PoStalna plačana v gotovim. Številka Din 1.R0 GLAS NARODA 6t. 1X9. Ljubljana, sobota 4« julija I9$b« Leto II. Izredno važna načelna odločba upravnih sodišč Zadnji odmev Bevčeve afere — nova senzacija Ponatis iz sodbe upravnega sodišča v Celju z dne 5.6. lg$6 Ljubljana, 3. julija, ■iinold javnosti še mi znano dejstvo, da je uprava policije v Ljubljani svoječasno izdala za etentista Bevca prepoved izvrševanja poklica iz razloga, ker je bil osumljen različnih kaznivih dejanj. Kakor zna-no> ge $e ta sumničenja silno pretiravala in servirala s strani nekih časopisov javnosti kot nekaka gotova dejstva, tako da se je javnost, skandalizirala tako pri nas, kakor v inozemstvu. Z ozirom na to, da se je sum proti Bevcu P° izvršenem sodnem postopku izkaza! glede najtežjih momentov kot povsem neosnovan, smo se obrnili na Bevčevega zaistopniika g. dr. Albina Kandareta za pojasnila glede izida tega ukrepa policije. Zvedeli smo, da je svoiječasno banska uprava prepoved policije potrdila, d|.i pa je bila prepoved razveljavljen« od upravnega sodi-ten r Ctlju dne I VI. IPda "r«di no-rnanjllaljivega postopanja in je državni svet v Beogradu pritožbo banske uprave zaper odločbo upravnega sodišča v Celju že v nvgus'u 1935. zavrnil kot neosnovana, lako da sta -,obe razsodbi izpadli v Bev-čev prilog. Kljub temu se policijska uprava s temi razsodbami upravnih sodišč t)i zadovoljila, nego je dopolnila pt>-sbopek in znova izrekla prepoved izvrševanja poklica. Na Bevčevo Pritožbo je Banska uprava v Ljubljani prepoved poltrdi!«. Nato se je vršiila dne 2. junija t. !• ustna razprava pri upravnem sodišču v Celju, ker je g. Bevc znova vložil tož;bo zoper ponovno prepoved. Pred kratkim je izdalo upravno sodišče v Celju jako zanimivo in za široke kroge važno odločbo, s katero 'je na podlagi jako vestne in temeljite pravne presoje izreklo, da upravne oblasti nimajo pravice na podlagi čl. 66 in 67, zak. o notranji uprav: prepovedati izvrševanje poklica ali obrti osebam, ki so osumljene kaznivih dejanj. Razlogi te razsodbe so nastopni: A 259/35-11 Ponatis iz sodbe upravnega sodišča v Cellu z dne 5. junija 1936. Upravno sodišče je v tožbi razmotri valo sledeče: V predležečem primeru je treba reš:t: vprašanje, ali sme upravno oblastvq na podlagi čl. 66 in 67 zak o- notranji upravi kakšni osebi od-vzt'>:' n Jtin ' ptJkl'C ain obrt oziroma ji prepovedal1 izvrševanie njenega poklica ali obrta. Ni d v m« o tem, da spa dflit« svoboda m lastnina »d katerih je poslednja dostikrat praktično istovetna s pakilicom ati obrtom, med najvažnejše dobrine državljana in 'da počiva velik del osebnega rodbinskega, . družabnega in državnega življenja m tema dobrinama. Naravno je vsled tega, da mioraita biti ti dobrini tako za- varovani, da se moreta državljanu odvzeti samo v primerih, katere zakon jasno označuje, in po postopanju ki daje zadostno varnost, da se tak odvzem giblje v mejah zakona. Kar se tiče odvzema svobode, je bo vprašanje zelo natančno urejeno v zakoniku o sodnem kazenskem postopanju. Odvzem pravice poklica Kar se pa tiče ekonomske podlage življenja državljana, je ta seveda urejena v najrazličnejših zakonih. Kar se osobito tiče vprašanja izvrševanja poklicev in obrtov, je povsem naravno, da ima v tem pogledu najobširnejše in najnatančnejše predpise zakon o obrhih. Saj je ogiomna večina poklicev urejena boš s tecn zakonom. § Ira tega zakona pa odreja, da se sme odvzeti pravica izvrševanja obrta samo v primerih, ki »o izrecno določent po lem in po drugih zakonih. § 44X) tega zakona pa odreja, v katerih primerili se »me oziroma se mora odvzeti pravica izvrševanja obrta, in to le s kazensko razsodbo. Iz določil tega paragrafa je razvidno, da je odvzem pravice izvrševanja obrta mogoč samo v taksativno naštetih primerih. Kar je odrejeno v zakonu o obritih radi odvzema pravice obrta, je urejeno v drugih zakonih radi odvzema pravice izvrševanja raznih poklicev, ki ne spadajo pod zakon o obrlih. Vedno gre pa za taksativno označene primere, pri čemer se pa mora odvzem poklica izreči le s kazensko razsodlbo, proti kateri je dopustna pritožba na višje ob la st v«, katero ima odločilno moč, kakor v kazenskih stvareh sploh, tako da je odvzem take pravice mogoč šole a pravomoćno sit jo razsodbe. § 58 kazenskega zakona? Značilno pa je, kako urejuje to vprašanje kazenski zakon. § 58 tega zakona se glasi »V primerih, p«>sebej predpisanih v zakonu, sme prepovedati sodišče onemu, ki je obsojen na robijo ali strogi zapor, izvrševanje izvest n ega poklica ati obrta, če je namenoma ati pa po hudi nepazljivosti zlorabil svoj poklic ati obrt ali če je na isti način kršil dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov poklic ati obrit, ako obstoji: nevarnost, da ponovi zlorabe ali kršitve.« Za prepoved izvrševanja poklica ali obrti se torej zahteva: 1. da je ta primer posebej pred-pisam v zakonu, 2. da je kdo obsojen na robijo ati strogi zapor, 3. da jie kdo namenoma ati pb nepazljivosti zlorabi! svoj poklic att 4. da je na Mi način kršit dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov poklic ali obrt, ako obstoji nevarnost, da ponovi zlorabe alt kršitve. — In se v takem primeru ne sme biti prepoved. izvrševati poklic al obrt, nikoli daljša nego pet let- Beseda tedna Ljubljana, 3, julitia. Zamorca Samba so nekoč vprašali. kako misli o tem, kdo je večji dobrotnik človeštva, sonce ati mesec? »Jaz mislim«, je odgovorili zamo-toc Sambo, »da je mesec večji dobrotnik človeštva. Zakaj sonce sije Podnevi, ko ne potrebujemo luči. mesec pa silje ponoči, ko nam je luč tako potrebna.« Na ta modri odgovor zamorca Samba se često zmislim. kadar be-f«n, kaj vse dobrega se je že naudilo s te ali one strani in koliko Zaslug ima ta alt oni mož, če nam-r«č te zasluge takole v svoji glavi P ■‘o tehtam, pride navadno ven me-s°c- Iz teh zaslug namreč, ne iz ftfcoje glave Anekdota pripoveduje o dvornem "^cu. ki je kralju nasvetoval, naj 99 var ja zakladnice odlikuje za nje-89ve zasluge. *Kaikšne pa »o njegove zaoluge?« W vprašat kralj. •Zvesto službovanje« »To je bita njegova dolžnost, ho ! še ni zasluga,« je dejal kralj. »Njegova dolžnost je bila varovati zakladnico pred drugimi tatovi; ampak da je obvaroval zakladnico pred sebo: samim, to je njegova zasluga!« Tako je razložit to reč dvomi norec, in kralj je to uvidel in je čuvanj« odlikoval. Norci in otroci govorijo resnico, pravi pregovor, in kor smo že pri tem, še en primer: Na trati sc igr« Citnočad. Pride mimo gospod in vpraša: »Otrooii. kaj se igrate?« »Gremo se avbo!« pove največji dečko kolovodja im predstavlja: »Jaz sem šofer, tate je motor, oni le štirje »o kolesa itd-« Gospod pokaže najmanjšega: »In ta je seveda nasaž.ir, ki ga vozite?« »Ne. Ta je pa pes, ki ga avbo povozi.« Gospod se zamisli: No, da, kjer se vetiilki igrajo avto, je mati vedno tisti ubogi povoženi pes ... Tudi Ženeva je tako pokazala- Pa ostanimo pni zaslugah, gospoda moja, in se vprašajmo: Ali je še kdo med nami, ki nima zaslug? Dandanes je namreč povpraševanje samo še po zaslugah, po dolžnostih nič več. Mi smo na primer vsi skupaj dobri državljani, patriot je, kajne? Samoumevno dla smo, saj je to naša dolžnost. Toda vidite, to se dandanes yeč ne ocenjuje kot samoumevna dolžnost, marveč že kot zasluga-Če si kristjan, je tvoja samoumevna dolžnost biiti dober kristijan. Naik, to je dandanes že vetiiko več koit navadna dolžnost: to je že zasluga. In če nisi tat alt slepar, se ti to, da si sploh še pošten, tudi že šteje v zaslugo. V prejšnjih dobah je veljalo pravilo, da je vlada za to tukaij, da stori kaj za ljudstvo- To je bilo ne-kaij tako samoumevnega, da si sploh ni bilo mogoče zamisliti vlade, ki ne bi za ljudstvo nič Storila. Dandanes «o pojmi vse bolj raztegnjeni, in zadostuje že kaka med ljudstvo vržena drobtinica, da proglašamo to kot zaslugo. SlkraJtlka: take in enake idealne vrednote so toliko izgubile na veljavi, da je to pravcata moralna Inflacija. Zato pa dandanes kar mrgoli okoli nas zaslužnih mož. Ln so vsi tako prešinjemi veličine svojih zaslug, da če jih ne poveličujejo drugi, se pa poveličujejo sami. Zato je toliko govorjenja po svetu. Prijatelj, samo usedi se takole zvečer k radiu in preleti par tuea-tov postaj: vsak hip bo na tem ati oem koncu sveta stal pred mikrofonom kak gromovnik, se slišno tolkel po prsih in slavil srnje in svojih trabantov veledejanj« in ve-lezasluge. Po vsem svetu samo govorjen jel Poplava besed, vesoljni potop besed. Ali se je že kdaj v zgodovini človeštva toliko govorilo, kot se govori v današnji dobi? Veliko je besed, zato pa malo dejanj. In čim več je besed, tem manj je dejanj. Besede, besede, besede ... pravi Hamlet- Osemnajst let slišimo dan na dan z vseh koncev in krajev samo lepe fraze, velike tirade o miru, — a kako je danes v resnici s tem ljubim minam? Da svet še nikoli ni bil talko vznemirjen, kakor je zdaj, in da povsod grozi vojn« pošast... Od 4» ~ 7. t. m. Ponosni amo, da Vam zamoremo predstaviti novega Valentina — mladega, možatega in hrabrega, romantičnega junaka Errola Flynna v filmu posebnih umetnin in poslovnih odlik „KRVAVI KAPETAN" ki izzove spontano navdušenje. Film prikazuje usodo mladega zdravnika, nedolžno prodanega v suženjstvo, ki postane glasoviti gusar. Z malim brodom, malo posadko, bistro glavo in hrabrim srcem, je postal strah in trepet Karlbejskega zaliva. KINO SLOGA, tel. 27'30 PRIDE: od 8. — 8. t. m. CLO-CLO (ljubavne melodije), v glavni vlogi Marta Egerth od 10. — 13. t. m. NEPRIJATELJ DRŽAVE 6T. 1 (G-men) Premiera! Strogo zavarovana pravica I* vsega doslej navedenega izhaja, da je zakonodajalec zavaroval pridobljeno pravico poklica ali obrta zelo strogo, da državljan ne more priti v nevarnost, da bi mogel svoj poklic ali obrt izgubiti v primerih, ki niso točno predvideni v zakonu. Iz navedenega pa tudi izhaja, da je taka prepoved nemogoča po izvedenem kazenskem postopanju, v katerem se mora točno ugotoviti stanje stvari. Po tem razlaganju pa gotovo ni dvoma, da je odvzem pravice izvrševanja poklica ali obrta po čl. 66, 67, za^ kona o notranji upravi nemogoč. Po 61. 66 zakona o notranji upravi skrbe obiastva obče uprave za javni mir, varnost In red, za varstvo prometa, za zdravjo ljudi in živali, za javno moralo in za pospeševanje narodnega gospodarstva, preprečujejo ogrožanja vsake vrste v tej smeri in odpravljajo nastale motitve s tem, da odrejajo potrebne ukrepe. ČL 67 tega zakona daje oblastvom obče uprave posebno sredstvo za tako preprečevanje ogrožanja in opravljanja že nastalih motitev v področju čl. 66. Ta Člen namreč pooblašča obča upravna obiastva. da v ta namen izdajajo naloge in prepovedi. Ti nalogi in te prepovedi se morajo izdajati v dveh oblikah: ali kot naredbe občega pomena, torej kot uredbe — abstraktni predpisi, veljavni za celo vrsto primerov, ki se morda dogodijo, ali kot naredbe za poedine konkretne primere (torej kot odloki). Ze iz zgoraj navedenega izhaja, da tem odredbam zakona ni mogoče dati tako široko tolmačenje, da bi bilo mogoče na tej podlagi kakšni osebi odvzeti pravico izvrševanja poklica ali obrta. Fnj bi se s takim tolmačenjem ovrgel ves pravni sistem v teh vprašanjih in bi predpisi zakonov, ki urejajo to vprašanje, postali nepotrebni in brezpredmetni. K temu pa pride Še to, da postopa upravno oblastvo po 66, 67 zak. o notranji u-pravi po svobodnem prevdarku. Nastala bi torej možnost, da bi upravno oblastvo kakšni osebi odvzelo prir dobljeno pravico po svobodnem prevdarku in bi taka oseba vsled tega tudi ne imela upravosodne zaščite, Društvo narodov — kaj »o njegovi sadovi? Da je samo sebe do temeljev razmajalo, da je narode bolj odtujilo kot pa zbližalo in da sl države druga drugi nič ne zaupajo. A sem prepričan, da so pri tem gospodje v ženevski palači vsi do dna prešinjeni zavesti, da imajo velike zasluge za svetovni mir. Naloga društva narodov je vendar delovati za slogo med narodi, ali ne? »Nel« me je ondan poučil prijatelj, ki ima satirično žilo- »Pomisli vendar: če bi biti vsi narodi složni, — kaj pa bi potem še bilo treba društva narodov? In kaj bi potem počeli gospodje diplomati? Torej logično, da to društvo narodov ne bo šlo spodkopavat lastne eksistence, ko vendar šivi od nesloge med narodi I« Vraga, nli je na svetu dandanes rce vse narobe? In ima prav zamorec Sambo? In je povedal resnico trsti dvorni norec? In če se veliki igrajo avto, da mora biti mali Človek pes. ki ga povozijo? S temi vprašanji si zdaj boli glc-1,10 kemonus. če bi se upravno oblastvo v svoji odločbi držalo v mejah svobodnega prevdarka. Odvzem take pravice bi se mogel tudi izvršiti takoj, dočim je po zakonu. kjer je to vprašanje urejeno, mogoč šele po pravomoćnosti postopanja. Podpisano upravno sodišče je mnenja, da je obče upravno oblastvo po čl. 66. 67 zakona o notranji upravi le pooblaščeno, da more odstranjevati samo neposredne motive na poljih, naštetih v čl. 66 zak. o notranji upravi in to samo s sorazmernimi sredstvi, med katera pa odvzem pravice izvrševanja obrta ali poklica, ki je točno urejen z drugimi zaponi. nikar kor no spada. To stališče je zavzelo podpisano upravno sodišče že v tus. sporih A 242-32 in A 113-33, kjer je šlo za prepoved izvrševanja pravice gostilniškega obrta. V fem naslednjem sporu pa je državni svet v svoji sodbi od 25. okt. 1. 1933 štev 80884-38 zeio točno in značilno obrazložil pomen in vsebino Čl 66. in 67 zak. o notranji upravi. Kaj pravi državni svet Državni svet pravi v tem pogledu dobesedno: »Po § 78 zakona o obrtih smejo krajevna policijska obiastva predpisati za svoje področje posebne določbe glede vzdrževanja javnega miru. varnosti in reda v gostilniških obrtih. Taka zakonska odredba v zvezi z čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi dajala bi možnost policijskim oblastvom. da v slučaju demonstracij, požara, kakšnega napada in v obče event. ogrožanja javne varnosti poleg drugih podvzetih mer za nujno odstranjevanje takih dejanj, more zapreti tudi poedine lokale, ali to samo za najkrajši čas, kateri je resnično potreben za odstranitev nastalih neredov ',n povratek javne varnosti v dotičnem lokalu Preki«jenje ni prepoved Iz te sodbe je razvidno, da sme upravno oblastvo po čl. 66 zakona o notranji upravi le v najnujneših primerih pri neposredni motitvi in za najkrajši čas zapreti gostilniški lokal in seveda na enak način za najkrajši čas prekiniti izvrševanje vsakega drugega poklica ali obrta, pri čemer pa to prekinjenje ne sme iti tako daleč, da bi se to moglo smatrati za prepoved izvrševanja pravico poklica ali obrta. Iz sodbe okrožnega sodišča v Ljubljani od 4. Februarja 1936 Izhaja, da gre skoraj izključno za dejanja iz leta 1930 do 1933. V kolikor pa gre za redke primere iz leta 1934, pa niso v zvezi z njegovim poklicem. Prepoved izvrševanja dentistlčne prakse pa je bila od občega upravnega obiastva izrečena šele 2. marca 1935, to pa brez vsake časovne omejitve. Iz vsega navedenega pa Izhaja, da v tej stvari ne gre za neposredne motitve javne morale. Osobito pa tak odvzem poklica ni nikdar primerno sredstvo po čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi. Iz teh razlogov se je moralo tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt zaradi nezakonitosti razveljaviti. Slovenski mladini in javnosti ob mirovnem ženevskem mladinskem kongresu Ljubljana, 3. julija. Današnja mladina je priča vsem strahotnim posledicam, ki Jih Je po- vz roči la svetovna vojna. Države zmagovalke so uvidele, da je svetovna vojna uničila njih lastno gospodarstvo in blagostanje ter je ves svet pognala v kaos. Toda vse to še ni iz-modrilo nekaterih narodov, ki hočejo ves svet pahniti v novo vojno, v kateri bi se Evropa pogreznila v še večjo gospodarsko in kulturno propast. Prav mladina je v prvi vrsti poklicana. da prepreči to novo vojno in se bori za mir. ker ona nima v sebi tistih nasprotstev, ki jih je imela generacija pred nami. Mladina v svoji pravičnosti zahteva pravično ustvarjanje mednarodnega položaja in zaradi tega širi mirovno idejo. Ze letos 29. februarja in t. marca sc je zbralo na mirovni konferenci v Brislju 316 delegatov iz 20tih držav, ki so predstavljali mladinske organizacije različnega svetovnega in političnega prepričanja. Tega zborovanja so žal mi Slovenci nismo mogli udeležiti zaradi denarnih težkoč. V dneh od 31. avgusta do 7. septembra se bo zbrala v Ženevi mladina vsega sveta in določila smernice, kako preprečiti bodočo vojno. V ta namen se je tudi na ljubljanski univerzi osnoval akcijski odbor pod okriljem Akademskega kluba, za Društvo narodov, da pripravi delegacijo za Ženevo in izvede najširšo mirovno propagando med Slovenci. Ta odbor bo zbral okoli sebe vso slovensko mladino. V bližnjili dneh bomo sklicali v Ljubljani in drugih mestih sestanke vseh mladinskih društev, da se osnujejo lokalni inicijativni odbori. Za tem nameravamo prirediti sestanek vseh delegatov mladinskih društev, kjer se bodo določile enotne smernice za delegacijo v Ženevo. Apeliramo na vso akademsko mladino in na javnost, da nas podpre in se pridruži našemu delu. — Za aka- demski odbor za mirovni kongres t žienevflj: [Predsednik Drnovšek Bog1-dan, s. f. — Podpredsednik Berkopeo Tone, s. A — Tajnik Rauber Franjo, 6. r . Drama v letalii O strašni ljubezenska tragediji, U se je odigrala v zraku v bližani Rio de Janeira, poročajo fraacoiki listi. Neki kaivarnar je imel svojo lepo ženo na sumu, da ljubim kuje j nekim elegantnim pustolovcem, kd >e b*l stalen ooet v kavarni. Ko ae je pre-pničol ,da ga žena v resnici vara. J6 storil strašen ekJcp. Kavarnar je imel svoje letalo, » katerim je večkrat polelel ob brazilski obali ali pa v notranjost dežele. Pa je lepega dne povabil ženo in nje nega ljubimca, ki nista ničesar slutila na zabaven polet nad krasnim *«-vom Rio de Janeira. Kaj se je dogodilo v letalu do trenutka, ko je strmoglavilo na zemljo in so vsi trije obležali mrtvi, to je povedalo pismo, ki so ga našli na ka-vamerjevd pisalni mizi. Prevarani mož je naenkrat izpustil krmilo in se obrnil k zaljubjencema: »Vem, kaj je med vama. Letalo bo zdajle z nami vsema treščilo v globočino!« •— Ali sta onadva tajila vsako krivdo? Prosila za odpuščanje? Moledoval* za svoje življenje? Morali so sc odi-igravati v tisti minuti grozni prizori v letalu, ko je drvelo v katastrofo, — Niti migniti ne smete, sicer — Zunanji svet je ie zdavnaj spoznttl pomen reklame, zato pa tudi uspeval Ali res hočeš na vsak način propasti? Ce tvoja reklama ni imela uspeha, ni tega kriva reklama, temveč tl sam. Znal je nisi pravilno usmeriti, še manj pa pravilno sestaviti. Zaupaj se samo strokovnjaku! »Kupil sem pri vas že tri steklenice tinkturo za lase, a nič ne pomaga-6c zmeraj sem plešast.« »To je pa res Čudno, vsi drugi ne morejo prehvaliti tega sredstva!« »No, pa mi dajte še ne enno steklenico. Ampak ta je zadnja, ker im* ta brozga strašno zoprn okus!« * Milan gre obiskat svojo zaročenko. Pred vrati stoji njegov bodoči tas In pravi žalostno: »Resno besedo morava spregovoriti, dragi Milan. •— gubil sem vse premoženje! Nič mi n° ostane, prav nič . . . « »Nikar! Zdaj boste videli, da sen* mož. Ne, ne smete vsega izgubiti, držite si svojo hčerko!« Glas za malega Brezvestnost kapitala rodi: Nove stavke stavblnskega delavsva Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel s 1. julijem 1985 Kavarno TABOR se toplo priporoča Matija Karba. Teden v verzih Ce smel želeti bi si kaj, bi bil prav rad Pavliha,, Segav brkljač, ki iz laži v norost in smeh zaniha. Bi godel vam in se lagal, kako nam gre sijajno, ko v bedi, luži in dolgek — prevar vrtimo lajno. Propadli sta nam čast in vest in v gnoju spi morala, so vreme roga se nam v brk, le laž nam je ostala. Jaz pa ne maram nič laži, sem borec za resnico — kot oni, ki je revež šel v Ženevo po pravico. 0, črni hlapec Jernej ta, kaj mu je padlo v glavo, da je v Evropo šel iskat poštenja in časti zastavo?! Čemu, zakaj besede te? Saj je Evropa gluha, kot naše posojilnice, taKo le v. duši — auJ»*r-------- O, črni hlapec Jernej moj, kaj hočeš v tej puščavi? Pri nas nasilje le volja in podlost sije v slavi. »MjrU vpije diplomatov zbor, »Mirit strumno deklamira, za mizo pa zeleno se za tujo kost prepira. t Mir krinka danes je strasti, l do zob oboroženih, vas svet v sovraštvo se deli, f po po'tih gre zgrešenih. Japonska, širni ves Kitaj — kdo ve, kaj tam se kuha? Postal nervozen je Anglež, prevroča mu jo juha. Pa cincajo in javkajo in godejo v kvintetu, kako lepo bi pač bilo lahko nam vsem na svetu. Kvintet morda, morda sok«tet — so diplomatske brige, parade, seje in papir In bojne vmes intrige. In vodje vodijo ljudi naravnost v smrtno grozo, da bo za mir še tekla kri nam dajejo prognozo. Kurja očesa, trdo kožo In earaeR pohte Vam odstranimo bres bolečin, strokovnjaško zmasiramo noge v nali pedikuri. Obtičite nas, prepričajte sel Nega nog Din 10.— Ljubljana, Selenburgova 1, žFFt l fll Ljubljana, 3. julija. Ni še dolgo tega, kar je bilo nenadoma onemelo delo na raznih stavbah. Stavbinski delavci so tedaj radi ves obupnih razmer segli po skrajnem sredstvu, po stavki. Ko je javnost iz več ali manj nepristranskih časopisnih poročil izvedela, kako obupen je položaj atavbinskega delavstva, so bile vse simpatija javnosti na strani teh delavcev, ki so morali na tak način boriti za svojo najosnovnejšo pravico, namreč, da od svojega dela živeti smejo Vsak pameten in uvideven človek bi sodil, da je ta pravica z rojstvom pridobljena, last slehernega človeškega bitja, naše bolne razmere pa dokazujejo vprav nasprotno. Na zemlji, ki je prirodno bogata kakor malokatera v Evropi, se mora delovni človek vseh strok obupno boriti za goli obstoj mora vzlic delu često stra_ dati in si pri trgova ti pri najnuj. nejših živi jenskih potrebščinah. Če to velja za delo drugih strok, kjer traja zaposlitev vse leto in je torej mogoče misliti na trajen zaslužek Velja toliko bolj za stavbinsko in gradbeno stroko. To delo je vendar seaijsiko, traja le nekaj mesecev v letu in bi morali ti delavci praviloma zaslužiti toliko, da bi se s prihranki lahko preživljali tiste mesece, ko ne morejo delati in zato tudi nimajo nobenih dohodkov- Tako bi moralo biti, suha vsakdanjost pa kaže čisto drugačno' silko. Ob zaslužku, ki ga je stav-binsiki delavec prejemal, ni mogel shajati niti sproti, kaj šele, da bi mislil na kake prihranke! Zato je torej prišlo do stavke, in je treba naglasiti, da se je delavstvo ves čas mezdnega spora vedlo skrajno dostojno, mirno in v vsakem oziru tako, kakor se spodobi zrelim ljudem. Bilo je pač prepričano o pravičnosti svoje borbe im je tudi zaupalo svojim voditeljem in svojim zaupnikom. Po stavki Po dolgotrajnih pogajanjih je končno 5. junija prišlo do sporazuma in je bil podpisan dogovor, ipo katerem je bilo urejeno tudi vprašanje mezd in izposlovano za-giotovtilov da ne bodo stavkajoči po vrnitvi na delo s strani podjetnikov trpeli nobenih neprijetnih posledic, to se pravi, da jih podjetja ne bodo brez potrebe odpuščala. Pri ureditvi mezdnega vprašanja sta obe stranki pristali na to. da dobe strokovni stavbinski delavci pri delu na javnih gradnjah, to se pravi itam, kjer se gradi iz postavk državnega proračuna, 25 par na uro manj kakor za delo na drugih stavbah. dana beseda Videti je bilo, da bo sedaj vse v redu toda prav kmalu so se po. javile nove težkoče in nesoglasja. Nekatera podjetja se niso ravnala po določilih oziroma po duhu sklenjenega sporazuma. Kakor izvemo iz pisarne Zveze stavbinskih delavcev, so se razmere ponekod zaostrile zato, ker so nekatera podjetja delavcem jela od tegova, ti zaslužek — Tako je gradbeno podjetje stavbenika Tomažiča odtegovalo pri javnih delih zaposlenim delavcem težakom po 50 par, oziroma jim je plačevalo 50 par na uro manj kakor onim delavcem, ki so zaposleni na privatnih stavbah. V jedru je šlo tu za nesporazum Pri dogovoru, na podlagi katerih je bila končana stavka, so stavbinski delavci oziroma njih predstavniki pod pojmom »javna dela« razumeli tako. kakor je” že zgoraj omenjeno, torej dela, Id se vrše v javni režiji in kjer niso zaposleni poklicni gradb eni delavci. Tam se plačuje nepoklicnim delavcem 50 par manj kakor pri zasebnih delih- Nikakor pa to ne ve. Ija za poklicne gradbene delavce v Ljubljani, kjer so tudi življenjski pogoji in socialne x razmere drugačne, težje in bolj zaostrene. Zlasti je to razumljivo za delavce, kj so družinski očetje. Na žuljih teh živi često pet in veččlanska družina ki so ji očetovi bore.dinarji edini vir dohodkov. Kakor hitro so se pojavila taka, nasprotja v tolmačenju dogovora, so se trenja povečale in rezultat so bile — nove stavke. Ponekod je že prišlo do sporazuma in so se delavci vrnili na delo, drugod trenje še traja in delavci stavkajo ali pa vsaj preti nevarnost, da se nasprotstva zaoštre v novo stavko Spričo današnjih težkih socialnih razmer prav gotovo nihče ne želj stavk, najmanj pa delavci sami. Saj oni že « samim dejstvom, da ob tako pičli mezdi vestno opravljajo svoje delo, dokazujejo svojo priprav. Ijemost. žrtvovanje na aitar skupnosti torej globoko razviti socialni čut. Id zasluži vse priznanje in spoštovanje. Tem bolj nas zato preseneča vest. da se nekateri podjetniki nele v gmotnem oziru, ampak tudi v dragih važnih točkah ne ravnajo po smislu sklenjenega sporazuma. V prvi vrsti gre tu za dogovor, da podjetniki proti delavstvu radi spomladanske stavke ne bodo izvijali nobenih posledic. Ne igrajte se s trpljenjem! Presenetilo nas je, ko smo sedaj izvedeli, da nekateri podjetniki ne smatrajo sporazuma za resno obvezo in brez povoda odpuščajo delavce, ki so stavkali-Izgovor, da bi ti delavci morda ne bili uporabni, ne velja. Saj so vmes taki, ki so v zadovoljstvo podjetnika delali od začetka seri- je do stavke. Če so bili pred stavko sprejemljivi in uporabni, s čim je zmanjšana njih vrednost po stavki? Tudi izgovor, da je morda dela zmanjkalo, ne velja. (Pripominjamo, da tu ne mislimo »Slograda«, ker so tam čisto posebne okolnosti v zvezi s krčenjem obrata oziroma prezidav pri KID). Saj isti podjetniki, ki delavce odpuščajo, za njimi sprejemajo nove. Mika nas, da bi jih navedli po imenih, ker to ni več samo vprašanje službenega razmerja med delavcem in podjetnikom, ampak je igranje s trpljenjem, vsekakor nemoralna in malo častna igra, kj zasluži vso obsodbo. Maščevati se nad kom zato, ker se je v skrajni stiski z zakonitimi sredstvi boril za svoje pravice, maščevati se na ta način, da mu jemljejo kruh, to je početje, ki zanj nimamo dovolj ostrega izraza. Delivec vendar ni brezčutno orodje, ampak je skupaj s kmetom temelj, na katerem sloni vsa zgradba človeške dražbe. Oblast kot predstavnica družbe mora najti način in sredstva, da izkoriščanje in zlorabljanje delavstva za vsako ceno prepreči. Le tako bomo vrnili delovnemu človeku vero v javno moralo in zaupanje v pravičnost- Brez te vere in zaupanja je ozdravljenje našega življenja jalova fraza, brez te vere ne bo nikdar niti reda niti miru. Jak Esperanto Že drugo leto izhaja na Dunaju neodvisna revija za umetnost iti znanost »Verda revno« in razveseljivo je dejstvo, da se je našel v njej prostor tudi za nas Slovence, ki ga je prhlo-, bil g. Damjan Vahen. S pomočjo g. B. Račiča, ravti. dr?., o«red. zavoda za žensko obrt, Zveze za tujski promet in Putnika bodo izhajali članki o slovenskih narodnih nošah, o čipkah, o narodnih vezeninah, o slov. narodni pesmi, slikarstvu, kiparstvu, o naših lepih letoviščnih krajih Bledu, Bohinju. Rogaški Slatini in dr. Tako bomo preko »Verda revno« seznanili v esperantskem (mednarodnem) jeziku ves svet z našimi umetninami, z našimi lepotami in najvažnejšimi kulturnimi zadevami. 8 tem pa bomo še bolje spoznali vrednost Esperanta in ga znali tako tudi bolj ceniti in vpoštevati! Pevka pred radijskim mikrofonom, ali če poslušalci ne vidijo pevkej Vitki moj stas, mili moj glas . . . Ali je to vaša zvezda? Značaj in usoda v znamenju „Raka“ rojenih Med 22. junijem in 23. julijem stoji sonce v ozvezdju »Raka«. Vladajoči planet je »Luna«, ki ima med vsemi planeti najmočnejše vplive. Zato so v tem času rojeni ljudje zelo čuvstvem in občutljivi, razdražljivi, spremenljivi in muhasti. Zenske so luninim vplivom zlasti podvržene- V sploš. nem so rakovci zanimivi in simpatični ljudje in dobro harmoni-rajo s tistimi, ki jih razumejo in upoštevajo njih posebne, včasi nekoliko čudne lastnosti. Po značaju so »rakovci« varčni, često tudi skopi ljudje, so konzervativni, ljubijo stare običaje, starinske stvari in spomine, imajo veliko ljubezni do rodbine in svojcev, ženske so nežne soproge in dobre matere, moški požrtvovalni za svojo familijo. So pošteni ljudje in kdor jim zaupa, bo redko doživel razočaranje. Vendar odklanjajo odločno vsako umeše-vanje v njih osebne zadeve. In če so se enkrat nečesa oprijeli, tega zlahka ne izpustijo več, — tipična lastnost raka, ki se rajši pusti potegniti na suho, kakor da bi izpustil nekaj, kar je zgrabil s svojimi kleščami- V svojih dejanjih in nehanjih so »rakovci« nestanovitni, zlasti ženske rade podležejo do-brim in slabim vplivom, so slabi poznavalci ljudi, sodijo večinoma napačno in prenaglo. V zadnji tretjini junija rojeni nagibajo k sebičnosti, ljubosumnosti, neodkritosrčnosti, a tudi k lenobi; v prvi tretjini julija rojeni kažejo nebrzdanost in strastvenost; še najboljši značaj imajo v drugi tretjini julija rojeni. Ti pa imajo manj sreče, zlasti v svoji mladosti. Telesno »rakovci« večinoma niso močni in trdni, pri njih so ogrožena zlasti prša, srce, prebava in krvnj obtok. Med ljudmi, rojenimi v znamenju »Raka« srečavamo pesnike, muzike, pisatelje, zgodovinarje in zbiralce starin, gledališke igralce, po-itike in pustolovce. Častihlep nost je »rakovcem« v veliki meri lastna. Usoda »rakovcev« je često zelo pisana- Do urejenega poklicnega življenja U ljudje redkokdaj pridejo, ker jih fantazija in nemir ženeta semintja. Zato tudi redkokdaj pridejo do blagostanja. Samo s pridnim, vztrajnim delom kaj dosežejo,često pa tudi vse izgubijo, kar jim pa ne vzame poguma in se znova lotijo dela. V igri in špekulaciji nimajo sreče. Morje je za »rakovce« zelo vabljivo, zato si radi izberejo mornarski poklic. Sploh je v njih hrepenenje po potovanjih, doživljajih in tujih krajih. »Rakovcem« je priporočati, da v tej astralni sferi med 22. junijem in 23. julijem ne sklepajo ljubavnih in zakonskih zvez, ker ne bodo trajne, ne zidajo hiše, ne jemljejo in ne dajejo na posodo denarja, ne sklepajo pogodb. Potovanja so za njih v tem času srečna, tudi preselitve, kakšni operaciji naj se pa rajši ne podvržejo, če ni ravno nujna. Srečna številka »rakovcev« je 2, njih srečni dnevj pa so razen ponedeljka vsak 2-, 11., 20. in 29. dan meseca. Njih barva in kovina je srebro, kamen pa smaragd- Da ne kozabite! Eksportna hi. ša »Luna« v Mariboru se je prese, lila iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti št. 19 na glav. ni trg št. 24. zraven trgovine Sin. ger. Vsled znižanja stroškov, vam nudi sedaj vse po nižjih cenah! Dogodki in opazke tedna Za trese kmeta tako važne kmetijske zbornice se zdaj vendar obetajo. Posebna komisija je izdelala nar rt jn ga predložila kmetijskemu mirni stru, ki ga bo sedaj poslal v presojo vsem gospodarskim zbornicam, zadružnim organizacijam ter kmetijskim društvom. ★ Beograjsko sodišče je obsodilo bivšega ravnatelja kovnico denarja v Beogradu Boškoviča na 14 let robije, knjigovodjo Djordjevič-a pa na 6 let robije. Tako je prav, le na ta makSIm se bomo rešili ražUčnlh »plač-kašev« države. Dobrovoljci so na Vidov dan v Ljubljani svečano razvili »voj prapor, v Mariboru pa eo bile velike jfctvrooeti v spornim »lavnega škofa in parodnega vzgojitelja Antona Mar-ika Slomška, Ob tej priliki je bila ipnočeua mariborskemu Škofu proš- nrtai e 4004)00 podpis! za bealltikacljo * spopadov med demonstranti in orož-ništvom, pri katerih je bilo izstreljenih več kot 150 strelov. Žrtev je bilo 18, med temi dve smntni. Izvršene so bile številne aretacije. * Minister za telesno vzgojo je razrešil dolžnosti člane gasilske zajednice: g, Cerarja iz Kamnika, g. Bulca iz Mirne in g, Mal'erja iz Kranja. Če bo pa slučajno začelo kje goreti, bodo pa menda vseeno smeli Iti gasit?! Sresko sodišče v Radovljici je razpisalo dražbo Kendovih posestev ma Bledu. Naprodaj je Park hotel. Kazina, blejski grad, Rikld-jevo zdravilišče, ter tudi samo jezero. Hudi-mana, če ga sedaj kupijo kakšni Amerikanci in ga »spumpajo« v Ameriko? ★ V Beogradu se j,e vrši! kongres JNS, na katerem je bil izvoljen za predsednika Peter Žiivkovič, ki je kot general že tudi zaprosil za upokojitev. Za podpredsednika je bil izvoljen Banjanin, za tajnika dr. Kramer. Do>cdanji predsednik Nikola Uzumovič je bil pa proglašen za oaslnega predsednika stranke. — Novi nastop g. Živkov-iča na politični pozornici je očiviidno silno vznemiril »Slovenca«, Posveča temu dogodku dolge članke in premišljevanja. A Te dni je divjalo nad Zagrebom grozno neurje, škode je več mil-iijo-nov. Voda je vdirala v hiše, kleti, lokale, nanašala blato in pesek vanje, rušila zidove in zahtevala tudi človeške žrtve. Tudi drugod po državi poročajo o sličnih neurjih in razdejanjih. •A- Mož, ki ga boljševizma oziroma komunizma nič ni strah, je češkoslovaški zunanji minister Krof ta. V zunanjem odboru poslanske zbornice je imel te dni velik govor, v katerem je med drugim dejal; Jaz sam, četudi sem v svojem svetovnem nazoru milje oddaljen od komunizma, se ne morem strinjati z mnenjem, češ da iz svet" skega komunizma ali bolje rečeno iiz boljševizma grozi naši državi bogve kaka nevarnost in da bi prijateljsko razmerje s sovjetsko RuZ sijo pomenilo naravnost propast. Ta strah pred boljševizmom ne vlada samo pri nas, ampak še veliko več v nekaterih drugih državah. Jaz sam kot zgodovinar mislim, da bo v tej svetovni borbi različnih političnih, socialnih in gospodarskih redov na koncu zmagal človeštvu ko-ristnejši, zdra. vejši in pametnejši red. Jaz sem trdno prepričan, da naš demokratični politični, socialni in gospodarski red bolje ustreza naravnim potrebam in željam človeštva nego sovjetski red, zato se ne bojim, da bi sovjetski red mogel pogoltniti ali izpodkopati ta naš red. če se mi ne tresemo strahu pred boljševiško nevarnostjo, kakor "mnogi pri nas in drugod, tedaj to ne izvira iz kakega navdušenja za boljševizem, marveč iz naše trdne vere v notranjo nerazdružljivo moč našega lastnega demokratskega reda, ki gotovo ni povsem prost raznih hib ta nedostatkov, toda je v svojem bistvu in jedru zdrav in dober- Iz te moči črpamo tudi prepričanje, da se nam tudi ni treba bati raznih drugih nevarnosti, s katerimi nas često strašijo .., To so trezne besede pametnega državnika in naj bi si jih vzeli k srcu ti in oni vladajoči in skrbeli, da utrdijo v svojih deželah zdravo, pošteno in pravično demo. kracijo, — potlej jim ne bo treba s silo zatirati komunizma, ker se bo ta sam od sebe zatrl. ★ Nov pojav na naši politični pozornici je takozvana »Slovenska ljudska fronta«. O tej piše glasilo krščanskega delovnega ljudstva »Delavska pravica«: V »Slovenski ljudski fronti« in okoli nje so se začele zbirati različne politične skupine ljudi, ki niso ne za JRZ, niti zn JNS. niti za socialiste . . . »Slovenska ljudska fronta« po svojem Imenu kaže, da je prvič slovenska, da je drugič za popolno politično s v o b o d o in da tretjič hoče predstavljati v s" o c i a 1 n e m pogledu sodobna stremljenja delovnih stanov. Kolikor je mogoče izvedeti, namerava delati ta nova politična formacija v sporazumu 8 Hrvati in Srbi-opoziciomalci.« »Slovenec« bere »Delavski pravici« radi teh simpatij, ki jih izkazuje tej ljudski fronti, hude levite in pravi, da je to komunistična fronta, kakor so ljudske fronte v Franciji, Španiji, Belgiji in drugod. »Nejasnost v pojmih je najboljše sredstvo za ustvarjanje nekega nejasnega razpoloženja, v katerem večji del množic nič prav ne ve, kam ga vodijo nejasni kli-carji,« tako piše »Slovenec« in je s tem zadel v črno- Da, da, samo nejasni klicarji so ustvarili današnje razpoloženje, v katerem ljudstvo ne ve, ne kod ne kam . . . Ar Minuli teden je bil ves v znamenju hudih neviht tako pri nas kako1 po drugih deželah. Iz Romunliie, Bolgarije, Švice, Francije, Belgije* Holandije prihajajo poročila o strašnih neurjih s točo, poplavami in divjanjem strele, ki je pobila veliko ljudi in živine in zanetila požare! Bonde a ux in Berlin je zadele, enaka nesreča kakor Zagreb, skoraij vse ulice so bile pod vodo. Pri Stari Zagori na Bolgarskem je strela ubila šest oseb, ki so se bile zaitekle pod neko drevo. Ar V rudniku Herne ne Westfalskem so živega in zdravega izkopali rudarja Schmidta, ki je bil skoraj devet dni in osem noči zasut v 8<)0 m globokem rovu. A: Iz Abeeimij« je Italija pričela pošiljati domov svoje čete. Najprej odidejo čete, ki so bile pomladi 1935 prve poslane v Vzhodno Afriko. ¥ V Palestini še vedno vre. Arabski teroristi počenjajo povsod na-silstva. V Haiti so vrgli na policijsko poslopje bombo, Iti pa ni eksplodirala. Pni nekem spopadu z angleško patruljo so imeli Arabci ve5 mrtvih in ranjenih. Ar Ustavna komisija brazilskega senata je sklenile v soglasju z novo ustavo oprostiti časnikarje in učitelje plačevanja davkov, ker sta ta dva poklica velike javne koristi. čuden šolar Neko podeželsko šolo pri Beamid111 Anglija) obiskuje 7]etcn deček, ki se nikakor ne more navaditi, da bi bral in pisal kakor drugi učenci. On pb® namreč vse črke narobe, to je stoječe na glavi, a piše in bere enako hitr° kakor njegovi součenci, ki pišejo normalno. Zdaj bodo dečka preiskali psihologi, da doženejo, odkod izvira ta čudni pojav, in kako bi ga mogli tega odvaditi. — Samo zinite pa vas takoj nem — ali nevarnost, pred katero s golobradci Varni. ®* ra. Minpiiič POD PlSflfilji ZpflJEP ROMAN SKRIVNOSTNIH RAZODETIJ Kar zadeva Slovemce, sem izvedel *z merodaljnih ust ekselence mam da-rima radostno vest, da so nam Japonca naklonjeni im da nas nameravajo plemensko konzervirati, ker smo tako svojevrstno in žarnimi v o, pleme, da bi bilo kar Skoda, če bi se pomešali z drugimi. Sploh da nameravajo Japonci na polju pasemske higijene napraviti nekaj grandioznega, tako mi je pravil mandarin. S pomočjo posebnih precizijsikih aparatov (made in Japan), bo mogoče pni vsakem individuju natančno preiskali in določilu kri najmanj dvajsetih milijonov prednikov, ki [jo ima vsak nas v svojih žilah, tako da si boš v par minutah popolnoma na c isitem in jas n cm i ali sl pristen plemen ec, ali pa talka in taka mešanica. Ta krvna analiza bo absolutno zanesljiva in vsako sleparij e n je s tem ali onim pokol en jem izključeno. Kar bo zlasti važno pri aristokratih in pa pni šovinistih. »Ampak veste, prijatelj,« mi je prav zaupljivo pošepetel mandarin, -“tja* na tako učene reči ne dam dosti, to so same teorije. Jaz pa sem - star izkušen praktik in pravim: na-turen instinkt, ta je zanesljivi In tukaj mi najbolj pomaga moj zmajček.« »Zmajček,« sem ee začudil. A mandarin je prihuljeno se mu-eraje že izvlekel iz nedrij živalco, in »mjo sdenlvnj pokazal, a širokim rokavom jo zakriva je pred drugimi gosti Boi je živ zmajček, podoben pritlikavemu brontosavru z okroglo glavico na dolgem vratu: valjasto trupelce s tenkim repkom., nizke žabje šapice, netopirjeva krilca s krempeljca- Zmajček me je gledal z zelenkastimi, zaspanimi očesci, leno pregibal glavo in spreminjal barve kakor kameleon. »Ali ni ljubek?« se je režal mandarin in ščegetal zmajčka po trebuhu, kar mu je očitno godilo, ker je jel iztegovati vrat in prožiti'kačji jeziček. »(No, pobožajte ga malo,« mc je silil mandarin. Meni se je žival gabila, a zbal 6em se mam dar in ovih prežečih oči »n sem se dotekmil zmajčka, ki me je takoj obliznil. Občutil sem na na koži sluzasto slino in s etn s stu-diem spet odmaknil roko. Tedaj pa se je nekaj drugega 6g odlilo. Mimo najine mize je prišla dama, ena prvih mariborskih krasotic: žen-res sijajne rase, ki je očarala vsakega moSkega. Ta dama bi »majčka drugače morda niti ne bila zapazila, toda zmajček je tisti hip SING'SING A Medtem pa se je nočmi čuvaj do dobra zdramil in obidejo ga dvomi. Pa ne da bi ta dva bila kalca pobegla kaznjenca? In še enlkrat zakliče v noč: IZ ZAPISKOV DR. A N DE i Pazniki ne razumejo vedno, da je tak mož bolan in da je treba z njim ravnati posebno previdno in obzirno. Če kaznujejo moža, ki je v takem duševnem stanju, potem i}e konec. Zakaj vsaka disainlinar-na kazen ima za posledico, da kaznjenca izpustijo nekaj dni pozneje, kot hi ga sicer, j,n tako se čuti prizadeti preganjanega, postane nasilen in se upre ... Posledica tega je kašot in blaznost ... V zadnjih desetih letih sem ugotovil sedemindevedeset takih primerov! Sedemindevedeset ljudi, ki bi jih lahko vrnili človeški družbi, če bi bili pravilno ž njimi ravm-b' Fantom Vso noč sem 'slišal, kako je neki kaznjenec tulil. »Hočem ven! Mary je pri vhodu! Pričakuje me! Hočem ven! Ve-e-e-em!«... Z osemnajstimi leti je bil prišel v Simg-Sing. Zdaj jih je imel oseminštirideset. V teku teh trideset neskončno dolgih let, ga nikdar nihče ni prišel obiskat. Nikdar mi pirejel kakega pisma. Nihče ga mi pričakoval na pragu prostosti..: Njegova bolestna domišljija si je bila ustvarila to Mary. V duhu jo je gledal, se pogovarjali z njo .. .. »Hočem ven! M.ary trie pričakuje! Mary!« Ko sem bil deset minut v njegovi celici, sem že sani pričel verjeti, da Mary res stoji pred durmi. Pravijo: Smg- Sing, to ie trjibisoč mož brez žene. Napačno! Sing-Sing, to je tritisoč mož. kf polni obupa stegujejo svoje roke proti neki nevidni Mary, proti fantomu žene in sanjah o ljubezni... Le enhrat je uspel pobeg V sto letih, odkar Sing-ouig stoji, se je le enkrat posrečili pobeg: dva na smrt obsojena, Thomas Pal lis1 er m Frank W. Roehl, sta bila tista, ki se jima je to mojstrstvo leta 1918 posrečilo. Nikdar več jih nismo videli... Neki drugi nič mani znameniti pobeg, je pred šestimi leti poizkusil razbojnik John Gillitomii. Toda v tem primeru je uspelo vieti ubežnika. in rabelj je imel zadnjo besedo... Končno zadnji dramatični poizkus Pata Greya, ki je povzročil cel upor... Toda pričnimo s pustolovščino, ki je uspela. Polnoč. Pazmik John H. Hulse neprestano patruljira po galeriji, kjer ležijo celice na smrt obsojenih kaznjencev. »Keeper«, nenadoma zamrmra neki glas, »žejen sem! Prosim, dajte trti kaj piti!« »Kdo govori?« »Jaz, Pallister, celica, št. 37. Mislim, da imam vročino ,.. Umrl bom od žeje!«... Hulse pije vso noč črno kavo. da ne bi zaspal. Nekaj kave mu ie še ostalo, Ali kaj! Radi tega ven- dar ne bo zaspal! Sočutno odgovori Pallistru: »Malo počakaj, prinesem ti kavo!« Paznik odpre vrata v celico. V tem trenotku plane kaznjenec manj in mu vrže prgišče popra, ki si ga je Ml v dolgih tednih prihranil, v Oči. Preden se napol slepi paznik zave, ga Pallister že pobije na tla, zveže in vrže v kot. Potem se polasti samokresa, ključev in peleri. ne, zaklene celico im steče na hodnik ... Ves dogodek ni trajal dalj kot eno minuto. Kaznjenec je zdaj odklenil celice kandidatov smrti. Večina teh nesrečnežev spi, Pallister jih prebudi in jim kliče: »Vstanite, dečki! Pobil sem Hul seja k. o! Bežimo!« Toda čudno: čeprav je v tem predelu kaznilnice bilo petnajst kandidatov smrti, se odloči samo eden, Frank W. Rodil, in sledi Pallistmvemu pozivu- Ostali pa niti odgovora, ne (dajo, ampak se nejevoljno obrnejo k zidu in spijo dalje •.. Pallister in Roohl zdaj ne smeta več tratiti časa. Na koncu galerije je majhen štedilnik, na katerem pogrevajo kaznjencem jedila. S pomočjo lopate za premog in železne palice napravita oba luknjo v strop in pobegneta na streho. Lahko bi že pobegnila, tvOa vba dobro vesta,, da. Čez nekaj minut pride paznik Mur)hy, da zamenja tovariša Hulse ja. In če Murphy takoj odkrije vso stvar, bo alarmiral vso kaznilnico in ubežnika bosta ujeta, še preden bi se jima posrečilo priti do izhoda ... Instinkt jima svetuje: bežati. •. razum pa: čakati.. ■ Naposled prevlada razum. Vrneta se s strehe in skrita za vrati, hladnokrvno štejeta minute ... Končno le zaslišita težke korake : Murphy... Hipoma ga pobijeta na tla, zvežeta in vržeta v celico, kjer že leži Hulse. •. »Ali ste se že odločili, fantje?« vpraša Pallister Molk. Sedaj pozaMene Roch! - celice; nista sigurna, če ne b> kdo teh strahopetcev, da bi sc --kupil, alarmiral straže ... Beg se je pričel! Roehl im Pallister ponovno sple. z ata na streho. Zunaj divja strašna nevihta. V nepredirni temi se jima posreči priti do zidu. S pomočjo rjuh, M sta jih vzela s seboj naposled le premagata to oviro, in počasi drsita Roehl im Pallister po Hudsonovem bregu nizdol. V tem trenutku udari strela v Ossimimgu; vname se neka hiša In hipoma, je vsa okolica jarko osvet Ijena. Neki nočni čuvaj odpre okno. da bi dal alarm za požar im opazi ob zidu kaznilnice dve senci. Zaenkrat pa še ničesar ne sumi im vpraša: »Ali vidita ogenj? Kje pa gori?« »Ne veva!« Odgovorita semq in izgineta v temo »Kdo pa sta?« Nobenega odgovora Nočni čuvaj je bil zadnji človek, ki je še videl Roehl a, im P a,Ulstra. Naslednje jutro so našli nekaj milj ob Hudsonu navzdol prevrnjen čoln im kaanilniška uprava je nekoliko prenagljeno sklepala iz tega, da sta oba Ubežnika utonila. In trupla ? Nikdar jih niso našli! Zato prav lahko sklepamo, da sta ubežnika, k; sta oba bila "stara, izvežbana mornarja, vso stvar s čolnom nalašč uprizorila, da sta tako tem laže ušla. Beg Johna Gillitomja John Gillitomii, morilec svojega prijatelja in dveh stražnikov, je pravkar dopolnil svoje enaindvajseto leto, ko je zvedel, da je guverner odbil njegovo prošnjo za pomilostitev. Ves obupan se je vrgel na tla v celici, si z nohti mesaril obraz in preklinjal človeštvo... Pazniki me pokličejo, toda jaz pravkar nimam nič časa, da bi se ukvarjal z Gillitonijem. Čez pet minut bodo usmrtili dva kaznjenca,, Gi vami j a Supe ja in Noya Champlaina, in zato moram oditi v »sobo smrti.« Ura je enajst in deset minut. Oba morilca sta hrabro umrla- r>ua^ltikjat pvio ki niv.va.jo priav atvpvati usmrtitvi, počasi odide in krvnik se s ceremonialnim poklonom poslovi od mene. Nenadoma pa. zaslišim z ona strani zidu, ki loči »sobo smrti« od celic kandidatov smrti, strahovito tuljenje- Presenečeni se spogledamo. Najbrže so se uprli kaznjenci in pobijajo paznike; ker pa je ta del kaznilnice od glavnega poslopja ločen s šestimi težkimi jeklenimi vrati, straža vsekakor ne more ničesar slišati o tragediji, ki se bržkone tamkaj odigrava .. Na srečo ima mrtvašnica, v ka. 1 teri moram pregledati trupla 1 usmrčenih, izhod na glavno dvorišče. Naglo odprem vrata — toda takoj obstanem. Zunaj je temna noč in pazniki, Id so razpostavljeni vrh zidu, imajo strog nalog, da takoj streljajo na vsako senco, ki se jim zdi sumljiva .,. Medtem pa postane tuljenje čedalje hujše in tako nimam več druge izbire... Naglo tečem preko dvorišča in prt tem neprestano vpijem: »Jaz sem doktor Andersont Jaz sem doktor Anderson! Ne streljajte .. ■ Tri minute kasneje vdenem s po močjo dvanajstero do zob oboroženih paznikov na galerijo, kjer so celice kandidatov smrti. Hvala Bogu! Kaznjencem se id posrečilo, da bi porušili železne ograje! Ko je Oillttoni zaslišal šum moje žage, ko sem odpiral usmrčenemu morilcu Lobanjo, Je dobil napad besnosti in treščil stol v vrata.. To je hipoma prevzelo tu. di ostale kaznjence, M se zdaj med strahovitim tuljenjem pričeli razbijati svoje pohištvo. Odtod tak trušč in tuljenje .. Astrološka napoved /a 4. julij. Slabi stavu ozvezdji«, poleg tega tudi dietni lunin mirte, ki pa pni nas ne bo viden, Asitiroilog-t označujejo današnji! dan kot zelo slab za vladar joče -hi vodilne osebe, katerim pretijo nezgode. Tudil n« gospodarski položaj bo ta konstelacija ne ugodimo vplivata. Utegnejo nastopiti dogodki, ki bodo vznemirjali duhove. V splošnem nemiren, nervozen dan, ki ga bodo neprijetno občutiti zlasti juli jel. za 5. julij. Dan, ki je ugodjen za umetnike ki umetniško dieto, za sport in za zabavišča. V ljubavno življenje pa zanaša ba dan motnje. Ljubezen bo 'trpela pod ljubosumnostjo in nivali-tato. Poznanstva s starejšim,i ljudmi vam prinesejo koristi v poklicu. ' za 6. julij. Današnji dan je dvoličen: zn duševnost pomirjevalen, blažilen, zadovoljujoč, pospešuje duševno delo; za materijalne zadeve ni posebno ugoden, vendar prinaša tudi v poslovnem življenju uspehe. Trgovcem kaže v splošnem dobro. — Z motornimi voziti in eHiektriičnimi napravami bodite danes posebno previdni, da ne bo nezgod za 7. julij. Prav dobri aspekti, ki bodo ugodno upliivali na poslovno in poklicno življenje. Tudi denarštvu kaže do-. .b$9. Za ztiainsibveme šbudtije im dei«> uspešen dam. V prijatctj»kwh- im : bavniih odnioš-ajih dioibri vplivi Ta dan je zlasti naklonjen juinijcem in s e p t e n i b rov c em, za 8. julij Današnji dan bo močimo vplival na čuvat vem) im nagonsko življenje. ; • v ljubezni! bodo razgibane strasti-Tak dan rad zbuja listo, kar imenujemo »ljubezen na prvi pogled«, ki navadno ni trajna. Za javno in prometno življenje je dober dan, tudi za šport, tekme ji id. V privatnem yt 'prriit ovire. za 9. julij. Neenaki aspekti; slabo poleg, dobrega Za promet, teh.i ko ,;n letalstvo dober dlan; tudi za zdlnavniške operacije. Za javne in poetične zadeve aspekti niso ugodo1. V poševnem im privatnem žl > 'en,u se obetajo nove dobre zveze In poznanstva. za 10. julij. Današnji dan je precej enak predvčerajšnjemu (sreda). V poslovno življenje prinese razgibanost In podjetnost. Ugodni aspekti zlasti z* junljce im septombrn-ee. V poslovnih zadevah naj se- ženske dano« pazijo pred moško premetenostjo--Ljubezen bo močno razgibam«, sno* bo nadvladalo razum, zato n*! ** ženske dkunes varujejo, da ne bodo ukanjene. — Današnjo sanje so P*11" menijima. — Kako vam je ugajal« dr*m* M jo je naplnal moj sto o fctodb lopovih? — No, precej zanimiva ret. <8 mi pa., da eo Meti trije topovi h*"1 dramo nekje ukradli. Brez tega ne pojde Gospodarite pametno z denarjem Moderno gospodarstvo sloni na izmenjavi blaga, Izmenjava pa je mogoča, vsaj v glavnem, le potom denarja. Za kroženje tienarja skr-todrta dve poglavitni gibali, davčni sistem države, M uterjava denar In ga razdeljuje za razne stvarne To drugo gibalo, denarni zavodi, in denarni zavodi, kjer se zbira brezposeln denar in ga denarni zavodi stavijo na razpolago delavnemu pridobitnemu gospodarstvu, da s tem omogooujejo gospodarsko delovanje sploh. To drugi gilbalo. denarni zavodi, rud; paničnega navala vlagateljev, ki so vsi naenkrat, večinoma brez potrebe dvigali denar, danes ne funkcijonira več, ali vsaj ne tako, kaikor bi moralo. Vlagatelji so v lastno likodo odtegnili gospodarstvu potreben sok, oslabili denarne zavode, onemogodilf jkredit in s tem normalno delovanje industrije in trgovine. LP če se denar redno steka in odteka v denarnih zavodih, lahko ti regulirajo gospo, (darSko življenje, dvigajo s tem *1 vi jenski standard, dvigajo dohod, ke posameznikov in zbirajo prihranke — kapital. Evidenten je torej zaključek, da Je treba ta drugi in najvažnejši motor denarnega prometa, denarne zavode, spraviti zopet v tek, na podlagi staro priznane prakse s — smotrenim hranjenjem in z nalaganjem prihrankov v domačih denarnih zavodih. Vzrok naše go- spodarske krize ni toliko zunanji kakor pred vsem notranji in ena glavnih težav obstoji v tem, da denarna sredstva niso osredotočena v denarnih zavodih. Ce odst ranimo ta vzrok, denarno krizo, bo sam ob sebi odpadel tudi velik del gospodarskih težav. Vsaki kdor brez potrebe dviga naložen denar, pomaga podaljšati krizo. Mestna hranilnica ljubljanska ne vrši važne gospodarske naloge upravljanja in razdeljavanja denarja iz vidika lastnega dobička temveč iz vidika pospeševanja gospodarstva, v prvi vrsti mesta Ljubljane, potem pa tudi vse ostale dravske banovine. Pomagati njej prj tem stremljenju je tedaj važno narodno delo, k a težega izvrševanje je vsakogar dolžnost in ne samo osebna korist. Brez denarnega prometa brez solidnih denarnih zavodov ni primernega gospodarskega življenja, kaj šele gospodarskega napredka. Zato je v interesu države, dežele in vsakega posameznika, da denarstvo procvita in da ga vsakdo po svojih močeh podpira s tem da nalaga svoje prihranke v denarne zavode in tako omogučuje njih delovanje, gospodarski procvit naroda in samega sebe! Ne dvigajte torej po nepotrebnem vlog prj Mestni hranilnici ljubljanski, temveč nalagajte nove! Javna beseda Ljubljana. ‘ 1. julija. Na HaSa štiri vprašanja odgo, Varja gospod A. L. v‘Ljubljani t akole : 1- Najboljši politik bo šele tisti, ki bo znal državnike prepričati o spoštovanju mej sosednih držav, kakor jih znajo spoštovati posamezne občine, ne glede na njih raznoliko velikost ali finančno moč. Nadalje posamezni kmetje, ki na tako različnih parcelah nemoteno pridelujejo zemeljske dobrine v prid človeštva. Kam bi prišli, ako bi hoteli drug drugemu s silo jemati ter radi tega tam stražo imeti?! 1. Denar naj kroži v domačem prometu, da ga bo čim več med ljudstvom. Kar je skritega izven dri a ve, naj se ga privede nazaj ali pa razveljavi. Novo odtujenje Pa naj se onemogoči. 3. Odpravijo naj prisilne dražbe, s katerimi imajo izgube upniki in lastnik, ker mu je posestvo prodano pod resnično vrednostjo. Dobiček iz tega si pa delajo največkrat kaki špekulanti, ko po-lem posestvo na drobno razproda, jo in na ta način posestvo in bivšega lastnika uničijo. Ako dolžnik fce more plačevati dolga, naj se posestvo odda v najem in iz teh dohodkov dolg izplačuje. Po končanem plačilu pa naj se posestvo lastniku izroči v svobodno rabo. 4- Z delavsko samopomočjo, z združcnlmi močmi. * lUjiub splošni in vsestranski o opelosti, kj danes vlada v vseh slojih, smo se na podlagi sievilnih in prav zanimivih odgovorov na našo »Javno besedo« le prepričali, da je še dosti zanimanja za javna vprašanja, žal smo morali pod te. žo razmer tudi ugotoviti, da večina teh odgovorov danes ni za objavo Kako težavno in kočljivo je bilo pri tem naše stališče, so lahko iz oblike objavljenih odgovorov videli vsi naši čitatelji, še najbolj pa oni, ki so jih napisali. Zato se vsem, ki so se nam odzvali, zahvaljujemo in zaenkrat javno besedo z današnjim dnem — zaključujemo. pong kot tenis, — ali če se pojavi v stanovanju miš. Strojepisni pouk učna ura Din 2.—. Vpisovanje in začetek večernega tečaja 6. julija ob 18. uri. Christofov zavod, Domobranska cesta 15. Ne bo Vam žal! Se danes sl preskrbite in poskusite parketno voščilo s katerim očistite Vaše parkete vseh madežev, Jim daste lep sijaj, obenem pa osvežujoči duh v sobi. Cena škatlji .... Din 10.— Velika škatlja . . . Din 18.— Odprto po kg . . . Din 24.— R* Hafner, Ljubljana, Celovška 61 GLAVNA ZALOGA : TELEFON 35-66. V lepoti $e moč! Izraz lepote pa povdari lepa modema frizura, izgotovljena v frizerskem salonu Franchetti Engelbert NOVO VODSTVO Tyrševa c. 20, vls-š-vis kavarne Evrope, In to potom trajne ondulacije na najnovejšem aparatu brez elektrike, brez žic ter dovršeno izdelane vodne ondulacije. HRANILNE KNJIŽICE prodat« ali kupite najbolj« poteo mej« oblaat veno doroljene pkaras. — Dene« takoj. Prlloilte tnamle RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledališke ulica 18. Tel etan 86-10. ^ TELEFON 20-59 i. Suha drva, premog in k a r- bopakete dobite pri L. POGAČNIK - Bohoričeva 5 VASE pisalne stroje, računske stroje, registrirne blagajne VAM poceni in strokovno popravi BORIS V. SIMAM)!., Ljubljana, Kolodvorska ul. 11, telefon 24-37. Opozorilo! Opozarjamo vse cenj. interesente, da noben akviziter ni bil, in ni pooblaščen prejemati naplačila za naročnine In oglase v našem listu. UPRAVA »GLASA NARODA«. NAJBOLJŠE TAMBURICE in mojsterske kitare ter mandoline z amstvom priporo-•a znana izdcloval-nica tamburic ilejan 1. Bigi Sisak št. 18 JUGOSLAVIJA Naročite novi veliltl ilustrovani cenik tamburic, katerega pošljemo na zahtevo vsakomur brezplačno. Odlikovan s tremi zlatimi kolajnami in diplomami. Dobavitelj tamburic za vsa sokolska društva v državi kakor tudi za vsa naša društva v Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji. Iztlelovalniea harmonik izdeluje tango harmonike, hromatlčne, sprejemajo se vsi godbeni instrumenti Y popravilo. DRAGO JANC Ljubljana, Sv. Petra cesta 55. Oc-gSSt cl* 45305-2203 Vol. 635-42. Obutev ^a, vviko priložnost,. . . ta dolo na polju in doma, z»a pešhojo, tu spo-rt in igre, jo ta plainem 6evc-Ij z neraztrgljivim gumijastim pod pl.a tom. Dt omogočimo nabavo istih vsakom^rr, wmo jim znižali Mine od Din 25.- na Din !9.- Otroški od St. 30-:)i pi ej Din 19. sedaj samo Din 15,- Moftki od at. 43-47 pri-j Din 29.•, sedaj sam-o D'un 25.- lločni, lahki za delo ia SoraiKJUi. Iz pLitin v beli drap ili »ivi barvi, z ne^zlrgljlvim" gumijastim poipiialomi. Ilodem-o omogočiti frtaJti gospodmji rvvbavo istih, — to amo jira zoičall ceno od Din 35-- ua Din 29.- 35644-31 Vol. 5t. 2#a duriete, bicikliste, »kAiite, za vs«iko delo na polju. Ln ta, živahno otroke je najmotaejš*, najiidabnojŠA im najsigiLrnoj&a naaa »Sportka«, i-zdol«.-na iz krepkoga platna z giunij.aetim nazoh..♦nim |)(n1-platom. Znilali smo cono ->1 Din 35.- na I m 29. , <1a ?*OK*mtiT mo*noet, '1* »\ )tii nebevi. Otroške od At ‘iO-'M prej r>. 29.• »banejo sedaj aanro IHn 86.-MoSke od 8t, »47 prej Din 39.- »odaj »amo l>iii 35.- p^o95-9193 NdjnovejSi model. Čeveljčki iz belega lanenega platna, modno kariran vzorec. Prej Din 49__, sedaj samo Din 39—, 70995-9134 NajnovejSi model. Čeveljčki i.z belega lanenega platna, modro kariran vzorec z ravno Odsekanim vrhom jaklplata. Prej Din 59 sedaj samo Din 89.—. 69995-1159 Za odpočitek nog, lahek, udoben in eleganten letni čeveljček iz belega lanenega platna. Znižala smo ji,m ceno od Din 50 „ im Di k)— Eleganten čeveljček k letni obleki Kombi-iiaolja seintia z lanenim platnom. Napravi nogo majhno in elegantno. Prej Din 69.—, sedaj stanejo samo Din 59— 3395-14224' Model iz Nizrze za elegantno damo. Prej Din 79—, sedaj samo Din 59 — Izdajatelj: Humbert Mavrin. — Urednik: Ivan Albreht. — Tiska Narodna tiskarna d. d.; predstavnik Fran Jczerftek, vsi v Ljubljani. — Lredni6tvO In uprava: Nebotičnik, Telefon 38-55. Cek. račun Ljubljana, 6t. 14.614. — Izhaja vsako soboto. — Naročnina na mesec Din 6.—, za tujino Din U6. —« Posamezna številka Din 1.50.