Pod kljukastim kiižem. Kljukasti križ, znamenje hitlerizma, je pogansko znamenje, ki se vedno drznejše dviga zoper krščansko znamenje = Kristusov križ. Med obema ni poravnave, tudi pomirjenja ne. Ko je Hitler sklenil konkordat z rimskim papežem, so nekateri pričakovali, da bodo pravice Kristusovega križa ostale v Nemčiji nedotaknjene, in to tcm bolj, ker je Hitler takrat vneto zatrjeval, da bo Nemčijo uredil in upravljal na podlagi »krščanstva«. Tisti, iki so gojili te nade, so do dna duše iznenadeni in užaloščeni, s sv. Očetom na čelu. Papež Pij XI. je temu razpoloženju dal izraza v odgovoru na voščila, ki mu jih je poslal o božičnih praznikih nemški kardinal Schulte. V pismu, v katerem se za ta voščila zahvaljuje, poudarja, da je v velikih skrbeh radi razir.rr v Nemčiji. Razmere med cerkvijo in državo se v Nemčiji dnevno slabšai'o. Narcdni socializem vedno bolj pokazuje svoje poganske rogove, ki jih je prej ne^koliko skrival v težnji, da si nakloni podporo cerkve ali vsaj odstrani njeno nasprotovanje. Hitlerizem z dejanji doikazuje, da je v resnici takšen, kaikor so ga prej obsodili nemški škofje in v božičnem pastirskem listu avstrijski šikofje. Geslo hitlerjevske vlade se ne glasi: »Kristusov ikriž na- prej!« To geslo slove: »Kljukasti križ naj zmaga povsod!« Kdor se temu pohodu poganskoga (križa upa ustavljaii', se smatra kot sovražnik narodno-soci* alistične stranke in države. Mnogo movajo trpeti zl _ti duhovniki, iki jili je veliko število zaprtih po ječah in zbiralnih taboviščih. Nedavno so bdli obs-ojeni 3 ka.oliški duhovniki na Bavarskem (mestni župnik dr. Muhlcr^ kaplan Thaler in katehet Sollacher); češ, da so širili govorice o razmerah, ki vladajo v zbiralnem taborišču Dachau. Obsojeni so bili na 4, 3 odnosno 5 mesecev. Zlasti je hitlerjevcem trn v poti katoliška mladina, ki se drži Kristusbvega ikriža ter ne mara za ikljukas-i križ. Pretekli mesec je katoliška mladina v mestu Stuttgartu priredila versko prireditev za proslavo svetega leta. Katoliški študenti so v uniformah marširali z verskimi zastavami na svečanostni prostor, kjer je imel bogoslovni profesor iz Tiibingena dr. Karl Adam govor. Z izbranimi besedami je govornik poudarjal, da za katoličane ni nobene nravnosti, tudi pogansko-narodne ne, iki ne temelji \ veri. Katoliško krščanstvo je napravilo iz Nemcev to, kar so. Nemškc ikrščanstvo, ki se zdaj širi, je rasnc (plemensko) usmerjeno, je torej za ika« toličane praznoverje. Po govoru, ki s. ga študentje sprejeli z velikanskim odobravanjem, je mladina ikljub prepovedi policije napravila obhod po mestnih ulicah. Za to jih je zadela kazen. Kazcn ie tudi zadela govornika _tr. Adama, ki je Ml Ikot vseučiliški profesor suspendiran. V pojasnilo duh.a, v katerem se danes vlada v Nem-iji, naj še služijo besede, ki jili je dne 22. januarja govoril bavarski prosvetni minister Schemm v Augsburgu pred 2000 učiteljev. Po uradnem poročilu je g. minister med drugim rekel: »Vlada dobro ve, da narodno-socialistjčna država še ima veliko nasprotnikov bodisi v gospodarstvu, bodisi v spovednici. Ne bomo mirovali, dokler d-ocela ne iztrebimo teh škodljivcev.« Tako divja kljukasti križ proti Kristusu, njegovemu ikrižu in njegovi cenkvi. Kako se godi zvestim služabnikom Kristusovim, doikazuje narodno-&ocialističen napad na znanega neuklonjivega miinchensfcega škofa ikardinala g. dr. Faulhaberja. Padla sta dva ostra strela iz 'karabinke v nadškofovo sprejemnico. Krogle so okno razbile ter obtičale v nasprotni steni. Kardinal ni bil zadet, ker je par trenutkov prej zapustil sprejemn.co. Spreobrnitev v Konncrsreuthu. V trgu Konnersreuthu na Bavarskem blizu čehoslovaške meje živi Terczija Neumann, ki je znana po celem svetu. Njen svetovni sloves ni utemeljen ne v visokem rodu, saj je hči preprostih staršev iz ljudstva, niti v bogastvu (siromašna je s starši vred), niti v visoki izobraženosti (ima izobrazbo preprostega ikmečkega dekleta). Po vsem svetu je znana radi tega, iker že od 1. 1926 ničesar ne uživa (gre pač vsak dan ik sv. obhajilu) in ker ob petkih doživlja trpljenje Kristusovo, pri čemer ji tečejo po obrazu in drugih organih krvave srage ter dobiva znamenja Kristusovega trpljenja. Zdravniki, tudi nekateri slovenski, se trudijo, da bi te pojave raztolmačili z naravnimi razlogi. Doslej to ni nobenemu uspelo v zadovoljivi meri. Ali so ti pojavi nadnaravni in čudežni, o tem soditi je stvar __ato.iš__e cerkve. ki pa doslej svoje sodbe ni izrekla. Kar pa zanima tudi širši čitateljski krog, so razne spreobrnitve, iki so se zgodile v Konnersreuthu. Tako se je spričo življenja in trpljenja Terezije Neumann spreobrnil, kaior smo že poročali, h katoliški veri žid Rothschild, po poklicu lekarnar. Dal se je krstiti ter postal katoliški duhovnik ter je kot vnet duhovnik umrl. V Konnersreuthu se je spreobrnil h katolicizmu protestant dr. Gerlich, sloveči nemški novinar, ki je tudi spisal dve l.njigi o Tereziji Neumann. Ko je v Nemčiji zavladal narodni socializem, so ga napadalni oddelki te stranke ikot velikega nasprotnika hitlerizma vrgli v ječo, kjer mora šc vedno trpeti ncznosne telesnc in dusevne muke. Zadnji čas poročajo časniki o spreobvnjenju gospe Ane Schadler iz Essena, ki je stara 63 let. Ko je bila stara 16 let, je odpadla od katoliške vere ter postala fanatična komunistinja. Pozneje je v komunistični stranki zavzemala važno mesto ter velikokrat nastopala na političnih zborovanjih ikot strastna govornica. Pred tremi leti je o priliki l.omunističnega obhoda v Essonu slučajno opazila neko sliko iz filma »Tcrczija iz Konncrsreutha«. Odločila sc jc, da gre v Kon- nersreuth, da bi odkrila tamošnje »goljufije«. Pa se je drugače zgodilo. Pod vtisom tega, kar je videla na Tereziji, se ji je vrnila vera. Prosila je za sprejem v katoliško cerkev. Sedaj je vneta katoličanka ter rada pripoveduje, na kako čudovit na.in jo je božja prevldnost zopet pripeljala h Kristusu, od katerega je bila odpadla. NekaJ o testamentu. V VVashingtonu v Zedinjenih državah Severne Amerike izhaja ikatoliški list, iki nosi naslov »Družinski list«. V njem piše pater Markert o zadevi, iki smo jo zapisali Ikot naslov tej beležki. Besede, ki jih »Družinski list« objavlja izpod peresa tega znamenitega ljudskega pisatelja in govornika, veljajo tudi za naše razmere. Pater Markert namreč piše med drugim: »Koliko naših katoličanov misli na to, da bi se v svojem testa mentu spomnili Boga, cenkve, misijonov, ubogih in pa,ikatoliškili časni kov?! Nedavno je neki razborit člove. pregled«} »0 testamentov, bodisi kato ličanov, bodisi neikatoličanov, ter objavil o tem svojo sodbo. Meni žal ni&c na razpolago številke o katoliSkih te. nekatoližkih zapustnikih. Znano p.'. mi je, da je bilo na nekatoliški stran za dobrodelne namene testamentaričm sporočenih 17 milijonov dolarjev, zt nekatoliške izobraževalne ustanove 47 milijonov dolarjev, za ikatoližke dobro delne namene pa samo 121.000 dolarjev in za katoliške prosvetne svrhf 143.000 dolarjev. Ce je tudi ikatoličano. veliko manj, nego je število drugover cev, vendar ni nobenega sorazmerja ako prosmatramo % navedene številke Nekaj torej ni prav. Ali manjfca praktičnega udjestvovanja vere, ikatero izpovedamo v srcu ali z ustnicami? Ali ni dovolj razumevanja za važnost dobrodelnosti? Ali visimo preveč s srcem na premoženju in denarju, kakor dr. bi ga mogli vzeti s seboj v grob? Ali je to izraz, da nič ne mislimo? To &< vs. odprta vprašanja.«