze na Štajerskem razposlal na razne zaupne duhovnike in ki se glasi: ..Strogo zatipno! Velečastit! g. župnik! Podpisani pripravljalni odbor za ustanovitev ..Slomškove zveze" na Stajerskem se obrača s tem do Vas, da mu blagovolite dati sledeče informacije: 1. Kateri učitelj ali učiteljica Vašega šolskega okoliša bi se dal po Vašem mnenju pridobiti za ,,Slon.škovo zvezo"? Prosimo za natančnl naslov in karakteristiko posameznikov, da jih moremo potem pismeno povabiti. da pristopijo v krščajnsko učiteljsko društvo. 2. Ali se nahaja v Vašem šolskem okolišu učitetj (ali tudi učiteljica), ki bi bil pripravIjen, da prevzame agitacijo za ,,Slomškovo zvezo" za celi ondotni sodni okraj. 3. Prosimo Vas, da zastavite svoj osebni vpliv pri učiteljstvu v prid naJi stvari. Ker je cela zadeva nujna, prosimo poštnoobratnesa odgovora na naslov PripravIjalni odbor »Slomškove zveze" v Mariboru, Tiskarna sy. Cirila. — Maribor, dne 2. ftinija 1920. Pripravljalni odbor za usta¦novitev ..Slomškove zveze" na Štajersketn. — Če primerjamo vse te napore z fiaskom, ki so ga ustanovitelH razdome organizaciie doživeli na btv. Stajerskem tedaj razumemo besne napade v ,,Mariborski Straži" m umejemo, kako to boli! — Drž. uradništvo Jn juniiskl oovlškl dracjnjskih doklad. Našo vest o odklonitvl draginjskih poviškov od uradniških organizacij popravljamo v tolfko, da so se orpatiizacije pečale s to idejo. a da do odklonltve ni prišlo. Poviški so državnemu uradništvu že izplačani, a so tako minimahii, da so naravmost označiti kot norčevanje iz državnecra uradništva v primeru k neznosno naraščajoči draginji. — Pripravlialnl razredi na učiteljlščih odpravlieni. Poverjeništvo za uk in bogo častje v Ljubljani }e z razpisom z dne 26. maja 1920, št. 1554, odredilo, da se s šolskim letom 1920-21 odpravijo pripravljalni razredi na vseh državnih in zasebnih učiteljiščih, t. j. v Ljubljani, Mariboru in Velikovcu. — Iz Krškega. Kar nam je nudila tuk. ljudska šola s pravHjčno igro ,,Snegulčica m škratje" je treba imen-ovati prvovrsten užitek. Obča sodba občinstva je, da na velikih odrih ni mogoč lepši uspeh. Igra je šla preko desk s tako dovršeTiostjo in ljubkost}o, kakršne Krčani na našem od-ru še nismo vrdeli. Pač mojstersko delo režiserja nadučitelja Levstika. — Vsi mladostni igralci, učenci od 1. do 5. razreda so izvrsttio rešrli svoje vloge. Dvor s kraljico ma č^lu je bil impozanten. Enako spretno je taista izvršrla svoio vlogo kot krošnjarica in sadjarica. Prizor Snegulčice in lovca v gozdu je marsikomu izvabil solzo \z očesa. Neizrečeno lepo je bilo prednašanje besedila in občutkov. vse pristno, naravtio brez vsake prisiljenosti. Enako lep ie bil nastop kraljeviča s spremstvom, mrnistra in vseh dvorjanov. Toalete so bile slikovite, škrati pristni in ljubki; njih voditelj Voj neverietno siguren, živahen. Skupine posamezTiih slik so bile krasne. Prizor nri Skratih. ko poskačejo s posteljice — žalostinka škratov ob rakvi, končni zbor, vse izvrstno naštudirano in predna^ano m vse s spremliievaTiiem primernib melorlif. proizvaianih od tuk. salonskeea orkestra. Odmore pa nam ie kra.i1 požrfvovalni tamhuraŠki zbor iz Leskovca. Dvnrana ie biia vsakokrat nabito polna, razpmdana. Lep dokaz usneha in zaTiimania. Čniemo. da se nam i?ra še enkrat nonovi. Var iz srca ^elimo. Vsa čast našemu zavednemu, požrtvovalnemti učiteiistvn. ki sc tie straši ogromTtega kulturnega dela. K. J. — Konjiški okraj. Prosim vsa šolska | vodstva, da poberejo od učiteljstva pri- j spevke za potni fond (za uč. kongres v i Beogradu) ter mi jih po. nakaznici poš- ! ljejo. Za potovanje y Beograd so se prijavili: Janko Časl, Vida Rudolfova, Anica Murgel in Alfomz Zeilhofer. Dosedaj so darovali: po 40 K: Ivan Rupnik, po 20 K: Anton Strigl, Josipina Strigl, Fran Golež; po 10 K: Ferdo Bobič, Silva Bobič, Roza David, Metka Iglar, Anica Murgel in Emil Pangerc, skupaj 160 K. Fran Golež, Stranice p. Konjice. — Šolska predstava 4 dejaaske igre »Janko in Metka "topliške in zagorske šole. Dne 5. jun. 1920 se je zia šol. niladino obeh tukajšnjih šol uprizorila igra ,,Janko m Metka" v Sokolskem doinu v Zatrnrj.' ob Savi. Ista se je ob primerno znižani vstopnini ponovila v nedeljo 6. junija 1920 za starše ter prijatelje šolstva in mladine v omonjenih prostorih. Čisti dohodek se uporabi za šolarsko knjižnioo ter dveh šol. Ta človekoljuben čin na kulturnen. polju z našim šolskim naraščajern je uspel povsem izborno. Režijo m delo v splošnem sta vodila tovariša Morelj in Pelko. Posebna zahvala veljaj zagorskemu pomnoženemu sekstetu, ki je brezplačno sodeloval ter gdč. tovarišici Groharjevi za vodstvo petja. V nOvejšem času je bil to naš prvi poizkus. Ker smo z započetim delom v vsakem oziru zadovoljni, hočemo v pnhodnje rade volje nadaljevati v tem sniislu v korist naši šolski deci in splošni naobrazbi za izpopolnitev naše vsprejemljive zagorske doline. 2iveli naši dobrotniki iti podporniki, ki znate ceniti napredek za naš nadebudni marljivi in vstrajno napredujoči naraščaj! Ako bo šlo v splošnem tako naprej, nas bo lahko vesela naša mila ma}ka Jugoslavija. —o.— — Šolsko gledališče v Krškem. V nedeljo dne 13. junija se zadnjikrat ponovi predstava .,Snegulčica in škratje". Začetek ob 6., konec ob pol 9. uri zvečer. — Dr. Kukovec — mlnister za socijalno politiko. (Dopis.) Slovenskemu učiteljstvu dobro znani politični delavec. g. dr. Kukovec je bil pozvan, da vstopi kot člam JDS. v Vesničsv kabinet. Ne le idejno stoji ta polrtik slov. učiteljstvu prav blizu, temveč tudi realno je postal istemu največjega pomena, saj se je na njegov in dr. Ravniharjev predlog v decembru I. 1918. takorekoč čez tioč izvršila izenačba naših plač z onimi državnih uradnikov. Brez peticij, resolucij in deputacij sta se ta dva gospoda kot takratna poverjenika pokraiinske vlade za Slovenijo spomnila učiteljstva. m ga gmotno in socijalno uvrstila v čin drž. uradnikov s srednješolsko izobrazbo. Bilo je tudi to veliko revoluci-jonarno delo one dobe. Nova vlada je _dr. Kukovcem pridobila zelo sposobnega,marljivega iti kar radi povdarjamo rnese-bičnega, poštenega vn plemenitega sotrud-nika. — Slovenskemu učiteljstvu y Prek- I murju. Vabi se vse Slovence-učitelje na j sestanek, kateri se vrši dne 17. junija ob ) 10. urj pri ..Huberju" v Beltincih. Poraz- I govorinr> se, ali naj ustanovimo svoje po- | sebno učiteljsko društvo in kako stališče | tiai zavzamejo glede prekmurskega učiteljstva ob drugem zborovanju okrajnega učiteljskega društva v Murski Soboti. — Liubljanskhn učit. maturantom 1. 1910. Tovariši! Sklenili smo, da bodi vsako peto Ieto skupni sestanek. Sestanek 1. 1915. nam je žal vzela vojska ~ zato upam, da se bomo s tem večjim veseljem zbrali letos — prvikrat po desetih ietih. Preživeti hočemo saj par ur v prijateljstvu kot nekdaj, se DOgovoriti o našem minulem trpljeniu in oživiti lepe spomine na dijaška leta. Trdno sem uverjen, da je še ostal med vami duh našega letnika, in znate še dobro ,,skupaj držati", za.o ne dvomim, da bo udeležba polnoštevihia. — Čakal sem, da se oglasi kdo drugi. Ker pa se mi zdi skrajni čas, da začnemo o sestanku resno razmišljati in ga udejstviti, ne moremo s čakanjem dalje odlašati in vas vabim, da mi v najkrajšem času sporočite želje m nasvete. Zdravi! — Ivan Primožič, nadučitelj Mekinje p. Kamnik. — Truplo pok. ravnatelja H. Schrelnerja so prepeljali dne 25. maja iz Maribora v št. Jurij ob j. ž. in ga na tamkajšnjem pokopališču polcžili k večnemu počitku. — Himen. V Ljutomeru se ]e poročila na binkoštni pondeljek gdč. Malčka Mursova, učiteljica Jia Cvenu, s tov. Josipom Velnarjem, učiteljem v Pliberku. Bilo srečno! — Poročil se je 31. maja t. 1. tovariš Mirče Kosin, nadučitelj v Igavasi pri Ložu, z gdč. tovarišico Zorko Bitežnikovo istotam. Mnogo sreče! — Poročil se Je v Novem mestu tovariš Aiojzij Ivanetič s tovarišico gdč. Adelo Turkovo, hčerko šol. ravnatelja iid. v Logatcu. Vrlemu paru naše najiskrenejše častitke! — Cianarlna In darlla za učlteljskl konvlkt za leto 1920.: Jamšek Fran 4 K, Sušnik Mirko 4 K. Sušnik Franja 4 K, Sušnik Olga 4 K, Pink Amalija 4 K in Schubcrt Angela 4 K. vsi iz Rajhen- | burga. Mvalal