GLAS
LETO XX. ŠT. 50 (964) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 24. DECEMBRA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto dpd 
  Msgr. Marino Qualizza “pod lipami”
“V ljubezni je svoboda, 
v svobodi je ljubezen”
GORICA 
  era in kultura sta tesno pove-
zani. Če vera ne postane tvoje
življenje in v življenju nimaš
pojma, za kaj gre, ta vera ne služi nič.
Vera je zares luč, ki razsvetljuje tvojo
pamet in tvoje življenje, razsvetljuje
pot, daje pogum, da moreš hoditi po
poti, ki pelje do prave svobode.
To je le ena izmed markantnih misli,
ki jih je na Srečanju pod lipami v Kul-
turnem centru Lojze Bratuž v Gorici
17. decembra povedal posebni gost,
teolog, zlatomašnik in odgovorni
urednik lista Dom, msgr. Marino
Qualizza. Večer, ki ga je soorganiziral
Krožek Anton Gregorčič, je tokrat vo-
dil veroučitelj na špetrski šoli in de-
javen družbeni delavec Matjaž Pintar.
/ str. 3
V
www.noviglas.eu
Srečno novo leto!
25 let kasneje
Slovenija, domovina
moja
  obro se spominjam nav-
dušenja, zanosa in ponosa
svojega pokojnega očeta Ci-
rila izpred 25 let, ko je nastala samo-
stojna slovenska država.
Slovenci v Italiji, točneje tisti iz “de-
mokratičnega” tabora, smo imeli
dva razloga za veselje: eden bi moral
biti skupen tudi onim, iz “napred-
nega” tabora: rojevala se je 1400 let
pričakovana samostojna slovenska
državna institucija. Ta razlog za ve-
selje bi moral biti skupen vsem Slo-
vencem v Italiji, kot rečeno, tudi
“naprednim”, pa žal ni bilo tako.
Drugi razlog pa je bil za “ta napred-
ne” seveda razlog za razočaranje: slo-
venska samostojna država je namreč
nastala tudi iz sočasnega upora zo-
per 50 let trajajoči komunistični
režim in kot pristna želja Slovencev
po demokraciji, večstrankarskem si-
stemu in tržni gospodarski ureditvi.
Pri nas doma v Števerjanu smo ce-
lotno dogajanje podrobno spremlja-
li in ga doživljali, po naših skromnih
močeh pa ga je tudi stranka SSk soo-
blikovala, vse od poznih 80. let dal-
je.
/ str. 2
Damijan Terpin
Gorica, v božičnem času 2015
D
Številka, ki jo imate v rokah, drage bralke in bralci, je
zadnja letos, petdeseta je. V začetku prihodnjega leta
boste dobili v roke prvo številko, posebna je, ker smo
jo naredili že v decembru zato, da lahko uredništvo gre
na skupinski dopust. V uredništvo se vrnemo 5.
januarja prihodnje leto.
Ob koncu leta se seveda oziramo nazaj in smo hvaležni
vsem vam, da ste nam ostali zvesti, kot tudi
pričakujemo od vas, da nam boste ostali zvesti tudi v
prihodnje. Časi so taki, kot so, bili so že težji in boljši, a
vseeno verjamemo, da bomo tudi v prihodnje ostali
povezani, predvsem pa, da se bodo tudi našemu
Novemu glasu pisala boljša vremena, kot so današnja.
Ob koncu leta smo vam hvaležni, tudi za kritike, ki jih
radi sprejemamo, če so dobronamerne in upravičene.
Malo nas je, na vseh ravneh, a močni bomo le, če
ostanemo povezani!
Naj bo novo leto 2016 lepo leto, v njem skušajmo biti
dobri najprej sami, da bo naša narodna skupnost v
Italiji lepša in prijetnejša, kot je danes. Veliko lepega in
dobrega vam v prihajajočem letu voščimo vsi, ki pri
Novem glasu skrbimo, da pride vedno znova zanimiv
in dobronameren do vseh Vas!
Drage bralke, cenjeni bralci ...
Svet okrog nas
24. decembra 20152
Povejmo na glas
Za kar najlepše leto 2016
Čas navdušenja
Sam sem bil v tistih časih še štu-
dent na fakulteti v Trstu in sem
precej prostega časa porabil tako,
da sem v Novi Gorici kupoval in
prebiral vse, kar je kakorkoli
“dišalo” po uporu in opo-
rečništvu: tednik Mladino (ki je ta-
krat bila še oporečniška revija) in
druge revije in seveda tudi t. i.
“režimske” časopise in revije,
spremljal državno televizijo, radio
itd. Bil sem na tekočem do potan-
kosti s celotnim dogajanjem, poz-
nal sem domala vse takratne ko-
lumniste, avtorje raznih člankov,
razprav, pa tudi vse politične ak-
terje tistega časa, poznal sem vsa
dogajanja, skratka, bil sem infor-
miran do potankosti o razvoju po-
litične situacije v Sloveniji. Toliko
sem takrat bral, da sem se prav na
ta način končno naučil dostojnega
pisanja in javnega nastopanja v ko-
likor toliko tekoči slovenščini. Ta-
krat sem bil deželni tajnik Mladin-
ske sekcije Slovenske skupnosti, ki
je v takratni, še “režimski opo-
rečniški” organizaciji, Zvezi socia-
listične mladine Slovenije (ZSMS),
iskala sogovornike in jih veliko-
krat tudi našla. Ni se torej čuditi,
da je, recimo, takratni odgovorni
za mednarodne odnose pri ZSMS
prišel na volilni shod Mladinske
sekcije SSk v Števerjanu za evrop-
ske volitve. Mladinska sekcija SSk
pa je kmalu potem začela aktivno
sodelovati z akterji slovenske pom-
ladi: naj spomnim, da je kot edina
organizacija Slovencev v Italiji
sprožila podporno akcijo ob areta-
ciji Janeza Janše in procesu proti
četverici JBTZ z nabirko podpisov.
Celotna SSk pa je nato aktivno so-
delovala v volilni kampanji ob
prvih demokratičnih volitvah in
še prej pri političnih pobudah, ki
so jih omogočile. Sodelovali smo
na ustanovnih kongresih pomlad-
nih strank, zbirali, po naših
skromnih močeh, tudi sredstva
zanje, se sestajali z najvišjimi in
najpomembnejšimi možmi in
ženami slovenske osamosvojitve,
tako seveda tudi kasneje ob plebi-
scitu in osamosvojitvi Republike
Slovenije.
Skupaj z marsikom iz “zamejske”
Slovenije sem tudi prisostvoval
dvigu nove slovenske zastave na
trgu pred slovenskim parlamen-
tom, ko so jugoslovanski migi že
preletavali prizorišče prireditve.
Živo se spominjam sablje brig. To-
neta Krkoviča, s katero je kot po-
veljnik častne straže raportiral
predsedniku države Kučanu. Spo-
minjam se tudi naknadnega spre-
jema v Cankarjevem domu in pa
seveda prvih mračnih novic o tan-
kih JLA, ki so iz kasarn že vdrli na
slovenska tla in se napotili proti
mejnim prehodom.
Šele takrat smo Slovenci v Italiji
končno složno in enotno podprli
slovensko samostojnost in začutili,
vsaj v veliki večini, da je pravza-
prav ta mlada država vendarle
naša domovina. Seveda imamo
veliko srečo, da smo živeli prav v
času, ko so se našemu narodu do-
gajale najpomembnejše politične
in institucionalne spremembe, ko
smo končno zmogli biti enotni in
ko nam je uspelo izboriti si najprej
demokracijo, nato pa samostojno
državo. Prav toliko zanosa, ponosa
in veselja je bilo kasneje, ko je Slo-
venija konkurirala za članstvo v
Evropski uniji, v Natu, za evro, celo
predsedovala Evropski uniji.
Čas streznitve
Našo samostojno državo je pred
osamosvojitvijo in takoj po njej
vodila koalicija pomladnih strank
Demos, predsedoval pa ji je Milan
Kučan, ki pa je prej bil tudi zadnji
šef partije v še takratni Socialistični
Republiki Sloveniji. Koalicija De-
mos je hitro razpadla, na levi in na
desni so umirale in se rojevale no-
ve stranke, na politično prizorišče
pa se je iz jugoslovanskega pred-
sedstva zavihtel Janez Drnovšek,
ki je slovensko državo vodil najprej
kot predsednik vlade in nato kot
predsednik države, v daljšem ob-
dobju njene relativne stabilnosti
in več ali manj konstantnega go-
spodarskega napredka. Že takrat
pa so se začele dogajati afere, ki so
nato ves čas - in še sedaj morijo in
bremenijo našo državo. Glavna
tarča je seveda Janez Janša kot naj-
bolj sposoben politik v Sloveniji
po njeni osamosvojitvi, edini, ki
lahko parira Mila-
nu Kučanu, kot de-
janskemu vodji
nekdanjih partij-
cev in naslednikov
nekdanjega siste-
ma, ki so se potuh-
nili, preoblekli in
se vedno znova
preoblačijo v dru-
gačna, nova poli-
tična oblačila,
ohranjajo nekdan-
jo oblast, ker upra-
vljajo vse družbene
podsisteme, od
kulture, športa, časopisov, gospo-
darstva pa vse do lovcev, na televi-
ziji, v pravosodju itd. Nekoč jih je
združevala Zveza komunistov Slo-
venije, potem so rekli, da so sesto-
pili z oblasti, pa niso nikoli: usta-
novili so Forum 21, odšli pa niso,
malce so se potuhnili in dejansko
imajo skoraj vso oblast v rokah še
naprej.
Janšo je bilo torej treba onemo-
gočiti, ker je bil (in očitno je še) za
“sistem” prenevaren, tako kot tudi
SDS: najprej z afero Depala vas, na-
to pa z zadevo Patria, in to še zlasti
potem, ko je 5 let vodil slovensko
državo kot predsednik vlade v času
njene največje gospodarske rasti
(celo do 7,3% na letni ravni) in v
času njenega največjega medna-
rodnega ugleda, ko je Slovenija ce-
lo predsedovala Evropski uniji. Po-
grom nad Janšo z afero Depala vas
ni uspel, zelo blizu uspehu pa je
bil v zadevi Patria, ki se je pred
kratkim končala z dvema sodba-
ma Ustavnega sodišča. S prvo je
najvišji varuh ustavnosti in temel-
jnih človekovih pravic povedal, da
je bila obtožnica v procesu Patria
navadna puhlica, v kateri znaki
očitanega kaznivega dejanja sploh
niso bili niti konkretizirani. Kot
sem povedal letos oktobra na
okrogli mizi slovenskih pravnikov
v Portorožu, vsi pravniki v Slove-
niji, levi in desni, ki smo kaj napi-
sali v zvezi z omenjenim kazen-
skim postopkom – razen premiera
Cerarja, ki je edini govoril nasprot-
no – smo soglasno že od začetka
ugotavljali, da omenjena obtožni-
ca nima ne repa ne glave in da iz
nje ne more seveda biti nič. Glede
na razdor v javnosti in škodo, ki je
omenjeni politični postopek (zdaj
je že očitno: zrežirani) povzročil
pomladni politični opciji v Slove-
niji, sem seveda tam prisotnemu
predsedniku Vrhovnega sodišča g.
Masleši predlagal, naj naredi korak
nazaj, odstopi in slovenskemu
sodstvu, ki se je v tej, najbolj razv-
piti kazenski za-
devi od nastanka
Slovenije sedaj
dokončno blami-
ralo, s tem omo-
goči, da ponovno
pridobi vsaj nekaj ugleda, ki si ga
je v tem času, predvsem zaradi
omenjene zadeve, v celoti zapra-
vilo. Druga sodba ustavnega so-
dišča je temu istemu predsedniku
Vrhovnega sodišča povedala, da je
s tem, ko se je sam imenoval v se-
nat Vrhovnega sodišča, ki je
odločalo o zadevi Patria, potem ko
je o še odprtem Janševem postop-
ku javno govoril, storil eno od naj-
bolj očitnih kršitev osnovnega
pravila, ki se jih morajo držati sod-
niki, to je ne samo pravila o objek-
tivni nepristranskosti sodnika, pač
pa tudi pravila o videzu nepri-
stranskosti, ki ga mora sodnik da-
jati v javnosti. Ustavno sodišče je
tako njegovo odločitev v zadevi Pa-
tria obrnilo na glavo in mu s tem,
čeprav posredno, dalo jasno vede-
ti, da za funkcijo ni primeren. Se-
veda odstopa ne bo, karavana gre
naprej in Slovenija nezadržno drsi
v prepad.
Strašni čas
Kar pa me je zadnje čase še posebej
zaskrbelo, je dejstvo, ki ga sedaj po-
novno povezujem z besedami ita-
lijanskega pisatelja in protimafij-
skega borca Roberta Saviana, ki je
svojčas zatrdil, da so se nekateri
mafijci z juga Italije preselili v Slo-
venijo, kjer je možno kupiti vse in
vsakogar in kjer se lahko svobod-
no premikajo, saj da se jih nihče
ne dotakne.
Ta trditev se mi je zazdela še pose-
bej aktualna prav pred kratkim, ko
sem na televiziji spremljal doga-
janje v zvezi z “odstrelom” vodstva
DUTB (Družbe za upravljanje ter-
jatev bank), na katero so bile pre-
nesene neizterljive terjatve sloven-
skih državnih bank po ponovni,
gromozansko visoki državni doka-
pitalizaciji (3,2 mrd evrov, pri
čemer znaša celoten proračun R.
Slovenije pribl. 8,2 mrd evrov). S
prevzemom slabih terjatev bank je
omenjena institucija postala de-
janski lastnik številnih podjetij, ki
so se prezadolžila, in sedaj upravlja
izjemno velik del slovenskega go-
spodarstva. Ko so postavili na no-
ge omenjeno DUTB (ali t. i. “slabo
banko”), so na ministrstvu za fi-
nance objavili razpis in za izvršne
direktorje in predsednika uprave
poiskali neodvisne strokovnjake v
tujini. Oglasili so se Švedi in Nor-
vežani, z velikimi izkušnjami na
tem področju, in sprejeli sloven-
sko ponudbo, vključno s plačo
(približno 20.000,00 evrov me-
sečno). Ker so pa omenjeni izvršni
direktorji in predsednik uprave
DUTB predobro opravljali svoje
delo in so pač šli drezat v zadeve,
ki jih upravljajo pripadniki prosu-
lega Kučanovega Foruma 21, je
hobotnica, ki dejansko nadzoruje
Slovenijo, sprožila medijsko kam-
panjo proti previsokim plačam (ki
pa jih je z razpisom določilo prav
Ministrstvo za finance!). Hobotni-
ca je v parlamentu dosegla spre-
  a bi bilo leto, ki prihaja, kar najlepše, je
zagotovo najprimernejša popotnica za
bližnjo prihodnost. Da bi nam in vsem
drugim šlo vse in vedno dobro, da bi imeli v izo-
bilju notranjega miru in prepričanja v srečen raz-
plet vseh dogodkov. Da bi vsem preizkušnjam, ki
nas bodo doletele, hrabro pogledali v oči in po-
tem težave uspešno premagali. Da bi nam bile na-
klonjene tudi zunanje okoliščine, da bi imeli
zdravja na pretek in bi se nas neprijetnosti ali celo
nesreče izognile v velikem loku. Še kako pomem-
bno je, da si zaželimo kar največ dobrega, saj nam
ta želja daje moč in gotovost, da bomo vselej zma-
goviti. Tudi tam in tedaj, kadar nam in drugim
ne bo lahko in se bomo morali hočeš nočeš z neu-
godnimi stvarmi resno soočiti in jih na vsak
način razrešiti. In to nikakor ne bo lahko, saj smo
se ob koncu odhajajočega leta znašli v razmeroma
zelo zahtevni situaciji, ki je bila leto poprej pri-
sotna le v obrisih. Del nastajanja sveta kot enega
samega prostora, kar je poimenovano z besedo
globalizacija, se je namreč obrnil v smer, ki si je
nismo želeli. Vse bolj razdiralne vojne razmere
na Bližnjem vzhodu so s svojimi posledicami se-
gle prav do nas in bodo v še večji meri, če bomo
dopustili, da bo tok dogodkov tekel v sedanjo
smer. Množice pribežnikov in teroristični napadi
niso le velik problem sam po sebi, ampak dobe-
sedno vplivajo na naše življenje. Ograje z bodečo
žico na mejah med državami ali vojaki na teh me-
jah že ustvarjajo vzdušje, ki ga nismo več poznali
od konca druge svetovne vojne. Jasno je torej, da
se na Bližnjem vzhodu piše naša usoda, pri čemer
smo lahko začudeni nad dejstvom, da se tudi v
razvitem svetu poslužujemo uporabe sile oziroma
vojaških posegov. Uporaba sile še nikoli ni ničesar
razrešila, nasprotno, le stopnjevala je silo z druge
strani, čemur smo bili priče v letošnjem letu. In
pravzaprav je od vsakega od nas odvisno, kako bo
v prihodnje: svoj glas lahko damo za zaostrovanje
za nas vsekakor usodne vojne, od politike lahko
zahtevamo nasprotno ali pa molčimo. Gotovo
smo srečnejši v tistem delu globalizacije, ki se ji
pravi skrb za zdravo okolje in zdravo podnebje.
Nedavna tozadevna svetovna konferenca je bila
najodločnejša od vseh prejšnjih in želeti si je, da
se njeni sklepi ne bi razvodeneli, ne nazadnje gre
za dobro vsega človeštva. Predvsem pa si je želeti,
da v teh nelahkih časih ne bi prevladala tista skrb
zase, ki nas zapira pred drugimi in poglablja raz-
dalje, pa najsi gre za begunce ali za medsebojne
odnose v naših siceršnjih bližnjih prostorih. Po-
truditi se velja za več vsakršne solidarnosti, vse
ostalo nas bo osamilo in s tem potisnilo v ob-
močje strahu pred drugimi, kar je najslabše
možno duševno stanje. In zato si je seveda želeti
še več sodelovanja med narodi, naša matična do-
movina pa da bi opustila preostre notranje boje.
In naša narodna skupnost? Da bi delovala kar naj-
bolj usklajeno in bila ploden soustvarjalec svojega
ožjega in širšega prostora.
Janez Povše
D
membo zakona, tako da je bilo tre-
ba plače javnih uslužbencev na
tem področju prepoloviti. Seveda
Švedi in Norvežani niso imeli no-
benega namena to storiti in niti ne
bi bilo prav, da bi to storili, saj so
se prijavili na razpis, ki je predvi-
deval ustrezne plače, ki so evrop-
sko primerljive za tako pomem-
bne funkcije, saj upravljajo z mili-
jardnim premoženjem, Slovenci
pa so si domišljali, da bodo kar sre-
di prvega polčasa spremenili pra-
vila igre. Ko so torej Švedi in Nor-
vežani šli gledat v eno
od “ležišč” omenjene
hobotnice in Foruma
21, v družbo Sava Hol-
ding d. d., ki je najprej
Američanom prodala
uspešno tovarno
gum, nato pa pokupi-
la slovenske hotele, se-
veda brez denarja – na
kredit državnih bank
-, so si omenjeni Švedi
in Norvežani drznili
javno zatrditi, da pri zadevi Sava
smrdi po korupciji kilometer da-
leč. Očitno so drezali prav tam,
kjer se v Sloveniji ne sme.
Če je torej Slovenija povabila neke
tuje strokovnjake, da neodvisno
od raznih domačih lobijev upra-
vljajo državno podjetje, in če so le-
ti dobili občutek, da je nekje
smrad po korupciji, bi bilo pov-
sem normalno, da pristojni orga-
ni, ki morajo korupcijo preganjati
(tožilci, policija), gredo pogledat
tja, kamor jim je bilo nakazano, če
dejansko gre za korupcijo ali ne.
To bi bilo po mojem normalno v
normalni državi. V Sloveniji pa se
je zgodilo nekaj povsem dru-
gačnega: organi pregona niso šli v
Savo, kjer naj bi smrdelo po ko-
rupciji, pač pa so šli v DUTB prei-
skovat račune in pogodbe, ki so jih
sklepali omenjeni Švedi in Nor-
vežani pri svojem delu. Akcija je
bila spektakularna, vključno s te-
levizijskimi kamerami z enim sa-
mim jasnim namenom: sporočiti
vsakomur, ki bi si še drznil vtikati
nos tja, kamor se ne sme, da ga
čaka najmanj kazenski pregon.
Gre torej za tipično mafijsko ve-
denje in opozorilo, ki se ga na jugu
Italije poslužuje sicilijaska mafija
ali kalabrijska 'ndrangheta. Naj-
prej ti dostavi na dom naboj pišto-
le, drugič pred vrati svojega doma
dobiš odsekano konjsko glavo,
tretjič te poči. Hobotnica oz.
združba, ki danes dejansko upra-
vlja Slovenijo, vključno z organi
pregona, pa je s to potezo širši jav-
nosti hotela sporočiti, kdo v Slo-
veniji ukazuje, kaj se sme delati in
česa se ne sme ter kakšne posledi-
ce doletijo tistega, ki počenja to,
česar oni ne želijo. Saviano je torej
imel povsem prav, le da še ne poz-
na vsega ozadja, zaslutil pa ga je
natančno.
To je torej klavrna slika Slovenije
po 25 letih njene samostojnosti in
neodvisnosti ter demokracije. Za-
kaj je temu tako, lahko na dolgo
razglabljamo, zagotovo pa je
ustrezna prispodoba za enega od
vzrokov za takšno stanje v tem, da
npr. Lojze Peterle (kot je tudi sam
priznal), ko je nastopil funkcijo
prvega predsednika demokratične
vlade, ni zamenjal niti tajnice v
svojem najožjem kabinetu. To je
najbrž prispodoba vsega tega, kar
iz prevelikega obzira ni bilo v
prvih mesecih in letih po osamo-
svojitvi narejenega, opisana doga-
janja v zvezi z DUTB pa so prispo-
doba razvrata, ki se je razpasel v
naši matični državi. V Sloveniji po
25 letih demokracije (kar vendarle
ni malo) je namreč mogoče
prevzeti oblast tako, da le 50 dni
pred volitvami iz niča ustanoviš
čisto novo stranko, vodjo naj-
večje konkurenčne stranke brez
osnove kar sredi volilne kam-
panje preprosto strpaš v zapor
in na volitvah zmagaš. Če ni to
bolj podobno kakšni srednjea-
meriški, s kokainsko mafijo
prežeti državi, bolj kot normal-
ni, pa čeprav mladi evropski de-
mokraciji, se najbrž, z mano
vred, sprašuje marsikdo, ki da-
nes od zunaj gleda na Sloveni-
jo.
Sklep
Rezultat pa je tale: če sem prvih
15 do 20 let od nastanka sloven-
ske države pred vsakim sodržavlja-
nom italijanske narodnosti a prio-
ri branil početje slovenske države,
njenih institucij, njenih gospodar-
skih subjektov, politike itd., si tega
žal že vsaj 5 let ne upam več (in to
s težkim srcem). Seveda upanje na
spremembo ne umre in priložnost
za preobrat na bolje imamo ob
vsakih novih volitvah. Vprašanje
pa je, ali bomo Slovenci sposobni
izkoristiti katero od prvih nasled-
njih priložnosti.
Vesel sem le tega, da je mojemu
pokojnemu očetu ostala v spomi-
nu le ogromna slovenska zastava
s Triglavom, morjem in celjskimi
zvezdami in ne predstava o hobot-
nici, ki našo državo še danes duši
in mori. Tudi moja dolžnost pa je
- kot je dolžnost tudi vsakega dru-
gega Slovenca in državljana R. Slo-
venije -, da si prizadevam, da se to
stanje enkrat za vselej spremeni in
Slovenija ponovno svobodno za-
diha. Če drugega ne, to dolgujem
svojemu pokojnemu očetu.
S 1. strani
Slovenija, domovina ...
Aktualno 24. decembra 2015 3
  Msgr. Marino Qualizza “pod lipami”
V ljubezni je svoboda,
v svobodi je ljubezen
S 1. STRANI 
  ulijan Čavdek je msgr. Qua-
lizzo v pozdravu med drugim
označil za enega izmed so-
dobnih čedermacev. Poleg
njega so ostali še trije: Dionizij
Mateucig, župnik v Žabnicah in
na Sv. Višarjah, Mario Gariup,
župnik v Ovčji vasi in skoraj v ce-
lotni Kanalski dolini, ter Božo
Zuanella, župnik v Matajurju.
“Ime ‘čedermac’ je malo pretira-
no”, je poudaril gost; to so bili
starejši župniki s posebnimi za-
slugami zlasti pred drugo svetov-
no vojno in po njej, ko je bilo za-
radi hudih pritiskov zelo težko
živeti v Benečiji. “Mislili smo, da
smo prišli v demokracijo, a želez-
na zavesa je prišla do Čedada”. Ti-
sti, ki so ostali, so skušali peljati
naprej, kar je ostalo, kajti ljudje
so množično zapuščali rojstne
kraje. Leta 1951 je bilo v dreški
občini 1200 prebivalcev, danes
jih je - na papirju - 109, prisotnih
pa le 50. Ti pa so “kot zadnji Mo-
hikanci”, v katerih je ostala glo-
boka vera, ki jo izkazujejo v
življenju, je ponosno povedal
msgr. Qualizza.
Mašnik je postal pred 50 leti.
“Četudi sem malo hrom in 'udar-
jen', mi je nekaj živahnosti še
ostalo”. V teh letih je prišlo do ve-
likih sprememb, “videli smo
marsikaj”. Sedanji zlatomašniki
so “duhovniki koncila”, na to so
ponosni. “Živeti v duhu koncila
je nekaj posebnega”. Papež
Frančišek je rekel, da se moramo
po 50 letih vrniti h koncilu. Gre
za to, da se kristjani čutijo Božje
ljudstvo, ki je prejelo Božjo milost
in ima nekaj dobrega povedati za
ves svet.
Msgr. Qualizza je veliko
poučeval. Še vedno goji ljubezen
do grščine in latinščine, pa tudi
slovenščine. Njegov prvi učitelj
slovenščine je bil v začetku 60. let
msgr. Oskar Simčič. “Življenje z
mladimi je naporno”, z druge
strani pa je soočanje z njimi vir
veselja, saj te prisilijo, da vidiš
širši svet.
Msgr. Qualizza je tudi velik ljubi-
telj gora, senožeti in sploh nara-
J ve: 9. julija 2002 se je povzpel naTriglav, 18. oktobra 2005 pa se jev gorah hudo ponesrečil.
O listu Dom je povedal, da je na-
stal kot bilten leta 1966 na pobu-
do slovenskih duhovnikov Emila
Cenciga, Maria Laurenciga in
Zdravka Birtiga, da bi se slišal tudi
glas duhovnikov iz Nadiških do-
lin. Ime “Dom” je izbral Birtig,
pesniška duša, ker dom je hiša,
cerkev, družina, Benečija, naši
hribi, potoki in studenci, je dejal.
Glavni urednik štirinajstdnevni-
ka je danes Ezio Gosgnach, sode-
luje okrog deset sotrudnikov. Na-
ročnikov je okrog 800, veliko obi-
skovalcev imajo tudi na spletu.
Ob “srečanju z Abrahamom” želi-
jo nadaljevati z delom, izboljšati,
kar se da, in pridobiti nove sode-
lavce. Msgr. Qualizza piše uvod-
nike v narečju, da bi bili razum-
ljivi naročnikom, ki se niso šolali
v slovenskih šolah, a govorijo v
narečju. “'Po našem' pravijo tisti,
ki mislijo, da ni Slovencev. Mi
pravimo 'po slovensko'”, je dal
piko na 'i'.
V preteklosti je bilo med ljudmi
manj besed in več dejavne soli-
darnosti: “To je bilo tudi najlepše
kazalo, kaj pomeni živeti krščan-
sko”. Danes imajo Benečani dvo-
jezično šolo, glasbeno šolo, dva
časnika, društva, zbore in ob so-
botah zvečer celo slovensko mašo
v Špetru. “K maši hodijo zavedni
Slovenci”. V zadnjih časih pa se
“po Benečiji godijo 'čudne reči'.
Nikjer po svetu ni toliko jeziko-
slovcev kot pri njih, začenši od
županov”... Trdijo, “da v Benečiji
se ne govori slovenski jezik, am-
pak neki praslovanski jezik, ki so
ga morda prinesli pred pet ali de-
set tisoč leti iz Afrike”... Duhov-
niki skušajo prebujati ljudi in nji-
hovo narodno zavest, “naj bodo
ponosni na svojo identiteto”.
Pred 20 leti sta msgr. Qualizza in
g. Zuanella doživela nemalo težav
zaradi izida knjige Mračna leta
Benečije, ki je “dvignila malo pra-
hu in tudi malo luže”. To so “čud-
ne stvari, ki se dogajajo samo pri
nas”. Krepak in klen čut za dosto-
janstvo in narodno pripadnost je
msgr. Qualizzi vlil župnik Anton
Cracina. V vsaki pridigi je farane
spodbujal k temu, da bi bili po-
nosni na to, kar so, pa čeprav so
bili revni.
Gost je nato razvil (teološko pre-
finjeno!) božično misel, v kateri
je poudaril, da je Božič v stoletjih
dobil neko romantično podobo.
A pomen tega dogodka in praz-
novanja “gre dobro v globoko ali
v visoko”. V njem najdemo, “kar
si želimo, ko smo dozoreli do
uma”. Božič je dogodek, je pa tu-
di povezan s človeško naravo. Na-
rava in zgodovina postaneta so-
rodna, “kot žlahta”, in se med se-
boj razsvetljujeta. S tem dajeta tu-
di odgovor na največja vprašanja
našega življenja: kaj smo, odkod
smo in kam gremo. “Če stvari
gredo pametno po poti”, dobi
človek odgovor v zavezi med Bo-
gom in človeštvom. Bog vstopi v
človekovo zgodovino; če ga člo-
vek sprejme, se ta zaveda svoje
identitete in najde tudi svojega
bližnjega, ki postane njegov brat,
oba pa sta svobodni osebi. Bog
zbudi našo zavest, nam da čut
našega dostojanstva, izkustvo
svobode in medsebojne solidar-
nosti. Začne se naša zgodovina,
ki je potovanje v končno svobo-
do, ko se bomo srečali z Bogom.
Da vse to ne postane samo lep
sen ali neizpolnjena želja, se je v
naši zgodovini pokazal Božji Sin,
ki je uresničitev tega, kar je bilo
že prej obljubljenega. Nova zave-
za je dopolnila prvo, da bi našlo
dokončno uresničitev to, kar si
človeštvo želi. Tako postane
Božič vzor dopolnjenega
življenja in vir tiste svobode, ki
se kaže v medsebojnem
srečanju in ljubezni, in veseli
konec našega potovanja do Bo-
ga, ki je življenje, luč in veselje.
Naša dolžnost je sprejeti, kar
nam je dano. A sprejeti Božjo
milost ni avtomatično... Nape-
ti moramo vse naše moči, da
sprejmemo, kar nam je oblju-
bljeno. Božič nam z Božjo pri-
sotnostjo pravi to: da se po-
kažemo pripravljeni sprejeti
Božji dar in z njim napraviti
novo ali prenovljeno življenje,
ki se odpre v Božjo skrivnost.
Da ta praznik ne ostane pra-
zen, moramo nadaljevati tisto
zgodovino, ki se je začela v stvar-
jenju človeka in okrepila v Kristu-
sovem rojstvu. Ta zgodovina je v
ljubezni in svobodi: v ljubezni je
svoboda in v svobodi je ljubezen.
Vse to se uresničuje v osebi betle-
hemskega Jezusa. On je živa lju-
bezen in prava svoboda. To mo-
ramo postati tudi mi. “Z Božjo
milostjo”, je sklenil gost.
V pogovoru z občinstvom so
prišle na dan različne teme, veza-
ne na beneške rojake. Med dru-
gim je gost povedal, da so v 50 le-
tih Doma imeli tudi zelo hude
čase, a vedno so se rešili. Želijo iti
naprej “svobodno, avtonomno,
ne proti nikomur”; a “naša pri-
sotnost naj ne utihne”. Pripravlje-
ni so “se vrniti na ciklostil, samo
da ne ugasne naša beseda”. Mar-
sikaj o verskih, prosvetnih in kul-
turnih snovanjih rojakov na Vi-
demskem je še povedal Riccardo
Ruttar, ki je poudaril, da Beneški
Slovenci nujno potrebujejo pod-
poro goriških in tržaških. / DD
  omembno kulturno sre-
dišče Slovencev v Trstu je
stavba na ul. Gaetano Do-
nizetti. Polovica le-te je v lasti
Zadruge Slovenski dom; nahaja
se v samem tržaškem mestnem
središču. V njej se vrstijo bogate
kulturne dejavnosti, ki jih izva-
jajo različne ustanove, organi-
zacije, društva in skupine. Ta
prostor je tako med pomem-
bnejšimi slovenskimi kulturni-
mi dejavniki v deželni prestol-
nici. Z zgodovinskega zornega
kota ima stavba pomembno de-
diščino prisotnosti slovenske
narodne skupnosti v Trstu.
Zgradilo jo je namreč znano
gradbeno podjetje Martelanc
na začetku prejšnjega stoletja.
Palača ima tudi zelo lep zunanji
videz, k čemur pripomore lega,
saj so v bližini druge pomem-
bne tržaške znamenitosti, med
katerimi izstopata judovska si-
nagoga in znano zbirališče
tržaških izobražencev in kultur-
nikov Caffe' San Marco.
Zelo verjetno je v stavbi v ul.
Gaetano Donizetti 3 težko najti
dan, v katerem ne bi bilo nobe-
nega dogodka. V stavbi imajo
namreč sedeže, urade in delo-
P vanje Slovenska prosveta, za-ložba Mladika, Društvo sloven-skih izobražencev, Knjižnica
Dušana Černeta, Zveza cerkve-
nih pevskih zborov,
uredništvo Novega
glasa, Vincencijeva
konferenca, Radijski
oder, studio Trak,
MOSP, Slovenski kul-
turni klub in Sindikat
slovenske šole. Osred-
nji prostor je prvo
nadstropje s Peterli-
novo dvorano, kjer
potekajo ponedeljko-
vi večeri Društva slo-
venskih izobražencev
in vse pomembnejše
prireditve, in s sejno
sobo. V tretjem nad-
stropju deluje založba
Mladika, kjer je ured-
ništvo istoimenske
mesečne revije in kjer
se plete pestra za-
ložniška dejavnost.
Vsaka stavba pa ima,
žal, tudi drugo plat, ki zadeva
vzdrževanje. Še posebno je to
pomembno, ko gre za prostore,
ki so namenjeni javnosti in jih
redno obiskuje ter uporablja
precejšnje število ljudi. Kot nam
je povedal predsednik zadruge
Slovenski dom Marjan Jevni-
kar, se v upravnem odboru tru-
dijo, da bi stavbi na ul. Donizet-
ti 3 zagotavljali redno
vzdrževanje, medtem ko je te-
kočih stroškov za nekaj več kot
50.000 evrov.
Delovanje in vzdrževanje pro-
storov v stavbi na ul. Donizetti
3 je seveda odvisno od prihod-
kov zadruge, ki so delno odvi-
sni od najemnine uporabnikov
in deloma pa od pomoči Urada
za Slovence v zamejstvu in po
svetu. Zadruga, ki je bila usta-
novljena leta 1975, nima prido-
bitniških dejavnosti in je v
glavnem namenjena upra-
vljanju imovin, ki služijo za
kulturno in prosvetno dejav-
nost slovenskih ustanov in
organizacij. V tem smislu pri-
hodki, ki se gibljejo med
40.000 – 50.000 evri, komaj
krijejo tekoče stroške. Pro-
blem pa nastaja, ko se pojavi
potreba po posegih, ki jih
zahtevajo redno vzdrževanje
oziroma obnovitvena dela.
Teh pa je iz leta v leto več. Pri
prihodkih so se poznala
občutna znižanja, ki so po-
sredno in neposredno odvi-
sna od gospodarske krize.
Prvo stanovanje za kulturne
potrebe navedenih organiza-
cij v stavbi na ulici Donizetti
3 so kupili leta 1962. Tako so
le-te končno prišle do stalne-
ga sedeža. Predsednik Slo-
venske prosvete je bil openski
trgovec Josip Podobnik, ki je s
svojim darom omogočil nakup
tega stanovanja.
Julijan Čavdek
Naši študentje v Ljubljani / Tina Paljk
Inženirji se ne smejo
učiti na pamet!
Ime... Tina Paljk
Študij... kemijsko inženirstvo na
Fakulteti za kemijo in kemijsko
tehnologijo.
Doma si iz... Terza blizu Ogleja.
Najraje... gledam zvezdnato ne-
bo!
S čim se dejansko ukvarja ke-
mijska inženirka?
Kemijsko inženirstvo je v večji
ali manjši meri prisotno povsod,
čeprav ljudje tega ne vedo. Ke-
mija kot taka je povsod. Letos
poleti smo imeli prakso. Jaz sem
bila v nekem laboratoriju za ana-
lizo vin, sošolka je
bila v papirnici,
druga je analizirala
proizvodnjo šam-
ponov, drugi so bili
v farmacevtskih in-
dustrijah, eni so
analizirali gnojila.
Na faksu je pa že
razvidno, da bo
večina šla delat v
farmacevtske
družbe, za Lek ali za
Krko. Pol ljudi na
magisteriju, recimo
preko študenta
(Študentskega ser-
visa o. p.), že dela
tam.
Kaj ti je pri tem
študiju najbolj
všeč?
To, da se ni treba in
da se ne smeš učiti na pamet! Če
se učiš na pamet, lahko preživiš
na začetku, ampak potem ne
moreš več, se ne da. Možnosti sta
dve: ali se naučiš vse na pamet
ali znaš vse izpeljati! Stvar pa je,
da, če se naučiš na pamet, v tre-
nutku, ko se spremeni pol vejice,
ni več prav. Vsak sistem moraš
na novo razumeti. Včasih se
“križaš” tudi po dve, tri ure, a,
potem ko razumeš, je največje
veselje.  (smeh) Skrb inženirja je
dejansko ta, da zadeva v praksi
dela in teče.
Si ženska na stereotipno
moškem faksu. Kako bi ko-
mentirala?
Ja, stereotipno je moški, čeprav
zdaj ni več tolikšna razlika, na
faksu. Na biokemiji, recimo, je
večina žensk, na kemiji je pri-
bližno pol, pol. Pri nas je večina
fantov. Fantje ne ustvarjajo no-
benih problemov!  (smeh)
Včasih se še najde kak staromo-
den profesor, ki ti reče: “Vi ste
ženska, tega ne razumete”! Dru-
gi ti rečejo: “Saj ste inženirka,
boste vse razumeli”!
Vem, da si tudi drugače aktiv-
na na faksu. Povej nam kaj o
tem?
Sem članica upravnega odbora
Študentske organizacije FKKT.
Smo precej aktivni, imamo pri-
bližno dva projekta na mesec:
tečaje, recimo ruščine, ali pro-
gramiranja, izlete, strokovne ek-
skurzije, letos smo imeli znan-
stveno konferenco za študente,
kak “žur”, predavanja... Koliko
ljudje delajo, pa je odvisno od
dobre volje. Vsak bi hotel biti
notri, ker vidi samo lepo plat, a
potem nimajo volje nič narediti.
In to so potem tudi kritike, ki jih
poslušamo: “Aja, ti si v ŠO-ju,...
” A dejansko tudi delaš!
Katera znanja ti prinaša ta iz-
kušnja?
Kako se lotiti stvari realno. Reci-
mo, ti rečejo, “zrihtaj” izlet. Ko
si v prvem letniku, rečeš samo:
“Kaj”?! Takrat ti še malo pomaga
kak predstavnik iz višjega letni-
ka. Potem se naučiš, koga pokli-
cati, kako povedati, kako pred-
staviti, kako organizirati zadevo.
Enim so že zasebne počitnice
problem, tu pa organiziraš 3 dni
za avtobus petdesetih ljudi. Če
nisi bil nikoli v kakem društvu,
zna biti problem. Tu se ne bojiš
več, če ti dajo karkoli, da moraš
narediti. Se spomniš, v 3 urah
sem spekla 600 toastov, nam bo
uspelo tudi to!  (smeh) Druga
“fajn” stvar je, da spoznaš
ogromno ljudi. Enkrat pelješ 50
ljudi, drugič pelješ drugih petde-
set in tako poznaš že pol faksa!
(smeh)
Si študentka 3. letnika. Imaš
načrte za prihodnost?
Sem razmišljala, ali bi se vpisala
na magisterij v Trst ali bi ostala
tu. Trenutno še ne vem. Tu je v
redu to, da ti sledijo. Moraš na-
rediti vse izpite, zato da prideš v
višji letnik, tako moraš delati
redno, sproti. Profesorji so v re-
du, letnik ni velik, nas je bilo 70,
zdaj 20/30. Medtem ko v Trstu
imajo drugačen sistem. Če bi v
Trstu študirala isto, bi izbrala In-
genieria industriale in na njej
smer Ingenieria chimica. Glavne
predmete imaš z vsemi ostalimi
smermi. Tam se nabere, recimo,
300/400 inženircev; si eden iz-
med mnogih. Ker nas je tu manj,
ima mogoče tudi profesor
možnost, da se ti bolj posveča.
Kako kot Slovenka in Furlan-
ka hkrati doživljaš življenje v
Sloveniji?
Mi je všeč! Ena opazka bolj ne-
gativna za Slovence - čeprav sem
tudi jaz Slovenka -, za vse tiste,
ki živijo v Sloveniji, je, da se jim
zdi že avtomatično, da imajo,
kar imajo. Predvsem med mla-
dimi vidim to. Recimo, vse
ugodnosti za študente. Njim je
samoumevno, da imaš univerzo
brezplačno, kar ni. Poleg tega
imaš še bone za prehrano. Poz-
nam ljudi, ki se jezijo, če jim
zvišajo za 30 centov doplačilo k
bonu. Pridi enkrat živet drugam!
Ne cenijo dovolj. In to je samo
en primer.
Kaj pa ti je v Ljubljani najbolj
všeč in kaj najbolj pogrešaš od
doma?
Od doma pogrešam hrano!
(smeh) Čeprav zdaj so se kar
naučili peči pizze in kuhati
pašto. Mi je pa všeč, da je veliko
mladih in da je veliko aktivnih
ljudi med mladimi. Poleg štu-
dentske organizacije je tudi
ogromno študentskih klubov. Pa
še vreme mi gotovo ni všeč!
(smeh)
Lucija Tavčar
Naši domovi, bogastvo ali breme? (3)
Stavba v ul. G. Donizetti 3 v Trstu
Kristjani in družba24. decembra 20154
  nanec, ki redno bere Novi glas, me
je opozoril na zapis 2. decembra
2015 na strani 4 z naslovom K kot
klerikalizem. V njem je kratek povzetek
dogajanja v Cerkvi skozi zgodovino – od
prvih časov, ko je bil cerkveni predstojnik
le eden od vernikov oziroma popolnoma
v službi vernikov, do preloma v Luthro-
vem času, ko se je v protestantskem svetu
močno zmanjšala vloga duhovščine, v
katoliškem pa laikov, kar je pripeljalo do
tega, da je imela veljavo le posvečena ose-
ba, to je duhovnik ali škof. Tako pravilo
sv. Benedikta, ki pravi, da Bog lahko spre-
govori tudi po najbolj nepomembnem
bratu, zato mora opat poslušati vsakogar,
ni veljalo več. Na eni strani smo tako
imeli Cerkev, ki poučuje,
na drugi Cerkev, ki se uči.
To razmerje je nato začelo
oblikovati tudi odnose v
duhovniških vrstah. Tako,
pravi člankar: “Višji kleriki
ukažejo, nižji morajo ubo-
gati”. In nadaljuje: “2. va-
tikanski cerkveni zbor je
skušal zadeve omehčati,
namen je bil dober, ven-
dar pa je v resnici prišlo …
do nekaterih rezultatov
protestantskega sveta, du-
hovščina se je postopoma
“laicizirala”, postala posvetna. V bistvu
je položaj tako slabši kot prej, saj se na-
pačno danes jemlje kot cerkveno tisto,
kar je posvetno, in za evangeljskega duha
tisto, kar je le duh sveta”.
Na to odgovarjam s svojo izkušnjo. Spo-
minjam se, kako smo spremljali prvi dan
drugega vatikanskega koncila. Imeli smo
zvečer izpostavljeno Najsvetejše in opol-
noči mašo na čast Sv. Duhu, da bi ta vodil
koncilske očete. Prav tako mi je živo v
spominu, kako smo na ljubljanskem
nadškofijskem dvorišču pa vse do
nadškofovega stanovanja pripravili špalir
ob prihodu g. nadškofa s prvega zasedan-
ja. Ko se je pojavil nadškofov avto in je
nadškof s tajnikom izstopil, smo mu za-
ploskali in zapeli: “Povsod Boga... ”
Nadškof dr. Jože Pogačnik je bil vidno
ganjen, saj tega ni pričakoval.
S kakšno hvaležnostjo v očeh so nas pre-
prosti verniki po tolminskih hribih
spremljali, ko smo imeli prve pogrebe v
slovenskem jeziku! Najbolj jih je ganilo,
ko smo pokojnega imenovali brat ali se-
stra. Celo tiste ženice, ki so redno med
mašo “žulile” rožni venec, so ga ob uved-
bi narodnega jezika puščale v žepu. Pri-
nesle so stara očala in po nekaj tednih so
slovenske maše stekle brez pomožnih li-
stkov. Videlo se je, da je preprost, pa zato
toliko bolj iskren slovenski človek tudi v
Cerkvi z uvedbo slovenščine zadihal. Isto
se je zapažalo tudi drugod po Evropi. La-
tinske pete jutranjice ali večernice so pov-
sod zamenjali z živim jezikom.
Teologija ni nekaj mrtvega, vedno nosi
pečat časa, ne spreminja pa se dogma.
Prihaja do najrazličnejših razlag. Tako je
bilo in bo, bistva pa nihče ne zanika...
Naj navedem dva primera. Znanka, an-
glikanska duhovnica, ki je tudi redna
profesorica etike na državni medicinski
fakulteti, mi, ko se srečava, rada reče:
“Trdnost vere ni v jeziku, ampak v doje-
manju Boga. Dojemava pa vsak s svojo
kulturo in s svojo duhovnostjo, Bog pa
je za naju isti in naju skupaj spremlja z
najino pomanjkljivostjo vred”.
Ko smo v Taizeju pripadniki različnih ve-
roizpovedi skupaj molili, skupaj doživlja-
li Božjo bližino, z velikim zaupanjem
prosili Boga, da bi to bližino odnesli do-
mov in jo nadaljevali v vsakdanjem
življenju, sem kar obstal.
V čem se je duhovščina po drugem cer-
kvenem zboru laicizirala? Prej bi rekel,
da so se nekateri mlajši duhovniki na
račun Cerkve polenili. Redno imamo na
nedeljo več maš, prevozimo več kilome-
trov, pa ne jamramo. Mlajši sobrat pa me
zabije: “Če bi jaz moral imeti na nedeljo
tri maše, bi šel k zdravnici, da mi da po-
trdilo, da tega nisem zmožen …”
V Gorici – in to na obeh straneh – se je
usul plaz, ko so na Travniku, kjer tudi
sam občasno mašujem, spremenili urnik
slovenske maše. Namesto ob de-
vetih dopoldan so jo iz pastoral-
nih razlogov prestavili na večer
ob osemnajstih, ker nas duhov-
nikov ni, saj imamo vsi, ki smo v
dušnem pastirstvu, na nedeljo tri, večkrat
pa tudi štiri slovenske maše. Moti me že
to, da se tu ravsajo “onostranci”. To je za-
deva slovenske pastorale v mestu Gorica
in ne župnij Nova Gorica, Kapela, Šem-
peter, Vrtojba, pa mogoče še Solkan.
Nekateri imamo radi statistiko, pa smo
prišli do ugotovitve, da pri vseh štirih slo-
venskih mašah v mestu Gorica pride
okoli 200 nedeljnikov. Vprašujem se, kje
so tisti nergači, ki še vedno nergajo in
modrujejo, ker ni maše ob devetih, je pa
ob osemnajstih, in to v isti cerkvi. Zgo-
dovina je eno, realnost pa drugo. To
spoznanje naj velja tudi za to populacijo
na obeh straneh konfina! Takšnim mo-
drecem se tako reče: “Zakaj nisi šel za du-
hovnika? Imel bi veliko hišo, do-
bival bi veliko polen, vsak bi te
lahko popljuval, da o kakanju na
plešo ne komentiram. Če bi kaj re-
kel, bi bil pohvaljen, da nič ne ra-
zumeš, da te je povozil čas … Ti
nergači so ostali v ozadju. Če se
prikažejo v cerkev, se tiščijo pod
korom, imajo pa na obeh straneh
konfina široka usta s ploho besed,
še zlasti v politiki, pa tudi v pro-
sveti, kar potem prenašajo tudi v
Cerkev. …
Evangeljski duh in duh sveta! – Ne
bi si upal trditi, da je pri duhovni-
kih evangeljski duh tisto, kar je duh sve-
ta, nikakor ne nasploh. Ni najpomem-
bnejša uniforma, ampak duhovnikova
duhovnost, ki pronica v svet, kjerkoli se
pojavi, pa naj ima črn klobuk in dežnik
ali pa ne.
V Sloveniji je nekaj duhovnikov, ki pro-
pagirajo latinščino pri maši. Ko jih tako
opazujete, pridete do spoznanja, da sploh
ne vedo, kaj s tem hočejo. Velikokrat se
vidi, da je pri vsem tem v ospredju neko
osebno uveljavljanje, ki kje drugje ni
prišlo do izraza. Eden od takšnih duhov-
nikov me je “potroštal”: “Latinska maša
je skrivnostna – misteriozna, veličastna,
duh klasike, mistika cerkvenih očetov …
– medtem ko je maša v slovenskem jezi-
ku plehka”! Nisem nič rekel, ker sem pri
njegovi latinski izgovarjavi spoznal, da
latinščino obvlada manj kot jaz. Zabolelo
pa me je, da kot mlad duhovnik izjavi,
da je maša v slovenskem – tudi njegovem
maternem jeziku (!) – plehka. Maternega
jezika pa le ne smemo podcenjevati!
Ambrož Kodelja
Z
POGLED V RANE
V rane se navadno ne gleda. Niso pri-
jetne, ne za tiste, ki jih imajo, in tudi
ne za tiste, ki jih gledajo ali morajo
gledati. Ljudje jih skrijejo, da se ne bi
drugi spotikali in spraševali. Predvsem
pa jih ne želijo videti tisti, ki so jih
povzročili. Rane jih spominjajo na hu-
dobijo, nepazljivost, objestnost.
Apostol Tomaž se je hotel prav s po-
gledom na rane prepričati, če je vstali
Jezus res tisti Jezus, ki so ga pribili na
križ in umorili. Njegova pričakovanja
so se sesula. Tudi sam je zbežal od nje-
ga, čeprav mu je še pred kratkim
obljubljal, da bo šel z njim v Jeruza-
lem in z njim umrl. Tomaž hoče videti
spomin na zlo, ki je umorilo Jezusa,
toda on ga je premagal s svojo ljubez-
nijo. Zato te rane ne bolijo več, ozdra-
vljene so z ljubeznijo, ki je vse odpu-
stila in trpela za tiste, ki so ga križali,
in za vse grešno človeštvo. Rane pa
ostajajo na poveličanem telesu kot
spomin na odpuščeno zlo in ljubezen,
ki je močnejša od smrti.
Jezus povabi Tomaža, da se z roko do-
takne njegovih ran in spozna, kako so
globoke. Papež Benedikt XVI. je zapi-
sal, da si moremo v Jezusovi prebode-
ni rani ogledati resnico, da je Bog lju-
bezen. V tem pogledu najdemo pot,
da vemo, kako naj živimo in ljubimo.
Ljubiti pomeni biti pripravljen umreti
za drugega, postati čisti dar, ki odpravi
vsako senco hudobije in sebičnosti. V
Jezusovi rani se je Tomaž rodil kot no-
vi človek. Odvrgel je strah in druge
ozire ter se z vsem srcem oklenil Jezu-
sa in njegove ljubezni. Tudi mi smo
bili rojeni iz te rane, saj je evangelist
Janez videl, kako sta iz nje pritekli kri
in voda, ki dajeta moč za novo rojstvo.
Iz podarjenega življenja na križu se ro-
di novo, polno življenje, ki ljubi in z
nežnostjo objema rane bratov in se-
ster. Kjer so prej vihrali viharji so-
vraštva in hudobije, v pomirjeni žrtvi
nastaja novo bratstvo, ki spoštljivo va-
ruje in zdravi rane človeštva.
GLEDATI SKOZI POGLED (14) Primož Krečič
  o sem se pred dobrim pol dese-
tletjem pogovarjal s prof.
Jožetom Pirjevcem v zvezi z nje-
govo, pri založbi Einaudi tedaj komaj
izšlo knjigo o fojbah, je intervjuvanec
od samega začetka poudaril, da je nova
knjižna izdaja pravzaprav sad protesta,
in sicer proti politični manipulaciji zgo-
dovine s strani italijanske politike proti
naši narodni skupnosti in slovenski
državi.
Čeprav bom v tokratnem krajšem zapisu
sam obravnaval popolnoma različno te-
mo, in sicer odnos družbe do religij ter
vlogo le-teh v današnjem času, je tudi
moje izvajanje glas protesta oziroma
neodobravanja. V drugi polovici novem-
bra, torej po krvavih pariških atentatih,
sem namreč na družbenih omrežjih
opazil marsikatero vinjeto, ki je bila na
splošno uperjena proti verskemu oziro-
ma religioznemu čutenju, češ da vera v
Boga prinaša ekstremizem, zlorabo
čustev v podle namene, nasilje in po-
dobne stvari, ki jih v zadnjem času lahko
spremljamo preko javnih občil.
Če uporabim svoje skromno poznavanje
teologije, lahko v začetku citiram misel
nemškega izobraženca, filozofa in teo-
loga Hansa Joasa, ki sem ga prebiral po-
leti. Pisec se v svojem izvajanju namreč
(sicer retorično) sprašuje, ali je v da-
našnjem svetu še prostora za religije, pa
tudi o tem, katero vlogo naj le-te igrajo
v sodobni družbi. Najbolj zanimivo se
mi zdi njegovo ugotavljanje, da se napo-
vedi o tem, naj bi se religiozno čutenje
v sodobnem času vse bolj poplitvilo, če
ne že izginilo, niso uresničile. Take na-
povedi seveda ne morejo biti verodostoj-
ne, predvsem če pomislimo na to, da po-
dobne razglase evropska družba posluša
vsaj že od razsvetljenstva in francoske re-
volucije dalje. Antropologija namreč do-
kazuje, da je vera v nevidno oziroma ne-
dokazljivo (transcendenco) človeku po-
trebna in zato prirojena ter da se pojavlja
že od prazgodovine dalje. Noben še tako
pospešen ali poglobljen miselni, intelek-
tualni in znanstveni razvoj v katerokoli
smer je ne bo mogel preseči. Kaj se zgodi
tedaj, ko poskuša človek prekomerno
preseči samega sebe, je vsem na dlani.
Da sta evropska in z njo tudi slovenska
družba tesno povezani z religioznim, v
našem primeru krščanskim čutenjem,
ni nobenega dvoma. Kljub temu pred
dobrim desetletjem ni mogel prodreti
predlog, da bi v tedaj komaj izglasovano
in zatem kmalu propadlo evropsko usta-
vo zapisali člen, ki bi izpričeval krščan-
ske (in judovske) korenine stare celine.
Danes se Evropa, v kateri kot osnovna
religija prevladuje krščanstvo v svojih ra-
zličicah- protestantizem, katolištvo ipd.
-, sooča z največjimi migracijami v času
po drugi svetovni vojni, ki utegnejo
spremeniti njen konfesionalni zemlje-
vid. A o tem nekoliko kasneje. Že od časa
omenjenega razsvetljenstva poteka
namreč na naši celini proces sekulariza-
cije, torej odmika ne samo od religije,
temveč tudi od tra-
dicionalnih vred-
not, ki so oblikova-
le evropski prostor.
Kakšna more biti
konfrontacija med
obema stvarno-
stma, torej laično
evropsko in vse
bolj napredujočim
islamom, bomo
seveda še videli.
Tudi za naš ožji
prostor velja, da je,
predvsem v času
po drugi svetovni
vojni, zapadel pod
močan vpliv mar-
ksistične, torej lai-
cistične misli, ki je po zmagi revolucije
zavladala v matici. Zoper to stanje duha
se je pri nas oblikovala miselna sredina,
ki je temu miselnemu toku nasprotova-
la. Dovolj je namreč pomisliti, koliko si-
romašnejša bi bila naša kultura, če bi v
tistem času podlegla enoumju in njeni
sli po izbrisovanju religije. Si moremo
danes sploh predstavljati Alojza Rebulo
in njegov opus, ki bi se končal z roma-
nom Senčni ples iz leta 1960? Vrh nje-
gove ustvarjalnosti namreč sodi v čas,
potem ko je avtor sprejel krščanstvo kot
svoje intelektualno in življenjsko vodilo.
Si lahko predstavljamo Borisa Pahorja,
ki bi se kot levičar enostavno predal kul-
turnim direktivam esteblišmenta iz ma-
tice in se torej v več reprizah ne postavil
za krščanskega socialista Edvarda Kocbe-
ka? Bi brez Jožeta Peterlina, njegovega
pristnega krščanskega čuta in njegove
Drage slovenska demokratizacija in osa-
mosvojitev na prelomu med osemdese-
timi in devetdesetimi bili taki, kot sta bi-
li? Naštel sem le tri vidnejše primere, de-
jansko pa jih je veliko več. Nadaljnji raz-
voj dogodkov je naštetim in njihovim
naporom brez dvoma dal prav.
Za naše kraje, ki ležijo na stičišču ra-
zličnih kultur, jezikov in izročil, velja, da
so bogati predvsem zaradi lastne ra-
zličnosti. Ta seveda predpostavlja poz-
nanje in spoznavanje, predvsem pa za-
vest o samih sebi. V zadnjem času se pri
nas le uveljavlja tisto stanje medkultur-
nosti in medsebojnega spoznavanja, ki
zmore edino ohraniti mir in blažiti na-
petosti. Podobne zakonitosti po analo-
giji veljajo tudi za versko področje. Za-
nimivo je modrovati o tem, koliko je
evropska družba pripravljena sprejeti in
spoznavati nove priseljence, ki izpove-
dujejo musliman-
sko vero. Bomo
tudi njim začeli
ponujati ali celo
vsiljevati svoj lai-
cizem? S kakšni-
mi posledicami?
Kako in na kate-
rem mestu nare-
diti torej prepo-
trebno ločnico
med pristnim ver-
nikom in fanati-
kom? Za konfron-
tacijo in spreje-
manje različnosti
je namreč treba
najprej poznati sa-
mega sebe. Sta
naše ožje in širše okolje zreli za to? Nas
ni mogoče strah, da bi v medverski kon-
frontaciji z islamskim svetom z naše stra-
ni zazijala strašljiva praznina nepozna-
vanja lastne tradicije in poplitvenja, v
brezno katere bi slej ko prej padli vsi po-
skusi zbliževanja, ki morejo imeti v na-
petih časih neslutene posledice?
Primož Sturman
K
Razmišljanje o odnosu družbe do religij
Kakšno mora biti
stvarno soočanje?
Trdnost vere ni v jeziku, ampak v dojemanju Boga
Cerkvenost in evangeljski duh
Izjava SŠK ob izidu referenduma o ZZZDR
V imenu Slovenske škofovske konference izražam zahvalo vsem
državljanom in državljankam, ki so se na referendumu o noveli Zakona o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih zavzeli za vrednoto družine in
pravice otrok. Posebna zahvala gre vsem družinskim organizacijam in
gibanjem v Sloveniji, ki so v javnosti tehtno predstavili argumente o
neprimernosti redefinicije zakonske zveze in se zavzeli za vrednoto
družine. Obenem izražam zahvalo vsem vernikom in cerkvenim gibanjem
za vso molitveno in duhovno podporo. / msgr. Andrej Glavan, predsednik
SŠK
Nova pridobitev
v doberdobski
cerkvi
V letu 2015 smo v naši
župnijski  cerkvi  sv.
Martina v Doberdobu
dobil i  lep lesen kip
blaženega Antona
Mar t ina Slomška.
Postavljen je ob Ma -
rijinem oltarju skupaj z
relikvijami blaženega.
Blagoslovil ga je g. dr.
Peter Žakelj. Tako se
bomo še bolj vneto in
zaupljivo zatekali pod
Slomškovo varstvo. /
Thomas Peric
Kratke
Kristjani in družba 24. decembra 2015 5
  Pogovor: g. Paolo Zuttion, ravnatelj goriške Karitas
“Nikdar nisem mogel
nikogar zavrniti”
KAMPANJA 8X1000 
  o prihaja do izrednih raz-
mer, se pogosto zgodi, da
se ljudje znajdejo na dia-
metralno nasprotnih straneh; in
zgodi se, da se dosti govori, malo
pa konkretnega naredi. V vsem
tem pa so tudi ljudje, ki izstopa-
jo, odločijo, da ne bodo ostali
križem rok, ampak si zavihajo
rokave, da bi izredne razmere ne
bile več izredne. Ena takih oseb
je g. Paolo Zuttion, ravnatelj ško-
fijske Karitas; za sabo ima
močno in dolgo izkušnjo v mi-
sijonih, tudi zaradi tega se je
znal približati “revnim izmed
revnih”, tako da je danes v prvi
vrsti v sprejemanju prosilcev azi-
la. V njegovem delovanju ga
podpirajo prispevki 8x1000,
sredstvo, brez katerega bi teh
oseb ne mogli dostojno spreje-
ti.
G. Paolo, kakšno je trenutno
stanje na Goriškem? Kaj
pričakujete v naslednjih mese-
cih?
Razlikoval bi med izrednimi raz-
merami in strukturiranim spreje-
manjem, in to tako v mestu kot v
ostalih predelih nadškofije. Prvo
mesto, ki igra vlogo “protagoni-
stke”, je Gradišče ob Soči, kjer ima-
jo v središču CARA 403 goste.
V Gorici je v tem trenutku 90 oseb
v stavbi Nazareno; njihovo število
bi se lahko povečajo, če bodo raz-
veljavljena nekatera trenutno vel-
javna zakonska določila. Zraven je
še večja ali manjša prisotnost oseb
brez konvencije; zgodilo se je že,
da je teh bilo kar 250. Te begunce
so sprejeli župnija Madonnina,
dvorana Karitas in dormitorij Fai-
dutti, na pomoč sta pristopili tudi
župniji Štandrež in sv. Just. K sreči
so se razmere malo omilile in brez
konvencije, torej brez strehe nad
glavo, je le še okrog deset oseb. Šte-
vilo pa stalno niha: prefektura jih
sicer redno vozi drugam, takoj pa
prihajajo novi. Prihodi so redni,
število ljudi pa je težko predvide-
vati. Zaradi tega smo se odzvali na
prošnjo Zdravnikov brez meja, da
bi postavili na dvorišču zavoda sv.
Jožefa nekak potovalni tabor, kjer
K
bi lahko v zimskih mesecih spre-
jeli prosilce azila. Dobro se spo-
minjamo pretekle zime, ko smo se
večkrat znašli v pravi zagati, ko
smo vsak večer iskali prenočišča za
te osebe. Zato smo sedaj bolj mir-
ni; v kontejnerjih imamo namreč
- poleg 40 v dormitoriju - še dodat-
nih 100 mest. Če bi tudi to ne za-
doščalo, lahko nudimo zatočišče
še v velikem šotoru na igrišču ob
župnišču Madonnina.
Kaj pa nam lahko poveste o
“strukturiranem” sprejemanju?
V nadškofiji gosti-
mo, prek ra-
zličnih konvencij,
18 oseb v nekdan-
ji kasarni v Ga-
brjah v sovoden-
jski občini; to
stvarnost upravlja
ICS, tržaško
združenje, ki
upravlja nekaj po-
dobnih centrov
na Tržaškem in
Goriškem. Ista
ustanova skrbi tu-
di za 15 oseb, ki
živijo v nekaj na-
jetih stanovanjih
v Krminu. Oba
primera sta bila
uresničena prek
konvencij z
občinami in pre-
fekturo. Petnajst
oseb je v kraju
Terranova v
občini Škocjan
ob Soči; z njimi je
pomočnik Kari-
tas, ki goste
spremlja na prav-
nem in družbe-
nem področju.
Šestnajst oseb je v
Romansu ob
Soči, in sicer v
župnišču v zasel-
ku Fratta. V
občini San Pier
d'Isonzo bodo v
kratkem sprejeli 5
oseb.
Obstaja tudi pro-
jekt SPRAR, ki v naši pokrajini nu-
di 44 mest; javna ustanova, ki vodi
načrt, je goriška Pokrajina. 37
oseb, vključenih v projekt, živi v
raznih stanovanjih v mestu - ene-
ga je dala na razpolago župnija go-
riške stolnice - in v inštitutu Con-
tavalle; 7 oseb so sprejeli v Štaran-
canu v sodelovanju s tam-
kajšnjo občino.
Kako bi opisali vlogo
Karitas in kako sinergije
med cerkvenimi usta-
novami in javnimi in-
stitucijami?
Karitas ima pretežno vlogo anima-
cije na območju, nima neposred-
nih konvencij s prefekturo in z
občinami. Če je potrebno, lahko
nudimo pomoč s specializiranim
osebjem na področju sprejemanja,
pravnega svetovanja in sploh so-
cialne službe. Sodelovanje z javni-
mi institucijami in z občinami,
kjer so za ta vprašanja občutljivi in
ideološko neobremenjeni, je do-
bro. Primer: že vrsto let lepo sode-
lujemo z občino Gradišče ob Soči;
delamo skupno z dnevnim sre-
diščem v korist oseb v centru CA-
RA. Izkušnja je dala lepe rezultate
in je dejavno vključila tako prosil-
ce azila kot meščane.
Kakšno težo ima podpora
osmih tisočink (8x1000) pri
sprejemanju prišlekov na vsem
našem ozemlju?
S prispevki iz tega sklada zelo veli-
ko naredimo pri sprejemanju oseb
brez konvencije; uporabljamo jih
prav zaradi izrednih razmer, in to
za nakup in pripravo obedov. To
delamo že poldrugo leto in, še en-
krat spomnim, za celo 250 oseb.
Brez prispevkov 8x1000 bi sprejem
teh oseb ne bil mogoč, res ne bi
mogli ponuditi pomoči. Zaradi
teh sredstev pa lahko nakupimo
potrebno hrano, plačujemo pa tu-
di razne položnice - za plin, elek-
trični tok... - v krajih, kjer ljudi
sprejemamo. Veliko nam pomaga-
jo tudi darovi, gmotni in denarni,
občutljivih oseb, ki so se odzvale
na naše klice.
Življenjepis sestre Favstine Kowalske uglašen z
letošnjim svetim letom
Pri Založbi Družina je izšla knjiga
Sestra Favstina Kowalska - Življenjepis
glasnice Božjega usmiljenja, ki jo
podpisuje Ewa K. Czaczkowska. Po
besedah pisca spremne besede patra
Tomaža Podobnika je zelo primerno,
da je knjiga izšla ob začetku svetega
leta, katerega namen je izpostaviti
usmiljenje kot eno od osrednjih prvin
katoliškega verovanja.
Novinarka in zgodovinarka
Czaczkowska bralcu v knjigi zelo
prizemljeno približa pot duhovnega
zorenja in poslanstva poljske
redovnice Favstine Kowalske, velike
mistikinje zadnjega časa. Kronološko
opisuje številne postaje njenega življenja, ob tem prikaže družbeno
okolje, v katerem je svetnica živela, in navaja izjave ljudi o njej.
V uvodnem poglavju je življenje sestre Favstine Kowalske osvetljeno z
osnovno vizijo njenega poslanstva glasnice Božjega usmiljenja. V
sklepnem poglavju pa avtorica spregovori o dramatični zgodovini
cerkvene presoje življenja in dnevnika sestre Favstine, zlasti v povezavi
s papežem Janezom Pavlom II., ki je še kot bogoslovec obiskoval njen
grob in ki jo je leta 2000 tudi razglasil za svetnico. Knjigo je prevedel
Andrej Turk.
Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK)
Andrej Glavan pa je predstavil dejavnosti SŠK v jubilejnem letu usmiljena.
Kot je dejal, bo poseben poudarek na svetih vratih in romanjih bodisi v
Rim bodisi v stolnice ali druge cerkve, namenjene za pridobitev
odpustka. Škofje imajo namreč tokrat možnost, da določijo poljubno
število svetih mest in svetih vrat.
Papež Frančišek je na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja in
natanko ob 50. obletnici konca prelomnega drugega vatikanskega
koncila že odprl sveta vrata v baziliki svetega Petra v Vatikanu. S tem se
je začelo sveto leto usmiljenja, ki bo trajalo do 20. novembra prihodnje
leto.
Svetoletna vrata so se odprla tudi po slovenskih škofijah.
Papež Frančišek je izredno jubilejno leto usmiljenja, s katerim želi
izpostaviti usmiljenje kot eno izmed osrednjih prvin katoliškega
verovanja, še posebej pa svojega pontifikata, napovedal aprila v posebni
buli.
Gorica / Božični čas v Slovenskem pastoralnem
središču
V cerkvi sv. Ivana v Gorici bo v četrtek, 24. decembra, “polnočnica” ob
22. uri. Na dan Božiča, 25. decembra, bo praznična maša ob 8. uri pri
Marijinih sestrah na Korzu in v Zavodu Svete Družine; pri sv. Ivanu ob
10. uri, na Travniku pa ob 18. uri. V soboto, 26. decembra, na Štefanovo,
bodo maše v mestu kot ob nedeljah, odpade le maša na Travniku, ker
bo ob 17. uri v stolnici tradicionalni božični koncert. Na Silvestrovo, 31.
decembra, bo zahvalna maša ob 18. uri pri sv. Ivanu. Na novo leto, 1.
januarja 2016, bodo maše po nedeljskem urniku; popoldne ob 16. uri bo
v Zavodu Sv. Družine ura molitve za mir. Blagoslov otrok ob jaslicah bo
na praznih Svetih treh kraljev, 6. januarja, med otroško-mladinsko mašo
pri sv. Ivanu ob 10. uri. Toplo vabljeni!
Gorica / Božični koncert v priredbi
ZCPZ - Gorica
Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica prireja v soorganizaciji s
Svetom slovenskih organizacij, na dan sv. Štefana, v soboto, 26.
decembra, ob 17. uri v goriški stolnici Božični koncert. Pobudo, ki je
postala že tradicija, je prvič izpeljal pred več kot petdesetimi leti prof.
Mirko Filej.
Letos se bodo predstavili Moški pevski zbor Mirko Filej (vodi Zdravko
Klanjšček), Ženska vokalna skupina Jezero (vodi Dario Bertinazzi) in
MoPZ Štmaver (vodi Nadia Kovic). Poleg teh bo na orgle igral Silvan
Zavadlav. Koncert bo obogatilo branje božičnih misli. Koncertu bo sledil
blagoslov s petimi litanijami, pri katerem bodo sodelovali vsi nastopajoči
zbori. Toplo vabljeni!
Kratke
Veliko let ste bili misijonar v
Afriki. Kako vam tovrstna iz-
kušnja lahko pomaga v teh
izrednih razmerah v Gorici da-
nes?
V misijonih sem bil na Slono-
koščeni obali med letoma 1988 in
1999. Nato sem bil tam po daljša
obdobja v letih 2006 in 2007. Ko
sem tam živel, sem videl osebe, ki
so živele kot revni med revnimi.
To je gotovo še bolj okrepilo mojo
pozornost do teh, ki živijo v potre-
bi. V Afriki sem imel tudi možnost
delovati v ječi v Bouakeju: zame je
bila to izkušnja, ki me je zaznamo-
vala na izjemen način. Tam sem
naletel na ogromno trpljenja, na
skrajne oblike revščine; če jetnik
ni imel zunanje pomoči, če mu
nihče ni prinesel kaj hrane, je
umrl od lakote; o higiensko-zdrav-
stvenih razmerah je bolje, da niti
ne spregovorim. Tam sem imel po-
sebno “milost”, lahko sem bil ob
strani izjemni osebi: to je Gregoire
Ahongbonon. Izjemna je bila nje-
gova izkušnja - danes poznana po
vsem svetu - osvoboditve sužen-
jstva duševno prizadetih; še danes
namreč take bolnike včasih za-
sužnjijo, z verigami privežejo k
drevesom ali štorom, z njimi rav-
najo kot z živalmi. Ta izkušnja je
izostrila mojo občutljivost za za-
puščene in mi je gotovo koristna
tudi tu, ko sprejemamo ljudi: Gre-
goire - pravi Božji človek - ni nik-
dar nikogar odvrnil, vedno je zau-
pal v Božjo Previdnost. Čeprav ni
imel nikakršnih javnih prispev-
kov, je v 25 letih postavil na noge
15 sprejemnih centrov, rešil je
okrog 60 tisoč oseb in jim tudi po-
magal se vključiti v družbo. To je
bila zame prava “življenjska šola”,
ki mi sedaj veliko pomaga, ko se
soočam s temi razmerami s
kančkom tega duha. Tudi jaz se ni-
sem nikdar čutil, da bi zavrnil ko-
garkoli, ki ni imel strehe nad glavo
ali ni vedel, kje bi spal, še zlasti po-
zimi. Odvrniti ga bi pomenilo po-
slati ga v smrt.
Selina Trevisan
(prev. DD)
Kaj je Božič za nas?
Ob Jezusovem rojstvu
je bil prisoten tudi osel
  pominjam se, kako se mi je,
kot majhnemu, majhnemu
otroku, zdelo čudno, da je
mama ob Jezuščka v jaslicah po-
stavila tudi dve živali: osla in vo-
la. “Ti grdobi pa res ne spadata k
dojenčku”, sem
si mislil. Izkori-
stil sem prvo od-
sotnost mame in
omenjeni figuri
vzel iz jaslic ter
ju vrgel v ogenj,
ki je prasketal v
štedilniku. Seve-
da sem bil za to
svoje veliko ju-
naštvo grajan in
deležen dobro-
hotne razlage o
tem, zakaj k no-
vorojenemu Je-
zusu spadata tu-
di vol in dolgouhi osel. Tako sem
v krogu družine spoznaval, da so
moje interpretacije lahko tudi
zgrešene in si drugi iste stvari ra-
S zlagajo precej drugače.Kot je nekdo posrečeno rekel, jebil osel ob Jezusovem rojstvu “ra-
diator”, ki je s svojo prisotnostjo
grel novorojenčka. Jezus je z njim
potoval, še preden se je rodil, in
v naročju matere, ko je sveta
družina zaradi Heroda bežala v
Egipt. Si je Jezus zaradi tega izbral
žrebe oslice za slovesen vstop v
Jeruzalem, ko so ga množice poz-
dravljale kot kralja? Zakaj ni jez-
dil na belem konju? Kaj nam je
hotel s tem sporočiti?
Zanimivo, da ob Jezusovem roj-
stvu v betlehemski votlini niso
bili prisotni lev, žirafa, slon in
druge imenitne živali, temveč
osel, ki velja za trmasto in neum-
no žival. Verjetno pa so bili pri-
sotni tudi kakšna miška, vrabci
in seveda kakšna ovčka. Toliko-
krat se norčujemo iz osla in nje-
govo ime uporabljamo za za-
ničevanje drugih.
Trmast je res, a za do-
bro in za to, kar je
prav. Ni pa neumen.
Poglejte njegova veli-
ka ušesa in njegove
pametne oči, ki
izžarevajo inteligen-
tnost, mir, resnobo,
modrost in prebrisa-
nost.
Prerok Bileam (4 Mz
22) je bil zaprošen,
da prekolne blagoslo-
vljeno ljudstvo. Ko je
skupaj z oslico poto-
val z moabskimi kne-
zi, je njegova oslica videla angela
z mečem in stopila s poti ter šla
po svoje. Bileam jo je pretepal, a
ni pomagalo. Ko ji je angel zaprl
pot na ozki stezi med dvema zi-
dovoma, se je stisnila k zidu in ni
hotela dalje, četudi jo je prerok
Bileam pretepal. Nato se je zaradi
istega razloga ulegla na tla in ni
šla naprej, kljub temu da jo je Bi-
leam pretepal s palico. Šele, ko je
oslica spregovorila in so se Bilea-
mu odprle oči, da je tudi on videl
angela z mečem v roki, je razu-
mel, da mu je oslica rešila življen-
je. Rešila mu je življenje, kljub te-
mu da jo je trikrat pretepel.
Neki mož iz Brezovice pri Gradi-
nu, po rodu s Sardinije, ima osle,
ker je menda na Sardiniji veliko
osličkov. Tudi on jih ima, da ga
spominjajo na rojstni kraj. Po-
trdil mi je, da je osel zelo pamet-
na žival. Ko začuti, da je breme
na hrbtu pretežko, se uleže na tla
in ne gre naprej, četudi ga prete-
paš. Osel očitno vidi nekaj, česar
človek ne vidi. Kolikokrat rine-
mo z glavo skozi zid? Kolikokrat
se ne znamo omejiti, biti zado-
voljni z malim in se pehamo za
velikimi stvarmi! Toda, kot pravi
Jezus: “Kaj namreč pomaga člo-
veku, če si ves svet pridobi, sebe
pa pogubi ali zapravi”?  (Lk 9,
25).
Za osla je bil Božič to, da je bil ob
Jezusu? Kaj pa je Božič za nas?
Bogdan Vidmar
Goriška24. decembra 20156
Palača Attems: koncertni večer DVS Bodeča Neža   
Vzdrhtel je božični žar
  prelepi dvorani palače At-
tems v Gorici, ki se je že
večkrat izkazala kot zelo
primerna za koncerte, je v petek,
11. decembra 2015, zavela pomir-
jujoča praznična sapica, pri-
našajoča skrivnostno ozračje lepih
občutkov, ki se dotaknejo najglo-
bljih kotičkov duše. Dekliška vo-
kalna skupina Bodeča Neža, ki se
v sedanji obliki kaže kot številčno
lepo zgrajen zbor, je poslušalcem,
ki so se zbrali v grofovi sobani, po-
nudila očarljiv splet božičnih pe-
smi – vmes so bile tudi druge sa-
kralne vsebine in še kaj bolj “po-
svetnega” - pod naslovom Čar
božične noči. Pevke so pele pod
zanesljivim, solidnim vodstvom
gostujočega pevovodje Mirka Fer-
lana. Pozorno in hvaležno publi-
ko so v skrivnost tiste daljne betle-
hemske noči pospremile s sklad-
bami pomenljivih vsebin od rene-
sanse do današnjih dni in se pri
tem pomudile pri domači glasbe-
ni zakladnici in se v pevski razi-
skovalni vnemi ustavile pri marsi-
kateri melodiji drugih evropskih
narodov in prispele celo do daljne
Afrike. S svojimi kultiviranimi gla-
sovi, ki stremijo po zmeraj bolj iz-
brušeni vokalni tehniki in si pri-
zadevajo vselej čim bolj tankočut-
no izraziti vsebine izbranih pesmi,
so povsem osvojile poslušalce.
Spored so uvedle z Ave Mario
Franza Biebla (1906 – 2001), ki je
zazvenela s čustveno prepojeno-
V
stjo, končale pa s priredbo Benja-
mina Harlana tradicionalne
afriške pesmi African alleluja, v ka-
teri sta še posebno prišla do izraza
discipliniranost glasov pevk in nji-
hov smisel za ritmično poudarje-
nost, ki jo je ovrednotila in še bolj
ojačila spremljava Davida Šuligoja
(bas kitara) in Patricka Quaggiata
(tolkala). Izrazita ritmičnost je tudi
značilnost tradicionalne jamajške
pesmi Jamaica Farewell v priredbi
Carstena Gerlitza (1966), ki nas je
za trenutek popeljala v daljne kra-
je, polne toplega sonca, dehtečega
cvetja in valujočega morja. Vmes
so poustvarjalno v čudoviti ubra-
nosti in zbranosti zazvenele, med
drugimi, v priredbi Janeza Močni-
ka (1936) stara slovenska ljudska
pesem iz 16. stoletja Ta stara bo-
shizna pejsen, po kateri radi segajo
zbori, priredba istega skladatelja
slovenske ljudske pesmi Jaz vem,
zmeraj dobrodošla Glej zvezdice
božje, ki ustvarja posebno vzdušje
in ogreje srca, v priredbi Maksimi-
lijana Feguša (1948), pa še prired-
ba tradicionalne španske pesmi
Madre en la puerta Marca Sofia-
nopula (1952-2014), pri kateri je s
svojim polnim, lepo oblikovanim,
zrelim glasom presenetila solistka
Nada Tavčar. Njena sestra Lucija
Tavčar je na flavto spremljala dve
skladbi; klavirska spremljava pa se
je oglasila v izvedbi poznane mla-
de organistke in čembalistke Eve
Dolinšek. Posebno muzikaličnost
sta izražali izvedbi Händlove Ga-
votte in angleške tradicionalne pe-
smi Ding Dong Merrily on High,
pri kateri so nam v ušesih “odz-
vanjali” praznično razpoloženi
zvonovi.
S toplim, dolgotrajnim plo-
skanjem so očarani poslušalci
iztržili še dodatek, znano Hitite
kristjani v latinski in slovenski
inačici.
Koncertni program je uvedla
ena izmed pevk, Stefania Beret-
ta, ki je prebrala nekaj globokih
misli prof. Alenke Rebula o
Božiču, ki prinaša mir v naša
srca, če ga znamo pričakati
zbrano in v tišini.
Po krasnih občutkih, ki so nam
jih s svojimi ubranimi, zlitimi
glasovi podarile pevke s tokrat-
nim dirigentom Ferlanom, so
se poslušalci ustavili v prostor-
ni veži v pritličnih prostorih At-
temsove palače. Tu so pevke in
nekatere njihove mame postre-
gle s toplim čajem in kuhanim vi-
nom, predvsem pa s pecivom,
sladkimi, zelo vabljivo okrašenimi
piškotki, ki so jih spekle nekatere
pevke.
Čudovito vzdušje, v katerem je za-
velo tisto drhteče ozračje ob
bližajočem se Božiču, ki nas vabi
k iskrenejšim medsebojnim odno-
som, se je tako izpevalo v prijatel-
jskem klepetu in izmenjavi vtisov.
Koncertni večer so dekleta pono-
vile v dvorani cerkve Kristusa
Odrešenika v Novi Gorici v nedel-
jo, 13. decembra. Iste melodije bo
DVS Bodeča Neža podarila še
tržaškemu občinstvu v nedeljo,
10. januarja 2016, v rojanski cerkvi
sv. Mohorja in Fortunata v Trstu.
IK
  ponedeljek, 14. decembra
2015, smo v občinski dvo-
rani Cragnolin v Ronkah
predstavili obsežno 16. številko
glasila Jadro, ki že vrsto let iz-
pričuje obstoj slovenskega življa
na tem območju. Zahvaljujemo
se predvsem uredniku tega glasila
prof. Karlu Mucciju, ki je z veli-
kim potrpljenjem, marljivim de-
lom in neuničljivo voljo zbiral in
urejal pisne prispevke za to glasi-
lo. Avtorji v prispevkih podajajo
svoja razmišljanja, vidike, mnen-
ja, seznanjajo z zanimivimi zgo-
dovinskimi dejstvi, družbeno
problematiko, ekološkimi spre-
membami, ki človeka vznemirja-
jo, tako da je glasilo pestro in ne
dolgočasi. Izpričuje, da je tu slo-
venski duh še živ in opozarja na
žilavo prizadevanje naših ljudi v
preteklosti in danes, da bi se tu
ohranili in to zavest o sebi prene-
sli na mlade za jutrišnji dan. To
je tisto pričevanje, kako je tudi
slovenski človek bil prav na tem
ozemlju trdno vključen v vsak-
danji življenjski ritem, in to od
Krasa vse do morja. O tem pričajo
raznovrstne dejavnosti naših lju-
di; bili so obrtniki, poljedelci, ri-
biči, delavci, trgovci in drugo. V
dobrem in slabem so preživeli čas
vojnih pretresov in družbenih
sprememb, zlasti med obema voj-
nama v času fašizma, ko so posta-
li narodno brezpravni. Pisana je
tematika razmišljanj in iskanj o
preteklosti, tako se zdi, kot bi
ljudje hoteli nadoknaditi, kar je
bilo zatrto.
Pohvalno in pomirjajoče pa je to,
da z ljudmi neslovenskega jezika,
ki bivajo ob nas, živimo danes v
pristnih prijateljskih odnosih in
smo lahko vzorec sožitja, ki pri-
naša posamezniku in skupnosti
notranji mir in prijetno sosed-
V stvo, kar je nujno za vsakdanjepreživetje. Vse to lahko razume-mo kot skupno sporočilo, ki veje
iz tega glasila. Z vsebino glasila je
usklajena tudi izredno lepa obli-
ka in tako je publikacija privlačna
že na prvi pogled. Vsebino boga-
tijo številne slike, fotografije,
zemljevidi, kar je posebna zasluga
mojstrskega očesa in dolgoletne
izkušnje Oskarja Beccie. Gotovo
pa je vsebina glasila v celoti
težnja po narodnostni ohranitvi,
kar daja vtis, čeprav morda pod-
zavestnega strahu, da ne bi izgi-
nili sredi kratkovidnega spreje-
manja globalizacije, ki prinaša
kulturno in socialno osiromašen-
je množic, ki pa jo za množice
načrtujejo špekulantje politične
ekonomije vseh kontinentov. Po-
nujajo nam jo prek brezštevilnih
preračunljivih gesel o popolni
svobodi in demokraciji. Samobit-
nost obrobnih kultur in ljudstev
bi tako izginila. Zgodovinski spo-
min in mnogi jeziki bi ostali le
arhivski dokument in folklorna
zanimivost. O vrednotah, ki jih
je skozi čas ustvarila vsaka, še tako
majhna skupnost, se načrtovalci
globalizacije ne sprašujejo. In
vendar se je človek po vsej svoji
naravni poti hranil iz vrednot
ljudstva, iz katerega je izšel. Če za-
nemarimo zavest o skupni pri-
padnosti, izgubimo osebno in
družbeno ravnovesje. O vsem
tem zavestno ali manj zavestno,
posredno ali manj posredno go-
vorijo pisci tega glasila, sicer bi bil
namen njegovega izida skoraj ne-
smiseln. Novi rodovi bodo
odločali in morda pravočasno
ubrali domačo pot, sicer so in bi
bila vsa podobna pisanja, kot so
v našem glasilu, kot temu pravi-
mo, le “glas vpijočega v pusčavi”.
Glasilo je pohvale vredno in ga
priporočamo kot zanimivo bran-
je.
Rudica Požar
P. S.: Glasilo ima 121 strani, 34
člankov 20 avtorjev, 10 dvoje-
zičnih poezij treh avtoric in sko-
raj 200 fotografij; na platnici je
tudi domnevna slika rimskega
mostu nad rokavom Soče v Ron-
kah, rojena iz domišljije do-
mačega umetnika Giorgia Segat-
ta. Prvo glasilo je izšlo l. 1988 in
v 27 letih se je nabralo 300 član-
kov, 800 slik in 1028 strani. Gla-
silo je natisnjeno v 300 izvodih
in kot vse druge prejšnje številke
in raznovrstne publikacije, izda-
ne v samozaložbi, bo dostopno v
raznih knjižnicah.
Ronke
Izšel je 16. zbornik
Jadro
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi
dr. DANILO RUSTJA.
Pogrešali ga bomo otroci Milenka z Rudijem, 
Goran s Kati, Barbara z Martinom, sestra Cita z družino
ter vnuki Milan s Spyridoulo, Ivan, Borut, Andrej in Svetlana.
Hvaležni bomo vsem, ki bodo na katerikoli način 
počastili njegov spomin.
Smrt upokojenega profesorja
Poslovil se je
Danilo Rustja
  goriški bolnišnici je v
noči na nedeljo po daljši
bolezni preminil upoko-
jeni šolnik in kulturnik prof.
Danilo Rustja. Dolga leta je
poučeval na slovenskih šolah v
Italiji, zlasti v Gorici, kjer je
živel.
Prof. Danilo Rustja je letos do-
polnil 90 let. Rodil se je namreč
16. avgusta 1925 v Sv. Križu na
Vipavskem v razmeroma pre-
možni kmečki družini. Njegovi
dedje so si posestvo prislužili s
trdim delom v emigraciji v ZDA.
Tudi njegov oče Janko si je služil
kruh kot izseljenec v Argentini.
Po osnovni šoli v domačem kra-
ju je pokojnik študiral na gim-
naziji v Postojni in nato na lice-
ju v Gorici. Vse to v italijanščini,
saj je fašizem že v njegovih
otroških letih ukinil slovenske
šole na Primorskem. Med 2. sve-
tovno vojno so ga italijanske
oblasti poslale v posebne batal-
V jone v Toska-no. Po zlo-mu Italije se
je kot parti-
zan udeležil
Goriške fron-
te in postal
politkomisar
čete v Grad-
nikovi brigadi. A ta izkušnja ga
je politično razočarala, tako da
se je naposled znašel v protire-
volucionarnem taboru. Svoje
spomine na tiste čase je tik pred
boleznijo obudil v oddaji TV
Slovenija Pričevalci.
Po vojni je Danilo Rustja študi-
ral živinozdravstvo na univer-
zah v Milanu in Camerinu, med
študijem pa je občasno
poučeval ter sodeloval pri go-
riškem tedniku Slovenski Pri-
morec tudi kot urednik. Potem
je kdaj pa kdaj pisal za Katoliški
glas, Novi list in Primorski
dnevnik. Univerzitetni študij je
dokončal z diserta-
cijo o lipicancih.
Ker po univerzitet-
ni diplomi kot ži -
vino zdravnik v na -
ših krajih ni našel
zaposlitve, se je po-
svetil šolstvu.
Poučeval je v itali-
janskih in sloven-
skih šo lah po de -
želi, več let tudi v
kmetijski srednji
šo li v Čedadu. Na-
posled je dobil sta-
lež kot profesor
znanstvenih pred-
metov na nižji srednji šoli Ivana
Trinka v Gorici, kjer je služboval
do upokojitve sredi osemdese-
tih let. Tako je pomagal izo-
braževati cele generacije go-
riških Slovencev. Ob poučevan-
ju je dajal duška svoji kmečki
žilici z obdelovanjem zemlje in
čebelarjenjem v rojstnem Vi-
pavskem Križu.
Prof. Danilo Rustja se je poročil
z učiteljico Stanislavo Čermelj
iz Dobravelj. V zakonu so se ji-
ma rodili štirje otroci, od katerih
je najmlajša Vida že zgodaj um-
rla zaradi neozdravljive bolezni.
Zapušča hčeri Milenko in Bar-
baro ter sina Gorana z družina-
mi. Z njim odhaja zaveden Slo-
venec, katoličan in demokrat,
pa tudi kulturno razgledan člo-
vek.
Počival bo v rojstnem Sv. Križu
na Vipavskem. Naj mu bo lahka
zemlja, ki jo je tako ljubil!
Taverna al Museo gosti fotografa Fotokluba Skupina75 Marka
Vogriča z razstavo fotografij “1915-2015”. Črno-bele fotografije
je avtor posnel s camero obscuro na
prizoriščih prve svetovne vojne
stoletje po srditih bojih. S posebnih
zornih kotov so posneti v sedanjem
stanju jarki in topovske postojanke, a
tudi mestni detajli - priče nekdanje
Avstrije felix, kjer je življenje lagodno
teklo do prihoda fronte, pa še končni
rezultat - spomeniki na žrtve in poziv,
naj se kaj takega več ne pripeti.
Črno-bele fotografije v starinskih
okvirjih so izdelane v tradicionalni
tehniki od posnetka na film srednjega formata do povečave na
baritni srebroželatinasti papir.
Fotografije so že na ogled, odprtje s kritično noto Cristine Feresin
bo v sredo, 30. decembra, ob 19.30 v Taverni al Museo v naselju
na Goriškem gradu tik pod vojnim muzejem. Sledil bo klepet ob
zdravici in izmenjavi voščil.
Razstavo si je mogoče ogledati ob urnikih odprtja lokala, med
9.30 in 21.00 vsak dan, razen ponedeljka, do 29. februarja 2016.
Fotografska razstava
Društvo goriških upokojencev 
Novim izzivom naproti
  lani Upravnega sveta
Društva slovenskih upo-
kojencev za Goriško so se
12. decembra zbrali na delov-
nem srečanju z namenom, da
pripravijo osnutke programa vse-
ga delovanja v letu 2016 in obe-
nem pregledajo splošno društve-
no stanje, ki je zmeraj bolj pod
udarom novih izzivov in zahtev
uradnih predpisov, s katerimi se
morajo vsako leto soočati in jim
kljubovati. V mesecu decembru
ima društvo nalogo, da upošteva
Č vse dane možnosti za čim boljšeuspehe v prid številnim članomin prijateljem ter določi ustrezne
smernice delovanja. Zato bodo
člani z začetkom novega leta pre-
jeli dopolnjen celoletni program,
s katerim bodo seznanjeni z vse-
mi dejavnostmi. Med te pridejo
v poštev poleg skrbi za kulturo,
zborovsko dejavnost, predavanja
predvsem o zdravstvu, izlet-
ništvo in tradicionalna srečanja
ter tudi koristni stiki s sorodnimi
društvi in ustanovami zlasti iz
Slovenije ter morebitna gosto-
vanja. Na delovnem srečanju se
je vodstvo iskreno zahvalilo
vsem sodelavcem za uspešno
opravljeno delo. Daljši razpravi o
programu in sodelovanju je sle-
dilo živahno, prijateljsko družen-
je.  (ed)
Goriška 24. decembra 2015 7
  rvič so se v najlepši ba-
ročni cerkvi v Gorici, pri
sv. Ignaciju na Travniku, v
soboto, 12. decembra 2015,
zbrali na božičnem nastopu
učenci Slovenskega centra za
glasbeno vzgojo Emil Komel
iz Gorice in poslušalcem, ki
so zelo dobro zasedli cerkve-
ne klopi, ponudili izsek
obširnega, razvejenega gla-
sbenega delovanja, ki poteka
na šoli skozi vse leto. Profe-
sorji so za svoje varovance iz-
brali tak program, ki bi bil
čim bolj primeren uvod v
praznične dni, ki so že pred
vrati. Adventni čas je čas
pričakovanja na rojstvo
Božjega Deteta, na skrivno-
stni prihod Jezusa na zemljo.
Zato naj bi si v tem času vsi
prizadevali biti bolj prijazni
in dobri z bližnjim. To je čas,
da se pustimo dotakniti v
srcu, sta na programski list
napisala organizatorja večera,
SCGV Emil Komel in Arsatelier,
z željo, da bi poslušalcem pou-
stvarjanje mladih učencev seglo
do srca. Skladbe so bile seveda
izbrane z mislijo na prihajajoči
Božič, zato so izžarevale milino
in se skladale z izbranim koncer-
tnim prostorom. Uvodoma je
občinstvo prisluhnilo nežnim,
usklajenim glasovom otroškega
zbora Emil Komel, ki je pod vod-
stvom Damijane Čevdek Jug ob
P spremljavi Elisabette Cavalerinastopil pred glavnim oltarjemv brezbiteriju. Tako so skladbe
Robertsona, Händla in Ave Ma-
ria neznanega avtorja nežno
splavale pod baročne oboke in
odmevale v duši. S svojim pro-
gramom so mladi, pridni pevci
omehčali srca vseh prisotnih.
(Otroški pevski zbor E. Komel je
z nekaj pesmimi obogatil tudi
petkov prižig lučk na cipresi v
Coroninijevem parku. Na kratki
slovesnosti je bil prisoten tudi
goriški župan Ettore Romoli. Vsi
so se nato pred mrazom zatekli
v nekdanjo konjušnico, kjer so
se nastopajoči in prisotni lahko
malce ogreli in okrepčali ter si
ogledali jaslice, izdelek kiparja
Giorgia Burgnicha).
Po zboru je bil na vrsti vio-
lončelist Luca Bregant, ki se je
soočil z zahtevno Bachovo Sui-
to št. 1; s spretno odigrano tro-
glasno invencijo v C duru iste-
ga avtorja je publiko osvojil
harmonikar Manuel Persoglia.
Flavtistki Neža Faganelj in har-
fistka Ana Kristina Klančič sta s
svojima očarljivima glasbiloma
pričarali pravo božično vzdušje,
predvsem s tradicionalno
božično melodijo iz angleškega
sveta. Na koncertnem večeru,
namenjenem široki publiki in
različnim okusom, so se pred-
stavili kar trije instrumentalni
ansambli, ki predstavljajo vse
oddelke SCGV Emil Komel (Ko-
liko truda in vaj je za vsem
tem!). V njih so bili tudi učenci,
ki se glasbeno izobražujejo v
mednarodnem kulturnem
društvu in orkestru Arsatelier.
Tudi ta je želel namreč dati svoj
doprinos lepo izpeljanemu so-
botnemu programu. Posebno
radovednost je vzbudil orkester
kitar; tak sestav je res redkost.
Mladi so nastopili pod vod-
stvom Martine Gereon in poželi
zaslužene aplavze, kakor so jih
tudi spretni izvajalci Vivaldije-
vega Koncerta za dve flavti, go-
dala in basso continuo, op. 47/2
RV533, ki so se razživeli ob iz-
vedbi stavka Allegro molto. Spo-
red se je končal s šolskim pihal-
nim orkestrom, ki ga vodi To-
maž Škamperle. Tudi oni so se
čudovito izkazali. Igranje
v orkestrskem sestavu je
za mlade učence gotovo
lep izziv, pa tudi veliko
zadoščenje; pri tem se go-
tovo med mladimi “orke-
straši” spletata kolegial-
nosti in močnejša medse-
bojna vez. V tem se tudi
zrcalita kakovostna po-
nudba SCGV E. Komel in
vztrajno prizadevanje
profesorskega kadra. Pre-
mišljeno izbrane skladbe
in zelo pridni učenci so s
svojim igranjem ustvarili
večer poln lepih občut-
kov. Univerzalnost gla-
sbe, ki ne pozna ni-
kakršnih pregrad, so obo-
gatile še misli povezoval-
ke Nataše Konc Lorenzutti, ki je
izbrala in prebrala tudi molitev
svetega očeta Frančiška za sveto
leto usmiljenja. Ravnateljica
SCGV Emil Komel Alessandra
Schettino se je ob voščilu za mir-
ne in doživete božične in novo-
letne praznike prisrčno zahvalila
travniškemu župniku Adelchiju
Cabassu, ker je rade volje dal na
razpolago mogočno travniško
cerkev.
IK
  o verskem obredu v štan-
dreški cerkvi smo, 14. decem-
bra 2015, pospremili k večne-
mu počitku na domače pokopališče
posmrtne ostanke Rudija Budala.
Rudi Budal se je rodil v Štandrežu
leta 1927, prav v letu, ko je
fašistična oblast nasilno uničila sa-
mostojno slovensko štandreško
občino in njeno ozemlje proti volji
vseh prizadetih priključila občini
Gorica.
Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi,
kjer je bila slovenščina prepovedana. Po za-
slugi takratnega zavednega župnika Josipa
Kosovela so se štandreški otroci lahko
naučili brati in pisati v slovenščini. Zbiral
jih je v zakristiji in jih tam poučeval. Po
končani osnovni šoli je Rudi Budal obisko-
val enoletni kmetijski tečaj, ki je potekal na
Pilošču. Po končanem tečaju je pomagal
očetu pri delu na domači kmetiji. Po kapi-
tulaciji Italije je stopil v partizanske vrste,
kjer je ostal nekaj mesecev. Hudo je zbolel
in se vrnil domov.
V Štandrežu so Nemci
izvedli največjo areta-
cijo 25. januarja 1945,
ko so partizani ubili
nemškega vojaka.
Nemške enote so ob-
kolile Štandrež in do-
mačine zbrale na trgu
pred cerkvijo. Tistega,
ki ni imel potrdila, da
je bil na dan umora
nemškega vojaka na
delu pri nemški orga-
nizaciji TODT, so od-
peljali v goriške zapo-
re. Med njimi je bil
tudi Rudi Budal. Tu so ostali mesec dni in
nato so jih v živinskih vagonih odpeljali v
nacistično taborišče Dachau. Rudi Budal je
nosil številko 142251, na levem rokavu suk-
njiča in na levi hlačnici je imel prišit rdeč
trikotnik, ki je označeval politične interni-
rance. Taborišče so osvobodili ameriški vo-
jaki 29. aprila 1945. Rudi Budal je po osvo-
boditvi ostal še dva meseca v taborišču. Bil
je namreč izčrpan in hudo bolan. Domov
se je vrnil 5. julija 1945.
Ko je pridobil dovolj moči, se je posvetil
kmetijstvu in pomagal očetu pri vsakdan-
jem napornem delu. Bil je aktiven pri Vza-
jemnem podpornem društvu za zavarovan-
je goveje živine in večletni odbornik do-
mačega kmečkega društva. S kmetijstvom
se je ukvarjal, dokler so mu moči dopuščale.
Vsak dan je vozil pridelano zelenjavo na go-
riško tržnico. Leta 2007 je prejel priznanje
Klas, ki ga društvo sKultura 2001 vsako leto
podeljuje zaslužnim domačinom. Rudi Bu-
dal ga je prejel za navezanost in ljubezen do
domače zemlje. Priznanje mu je izročil go-
riški župan Ettore Romoli.
Rudi Budal je bil veselega značaja in se je
rad zadrževal v družbi. Pri vaških priredit-
vah, predvsem pri zahvalni nedelji, je bil
vedno zraven. Na njegovem dvorišču so več
let pripravljali voz s poljskimi pridelki in on
je poskrbel za zelenjavo ter okrasno zelenje
in cvetje. Hranil je vse predmete, ki so jih
nekoč rabili v kmečki družini in na polju.
Prostori njegove domačije so pravi muzej
kmečke kulture. Veliko je vedel in tudi rad
pripovedoval. Hranil je tudi šolske knjige in
zvezke ter knjige Mohorjeve družbe.
Naj v miru počiva v domači zemlji, ki jo je
tako ljubil. Svojcem izrekamo globoko sožal-
je.
DP
P
Obvestila
Društvo slovenskih upokojencevza
Goriško sporoča udeležencem
silvestrovanja, da bo v torek, 29.
decembra, odpeljal v kraj Corno di
Rosazzo avtobus št. 1 ob 17. uri s trga
Medalje d'oro/z Goriščka, nato s
postanki pri vagi blizu pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici, v
Štandrežu pri lekarni in na Pilošču.
Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 17. uri iz
Jamelj, nato s postanki v Doberdobu,
na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi
in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču.
Organizatorji priporočajo točnost.
Prispevke za Slovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja
prof. Silvana Kerševana lahko nakažete
na bančni tekoči račun: Banca di Cividale
(Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484
12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C
s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA-
NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil
Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Varujem starejše, pomoči potrebne
osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez
dan ali varstvo ponoči. Sem človek
dobrega srca in imam nekajletne
izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride celotno
primorsko in goriško območje).
Gospa z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam za
24 ur na dan. Tel. št. 00386 40
432304.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel. št.
00386 31 449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na dan.
Tel. štev. 00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem italijanščine
nudi dnevno nego starejšim na domu
(ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju. Tel.
00386 41 729548.
Darovi
Za Novi glas: N. N. 100 evrov.
V spomin na prijatelja Petra,
glasbenika z dušo, daruje Davorin 50
evrov za Novi glas.
Čestitke
Našemu super profesorju Davidu
Bandlju čestitamo ob rojstvu male
Kristine, mamici, bratcu in
sestricama pa pošiljamo topel objem.
Vaša fantastična 1 b
Davida in Marijo je osrečila mala
Kristina Bandelj. Z njima se veseli in
jima čestita Slovenska zamejska
skavtska organizacija iz Gorice.
Amadeju, Luciji in Veroniki pa želi
veliko zabave in prijetnih trenutkov v
družbi male sestrice.
Ob rojstvu male Kristine se s svojim
odbornikom očkom Davidom,
mamico Marijo, bratcem in
sestricama srčno veselimo vsi pri
Mladinskem domu v Gorici.
Srečnima staršema iz srca
čestitamo, novorojenki in celotni
družinici želimo veliko božjega
blagoslova.
Čestitkam se pridružujemo vsi pri
Novem glasu.
Doc. dr. Branku Zornu, dr. med. je
Medicinska fakulteta Univerze v
Ljubljani, potem ko je bil deset let
docent, podelila naslov izrednega
profesorja. Za pomemben poklicni
dosežek dragemu Branku čestitamo
sorodniki iz Goriške.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 25.12.2015 do 31.12.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 25. decembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Sobota, 26. decembra, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, rezijanskem
in ziljskem narečju.
Nedelja, 27. decembra, ob 21. uri:
Ponovitev sobotne oddaje Okno v
Benečijo.
Ponedeljek, 28. decembra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček -
Novice iz naših krajev - Obvestila in
večerni vic.
Torek, 29. decembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 30. decembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Papeževa okrožnica o ekologiji - Izbor
melodij.
Četrtek, 31. decembra (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
iz sveta - Obvestila in večerni vic.
In memoriam
Rudi Budal
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta
prof. PETRA STRESA
izreka GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
vsem njegovim najdražjim 
globoko in iskreno sožalje.
Svojim
članom in
bralcem 
Novega glasa
vošči lepe
božične in novoletne
praznike DRUŠTVO
GORIŠKIH UPOKOJENCEV
KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA
vabi na
IZROČITEV 28. NAGRADE DUŠANA ČERNETA
slikarju in javnemu delavcu 
ANDREJU KOSIČU
Povezana bo z glasbeno točko
nedelja, 27. decembra, ob 11. uri 
Močnikov dom v Gorici 
Poslovil se je Franc (Deno) Hlede
V hvaležen spomin
  ranc Hlede (Deno) je bil
rojen 18. februarja 1927
na Humu materi Justini
Feri in očetu Rudolfu Hledetu.
Kot mlad fant se je pridružil
partizanom. Po vojni je leta
1947 zapustil domači kraj in se
preselil v Števerjan. Kmetoval je
pri družini Komjanc, živel pa
pri Fabrževih (družina de Fa-
bris), nato pa je dobil službo v
trgovini Terpin na Bukovju in
tam delal v skladišču vsa leta,
dokler se ni podjetje preselilo v
Gorico.
Takrat se je tudi gospod Deno
preselil v Raštel v Gorici in se
F zaposlil pri gradbe-nem podjetju Co-molli, kjer je delal
do upokojitve.
V osemdesetih le-
tih se je iz Raštela
preselil v Katoliški
dom. Po upokojitvi
je prevzel vlogo
hišnika in skrbel za
vzdrževanje zunan-
jih površin Kultur-
nega centra Lojze Bratuž. To
vlogo je opravljal z velikim ve-
seljem in strokovnostjo. Bil je
zelo pozoren na vse, kar se je v
Centru dogajalo, in skrbel, da
je vse potekalo
v najlepšem
redu. Večkrat
je opozarjal,
predvsem
mlade, če se
niso primerno
obnašali pri
uporabi pro-
storov in zu-
nanjih igrišč.
Postal je prava
duša Kultur-
nega centra
Lojze Bratuž;
prijateljeval je
z vsemi, ki so
obiskovali Center. Bil je razgle-
dan in seznanjen z našo stvar-
nostjo. Udeleževal se je priredi-
tev v Kulturnem centru, poseb-
no pa so ga zanimala predavan-
ja.
Deno je ljubil zborovsko petje.
Že ko je stanoval v Števerjanu,
je sodeloval pri cerkvenem zbo-
ru. Več let je sodeloval pri
mešanem pevskem zboru Lojze
Bratuž. Redno je sodeloval kot
pevec pri slovenski maši na
Travniku v cerkvi sv. Ignacija in
z veseljem prepeval tudi v sve-
togorski baziliki.
Leta in šibko srce so ga privedla
k temu, da je pred dvema ted-
noma moral v bolnišnico, kjer
je v torek, 15. decembra 2015,
v miru za večno zaspal.
Vsi, ki sodelujejo pri Kulturnem
centru Lojze Bratuž, so mu hva-
ležni za njegovo nesebično dol-
goletno delo in skrb za naše
skupno središče. Naj počiva v
miru v domači zemlji.
SCGV Emil Komel iz Gorice / Božični koncert
Mladi glasbeniki
so se dotaknili src
Orkester kitar SCGV E. Komel pod vodstvom Martine Gereon (foto dpd)
Kultura24. decembra 20158
  ragi Fantje, dragi prijatelji,
naj vas imenujem Venko Anto-
nič, Lojze Semolič, Franc Anto-
nič in Čano Antoni, pišem vam, čeprav
vas je tam v vrstah pevcev, ki stalno po-
jejo slavo Gospodu, še nekaj dragih raj-
nih prijateljev, članov Fantov izpod
Grmade, ker ste vi tisti štirje usta-
novni člani zbora, s katerimi sem
imel največ stikov, s katerimi sem
se pogovarjal o vsem mogočem, in
smo skupaj doživeli marsikaj lepe-
ga.
Na poti domov z letošnje zborovske
revije Pesem jeseni, ki je bila v Kul-
turnem domu France Prešeren v
Boljuncu v soboto, 28. novembra
2015, sem se odločil, da vam na-
pišem teh nekaj vrst. Vso pot me je
namreč spremljala misel na vas šti-
ri, ki se revije fizično niste mogli
udeležiti, a ste bili prisotni, in na
druge prijatelje in znance, za katere
pa je bila dvorana v Boljuncu pre-
daleč ali napovedani 50. koncert
tudi ne dovolj zanimiv.
Zame, ki sem sicer že nekaj let med
organizatorji Pesmi jeseni, je bila
tokratna izvedba nekaj praznične-
ga, potrdilo daljnovidnosti prof.
Zorka Hareja in drugih članov vod-
stva Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki
so pred 50 leti dali pobudo za prvo tako
revijo. Bila je praznična tudi zato, ker je
ZCPZ podelila priznanja nekaterim zbo-
rom za njihovo večletno sodelovanje na
njej. Spominsko diplomo so prejeli:
MePZ Skala-Slovan iz Gropade in Padrič,
ki je letos nastopil devetindvajsetič, zbor
je sprva nastopal samo kot zbor Skala iz
Gropade, a je tudi po združitvi z zborom
s Padrič zvesto ohranil to jesensko revijo
med svojimi rednimi nastopi; Mešani
cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin
je doslej nastopil 41-krat; za MePZ
Mačkolje kronika beleži 44 nastopov. Vsi
ti zbori potrjujejo, da tudi v manjših kra-
jih predstavlja zborovska kultura temelj
prosvetnega delovanja. Našemu zboru
pa je ZCPZ podelila priznanje za 50-let-
no sodelovanje na tej reviji odraslih zbo-
rov, ob sami podelitvi pa sem povedal
tako: “Imamo pa tudi zbor, ki od prve
Revije leta 1966 v Rojanu do danes ni
opustil niti enega nastopa na njej, to je
Moški zbor Fantje izpod Grmade, ki je
torej nastopil na vseh 50 revijah. To me
še posebej veseli, ker tudi sam pripadam
temu zboru in sem zato na ta okrogli ju-
bilej še prav posebno ponosen in se
čutim duhovnega dediča tistih Fantov
(in sem vas imenoval), ki jih ni več med
živimi, a so bili neutrudljivo gibalo
našega zbora in pripravljeni na mnoge
žrtve in odpovedi, da je zbor deloval, va-
dil in nastopal. Vse priznanje gre tudi
našemu dragemu Ivu Kralju, ki je kot
zborovodja Fantov izpod Grmade vedno
izpostavljal, da pevci vadijo, ker jih ve-
seli petje, a tudi, da bi s svojim petjem
nastopali pred občinstvom, in da je zato
dobro in prav, da zbor zapoje v javnosti,
tudi ko mogoče ni vse idealno pripra-
vljeno in naučeno, kajti motivacija na-
stopa navadno pomaga, da je tudi petje
bolj zbrano in lepše. Torej menim, da je
to priznanje za 50-letno delovanje tudi
priznanje in zahvala vsem tistim pev-
cem in zborovodjema, se pravi Ivu Kral-
ju in sedaj Hermanu Antoniču, ki sta in
so zvesto verjeli v pomen in smisel te je-
senske zborovske revije”.
Tako sem povedal in odziv občinstva mi
je potrdil, da so se ljudje strinjali. Res ni
od muh leto za letom v lepših in slabših
časih, kot je pač življenje vsakega zbora,
vztrajati in zvesto nastopati.
Da, dragi fantje, ta revija je bila zame
predvsem ogledalo. Odslikava nekega
stanja v našem zborovstvu, s katerim ne
moremo biti za-
dovoljni, in to
začenši z
Združenim zbo-
rom naše Zveze,
zborom, ki ga se-
stavljajo pevci različnih župnij, ki so
prav gotovo taki navdušenci, kot ste bili
vi, in so za petje pripravljeni na velike
žrtve in napore, pevci, ki plemenitijo
razne verske obrede na Tržaškem in v
okolici, ki zvesto sledijo svojemu Ediju
Racetu, a pri najboljši volji ne morejo
ustaviti časa. Na odru so se zvrstili zbori,
ki so imeli še pred nekaj leti po 30 in več
pevk in pevcev, sedaj pa poje le dvanajst,
zbori, ki predstavljajo kraje, kjer je bil
cerkveni zbor do nedavnega vizitka zbo-
rovske kulture, a se sedaj soočajo s
težavami zaradi pomanjkanja pevcev in
si pomagajo s prijateljicami iz sosednjih
krajev. Zbori, ki bi zmogli več, potreben
pa bi bil drugačen pristop glede obliko-
vanja tona, dihanja, vokalne tehnike,
potrebno bi bilo delati na tem. Ključni
problem ostaja, da skorajda ni genera-
cijske prenove, tako da smo pri Fantih
izpod Grmade lahko še zadovoljni, da
sta pristopila dva najstnika, ki dobro po-
prijemata, obžalovati pa moramo, da so
na sobotnem nastopu manjkali kar štirje
naši pevci.
Kako bi našima Borutu in Danijelu pri-
voščil, da bi doživela tak blagoslovljen
trenutek pevske duhovne popolnosti,
kot je bilo milostno dano meni, ko bi
morali nekega daljnega sv. Marka nasto-
piti v Rupi na prazniku, ki so ga zaradi
slabšanja vremena odpovedali. Mi pa
smo v Rupo prišli in smo se ustavili pred
cerkvijo med “štanti”. Sploh ni bilo
obžalovanja, da je nastop odpadel, saj so
nas Rupenci prijazno sprejeli in nam po-
nudili pijačo in prigrizek. Klepetali in
pogovarjali smo se, pristopali so Rupen-
ci in Mirenci in nekaj ljudi s Peči je bilo
zraven in nastal je krog in sam ne vem,
ne kdaj ne kako, začeli smo peti, najprej
tistih nekaj pesmi iz železnega reperto-
arja, potem se je vrstila pesem za pesmi-
jo. Enkrat ste jo začeli vi, France, drugič
Ivo, tretjič vi Lojze, pa Venko, ki ste in-
tonirali neko šaljivo na račun de-
klet, ki je nisem nikoli več ne prej
ne kasneje slišal. Bili smo krog,
zaprt in sam sebi zadosten krog, ki
pa se je s pesmijo odpiral navzven,
vsem, ki so se vanj vključevali ali po-
slušali petje. Sam sem v glavnem
poslušal, saj velike večine pesmi
sploh nisem poznal, a sem bil vsee-
no del tega kroga, te harmonije, ki
se je stapljala z okoljem in bila
delček neke druge harmonije, ki jo
vi sedaj v polnosti doživljate in do-
jemate.
Dragi prijatelji, predstavljam si, da
se tudi sedaj, ko končate svojo izme-
no zbora, ki je zadolžen, da prepeva
večno slavo Gospodu, zbirate v kro-
gu z ostalimi rajnimi pevci Fantov
izpod Grmade, ki jih ni malo, in z
drugimi pevci iz Brestovice, kjer ste
se rodili, ali od drugod in si lahko
privoščite, da v bolj sproščenem
vzdušju zapojete neskončno vrsto
samo vam znanih ljudskih, ponarodelih
ali umetnih pesmi, da sem vedno
občudoval, koliko in kakšne pesmi poz-
nate. Predstavljam si, da je z vami tudi
prof. Harej, ki malo pomaha in se pri
tem muza in uživa ob melodijah in har-
monijah, ki se dvigajo brez problemov
višine in intonančne čistosti, saj se ve,
da je tam v nebesih vse popolno. Popol-
no, kot na zemlji ne more biti.
Vendar lahko rečemo, da je tržaška zbo-
rovska kultura isti večer, 28. novembra,
doživela prav lepo potrditev kakovosti
na Regijskem tekmovanju odraslih pev-
skih zborov v Postojni, saj je MePZ Jaco-
bus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin, do-
segel zlato priznanje in 89,0 točk, MePZ
Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi Rado
Milič, pa 75,0 točk in srebrno priznanje.
Naš dragi Mirko Ferlan, ki rad sodeluje z
Zvezo in sedaj s priložnostnim zborom
pripravlja koncert Merkujevih sakralnih
del, da bi se ga spomnili ob prvi oblet-
nici smrti, pa je z APZ Univerze na Pri-
morskem dosegel 90 točk in tako ob zla-
tem priznanju deli odliko z dekliškim
zborom iz Tolmina. Z MePZ Postojna pa
je Ferlan osvojil zlato priznanje s 83,4
točke.
Saj vem, da boste rekli, da se vam tek-
movanje v petju zdi nesmisel, saj, kako
naj merimo čustva, ki naj jih pesem da-
je, a kaže, da dandanes brez tekmovalne
spodbude ni mogoče napredovati. To vi-
dimo tudi pri otroških in mladinskih
zborih. Starši in pevci se odzivajo na
zborovodje, ki kažejo izrazitejše tekmo-
valne namene in ambicije, zapuščajo pa
zbore, ki želijo gojiti le slovensko pesem
in jo predstavljati v domačem župnij-
skem ali prosvetnem okolju, pa čeprav
na več kot spodobni ravni.
Vendar, če drži, da je zborovsko petje za
Slovence zelo značilno in da je kljub vse-
mu v zborih aktivno angažiranih največ
ljudi, če je res, da sta na splošno gledano
zborovska in pevska kultura med nami
močno napredovali, si ne smemo dovo-
liti, da bi cerkveni zbori preveč zaostali.
Potrebne bodo nove strategije, kako nad-
grajevati delo, ki ga zborovodje opravlja-
jo v otroških in mladinskih zborih, da
bodo te pevke in predvsem pevci, tudi
ko stopijo v fazo mutiranja, ostali zvesti
petju in si ob športnih aktivnostih, ki so
z adrenalinskega vidika gotovo bolj va-
bljive, privoščili tudi dejavnost, ki se ji
bodo lahko posvečali tudi v kasnejših le-
tih, celo v starosti, in bodo vsako nedeljo
imeli priložnost, da s čim lepšim petjem
olepšajo bogoslužje, ne glede, da bo ved-
no nekje deloval neki združeni zbor Zve-
ze, ki bo pevsko povzdignil slovesnost
bogoslužja ob verskih svečanostih pri Sv.
Justu. Ostali bodo aktivni fizično, saj
petje terja tudi telesno kondicijo, misel-
no bodo sveži, saj bodo morali slediti
glasbenemu stavku in besedilu, duhov-
no se bodo oplajali ob vsebinah in obe-
nem bodo v družbi prijateljev, ki podob-
no v srcu čutijo.
Fantje, moram končati. Hvaležen sem
vam, da sem bil ta čas z vami, saj mi je
pomagalo, da sem si uredil misli.
Še nekaj, saj veste, da naš zbor v tem letu
obhaja 50-letnico delovanja. Prosim vas
in ostale prijatelje, ki so z vami tam v ne-
beškem Jeruzalemu, da nas podpirate in
nam pomagate, da bo vse steklo v na-
jlepšem redu, da bo to praznik za vse, ki
so jim Fantje izpod Grmade pojem zbo-
ra, ki je sicer na okopih slovenstva, a zna
s svojim petjem tudi poustvariti lepo gla-
sbeno doživetje, predvsem pa zna gojiti
prijateljstvo, kot ste to skrbno in zavzeto
znali gojiti vi!
Zbogom, vaš
Marko Tavčar
Devin, na god sv. Andreja 2015
D
  dprl je oči. Puhasta regratova
kroglica je še vedno rahlo
blažila slepenje sonca. Zavesa
spomina. Tančica pršečih misli. Dajala
mu je občutek harmonije, skladnosti,
mehkobe. Prosojno lučko je pobožal s
pogledom, nato z dlanjo. Spomnil se je
Davidove kapice iz mehkega mohera v
barvi rumenih piščančkov. Mehko mu
je bilo pri srcu prav tako, kot je čutil
mehkobo regratove lučke.
In spet se je vanj prerinil spomin. Igrali
so se, vaški otroci, z radodarnostjo nara-
ve. Puhasta regratova semena so bila iz-
ziv. Eni proti drugim. Zmagajo tisti, ki z
enim dahom spihnejo z lučke vsa pro-
sojna padalca. Tem, so pripovedovali, se
uresničijo vse želje. Oskar se je trudil in
trudil, toda premalo sape je imel v
pljučcih, da bi se mu izpolnila samo ena,
tista velika, nepopisna želja: naenkrat
pihniti v regrat in premagati vrstnike, ki
so se širokoustili na račun regrata, pa še
na račun srobota, ki so si ga zvijali in ga
skrivoma kadili za pokopališkim zidom.
Oskar si ni upal. Bil je sicer bister otrok,
a vendar nekam plašen. Ni se rad izpo-
stavljal. Zmagal pa ni nikoli.
Dolga leta kasneje, ko se je preselil na
Kras, pa je slišal že zrele može, vrstnike,
znance in prijatelje modrovati, da so se
pri njih igrali drugače. Nenapisana pra-
vila otroških iger se spreminjajo iz kraja
v kraj. In tako mu je tudi Nerea potrje-
vala, da se spominja, kako so
se igrali na grehe. Kolikor se-
menc je ostalo na regratovem
steblu, potem ko so pihnili
vanj, toliko grehov si imel.
Ubogi nedolžni mali grešniki! Še v igri
so si krepili nekakšen občutek krivde. A
bilo je že zdavna, pozabljeno, pokopa-
no.
Pokopano kot Nerea.
Počutil se je za spoznanje bolje. Globoko
je vdihnil in si napolnil pljuča z zrakom.
Pihnil je, odločno, - tako, kot je treba, če
hočeš kaj spremeniti v sebi, - in tanka,
prosojna padalca so se razpršila v zrak,
se vrtinčila in poplesavala sem ter tja.
Eno je dregnilo ob njegovo nosnico in
ga požgečkalo. Čutna zaznava nedo-
ločljive vrste, ne prijetna, a niti neprijet-
na, mu je dala vedeti, da je ne samo du-
hovno, temveč tudi telesno bitje. In te-
daj se je zavedel, da mora poskrbeti tudi
za svoje telo. Domov mora, spat, da si
odpočije od vsega, prejšnjega, polprete-
klega in današnjega.
Potem pa mora vstati in se spet dvigniti,
kljub vsemu zaživeti.
Za spoznanje razbremenjen, a še vedno
temnih misli se je počasi, zapreden v
gmoto regratovih zvarkov, strupov,
mlečkov, solatnih lističev, puhastih lučk
in otroških iger, vrnil peš domov.
Boleče je bilo, skrajno boleče, šariti po
spominu. Doma ga je spet zaneslo. Za-
neslo ga je po hiši, med omare in preda-
le, posteljo in mizo. Zaril se je v po-
hištvo, spustil se je v predale in omare v
ponovnem iskanju Neree, v ponovnem
iskanju neke gotovosti, neke rešilne bil-
kice, ki bi ga odrešila dvomov. A kaj je
pravzaprav iskal?
Vse je dihalo Nereo: njene rastline tam
ob oknu, fikusi, aloje, kaktusi, kalanho-
je, ki so uspevali ob skromni vlagi, beli
prt na mizi v dnevni sobi, ki ga je bila
sama skvačkala pred poroko, kričeče ru-
mene svilene blazine, ki jih je nanesla s
svojih potovanj, zlasti iz Grčije, knjige v
knjižni omari, ki jo je rada preurejala in
jih prestavljala sem ter tja. Stopil je v so-
bo in s pogledom pobožal kupe listov na
pisalni mizi, ki so ležali prav tako, kot
jih je bila pustila tistega decembrskega
dne, ko je odšla v bolnišnico in se ni več
vrnila. Na policah so vazice, stekleničke,
krožnički pisali njeno zgodbo.
Odprl je omaro: zaplesale so obleke, za-
krilili plašči, zaprhutale jope, zašumela
krila, zašelestele rute. Koreografija žalo-
sti. Iz predalov so se glasno usuli spomi-
ni, neurejeni, fotografije, letalske vozov-
nice, turistični prospekti, urejeni.
Skladba izgube.
V omari je na kaveljčku za vrati otipal
ključek, droben ključek njene miznice.
Dlan se mu je vse bolj ogrevala od dra-
gocene kovine in odločil se je, da ga bo
uporabil. Odklenil je in segel globoko v
miznico: papir za papirjem, zvezčič za
zvezčičem so se udejanjili pod njegovim
mehkim otipom. Začel je listati. Tu za-
pisi honorarjev, ki jih je bila prejemala
za prevajalsko delo, prihodki in stroški
– kako je bila skrbna, nikoli ga ni nadle-
govala s temi vsakdanjimi zadevami, za
vse je znala tako lepo poskrbeti, ni ga
težila! V roke mu je skočil usnjen rokov-
nik z oguljenimi platnicami: v njem pa
miniaturno popisane strani, natlačene
z opombami, naslovi in zapiski. Listal je
tu in tam, nenačrtno, pisava je bila sko-
raj nečitljiva, zato je bral z veliko težavo.
Zdelo se mu je, kot da je pisanje vodil
nekakšen horror vacui, neka bojazen,
strah pred praznino, strah pred nezna-
nim. Skorajda ni bilo najti nepopisanega
prostorčka, deviška belina listov je po-
dlegla neki nori zapisovalni mrzlici, ki
se je razlivala stran za stranjo. Oskarjevo
žadasto počutje se je vse bolj krhalo v
okruške neotipljive vznemirjenosti, ki je
iz tistih strani prenikala v njega samega.
Polaščal se ga je nerazumljiv nemir, bo-
lečina se je vse bolj umikala globoki
vznemirjenosti ob odkrivanju neznanih
listov, njenih zapisov.
Pogled se mu je zapičil v stran, ki se je
vidno razlikovala od ostalih, na njej je
pod datumom 28. februar razbral nekaj
bolj čitljivo izpisanih besed, kot izpisa-
nih z veliko pozornostjo, z vztrajnostjo
odločne roke:
10. – založba Langus, govori s Severjem
za honorar
13. telefoniraj mami, prosi za soboto po-
poldne za Davida (varstvo)
14. zmeni se za predstavitev Medeje, lah-
ko četrtek ali petek čez tri tedne - ali ka-
sneje!
15. zobozdravnik
17. srečanje pri logopedu
20. krožek - Vrhovnikovo predavanje o
vplivu vremena na počutje????
(ne vem, če bom prosta)
Res, spomni se, to so bili zelo napeti,
stresni, mrzlični dnevi, le kak teden pred
tistim torkom …
Majda Artač Sturman
O
Fantom izpod Grmade, ki so odšli v večnost
Da ne bi preveč zaostali …
Odlomek iz romana
Regrat na steni
Kultura 24. decembra 2015 9
  nano je, da je Brazilija največji
proizvajalec kave na svetu. Ma-
lokdo pa morda ve, da je Slo-
venec iz Goriške iz ljubezni do bra-
zilskega naroda opravil orjaško delo:
uredil je brazilsko-slovenski slovar, ki
je nedavno izšel pri založbi Buča. V
prostorih galerije Ars na Travniku so
ga predstavili - v nizu srečanj Na kavi
s knjigo - v četrtek, 10. decembra.
V imenu Goriške Mohorjeve družbe
je Marija Češčut najprej pozdravila
goste, ki so uresničili književni pod-
vig: to so bili avtor, človek enciklo-
pedičnega znanja, velik prijatelj Go-
riške Mohorjeve družbe Marijan Bre-
celj, njegov sin Bogdan in družinski
prijatelj Ervin Sorč. O razlogih izdaje
je prvi povedal, da je novi slovar zelo
povezan s furlanskim, ki je izpod nje-
govega peresa izšel pred skoraj 10 le-
ti. Pred leti je spoznal dve Brazilki,
potomki furlanskih izseljencev.
Onidve sta spoznali košček sloven-
skega sveta, Breclja pa je stik z njima
še bolj podžgal, da se je lotil dela.
Sam se nima za poliglota, brazilščine
ne govori. Naslonil se je na to, kar je
našel že narejenega, in to osnovo
širil, primerjal z drugimi slovarji.
“Nihče ne začne iz niča”. Izšla je v
bistvu polovica slovarja, saj gre samo
za brazilko-slovenskega. Slovensko-
brazilski je v bistvu že pripravljen,
“manjkajo samo še uvod, 3% stro-
kovnih popravkov in računalniška
postavitev”, je dodal Bogdan Brecelj,
ki skrbi prav za omenjena opravila.
“Ko nastopijo težji računalniški pro-
blemi, pa se obrnemo na mojo ‘de-
sno roko’, sina Danijela. Mladi so za
to še večji strokovnjaki in stvari na-
redijo bolj na hitro”, je dodal. Drugi
del skupnega napora treh rodov Bre-
cljev naj bi izšel spomladi 2016.
Sorč je operativno “pomagal pripel-
jati zadevo do knjige”, jo tehnično
izvesti. “K projektu sem pristopil v
zadnjem trenutku, z organizacijskimi
metodami in veliko prepričevanja…
Knjige brez denarja ni mogoče izpel-
jati”! Novi “slovar srednjega obsega”
je pravo “orjaško delo”, saj vsebuje
preko 100 tisoč obdelanih slovarskih
gesel. Brazilsko-slovenski slovar je
malo obsežnejši, šteje nad 600 strani;
skupno s slovensko-brazilskim jih bo
obsegal okrog tisoč. Sorč je vzposta-
vil stik z devetimi slovenskimi za-
ložbami; samo tri so bile pripravljene
ga sprejeti, da bi sploh slišale, za kaj
gre. Na koncu je knjigo založila Buča
d. o. o. “Gospod Brecelj, razen oseb-
nega zadovoljstva, nima od tega
nič”, v upanju, da bodo pokriti
najosnovnejši stroški.
Glede tega, da Brazilci sami imajo
za svoj jezik portugalščino in ne
brazilščino, je Brecelj povedal, da
gre po njegovem mnenju za “pod-
cenjevanje brazilskega jezika oz.
naroda”. Saj je Brazilcev nad 200
milijonov, Portugalcev pa komaj
10. “To je neverjetna krivica, če oni
sami ne priznavajo, da je brazilski je-
zik samostojen”. Portugalci kot oku-
patorji posameznih predelov sveta so
močno uveljavljali svoj jezik in kul-
turo. Brazilci so se pač uradno
odločili, da kot uradni jezik prevza-
mejo portugalščino. “Kot da nimajo
nacionalne zavesti…” Saj razlike med
jezikoma niso zelo velike, in vendar
so. Obstajata vsaj dva brazilsko-itali-
janska slovarja, ki ju avtor ima in ju
je tudi uporabil pri svojem delu.
Sorč je razkril, da je Marijan Brecelj
vzporedno napisal tudi pregled bra-
zilske književnosti, ki obsega pri-
bližno 300 strani in bogato slikovno
gradivo. Tudi v literaturi je našel ve-
liko besed, ki jih je nato obdelal kot
slovarska gesla. Tudi ta izid bi pome-
nil lepo obogatitev za naše knjižne
police!
Z
  ot smo že poročali, bo v nedel-
jo, 27. decembra, ob 11. uri v
Močnikovem domu v Gorici,
po maši v sosednji cerkvi sv. Ivana,
priljubljeni goriški slikar, javni dela-
vec in trgovec Andrej Kosič prejel 28.
Nagrado Dušana Černeta za svoje
življenjsko delo in bogato ustvarjal-
nost.
Nagrado, ki je na-
menjena našim za-
mejskim osebno-
stim ali organizaci-
jam, ki s svojim
življenjem in de-
lom pričajo za vrednote slovenstva,
krščanstva in demokracije, podeljuje
poseben odbor pri Knjižnici Dušana
Černeta v Trstu.
Med nedeljsko slovesnostjo
bo zaigral gojenec Sloven-
skega centra za glasbeno
vzgojo Emil Komel, harmo-
nikar Manuel Peršolja, o li-
ku narodnega delavca
Dušana Černeta (1916-75)
in o pomenu nagrade bo
spregovoril Saša Martelanc,
javno in umetniško delo
Andreja Kosiča pa bosta ori-
sala Damjan Paulin in Saša
Quinzi. Nagrado, ki obsega
diplomo in denarni znesek, bo nagra-
jencu izročila predstavnica ožjega so-
rodstva Dušana Černeta.
K
Najnovejši Goriški letnik
Poklon Marku Vuku
  reprezentančni dvorani na gradu
Kromberk so v torek, 15. decembra,
ob zelo lepem obisku predstavili
dvojno (37. -38.) številko Goriškega letnika,
se pravi zbornika Goriškega muzeja, ki so ga
ob lanski 10. obletnici smrti želeli posvetiti
umetnostnemu zgodovinarju in
dolgoletnemu kustosu Marku Vuku.
Zajetno publikacijo, ki skupno šteje 496
strani, sta uredila in predstavila Petra Kolenc
in Andrej Ferletic. Obenem se je Goriški
muzej v zborniku s portretoma Borisa
Blažka spomnil letos umrle arheologinje
Beatriče Žbona Trkman, ki ji v zborniku
posveča spominski članek Drago Svoljšak,
in umetnostnega zgodovinarja ter direktorja
muzeja Matjaža Breclja, ki je nenadoma
preminil 31. oktobra letos, članek v spomin
pa so mu zapisali muzejski kolegi.
Prvi del obsežnega zbornika je namenjen
osvetlitvi dela
Marka Vuka. Kdor je
rajnega Vuka
poznal, se je lahko
spomnil in v mislih
podoživel vsebinsko
bogate in
temperamentne
pogovore z
Markom, človekom,
ki je do potankosti
poznal ves širši
primorski prostor
na obeh straneh
meje in se suvereno
sprehajal od
umetnostne
zgodovine do čisto
zgodovinskih tem,
od glasbe in
zborovstva, pa orgel
in zvonov do
aktualnih političnih
tem. V tem smislu
veliko pove Vukova bibliografija, ki jo je po
letih sestavil sam urednik Ferletic.
Izpostaviti pa velja tudi dva doslej še
neobjavljena strokovna članka Marka Vuka,
in sicer oris umetnostnozgodovinske
podobe Solkana, v katerem po
zgodovinskem uvodu od prve omembe
kraja 1001 avtor podrobno predstavlja Sveto
Goro skozi čas, nadalje ostalo cerkveno
arhitekturo ter vile in dvorce, ki stojijo v
Solkanu, na koncu pa še izpostavlja tehniški
spomenik, se pravi znameniti solkanski
železniški most.
Drugi Vukov članek je namenjen
baročnemu vodnjaku iz leta 1774 na severni
strani gradu Kromberk. Avtor analizira
stanje tudi v luči potrebe po celoviti ureditvi
grajskega okolja, se pravi samega sedeža
Goriškega muzeja.
Logična uredniška odločitev je tako bila, da
so v zbornik vključili članek arh. Marvy Lah
z Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz
Nove Gorice o ureditvi grajskega parka v
Kromberku v obdobju 1989-2004. Trije
muzejski sodelavci, Jana Šubič Prislan, Ana
Sirk Fakuč in Matjaž Brecelj, so prispevali
zapis o zunanjem lapidariju v amfiteatru
Goriškega muzeja, ki ga bogati tudi več
fotografskih posnetkov. Kot lep poklon
Marku Vuku se bere tudi članek
umetnostnega zgodovinarja Saše Quinzija z
naslovom Bambičevo “Jutro”: stoječe ali
ležeče? , v katerem ne analizira le
Bambičevega olja s tem imenom, ki ga je
Vuk pridobil za muzej, ampak to stvaritev
tudi primerja z deli Bucika, Spazzapana in
predvsem tržaškega slikarja Marchiga.
Drugi, obsežnejši del zbornika, je posvečen
razpravam. Uvedejo jih sklop petih člankov
in dodatka s področja arheologije. Manca
Vinazza poroča o ostankih starejše
železnodobne naselbine v Kobaridu. O tem,
kaj vse nam povedo rimskodobne oljenke,
ki so jih našli na področju Mosta na Soči,
lahko spoznamo iz članka, ki ga podpisujejo
Miha Mlinar, Verena Perko in rajna Beatriče
Žbona Trkman, medtem ko Barbara
Brezigar in Draško Josipovič pišeta o
staroslovanskem pokopališču v Šturjah pri
Ajdovščini, veliko informacij o razmerah v
Vipavski dolini v zgodnjem srednjem veku
so arheologom ponudila izkopavanja pri Sv.
Pavlu nad Vrtovinom, o čemer pišeta
Polona Bitenc in Timotej Knific. Pavel
Jamnik razkriva gorska mezolitska najdišča
kamenih industrij zlasti iz okolice Krna, kot
dopolnilo k temu članku pa so objavljeni
zanimivi rezultati arheobotaničnih analiz,
ki lahko povedo marsikaj zanimivega tudi o
prehrambenih navadah ljudi.
Ob primeru šempaške župnije je Tanja
Martelanc izluščila umetnostnozgodovinske
drobtinice iz vizitacijskih zapisov Jerneja
Porcie, ki je leta 1570 obiskal zahodno
območje habsburškega dela Oglejskega
patriarhata. David Kožuh je obravnaval dva
primera vpliva tržaške arhitekture na
gradnjo vil v drugi polovi 19. stol. v Gorici.
Zbornik objavlja nato sklop zgodovinskih
člankov. Prvi je namenjen osvetlitvi lika
solkanskega jezuita ter matematika in
astronoma Bernarda Čefarina, ki je predaval
v Trnavi na Slovaškem, umrl pa je v Gorici
leta 1679. Članek je zanimiv tudi zato, ker
izrisuje pouk fizike in
matematike v Gorici,
kar daje zanimiv
pregled stanja
šolstva. Juliusu
Kugyju sta posvečena
članek Petre Testen,
ki izpostavlja zlasti,
kako je bilo 'njegovo
hribovstvo srčna
zadeva', in članek
Mateja in Alenke
Župančič, ki na
osnovi družinskega
pisemskega gradiva
osvetljujeta stike, ki
jih je Kugy imel z
Vero Albrecht. Borut
Koloini pa pod
naslovom
Taborništvo in
urbana kultura
mladih uvodoma
predstavlja pojav
gozdovništva in skavtizma in kako sta se ti
dve gibanji razvijali na Slovenskem.
Zanimivo se bere članek Nataše Hoenig o
delovanju prvega stalnega kinematografa v
Gorici, ki ga je odprl slovenski trgovec
Medved in je do začetka prve svetovne
vojne kot Central-Bio deloval na Verdijevem
korzu.
Izkušnjo prve svetovne vojne za civilno
prebivalstvo iz okraja Kanal je predstavil
Robert Devetak, ki je zlasti izpostavil
življenje beguncev na Češkem in v
taborišču Bruck. Poveden pa je tudi članek
Davorja Kernela o izkušnjah dveh
slovenskih vojakov v italijanski vojski. Gre
za Maksa Ženka in Franca Brezica, ki sta
preživela boje v severni Afriki in nato
ujetništvo, da sta se vrnila domov eden leta
1946, drugi pa na začetku l. 1947.
Zanimiv prikaz novih zgodovinskih
raziskovalnih metod lahko preberemo
izpod peresa Tanje Gomiršek, ki poudarja
potrebo po previdnosti pri terenskem
dokumentiranju in obravnavanju ustnega
izročila.
Naslednji del zbornika je posvečen
Arheološkim novicam, ki na kratko
predstavljajo slučajne arheološke najdbe.
Sledijo Viri, v katerih zbornik predstavlja
osem srednjeveških listin, ki so jih pripravili
za objavo študentje tretjega letnika kulturne
zgodovine Univerze v Novi Gorici, v sklopu
Recenzije pa predstavljajo kuharske recepte
s Planine pri Ajdovščini, ki sta jih zbrali
Mateja Rosa in Jasna Fakin Bajec,
publikacijo Od hiše do hiše: razvoj kuhinje
v Vipavski dolini Špele Ledinek Lozej in
publikacijo Zgodbe goriških opekarjev Petre
Rojc Pardity in Majde Klančič. Vse tri
recenzije je napisala Inga Miklavčič
Brezigar. V končnih Zapisih pa je objavljen
članek Mirka Butkoviča, profesorja iz
Karlovca, ki predstavlja povezave med soško
fronto in Karlovcem ter tam od prve
svetovne vojne dalje živeče Slovence, ki so
dobili zatočišče in delo v Jakilovi usnjarni.
Kot so poudarili na predstavitvi, želi biti
Goriški letnik referenčna publikacija
humanističnih ved za širšo goriško področje
in s tem prispevati svoj delež k boljšemu
razumevanju zgodovinskih razmer tudi
skupnega prostora. Vsebinsko bogata
dvojna 37. -38. številka nam to potrjuje.
MT
V
  ržaško avtorico Graziello Casini
Nicosanti smo lansko leto že
predstavili na straneh našega
tednika. Tokrat med bralce prihaja
njena nova zgodba, in sicer daljša pri-
poved, ki je postavljena v čas druge
svetovne vojne med Kras in Trst. Njen
naslov se glasi 1943, Trieste la Piccola
Berlino, dogajanje pa poteka med nei-
menovano kraško vasjo in tržaško uli-
co Fabio Severo, na kateri se nahaja
splet podzemnih rovov, bolje pozna-
nih pod imenom Kleine Berlin. Avto-
rica je pred tremi leti pri isti založbi Il
Murice objavila svojo publikacijo La
leggenda del barone Revoltella.
Pisateljica se tudi tokrat svoje snovi lo-
teva na poseben način, saj so ji pri
srcu predvsem prvine misterija oziro-
ma skrivnosnosti, ki se venomer skri-
vajo za vsako zagonetno zgodbo. Zelo
povedna je zato tudi ilustracija, ki stoji
na platnici, in sicer judovski sedme-
rokraki svečnik, bolje poznan pod
imenom menorah, ki je postavljan v
obris z obliko srca. Tri prvine, ki jih je
Nicosantijeva sklenila združiti v svo-
jem zapisu, pa so zgodovina, ljubezen
in skrivnost.
Že ob prvem branju je moč zaznati,
da avtorica dobro pozna dogodke pol-
pretekle zgodovine v naših krajih, v
katere je vpletla lastno pripoved. Sko-
raj vsi protagonisti so
namreč po narodnosti
Slovenci, ki se znajdejo
v primežu druge svetov-
ne vojne. Partizansko
gibanje jim predstavlja
dokončno odrešitev iz
spon nacifašizma, v
časovni okvir tedanjega
časa pa se vpleta predv-
sem kmečko življenje
na podeželju, ki ga v
zgodbi predstavljajo
mlekarice. Usoda
tržaške židovske
družine, ki mora zbežati, da bi se izo-
gnila deportaciji, se tako preplete z
zgodbami treh Kraševcev, in sicer mle-
karic Dunje in Tanje ter partizana Sa-
ska. Ena od njiju po nesreči pade v
nemško zasedo, okupator pa jo prisili
k sodelovanju, za katerega se odloči
tudi iz maščevanja oziroma, ker je za-
vistna prijateljici. Zgodbo iz polprete-
kle zgodovine uokvirja pripoved o
mladem paru, ki se odloči za nakup
stanovanja, ki je tako ali drugače po-
vezano z usodo omenje-
ne judovske družine.
Avtorica o svojem delu
pravi, da se ga je lotila
predvsem zato, da bi
ovekovečila ljudsko in
etnografsko dediščino
Krasa, na katerem že
dolga leta prebiva. Zgod-
bo slovenskega odpor-
niškega gibanja je nam-
reč spoznala v svojem
novem okolju. O pripo-
vedi pravi, da je hkrati
ljubezenska, opisuje pa
tudi izdano prijateljstvo, noče pa biti
zgodovinsko besedilo. Nalašč se nam-
reč zgodba ne dotika tržaške Rižarne,
saj je avtorica svoj zapis želela osredo-
točiti predvsem na motiv ljubezni.
Primož Sturman
T
Nova knjiga tržaške avtorice Grazielle Casini Nicosanti
Ljubezen je središčni motiv zgodbe
Nov slovar, podvig Marijana Breclja
Brazilsko-slovensko
srečanje ob kavi
Gorica / V nedeljo, 27. decembra 
A. Kosič bo prejel
Černetovo nagrado
M. Brecelj, M. Češčut, B. Brecelj, E. Sorč
Tržaška24. decembra 201510
  rimož Kuret, eden najbolj zname-
nitih slovenskih muzikologov, se
je rodil pred osemdesetimi leti v
Ljubljani, njegov oče, etnolog Niko, pa
je bil doma iz Trsta in bi se v Trst vrnil
po vojni, ko bi mu jugoslovanske oblasti
to dovolile. Svojo navezanost na rodno
mesto je prenesel na sina, ki mu je bil
“primorski duh” vedno blizu in, upošte-
vanje primorskega kulturnega okolja,
nekaj povsem naravnega. Zato je vedno
skrbel za ohranitev odnosov s tržaško
stvarnostjo tudi na poklicnem oz. znan-
stvenem področju. Kot soustanovitelj
Slovenskih glasbenih dnevov si je pri-
zadeval, da bi na festivalu redno sode-
lovali primorski in tržaški muzikologi.
Društvo slovenskih izobražencev je zato
poskrbelo, da bi novi, njemu posvečeni
jubilejni publikaciji, lahko doživeli
predstavitev tudi v Trstu, in to ob pri-
sotnosti znamenitega slavljenca. Letos
so pravzaprav izšle kar tri publikacije ob
njegovem jubileju, kar potrjuje pomen
te osebnosti in bogatega zaklada njego-
ve poklicne poti. Leta 1978 se je začelo
njegovo dolgo sodelovanje z Akademijo
za glasbo, kot predavatelj pa je prepoto-
val ves svet (sodeloval je na okrog tristo
mednarodnih simpozijih) in je bistveno
prispeval h krepitvi prepoznavnosti slo-
venske glasbene identitete in zgodovi-
ne. Širok pogled na evropska in svetov-
na obzorja je vedno zaznamoval njegov
način mišljenja in delovanja. Monogra-
fija Celjske Mohorjeve družbe nosi zato
naslov Evropski muzikolog in ga oz-
načuje kot “očeta slovenskih muziko-
loških simpozijev”.
Protagonistu slovenske glasbene scene
knjiga dodaja še ime urednika Eda Škul-
ja, muzikologa z uredniško dejavnostjo,
ki je v mnogih primerih postala prelom-
nega pomena. Tudi Škulj se je udeležil
pogovora v Peterlinovi dvorani, ki ga je
vodila muzikologinja in urednica slo-
venske radiotelevizije Luisa Antoni. Ku-
ret se je v pogovoru spomnil očetovega
prijatelja Jožeta Peterlina, ki si je priza-
deval za njegovo vrnitev v Trst, in tudi
prijazne tete, ki je živela na “Ponterošu”.
Govoril je tudi o novih raziskavah in o
izidu dopolnjene verzije knjige o Lju-
bljanski filharmonični družbi. Kuretov
sodelavec Jonatan Vinkler je dopolnil
pogovor s podatki o njegovi bibliografiji
in z mnenjem o sleposti nekaterih slo-
venskih znanstvenih krogov, ki mu niso
izkazali primernega priznanja za opra-
vljeno delo. Vinkler je predstavil tudi
drugo jubilejno publikacijo, Musica et
Artes, ki so jo s svojimi prispevki soo-
blikovali Kuretovi kolegi in sodelavci.
PAL
P
  a Tržaškem je v teh decem-
brskih dneh stekla uspešna po-
buda združenja Mladi v odkri-
vanju skupnih poti, ki pod naslovom
Ko zaživi pisana beseda pripravlja niz
delavnic kreativnega pisanja in pre-
vrednotenja sodobne in inovativne
uporabe slovenskega jezika med slo-
venskimi dijaki in
študenti v Italiji. Pro-
jekt, ki so ga predsta-
vili na nedavni ti-
skovni konferenci v
Peterlinovi dvorani v
Trstu, so organizator-
ji prijavili na razpis
za podpore poseb-
nim pobudam za
ovrednotenje jezika,
zgodovinske in kul-
turne dediščine slo-
venske manjšine, ki
ga je Dežela Furlanija
Julijska krajina objavila leta 2014. Kot
je povedala koordinatorka projekta
Neža Kravos, je MOSP edina mladinska
organizacija, ki jo je Dežela podprla ob
tej priložnosti.
Projektu se za organizacijo in izvedbo
pridružujejo Znanstveni licej Franceta
Prešerna iz Trsta ter Radijski oder iz
Trsta in Mladinski dom iz
Gorice. Na predstavitvi so
spregovorili prej omenjena
Kravosova, koordinatorka
dejavnosti na liceju Prešeren
Maila Ozbič, predsednik Ra-
dijskega odra Marjan Jevnikar ter men-
torica ene od delavnic Breda Susič, ki
so združeno poudarili ko-
ličino vloženega truda v pri-
pravo in veliko število mla-
dih, preko dvesto, ki bodo
vključeni v delavnice. Te bo-
do potekale enkrat do dva-
krat mesečno z mladimi in
izkušenejšimi mentorji, med
katerimi omenjamo Julijo
Berdon, Eriko Jazbar, Marijo
Kostnapfel, Majo Lapornik,
Valentino Oblak, Heleno Per-
tot in Vilmo Purič ter Matjaža
Rustjo in Jerneja Ščeka. Za lo-
gotip je poskrbel Matija
Grgič, vse pa bo z videi dokumentiral
Damjan Košuta. Vsebinsko se bodo de-
lavnice dotikale številnih vidikov slo-
venskega jezika, predvsem z uporabne-
ga, ustvarjalnega in praktičnega ozira.
Udeleženci bodo spoznavali uporabo
spleta pri kreativnem pisanju, medij-
sko govorico, denimo pripravo kroni-
ke, intervjujev, komentarjev, kolumn
in uvodnikov, nastajanje radijske igre
in oblikovanje dramskih besedil, obli-
kovanje radijske oddaje, sestavine
znanstvenega časnikarstva in nove iz-
zive spletnih socialnih medijev.
Projekt bo stekel v dveh fazah: najprej
bodo v jutranjih urah na voljo delav-
nice za dijake liceja Prešeren, ki jim bo-
do sledila popoldanska srečanja za
širšo javnost na ul. Donizetti 3. Prvi de-
lavnici, ki je stekla v sredo, je v petek
sledil obisk deželnega sedeža RAI za
Furlanijo Julijsko krajino, spoznavanje
dela za radijska poročila in srečanje z
odgovornim urednikom Ivom Jevni-
karjem ter namestnico Evo Fornazarič.
Na sedežu Slovenske prosvete so se
udeleženci učili video snemanja in
mladinskih intervjujev. Z drugo fazo
se bo dogajanje preselilo v Gorico, de-
lavnicam pa bodo sledile objave v Ra-
sti, mladinski prilogi Mladike, ter dru-
gih RTV medijih. Projekt bo trajal do
novembra 2016.
JŠ
N
  ot vemo, je Trst višek svojega raz-
voja dosegel v okviru Avstro-
Ogrske, ko se je iz skromnega ob-
morskega mesta s sedem tisoč prebivalci
v 18. stoletju, ki so se ukvarjali z ribištvom,
solinarstvom in obdelovanjem polj izven
obzidja, razširil v pomembno pristanišče.
Svojo tradicionalno podobo pa je začel
spreminjati z ureditvijo ustreznega prista-
nišča in s tem povezano pridobitvijo ca-
rinskih ugodnosti za trgovinske posle in
pristaniški promet nasploh. Te prve ugod-
nosti sta mu jih priznala cesarica Marija
Terezija in njen naslednik Jožef II. Nasled-
nji vladarji so nato poskrbeli za usposobi-
tev cestnih in nato še železniških povezav
z obširnim zaledjem predvsem srednje
Evrope. V tem pogledu je bila posebno po-
membna leta 1856 dograjena prva
želežniška povezava Dunaj -Trst prek
Gradca, Maribora, Celja, Ljubljane, Postoj-
ne, Sežane in Nabrežine. Mesto Trst je ta-
ko pred prvo svetovno vojno doseglo 243
tisoč prebivalcev. Veliko število priseljen-
cev iz neposrednega zaledja je prišlo v Trst
in se tu zaposlilo.
Ta razvoj se je nenaravno prekinil z razpa-
dom avstro-ogrskega cesarstva leta 1918,
ko so na njegovem območju nastale nove
države (Poljska, Češkoslovaška, Država
SHS - to je Slovencev, Hrvatov in Srbov).
Mesto Trst s Slovenskim Primorjem, Istro
in Reko pa je bilo priključeno Kraljevini
Italiji, ki ni imela ne volje ne gospodarskih
možnosti, da bi zagotavljala doseženi go-
spodarski razvoj pod Avstrijo. Zato je bila
prisiljena umetno vzdrževati mesto s fi-
nančnimi podporami namesto z donosni-
mi investicijami. Končni udarec je mestu
zadala druga svetovna vojna, ko se je Trst
znašel najprej pod jugoslovansko in nato
anglo-ameriško vojaško upravo. Po diplo-
matski rešitvi tržaškega vprašanja na osno-
vi razdelitve STO-ja se je Trst leta 1954
vrnil pod Italijo.
Od tega časa naprej je Trst v glavnem živel
od finančnih podpor Rima. Tudi naknad-
na ustanovitev Avtonomne dežele Furla-
nije - Julijske krajine leta 1964 ni zadosto-
vala za njegovo samostojno napredovanje.
V političnem pogledu pa se je stanje
močno zaostrilo po podpisu Osimskega
sporazuma med Italijo in Jugoslavijo leta
1975, ki je potrdil dokončnost meje med
Italijo in Jugoslavijo. Desničarski oz. na-
cionalistični del mesta se ni mogel spri-
jazniti s tem, čeprav je Italija predlagala
in dosegla, da je bil v Osimske sporazume
vključen načrt t. i. “industrijske cone na
Krasu med obema državama”, ki naj bi v
znatni meri rešila zaposlitvene težave
predvsem Trsta. Zaradi zaostritve poli-
tičnega ozračja s strani “protiosimskih po-
litičnih sil” omenjena industrijska cona
ni nikdar zaživela.
Ta zgodovinski prerez razvoja tržaškega
mesta se je zdel potreben, preden pri-
kažemo sedanjo sliko njegovega stanja in
prizadevanja političnih in gospodarskih
dejavnikov, kako zagotoviti Trstu oz. nje-
govemu prebivalstvu sodoben in dostojen
gospodarski in socialni nivo ter odpraviti
stalno negotovost v korist predvsem
mlajših rodov, da bi ti kruh in delo imeli
v domačem okolju in s tem zagotovili me-
stu prihodnost.
V nadaljevanju tega razmišljanja si v
splošnih obrisih oglejmo glavne pojave in
dogodke, ki so pritegnili pozornost tu-
kajšnjih gospodarskih in političnih kro-
gov v zadnjih petdesetih letih, ter njihova
prizadevanja, kako izkoristiti “priložnosti”
za pozitiven zasuk iz večdesetletnega živo-
tarjenja, ki se očitno odraža v demograf-
skem upadanju prebivalstva. Eden takšnih
poskusov je bila oživitev drobnega trgo-
vinskega prometa s pritegnitvijo zunanjih
kupcev iz nekdanje Jugoslavije, ki so pri
nas kupovali ne samo za svoje potrebe,
temveč so nakupljeno blago “preprodaja-
li” naprej v sosednje države, v katerih ljud-
je niso mogli prosto potovati na zahod.
Dolgoročno gledano, to ni mogla biti traj-
na rešitev težav Trsta, a je spodbudilo
pričakovanje za poglabljanje in odpiranje
novih priložnosti še na drugih področjih
mesebojnega sodelovanja.
Italijanski politiki so tako v 60. letih
prejšnjega stoletja začeli razgrinjevati raz-
ne daljnosežne načrte “Za veliki Trst”.
Eden takšnih načrtov je bila zgraditev to-
varne “Velikih motorjev” pri Boljuncu, ki
je težila k nižanju velike brezposelnosti po
ukinitvi ladjedelnice sv. Marka v Trstu. Ve-
liko ceno je pri tem morala plačati sloven-
ska narodna skupnost zaradi obsežnih ra-
zlastitev zemljišč domačinov; Slovenci so
že pred tem utrpeli obsežne razlastitve
zemljišč za naftovodne hranilnike pod
Dolino.
Še najbolj pomemben razvoj je v nasled-
njih desetletjih doživelo novo tržaško pri-
stanišče z dograditvijo sedmega pomola
za mednarodni promet s kontejnerji, to se
pravi za prevoz blaga z velikimi železnimi
zabojniki. Ta pobuda je očitno potrdila
staro resnico, da je pristanišče nenadome-
stljiva podlaga za razvoj Trsta. Namesto da
bi vse napore usmerili v to, so se tržaški
politični krogi oprijemali nestvarnih al-
ternativ. Ena takih varljivih fatamorgan je
bilo potegovanje za pridobitev organiza-
cije evropskega Expo-ja na območju Sta-
rega pristanišča. Pobuda je, kot znano, kla-
vrno propadla, ker ni bi izdelan niti okvi-
ren načrt za omenjeno razstavo.
Nato se je ponovno razvnela še polemika
o preureditvi območja Starega pristanišča
in z njim povezanega prostocarinskega
območja. Vprašanje se je nepričakovano
razpletlo v letošnjem letu, potem ko je
parlament osvojil popravek tržaškega se-
natorja Russa (iz vrst Demokratične stran-
ke) k vladnemu osnutku zakona o držav-
nem gospodarskem razvoju. Vprašanje je
sedaj, kako bodo tržaški politiki znali iz-
koristiti možnosti, povezane z omenjeno
preureditvijo Starega pristanišča, in prite-
gniti tako domače kot zunanje vlagatelje.
Le na tej osnovi lahko Trst pričakuje
splošno izboljšanje svojega položaja in
spodbudnega razvoja. Za dosego tega cilja
pa mora vzpostaviti ustrezno ozračje od-
prtosti na vseh področjih in z vsemi sose-
di, ne pa obujati predsodke in strahove
pred zunanjim svetom in ohranjati
preživele poglede na slovenske kompo-
nente domačega prebivalstva.
Potem ko sta rimska vlada in državni par-
lament končno le pristala na predlog
večine tržaških političnih in gospodarskih
krogov, da se temeljito spremeni namem-
bnost območja starega pristanišča in se ta-
ko omogoči umestitev v ta prostor sodob-
nih gospodarskih objektov, ki naj bi
odločilno pripomogli k vsestranskemu
razvoju mesta, pa se nekateri politični kro-
gi zavzemajo tudi za to, da Trst postane
tako imenovana “metropolitanska”
občina kot širša krajevna upravna enota,
ki bi poleg tržaške pokrajine zaobjemala
tudi druga sosednja območja oziroma
občine.
Zagovorniki tega trdijo, da bi tako razšir-
jeni tržaški občini omogočali pridobivan-
je zajetnih finančnih virov za uspešen
splošni razvoj celotnega območja. Skratka,
prikazujejo jo kot nekakšno “fatamorga-
no” (zračni optični privid), ki naj bi rešila
vse probleme in zagotovila splošno bla-
gostanje. Nikomur pa ni doslej uspelo pri-
kazati stvarnih pozitivnih učinkov omen-
jenega metropolitanskega območja. To
dokazuje, da Trst ima velike oči in želje,
ki mejijo na nestvarne privide.
Pa še to: občina Trst ima danes 204.849
prebivalcev.
Alojz Tul
K
V iskanju strategij
Kaj pravzaprav hoče Trst
Trojezično obeležje za
p. Placida Corteseja
Združenje Camminatrieste je 18.
decembra priredilo v dvo ra ni
deželne uprave Tessitori na
Oberdankovem trgu v Trstu sre -
čanje o mučeniškem minoritu
Placidu Corteseju (1907-44).
Deželni svetovalec Franco
Codega in šolnik ter zgodovinar
Tomaž Simčič sta predstavila
knjigo tržaške ustvarjalke Elene
Blancato Ruah – il soffio dello
Spirito, ki na umetniški način pri -
 kazuje zadnje dneve patro ve ga
življenja v “bunkerju” gesta pa
nekaj deset metrov daleč od
dvorane.
O tem delu, ki je izšlo lani pri za -
ložbi Talos v Cosenzi, smo že po -
ročali. Predstavitev je bila to krat
namenjena italijanskemu
občinstvu. Avtorica pa je na njej
zlasti poudarila, da si srčno želi,
da bi se patra Corteseja in dru -
gih žrtev nacizma, ki so jih mu čili
v omenjenih podzemskih pro -
storih palače RAS na Ober dan -
kovem trgu na vogalu z ul.
Carducci, spomnili s ploščo na
palači v italijanskem, sloven -
skem in hrvaškem jeziku.
Spregovoril je še nekdanji inter -
niranec Ljubomir Sušić, ki je tudi
sam okusil tržaški “bunker” ge -
stapa in je kot predstavnik
Mednarodnega komiteja Rižar ne
že pred leti dal pobudo, da bi
trojezično tablo v spomin na p.
Corteseja postavili v Rižarni, kjer
je po vsej verjetnosti zgo relo
njegovo izmučeno telo.
Sledil je ogled prostorov v bližnji
palači, kjer so imeli nacisti v času
okupacije zloglasne celice.
Spominska tabla
Zaživela je pisana beseda
Uspešna podpora in začetek
projekta društva MOSP
Društvo slovenskih izobražencev
Gost je bil Primož Kuret, oče
slovenske muzikologije
Primož Kuret (foto damj@n)
Maila Ozbič, Neža Kravos in Marjan Jevnikar (foto IG)
Udeleženci časnikarske delavnice (foto IG)
Tržaška 24. decembra 2015 11
Obvestila
Moški zbor Fantje izpod
Grmade vabi na koncert božičnih
pesmi Poslušajte vsi ljudje, ki bo
na Štefanovo, 26. decembra
2015, ob 18. uri v župnijski cerkvi
sv. Janeza Krstnika v Štivanu.
Oblikovali ga bodo: OPZ Ladjica,
Mladinska skupina Devin, Ženski
cerkveni zbor Brestovica, Fantje
izpod Grmade in MeCPZ Devin.
Zveza cerkvenih pevskih zborov
vabi na koncert božičnih pesmi
Adeste f ideles, ki bo v
ponedeljek, 28. decembra 2015,
ob 20. uri v baziliki sv. Silvestra v
Trstu. Nastopili bodo: Mojca Milič
- sopran, Stanko Arnold - trobenta
in Gregor Klančič - orgle.
Tudi letos bo v župnijski dvorani
v Nabrežini tradicionalna
razstava jaslic z vsega sveta,
največ j ih je iz komenske
osnovne šole. Na ogled so tudi
jaslice v cerkvi, ki so vsako leto
drugačne. Urnik: od 25.
decembra 2015 do 10. januarja
2016; ob sobotah in praznikih od
16. do 20. ure.
Darovi
Za Novi glas: v spomin na gospo
Mari Vidoni darujeta Marinka in
David 100 evrov.
  bčinski svet je odobril nov prostorski
načrt, s katerim bo Trst po 18 letih do-
bil nove smernice urbanistične uredit-
ve. Obdobje, ki nas ločuje od t. i. variate 66 – to
je občina sprejela še v času tedanje Illyjeve
občinske uprave –, je zato kar dolgo, kar nam je
dalo iztočnico za pogovor z občinskim svetni-
kom SSk Igorjem Švabom, ki je hkrati predsed-
nik proračunske ko-
misije.
Postopek sprejeman-
ja tovrstnega doku-
menta je razvejen in
zapleten: prav zato že
vnaprej vemo, da ne
bo mogel zadovoljiti
vseh. Če pa ostane-
mo pri goli analizi
dejstev, lahko ugoto-
vimo, da se je Coso-
linijeva uprava po-
svetila dvema projek-
toma, to sta izpeljava
novega prometnega
načrta, ki smo ga
odobrili pred dvema
letoma, in prostorski
načrt.
Katere so po va -
šem mnenju pred-
nosti oziroma po-
manjkljivosti pro-
storskega načrta?
Rekel bi, da je načrt dokaj strog in tog v zvezi z
novogradnjami, predvsem na kraškem po-
dročju, ima pa na splošno neko sodobno vizijo,
ki postavlja Trst ob bok urbanističnim dinami-
kam drugih mest po Evropi. Nekateri bodo
mnenja, da je bila svojčas varianta 66 bolj po-
pustljiva glede novih gradenj, vendar spomniti
moramo, da so bili tedaj naravovarstveni pred-
pisi veliko manj strogi od današnjih. Urbani-
stični načrt Cosolinijeve uprave je imel veliko
manjši manevrski prostor, kar se bo po sili raz-
mer poznalo na nivoju kraškega gospodarstva,
kmetijstva in vinogradništva. Nov načrt je oko-
ren zlasti glede obdelovalnih površin na prede-
lu od Obalne ceste do Križa oziroma Kontovela.
V avli smo neke malenkosti vendarle prilagodili
kmetijskim potrebam, vendar ne vsega …
Mar so na to okornost vplivala zaščitena ob-
močja Sic in Zps?
Ne samo to. Uprava oziroma občinski uradi so
se morali držati predpisov glede t. i. ekoloških
koridorjev, za katere so si močno prizadevale
okoljevarstvene organizacije. Marsikdo je tako
izgubil možnost zazidljivosti zemljišča, v pri-
meru, da je na parceli določen t. i. ekološki otok
ali pa že omenjeni koridor. Kmečka zveza je gle-
de tega že izrekla svoje ugovore in opombe, ki
pa niso bili v celoti upoštevani. Osebno in s ko-
lego Furlaničem smo pa odločno nasprotovali
predpisu prostorskega načrta, ki predvideva
možnost postavitve manjših objektov, ki bi se
gotovo v prihodnje spremenili v vikendice in
služili za vse namene, razen za kmetijske potre-
be. To bi bilo res protislovno, saj bi se kmet
znašel pred prepovedjo, ki mu onemogoča ob-
delovanje lastne površine, drugi pa bi imeli
udoben in lep pogled na Miramarski grad. Prav
tako sem nasprotoval prepovedi, ki onemogoča
postavitev premičnih pokritih gred na terasa-
stih površinah, ki bi še kako olajšale vrtnarsko
ali cvetličarsko dejavnost vrtnarskega sektorja.
Glede na to, kar ste povedali, prostorski načrt
oškoduje lep del občinskega ozemlja, na ka-
terem so Slovenci strnjeno naseljeni.
Na podlagi naravnovarstvenih in geoloških ek-
spertiz se je dežela opredelila za veliko manj po-
pustljivo urbanistično politiko področja. Pra-
vim dežela, ker je ta upravna enota tista, ki na-
kaže smernice, na podlagi katerih mora nato
uprava sestaviti prostorski načrt. Na deželi smo
tudi nekaj iztržili, ni pa nam uspelo v tem, da
bi spremenili splošna naravnovarstvena načela.
Pravi absurd je, da kmet ne sme gojiti oljk ali
trt le zato, ker na njegovi parceli gnezdijo ptiči!
Upam, da bo prostorski načrt po odobritvi in
ponovni presoji deželnih uradov lahko z neka-
terimi spremenjenimi potezami (zaradi ugovo-
rov nekaterih osebkov in ustanov) bolj odražal
potrebe kmetovalcev in manj ljudi, ki bi se radi
v poletnih mesecih sončili ob pogledu na mor-
je.
Ni težko ugibati, kakšni so bili odzivi kraških
ljudi …
Res … Nihče od tamkajšnjih lastnikov parcel ni
zahteval, da bi gradil nebotičnik … Verjamem,
da se bodo lastniki zemljišč zaradi teh nesklad-
nosti pritožili na deželno upravno sodišče. Pro-
storski načrt je namreč v določeni meri zapo-
stavil kmetijsko dejavnost in ovrednotil turi-
stično, saj je povečal zazidljivost objektov turi-
stične narave. Ponavljam:
krivde za tovrstno načrtovanje
ne nosi občina, ampak dežela,
ki je že od Illyjeve uprave dalje
tudi nepremišljeno in samo-
voljno začrtovala na pre-
težnem predelu tržaške pokra-
jine (in posledično na po-
dročju občine Trst) naravovar-
stvene rezervate in tako ome-
jevala gradbeno in gospodar-
sko dejavnost teh predelov.
Verjamem, da morajo vseka-
kor določila, ki jih upravne
enote sprejemajo, vedno
odražati potrebe krajevnega
prebivalstva.
Kaj bi torej vi spremenili v
sklopu prostorskega načrta?
S kolegi sem si močno priza-
deval, da bi v načrtu ne prišlo
do demonizacije novih gra-
denj. Prišli smo do kompro-
misa, da bi na zazidljivih tera-
sastih površinah z obsegom
800 kvadratnih metrov zazidljivost znašala 500
kvadratnih metrov: s tako površino lahko zgra-
dimo dostojno družinsko hišo.
Kaj pa prostorski načrt predvideva v mestu?
Velikih novosti na tem področju ni, saj o spre-
membah že itak odločajo podrobnostni načrti.
Rekel bi le to, da so se v predmestju, na primer
pri Sv. Ivanu, omejile možnosti zazidljivosti. Še
obžalujem usodo, ki je doletela obalni pas do
kraškega roba.
Obenem obžalujem zadržanje nekaterih svet-
nikov večine, ki so na predzadnji seji razprave
ugovorov nasedli opoziciji in poskrbeli, da
občinski svet ni bil sklepčen. Od predstavnikov
večinske koalicije bi pričakoval resen in odgo-
voren nastop, ne pa demagoškega.
Kljub strogim pravilom spoštovanja pakta
stabilnosti tej upravi vendarle ni uspelo do-
seči nekaterih rezultatov na področju javnih
del.
Kot primer lahko omenim šolske stavbe, za ka-
tere je bilo v triletju 2014-2016 nakazanih 16,4
milijona evrov za obnovo oziroma za izredne
vzdrževalne posege pri 30 poslopjih. V seznam
so bile vključene tudi slovenske šole: v šolah
Levstik in Finžgar bodo zamenjali dotrajane
okenske okvire, dela potekajo tudi na šoli Uk-
mar in De Marchi-Stefančič-Grbec v Škednju,
končala pa so se dela na šoli Kosovel na
Opčinah, kjer je stavba bila sanirana zaradi pri-
sotnosti azbesta. Zgradili bodo tudi nove pro-
store za vrtec Oblak Niko pri Sv. Ivanu. Nakaza-
nih je obenem tudi 513 tisoč evrov iz lastnega
budgeta za arhitektonsko obnovo cerkvice sv.
Roka v Križu: čakali smo na deželna sredstva,
ker teh ni bilo od nikoder, se je občina odločila,
da bo sama krila ta znesek.
Rebalans, ki smo ga sprejeli novembra, se na-
naša na 3.612.000 evrov, ki smo jih prejeli z
dežele: ta vsota bo krila stroške na socialnem
in šolskem področju ter na področju javnih del
in kulture.
Kateri so izzivi, s katerimi se bo morala spo-
pasti uprava, ki bo izšla s prihodnjih uprav-
nih volitev 2016?
Staro pristanišče nedvomno predstavlja največji
izziv. Po prenosu domene pristaniškega ob-
močja iz države na občino je bilo v rebalansu
že nakazanih 300 tisoč evrov za projektiranje
prihodnosti starega pristanišča. Na delu je že t.
i. advisor, ki nadzoruje vse možne projektne
poteze, ki se bodo prijavile na razpis: sprejemal
bo načrte in preverjal njihovo finančno in vse-
binsko vzdržnost. Rok oddaje načrtov je bil sre-
di decembra, v začetku prihodnjega leta 2016
pa bodo že padle določene odločitve.
Ali vam je znano, kdo se je na razpis prijavil?
Ne, mi ni znano. Najbrž bo šlo tako: en del ob-
močja bo ostal vezan na pristaniško dejavnost,
en del pa bo namenjen drugim dejavnostim,
morda dejavnostim, ki so itak vezane na prista-
nišče. Ne izključujem niti možnosti, da bi ne-
katere hale namenili kulturnim dogodkom, kot
se je že zgodilo v preteklih letih. Gotovo bodo
morali opremiti območje z vsemi potrebnimi
infrastrukturami. Glavno je to, da ima investitor
jasne pojme. Osebno bi del območja povezal z
mestnim jedrom, saj se pristaniška dejavnost
učinkovito odvija v novem pristanišču, ki bo
lahko računalo tudi na logistično prednost ter-
minala na Fernetičih: naj dodam, da je pred-
sedniku pristaniške oblasti Zenu D’Agostinu
pred kratkim uspelo odpraviti dvojni železniški
manever, zaradi česar je prihod vlakov v luko
veliko bolj hiter in učinkovit, kar obenem
znižuje stroške špediterjev. Še to: tudi porcija
prostocarinske cone se lahko prenese na ob-
močje novega pristanišča (del tovrstne ureditve
so iz starega pristanišča že prenesli v industrij-
sko pristanišče na ul. Caboto). To je hkrati izziv
tudi za gospodarsko dejavnost krajevnih pod-
jetij. Ta razvoj pa mora sloneti na temeljiti ob-
novi obstoječe prometne (železniške) infra-
strukturne mreže. Staro pristanišče ne more po-
stati dvojnik nove tržaške luke, ker je pač arhi-
tektonsko in infrastrukturno zastarelo do take
mere, da se na njem pristaniška dejavnost ne
more odvijati.
Kaj pa škedenjska železarna?
To je nedvomno drug izziv v bližnji prihodnosti
našega mesta in njene politike. Sedanja občin-
ska uprava je zaupala podjetniku Arvediju, ki se
je obvezal, da bo posodobil železarski objekt in
tako zmanjšal stopnjo onesnaževanja le-tega.
Čeprav uradnih podatkov nimamo, vseeno pra-
vi koraki v to smer so bili že storjeni. Prav tako
se je nov lastnik obvezal, da bodo rezultati vidni
tudi na podlagi investicij in posledičnega zapo-
slovanja delovne sile.
Prihodnje leto pričakujemo upravne volitve.
Ali ima sedanji župan Cosolini resne možno-
sti za ponovno izvolitev?
Sedanja uprava je vodila občino v izredno
težkih časih, ko so učinki finančne krize že glo-
blje zarezali v družbeno in gospodarsko tkivo.
Kljub temu pa je tej ekipi uspelo spraviti pod
streho določene rezultate. Morda jih uprava ni
bila sposobna reklamizirati na pravi način, a
dejstva so dejstva. Verjamem, da so ljudje po
desetletni upravi Dipiazze, ki je dejansko ude-
janjila načrte, ki jih je dobila v dediščino iz
prejšnjih Illyjevih časov, upali, da se bodo stvari
čez noč spremenile. Priznati moramo, da so se
tudi odnosi do slovenske narodne skupnosti
spremenili: ne smemo pozabiti, da so danes
predsednik občinskega sveta, predsednik pro-
računske komisije, občinski odbornik za gospo-
darski razvoj in predsednik gledališča Rossetti
Slovenci. Zadnji ‘slovenski’ odbornik je bil Aleš
Lokar v 90. letih …
Zakaj bi morali Tržačani ponovno zaupati
Cosoliniju?
Če hočejo neki celosten razvoj tudi za boljšo
prihodnost mlajše generacije, naj ga volijo, če
si pa želijo demagogijo, naj na volišču izberejo
druge možnosti.
Kakšno vlogo bo imel Igor Švab na prihod-
njih volitvah?
Sem na razpolago stranki Slovenska skupnost:
njej prepuščam odločitev. Prepričan sem, da
sem svojo politično nalogo tudi kot predsednik
finančne komisije z velikim čutom odgovorno-
sti dobro izpeljal.
IG
O
Zanimiv članek v časniku Il Piccolo
Archeografo  triestino 
o Virgilu Ščeku
  ralci tržaškega dnevnika Il
Piccolo so bili sredi
prejšnjega tedna prese-
nečeni, ker je urednik kulturnih
strani Alessandro Mezzena Lona
namenil celo stran slovenskemu
duhovniku, poslancu in narodne-
mu delavcu Virgilu Ščeku. Pisec
se je sicer skliceval na daljšo štu-
dijo, ki jo je v letošnji, 75. zapo-
redni številki IV. serije zbornika
Archeografo triestino objavil zna-
ni časnikar in raziskovalec tržaške
polpreteklosti, Guido Botteri. Gre
za zbornik, ki ga izdajala Združen-
je Societa' di Minerva in ki sicer
le poredko obravnava teme, ki so
povezane s slovensko prisotnostjo
v Trstu in na Primorskem na-
sploh.
Na posebnem večeru Združenja
Minerva, ki je bil v četrtek, 17. de-
cembra, v dvorani Crise Državne
knjižnice v Trstu, so poskrbeli za
predstavitev zbornika. Za to sta bi-
la zadolžena predvsem Barbara
Mazza Boccazzi, ki je osvetlila
umetnostnozgodovinske vsebine,
in član uredniškega odbora prof.
Guagnini, ki je izrisal literarno
zgodovinske članke, ki jih obja-
vlja zbornik. O ostalem publici-
stičnem delu Minerve je strnjeno
spregovoril in izrazil voščila pred-
sednik Gino Pavan.
O Ščeku, njegovem življenju in
delovanju je spregovoril sam av-
tor članka z naslovom Poslanec
Virgil Šček. Guido Botteri je v
njem osvetlil Ščekovo narodnoo-
brambno delovanje pod fašiz-
mom, sodelovanje s slikarjem To-
netom Kraljem, a tudi spor s
tržaškim škofom Santinom in
Ščekovo zavzemanje za pri-
ključitev Primorske Jugoslaviji. Pri
tem je ugotavljal, da sta Ščekov lik
in njegovo delovanje zelo poved-
B na in simptomatična, da bolje ra-zumemo po eni strani napake, kijih je naredila italijanska država
slovanski manjšini, se pravi Slo-
vencem in Hrvatov, ki so se znašli
pod kraljevino Italijo, po drugi
strani pa tudi napade, ki jih je žal
zagrešila katoliška Cerkev. Ugota-
vljal je, da je bilo potrebno
dočakati papeža Janeza XXIII., da
je Cerkev razčistila to vprašanje ra-
be narodnega jezika pri pastoral-
nem delovanju. Po Botterijevem
mnenju je Šček emblematičen za
razumevanje razmer, ker se po-
kaže kot povsem lojalen
državljan, kar potrjuje s svojim
prvim nagovorom v italijanskem
parlamentu, ko sicer opozarja na
krivice, ki jih doživljajo Slovenci
in Hrvati na zasedenih ozemljih,
istočasno pa se sklicuje na italijan-
sko zakonodajo in pričakuje prav-
no zaščito. Poudaril je, da je bilo
to leta 1921, ko je bil že zažgan
tržaški Narodni dom in ko sta škof
Bartolomasi in tudi tedanji papež
obsodila pogrome proti sloven-
skim in hrvaškim ljudem in kri-
vice italijanske vojaške uprave.
Glede lojalnosti do Cerkve pa
Šček izkazuje neko dosledno zve-
stobo, ki pa doživi popolno nera-
zumevanje, ko se ob vprašanju
razmejitve, kot tudi mnogi drugi
duhovniki, zavzema za pri-
ključitev Primorske Jugoslaviji,
medtem ko se je drugi zmernejši
krog, ki je blizu msgr. Ukmarju,
odločal za podporo Svobodnemu
tržaškemu ozemlju, ker se ni hotel
pridružiti stvanosti, ki jo je pred-
stavila komunistična Jugoslavija.
Dejstvo je, da se s to objavo tudi
italijanski Trst lahko seznani z
življenjem in delom tega za-
služnega in daljnovidnega pri-
morskega duhovnika.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST 
vabi na 
tradicionalni 
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
nedelja, 17. januarja 2016, ob 16. uri
stolnica sv. Justa v Trstu
Vesele božične praznike 
in srečno 2016!
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO
Ne pozabimo na potrebne! Lahko jim pomagamo tudi z nakazilom
za Slovensko dobrodelno društvo na tekoči račun 9117 pri Za-
družni kraški banki, ob davčni napovedi pa z določitvijo 5 tisočink
za SDD, davčna številka 80011090323.
  Igor Švab 
V pričakovanju volitev ...
POGOVOR 
Med božičnimi prazniki bo
v enkratnem okolju
utrjenega Tabra v hiši na
Skali ali srenjski hiši
razstava jaslic z vsega
sveta. Zbiralec, režiser
Gregor Tozon, že leta zbira
jaslice z vseh petih kontinentov. Na ogled bo okoli
50 jaslic. Nekatere so skoraj miniaturne, druge
tipično družinske. Gregor Tozon je tudi začetnik
živih jaslic v Postojnski jami. Ljubezen do jaslic je
podedoval po svoji mami.
Na materino željo je njihove
družinske jaslice izdelal
pater Wolfgang Kogler,
pleterski menih, ki prikazuje
angelski zbor 6 sinov,
mamo, ki dirigira, in očeta,
ki prihaja, 16 ovčic pa predstavlja vnuke. Razstava
bo odprta od polnoči 24. decembra, pred mašami
in po njih ter vsak dan od 15. do 17. ure vse do
vključno Sv. treh kraljev. / Anton Bedenčič
Od Božiča do Sv. treh kraljev razstava jaslic na Repentabru
Videmska / Goriška24. decembra 201512
Pogovor z dvajsetletno Benečanko Orsolo Banelli
Naj se mladi potrudijo med
sabo govoriti po slovensko
  ačela je študirati flavto na
Glasbeni matici v Špetru,
ko je imela pet let; 26. ok-
tobra letos pa je končala študij
flavte z najvišjo oceno na kon-
servatoriju Jacopo Tomadini v
Vidmu. Orsola Banelli je iz Bar-
nasa, v špetrski občini in ima
20 let. V njeni družini je glasba
doma, saj mama Adriana Scri-
gnaro, brat Giovanni in sestra
Anna igrata na razne instru-
mente, kakor je doma tudi slo-
venski jezik, ki ga dekle zna za-
res lepo govoriti. Orsola sedaj
študira restavriranje na univer-
zi v Bologni in je tega prav ve-
sela, saj je dobro opravila izpit,
da bi se vpisala na to petletno
študijsko pot, med katero bo še
naprej igrala tudi flavto.
Orsola, nam na kratko pred-
staviš svojo študijsko pot v
svetu glasbe?
Diplomirala sem v flavti, ki
sem jo izbrala, ker ima lep
zvok. Tako sem začela študirati
na Glasbeni šoli v Špetru s pro-
fesorjem Fabiom Devetakom,
ki me je lepo učil, dokler se ni-
sem vpisala na konservatorij v
Vidmu, kjer sem študirala zad-
nja tri leta. Ni bilo lahko, ker
sem obiskovala šele višjo sred-
njo šolo, saj konservatorij ima
težak študijski program kot uni-
verza.
V katerih glasbenih skupi-
nah igraš flavto?
Sedaj igram z mladim simfo-
ničnim orkestrom Thomas
Schippers v Gorici in sodelu-
Z
jem z orkestrom na plektron Ti-
ta Marzuttinija iz Vidma.
Z diplomo na konservatoriju
se ti odpirajo vrata
poučevanja na glasbeni šoli?
Bi bilo zares lepo, a ne vem še,
kako bo.
Hodila si v dvojezično šolo
in imaš srečo, da v tvoji
družini gojijo veliko skrb za
ohranjevanje in varovanje
domačega slovenskega jezika
in tradicije. Po materi si se
naučila slovensko domače
narečje, po tatu pa furlansko.
Večkrat smo te videli na tek-
movanju Naš domači jezik.
Kako gledaš na svoje domače
doline, na mlade in na
njihov odnos do slo-
venskega jezika, kulture
in domačega območja?
Močno sem navezana
na svoj domači kraj.
Hvaležna sem staršem
in nonam, ker so me ta-
ko lepo navadili, odkar
sem bila majčkena.
Naše kulturno boga-
stvo se lahko izgubi, če
ne bomo skrbeli zanj.
Rada imam svoje doli-
ne, ker se tu prepleta
več kultur, italijanska,
slovenska, furlanska,
ravno tako kot pri meni
doma. Odkar sem bila
majhna, sem vedno go-
vorila po italijansko,
furlansko in slovensko.
Mislim, da je to lepo.
Težko pa mi je, ker se
vsi ne zavedajo tega bogastva,
ki ga imamo, še posebno med
mladimi, kar je še slabše. Po-
sebno med mladimi bi morali
več govoriti o tem.
Misliš, da je znanje sloven-
skega jezika uporabno in ko-
ristno v delovnem svetu?
Preko jezikov spoznaš druge
kulture in se naučiš misliti na
drugačen način. Za ljudi, ki
živijo ob meji, je to zelo po-
membno in gotovo odpira več
delovnih priložnosti.
V svoji diplomski nalogi si
govorila o kulturi in glasbi
na meji med Italijo in Slove-
nijo, pravzaprav o Pavletu
Merkuju, slovenistu, etimo-
logu, glasbeniku in razisko-
valcu ljudske tradicije, ki nas
je zapustil oktobra lanskega
leta.
Merkujevo delo je zelo po-
membno za Benečijo, vso Fur-
lanijo in Slovenijo, zato ker je s
svojim raziskovanjem v naših
dolinah ohranil polno naših
tradicij, ki bi jih drugače izgu-
bili. Bil je tudi glasbenik in
skladatelj, tako je lahko ohranil
mnogo pesmi. Njegova publi-
kacija Ljudsko izročilo Sloven-
cev v Italiji vsebuje pesmi, ki jih
je zbral od Trsta do Trbiža. Te
pesmi, ki so bile stare in poza-
bljene, so sedaj znane po Slo-
veniji in Italiji in jih zbori
večkrat pojejo. Zato se mora-
smo zahvaliti prav njemu. Mer-
kuju bomo vedno hvaležni,
ker, če ne bi naredil tega, bi iz-
gubili res veliko naše bogate
kulturne dediščine.
Larissa Borghesa
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 22. decembra, ob 14. uri.
Kanalska dolina
Anna Wedam za krmilom
združenja Cernet
  a sedežu v Ovčji vasi je
bil izredni občni zbor
Združenja Don Mario
Cernet. Potem ko je predsednik
Antonio Sivec odstopil iz delov-
nih razlogov, je namreč bila
nujna izvolitev novega
predsednika. Z enim samim
vzdržanim glasom (same
nove predsednice) in z vse-
mi ostalimi oddanimi gla-
sovi za je tako na izrednem
občnem zboru krmilo Cer-
neta prevzela Anna We-
dam.
Predsednica Anna Wedam,
ki je sicer kulturna delavka
iz Ukev, je z zadovoljstvom
in veseljem ugotovila dej-
stvo, da so jo prisotni člani
soglasno izvolili; zaveda se
odgovornosti, ki jo ima kot
predsednica slovenskega
društva v Kanalski dolini z
dobrim številom včlanje-
nih.
Združenje Cernet je svoje
delovanje obudilo pred ne-
kaj leti, a je v relativno ma-
jhnem času že izvedlo precej
dejavnosti. Do zdaj je bila prva
skrb Združenja se približati še
posebej Slovencem v Kanalski
dolini – in na Združenju se zato
veselijo, da so navezali plodne
stike s Cerkvenim pevskim zbo-
rom iz Ukev in z domačo mla-
N dino.Na Združenju so že izvedli tudinekatere uspešne prireditve.
Med v Kanalski dolini najbolj
priljubljenimi je letna objava
stenskega koledarja, ki ga pri-
pravlja s pomočjo Združenja
Blankin. Člani Združenja kole-
dar razdelijo osebno vsem Slo-
vencem v Kanalski dolini, tudi
v cerkvi in po javnih lokalih.
Zanj je vsako leto značilna dru-
ga tema in prav v teh dneh bo
šla v tisk nova izdaja. Slovenci
v Kanalski dolini imajo najraje
Božični koncert v ukovški farni
cerkvi, ki bo letos 27. decembra.
V zadnjem letu je bila zelo po-
membna pridobitev za
Združenje odprtje novega
sedeža v nekdanjem žup-
nišču v Ovčji vasi, s kate-
rim člani razpolagajo s
skupno referenčno točko.
Pred kratkim pa je
Združenje začelo biti pri-
sotno tudi na spletu – saj
že od nekdaj razpolaga s
stranjo na Facebooku;
vodstvo Združenja se med
drugim zanima za to, da
bi uredilo novo spletno
stran.
Nova predsednica Anna
Wedam pa opozarja na
stalno težavo za Slovence
v Kanalski dolini, in sicer
na pomanjkanje sistem-
ske rešitve za poučevanje
slovenščine v šolah Kanal-
ske doline. V zvezi s to
zahtevo je svojčas Urad za
Slovence v zamejstvu in po sve-
tu obljubil finančno in poli-
tično podporo; osrednja zahte-
va Združenja, drugih sloven-
skih ustanov v Kanalski dolini
in Kanalčanov nasploh pa osta-
ja še vedno ustanovitev trije-
zične šole.
Foto dpd
Tudi o ziljskem narečju iz Kanalske doline
V Koroškem deželnem arhivu (Kärntner Landesarchiv) je bila 3.
decembra 2015 razprava o tematiki Kako obravnava deželna politika
svoje jezikovne manjšine (Wie behandelt die Landespolitik seine
sprachlichen Minderheiten), ki jo je sklicalo Društvo koroških
vindišarjev (Verein der Kärntner Windischen). Med razpravo je bil
govor tudi o delovanju slovenskih društev v Kanalski dolini ter o
podpori le-teh oživitvi ziljskega narečja. Združenje Don Mario Cernet
odločno zavrača teorije, po katerih naj ne bi slovenska ziljska narečja
iz Kanalske doline spadala v okvir sistema slovenskega jezika.
Teorija, po kateri del prebivalcev – v primeru Kanalske doline
nekdanje – avstrijske Koroške govori slovenščini samo sorodno
slovansko narečje, ni imela in še vedno nima zadostne znanstvene
podlage.
Združenje Don Mario Cernet si prizadeva za ohranjanje in razvoj
slovenskega jezika in slovenskih šeg in navad v štirijezični (z
italijanščino, slovenščino, nemščino in furlanščino) Kanalski dolini.
Prav kot v ostalih slovenskih društvih v Kanalski dolini tudi pri
Združenju Cernet nimamo nobenega dvoma, da ziljska narečja, ki
jih govorijo nekateri Kanalčani, spadajo v okvir sistema slovenskega
jezika. Ves trud, ki ga sedaj Združenje vlaga v oživitev domačih
slovenskih dialektov, temelji na tej znanstveni podlagi. / Anna
Wedam, predsednica Združenja Don Mario Cernet
Celovec / Razprava o jezikovnih manjšinah
V veselje majhnih in večjih otrok
Sveti Miklavž je obiskal
naše kraje
  prejšnji številki našega
časopisa smo poročali
o obisku sv. Miklavža v
Gorici. Toda, čeprav se ta do-
bri svetnik težko premika in
ima že častitljiva leta, ni poza-
bil na naše vasi in je s polno
vrečo daril razveselil številne
otroke, ki so ga težko pričako-
vali in se razveselili njegovega
prihoda. Nam ni uspelo, da bi
mu povsod sledili, ker je še
vedno hitrejši od naših pre-
voznih sredstev, a vseeno smo
lahko zabeležili nekaj njego-
vih postankov.
V soboto, 5. decembra, so ga
otroci najprej sprejeli v žup-
nijskem Sedejevem domu v
Števerjanu, kamor je prispel v
spremstvu številnih an-
gelčkov. Njegov prihod so
naznanili otroci s prizorom
Miklavž za vse večne čase, saj
se bo moral tudi sv. Miklavž
sprijazniti z moderno tehno-
logijo, ki omogoča hitro pove-
zovanje tudi med celinami.
Nismo pa še dosegli, da bi se
pogovarjali z nebesi, od koder
V sv. Miklavž prihaja. Prizor, kiga je napisal Juvan Franc, somladi sami postavili na oder.
Ko je svetnik stopil v dvorano,
sta nastala velika tišina in
pričakovanje,
kaj se bo zgo-
dilo. Angel -
čki so sodelo-
vali s sv. Mi-
klavžem, ki je
razdeljeval
darila otro-
kom in vsake-
mu namenil,
kako vzpod-
budno bese-
do. V začetku
so bili otroci
še nekoliko
zmedeni in
niso ustregli
željam svetnika, da mu kaj za-
peli ali zmolili.
Ko pa se je prvi
opogumil, so
nato vsi hoteli
moliti in peti,
tako da jih je
Miklavž pohva-
lil. Na oder so
prišli tudi člani
otroškega zbo-
ra, ki so mu
prav lepo zape-
li. Njihovega le-
pega petja je bil
še posebno ve-
sel.
Iz Brd je sv. Mi-
klavž prišel v
Štandrež, kjer
so ga številni otroci nestrpno
pričakovali v župnijski dvora-
ni Anton Gregorčič. Tudi v tej
dvorani so mu otroci pripravi-
li lep sprejem s prizorom Če
Miklavž ima zamudo, ki ga je
napisal isti avtor števerjanske-
ga prizora. Toda Miklavž ni
imel zamude in tudi na darila
ni pozabil. Preden je začel raz-
deljevati darila, ob pomoči
angelčkov, je hotel preveriti,
če so jih otroci zaslužili.
Vprašal jih je, ali ubogajo
starše, ali hodijo k maši, se ra-
di učijo in drugo. Seveda so
vsi pritrdilno odgovorjali in
obljubili, da se bodo po-
boljšali.
Na poti na Kras se je svetnik
ustavil v Rupi in Sovodnjah.
V Doberdobu so mu pripravili
lep sprejem z igrico Kje je
med? , pri kateri je sodelovalo
lepo število otrok. Te skupine
je bil Miklavž še posebno ve-
sel, ko je stopil v župnijsko
dvorano in pohvalil prav vse,
ki so ga tako lepo sprejeli. Si-
cer je že prej vedel, da ga v Do-
berdobu vedno lepo sprejme-
jo in presenetijo z lepimi igri-
cami. Zato je pohvalil mlade
in jim priporočal, naj vztraja-
jo pri igranju in petju, saj je
Doberdob znan po dobrih
zborih, otroških in tudi odra-
slih. Otroci so se najbolj raz-
veselili, ko je odprl svojo vrečo
in začel razdeljevati darila.
DP
Foto DP
Foto DP
Kultura 24. decembra 2015 13
  nožica
ljudi, so-
rodni-
kov, prijateljev in
znancev se je v
petek, 18. decem-
bra 2015, zbrala v
Biljani, da bi se
poslovila od Petra
Stresa, dolgolet-
nega profesorja in
ravnatelja osnov-
ne šole na Dobro-
vem. Peter Stres se
je rodil 14. junija
1952 v Idrskem
pri Kobaridu,
umrl je torej v 64.
letu starosti po
krajši bolezni.
Najprej so mu
skušali pomagati
v Ljubljani, ko se
je stanje stabiliziralo, so ga pre-
peljali v Šempeter, a 16. t. m.
se je zdravje poslabšalo in krize
ni preživel.
Med pogrebno mašo mu je v
cerkvi v slovo spregovoril
sošolec in dolgoletni prijatelj,
Silvester Gabršček, ki je izpo-
stavil rajnikovo predanost zgo-
dovinski znanosti. Med dru-
gim je tudi povedal, da je rajni
Peter Stes po diplomi iz zgodo-
vine in sociologije na ljubljan-
ski univerzi nekaj časa službo-
val v Pomorskem muzeju v Pi-
ranu, pred 37 leti pa se je z
družino preselil v Goriška Brda
in se posvetil pedagoškemu
poslanstvu. Gabršček je še
poudaril, da si je rajni Stres
kljub službeni obremenjeno-
sti, aktivnemu vsestranskemu
družbenemu udejstvovanju,
vzorni vlogi moža in poslan-
stvu očeta petih otrok, našel
čas za raziskave mnogih zani-
mivih, neobdelanih področij,
jih obdelal in objavil v perio-
diki in samostojnih knjigah.
Pri Goriški Mohorjevi družbi
smo izgubili dragocenega so-
delavca, saj je še spomladi pri
naši družbi izdal svojo zadnjo
knjigo o Biljani, Oris preteklo-
sti župnije in občine Biljana ter
naselij Biljana in Zali Breg od
prve omembe vasi Biljana leta
1205 do priključitve k Jugosla-
M
viji 1947.
V zadnjih letih po upokojitvi
so si knjige kar sledile. Tako je
lani objavil življenjepis msgr.
Jožka Benedetiča, odmevna je
bila biografija duhovnika in
politika Antona Gregorčiča, ki
ima velike zasluge za slovensko
šolstvo na Goriškem. Prav tako
odmevna je bila tudi literarno
zgodovinska antologija Koba-
riško berilo, saj je ostal zvest
tudi domačemu Idrskemu in
bližnjemu Kobaridu. Knjiga o
briških priimkih, ki je prav ta-
ko izšla pri GMD, je vzbudila
veliko zanimanja in pozorno-
sti med Brici. Ob tem bi lahko
našteli še vrsto strokovnih
člankov, ki jih je objavil na pri-
mer v Reviji 2000 ali v koledar-
ju GMD, tako je še za zadnji ko-
ledar prispeval članek o go-
riškem politiku Josipu Fonu.
Pogosto se je oglašal tudi v pe-
riodiki in je tudi za Novi glas
občasno prispeval kak zapis ali
poročilo o briških dogodkih.
Peter Stres je bil angažiran tudi
v družbenem življenju in je bil
aktiven v političnem gibanju
slovenske pomladi ter tudi v
verskem življenju v domačem
kraju.
Ohranili ga bomo v najlepšem
spomimu. Ženi Jožici in otro-
kom izrekamo ob tej težki iz-
gubi najiskrenejše sožalje!
Trgovski dom, Ljudski vrt, Gledališče Verdi
Bogat “goriški” večer v
poklon Maksu Fabianiju
  pisano paleto kulturnih do-
godkov je v mrzlem zim-
skem večeru v četrtek, 17.
decembra 2015, v Gorici doseglo
vrh jubilejno leto v poklon veli-
kemu arhitektu, urbanistu in hu-
manistu, široko razgledanemu
Maksu Fabianiju (1865-1962) ob
150-letnici rojstva. Fabiani je bil
“človek treh narodnosti” (“Sem
Slovenec, Italijan, German. Indi-
vidualnost različnih ras je gonil-
na sila za vsakršen napredek”, je
napisal v svoji knjigi Akma – duša
sveta), saj se je rodil kot dvanajsti
otrok - od štirinajstih – v bogati,
narodno mešani družini v Kob-
dilju. Čutil se je Slovenca, Avstrij-
ca in Italijana, saj je očetova
družina izhajala iz Toskane ali
Bergama, mati je bila Avstrijka,
sam pa se je rodil sredi slovenske-
ga življa. Bil je sin tistega časa, ko
so pod avstro-ogrsko cesarsko
krono sobivali v naših krajih ljud-
je treh narodov. Študij arhitekture
je končal na dunajski politehniki
in delal tudi z arhitektom Ottom
Wagnerjem. V kratkem času je
postal zelo cenjen arhitekt v av-
stro-ogrski monarhiji. Doktorat
dunajske tehniške univerze pa si
je pridobil s svojimi urbanistični-
mi načrti, saj je bil urbanizem
njegova velika ljubezen, ki se je
izkazala predvsem po prvi svetov-
ni vojni, ko je na ruševinah na
novo uredil urbanistični izgled
vasi na Goriškem, v Posočju in sa-
mi Gorici, kamor se je vrnil l.
1917, čeprav mu je dunajska uni-
verza podelila častni doktorat –
prejel je sicer še veliko drugih
odlikovanj in nazivov, tudi Grand
prix in zlato odličje na svetovni
razstavi v Parizu in zlato odličje
za najboljšo stanovanjsko in
trgovsko hišo na Dunaju v l.
1911/1912. Na njej je dobil tudi
naziv rednega profesorja. Pot ga
je vodila spet v domače kraje, da
bi s svojimi urbanističnimi spo-
sobnostmi dal nov videz po-
rušenim domačim krajem. V le-
tih, ko je fašizem začel gospodo-
vati v naših krajih, se je očitno še
sam uklonil črnemu škornju - v
letih 1935-1945 je bil celo župan
- podesta’ Štanjela. Marsikdo mu
je očital to njegovo izbiro; sicer se
je tudi po vojni odločil za bivanje
v Italiji, saj se je l. 1947 preselil v
Gorico, kjer je leta 1962 umrl in
bil pokopan. Od l. 1984 počiva v
domači družinski grobnici v Kob-
S dilju, po zaslugi združenj arhitek-tov z obeh strani meje. Čeprav jebil genialen in vsestransko raz-
mišljujoč človek, je bil pač le člo-
vek s svojimi šibkostmi.
Marsikaj iz njegovega življenja in
ustvarjalno pestrega dela so izve-
deli tisti, zelo številni, ki so se
udeležili odprtja fotografske raz-
stave v za tokratno priložnost pre-
majhnem pritličnem prostoru
goriškega Trgovskega doma. Raz-
stavo Fabiani – arhitektura na Go-
riškem: vzporednice in nasprotja
je pripravil Simon Kerševan, član
Društva primorskih arhitektov.
Fotografije posvetnih in sakral-
nih stavb, ki jih je mojstrsko
načrtoval Fabiani, so na ogled na
šestih pritličnih oknih Trgovske-
ga doma, goriškega Fabianijevega
bisera, tako da si jo vsak spreha-
jalec na Verdijevem korzu lahko
ogleda in primerja arhitekturne
okuse in vzgibe tega mojstra, ki
je pri nas zapustil trajen, markan-
ten pečat, od Krasa do Bovca.
Preden je avtor razstave Simon
Kerševan bolj natančno predsta-
vil eksponate in preden so pred-
stavili dvojezični vodnik po Fa-
bianijevi dediščini na širšem ob-
močju obeh Goric, pri izdaji ka-
terega so bili soudeleženi Mestna
Občina Nova Gorica, Občina Go-
rica in Slovensko kulturno- go-
spodarska zveza ter Društvo pri-
morskih arhitektov, je na več kot
enournem (odločno predolgem!)
kulturnem dogodku spregovorilo
kar nekaj gostov. Dr. Sara Boškin,
“spiritus agens” vsega dogajanja,
je v imenu SKGZ povezovala po-
sege in povedala, da so pri vseh
prireditvah v tem Fabianijevem
letu bile soudeležene različne
ustanove, predvsem pa Mestna
občina Nova Gorica in Gorica, ki
sta s skupnimi močmi želeli obe-
ležiti pomembni jubilej in se tudi
na ta način vsestransko bolj po-
vezali. Poleg Boškinove je imela
kar precej opraviti tudi prevajalka
Matejka Grgič, saj je vse potekalo
dvojezično. Sara Boškin se je zah-
valila Simonu Kerševanu in Nej-
cu Corradinu, ki sta poskrbela za
razstavo, prof. Marcu Menatu, di-
rektorju goriške državne posoške
knjižnice, ki je dal na razpolago
dragocen izvirnik M. Fabianija
Akma – duša sveta, misli iz nje do-
polnjujejo fotografije Fabianije-
vih del na oknih Trgovskega do-
ma in omogočajo boljše pozna-
vanje Fabianijevega li-
ka. Projekt razstave je
v celoti podprla
Občina Gorica, ki jo je
na večeru predstavljal
župan Ettore Romoli,
pa tudi nekateri svet-
niki – med njimi je bi-
la svetnica SSk Marilka
Koršič, za SSO pa Filip Hlede.
Fabiani še sedaj predstavlja pre-
pletanje kultur na tem čezmej-
nem območju. In prav to je prišlo
do izraza v kakih 50 dogodkih,
povezanih z njegovo obletnico
rojstva. Pri uresničitvi dvojezične-
ga turističnega vodnika je sode-
loval tudi zgodovinski pokrajin-
ski arhiv v Gorici, ki je omogočil
brezplačno reprodukcijo Fabiani-
jevih regulacijskih načrtov Gori-
ce. Pri realizaciji le-tega so sode-
lovali tudi Mestna občina Nova
Gorica in Fotoklub Skupina ’75.
Posebna zahvala je šla tudi Tini
Jazbec, Diegu Kuzminu in Paolu
Bressanu, ki so z nasveti pregle-
dali besedila vodnika. Zahvale so
bili deležni oblikovalec Boris Lut-
man in njegova sodelavka Melis-
sa Cerić, pa še sodelavci Slovika
in geometer Andrea Da Re. Pro-
jekt sta finančno podprli Funda-
cija Carigo in Mestna občina No-
va Gorica.
Za uresničitev bronastega do-
prsnega kipa Maksa Fabianija, ka-
terega projekt je v celoti podprla
Občina Gorica, gre zahvala rav-
nateljici italijanskega umetniške-
ga liceja v Gorici Maks Fabiani
Anni Candol, prof. Giuseppeju Li-
tizii in njegovim dijakom, ki so se
z navdušenjem lotili dela. Zahva-
le so bili deležni vsi, ki so ure-
sničili ta projekt v tem evropskem
večjezičnem in večkulturnem
prostoru, ki pooseblja duha M.
Fabianija.
Prisotne je pozdravil Ettore Ro-
moli, ki je poudaril pomembnost
večera v ponovnem odkrivanju
figure M. Fabianija, ki si je izbral
Gorico za svoje mesto. Njegovo
150-letnico so v Sloveniji obe-
ležili tudi z izdajo znamke, kar se
zgodi le za pomembne osebnosti.
Bil je “unicum” v tem prostoru in
tudi Gorico je naredil za “uni-
cum”, je zatrdil župan. Za župa-
nom Romolijem je beseda šla Li-
viu Semoliču, deželnemu tajniku
SKGZ, ki je bila pobudnica name-
stitve Fabianijevega kipa, izdaje
vodnika ter razstave. Semolič je
opozoril na plodno sodelovanje
s šolo Maks Fabiani. Tudi sam je
dejal, da je bil Fabiani z vseh vi-
dikov kompleksna figura, ki
izraža tudi kompleksnost tega
prostora. Izrazil je željo, da bi
Trgovski dom postal hiša ra-
zličnih kultur, v kateri bi se vsi
počutili doma, in predlagal, naj
bi v njem sedanjo dvorano Petrar-
ca poimenovali po Maksu Fabia-
niju.
Javna načelnica oddelka za okol-
je, prostor in javno infrastrukturo
Aleksandra Torbica je v imenu
novogoriške občinske uprave
poudarila tudi to, da je eden od
najpomembnejših doprinosov
obeleževanja Fabianijevega leta
to, da so skladno sodelovale ra-
zlične institucije obeh Goric.
Upati je, da se bo iskanje skupnih
korenin še nadaljevalo. Povabila
je na razstavo Vrnitev in obnova
za prihodnost, na novem razstav-
nem prostoru med gledališčem
in knjižnico v Novi Gorici: tam si
je možno ogledati 20 plakatov s
fotografijami in opisi Fabianije-
vih urbanističnih del. Pripravila
jo je MO Nova Gorica v sodelo-
vanju z Društvom primorskih ar-
hitektov in Ustanovo Maks Fabia-
ni.
Poseg je v Trgovskem domu imel
tudi arhitekt in podžupan MO
Ljubljana Janez Koželj. Med dru-
gim je povedal, da kljub velikemu
prizadevanju Marca Pozzetta ob
raziskovanju Fabianijevega dela
so v njem še nekatere nerazjasnje-
ne točke. To velja predvsem za
Goriško, v kateri je mnogo njego-
vih stvaritev ostalo nekako skri-
tih, tudi zaradi ideoloških razbi-
ranj njegovih življenjskih izbir.
Realnost je bila pač taka in ni čud-
no, če se je sam Fabiani čutil zdaj
pripadnik ene, zdaj druge kulture
ali več kultur hkrati. Tudi v arhi-
tekturi se je izražal z več slogi, da
bi se prilagodil različnim kultur-
nim okoljem in da bi njegovo ar-
hitekturo ljudje, ki jim je bila na-
menjena, bolje razumeli. “Zaradi
sposobnosti prilagajanja so ga
imeli za oportunista in za arhitek-
ta brez trdne umetniške oprede-
litve”, je dejal Koželj. Še posebno
za njegovo delo ob koncu prve
svetovne vojne je dolgo veljala
ocena strokovne kritike, da nima
prav nobene umetniške vredno-
sti. Poleg tega je spomeniška
služba v Trstu dolga leta zavračala
vse arhitekturne načrte s Fabiani-
jevim podpisom tako, da za mno-
ga izmed njegovih del avtorstvo
ni potrjeno, čeprav je imel Fabia-
ni nesporno ključno vlogo pri ur-
banističnem urejanju Gorice po
prvi svetovni vojni”. Sem se je
preselil in prevzel vlogo vodje
urada za prenovo Gorice in Gra-
dišča, ki ga je ustanovila Avstro-
Ogrska, in nato provincialnega
urada za regulacijo in prenovo
poškodovanih občin, kot je urad
l. 1920 preimenovala Italija. V
času petih let je Fabianiju s sode-
lavci uspelo izdelati regulacijske
načrte za prenovo 92 naselij in
vasi; poleg tega tudi 70 načrtov
javnih stavb, po večini cerkva. Ta
obnova je njegovo najbolj celovi-
to delo, brez primere v evropski
zgodovini. To delo je opravil z za-
vestjo, da lahko naredi nekaj za-
res velikega, je poudaril Janez
Koželj: “Tudi zato, da bi čim prej
zabrisal podobo uničenja do-
mačih krajev in nadomestil bo-
lečo izgubo spomina”. V regula-
cijskih načrtih je predvidel rekon-
strukcijo središča kraja, obliko-
vanje glavnega javnega prostora
in mrežo cest. Največ pozornosti
je posvetil izgradnji cerkve, šole,
gostilne in pokopališča. Vse nje-
gove stavbe so med seboj različne
in edinstvene po tem, kako se od-
zivajo na specifične pogoje posa-
mezne lokacije. Koželj je pojasnil,
“da, če želimo biti objektivni, ne
moremo mimo dejstva, da je bil
projekt načrtovanja povojne pre-
nove Krasa, Posočja, Vipavske do-
line in Goriške povezan z name-
nom nove oblasti, da tudi s po-
močjo govorice arhitekture itali-
janizira na novo priključeno
ozemlje”.
O štirijezičnem vodniku po Fabia-
nijevi dediščini na širšem ob-
močju dveh Goric je spregovoril
Nejc Koradin. Zgibanka prikazuje
skupni prostor Gorice in zajema
še Šempeter, Solkan, Ločnik in
Pevmo, somestje, ki ga je Fabiani
dojemal kot eno in nedeljivo ce-
loto. Ta koncept so skušali zasle-
dovati pri zasnovi zgibanke. Ho-
teli so predstaviti pomembnejša
dela arhitekta, ki jih je ustvaril v
povojnem obdobju. Gradivo so
oblikovali večjezično, da se ta de-
diščina enakovredno predstavlja
ljudem, ki živijo na tem ozemlju.
Razstava v oknih Trgovskega do-
ma dopolnjuje razstavo v Novi
Gorici o njegovi zapuščini v Po-
sočju, na Goriškem, v Vipavski
Dolini in na Krasu in je naslovlje-
na Fabiani-arhitektura na Go-
riškem: vzporednice in nasprotja.
Predstavil jo je avtor Simon
Kerševan. Ker je postavljena v šest
izložbenih oken, je prostorsko
omejena. V njih je deset Fabiani-
jevih projektov iz našega prosto-
ra, na eni in drugi strani meje.
Njegov goriški opus je nastajal 60
let in na tej posebni razstavi lahko
sledimo njegovemu razvoju. Prvo
okno je namenjeno Trgovskemu
domu, in sicer njegovi notranjo-
sti. V drugih oknih so cerkve Srca
Jezusovega v Gorici, kjer so stebri
še Laščakovi, sv. Jurija v Ločniku,
Srca Jezusovega v Vrtojbi, sv. Petra
v Šempetru – ta je najbolj iz-
brušena - in Marijinega vnebov-
zetja v Vitovljah, pa še hiša Pelle-
grini v Gorici in spomenika šesti
soški bitki pri Pevmskem mostu
in baronu Andreju Čehovinu, bo-
jevniku, v Branici.
/ str. 15
Iva Koršič
Velika izguba 
V slovo Petru
Stresu
Eno izmed oken Trgovskega doma z razstavljenimi fotografijami
Nekateri izmed ustvarjalcev ob kipu Maksa Fabianija
Aktualno24. decembra 201514
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2015
Srečen konec sleparske nakane
  proščujoč smeh se je oglašal
v župnijski dvorani Anton
Gregorčič v Štandrežu, v
nedeljo, 13. decembra 2015, ko je
bila na vrsti tretja predstava iz
letošnjega abonmajskega niza
ljubiteljskih gledaliških skupin
Štandrež 2015, edine tovrstne
zelo uspešne ponudbe pri nas v
zamejstvu. Kot znano, ta posebni
abonma 15. leto zaporedoma
razpisuje Prosvetno društvo
Štandrež. Nedeljska gostja je bila
gledališka skupina KUD Dolomiti
Dobrova, “stara” cenjena znanka,
ki je že nekajkrat s svojimi zelo
dobro naštudiranimi
uprizoritvami, tudi z resnimi,
dramatičnimi vsebinami,
podarila štandreškim gledalcem
veliko umetniškega užitka. Tokrat
se je pod taktirko zelo izkušenega
režiserja Francija Končana
predstavila s komedijo Sleparja v
krilu, sodobnega ameriškega
dramatika in režiserja Kena
Ludwiga, v sočnem sodobnem
prevodu Tine Mahkota. Ludwig,
ki je študiral pravo v Angliji, pa
tudi glasbo in zgodovino
gledališča, je s svojimi
uspešnicami – spisal je dvajset
iger -, izvedenimi na Broadwayju
in prevedenimi v številne jezike,
zaslovel kot eden izmed naboljših
piscev sodobne komedije. Tudi
komedijsko delo Sleparja v krilu
sodi mednje. To je lahkotna
komedija, ki ima za protagonista
dva brezposelna igralca. Ko sta že
vsa obupana, se jima nasmehne
sreča: v časopisu namreč
prebereta, da zelo bogata, stara in
bolehna gospa v Yorku v
Pensilvaniji (za komedijski okvir
je Ludwig izbral prav svojo
rojstno vas) išče svoji nečakinji, ki
ju ni videla že veliko let in jima
namerava zapustiti bajno vsoto
denarja. Predstavita se ji seveda
oba igralca, preoblečena v ženski.
Gospa jih takoj vzljubi. Eden se
zaljubi v njeno živahno
nečakinjo, ki je zaročena z bolj
togim, pustim pastorjem, pa tudi
drugi najde svojo boljšo polovico
… Kot v vseh dobrih komedijskih
spletih se po raznih smešnih
situacijah in komičnih zapletih
vse dobro konča.
Igralci so pod taktirko Francija
Končana ubrali pravi ritem in
doživeto poosebili like ter jih
odigrali zelo sproščeno in
prepričljivo, tako da se je
komedijski klobčič lepo odvijal in
mali premori na zatemnjenem
odru, med menjavo sodobno
zasnovane scene, niso bili moteči.
Gledalci so se pošteno pozabavali
in namenili igralcem iz Dobrove
pri Ljubljani iskreno ploskanje.
Kot vselej je goste predstavil
Božidar Tabaj, še pred tem pa sta z
Vanjo Bastiani z žrebanjem črk
vrst in številk sedežev v dvorani
osrečila marsikaterega
izžrebanega gledalca. Ker pa je
imela Vanja naslednji dan rojsti
dan, ji je vsa dvorana voščila s
pesmijo.
Naslednja predstava Abonmaja
ljubiteljskih gledaliških skupin
Štandrež 2015 bo po novem letu,
v nedeljo, 10. januarja 2016, ob
17. uri, ko bo KUD Valentin
Kokalj Visoko uprizoril delo
Toneta Partljiča Silvestrska sprava
2000 v režiji Nataše Gros.
IK
S
Dobre novice iz Rima
Izboljšano finančno
kritje zaščitnega zakona
  etošnji italijanski temeljni
finančni dokumenti so
pomembno izboljšali finančno
kritje nekaterih izmed osrednjih
postavk zaščitnega zakona za Slovence
(št. 38/2001).
Kot smo že poročali, sta sicer vladna
osnutka zakona o stabilnosti in
državnega proračuna, ki ju je v prvem
branju oktobra začel obravnavati senat,
že vsebovala zadovoljivo kritje za leto
2016, a za naslednji dve leti je
“zmanjkalo” po 3.400.000 evrov.
Tržaški slovenski poslanki Demokratske
stranke Tamari Blažini pa je uspelo, da
je med obravnavo v pristojni komisiji
poslanske zbornice 14. decembra (in ne
15. dec., kot so poročali mediji) prodrlo
več njenih popravkov, ki težijo po
sistemski ureditvi teh vprašanj.
S podporo vlade in pomočjo načelnika
poslanske skupine Demokratske
stranke, tržaškega poslanca Ettoreja
Rosata, je dosegla več novosti.
Najprej gre za višino prispevka. Za rabo
slovenskega jezika v javni upravi (čl. 8
zaščitnega zakona), za kulturne in
druge ustanove ter organizacije
slovenske manjšine (čl. 16), za
gospodarski razvoj slovenskih občin
videmske pokrajine (čl. 21) in tokrat
tudi za delovanje paritetnega odbora
(čl. 3) bo odslej na voljo 10.000.000
evrov letno. Ta vsota bo stalna in ne
več odvisna od vsakoletnega zakona o
stabilnosti, ki je na podlagi zaščitnega
zakona sproti določal, koliko denarja
naj bo na razpolago za ustanove in
organizacije (čl. 16). Za leto 2016 je
dosedanje besedilo za postavke iz
členov 8, 16 in 21 predvidevalo skupno
okoli 9.350.000 evrov. Na voljo bo torej
dodatnih 650.000 evrov, kar nikakor ni
zanemarljiva vsota v teh časih. In
rešeno je tudi vprašanje prihodnjih
dveh in naslednjih let, saj je v
dosedanjem osnutku za leti 2017 in
2018, kot rečeno, zmanjkalo po
3.400.000 evrov. Kritje ostalih členov
zaščitnega zakona je urejeno drugače.
V sprejetem popravku je potrjen lanski
sklep parlamenta, ki je zadeval člene 8,
16 in 21 zaščitnega zakona, da lahko
dežela, vedno v skladu z nameni
zaščitnega zakona, po potrebi
preoblikuje višino sredstev za
uresničevanje posameznih členov. Med
te člene pa je bil zdaj vključen, kot
omenjeno, še 3. člen, ki ureja delovanje
paritetnega odbora, tako da bo tudi
glede njega mogoče prilagoditi
financiranje dejanskim potrebam.
Škoda, da ni bil pritegnjen v ta seznam
bolj “elastičnega financiranja” še čl. 10,
ki govori o kritju stroškov za dvojezične
table, napise, cestne oznake, kažipote,
prapore, uradni papir ipd., kot je
svojčas predlagal paritetni odbor.
Poslanska zbornica je finančne
dokumente izglasovala v noči od 19. na
20. december, nato so se zaradi
spremenjenega besedila zopet vrnili v
senat, ki bi jih moral brez dodatnih
sprememb dokončno odobriti še pred
izidom te številke Novega glasa.
ij
L
Prizor iz predstave Sleparja v krilu (foto DP)
Aktualno 24. decembra 2015 15
Ko sta mir in tišina v srcu ...
Tiha molitev
  razniki so, začetek decem-
bra in kot vedno pogrešam
gore. Objem dišečega
smrečja in jasnina, ki bode v oči.
Peljemo se v smeri Avstrije in
znajdemo se v koloni Italijanov,
ki gredo na ogled vsem dobro
poznanih božičnih tržnic. V roke
vzamem zemljevid, nekje pri
Podkloštru najdem stransko ce-
sto, ki nas zapelje v samoto
Rožanske doline. Kolone ni več,
samo smrečje in modrina.
Lične hiše in vasi se plaho ovijajo
v meglo, a Karavanke so obsijane
s takim soncem, da ti zaigra srce.
Gore pozimi so “zakon”. Zrak je
kipeč, da raznaša pljuča, nebo ta-
ko, da se dotikaš neskončnega,
vrhovi beli, da bi šel in zabrisal
pot v dolino. Gore pozimi so en-
kratne. In vse tiste kičaste jelke v
nakupovalnih središčih se lahko
skrijejo pred veličino smrek,
okrašenih s snegom in lesketa-
jočih se v soncu. Tisoč luči, vonj
po praznikih in tiha sreča, ki je
ne more zmotiti nihče.
Z možem odločiva, da si ogleda-
va okolico Finkensteina, Bekštan-
ja v slovenščini, ki je baje zelo
priljubljeno poletno plezališče.
Sedaj kraj sameva, za okni se
prižigajo lučke na smrečicah, iz
domov pa se prijetno kadi. Turi-
stov ni, odpeljali so se proti
P večjim mestom, midva pa seodločiva za pešpot do cerkveŠkocjan na vrhu strme kamnite
vzpetine. Na Škocjan se lahko
vzpnemo samo z južne strani, vi-
soke strme stene so drugje do-
stopne samo izkušenim plezal-
cem. Z južne strani pa se do cer-
kve vije tudi star križev pot. Steza
je ponekod ledena, tako tiho je,
da se nama zdi, da sva čisto sama.
Nenadoma spredaj zagledava sta-
rejšega možakarja, ki si s palico
pomaga po ledu in kamenju. V
senci gre in je sam senca v tišini
gora. Sključena postava, ki je del
zgodnjega zimskega popoldneva
med sencami in soncem. Ubere-
va stezo, ki se drži desnega roba
vzpetine, zaradi sonca in zato, da
tihe, sključene postave ne bi
zmotila pri hoji.
Možakarja spet srečava na vrhu,
pred cerkvijo, ki je sicer zaklen-
jena. Stoji pred velikim razpe-
lom, pokončen, s sklenjenimi
dlanmi in naju ne vidi. Ne upava
si blizu, kajti postava pred
Križanim v naju vzbuja spošto-
vanje. Nismo vajeni tega, da bi
kdo molil v samoti, nismo vaje-
ni, da bi kdo stal v tišini, pred raz-
pelom, v snegu. Čas, ki ga ni več,
praznovanje, ki žal ni naš način
praznovanja. Sonce ožarja posta-
vo, pod njo se razprostira Rožan-
ska dolina vse do Baškega jezera.
Molitev v tišini, na katero smo
mi, vajeni kolon, ki se vijejo k na-
kupovalnim centrom, popolno-
ma pozabili. In na molitev tudi.
Božiča smo namreč polni pov-
sod, že nekje sredi oktobra je vi-
deti prve okraske, sedaj ga je pol-
na televizija, polne so ga ulice,
izložbe in internet. Ne vem, ali je
to Božič. Beseda je dobila na ti-
soče pomenov, od kulinarike do
razuzdanega veselja, denar je na-
redil svoje, saj si državna ekono-
mija ravno od Božiča obeta po-
rast potrošnje. In kolone se vijejo,
hrupno, vsepovsod. Kolone av-
tomobilov in kolone nemirnih
ljudi, sredi nekega božiča, ki je
napolnil naš vsak dan s prazni-
no.
Na vrhu Škocijana je tiho, samo
listje še odpada ponekod in led
škripa pod vsakim korakom.
Moža ni več pred razpelom, pri-
jazno naju je pozdravil in šel do
klopce, ki gleda na Karavanke.
Tam sedi s palico v roki. Nasproti
razpela. Sonce že zahaja, saj so to
najkrajši dnevi v letu. Izza Kara-
vank žari, smreke se bohotijo v
snegu. Lesketanje neskončnosti
in lepota tišine sta zakulisje zato-
na, ki ga podarjajo gore. Možakar
sedi v tišini, kot bi namenjal svo-
jo tiho molitev še goram, ki so
mu bile dom in življenje. Goram
in tišini.
Ko se vračava, veva, da bi najraje
ostala. Nekaj prazničnega je na
teh pobočjih z razpršenimi
hišami in s časom, ki je upočasnil
korak. Nekaj prazničnega je v teh
nedostopnih vrhovih in snegu,
ki kopni, čeprav je zapadel
šele pred dnevi. December v
gorah. Mah diši po jaslicah.
Pod velikim razpelom je čisto
majhen hlevček s Sveto
Družino. Majhen hlevček,
kajti Jezus ni bil rojen sredi
razsvetljenih nebotičnikov,
nabasanih izložb in na-
ličenih restavracij. Jezus je bil
rojen v hlevču. Nekje v tišini,
v kateri je bila obljuba večno-
sti.
Sprašujem se, zakaj si v teh
prazničnih dneh najbolj
želim v gore, v tihi objem
gozdov. Na misel mi pride
napis na neki prepereli leseni
tabli, ki sem jo nekoč videla
ravno na neki avstrijski gori.
V objemu vrhov boš srečal
Boga, je pisalo, seveda v
nemščini. V gorah si Bogu
najbližje, zaradi nedorečene
tišine, zaradi veličine narave, za-
radi neba, ki je na dotiku. In po-
zimi so gore dostopne maloko-
mu, samo bogovom, mi je nekoč
prišepnil planinec samotar. Zimo
spoznavam sedaj, v zadnjih dveh
letih. Razumela sem, da jo lju-
bim. Morda ravno zaradi tišine,
ki je tako glasna, da ti napolni
misli. Morda zato, kot pravi Ca-
mus, ker sem ravno sredi zime
spoznala, da je v meni neprema-
gljivo poletje.
Prijateljica mi je danes telefoni-
rala. Nekoliko nemirna je bila.
Kaj bomo delali za praznike, kje
bomo na sveti večer. Kje na bi bili
na sveti večer??? Doma bomo
čakali na polnočnico v naši vasi,
ob ognju. In bo mirna in čarobna
Idrijska dolina in bodo zvezde na
nebu, če ravno ne bo snežilo. V
tem primeru bo še lepše. Ona
pravi, da bi rada nekam, kjer se
dogaja. Kjer je množica. Jaz
bežim ravno pred tem. Pred
kričečo množico in pred tem
umetelnim dogajanjem. Tudi pri
nas doma se dogaja. Ko stojim ob
oknu in gledam, kako se siničke
pehajo ob krmilnici, in je živo
kot za stavo. Ko prižgem peč in z
možem strmiva v plamene, da se
napojiva topline in prasketanja.
Ko gorijo sveče na mizi in vem,
da me bo po skypu poklical brat
in bova skupaj, čeprav daleč. Ta-
ko rada bi, da bi bil tu, za Božič,
a se z ženo bojita poti in avtoce-
ste. Te majhne občutke imam na-
jraje. Ne maram tistega kričečega
množičnega dogajanja. Dogaja se
v srcu, v mislih, dogajajo se
čustva. Konec koncev je že to, da
imaš dom, peč, mir in tišino, ve-
lik, neizmerno velik dogodek. In
bogastvo. Na božični večer in
vsak dan.
Blagoslovljen Božič, predvsem
miru in tišine vam želim. Doma,
med svojimi.
Suzi Pertot
Prvi obračun sezone
Več naših enajsteric v
boju za sam vrh
  rvi obračuni ob praz-
ničnem premoru. V
amaterskih nogomet-
nih prvenstvih se je končal
prvi, jesenski del, za nami je
torej polovica rednega dela
tekmovanj.
V elitni ligi, najvišji deželni
konkurenci, nadvse dostojno
nastopata Kras in Vesna. Za
odtenek višjo oceno (8) do-
slej nedvomno zasluži kriška
enajsterica, ki v bistvu nadal-
juje po zmagoviti poti. Ta tra-
ja že nekaj let, odkar je Vesna
napredovala iz promocijske
lige in nato lani kot novinec
pristala na sijajnem tretjem
mestu med elitnimi ligaši.
Malce slabše, zlasti zaradi ne-
zadostnega učinka v gosteh,
gre letos korenito pomlajeni
Krasovi postavi. V delno
opravičilo gre zapisati, da za-
radi poškodb Repenci (ocena
7) doslej še niso niti enkrat
nastopili v popolni, torej naj-
boljši zasedbi. Po kakovosti
igralskega kadra in prizadev-
nosti mladih, ki lepo dozore-
vajo, pa menda sodijo tako
P kot bratranci iz Križa podsam vrh lestvice v sicer zeloizenačenem prvenstvu.
V promocijski ligi pod vrhom
vztrajno melje Juventina (8),
pri kateri so tudi pred le-
tošnjo sezono sestavili
moštvo za naskakovanje
višjega nadstropja. Po nego-
tovem začetku je bil nato
učinek Štandrežcev pač na
nivoju prvega mesta, ki ostaja
ambiciozen, a hkrati realen
cilj. Pozitiven je do zdaj tudi
obračun Primorca (7), ki je
celo prvič v tako visoki ligi
po lanskem navdušujočem
napredovanju. V Trebčah bo-
do spomladi potešeni, če bo-
do ostali v ligi, namero pa za
zdaj več kot briljantno ure-
sničujejo. Bili so težki trenut-
ki, v zadnjem obdobju pa je
ekipa značajno reagirala in
dokazala, da zna zmagovati.
Poglejmo stopničko niže v
prvo amatersko ligo. Zarja (8)
kot vražji novinec v ligi kroji
kar sam vrh razpredelnice,
navdušuje pa z duhovito
igro, v kateri imajo ključno
vlogo nekateri preverjeni no-
gometaši iz slovenske Pri-
morske. Uprava previdno go-
vori le o mirnem obstanku,
če kaj poznamo tempera-
mentnega trenerja Vituliča,
pa se ne bo zadovoljil in bo
od fantov (veliko je dokazo-
vanja željnih mladih) zahte-
val maksimum vse do maja.
Pustimo se presenetiti. Ostale
tri naše enajsterice v prvi ka-
tegoriji se otepajo spodnjega
dela skupne razvrstitve, vse
tri ciljajo na obstanek, po
možnosti brez neugodnega
play-outa. Predstave Brega (ki
je letos oslabljen), Mladosti,
ki se preizkušajo v
močnejšem razre-
du kot lani, in
vroče-hladnih So-
vodenj so vse pre-
več nihajoče, tako
da bo treba v
spomladanskem
delu sezone poka-
zati nekaj več. Z
rahlo drugačnimi
odtenki, doslej
vsem trem ocena
6.
Deseterico zamej-
skih postav dopol-
njujeta Primorje
in Gaja v drugi
amaterski ligi.
Prosečani (7/8), ki
so se poleti okre-
pili z možmi za
višje lige, vodijo na lestvici,
izgubili so samo enkrat in
odločno ciljajo na napredo-
vanje. Vlada pa vtis, da imajo
še veliko rezerv, tako da bodo
najlepše lice najbrž šele po-
kazali. Gropajsko-padriško
moštvo pa zelo trpi še do ne-
kaj tednov pred začetkom
priprav nenačrtovani preskok
iz tretje v drugo. Na svežino
je uvodoma zbralo štiri točke,
to pa je bilo tudi vse, saj se je
nato zvrstilo kar 13 zapored-
nih porazov, nekateri so bili
tudi prav okrogli. Obstanek,
kakorkoli bi do njega prišlo,
bi bil za Gajo (ocena 5) kot
“scudetto”.
HC
S 13. strani
Bogat “goriški” večer ...
  o tem dolgem pregledu Fa-
bianijevega dela so se nav-
zoči preselili v Ljudski vrt,
kjer so po še nekaj krajših nago-
vorih župan Romoli, Semolič in
Paolo Bressan, profesor na go-
riškem umetniškem liceju Maks
Fabiani, odkrili bronast doprsni
spomenik
Maksu Fa-
bianiju, ki
ima na
obrazu
ironičen
nasmeh.
Skupina
dijakov li-
ceja Maks
Fabiani je
v sloven -
ščini, itali-
janščini
in nem -
ščini pre-
brala ne-
kaj Fabia-
nijevih misli, vzetih iz njegove
knjige Akma - duša sveta, da bi
poslušalci lahko spoznali vsaj
drobec njegovega razmišljanja.
Fabianijev kip, ki sloni na pod-
stavku iz nabrežinskega kamna,
so izdelali dijaki omenjenega li-
ceja in so na to upravičeno po-
nosni. Na kamnu je vklesan na-
ziv arhitekt v treh jezikih – slo-
venščini, italijanščini in
nemščini.
Slovesen Fabianijev večer se je
končal v goriškem gledališču Ver-
di, kjer je bila “goriška ”premiera
predstave Fabiani - Umetnost bi-
vanja, ki je novogoriško premie-
ro v SNG Nova Gorica imela 26.
novembra 2015. Nastala je v so-
delovanju SNG Nova Gorica, Gle-
dališča Verdi, združenja Artisti
Associati in glasbene akademije
Naonis. Avtorici dvojezičnega
scenarija – v njem je tudi nekaj
besed, izrečenih v nemščini -, na-
pisanega iz besedil Maksa Fabia-
nija, Srečka Kosovela, Carla Mi-
chelstaedterja in Georga Trakla,
sta Neda Rusjan Bric, igralka in
P režiserka ter v. d. direktorice vSNG Nova Gorica, in prevajalkaAna Duša. V zgoščeni obliki spre-
govori o Fabianijevi življenjski
poti in njegovem umetniškem
snovanju ter skuša izraziti tudi
Fabianijevo razmišljanje. Štiride-
setminutna uprizoritev nima na-
mena poglabljati se v Fabianijeve
politične izbire in pri tem mora-
lizirati, ampak navaja dejstva, ka-
kor se izrisujejo iz Fabianijevih
zapisov in drugega dokumentar-
nega gradiva, ki sta ga avtorici
uporabili za pisanje scenarija.
Opremljena je z nadnapisi, tako
da jo lahko vsi gledalci spremlja-
jo. Pri uresničitvi te čezmejne
predstave – v tem sta tudi njena
največja moč in pomembnost -
sta kot prevajalki sodelovali Ma-
rinka Počkaj in Tatjana Rojc. Kot
v vseh predstavah Nede R. Bric
ima tudi tu pomembno vlogo
glasba, pa še petje, ki ga izvajajo
odlične pevke Jessica Interdona-
to, Tatjana Mihelj in Sara Simon-
di ob klavirski spremljavi Valterja
Sivilottija, ki je spisal tudi glasbo.
Fabianijevo življenje, delo in nje-
gove misli se izrisujejo iz inter-
pretacij igralcev SNG Nova Gori-
ca in italijanskih gostov, Jožeta
Hrovata, Mire Lampe Vujičić,
Marjute Slamič, Danieleja Moli-
na in Adriana Giraldija. Ta odrska
postavitev ima svojo vrednost
predvsem v tem, da je združila
igralce in druge ustvarjalce iz Slo-
venije in Italije in tudi s tem pri-
pomogla h krepitvi povezanosti
obeh mest.
Gledališče Verdi je bilo dobro za-
sedeno, v njem je bilo kar nekaj
višješolcev, tudi slovenskih, ki so
imeli prost vstop. Odrska uprizo-
ritev zelo dobro osvetljuje re-
sničnost, v kateri je bilo dano
živeti Maksu Fabianiju.
Fasade njegovih del so navdihni-
le Tatjano Devetak, ki je arhitek-
tonske motive uporabila za obli-
kovanje svojih oblačil, ki so res
posebna. Nekaj le-teh je bilo raz-
stavljenih v atriju Gledališča Ver-
di in so si jih ljudje z zanimanjem
ogledovali in fotografirali. Pred-
stava o Fabianiju je spet združila
župana obeh Goric, saj sta se na
odru ob Nedi Rusjan Bric in Sivi-
lottiju pojavila tudi Ettore Romo-
li in Matej Arčon. Spet sta opozo-
rila na pomen uprizoritve, v ka-
teri se med drugim zrcali značaj
obeh Goric. Arhivsko gradivo,
uporabljeno v predstavi, je iz
Ustanove Maks Fabiani v Štanje-
lu in Pokrajinskega arhiva v Novi
Gorici. Po poetičnem začetku s
pogledom na čudovit jesenski
Kras se zvrstita kot video projek-
cija na treh platnih slikovno in
dokumentarno gradivo. To scen-
sko rešitev je Bričeva posrečeno
uporabila tudi tokrat, potem ko
jo je že v vseh svojih ostalih upri-
zoritvah. Avtorice videa so Urša
Bonelli Potokar, Pia Rusjan in Va-
leria Zabret.
Utrinek iz predstave Fabiani - Umetnost bivanja