Gospodarske stvari. 0 govedarstvn. (Poduk v ljutomerski knietijski šoli.) Velika napaka mnogib gospodarjev je tudi, da teletu popkovino prerezavaj o, mesti da bi jo pretigavali, vrh t.-ga pa še prav kratko pušcajo. Prerezavanje zato ui dobro, ker preobilo krvi odteče feletu, kar ga pa jako slabi; ako pa pretrgujemo popkovino, mu ne izteče toliko krvi. Ne puščajte telet pri kravah, da jih sezajo, kajti krava mora jako shujšati, ako jo tele buha (suje) in jej grize zizce! ,Deni torej tele od krave, da se lebko vidita in preskrbi mu prostora s slamo dobro nastlanega; prostora pa ne ogradi z lestvami, da se ne udene v nje in ne zaduši, ali da si noge ne zlomi in črez med drugo živino v nevarnost ne skače. Prostor naj je dosti velik, da lehko po njem skače, ter se mu život širi in krepča. Nikakor pa se naj teleta ne tišč6 v premalem prostoru, in ne priklenjaj jib, predno so leta stara. Iu vendar se ta velika napaka skoro porsod nahaja po Slovenskem, da mora tele celo leto zastonj vzdigovati mebke nožice iz uteptanega ter tnokrega podnožja! Teleta naj pijo iz posode, le prvšnice naj doje teleta, da se jim izurijo mlečne luknjice. Kako treba umno pasti teleta in jib odstavljati, to je se skoro vsem kmetovalcem skrivnost, ki bi pa nikakor ne smela biti. Prvib 6 tjednov potrebuje tele maternega mleka 6. del (Vo) tiste ;teže, kolikor tele samo tebta. Ako tele tebta 1 cent, zabteva torej 162/s funta = 6—7 bokalov nileka. Kolikor je mogoče, naj (ziza k večemu 4 tjedne) uživa tele v enako razstavljenib urab po 3krat na dan. : Splošno mislijo, da mora tele dobiti ped dolgo dlako, ko se odstavlja in da drugače ni mogoče, sicer se skrči teletu mes6, kakor pečenka nad ognjem, vamp pa rase, da je kaj! Toda teniu ni tako, ako se le prav teleta odstavljajo. Način, kako naj se teleta odstavljajo, razglasimo vpribodnje. Letošnji stan vinogradov. Kakor se iz ninogo krajev sliši, nimamo letos dobre vinske letine pričakovati. Skoro po vsej Evropi je majnikov mraz vinograde zlo poškodoval; na nekteiih krajih pa je že toča svojo pogubivno moč pokazala. Žalostni glasovi dohajajo iz raznih krajev cesarstva in se žalostneji iz drugib dežel. Ž nami Slovenci je Bog dozdaj še precej milo ravnal. Po Štajarskem se le malo sliši o škodi, ktero bi bil zadnji mraz napravil; le v Šalski dolini je škoda občutljiva. Več so trpeli Kranjski Slovenci. Več skode kakor pri nas, je pa napravil mraz na spodnjem Avstrij- skem, posebuo okoli Vtislava; in ko bi vinogradi še bolj pognali bili, bi letos ue bilo tam nobene trgatve. V Galiciji sicer ui bilo mraza, pa se je prav malo grozdja nasnovalo. Največ skode je trpela Ogerska, ki toliko viua daje. Polovico in črez je vzel miaz v zapadnib in južnib pokrajiuab; luenje je pozeblo okolj Komoiua in Pešta. Okolj Snpvona se pa razun niraza še kaže toliko število ,,viucarjev", da jib morajo pobirati in pokončevati. Pri Pečuhu je toča vinograde za letos iu tudi piibodnje leto pokončala. Na Hrvačkem je k sveči one noči, ko je hud mraz bil, gosta megla deželo pokiivala in premrazenja ovarovala. Avstiija tedaj letos ne bo dosti vina imela; pa če ostanc, kar se še kaže, bo vendar še srečneja, kakor dragc dežele. Na Badenskem iu ob Renu, kjer tako imenitna vina rastejo, so vinogradi celo pozebli. Isto se sliši iz Laškega, le v Piemontu je menj škode. Naj več škode pa ima F r a n c o s k a. Najslavnejši vinogradi, kakor n. pr. v Ohampanji, 80 popolnoma pozebli; na jugu pioti pirenejskim planinam in ob morju ni bilo mraza. Iz vsega tega se da sklepati, da bo lelos malo viua, ter bo cena, ki je že itak visoka, še bolj poskočila. Bode tedaj treba z vinom modro vavnati iu ga zmerno piti. Iz tega pa nikakor ue sledi, da bi moiali mesto vina žgauje piti, kar se žalibože med Slovenci že godi, če tudi piav žalostni glasovi o nesrečni smrti žganjepivcev dobajajo.