128
Razne stvari.
rodno odločnostjo, z gorko ljubeznijo do sv. cerkve, z varno politiko in koristnim poučevanjem najboljša hrana našim slovenskim Štajercem že trideset let. Lahko se ponaša „S1. Gospodar" s svojo zgodovino in svojimi uspehi, zato je zanj tako častna 30-letnica. Po pravici slavi može, ki so urejali list od začetka do novejše dobe. Prvi urednik „ Gospodarjev" je bil dr. Matija Prelog, rojen v Hrastju pri Ljutomeru dne 27. vinotoka 1. 181 3. Bil je čislan zdravnik v Mariboru in velik domoljub. Urejal je list do 1. 1871. in umrl dne 27. prosinca l. 1872. v Mariboru. — Drugi urednik je bil dr. J o ž e f U 1 a g a , rojen dne 1 5. prosinca 1. 1826. pri sv. Petru pod Sv. gorami, duhovnik 27. mal. srpana 1851, doktor bogoslovja 1. 1857., učitelj veronauka v Celju, 1. 1859. profesor bogoslovja v Mariboru, 1. 1875. nadžupnik v Konjicah, umrl dne 4. vinotoka leta 1881. Urejal je list od 1. 1 87 1. do 1875. Bil je mož jeklenega značaja in navdušen za katoliško stvar. — Tretji urednik je bil dr. L a v o s 1 a v Gregorec, ki še živi in deluje   kot odločen  državni poslanec.  Rodil se je
Glasba.
Glasbena Matica tudi letos izvrstno deluje. Dne 7. prosinca je priredila prvi letošnji koncert pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Josipa Čerina. Vspored ni obsegal mnogo točk, ker so bile dokaj dolge. Mihajla Iv. Glinke „Kamarin-skaja" (dve ruski pesmi za orkester) se je proizvajala točno in čisto. Feliksa Mendelssohna: ;;Sen poletne noči" je bil poln zanimivih glasbenih slik, čustev, sedaj žalnih, sedaj veselih, poln lahkomiselne nagajivosti, kakoršna je dovolj znana iz Shakespeareovega „Midsummer Night's Dream". Pevstvo in godba sta kazala točno izurjenost. Gospodični Mira Dev in Ana Lapajne sta peli soli z občno pohvalo, gčna. Marica Vencajzova je govorila pojasnjujoče besede (posl. A. Funtek) prenaglo in premalo razločno; v izreki se je slišalo celo »kladivo". Dvofakov „Hymnus" je vnel vse moči, da so se pokazale v svojem soglasju in veli-častvu. — Umnemu prijatelju glasbe je ponudil ta večer izboren užitek.                                     L.
Dne 4. t. m. pa je priredila „Glasbena Matica" svoj prvi glasbeni večer v čitalnični dvorani „Narodnega doma". Pokazal nam je ta večer, kako si prizadeva prvi glasbeni zavod v deželi, da bi bolj in bolj razširil svoj delokrog, da bi več in več občinstva privedel v svoj naročaj. Matici ni samo v mislih gojiti vokalno glasbo, ampak udomačiti želi med slovenskin občinstvom tudi instrumentalno glasbo ter se popeti polagoma do tako imenovanih komornih glasbenih večerov. Prav
dne 17. grudna 1. 1839. pri sv. Urbanu pri Ptuju; mašnik leta 1864., doktor bogoslovja leta 1868., ]. 1876. prof. bogoslovja v Mariboru do 1. 1885. Urejal je „Slov. Gosp." od 1. 1875 do 1. 1885., v katerem je dobil župnijo Novo cerkev pri Celju ter postal kanonik strassburški. Pisal je tudi manjše spise, n. pr. „Mala apologetika". Njegovi ožji rojaki na Štajerskem mu verno zaupajo in ga spoštujejo, kar je vrli narodnjak zaslužil s tem, da je vedno neustrašeno branil pravice našega katoliškega slovenskega naroda.
Žal, da ni »Gospodar" objavil še častitega moža, ki je do najnovejše dobe deloval za list, g. kan. dr. Jan. M 1 a k a r - j a. Vendar spoštujemo to skromno   molčanje.
Naj si bo »Slovenski Gospodar" ob 3 o letnici svojega plodovitega delovanja v svesti, da mu iz srca Častitamo.
(„Slov. Gospodar" izhaja v Mariboru vsak teden na celi poli — tudi priloge ima — in stane na leto samo  2 gld. 50 kr.)
je tako. Saj pri tolikem številu prebivalstva v Ljubljani vendar-le ob tem času ne žive vsi pod okriljem Terpsihore in Talije, marveč najde se jih vsegdar še lepo Število onih, ki čislajo strogo umetnostno sviranje Muzike. S tega stališča presojamo mi ta glasbeni večer, želeč, da bi mu jih sledilo še več. O posamnih točkah vsporeda ne bodemo govorili. Zadostuj le to, da je napravila vsaka točka najboljši vtisek na poslušalstvo. Osobito pa se je vnelo občinstvo pri pl. Kaan-novi pesmi „V Roz-kvžtu", katero je gospodična Mafenka Š e v -č i k o v a pela toliko določno, čisto in občutno, da ji je ob koncu po pravici zadonela jednoglasna pohvala. Gospod J o s i p V e d r a 1 je pokazal v Grieg-ovi sonati, kako se oživi vijolina pod prsti in pod lokom izurjenega veščaka. Nekaj novega je bil melodram: „Povodni mož" (na besede J. Erbena prevel Fr. Gestrin). Prednašal je to taj-nostno, temno pravljico umljivo in primerno me-njevaje z glasom g. Engelbert Gangl. Občinstvo je pozorno sledilo njegovemu sonornemu, razločnemu glasu, spremljevanje na glasoviru (sviral je gosp. Karol HofFmeister) pa je provzročilo, da smo se v predmet balade le še bolj vglobili. Pevske točke (soli, mešani in ženski zbor) so bile natančno proučene, za kar gre vsa čast glasbenemu vodju gosp. Josipu Čerinu. Naj izrečemo k sklepu le Še željo, da bi se bodočih glasbenih večerov udeleževal občinstva večji broj: dobrodelni namen in tako raznovrstni vspored sam naj bi privabil več in več prijateljev glasbene umetnosti in „G1. Mat.". Tudi  občinstva je dolžnost gojiti glasbo.         K.
Razne  stvari.