List 32. Gospodarske stvari. ¦ ------------------------------------¦— Potovanje s Kranjskimi svilnimi kokoni v Gorico, in kaj je doživel popotnik. Ker so „Novice" omenile, da grem s svilnimi pridelki na trg Goriški, naj jim izid tega potovanja popišem. Peljal sem seboj 328 funtov umorjenih, skozi 4 tedne sušenih mešičkov (kokonov); al tudi v Gorici ni bilo kupca na lanski kup. Letošnje leto je cena koko-nom grozno padla. Nisem si tedaj upal prodati svojega blaga ter sklenil, pri g. Strajncu sobo si izprositi, da bi blago do meseca septembra ondi hranil. Ker pa bi nekterim svilorejcem ne bilo prav bilo, ako bi bil brez novcev domu prišel, sem ponujal pridelek Lenassi-u, MonfaIkonski in Videmski fabriki; al vsak dan je šel kup nazaj. Poprej so mi Videmci pisarili in me vabili z blagom tje priti; al ko sem prišel, se ve da le z mustrom, pa nobeden ni hotel več od kupčije nič vedeti. Vrnil sem se tedaj v Gorico in šel najprvo k kmetijski družbi in potem na c. kr. poskuševališče svilo-rejsko v Gorici popra šat, kakošen in kje bi se naj bolj i kup dosegel? Mislil sem si, da vsaj tukaj mi bodo šli odkritosrčno na roke, ker podpora kmetovalstva je njih namen in za ta namen jim c. kr. vlada dokaj novcev daje. Al vodja kmetijske družbe mi ni znal nikakega kupa in nikakega kupca povedati. Menda bi tega tudi ne bil storil, ako bi bil kaj vedel, kajti on je trd Lom-bardec, kateremu skrb za svilorejce Avstrijske nikakor ni pri srcu. Tudi pri c. kr. svilorejskem poskuševa-lišču nisem mogel kupa izvedeti, ker prvi dan ni bilo vodje (mlad človek, kakih 20 let star je vodja, kterega Goričani malo čislajo) doma. Drugi dan ga sopet v pisarni ni bilo, ker ponoči se je blizo njegovega stanovanja pepel pod streho vnel; a tudi 3. dan ga ni bilo. 4. dan, kosem od nekega svilorejca okoli 82 funtov neumorjenih kokonov za prodaj dobil in katere sem zato, ker so mi na poti metulji že ven lezli, naglo moriti moral, sem sopet šel najprvo k kmetijski družbi privoljenja prosit, da smem v njeni peči sviloprejke moriti; al tukaj mi je bilo rečeno, da so vse svilorejsko orodje na c. kr. poskuševališče svilorejsko dali in da naj tje grem jih morit. Ker je pa ta štacijon daleč zunaj mesta in je silno vroče bilo ter se je voznik branil voziti tako daleč, šel sem poprej h kruhopeku za plačo uboge svoje ko-kone morit, al ta mi odgovori, da, ako bi on to storil, 14 dni ne bi prodal kruha. Primoran sem bil tedaj dolgo pot na poskušališče nastopiti in prositi, da smem tam moriti. Al kaj se mi tu zgodi? Ko dojdem tje z blagom, kjer se ve da sopet vodje ni bilo, nego sam sluga, me začne on s svojimi pomagači iz vrta goniti, češ, da nimajo priprave, in me obirajo, zakaj da blago v Gorico vozimo, naj si ga doma kuhati damo! Tako gred6 oni zavodi, kateri dobivajo od cesarske vlade subvencije za podporo kmetovalstva, svilorejcem na roke! Oni ne storijo nič; če pa vnanji človek sam pridelek na prodaj pripelje, ga pa mešetarji in preku-povalci na polovico opeharijo, na polovico pa še okra-dejo, kakor se je Mariji Lavfarjevi iz Vač godilo, katero je kmetijska Kranjska družba nasvetovala s 40 funti svilomešičkov v Gorico, in še bolj bili bi jo oplah-tali, ako bi ne bila k sreči na-me naletela. Iz tega se vidi, da od svilorejnega društva v Metliki do c. kr. poskuševalnega društva svilorejskega v Gorici svilorejec podpore nima. Sreča le, da nam je g. Lenassi po 177 soldov umorjene suhe plačal; njemu vsaj moramo biti za to hvaležni, akoravno jih je tako izbral, da je polovica blaga v škart prišla. Morebiti bi {'ih tudi on ne bil še po tej ceni plačal, ako bi mu ne >ilo zato, da ne bi se reklo, da je on Kranjca zapustil. Take dogodbe, kakor sem jih tu v vsem resnično popisal, nam pač kažejo, da je treba vprihodnje drugo pot nastopiti. Ali ne bi se moglo to tako storiti, da bi kmetijska družba meseca junija vsako leto od Gorencev, naša svilorejska družba pa od Dolenčev skupovala ko-kone, da jih prodaste in svilorejec dobi brž novce? Malo pridelati, pa še tega ne prodati ali po nič, mora pač veselje vsakega tudi najbolj vnetega svilorejca uničiti. Vsaj družbe ne morejo imeti nikake zgube, ker se bo včasi vendar primerilo, da kupec pride; ako pa ne pride, bode družba dobro umorjene in dobro posušene kokone zmirom lahko prodala, če jih izveden človek pelje spomlad v Gorico in Videm, ali pa jeseni meseca septembra na Tirolsko na prodaj. Če Ogerska vlada 75.000 gold. vsako leto za nakupovanje svilomešičkov svoji deželni svilorejni direkciji proti povračilu posodi, zakaj bi Avstrij&ka vlada tega ne storila, ako se za to prosi. Vsaj je gosp. minister poljedelstva, ko smo lansko jesen bili v R o vere du pri svilorejnem kongresu ob priliki moje avdien-cije sam rekel, da se je prepričal, da sviloreja le v južnih krajih vspešno napreduje, in da bode severnim deželam, katerim je sviloreja le igrača, velike subvencije vzel in južnim več podpore dal. Prosimo tedaj zdatnejše ^^jšpre! Vi svilve bi pa verjemite skušenim ljud6m in ne mislite, da že vse znate. Ne delajte semena iz kokonov tacih gosenic, ki niso bile do čistega zdrave. To škoduje vam samim in celi deželi! Potrpite raji, da bolezen sviloprejk neha, vsaj ne bo večno trajala. Haberlandt v svoji knjigi „Neue Beitrage zur Seidenraupenkrank-heit. Wien 1868 stran 35" trdi, da se je bolezen začela leta 1688. po Laškem in končala leta 1710.; v drugič jih je sopet obiskala leta 1749. in se poslovila leta 1756., in tako odlazi tudi ta. Vsaki pot izberite kokone do čistega od mehkih, dvojnih, rujavih in onih, ki so med predenjem v mešičkih poginili in razlili (po italijansko „bombonati"), kajti ti nimajo veče cene nego od 20 do 35 soldov. Cisto blago ima ceno, mešano nobene. Posebno škodo imaš pa po teh pri moritvi in prevaževanji, ker ti 10 mehkih in razlitih lahko polovico pridelka pokvari. Ne morite kokonov ne v peči ne na solncu, zato ne, ker v peči jih zacvrkneš in nit ti ne bo nikoli več tekla; — na solncu se pa tudi nit tako pokvari, da izvedenec brž pozna, da so bili na solncu umorjeni. Fa-brike poskušajo, ako niti tečejo, predno ti kak kup obljubijo. Ne čakaj z moritvo, da ti že čez 2 do 3 dni metulji ven lezejo, zato, če kupec to zapazi, ne bo jih nikoli rad kupil. Gosp. Lenasi za take še obljubiti ni nič hotel, ker je nit že pokvarjena. Metulj že dva dni poprej gristi začne, predno ven pride. Morite jih le na vodeni šoparici; ali so umorjeni, se lahko pozna, samo da enega prerežeš in ogledaš, ali je srčna kri Še tekoča ali ne; mrtev metulj ima le strjeno kri. Floret — žide ne jemlji od kokonov, tfakaj po današnjih znajdbah mora pri kokonu ostati. Ne pustimo črvičev ali gosenic pred iz jajčic izlesti ko prve dni velikega travna, kakor letos, da jih ne bomo redili 62 dni namesti 28 dni. Čuda, da niso poginili, ker v poprejšnjih časih, če niso predli do 42. dneva, tudi ni bilo več koristnega iz njih. Marsikaj bi še lahko potožil, kako sem si prizadeval, da je bistroumna deklica Milka, hčerka našega gosp. učitelja Sturm-a, se pri g. Treo-tu že prvo leto precej izučila sviloprejstva, da bi sčasoma bila dobra učiteljica drugim našim, ako bi se bila še drugo leto učila na stroške svilorejske naše Metliške družbe; al gosp. predsednik, ki je izprva vse obljubil, ni mi žali-bog bil na pomoč potem, ko je čas prišel za to, in spodletela je družbi še subvencija, od si. ministerstva kmetijstva za letos namenjena, ker gosp. predsednik zavoljo svoje komoditete ni lanskega računa položil. Da pa svilorejci letošnjo slabo ceno svilnih pridelkov na tanko zvedo, naj jim naznanim kupni list svile (žide) in svilomešičkov (kokonov), katerega je Milanski časnik „Perseveranca" razglasil, in kateri je iz Lijona na Francoskem edina mera vsemu Evropej-skemu svilorejstvu. Tako-le piše: Milan 10. malega srpana 1873. Pogled po letošnjem svilotržtvu: Tudi v začetku današnjega dne se ni nič premenilo; vse stoji v tisti situaciji poparjeno, kakor je bilo zadnji teden. V fabrikah vse čaka, da se poprejšnja tvarina proda; letošnjega pridelka se zdaj še nič ne kupi. Lijon 4. mal. srpana 1873. Prodaja svilnega blaga slaba, brez vse cene. Lijon 5. malega srpana 1873. Ta teden je končal tiho; cena je šla nazaj. Lijon 7. mal. srpana 1873. Kupčije svilne nikake, cena slaba. Obrtniška zbornica Parmezanska razglaša, da svilomešiČki čisti, izbrani od mehkih, dvojnih, rujavih in ob preji poginulih (bomboneti), so bili prodani na sejmu v Parmi takole: 1 kilo semena: lepih mešičkov domačega rumenega po 83/4 laške lire lepih mešičkov tujega rumenega po 8% laške lire „ „ Japaneškega zelenega po 73/4 „ „ slabejih mešičkov.......po 4% „ „ toraj eno k drugim po 7V2 lire za kilo (lira je blizo naša stara dvajsetica). Novara 7. malega srpana 1873. Prodanih mešičkov v tem letu je bilo 529*211 kilov, med katerimi je zapo-padeno tudi 48*376 kilov mehkih, in poginjenih 3850* Cena počez je bila 6y3 lir. za kilo. Nasproti lanskemu letu, ko je prišlo 485*415 kilov mešičkov na sejm, v katerih je zapopadeno bilo tudi 77*577 kilov mehkih in 9002 kilov poginjenih ob preji, bi se moglo misliti, da se je letos več pridelalo kakor lansko leto; al letos je veliko blaga po sejmu v fabrike šlo, zato, ker posestniki niso poprej malemu kupu fabriškemu verjeli, dokler se tega niso na sejmu prepričali. Na vsako stran je pa letošnje blago bolje od lanskega; to trdijo tudi fabrikantje, in kaže tudi to, da je letos manj mehkih kakor jih je bilo lansko leto. Tako piše „Perseveranca". Zdaj pa sodite svilorejci sami, kakošna cena je bila na stolu predilnic. Kilo (kilogram) je malo več kakor l3/4 funta naše vage, in malo manj od 2 fantov. Italijanska lira ali frank v papirji je blizo naša stara dvajsetica. Po takem je vNavari bila cena druga k drugi 1 gold. 34 kr. Zdaj pa žive tje vozite! To govori dosti glasno, da se moramo proti takim nezgodam doma oborožiti. V Metliki. Jožef Pohlin. *) *) Po popisu oni keber ne bo uš phiioxera, ampak trtj o a druge vrste (VrtovČeva j.Vinoreja" str. 45.) Vred. ------ 254 -----