POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 leto XIV. [ Štev. 87 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 la 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 17. aprila 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena I din 1.— j Veliki transporti čet na Norveško Zavezniške čete so se izkrcale na sedmih mestih — Položaj pri Narviku — Prodiranje nemških čet na norveškem jugovzhodu — Norvežani niso bili pripravljeni za moderno vojskovanje — Odstop Ouisslingove vlade AMSTERDAM, 17. aprila. Ass. Press. PO POROČILIH, KI SO PRISPELA IZ SKANDINAVIJE, SO SE ZAVEZNIŠKE ČETE IZKRCALE NA SEDMIH MESTIH NORVEŠKE OBALE, IN SICER NA SEVERU IN NA SREDINI. MOČNI ODDELKI SO PRISPELI V NARVIK, A TUDI V TROMSo. NOVI TRANSPORTI PRIHAJAJO SEDAJ STALNO. MED EKSPEDICIJSKIMI ČETAMI ZAVEZNIKOV SO POLEG ANGLEŠKIH TUDI KANADSKE, POLJSKE IN FRANCOSKE EDINICE. ZDI SE, DA JE ŠTEVILO ZAVEZNIŠKIH ČET ŽE SEDAJ VEČJE, KAKOR ŠTEVILO NEMŠKIH. ZARADI TEGA SE PRIČAKUJE, DA BODO ZAVEZNIKI SKUPAJ Z NORVEŠKIMI ČETAMI PRIČELI V KRATKEM Z NAPADI NA POSAMEZNE NEMŠKE TOČKE OBENEM S KOPNINE, IZ ZRAKA IN Z MORJA. LONDON, 17. aprila. Reuter. V NEMŠKIH VOJAŠKIH KROGIH PRIZNAVAJO, Da SE ZAVEZNIŠKE ČETE IZKRCAVAJO NA VEČ KRAJIH NORVEŠKE, TAKO TUDI 80 KILOMETROV SEVERNO OD NARVIKA. STOCKHOLM, 17. aprila. United Pre&s NEMŠKA POSADKA, KI SE JE UMAKNILA IZ NARVIKA, JE PADLA V ZALEDENELIH HRIBIH V ZASEDO NORVEŠKIH ČET. NEMCI SO POPOLNOMA OBKOLJENI IN JIM NE PREOSTAJA NIČ DRUGEGA VEČ, KAKOR DA SE VDAJO ALI PA BODO UNIČENI NA ENI STRANI PO NORVEŽANIH, NA DRUGI PA PO ZAVEZNIŠKIH ČETAH, KI NAPREDUJEJO V NOTRANJOST IZ NARVIKA. REŠITI BI JIH MOGEL SAMO NEMŠKI NAPAD NA NARVIK Z MORSKE STRANI, NA KAR PA ABSOLUTNO NI MOGOČE RAČUNATI, KER SO GOSPO DARJI VSEGA MORJA NA SEVERU IZK LJUČNO SAMO ANGLEŽI. Položaj na lužnem norveškem kolišču Italijanska obtožba zaveznikov RIM, 17. aprila. Urednik agencije Stefani javlja, da so zdaj pri rokah nesumljivi dokumenti, iz katerih je razvidno, da so zavezniki že prej pripravljali napad na Norveško. Ta načrt potrjuje prvotno postavljanje min po Angležih ob norveški obali, s čimer je bila norveška nevtralnost pregažena. V nekem norveškem fjordu je bilo pet parnikov, polnih streliva in orožja, preden so tja prišli Nemci. Tudi v Oslu je že bilo več angleških vojakov in častnikov pred prihodom Nemcev. Nem ške oblasti bodo predložile še druge dokaze za to, da sta Francija in Anglija pripravljali vdor na Skandinavijo, hoteč tak0 razširiti sedanjo vojno tudi na druga področja, iz katerih ne izločajo ne Bel gijc in Holandije ne Balkana. Amerika bi branila Holandsko Indijo BERLIN, 17. aprila. DNB. Uradno poročajo, da nadaljuje nemška vojska napredovanje v vseh smereh južnovzhodne Norveške. Neprenehoma prihajajo vesti posameznih nemških poveljnikov o zaplenitvah velikih količin orožja in muui-cije. Neko poročilo pravi, da je bila razgnana prva norveška divizija. Pri tej priliki so Nemci zaplenili 36 velikih topov, 25 strojnic 2000 pušk in velike količine streljiva. CUR1H, 17. aprila. Neue Ziirclier Zei-tung« poroča iz Stockholma, da se položaj med tem ko dosegajo zavezniki na severu uspeh, razvija na jugu za Norvežane neugodno. Na nekaterih mestih so odpovedali. Izdaja, sabotaža in pomanjkanje morale, vse je igralo pri tem veliko ulogo. čete so bile deloma oborožene z zastarelim in neuporabljivim orožjem. Na tisoče Norvežanov prehaja čez mejo na Švedsko, kjer odlagajo orožje, ne da bi se bili sploh postavili Nemcem v bran. Večinoma že po več dni niso dobili nobene hrane. Organizacije prehrane sploh ni bilo. Na severu od Osla so Nemci sedaj v Kongsvingerju. Iz Bergena napredujejo Nemci v vzhodni smeri proti Oslu vzdolž železniške proge in so napredovali že 70 km v notranjost. Pr: Dombasu, ki je važno železniško križišče železnice iz Rauma in Dovrea, so WASHiNGTON, 17. aprila. Reuter. V ameriških uradnih krogih komentirajo izjavo japonskega državnika Arite glede holandskih kolonij na jugovzhodu Azije in pravijo, da naj sl Tokio dobro premisli, preden bi se hotel vtikati v angleško-irancoske interese na Daljnem vzhodu. V tem primeru bi USA ne mogle stati ob strani, čerav bi bili Anglija in Francija dovolj močni, zagotoviti varnost Holand- glede njenega s-tališča v vprašanju holandskih kolonij. WASHINGTON, 17. aprila. Reuter. Vsak poizkus Japoncev, napasti Holandsko Vzhodno Indijo, bi izzval v Ameriki veliko reakcijo. Javno mnenje je proti vsakršnemu vmešavanju Japoncev na to področje. Zunanji minister Hull je novinarjem dejal, da še nima uradnih obvestil o izkrcanju zavezniških čet na Norveš- ske Indije pred japonsko invazijo. Zunanji j kem. Glede Grenlanda in njegove usode minister jc odklonil pojasnilo, ali je ame-jni hotel dati nobenih izjav, riška vlada pri japonski že posredovala j Bel m le oborožena Ho maksimuma bile norveške čete popolnoma odrezane Neinci spustili čete s padali iz letal, toda od zaledja in potisnjene na švedsko ine- j Norvežani so jih popolnoma uničili. Nem-jo. Severno od Rakestada se je arnik'ci so se hoteli polastiti tega križišča zato, Norvežanov spremenil v panični beg. — j da bi mogli zapreti pot Angležem, ki so Organizacija in oskrba sta popolnoma j se izkrcali v Andaismesu. Ouisslingova vlada v Oslu odstopila OSLO, 17, aprila. Radio Oslo poroča, da je norveška neustavna Quisslingova vlada odstopila. Upravo nad po nemških četah zasedenim norveškim ozemljeni je prevzel poseben upravni odbor, kateremu stoji na čelu oslski župan Kristensen. Novo vlado sestavlja upravnik vrhovnega sodišča, a bo v njej zastopan tudi Quiss- ling kot svetovalec. Naloga nove vlade bo likvidirati oboroženi odpor Norveške proti Nemcem. Nemčija vlade formalno ne priznava, hoče pa z njo vendarle sodelovati. Pričakuje se, da bo dobila nova vlada dovolj avtoritete in tudi simpatije prebivalstva. BRUSELJ, 17. apr. Havas. Na današnji seji senata je zunanji minister Spaak naglasil, da je belgijska zunanja politika vsa v skladu z željo, zagotoviti državi mir in samostojnost. Nobena država noče biti prizorišče vojne. V položaju med tremi velikimi vojskujočimi se silami je ohranila Belgija svojo strogo nevtralno stališče in politiko lojalnosti do vseh so- sed. Na gospodarskem in vojaškem polju smo pa za vsak primer storili vse, kar je v naši moči. Do maksimuma Smo se oborožili, ker vemo, da se v vsakem primeru lahko naslonimo le na lastne sile. Belgijci naj bodo prepričani, da ne bo vlada sprejela nobenega predloga, ki bi bil izven politike in načel vladnih smernic. Vojaška služba v Nemčija ie do 40 leta BERLIN, 17. aprila. DNB. Nemčija razpolaga z močnim narodom in civilnim pre bivalstvoin. Le tako ji je mogoče, da vzdr žuje upravo v obsežnih pokrajinah zasedenega ozemlja, obenem pa zadosti potrebam domačega gospodarstva in industrije. V upravi so povsod kvalificirani uradniki in delavci. V kolikor so ti vojaški obvezniki, se osvobode začasno ali trajno v korist gospodarstva in industrije. Ro zaključku vojne na Poljskem je Hitler odredil, da so vsi stari borci umaknjeni z bojišč in kolikor mogoče osvobojeni vojaške službe. Vojaška služba v Nemčiji je na ta način omejena te na moške do 40. leta. Londonski listi o nauku Norveške LONDON, 17. apr. Reuter. Dogodki na pošiljanjem močnih čet v Skandinavijo. Norveškem naj bi bili pouk ostalim nevtralnim državam, kako naj postopajo, da bodo njih interesi v skladu z varnostjo zemlje, pišejo listu Nastop zaveznikov na Norveškem je prekrižal račune nemških voditeljev, ki so drago plačali svoj vdor v Skandinavijo. Zavezniki so na nemški vpad v Norveško morali odgovoriti s Zavezniki bodo imeli sicer še mnogo posla, preden bodo pregnali Nemce iz Norveške, toda prepričani so v končni uspeh. Vojna mornarica Angležev in Francozov je dobila popolno premoč nad nemško, katere ostanek se mora izogibati nadaljnjih večjih spopadov. Podaljšanje mandatov madžarskim pos ancem BUDIMPEŠTA, 7. apr. Havas. Na seji v2ade je predsednik Teleki izjavil, da ima pooblastilo za razpust parlamenta. Vendar se čuti dovolj močnega, da bo delal tudi dalje s sedanjim predstavništvom. Vlada se je zaradi mednarodnega polo. čr*n odločila da opusti nove volitve in ■oda j ia mandat sedanjim poslancem. To :\ prč vs-m zaradi tega. ker bi se gotovi Lmerti hoteli pc art*t! prilike, agitirati 'a r-zrse ekstremne tuje cilje. PITTMAN ZA ZMAGO ZAVEZNIKOV WASHlNGTON, 17. apr. Reuter. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Pittman je dejal, da bi bile Zed njene države ameriške takoj po vojni zelo ogrožene, če bi ne zmagale demokratične velesile. Nasprotno bi zmaga Anglije in Francije v nobenem primeru ne ogrožala USA. ŠVEDI ZAPLENILI NEMŠKI BOMBNIK STOCKHOLM, 17. apr. Reuter. Zaple nill so neki nemški bombnik, ki je v N. CHAMBERLAIN bo ponovno govoril o dogodkih na severu Nemč^a obnsvlia stike z Amer ko WASH1NGT0N, 17. apr. Havas. Nemško poslaništvo v VVashingfonu je dobilo novega predstavnika. Newyoršk: dopisnik nemške agencije DNB je namreč po na. USA, s čimer naj bi se diplomatski od-nošaji med obema državama spet obnovili. Istočasno javljajo, da je zaprošeno za obnovo prekooceanske letalske proge med Nemčijo in Ameriko. Letalska družba »Dornier« v Berlinu bo skoro dovršila nov velik Btirimotornik, ki naj bi po. sredoval zvezo z Ameriko. Hidroplan bo imel akcijski radij 5000 milj. Demci žele, da bi se zveza čimprej obnovila. AKCIJA NEMŠKIH LETAL STOCKHOLM, 17. aprila. Reuter. Norveška brzvjavna agencija javlja, da je večje število nemških letal letelo nad Esterdalenom na poti k Trondhjeinu. Letala so se dvignila iz novih nemških baz na Danskem. NOVA AMERIŠKA LETALA SO BOLJŠA \VASHINGTON, 17. aprila. Reuter. Pomorski odbor za vojno mornarico v senatu je izjavil, da so zadnja letala, ki sc zdaj izdelujejo, znatno boljša od prejšnjih. POVIŠANJE POMORSKE TARIFE NE\V VORK, 17. apr. i ‘\TB. Parobrod-na,društva so na konferenci ponovno povišala prevozno tarifo, ki je od začetka vVarmlandu pristal na švedskem ozemlju, j logu vlade zaprosil za agrement pri vladi j vojne že za 30% višja oa prvotne. Velika aktivnost osi Rim - Berl n Po vseh vesteh se pripravka za b3ižn;o bodočnost nova ;nanifestaci'a solidarnosti itaii‘e in Nemčije gSede varovan a italijanskih in nemških interesov v sedanp vojna RIM, 17. aprila. Excliauge Telegraph. 1 Velika aktivnost, ki se opaža v Italiji že j nekaj dui, se nadaljuje. Italijanska bojna mornarica, ki je odphila na vojaške vaje, kakor se je zatrjevalo, je bila odposlana v velikem delu na Dodekanez, kjer koncentrirajo Italijani vedno večje čete. Prav tako se opaža koncentracija čet in bojnih sil tudi na nekaterih drugih postojankah. V Albanijo so neprenehoma na poti novi transporti delavcev, ki so zaposleni s strateškimi deli, kakor tudi materiala. V SOBOTO BO GOVORIL MUSSOLINI RIM, 17. aprila. Exchange Telcgr. Italijanski tisk nadaljuje svoje srdite napade na Angleže in Francoze in napoveduje, da bo ministrski predsednik Mussolini, ki bo v soboto govoril, obrazložil stališče Italije do razširitve vojne na evropski sever ,kakor tudi do sedanjega splošnega položaja. Temu govoru pripisujejo veliko važnost za nadaljnji razvoj dogodkov. Posebno se komentirajo tudi besede Giovannia Ansalda, ki je dejal, da ItaJlja noče biti presenečena po pokanju tonov in bojni trobenti, ampak bo, ko napoči njen čas, sama dala znak drugi«!. NEMČIJA NA STRANI ITALIJE BERLIN, 17. aprila. LRP. Z ozirom na •najnovejš« dogodke na ■ Sredozem1-:; n Grčiji naglašt. r.ernški tisk, da sc nemško stališče, glede Sredozemlja po;> >lno-ma strinja z italijanskimi revizionističnimi težnjami, akor tudi s težnjami Španije. Nem.',Ki l;sk se zadnje dn: c,ibu maiSO ukvarja s Sredozemljem, z’asti v zvezi s pisanjem italijanskih listov. To je pa popolnoma v skladu s fašistično-na-cionalnosocialističnim prijateljstvom. Pogledi in ideološki principi so v obeh državah isti, enaka ie pu tudi državna organizacija. Obe državi se medsebojno podpirata diplomatsko in gospodarsko-avtarkično in vodili sta tudi skupaj vojno proti republikanski Španiji. Nemčija zaradi tega popolnoma in brez pridržka podpira italijanska stremljenja proti ver-sailleski mirovni pogodbi, proti kateri se sedaj tudi že aktivno vojskuje. Ko se je sedanja vojna pričela, je bilo pač mogoče misliti, da se Je trdnost osi Rim-Ber-lin omajala. Nato se je govorilo o trikotu Rim-Berlin-Moskva. Toda sedaj se po nemški akciji na severu Evrope zopet manifestira v celoti trdnost osi Rim - Berlin, ki se v resnici nikoli ni oslabila. Ta os bo ostala tudi nadalje trdna in je zato treba pričakovati že v bližnji bodočnosti za to konkretnih dokazov. INTERESI SO IDENTIČNI Po pisanju italijanskega in nemškega tiska, sta Nemčija in Italija združili svoje interese proti Angliji in Franciji. Načrt o zvezi štirih velesil je propadel. Nedoslednost izvajanja mouakovske politike je vodila do sedanje vojne. Nemčija ne bo trpela nobenega vmešavanja zahodnih sil na vzhodu. Nemčija organizira v vzhodni Evropi svoj življenjski prostor. Sedanji položaj je v tem oziru jasen. Nemčija pa prav tako razume tudi italijanske težnje na Sredozemskem morju in na Balkanu, in kakor podpira Italija nemška rpizadevanja, tako podpira in bo podpirala Nemčija italijanske. Češkoslovaška in Poljska sta dokončno likvidirani, er sta se postavili v službo zahodnih velesil. Tudi Albanija se je pripravljala na to pot, a je bila v trenutku likvidirana. Glede Španije je Nemčija že neštetokrat naglasila, da ji je treba dati Gibraltar in Maroko. Prav tako mora dobiti Italija to kar ji pripada. Nemški tisk zato pozdravlja govor urednika Ansalda, ki \ je dejal da si bo Italija sama izbrala i trenutek, kdaj bo stopila v vojno. Fran-! cija jc na italijanske predloge odgovorila z »Nikoli«, Italija tega ni _ pozabila i(1 I se zato ne bo pus'ila iznenaditi v svojem | življenjskem prostoru po kakih angleško-j Irancoskih akcijah. OKREPITEV STIKOV 1 RIM, 17. aprila. Stefani. Včeraj jc prispela v Rim posebna nemška vojaška misija, bila je slovesno sprejeta in ostane v Rimu več dni. Istočasno je bil imenovan dosedanji šef političnega odseka v berlinskem zunanjem ministrstvu, knez Bismarck, za prvega svetnika nemškega veleposlaništva v Rimu. BERLIN, 17. aprila. LRP. V Berlinu zatrjujejo, da je imenovanje kneza Bismarcka za poslaniškega svetnika v Rimu v skladu s politiko osi Rim - Berlin. STALIŠČE PARIZA IN LONDONA PARIZ, 17. aprila. Excliange Telegr. V Parizu posvečajo največjo pozornost razvoju stališča Italije v sedanji vojni in naglašajo, da se kaže vedno bolj očito tendeca italijanske aktivne akcije. Enaka sodba vlada tudi v Londonu, kjer se s tem vprašanjem živo ukvarjajo tudi nekateri listi. Razni italijanski ukrepi dokazujejo, da je treba tudi zaveznikom poskrbeti za protiukrepe. Prvi protiukrepi so bili, kakor je bilo mogoče izvedeti, že storjeni. Vse kaže, da Francija in Anglija računata zelo resno z možnostjo novega razvoja tudi v tej smeri. Izjavi Chamberlaina in Paula Revnanda Otvoritev albanske zbornice LONDON, 17. aprila. Reuter. Včeraj je imel ministrski predsednik Chamberlain govor na zborovanju nacionalne svobodne cerkve. Dejal je, da ima sedaj desetkrat več zaupanja v zavezniško zmago, kakor ob začetku vojne. Boj proti nacionalnemu socializmu jc samo del večnega boja med dobrim in zlom. Če bi Nemčija zmagala, bi bile porušene vse trdnjave civilizacije. Noben narod ne bo varen, dokler Nemčija ne bo uničena. PARIZ, 17. aprila. Havas. Včeraj je imel predsednik vlade R e y n a u d v senatu govor, v katerem je poročal o napadu na Skandinavijo. O podrobnostih položaja ni govoril, opozoril je le na komunike admiralitete o nemških izgubah na morju. Nemčija je izgubila v teh bojih 30% svojega bojnega brodovja in nad 78.1M)0 ton trgovinskih in transportnih ladij. Zaveznikom se je posrečilo po- polnoma presekati Nemcem pomorsko in kopno pot na Norveško ter dovoz skan-dinavsih rud. Dalje sc je zavezniška vojska izkrcala na Norveškem in bo deželo očistila od sovražnikov. Posebej je govoril še o pomenu Narvika. Drugi velik uspeh je, da so zavezniške bojne enote prispele v Baltik in položile mine. Tretji uspeh je, da se bodo morali Nemci poslej bojevati na novi fronti, četrti uspeh je v moralnem porazu, ki ga je doživela Nemčija z vdorom na Dansko in Norveško. Hitler se'je zmotil, ko ie mislil, da bo tudi na Norveškem naletel na ljudi Hachovega značaja. Quisslingova vlada, ki so jo Nemci ustanovili v Oslu, se je že sama zrušila. Dalje se je zahvalil Rooseveltu za njegovo obsodbo nasilja. Boj se bo sedaj nadaljeval s povečano silo. Čakajo še teške naloge na uresničitev, toda francoski narod je nepremagljiv. Odmevi obeh izjav v tisku PARIZ, 17. aprila. Havas. Reynaudova izjava pred senatom in Chamberlainov kratek govor pred parlamentom sta glavni premet razprav današnjih listov. Rey-liaud jc točno obeležij položaj na Norveškem in švedskem. Bilanca sedemdnevnih operacij na Norveškem je več kakor povoljna, pravijo vojni in pomorski kritiki. General Duval piše v »Journalu«, da so bitke v severnem Atlantiku zelo važne, zasidranje zavezniških čet na Norveškem pomeni za Nemčijo povečanje nevarnosti, da Vjodo pregnani iz Skandinavije. Zavezniki se bodo tako približali nemškim oporiščem doma, njih postojanke na jugu Skandinavije bodo nevarnejše od onih, od koder so doslej ogražaK Sylt in Helgoland. De Kvrrillis piše v »Epoc-(]ink<, da je minula doba nemških lahkih osvajanj. Zavezniška zmaga pri Narviku predstavlja popoln angleško-francoski uspeh, posebno glede nadaljnje preskrbe Nemčije s švedskim železom. BERLIN, 17. aprila. DNB. Listi naglašajo nove uspehe Nemčije na Norvešem in uničenje neke angleške križarke po nemških letalcih, »čete so zasedle železniško progo iz Narvika do švedske meje. Angleško javno mnenje je po kratkem Chamberlainovem govoru postavljeno v dvom glede angleške premoči na Skandinavskem. Chamberlainova vera v končno zmago nikakor ne more biti v skladu z neuspehi Anglije. Chamberlainovi očitki nas ne iznenadijo, ker so dokazi tu, da je Nemčija s svojo akcijo zadela angleške načrte na Norveškem v živo. Ako je Anglija prepričana v svojo zmago, zakaj potem kliče male, nevtralne države na pomoč, da se ji pridružijo?« Berliner Lo-'•ilanzeigcrs trdi, da so »vesti o zavezniški zasedbi Narvika brez osnove. Vesti o neki veliki zmagi je moral demantirati sam Churchill, zdaj iščejo Angleži opore na severu, daleč od dosega nemških topov.« LONDON, 17. apr. Havas. Urednik »Daily Telegrapha« piše, da bo Chambcr Iain podal ponovno izjavo o položaju na Norveškem, čeprav so poslanci radovedni, ne bodo terjali od njega točnih podatkov, dokler ne bo premijer sam videf, kdaj sme z njimi na dan. Lahko bi se namreč primerilo, da bi prezgodnje odkrivanje zavezniških operacij na severu škodilo nadaljnjemu poteku zasedanja Norveške. TIRANA, 17. apr. Albanska brzojavna agencija sporoča, da je bilo na svečan način otvorjeno p.v« zasedanje P> .dstav-lišhv albanske vlade. Prihod albanskega kraljevega namestnici je pozdra/iio 21 strelov iz topov. Velika množica ljudstva je priredila navdušene manifestacije. V predstavniškem domu je kraljevi namestnik prečital prestolno besedo, ki so jo navzoči poslušali stoje. Z zadovoljstvom se jemlje na znanje zedinjenje Albanije z Italijo, ki je pokazala v deželi že v kratkem času napredek. Albanija mora pospešiti svojo dalevnost na vseh poljih, svojo mladino najorganizira po fašističnem sistemu. Predstavniki naroda so nato prisegli, nakar so z guvernerjem med burnim pozdravljanjem zapustili skupščinsko poslopje. Finska po skietvi miru HELSINKI, 17. aprila. Exchange Tel. Meje med Sovjetsko zvezo in Finsko so sedaj tudi v podrobnostih dokončno določene. Pri pogajanjih, ki so bila zaključena preteklo soboto, so sovjeti izsilili od Fincev še nekatere korekture prvotne tra se v svojo korist. Tako so dobili med drugim tudi velike in moderne finske tovarne za celulozo v kraju Enso. Kraji, ki so jih Finci odstopili Sovjetski zvezi, so bili večinoma že prej izpraznjeni, z nekaterih točk pa so se Finci šele sedaj umaknili. Tudi sovjetske čete so zapustile vse ozemlje, ki so ga zasedle, je pa ostalo Finski. Finci so zopet gospodarji v pristaniščih Petsamo in Liina-hamari. Polagoma se vrača v kraje nekdanjih bojišč normalno življenje. Oblet- nica vkorakanja nemških čet v Helsinke leta 1917., ki so jo Finci slavili pozneje vsako leto kot narodni praznik osvobo-jenja, je potekla letos prvič brez zastav in slavnosti. Spomnil se je ni nihče, niti ne noben list. Pač pa obnavljajo Finci svoje trgovske in prometne stike z baltskimi državami, posebno z Estonsko. Nemški vdor na Dansko in Norveško je napravil na Finskem najgloblji vtis in novo zaskrbljenost. Obstoja bojazen, da bi utegnil bojni metež v Skandinaviji potegniti tudi Finsko znova v katastrofo. Toda vsaj doslej še ni nobenih resnih znakov kakih novih namer,bodisi s strani Sovjetske zveze bodisi katere druge sile. Vendar nalaga novi položaj tudi Finski še dalje stalno čuječnost. Sovjeti za sporazum z Mandžurijo TOKIO, 17. aprila. Havas. Listi poročajo o novih naporih sovjetov za pomiritev od noša jev med Mandžurijo in Moskvo. Agencija Domei poroča, da je sovjetski poslanik v Harbinu stavil japonskemu poslaniku načrte, kako naj bi se odno-šaji med obema državama uredili. Med Japonsko in sovjetsko Rusijo so po mnenju diplomatskih krogov v Tokiu še vedno velika nesoglasja, ki jih bo treba odstraniti. SVEČANOST ZA POKOJNIM VERDIER-JEM CASABLANKA, 17. aprila. Havas. Spominski svečanosti v tukajšnji katedrali, prirejeni za pokojnim kardinalom Verdier jem, je prisostvovala velika množica s predstavniki vojaštva in diplomacije na čelu. EMIR SAUD ODPOTOVAL V INDIJO KABIRA, 17. aprila. Havas. Emir Saud. sin kralja Ibna Sauda, je iz zdravstveni!; razlogov odpotoval v Indijo. Papežev blagoslov Poljski PARIZ, 17. aprila. Havas. Predsednik polske republike je sprejel papeževega poslanca pri poljski vladi, ki je prinesel pozdrave sv. očeta z izjavo, da mu je »usoda poljskega naroda nad vse pri srcu. Moli k Bogu za Poljsko in njeno boljšo bodočnost.« Papeževa poslanica se zaključuje z apostolskim blagoslovom za predsednika republike kakor ves poljski narod. KITAJSKA OFENZIVA V KIANGSUJU ČUNGK1NG, 17. aprila. Havas. V provinci Kiangsti, katero so v začetku tega meseca Japonci večinoma osvojili, so prešle kitajske čet ev protiofenzivo, ki poteka doslej za Kitajce zelo ugodno. Kitajski vojski se je posrečilo zavzeti znova večino prej že izgi.\>ljenih krajev. Kitajska ofenziva se še ndaaljuje. Japonci so utrpeli velike izgube. ARETACIJE KOMUNISTOV V BELGIJI BRUSELJ, 17. apr. Havas. Zaradi komunistične propagande proti državi sta bila te dni tu prijeta in zaprta Oscar Lal-lemand, ravnatelj lista »Voix du Peuple« ;n komunistični poslanec Hubert Gosset. OBSODBO VOHUNA V FRANCIJI PARIZ, 17. apr. Havas. Pariško vojaško | sodišče je obsodilo zaradi vohunstva na ! dosmrtno prisilno delo Nemca Karta Scliil j linga, trgovca iz Saarbriiekna, ki pa je j argentinski državljan. NOVA VELIKA AMERIŠKA OKLOPNICA NEW YORK, 17. aprila. Havas. Velika 35.000tonska oklopnica »North Caroline« bo spuščena v morje 13. junija. Gradnja tega velikana stane 65 milijonov dolarjev. ARGENTINA NE PRIZNAVA ZASEDB BUENOS AIRES, 17. apr, Havas. Argentinska vlada ne priznava zasedbe Dansk in Norveške in bo še dalje ogranila stike s poslaništvima obeh omenjenih držav v Buenos Aires. VOHUNSTVO V TURČIJI CARIGRAD, 17. apr. Reuter. Na vojaškem področju Smirne je bil prijet neki Nemec, ki je fotografiral položaje. Pri razvitju slik so ugotovili, da je ujel na film vojaške objekte, utrjene položaje in bencinska skladišča, OBSEDNO STANJE NA HOLANDSKEM HAAG, 17. aprila. Exehange Telegraph Holandska vlada je razgla&ila v nekaterih pokrajinah obsedno stanje. ŠVICARSKI OBRAMBNI FINANČNI ZAKON BERN, 17. aprila. Havas. Finančni zakon za narodno obrambo, ki je nedavno izglasovan v zbornici, bo stopil takoj v veljavo. Mariborska napoved. Malo oblačno in vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 16.4, danes najnizia 8.5, opoldne 17.0. Jugoslavija gleda mimo na dogodke •.Jugoslovanska vlada ne bo presenečena, pa naj se na Balkanu zgodijo kakršnikoli dogodki' Neka beograjska višja politična osebnost je dala dopisniku italijanskega lista »Giornale d’Italia« daljšo izjavo kot odgovor na zadnje dogodke. Iz te izjave, ki je napravila v Italiji najgloblji in odobravajoči vtis, posnemamo naslednje: »Jugoslavija mirno gleda na dogodke na Skandinavskem in nima nobenega razloga, da se ne boji, da ji vojskujoča se tabora vsilita zadržanje, ki bi bilo v navzskrižju z njeno nevtralnostjo. V ostale mpa bi Jugoslavija, če bi se kaj takšnega zgodilo, ne dovolila, da ima kdo kakšne dvome glede njenega zadržanja. Smatramo kot neverjetno, da bi imela katera od vojskujočih se držav razloge, da bi nam kaj očitala. Kajti prepričani smo, da nismo dali nobenih povodov za njihovo nezadovoljnost. Naši tradicionalni odnošaji z Nemčijo, in to politični, gospodarski in kulturni, ostanejo nespremenjeni. Istotako pa ostanejo nespremenjeni tudi naši odnošaji z zahodnimi velesilami. Ni mamo namena, da bi spreminjali ničesar na teh odnošajih z eno in z drugo stranjo.« »Poročilo, da so zahodne v e 1 e s i- j rečnih poteh Jugoslavije tudi ne bo pri-le zahtevale od Jugoslavije, naj svoj I petil. Jugoslovanska vlada je pravočasno uvoz v Nemčijo zniža za polovico, je ne- : pcdvzela vse ukrepe, ki jamčijo za varno resnično. Pa četudi bi to poročilo bilo vsaj malo resnično, bi mogli dati samo en odgovor, namreč, da so naši gospodarski odnošaji z Nemčijo zapisani v trgovinskih pogodbah, katere bo jugoslovanska vlada v polni meri spoštovala, ker želi, da ostane zvesta svoji nevtralnosti Preostalo trgovino Jugoslavije bodo lahko vse druge države izkoristile, če bodo hotele. Prav tako pa je neresnična tudi vest, da je nemška vlada zahtevala od jugoslovanske vlade dovoljenje, da Nemčija opravlja policijsko varnostno službo na rečni plovbi po Donavi. Zgodil se ni noben incident in se na plovbo po Donavi.« »Iz tega, kar sem vam povedal, lahko sklepate, da jugoslovanska vlada ne bo presenečena, pa naj se na Balkanu zgodijo kakoršni koli dogodki. Kajti Jugoslavija je proučila vsako možnost s stvarnim duhom in z veliko resnostjo. Korektno stališče, ki ga je Jugoslavija zavzela, je v polnem skladu z njenim nevtralnim zadržanjem, a tudi z obrambo njenih interesov. To pa so interesi miru in obrambe, ne samo jugoslovanskih, marveč vseh balkanskih interesov. To pa je tudi v polnem skladu z znanim stališče Italije.« Nemčija in Italija nimata nobene namere proti jngsslaviji NEMČIJA NIMA RAZLOGA, DA BI KRŠILA MIR NA BALKANU V zvezi z alarmantnimi vestmi o Balkanu, so v Berlinu izjavili odločujoči krogi, da so te vesti plod propagande zaveznikov na Balkanu, Niti Italija In ne Nemčija nimata nobenih namer proti Jugoslaviji, Romuniji ali Grčiji. V kolikor vlada na Balkanu mir, nima Nemčija nobenega razloga, da bi ta mir kršila. »Treba je stopiti TODA NE ZVIŠKA, TEMVEČ Ugledna mladinska revija »Slovenska mladina«, ki izhaja v Ljubljani pod uredništvom dr. Antona Slodnjaka, že dalj časa objavlja odgovore na anketo o slovenski mladini. V 6. št. je objavila tudi daljši odgovor pisatelja in režiserja dr. Bratka Krefta. Iz odličnega članka objavljamo njegov zaključek, ki se glasi: »Intelektualna mladina ne sme pozabiti še nečesa: ljudstva, ki prebiva na kmetih in v delavskih revirjih. Premalo je, če ga le od daleč časti in obožuje ter mu od časa do časa sporoča svoje visokoleteče načrte, ki jim naj ljudstvo sledi; treba je stopiti tja, med ljudstvo in skupaj z njim premostiti vse prepade, ki še danes ločijo ljudstvo od njegove inteligence. Ce hočeš delati za narodni razvoj, moraš spoznati ljudstvo In se res z njim družiti, z njim žvieti. Trdnih vezi lhed seboj in ljudstvom med ljudstvo..." PRIJATELJSKO IN SKROMNO! pa ne boš dosegel le po knjigah, ki so jih posamezniki napisali o njem in njegovih življenjskih problemih, temveč če se mu boš znal tudi osebno približati in mu prisluhniti. Le na ta način boš lahko med seboj in med njim ustvaril trajno vez, iz katere bo mogoče sčasoma ustvariti živo zlitino, ki naj jo tvorita progresivno razumništvo ni ljudstvo. Skrb sodobnega intelektualnega mladega človeka naj torej bo, da bo ob vsaki še tako neznatni priliki, ob izletu ali v počitnicah, navezal traj ne stike s preprostim ljudstvom. Toda nikar naj se ne pristopa k njemu z zviška motrečo razumniško in meščansko !*lavo, ki je že vse odkrila in požrla vso življenjsko učenost, temveč prijateljsko in skrom no, zavedajoč se, da oba potrebujeta drug drugega in da se v enaki meri tudi lahko drug od drugega veliko naučita.« Milan Grol proti izgradnji Hrvatske Pod tem naslovom piše „Hrvatski Dnevnik“ med drugim: karakterističen ugovor Grola se nanaša na izgradnjo Hrvatske. Pravi: ,Omejitev vsega državnega dela v šestih mesecih le na banovino Hrvatsko je stvorilo težko razpoloženje. Težnja, da se na tej strani izvede vse do potankosti, na srbski strani pa pušča vse v dvomu, Hrvatsko*slovenski stiki »Hrvatski Dnevnik« se bavi v uvodniku s prihodom delegacije bunjevskih Hrvatov in gostovanjem slovenskih književnikov v Zagrebu ter pravi na kraju: »Naše zveze s Slovenci trajajo več kakor 1000 let. Naša zgodovina se je cesto prepletala, posebno smo se našli skupaj s Slovenci v dveh usodnih dobah: za Ljudevita Posavskega, ko smo se skupaj branili pred Franki, pa za časa kmečkih puntov, ko so kmetjle dvignili svoj glas proti socialni krivici v boju za staro pravdo. Bilo je stikov tudi kasneje mnogo, posebno minilo stoletje je bilo plodno na kulturnem sodelovanju. Zdaj se nudi prilika, da manifestiramo čvrsto voljo, da branimo svojo narodno posest in da sodelujemo z bratskim narodom na vseh področjih, ki so zelo široka. Sodelovanje gotovo ne bo ostalo samo v kulturni domeni, temveč tudi v drugih sektorjih. Pri ocenjevanju odnošajev med Slovenci •n Hrvati je treba dalekovidnosti. Če bomo Imeli pred očmi tudi daljno bodočnost, se naši interesi ne bodo nikjer križali. Dejstvo, dn so vprav pri Hrvatih in Slovencih dali književniki prvo iniciativo, priča O' resničnem idealizmu, brez katerega ni mogoče ustvariti nobenega velikega dela.« n. Vlom v grobnico. V banja Luki so neznani storilci vlomili v grob pravoslavnega vladike Vasilija in odnesli zhil križec ler vorižioo. Spomnite se CMD vsiljuje vprašanje, čemu tako?' Milan Grol bi tedaj hotel, da se opusti delo pri izgradnji Hrvatske, da ostane vse po starem, sporazum od 26. avgusta pa mrtva knjiga. Grol pretirava, ko pran, da se vse delo omeji na banovino Hrvatsko. Izgradnja Hrvatske je velika državna potreba in državni razlogi terjajo, da sc vnese pomirjcnjc pri Hrvatih. Dr. Maček ni napravil sporazuma s Cvetkovičem kot predsednikom JRZ, o kateri pravi Grol, da nima korena v srbskem narodu, ne dobrega glasu‘. Sporazum je sklenjen s političnim činiteljem, ki ni identičen z JRZ.“ Dr. Maček Bunjevcem Odposlanstvo bunjevski Hrvatov iz Vojvodine je pozdravil v Zagrebli tudi dr. Maček in jim med drugim dejal, da »naj bodo bodoče meje banovine Hrvatske kakršne koli, toda če hoče obstajati Jugoslavija, mora biti Hrvatom, kjer koli se tako, kakor v banovini Hrvatski.« Nova izključitev iz DS Tajništvo Demokratske stranke javlja, da je izključen Vjekoslav Rosandič, ker je na skupščini v Prokuplju obsodil glavni odbor zaradi izključitve dr. Ikoniča. Rosandič je bil med najaktivnejšimi člani DS, največ se je bavil z organizacijo demokratske mladine. O |avnem in tajnem glasovanju Kakor znano, se bodo občinske volitve na Hrvatskein izvedle v javnem glasovanju. »Hrvatski Dnevnik« odgovarja na začudenje nekaterih listov zaradi tega: »Hrvati nismo tisti, ki bi se zavzeli za javno glasovanje. Nimamo pa nič proti temu, če se bo izven Hrvatske glasovalo tajno. Na Hrvatskem ne bo terorja ne falzifikatov, volitve ne bodo imele značaja strankarske borbe. Raz- položenje je pri nas znano, v Srbiji je stvar drugačna. Tam je tajno glasovanje vsekakor potrebno. Ce se pa to ne bo uvedlo tudi v ostalem delu države, bo imela odgovornost za ;o srbska opozicija, ki se s pravilnim zadržanjem ni znala pobrigati za večjo demokracijo političnega življenja. Od same kritike široki srbski sloji naroda ne bodo imeli koristi.« Sokots B—aBHMlMU m ■— Sokoli, Sokoiice! Kličemo Vas na zlet mariborske Sokolske župe v dneh 8. in 9. junija 1940 v Mariboru. Z veličastnim župnim zletom pred 3 leti v Mariboru je sokolstvo naše župe polkazalo svojo silo in nezlomljivo voljo, da se ne ukloni nobenemu nasilju. Z letošnjim letom hočemo pokazati, da sokolstvo na severni meji budno stoji na braniku narodne zavesti in svobode jugoslovanskega naroda, da je v tej volji trdna z njim vsa naša meja. Zato se pripravljamo z vso vnemo na slavnostne dneve na predzlctni dan sokolske mladine 2. junija, na tekme dne 8. junija in na glavni zleini dan 9. junija. £ Osnutek znaka za Zlet mariborske Sdkoiske župe, ki se vrši 2., 8. in 9, VI. 1940 v Mariboru Telovadci in telovadke, 'pomnožite svoje vrete! Krasne, a težke vaje za vsesokolski zlet leta 1941 v Beogradu zahtevajo pravo sokolslko disciplino, da jih bomo obvladali v tem kratkem časn. Pozivamo vse članstvo, da si nabavi kroje, da sega po zletnrh dopisnicah, značkah in drugih z letnih spominih rn da se zleta polnoštevilno udeleži. župnemu zletu Zdravo! Sokolska župa Maribor. Slavo Komac, Dr. Milan Goriš e k, načelnik. starosta. Okrepitev politike narodnega sporazuma Po konferencah v okoliških srezih Banja Luke je poljedelski minister dr. Cubrilovič dopisniku „Novosti“ naglasil, da „je notranji položaj Jugoslavije sredi občih prilik v svetu zelo izboljšan v korist politike narodnega sporazuma. Narod občuti, da je sloga v okviru države glavna' potreba, da se država uredi na zunaj. Spoznal je, da je idejno in moralno zedinjen narod glavni branilec kralja in mile nam Jugoslavije. Imel sem priliko, govoriti s srbskimi in hrvatskimi kmeti in reči moram, da še nisem videl tolikšne sloge in privrženosti brata bratu, kakor zdaj, ko se preko noči odloča o usodi Evrope.** V slogi, za bodočnost slovenskega kmeta in delavca Kako gleda na bodoče volitve preprost in odkritosrčen podeželan s Prekmurja Pod naslovom »Slovenskemu kmetu in delavcu« nam je poslal kmet Jožko G i d e r pismo, ki ga v celoti objavljamo. Vsak dan čitamo o domači politiki in volitvah. Kmetsko in delavsko prebivalstvo že komaj pričakuje razpis volitev v občinske odbore ter v parlament in tudi banski svet, ko ga bo Slovenija dobila po vzoru Hrvatske. Kmet in delavec že nestrpno pričakujeta, da si bosta izvolila svoje prave in zaupanja vredne zaupnike. Moram pa poudariti, da bodo pravične le tiste in take volitve, ki bodo res svobodne in tajne, ko nihče, da, tudi zadnji hlapec, ne bo prisiljen voliti tega in tega, ampak bo volil po svoji vesti in svojem prepričanju, brez pritiska od koderkoli. V hrvatskem časopisju sedaj mnogo beremo o bodočih občinskih volitvah, ki bodo na Hrvatskem. Lahko torej pričakujemo, da bodo volitve tudi pri nas v Sloveniji. Kmetje in delavci takrat ne bomo v zadregi, ker smo spoznali, kje je naše mesto. Vsi dobro vidimo, da stranke, ki so nastale od zgoraj navzdol, niso za nas kmete in delavce. Zato se bomo vsi tem bolj čvrsto oklenili strank, ki so nastale od spodaj navzgor, ki so zrasle ljube, ki so jih dale narodu, pozabile In njegovih potreb. Ponosni smo lahko, da imamo dve taki stranki, in sicer sta to Slovenska kmečko-delavska stranka in Samostojna demokratska stranka. Teh dveh strank se bomo oklenili z vsem ognjem in vso silo. Tu ne bomo delali nobene razlike, poglavitno je da je vsakdo pošten in zaveden. Složno bomo sodelovali v tem gibanju, tako kmetje in delavci, kot meščani in obrtniki. Vsi pa v prvi vrsti za vzvišeni cilj boljše slovenske in jugoslovanske bodočnosti. Dobro vemo in zapomnili smo si, da so stranke po 6. januarju ogromne ob-bro je, da smo jih preizkusili, mnogo, prespale. Zato pri bodočih volitvah ne bomo v zadregi, komu naj še zaupamo in komu verjamemo. Ne sme se več dogajati, kot se je dogajalo prejšnja leta. Ko je prišel na vas kak gospodek med kmete in delavce ter jim lepo govoril in obljubljal gradove v oblakih in raj na zemlji, mu je pošteno in preprosto ter v trpljenju prekaljeno ljudstvo verjelo in zaupalo. Ko pa je bil izvoljen, je na obljube In obete pozabil ter se včasih še ponorčeval iz ljudske nevednosti In slepega zaupanja. Ti časi so za nami. In dobro je, da smo* jih preiskusili, mnogo, mnogo smo se iz njih naučili za naše bodoče politično,, življenje. Danes slovenski kmet In dc’avec prav dobro vesta, komu bosta zaupala, koga volila. Vemo, da bodo volitve svobodne, toda kljub temu bomo na straži ter bomo storili vse, da stremo vsak poskus pritiska, pa naj bi prišel od koderkoli. Zakaj narodna volja je ena sama, in ta mora biti čista in nepotvorjena, ker sicer narodne volje sploh ni. Ponavljam: vsi složno in enotno za lepšo bodočnost slovenskega kmeta in delavca, za lepšo bodočnost slovenskega naroda in Jugoslavije! Jožko Gider, Prekmnrje. Stran 4 iršov?, CC učiteljstvo na braniku naše svobode SOpvens.,. Učiteljsko drušf , proslavi;:) : stoja 1 r učiteljske.’:! !'t’.st '• : H a j n š e i: z e. . rom otvorii zborov sedno druša > ! .5. l predsednike P o ž e ustanovi. alja č e v a r C JLa! S tube' A Vi - a iii dalje gg. sok. na Jz stava, V e I n na, Nato v Leopoldi.-e, ti ne delavke i 1 :■ pokoju Juri -o ' a T na juhi! ,i zi,i dobrotniku .im mnoga leta zora v Rado je bi! se aaue&a enotnost*, zato ga noben dogodek ne bo preseneti! V ' ■ v,'J'Du-1 /e [ Pokazal neslogo v stanovsko političnih! vseh stanovskih in narodnih borbah, setietnico ob- j zadevah, ki je bila učiteljstvu vedno v j Te enotnosti se slovensko učiteljstvo : p rez murskega : škodo, učiteljem žonglerjem v osebno j v polni meri zaveda, da nas ne bodo ev- i-r. Jsecinik gosp., korist. Z veseljem je konstatiral, da sc ! ropske razmere našle nepripravljene, uvodnim nagovo- j se povojne razmere spremenile in daj Predsednik H a j n š e k je ob zaključku " i:,di'av;l so-I stoji prekmursko učiteljstvo danes, ko j pozval učiteljski zbor na složno stanov- ’■ 'e j praznuje jubilejno obletnico, strnjeno v I sko in narodno delo med ljudstvom, kot1 --------------------------------------------- jedinam, ki imajo menda še Kako drugo ozadje, bi bilo nujno potrebno posvetiti več pažnje. c Alpinuin. Svoje čase je J>i 1 urejen* v mestnem parku lep alpinum, ki so ga pa zadnja leta opustili, ker so se vedno, dogajale tatvine planinskih cvetlic. Sedaj urejujejo na pobočju nasproti hotela ,,Pošte" nov alpinum. ki ga že zasajajo s planinskimi rastlinami. Nasad ho prav čedno urejen med skalovjem. avo, dalje h Avgusta ■ ta- društvu, 11 o-: : ! c i Č i 5 Franca, it t .TU ii-r Evgena, mke Žižek dnin Aiitavier 'žvge-! pismo gospe K o s i i aiitivne društvo-j . šol. nadzornika v ' Učiteljstvo z b r a n o .'anjii želi svojemu Ja bi še nam tal čil. .Gospod Jurko sitemu učiteljstvu Draginla ogroža tudi podeielfe l'isSsVana a Male in i poslovalnica j a Koncert sitim velike oglase sprejema naša v Frančiškanski ulici (i. za zimsko pomoč ljubljun-revežem priredi, kakor smo že po- vzgled pedagoga, dober prijatelj in oče vselit. Znui :e v/LL.br.v prvih -povojnhi | letih v učitelj - vu liiibezčn do Prek-’ murja ;» prelenui -Lega ljudstva. Ker stoj; prekmursko učiteljstvo na j mejniku dveh sosednih držav, je dolžnost obmejnega učiteljstva, da stoji s svoj.m I '.delom vedru na braniku naše svobode, i še nikurr poprej ni čutila naša severna meja tolike po/odločnosti in res prave- narodne zave inosti kot tb, zalite-' va -i razmere danes, ko sc majejo temelji evropske ga reda. Po vzkliku bi’ prisegi večno zvestobe Jugoslaviji in veliki slovanski idej' je učiteljski zbor /apel skupno z mladinskim zborom pod vodstvom g. Bračko F anca > iiej Slovani«. Mladinski zbor je nato se odpel tri lepe slovenske .pesmi. Pred clebrimi 20 leti, so bile slovenske pesmi v Prekmurju nemogoče. saj je bilo učiteljstvo in z- njimi vred tudi Iju.k Ivo -er šo1-J a. Mladina tlačeno od tujčeve pete. Sledi! je rc: ;. prof. Liska -.Pri- šleki in domačin;--, v katerem je pokazal vse napake. L s j s delali 'naši'ljudje, ki so bili - poslani v to lepo zemljo, da oblečejo pr tvu prazni- čno slovensko obleko. V prvih dneh at letih sc je tej sbn epski pokrajini, ki je živela IGOCFIet - tvu, storilo mno- go krivic. Lin.j :• ih so bili poslani med slovensko ijildstvo, n'So 'mogli razumeti tega ljudstva, da-s r; p .-o se trudili. Po mnogo več na ..-ek' so storile oblasti, ki niso poslale v Pr, kmurje nnibolj izkušeno uradnišivo L jih za svoje’težko delo nagradile s no.-Gmo doklado.' V izčrpnem meram ja podal g. J ni. K o ti 11 e r, srd. i/ravftej v Studenc h. zgodovino in borba v prvih letih. Opisa! je vse težave, ki so delale slovenskemu učiteljstvu velik - preglavice, kakor tudi vse napake. L so bile večina plod hujskanja političnih dobičkarjev. Dalje -'e Draginja zavzema iz dneva v'dan vedno večji obseg. Poleg življenjskih potrebščin se podražuje tudi vse ostalo blago, ki je potrebno v gospodarstvu in gospodinjstvu. Na deželi se najbolj občutno pozna zvišanje cen pri manufakturi. Ma-nufakturno blago se je na deželi v kratkem času podražilo za 30—50 odstotkov. Seveda je to hud udarec predvsem ža šibkejše podeželske sloje, ki jim draginja ne dopušča več človeka dostojnega življenja. Bajtarjem - in kočarjem zemlja ne donaša več toliko, da bi krili vsaj najnujnejše izdatke. Zato ni nič čudnega, če je revščina vedno večja in če srečujemo na deželi sestradane in raztrgane trpine. Delavcem in dninarjem celo odtegujejo, namesto da bi spričo naraščajoče dragi-! nje zaslužek povečali. Zato je potrebno, da se izda uredba o minimalnih mezdah | tudi za vse kmetske delavce in dninarje, j kajti le na ta način bodo obvarovani j pred hudimi udarci neznosne draginje. Zelje Tragična smrt delavca ročali, Glasbena Maticu v petek, 26. L m., zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodelovali bodo poleg zbora Glasbene Malice in Akademskega pevskega zbora ter Ljubljanske filharmonije in Slovenskega vokalnega kvinteta tudi najodličnejši predstavniki naše nove Glasbene akademijo kot solisti. a Odpovedi na živilskem trgu. Mestna občina je odpovedala 390 tržnih prosta-i rov na Pogačarjevem in Vodnikovem- trgu j ter na Nabrežju do 20. septembra, da s I (cm o pravem času opozori najemnike tržnih prostorov, naj se pripravijo na selitev, da ne bo skrbi in pritožb, kadar se bo treba res seliti s sedanjega živilskega trga. Kakor znano, hoče mestna občina uresničiti že stare in popolnoma upravičene želje vsega mestnega prebivalstva ter se že tudi pripravlja na zidanje lepih, pripravnih in praktičnih, vsem modernim zahtevam ustrezajočih tržnic. iafG M 5E2SS13 V kemični tovarni v. Hrastniku je bil pred 2 letoma uslužhen 35 letni delavec Vitjem Gačnik iz Dola pri Hrastniku. Med njim in med inženirjem i Emanuelom Zejinko, ki je uslužhen v i.sli lovarni. je prišlo za časa Gačni-kove službe v lovarni v neki hrastm-ški gostilni do incidenta, ki je imel za posledico Gačnikov odpust iz službo v lovarni. Gačnik se je skozi dve j leti trudil, da bi zopet kje dobil delo. i kar. pa se mu ni posrečilo. Tako se i je v ponedeljek odločil, iti za delo j prosit zopet v kemično lovarno. Ko jej prišel v tovarno,, se je \sedel in čakal na vodjo inž. Zelinko pred pisarno. -Zelinka je prišel po vrtu in ugledal Gačnika sedečega pred pisarno. Gačnik je po naklučju segel v zadnji hlačni žep. Zelinka je menil, da ima Gačnik orožje in da se hoče maščevati. Potegni! je samokres in ustrelil Gačnika v trebuh. Težko ranjenega Gačnika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Rešili pa ga niso mogli in je nesrečni delavec včeraj v bolnišnici poškodbam podlegel. OP L K Li NA >! JE PODLEGL A 11. marca so .na . neki njivi v železnem pri Veliki Pire.šici zažigali razile 1 odpadke. Navzoča jv bila tudi 2-letna posestnikova hčerka Jelen Slavica. Pri-j šla je preblizu ognja in se ji je vnela i obleka. Dobila je’ opekline po telesu, j ki jim je sedaj v celjski, bolnišnici i podlegla. POZOR! Velike in male oglase spre-1 jeinamo v naši poslovalnici v Prešernovi ulici 3. c Mestno gledališče. V petek, 19. t. m., ob 20. uprizorijo Mariborčani veseloigro v treh dejanjih ,,Trideset, sekund ljubezni . Predstava je. izven abonmaja. c Umrl je v bolnišnici 39 letni šofer pri Glavni zalogi unionskega piva v Celju .lože Deleja. c Nesreča na žalski postaji. 51 letnega železničarja Antona Ograjcnška. iz Velenja je na postaji zgrabil stroj, ki ga. jc odbil. Ogvajenška so težko poškodovanega n:i glavi oddali v celjsko bolnišnico. c Ponesrečen kolesar. 28 letin delavce Anton Škorc iz Beženškove ulice, se jc zvečer s kolesom brez luči peljal domov. Zavozil je v neki plot, padel s kolesa in se težko poškodoval po glavi. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. c Nesrečen padec- 50 letni zidarski pomočnik Ivanuš Friderik iz Topole pri Rogaški Slatini je padel in si zlomil desno ključnico. c Z brvi je padel v potok 15 letni sin delavca Stanko Gaberšek iz Ostrožnega. V rokah je držal steklenico, ki se mu je pri padcu razbila, da si je razrezal lice. Oddali so ga v bolnišnico. e ..Moč uniforme’*, opereto v treh dejanjih, bodo uprizorili Celjani v soboto, 20. t. m,, ob 20. in v nedeljo, 21. t. m., ob 16. v Mestnem gledališču. Sodeluje vojaška godba 39. celjskega pešpolka. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi. tiskovni zadrugi. e K ,,einlopfgerihtu“ se zbirajo celjski tujerodei mesečno enkrat v neki gostilni ob Voglajni. K pojedini jih pride včasih 200 do 300. Taka gostija stane za osebo 5 dinarjev, nekateri pa so baje zelo radodarni in plačajo tudi po 100 din. Tem ]K>- o O slovenskih slikarjih prejšnjega stoletja, o bratih Šubicih, bo predaval v petek, 19. t. m., ob 20. v dvorani Grajskega kina v Murski Soboti spomeniški konservator dr. Mesesnel. Predavanje bodo ponazarjale skioptične slike. o Žrtev lua/.ačiee je poslala 13 letna frizerska pomočnica Terezija Krajčičeva iz Murske Sobote. Neka ženska ji je odpravila plod prepovedano ljubezni in ji zastrupila kri. Mladenka je v silnih mukah izdihnila. o Tesavriranega denarja je pri nas za dve do tri milijarde din. Inflacijske posledice bi se močneje občutile, če ne bi bil zaradi vojne, znaten del denarnega obtoka lesavriran. o 200 vagonov riža nam bo dobavila Bolgarija v kompenzacijo za modro galico. o. Tudi na Pragerskem so mesarji zvišali cene mesu Delavske družine so močno prizadete; kljub temu da je april, jr Se večina delavcev brez dela, o. Neredno odpiranje /upornic. Zapornice v Starem logu pri Pragerskem se zelo neredno odpirajo. Posestniki lamoš-ujega kraja morajo čakati pri prelazu z živino po celo uro, kar jo zelo neprijetno'. Poleg tega pa je. tudi zamudno. Zalo naj železniška uprava ukrene, da se bodo zapornice. pri odhodu vsakega vlaka hitro odprle. o. Kmečka zveza na Spodnji Polskavi pri Pragerskem je uprizorila v nedeljo igro ,,1’ernando, strah Aslurije’. Potek igre je bil dober, pa tudi obisk ni bil slab. o. V slovenjgraški bolnišnici sta umrla 79-Ielni dninar Zendoner Franc iz Velenja in 57-lc.tna dninarica Uršič Marija iz Starega trga pri Slovenjgradcu. o. V Trobljah pri Slovenjgradcu so v nedeljo zvečer neznanci napadli tovarn, delavca Fortunata Gracela; eden izmed napadalcev mu je zadal z nožem več ran po roki. Gospod ure ’ .. Oglašam se v ,: Ve- černiku- 'm iv borec, ki se nas nihče ne -p-» im. .Mi, Mah:rovi borci-delavci z Žal o tjo pehamo v preteklost in s skrbjo v bouo.'m,st, le težko za vsakdanji i uli, p-.nebno, očetje številnih družin, Menda j; moj prane * -doben tisočerim drugim, /mo mt na vaj; m. Imam petčlansko d i.;o in z; lužim mesečno 680 din, kar ne /." >šea niti za prehrano, še pred sedanjo 'm.no sem .kupil majhno hišico na od pl.v. : .\ rje. Doljr sem odplačeval redno s .pritegovanjem celi družini. Draginja iz dneva v dan narašča. Sedaj pričakujem, da ni e bodo up:vki kmalu postavili z vso družino pod kap. Tako bo moj triletni trud zasumi, V vrstah Maistrovih borcev je na ‘ i sine takšnih primerov, zlasti med delavci, pomoči pa ni od nikoder. Zato je zadnji čas, da sc odločujoči in odgovorni činiteiji spomnijo tudi n;;-. Maistrovih borcev in nam priznajo iste pr, J ‘ ' m.or borcem s solunske fronte. S spoštovanjem e. Luu G,, Skoke. Ne razmnožujte vinske trte na slepo i Fred kratkim smo čitali v »Večerniku«, da kmetsko prebivalstvo Slovenskih goric in Ptujskega polja, najbrže pa tudi v drugih predelili našega podeželja, odstranjuje zamrzlo in objedeno sadno drevje, tako da nastajajo cele goličave. Precejšnja škoda, ki jo je povzročila letošnja ostra zima, je vzela mnogim voljo do obnovitve sadovnjakov. Sedaj jih tu pa tam rigolajo in spreminjajo v vinske nasade. Večinoma posajajo šmarnico. Takšen postopek pa ni v korist posameznih kmetskih gospodarskih obratov in tudi ne v korist celokupnega narodnogospodarskega prizadevanja v našem obmejnem pasu. Pozni rodovi bodo obžalovali kratkovidnost in preveliko malodušnost sedanjih gospodarjev. Zlasti naša jabolka so prvovrstno izvozno blago, ki prinaša vsestranske koristi. Zato je zgrešeno vsako omejevanje sadovnjakov, še bolj pa je škodljivo nepremišljeno razmnoževanje nasadov vinske Irte. Od leta do leta se množe vinogradi, trsne brajde ob hišnih stenah in po vrtovih. Ni namreč meščana, državnega ali zasebnega nameščenca, delavca in sploh mestnega človeka, ki bi ne želel vsaj tu pa tam zaživeti z živo prirodo. Pravi gospodarski uspehi so mu'mnogokrat celo postranska stvar. Zato si neki meščani ne žele toliko polja, gozda, travnika ali vrta. Ne, pri večini obstaja tiha želja po malem koščku zemlje, posajene z vinsko trto ter okronane z m.fjhno lično viničarijo. Poleg lovske zabave nudi baš vinogradništvo mnogo prirodnih lepot in romantičnih doživetij. Vsaj začasno bivanje v gorici z ustrezno zaposlitvijo v pestri go-riški prirodi olepšuje in bistveno spreminja enolično mestno življenje po zaprašenih pisarnah in tovarnah. Pa ne samo meščani, tudi kmetje v čisto nevinorodnih krajih bolj in bolj sade trsje. Doseči hočejo nekakšno avtarkijo svojega gospodarskega obrata glede domače pijače. To stremljenje po osamosvojitvi in pridelovanju domače pijače narašča. širi se po mnogih predelih, ki za vinogradništvo nikakor ne ustrezajo. Vinogradniki, posebno revnejši, so običajno prodajali svoj vinski pridelek takoj jeseni tudi neposredno potrošniku. Sedanje razne trošarine na vino pa promet in prodajo vina sploh močno ovirajo in vino zlasti zasebnemu kupcu silno podražujejo. Zato si marsikdo skuša pomagati na gospodarsko škodljivi način z novim nasadom tudi na mestih, ki niso za to. Tako spreminja zemljo, ki je mnogo primernejša zn nJive, travnike in gozdove, v »vinograde«. To vodi v nevarno prisilno vinar- I stvo. V korist našega narodnega gospodarstva zlasti v obmejnem pasu je, da ne j razmnožujemo trsnih nasadov na slepo, - ampak da jih omejujemo na zemljo, ki je za to res primerna. Vsakdo pa naj v me-! jah naše države svoj pridelek neovirano prodaja in spravlja na ugodnejša tržišča. Mi ne rabimo novih, še večjih količin vina. Pridelujemo ga že sedaj preveč za domače in izvozne potrebe. Mi potrebujemo več kruha za prebivalce vinorodnih krajev in več krme za našo živino. Naš vaški človek trpi pomanjkanje, podeželski otroci stradajo, pa tudi živini posebno letos — primanjkuje krme. Vinarstvo pa se naj intenzivno goji le v takšnih legah, ki so za potrebnejše kulture nemogoče. Prizad naj bi takoj začel kupovati tudi I slovenska vina! Za severno obmejni pas je pravilno in smotrno vinarstvo ogromne narodne in gospodarske važnosti, zato ga moramo načrtno izboljšati. Ljubezen do vinogradov je v prebivalstvu Slovenskih goric i dvigala njihovo navezanost na zemljo te: jo tako obdržala v naših rokah. Pospešujmo to navezanost na domačo grudo. Pospešujmo iti razmnožujmo sadovnjake, kjer je le možno! Istočasno na omejujmo vinograde povsod, koder niso na mestu! Mar bor Narodni običaji in obredi na koncertu GM Menda so si vsi narodi tekom dolgih stoletij izklesali gotove napisane postave, ki si jih zlepa ne dajo od nikogar iztrgati in naj si bo kdorkoli. Ime zanje pa so šege, navade, običaji, obredi, ponekod se je med ljudstvom ohranilo tudi ime ceremonije. Na lanskem »Mariborskem tednu« so nam jih kazali slovenski fantje in dekleta iz vseh krajev od Prekmurja doli do Bele krajine. Pod besedo •-obredi« torej ne smemo misliti samo simboličnih opravil, kakor jih vidimo n. pr, pri porokah, procesijah, pogrebih itd. tudi v navadnem življenju jih srečavamo korak za korakom, pa še koliko jih je! Kake ceremonije so n. pr. pri prevažanju nevestine bale in pri njenem sprejemu v ženinovem domu!. TP 'e obred, ki ga nihče ne krši. Na koroških oicetih« zapleše »camar« — v Prlekiji mu pravijo pozavčin, kopjaž, družar ;n svatovčnjak — prvi »raj«, z nevestino botro, ki se‘ga nihče drug rfe sme udeležiti .Ceremonija ^ obred. Pod čisto ištsno predpisanimi šegami se. vrše skoraj* vse večje svatovske' slavnosti in razna plesna''kola. Obred je.sprejemanje gosta s kruhom .in soljo, ples »Zelenega Jurija«, »Orači« itd. Za večino teh obredov imamo svoje posebne pesmi. Tudi to smo videli lani, in baš take pesmi poje Glas. Matica na svojem letošnjem koncertu, na katerega se je pripravljala preko cele zime. Prvi del njenega sporeda t. j. naše najstarejše pesmi iz leta 1584. pravzaprav niso »obredne«, so zato bolj zgodovinskega pomena — psalmi niso obredi — navzlic svoji častitljivi starosti, so pa v Ptuju silno učinkovale, na poslušalce, kar se je lahko sklepalo po njihovem frenetičnem ploskanju, pač pa so prave »obredne« razne »Svatovske pesmic, »Sevdalinke«, »Kola« in *Čače moj«, ki se.pojejo v drugih dveh tretjinah programa. V Ptuju so izzvale te pesmi cel vihar aplavza in marsikomu, ki si je pod imenom »obred« , predstavljal samo nekaj nabožnega, cerkvenega ali kaj sličnega, je lahko žal, da se ni sam prepričal o kakovosti teh »obredov«. Mirno lahko trdimo, da je malo koncertnih programov, ki bi .prinesli poslušalcem toliko raznovrstnih vtisov, kakor jih I lahko odnesejo iz tega koncerta Glasbe-| ne Matice. Naši »Obredi« se pojejo v ! sredo zvečer v Sokolskem domu. Kavarna ..Astoria" na dražbi it Jane s dopoldne je bila ob 9. na okraj-: nem sodišču-v sobi štev. 2.7 sodna dražba za posest kavarne »Astorije«. v Mariboru. Zanimanje za dražbo je bilo precejšnje. Cenilna vrednost je znašala din -M25.630. Najmanjši ponudek je bil din 1,062.826. Ves čas se je bil boj med jr, Josrponr Petanom, last hotela »Milinova« in - Velike kavarne« v Zagrebu ter gosp. Karlom \Vesiakom, lastnikom tvrdke Veka« iia Aleksandrovi cestiv Mariboru. Kavarno- »Astojijo« je izdražil gosp. Wesiak starejši za ceno 2,500.000 din. — Kupčija še ni končno veljavna, ker- bo imela zadnjo besedo komisija za odobritev prenosa posesti, v kateri so zastopniki sodišča, občine in sres\2ga načelstva. Kaknr izvemo bo proti nakupu kavarne >- Astoria« po kupcu Wesiaku ugovarjala glavna ‘ipnica Posojilnica Narodni doni Temu protestu pa se bo pridružila .ud, vsa slovenska in narodna javnost. Nakup po g. Wesiaku ima posebno ozadje, ker je včeraj g. Wes:ak izjavil. da bo on izdražil dražbem objekt za vsako ceno. Na sodišču je zastopal g. Wesi:tk, odnosno tvrdko \Veka, mestni župan odvetnik g. dr. Juvan. Zadnja pot dr. Travnerja Včeraj popoldne so ob veliki udeležbi prijateljev "in 'znancev pokopali sodnika, zgodovinarja in humorista dr. Vladimira Travnerja. Na zadnji poti \so jja spremljali njegovi številni 'stanovski' tovariši, sodniki, odvetniki in notarji, nadalje odborniki, ih člani Zgodovinskega in Muzejskega driištvii z inšpektorjem g. dr. P o 1 j a n c e m na čelu. župan dr. J u-van, prelat dr. Cukala in številni pokojnikovi prijatelji. Pogrebne, obrede je opravil kaznilniški kurat g. Pavle Za-vadlal. Nato se' je ob odprtem grobu poslovil kot pravnik 'in .predstojnik od dr. Travnerja predsednik okrožnega sodišča v Mariboru g. H u d n i k, kot zgodovinar pa prof. B a š. Zadnje slovo od nepozabnega Mariborčana Je bilo zelo turobno. TOMiC OBSOJEN NA 15 LET ROBIJE Na včerajšnji razpravi je bil Tomič zelo ‘miren. Mirno je odgovarjal na vsa vprašanja ter zatrjeval, da je Frankovo ustrelil v hipni razburjenosti. Priče, ki so bile zaslišane, so ga deloma obremenjevale,' deloma razbremenjevale. — Okoli 13. ure ‘se je setiat umaknil k tri-četrtumemu posvetovanju, nakar je predsednik g. Hudnik razglasil sodbo: Tomič se. obsoja na 1,5 let .robijo in na :rajno izgubo častnih pravic. Obsojenec e kazen sprejel in izjavil da sr;,,ne ,bo "'iUr/.il. . darjajo absolutno tehniko, krepko igro, izrazito interpretacijo, bogato zvočnost instrumenta izpod njegovega loka. Mariborčanom je gotovo še v lepem spominu h prvega koncerta pred štirimi leti, ko je nastopil skupno z našim skladateljem Škerjancem, ki je vodil orkester ljubljanske filharmonije. Tudi o pianistki, ki sodeluje s Soetensom, so sc kritiki izrazili v superlativih. , pariio us°dnoPr. ,X3ina“,^ " PREDAJANJE O KOBANSKEV1 V okviru Kubanskega tedna je sinoči iredaval v mali dvorani Sokolskega doma o Kobanskem 'najboljši' poznavalec 'ega severnega dela Slovenije g. Ivan R o b n i k. Njegovo predavanje je poslušalo častno število meščanov, ki so nagradili predavatelja za zelo zanimivo kramljanje z dolgotrajnim aplavzom. Ker KONCERT FRANCOSKEGA VIOLINISTA V petek. 19. t., m. koncertira sloviti francoski violinski virtuoz Robert S o e-t e n s, ki se nahaja na turneji po Jugoslaviji in je v petek dal svoj znameniti koncert v Ljubljani. Umetnik je prepotoval vso Evropo in povsod žel največja Priznanja za svoja občudovanja vredna izvajanja. Največji svetovni časopisi so Polni, hvale o njegovi umetnosti. Vsi pou- m Ker je razstava kobanskih slik vzbudila med občinstvom veliko pozornost, bo drevi od l.S. naprej vodstvo po razstavi. Vstop prost. m Zveza Maistrovih borcev v Mariboru, vabi vse elane na VII. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 5, maja t. 1. ob pol 10. dop. v mali dvorani Narodnega doma. m Stroge kazni za ribje tatove. Nedavno je mariborsko sodišče obsodilo dva zna-j na ribja tatova Josipa Žaveefja s Slemena na inesee dni nepogojnega zapora in An- j tona Dvoršaka od Šv. Petra pri Mariboru j na dva meseca in 10 dni nepogojnegša za-( pora. ' ' : S rn':N,",lll,v™KiaK i .v SKI -ŽVEČILNI. BONBON MK — UČENJE! VAM BO LAŽJE! Zalogu za Jugoslavijo: j Maks Jeras. Ljubljana. Miklošičov i 34, U*l. j 38-36. iiiiiMiiini i niniiiiiiiiim in inliimiii—iiiiiii — ■»ir in Na mestnem vrten III. v Valvazorjevi j ulici bo prosto mesto poslrežnice s 1.1 majem L L Pro.šujc naj naslovijo prosilk? j na upravileljstvo III. drž. deške ljudske , šole v Mariboru. Prednost imajo revne i vdove, pristojne v Maribor. ni Energične ženske se bodo v nedeljo 1 zvečer ob 20. predstavile občinstvu v zelo I zabavni gledališki predstavi ..UJE?’/ v So-j kolskem domu v Studencih. m Tatovi kole« so bili včeraj spel na delu. Policiji so prijavljene kar tri tatvine koles. Žrtve tatov so bili železničar Kranjc Jože, elektrotehnik Ivan Gubenšek in lesarski pomočnik Anton Jelo vran. Ukradena kolesa so znamke ..Brandenburg^ tov. štev. S10781. ,,Alfa ' brez evid. štev. in ..Neger' z eyid. štev. 21980. m. Nočna lekarniška služba od 13. do vključno 19. t. m.: Mestna lekarna P>'> »Orlu«, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove iu Meljske ceste, tel. 25-32. Kino * Grajski kino. Danes Bros-film Gospa Judita”, bina. Bettv Davis. * Esplanadc kino. „.Iuarez“, inoniim.-n-talni film največjega formata po resnični ii dogodki tragedije Maksimilijana Habsburškega z Paulom Munijem. Najboljše re-inek delo vseh časov. * Kino Union. Do sredi; ..Pustolovščina Tima TayIora“ I. tlel. Eksotičen velelihn napete vsebine in sijajne inscenaciji' v dveh gradioznih epohab. veliki \\ atnVr Prekrasna vse- fL i ZLEF MARIBORSKE * SOKOLSKE ZUPE MARIBOR 2.8 in 9 7UNI7A 1%0. * Mariborsko 'rfecšatiSSe Sreda. 17. aprila; Zaprto. fclriek. 18. .aprila, (}1>.29.,: ..Ane Lhrisli:''. lied A. Premiera. Premiera ..Ane C.hrisUs" te svetovno najbolj sloveče ONViilove drame iz ameriškega, pomorskega življenja v Zupančičevem prevodu in v Skrbinškovi režiji, bo v četrtek, 18. t. m. V naslovni vlogi nastopi Kraljeva. Socialni •»reli dritžfce. sil na odpoved življenju, končna , znuiga čiste ljubezni, to so glavni m,olivi te prisilit* ameriško drame. nekem stari-so izsledili v POŽAR NA KALVARIJI Za novim bogoslovjem, na južnem pobočju Kalvarije, je opuščen vinograd. Šolska deca mariborskih šol poskuša z vsakoletnim pogozdovanjem ta del sveta kultivirati. Kljub pomanjkljivosti rodovitne zemeljske površine je začel uspevati mladi nasad iglavcev ter je obetal postati v teku desetletij lep gozdiček. Leto za letom se preganjajo po tem pobočju razdivjani otroci. Tam si kurijo. Tako nastajajo vsako leto požari, ki se posebno spomladi, ko je na pobrežju polno suhe trave, Širi. na vse strani. Tako i so tudi včeraj popoldan otroci povzročili : novi gozdni požar. Oblaki dima so se I dvigali proti nebu. Ogenj se je hitro ši-i ril na vse strani ter zajel mlade smreke j in bore. Plamen, visok včasih po 5 ms> ! trov, je zajel ves mladi nasad. Ob vznožju se je nabralo, mnogo opazovalcev, ki so z radovednostjo ugibali, ali bo ogenj zajel lesejio ograjo vinogva-| da ali, ne. Kakšnih 15 ljudi se je z .Jtrab-j Ijami in motikami trudilo, da bi ogenj omejil'. kar se jim je po daljšem naporu * res posrečilo. Plamen: je na treh mestih ‘načel, lesfeni plot, .vendar ,je požrtvovalnim .■■'gasilcema po napornem gašenju uspelo požar uničiti. Kljub termi je ško-i da, ki je s tem nastala še precejšna. Uik-■ šen je nasad, ki ga bo treba letos,.--opet j obnoviti. . ; ......... r.MRTNA NESREČA Na serpentinah pri dravski, brvi pod Ruško cesto so okoli polnoči našli nekega moškega, ki je bil nezavesten in obl:t Is krvjo. Pri njem so našli dokumente ua ! :me Gaškar Dobnikar s Koroške ceste 1 <52. Pokličani .reševalci' so moža prepevali., v bolnišnico, kjer. so ugotovili, da 'ma nevarne rane na glavi. Dobnikar je •lajbrže padci in se na železni rampi pfl-''-odoval glavo. Mož . je no kmalu po prevozu podlegel 1 smrtnim poškodbam. m Tatvina slarega železa. Hišnemu posestniku Josipu Altu s Koroške ceste 11G sta dva paglavca ukradla iz shrambe večjo količino starega železa. m štirje naslonjači so bili ukradeni tovarnarju Francu Svalvju s Tržaške, cest.1 60. Naslonjače so našli pri nar ju na Pobrežju, tatu pa policijskem zaporu. m . Težka, nesreča. Blizu dravske brvi v Strmi ulici je padel s kolesa 2(1 letni trgovski pomočnik Ivan Krajne in si razbil glavo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico 111 Brizgne za škropljenje drevja iu 20 m vodovodne cevi je nekdo ukradel iz palače Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu. * FOTOAMATERJI!... Razvijamo, kopiramo, povečujemo najceneje pri IVAN PEČAR-ju, Gosposka 11. * Ure in zlatnino prejmete poceni, tudi na obroke, pri M. llger-jev sin. urar in juvelir, Gosposka 15. Radio Čeirlek. 18. aprila Ljubljana: 7 Poročita in veseli zvoki; 12 Cvetke v glasbi 12.30 Poročila; Ki.02 Harmonika; 18 Pester 'spored: I8.-10 Slovenščina za Slovence; t!) Poročila; 19.50 Deset minut zabav«; 20 Klavirske kompozicije Punča Vladigerova; 20.15 Reproduciran koncert; 22 Poročila; 22.15 Veseli zvoki. Beograd: 13.fO /abavni ‘koncert; 11 Popularne miclodijo: 11.30 Kitarski koncert; 20 Ura humorja; 21 Popevčice; 22 mojstri taktirke Sofija; 17 Lahka >>J., .17.45 Koncert del bolgarskih skladateljev; 20.30 Vokalni koncert; 21 Sinit, koncert; 22 Plesna gl. Praga: 21.20 Koncert za čelu in orkester.; 22.30 Lahka glasba. London: 21. Pester spored; 22 15 Plesna glasba. - Radio Pariš: 18 Prenos-iz Opera C.omitpie; 22.15 Zabavni koncert. Rim: 20.30 Mali ■ orkbsler; 21 (ludlinoVa opera ..Faust". Milano: 21 Sinit', kom* ; 22.30 Koncert kino orgel. - Firenc«: 1!) Odlomki iz oper; 22 Plesna - glasba. Budimpešta: 19.25 Lahka gl.; 20.10 Koncert orkestra dela Čajkovskega,. . Dunaj: 19.15 Lahka glasba; 21.15 Plošče. Berlin: 19 Lahka glasba in solisti; 22 Koncert velikega orkestra. Bratislava: 19.HO Lahka glasba; 20.20 Soloklojevn trni>rf,lija j,Antigona'". Šušmelfevi kobanski motivi Akademski slikar Lojze š u š m el j je izdal te dni v knjižni obliki pod naslovom »Kobanski m o t i v i« zbirko 30 linorezov, katero je opremi^ akad. slikar Franjo Golo b, natisnila jo je pa Mariborska tiskarna, šušmelj sam ji je napisal predgovor, v katerem opisuje Kobansko, to našo najmanj znano in najbolj zanemarjeno obmejno pokrajino nad Dravo, obenem pa tudi svojo pot, ria kateri je zbiral motive, ki nam jih je sedaj izročil in s teni obogatil našo slovensko grafiko za lepo in pomembno delo. Kobansko! še do pred nekaj leti višavje med Mariborom in Dravogradom ni imelo skupnega imena, kajti Kozjak je le ime za pogorje do Radia. Ime Kobanci in Kobansko je bilo za prebivalce tega višavja žaljivo^ kakor svoječasno ime Prlek in Prlekija. Sedaj je i— glavno po zaslugi prof. Baša ime Kobanci in Kobansko že uveljavljeno tako v našem zemljepisju, kakor, v tisku in celo med samimi koban-skimi domačini, šttšmeljevi »Kobanski motivi« so nov. doprinos do uveljavljenja Kobanskega, obenem pa tudi vstop te pokrajine v našo sodobno likovno umetnost. šušmelj je sam Kobanec, zato ni le naključje, da se je navdušil nad motivi, kobanskih vasi in vasic, starodavnih cerkva, običajev in življenja. Zbirka linorezov dokazuje že sama po sebi, da vežejo avtorja s Kobanskim tople notranje vezi. Linorczna tehnika je sicer sorodna lesorezni, vendar terja linolej že kot material posebno obdelavo risbe v črno-be-lem podajanju. Pri razvrščanju črnine in beline se je šušmelj odločil za prevladovanje črnine, kar ustreza njegovemu težkemu čustvovanju, _ pa tudi značaju po- krajine same, kakor se razodeva njenemu prebivalstvu. Ta črnina je zato skoraj simbolična. Sicer se je pa slikar pošlužil simbolike ponekod celo pri sami kompoziciji, in n. pr. pri »Sv. Jerneju«; celo nekakšne alegoričnosti. V ostalem pa ie šušmeljeva kompozicija še pod vplivom hrvatske grafike. Vendar ni to toliko posnemanje, kolikor njegovo lastno čustvovanje in estetično-idejno razpoloženje. Med 30 linorezi seveda niso vsi enake vrednosti, saj to tudi ne bi bilo mogoče, so pa vsi več ali manj zanimivi, kar nam odkriva vsak zase kako novo potezo ali hotenje, bodisi v tehničnem, bodisi v motivnem ali idejnem oziru. Močna umetnina je nedvomno »Križ«, ki učinkuje v svoji robustni preprostosti ■ zelo sugestivno, da takoj čutimo: »To je Kristus trdih kobanskih gorjancev«. Za njim ne zaostaja linorez »Kljuse in huba«, močan po kompoziciji in izdelavi. Posebne omembe vredne so tu tudi »Vraže«. Med .množico kobanskih krajev je' posebno posrečen »Sv. Ožbalt«, ki vsebuje v svoji lini preproščini, vso tipiko te romantične vasice. Močan je dalje »Marenberg«, najpreprosteje so pa v svoji silhuetnosti podani kraji Dravograd, Muta, Selnica in Kamnica. Zbirko, zaključujeta stražnik na meji m slikarjeva lastna podoba zrembrand-tovsko belino in črnino’ Tako sp šušmeijevi linorezi »Kobanski motivi« delo, ki zasluži pozornost, a je zaradi svoje nizke cene, saj slane ljudska izdaja samo 50 din., dosegljivo tudi vsakomur, ki ima ljubezen in smisel za umetnost. Naj ne bi manjkalo v nobeni hiši vsaj tistih, ki jih razmere časa še niso odvrnile od višjih vrednot našega ustvar. janja! —r. k Zan m vosti Kiruna - začarana zemlja težke žeBezne industrije 1,2C0.G00.Q00 ton izvrstne železne rude na severnem Švedskem — Prvi rudosledi in odkopi Življenje in delo v rudokopih, za katere se bijejo orjaški boji med jeklenimi velikani morja Boj, ki sc je razvnel ob atlantskih vodah, ima svoj izvor v bogatih železnih rudnikih na severu švedske. Tam, kjer je zdaj mesto K i r u n a, je bila še pred 50 leti kamnita puščava Laponske. Laponci, zadnji nomadi Evrope, so pasli svoje črede jelenov in niso slutili, da leže pod njimi bogati skladi rude, za katero se bodo tepli narodi najmočnejših držav Evrope. Ko so še jeleni prenašali rudo Vsaiko pomlad so hudourniki prinesli z gričev v doline sledove železne rude. švedska vlada je dala zato že leta 1746. pregledali ozemlje, dva in dvajset let pozneje so pričeli s praktičnimi poizkusi. Rudo so prenašali jeleni do Tornea, kar je bilo zelo zamudno, pa tudi drago. Desetletja so potekla, bogata ležišča so sanjala nalik Pepelčici v pozabljeni pustinji. Ko je pa vlada sprožila možnost železniške zveze, iz Botnijskega zaliva na Atlantik, so se znova spomnili železnih slojev. Leta 1875. je ugotovila komisija ogromne ploskve železne rude, 1898 je švedski parlament sprejel gradnjo železnice iz Gallivare do norveške meje, pri Ofotskem fjordu. Tako je bila Kiruna priključena na švedsko železniško omrežje ter je dobila prosto pot na Atlantik pri Narviku. Kiruna — železna Pepelka med velesilami švedska geološka družba je začela 1896 z ‘izkopavanjem rude. Kiruna leži nad’ severnim tečajnim krogom, med rekama Tornea in Kalix, 1542 fcm severno od Stockholma, 170 km od Narvika, železna ležišča tvorijo 3.5 km dolg gorski hrbet, katerega najvišji vzpon sega 748 m visoko. Rudo kopljejo kar na prostem. Ni še znano, kako globoko sega ruda, merjenja so doslej pokazala, da leže bogati železni sloji še 300 m pod gladino jezera LuossojSrvi, ki leži pod znožjem rudnikov. Vso zalogo rude cenijo na blizu 1 milijardo 200 milijonov ton. Doslej so je izkopali komaj 30 milijonov ton. Kakor na vojišču v ognju topov Odkop železa je zaradi visoke kvalitete — 65 do 67% železa — zelo rentabilen in uporaben za visoke peči. Kopljejo rudo na odprtih terasah po 20 m višine. Kdor se od daleč približa Korani, meni, da je zašel na bojišče. .Bučanje motorjev ino-ti ozračje, zemlja se trese pod razstrelivi, oblaki dima zastirajo pogled. Vsak idan je na rudokopih mnogo mogočnih eksplozij trd.'ga skalovja. Gorski skladi gredo na vagone Razgled z »železnega griča« je ob čistem zraku zelo lep. Krog in krog se širi divji svet, fantastično narezanf, s snegom pokriti gorski hrbti se zrcalijo v mnogih jezercih, ob danili od gozdov, Spodaj odmevajo signali' tromb v svarilo pred razstreljevanjem. V divjem neredu leži rudno kamenje naokrog. Baterije vodijo velike električne zajemalke, ki na- lagajo rudo na vagončke električne loko motive. Te odvažajo material do šahtov, od koder ga spuščajo v drobtinice. Spo- daj pada ruda spet na vagone glavne železnice, katerih vsak vzame blizu 35 ton vase. Vsak vagon rude je v preiskovalni postaji analiziran, cena rudi je določena po tem izsledku. Transportni stroški so razmeroma zelo majhni. Tja k Atlantiku, v Narvik Vsak vlak ima 28 vagonov, ki vzamejo vase do 980 ton železa. Vožnja preko raz vodnice do Narvika je zelo romantična. V pristanišču slednjega so impozantne na prave za vtovarjanje rude na ladje. Največji pomol meri 345 m, dva parnika, vsak po 12.000 ton, lahlko nakladata železo istočasno. Lokomotiva pripelje transport tik do ladij. Potem odpro dna vagonov in med velikim grmenjem zdrči ruda po napravljenih prepustih v ladje. Na mestu naklananja na ladje — boji Angležev in Norvežanov z Nemci Naprave v narviškem pristanišču so tehnično tako popolne, da se lahko v eni uri natovori na ladje 800 do 1000 ton železa. Od prevoza je bilo 75 do 80 odstotkov rude določene za nemške visoke peči v Porenju. V Narviku leže cele 'gore železne rude, milijoni ton čakajo na prevoz. Zdaj je mesto, ki se ima zahvaliti za svoj vzpon tej rudi, prišlo zaradi nje v koncentrični ogenj dveh velesil. Mogočno grmenje topov je kalilo mir pri-rodne lepote visokega severa. spisi tšmm t*' fft | - $n . S .*•/ ti ' 't Po dolgih poizkusih se je francoskemu učenjaku Carrelu 12. januarja 1912 posrečilo vsaditi sredi kokošjega srca neki preparat tkiva. Posadil ga je v posebno solno raztopino. Vse poslej je do nedavna srce utripalo, čeprav ni bilo v zvezi z živim biljem. Profesor Carrel se sploh bavi z raziskovanjem neumrljivosti srca. Uspelo mu je sestaviti nekak zakleteni mehanizem, ki sestoji iz steklenih posod, aparatov za Ko je bil premog še prepovedana reč V milijon letih se je pod zemeljsko slkorjo napravil iz rastlin premog. Ni pa bil v vseh časih tako cenjen, kakor dandanes. V fevdalni Evropi so imeli premog za kurivo brez vrednosti. Angleški kralj Edvard I. je 1306 celo prepovedal kuriti 7. njim v Londonu peči, »ker je proti in teresu zdravja«. Kraljica Elizabeta je za časa zasedanj parlamenta prav tako prepovedala kuriti s premogom v bližnjih hišah, da bi premogov smrad ne molil plemenitih lordov in njih gospa. Tudi francoski kralj Henrik IV. ni bil prijatelj premoga. Tedanji učenjaki so ccio dokazovali, kako strupeno gorivo je lo. Vse do 19. stolelja je bil premog preziran, ko se je pa začela razvijati industrija železa, je postal poleg nafte nepogrešljiva surovina naše zemlje. Pogled na Trondhjem, v istoimenem zalivu, za katerega se po angleški zasedbi Narvika bijejo Angleži, Norvežani in Nemci Neumrlo kokošje srce Je prenehalo biti sesanje, nekih steklenih cevi in strojev za registracijo. Pomanjšan model tega mehanizma je Carrel poizkusil na mladih svinjah, ki so jih zaklali, namesto pravega, jim pa ustavili umetna srca, s pomočjo katerih so živele nekaj časa dalje. Učenjak živi v samoti, blizu malega otoka v Bretagni, njegov edini prijatelj je sloviti letalec Lindbergh, ki mu večkrat pomaga. NORVEŠKI KRALJ HAAKON Pomladni manevri italijanske mornarico so se začeli v teh dneh. Sovjeti demantirajo vesti, da so bile nemške čete preko Murmanska delegirane v severno Norveško. Draginja v okupirani Poljski je vedno večja. V Lwowu stane 1 kg masla 280, 1 kg kruha 14, 1 m sukna 500 frankov. En frank je blizu dva din naše vrednosti. 17 bilijonov in 600 milijard din je stala svetovna vojna 1914—1918. Več sto tisoč vrtnic bod0 zasadili Nemci vzdolž vse Siegfriedove črte. Tovarno za letala so postavili v 70 dneh v Hardtfordtu, USA. Proizvodnja letal se bo za 50°/o povečala. 2000 Fincev iz Suojarvija terja vlada v Helsinkih od sovjetov, ker niso mogli pravočasno zapustiti domačij. Moskovska vlada še ni odgovorila. Velika eksplozija v tovarni gume Pi-relli v Milanu je terjela več človeških žrtev. Materialna škoda je tudi velika. Novec ga je rešil smrti. Josip Tesar, delavec v češkem kamnolomu, je skočil pred dnevi za kronskim npvcem, ki mu je padel iz žepa. V istem trenutku se je odtrgala debela skala in padla na kraj, kjer je delavec malo prej stal. Gledališke in kinopredstave za mobilizirance na mejah Italije je odredil Mussolini. Izdana so že bila potrebna navodila. B a n k a r Postavili so orjaka za eksekutorja Mehike Romantika ameriškega Divjega zahoda še ni umrla. O tem priča dogodek iz majhnih naselij v Mehiki. Posamezne vasi leže tod več milj daleč druga od druge in sem prihaja le enkrat na leto oblast, da pobere davke. Izgovori so tedaj na dnevnem redu: pridelek je pobrala suša itd., ni mogoče plačati. V primeru, da se uradnik ne odstrani, ga kratko malo po- grabijo za vrat in postavijo pred vrata. Mehiška oblast je zdaj segla po ukrepu, s katerim le upa napolnili blagajne. Za eksekutorja je zbrala nad dva metra visokega, 150 kilogramov težkega Tarzana, ki je pravi atlet in spreten boksar. Zdaj je vprašanje, ali se bodo kmetje, ki so zaostali na davkih, upali tudi takšnega Herkula postaviti pred vrata? Kako je razdeljena sedanja Kitajska Z vzpostavitvijo nove kitajske vlade pod predsedslvom izdajalca Vangčingve-ja in pokroviteljstvom Japoncev, se je Krta j s ka razkosala na dva neenaka dela. Pod vlado Čangkajška, ki stoluje v čung-kingu, je še 6,029.000 kv. km zemlje in 250 milijonov prebivalcev. K temu je treba dodati še Tibet, ki meri 905.000 kv. km in ima 800.000 ljudi. Vlada kitajskega Kuusinena Vangoing-veja ima pod seboj 1,336.000 kv. km zemlje in blizu 180 milijonov prebivalcev. Od tega odpade na severno Kitajsko, ki jo upravlja posebni komite, 408.000 kv. km s 77 milijoni * ljudi in na Notranjo Mongolijo, 483.000 kv. km s 4 milijoni duš. Kakor vidimo, je tudi trenutno razkosana Kitajska po svojih posameznih delih za evropske pojme izredno močna oblast, ki bi imela, če bi se prebudila v našem smislu, daleikosežno besedo na vzhochi Azije. M. M. Moor je lastnik banke. Ni velika, je v zakotnem delu predmestja. Posel obavlja Moor sam. Včasih mu pomaga žena. Več kot ene stranke ni nikoli v banki. Stranka vlaga denar, Moor ga vzame. In od tega živi... Pa pride neka stara ženica. Moora ni v banki. Zastopa ga njegova žena. — Kaj želiite? Vpraša. Starka odvije staro nogavico, v njej je osem tisočakov. — Rada bi denar vložila prf vas, da bi bil siguren. To je vse moje premoženje! up moje starosti. Težko sem si ga utrgala od ust. Tisočak za tisočakom polaga na miz o in jih boža, kakor da bi se težko poslovila od njih. — Mnogo je dela in trpljenja v njih! vzdihne. Zdaj sem mirna, saj imam prihranek za stara leta. M. M. Moorovi se starka zasmili. Leta in leta je garala, varčevala. M. M* Moor pa namerava jutri napovedati kon-kurz... Uboga starka ne sme biti med prizadetimi. — žal mra in Rapida. s Varaždinska Slavija bo v nedeljo gostovala v Čakovcu proti ČSK, dočim ho 28. aprila nastopil v Čakovcu proti istemu klubu ISSK Maribor. s V srbski ligi bodo odigrali v nedeljo XVII. kolo tekem, in sicer Jugoslavija—Vojvodina, Jedinstvo—Gradjanski (S), Zemun—Bask, Slavija—BSK, Žak—Bata. s Vrstni red tekem v finalu za državno prvenstvo je izžreban. V kolikor bodo pristali vsi prizadeli klubi, sc bo prvo kolo odigralo že 2. maja s tekmama Hajduk—Bask, Hašk—Jugoslavija, dočim bo tretja tekma tega termina Gradjanski— Slavija (S) preložena na 15. maj radi mednarodne tekme Madžarska—Hrvatska v Budimpešti. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasili Hane vsaka beseda SC par najmanjša pristojbina za te 02lase te din 9.— Dražbe oreklld doolsovanla in tenltovanlskl oglati din I.— oo besedi Nalmaniši znesek ea te oglas« te din 10 Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oglasni davek ta enkratno oblavo znaša din 3—. Znesek ta male ozlase te otaCole tako) pri naročilu oziroma ea te vooslatl v oismo sknoal t naročilom ali oa oo ooštnl položnici na čekovni račnn it. 11.409 Za vse pismene odgovore elede malib oz lasov te mora orlločltl znamka za 3 din Razno MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š. Ketlš-u, Stolna I. 11406-1 SLADKORNO BOLNI! Dobavitelj splošne bolnice in zdravilišča Golnik priporoča diabetičarom kruh. moko in suhor. Analiza v pogled. Pekarna Rakuša. Koroška c. 24. 2149-1 NOGAVICE — PLETENINE (lastni izdelki), perilo, odeje, volna. Andrej Oset, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). 2406-1 ZIDAJ POCENI Najboljši, najlažji in naicenej-ši gradbeni material za predelne stene, podstrešna stanovanja, izolacijo. ledenice itd jc »LIMAL1T«. Cenejši kakor vsako drugo gradivo. Patentiran. Zahtevajte prospekte. Marko Štuhec, Ivanjkovci. ___________2380-1 Zamenjam ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK z globokim. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2379-1 Posest STAVBENE PARCELE na prodaj, zelo sončna lega. levi breg v mestu Mariboru. Povprašati v ogl. odd. »Ve-čemika«. 2255-2 Kupim SONČNO PARCELO na periferiji mesta. Ponudbe pod »Gotovina 25« na ogl. odd. »Večernika«. 2378-2 TRGOVSKA HIŠA z dobro vpeljano trgovino z manufakturnim blagom v sre dini mesta Maribora se proda s celo zalogo in inventarjem. Pojasnila daje »Triglav« rcalitetna pisarna Maribor, Aleksandrova 12. tel. 25-34. 2393-2 HIŠA s tremi sobami, kuhinjo in vrtom se odda v Studencih. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2405-2 Prodam JHHBSssriVi:,.;. »JBHB MARELIČNE, breskove, hruškove sadike, ribizel-gmiičke. vrtnice, »Am pelopsis-Veischi« itd. nudi vrtnarija Jemec, Maribor, Prešernova ulica. 2187-4 LES rezani razne dimenzije 150m3 prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Smre kovina«. 2384-4 Dobro ohranjeno MOŠKO KOLO znamke »Diirkopp« ugodno naprodaj. Gosposvetska ulica 23. Pobrežje. 23774 Radi selitve se proda OMARA Z BRUŠENIM ZRCALOM in marmorno ploščo, dve postelji, nočna omarica, oleandri in drugo. Studenci, Sokolska 105, ob železnici. 23814 CEMENT, APNO apneni prah, vso opeko, ves stavbeni in rezan les, premog in drva kupite najceneje pri Kraser, Studenci. 2158-4 SLADKO SENO v balah prodaja skladiščnik, Meljska c. 29, tl. 23-59. 23824 Službo Ište Proda se GNOJ velik hlev za kuro ali zajce in kamen za brušenje. Frati-kopanova 41. 2402-4 URADNIK trgovsko naobražen, slovenski, srbohrvaški in nemški ko respondent, hiter računar, po polnoma zanesljiv, neporočen išče službo, ozir. zaposlitev. Ponudbe pod št. »326« na ogl. odd. »Večernika«. 2386-10 PEPEL ZA STAVBENE SVRHE odda brezplačno v večjih količinah. Tekstilna družba Košaki. 2398-4 Prodam LEPE KANARČKE Horvat Terezija, trgovka, Sv. Marjeta pri Moškanjih. 2396-4 KOVAŠKI POMOČNIK išče službo. Naslov pustiti v ogl. odd. »Večernika« pod »Priden«. 2394-10 Dooisi JEDILNICO IN SPALNICO staro, toda dobro ohranjeno sposobno posebno za veleposestvo ivroda skladiščnik. Meljska 29. 2304-4 ČEVLJARSKA(Hohlmaschinc) so poceni proda. Pobreška 9, Kumar. 2391-4 VESELA SPOMLAD dvignite pismo v ogl. odd. »Večernika«. 2383-12 Kapital POSOJILO DIN 10.000 kratkoročno iščem, visoke obresti, popolna sigurnost z vknjižbo. Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Večkratno kritje«. 2404-16 Proda se dobro vpeljani MOŠKI IN DAMSKI SALON na periferiji. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Dobro vpeljano«. 23904 KOLJE za vinograde' proda Električna žaga Karl \Vesiak, Spodnje Hoče 31. 2388-4 HRANILNE KNJIŽICE večjega posojilnega zavoda kupimo. Bančno kom. zavod, Aleksandrova 40. 2408-16 FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN »lil izvedeli smo, Filip, da imate krasnega sinčka. Joan Smythova nama je pripovedovala. Povedala nama je tudi, da ste postal idealen očka.« Anitin glas je zvenel pritajeno in obenem rogajoče. »Veselim se že sedaj, ko vas bom videla v tej vlogi. Jutri ali" najkasneje pojutrišnjem moramo k vam na obisk. Upam, da nas boste dostojno predstavil svojemu dediču!« Eliza — na Kilima Nungu?! Z Brianom! Ne, saj ona ne bo prišla. Ne — toliko sramu in spodobnosti je menda v njej! Sramu? Spodobnosti? Takale žena? Ta naj bi premagala svojo zvedavost? Morda gre več ko za golo zvedavost... zna-biti si celo vroče želi videti otroka, ki ga vsa okolica tolikanj hvali... otroka, ki je vendar njen! Anita se je sedaj obrnila h Glenisoni. »Kako vam je všeč Kenija, gospa? Ko sem odhajala v Anglijo, ste vi šele prišla v Kenijo.« Anita ni čakala na Glenin odgovor, ampak je besedičila nenehoma naprej. »Saj skoraj ne morem verjeti, da sem bila v Angliji dobro leto in pol. Zadnji mesec je prišel za menoj Jack. Medve nisva imeli priložnosti, da se bliže seznani- 49 va. Zdaj pa se bova bržčas večkrat videla, ko pa imate tako lepega otroka. In jaz naravnost obožujem male otroke.« Anita je govorila še naprej, neprestano povprašujoč po malem Brianu. Glenison ji je skušala mirno odgovarjati, kar jo je veljalo mnogo truda. V mislih se je nenehoma mudila pri Filipu in Elizi. »Kje je Bill?« je čula, kako je Filip vprašal Elizo. In še predno je mogla Eliza odgovoriti, se je oglasila godba in je Anita skočila pokonci. »Pojdiva, Gerald! Tole zapleševa midva!« je dejala možu, ki je sedel na Glenini desnici ter se obrnila k njegovemu sosedu. »Bobby, vi pa popeljite gospo Castlejevo pa ples. Pazite se, da vas ne užene, pleše kot obseden, je svetovala Anita Glenisoni. »Liza, ti pa ne moreš dočakati, da bi pokazala Filipu nove figure, mar ne? Potem se pa vsi vrnite k mizi, da trčimo. Zdaj pa — na ples!« Vsak izgovor je bil zaman. Eliza je prva vstala in se oprijela Filipove roke. Izgubila sta se med plešočimi pari, ne da bi se ozrla na Glenison. Glen je opazila, kako Elizi od radosti sijejo oči in kako ji kot roža cvete ves obraz. Pa tudi Filip je menda srečen, saj je vendar očarljivo, znova zaplesati z Elizo, si je dejal. Mar bi ž njo pe smel niti plesati! Samoposebi se razume, da je preteklost med njima pokopana na večne čase. Še z besedico se tega več ne dotakneta! Nobenega zadržka pa ni, da bi ne mogla ostati vsaj prijatelja... Glenison je ostala kot v snu. Robert Stannion je odmaknil njen stol In spet je videl ta čudni izraz v njenem obrazu. Silno bleda je bila in solze so ji lesketale v očeh. »Ostaniva rajši za mizo, mar ne?« jo je vprašal. »Ah, da — prosim vas! Ali se ne hudujete?« je skrušeno padla na stol ter segla z roko po čaši. Mlad mož, ki je sedel poleg nje, je bil v precejšnji zadregi. O čem naj vendar govori s to ženo? Zaman je iskal primerne teme za razgovor. Slednjič je pričel govoriti o Afriki. »Tukaj sem popoln novinec, veste. Prišel sem, da se priučim farmarskega življenja pri Roylancejevih. Včeraj sem z njimi šele prišel.« »Menite, da vam bo všeč v Keniji?« Staro in obrabljeno vprašanje. Toda v tem hipu ni našla ničesar primernejšega. Da, veselim se tukajšnjega življenja, pri Royancejevih mi bo prav gotovo všeč. Gospa Anita je vendar tako živahna in vesela žena, ali ne? Njen mož sploh ne pleše in je zato ostal doma. Na ladji smo imeli krasno vreme. Vsi pa smo sš prizadevali, da nekoliko razvedrimo gospo Oliverovo. Veste, šele pred nedavnim je izgubila moža...« »Izgubila?... Mar ni... umrl?!« Stannion se je malone dvignil s stola. Čemu je le ta žena skoraj zavpila te besede? Kaj ji je le? »Ah — žal mi je! Še slutil nisem, da ste ga poznala. Prosim, odpustite mi, da sem vam na tak način sporočil to novico.« Prekinila ga je, govoreč s tujim trdim glasom. »Kar nadaljujte. Še kaj mi povejte. Tortj resnično... njen mož je umrl?« »Da. Pred tremi meseci, pri neki avtomobilski nesreči. Pravkar sta bila namenjena v Argentino. Smolo je imel. Roy-lancejevi so vztrajali pri tem, da mora Eliza z njimi v Kenijo, saj je sestrična Anite, kar menda tako veste. Za Elizo je Jnl to hud udarec. Na ladji se je šele nekoliko razvedrila. Lepa je,’ ali se vam ne zdi?« Eliza je torej našla v tem mladem možn novega oboževalca. »Bela obleka j: sijajno pristoja. Pametna je; ne nosi črne vdovske obleke. Menim, da ne bo dolgo vdova. Preveč lepa je. In tudi denarji ima precej. Oliver ji je zapustil lepo bogastvo.« Glenison je proti svoji volji napeto poslušala mladega moža, ki je tudi prišel iskat svojo srečo v Kenijo. Poslano Pod naslovom: »Pravda bratov Pongratz proti mestni občini Graz« je sobotna števiika Mariborer Zeitung« poročala o v naslovu, omenjeni pravdi. V svoji več ko četrt stoletja! dolgi praksi še nisem nikdar spravil kake prav- j ue svojih strank v časopise. Temu svojemu načelu bi tudi sedaj ostal zvest, če ne bi dru-. ga, meni točno neznana stran te pravde predčasno spravila v javnost in povrh še mojo osebo imenovala. To predčasno objavjjenje pa me sedaj sili, da tudi s svoje strani v informacijo juridične javnosti, ki baje »napeto« pričakuje izid te pravde, in v pomirjenje ostale javnosti razjasnim v časopisu pravno stališče, ki ga zastopam kot zastopnik bratov Pongratz. Leta 1892 umrli bivši ljubljanski odvetnik dr. Pongratz Oskar je sezidal leta 1872 mestni občini Graz vodovod in dal podjetju obliko družinske delniške družbe »Grazer Wasser-Versorgungs-Geseltschaft«. Ta delniška družba je prodala leta 1911 celo podjetje mestni občini Graz za 5,750.000.— staroavstrijskih kron. Ta kupnina se je cedirala leta 1911 posameznim dedičem dr. Pongratz Oskarja, ki so bili delničarji ravnokar omenjene družbe in tako je nastala med drugim tudi terjatev mojih klientov Pongratz Oskarja po 1,600.000.— predvojnih kron in Pongratz Guidona po 600.000.— predvojnih kron. Ko je ta, posameznim članom rodbine Pongratz cedirana kupnina leta 1916 zapadla v plačilo, je zaprosila občina Graz za prolongacijo dolga in ta se ji je dovolila, vezano do koncem leta 1920 in od tedaj naprej proti vsaki stranki pristo-ječi polletni odpovedi.. Ko je leta 1916 občina Graz zaprosila za prolongacijo, je poudarjala varnost terjatve, sklicujoč se na svojo boniteto kot javna juristična oseba s pravico obdavčenja svojih meščanov. Ko je pa po zlomu avstro-ogrskc monarhije začela padati nemško-avstrijska krona, je odpovedala občina Graz leta 1920 dolg polletno in je proti protestu svojih upnikov svoje dolgove julija 1921 na Dunaju sodno deponirala in sicer v času, ko je bila nemško-avstrijska krona že tako padla, da je predstavljala ena predvojna krona 106—154 papirnatih kron. Odkrižati se je hotela torej svojih dolgov na kapitalu in na obrestih na ta način, da je založila vrednost, ki je predstavljala manj ko eno šestinko vrednosti, ki se je obvezala plačati vsako leto samo na dogovorjenih 5.7% obrestih, obdržati pa je hotela celo vodovodno podjetje, na katero je pozneje leta 1924 najela kredit po 2Va milijona dolarjev. Brata Pongratz sta se kot jugoslovanska državljana branila in odklonila sprejem tega depota. Pravni položaj pa je sedaj po naziranju mojih berlinskih, dunajskih in graških koreferen-tov in po mojem naziranju sledeči: Provizorična naredba nemško avstrijskega državnega urada za finance z dne 25. 111. 1919, s katero se je provizorično uvedla »nemško avstrijska krona« in s pomočjo katere je avstrijska praksa uvedla teorijo »krona je kropa«, je bila, v kolikor prihajajo jugoslovanski državljani in drugi državljani bivših nasledstvenih držav v poštev, s členom 271 sen-iermenske mirovne pogodbe razveljavljena. Ta člen 271 mirovne pogodbe, avstrijskega ustavnega zakona, je v Avstriji uzakonil glede terjatev jugoslovanskih državljanov princip valorizacije in princip, da se morajo terjatve plačati v valuti jugoslovanske države. Glede mere valorizacije pa je ostal ta člen lex im-perfecta, ker je bilo določilo, da se morajo plačati dolgovi po tečaju jugoslovanske va- lute na ženevski borzi v mesecih september! in oktober 1918, neizvedljivo, ker takega tečaja ni bilo. To lex imperfecta je deloma izpolnil j mednarodni dogovor med našo kraljevino in; bivšo Avstrijo z dne 24. II. 1923 s svojimi določilom, da se morajo medsebojni dolgovi poravnati po relaciji: »100 staroavstrijskih kron je 8 dinarjev.« Pa tudi ta dogovor ni rešil celotnega vprašanja, kajti omejil se je na one jugoslovanske državljane, ki so imeli 1. III. 1919 svoje stalno domovališče ali v Jugoslaviji ali pa v bivši j Avstriji. Pozabilo se je v tem dogovoru na one jugoslovanske državljane, ki so imeli dne 1. III. 1919 dvojni domicilium, tako v Jugoslaviji,! kakor tudi v Avstriji, kajti tako, kakor ima! oseba lahko dvojno državljanstvo (sujet mix-te), tako ima tudi lahko dvojni domicil. Ker sta imela brata Pongratz 1. III. 1919 razen svojega stalnega domicila na svojih veleposestvih v Maruševcu in na Dornavi, tudi še svoja stalna stanovanja v Wien-u, je odklo nila torej mestna občina Graz — navsezadnje še s pismom svojega nadžupana z dne 10. lil. 1939 celo malenkostno valorizacijo v smislu mednarodne pogodbe iz leta 1923 po ključu 100 starih kron je 8 dinarjev. Vprašanje, kako se naj ta dolg občine Graz za celo vodovodno podjetje poravna, se mora rešiti torej po splošnih načelih civilno pravnega prava, ki je veljalo in ki velja na teritoriju graške občine. Merodajno je v smislu paragrafa 36 o. d. z. pravo nemškega rajha. Tozadevno pa so se od priključitve Avstrije k nemškemu rajhu pravne razmere po naziranju mojih berlinskih, dhnajskih in graških koreferentov in po mojem naziranju bistveno spremenile v prilog mojih klientov. Stari avstrijski o. d. z. valorizacije z ozirom na določila paragrafov 607, 983 in 989 o. d. z. ne izključuje, kakor to prizna tudi naša novejša literatura. (Glej »Pravnik« iz leta 1939.) Za bivšo Avstrijo kot najvišje sodišče sedaj ed 28. II. 1939 naprej edinole pristojno drž. sodišče v Leipzigu pa zastopa v svoji stalni judikaturi že od leta 1923 naprej naziranje, da je contra bonos moreš, ako se skuša plačila zmožni dolžnik odkrižati svojega dolga s popolnoma razvrednotenimi bankovci. Tozadevno se sklicuje najvišje nemško sodišče na določilo paragrafa 242 nemškega državljanskega zakonika, ki ima isto vsebino, kakor paragraf 914 avstrijskega o. d. z. j Ker sem naziranja, da v enotno ustrojeni in usmerjeni nemški državi ne more biti nekaj v Leipzigu contra bonos moreš, kar se smatra v Gradcu za pravilno, sem se odločil po nasvetu svojih berlinskih, dunajskih in graških koreferentov za to pravdo v interesu našega narodnega gospodarstva. Če so ta moja naziranja pravilna ali ne — o tem bodo odločali naši neodvisni sodniki. Eno pa je že sedaj povsem jasno. S terjatvami graških denarnih zavodov proti jugoslovanskim državljanom ta pravda nima ničesar opraviti, kajti ta vprašanja so po relaciji mednarodnega dogovora iz leta 1923 po želji bivše avstrijske vlade že zdavnaj rešena. Če bi se pa slučajno našel med dolžniki graških denarnih zavodov, n. pr. med lastniki vinogradov v Slovenskih goricah kak, v nemški državi stalno bivajoči dolžnik, ki ima tudi v naši kraljevini svoj drugi domicil, potem se uveljavljajo nad vsakim dvomom vzvišene na-uveljavljajo nad vsakim dvomom vzvišana na-j čela državnega sodišča v Leipzigu. Dr. Babnik Friderik. LEPA SONČNA SOBA z dvema posteljama se odda. Cankarjeva 14- visokopritlič-je. vrata 3. 2385-7 V naiem mamr SS' UGODNA PRILIKA Trgovina z mešanim blagom, ob prometni cesti, odda se v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mariborska okolica«. 2395-15 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, vojaščine prost, dober manufakturist in aranžer dobi mesto za takoj pri tvrdki Edvard Požun. Trbovlje. 2397-9 »riijante. dastavlja ne «»: Šče nirno za nakup Sprejmem takoj Maribor. Gosposka ulica 15 Ponudbe na oglasni oddelek „Večernika" pod „ Manufakturist". Trpinu ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj za mešano delo. Joško Keber- Maribor, Tržaška c. 1. 2392-9 ŽAGAR gaterist, se takoj sprejme. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2389-9 e si izložbe VAJENCA sprejmem za modno; konfekcijsko trgovino. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 2409-5 Izšla je iz tiska knjiga LOJZA SUSMELJA MANSARDNO SOBO prazno, kjer se lahko postavi štedilnik, oddam. Dalmatinska ul. 24. 2214-7 MOtiVi Sprejme . se SOSTANOVALEC in abonenti pa hrano. Vojašniški trg 5. 2372-1 50 izvirnih lesorezov, katere prejmete v Tiskov* ni zadrugi na Aleksandrovi cesti 13- Tel. 25-45 Odda se SONČNA SOBA s štedilnikom. _ Masarykova 10. Pobrežje. Špesovo selo. 2387-7 posojilo Bančno kom. zavod Aleksandrova cesta 40 MOŠKO PERILO Gosposka — Slovenska ul. Continental kravate pižame rokavice nogavice m o i k A perilo po meri Kupim RABLJENI AVTO DKW (Meisterklasc), limuzina. Pismene ponudbe na Medik, Zupančičeva 7. Pobrežje, p. Mariboru. 2401:3 v novib barvali na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Ljublfana. Prešernova ul. 44 posebno dobre za štrapac din 29.— 25.—, 19.—. 11 —. trpežne nogavice za vsak dan, dobre za pranje din 34,— 29.—. 22.-. 14.—, izredno tanke elegantne noga vice za promenado, din 40.—, 35.—. 'Dipl. optik E.PETELN /MARIBOR • GRA3SK1 TRS 7 Dijakinje! Prirodna rvila za razvajen okus. Naiboljše. kar moda prinaša. din 85.—, 60.— 50,—, 42.—. ČISTO KUHARICO in strežnico sprejme Babič, Tezno, Maistrova 11. 2410-9 Herbarije v veliki izbiri in najceneje kupite v ..Knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge" Maribor, Aleksandrova cesta št- 13, Telefon štev. 25-45. UČENCA — UČENKO sprejme trgovina Andrej Oset Korošica c. 26. 2407-9 POSTREŽNICA poštena in čista, se takoj sprejme. Naslov v Ogl. odd. »Večernika«. 2403-9 Damski poletni čevlji Hotel Zamorc, Gosposka 30 Oglejte si stransko izložbo! Oglasi po ceniku - Rokopisi se Poštni čekovni račun štev 11 409. Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru liska Muriborskn tiskarna d d. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru uc vračalo. — Uredništvo in uprava: Maribor Kopališka ulico 6. — Telefon uredništva štev 25-67 in uprave štev. 28-67.