avtotehna 11311311 sg/msird glasilo delovne organizacije avtotehna n.sol.o., Ijubljana leto XIII redna izdaja julij 1987 3 >o 9 ^ e# o , 'P1 Ce^-,e# CA' »'V" ^ do 1 l^• . \°> & & \e VN> %v ^ & ^ ,cKigo^ ^V°>" V' n& V"" 'n.6-1 ,t?V \e V\ O' >1) Novi uspela sanacija Po dolgih mesecih mučne negotovosti in brezizhodnosti, ki jo odražajo tudi iz dnevnega tiska pobrani naslovi, je delegatom delavskega sveta Nove na hitro sklicani seji, pomočnik direktorja za komercialo, Sašo Ipavic, sporočil, da je Novi uspelo, prav na dan, ko poteče rok za sanacijo, dokončno pokriti 148 starih milijard izgube. Ta izredna akrobacija (tako jo upravičeno imenujem, ker je le malo kdo v možnost sanacije verjel, po besedah direktorja Nove, Rudolfa Lebana, pa je tudi le malo kdo Novi uspeh želel) je sicer zahtevala tudi svoje žrtve. Za delavce Nove je bil gotovo najbolj boleč odstop edine nepremičnine, ki smo jo še imeli, delavnice obrata biromehanike, Zvezi organizacij za tehnično kulturo, v zameno za odstop 15 starih milijard nepovratnih sredstev. Grožnja likvidacije je tako, če že ne odpravljena, vsaj odložena do konca leta, oddahnila pa si je tudi Avtotehna, v kateri je bila sedaj enovita DO še do nedavnega tozd in ki bi morala v primeru neuspele sanacije plačati vsoto v višini 10 % vrednosti osnovnih sredstev. Ta pa so bila po neuradnih podatkih že pred tremi meseci ocenjena na tisoč starih milijard. Ali bo rešitev v zadnjem hipu kaj vplivala na izboljšanje mizernih plač 120 delavcev, zaposlenih v Novi, še ni jasno. Jasno pa je nekaj: da se kriza, katere posledica so tudi izjemno nizki osebni dohodki, vleče že toliko časa, da je večina od nas porabila že vse rezerve (zamenjala v boljših časih na črno kupljene marke), da so se nekateri morali odpovedati celo oddihu v sindikalnih prikolicah, skratka, da je socialno ogroženih 120 družin. In ker kriza v Novi ni posledica slabega dela, ampak treh napačnih odločitev in nenadnih sprememb tržnih, sistemskih in bančnih razmer, mora postati reševanje tega vprasšanja prednostna naloga, ne glede na siceršnja pravila igre. Potapljači in dimnikarji 2009 je številka Novega obrata fotokopirnih strojev. Sestavljajo ga vodja enote, dve skupinovodji, 25 serviserjev, skladiščnik in tri dekleta, ki skrbijo za računovodstvo in administracijo. Vodja in glavni vir podatkov v temlje zapisu je Janez Mehle, po poklicu elektrotehnik. Za tale obrat vemo, da je bil ustanovljen že v podjetju Biro-tehnik, ki se je kasneje s Fotoslo-venijo združil v Novo. Kaj pa je njegova glavna dejavnost? Naša glavna dejavnost je servisiranje in generalno popravilo fotokopirnih strojev. Smo glavni servis za Canon v Jugoslaviji, za ostale, ki so tu napisani pa pooblaščeni. Kako poteka delovni proces? Stranka lahko naroči popravilo po telefonu, tega je največ, delo naših serviserjev je predvsem terensko, lahko pa stroj tudi pripelje k nam. To pride v poštev le za večja in generalna popravila. Skupinovodja potem določi serviserja. Vsak serviser dobi tako na dan 3 ali 4 delovne naloge. Za delo uporabljajo serviserji lastne avtomobile, imamo pa tudi službeno vozilo za prevoz strojev in materiala in za primer, da se serviserju pokvari njegovo vozilo. Kopiranje je enostaven in čist posel. Kaj pa popravila in servisiranje? To pa je zelo zahteven in umazan posel. Fantje se med seboj kličejo potapljači in dimnikarji. Dimnikarji so serviserji Canono-vih fotokopircev, ki delajo na prah, potapljači pa serviserji vseh ostalih, ki delajo na tekočino. Serviser je na terenu sam, znajti se mora v vsaki situaciji in si pomagati s priročnimi sredstvi. Po poklicu so fino ter elektro in rtv mehaniki, imamo pa tudi enega, ki je fino in elektromehanik, kar je idealna kombinacija za naše delo. To je vodja delavnice Marjan Mastrl, ki je od vseh najstarejši in ga kličemo kar Ati. On opravlja najbolj zahtevna dela in tudi edini v Jugoslaviji uradno obnavlja bobne za Canon 5000 in 5500. Obnavljanje bobnov je nevarno, ker pri tem uporablja zelo strupeno folijo. Fotokopirci se izredno hitro kvarijo. Samo v Jugoslaviji, ker z njimi izredno veliko delajo. Jugoslavija je idealno tržišče za fotokopirne stroje, ker potrebuje naš sistem mnogo kopij in mnogo tistih, ki kopirajo. Zato so vsi fotokopirci v nenehnem pogonu, preobremenjeni in se mnogo kvarijo. Sicer pa opravljamo servis pri Canonih na vsakih 10.000 kopij, pri ostalih pa na vsakih 20.000. Generalni servis pa pri Canonih na vsakih pol milijona kopij, pri ostalih pa na 300.000. Kaj pomeni, da naredite servis? To pomeni, da stroj razdremo, očistimo, zamenjamo izrabljene dele ter stroj ponovno sestavimo in nastavimo na normalne delovne nastavitve. Kako pa sledite razvoju? S stalnim izobraževanjem. Do nedavnega so na šolanje v tujino hodili vsi naši serviserji, zdaj pa smo zadevo poenostavili in pocenili. S Canonom, kjer smo glavni zastopnik in s tem tudi odgovorni za šolanje serviserjev po Jugoslaviji, imamo urejeno tako, da hodi naš supervisor Zanoškar na izobraževanje v Amstrdam, potem pa doma prenaša svoje znanje na druge. Nizozemci imajo glede supervi-zorja zelo natančne zahteve. Odlično mora obvladati nemščino, biti mora najmanj elektrotehnik in imeti mora pedagoške sposobnosti, da lahko svoje znanje prenaša na druge. Zato smo primernega supervisorja zelo težko dobili. Za ostale znamke fotokopircev, za katere smo tudi mi pooblaščeni servis, organizirajo šolanje glavni servisi v jugoslavi- S kašnimi problemi se spopadate pri svojem delu. Problemov je več vrst. Najhujši je pomanjkanje rezervnih delo. Imamo namreč mnogo vrst in tipov fotokopircev, ki so vsi po vrsti preobremenjeni in se zato izredno hitro kvarijo. Trenutno imamo na zalogi za 38 milijard rezervnih delov. Dobavlja nam jih tozd Zastopstva in domači kooperanti, ki nekatere dele že sami izdelujejo. Drug problem pa je izredno močna in kvalitetna konkurenca. Samo v ljubljani se s servisiranjem fotokopircev ukvarjata poleg nas še dve podjetji in 38 zasebnikov, ki so se vsi izšolali pri nas, si pri nas pridobili tudi stranke in jih seveda potem, ko so odšli med zasebnike tudi odpeljali seboj. Nevarnost konkrence še posebej občutimo zdaj, ko vse nižji osebni dohodki kvarijo moralo serviserjev, s tem pa tudi kvaliteto dela in odnos do strank, ki se lahko kaj hitro odločijo za konkurenco. No računamo, da se bo stanje kmalu izboljšalo. Naša enota posluje vedno pozitivno. Na mesec imamo poprečno za 12 starih milijard prometa, od tega 9 milijard in pol na račun materiala in dve in pol na račun storitev. J. Č. AKTUALNA TEMA V banki so določili formulo za stanovanjska posojila Pri varčevanju denarja za nakup stanovanja in pri vračilih stanovanjskih posojil bodo zneske revalorizirali in jih pripisali enkrat letno LJUBLJANA, 23. junija Dolgo ni bilo prav jasno, kako bodo naše banke v prihodnje odobravale stanovanjska posojila. Veliko zmede je vneslo predvsem določilo zakona o skupnem prihodku in dohodku, ki tudi pri stanovanjskih posojilih zahteva vsakoletno revalorizacijo preostanka dolga — to pa pomeni, da se odplačilni obroki vsako leto spremenijo. Kot pravijo v Ljubljanski banki — Stanovanj-sko-komunalnih banki v Ljubljani, bodo letošnja posojila prvič revalorizirali 31. decembra in tedaj izračunali tudi nove odplačilne obroke za naslednje leto. Dokler temeljne banke Ljubljanske banke ne bodo pripravile poenotenega pravilnika o stanovanjskih posojilih, bodo tudi v Stanovanjsko-komunalni banki uporabljali dosedanji pravilnik, vendar pa so ga dopolnili. Zanimivo je določilo o revaloziraciji posojila med njegobim odplačevanjem. Veliko je bilo namreč domov, kako to zadevo urediti prvo leto, vendar je naposled prevladala odločitev, da banka prenese posojilo v odplačevanje v izkoriščenem znesku. To pomeni, da anuiteto (odplačilni obrok), ki velja do 31. decembra tekočega leta, banka določi na podlagi izposojenega (izkoriščenega) zneska, fiksne realne obrestne mere in pogodbene odplačilne dobe. Vendar pa banka revalorizira to posojilo že naslednje leto, pri tem pa upošteva uradno ugotovljeno stopnjo rasti cen pri proizvajalcih industrijskih izdelkov, novi znesek pa konec leta pripiše glavnici. Zanimivo je, da bodo v banki poslej drugače obravnavali tudi kreditno sposobnost občanov: medtem ko jim je za to doslej zadoščala zakonsko dogovorjena prosta tretjina obsega (družinskega) dohodka najemnika posojila, bodo v prihodnje za svoja posojila upoštevali le do 80 odstotkov zakonsko določene tretjine, do katere so osebni dohodki lahko oremenjeni. Veliko se govori o realnih obrestnih merah. Pokazalo se je, da vsaj pri stanovanjskih dolgoročnih posojilih ni mogoče obračunavati obrestnih mer, ki bi bile na primer enake inflacijski stopnji. Zato bodo pri vračilih kot realno obrestno mero upoštevali 5 odstotkov (pri posojilih za namensko varčevanje) in 4 odstotke (pri posojilih na podlagi vezave denarja). Splošno rast cen bodo torej, kot smo že zapisali, upoštevali pri prevrednotenju glavnice. Čeprav je že jasno, da se bo v prihodnje zaradi takih novosti zmanjšalo zanimanje ljudi, da si tudi sami kupujejo stanovanja ali gradijo hišo, bo še naprej veliko takih, ki jim bo to edini izhod iz stanovanjske stiske. Zato omenimo vsaj nekaj novosti pri bančnem poslovanju z občani. Zakon zahteva, da je treba za vsa posojila, prav tako pa tudi za sredstva občanov oziroma prihranke uveljaviti obrestovanje, ki bo ohranilo vrednosti posojil in prihrankov. Merilo za to je stopnja povečanja cen pri industrijskih proizvajalcih v predhodnem obdobju — pri stanovanjskih posojilih naj bi upoštevali enoletno rast teh cen. Ker je znano, da vsaj doslej tako izračunani odstotki niso bili docela enaki resnični inflaciji, je videti, da vračanje posojil vendarle ne bo povsem nadomestilo izposojenega zneska. Toda na drugi strani kaže upoštevati, da bodo z enakimi odstotki revalorizirali tudi namenske hranilne vloge — ko bodo tudi občani dobili nekaj manj, kot so v resnici vložili. V Stanovanjsko-komunalni banki v vse nove posojilne in varčevalne pogodbe od letošnjega 18. februarja dodajajo določilo, da se zneski vsako leto prevrednotijo, torej revalorizirajo. Vtej banki pa, kot pravijo, poprej niso vnašali v pogodbe določil o spremenljivih obrestnih merah, tako da so se izognili zapletom, ki so zaradi tega nastali v nekaterih drugih bankah, ki morajo revalorizirati taka posojila. • Pri stanovanjskih posojilih na podlagi poprejšnje vezave denarja se posojilni odstotki niso spremenili: 220 odstotkov posojila je mogoče dobiti pri vezavi dinarjev in 250 odstotkov pri vezavi dinarske protivrednosti prodanih deviz. Za že najeta posojila na podlagi vezave denarja pa bo banka dovolila hitrejšo sprostitev vezanih vlog. To je zanimivo tudi za tiste občane, ki so pred leti za taka posojila vezali devize: če bodo z njimi poplačali dolg, bodo lahko takoj dobili tudi tisto, kar jim bo še ostalo, če pa bodo za hitrejše vračilo posojila uporabili drug denar, bodo lahko vezane devize dobili iz banke eno leto po vračilu posojila. V LB — Stanovanjski banki v Ljubljani še naprej dajejo vsa posojila, ki so jih odobravali tudi lani (po pravilniku iz leta 1981), le da od sredine februarja dodajajo določilo o revalorizaciji sredstev in posojil. Vendar pa so v banki zdaj olajšali na primer najemanje posojil na podlagi vezave denarja. Tako posojilo je namreč doslej lahko dobil le tisti, ki je poprej tudi namensko varčeval za nakup stanovanja ali pa je za določeno dobo vezal znesek v višini desetih odstotkov posojila, za katerega je zaprosil. Zdaj takih omejitev ni. Posojilo za prenovo stanovanja bo mogoče dobiti le, če je stanovanje staro vsaj 15 let, saj so v banki ugotovili, da so nekateri občani taka posojila uporabljali nenamensko. Posojila za prenovo stanovanja, če je ta po predračunu cenejša kot 2 milijona dinarjev, bodo odobravali le po komercialnem pravilniku na podlagi vezave denarja. • Mesečna vloga pri namenskem varčevanju naj bi bila tako visoka, da bo mogoče dobiti vsaj 500 tisoč dinarjev posojila. Tolikšno je tudi najmanjše posojilo na podlagi vezave denarja. Pri vseh takih posojilih mesečni odplačilni obrok ne more biti manjši od 5.000 dinarjev. Ker ljudje najemajo posojila večkrat, so v banki sklenili, da bodo pred odobritvijo novega posojila zahtevali združitev prejšnjih posojil v en znesek, nato pa določili povprečno odplačilno dobo in povprečno obrestno mero. Medtem ko so v Stanovanjsko-komunalni banki doslej obrestovali namenske prihranke z 2-odstotno letno obrestno mero, bodo to po novem nadomestili z revalorizacijo po uradno ugotovljenih stopnjah. Pripisali jo bodo glavnici. Enako bodo revalorizirali tudi vezani denar, za katerega v banki odobrijo posojilo. Pri tem pa je zanimivih več možnosti. Vezana revalorizirana sredstva se sprostijo po dokončnem odlačilu posojila. Ker pa gre za večje zneske, banka dopušča možnost, da občani še med odplačevanjem dolga uporabijo tudi revalozirizirani del svoje vezane vloge za hitrejše vračilo stanovanjskega posojila ali pa vsaj za delno odplačilo revaloriziranega posojila, kar odplačini obrok seveda znatno zmanjša. Pri odobravanju posojil je gotovo bistvena sprememba to, da bodo za določitev posojila upoštevali stanje revaloriziranih namensko privarčevanih sredstev. Če bo občan tako hotel, pa bo lahko ta denar celo vezal in na tej podlagi dobil drugačno posojilo. Odplačilna doba za taka posojila je po novem 12 do 25 let, za plačilo lastne udeležbe pa pet let. STOJAN ŽITKO Program reševanja stanovanjskih potreb delavcev Avtotehne SKUPNA PREDNOSTNA LISTA PROSILCEV ZA POSOJILO - adaptacija 1987 Priimek in ime TOZD DSSS povr. status st. brez pos. d. del doba zdr. st. SOC. raz. ekon. pol SKUPAJ: že dod. posojilo prosi za: Dodeljeno posojilo: Homec Samo Zast. 40 130 140 50 - - 40 400 900.000 12,000.000 6,900.000 Šebenik Silva Zast. 30 130 100 80 - - 50 390 1,500.000 1,500.000 1,500.000 Švigelj Janez Zast. 20 100 100 85 - 20 30 355 1,800.000 2,000.000 2,000.000 Ourkovič Stana Nova 10 50 90 75 - - 30 255 1,500.000 1,300.000 Mavec Anica Zast. - - 50 140 40 - 20 250 - 2,000.000 2,000.000 Vrhovec Mitja Nova - - 90 85 - - 40 215 1,000.000 4,000.000 3,500.000 Fureš Marija Zast. - - 110 80 - - 20 210 - 3,000.000 2,100.000 Erjavec Judista DSSS 20 130 -15 20 20 205 1,900.000 3,000.000 2,500.000 Rosič Zdenko Zast. - 80 90 - 30 200 2,150.000 5,000.000 2,000.000 Hiršman Nada DSSS - 15 185 - - - 200 20.000 1,500.000 800.000 Sečki Hatidža DSSS 10 50 - 85 - - 30 175 - 4,000.000 800.000 Štefančič Renata DS - - 40 85 - 20 30 175 1,500.000 4,000.000 1,600.000 Feržan Jakopina Zast. - - 30 75 - 20 30 155 - 3,000.000 800.000 Bogičevič F. DSSS - - - 150 - - - 150 80.000 1,500.000 800.000 Hudobivnik Mira Zast. - - 20 70 40 - - 130 - 2,500.000 800.000 Erban Dušan DSSS - - - 55 - 40 20 115 - 850.000 - Malnar Juraj Zast. 10 - - 95 - - 10 115 - 4,000.000 - Jerkič Majda Zast. - - - 85 - - 20 105 435.000 1,000.000 - Pergar Andrej Zast. 20 - 30 - - 30 80 2,000.000 1,400.000 600.000 Horat Mirosl. Zast. - - - 65 - - 10 75 1,500.000 7,500.000 - SKUPNA PREDNOSTNA LISTA PROSILCEV ZA POSOJILO — 1 nakup 1987 Priimek in ime TOZD povr. status st. brez del zdr. SOC. ( ekon. SKUPAJ: že dod. prosi Dodeljeno DSSS pos. d. doba St. raz. pol posojilo za: posojilo: Maraš Jovan zast. 40 100 25 140 - - 20 325 - 14,000.000 3,800.000 Culiberg Maja Zast. 100 - 100 - 60 30 290 - 10,000.000 8,000.000 Kovačevič Jana VIS 30 50 - 100 - - 30 210 350.000 1,560.000 1,560.000 Šetina Marija DSSS 10 130 10 15 - - 20 185 2,660.000 2,000.000 2,000.000 Smole Milena DSSS 10 50 - 55 - - - 115 261.000 8,000.000 - Kosterov Vašo Nova " ~ 45 10 55 10,000.000 SKUPNA PREDNOSTNA LISTA PROSILCEV ZA POSOJILO — gradnja 1987 Priimek in ime TOZD povr. status st. brez del zdr. soc. ekon. SKUPAJ: že dod. prosi Dodeljeno DSSS pos. d. doba St. raz. pol posojilo za: posojilo: Mavrič Jože Zast. 60 100 35 105 - - - 300 3,850.000 5,000.000 - Derčič Gordana DSSS 40 130 - 85 - - 40 295 - 3,500.000 3,500.000 Arko Andrej VIS 20 130 25 85 - - 20 280 - 8,000.000 8,000.000 Dimevski Radojka Zast. 20 100 25 140 - - - 285 - 2,000.000 2,000.000 Modic Franc Nova 30 130 - 95 - - 20 275 4,000.000 4,000.000 3,000.000 Vintar Franc Zast. 20 130 25 65 - - 30 270 - 5,000.000 5,000.000 Mehle Andrej VIS - ~ - 180 40 30 270 120.000 6,000.000 2,000.000 Kuhar Marija DSSS - 50 15 120 - 40 225 - 1,000.000 1,000.000 Kuhar Jože Nova - 50 15 115 - - 40 220 500.000 1,000.000 1,000.000 Trojar Drago Zast. 10 50 35 110 - - 10 215 460.000 4,000.000 2,650.000 Capl-Kumer D. VIS 20 100 60 - - 30 210 - 8,000.000 8,000.000 Pitterle Marko Zast. - - - 95 40 20 40 195 500.000 4,000.000 1,500.000 Petrič Tomaž DSSS 30 50 15 75 - - 10 180 2,350.000 2,000.000 - Gazvoda Jože Zast. - - - 170 - - - 170 2,900.000 2,500.000 - Mrak Majda Zast. - - - 135 - - - 135 1,700.000 3,000.000 - Otrin Janez Zast. 10 - - 110 - - 120 355.000 3,500.000 3,500.000 Šega Doša Zast. - - 10 65 40 - 115 - 8,000.000 3,300.000 Mandelj Alojz Zast. - - 35 60 - - - 95 2,700.000 10,000.000 - Tabaček Peter Zast. - - - 50 - - 40 90 - 3,200.000 - Šemrov Peter Zast. - - - 45 - - 85 1,000.000 1,000.000 1,000.000 Vehar Cirila Zast. - - - 75 - - - 75 68.000 3,000.000 - Horvat Metod - - - 60 - - - 60 1,220.000 7,500.000 - Vuk Marko Nova - - - 60 - - - 60 - 6,000.000 - 1987 Revalorizirana posojila po stopnjah, ki jih določata LB-SKB in SSS Lj. Priimek in ime TOZD leto znesek pos. revaloriz. pos. Skupaj pos. Capl-Kumer Danica VIS 1982 20.000 232.200 232.200 Kovačevič Jana • VIS 1979 350.000 9,933.000 9,933.000 Mehle Andrej VIS 1974 120.000 6,176.400 6,176.400 Durkovič Stana Nova 1985 1,000.000 3,230.000 E)urkovič Stana 1986 500.000 850.000 Kuhar Jože Nova 1985 500.000 1,615.000 1,650.000 Modic Franc Nova 1986 4,000.000 6,800.000 6,800.000 Vrhovec Mitja Nova 1985 1,000.000 3,230.000 3,230.000 Bogičevič Francka DSSS 1984 80.000 450.000 450.000 Erjavec Judita DSSS 1986 1,900.000 3,230.000 3,230.000 Hiršman Nada DSSS 1972 20.000 1,029.400 1,029.400 Petrič Tomaž DSSS 1984 500.000 2,815.000 Petrič Tomaž 1985 850.000 2,745.500 Petrič Tomaž 1986 1,000.000 1,700.000 7,260.000 Smole Milena DSSS 1980 261.000 5.060.790 5.060.790 Šetina Marija DSSS 1981 170.000 2,461.000 Šetina Marija 1982 354.000 4,109.940 6,571.540 Stefančič Renata DSSS 1986 2,500.000 2,550.000 Cigarčič Draško Zast. 1986 4,000.000 6,800.000 6,800.000 Gazvoda Jože Zast. 1983 600.000 4,812.000 Gazvoda Jože 1984 300.000 1,689.000 Gazvoda Jože 1985 1,000.000 3,230.000 Gazvoda Jože 1986 1,000.000 1,700.000 Homovec Samo Zast. 1985 900.000 2,907.000 2,907.000 Horvat Metod Zast. 1981 255.000 3,692.400 Horvat Metod 1982 280.000 3,250.800 Horvat Metod 1983 300.000 2,406.000 Horvat Metod 1985 400.000 1,292.000 10,641.200 Mrak Majda Zast. 1983 300.000 2,406.000 Mrak Majda 1984 100.000 563.000 Mrak Majda 1985 500.000 1,615.000 Mrak Majda 1986 800.000 1,360.000 5,944.000 Otrin Janez Zast. 1983 105.000 842.100 Otrin janez 1984 250.000 1,407.500 2,249.600 Pergar Andrej Zast. 1986 2,000.000 3,400.000 3,400.000 Pitterle Marko Zast. 1980 500.000 9,695.000 9,695.000 Rosič Zdenko Zast. 1984 150.000 844.500 Rosič Zdenko 1986 2,000.000 3,400.000 4,244.500 Šebenik Silva Zast. 1986 1,500.000 2,550.000 2,550.000 Šemrov Peter Zast. 1986 1,000.000 1,700.000 1,700.000 Švigelj Janez Zast. 1985 800.000 2,584.000 Švigelj janez 1986 1,000.000 1,700.000 4,284.000 Trojar Drago Zast. 1978 110.000 3,495.800 Troj ar Drago 1984 350.000 1,970.500 5,466.300 Vehar Cirila Zast. 1981 68.000 984.640 984.640 Tabaček Zorka Nova 1979 310.000 6,328.000 Tabaček Zorka 1984 200.000 1,126.000 Tabaček Zorka 1985 850.000 2,745.000 Tabaček Zorka 1986 1,000.000 1,700.000 11,959.000 Pripravila: Miša Rudolf Na razpis za dodelitev stanovanjskih posojil se je letos prijavilo 80 delavcev. Od tega 30 prosilcem ni uspelo do roka pridobiti ustrezne dokumentacije, zato jih komisija ni uvrstila na prednostne liste. Ostalih 50 prosilcev je prisilo skupaj za 220.510.000 din posojil. Prošnje za posojila 1987 TOZD NAKUP GRADNJA ADAPTACIJE SOUDELEŽBA SOUDELEŽBA št. prošenj znesek št. prošenj znesek št. prošenj znesek št. prošenj znesek Zastopstva 4 31.000.000 10 35.500.00 18 60.200.000 2 14.00.000 J Nova 2 7.000.000 19.000.000 2 7 44.000.000 6 20.500.000 1 Vus 3 28.000.000 3 12.800.000 2 5.800.000 — 1 DSSS 5 37.000.000 3 8.500.000 6 13.800.000 — Skupaj: 14 21.000.000 115.000.000 8 23 100.800.000 32 100.300.000 3 Skupaj: 80 prošenj, 337.100.000 din Skupna stanovanjska komisija Avtotehne predlaga, da se na vsa sredstva, vezana pri Ljubljanski banki — stanovanjsko-komunalni banki pridobi 175% posojila in da se denar porabi: - za nakup stanovanj — — za posojila:za nakup 21.960.000 za gradnjo 45.450.000 za adaptacije 30.000.000 Skupaj: 97.410.000 Za izračun višine posojil se poleg pravilnika upošteva še: — revalorizacija posojila pri delavcih, ki so v preteklih letih že prejeli posojila (izračun revaloriziranih posojil je priloga zapisniku) — pri prosilcih, ki kupujejo stanovanjske enote se upošteva cena 450.000 din za kvadratni meter v kolikor le-ta ni določena s pogodbo o nakupu — za gradnjo nove stanovanjske enote in za adaptacijo pri prvih treh prosilcih iz prednostne liste, kjer gre za velike adaptacije, se upošteva cena 350.000 za kvadratni meter — pri ostalih adaptacijah se posojilo izračuna na osnovi predračuna nujnih del. Delavci, ki so v preteklih letih prejeli stanovanjsko posojilo, imajo možnost dobiti dodatno posojilo po izračunu s tem, da se odštejejo revalorizirani zneski že dodeljenih posojil. Vsa letos dodeljena posojila bodo po starih odplačilih pogojih z 9% obrestno mero. Patrulja na izletu Konec ceste — in kaj potem? Novinarji revije Avto magazin so testirali Nissan Patrol. Vozilo je bilo deležno takorekoč samih pohval, delavci Avtotehne pa ne. Povzemamo celoten zapis, tudi kritični delček, ne zato, ker bi nas radostile kritike na račun naših sodelavcev, ampak zato, ker je tudi tisti, tokrat neprijazni glas po telefonu, pomemben delček tako Avtotehne, kot avtomobila, in ker j e zapis v celoti zares dobronameren in je tako tistih nekaj kritičnih besed lahko le vzpodbuda k večji poslovnosti. Terenski avtombili so v Evropi zadnje čase dosti bolj v modi kot terenske vožnje same po sebi. Hočem reči, da je ponudba tovrstnih avtomobilov zelo pestra in, da gredo dobro v denar. Prednjačijo japonski izdelki — ker so domiselno oblikovani in opremljeni, zmerni glede zunanjih mer in nepretirano dragi. Vpadljivo priljubljen je nissan patrol, ki ga je že nekaj časa mogoče kupiti tudi pri ljubljanski Avtotehni. Zato smo ga na kratko preskusili. Vozili smo edino različico, ki je pri nas ta hip naprodaj: patrol »hardtop« TD, kar pomeni krajšo medosno razdaljo in karoserijo v celem, le dvoje vrat na bokih, plastični zadnji del strehe in turbinski polnilnik ob šestbalnem dizlu. Seveda je Nissan japonska avtomobilska hiša, ampak patrole za Evropo sestavljajo v Španiji. Tako je pot do kupcev krajša in cenejša. Španske pa so obenem tudi michelinke na kolesih. Nissan patrol ni novinec med terenci, so mu pa v minulih letih dovolj sproti pomlajevali karoserijo, da zmore voziti vštric z vozili te sorte in današnjega časa. Osnovne oblikovne poteze so seveda takšne kot se za terensko vozilo spodobi: robustno oglate, z navpično odsekanima nosom in zadkom ter izbuljenim motornim pokrovom, ki družno z razmeroma nizko prednjo šipo prispeva o odločnemu celotnemu videzu vozila. Treneskim nalogam primerni so tudi oba zajetna in čvrsta odbijača (zadnji je prilagojen morebitni namestitvi vlečne kljuke) in v celem velika razdalja vozila od tal. Kljub temu pa vrh avtomobila ne seže nad 1,85 metra, kar pomeni, da v garažah z njim ni težav, čeprav se iz notranjosti zdi, da je sedanje že skoraj po tovornjaško visoko. Ta občutek se koristno združi z oblvadovanjem celotnih zunanjih mer vozila, kar pri tej različici pomeni nekaj več kot 4 metre dolžine in 1,69 metra širine. A bi bilo vodenje patrola z volanskega sedeža še dosti ugodnejše, če bi tovarna nataknila večji, predvsem pa manj varljivi zunanji ogledali. Zadnjo steno vozila so razpolovili z vodoravnim rezom, pa se zgornji, stekleni del z brisalni-kom vred in oprt na dve čvrsti teleskopski nogi privzdigne proti nebu, spodnji pa spusti do vodoravne lege proti tlem, da nastane rebrasto ojačana nakladalna polica. Kratka medosna razdalja seveda odlično kljubuje terenskim nalogam, saj sta obe premi dovolj blizu skupaj, da je trebuh avtomobila dolgo časa varno od tal; je pa zato skopa, ko gre za notranjo dolžino vozila. Zato za zadnjo klopjo ni ravno obilje praznine, je pa klop zložljiva in je prtljažnik tako mogoče precej podaljšati. Kljub temu: nissan patrol se zdi očem, ki ga gledajo z zunanje strani, večji kot se izkaže v notranjosti s potniškim in »tovornim« prostorom. Na prednjih sedežih še ni težav. Skozi bočna vrata jih je zlahka moč doseči in le zelo dolgonogi voznik si želi daljšega sedežnega odmika. Obenem, morebiti, tudi boljšega bočnega oprijema. Težava pa nastane s plezanjem k zadnji klopi. Na pol samodejni pomik so namenili namreč le desnemu prednjemu sedežu, kdor pa hoče k zadnji klopi mimo levega, torej vozniškega sedeža, pri tem podre nastavitev odmika in kota naslonjala. Pa tudi nasploh je prostor v zadku zelo pičlo odmerjen. Se pa patrolu odlično prileže turbo-diezel v nosu. Ta, razmeroma klsično zasnovani vrstni šestvaljnik zmore 81 kW (110 KM) pri 4000 vrtljajih v minuti in streže z najugodnejšim navorom 255 NM že pri 2000 vrtljajih v minuti. Z ugodnimi razmerji v petstopenjskem menjalniku vred pomeni to veliko porcijo prepričljivosti, najsi gre za pospeške ali za prožnost motorja v najnižjih delovnih območjih. Pa tudi že večletna praksa iz drugih evropskih dežel kaže, da so ti dizli zelo odporni na naprezanja in zlahka zmogljivi, ko gre za več stotisočkilometrske prevožene razdalje. Motorju in drugim napravam v vozilu služi 24-vol-tna električna napeljava z dvema 12-voltnima akumulatorjema, kar spominja na tovornjaško okolje, ampak počutje je v patrolu vseeno še dovolj limuzinsko. Notranjost je odeta v lično plastiko, v že skoraj bahave preproge, pa tudi v številne nadrobnosti, ki prispevajo k prijetnemu počutju. Vozniku je na voljo pregledna armaturna plošča z merilniki Motor: šestvaljni — štiriraktni — vrstni — dizel — nameščen vzdolžno nad prednjo premo — vrtina in gib 83,0x100,0 mm — gibna prostornina 3246 kubikov — kompresija 21,6:1 — največja moč 81 kW (110 KM) pri 4000/ min — največji navor 255 Nm pri 2000/min — ročična gred v 7 ležajih - stranska odmična gred (veriga) — glava iz sive litine — visokotlačna črpalka za gorivo — turbinski polnilnik na izpušne pline — vodno hlajenje — akumulatorja 24 V, 80 Ah — alterna-tor 1400 W. Prenos moči: motor spredaj poganja zadnji ali vsa štiri kolesa — enokolutna suha sklopka — petstopenjski sinhronizirani menjalnik, prestavna ročica na tleh — terenski prenos moči (reduktor) delna zapora zadnjega diferenciala — ročica za izbiro prenosa moči na sredinskem grebenu — platišča 6 J X 16 — gume 205 R 16 (michelin X M + S). hitrosti, motorne temperature, oljnega tlaka, goriva in električne zaloge, ob njej je že serijsko vgrajeni radijski kasetofon, prijetno uporaben, čeprav preveč posreden pa je volan s servooja-čevalnikom in s 4,2 zavrtljaja od ene do druge skrajne točke. Žal so ob pedalih izrabili ves prostor, pa (predvsem med terenskim guganjem) ni kam opreti leve noge, kadar je prosta, in žal je prestavna ročica premalo natančna ter preveč robata. Ubogljivejša je pa ročica ob njej, z oznakami 2H-4H-N-4L, kar v istem zaporedju pomeni pogon nazadnji kolesi — pogon na vsa štiri kolesa — prosti tek — štirikolesni pogon s terenskim prenosom moči (reduktorjem). Tako opremljen in z delno diferencialno zaporo za zadnji kolesi nissan patrol brez težav zapelje z urejene ceste na brezpotje. Takšnim nalogam je prilagojeno tudi njegovo podvozje, z dvema togima premama, s štirimi listnatimi vzmetmi in s posebej hlaje-nimio kolutnimi zavorami ob prednjih kolesih. Šestnajstcolska kolesa so terenskim nalogam v prid, in ker niso preširoka, pri- Voz in obese: terenski kombi — 3 vrata — 5 sedežev — karoserija na šasiji — spredaj toga prema, listine vzmeti, stabilizator, zadaj toga prema listnate vzmeti — dvokrožne zavore, spredaj kolutne (hlajene), zadaj bobna-ste, servo — mehanska ročna zavora na kardansko gred — volan s kroglicami, servo 4,2 zavrtljaja od ene do druge skrajne točke. Mere in teže: dolžina 4,07 m — širina 1,69 m — višina 1,84 m — medosna razdalja 2,35 m — kolotek spredaj in zadaj 1,40 m — rajdni krog 12 m — najmanjša razdalja od tal 0,23 m — teža praznega vozila 1900 kg — dovoljena teža prikolice z zavoro 2500 kg, brez zavore 750 kg — posoda za gorivo 80 litrov. Zmogljivosti (tovarna): največja hitrost 145 km na uro — pospešek 0—100 km na uro: 22,0 s — poraba goriva (po oceni) 10—18 litrov plinskega olja na 100 km. flNISSAN spevajo tudi k dovolj varnemu vztrajanju vozila v vzdolžni smeri. Je pa kratka medosna razdalja kriva vzdolžnemu pokimavanju vozila na krajših in daljših cestnih grbah. Ampak pri tako kratkih terencih je to napako potrebno vzeti kot nekakšno prirojeno znamenje. Naš preskus vozila je bil kratek — po času in prevoženih kilometrih — pa ni moč zapisati končnih zmogljivosti patrola in posebej izmerjene motorne žeje — razen tistih številk, ki jih oznanja tovarna, z našo približno oceno vred (tehnični podatki!). Smo pa vseeno spoznali, da je nissan patrol solidno in vsestransko uporabno vozilo — z dovolj natančno končno obdelavo in z zelo prepričljivim pogonskim agregatom, vštevši prenos njegove moči na kolesa. Žal je vozilo v celem znatno prijaznejše kot ljudje, ki ga prodajajo. Kos mo namreč v Avtotehno in po telefonu povprašali za natančno vrednost alternatorske elektrike v patrolu, so nam zabrusili: pridite sem, odprite pokrov in samo poglejte! • • • Nismo šli. Kajti nissan patrol je k sreči tudi brez tega, človeškega faktorja zelo prikladen avtomobil. Morebiti za zahtevne poklicne ali družinske vožnje. Morebiti za zanimive podvige. Ali pa kar za povsem zasebne poatrulje na izletu. Odsvisno pač od tega, kaj imate za bregom, preden zavijete s ceste v breg. M.Č. ' m Hardtop Tehnični podatki «-flA /^/5 ~tcni — «(j-^ 2.U i U(h ^ < cz^.ju.gX > coSi_>c>\ajj.«J- 4o plotjj. ocjLi-i. jp*-«3'j4' /*£-£< a. ej*$-* f Jjjl ■ rpjo. (2^*3-«^- '"i g-*-*-*^-- i3ui ^4-i«a- M*- 4ii2pau*<2^np u_t/-v r> ^10 pa£V> cOP-*- P-&tLaJ>^ ' d~c\_ (bjL £ (^- ^UP/vja- cLo^č J^oHd — VUAi- h <*£ oiiQj-*j-1 f d.ux. M^tA ]Uj? /.?z^ii esC^ pli-i<^- ■ \Ja&- "tip |e. ls\!L-šI> i (2J_ AttjLuzip^ On (L-d A-CkIl*-«^ /J- a^v. dpo- ,'asl J^>a£^!Vv-v^ 7^ - rvAjuC^toa^^ ' Jjn (\c Oa^-Lu. '^A^CulJruS-^ O-jttt-," OjjS- <£^<2 -Voaj^^u?^ ^ d^t-ou^ (^eOjaSuiCu^i ^ ri- c/s3iAn /^rvd.tA-L c^^S-£Lj_j- r r>6^-0|''t- Ay€iC>'> t<~^^ a>3jo^i at r^sio^'^ cc X ■2:^qax t->_i fdicn3ic_u^xz5 ^ tt-^>cD jjc (rkji.k-til V 0jU--iO »Ljudje Trečeg doba« Gornji naziv izabrala sam iz razloga, što ljudje, koji su prestavili da budu aktivni u radu, a nalazi se u penziji nazivaju sloganom »Treče doba«. Nije važno kakvo nam se ime pripisuje! Važno je kako se osečamo, kako se radujemo malim stvarima, a desila se za nas penzionere »velika stvar«! Kroz naš Aktiv upokojencev organiziran je susret sa nama iz »trečeg doba«. Hvala svima koji su u torne učestvovali, a najviše našoj presjednici drugarici Ani Smolej. Omogučeno nam je da se sastanemo u Ljubljani dana 2. 06. 1987 g. Autobusom smo odvezeni na jednodnevni izlet. Vreme nas je poslužilo. Sunce je izdašno zagrijevalo naše reumatične kosti, iako je do toga dana bilo veoma kišovito vrijeme i prehladno. Znači, i prirodna je želela da nas za sve nas koji smo stigli iz svih krajeva naše zemlje. Bilo nas je, koji smo prvi put imali priliku da vidimo lepote naše zemlje, konkretno Slovenije i njene okoline. Divili smo se lepim jezerima Bled i Bohinj, te putevima kojima smo do njih stigli. Slapovi Savice su oduševili sve one koji su se do njih mogli popeti. Bilo nas je i onih koji su odozdo gledali i divili se lepoti i snagi ove reke, koja se svojim tokom kroz našu zemlju sve više smiruje, pa do ulevanja u Dunav (za koji se kaže u pesmama) da je njen muž, postane sasvim mirna, baš kao da je i ona otišla u penzi-ju. Čudesna je lepota kanjona »Vindgart«! Želeli smo se da vidimo, sve da doživimo, jer pitanje je kada čemo opet imati priliku da se tako lepo družimo, i koliko nas če dru-gom prilikom biti odustno iz raznoraznih razloga. Iako je autobus bio pun nas razdraganih i veselih penzio-nera, bivših radnika naše Avtotehne, još uvek nisu svi bili prisutni. Šteta, jer još uvek po Zagrebu, Ljubljani, Beogradu, Splitu, Rijeci žive drugovi-drugarice, sa kojima smo mnogo godina bili vezani kroz službu, delili dobro i zlo, a sada se nismo imali prilike sastati. Lepo bi bilo da smo se videli, kako sa penzionerima, tako i sa poje- dincima koji su još aktivni, koji su nasledili nas koji smo morali da odemo, Sreča, nismo otišli potpuno, pa smo imali ovu priliku za još jedno vidjenje. Kada če biti drugo vidjenje?! Koliko če nas tada biti u auto-busu?! Hvala za doživljeni ugodjaj! Čatovič Antonija-Tonka Susretanja Divno! Susreti starijih surad-nika ipak su ostvarljivi. Dana 2. juna 1987. opet su bili zajedno, ovaj put kao umirovljenici »Avtotehne«. Sastali su se u Ljubljani rad-nici koji su svoj radni vijek proveli u zajedničkom radu. Na zajedničkom izletu na Bled i Bohinj, evocirane su uspomene na dane kada je »Avtotehna« bila mali kolektiv od 70-tak zaposlenih, pa do današnjih dana. Sastali su se drugarice i dru-govi iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva, Splita i Beograda -Jugoslavija u malom, na ugodnom izletu, uživajuči u lijepoj pažnji domačina i Ije-poti SR Slovenije. Domačini, Ani Smolej i svi članovi aktiva penzionera iz Ljubljane učinili su sve da se lijepo i razdragano osječamo. Posebno želimo istaknuti i pažnju aktivnih radnika »Avtotehne« koje smo ovom prili-kom posjetili, obilazeči pojedina odjelenja, u kojim smo nekada aktivno radili i doprinosih svojim radom. Ovaj susret doprinio je, da se ipak neko vodi brigu i ukazuje pažnju. Nadamo se da če biti još ova-kvih susreta, jer svrha življenja i djelanja i jeste u torne da se ljudi susreču. Članovi upokojencov iz Sarajeva Čerimagič Edhem Čatovič Antonija Šurbek Ivan PRIŠLI-ODŠLI TOZD VOZILA TOZD NOVA IN SERVIS o.sub.o. Prišli: Odšli: 1. 4. 1987 CERAR Rajko 15. 4. 1987 GAČIČ Dragan 11. 4. 1987 LUKAČ Miljenko 31. 5. 1987 KRENKER Magdalena 31. 5. 1987 MAHORČIČ Tatjana Odšli: 31. 5. 1987 RUGORA Marvicio 31. 5. 1987 VUK Marko 9. 4. 1987 SMRTNIK Izidor 10. 4. 1987 KUŠAR Ciril DSSS 30. 4. 1987 OREHOVEC Darko TOZD ZASTOPSTVA o. Prišli: sub. o. 1. 4. 1987 LEKŠE Genovefa Prišli: 23. 4. 1987 ERBAN Dušan 1. 5. 1987 KUNAVAR Marija 16. 4. 1987 MIHALIČ Dušan 4. 5. 1987 TOME Michel 20. 4. 1987 WEBER Jelka - dol. čas Odšli: 4. 5. 1987 SADAR Ivanka 11. 5. 1987 MUŠIČ Matjaž 12. 4. 1987 PERNE Miha — inval 11. 5. 1987 KALUDEROVIČ Milan 18. 5. 1987 MAJCEN Tanja 3. 5.’ 1987 HRIBAR Mija 31. 5. 1987 HIRŠMAN Nada - Odšli: upokojitev 31. 5. 1987 LOVRENČEC Stanka - 3. 4. 1987 TURK Nada upokojitev 7. 4. 1987 KURKO Ljubica 17. 5. 1987 OBERSTAR Vilma 5. 4. 1987 LIČINA Boro 17. 5. 1987 CIZELJ Zlatka 10. 4. 1987 KIKELJ Boštjan 31. 5. 1987 DOLINAR Ivica 15. 4. 1987 VEGAR Slavko 24. 5. 1987 HUMEK Matilda 31. 5. 1987 STRŽI NAR Barbara 31. 5. 1987 VOGRINC Štefanija ‘ZTA/e/ PT/CAj ATr^eT, 2>/Sc/- PL-ZA/A oeA- Scou- M/CJOO L-OČ/LjO 'Sopeta Pla:- L/ei- USPCSJH/ (>££- /cueA-rzis C.OE/- CAH u/-re~r— Azos>-r Cr-A-r.J OAMO-C.77E, roi> — ■ Pelauz-JLA U' Ti^AL-/VZCV OTokc. O' ~7A-PfZAVU PogGA. APE.- -r/T ZAKlf— Avaa/ZE pesE Pvs-tcE. Zf&ST/L- ASA, /-VA 'Lizue - AZZJZ' PZZAl/A "BAO/A tčoZEl Sašam -TEGA č-ETA uss-zš tantal °^L tzcMV MAPŽ4*. PATecv OšELA TUČ.S& AfAZŽU- -ZA B£-UTo-/UE7 * ► Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n.sol.o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniški odbor: Drago Balažič (odg. ur.), Jana Černič, Jurij Černič (gl. ur.), Brane Masten, Zvone Ogrinec, Franci Petkovšek, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Kresija v nakladi 750 izvodov. Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. Oproščeno prometnega davka po členu 421-1/72.