DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED SREDA, 15. 5. 1974 ST. 5 Samoupravljanje kot temeljni družbeni odnos LETO IV. M TFHON JOES ZKS ZAHVALA Centralni komite ZK Slovenije se vam v imenu VIL kongresa ZK Slovenije in novo izvoljenih organov iskreno zahvaljuje za pozdrav oziroma čestitko, ki ste jo poslali kongresu v dneh njegovega zasedanja. Vaše besede so bile močna spodbuda kongresu in zavezujejo novo vodstvo Zveze komunistov Slovenije. Prepričani smo, da se bomo skupaj bojevali za uresničitev stališč in sklepov kongresa. Novo izvoljeni organi si bodo posebej prizadevali, da bi opravičili zaupanje, ki ste ga izrazili z vašim pozdravom Vil. kongresu Zveze komunistov Slovenije. Tovariški pozdrav! Ljubljana, 18. aprila 1974 /q' v sž IV* L ‘ e*« %-,1 ji.««»* £/ Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit Rezultati poslovanja v I. tromesečju 1974 Načrtovano zadolžitev za I. tromesečje smo realizirali z naslednjimi indeksi: neto prod. vrednost % TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 70,50 TOZD Bled 88,38 TOZD Mojstrana 58,55 TOZD Podnart 92,11 skupaj DO LIP Bled 78,52 kritje na pragu proizv. enot % TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 71,12 TOZD Bled 62,82 TOZD Mojstrana 43,53 TOZD Podnart 101,40 skupaj DO LIP Bled 71,57 fiksni stroški % TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 125,14 TOZD Bled 145,16 TOZD Mojstrana 74,12 TOZD Podnart 87,65 skupne službe 121,65 skupaj DO LIP Bled 122,09 kritje na pragu TOZD % TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 17,88 TOZD Bled 36,18 TOZD Mojstrana 5,25 TOZD Podnart 78,23 skupaj DO LIP Bled 36,37 Vsi navedeni elementi so računani na podlagi planskih cen surovin in materialov. Ob upoštevanju dejanskih nabavnih cen surovin in materialov pa bi bilo kritje na pragu TOZD naslednje: TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica negativno 65,23 % TOZD Bled 41,04 % TOZD Mojstrana 4,32 % TOZD Podnart 79,45 % skupaj DO LIP Bled 5,32 % Na podlagi doseženega kritja na pragu proizvodnih enot ne krijemo stroškov skupnih služb in nam bi stroški skoraj v celoti predstavljali izgubo. Po planu pa bi morali v I. tromesečju ustvariti ostanek dohodka v višini 3,154.037 din. Na negativni rezultat v I. tromesečju so vplivale povečane cene surovin in materialov uslug in dajatev, večja potrošnja oz. slabše izkoriščanje ob zamrznitvi prodajnih cen in otežkočeni oskrbi s potrebnimi materiali. Poleg tega je nizko dosežena realizacija morala nositi sorazmerno visoke fiksne stroške. Za prebroditev tako negativnega stanja je nujno zaostriti varčevanje na vseh področjih in iskati take prodajne poti, ki nam omogočajo najboljše rezultate, seveda pa pri tem voditi tako politiko, ki nam bo omogočala trajnost proizvodnje, prodaje in ustvarjanja potrebnega dohodka. Izvoz Podjetje je doseglo izvoz v višini 1,102.614 dolarjev, kar predstavlja 120 % v primerjavi z izvozom v I. tromesečju lanskega leta. Osebni dohodki Povprečni osebni dohodki na zaposlenega v I. tromesečju 1974 so bili naslednji: indeks 74/73 Boh. Bistrica 2.355 114 TOZD Bled 2.248 113 TOZD Mojstrana 2.318 105 TOZD Podnart 2.361 132 TOZD Trgovina 3.070 124 Skupne službe 3.309 105 skupaj DO LIP Bled 2.410 112 Nedvomno sodita sedmi kongres slovenskih komunistov ter deseti kongres jugoslovanskih komunistov poleg sprejetja nove ustave med najpomembnejše dogodke letošnjega leta ali celo za obdobje nekaj let. Resnično živimo v času zelo razgibanega življenja, ko sprejemamo dokumente in odločitve za daljše obdobje in postavljamo temelje novim samoupravnim odnosom, v katerih končno prihaja do velajve beseda delavcev ter njihova odločitev. Lahko celo trdimo, da po pismu predsednika Tita in po zmagi novega koncepta samoupravne socialistične demokracije kot posebne oblike diktature proletariata, ki smo jo postavili z novo ustavo, stopamo v novo zgodovinsko obdobje družbenih odnosov. To je novo obdobje na jugoslovanski poti v socializem, ko oblast delavcev dobiva novo vsebinsko osnovo v nedavno sprejeti ustavi, in ko si je zveza komunistov Jugoslavije zastavila za svojo največjo nalogo: to oblast uveljaviti tudi v praksi, v temeljni organizaciji združenega dela, v delegatskih zborih ter na vseh področjih samoupravnega življenja. O teh nalogah je bilo največ besede tudi na nedavnem sedmem kongresu zveze komunistov Slovenije. Zelo nedvoumno in s posebnim poudarkom je bila na zboru slovenskih komunistov postavljena ugotovitev, da smo s sprejetjem nove ustave napravili šele prvi korak, da pa nas velike naloge pri uveljavlajnju samouprave in dejanske oblasti delavcev na vseh področjih odločanja še čakajo. Predsednik zveze komunistov Slovenije France Popit je v uvodnem poročilu na kognresu zelo jasno poudaril, da je povsem prodrlo in zmagalo spoznanje, da je oblast delavcev in vseh delovnih ljudi potrebno odločno uvajati ter uveljavljati povsod. Samoupravljanje pa mora postati temeljni družbeni odnos. Posebej se moramo boriti za neuvrščenost naše zunanje politike ter krepiti obrambo ter splošni ljudski odpor. Prav na tej temeljni usmeritvi moramo voditi boj za socialistično samoupravljanje ter dosledno izvajati določila ustave. Delavec mora postati nosilec odločanja, zato pa moramo v praksi uveljaviti vse oblike neposredne samouprave v temeljni organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti, v samoupravni intereseni skupnosti ter v zborih delegatov občine. To so velike naloge, ki smo si jih zastavili komunisti in vse napredne sile in delovni ljude Slovenije in Jugoslavije. Da te naloge danes tako jasno lahko postavimo, je to zasluga zmage nad silami, ki so nasprotovale samoupravnemu konceptu socializma ter uveljavljanju vodilne vloge delavskega razreda. Graditev socializma je razredni boj. Vodi ga lahko le organiziran delavski razred, ki v tem boju povezuje vse napredne sile. V tem se zveza komunistov uveljavlja kot vodilna idejnopolitična sila delavskega razreda, katerega usmerja k zgodovinskemu cilju proletarske revolucije. Ta cilj nam postavlja najbolj napredna družboslovna veda marksizem, ki je temeljni nauk in teoretična podlaga tudi naši jugoslovanski praksi. Seveda pa je bilo potrebno najprej izbojevati bitko proti vsem tistim silam, ki so se upirale taki usmeritvi boja za samoupravni socializem, v katerem imata vodilno vlogo delavski razred in zveza komunistov. Te, samoupravljanju nasprotne sile, so podcenjevale zvezo komunistov in delavcev, upirale so se organizirani bitki za samoupravljanje pod zastavo Partije, obenem pa zagovarjale zgrešeno stališče, češ da je obdobje revolucionarnega delovanja komunistov končano, da ni več potreben boj, ker bomo socializem dosegli brez komunistov in podobno. Zmaga nad takimi škodljivimi pojmovanji je bila izbojevana na pomembnih partijskih posvetih, kot so 21. seja predsedstva ZKJ, 29. seja centralnega komiteja ZKS, najbolj odločen prelom z nasprotnimi silami pa pomeni Titovo pismo in sprejetje nove ustave. Na sedmem kongrsu so delavci nekaterih večjih industrijskih središč Slovenije na plenarni razpravi povedali nekaj zelo zanimivih ugotovitev iz prakse. Kaj se je dogajalo pred Pismom, so povedali, da so si preveč besede pri odločanju lastili vodilni delavci. Premalo so skrbeli za informiranje delavcev o pomembnih zadevah v tovarni, nobene posebne pozornosti niso posvečali izobraževanju in usposabljanju delavcev, pomembne odločitve so padle v ozkem krogu strokovnih ter vodilnih ljudi, ne da bi delavci kaj zvedeli o tem. Nadalje: premalo so vrednotili delo, odnosi med delavci in vodilnimi ljudmi niso bili dovolj tovariški, in podobno. Po Pismu pa se je marsikaj spremenilo in se postopoma zboljšalo, so povedali. Predvsem se je okrepila vloga zveze komunistov. Delavci so poslej dobivali več besede pri odločanju. Informiranje se je zboljšalo. Več sredstev so namenjali za izobraževanje in stanovanjsko izgradnjo. Precej več delavcev je dobilo nova stanovanja, medtem ko je bil preje to redek primer. Zboljšalo se je nagrajevanje ter vrednotenje dela. Delavci so se postopoma lažje uveljavljali pri odločanju, ker so bili bolje informirani. Pogosteje so se obračali za nasvete in pomoč na zvezo komunistov, ker je pridobila na ugledu in so ji več zaupali. Tudi splošno vzdušje in razpoloženje v tovarni se je zboljšalo, odnosi pa so se popravili. Poslej bi bilo težko doseči enotna sta- lišča in sklepe, če so ubrali pravo pot obveščanja, dogovarajnja ter informiranja. Ob takem vzdušju in enakopravnejšem vrednotenju slehernega delavca in vsakega dela so se brez težav na zborih delavcev in po samoupravnih delovnih skupinah odločili za več dela, za delo tudi na prosto soboto, če je bilo potrebno. Nasprotno pa so bili vselej ogorčeni in nezadovoljni, če so jih odrivali od odločanja in sprejemali odločitve v ozkem krogu vodilnih in s tem uveljavljali podjetniško oblast in miselnost. V takih odnosih, ko si skupina ljudi lasti pravice odločanja namesto delavcev, razumljivo ustvarja nezadovoljstvo in spodbuja odpor. V novih delegatskih razmerjih je to sicer onemogočeno. Vendarle pa bo potrebno veliko naporov in dobre volje ter vztraj-nosit, da ob postopku informiranja na zborih delavcev, vsklaje-vanja in sporazumevanja v samoupravnih delovnih skupinah, v delegacijah in kasneje na konferenci delegacij ali v zboru združenega dela, ne bomo odnehali ter se zadovoljili s polovičnimi rešitvami. S tem bi kršili osnovno samoupravno načelo in otežkočili ali pa celo onemogočili besedo delavcev pri končnih odločitvah. Delavci so na kongresu govorili iz lastnih izkušenj in prakse. Zato so bile njihove besede tako konkretne, jasne in nedvoumne. Opozorile pa so na nekatere bistvene probleme, na katere moramo biti najbolj pozorni. Zanimivo pa je tudi, da so ljudje iz prakse potrdili ugotovitve, postavljene v kongresnih dokumentih. Zato lahko ugotavljamo, da so stališča in sklepi, sprejeti na sedmem kongresu najbolj celovita ocena dosedanjega razvoja in dosežene stopnje samoupravljanja, obenem pa tudi spodbuda za lastno oceno, ki jo moramo izdelati v vsaki sredini ob posebnih razmerah, ki so značilni zanjo, tako v sleherni delovni organizaciji, krajevni skupnosti, interesni skupnosti ter v občini. Seveda pa ne bomo ostajali zgolj pri ocenah stanja in razmer: iz njih naj izhaja temeljito pretehtan akcijski program nalog, ki jih moramo uresničevati nemudoma ali v bližnjem prihodnjem obdobju. Pred nami je deseti kongres jugoslovanskih komunistov. To bo nedvomno najpomembnejši politični dogodek leta in obenem krona vse razgibane politične aktivnosti komunistov in vseh delovnih ljudi v minulem obdobju po Titovem pismu. Zato se moramo nanj prav tako temeljito pripraviti kot na sedmi kongres ali pa še bolj. Sicer pa tečejo priprave že od junija lanskega leta, ko smo dobili Izhodišča za 10. kongres in vodili razpravo že lani,.največ pa letos pred samim sedmim kongresom. Veliko pa bomo morali še storiti. Jože Bohinc Sklepi samoupravnih organov 1. V zvezi s predlaganim osnutkom sprememb samoupravnega sporazuma o delitvi doliodka in OD v lesni industriji daje SDS na podlagi soglasij vseh TOZD soglasje k vsem predlaganim spremembam in dopolnitvam samoupravnega sporazuma in v soglasju s TOZD imenuje za podpisnika tov. Henrika Blažiča. 2. SDS je na podlagi soglasij vseh TOZD potrdil pristop k izgradnji skupnega plinskega agregata. Naše podjetje je na podlagi instalirane moči zainteresirano za 1/2 deleža t. j. 0,5 MW — 1,250.000 din. Za podpis sporazuma je bil imenovan ing. Jurij Hočevar. 3. SDS je na podlagi obravnave na svetu za gospodarjenje in razprave na zasedanju dovolil začasno virmaniranje sredstev iz postavke aneksa za kotlovnico v višini 710.000 din v TOZD »Tomaž Godenc«. 4. Potrdil je spremembo 48. člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku. 5. Neizplačana masa OD po zaključnem računu se izplača po kriterijih merila ostanka dohodka. Po tem merilu so nagrajeni vsi delavci, ki so bili redno zaposleni v letu 1973 ,oz. so med letom odšli ali prišli. Osnova za izplačilo so vse plačane ure v letu 1973, z izjemo bolovanj. To izplačilo velja tudi za trg. predstavnike, vajence in pripravnike, ne velja pa za tiste delavce, pri katerih je bilo izplačilo določeno po vnaprej dogovorjenih fiksnih zneskih (civilno pravno razmerje, dopolnilno delo). 6. Naša DO bo odkupila obveznice federacije v nominalni vrednosti v znesku 2,000.000,— din. Vse obveznice se vročijo pri poslovni banki v Radovljici. 7. Glede na nastalo situacijo je SDS sklenil, da ne bomo zahtevali refundacije za usposabljanje vojakov in starešin teritorialne enote. Tisti OD, ki bi jih morali refundirati, se evidentirajo na posebni kartici v knjigovodstvu OD. SDS pa nadalje predlaga svetu za narodno obrambo, naj tiste DO, ki niso vključene pri teritorialnih enotah, v kakšni drugi obliki prispevajo v sklad za narodno obrambo. 8. SDS predlaga DS TOZD, da imenuje skupnega podpisnika samoupravnega sporazuma za temeljne interesne skupnosti Franca Cuznarja. SVET ZA IZOBRAŽEVANJE 1. Za predsednika sveta je bil izvoljen Franc Mencinger, za namestnika pa Andrej Trojar. 2. Za šolsko leto 1974/75 je razpisal štipendije in učna mesta vajencev. 3. V iniciativni odbor za Titov sklad za štipendije je bil imenovan član Andrej Trojar. 4. Ugodno je rešil prošnjo Marka Freliha za oprostitev plačila dela stroškov tečaja za obločno varjenje in rezanje. 5. Ugodno je bila rešena tudi prošnja obiskovalcev osnovne šole za študijski dopust: — če uspešno opravi slušatelj vse izpite v enem letniku za letnik — 3 dni — če pa dela dva letnika skupaj, za oba letnika skupaj — 5 dni 6. Odobrena je bila štipendija tov. Jožetu Matjažu, ki obiskuje redno lesno delovodsko šolo v Škofji Loki. SVET ZA SPLOŠNE ZADEVE L Za predsednika sveta je bil izvoljen Zdravko Knaflič, za namestnika pa Stanko Hodnik. 2. V svet osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled je bil imenovan za delegata Ferdo Tolar. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE L Za predsednika odbora je bil imenovan Štefan Banko, za namestnika pa Ivan Peteh. 2. Odboru je treba pošiljati vse zapnike SDS in svetov skupnih izvršilnih organov DO. 3. Odbor bo obravnaval tromesečna poročila o reklamnih stroških, potnih stroških, reprezentanci, pogodbah o delu iz CPR SVET ZA OBVEŠČANJE L Za predsednika sveta je bil soglasno imenovan Ciril Kraigher, za namestnika pa Metka Poljanec. 2. Svet je namesto Henrika Blažiča imenoval v uredniški odbor Jasno Pretnar. 3. Člani sveta za obveščanje naj v svojem TOZD s pooblaščencem uredijo oglasne deske in splošnemu sektorju sporočijo število le-teh. SVET ZA GOSPODARJENJE L Predlagal je spremembo 51. člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku. 2. Prošnjo kovinskega oddeleka za višinski dodatek je svet odstopil strokovni službi OD, ki bo do naslednje seje pripravila predlog. 3. Čimprej je treba pričeti na pripravi predloga sprememb naših internih aktov s predlaganimi spremembami samoupravnega sporazuma. Splošni sektor je zadolžen, da te spremembe vključi v samoupravne akte do 15. 5. 1974. 4. Ugodno je rešil predlog vodje prodaje za 5 % povišanje osnovne obračunske postavke po 8. členu pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku: — Dragu Pauluši — Darinki Prevc Prevčevi se osnovna obračunska postavka poviša za 5 % zaradi povečanega obsega dela; v kolikor pa bo prodajni sektor sprejel novo delovno moč (korespondenta) se ji 5 % dodatek ukine. SVET ZA DRUŽBENI STANDARD L Na podlagi rang liste je za gradnjo in adaptacijo stanovanj razdelil posojila prosilcem: iz leta 1972 (do maksimuma din — Franc Lapajne 20.000,— — Alojz Burja 60.000,— — Janez Smukavec 30.000,— — Lovro Vojvoda 20.000,— — Franc Urbanc 10.000,— — Ivan Hožič 20.000,— — Janez Miklič 20.000,— — Jože Ravnik 20.000,— — Stanko Hodnik 20.000,— — Jasna Pretnar 20.000,— — Anica Mohorič — Anica Praprotnik — Pavel Malej — Franc Lap za leto 1973 — Majda Mikelj — Slavko Ogrin — Anton Pretnar — Jože Odar — Tone Golc — Ivan Lomovšek — Ciril Kraigher — Martin Arh — Emilija Janša — Franc Jakopič — Anton Noč • 20.000,— 20.000,— 20.000,— 20.000,— din 30.000, — 25.000, — 30.000, — 25.000, — 25.000, — 30.000, — 30.000, — 12.000, — 30.000, — 30.000, — 30.000, — — Branko Cesar 25.000,— — Jože Koren 30.000,— — Metka Poljanec 30.000,— — Jakob Mrak 30.000,— — Antonija Bajrič 30.000,— — Jože štendler 30.000,— — Anton šakič 20.000,— — Franc Odar 20.000,— — Jože Ambrožič 30.000,— — Alojzija Bratuša 12.000,— — Andrej Trojar 30.000,— 2. Dal je soglasja na vloge prosilcev za posojila pri Stanovanjski skupnosti občine Radovljica. 3. Sprejel je sklep o dodelitvi regresa za leto 1974: članom delovne organizacije bomo v letu 1974 dolelili po 800.00 din regresa, 100,00 din od člana pa bomo zadržali za regresiranje počitniškega doma. Pravico do regresiranja imajo vsi zaposleni, ki so bili v delovni organizaciji na dan 30. aprila 1974 in ki so izpolnili pogoj za koriščenje letnega dopusta. Pravico do regresa imajo tudi vsi upokojenci, ki so šli v pokoj po L januarju 1974 in pa vsi tisti, ki so po tem roku odšli na odsluženje kadrovskega roka. Regres se deli L junija 1974. 4. Določi cene pensiona v počitniškem domu: — za člane DO 45,00 din — za otroke zaposlenih 25,00 din (do 12. leta) — za zakonca našega delavca, ki je zaposlen drugje 80,00 din — za tuje 100,00 din Sklepi IV. zasedanja DS TOZD lesna predelava »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica z dne 16. 4. 1974. Letni program proizvodnje in prodaje plošč se poveča za 100.000 m2, tako da naj bi bil novi letni plan 580.000 m2. Upoštevati je dosedanjo proizvodnjo, preostanek pa razdeli na 8 mesecev. Letna prodaja žaganega lesa v izvoz se zmanjša za 6000 m3 tako, da ostane letna zadolžitev 6000 m3. Za pokritje povečane proizvodnje plošče je, poleg lastnega žaganega lesa, potrebno zagotoviti 3000 m3 žaganega lesa iz TOZD Bled in 3000 m3 žaganega lesa od drugih dobaviteljev. Za vse spremembe je potrebno uskladiti planske zadolžitve, ki vplivajo na osebni dohodek. čimveč pozornosti je posvetiti kvaliteti izdelave plošč. DS daje soglasje k osnutku spremembe samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka v lesni industriji in soglaša tudi s podpisnikom sporazuma tov. Blažič Henrikom. Za vršilca dolžnosti vodje TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« je imenovan tov. Bajt ing. Franc. Sprejet je bil predlog za pristop k izgradnji skupnega rezervnega agregata. Sprejme se osnutek sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet, ki je izšel v »Vestniku gospodarske zbornice« št. 5 in popravek osnutka, ki je bil naknadno dostavljen. Po pregledu osnutka sporazuma o oblikovanju konference delegacij za volilni okoliš št. 1 OZD LIP Bled, je bil ta sprejet brez pripomb, za pooblaščenca za podpisovanje je imenovan tov. Hodnik Stanko. Za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu se daje soglasje za prispevek v višini 10.000.— din. Folklorni skupini se ugodi prošnji in se sprejme pokroviteljstvo nad razvitjem prapora ob njenem letošnjem praznovanju 20-letnice obstoja. Za kuma je imenovan Bajt ing. Franc, za kumico pa Hodnik Marija. Skupščini občine Radovljica — odseku za narodno obrambo se zaradi določitve nadomestila — odsotnosti zaradi vojaških obveznosti, predlaga, da organizira enotno zbiranje teh sredstev, s katerimi se refundira nadomestila. Na vlogo Skupščine občine Radovljica se zaradi vojaških obveznosti delovni dan 17. 5. 1974 prestavi na soboto 11. 5. 1974. Lepa akcija Ivanka Mulej, zaposlena v TOZD lesna predelava BLED oddelek žaga — skladišče žaganega lesa z drugo kategorijo, kot pomožna skladiščna delavka je te dni rodila sinčka. Delavci oddelka žage smo se odločili, da zberemo nekaj denarja za skromno pomoč, za izdatke, ki so potrebni v takem primeru. Tako smo zbrali štiristopetdeset dinarjev. Za ta denar smo kupili šopek in smo ga ji odnesli v bolnišnico. Ostali denar pa je namenjen za potrebe, ki jih ima še sinček Boštjan. Veliko sreče in zdravja obema — želijo delavci oddelka žage. Poklicno izobraževanje v podjetju Vzporedno z rastjo in zahtevnostjo proizvodnje potrebujemo vedno več kvalificiranih delavcev. Zlasti raste potreba po kadrih lesne stroke. Zaradi tega in manjšega zanimanja za te pokliče med absolventi osnovnih šol smo se odločili, da sami organiziramo poklicno izobraževanje v okviru našega podjetja. S tem bomo dvignili izobrazbeno raven že zaposlenih in delno rešili problem pomanjkanja kvali-ciranih delavcev. Smatramo, da je to prav, saj je treba dati možnost izobraževanja vsem zaposlenim, ker so ravno oni že veliko prispevali k razvoju podjetja. Z novo ustavo je dana neposrednim proivzajalcem še večja vloga kakor doslej, zato jim moramo nuditi večje možnosti strokovne in družbeno-politične izobrazbe. Za vpis v poklicne šole je potrebna določena predizobraz-ba. Manjkajočo osnovnošolsko izobrazbo zaposleni lahko pridobijo v odelku osnovne šole pri podjetju, ki je organiziran v sodelovanju z dopisno delavsko univerzo iz Ljubljane. Svet za izobraževanje je na seji dne 18. aprila 1974 sprejel sklep, da razpiše vpis v oddelka poklicne lesne šole v naši delavni organizaciji in sicer odelek za poklic širokega profila »strojni mizar« in oddelek ozkega profila za specializirane delavce. Ta oddelka nameravamo organizirati v kolikor bodo za to dani pogoji, v sodelovanju s poklicno lesno šolo iz škofje Loke. Učni program je enak rednim šolam s tem, da so predavanja za odrasle nekoliko skrajšana. Na redni šoli obsega pouk za široki profil 1800 ur, na našem oddelku pa bi ga skrajšali na cca 1000 ur, kar bi trajalo dve polni šolski leti. Pogoj za vpis v oddelek za široki profil je končana popolna osemletka. Novo v šolskem letu 1974/75 bo izobraževanje ozkih profilov delavcev lesne stroke, izobraževali se bodo po zakonu o poklicnem izobraževanju, za razliko od širokih profilov, ki se izobražujejo po zakonu o srednjem šolstvu. Zaenkrat so potrjeni tile ozki profili, ki pridejo v poštev v našem podejtju: — žagar in lesni delavec — s specializacijo Profil lesni delavec dopušča znotraj samega profila specializacijo že v času šolanja, kjer bo specialist, ker bo obvladal le del zaključnega proizvodnega procesa kot zaključno celoto. Specializacija bo možna: — stroja obdelava lesa in sorodnih materialov — končna obdelava lesa in sorodnih materialov — lepljenje lesa in sorodnih materialov — površinska obdelava lesa in sorodnih materialov —- montaža, kompletiranje in odprema Poklic ozki profil izobražuje specializirane delavce, to pomeni, da so specialisti iz ožjega področja za razliko od širokega profila, ki obsega znanje iz širokega področja proizvodnje. Učni pogram predvideva pri rednem šolanju 600 ur predavanj in učno dobo 15 mesecev. Za zaposlene bodo predavanja skrajšana na približno 400 ur, to je eno šolsko leto. Pogoji za vpis: Uspešno zaključenih najmanj 6 razredov osnovne šole in interni izpit za priučenega lesnega delavca (PK) v podjetju. S predavanji bomo začeli oktobra, v kolikor bodo zato izpolnjeni vsi pogoji. Blaževič Sklepi samoupravnih organov Sklep izrednega zasedanja DS TOZD, lesna predelava »TOMAŽ GODEC«, Bohinjska Bistrica z dne 25. 4. 1974. Člani DS TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica se strinjajo s prispevnimi stopnjami po družbenem dogovoru s tem, da se doda še 0,20 % iz osebnega dohodka za proračun občine in skupne stopnje znašajo 29,12 % iz osebnega dohodka, 3,64 % nad osebnim dohodkom, 9,94 % iz dohodka TOZD in 0,90 % iz poslovnega sklada. Za podpis sporazuma se pooblašča tov. Cuznar Franca. Sklepi IV. seje odbora za medsebojna razmerja v združenem delu TOZD lesna predelava »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica Na podlagi prijav za razpisana delovna mesta so bili sprejeti naslednji kandidati: — mojster za predelavo elementov — mojster za obdel. in stiskanje elementov — mojster mehanske obdelave pohištva — končni kontrolor plošč — končni kontrolor pohištva — skupinovodja mizarskih del — vodja lakirne proge Bučar Franc Smukavec Jože Mencinger Alojz Medja Anton Šorli Peter Jensko Janez Odar Jože Urbanc Franc Ogrin Slavko Kovačič Janez Žnidar Anton Medja Janez, N. rovt Za nadomeščanje mojstrov v oddelku plošč se imenuje Arh Jože. Za skladiščnika izdelkov se imenuje Pogačnik Sašo. Razpišejo se nezasedena delovna mesta v oddelku pohištva, in sicer: — narezovalec širin in skoblar 1 delavec — pomočnik narezovalca 1 delavec — krojilec 1 delavec — čelilec 1 delavec — rezkalec na verižnem rezkarju 1 delavec — izrezovalec 2 delavca — rezkalec čepov 2 delavca — rezkalec izrezov 2 delavca — rezkalec na vrhnjem rezkarju 2 delavca — vrtalec 3 delavci — krpalec — kontrolor 2 delavca — brusilec robov 2 delavca — brusilec ploskev 2 delavca — brusilec — kontrolor 2 delavca — nanašalec laka 2 delavca — pomočnik pri lakiranju 4 delavci — embaler 1 delavec Razpis se objavi takoj, rok prijav je 8 dni po objavi. Sklepi DS TOZD lesna predelava Bled z dne 16. 4. 1974. DS TOZD Bled soglaša s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka v lesni industriji z dne 3. 4. 1974. DS je izvolil Blažič ing. Henrika za pooblaščenega predstavnika za podpis samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka v lesni industriji. Delavski svet daje soglasje za pristop k izgradnji skupnega plinskega rezervnega agregata za električno energijo. Osnutek sporazuma o oblikovanju konference delegacij št. 1 volilni okoliš OZD LIP, lesna industrija Bled, so člani potrdili. Predsednika delegacije Dežman Franca, DS pooblašča za podpis tega sporazuma. Delavski svet je obravnaval spremembo plana proizvodnje z ozirom na nastale tržne situacije in predlaga PAO spremembo plana za leto 1974 mesečno, kot sledi: furnirana vratna krila 10.000 kom lakiranje 6.000 kom krila za pleskanje 5.500 kom izrezi 1.500 kom podboji 3.300 kom montaža 3.300 kom letvice za vhodna vrata 120.000 tm razrez hlodovine 2.330 m3 DS predlaga, da z ozirom na obstoječe cene zaenkrat ne bi prodajali v izvoz več kot 2.500 kom vratnih kril mesečno s tem, da prodaja poskuša doseči boljše cene za izvozna vrata. DS nadalje smatra, da je potrebno uskladiti planske zadolžitve za posamezne TO ter zagotoviti vsem enak start ob upoštevanju enotnih kriterijev (razpoložljiva surovina, strojne kapacitete, kadrovska zasedba, vpliv spremembe cen izdelkov na zadolžitev trgovine, ipd.). Uskladitev naj se izvrši čimprej. DS TOZD Bled imenuje za vršilca dolžnosti vodje TOZD Bled tov. Kastelic Jožeta, dipl. ing. Mesečna zadolžitev 800 m3 izvoza žaganega lesa naj ostane v veljavi tudi v bodoče. DS TOZD Bled se strinja s prispevnimi stopnjami iz družbenega dogovora s tem, da se dopolni z 0,20 % iz OD za občinski proračun, tako da znašajo prispevne stopnje: — iz bruto OD 29,12 % — na bruto OD 3,64 % — iz dah. TOZD 9,94 % — iz posl. sklada 0,90 % Za podpis sporazuma pooblašča Cuznar Franca. Iz sredstev 20 % amotrizacije, s katerimi razpolaga TOZD Bled, naj se nabavi: 2 kom motorni žagi 1 kom elektromotr. DS TOZD Bled je na podlagi razprave sprejel sklep, da se delovni dan 17. 5. 1974 prestavi na prosto soboto 11. 5. 1974. V bodoče bo namesto točke »razno« stalna točka dnevnega reda »delegatska vprašanja«. Delegati naj predložijo DS TOZD Bled pismeno vprašanje vsaj 3 dni pred zasedanjem, da bodo na zasedanju lahko dobili odgovor. OGNJENI ZUBLJI Redna seja upravnega in nadzornega odbora IGD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica, dne Sklepi: 19. aprila 1974 1. Za ekskurzijo, katero prireja Občinska gasilska zveza za ogled sejma (gasilskega) v Ried (Avstrija) se prijavi dva naša člana in sicer: Fujs Štefana in Rozman Valentina. 2. Za polaganje izpitov za občinske in republiške gasilske sodnike se z ozirom na okrožnico Obč. gasilske zveze prijavi Šuligoj Ludvika in Fujs Štefana. 3. Za tekmovanje je že prijavljena starejša desetina. Prijavi se še mlajšo v sestavu: desetar Fujs Štefan, Jensterle Franc, Kunsterle Branko, Medja Stanko, Odar Bogomir, Pogačnik Marjan, Stare Jože B. B. — rezerva Ravnik Branko 4. Preventivni pregledi vseh oddelkov TOZD se opravijo v mesecu maju, juliju in oktobru. V oktobru ob priliki požarnovarnostnega tedna. Pregled opravi svet za požarno varnost, ob sodelovanju predsednika društva. 5. Po možnosti naj se čimpre-je sestavi še eno desetino in skliče člane za vajo, desetar te desetine pa naj bi bil tov. Šuligoj. 6. V požarnovarnostni teden se vključi predavanje o požarni varnosti in preventivi za vse zaposlene, posebej še za člane gas, društva in poklicne gasilce. K sodelovanju oz. izvedbi predavanj povabiti tov. Lunarja — občinska gasilska zveza Bled. 7. Pred ocenjevanjem društva se izvede eno redovno vajo. Ocenjevanje bo predvidoma 18. in 19. maja 1974. LIP, LESNA INDUSTRIJA BLED Svet za izobraževanje razpisuje za šolsko 1. 1974/75 naslednja učna mesta vajencev: 1. TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica strojni mizarji 2 vajenca strojni ključavničarji 3 vajence 2. TOZD lesna predelava Bled strojni mizarji 8 vajencev 3. TOZD lesna predelava Podnart brusač orodja in rezil 1 vajenec žagar 1 vajenec 4. TOZD lesna predelava Mojstrana strojni mizarji 4 vajenci Pogoji: v tem šolskem letu dokončana osemletka. Vloge sprejema takoj splošni sektor DO do zasedbe učnih mest. Financiranje telesne kulture Ustavna načela o združenem delu pomenijo tudi na področju skupne in splošne porabe prelomnico. Omogočeno je neposredno odločanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih in krajevnih skupnosti ter delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom na področju dužbenih dejavnosti. To samoupravno odločanje se uveljavlja skozi sa- moupravne interesne skupnosti, kjer enakopravno odločata o programih in njihovem izvajanju obe strani — proizvajalci in izvrševalci programov. Tako družbeno področje je tudi področje telesne kulture, ki se je z ustanovitvijo temeljne telesnokulturne skupnosti vključilo v samoupravni tok družbenih dogajanj v občini. Nobena skrivnost ni, da je bila telesna kultura v preteklosti pastorek, ki je životaril ob robu dogajanj. Odnos do tega pastorka se je kazal tudi v financiranju, ki ni bilo v skladu s potrebami. Tako so se številne organizacije in društva dnevno ukvarjale z mislilo kje dobiti še kak dodatni dinar, namesto da bi svoj čas uporabljale za dvig telesne kulture in športa. V takih pogojih so številni prostovoljni delavci iz vodstev teh organizacij, pa tudi trenerji in drugi strokovni delavci izgubljali voljo do dela. Rezultati takega stanja so znani: kar 20 % naše šolske mladine v občini ima deformirano hrbtenico ali prsni koš, četrtino otrok ima ploska stopala, 20 % nabornikov je nesposobnih za vojaško službo zaradi napak, ki bi se s telesno vzgojo lahko odpravile, oziroma se ne bi pojavile. Dokazano je, da ima tisti občan naše občine, ki šteje 35 let tolikšne fizične sposobnosti, kot tisti, ki jih ima 13. Posledice so velike in imajo močan odraz na proizvodnost in s tem tudi na dohodke. Samoupravno organiziranje telesne kulture in športa in predvsem drugačno vrednotenje te dejavnosti daje velike možnosti za razvoj. Kljub povedanemu stanju, pa ima šport in telesna kultura trdno osnovo za štart v prihodnje. Ta osnova je nad 9.000 članov, telesnovzgojnih organizacijah, ki so organizirani v petdesetih telesnovzgojnih organizacijah. V tej množici pa pomenijo odlično osnovo številni naši občani, ki so na športnem področju dosegli kljub slabim pogojem imenitne uspehe. Smučarji Gorišek, Pikonova, Urhova, Kalan so stalni člani državnih reprezentanc in so se merili z vrstniki na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Tu so odlični padalci s Pesjakom in drugimi, jadralni piloti s Štrukljem in Pintarjem, motorni piloti, pa Janez Šolar, ki je bil proglašen za najboljšega športnika zveze letalskih organizacij v lanskem letu. Tu so še številni drugi, ki teden za tednom nastopajo za svoje ekipe v raznih športnih zvrsteh. To so v glavnem naši sodelavci, znanci, sosedje, ki so domala ves prosti čas uporabili za vadbo in z vztrajnim delom dosegli to, da se danes z njimi lahko ponašamo. Ne izdvajajo se z domišljavostjo ali zvezdništvom, skupaj z nami se pehajo za svoj kos kruha in s svojo skromnostjo niso prezahtevni, čeprav se na raznih tekmovališčih srečujejo z drugimi, ki so bolje opremljeni, ki imajo več časa za trening, ki imajo na razpolago več strokovnjakov. Temeljna telesna kulturna skupnost naj bi ob zavestnem sodelovanju proizvajalcev pomenila možnost za večji razmah množične telesne kulture in vrhunskih športnih dosežkov. Pri programiranju nalog je bila ta skupnost realna. Njen program je »vreden« nekaj nad dva nova milijona. To je komaj toliko, kolikor je bilo že v preteklosti v občini potrošeno za razne oblike športne dejavnosti. Zato prispevek delavcev od bruto osebnega dohodka, ki ga bodo sporazumno prispevale po stopnji 0,51 ne pomeni nove ali večje obremenitve. Tudi odziv pri podpisovanju samoupravnega sporazuma je bil tej ugotovitvi primeren, kar pomeni, da so delavci razumeli pomen dobro organizirane telesne kulture, ki bo dani dinar z obrestmi vrnila. S patenti na repu Evrope Naša država je po številu prijavljenih patentov in razvojno tehnološki dejavnosti med zadnjimi v Evropi, tej pa bi morali posvetiti več pozornosti. To je osnovna ugotovitev z včerajšnjega pogovora predstavnikov Iskre in nekaterih drugih večjih delovnih organizacij v naši republiki ter gospodarske zbornice, republiškega sekretariata za gospodarstvo in nekaterih visokošolskih, znanstvenih in raziskovalnih ustanov z direktorjem zveznega zavoda za patente dr. Dragutinom Boškovi-čem in njegovimi sodelavci. Iskra, ki je pri nas najdlje na področju patentne zaščite, je dala pobudo za prvi tovrstni sestanek, da bi pospešili iznajdi-teljsko dejavnost ter tehnološki razvoj pri nas. Na včerajšnjem pogovoru so se zavzeli za to, da gospodarska zbornica in sindikat izpeljeta akcijo »leto tehnične inovacije industrijske lastnine«, za katero je pobuda ostala le na papirju. Dr. Boškoviča so včeraj vprašali, zakaj naša država ni podpisala pariške konvencije o evropskem patentu, za kar so se gospodarsek organizacije in republiški organi pri nas zelo zavzemali. Odgovoril je, da ni dobil ustreznega stališča zveznega srekretariata za zunanje zadeve, ki naj bi ta podpis proučili s političnega stališča. Udeleženci sestanka so sklenili o tem pripraviti poslansko vprašanje. Projektivni razvojni biro je izdelal še en ekskluzivni projekt. Spet nova hiša v paketu boste pomislili? Ne, to ni načrt hiše v paketu. To je načrt oz. tloris poti kako priti do tega paketa Okno večjega formata. Primemo za daljše skoke oz. za tiste, ki si zaradi eventuelnih pogrebnih storitev ne delajo problemov. Tretji zasilni izhod za tiste, ki so izgubili potrpljenje. ► Zaradi nerešenih investicij konec tlorisa še ni dokončan, čeprav je idejno rešen. Zaradi izredne tlorisne dolžine smo morali tloris prerezati oz. skrajšati, sicer ga ne bi mogli spraviti na papir. Prvi zasilni izhod ža tiste, ki imajo slabo srce. MERILO 1:100 OPOMBA: VSA VRATA (VHODNA, NOTRANJA, FURNIRANA, NEFURNIRANA, ZA-STEKLENA IN NEZASTEKLENA), STRANSKE SVETLOBE, ISO-SPAN 24 CENTIMETROV ZA NOSILNE ZIDOVE, KAKOR TUDI ISO-SPAN 17,5 CM ZA PREDELNE STENE, VSI OPAŽI IN OPAŽNE PLOŠČE SO PREDVIDENI IZ REDNE PROIZVODNJE LIP BLED. Iz Bohinja - na Bled Zaradi zastojev prodaje v izvoz, se tu in tam v oddelkih delovne organizacije omejuje proizvodnja. Posledica tega so določeni premiki delovne sile v oddelke, kjer jo primanjkuje in je potrebna večja proizvodnja zaradi večjega povpraševanja. Znano je, da je začasno premeščanje vezano na določene napore prizadetih zaradi prevozov, večje časovhe odsotnosti od doma, spremembe delovnega okolja in navad; posebno za starejše delavce vse te spremembe niso pozitivne. Enega takih premikov smo pri nas zabeležili, ko smo delavce iz oddelka gradbenih plošč v TOZD Bohinj premestili v TOZD Bled. Z delavci iz Bohinja sem skušal navezati razgovor, v katerem bi me seznanili s tem, kaj oni mislijo o premeščanju delovne sile. Kaj so nam povedali tov. Romih Jože, Arh Metka in Sodja Marija lahko preberete v spodaj navedenih odgovorih. Ali veste zakaj se morate voziti na delo na Bled? Vemo, zakaj ne bi vedeli. Zaradi omejitve proizvodnje gradbenih plošč v TOZD Bohinj, TOZD Bled pa je v oddelku vrat potreboval dodatno delovno silo. Je prevoz urejen in s kakšnimi težavami se srečujete pri vožnji? Prevoz je urejen. Tudi zgodna zima je k temu veliko pripomogla. Samo enkrat nam je zmanjkalo bencina v Zaki. Od tam smo morali peš do delovnega mesta. Ali je dodatek 25____dinarjev dnevno in največji procent, dosežen v oddelku kjer delate, oziroma v matičnem oddelku, dovolj stimulativna merilo za neugodje, ker se morate voziti na delo na Bled? Vse v redu. Zdi se nam pa, da je pičla tista priznana ura šoferju! Ali tukajšnje delovno mesto odgovarja vašim sposobnostim, ali je delovno okolje znosno? Marija iz Bohinjske Bistrice je odgovorila takole: Delovna mesta so v redu. Teh že veliko poznam, ker me pogosto premeščajo. V Boh. Bistrici sem v glavnem delala na enem delovnem mestu. Stalno premeščanje me moti. Tu je med delom tudi manj zastojev kot v TOZD Bohinj — nasploh je kar v redu. Se razumete z delavci TOZD Bled? Z delavci se zelo dobro razumemo. So dobri tovariši. Razumemo se tudi z mojstri in ostalimi zaposlenimi v oddelku žaga. Je prehrana v TOZD Bled v redu? Zdi se nam, da je hrana boljša, kot v TOZD Bohinj. Kruha lahko vzameš kolikor hočeš. Zaželeno bi bilo kaj takega tudi v TOZD Bohinj. Delajo nadrejeni kakšno razliko med vami in stalno zaposlenimi v TOZD Bled? Če imamo v mislih moške, tega ni čutiti. Ne moremo pa tega trditi za ženske, vendar le toliko, da ni vredno omembe. Ima kdo kaj posebnega povedati v zvezi z začasno premestitvijo? Vsi trije so bili mnenja, da jih je pred premestitvijo malce skrbelo kako bo na novem delovnem mestu, sedaj pa jih skrbi, ker bodo morali nazaj, ker so se na Bledu že navadili. Kdaj pa morate vstati, da pridete pravočasno na delo? Metka vstane ob 4.30 medtem ko morata Marija in Jože malo prej prekiniti spanje, že ob 4.15. Čeprav smo bili na začetku razgovora malo nesigurni in nervozni pa vidite, da je vse kar dobro potekalo in se tudi dobro končalo. Vsem trem in seveda tudi ostalim, ki se vozijo iz Bohinja na Bled, srečno vožnjo tudi v bodoče. Tand Španija — dežela sonca 2. nadaljevanje Zatem so nas peljali v enega izmed najlepših nočnih lokalov na Mollorci, v Night Club Tago-magoo. Najprej je bil eno uro ples, nato pa zelo zanimiv program od enajstih do dveh zjutraj. Na programu je bil Flamenco Show v modemi izvedbi, ki pa je bil skoraj boljši kot originalen. Zatem pa so bile neke čirečare in nekakšne vragolije s steklenicami. No in nenazadnje smo imeli čast na lastne oči videti in slišati najbolj znan španski ansambel narodne muzike, ki je tudi pri nas precej znan »Trio Los Paraguayos«. Ta nastop je še najbolj popestril večer, kajti to so res mojstri kitar in španske muzike. Na koncu so nas že precej zdelane »odvlekli« v hotel. Ker naslednji dan ni bil primeren za kopanje, nas je večina mahnila v Palmo, kajti Can Pastina, ker je bil naš hotel, je bila oddaljena od mesta dvajset kilometrov. Kupovali smo spo- minke in podobno »šaro«. Na koncu glavnega trga se je mučil slikar amater z malanjem katedral, toda imel je odličen smisel in svojih originalov sploh ni preveč drago prodajal. Hotel sem mu napraviti malo »kšefta« in za 150 peset sem dobil odličen original. Ogled katedrale je res nekaj enkratnega, in se človek lahko zgubi v njej, če jo mahne po drugi poti kot vodič. V notranjost bi lahko postavil tri blejske cerkve, če bi jim malo skrajšal zvonike. Nekaj nenavadnega je, da katedrala ne služi svojemu prvotnemu namenu, ampak samo kot muzej, ter jo odpirajo samo nekaj ur dnevno. Nenavadno pa zato, ker Španci slovijo kot zagrizeni kristjanci in bi kaj takega težko dovolili. Seveda pa je imel roke vmes turizem — kjer je turizem, je denar — tu pa denarja ne manjka. Ulice v Palmi so čisto nekaj posebnega in so v stilu podobne marsejskim, toda speljane so kot labirinti, in težko najdeš dvakrat isto. Seveda so ozke in avtomobili tu nimajo prostora, dovolj pa ga je za smrad. Čeprav so bile dokaj čiste, pa je zaudarjalo po nečem, česar Slovenec, saj jaz, ne prenesem. Drugi dan smo si umislili nekaj, česar pri nas v Jugoslaviji skoraj ni mogoče, ker je pač predrago. Najeli smo avto — vzeli rent a car. Na Mallorci je ta stvar zelo poceni in se je turisti v veliki meri poslužujejo, kajti prevoz avtomobila na otok je še za petičneže prevelik strošek. Najbolje je avto pustiti na celini in na otok priti brez jeklenega konjička. Tudi Španci so mnenja, da je najcenejša vožnja, vožnja s fičkom, ki jih tam ne manjka. Tudi mi smo vzeli enega. Res da je včasih kašljal in se tresel, drugače pa je kar pridno požiral kilometre gor in dol po otoku. Še en nenavadni prevoz imajo Španci — za prevoz si lahko najameš dvo ali tro-cikel in turisti so kar nori na ta »perpetum mobile«. Valdemossa je bil cilj našega sredinega izleta. Cesta nas je vodila preko planinskega dela otoka. Ta gorski greben se dviga 500 metrov nad morjem. To je najvišji greben otoka, ki leži na vzhodnem delu. Valdemossa je tipično gorsko mesto, v čisto drugačnem stilu kot ostala me- sta ob morju. To mesto je znano po samostanu, v katerem sta prebivala Frideric Chopin in George Sand, med zimo 1838/39. Samostan je zgrajen v posebnem stilu in ko človek stopi vanj, se mu zazdi, kot da je vstopil v srednjeveško ječo. Prostori so zelo majhni z bornim pohištvom. Ta občutek človek zgubi takoj ko vstopi v samostansko knjižnico. Koliko knjig je v njej? Tega nihče točno ne ve, so nam rekli. Nekaj več stotisoč. Tudi starosti nekaterim ne morejo določiti. Po ogledu so nam pripravili kratek program španskih narodnih plesov. V Puertu de Soller, majhnem ribiškem mestecu, smo se malo »ofrišali«, potem pa nadaljevali pot do vrtov Alfabie. To so stari arabski vrtovi, verjetno edini v Evropi. Stari so več sto let. Zasadil jih je neki Arabec, ki je živel na Palmi. Ob vstopu na ta vrt se ti zdi kot bi vstopil v zelo temno sobo. Bujno tropsko rastje je tako prepleteno po stenah in tudi nad glavo je spletlo streho, skozi katero ne more prodreti sončna svetloba. Tovariško srečanje Praznično jutro. Peljemo se z Bleda proti Bohinju. Pogled skozi okno avtobusa. Pomlad — vse se prebuja, mlado zelenje se koplje v soncu. Človek je brez besed, od zadovoljstva mu zaigra v srcu. Že smo pred hotelom Staneta Žagarja v Bohinju. Slovesen sprejem vseh članov kolektiva, ki v letošnjem letu slavijo 10. in 20. obletnico svojega dela v naši delovni organizaciji. Prijeten govor tov. direktorja in razdelitev daril. V kulturnem programu nas je s pestrim repertoarjem duševno obogatil odličen moški pevski zbor iz Zasipa. Razmišljam — biti član ene delovne organizacije 10 ali 20 let je neko obdobje; npr. 20 let službovanja za žensko je že skoraj tričetrt delovne dobe. Zato je ze- lo pomembno kako se človek počuti na svojem delovnem mestu. Če z zadovoljstvom opravljamo svoje delo, ta leta delovne dobe še prehitro dosežemo, če pa svoje delo opravljamo z nejevoljo, se dnevi in leta počasi obračajo. Po kosilu smo se prijetno zabavali ob zvokih gramofona in se tudi zavrteli. Pozno popoldne smo se vračali domov. Zopet vtisi pri pogledu skozi okno avtobusa. Občudujem marljive Bohinjce kako se modernizirajo, obnavljajo svoje domove, vsak košček zemlje skrbno obdelajo. Vsak tujec, ki pride k nam, ima lahko vtis, kako podjeten je sleherni človek tega bisera naše domovine. Ta dan bo vsem letošnjim slavljencem ostal še dolgo v prijetnem spominu. mak Razpis LIP, lesna industrija Bled — Svet za izobraževanje razpisuje v šolskem letu 1974/75 naslednje štipendije in učna mesta vajencev 5 štipendij na tehniški šoli — lesni oddelek 1 štipendijo na fakulteti za strojništvo 1 štipendijo na Biotehnični fakulteti — lesni oddelek 1 štipendijo na Visoki ekonomski komercialni šoli 1 štipendijo na fakulteti za tehnično metametiko Kandidati bodo opravili psihotehnični test. Vloge s kratkim ižvljenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor podjetja do 25. junija 1974. VAJENCE: 1. TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica — strojni mizarji 2 vajenca — strojni ključavničarji 3 vajence TOZD lesna predelava Bled — strojni mizarji 8 vajencev TOZD lesna predelava Mojstrana — strojni mizarji 4 vajenci TOZD lesna predelava Podnart — brusač orodja in rezil 1 vajenec — žagar 1 vajenec — strojni mizar 1 vajenec Pogoji: v tem šolskem letu dokončna osemletka. Vloge sprejema splošni sektor podjetja vse do zasedbe učnih mest. na povojna leta Naj posežem veliko let nazaj, t. j. v leto 1945, ko smo dočakali težko pričakovano osvoboditev, katera je bila priborjena z mnogimi žrtvami. Seveda so bile tu posledice vojne, ruševine, opustošenje, vsepovsod je kazalo graditi, obnavljati, delati in še delati in si ustvariti lepšo bodočnost. Takšno je bilo tudi stanje v naši današnji tovarni, ki je bila last nekdanjega vaškega mogotca — vse razen strojnice je bilo namreč med vojno požgano in uničeno. Tako je takratni »IM-PEX« bil nacionaliziran in lastnik ga je moral rad ali ne, prepustiti državi. V januarju 1946. leta so se zaposlili prvi delavci in to moški za zakladanje hlodovine, katero so dovažali iz Jelovice. Kasneje so se postopoma zaposlovale tudi ženske, ki so opravljale vsa težaška dela v žagalnici, katero so popravili samo toliko, da je bila pokrita z deskami in da sta lahko obratovala dva polnojar-menika. Počasi se je star objekt do kraja porušil, delavci so se začasno zaposlili na žagi »Mar-keš« in »Heinrihar«, kateri sta bili tudi priključeni k takratnemu obratu. Jeseni istega leta so bili že postavljeni prvi temelji in tako se je pričela gradnja nove stavbe — žagalnice. Delo je napredovalo zelo hitro, saj je spomladi leta 1947 bila postavljena že strešna konstrukcija. Če samo pomislim, koliko volje, koliko delovnega elana je bilo v vseh zaposlenih takrat, pred vsemi je bil samo en cilj — čimprej dograditi začeti objekt, ker le tako je bilo mogoče misliti na boljše delovne pogoje in na večje osebne dohodke. Ni čudno, da je želja po boljšem življenju bila tako močna, saj smo vsi, vsak po svoje okusili grozote dolgoletne vojne, bili smo srečni, da lahko v miru živimo, ter delamo in ustvarjamo. Kljub temu, da je bilo narejenih veliko udarniških ur, tudi ob nedeljah in prazni- Razpis prodaje odvečnih zalog drobnega in nekurantnega materiala Komisija za razprodajo in likvidacijo zalog drobnega in nekurantnega materiala obvešča vse člane kolektiva LIP Lesna industrija Bled, naj si ogledajo na oglasnih deskah izobešene spiske materiala, namenjenega za odprodajo. Vse interesente vabimo na nakup, razprodaja bo na dveh mestih in sicer: TOZD lesna predelava Bled dne 18. 5. 1974 TOZD lesna predelava Bohinj dne 25. 5. 1974, obakrat od 7. do 14. ure. Obisk učencev osnovnih šol Po dogovoru z vodstvi osnovnih šol smo organizirali obiske učencev zadnjih razredov. Učenci osnovne šole dr. Josipa Plemlja Bled in Osnovne šole Gorje so obiskali TOZD lesno predelavo Bled, učenci osnovne šole Bohinjska Bistrica pa TOZD lesno predelavo »Tomaž Godec« Bohinj. Učenci so bili poleg drugega seznanjeni tudi z možnostmi in potrebami po izobraževanju na poklicnih in srednjih šolah lesne stroke. Učenci vseh ostalih osnovnih šol v radovljiški m jeseniški ob- čini so bili seznanjeni s potrebami podjetja preko zavoda za poklicno usmerjanje in našega obiska pri vodstvih omenjenih šol, katerim smo posredovali potrebne informacije. Vse te akcije so bile izvedene z namenom pridobiti učence za poklicne in druge šole za potrebe našega podjetja. V prihodnjem šolskem letu bomo akcije temeljiteje pripravili in z njimi začeli že v mesecu oktobru t. I. Blaievič kih, ni bilo nobenega nezadovoljstva ali negodovanja. Mladi proizvajalci, ki danes prvič stopajo v delovno razmerje, bi morali vedeti, koliko truda, koliko naporov je bilo potrebno, da imamo danes vse to in kar je najvažnejše, da so delovni pogoji prilagojeni potrebam zaposlenih. Danes prihajamo na delo večina vsi v tople in urejene prostore, imamo zaščitne obleke, tople malice po ugodni ceni, vsega tega v po-vojnitfietih ni bilo. Takrat nihče od nas niti pomislil ni, da bo imel naš kolektiv enkrat ob morju svoj počitniški dom. Medtem so prihajali na delo sosedje iz osvobojene Primorske, večina od njih je ostala kar tu in si ustvarila družine in ti še danes veljajo za pridno in vestno delovno silo. V kratkem bi rada omenila nemške ujetnike, ki so tudi pomagali in sodelovali pri obnovi današnje tovarne. Spominjam se, da je bila pisarna kar na prostem, pozneje v lopi na skladišču, nato se je preselila v hišico na takratnem krlišču, katero so pozneje zaradi novogradnje podrli. Prvi nočni čuvaj na obratu je bil tov. Šuligoj Ludvik, ki je tudi eden izmed ustanoviteljev prve gasilske čete leta 1947. Čas je mineval, delo je napredovalo hitro, saj je meseca avgusta 1947 bila že svečana otvoritev nove žagalnice — v osvoboditvi prvi večji uspeh delovnega kolektiva. V njej je obratovalo več polnojarmenikov in še »BRENTA« t. j. vertikalna tračna žaga, ki je žagala vsako desko posebej. Z dograditvijo enega objekta (žage), se je pojavila potreba po ureditvi skladišča, premičnega tira, seveda je bil kmalu nato urejen nakladalni prostor za odpremo, obrat se je širil, zgrajene so bile stavbe za izdelavo zabojev, lesne moke, sredic, upravno poslopje, mehanična delavnica itn., končno je decembra leta 1960 stekla proizvodnja opažnih plošč v novi hali »Predelava«. Omenila bi nazaj leto 1950 — prelomnico v zgodovini socializma pod geslom — tovarne delavcem, tako je tudi na našem obratu izvoljen delavski svet, prvi predsednik je bil tov. Cerkovnik Jože, sedaj upokojenec, častno je sprejel ključe tovarne in delavski razred je začel svoje samoupravljanje. Žal, mnogih delavcev, ki so gradili temelje današnje tovarne ni več med nami, veliko jih je v pokoju, kar precej invalidsko, posebno ženske. Prav te so neumorno delale in gradile in to v pogojih, ki jih danes še misliti ne moremo več, kopale so v vodi, nakladale gradbeni material, posledice tega so bile neizbežne, saj so večina vse bolehne. Danes, ko še naprej gradimo in izpopolnjujemo in imamo iz dneva v dan višji življenjski standard, je tovarna že tako obsežna, da lahko zaposli veliko število domačinov, kar je za Bohinj vsekakor veliko pridobitev in napredek. M. P. Zahvala Ob smrti daragega očeta MERŠOL FRANCA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata Podnart in skupnim službam za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka Ivanka Koselj Čas dopusta je pred nami Kako čimbolj koristno porabiti dopust, to je gotovo sklep vsakega. Mnogo jih je, katerim bo dopust dobrodošel pri gradnji hiše ali drugem opravilu. Res, vse to je potrebno urediti poleg redne obveznosti do dela v podjetju. Vendar pa ne smemo pozabiti kako kratko je naše življenje, koliko luči življenja ugasne pred doseženim ciljem. Pomislimo ali dajemo dovolj sami sebi da bi si življenje le skušali podaljšati za nekaj dni. Počitek in razvedrilo gotovo nobenemu ne škoduje, mir in spremenjeno okolje še posebno pa druga klima nam bo zagotovilo, da se bomo dobro počutili ob povratku na delovno mesto. Prav v našem počitniškem domu v Seči bomo dobili vse to. Precej je še članov našega kolektiva, ki za dom ne vedo kje je in kakšen je. Mnogi tuji mimoidoči obiskovalci pravijo: vi se ne zavedate kako v lepem kraju je vaš dom. Le malo je odmaknjen od največjega slovenskega turističnega centra Portoroža pa vendar tam vlada mir in varnost za otroke na dvorišču, za starše pa počitek v sobah. Upravni odbor poč. doma si prizadeva da vse to združi in vskladi z ostalimi pogoji bivanja. Svet za družbeni standard je tudi razumel in sprejel naše predloge. Našli smo ustrezno rešitev, ki je pripomogla, da smo le minimalno zvišali cene pensi-onu, ki so razvidne iz prijave. Soglasni smo bili tudi s predlogom o delitvi regresa. Vsak zaposleni (če dosega pogoj) bo prejel 800 din, 100 din pa smo zadržali tako kot v letu 1973 za regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu. Koliko nas bo stalo 7 dnevno bivanje v domu? če sta zaposlena ob zakonca bosta prejela 1.600 din regresa. Za bivanje v domu pa porabita 7 X 45.— din x 2 = 630.— din otroci 7 X 25.— din x 2 = 350.— din Skupaj : 980.— din Za prevoz in ostalo ostane še 620,— din Računica je ustrezna, potrebna je le še vaša odločitev. Priporočamo vam, da se za bivanje v domu prijavite že za mesec junij še posebno tisti, ki so brez šoloobveznih otrok. Še obvestilo sobotnim in nedeljskim obiskovalcem doma. V domu boste vedno dobrodošli. Boste postreženi vendar pa upravnik doma ne more prevzeti obveznosti za nudenje prenočišča, če tega ni na razpolago v domu. Kdaj bo regres izplačan, za gotovo najkasneje do 15. junija. In za kaj bo izplačani maksimalni regres, ki so ga predlagali sindikati? Gotovo je to rezultat dobrega poslovanja delovne organizacije in prizadevanja kolektiva. Prav v tem rezultatu ima svoj delež vsak član kolektiva z razliko da bolj pridni, vestni, požrtvovalni in boljši samoupravljala prispevajo več. Končno zadovoljni smo lahko vsi. Stremeti moramo pa za tem da si take pogoje obdržimo, saj se bomo prekmalu zgovarjali kako bo v letu 1975. Mali priročnik za počitnice Čas oddiha, počitnice, dopust! Čemu bi lagal, da nas vleče na oddih, da nas mamijo k turizmu le lepote planin, gozdov, jezer, morja?! Ali ne utripa za vsem tem razkošjem narave naše srce, utripa vsem: civilistom, uniformirancem, pesnikom in obrtnikom, moškim in ženskam! Ko odhajaš na dopust pa utripa hitreje in dela načrte: poznanstva, naključja, romantika ... mogoče poljubi, ljubezen? Kaj vse bi človek dal, da bi se znal v pravem trenutku prav obrniti! Ob morju in jezerih prevladuje razkazovanje telesnih čarov ali sončenja. Tu najdemo kolekcijo prilik za kontakte: poučevanje plavanja, potapljanja, žo-ganje, obrizgovanje, zasipovanje z mivko, poganjanje guncnic in tako imenovani direktni kontakt — mazanje kreme ali olja po hrbtu. Namesto navodil vam posredujemo izjavo, ki jo je dal za mednarodno televizijsko mrežo as Riviere, Monsieru de Taureau: »Ha, ha, ha! Smejati se moram nekaterim moškim! Takoj, ko zagledajo ležečo krasotico na soncu, se zraven nje vležejo. Nekaj časa vanjo buljijo, vstanejo, se izprsijo, se zapode v vodo, divje zaplavajo, čofotajo, se vrnejo in vprašajo: ,Vi pa nič v vodo?’ Nekateri si pomagajo s kamero, drugi pa sprašujejo kar naprej: ,Se vam zdi voda prijetna?' Jaz ne sprašujem! Jaz organiziram: frnikolanje, kozo klamf, slepe miši, ajnscveidrei, pufoč-kana, kapcinar itd., itd.! Le tako sem dosegel, da me najlepše kopalke mečejo na draj v morje, da mi zavida ves moški svet.« Če pa izhajamo iz dejstev, da je žensk več kot moških, mora- Člani uredniškega odbora: Robič Ivan, glavni urednik Jeglič Silva, tehnični urednik Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Troj ar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril mo svetovati tudi ženskam. Za vzpostavitev kontakta je največkrat dovolj, da se zvedavo vanj zazreš, mu pokažeš hrbet, se še enkrat nanj ozreš in čakaš. Vsi bojazljivi moški dobe namreč korajžo šele potem, ko ne gledajo ženski v oči. Vedi, da rahlo pozibavanje v bokih zaleže mnogo več kot na tla vržena rokavica, robec ali torbica! če te kljub temu ne nagovori, ne obupaj! So moški, ki potrebujejo celo uro, da te v vozečem vlaku vprašajo: »Se mogoče tudi vi peljete z vlakom?« Takšni so boljši kot tisti, ki se ti prilepijo v trenutku. Drugače je seveda, če si prelepa. Ne izogibaj se vsiljivcem na ta način, da se zatečeš po pomoč k prvemu priletnemu gospodu! Z njim si šele nakoplješ moro. Ritta Fulvija je nezaželene mlajše kavalirje z robcem prijela za nos in rekla: »Pihni!«, madam Pompadour pa je trdila, da vsiljivih moških sploh ni. Zato bodi prizanesljiva celo do rahlo vinskih, ker 49 odst. moških sega po pijači, ker jim prija, 51 odstotkov pa, ker jim manjka poguma. Ne boj se torej poznanstev, kajti: čimbolj si oblegana, tembolj si na varnem! Moški svet smatraj za razstavo kanarčkov in jih sodi po perju, gostolenju in po tem, kako se v kletki obnašajo! Še nekaj! Pri dokazovanju ljubezni ne bodi rahloverna, preskromna! Naj te ne omami in iztiri že takoj prvi »ljubim te!«. Ko je rimski cesar z glavo v Kleopatrinem naročju blaženo mižeč zavzdihnil: »Ah, ti si moj imperij,« ga je ona srdito pahnila od sebe, rekoč: »Samo to, podlež!« ... STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC APRIL 1974 TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica — 343 in 8 vajencev. TOZD Bled — 265 in 2 vajenca. TOZD Podnart — 42. TOZD Mojstrana — 40 in 2 vajenca. TOZD trgovina — 6. Delovna skupnost skupnih služb — 118. Skupaj — 814 in 12 vajencev. Rodila sta se: Gorenje Silvi — sinček Pazlar Mihu — hčerkica Ažman Stankotu — hčerkica POSETNICE ANICA GLAŽ Anica dela na LIP-u, na katerem obratu je zaposlena? Miha: »Ali veš, da smo na Lazih prikrajšani!« Janez: ? Miha: »Ja, ker je tako visoko v hribih, da četrtkov večer slišimo šele v petek!« ZAČUDENJE Skupina tujih turistov ugleda orla, ki kroži nad Storžičem. »Joj, kako krasna orel!« navdušeno vzklikne mlada Francozinja. »Mademoiselle«, vljudno pripomni vodič, »reči bi morali: kako je krasen orel, ker je orel moškega spola.« »Kako pa lahko to vidite na tako daljavo?« se začudi Francozinja. Janez: »Miha, ali si danes kaj utrujen?« Miha: »Danes pa nič, ker sem pogruntal, da je boljše iti kregan domov, kot pa utrujen!« DOBER ZASLUŽEK Mojster opozori delavca na redno zamujanje. »Če boš jutri spet zamudil službo, bom napisal prijavo za obračun!« Delavec je mojstra nekaj časa gledal, nato pa dejal: »Bom vsaj nekaj denarja dobil«. PRIPRAVLJENI Predsednik turističnega društva v majhnem letoviškem kra- MILODIN NIRŽE PIRAN Kaj je Milodin po poklicu? Humor ju poroča o pripravah na novo turistično sezono: »Lanske izkušnje so nam pokazale, da se moramo letos bolj pripraviti. Zato smo letos sklenili pogodbo s soncem, da bo v glavni sezoni sijalo vsak dan. Razen tega smo prešteli vse bližnje otoke in ugotovili, da nobeden ne manjka. Tudi slanost morja smo preverili in ugotovili, da je zadovoljiva. Ker zato lahko pričakujemo velik naval domačih in tujih gostov, smo poskrbeli tudi za povečanje turističnih kapacitet, in sicer smo za vse gostinske obrate nabavili nove, večje blagajne ...« Prijatelja gresta za pogrebom. Enemu od njih je umrla žena — pa pravi drugi: »Nikar ne bodi tako žalosten, poglej kako lepa vdova gleda skozi tistole okno!« »Oh, no,« potoži prijatelj, »nikar mi v tako žalostnem trenutku ne pravi tega!« REZULTATI žrebanja nagradne križanke. TONE FELIS Kaj je Tone po poklicu? UHA Ko se vračajo s pogreba, pa prijatelj, ki je pravkar pokopal ženo, dregne prijatelja rekoč: »Ti, skozi katero okno je že preje gledala tista lepa vdova!« Nabrala sem vijolic Nabrala sem vijolic, piarvi cvetovi nad vami sklanjam svoj obraz. Kdor zdaj lahko srečen, naj jo meni da. Pa kaj zato, nihče je ne proda. Vsak dan v srcu nosim piavo cvetje, vsak dan hočem med ljudi razsuti drobnih vijolic. Cvetje potrebujem tako kakor hrano, vijolice plove so kakor kos kruha, vsak dan nosim cvetje v srcu, za vse ljudi, da bi pozabili skrbi in žalost. Janja Dežman Štiričlanska komisija v sestavi Blažič Henrik, Kraigher Ciril, Jeglič Silva in Debelak Peter je dne 26. 4. 1974 izžrebala sledeče dobitnike nagrad: I. nagrada 300,00 din Pavlin Milica II. nagrada 200,00 din Banko Štefan III. nagrada 100,00 din Jugovič Marta TOZD........................... Prijavnica za bivanje v počitniškem domu v Seči 1. Priimek in ime................................... roj.............. 2. Delovno mesto ..................................................... 3. Bivališče ......................................................... 4. Dopust želim koristiti od ................. do .................... ali od ..................... do .................... (navesti obvezno dva termina zaradi lažje razporeditve) 5. Ob vpisu se mora plačati kavcija 10.000 din, ki zapade v primeru nepravočasne odjave, odnosno neopravičenega izostanka. 6. Družinski člani (NAVESTI POIMENSKO, PRI OTROCIH TUDI STAROST), ki žele koristiti bivanje v domu: ime žene ali moža .......,................zaposlen pri .......„.............. ime in starost otrok CENA PENSIONA V LETU 1974 JE: ZA ZAPOSLENE V PODJETJU ...................................... 45.00 din popust sobe stare stavbe ................................... 2.00 din Otroci do 12 let starosti ................................... 25.00 din popust stare stavbe ................................... 1.00 din ZAPOSLENI DRUŽINSKI ČLANI V DRUGEM PODJETJU .................. 80.00 din Datum prijave Podpis: Prijave oddajte najkasneje do 31. maja 1974 pri tajnicah TOZD in v splošnem sektorju skupnih služb.