NOVI TEDNIK NTJiC Št. 28 - leto XLVI - Celje, 16. VII. '92 Cena 80 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Čakanje na življenje Velenjska radioamaterja držita stalno zvezo z okupirano Bosno in Hercegovino. Stran 17. Bakle prižgane, pivo teče v Laškem se vrstijo prireditve Piva in cvetja. Stran 9. Ustavnega samomora najbrž ne bo Slovenija v pričakovanju sprejema volil- ne zakonodaje. Kako, kdaj in koga bomo volili? Tema tedna na strani 6. IZ VSEBINE: Atletika Cankar - lovec na daljave in rekorde. Stran 12. Reportaža Alter življenje upornika Bedrača. Stran 16. Celje Razvozlan prvi vozel krize? Stran 2. Gospodarstvo Skrhani odnosi v Aeru. Stran 4. Kabelska televizija Celjski provincializem. Stran 10. Celjski olimpijec Cuk med malodušjem in uspehi. Stran 13. Moje delo je dokumentirati zgodovino Jana Schneider o vojni, delu in izgubi Iva Štandekerja. Stran 16. Celjska parkiriščna komedija Kdo je hotel biti in kdo naj bi bil konce- sionar? Vroča tema na strani 7, kjer NT piše tudi o težavah z zadružno gradnjo na Ostrožnem v Celiu. - dolgoročni krediti od 6-60 me- secev na podlagi nepremičnin- ske garancije - vpis hipoteke zavaruje zavaro- valnica Adriatik, Triglav, Tilia) - letna obrestna mera je 9,10 (fiksna) - na podlagi inogaranta - uredimo hitro in kvalitetno. ORION d. o. o. tel. in fax 061/51- 064 ali samo na tel. 061/50-780, uradne ure vsak delavnik od 8.-17. ure. Poslovalnica Krško Dalmatinova 3 tel. 0608-33-029 1 J 2 Llubllanski Štajerci Piše: UERKA BIZILJ Podpredsednik vlade Her- man Rigelnik si je potem, ko se je pred dvema letoma na- migovalo, da nima dovolj po- sluha za slovenske potrebe po orožju, v teh dneh med ljubljanskimi Štajerci močno dvignil ugled, ko je na Go- spodarskem forumu napove- dal, da bodo prihodnje leto začeli graditi novo cesto med Arjo vasjo in Vranskim. Kar precej nas je v Ljubljani, ki te obljube ne bomo pozabili, koristno pa bi bilo, če bi Šta- jerci v Ljubljano »poslali« še kakšnega Rigelnika, ki bi ob- ljubil cesto od Vranskega do Ljubljane, saj je, predvsem ob koncu tedna. Štajerska vedno dlje od Ljubljane. Prebijanje proti Štajerski, torej raziskovanje kotlin, do- lin in naselij ob glavni cesti, pa bi bilo bolje, da bi bila domena Janeza Siršeta, mi- nistra za turizem, kot pa krivda Marjana Kranjca, mi- nistra za ceste. Pravzaprav so slabe slovenske ceste ena največjih napak slovenske politike zadnjih desetletij; hitrejše cestne povezave bi (in bodo) spremenile struk- turo slovenskega gospodar- stva, preprečile bi vrtičkar- stvo, ko je morala vsaka ob- čina imeti svojo tovarno, svojo bolnico, svoje letališče in svojo univerzo, povsod pa zelo slabo plačane delavce. Koristno bi bilo, da slabe ce- ste ne bi ostale tudi napaka zdajšnje in še kakšne prihod- nje oblasti. Če bo podpred- sednik Rigelnik izpolnil na- povedi, bi se morda kdo od ljubljanskih Štajercev ponu- dil in za prihodnje volitve napisal knjigo Dan s pod- predsednikom ... Podobne knjige bodo zdaj namreč po- stale predvolilni vsakdan in ena med njimi je pravkar v tisku, menda delo novinar- ske kolegice o prejšnjem predsedniku slovenske vlade. Ljubljanski Štajerci pa ni- mamo opravka le s slabimi cestami, marveč včasih tudi s sorojaki, ki visoko prece- njujejo možnosti, kako jim lahko pomagamo v takšnih in drugačnih stiskah. Tako sem imela v ponedeljek pri- ložnost spoznati Celjana Du- šana Gregla, ki je v preisko- valnem zaporu, očita se mu nekakšna goljufija, sicer pa čas do morebitnega sojenja prestaja v ljubljanski bolniš- nici za duševno bolne. O njem so pisali že domala vsi časopisi, vendar pa mu še zdaj nihče ne verjame, da je celjsko sodstvo skorumpira- no, podobno trdi tudi za po- licijo, na pritožbe mu ni od- govoril niti notranji minister Igor Bavčar, skratka zatrju- je, da je povsem brezpraven, mediji pa mu niso več pri- pravljeni objavljati njegovih razmišljanj. Kaj lahko stori novinar? Objavi njegovo res- nico, resnico tožiteljev... Vsak naj ima možnost pove- dati svojo resnico javno... Sicer pa se v Ljubljani po- litika ponavlja, ukvarja se z volitvami, podtikanji, na- migovanji, ugibanji... Naj- več pa se šušlja o želji Bav- čarjeve stranke, da se pove- že, če ne celo združi z Drnov- škovo in govori se, da pred- sednik vlade ni preveč nav- dušen. Hkrati je zelo zanimiva drža krščanskih demokratov, ki se političnih iger trenutno javno ne udeležujejo, pred- vsem pa ne v prvih vrstah. Razlog verjetno ni samo Pe- terletova odsotnost, ampak strah, da se bodo vse manjše, bolj desno usmerjene stran- ke, hotele »obesiti« na njih, krščanski demokrati pa bodo pred ah po volitvah lahko šli v koalicijo s komer koli bodo želeli, če zdaj ne bodo zasa- dili večnega sovraštva. Ni pa rečeno, da na volitvah ne bo nastopala tudi stranka De- mos. Ali bomo volili letos ali ne, pa bo jasno prihodnji te- den, ko bo o tem, torej o vo- lilni zakonodaji, odločal par- lament. Kaj bomo volili ljub- ljanski Štajerci, pa tokrat ne bo odvisno več od obljub, marveč od dejanj. Prisegi slovenskih vojaicov v učnih centrih na Ptuju in v Slovenski Bistrici bosta v petek svečano zaprisegli novi generaciji pripadnikov Teritorialne obrambe Slovenije. Obe prisegi bosta ob 16. uri, ob tem pa bo v učnih centrih tudi krajša slovesnost, ko bodo staršem in gostom pripravili ogled vojaškega protokola in kulturni pro- gram, po prisegi pa si bodo lahko ogledali tudi učna centra. Slavnostna govornika bosta predstavnika Republiškega štaba za Teritorialno obrambo. R.G. Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje v ponedeljek, 20. julija 1992 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju nadaljevanje prekinjene 24. skupne seje zborov občinske skupščine, kjer bodo poslanci obravnavali razrešitev podpredsednika Skupščine občine Celje za gospodarsko področje, in 25. skupno sejo zborov občinske skupščine, na kateri bodo poslanci obravnavali volitve podpredsednika občinske skupščine za družbene dejavnosti, sprejem sklepa o podaljšanju roka za vložitev kandidature za predsednika izvrš- nega sveta, predlog predsednika IS za razrešitev namestnika sekretarke Občinskega sekretariata za družbene dejavnosti Franca Sintiča, predloge Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, vprašanja in pobude poslancev, predloge odlokov o komunalnem nadzoru in o komunalnih taksah v ot)čini Celje, odločbo o razglasitvi trajno varovalnih gozdov, osnutke odlokov o ustanovitvi JZ Celjske lekarne Celje, o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje reklam in plakatov ter o na- meščanju in ravnanju z reklamnimi plakati, o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Starega mestnega jedra, o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Celje izven ureditvenih območij lokalnih središč in ureditvenega območja Celje, o spre- membah in dopolnitvah odloka o ZN Rekreacijski center Golo- vec, o spremembi območij naselij Kompole, Štore in Laška vas pri Storah, o imenovanju novega naselja Draga ter o preštevilčbi hiš v naseljih Kompole in Laška vas pri štorah. Razvozlan prvi vozel? Včeraj so se sestali poslanci DPZ, y ponedeljek skupno zasedanje celjskih poslancev Po več kot enomesečnem zatišju v celj- skem skupščinskem življenju naj bi se včeraj sestali poslanci družbenopolitič- nega zbora, za ponedeljek, 20. julija, pa je sklicano skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine. Poslanci DPZ naj bi včeraj izvolili no- vega predsednika svojega zbora. Po ne- preklicnem odstopu Mira Gradiča (po- slanci so o tem sprejeli ugotovitveni sklep), so v občinskem sekretariatu dobi- li dva predloga kandidatur za novega predsednika. Poslanci so se tako včeraj odločali med Egonom Koštomajem (SDP), ki so ga predlagali mag.Franček Knafelc, Borut Alujevič, dr. Danica Ho- man in Karla Štojs ter prof. Stanislavom Pimatom, za katerega so kandidaturo vložili dr. Elemir Bohar, Anton Boječ in Ivo Lujanac. Za včeraj, točno opoldne, je celjski žu- pan Anton Roječ sklical tudi novinarsko konferenco, na kateri je podrobneje predstavil dnevni red nadaljevanja 24. prekinjenega zasedanja in 25. skup- nega zasedanja občinske skupščine, skli- canih za ponedeljek, 20. julija. ZADNJA VEST - Novega predsednika DPZ včeraj niso izvolili, rok za vložitev kandidatur so podaljšali do 10. sep- tembra. V nadaljevanju 24. prekinjenega skupščinskega zasedanja bodo v ponede- ljek poslanci razpravljali o predlagani razrešnici podpredsednika Skupščine občine Celje za gospodarsko področje Maksa Bastla. Sredi junija je namreč skupina poslancev umaknila predlog za glasovanje o razrešnici župana Antona Rejca, za umik predloga o razrešnici Maksa Bastla pa je v občinski sekretariat prispelo premalo poslanskih podpisov, zato bodo poslanci o predlogu razprav.! Ijah v ponedeljek. V Celju bodo v ponedeljek volili tudi novega skupščinskega podpredsednika za družbene dejavnosti. Po odstopu dr. Aleša Demšarja je skupina desetih poslancev vložila predlog kandidature za Janeza Domitroviča (SDP). Poslanci pa bi morali - glede na dejstvo, da v razpisa- nem roku nihče v Celju ni vložil uradne kandidature za novega mandatarja - sprejeti tudi sklep o podaljšanju roka za vložitev kandidatur. Odločali bodo o predlaganem podaljšanju do 10. sep- tembra. I.STAMEJČIC Normalne ali omelene pristojnosti? Celjski prenovitelji menijo, da HI po odstopu IS morala skupščina s sklepom omejiti njegove pristojnosti v poslanskem klubu celjske SDP so se s posebnim pismom obrnili na občinski sekretariat in skupščinskega predsednika Antona Rojca. Menijo namreč, da bi morala biti po odstopu pooblastila in pristojnosti iz- vršnega sveta v času, ko se ča- ka na izvolitev novega, bistve- no zmanjšana. Prenovitelji svojo zahtevo za omejitev na »opravljanje te- kočih poslov« utemeljujejo izhajajoč iz procedure, ki je bila uporabljena ob konstruk- tivni nezaupnici republiški vladi, ter s 115. in 116. členom nove slovenske Ustave. Po- slanci SDP zato od predsed- stva skupščine zahtevajo, »da takoj zagotovijo vse potrebno za izvolitev novega IS, hkrati pa je potrebno poslance jasno seznaniti s tem, kakšne so pri- stojnosti in pooblastila že ra- zrešenega IS.« V predsedstvu občinske skupščine so zahtevo poslan- skega kluba SDP obravnavali, za ponedeljkovo skupščinsko zasedanje pa so tudi pripravili odgovor. V njem pojasnjujejo, da je skupščina hkrati z ugoto- vitvenim sklepom o odstopu predsednika IS Mirka Krajnca in posledično razrešitvijo ce- lotnega IS sprejela tudi sklep, v katerem je med drugim dolo- čeno, da opravljajo predsed- nik, oba podpredsednika in vsi člani IS svoje funkcije do izvo- litve novega izvršnega sveta. To določilo je skladno s Statu- tom občine Celje, določili stare Ustave Republike Slovenije ter Zakoni o sistemu državne uprave, o IS Skupščine RS ter o republiških upravnih orga- nih. Nobena določba v teh ak- tih, prav tako pa tudi ne kak- šen drug republiški predpis, ne določajo, da bi moral biti IS (po odstopu) vezan samo na opravljanje tekočih poslov. Določbi 115. in 116. člena nove Ustave sta vezani na delo republiške vlade in se po mne- nju predsedstva celjske skupš- čine na občinski ravni ne upo- rabljata. Glede na te ugotovu tve v predsedstvu menijo, dl ni formalnih ovir za nadaljnje delo IS — vseeno pa so člani predsedstva sklenili, da se bo stališče poslanskega kluba SDP upoštevalo kot pobuda pri sestavljanju sprememb Statuta oziroma izdelavi no- vega Statuta bodoče mestne občine Celje. Glede na to, da IS odgovarja za svoje delo ii na razvojni program novega IS nima vpliva, bi bilo namreč primerneje, da obravnava sa- mo nujne zadeve. 4 I.STAMEJčJ V Gorenju GA bijejo plat zvona »Za nemško marko bi morali dobiti 68 tolarjev*' »Pri osamosvajanju Slove- nije smo zanemarili gospodar- stvo. Brezhibno smo tehnično uveljavili lastno valuto, pri tem pozabili na izgubo premo- ženja v nekdanji Jugoslaviji, aktivna tečajna politika pa se je v zadnjih mesecih sprevrgla v svoje lastno nasprotje.« Tako so povedali na torkovi tiskovni konferenci v Gorenju Gospo- dinjski aparati, kjer so prepri- čani, da Slovenijo brez pamet- nih ukrepov vlade čaka črna in socialno nemima jesen. Ob polletju imajo v Gk>renju Gospodinjski aparati 300 mili- jonov tolarjev izgube, obseg proizvodnje je manjši za okoli 28 odstotkov, do konca leta bodo prodali milijon 400 tisoč velikih gospodinjskih apara- tov, pred dvema letoma so jih prodali že milijon 600 tisoč. V letošnjem prvem polletju so število zaposlenih zmanjšali za 150 ljudi, do konca leta se jim bo pridružilo še 130 de- lavcev. Po uspešni preventivni sa- Zaradi usklajevanja plač z in- flacijo se je v Gospodinjskih aparatih delež plač in nado- mestil v prihodku s 6,5 odstot- kov v prvih treh mesecih juni- ja povečal na 11 odstotkov. Kljub stalnemu zviševanju pa v Velenju ugotavljajo, da stan- dard zaposlenih pada. Delež čistih materialnih stroškov je v prvem tromesečju znašal v prihodku 56, junija že 65 od- stotkov, spremembe so izk- ljučna posledica rasti cen pri domačih dobaviteljih. Vse več- ji generator inflacije je po oce- ni vodstva Gospodinjskih apa- ratov tudi obrestna mera, saj dosegajo skupni stroški obre- sti kar enomesečni bruto pri- hodek podjetja. naciji v lanskem letu in dobrih obetih na začetku letošnjega leta, sta razmere v enem naj- večjih izvoznih podjetij v Slo- veniji postavila na glavo izpad jugoslovanskih tržišč in nere- alen tečaj. Še leta 1988 so v Gospodinjskih aparatih pro- dali na jug 40 odstotkov proiz- vodov, v prvih šestih mesecih letos prodaje na jug praktično ni, slovensko tržišče je poku- pilo le 5 odstotkov proizvod- nje. V nekdanji Jugoslaviji imajo Gospodinjski aparati 27 milijonov tolarjev terjatev, tržna vrednost prostorov, opreme in stanovanj pomeni še dodatnih 70 milijonov nem- ških mark. Zaradi manjše prodaje do- ma ostaja edina pot izvoz. Ni pa rešitev, saj zaradi nerealne- ga tečaja izgubljajo mesečno po 3 do 3,5 milijonov mark, za vsako marko pa so maja dobili manj kot na začetku leta. Za vzpostavitev normalnih pogo- jev poslovanja bi bila po oceni vodilnih nujna devalvacija to- Icirja, tako da bi bilo razmerje med marko in tolarjem 1:68. Zmanjšati bo treba tudi apeti- te države, ki postaja prehudo breme za nekaj vlečnih konj v slovenskem gospodarstvu. Na potezi sta torej Banka Slo- venije in vlada s pametnimi gospodarskimi ukrepi, sicer se bo kolesje v vseh slovenskih podjetjih ustavilo, je prepri- čan direktor Gospodinjskih aparatov Jože Stanič. IB Naloga Je opravljena Iz celjskega samoprispevka še mamograt v Celju se je v petek sestal odbor za izvedbo četrtega sa- moprispevka v občini. Ker so vse obljubljeno že izpolnili, bodo denar, ki se bo do konca leta še zbral, namenili za ne- katere najnujnejše potrebe v celjski bolnišnici. Z denarjem četrtega samo- prispevka so v celjski bolniš- nici uredili ginekološko-po- rodniški oddelek, infekcijski oddelek, pediatrijo, dermato- logijo in transfuzijski oddelek ter kupili pomemben diagno- stični pripomoč - računalniški tomograf. Zaradi skrbnega obračanja denarja so prihrani- li 8 mesečnih prilivov, a jih sproti porabljajo. Za aparature in notranjo opremo infekcijskega oddelka so dodatno namenili 3,6 mili- jona tolarjev, za ginekološko- porodniški oddelek še skoraj 13 milijonov, za transfuzijo 17 miUjonov (štiri so še dolžni), sedaj pa je na vrsti aparatura za zgodnje odkrivanje raka na dojki - mamograf, vreden 7,7 miUjona tolarjev. Ta denar naj bi zbrali avgusta in septem- bra, nato pa bosta na vrsti očesni oddelek in oddelek za ušesa, nos in grlo (dva opera- cijska mikroskopa, vredna 5,2 milijona tolarjev). Če bo še kaj ostalo, bodo denar vložili v ureditev intenzivne nege na poškodbenem oddelku. Zanjo so tretjino potrebnega denarja že zbrali v bolnišnici. MILENA B. POKLIC Elektronika namesto Franca Jožefa Končno se je na celjski železniški postaji le toliko premaknilo, da so napravi za spremljanje vlakov iz časov Franca Jožefa, šteti dnevi. Ta naprava je v sta- rem železniškem poslopju, nasproti nje pa že od leta 1972 stoji velik komandni stolp, ki je bil vse do letos prazen. Zdaj v njem le montirajo varnostno napravo za elek- tronsko merjenje z raču- nalniškim vodenjem. S te- mi deli naj bi predvidoma končali v petek, nato pa bo treba nmogo stvari postori- ti še na terenu, da bo na- prava končno začela obra- tovati in bo stari Franc Jo- žef lahko odšel v zaslužen pokoj. Komandni stolp pa bo tako po dvajsetih letih životarjenja kočno le zaži- vel zaradi tistega, za kar je bU postavljen. Pred tem so tudi že za- menjali kretnice v Čretu, kjer je bU nekaj časa pro- met ohromi j en, zdaj pa vla- ki p>onovno normalno vo- zijo. To pa je tudi vse, kar se trenutno dela na celjski že- lezniški postaji, saj so gradbena dela pri obnovi železniškega poslopja že nekaj dolgih tednov ustav- ljena, ker ni denarja. Ali bo res potrebna intervencija Republiškega inšpektorja za železniški promet, ki bi lahko železniško postajo zaprl, ker ni poskrbljeno za varnost potnikov ob priho- du in odhodu. Gre namreč za neustrezen prostor prav zaradi zaprtja postajnega objekta. Lani se je takšna inšpektorjeva intervencija obnesla. TONE VRABL Št.28- 16. julij 1992 3 Plačevale naj bi rezerve \ teh dneh se začenja že- ttv, kar edino zaradi narav- nih zakonitosti ni sporno. Vse drugo, kar se dogaja okoli letošnje žetve in zlasti cen, pa je uganka. Na odkup zrnja se pri- pravljajo tudi v celjskem Klasju. Direktor Edi Stepiš- nik ocenjuje, da so letošnje priprave nekaj posebnega. Vedno jih je priganjal čas, ko so pripravljali odkupne po- goje, vendar niso še nikoli kasnili toliko kot letos. »Pše- nica je postala strateški pri- delek v politiki, razgovori se vodijo v strankah namesto med podjetniki,« pravi Ste- pišnik. Končno besedo o ce- nah ima seveda vlada, v Ce- lju zagotavljajo le to, da bo- do pšenico prevzeli in jo pri- memo skladiščili. Kdo bo plačal letošnji od- kup pridelka, še ni povsem jasno, v teh dneh se bodo sestali z direkcijo za blagov- ne rezerve v Ljubljani, kjer se morajo še dogovoriti, kdo bo sploh vodil letošnji od- kup. V Klasju želijo, da ce- lotno žetev odkupi direkcija, in sicer iz dveh razlogov. Pr- vič, ker ni jasna cena kredi- tov, drugič zato, ker podjetje ne prenese velikih zalog. Izučilo jih je letos; da bi za- gotovili nemoteno oskrbo, so namreč nabavili zaloge, to pa seveda stane kup denarja. Se vedno imajo nekaj zalog lanske žetve, letos bi potre- bovali okoli 20 tisoč ton pše- ničnega zrnja. Z domačega terena oziroma od direkcije nameravajo prevzeti 10 tisoč ton pšenice, pred kratkim so se prijavili tudi za uvozni kontingent še preostalih 10 tisoč ton. S tem naj bi dobili predvsem kvalitetno pšeni- co, ki bo dopolnila povpre- čen slovenski pridelek. Pogoji odkupa se letos v Celju ne bodo bistveno spremenili v primerjavi z lanskim letom. To pomeni takojšen obračun na osnovi kvalitete, količine in stro- škov ter plačilo v petnajstih dneh. Plačevale bodo verjet- no rezerve. IRENA BAŠA KOMENTIRAMO Sejali bodo le norci V Sloveniji imamo prak- tično najnižjo samooskrbo s pšenico. Pridelamo je ko- maj 40 odstotkov, čez leto dni pa bo ta odstotek ver- jetno še nižji. Pravi revolt je med kme- tovalci povzročila odloči- tev vlade, da bo odkupna cena za kilogram prvovrst- ne pšenice 18 tolarjev, za kilogram žita v drugem ka- kovostnem razredu pa 17 tolarjev. Protesti kmečke stranke in napovedi cest- nih zapor zlasti med prek- murskimi pridelovalci so bob od steno. Tudi po zad- njem posvetu vlade konec minulega tedna ostaja zaš- čitna cena pšenice v Slove- niji nespremenjena. Mini- stri prepričujejo, da je cena pšenice, preračunana v marke, precej višja od lanske in za 70 do 80 od- stotkov višja od cen na ameriški borzi. Če je verjeti izračunom, so zdajšnje ce- ne na ravni cen v državah Evropske skupnosti. Glede na to, koliko so za pridelek morali vložiti v zemljo kmetovalci, so stroški pridelave pšenice zagotovo precej manj po- kriti kot lani. Medtem ko se v vladi prepirajo za tri uli štiri tolarje, nihče ne vidi organizacij in zasebnikov, ki so lani za uro dela s kombajni zaračunavali nekaj sto tolarjev, letos pa jih zahtevajo kar 3 ali 4 tisoč. Pred dobrima dvema tednoma je kmetijski mini- ster Jože Protner v pogovo- ru s šentjurskimi kmeto- valci zatrjeval, da moramo Slovenci jesti kruh iz slo- venskega žita. Za sveto je obljubil, da bo vlada jeseni, torej pred setvijo, natančno pojasnila pogoje odkupa za prihodnje leto in si s tem pridobila zaupanje kmeto- valcev. Vsa čast vladi (če bo takrat še obstajala), ki bo po letošnjim zdrahah koga še prepričala, da bo po naših poljih valovilo zla to klasje. IRENA BAŠA SVET MED TEDN® M Sto dni Amerike Piše: Robert Gorjanc Teden je minil v zna- menju Američanov, tisti, ki prihajajo pa bodo še bolj njihovi. Svetovna javnost je z nestrpnostjo pričakovala, kaj bo ukre- nil Bush v Bosni in Her- cegovini in kaj bo v zvezi z njo naredil srbski Ame- ričan oziroma ameriški Srb Milan Panich (Panič). Panič je zasenčil Busha s spektakularnim obi- skom Helsinkov (ta obisk so mu dovolili) in deloval mnogo bolj ameriško od Busha, ki ni povedal nič novega in odločilnega za politične premike v krva- veči najmlajši državi na svetu. Pač pa je on, Milan Panich, v slogu tipičnega ameriškega političnega Hollyvooda, zagrozil »balkanskemu klavcu« (The butcher of the Bal- kans - Time, New York Times) Miloševiču, da mu naj sam Bog pomaga, če bi mu stopil na pot. Seve- da ne bi bilo nič čudnega za Miloševiča, če bi on sam Paniču dejal, da lah- ko reče kaj takega in da tudi to prenese v »obma- njivanju« svetovne javno- sti, če Panich pred tako visokim političnim foru- mom izjavi, da ima Milo- ševič prav toliko oblasti kot kak ameriški guver- ner. Za ohranitev oblasti v Srbiji in še naprej vode- nje Zvezne republike Ju- goslavije iz ozadja je to za Miloševiča neproblema- tična koncesija. »Sto dni, ki bodo spre- menili svet«: Panich za svoj program dosega mi- ru v Bosni in Hercegovini od Američanov zahteva 100 dni. James Baker je dejal, da hoče predvsem dejanja in ne samo bese- de. Zaenkrat, ko je že mi- nilo kakšnih deset dni, ostaja še samo pri bese- dah. Bolj kot Panichevih pa gre odštevati drugih 100 ameriških dni. Čez približno toliko časa bo namreč »first tuesday« v novembru, to pa je čas najbolj pomembnih voli- tev na svetu. Na torkovi konvenciji Demokratske stranke v Madison Squ- are Gardnu v New Yorku je Bush tudi uradno dobil zelo resnega protikandi- data. BiD Clinton, guve- rener iz Arkansasa v zad- njih javno mnenjskih an- ketah dobiva prav toliko odstotkov kot Bush, po nekaterih pa ga celo pre- hiteva. Po anketi CNN in Time Clinton vodi: v an- keti 1053 vprašanih, v kateri velja 3 odstotno tveganje, je Clinton dobil 28 odstotkov glasov, Bush in neodvisni kandi- dat Ross Perot pa 26 od- stotkov. Volitve v Ameriki so zelo pomembne tudi za- radi stališč ameriških kandidatov do urejanja »svetovnih problemov«. Trenutni problem števil- ka ena v svetu pa je zago- tovo Bosna in Hercegovi- na. Ta problem pa se bo z novimi četniškimi ofen- zivami in pogromi še stopnjeval, saj bi se uteg- nila številka pregnanih bližati milijonu, morda pa tudi dvema, to pa bi lahko povzročilo tudi ve- liko širjenje zaostrovanje konflikta v »regiji«. Tur- čija in druge musliman- ske države namreč ne bo- do mogle več tako dolgo prenašati iztrebljanja pripadnikov te veroizpo- vedi in bi se lahko nepo- sredno vmešale v spopad, s tem pa se lahko podžge tudi podobna reakcija pravoslavnih držav in no- ve svetovne vojne ne bi mogel več nihče zausta- viti. Res je, da Američane vse bolj moti vloga sve- tovnih žandarjev, za ka- tere jih ima bolj ali manj ves svet, za kar pa so do neke mere tudi sami krivi s svojo poUtiko nacional- nega interesa. Vendar pa je tudi res, da se medna- rodna skupnost ne more zavzemati za mir in nače- la demokracije brez nji- hovega »žandarstva«. Njihove vojaške avtorite- te ne more nobena stvar tako nadomestiti. Seveda pa mora biti pri tem cilj pravičen in jasen, kot je bil v osvobajanju Kuvajta in kot ni bil v Vietnamu. Clinton za, Bush proti: To stališče do vojaškega posredovanja glede na pro- tislovne informacije, ki prihajajo iz druge strani Atlantika in glede na tre- nutno razpoloženje Ameri- - čanov morda niti ne drži povsem. Vendar na enem izmed prednominacijskih .; govorov se je Clinton zav- | zel za »odkrit vojaški po- \ seg«, ne le za vojaško zašči- ) to zračnega mostu in hu- manitarnih konvojev, za kar se zavzema Bush. Po drugi strani je slišati, da naj bi se s ponovno vlada- vino demokratov po 12 le- tih ZDA odrekle vlogi sve- tovnega policaja. To pa je težko povsem verjeti, saj takšno vlogo odobrava tudi velik del volilne enote, če na kar večina. Po drugi strani pa v ameriški javno- sti prodira mnenje, da re- publikanci postajajo vse boli demokratski in demo- krati vse bolj republikan- ski in da se v bistvu ZDA spreminjajo v enopartijsko državo. Navkljub vsem po- mislekom to še vedno zelo velja in še bo veljalo v zvezi s svetovnim žandarstvom. Uspešne intervencije v pravem trenutku vselej prinašajo pomembne volil- ne točke (tudi Jimmy Car- ter bi se najbrž obdržal, če bi mu uspelo spektakular-' no reševanje ameriških tal- cev v Teheranu leta 1980). Zato ni izključeno, da bo Bush še naprej zavračal vo- jaško intervencijo v Bosni in Hercegovini in se potem glede na volilno razpolože- nje vse bolj odločal zanjo in se potem morda sredi jese- ni zanjo tudi odločil. Baje nekaj takega pričakujejo tudi v Beogradu. Novi bolniški oddelki Transfuzijo, laboratorll In sterlllzacUo so uretllll šele leto In pol po poplavi v celjski bolnišnici so prejš- nji teden odprli tri oddelke, ki jih je uničila poplava leta 1990: transfuzijo, laboratorij in sterilizacijo. Za to so pora- bili 212 milijonov tolarjev, od tega 17 milijonov iz celjskega samoprispevka. Za dokončno funkcionalno ureditev bi po- trebovali še 46 milijonov to- larjev. Transfuzija, laboratorij in sterilizacija so za vsako bol- nišnico nepogrešljivi, zato je bilo leto in pol, kolikor časa so morali vse troje reševati zasil- no, dolga doba za zdravstvene delavce in bolnike. Transfuzi- ja in laboratorij sta se stiskala v neprimernih, tudi oddaljenih prostorih, sterilizacijo pa so za potrebe bolnišnice opravljali v zdravstvenih domovih in bolnišnici v Mariboru. Glavni razlog, da dela niso t)ila opravljena prej, je bil po- Sasen dotok denarja za odpra- vo posledic poplave iz republi- škega proračuna. Na to je na petkovi slovesnosti posebej jpozoril vršilec dolžnosti di- rektorja Zdravstvenega centra magister dr. Marjan Hrušo- ?ar. Vodja bolnišnice, magi- tter dr. Aleš Demšar, pa je ob /eselju nad lepimi prostori ! sodobno opremo zaskrbljeno pogledal naprej. Celjski samo- prispevek, s pomočjo katerega So enkrat že zgradili tranfuzij- ski oddelek, a je bil poplav- ljen, se letos izteka. Drugih vi- rov ni, republika pa je že jasno povedala, da vsaj dve leti tudi od tam ne bo denarja. Predla- gal je ustanovitev konzorcija občin celjskega območja, ki bi poskrbel za nadaljevanje iz- gradnje bolnišnice. Novi del se gradi že 15 let. Dr. Marjan Hrušovar: »Veselja nam ne more skaliti niti dej- stvo, da posamezniki še vedno zavirajo sklep skupščine R Slovenije o načinu sanacije posledic poplave iz proračuna. Pri obnavljanju kasarn, adap- taciji prostorov za nekakšne pokrajinske štabe, nakupili avtomobilov ali daril ob oblet- nici zmage in podobnem so za- drege bistveno manjše kot pri usposabljanju uničenih povr- šin, namenjenih vTačanju naj- večie vrednote - zdravja.« Novi oddelki v pritličju in prvem nadstropju osrednjega bolniškega objekta bodo v ce- loti zaživeli v naslednjih dneh, najkasneje do pričetka avgu- sta. Za njihovo funkcionalno dokončanje bi potrebovali še 46 milijonov tolarjev. Vir naj bi bil republiški proračun, a je precej vprašljiv. MILENA B. POKLIC Foto: EDO EINSPIELER Vhod na oddelek za transfuziologijo so uredili ob parkirnem prostoru na Glaziji. KOMENTIRAMO Prevelika slovenska obala Turistični delavci na sloven- iki obah so si že spomladi meh Vke, kajti prepričani so bili, da » letošnja sezona odlična. Ne oliko zaradi tujih turistov, ki laj bi prišli, pač pa predvsem ar.idi Slovencev. Račun je bil '! rast. Ker si Slovenci ne bo- I' nali na Hrvaško, ki je v voj- ni ne bo preostalo nič druge- ■ nt da pridejo ob sinje slo- ko morje. Gneča bo velika, o- drobneje in pismeno razložita, kako bi se v Celju lotili pobiranja parkir- nin, vzdrževanja parkirišč in čuva- nja avtomobilov. Dvajset dni kasne- je, natančneje 25. jimija lani, sta Lenko in Centrih Krajncu dostavila elaborat, v katerem sta razdelala vse konkretne rešitve, na primem par- kirišča pri mestnem gradu pa tudi izračunala možnosti finančnega po- slovanja. Zapisala sta tudi, da bi v prvi etapi pred dovozi na celjska parkirišča namestila avtomatske za- pornice na magnetne kartice za po- biranje parkirnine, kamere in delav- ce za nadzor varnosti na parkiriščih. Omenila sta, da sta že dogovorjena s svojim poslovnim partnerjem iz tu- jine, da jima omenjene naprave pro- da pa dostopni ceni. Obenem sta predlagala, da bi kot upravljalca parkirišč občini mesečno plačevala 20 odstotkov od bruto dohodka. Toda potem, ko sta Lenko in Cen- trih predstavila svoje poglede na za- devno problematiko, je Krajnc z nji- ma prenehal kontaktirati, vse do da- nes pa niti od njega niti od katerega koli drugega organa z občine nista v zvezi s svojo pobudo prejela nika- kršnega odgovora. Pač pa je že 8. avgusta lani na več celjskih naslo- vov prispelo gradivo, v katerem Krajnčevo zasebno podjetje Itag predlaga celjski občini in več po- djetjem ustanovitev posebnega po- djetja z imenom Poga, ki bi poskrbe- lo za gradnjo in upravljanje nove garažne hiše v Celju, pa tudi vseh celjskih parkirišč. Preskočimo zdaj čas enega leta in poglejmo, kje se julija letos skriva pobuda obeh občanov in do česa je privedla. Prvega juUja letos je celj- ski izvršni svet sklenil, da za oddajo parkirišč v najem izvede javni raz- pis, za izvedbo pa je zadolžil Ivana Pfeiferja. Pri celjski parkiriščni komediji nastopa Pleifer v treh vlogah. V svo- ji prvi vlogi je kot občinski strokov- ni delavec sestavil poročilo o dose- danjem Komunalinem pobiranju parkirnin v mestu in predlagal, da občina Komunali odvzame uprav- ljanje z javnimi parkirišči. Predlagal je tudi, da izvršni svet izvede razpis za pridobitev novega najemnika, ki mora (to je eden izmed razpisnih po- gojev) občini za ta koncesionarski posel plačevati po 2 milijona tolar- jev mesečne odškodnine. V svoji drugi vlogi je Pfeifer v.d. direktorja Poga, ki naj bi opravljalo tudi takš- no dejavnost - torej varovanje parki- rišč in pobiranje parkirnin. V svoji tretji vlogi je Pfeifer seveda zainte- resiran, da na javnem razpisu za upravitelja celjskih parkirišč izbe- rejo podjetje Poga. Poučeni vedo ob tem povedati, da bo v razpisu dolo- čena astronomska najemnina odg- nala druge interesente, Poga pa se bo potem z občino, ki je ena od nje- nih soustanoviteljic, že zmenila za nižjo najemnino. Poper na parkiriščno komedijo zna v kratkem nasuti obljuba Lenka in Centriha, da bosta občino tožila, ker jima v enem letu ni mogla urad- no odgovoriti, morda pa bosta tožila tudi Mirka Krajnca, saj trdita, da sta idejno rešitev za zagotovitev re- da na celjskih parkiriščih tudi ustrezno zaščitila. Obeta se torej še en velik hec na račvm celjskih dav- koplačevalcev. BRANE PIANO »Za ta denar hi že liišo dobil ■■■« Tečaj marke se ¥ štirih mesecih In pol skorajda nI spreminjal, gradbeni Indeks pa se Je zvišal za 45 odstotkov - Koliko bodo graditelji na Ostrožnem še odšteli za gradnjo domov Skupina graditeljev, članov Stanovanjske zadruge Atrij iz Celja, ki je lani med junijem in oktobrom kupila komunalno urejene (s priključki na plino- vod) gradbene parcele na Ostrožnem, je zdaj vse manj zadovoljna s svojo odločitvijo. Atriju očitajo, da se cena, ki jo bodo morali odšteti za izgrad- njo svojih hiš do tretje gradbe- ne faze, vse bolj viša in odmika iz februarskih 30 tisoč na zdaj že skoraj 45 tisoč DEM. Le ko- liko bodo še morali odšteti, da bodo njihovi domovi zgrajeni do tretje gradbene faze, se sprašujejo in si preračunavajo, da bi počasi s tem denarjem že lahko kupili hišo, zgrajeno do »pod strehe«. Nezadovoljni pa so tudi z zamujanjem Ingrada, ki gradi na Ostrožnem. »Najrajši bi - če bi se seveda s predstavniki Atrija lahko ta- ko dogovorili - prekinili po- godbo in na Ostrožnem sami gradili naprej,« v imenu sku- pine desetih, dvanajstih gradi- teljev pripoveduje Matjaž Razpotnik. Nezadovoljstvo in bojazen graditeljev sta še ne- koliko širši, saj se nekateri sprašujejo, kaj bo z njihovim denarjem, vloženim v odkup parcel in sprotno plačevanje računov, če se, denimo. Stano- vanjska zadruga Atrij preobli- kuje, ali pa po nedavnih zaple- tih in nezadovoljstvu v Ingra- du to gradbeno podjetje poto- ne v stečaj... Še dodaten vzrok za neza- upanje so tudi kadrovske me- njave v Atriju. Nekdanjo di- rektorico Heleno Colarič, ki je z graditelji v imenu Atrija podpisala pogodbe, je namreč sredi aprila zamenjal Peter Puhan... Veliko zanimanje za parcele Stanovanjska zadruga Atrij je od lastnika komunalno ure- jenih parcel na Ostrožnem, Sklada stavbnih zemljišč Za- voda za planiranje in izgrad- njo občine Celje, lani pridobila najprej 10 parcel. Zaradi veli- kega zanimanja med občani so kasneje skupno število parcel povečali na 31, vse pa so pro- dali med junijem in oktobrom. V Stanovanjski zadrugi Atrij so skupaj z 31 zadružniki lani oblikovali komisijo, ki je — sestavljena iz strokovnega delavca Atrija, štirih gradite- ljev in enega neodvisnega za- družnika Atrija - skrbela za naročilo lokacijske dokumen- tacije, izbor tipskih projektov ter pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in projektov. Letoš- njega januarja so objavili tudi razpis za izvajalca gradbenih del na Ostrožnem, med 17 pri- spelimi ponudbami pa je ko- misija v ožji izbor odbrala 6 ponudnikov. Po dodatnih razgovorih je komisija v mar- cu za izvajalca del soglasno iz- brala Ingrad, ki je bil tudi ce- novno najugodnejši ponudnik. Cene pa so bile, zaradi primer- jave, določene na letošnji 18. februar. Gradnja za liodočnost Stanovanjska zadruga Atrij ima, po besedah zdajšnjega di- rektorja Petra Puhana, izkuš- nje tudi z individualno grad- njo - na Ostrožnem pa naj bi zraslo stanovanjsko naselje, tipičen primer zadružne grad- nje v prihodnosti. »V dogovoru z zadružniki smo želeli na Ostrožnem de- monstrirati, kako naj bi stano- vanjsko gradnjo zastavili v bo- doče. Res je, da takšen način gradnje v razvitih in bogatih državah že dolgo poznajo - mi pa smo, nekoliko idealizirano, graditeljem želeli ponuditi iz- gradnjo stanovanjskih hiš do zaključene tretje gradbene fa- ze. To pomeni, da so zadružni- ki na Ostrožnem gradnjo svo- jih hiš prepustili izbranemu izvajalcu, celjskemu Ingradu, ki je bil najugodnejši ponud- nik. Po zaključeni tretji grad- beni fazi bodo še vedno lahko notranjost stanovanjskih ob- jektov prilagodili svojim že- ljam in potrebam. Stanovanj- sko naselje, iz dveh tipov hiš, bo tako tudi dejansko imelo zaokroženo zunanjo podobo, graditelji pa imajo ob sprem- ljanju gradbenih del le to skrb, da vestno poravnavajo raču- ne,« pripoveduje Puhan. Gradbeni indeks, ne marka Po cenah, ki jih je Ingrad določil na 18. februar, bi iz- gradnja do tretje gradbene fa- ze stanovanjske hiše tip sever veljala milijon 550 tisoč tolar- jev, tip jug pa milijon 720 tisoč tolarjev. Preračunano v marke je po takratnem tečaju to zna- šalo 30 oziroma 34 tisoč DEM. V tem pa je že tudi srž težav. Graditelji so namreč sami od- ločaU o načinu plačila. Izbirali so lahko med predplačilom v celoti, delnim predplačilom ali pa plačilom račimov, pač glede na opravljeno delo po terminskem planu. Po termin- skem planu del, ki so ga sku- paj s projekti in predstavitvijo pogojev oziroma medsebojnih obveznosti dobili zadružniki na skupnem sestanku zadnje- ga marca, se namreč priznava tudi povišanje izhodiščnih cen. Sekcija za gradbeništvo pri Gospodarski zbornici Sloveni- je namreč mesečno določa gradbeni indeks, le-ta pa se je od 18. februarja do 30. junija zvišal kar za 45 odstotkov. Gradbeniki namreč dolgoroč- no ne priznavajo vrednotenja v markah - v celjskem primeru pa se je - iz njihovega vidika — to pokazalo za še kako upra- vičeno. Zamude pri delu I\ihan priznava, da Ingrad trenutno resnično zamuja z opravljenimi deli. Finančno pa to graditeljev ne bo prav nič prizadelo, saj nadzorni in- ženir Marjan Berčnik iz celj- skega Razvojnega centra izva- jalcu priznava cene glede na terminski plan del. Preprosto povedano - če Ingrad opravi izkope, po terminskem planu načrtovane za april šele julija, dela škodo sam sebi, saj dobi delo plačano po aprilskih cenah... »Z Ingradom smo se dogo- vorili, da bodo dela zaključena po terminskem planu. Gradi- teljem smo zato tudi poslali vprašalnik, s katerim smo že- leli izvedeti, ali želijo dogradi- tev do tretje gradbene faze v letošnjem ali prihodnjem le- tu. Po terminskem planu bo namreč vseh 31 stanovanjskih hiš do letošnjega zadnjega septembra zgrajenih do zgo- tovljene prve plošče nad prit- ličjem, potem pa naj bi bUa tretja gradbena faza na i>olo- vici hiš zaključena 30. novem- bra, na preostali polovici pa 31. maja prihodnje leto,« po- jasnjuje Puhan in dodaja, da je vprašalnike doslej vrnilo 22 graditeljev. Polovica se je od- ločila za hitro, druga polovica pa za počasnejšo inačico gradnje. Večstranske pogodbene obveznosti Del graditeljev na Ostrož- nem bi bUo še najbolj zado- voljnih, če bi lahko pogodbe s Stanovanjsko zadrugo Atrij prekinili, poravnali medseboj- ne obveznosti in potem na svo- jih gradbenih parcelah nada- ljevali z gradnjo v lastni režiji. A ob pozornem prebiranju po- godbe ugotavljajo, da je to pravzaprav nemogoče, saj je v določilih predviden le eno- stranski odstop, ne pa prekini- tev pogodbenih obveznosti. V tem primeru mora gradi- telj, ki je odstopil od pogodbe, počakati, da Atrij najde novo stranko - v nakup parcele ter dotlej opravljena dela vložen denar pa dobi povrnjen šele zatem. V Atriju pojasnjujejo, da je takšen odstop od pogod- be za graditelja gotovo najbolj neugodna rešitev. Prekinitve pogodb si v Atri- ju po besedah direktorja Pu- hana ne morejo privoščiti za- radi tega, ker ima stanovanj- ska zadruga obveznosti tudi do svojega drugega partnerja — izvajalca del. »Če bi, denimo, sklenjene pogodbe prekinilo 5 graditeljev, bi na gradbišču nastale težave. Prve, povsem tehnične, v primeru, da ne bi šlo za niz petih sosednjih par- cel. Še večje pa zaradi tega, ker imamo v pogodbi z Ingra- dom tudi nekaj splošnih dolo- čil. Skupni stroški, ki se zdaj delijo z 31, bi se p>o prekinitvi petih pogodb prav nič ne zmanjšali, kriti pa bi jih mora- lo preostalih 26 zadružnikov,« pojasnjuje Puhan. Jamstva so in jih ni Pravih odgovorov na boja- zen graditeljev, kaj bo z njiho- vim vloženim denarjem v pri- meru preoblikovanja Stano- vanjske zadruge Atrij aU pa stečaja Ingrada, pravzaprav Ugotavljanja, kakšni časi se pišejo Ingradu, so prav tako na trhlih nogah. Težko bi rekli, da bo jutri kaj boljše oziroma slabše kot je zdaj — po mnenju direktorja Atrija Petra Puha- na pa neke vrste garant za vlo- žen denar graditeljev vendarle obstoja. Gre za razmerje med vrednostjo izvedenih del In- grada in predplačiU, ki jih je 6 graditeljev v celoti ali delno že odštelo - to razmerje pa gre v korist opravljenih del. Odgovora na to, koliko bodo graditelji za izgradnjo svojih domov do tretje gradbene faze resnično odšteli, pa trenutno ne more povedati nihče. Konč- na cena bo namreč odvisna od gradbenega indeksa in njego- vih povišanj v mesecih do kon- ca novembra oziroma maja prihodnjega leta. Skorajda za- gotovo pa jo je v primeru Ostrožnega najbolje »odnesel« tisti graditelj, ki se je ob začet- ku del odločil, da plača 100- odstotno predplačilo... Zanj so namreč cene zajamčene in gradnja hiše do tretje gradbe- ne faze ga je v resnici veljala 30 (morda 34 tisoč) DEM. A kdo bi vedel... rVANA STAMEJČIČ Foto: EDO EINSPIELEH Št.28- 16. julij 1992 8 Gledalci tečejo častni krog Povedano v eni sapi: minuli petek obiskovalci kulturnih prireditev v Celju niso razoča- rali. Čeprav se je v enem po- poldnevu in večeru zgodilo več kulturnih in turističnih do- godkov, je bilo v mestu še poz- no zvečer živahno, kot smo si že dolgo želeli, da bi bilo v po- letnih dneh, in kot si želimo, da bi bilo tudi v naslednjih tednih. Poletno Celje je zasija- lo v pravi luči in če smo še ne dolgo tega govorili in pisali, da je Celje mrtvo mesto, da so prireditve same sebi namen, to zdaj ne drži več. Poleti si, ko gre za priredi- tve na prostem, kultura in tu- rizem morata podajati roki. V Celju je bilo v petek popold- ne živahno pred Železninar- jem, kjer so slavili in kjer je mimoidočel pritegnil nastop ansambla Kurja koža. Na ploščadi pred kinom Metropol je prepevala dalmatinska kla- pa, pod večer pa so se kulturne prireditve pomaknile v tihe in bolj skrite kotičke mesta, a ljubiteljem kulturnih dogod- kov ne več neznane. Nanje opozarjajo mavrični listi drob- ne knjižice z naslovom Poletno Celje, ki jo je tudi letos izdal Zavod za kulturne prireditve Celje in ki ima že svojo znano in razpoznavno oznako. V sklopu tega programa je v petek ob 21. uri oživelo letno prizorišče ob Vodnem stolpu v Celju: ansambel Zarje je predstavil svojo letošnjo uspešnico, Nušičevo delo Mi- ster DoUar v režiji Štefana Žvižeja. Gledalci so očitno že pogrešali predstave na pro- stem, nekdaj so bile na Starem gradu, pa tudi že ob Vodnem stolpu, in v petek so dodobra napolnili eno najlepših zuna- njih prizorišč mesta Celja. Komaj nekaj korakov vstran, v atriju bistroja To- massini, se je istočasncj odvijal še en kulturni dogodek. Resda so si za umetniški triptih, ki so ga pripravili člani Studia za ples Celje, naslov izposodili kar pri Zavodu za kulturne prireditve, poimenovali so ga namreč Poletno Celje in po svoji presoji določili tudi da- tum predstave, vendar je tudi ta večer uspel. Vita Mavrič- Ruič s šansoni, Tatjana Dre- melj z odlomki iz predstave Trenutek za pesem (Anice Ku- mer, gledališča Dva obraza in plesalke Alenke Končan) ter plesna točka Spomin na sobo 3-6-6 so privabile številne gle- dalce in vsi so bili zadovoljni. Obiskovalcev je bilo res veliko na vseh zunanjih prizoriščih, čeprav bi organizatorji kultur- no-turističnih prireditev v me- stu morali vedeti drug za dru- gega, da ne bi prirejali dogod- kov istočasno. Prav je, da obstoja vodnik po poletnih kulturnih priredi- tvah, ki gledalcu že na začetku poletja namigne, kam bo lahko odšel na koncert ali predstavo in kaj bo slišal ali gledal. Knji- žica Poletno Celje prinaša pro- gram koncertov, gledaliških predstav in razstav do začetka septembra, ko se bodo kultur- ne prireditve znova umaknile v dvorane. Zdaj pa skušajo ujeti vonj poletja na ulici, od- kriti nove skrite kotičke in nas tja popeljati v kulturne dogod- ke. Da bi bili vsi večeri tako prijetni, kot je bil petkov, in da obiskovalcem ne bi pošla sapa! MATEJA PODJED Foto:EDO EINSPIELER ZAPISOVANJA Sv. Uril kot berlinski zid Piše Tadej Čater Čeprav je Berlinski zid že zdavnaj padel, da smo ga vsaj mi na vzhodu Evrope uspeli preplezati tako simbolno kot tudi realno, to seveda še zda- leč ne pomeni, da duh po- litične ločnice med vzho- dom in zahodom več ne straši. Nasprotno, duh Ži- du, ki ga je rodil John Le Caree v knjigi The Spy Who Came In From the Nord še vedno živi in si neznansko prizadeva privzeti si človeško oziro- ma realno podobo. Duh očeta v Shakespearjevem Hamletu je oživel v tako imenovani mišnici, pora- žen je bil pa šele takrat, ko se je med duhove pre- selil tudi tisti, ki ga je de- jansko oživel; z drugimi besedami, da je duh očeta izgu bil enkra t na vze to človeško oziroma realno podobo, je bila potrebna kri, je bila - konkretno - potrebna smrt Hamleta. Pravzaprav nič kaj take- ga, saj gre vendarle zgolj za fikcijo. Ker pa je fikci- ja vedno stvar realnosti, gre svarila pokojnega Shakespearja in še vedno ustvarjalnega bivšega vo- huna Caree j a — da drugih seveda niti ne omenjamo — jemati še kako zares. Aktualnost duhov, ki so marsikdaj še bolj nevarni kot takrat, ko to, namreč duhovi, še niso bili, je še vedno prisotna. Duh zidu, ki je svet de- lil na komunističen na eni in recimo kar nekomuni- stičen del na drugi strani, se je kot kažejo dogodki na slovenski sociopolitič- ni sceni, preselil v vmesni prostor med Alpami in Jadranom. Še več, bojim se, da je duh že počasi dobil tisto svojo pravo podobo, da je počasi že dosegel tisto, k čemur je težil: vzpostavitev nove- ga imaginarnega zidu, ki bo Slovence delil na leve in desne. Diferenciacija, če zade- vo malce radikaliziramo, se je pravzaprav začela vsaj že z javnimi nastopi bivših političnih in dru- gih emigrantov, ki so se začeli zelo agresivno vti- kati v zadeve, ki se jih največkrat v ničemer ne dotikajo, ko so ti in njiho- vi domači somišljeniki začeli dobivati krila in graditi neko novo Slove- nijo, ki bo - patetično po- vedano - temeljila na ta- koimenovanem krščan- skem etosu, ko dobra tretjina Slovencev, ki se imajo (in tako tudi živijo) za ateiste, več ni smela (ni mogla) živeti kot sloven- ska. Da ne govorimo o dogodkih v vodstvu Svetovnega slovenskega kongresa in članku Zau- stavite desnico Spomen- ke Hribar, ki so le na jav- ljali prisotnost prej ome- njenega duha v orbiti slo- venske sociopolitične scene. Kakorkoli že, sodu je izbila dno afera na Sv. Urhu, kjer je skupina ljudi želela poseči v pol- preteklo slovensko zgo- dovino, jo predrugačiti ter pretvoriti. In poma- lem oživila duha, ki zna vso zadevo še prav fino zaplesti. Sicer nam pa še vedno * ostaja upanje, da so se ti- sti, ki so se spravili oživ- ljati duha, nekaj le nauči- li iz zgodovine od starih Grkov preko elizabetin- ske drame do Careeja, da se zavedajo, da enkrat oživljen duh, najsi bo takšen ali drugačen, nuj- no terja žrtve. Te pa kot po pravilu izbira med ti- stimi, ki so ga oživeli, mu ponudili realno podobo. Ali kot pravi dobri stari ljudski rek: Dobrota je si- rota. S knjižnico v Dežeio jagod v oddelku za otroke celj- ske Osrednje knjižnice so se na počitnice dobro pri- pravili. Tako si lahko otro- ci med počitnicami v svoji knjižnici ogledajo filme, se igrajo z računalnikom ali pa se pridružijo Kolumbu in njegovim odkritjem z re- ševanjem mednarodnega knjižnega kviza vse do me- seca septembra, ko bo veli- ko žrebanje. Ena izmed zanimivejših dejavnosti, ki so jih v knjižnici v zadnjem času pripravili, je bil tudi izlet na Koroško, v Deželo ja- god, kamor so se mali po- čitnikarji odpeljali s svoji- mi knjižničarkami in starši. Cilj enodnevnega pote- panja po Koroški je bil na- sad jagod v neporsedni bli- žini Celovca, kjer so se jih vsi lahko do sitega najedli, največji jagodosnedi pa so jih odnesli kar domov. Pred vrnitvijo v Celje so si ogle- dali še Gospo Sveto, muzej starodavnih hiš ter Vrbsko jezero. Za vse, ki ste ta izlet za- mudili: v knjižnici že načr- tujejo novega. Kam, pa naj zaenkrat še ostane skriv- nost. I. KREČA Zlate Gitre v Grižali v Grižah je bilo v nedeljo sedmo, tradicionalno srečanje slovenskih citrarjev, ki sta ga pripravila Kulturno umetni- ško društvo Griže in Zveza kulturnih organizacij Slove- nije. V prvem delu prireditve se je predstavilo dvanajst godcev na citre, ki so šele pričeli igrati na ta instrument, v drugem, tekmovalnem delu, pa je na- stopilo šestnajst že izkušenih posameznikov, duetov in skupin. Strokovna komisija je pod vodstvom znane slovenske ci- trarke Cite Galič izbrala in nagradila najboljše citrarje. Komisija je pri svojem delu upoštevala različne kriterije: intonacijo, ritem, fraziranje, tehniko igre in umetniški vtis. Med posamezniki je zmagal Aleksander Primic iz Kranja, najuspešnejši duet pa sta bili Nada Pavšin in Irena Grmek iz Kamnika. Najboljše skupine niso razglasili, ker po mnenju komisije ni nobena zbrala za- dostnega števila točk. V revialnem delu prireditve so nastopili najboljši slovenski citrarji Miha Dovžan, Karel Gradišnik, Tomaž Plahutnik, Rado Kokalj ter Cita Galič in kvintet Ajda. V avli Kulturnega doma so pripravili tudi zanimivo raz- stavo citer. Rado Kokalj, lju- bitelj ljudske glasbe iz Kranja, jih je razstavil kar enajst, od katerih so najstarejše stare že čez devetdeset let. META RAJŠP Foto: TONE TAVČAR Talllnilci kulture Z voanlkom po vseh slovenskih muzejih Zveza muzejev Slovenije je po več kot trinajstih letih iz- dala nov Vodnik po slovenskih muzejih, da bi tako spodbudi- la zanimanje čim širšega kroga ljudi, domačih, pa tudi tujcev, za našo bogato kulturno de- diščino. Vodnik je resnično vreden pozornosti in prav bi bilo, da bi bil ob priložnostnih in načrtovanih obiskih po slo- venski deželi vedno z nami. »Muzeji naj postanejo talil- niki kulture,« je misel, ki si jo je izdajatelj izposodil pri Fe- dericu Mayorju, generalnem direktorju UNESCA, in vod- nik pospremila na pot. Vodnik po slovenskih muze- jih je nastal s sodelovanjem vseh slovenskih muzejev. Po- meni resnično promocijo mla- de slovenske države in kažipot v še vedno skrita in neznana bogastva, ki zrcalijo prete- klost in usmerjajo v prihod- nost. V muzejski dejavnosti Slovenije veje zadnje čase nov veter: uresničujejo se novi vse- binski koncepti, postavljajo nove in odmevne razstave in nevidno delo muzealcev posta- ja vse bolj očitno. Muzeji se skušajo tudi pred javnostjo vse bolj dokazovati, tako z uspeš- nim trženjem, kot tudi z drugi- mi oblikami dela. Ena takih je prav Vodnik po slovenskih muzejih, v katerem je z obema muzejema v Celju, z muzejsko zbirko v Gornjem Gradu, z Ve- lenjem, Rogaško Slatino, Pod- sredo in Trebčami zastopano tudi naše območje. Muzejska mreža v Sloveniji je namreč gosto stkana in ko listamo po bogato ilustrira- nem Vodniku, ki ga bodo izda- li tudi v drugih jezikih, šele vidimo, kaj vse lahko ponudi- mo na ogled domačemu in tu- jemu gostu, in to ne samo v slovenski prestolnici, temveč tudi drugod. Pri tem pa je do- bro vedeti, da je, na primer, tudi Triglavski narodni park muzej, otrokom bi še posebej ustregli, če bi obiskali Tehni- ški muzej Slovenije, ki ima tu- di dislocirane enote, kot je Bi- stra, pa grad Bogenšperk, mu- zej PTT in še številne druge oddelke, razsejane po Sloveni- ji in vredne ogleda. V tem po- čitniškem času je morda pri- ložnosti za obisk muzejev še več tudi zato, ker se na dopus ne odpravljamo več, kot ne koč, v druge dežele in kraj( ampak ostajamo v Slovenij Kako bogata je, pa nam poma ga odkrivati tudi Vodnik p slovenskih muzejih. MATEJA PODJEl Št.28 - 16. julij 1992 9 Bakle prižgane, pivo teče Slovesen začetek 28. turističnega tetina Pivo In cvetje v Laškem - vrhunec v sahoto z ilvajsetminutnim ognjemetom, ki se ho začel oh 22. url. Izpod grozečih in temnih oblakov so se minulo soboto na slovesno pripravljen Ašker- čev trg v Laškem spustili štirje padalci z baklami, ki so zago- rele na lepo okrašenem odru. Sledile so fanfare in pozdrav predsednika Turističnega dru- štva Staneta Kužnika, ki je številnim zbranim zaželel pri- jetno uživanje v številnih pri- reditvah Piva in cvetja skozi ves teden, tja do nedelje, 19. ju- lija. Žal je v prvih dneh priredi- tve nagajalo vreme. Že uvodno - finalno radijsko prireditev Takšen je bil pogled na Aškerčev trg v Laškem, kjer so v soboto začeli 28. turistično prireditev »Pivo in cvetje«. »Kar znaš to veljaš«, so morali prestaviti v dvorano Zdravi- lišča, ki pa za takšno oddajo Organizatorji v soboto v La- škem pričakujejo med 40 in 50 tisoč obiskovalcev, katerih ve- čina želi priti na prireditev z osebnimi vozili. Prav to dela organizatorjem največje teža- ve, saj je ustreznih prostorv za parkiranje premalo. Zato so za letos pripravili poseben pro- metni režim. Od Debra s celjske smeri do Strmce pred Rimskimi Topli- cami je na vseh možnih povTŠi- nah pripravljenih parkirnih prostorov za okoli 4 tisoč osebnih vozil. Ljudem, ki bi si radi ogledali Laško v najbolj nori noči in so iz neposredne bližine Laškega, priporočajo prevoz z avtobusi, ki bodo iz Celja v Laško in nazaj vozili non-stop. Eno vožnjo bo iz Ce- lja v Laško opravil tudi Mu- zejski vlak, možno pa se je pe- ljati tudi z rednimi vlaki. Cesta Celje-Šmarjeta bo v soboto za ves tranzitni pro- met zaprta od 20. ure zvečer do 3. ure v nedeljo, 19. julija. seveda ni bila najbolj primer- na. Predstavili so se mnogi mladi talenti, ki so se uveljavi- li na predtekmovanjih, v fina- lu pa je zablestela skupina de- setih deklet z imenom Conaca- bana iz Novega mesta, ki je zapela svojo pesem in preprič- ljivo očarala najprej poslušal- ce in nato še strokovno žirijo. Ob tej prireditvi so bile kljub dežju in čemernemu vremenu še številne druge ob in v šoto- rih ter šotorčkih, kjer je bilo dovolj priložnosti za zabavo in vrček piva. V Laškem je v teh dneh okoli 30 gostincev, ki so za postavitev svojih šankov izrabili vsak najmanjši možni prostor, nekateri pa so se pos- krili kar na dvorišča, do kate- rih je možno priti po temnih hodnikih. Montiranih je se- demdeset avtomatov iz katerih teče rumena belo penasta te- kočina, ki naj bi je v enajstih dneh stočih med 250 do 300 tisoč vrčkov. Tudi nedeljsko dopoldne ni obetalo nič kaj razveseljivega, saj je deževalo. Toda k sreči se je vreme toliko popravilo, da so lahko izpeljali tri priredi- tve, med katerimi je bila tudi najpopularnejša - Laščaniada. Nastopilo je šest ekip ljubite- ljev laškega piva, ki so se na šolskem igrišču pomerili v šti- rih šaljivih igrah. Po besedah enega izmed organizatorjev, Lojzeta Oberžana, je bilo med tekmovanjem dovolj smeha in je prireditev povsem uspela. Ekipe so se pomerile v štafet- nem skakanju z žogo in pitju piva, vlečenju vrčkov, iskanju pločevink v bazenu (tega so montirali na igrišču!) in dvi- govanju zabojev drug na dru- gega. Zmagala je ekipa ljubi- teljev piva Hum Laško pred Laškim II, Rimskimi Toplica- mi, Zgornjimi Gorjami, Lesca- mi in Laškim I. Zdaj gre zares Prvi del tega tedna je v La- škem minil ob živi glasbi, ki so jo vsak večer izvajali v velikih šotorih, ostale zanimive prire- ditve pa se bodo zvrstile v dru- gi polovici tedna. Tako bosta v četrtek zvečer kar dve zanimivi prireditvi: ob 20. uri se bo na Aškerčevem tr- gu začel »Večer po domače« z ljudskimi običaji, plesi, stoj- nicami z dobrotami vaških sej- mov in praznovanj in izdelki starih kmečkih obrti, ob 21,30 pa bo na graščinskem dvorišču veUka modna revija, ki jo bo vodila Miša Molk, igral pa bo ansambel Melos. V petek bo otvoritev cele vr- ste razstav, zvečer pa bodo na Aškerčevem trgu predstavili državne in pokalne rokometne prvake Pivovarne Laško iz Celja. V soboto bo osrednja prire- Grad Tabor bo med Pivom in cvetjem zaprt. Organizator se je za to odločil iz dveh razlo- gov: ker bo v mestu dovolj pri- ložnosti za zabavo, grad pa bodo na ta način obvarovali pred morebitnimi poškodba- mi, ki bijih lahko povzročil prevelik naval gostov. ditev z naslovom »Najbolj no- ra noč«, ki se bo začela ob 20. uri na Aškerčevem trgu, vendar bo v »ognju« vse mesto. Doslej največji ognjemet v Slovemji je napovedan za 22. uro. V nedeljo bo dopoldne še poroka po starih ljudskih obi- čajih, ki se bo začela ob 10. uri, ob 17. un bo velika parada »Pivo m cvetje« po laških uli- cah, od 18. ure dalje pa zaklju- ček s pihalnimi godbami in drugum ansambli. TONE VRABL Foto: EDI EINSPILER To je bila ena izmed tekmovalnih točk na laščaniadi, štafeta na balončkih s pitjem piva. Slednje je šlo bolje, kot prvo! IPLANINSKI KOTIČEK Iščejo oskrbnika Planinsko društvo Celje išče za svojo planinsko postojanko Frischaufov dom na Okrešlju, sposobnega in gospodarnega oskrbnika in dobro gospodi- njo. Dodatne informacije do- bite na Planinskem društvu v Celju. V ponedeljek proti Parizu v ponedeljek zjutraj se bodo s kolesi v Pariz na cilj najbolj znamenite večetapne kolesar- ske dirke Tour de France od- pravili Bojan Vodlan, Igor Golčman, Andrej Požun in Aco Ibraimov. V šestih dneh nameravajo prekolesariti 1500 kilometrov, v glavno mesto Francije pa naj bi dopotovali prav ob zaključku Toura. Dnevno nameravajo v dese- tih urah prevoziti med 250 in 300 km (Ibraimov bo preostalo trojko na kolesu le občasno spremljal), najtežji del poti pa bo prehod pod Mont Blancom. Celjski kolesarji so med več- mesečnimi pripravami na ta podvig v povprečju prevozili 7000 km. Ž.Z. Zlatoporočenca Falant iz Železnega Po petdesetih letih zakona sta Frančišek in Neža Falant iz Železnega v Gališki cerkvi ponovno rekla da. Mašo za zlatoporočenca je v soboto opravil Janko Cigale, civilni del poroke, ki je bil v žalski poročni dvorani (na fotografiji), pa je opravil Edmund Božiček. Frančišek in Neža sta se vzela 11. julija 1949. Imata tri otroke, šest vnukov in eno pravnukinjo. Otroški živ-žav v njunem domu ju pomlajuje in jima daje voljo do življenja. TONE TAVČAR Krvodajalska akcija na Brezah Občinska organizacija RK Laško pripravlja v sodelova- nju s Krajevno organizacijo Breze krvodajalsko akcijo na Brezah za celjsko bolnišnico. Odvzem krvi bo v sredo, 22. ju- Uja od 7. do 10. ure na Osnovni šoli Breze. Krvodajalce iz Brez in okoUških krajev vabijo, da se akcije udeležijo v čim več- jem številu. Delo z dihalnimi aparati Občinska gasilska zveza Celje je skupaj s pobrateno gasilsko zvezo v nemškem mestu Erdingu pripravila tečaj za gasilce prostovoljnii gasilskih društev, kako se uporabljajo dihalni aparati. Petdnevnega tečaja v Nemčiji se je udeležilo dvanajst gasilcev, ki so se tako spoznali z uporabo dihalnih aparatov za vse intervencije v primeru, da je atmosfera zastrupljena ali ob pomanjkanju kisika. Celjski gasilci so v vajah sodelovali s svojimi gasilskimi aparati, ki so jih domačini tudi pregledali, če ustrezajo vsem predpisanim normam. Tone Sentočnik je to obliko sodelovanja še posebej ugodno ocenil, saj je prvič prišlo tudi do konkretnega sodelovanja na strokovnem, praktičnem področju, ne pa samo za srečanje ob različnih obletnicah, kot je bil običaj doslej. Na posnetku so celjski gasilci prostovoljnih društev skupaj s predavatelji po uspešno opravlje- nem tečaju. TONE VRABL REKLI SO Tone Sentočnik, Občinska gasilska zveza Celje: »Kljub poletju imamo veliko dela. Trenutno ure- jajo vse potrebno, da bi čimprej prišli do penila za gašenje s peno, ki smo ga skoraj vsega porabili pri zadnjem velikem požaru v Cinkarni. Penilo bomo kupili v Nemčiji, ker je ce- nejše in kvalitetnejše od italijanskega. Žal pa ima- mo pri nakupu velike teža- ve zaradi pomanjkanja de- narja. Zavarovalnica nam ne pizna stroška porabe v Cinkarni, tako da bomo zastavili naša sredstva, ki so sicer namenjena za red- no dejavnost. Penilo bo stalo toliko denarja, kot ga mi porabimo v dobrem me- secu za redno dejavnost. Zdaj bomo storili vse, da penilo dobimo, saj ga mo- ramo imeti, če pride do po- novne katastrofe.« Št.28 - 16.julij 1992 10 Pretesni vrtci v šmarski občini le v vrtcih premalo prostora za vse otroke v Šmarju pri Jelšah se - za razliko od drugih občin našega območja - v vrtcih srečujejo s previsokim številom vpisa- nih malčkov. V občinskem sre- dišču imajo za september pre- več vpisanih kar 32 dojenčkov in 28 malčkov za pripravo na šolo. V vrtčevsko varstvo je zaje- tih tisoč 125 malčkov, kar po- meni približno 30 odstotkov vseh predšolskih otrok v obči- ni. Odstotek vključenosti otrok v vrtce je v primerjavi s povprečjem na celjskem ob- močju nižji, a kljub temu ima- jo v občini precej težav zaradi prezasedenosti vrtcev. Podatki o letnem številu novorojenih otrok v šmarski občini pa ka- žejo, da lahko težave zaradi previsokega vpisa v vrtce pri- čakujejo še, prihodnje leto; kasneje pa naj bi se pritisk ne- koliko umiril. Vrtčevskih no- vogradenj v občini - razen v Podčetrtku, kjer so glede na obstoječe normative zmoglji- vosti vrtca že polovično prese- žene - ne načrtujejo, saj ima prednost gradnja šolskih ob- jektov v Lesičnem in Kozjem. Po besedah ravnateljice vrt- ca Majde Vešligaj se v večini vrtčevskih enot v občini sreču- jejo s prezasedenostjo. Tako je šest skupin šmarske enote tudi za več kot četrtino prezasede- nih, najbolj pa se to pozna v skupinah dojenčkov. V jaslih naj bi bilo po obstoječih nor- mativih v vsaki skupini po 12 otrok, v Šmarju pa se povpreč- je vrti od 18 do 22 dojenčkov. Predšolske otroke iz Mestinja zaradi prezasedenosti preu- smerjajo v vrtca v Kostrivnici oziroma Rogaški Slatini. Pripravo na šolo bodo v Šmarju pri Ješah reševali v dogovoru z osnovno šolo. Malčki naj bi septembra pri- pravo na šolo obiskovali v po- poldanskem času v šolskih prostorih. V vrtcu so pred kratkim tudi začeli iskati dru- žine, ki bi bile pripravljene sprejeti otroke do drugega leta starosti v domače varstvo. Do- slej so sprejeli eno prijavo - za družinsko varstvo šestih otrok pa ponujajo v občini redno za- poslitev z mesečno plačo pri- bližno 23 tisoč tolarjev. Ob tem je treba dodati, da se v število šestih varovanih malčkov vštejejo tudi domači otroci. V občini menijo, da bi težave vsaj delno premostili že s tremi družinami, ki bi bile pripravljene sprejeti otroke. I.STAMEJČIC Turistične vozovnice Siovanija raii za tujce Slovenske železnice so z avstrijskimi sklenile spo- razum, ki potnikom ponuja vrsto ugodnosti za potova- nja z vlaki obeh držav. Ta- ko velja za otroke do šeste- ga leta brezplačen prevoz, do petnajstega leta pa 50- odstotni popust. Do 40 od- stotkav ceneje se lahko vo- zijo tudi skupine. Pomembna novost so tu- ristične vozovnice za tujce, imenovane Slovenija rail, ki veljalo za posameznike ali skupine do pet potni- kov. Omogočajo poljubno število potovanj v prvem ali drugem razredu vseh vlakov na slovenskih želez- nicah, veljajo pa 10, 20 ali 30 dni. N.VERK Mednaroilni Icviz o Koiumbu v okviru Evropskega knjižnega tedna nemška bral- na ustanova Stiftung Lesen vsako leto pripravlja med- narodni kviz za mlade bralce. V tekmovanje, ki zdru- žuje šolarje iz desetih evropskih držav, se je letos prvič vključila tudi Slovenija. Organizatorji so se odločili, da bodo letošnji kviz namenili petstoti obletnici odkritja Amerike in Kri- štofu Kolumbu. V Celju so se v projekt vključili v oddelku za otroke celjske knjižnice; tako lahko otroci, ki bi se radi »spo- padli s Kolumbom in Ameriko«, teste dobijo in rešijo v tej knjižnici. Knjižničarke so pripravile tudi raz- stavo, na kateri si je mogoče ogledati vso literaturo, s katero si lahko bralci pri reševanju kviza pomagajo. Kviz se bo končal v začetku septembra, ko bodo v knjižnici pripravili veliko žrebanje, nagrada za naj- boljše pa bo enodnevni izlet mladih bralcev in njihovih knjižničark ter članov Zveze prijateljev mladine iz Celja. Izlet bo sedemnajstega septembra, na dan zlatih knjig. N.-M.S. IVied pivom in cvetjem bosta reiila »da« Po starih šegah se bosta poročila Metka OJsteršek In Jože Bezgovšek Med turistično prireditvijo Pivo in cvetje bodo v Laškem tudi letos pripravili kmečko ohcet po stari šegi. Scenarij za poroko na star način je tokrat pripravila Irena Mu- le j, sodelovali pa bodo mnogi člani kulturnih društev iz la- ške občine, ki ohranjajo sta- ra ljudska izročila. Ohcet po stari šegi bo na občinskem dvorišču, začelo pa se bo s slovesom neveste od doma in šranganjem. Po- ročni obred bo v dvorani Iz- vršnega sveta občine Laško opravil predsednik laške ob- čine Miloš Veršec. Poročila se bosta Metka Ojsteršek iz Marija Gradca ter Jože Bezgovšek iz Celja. Prijavila sta se sama, želita pa si samo to, da bi celoten obred minil lepo in da bi si ga za vse življenje zapomni- la. Poleg ostalega ju je ver- jetno združil ples oziroma ljubezen do plesa, saj je Met- ka štiri leta plesala pri fol- klorni skupini v Marija Gradcu, Jože pa v osnovni šoli Lava v Celju. Metka je frizerka in tre- nutno brez zaposlitve, Jože pa dela v Ferralitu. Dom si urejata v Žalcu, v novem na- selju. Ohcet po stari šegi se bo začela v nedeljo ob 10. uri, sledilo bo šranganje, po- ročni obred ter ohcetne šege in običaji, ob 12,30 pa bo še potrditev poroke v cerkvi v Marija Gradcu. Metko in Jožeta bo poročil nadžupnik in dekan iz Laškega Jože Horvat, obred pa bo še pose- bej svečan, ker bo potekal na sam god farnega patrona (Krmeljska Mati božja). TONE VRABL .......Foto; EDO EINSPIELEE. Siovo od najstarejše Ceijanice Za stoti rojstni dan, 1. apri- la, smo voščili Mariji Lubeco za častitljivi jubilej skupaj s predstavniki krajevne skudl nosti Medlog, katere domačiji ka je bila. Tedaj smo ji dejali: »Pa na svidenje za stoprvi rojstni dan«. Obljubili smo, da prav gotovo pridemo v Škvar- čevo ulico 10, kjer je zadnji dve leti, odkar ji je hišico na Babnem uničila poplava, za- njo lepo skrbel nečak Avgust Škoflek. Žal je Marija prej od- šla. Na celjsko pokopališče so jo pospremili v ponedeljek,; v krajevni skupnosti pa so se ji oddolžili s cvetjem in besedaj, mi, ki so pripovedovale o njfl nem življenju. * Ob zadnjem obisku pri njej^ doma pa je še sama pripovedo- vala, kaj vse jo je doletelf v dolgih desetletjih. Prvega moža ji je vzela prva svetovn vojna. Poizvedovala je za njin a nikoli ni izvedela, kje počiva Ostala je sama s hčerko, ki p jo je, komaj štirinajsletno, iZ' gubila v prometni nesreči. Ni; koli je ni prebolela. Da ne bi bila tako sama, se je ponovn»konjska meja«, primorski cariniki pa svoji meji s Hrvaško pravijo »ribja meja«. Pujsi brez državljanstva Hrvaški kmet Ivo Hudina iz Sutlanskega Lukavca je 11. mar- ca letos pri Drašah na Bizelj- skem izven mejnega prehoda prepeljal v Slovenijo 17 živih odojkov, pri tem pa so ga zalotili obmejni policisti, ki so bili na obhodu. Carinarnica v Celju je ocenila, da so odojki vredni 80 tisoč tolarjev, po veljavnih pred- pisih pa bi lahko Hudina za pre- Hrvaške svinje v slovenski karanteni. Pitati jih morajo cariniki kršek plačal denarno kazen do irišine šestkratne vrednosti pre- tihotapljenih pujsov. Istega dne je je z 19 odojki na istem kraju podal prek meje tudi Josip Pon- p-ac iz Radakova. Obmejni orga- li so ga zalotili in odojke ocenili la vrednost 72 tisoč tolarjev. Hudina in Pongrac sta le dva zmed mnogih, ki so letos na ob- nočju, ki ga pokrivajo cariniki carinarnice Celje, prek sloven- ski i-hrvaške meje tihotapili svi- Vsem, ki so jih zalotili, so letos odvzeli že več kot sto ;miij. s tem pa so si cariniki na ako imenovani zeleni meji s Hr- vaško nakopali kup težav. Svi- Med zaplenjenim blagom, ki ga odvzamejo cariniki, je mnogo tu- di bižuterije, tekstilnih izdelko\ in predvsem kavbojk. Franc rumšek pravi, da ga tihotapijo predvsem za prodajo v hutikih v Sloveniji. Tovrstno blago na Hrvaškem ni cenejše le zaradi ugodne menjave med hrvaškim iinarjem in tolarjem, temveč tu- li zato, ker je na Hrvaškem veli- lo zasebnih delavnic, kjer ga ze- o poceni izdelujejo. ij' ki jih odvzamejo tihota- )' ! mora najprej pregledati narski inšpektor, ki zanje odredi trajanje obvezne ka- anlene. Cariniki jih pred pote- :om karantene ne smejo prodati, ' so se morali letos preleviti ^edno v živinorejce. K sreči i >■ zadnje čase sporazumeli kmetijskima zadrugama Šmarju in Šentjurju, ki zanje r^anizirata v času karantene itanje svinj in kasneje zakol. Inogo svinj gre tudi v prisilni zakol, saj Franc Tumšek, uprav- nik Carinarnice Celje, pravi, da imajo z njimi samo stroške. Solata v čakalnici Med blagom, ki ga obmejni organi največkrat zaplenijo, je veliko kmetijskih pridelkov, vrt- nin in gozdnih sadežev. Edvard Krajnc iz celjske carinarnice pravi, da so zalotili že tovore po 600 kilogramov breskev ali 100 kilogramov šampinjonov, dnev- nih tovorov solate, drugih vrtnin in gob pa niti ne omenja posebej. Težava je v tem, pravi Krajnc, ker inšpektor za fitokaranteno vztraja, da cariniki svežo zele- njavo ali sadje zadržijo na mej- nem prehodu. Ker pa je najbližji pristojni inšpektor na mejnem prehodu Macelj, minejo včasih tudi trije dnevi, preden si pride odvzeto ogledat. Po treh dneh pa je zaradi pomanjkanja hlajenih skladiščnih prostorov večina sa- dja nagnitega, zelenjava uvela in neprimerna za nadaljnjo pro- dajo. Med tihotapci na zeleni meji pa se najdejo tudi bolj podjetni, ki se ne ustrašijo mahniti jo prek državne meje s tovornjaki ali ce- lo vlačilci. Peter G. iz Smartnega ob Paki je 7. februarja letos v bližini Rajnkovca izven mejne- ga prehoda poskušal v Slovenijo prepeljati skoraj štiri tone lušče- ne koruze. Odvzeli so mu koruzo, plačal pa je kazni za tihotaplje- nje in ilegalen prestop meje. Nevidna meja Do carinskih prekrškov pri- haja tudi povsem naključno. Franc Tumšek pravi, da je s slo- venske strani meja povsod ozna- čena, na hrvaški strani pa ne. Tako se človeku, ki ne pozna krajev, skozi katere vozi, kaj hi- tro pripeti, da prevozi meddr- žavno mejo, ne da bi to sploh opazil. Oglejmo si eno izmed takšnih zgodb. Franc Jelovšek iz Arclina je 25. januarja letos na Hrvaškem naložil 484 vreč umetnega gnoji- la. Peljal naj bi jih Francu Debe- laku, kmetovalcu iz Kunšperka. Debelak je Jelovšku celo naročil, naj gnojilo ocarini, saj bi ga to skupaj s prometnim davkom sta- lo le okoli 5 odstotkov vrednosti tovora. Jelovšek se je iz Kutine peljal do Zaprešiča, tam pa pri- čel ljudi ob cesti spraševati, kje se pride na slovensko carino. Ta- ko dolgo so ga usmerjali, da se je nenadoma znašel na naši strani meje, tu pa so njegov vlačilec odkrili slovenski policisti. Cari- niki so po zbranih podatkih poli- cistov ugotovili, da Jelovšek ob- mejnih krajev na tistem koncu res ne pozna in da se je dejansko hotel ustaviti na carini, zato je moral plačati le 20 tisoč tolarjev kazni, gnojilo pa so vrnili Debe- laku. Cariniki se potijo Franc Tumšek s celjske cari- namice pravi, da potem, ko je Franc Tumšek: »Lani smo dnevno ocarinili okoli 70 to- vornjakov, letos 220.« meja s Hrvaško lani postala meddržavna, na celjski carinar- nici niso povečali števila zajjo- slenih. Dodatno zaposleni so le cariniki na mejnih prehodih med Bistrico ob Sotli in Rogatgem. Prej so v Celju dnevno ocarinili okoli 70 tovomjakov blaga, zdaj pa v Celju in Rogatcu na dan pregledajo tudi do 220 naloženih tovomjakov. Vse to in drugo ca- Pričakovati je, da se bo slovenski izvoz na Hrvaško v prihodnje še zmanjševal. Hrvati namreč za slovensko blago, namenjeno za široko potrošnjo, ob uvozu zara- čunajo 23,5 odstotka dajatev, za repromaterial pa so dajatve 16- odstotne. Na slovenski carini je ob uvozu s Hrvaške potrebno plačati le en odstotek tako ime- novane carinske evidence ter ustrezen prometni davek. Nekaj malega več je carinskih stroškov ob uvozu živilskih izdelkov ali pridelkov, saj so potrebna tudi sanitarna, tržna in veterinarska dovoljenja. rinsko delo na carinarnicah v Celju in Velenju ter na zeleni meji opravlja 77 carinikov. Pravi, da so tudi cariniki le ljudje in da pač ne morejo po- vsem spregledati dejstva, da so Slovenci in Hrvati na tej in oni strani meje še do včeraj tako re- koč živeli skupaj. Tako recimo še dandanes velja, da iz hrvaške Straže prihaja v Rogatec plin, Rogatčani pa Stražane oskrbuje- jo s pitno vodo. Zato cariniki predvsem ločujejo med tistimi, ki zavestno kršijo carinske pred- pise, in onimi, ki se novih razmer v Obsotelju še niso privadili. Krajnc dodaja, da cariniki pri svojem delu vidijo tudi kup člo- veških stisk. Tako bo eden večjih problemov v prihodnje ta, da slovenski otroci s Hrvaške v pri- hodnje ne bodo mogli več na slo- vensko stran v šolo, saj jim hrva- Najživahnejši mejni prehod s Hrvaško na območju Carinar- nice Celje in UNZ Celje je v Ro- gatcu. Cariniki in policisti tu za- gotavljajo popoln mednarodni prehod tovornega in potniškega prometa po cesti in železnici. Doslej so svoje delo opravljali dobesedno pod milim nebom. S pomočjo občine Šmarje pri Jelšah in šmarskega gospodar- stva pa so zdaj ob mejnem pre- hodu postavili stavbo za obmej- ne formalnosti ter parkirišče za tovornjake pri železniški postaji v Rogatcu. V ponedeljek so se v nove prostore tudi vselili. Tam bodo odslej carinili vse blago, ki prehaja mejo v obeh smereh. V Rogatcu so medtem zasebniki že ustanovili tudi več podjetij, ki se ukvarjajo s špedicijo. Kompas pa je odprl obmejno menjalnico. ški obmejni organi ne bodo do- volili prehoda, če ne bodo imeli tako imenovane domovnice in potnega lista. BRANE PIANO KOZERIJA Čiščenje pri repu Julij je in so pasji dnevi. Najbolj pasji za tiste, ki so v teh prijaznih dneh dobili svinjske odločbe o tem, da lahko in smejo odslej in do nadaljnjega doma čičati in čakati. Med srečnimi izbranci seveda ni kaj prida tistih »od zgoraj«, zato je pa toliko več tistih »od spodaj«. Je pač tako, da vedno tisti »od spodaj« gor plačujejo, tisti »od zgoraj« pa modro molčijo in globoko in na široko razmi- šljajo, kako bi sprivatizirali zloglasno družbeno lastnino. To je res zanimiv pojav; sploh še, če upoštevamo prasta- ri rek, ki pravi, da riba smrdi pri glavi. »Že,« bi rekel kak gospod politik, »ampak naša riba je drugačna: prekleta komunizem in jug sta kriva, da naša ekonomija komajda še plava, kolikor pač plava, če sploh še plava. Hvala Bogu in zakonu o denacionalizaciji, da je vsaj še glava nad vodo - kdo bi zdaj mislil na podrobnosti, kot so škrge in rep!« To je res zanimiv pojav; sploh še, če upoštevamo sveto- pisemsko misel - in te misli so dandanašnji jako važne! — češ, prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi. V lepo slovenš- čino se da reč namreč prevesti in se krasno in po domače razumemo: zadnji, tisti »od spodaj«, bodo prvi (na listi čakajočih), prvi, tisti »od zgoraj«, pa bodo zadnji (ne le n^ listi čakajočih). Ko človek takole razmišlja, si ne more kaj, da ne bi čutil, kako se zares vse bolj približujemo božjemu kralje- stvu - se že dogajajo čudeži: med in mleko besnih kmetov že skoraj tečeta po cesti in Vitomir Gros-Banananjam seje odločil, da bo pač predsednik pa pika. Julij je. Ljudje odhajajo na dopust: tisti »od zgoraj« se bodo vr(i)nili, marsikdo od tistih »od spodaj« pa se ne bo; svoj dopust bo »užival« na dolge proge. Kaj pa je leto, dve v primerjavi z večnostjo?! Čistka se je začela. Zanesljivo in brez milosti. In kot ponavadi na dnu, pri repu. Pri snažilkah in v proizvodnji. Pri fizikalcih, ki se najmanj spoznajo na fiziko in jih zato vedno nategnejo. Pri tistih, ki jih je največ in jih je zato lahko tudi manj. Saj veste, kako pravijo tisti »od zgoraj«: »Varčevati je treba, pa naj stane, kolikor (delavcev) hoče!« SPODNJI LOJZ Z novostmi do kupca Pred dobrim letom so na Te- harski cesti 111 v Celju, v obnov- ljenem mlinu, odprli BIO DOM, trgovino, v kateri je možno kupi- ti vse za olepšanje bivalnih pro- storov. Kmalu po odprtju so pro- dajne in razstavne prostore v pritličju razširili za dobrih 150 kvadratnih metrov, tako da je sedanja površina 450 kvadratnih metrov. BIO DOM je ena največjih za- sebnih maloprodajnih trgovin v Sloveniji. Ob odprtju sta bda v njej zaposlena dva delavca, da- nes pa jih je že osem. Zdravko Bizjak je direktor BIO DOMA, zaradi vseh dosež- kov v prvem letu obstoja pa je lahko upravičeno zadovoljen in tega tudi ne skriva: »Pri nas je možno kupiti vse, kar ponuja slovenski trg, veliko pa imamo tudi uvoženih stvari, nekaj celo iz drugih republik nekdanje Ju- goslavije, kvalitetne izdelke po izredno ugodnih cenah. Vedno predstavljamo tudi svoje progra- me, ki jih izrišemo doma, naredi- jo pa jih naši kooperanti.« Koliko glavnih programov imate? »Štiri! Prvi je lastni program, ki ga izvajamo sami ali s pomoč- jo kooperantov. Dmgo je proiz- vodnja za izvoz na žagi, potem je splošni program s poudarkom na kuhinjah in četrti je naš inženi- ring, ki je zelo močno zastopan. Trenutno imamo tri kooperante, morda jih bomo v prihodnje ime- li še več. Novosti pripravljamo v kuhinjskem in otroškem pro- gramu, izboljšave bodo pri se- dežnih gamiturah, ki bodo udobnejše, višje in bogatejše, pripravljamo francosko posteljo na drug način, skratka, načrtov je veliko. Zlasti velike načrte imamo pri kuhinjah« Ostali načrti... »Urediti želimo še zgomje nadstropje v mlinu, ki je zaen- krat še prazno. Čakamo na pri- ložnost, ko bomo objekt lahko kupili. Veliko pozornost name- njamo tudi naši žagarski dejav- nosti, žagamo les za izvoz. Pri- pravljamo se na novo proizvod- njo, ki se bo začela v začetku septembra. Lahko bomo opravili kompleten razrez lesa v elemen- te za potrebe tujega trga. Novost bo tudi stroj za male posege v les. Kupec bo prišel s svojimi željami in idejami, mi pa mu bo- mo material razrezali, kot bo že- lel. Pomagamo kooperantom pri obnavljanju strojnega parka. Z novimi stroji bomo potrebova- li tudi nove ljudi, ki se bodo zag- nano lotili dela.« Situacija na tržišču ni rož- nata ... »Težka je, to je res in tega se zavedamo. Zato imamo v ognju tri področja, da se obdržimo. Trudimo se z našo ekipo in zaen- krat uspevamo. Brez napora pa seveda ni rezultatov. Naši mi- zarji bodo naredili tisto, kar je popularno na Zahodu in je lju- dem všeč. Dodali bomo nekaj domačega znanja in kupec bo zadovoljen. Izpopolniti želimo tudi opremljanje stanovanj in drugih prostorov. Lahko opravi- mo kompletno opremo stanova- nja na ključ! Opremili smo zdravstveni dom, ki je bil uničen po poplavi. Kupci radi kupujejo pri nas, ker imamo ugodne cene, smo pa tudi drugače zanimivi.« EP Št.28 - 16. julij 1992 12 Lovec na daljave In rekorde Gregor Cankar Je v polHrugem letu ¥ skoku v HaUavo napreUoval za 78 cm - Septembra v Seul na mladinsko SP Atleti Kladivarja so doslej prispevali že več kot polorico vseh celjskih olimpij- cev, v tako rekoč vsakem atletskem rodu pa je nekaj izjemnih talentov. Mladinke so letos osvojile ekipno državno prven- stvo in bodo septembra nastopile na po- kalu evropskih pr\'akov, toda med vsemi je veliki up brez primere 17-letni Gregor Cankar. »Že v zimskem pripravljalnem obdob- ju sem se zaradi nastopa na mladinskem svetovnem prvenstvu zavestno bolj po- svetil skoku v daljavo. Normo in s tem tudi osnovni cilj sezone sem izpolnil ko- nec junija s skokom 751 cm, za prvenstvo v Seulu pa so vse napovedi nehvaležne. Norma je bila povprečje finalistov zad- njih mladinskih EP in SP, za nastop v se- ulskem finalu pa bo najbrž treba presko- čiti že okoli 770 cm. Z malo sreče bi mi lahko uspelo, kaj več pa si ne obetam, saj bom mladinec tudi čez dve leti in sem z osebnim rekordom na svetovni mladin- ski lestvici šele okoli 20. mesta,« je pri- povedoval mladi atlet, ki bo jeseni dijak 4. letnika STŠ - smer kemija, nakar načr- tuje študij na Fakulteti za šport. Sreča. Najbrž je to ugoden veter v hrbet? Veter v prsa me strašno moti, pomoč vetra v hrbet pa mogoče bolj kot drugim pomaga pri doseganju boljših rezultatov, ker ob 180 cm tehtam komaj 65 kg. Na mladinskem pokalu Savaria v Varaždinu sem pred slabim mesecem dni pri pre-_ močnem vetru skočil 763 cm, čeprav sem se odrinil že pred desko, ki je široka 20 cm. Torej bi bil to lahko že skok blizu osmih metrov, realno pa sem sposoben precej manj. Zate je pri skoku v daljavo značilna izredna zanesljivost: prestopov je zelo malo, rezultati pa vselej prek sedem me- trov. S tem vprašanjem se nisem nikoli po- sebej ukvarjal. Če sem dobro pripravljen, bom tudi dobro skočil. V prvem delu sezone sem se sicer nekoliko obremenje- val z normo, in ko sem pozimi skakal okoli 650 cm, se mi je je pot v Seul zdela grozno oddaljena. Toda trener Brane Strožer je bil zadovoljen in to me je po- mirilo. Zalet imam zelo dolg in najprej naredim nekaj uvodnih korakov. Ideal- nega odriva ne ujamem najbolj pogosto, praviloma mi manjka 10 do 15 cm. Naj- več zaradi vetra, s katerimi se z mojo težo res ne morem boriti. Pomembna je tudi tehnika skoka. Za katero si se odločil? Enako kot Bilač, ko se je treba v zraku čimbolj zlekniti, podobno kot pri skoku čez letvico. Pozimi sem poskušal s korač- no tehniko, ki jo uporabljajo črnci, toda z vmesnim korakom v zraku mi ni šlo najbolje, ker mi noge prehitro padejo v jamo. Če le uspem, tudi podaljšam skok, pri doskoku pa izgubim največ pet cm. Kje so potem rezerve na poti proti osmim metrom? Povsod. Za skakalce v daljavo je zelo pomemben šprint, v katerem pa nisem med najhitrejšimi. S težjimi utežmi se lahko veliko popravi. Talent? Samo s ta- lentom se lahko v daljavo preskoči šest metrov, za mojih 7,50 cm pa je potreben temeljit trening. V atletske vrste sem za- šel povsem naključno: po tekmovanju v 5. razredu me je Miro Kocuvan povabil na trening, ki je bil zame le zabava. Med počitnicami me sploh ni bilo blizu, ob prehodu v srednjo šolo pa se je začelo zares in veliko dolgujem tudi Branetu Strožerju, ki je vseskozi moj edini trener. V zadnjem letu in pol si osebni rekord v skoku v daljavo popravil za neverjetnih 78 cm, zmaguješ pa tudi v drugih disci- plinah. Pravijo, da bi si rojen desetero- bojec? Najraje imam skok v višino. Osebni rekord je 212 cm, kar je le tri centimetre slabše od norme za MSP, toda za to disci- plino sem premajhen. Tekmujem še na 110 metrov z ovirami in v troskoku, kjer bi ob nekaterih primerjavah moral ska- kati že preko 15,50 m. Deseteroboj? Bo- mo videli. Moral bi okrepiti postavo in se naučiti skakati s palico. Preveč se še ne smem obremenjevati, ker sem si pred leti na Gozdni šoli v Mozirju z vil oba gležnja in nato prehitro začel s treningom. Odtlej imam vezi razrahljane in mi gležnja po- gosto otekata, a je še vse v redu. Tudi z levo odrivno nogo. sporeo aiietsKega dp Sobota, 18.7.: 15.55 - otvoritev; 16.00 - 100 m ovire (ž, polfinale), palica; 16.15 - 110 m ovire (m, polfinale); 16.30 - 100 m (ž, polfinale), višina (ž), kopje (m); 16.40 - 100 m (m, polfinale), daljina (m); 16.55-lOOmovire(ž), 17.10 - llOmovire (m); 17.20 - 1500 m (ž), krogla (m); 17.30 - 1500 m (m), disk (ž), 17.40 - 100 m (ž), 17.50 - 100 m (m), troskok (ž); 18.00 - 400 m(ž), 18.10 - 400m(m), 18.20 - 5000m(ž); 18.45 - 10000 m (m), 19.30 - 4 x 100 m (ž); 19.40 - 4x100 m (m). Nedelja, 19.7.: 16.30 - višina (m), kla- divo (m), troskok (m), kopje (ž); 16.40 - 400 m ovire (ž); 17.00 - 400 m ovire (m); 17.10 - 200 m (ž); 17.20 - 200 m (m); 17.35 - 800m(ž); 17.45 - 800m(m); 17.55 - 3000 m (ž), daljina (ž), disk (m); 18.20 - 3000 m zapreke (m), krogla (ž); 18.35 - 200 m (ž); 18.45 - 200 m (m); 18.55 - 5000 m(m); 19.15 - 4x400m(ž); 19.25 - 4x400 m (m); 19.40 - 20 km hoja (m). V soboto te na državnem prvenstvTi čaka dvoboj z Bilačem... ... nikar ne pričakujte preveč. Po iz- polnjeni normi sem imel aktivni počitek in se ukvarjal z drugimi športi. S pravimi treningi sem spet začel šele v ponedeljek. Moj cilj je vendarle mladinsko SP, v so- boto pa ne verjamem, da bom preskočil sedem metrov. In še nekaj. Moji rezulati gredo že od samega začetka strmo navz- gor in neizogibno mora priti do zastoja ali padca. To je povsem normalno in mo- goče se bo to zgodilo že naslednje leto, čeprav bo mladinsko EP v San Sebasti- anu pravi motiv. Prvi pravi vrhunec pa bo vendarle mladinsko SP 94. ŽELJKO ZULE RA^fORAMA Plavanje Prvenstvo Slovenije Maribor: moški - 400 m kravi: 4.Tešovič 4:11,54, 1500 m kravi: 2.Tešovič 16:21,96; 100 m prsno: l.Vra- čun 1:07,50; 100 m delfin: 3.Vračun 59,62; 200 m meša- no: 3. Jurak 2:17,81, 400 m me- šano: 4.Tešovič 4:55,03. Tenis Prvenstvo Siovenije Ljubljana: moški - l.kolo: Doberšek (Ce)-A. Stare (Trig) 6:2, 4:6, 6:0, Furlan (Ce)-Mar- tinčevič (Br) 6:7, 0:6, Topčič (ŠTK)-Rečnik (ŽTK) 6:4, 7:5, Dovšak (Vel)-J. Božič (Kp) 0:6, 0:6; 2.kolo: Doberšek-Martin- čevič 7:5, 7:6, Topčič-Janško- vec (Tr) 7:5, 1:6, 1:6; četrtfina- le: Doberšek-Por (Tr) 4:6, 2:6. Konjeništvo Prvenstvo Slovenije Gotovlje - člani: 1. Pevec (Gotovlje, Lucas) 4, 2.Kučer (Celje, Leokadia) 8, 3.Bizjan (R. Slatina, Drim) 12, 4.Finž- gar (Ljubljana, Jablan) 21,25, 5.T.Laufer (Gotovlje, Rodri- guez) 24; ekipno: 1. Gotovlje (Pevec, Laufer) 12, 2. Ljublja- na 36,25, 3. Otočec 48; mladin- ci: I.Novak (Gotovlje, Ferret) 4, 2. Jeza (Maribor, Atom) 8, 3. Kušar (Krumperk, Oaza) 8... 5. Rifelj (Mozirje, Ekrazit) 28, 7.Janič (Gotovlje, Farys) 39, 9. Hrup (R. Slatina, Amigo) 108; ekipno: I.Maribor 8, 2. Gotovlje (Novak, Janič) 36, 3. Krumperk 72; mladi konji: l.Blažič (Maribor, Wind) O, 2.Šeško (Celje, Čar) O, 3. Kač (Gotovlje, Adriana) 4, 4.Ska- licki (Celje, Wivien) 4 ... 7. Be- ber (SI. Konjice, Dikson) 8, 8.Košič (Gotovlje, Sara) 11, 9.Kučer (Celje, Linda) 1.6,75. Ribolov Prvenstvo Slovenije Šmartinsko jezero - kadeti (do 18 let): I.Maribor 15, 2. Zasavje 25, 3. Novo mesto 42, 4. Ljutomer 43, 5. Celje 46, 6. Ptuj 50, 7. Gorenjska 66, 8. Primorska 69, 9. Ljubljana 90; posamezniki: l.Galatič, 2. Gurbaj, 3. Koder (vsi Mb) ... lO.Hajnšek, 12. Bizjak, 13. Bo- gadi, 14. Ramšak, 40. Kepic (vsi Ce); juniorji (do 14 let): I.Ljutomer 17, 2.Maribor 22, 3. Zasavje 28, 4. Ptuj 40, 5. Cto- renjska 49, 6. Celje 51; posa- mezniki: l.Bauman, 2.Dobri- jevič (oba Mb), 3.0vsenak (Ljut) ... 18.Kuhar, 22.Štem- berger, 25.Jurkošek, 28. Lar^ pret, 29. Simončič (vsi Ce). Atletika Prvenstvo Slovenije Celje - deseteroboj: l.PiiC] har (ZAK Lj) 5983; pionir^ - troboj: 1. Valant (Klad) 314; 2. Moravec (Vel) 2650, 3. Govf dič (KI) 2647; švedska štafet (400 X 300 X 200 x 100 m) - ški: I.Ptuj 2:00,7, 2.Velen) 2:03,6; ženske: IVelenj 2:23,8; izven konkurence - pj lica: Kranj C (KI) 490, Loreju (Mb) 470. Vaterpolo Slovenska liga l.kolo: Koper-Neptun 26 (4:3, 10:0, 8:3, 4:0), strele; Glavan 4, Planinšek 2; 2=kol( Kranj-Neptun 15:11 (3:3, 2:; 5:2, 5:3), strelci: Glavan, Roj man 4, Planinšek 3. Judo Ostrožno 02 Rezultati: Ostrožno-Taicer to 3:2, Ostrožno ml-Burkir( hen 1:4, Ostrožno-Ostrožu ml. 4:1, Tarcento-Burkirche 4:1, Ostrožno-Burkirchen 2:! Ostrožno ml.-Tarcento 0:1 Končni vrstni red: l.TarcenI (Ita) 4 (11:4), 2.0strožii 4 (9:6), 3.Burkirchen (A 4 (8:7), 4. Ostrožno ml. 0. Na boljši posameznik: Fabja (Ostr). Odbojka Kvalifikacije za 11. ligo Braslovče — moški: Brasb- če-Radenci 3:0, Izola-Prm na 3:0, Radenci-Prvačina \\ Izola-Braslovče 3:0, Izola-E; denci 3:2, Braslovče-Prvačk 3:0. Končni vrstni red: Izola Braslovče 4, Radenci 2, Pra čina 0. V II. SOL sta se uvrsti Izola in Braslovče. Streljanje 17. prvenstvo Rečicf Rečica pri Laškem: vojaši puška - ekipno: l.Sial (Jera 190, Jager 185, Frece 183) 55 2. Kovinar (Dečman 186, K čevar 175, Hočevar 174) 53 3. Žalec (Melanšek 191, Čeh vin 176, Kotnik 161) 528 it posamezniki: l.Melanš (Žal) 191, 2.Jeram (S) 1! 3. Dečman (Kov) 186, 4.JaJ (S) 185, 5.Frelih (STT) li 6.Čehovin (Žal) 176, 7. Kote (DP) 175 itd. Odbojkarice na startu z Romunkami Tekmovanje v evropskih od- bojkarskih pokalih se bo zače- lo 3. oktobra, Celjankam pa je žreb na startu pokala medna- rodne zveze CEV določil ro- mimskega predstavnika Buka- rešto. V celjskem taboru bi v na- slednjih dneh lahko prišlo do bistvenih sprememb, saj re- prezentantke - sestri Gašper in Bivškova razmišljajo o odho- du. Prestopni rok za odbojkar- je traja do 30. julija. Trije nasiovi v Gotovije Državno prvenstvo v preskakovanju ovir se je v Gotovljah ob organizacijskem uspehu končalo tudi z velikim zmagoslavjem domačega zastopstva, ki je osvojilo polovico naslovov. Do najbolj dragocene lovorike je v članski konkurenci Aleš Pevec prišel šele z odličnim zadnjim nastopom, vse tri kolajne pa so ostale na celj^ skem koncu, ki tako postaja slovenski center preskakovanja ovir.l Nova mladinska prvakinja 16-letna Maja Novak bo že danes začela] z nastopom na mladinskem EP v Belgiji, v konkurenci blizu 80] tekmovalcev in tekmovalk pa pričakuje predvsem nabiranje prvih (večjih) mednarodnih izkušenj. Prvenstvo je minilo tudi z nekate- rimi padci, najhuje pa jo je skupila Maja Laufer iz Maribora (na sliki), ki je mladinsko tekmo končala v bolnišnici, vendar so ugoto- vili le nekaj odrgnin. Foto: TONE TAVČAR, Cellani prvič v športnem ribolovu šmartinsko jezero je bilo dva dni prizorišče državnega prvenstva v lovu rib s plovcem za kategoriji do 18 in 14 let. Mladi športni ribiči so skupaj ujeli 250 kilogramov rib, ki so jih po tekmovanju v skladu s pravili športnega ribolova vrniU v vodo. Prvič je na tako pomembnem tekmovanju na- stopila tudi reprezentanca celjske regije, ki je imela v do- mačih vodah nekaj smole. Na izbirnem tekmovanju za sesta- vo državne reprezentance, ki bo prihodnji mesec nastopila na mladinskem SP v Luksem- burgu, ni pomembno samo poznavanje terena, marveč je veliko odvisno tudi od sreče pri žrebu lovnih sektorjev. Ce- ljanom so se uvrstitve na me- sta, ki pomenijo nastop za re- prezentanco sicer izmuznile, vendar so bili v konkurenci kadetskih ekip vseh regijskih selekcij (oblikujejo se glede na porečja) celo v boju za brona- sto kolajno. Foto: EDO EINSPIELER Št.28 - 16. julij 1992 ,13 Med maloduSjem In uspehi Portret celjskega olimpljca Štefana Čuka Osemdeseta leta so bila zlato obdobje celj- skega juda in Štefana Čuka, ki se je za umik s tatamija odločil nenavadno hitro: v obdobju največjih uspehov, ko je v domači areni v lahki kategoriji do 65 kg dobil neprekosljivega tek- meca, svetovnega pr\'aka Bečano\'iča in je po hudi poškodbi kolena dokončno potegnil črto pod vrhunsko kariero. Le tako bi lahko doumeli njegove trenerske začetke v matičnem klubu Ivo Reva ter letoš- njo zimo tudi vodenje reprezentančnih pri- prav. Toda usoda se pogosto poigra z življe- njem in prav odpisanemu ter za marsikoga Štefan Cuk se je rodil 19. avgusta 1962. Poklic: učitelj telovadbe na osnovni šoli Fran Roš. Naslov: Cesta na Dobrovo 99. Največji uspehi: udeleženec svetovnega prvenstva v Seulu 85 (izpadel v l.kolu) in Essnu 89 (2. kolo), evrop- skih prvenstev v Rostocku 82 (3. kolo), Liegeu 84 (l.kolo), Hannovru 85 (7. mesto) in Beogra- du 86 (ekipni bron), univerziade v Kobeu 85 (9. mesto), nosilec bronaste kolajne z mladin- skega EP v San Marinu 81, jugoslovanski pr- vak 82, 84, 85, 86, najboljši športnik Celja 81, 85, 86. tudi pozabljenemu Štefanu Čuku je v minulih mesecih vrnila vse, kar mu je odvzela v pr\'em delu kariere, ki je napolnjena z nastopi na treh kontinentih in serijo sijajnih uspehov. Olimpijske igre v Los Angelesu 1984 so bile za Čuka izgubljene le nekaj dni pred odhodom, potem ko je po opravljenih celotnih pripravah postal žrtev zakulisnih iger. V njegovi športni karieri so malodušja praviloma že v nasled- njem odbodbju zamenjevali uspehi. Pred mla- dinskim EP je z najstniško samovoljo za leto dni zapustil tatami in se vrnil s kolajno. Razo- čaranje z Los Angelesom sta zamenjali 9. me- sto na univerziadi in bron z evropskega prven- stva, prisilen počitek zaradi poškodbe pa prvi nastop na olimpijskih igrah. »Želje so vedno zaostajale za načrti, toda sčasoma sem uresničil vse cilje,« priznava Šte- fan, ki na pragu 21. stoletja povsem odstopa od programiranih tipov vrhunskih športnikov. Ne samo zaradi daljših prekinitev v njegovi kari- eri, marveč tudi avantur, kot je bUa pred dve- ma letom udeležba na jugoslovanskem prven- stvu v deskaniu. »Mlajši brat ni znal izgovoriti Štefan in me je začel klicati Kekec, Kefa in na koncu Keka. Tako se me je prijel vzdevek Keka,« pravi mirni borec, ki je zvine, zlome in druge po- škodbe vzel v zakup, tako kot tudi nenehno Dosedanji udeleženci 01 Berlin 36: Emil Goršek (atletika), Konrad Grilc (gimnastika), London 48: Alma Butia (atletika), Konrad Grilc, Karel Janež (gimna- stika), Helsinki 52: Stanko Lorger, Melboume 56: Stanko Lorger; Rim 60: Stanko Lorger, Roman Lešek, Jože Brodnik, Mirko Kolnik, Olga Šinkovec, Draga Stamejčič; Tokio 64: Draga Stamejčič, Simo Važič, Franc Červan, Roman Lešek (vsi atletika), Martin Šrot (gim- nastika); Ciudad Mexico 68: Marijana Lubej, Nataša Urbančič (atletika). Dani Vrhovšek (plavanje); Munchen 72: Miro Kocuvan, Nata- ša Urbančič (oba atletika), Jože Urankar (dvi- ganje uteži); Montreal 76: Vlado Bojovič (ro- komet); Moskva 80: Rok Kopitar (atletika); Los Angeles 84: Rolando Pušnik (rokomet); Seul 88: Rok Kopitar (atletika). Jure Zdovc (košarka), Rolando Pušnik (rokomet). uravnavanje teže. »F*red večjimi tekmami me tlači mora, ko sanjam bogato obloženo mizo, a na koncu je vse odtehtano s pošteno večerjo.« V nekakšnem zaporedju bi Barcelona mora- la predstavljati enega rezultatskih vrhuncev. Pred meseci je na svetovnem pokalu v F>ragi in Najboljše uvrstitve na 01 Posamezno: 5. Stanko Lorger 1956 (atletika, 110 m ovire - 14.7), Draga Stamejčič 1964 (atletika, petero- boj - 4790), Nataša Urbančič 1972 (atletika, kopje - 59,06), Rok Kopitar 1980 (atletika, 400 m ovire - 49,65); 6. Nataša Urbančič 1968 (at- letika, kopje - 55,42); 9. Jože Brodnik 1960 (at- letika, deseteroboj - 6918); 10. Franc Červan 1064 (atletika, 10000 m - 29:21.0); 12. Marijana Lubej 1968 (atletika, peteroboj - 4764); 13. Ro- man Lešek 1964 (atletika, palica - 470 cm); 15. Jože Uranker 1972 (dviganje uteži, poltež- ka - 425). Z ekipami: 1. Rolando Pušnik 1984 (rokomet); 2. Jure Zdovc 1988 (košarka); 3. Rolando Pušnik 1988 (rokomet); 5. Vlado Bojovič 1976 (rokomet); 6. Konrad Grilc 1936 (gimnastika); 10. Konrad Grilc 1948 (gimnastika); 11. Martin Šrot 1964 (gimnastika). evropskem prvenstvu v Parizu v zadnjih se- kundah ostal brez kolajne. Je v Kekinih sanjah prostor tudi za bogato večerjo v katalonski metropoli? ŽELJKO ZULE Atomsice toplice: štiri teniška Igrišča v Atomskih toplicah so z mednarodnim teniškim turnirjem veteranov odprli štiri nova peščena igrišča, ki so zasnova bodočega športnega centra. Pred leti so v Atomskih toplicah že imeli teniška igrišča, toda zaradi gradnje bazenskega kompleksa so bila v napoto, zato so se morali odločiti za drugo lokacijo. Z novo športno ponudbo so se Atomske toplice letos vključile v skupno akcijo Teniške zveze veteranov Slovenije in skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki sta pripravili serijo 19 mednarodnih turnirjev za igralce in igralke nad 35 let. Nov objekt v Atomskih toplicah bo veterane znova gostil od 4. do 6. septembra, med prireditelji bo tudi Rogaška Slatina (28. do 30. avgusta in od 4. do 6. decembra), medtem ko so v Zrečah že pripravili oba turnirja. Foto: EDI MASNEC KOMENTIRAMO SteklariPublikum 1:0 Prenagljene izjave nekaterih funkcionarjev, napete strasti in klubsko obarvane razlage registracijskega postopka, so primer Valek napihnile do te mere, da je že spominjal na balkansko nogometno krčmo in primer »Zjajo«. Vse seje končalo s salomonsko odločitvijo: zaradi vsebinskih pomanjkljivosti je NZS v ponedeljek zavrnila registracijo Valeka za Publikum. Celje je kot regijsko središče že pred desetletji v določe- nih športih (predvsem v nogometu in košarki) vzvišeno nastopalo do lokalne »province«, ki je prav iz takšnega odnosa črpala nove moči za nenehno dokazovanje in samopotrjevanje. Razumljiva so hotenja športnega Celja, da se v širšem prostoru uveljavi tudi v kolektivnih igrah z žogo, kot so tudi razumljive težnje »manjših« klubov, ki so nasprotovali miselnosti, češ da so vselej dobrodošlo zaledje za vzgojo talentov, ki morajo na izpopolnjevanje praviloma v najbližji center. Pred dobrima dvema desetletjema se je celjski nogomet z igrami pod mizo - prav tako v prestopnem roku - močno zameril Konjičanom (afera z bratoma Čerenak), v minulih dneh pa še Rogaški Slatini, kjer še posebej častijo lokal- nega matadorja Darka Valeka. Nekaj je seveda zakuhal tudi nogometaš s podpisom registracijskih kartonov, toda v Rogaški Slatini očitno bolje poznajo predpise: pred časom so z obvezno preregistracijo dobili Sama Zupanca, če seveda držijo celjske trditve, da so jim igralca le poso- dili, a na Skalni kleti ob preregistraciji sploh niso reagi- rali. Po strupenih puščicah, ki so letele v obeh smereh, sta se včeraj upravi Steklarja in Publikuma na nevtralnem terenu v Šentjurju le dobih za skupno mizo, kar je dober znak za umirjanje napetosti, kajti že v 2. prvenstvenem kolu bodo Celjani 23. avgusta gostovali v Rogaški Slatini. Primer Valek je po ponedeljkovi seji status quo. Ali: če ni belo je črno, če je zavrnjena registracija za Publikum, je Valek še naprej Steklarjev. ŽELJKO ZULE Rudar starta s prvakom Novo nogometno prvenstvo se bo začelo 16. avgusta in končalo 29. novembra, na startu pa bodo med drugim igrali: Publikum-Železničar, Olimpija-Rudar in Izola-Ste- klar. Med prvenstvom bodo le eno kolo odigrali v sredo, naj- bolj pomemben uvod v novo nogometno sezono pa naj bi bil turnir v Celju, kjer naj bi tik pred začetkom prvenstva (12. avgusta) poleg domače enaj- sterice igrali vsi trije evropski ligaši: Olimpija, Maribor in Izola. Drugoligaši bodo s prven- stvom v enotni 16-članski ligi začeli 23. avgusta (napredova- li bosta dve ekipi, izpadle pa štiri). Dravinja bo doma ugra- la s Taborom Jadranom iz Se- žane, moštvo Ere Šmartno pa v gosteh pri Turnišču. Tretjeli- gaši bodo vse tekme igrali ob sobotah, 1. kolo je na sporedu 22. avgusta, ko bo Hmezad go- stil Stojnce, enajsterica Papir- ničarja pa gostovala pri Im- polu. Ž. Z. K. Afrodita v Sofiio V pokalu Liliane Rochetti bodo košarkarice Kozmetike Afrodite najprej igrale z ekipo Slavije iz Sofije. Prva tekma bo 30. septembra v Bolgariji, povratna pa čez teden dni v Rogaški Slatini. ŽalčanI na Vransko Nogometaši Hmezada bodo v novi sezoni igrali v III. SNL- vzhod, vse njihove okrepitve pa prihajajo iz Celja: Turk, Bednjički, Tanjšek, Novak, Džakovič in Kelenc. Precej je bilo tudi odhodov, največ no- gometašev pa se je vrnilo na Vransko, kjer so po nekaj letih obnovili nogometni klub, ki se bo jeseni vključil v prvenstvo MNZ Celje. Moštvo Vranskega ne skriva ambicij in z vrnitvijo Druškoviča (posojen za pol le- ta), Kolarja, Lapuha, Križni- ka, Drolca (vsi Hmezad), Jele- na in Lukmana (oba Publi- kum) razmišljajo celo o boju za naslov. 2 Z Sprejem za Žalčane v organizaciji žalske ZTKO sta predsednika občinske skupščine Milan Dobnik in Iz- vršnega sveta Boris Kranjc pripravila sprejem za 72 per- spektivnih športnikov, nosil- cev kolajn z državnih prven- stev za mlajše kategorije. Sprejema so se skupaj s tre- nerji udeležili rokometašice, karateisti, strelci in košarkarji Žalca, odbojkarice Braslovč, odbojkarji Šempetra in košar- karji Polzele. T.T. Šp®>?TNI KOLEDAR četrtek, 16.7, Konjeništvo Bruselj: mladinsko EP v preskakovanju ovir z udelež- bo Maje Novak iz Gotovelj (do 23. julija). ^ Sobota, 18.7. Atletika Celje: državno člansko pr- venstvo (od 16. ure). Streljanje Rečica pri Laškem: 3. kolo slovenske lige z MK puško. Medelja. 10.7. L^elje: državno člansko prven- stvo (od 16. 30 ure). Šojat novi trener, izstop Eurodasa Trener ženske rokometne reprezentance Hrvaške Josip Šojat iz Zagreba, ki je lani z žensko ekipo Lokomotive osvojil pokal IHF, je novi tre- ner slovenskih rokometnih pr- vakov Celja Pivovarne Laško. Šojat je s Celjani v torek podpisal dveletno pogodbo, igralcem pa se bo predstavil na prvem treningu, ki je načr- tovan za 3. avgust. V zadnjih dneh je uprava tudi zožila sez- nam morebitnih okrepitev, ta- ko da se dogovarjajo še s Puš- nikom, Markoto in Kalinom, medtem ko bo Ivandija ostal v Rimu, kjer je postal trener Lazia. Kot vse kaže bodo Celjani z dokončnimi dogovori poča- kali do drugega dela prestop- nega roka, ki se bo iztekel 10. avgusta, ko je tudi zadnji rok za prijavo v pokalu evrop- skih prvakov in vplačilo koti- zacije. Žreb bo v Baslu 27. av- gusta, prvo kolo pa je na spo- redu 22 septembra. Načrte za novo sezono je ne- koliko porušil pritisk Dobove, ki je odkrito zahtevala izloči- tev Eurodasa iz prve lige, tako da je konec minulega tedna vodstvo kluba tudi popustilo. Eurodas bo tako kljub naslovu še naprej igral med drugoliga- ši (najverjetneje celo izven konkurence), predsednik 10 kluba Andrej Šušterič pa je v posebnem sporočilu med drugim zapisal, da »odločitev sprejemajo zavestno, da nam Celjanom, kot enim od nosil- cev slovenskega rokometa nekdo nekdaj ne bo očital, da nismo delali v interesu sloven- skega rokometa«. Ž.Z. Št.28 - 16.julij 1992 114 Halo, Poreč! v Poreču je kljub kislemu vremenu krasno, smo izve- deli od Nataše Gerkeš, ki je sicer na čisto pravem zaseb- nem dopustu, a ji kot zasvo- jeni novinarki žilica ni dala miru, da se ne bi oglasila v naš program. Pa je kar prav, da se je, kajti na slovenskem je vse več dvomljivcev, ki se spra- šujejo, koliko je Istra prav- zaprav res vama za sloven- ske turiste. Nič čudnega, saj so mediji začeli prinašati najrazličenjše zgodbe in pri- povedi o (milo rečeno) nepri- jetnostih, ki jih Slovenci do- življajo na Hrvaškem. In če to povežemo še s tarnanjem turističnih delavcev (pred- vsem na slovenski obali), da jim hrvaška z dumpinškimi cenami odžira goste, ni več daleč do ugotovitve, kam pes taco moli. Prav gotovo se je kakšen Slovenec vrnil s Hr- vaške tudi s prav bolečimi spomini. A za to, da mu de- nimo ukradejo avto, človeku pravzaprav niti ni treba na tako dolgo pot. To se mu kaj lahko pripeti tudi pred do- mačim blokom. Ali: kaj bi se sprenevedali - mnogo laže je pač kazati s prstom na druge in netiti mržnjo, kot pa zavi- hati rokave, obogatiti po- nudbo in predvsem — spustiti cene. NADA KUMER Petkove štengce Zdaj se poslušalci že kar dobro znajdete na petkovih štengcah, ki nekatere razočarajo, druge skromno, tretje pa kar bogato nagradijo. Sreča je pač opoteča, tudi na šteng- cah. Ampak kar vam ni uspelo v prejšnji, vam bo mogoče v prihodnji oddaji. Tu in tam kakšen petek boste pogrešali Kamila in Matejo, saj so časi dopustov, ampak tisti, ki so ostali v hiši, bodo poskrbeli, da bodo štengce vsakič pre- hojene ali preskakljane tako kot je treba. Da vam ne bo treba brskati po starem časopisu, so tukaj spet na novo natiskane štengce, ki vam bodo pomagale pri hoji gor in dol. Na svidenje torej jutri, v petek, med 9. in 10. uro. Tudi v drugi oddaji Hit poletja Radia Celje je bilo nekaj nadv- se napetih trenutkov. Najbolj vroče je bilo glasovanje za drugega tujega finalista. Me štirimi predlogi so se posluša! ci ogreli predvsem za dva: Cl( se encounters skupine Clous au in Hey stupid Alice Coope ja. Skoraj pet minut sta se o\ skladbi menjavali v vodstv z enim glasom prednosti zdi za eno, zdaj za drugo. Šele ti pred koncem so Cooperje navijači nekoliko omagali j Close encounters je zmagal z enim glasom prednos v končnem seštevku. Precej bolj gladko je j z domačimi predlogi. Tam že v prvih minutah močno j vedel komad Čist nor skupi Sokoli. Prednost je obdržal končne zmage. Pozor! Jutri, v petek, bo! po pol šesti uri zvečer slišj novih osem predlogov za i poletja. Med glasovanjem 1 čas tudi za še kakšno nagral no igrico. f Slovenija in Slovenci so vsekai^or lahko ponosni na svoje gore in ne govorimo zastonj o deželi na sončni strani Alp. Na žalost pa je fotografij iz gorskega sveta malo, verjetno zaradi tega, ker je fotografiranje precej zahtevno in zahteva veliko časa. Tokrat objavljamo fotografijo iz Robanovega kota, ki vsekakor ni vrhunski posnetek, je pa na žalost edina, kije prišla na naš natečaj. Fotografijo je posnel Savo Vrečar iz Košnice in si s tem prislužil brezplačno razvijanje filma in fotografij. Naj vas opozorimo, da bomo kmalu spet izbrali fotografijo meseca in avtor le-te bo prejel fotografski paket presenečenja. Na koncu leta pa, kot že veste, bomo izbrali fotografijo leta, avtorju podelili fotografski aparat, vsi nagrajenci pa bodo sodelovali na fotografskem happeningu. Tehniki Radia Celje so bili tudi ta konec tedna zelo delovni. Omogočili so radijska javljanji Državnega prvenstva v preskakovanju ovir v Gotovljah in z začetka Piva in cvetja iz Laškega in to samo za Radio Celje temveč tudi za Koroški radio. 'Na fotografiji Tone VrabI v razgovoru z direktorj Pivovarne Laško, ki je bila pokrovitelj prireditve v Gotovljah, in Urošem Godcem, direktorjem S v preskakovanju zaprek. Pisarna Press centra v Gotovljah je bila premajhna za vso dejavnost, ki se je odvijala v njej, in ^' Senič se je prestavila s pisalnim strojem kar na sod zraven hišice. Pomagal pa ji je Janko Košto^ Vozadiu Bojan Pišek z rokami vzpostavlja zvezo, s kom je težko reči... Št.28 - 16. julij 1992 15 ODMEVI Direktor skrbel za žlahto V članku »Direktor skrbel za žlahto« vaša novinarka Marjeta Agrež povzema in opi- suje vsebino kazenskih ovadb, ki naj bi jih zoper mene vložili kriminalisti UNZ Celje. Šele iz vašega časopisa in nekaterih drugih sem izvedel, da so zo- per mene vložene kazenske ovadbe. Ker je v spornem članku veliko neresnic in zlo- namernega podtikanja in ker so določeni stavki žaljivi do mene osebno, vas prosim, da objavite moj odgovor. V članku se prikazuje, da bi naj jaz dal v najem brez ved- nosti kogarkoli del poslovnih prostorov v Medlogu podjetju A&C marketing d.o.o. Bra- slovče. Ta trditev je povsem netočna, saj nisem nikdar pod- pisal nikakršne pogodbe z na- vedenim podjetjem. Po podat- kih, s katerimi razpolagam, je bila najemnina za te poslovne prostore plačana skladno z na- jemno pogodbo in v rokih, kot je to določeno z najemno po- godbo. Povsem neresnična je tudi trditev, da bi naj jaz oseb- no zadrževal to pogodbo in jo skrival pred drugimi, saj je vsakemu lahko jasno, da v ko- likor se določen poslovni pro- stor odda v najem, da to nika- kor ne more ostati v družbe- nem podjetju skrita zadeva in tudi v konkretnem primeru se je že od začetka vedelo, kdo je najemnik teh prostorov in pod kakšnimi pogoji. Nenazadnje je podjetje A&C marketing tu- di poslovno sodelovalo s po- djetjem Hmezad Celeia Arja vas in mlekarna je tudi iz ra- čunovodstva in drugih oddel- kov pošiljala fakture in druga obvestila po faksu in pošti, ne- nazadnje pa je bila tudi na po- slovnih prostorih že od vsega začetka vidno označena firma podjetja A&C marketing d.o.o. Kar se tiče v članku navedene- ga prikrajšanja mlekarne oz. pridobitve premoženjske kori- sti podjetju A&C marketing d.o.o. je vsem dostopna po- slovna dokumentacija, iz kate- re je jasno razvidno, da pri- krajšanje ni nastalo, ravno ta- ko pa tudi ni bilo nobenega okoriščanja .v korist podjetja A&C marketing d.o.o. V članku se tudi navaja, da sem dal postaviti montažni pi- sarniški objekt z devetimi pro- stori in da sem te prostore od- dal v najem podjetju A&C marketing d.o.o. Ta trditev je povsem neresnična, saj lesena baraka stoji že od leta 1975 in tudi v tem primeru tega objek- ta nisem oddal v najem, saj pogodbe za ta objekt nisem podpisal. Glede trditve, da se je v moji blagajni ob primo- predaji našla najemna pogod- ba, lahko povem, da je tudi to popolna izmišljotina, saj iz primopredajnih zapisnikov ob predaji dolžnosti novemu di- rektorju, kaj takšnega ne izha- ja in to pomeni, da je bila na- jemna pogodba vseskozi v ra- čunovodstvu in ustrezno arhi- virana. O tem obstojajo listin- ski dokazi. V članku se tudi trdi, da sem omogočil g. S.Š. pridobitev protipravne premoženjske ko- risti, češ da naj bi ga fiktivno honorarno zaposlil v mlekarni. Tudi ta trditev je neresnična, saj nikakor ni šlo za fiktivno zaposlitev, saj je g. S. Š. opravljal za mlekarno povsem konkretne posle in je o izvaja- nju svojih zadolžitev tekoče tedensko obveščal v pismeni obliki kolegij mlekarne. Stori- tve, ki jih je za mlekarno izva- jal g. S. Š. so podkrepljene z več sklenjenimi pogodbami in realiziranimi pravnimi posli pri uvozu in izvozu izdelkov mlekarne in je na osnovi anga- žiranja g. S. Š. mlekarna ustvarila oz. povečala promet na nekaterih prodajnih po- dročjih, kar v konkretnem pri- meru pomeni, da je bilo vsa- kršno izplačilo za g. S. Š. po- vsem zakonito in povsem ute- meljeno. Glede sklenitve ustrezne pogodbe o delu z g. S. Š. lahko povem, da sem kot direktor mlekarne imel poo- blastilo za sklenitev tovrstne pogodbe, kolikor pa je meni poznano, sklepanje tovrstnih pogodb ni nezakonito in je v konkretnih okoliščinah bila sklenitev tovrstne pogodbe povsem opravičljiva in v korist poslovnih interesov Hmezad Celeia p.o. Arja vas. Četudi je po ustanovitvi podjetja Celeia Graz g. S. Š. postal poslovodja tega podjetja, nima to nobene- ga vpliva na nadaljnje oprav- ljanje poslov za Mlekarno Arja vas, saj podjetje Hmezad Cele- ia p.o. Arja vas ni solastnik podjetja Celeia Graz, ampak je solastnik Celeie Graz podjetje Celeia Izvoz-uvoz, d.o.o. Članek v obliki, kot je bil objavljen, ustvarja v javnosti vtis, da sem zlorabljal pravice odgovorne osebe in svoj služ- beni položaj ter je zaradi tega do mene žaljiv. Zoper novinar- ko Marjelo Agrež sem že vložil ustrezno zasebno tožbo na Te- meljno sodišče v Celju - Enota v Celju. Uredništvo naprošam za ob- javo mojega odgovora, za kar imam pravico po določilih Ustave Republike Slovenije ter vas s tem lepo pozdrav- ljam. mag. ANDREJ ČULK, Uredništvo: Navedbe v članku, zoper ka- terega protestirate, je novinar- ka povzela iz kazenske ovad- be. Ali je res to, kar trdite v pi- smu vi, ali pa so resnične na- vedbe iz ovadbe, bo presodilo ustrezno sodišče. Javnosti v vednost pripišimo le trditev, da si ničesar v navedenem članku nismo izmislili, ampak smo navedbe iz obtožnice ko- rektno in pošteno povzeli. Odprto pismo gospodu dr. Ciriiu Ribičiču in stranici sociaidemol(rat- sice prenove v časopisu sem zasledil, da so vaši ekonomski strokovnja- ki ugotovili, da je bila vlada gospoda Peterleta najslabša na Slovenskem v tem stoletju. V zvezi s tem Vam moram po- vedati dejstvo in Vam želim postaviti nekaj vprašanj. Dejstvo je, da lahko vlado gospoda Peterleta, ki je vodila osamosvajanje Slovenije, pri- merjamo samo z ekipami npr. Georga Washingtona, ki je vo- dil osamosvojitev ZDA ali eki- po Simona Bolivarja, ki je vo- dila osamosvajanje španskih kolonij v Južni Ameriki ali z f kipo Jeanne d'Arc, ki je do- segla preobrat v stoletni vojni. Doslej še nisem bral, da bi kakšen ameriški zgodovinar izračunal, za koliko procentov je padla proizvodnja od Bo- stonske čajanke do podpisa miru v Parizu in bi zato krivil prvega ameriškega predsedni- ka. Tudi nisem zasledil, da bi za kakšno požgano haciendo ali pretrgane trgovske vezi z matično Španijo kdo od juž- noameriških zgodovinarjev krivil Simona Bolivarja. Tudi Francozi ne pripisujejo legen- dami pastirici krivde za pož- gane vasi ter porušena in izro- pana mesta. Seveda pri teh na- rodih cenijo svobodo in jim ni- ti na misel ne pride, da bi svoje legendarne ljudi krivih za stvari, ki so jih po vseh nor- malnih merilih zakrivili drugi. Tudi v Sloveniji nas je mnogo takih, ki ne dajemo na tehtni- co svobode in procentov. Ker ste se Vi s svojo tovarišijo tega lotili, Vam želim zastaviti ne- kaj vprašanj. 1. Povejte Slovenskemu naro- du, koliko procentov več ali manj je bilo na slovenskem ozemlju od Pliberka do fojb na Krasu in v Istri, od Goriških Brd do Prekmurja, pobitih in izgnanih ljudi v letih od 1941 do 1951 s strani sil, ki so bile pod vodstvom Komunistične partije oz. Osvobodilne fronte, kakor je bilo pomladi 1992 brezposelnih v Republiki Slo- veniji. 2. Povejte, za koliko procentov je na Slovenskem naraslo šte- vilo obrtnih delavnic trgovin, podjetij in sploh gospodarskih subjektov v letih 1941 do 1951 in v obdobju 1990 do 1992. 3. Povejte, koliko procentov, domov in objektov, ki so bili uničeni v vojni 1941-1945, je bilo do danes obnovljenih in koliko procentov domov in ob- jektov uničenih v vojni 1991 je bilo obnovljenih do junija 1992. Ta vprašanja so nekoliko obsežnejša, vendar glede na to, da imate dober štab ljudi, ki se, kot pravite, spoznajo na gospodarstvo, upam, da boste nanje odgovorili do prihodnjih volitev. Postavil Vam bom še nekaj vprašanj, na katera se bo odgovor glasil v mnogo- kratniku: 4. Povejte, kolikokrat manj ljudi je bUo obsojenih na smrt s strani organov Republike Slovenije v času Peterletove vlade kot v letih 1945 do 1951 s strani organov takratne oblasti. Da bo zagotovljena enakopravnost, lahko vzamete katerokoli obdobje, ki je ena- ko dolgo kot tisto, v kateri je vladala vlada gospoda Peter- leta. 5. Povejte mi, kolikokrat manj slovenskih fantov služi proti svoji volji v Jugoslovanski voj- ski v letu 1992 kot jih je služilo v času vlad, s katerimi ste pri- merjali vlado gospoda Peter- leta. 6. Povejte, kolikokrat manj prispeva v letu 1992 Republi- ka Slovenija v proračun Jugo- slavije, kot je prispevala v ča- su vlad, s katerimi ste primer- jali vlado gospoda Peterleta. Ker pri ekonomiji potrebu- jete matematiko. Vam bom dal še tri vprašanja s tega po- dročja: 7. Kakšen je rezultat, če kate- rokoli racionalno število delite z »O«. 8. Kakšen je rezultat, če od neskončnosti odštejemo »1«. Odgovora na prejšnji vpra- šanji bosta dala odgovor na zadrije vprašanje. 9. Kolikokrat je boljša vlada gospoda Peterleta od vseh prejšnjih vlad na Slovenskem v tem stoletju in srčno upam, da tudi od vseh bodočih. Srčno upanje sem izrekel zato, ker si neizmerno želim, da ne bi bilo treba nobeni slo- venski vladi več voditi svojega naroda v osvoboditev! Prisrčen pozdrav z željo po narodni spravi. MILAN DOBNIK predsednik lO SDZ-NDS Piknik na Gričku IV Ne nameravamo odgovarjati na nesmisle v vašem pisanju »PIKNIK NA GRIČKU HI«, o čemer si tudi bralci lahko ustvarijo oceno sami. Izpo- stavljamo le vašo željo, da se »obelodani skupna resnica«. In prav zato smo vas prosili, da nam pokažete neobjavljeni dnevnik pokojnega borca XrV. divizije. To odklanjate, češ, da bo končal v »kuriščih naših to- varn«. Takšna trditev v času nove, demokratične oblasti, v kateri sodelujete tudi sam kot republiški poslanec, je le nov nesmisel. Res se vam tega ni treba bati. Ne prosimo vas za originalni izvod. Ponudite nam fotokopijo - vse stroške vam bomo povrnili. S tem v zvezi se bomo obrni- li na javnost le še enkrat. Spo- ročili ji bomo, da smo dnevnik (kopijo) prejeli in se vam bomo za to javno zahvalili. Sporočili pa ji bomo tudi, če nam ga ne boste predložili, da se bo jav- nost lažje opredeljevala do va- šega pisanja - za nazaj in v na- prej ! Sekretariat Občinskega odbora ZZB NOV Celje Javna vprašanja IKI Ljubečna - drugič v Novem tedniku je bilo med pismi .bralcev objavljeno tudi pismo Društva za varstvo okolja Celie, ki ga je podpisal g. Janez Cmej - predsednik. V pismu navaja, da si je komi- sija za ugotavljanje uničenih zemljišč 23/06-92 ogledala kompleks zemljišč na področ- ju Zepine in ugotovila: »Površina cca 35 hektarov na bivšem nacionaliziranem zemljišču »Čatrovi gozdovi- «.Izgled sedanje površine, ki je zasejana s shirano koruzo, spominja na mozaik izsušene- ga blata in zdrobljene odpad- ne opeke.« Boljše za komisijo, da tega ne bi ugotovila, saj s tako ugo- tovitvijo dokazuje svoje »zna- nje« in splošno nepoznavanje stvari. Radi bi vedeli, kdo so člani te komisije, ki so to ugo- tovili. Obenem pa jih bi radi povprašali, zakaj niso toliko pogumni in ne pridejo v po- djetje, če že »šarijo« po imetju, ki ga imamo v upravljanju mi ali Hmezad, Kmetijstvo Žalec. Vsaj bonton, če ne že kaj dru- gega, bi to veleval. Tako obna- šanje pač pomeni, da tega tisti, ki so bili v komisiji nimajo ali pa zavestno kršijo tisto, kar očitajo tudi drugim. Očitki, ki jih omenja g. Čr- nej, so zreli v pravni državi za obravnavo pred sodiščem. Tr- ditev, da smo republiškega ru- darskega inšpektorja, ki je kontroliral izkoriščanje teh površin, vodili po drugih ob- močjih, je žaljiva, skrajno ne- odgovorna in nepoštena do de- la »Ljubečne« in Republiške inšpekcije. To boste, g. Čmej, sicer tudi republiški poslanec, morali podkrepiti z dokazi. Ali niste slabši kot so bili mnogi v prejšnjem sistemu, ko so lju- di osumili in jih kaznovali, ne da bi jim bilo kdaj dokazano, da so grešili? Je to demokraci- ja po vaše? Mi si jo zamišljamo drugače in cenimo vse kar se dogovorimo in kar sprejmemo kot našo obveznost. Tako je tudi z revitalizacijo zemljišč, ki jih eksploatiramo. Tam, kjer raste zdaj ena naj- lepših koruz daleč naokrog, je pred leti raslo samo grmičevje in resje. To vam lahko potrdijo prebivalci Žepine in Ljubečne. Naša prizadevanja in skrb de- lavcev Hmezada, rodijo sa- dove. Naše delo in rezultati dela so bili osnova tudi za nagrado Gospodarske zbornice Slove- nije za izjemne gospodarske dosežke, ki jo je dobil direktor Marjan Krajnc leta 1991. To je nagrada zbornice in ne države, kot trdite vi. Dobil jo je za uspehe ustvarjene v podjetju v zadnjih petih letih. Ce misli- te, da jo je dobil za gojenje koruze, kot postavljate v pi- smu, se motite. Dobil jo je za izjemne gospodarske dosežke, ki pa seveda vključujejo tudi revitalizacijo. Vaše trditve o slabi koruzi in slabem revi- taliziranju vzdržijo pač toliko, kot vzdrii naša, da je na tem območju veliko ptičev in živa- li, ki imajo bolhe. To trdimo in domnevamo, čeprav nismo strokovnjaki za to področje. Navsezadnje bi lahko to pre- vedli tudi kot rek, da le čevlje sodi naj kopitar. Da pa v prihodnje ne bi za- vajali javnosti z netočnimi po- datki, pridite v podjetje, kjer vam bodo rade volje postregli s točnimi podatki. Domnevanje pač ne more biti odlika akademsko izobra- ženega predsednika Društva za varstvo okolja in poslanca v Republiški skupščini. S tem tudi zaključujemo morebitna nova dopisovanja v časopisih. MILAN BRECL »Ljubečna« IKI, Celje Teharje bodo urediii Hvaležni smo Novemu ted- niku, da je v prejšnji številki objavil naš odgovor na članek z naslovom, »Teharje bodo uredili«. Ni pa nam jasno, kaj je želela novinarka Ivana Sta- mejčič, ko je k odgovoru doda- la svoj pripis. To se nam zdi nekorektno in nep>ošteno in bomo z zadevo seznanili Čast- no razsodišče Društva novi- narjev Slovenije. Kar zadeva vsebino njenega pripisa pa tole: Če kdo ne ra- zume ali noče razumeti, je pač tako. Ločevati probleme po predalčkih, če gre za isti vzrok, zagotovo ni smiselno. Če Cinkarna dela, na primer, cevovod za odplake, ni mogoče ločeno obravnavati ekološke vidike take gradnje, če je jas- no, da naj bi cevovod (kar je Cinkarna naredila »na črno«) potekal čez grobišča. Takšno ločevanje, kot ga predlaga no- vinarka, je podobno zgodbi o novinarju, ki so ga poslali na otvoritev novega hotela. Pa je vrli novinar — ker je zadeve do- sledno ločeval - sporočil ured- ništvu, da hotela ne bodo od- prli, da torej ne bo poslal član- ka, ker je hotel - pogorel. Razpravljati o več deset hektarov velikem spominskem parku in pri tem ne poznati razvojnih smeri tistega , kar je sedaj na tem območju, sosed- njih zemljiščih in tudi ne poz- nati razvoja tistih, s katerimi je to območje povezano, pa je preprosto rečeno šarlatanstva Društvo za varstvo okolja Celje, RADO BUŽAN MisUm, da resnično nima smi- sla nadaljevati polemike, v ka- teri vi vztrajno pišete o gozdu, čeprav gre pri celotni zadeve le za eno samo drevo. Drevo - pa naj mi bo oproščena ta do onemoglosti izrabljena pri- merjava - pa je v tem primeru Spominski park Teharje in (ne?)pripravljenost Celjanov, da mu nadenejo spominu žr- tvam povojnega terorja do- stojno podobo. Ta podoba pa je začrtana v programskih smernicah za ureditev parka. In pika. O tem je namreč tekla razprava. Za širšo razpravo - v kateri boste lahko spregovoriU tudi o gozdu (torej ekoloških pro- blemih, v katerih se - saj dovo- lite, da tudi sama mislim tako - duši Celje) pa se bo morala najti druga priložnost. Morda boste pobudniki zanjo prav vi. Društvo za varstvo okolja Celje. rVANA STAMEJČIČ Avtorjem pisem! Objavljamo samo pi- sma znanih avtorjev - pi- smo mora biti podpisano s polnim imenom, priim- kom in naslovom, če ima- te telefon, pripišite še njegovo številko, da vas lahko po potrebi pokliče- mo. Za vsebino v celoti odgovarja avtor. Obseg je omejen na 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu skrajšali. Pri tem bomo poskrbeli, da vsebina ne bo okrnjena. Uredništvo Odprto pismo javnosti Maja letos smo ustanovili sindikat strokovnih in vod- stvenih delavcev slovenskih železnic. Sindikat zdnižuje delavce, ki zasedajo vodstvena delovna mesta in imajo VI. ali VII. stopnjo strokovne izo- brazbe oz. delajo na delovnih mestih, ki zahtevajo takšno izobrazbo. Sindikat deluje na ravni Republike Slovenije. S pismom javnosti želimo opozoriti na nemogoče razme- re na slovenskih železnicah. Z uveljavitvijo kolektivne po- godbe je prišlo do velikih ra- zhajanj med železničarji. Oce- njujemo, da smo delavci z višjo in visoko strokovno izobrazbo in tisti, ki delamo na vodstve- nih delovnih mestih, potegnili najslabše. Najboljše oz. pre- plačani pa so delavci v izvršil- ni službi. Glede na to, da je strokovna izobrazba na želez- nici zelo nizka, z višjo in viso- ko izobrazbo nas je le okoli 3 odstotke vseh zaposlenih, ocenjujemo, da se bo motivira- nje za izobraževanje še zniža- lo. S tako slabim strokovnim kadrom pa Slovenija ne more Nadaljevanje na 18. strani Št.28 - 16. julij 1992 Alter življenje upornika Bedrača Glasbenik, pesnik, slikar, alpinist. Dani Bedrač. Ker poleg kopice talentov ni imel žilice, ki bi ga silila k javni promociji samega sebe, je ostal pretežno ujet v celjske, mestne okvire. Veliko ljudi ga pozna, marsikdo morda le na videz ali po imenu. Neka- teri gimnazijski profesorji se ga spominjajo še iz časov, ko je bil njihov dijak, pa so ga kasneje izključili, ker ni so- dil v okosteneli šolski okvir. In ker so mu okvirji, ki jih postavljajo drugi, tudi sicer odveč, je Dani Bedrač vedno živel po svoje. V Gimnazijo se je čez več let vrnil. Na svoj način. Z glasbo, ko je nastopal s skupino Kladivo, konj in voda. Čeprav je moral gim- nazijske prostore kot dijak zapustiti, se mu obeta, da bo, malo pozno sicer, kmalu di- plomiral na Fakulteti za so- cialno delo v Ljubljani. Toda čas v njegovem načinu živ- ljenja ni pomemben: »Če vi- zualiziram prihodnost, da se vidim zelo starega, v kakš- nem domu za ostarele, si te- ga preprosto ne morem pred- stavljati. Skušam živeti di- namično in tako, kot si živ- ljenje zamišljam. Kaj si mi- slijo drugi, me čisto nič ne briga.« Danes se z glasbo pravza- prav ne ukvarja več. Kitaro vzame v roke le v kakšni pla- ninski koči, včasih tudi zato, da z igranjem drži pokonci družbo in si tako prisluži za hrano in pijačo. Letos je na- mreč brez zaposlitve. »Dva- najst let sem bil tehnični ri- sar v podjetju, kjer nisem imel veliko dela, temu pri- merna je bila tudi plača, ki ni zadostovala za spodobno življenje. Zato, hvala bogu, letos nisem več tam in poč- nem stvari, za katere čutim, da bom z njimi uresničil svo- je cilje. Eden od teh je - avgu- sta oditi s slovensko alpini- stično odpravo, v njej sem zadolžen za prvo pomoč, v Himalajo. Prihodnje leto bo zopet na vrsti malo kon- vencionalnejše življenje, saj nameravam v začetku leta diplomirati ter opraviti pri- pravništvo. staro zdrgnjeno kitaro je preraslo tisoč rož divji pevec kuje pesmi ki jim trezni niso kos nič zato, če par besed pade iz ušes na tla kamor padejo požene venec drugih do neba... (Iz pesmi Na poti domov vi) Tudi s slikarstvom se Dani ne ukvarja več. Sedaj se je ves posvetil alpinizmu, poiz- kuša se v jadralnem padal- stvu, še poezijo je postavil na stranski tir. »Bilo je obdobje, ko sem se poezije resno lotil. Tri leta sem, na primer, štu- diral sonet, prebral, kar je bUo dosegljivega. Sedaj pa menim, da je poezija nez- možnost realizacije samega sebe. O stvareh, ki jih ne upaš ali ne znaš izživeti, pi- šeš. Danes se mi to zdi poce- ni. Nič nimam proti dobri poeziji, da se razumemo, vendar se mi tega ne ljubi več početi. Namesto da bi o življenju pisal, ga skušam živeti. na mnogih slikah moj podpis plačuje svojo ceno: nihče ne ve kako boli ko z dolgim žebljem živo kri pribijejo na steno ranjen jemljem kar mi barve nudijo v zameno: tu je olje, tam akril za vsako dušo drug azil oltarja za nobeno Dani je razstavljal v Italiji, v okviru psihiatrije Poste delle Fragole, v Celju in dru- god. Ukvarjal se je z oljnim pastelom. »Tako kot večina stvari pri meni je tudi ukvar- janje s slikarstvom privrelo spontano. Ogledal sem si ne- kaj razstav in name so nare- dile velik vtis. Name je vpli- val Veno Dolenc, ki se je uk- varjal tudi s slikarstvom. Ta- krat, v osemdesetih, je bila razgibana še celjska alterna- tivna likovna scena. Omenil bi Branka Dobravca-Lakija in Borija Zupančiča. Nisem ju posnemal, le neka vez v formi je bila prisotna. Ta- krat sem pripravil tudi mul- timedijski projekt z glasbo, tako da je bilo kar pestro.« Dani Bedrač (s kitaro in sončnimi očali) je nedavno nastopil na Festivalu akustične glasbe v Žalcu. Vsako življenje je polno vzponov in padcev. Pri neka- terih so prehodi zabrisani, pri tistih, ki živijo intenziv- neje in izven okvirov, pa morda le-ti pridejo bolj do izraza. Ko je moral Dani iz gimnazije, si je poiskal sred- nješolski nadomestek in ostal del celjske hipi scene, ki se je zbirala na kamnih za Savinjo. Tudi alkohol in tra- va sta sodila zraven. »Sedaj je za mladino bolje poskrb- ljeno kot pred leti. Več je ka- fičev in prostorov, kjer se lahko zbirajo. Tudi ljudje so bolj odprti do drugačnosti. Ko sem se ukvarjal s pun- kom, in še prej, je bilo bolj noro. Delovali smo precej bolj odkačeno kot mladina danes, no, pa saj smo bili res takšni. Sedaj pa v Celju ni več ničesar, kar bi bilo vred- no upoštevati, razen skupin Strelnikoff in Phone Box Vandals.« Tudi ko je moral na služe- nje vojaškega roka, mu je bi- lo vstavljanje v okvir zoprno. Toda prvih šest mesecev se je dobro držal kot bolničar v mornariški pešadiji. Zade- ve so se spremenile, ko je šel v prekomando, v vojno bol- nico v Sarajevu: »Od dobre- ga vojaka Bedrača je ostalo zelo malo, ker sem padel v veselo pijansko bratovšči- no. Počeli smo marsikaj, kar ideologom JLA ni bilo všeč. Zaradi oponašanja Hitlerja in podobnih bedarij sem mo- ral celo na vojaško sodišče. Neprestano sem imel proble- me. Trikrat sem bil v priporu zaradi čezmernega popiva- nja in vračanja v kasarno v neprimernem stanju. V Sa- rajevu so tudi streljali za mano, ko sem zbežal iz kafa- ne, kjer smo pred tem nare- dili impozanten račun.« Nujna posledica vsega te- ga je bila, pravi Dani danes, da so zaradi neprestane vi- njenosti, posegali pa so tudi po opojnih sredstvih, počasi propadali. »Temu je bilo tre- ba narediti konec. Jetra so bila okvarjena, tudi psihično sem se slabo počutil. Vse to me je pripeljalo do prvega zdravljenja v Vojniku, v letu osebnih kriz. Toda stvar je bUa rešljiva. Pet let po zdravljenju sem abstiniral, kakšno travico smo včasih pokadili, spet sem nastopal s skupino Kladivo, konj in voda. Potem je šlo zopet ma- lo navzdol, drugo zdravlje- nje, in navzgor. Ugotovil sem, da si ciklusi osebnih kriz sledijo na pet let. Včasih sem bil zato zbegan, nisem vedel kaj narediti, z leti sem se naučil obvladovati situ- acijo. Ko začutim, da me ne- se v takšno sceno, vem za sredstva in metode, kako to ustaviti. Toda na silo ne mo- reš ničesar zavirati, vse je treba izživeti, da stvar izgu- bi ostrino.« Po zdravljenju je bil Dani koterapevt in predsednik Kluba zdravljenih alkoholi- kov v Žalcu. »S klubom smo pričeli hoditi v hribe. Pri meni je to prerastlo v željo po ukvarjanju z alpinizmom. Ni me zadovoljevala hoja po poteh, po katerih so mi drugi narisali krogce, ki naj bi se jih držal. Zdelo se mi je be- dasto. Čredni nagon v meni ni močan, včasih ga morda kar pogrešam, morda bi se bolje počutil, če bi pripadal kakšni lokalni čredici. Ven- dar sem bil ves čas... ne sa- mosvoj ... delam pač, kar ču- tim, do te meje, da drugim ne škodujem.« Škrati, klovni in pajaci, nune in pogumne cipe! Saj ne veste, kaj pred vami skriva strgana obleka teče, teče divja reka v nori glavi majhnega člo- veka ! (Iz pesmi Divja reka) Sedaj v klubu ni več. »Stvari se mi zdijo preveč šablonske, manj človeške. Ko sem prišel v ta klub, sem se odločil za študij socialne- ga dela. Mislil sem, da lahko s svojo izkušnjo ljudem po- magam ali jim svetujem, za- to sem se tega resno lotil. Po- tem sem se odločil za alpi- nizem ...« ZA VAS IZBEREM NAJ- MOČNEJŠO KAPLJO REFLEKS POGLEDA V TI- STO KAR OBSTAJA VES MRAZ VSAKDANJO- STI - VSO TEŽO SMRTL MOJ BOJ JE CILJ VAŠ BEG JE LE POSTAJA! (Iz pesmi Dež) Ko so se člani skupine Kladivo, konj in voda, ki so izvajali akustično glasbo, po več letih nasitili sami sebe, so se razšli. S Sinetom Vi- dečnikom in Primožem Schmidtom je Dani Bedrač ustanovil Lokalno televizijo. »Ni šlo za klasičen punk band. Želeli smo spojiti punk in jazz ter izvajati ato- nalno, odkačeno glasbo. Spremenil sem tudi zunanji videz. Najprej so mi izpuhli tri zobe, dva so mi zbili neki Bosanci, tako da sem imel enega samega, pa oranžne lase. Stvar je bila na pogled precej gnusna, kakšni dve le- ti pa sem se vendarle dobro zabaval. Takrat je bila scena že malo bolj liberalizirana. Med ljudriVi je bil bolj sproš- čen feeling. Začele so se do- gajati spremembe, drugačno vzdušje je bilo v zrakja. f uVik je bil grob, vendar učinkovit. Spomnimo se Laibacha ali oddaje, ki so jo imeli člani skupine z Juretom Pengo- vom. To so bili težki šusi za javnost.« Lokalni televiziji je sledil tehno pop duo Sfinkter, ki sta ga sestavljala Dani in Primož. Navezala sta stike z italijansko psihiatrijo Po- ste delle Fragole. Njihovo načelo je bilo zdraviti dušev- no bolne na drugačen način, jim dati možnost izražanja v umetnosti. V goste so vabili glasbenike, umetnike. Duo Sfinkter je v okviru psihia- trije izdal tudi kaseto, ki pa v Sloveniji ni bila naprodaj, prav tako so dva studijska posnetka zavrnili na radiu Ljubljana, češ da kvaliteta ne ustreza njihovim kriteri- jem. »Še danes ne vem, kaj so, butci, s tem mislili. Stvar je bila narejena strokovno neoporečno, toda takrat sko- raj zagotovo niso imeli po- sluha za takšno glasbo.« Duo Sfinkter je bil tudi provokativen. Pod okriljem Skuca je takrat nastajalo gay gibanje Magnus. »Midva sva želela to malo karikirati, dati priokus obscenosti. Imela sva temu primeren zu- nanji videz. Oblekla sva ja- halne hlače, si nazaj počesa- la lase, gladko sva se obrila, imela make-up, veružice, za- pestnice, šminko, drug dru- gega sva na odru otipavala, si kazala opolzke geste. Zato sva imela na nastopu v Italiji težave z resničnimi gayi, ki so hoteli kdo ve kaj z nama početi, tako da sva se morala prefinjeno imiakniti. Danda- nes bi se temu verjetno sme- jali ali stvar vzeli kot dober joke, takrat pa je bUo to kar udarno. Bila sva prva med alternativnimi skupinami, ki so uporabljale digitalne pre- tvornike, pri nas je bilo to še v povojih. Po dobrem letu sva nehala nastopati, ker je bUa stvar zasnovana bolj kot zafrkancija, zato kakšnih resnejših ambicij nisva imela.« Dani Bedrač je danes predvsem poln svobode, gora in, pravi, še vedno upornik. Tudi talenti morajo še pri- krito tleti in kdo ve kaj in kdaj jih bo znova potisnilo na plan?! pred tabo je razkrit moj svet naj te tih nasmeh ne moti vedno bolj se mi dozdeva da sem tukaj po pomoti vse podobe so celota zato jih ni potrebno šteti moje sanje niso nekaj kar bi moral razumeti... (Iz pesmi Razstava) NATAŠA GERKEŠ _ Foto: EDO EINSPIELER Med zanimivimi gosti v Gotoviji fotoreporterka, ki je bila z /v« v razgovoru z našo sodelavko. Moiei dokun zgodo Jana Schneider Je oi Štandekerja pozabit Privlačna ženska postava, If kega obraza, dolgih temnih oblečena v črn pulover in do krilo, desno nogo je imela pov v rokah pa bergle, je na državi prvenstvu v preskakovanju ( v Gotovljah zbudila mojo poi nest, ko je povsem sama plei po strmih stopnicah na sodni tribuno. Bila je zanimiva na | pogled. Pa tudi sicer je bila' jetno najzanimivejša gostja vi tovljah. Jana Schneider, novii ka in fotoreporterka, ki je leto skupaj z Ivom Štandekerjem ročala z najsrditejših bojišč d( in po svetu, je bila ob Ivu t v Sarajevu, ko je izgubil življe sama pa je bila ranjena. Ni je bilo treba prositi, z smeškom je takoj privolila v govor. »Kadar sem zelo žalos otožna, jezna ali depresivna, i opazujem konje. Podobe kot ki svobodno tečejo v vetru, pomirjajo. Tudi v Iraku in nistanu sem se zatekala h kon; ko mi je bilo hudo. Lepo je ub ti kruti resničnosti. Realnosti sem izgubila Iva. Zato sem v Gotovlje,« pripoveduje jast zbrano. Iva je spoznala 28. junija na Šentilju, med letalskim n> dom na blokado tovornjaka^ Tam je bila kot fotoreportf delala je za nemško revijo S' za Time in Newsweek, potlf skupaj z Ivom tudi za Mlac Skupaj sta bila v DubroV v Vukovarju, v Osijeku, v 1 Moskvi... Jana se spominja tudi tis torka: »Bila sva v Dob' S fronte sva šla proti letaj Želela sva slikati igrišče na^ strani vasi, ko je srbska artil' začela streljati na naju. Prva nata je zadela mene, ranjen^ Št.28 - 16. julij 1992 16,17 }r\enstvu je bila novinarka m ranjena v Sarajevu. Na sliki I Foto: TONE TAVČAR ne irati i Iva 0 nogo in spodnji del e ranila tretja granata splazil se je petnajst r( i tam so ga ponovno ! o, da sva oba mr- la ncneje se je zgodilo, Gladini, skoraj v celoti Ivu. Rada bi dodala da je Ivo umrl približ- ;m, ko je bil zadet, še om v bolnišnico. Z na- nali korektno.« Med anjem je Jana zazrta ič; najbrž je v spomin ala tiste grozne slike, sketajo, kot da bodo • licih spolzele izdajal- m ider je močna, od- ri jetno pogumna žen- \njnega poročevalca \rsto let, poroča pa kriznih žarišč sveta: Vi Afganistanu, Juž- ladajoči Sovjetski uji in na Balkanu, rn ra so hard news iz Sarajevo je ekstrem- la ob zaključku stolet- 1 naloga, ki sem si jo )kumentirati zgodovi- 3 je ena izmed izrazi- cnb v Evropi. Spre- > veliko več. Mislim, ' ' 1 vojn. Številne dr- bodo spremenile, 'a struktura oblasti, na za to, da bo de- je kot doslej.« ! ider živi trenutno v i Oubljani. Prepriča- () lepa. »Moskva je pravi, »v Ljubljani i 1 normalno vsakda- najdem sprostitev, IVO. Ljubljana Je zlato Ine Evrope.« Ze ko je li junijskimi dogodki i, je občudovala po- azmišljala o tem, kje bi želela živeti naslednji nekaj let. O Slovencih razmišlja takole: »Bili so zelo pogumni, da so tanke zabarikadirali tudi z zadnje stra- ni. V bistvu so jih obkolili. To je bilo zelo pogumno dejanje, ki je napadalca presenetilo in je bi- stveno vplivalo na razvoj dogod- kov pri vas. Tudi Milan Kučan je k razpletu mnogo prispeval, saj je v nasprotju s hrvaškim predsed- nikom Tudmanom širil eno samo resnico, eno pošteno filozofijo. S tem je dosegel, da so ga medna- rodni novinarji podprli, hvalili in prosili za pomoč. Rada bi, da ve- ste, da sem srečna, da je Slovenija svobodna, brez vojne in neod- visna.« Nevarnost ji je vedno za peta- mi. Nevarnost je Janino delovno mesto. Morda tudi zato ne razmi- šlja o nevarnosti tako kot pov- prečni ljudje. Več kot o kakšni stvari veš, manj se je bojiš, ker jo razumeš, poznaš svoje omejitve, ki so s tem povezane. »Moja služ- ba zahteva ogromno vadbe. Če si v svojem poslu dober in če ga imaš rad, postajaš vedno boljši. Da lahko opravljaš delo vojnega dopisnika, moraš pri sebi razči- stiti, kaj čutiš do smrti in kaj do življenja. Če ti je to jasno, si svo- boden. Razumeš in veš, kako opravljaš svoje delo. Lahko za- upaš sam sebi kot atlet. Dobra fotografija je namreč ob umetno- sti in znanosti najtesneje poveza- na s športom. Sama se smrti ne bojim. Toda če umre kdo od mojih prijateljev, moje družine, se bo- jim kot ostali normalni ljudje. Smrti ne bi zavlačevala. Torej, če me danes ustrelijo v glavo, prav. Vem, kaj sem dosegla v svojem življenju. Ne bojim se zapustiti zemlje.« Čeprav mi ob tem ni ravno pri- jetno, še enkrat dregnem v njeno rano. Iva je imela namreč zelo ra- da: »Ko je Ivo umiral, sem se pre- pričevala, da to ni res. Verjela sem, da je v komi. Ko so mi na- slednje jutro povedali, da je mr- tev, sta moja duša in telo kričala, kajti vedela sem, da sem izgubila nekaj neverjetno dragocenega. Njegova mati, njegovi prijatelji, njegove ljubimke, Mladina in Slovenija so izgubili nekaj izrazi- to dragocenega. So ljudje, ki da- jejo stvari sami sebi. In so drugi, ki dajejo drugim in družbi. Ivo je sodil med slednje. Zaradi tega je njegova smrt velika izguba za vsakogar. Vsak dan želim, da bi bil ob meni. Prvih nekaj dni sem to želela vsako minuto, «doda z bolečino, hkrati pa z mislijo, da življenje mora teči dalje. GRETA SENIČ Čakanje na življenje v boju za resnico Velenjčana Zvone in Mlaaen sta ena reakih zvez sveta z BiH - Kot človek moraš presoaiti, kakšne meje si lahko Hovollš kot radioamater _ Zvone se imenuje YU3XT, Mladen pa YT3HPY. Iz razlo- gov, ki so, ko jih razložita, ra- zumljivi, nočeta, da objavimo njune priimke. Oba sta člana Bradiokluba Velenje in oba v zadnjem času sprejemata sporočila iz Bosne in Hercego- \ine ter jih oddajata tja. V zadnjih treh mesecih sta jih prestregla že čez 1500. Tudi zadnjo reportažo Mladininega no\'inarja Iva Štandekerja in pr\'o resnično vest o njegovi smrti. Pa jima še dva dni po tistem, ko sta sporočilo spreje- la in oddala, ni nihče verjel... ^ Zvone se je z radioamater- stvom začel ukvarjati, ko je bil star osem let. Njegova mama je med leti 1947 in 1949 delala za Mladino. »Pred tridesetimi leti sem naredil izpit za A ka- tegorijo. Radioamaterja sta bi- la že oče in mama, sedaj se s tem poleg mene ukvarjata tudi brat in žena. Skratka, izhajam iz radioamaterske družine, in to, da sem kot otrok vsak večer poslušal tiste telegrafske motnje, mi je bilo kot uspavanka za lahko noč.« Mladen je pričel pozneje, enainosemdesetega. »Navdušil me je prijatelj, šel sem delat izpit, nabavil sem aparate, na- to pa sem imel vedno večje ve- selje. Sin je že v petem razredu osnovne šole naredil izpit za C kategorijo, ki je višja od moje!« Mladen ima izpit iz E kate- gorije, kar pomeni, da je uspo- sobljen za delo na kratkem, UKV območju. Zveze z Bosno »Z Bosno se je začelo pred približno štirimi meseci,« pra- vi Zvone. »Prihajala so različ- na vprašanja, sprejemal sem jih, ker sem kar precej na frek- venci. Sporočila sva pričela oddajati, potem pa se je zavle- klo. Sedaj pa se tega dela pravzaprav že kar bojiva. Sa- ma sva, nihče nama ne poma- ga, premalo časa imava...« Vse financirata sama. »V klubu se nekaj pogovarjajo, da bi nama vrnili stroške za tele- fon. To pa bi šlo iz klubske blagajne in torej spet iz našega žepa.« V teh, izrednih razmerah, začneta delati ob štirih po- poldne, delata tudi do treh, štirih zjutraj, kadar pa konča- ta najbolj zgodaj, je to opolno- či. Vsak dan. »Če naju kdaj na določeni frekvenci ni, že vsi mishjo, da je kaj narobe,« pra- vi Zvone. »V Bosni imam ogromno prijateljev, ne samo radioamaterjev, z njimi se osebno poznam. Zato so dolo- čena mesta, dogovorjene frek- vence, ki jih ne sUši nihče drug, samo jaz. Mnogo infor- macij dobim tudi na takšen način. Sicer pa, niso skrivnost informacije, skrivnost so frek- vence. Zanje smo se dogovorili s kolegi iz Zagreba. Tu gre predvsem za sporočUa, ki jih posredujemo medijem.« Delata namreč tudi za STA, TV Slovenija, Borbo... Če je v sporočilu, ki ga sprejmeta in posnameta, preveč šumov, ga Zvonetova žena prepiše, po- tem pa v redakcijo pošljejo tekst. Doma kot na postaji Da Mladen in Zvone posre- dujeta sporočila v Bosno, se je seveda hitro razvedelo. »Pri naju doma je kot na avtobusni postaji. Ljudje prihajajo, od- hajajo, povedo naprej in spet prihajajo novi... Eden pride, pove drugemu, tretjemu, četr- temu ...« Za eno iskano infor- macijo izpolnita tudi 25 po- vratnih. »Enemu oddaš sporo- čilo, tiste, ki jim je namenjeno, pa seveda zanima, kdo je to sporočil. Včasih koga ne dobiš, pustiš mu telefonsko številko, on pa jo raztrobi okoli. In po- tem nimaš miru,« pravi Mla- den, katerega dolžnost je, da sporočila telefonsko oddaja. Organiziranost Zvone in Mladen sta se or- ganizirala sama, nihče jima ne pomaga. Zvone in predsednik Radiokluba Velenje Janez Ter- bovšek sta že bila na Civilni zaščiti v Velenju, pa niti do predsednika nista prišla. »Tri- krat ali štirikrat sem posku- šal,« pravi Zvone, »potem pa sem dobil odgovor, da te zveze njih ne zanimajo. Čudno, glede na to, da je samo v Velenju beguncev iz Bosne že skoraj 4 tisoč, polovica stalno nase- ljenega prebivalstva v Velenju pa je tudi z juga.« Radioamaterji v Bosni ne delujejo organizirano, pač pa samoiniciativno. »Tega tam ne moreš organizirati. V bistvu je vse skupaj zelo enostavno. Je velika antena in če ni elektri- ke, pač dela agregat. Sliši se te na kilometre daleč, ampak ti- sti, ki se javlja, tvega, da ga bodo prvega ubili, ko bodo za- čeli streljati.« ivov labodji spev »F*rijatelj iz Sarajeva, s ka- terim se na frekvenci slišiva vsak dan, me je.takrat, v sobo- to, prosil, če bilahko naslednji dan sprejel Ivov (Štandeker- jev) tekst. Rekel sem, da ni problema, in hitro sem si izpo- sodil kasetofon. Ob dogovorje- nem času smo se dobili na zve- zi, posneli smo... Za pet mi- nut dolg tekst otrebuješ sedem minut, da ga oddaš ali sprej- meš. Če nasprotna stran zveze moti, se lahko vse skupaj za- vleče tudi do sedem ur... Z Ivom pa tisti dan ni bilo no- benih težav. Snemal sem samo enkrat, posnetek je bil dober. Poslali smo ga v Ljubljano ui vse je bilo v redu.« Zgodilo se je deset dni za- tem, ko je Ivo Štandeker prek Ilidže,srbskega ozemlja, prišel v bosanski predel Sarajeva, in dva dni zatem, ko je Zvonetu in Mladenu poslal svojo zad- njo reportažo. »V ponedeljek so že poklica- li iz Ljubljane in povedali, da je nekaj narobe. Preko svojih prijateljev iz mirnih časov sem pričel poizvedovati. Dobival sem razne informacije. Vse sem snemal na kaseto in poši- ljal v redakcijo Mladine. Spraševal sem na vseh mo- gočih koncih; tako v agenciji BiH press kot tudi v srbski ti- skovni agenciji SRNA. Spra- ševal sem radioamaterje po vsem Sarajevu. Sporočila sem potem nekako povezal in pri- šel do zaključka, da se je zgo- dilo tisto, česar smo se vsi naj- bolj bali.« V torek zvečer sta prestregla •signal, ki je prihajal iz Pal, kjer je štab Srbske demokrat- ske stranke - SDS. Mladen je poklical v redakcijo Mladine, pa mu niso verjeli. »Ne da niso hoteli verjeti,« pravi, »ampak, ob vseh informacijah, ki so jih takrat dobivali o Ivu, niso mo- gli verjeti. Takrat bi bilo tudi nama bolj všeč, če bi se zmo- tila.« Psihološici učihelc Vsakemu beguncu, ki je tu- kaj, v Sloveniji, informacija iz domačega kraja zelo veliko pomeni. Tudi njegovo psihično stanje je lahko veliko slabše, če nima informacij, če ne ve, kaj se dogaja z njegovimi svoj- ci, prijatelji... »VeUko je jokanja po telefo- nu; tudi od sreče, ko ljudje do- bivajo dobre informacije. So pa seveda tudi žalostne. Kaj hočeva; če sva se obvezala, da bova prenesla sporočilo, mo- rava prenesti vse.« Mladen in Zvone nista še ni- koli oddala dezinformacije. »Če dobiva sporočilo, da je kdo umrl, to vedno preveriva na več različnih koncih. Ker pa se javljata obe strani, tako bosanska kot srbska, moraš vedeti, od koga in kdaj si kakšno informacijo dobil. Vedno je treba preverjati, če se le da. Tako resne zadeve je bo- lje trikrat preveriti, kot pa en- krat povedati napačno.« Na strani iegainili Humspirit je nekakšen ko- deks radioamaterjev. Če bi se ga vsi držali, bi pomagali drug drugemu. V radioamaterstvu naj bi politika ne igrala nika- kršne vloge. Pa je to sploh mo- goče? »Radioamaterji moramo biti objektivni toliko, kolikor je v določenem trenutku mogoče. So trenutki, ko se moraš opre- deliti. Midva sva se nekako postavila na stran TO BiH, na stran legalnih oblasti in drža- ve. Tega se pač drživa. Ni sicer rečeno, da ne pomagava niko- mur z druge strani, ampak tu- di v zvezi s tem imava že kar nekaj nenavadnih izkušenj... Tako sva dobila prošnjo iz Ljubljane, naj vprašava za ne- ke ljudi, Srbe, v nekem majh- nem kraju v Bosni. Poklical sem tja in dobil čisto kratko sporočilo. »Ti so v hosti in tol- čejo po nas.«... V posebnih pogojih gredo nekatere stvari pač mimo do- ločenih pravil. Ampak čas, si- tuacija, zahteva drugačen, izreden način dela. Predvsem pa je pomembna osebna opre- delitev. To, da naj bi radioamaterji pomagali vedno in vsem, je žal pač samo teorija. Krasno bi bi- lo, če bi se kdaj res zgodilo... Pa vendar so določene stvari, ki so prepuščene tvoji lastni presoji. Kot človek moraš pre- soditi, kakšne meje si lahko postaviš kot radioamater...« Posianstvo radioamaterstva »Najbolj žalostno je, da za radioamaterje prej nihče ni ni- ti sUšal, sedaj pa naju kar na- prej iščejo,« pravi Mladen. Najhuje je, če človeka iščeš še- le v stiski, prej pa se zanj sploh ne zmeniš. Primer za to so tudi predlanske poplave v Zgornji Savinjski dolini. Vse komimi- kacije so odpovedale in edina zveza Savinjske doline s sve- tom so bih radioamaterji. Se- daj, v tej vojni, se tudi vse do- gaja prek radioamaterjev. Bo- mo videli, koliko časa bomo še ostali na repu vseh teh doga- janj. Čas bo prinesel svoje.« Sicer pa Mladen pravi, da je prvotno poslanstvo radioama- terstva razvijanje tehnične kulture in vzpostavljanje zvez z radioamaterji iz celega sveta. Zvone, ki dela na kratkem valu, je vzpostavil zvezo že s tristo državami, z radioama- terskimi dopisnicami, ki so dokaz za to, da je radioamater zvezo z neko državo resnično vzpostavil, pa ima potrjenih okoli dvesto držav. »Osnovna prvina najinega dela je prijateljstvo. To se vidi predvsem v teh razmerah. Možnosti, da bi pomagali, so velike, pravi Mladen. Vendar pa gre za organiziranost, šte- vilo ljudi, pripravljenost, da bi pomagali... Tukaj midva ni- sva edina dejavnika.« Res je. Možnosti so velike. Zvone in Mladen sta to že do- kazala. NINA M. SEDLAR Št.28 - 16.julij 1992 Nadaljevanje s 15. strani pričakovati urejenih odnosov na železnici in kvalitetnega dela. Vse to našo mlado državo stane preveč. Kljub temu, da je delež, ki ga slovenske železni- ce dobe iz proračuna, majhen, se je potrebno vprašati, ali je res potrebno nekatera delovna mesta tudi do petkrat prepla- čati. Kako naj bo nekdo, ki je na- predoval na bolj zahtevno de- lovno mesto, ker je ob delu študiral in je svoje dosedanje delo opravljal zelo dobro in je tudi zato napredoval, zadovo- ljen, ko lepega dne zagleda plačilni list in ugotovi, da bi na prejšnjem delovnem mestu zaslužil ob dosti manjši odgo- vornosti kar okoli 40 odstot- kov višjo plačo? Kako naj na- drejeni opravlja svoje delo, ko imajo tisti, ki jih nadzira, tudi 50 odstotkov višjo plačo, ne- kateri celo več. Ali se bo odlo- čil za pravilen odnos, poostren odnos ali pa bo vzel podkupni- no, bo opazil napake? Da, tja vodijo takšna razmerja, če je nadrejeni v tehnološkem pro- cesu slabše plačan. Ali si vsi skupaj želimo tak- šen sistem? Mlad kader, ki je strokovno izobražen, se dan- danes vpraša, čemu sploh ho- diti v šolo, na fakulteto. Med- tem ko izgublja čas na fakulte- ti, drugim teče delovna doba m dobivajo plačo. Ko s fakul- tete pride v službo, ga drugi z delovno dobo dohiti. Ker pa opravlja nižje zahtevna dela in ima težko delo, so mu sindika- ti izborili še kup dodatkov in tako spet zasluži ob težkem delu mnogo več kot enako star strokovnjak. Anomalij v naši kolektivni pogodbi je toliko, da bi bilo njihovo naštevanje in utemeljevanje v javnosti utrujajoče in bi se verjetno vsi skupaj zgražali nad nemogo- čim stanjem. Tudi zaradi tega je bil ustanovljen naš sindikat. Vse te anomalije namreč kaže- jo, da so si nekateri sindikati v pogajanjih z vlado izborili privilegiran položaj. Pred nji- hovimi pritiski je popustila stroka, poslovodni odbor in vlada. Tako močnih in preme- tenih pogajalcev slovenski de- lavci še niso imeli. Vsi sindika- ti se lahko mnogo naučimo od njih, slovenskemu sindikalne- mu gibanju so pokazali pot, da se sindikalno gibanje mora ce- niti. Zaradi anomalij, ki ob- stajajo, in zaradi moči drugih sindikatov smo spoznali, da bomo lahko dosegli pravičen položaj strokovnih delavcev v primeru, če bomo dobro sin- dikalno organizirani. Naloga našega sindikata pa je, da s strokovnimi argumenti po- kaže, da se takšno norčevanje iz dela drugih delavcev na že- leznici in v Sloveniji nasploh ne more nadaljevati. Sindikat strokovnih in vodstvenih delavcev Slovenskih železnic Predsednica predsedstva VLASTA KAMPOŠ Za papeža ukradli zlati keim (Nova doba 24. junija in 8. ju- lija 1992) Tako kot bivša predsednica Konference za Slovenijo Sve- tovnega slovenskega kongresa ga. Spomenka Hribarjeva sem bil tudi sam neizmerno prese- nečen, ko so me obvestili o umotvoru v celjski Novi do- bi, pod katerim se je podpisal njen glavni in odgovorni ured- nik Janez Sever, obenem di- rektor izdajateljice PRESE d.o.o., in iz katerega izhaja, da naj bi organizatorji razstave »Kelihi arhitekta Jožeta Pleč- nika«, ki je bila jeseni 1991 v celjski Opatijski cerkvi sv. Danijela, ukradli enega od razstavljenih kelihov in ga po- darili papežu. Informacije in »argumente«, ki so ga vodili pri sestavljanju te v celoti po- vsem zlagane zgodbe bo g. Se- ver lahko predložil na sodišču, saj ga nameravamo nekateri organizatorji razstave tožiti, zdi pa se mi vendarle nujno, da javnost obvestim o nasled- njem: 1. Brez izjeme vsi razstav- ljeni predmeti so bili vrnjeni svojim lastnikom. Za to je po- skrbel avtor razstave g. Rok Kvatemik. 2. Kelih, ki so ga celjski verniki podarili papežu, ni iz- virnik, temveč kopija izvirni- ka. V Celju hranijo namreč tri izvirne Plečnikove kelihe (eden je cerkvena last, dva pa privatna) in izviren Plečnikov načrt za kelih. Po tem načrtu je po naročilu celjskega opata g. Friderika Kolška pasarski mojster Pirnat izdelal kelih, ki pa ni zlat, kot ignorantsko ali zlonamerno trdi J. Sever, tem- več pozlačen, tako kot vsi iz- virni Plečnikovi kelihi. V kelih je dal naročnik vgravirati slo- venski napis, v katerem se »verniki knežjega mesta Celje« zahvaljujejo papežu za njego- vo zavzemanje za neodvisno Slovenijo in za dejstvo, da jo je Vatikan med prvimi diplomat- sko priznal. 3. Kelih za papeža tako ni- ma nič opraviti z organizacijo razstave »Kelihi arhitekta Jo- žeta Plečnika«, temveč je v ce- loti stvar celjske Cerkve in g. opata. Upam, da jima J. Se- ver ne bo zanikoval pravice, da z lastnim denarjem naroči- ta in plačata kopijo lastnega keliha (in ga pošljeta za darilo - vrhovnemu poglavarju last- ne in vesoljne) rimskokatoli- ške Cerkve, ki je obenem tudi poglavar prijateljske (o tem pač ni dvoma, ali ne, J. Sever?) države. Iz povedanega je tudi jasno, zakaj o kelihu za papeža niso razpravljali organi Kon- ference za Slovenijo SSK, kar postavlja kot dilemo v svojem pisanju v Novi dobi 8. 7. 1992 ga. Spomenka Hribar: zato, ker preprosto povedano, ne or- ganizatorji razstave, ne celj- ska podružnica SSK ne Kon- ferenca kot celota s tem nismo imeli nič. 4. Še^beseda o »bajnih ho- norarjilT« in »trikrat preplača- nih stroških«, na kar insinuira J. Sever. Nekateri sodelavci razstave - poleg sebe mislim še na gg. Silva Drevenška, Roka Kvatemika in Damjana Pre- lovška - smo delali pri razsta- vi zastonj in doslej nismo do- bili povrnjenih niti vseh pot- nih stroškov. Arhitekta Cveta Slepančičeva (plakat, zložen- ka) in Matej Vozlič (vitrine, postavitev) sta dobila hono- rarja v skladu z normativi strokovnih društev, vendar pa ne brez težav. Na denar sta čakala kar precejšen čas. Fi- nančno plat razstave je do ne- ke mere že predstavila ga. Hri- barjeva v svoji repliki. Ker smo ravno pri honorarjih, bi rad opozoril, da je celjska Pra- se d.o.o., katere direktor je J. Sever, lani natisnila drugo izdajo pomembnega dela po- kojne hrvaške zgodovinarke Nade Klaičeve z naslovom »Zadnji knezi Celjski v deže- lah sv. krone«. Knjigo sem ure- dil in ji napisal uvodno bese- do, prof. dr. Ignacij Voje pa pripravil krajši zapis o avtori- ci. Ni mi znano, da bi bila Pre- se d.o.o. do danes nakazala bo- disi g.Vojetu bodisi meni ka- kršen koli honorar, ne »bajen«, ne skromen. Tudi potne stro- ške za prihod na tiskovno kon- ferenco v Celje junija lani do- slej krijeva iz svojega in ne Se- verjevega denarja! J. Sever me bo tudi lahko popravil, če se motim, vendar po mojih infor- macijah Prese d.o.o. doslej tu- di ni poravnala svojih obvez- nosti do g. inž. Vladimirja Ta- ranovskega, sina in lastnika avtorskih pravic pokojne prof. dr. Klaičeve. Naj mi J. Sever dovoli, da ob tej priložnosti izrazim vsaj upanje, da je po- ravnal svoje obveznosti do oblikovalca knjige g. Ljuba Domjana; ko sem g. Domjana zadnjič srečal, temu na žalost še ni bilo tako. Pa še malen- kost: da je poravnal račun za izdelano fotografijo na ovitku knjige, za kar je fotograf več- krat urgiral, sem moral nekaj- krat ostro (tudi pisno) posre- dovati. J. Severju zato pripo- ročam, naj najprej pomete pred lastnim pragom, preden se spravi na sosedovega, pred- vsem pa naj preverja informa- cije, preden jih objavlja. Ga bo manj krat bolela glava! Ker Nova doba menda zad- nje čase izhaja dokaj neredno in se dozdeva, da bo imel J. Se- ver zadržke pri objavi te repli- ke, sem jo hkrati poslal tudi vam. JANEZ ŠUMRADA, Ljubljana Uredništvo: Na prošnjo avtorja pisma, predvsem pa zato, ker je Novi tednik prvi objavil zapis o da- rilu celjskih vernikov papežu (ob obisku Celjskega pevskega društva), objavljamo odgovor, ki je prvenstveno namenjen Novi dobi. Cesta Tevče - Vrh Že kar nekaj let je minilo od katastrofalne poplave v dolini Lahovnice, vendar je cesta na zgoraj omenjeni relaciji še vedno neurejena. Cesto ogro- žajo meteorne vode, ponikal- nica, zemeljski plazovi, da o preozkem cestišču in o as- faltni prevleki sloh ne govori- mo. Cesta je zelo nevarna in ljudje, ki se vsak dan vozijo v dolino na delo ali v šolo se izpostavljajo smrtni nevarno- sti. V najbolj obupnem stanju je cesta Trobni dol-Vel. Gra- hovše-Vrh. Res se trenutno vsi nahaja- mo v težki gospodarski situ- aciji, vendar menim, da je tre- ba že začeta dela končati in poskrbeti za varnost ljudi, ki živijo v omenjenih krajih. Vaščani sami so se že več- krat obrnili na Skupnost za urejanje hudournikov, vendar na njihove zahteve oz. prošnje ni bilo želenega odziva. Pri- stojni organi so si sicer ogleda- li škodo, vendar je vse ostalo samo pri obljubah. Mesto Laško je zelo lepo urejeno in je v ponos tako sta- novalcem kot tudi okoliča- nom, ki pa bi si enako ureje- nost želeli tudi za svoje vasi. Osnova vsega pa je seveda ure- jena infrastruktura (ceste, vo- dovod, telefon,...). Marsikate- ri kmet iz okoliških vasi bi se rad ukvarjal s kmečkim turiz- mom, kot dodatnim virom za- služka, kar pa je bb taki cestni povezavi seveda nemogoče. ALOJZ PEČNIK Vel. Grahovše Skladišče v potoku Bil sem na prelazu med Ho- mičem in Goljavo, pri kmetiji Kočet. Prišel sem po cesti, ki pripelje iz Matk, pod Goljavo in gre proti izviru enega i2aned pritokov Kolje. Ob cesti pri iz- viru Kolje je »lepo« odlagališ- če smeti, tudi kakšen avto se najde. Najbolje je to, da je tik pod smetiščem zbiralnik vode za žalski vodovod. OGLAS Vse, ki rabijo kakšen koli del avtomobila, obveščamo, da ga Icihko najdejo na izviru po- toka Kolje pod Goljavo. »Skladišče« je v potoku, tik ob cesti, v prelepi dolini. Edina težava je, da je v bližini skla- dišča - smetišča zbiralnik vo- de za osrednji vodovod za Sa- vinjsko dolino in se lahko ob iskanju primernega rezervne- ga dela za avto onesnaži voda v vodovodu. KRAJANI MATK (naslov v uredništvu) Kje ste bili, gospodje? V vašem cenjenem Ustu se prvič oglašam (čeprav ga red- no berem) po davnem letu 1964, ko sem objavil člančič s sliko mostu v Laški vasi, ki se je podiral, objava pa je re- zultircda takojšnjo sanacijo objekta. V torek, zadnji dan junija, smo na Teharskem pokopališ- ču z vsemi častmi pokopali mladega fanta Srečka Marov- ška iz Stor. Življenje si je vzel z vojaškim orožjem, ki ga je hranil doma kot pripadnik po- licijske enote Teritorialne obrcunbe - nove slovenske voj- ske. Ni moj namen tu razglab- ljati o primernosti ali nepi memosti čuvanja orožja z m nicijo doma, to pač vedo p metnejši, odgovorni ljudje vojaških krogov, ki, upj vsaj, imajo v svojih vrstah tt kvalificirane psihologe. Di stvo je, da se je omenjeni 1 letnik vrnil iz osovražene, karaktemb čisto spremenjf Bil je tista generacija slove skih vojakov, ki je prišel i mov na zahtevo naših no\ oblasti. Iz veselega fanta je p stal vase zaprt melanhol z veseljem do orožja (Krau berger npr. ni nikdar dobi//; štolce, verjetno je bilo umi psihologov odločilno). Vso žalost in solidam s starši je pokazalo krajev prebivalstvo in predvsem m! dina, saj se na tem pokopal ču že dolgo ni zbralo toli ljudi. Dušilo me je in s skraj: zadržanostjo sem po obre povedal svoj govor v ime: mladine, sosedov, športnik in krajanov. Kar me je mot in zaradi česar objavljam članek, je izostanek pripadi kov vojske na pogrebu - siki bi se to, veste gospodje iz vc stva TO v Celju! Vsaj po n jem mnenju in ne razmišlji le jaz tako... JOŽE KRAGELJ-JO Štc ZAHVALE,; POHVALE Otrošici bilten Da se v VVZ Žalec neneb nekaj dogaja, dokazuje tv nedavna izdaja Otroškega I tena. V njem je na duhovit in ra gran način opisano življe^ naših malčkov v VVZ od t hovega ranega vstopa v f pa vse do mede šole. Starši so segli po biltenu, prav vo niso bdi razočarani \ njim, saj je marsikdo prvi' biltena izvedel kakšno pos čeno šalo svojega malčka. In kako je bilten nasta: Vzgojiteljice in varuhinj« celo leto zapisovale najbolj vime šale in domislice, ^ jih izrekli in doživeli ^ malčki. Bilten je tudi zelo 1' slikovno opremljen z razli' mi risbicami otrok. Oti^ bilten vsekakor zasluži po^" lo in je lahko vzgled in vzP huda za nadaljne delo. Al;* KA TURNS' PetSS. Št.28 - 16. julij 1992 19 • Prejšnjo sredo zvečer ob pol dvanajstih so se sosedje iz stanovanjskega bloka v Ulici frankolovskih žrtev pritožili, da pri Slavku P. na vso moč igra radio in da ga nikakor noče utišati. Potem so k Slavku prišli možje postave, vendar jim ni hotel odpreti stanova- nja. Radio je še naprej igral, Slavko se je veselil, slej ko prej pa ga bo v roke vzel sodnik za prekrške. • Dan pozneje se je nekaj podobnega dogajalo v Ce- lju, kjer so praznovali Jo- žetov rojstni dan. Policisti so prišli opozorit veselo druščino, ki je sprejela do- brohotno opozorilo. Kljub temu, da niso bili več tako glasni, so rojstni dan do- stojno proslavili. • V četrtek okrog ene ure zjutraj je Sandi K. poklical policiste in jim povedal, da ga je pred trgovino napadel ter pretepel moški, ki ga pozna le na videz. Junak je seveda pobegnil, vendar ga sedaj poznajo tudi polici- sti, spoznal pa ga bo tudi sodnik za prekrške. • Mesud M. iz Žalca je po- zelenel od jeze, ko je videl, da mu je Bogomil V. iz Ce- lja pred gostiščem Pod vel- bom v Celju v avtomobil zabrisal kozarec. Nalet ko- zarca na avtomobilsko plo- čevino je bil tako močan, da je bila le-ta celo poško- dovana. Sodnik za prekr- ške bo Bogomilu razložil tudi to, kakšno škodo je povzročil. • V četrtek zvečer so bi- li policisti obveščeni, da se neki fantje vozijo naokrog z džipom in to z vklopljeno žvižgajočo, v ušesa parajo- če sireno. Ker so imeli priž- gano sireno, so jih policisti izsledili še prej kot bi jih sicer. Vesele fante so do- brohotno opozorili, da lah- ko s sirenami vozijo le re- šilci, policisti in gasilci, šo- ferju Ladislavu Z. pa bo to še enkrat povedal sodnik za prekrške. • Hubert K. z Dobrne je v tamkajšnjem gostišču LoVec razgrajal in sploh počel grde stvari, za zak- ljuček svojih dejanj pa se je spustil še v lastnika gostiš- ča Jožeta. Jože mu je vrnil milo za drago. Samo od trezne presoje dokazov bo sedaj odvisno, kdo izmed njiju bo pogumno stal pred sodnikom za prekrške. • Vekoslav M. iz Celja bi si zaslužil, da bi ga kdo po nagi riti. Nesramnež se je tri dni klatil naokrog po svetu in na svojo soprogo, ki ji ji že zdavnaj obljubil večno zvestobo, povsem pozabil. Ko je prikolovratil domov, je namesto, da bi se ženki opravičil za svoje po- hajkovanje in jo stisnil k sebi, z njo grdo ravnal. Pretepel jo je, grdobež ne- sramni. Svoje nizkotno de- janje bo prav gotovo obža- loval. Ce prej ne, potem pri sodniku za prekrške. • V nedeljo zjutraj, nekaj minut čez tretjo uro je Re- nato O. poklical na pomoč policiste. Potožil jim je, da ga je pijani redar vrgel iz diskoteke Cibi in ga povr- hu še pretepel. Policisti so se prepričah, da je Renato lažnivec, saj je bil pijan prav on, ne pa redar. Pa še razgrajal je v diskoteki. Kakšno kazen si bo prislu- žil, bo povedal sodnik za prekrške. JANEZ VEDENIK Prodajali meso, država oh denar Bivši direktor celjskih Mesnin osumljen zlorahe poohlastll Kriminalisti so podali ka- zensko ovadbo zoper bivšega direktorja Celjskih mesnin. Vlada J., ki je osmnljen zlora- be pooblastil. 14. decembra le- ta 1990 je namreč delavskemu svetu predlagal in potem tudi v bistvii izsilil sprejetje sklepa o nezakonitem izplačilu oseb- nih dohodkov. Kot direktor pa bi se moral takšnemu sklepu celo upreti in storiti vse, da ga delavski svet ne bi sprejel. Sklep so izvajali vse do le- tošnjega 15. januarja, ko Vla- do J. ni bil več direktor, S svo- jim dejanjem je na račun firme naredil škodo družbeni skup- nosti oziroma republiškemu proračunu v vrednosti 20 mili- jonov SIT. Z obrestmi vred znaša ta znesek konec junija že okrog 62 milijonov SIT. Za kaj pravzaprav gre? Za aktivno pripravljenost za delo izven rednega delovnega časa, so zaposlenim nakazovali 40 odstotkov plače brez obračuna na plačilnih listih. To vsoto so lahko seveda vknjižili med materialne stroške. 40 odstot- kov osebnega dohodka so za- posleni prejemali neposredno na hranilno knjižico pri Hra- nilno kreditni službi v Žalcu, delavci pa so ta denar preje- mali v kuvertah, saj ga je pri HKS dvigovala referentka za osebne dohodke. Ob prejemu plačilne liste, na kateri je bilo 60 odstotkov plače, so morali namreč zaposleni izpolniti še posebne dvižne liste za HKS za dvig 40 odstotkov plače v gotovini. Ta denar so večkrat zbrali tudi z dnevnim izkupič- kom v posameznih mesnicah. Vse to je seveda vplivalo tudi na drugačne podatke o poslo- vanju, kot pa so dejansko bili. Sicer pa je takšnih in po- dobnih primerov vedno več. V nekaterih firmah se poslu- žujejo različnih metod. Nekaj podobnega velja tudi za izpla- čila dela plač v obliki raznih bonov, ki jih zaposleni lahko vnovčijo v trgovinah. Prispev- ki iz osebnih dohodkov pa so tako tudi manjši. JANEZ VEDENIK PROMETNE NfZGODE Z motorjem v kamen v torek, 7. julija se je ob enih in štirideset minut zjutraj na lokanlni cesti v Zgornjem Gaberniku zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodova- na. Materialne škode ni bilo. Iz smeri Zg. Gabernika proti Podplatu je s kolesom z motor- jem vozil Branko Černelič, 19, iz Podplata. V Zg. Gaberniku ga je v levem ovinku in na gra- mozu z vozilom zaneslo na bankino, kjer je trčil v obcest- ni kamen, padel in se pri tem huje telesno poškodoval. Pre- peljali so ga v celjsko bolnišni- co, kjer je ostal na zdravljenju. Po sredini vozišča v sredo okoli petnajste ure, je v Laškem iz smeri gradu Ta- bor proti cesti na Svetino Gre- gor M., 15, iz Laškega, vozil kolo z motorjem po klancu navzdol in po sredini vozišča. Nasproti mu je pripeljal voznik osebnega avtomobila. Da bi preprečil trčenje, je Gre- gor M. zavil v desno in pri tem skupaj s sopotnikom, Toma- žem K. iz Laškega, padel po vozišču. V nezgodi se je Tomaž K. iz Laškega hudo telesno po- škodoval in je bil prepeljan v celjsko bolnišnico. Material- ne škode na vozilu ni bUo. Trčil v kolesarko V četrtek ob 12.30 uri se je na magistralni cesti v kraju Kaplja zgodila prometna nez- goda, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovana, skupna materialna škoda na vozilih pa je ocenjena na okoli 150 tisoč SIT. Po magistralni cesti iz smeri Vranskega proti Celju je oseb- ni avto vozil Rudolf Kos, 30, iz Gomilskega. V Kaplji je z vo- zilom zavijal levo na lokalno cesto. Za njim je z osebnim avtom pripeljal Matjaž Mi- keln, 36, iz Ljubljane, in ga pričel prehitevati. Med vozilo- ma je prišlo do trčenja, pri če- mer je vozilo Kosa odbilo v le- vo, kjer je trčilo v kolesarko Julijano Tumšek, 65, iz Kap- lje, ki je v stala s kolesom ob cesti. Pri trčenju je Tumškova padla na makadamski dovoz ter se pri tem huje telesno po- škodovala. Prepeljana je bila v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Na Babi ni ustavil V petek ob 00.35 uri se je na magistralni cesti izven naselja v Zajasov^niku zgodila promet- na nezgoda, pri kateri je na- stala materialna škoda za oko- li 800 tisoč DEM. Iz smeri Trojan proti Vran- skem je tovomi avto vozil Aleksander Jagodnik, 24, iz Ilirske Bistrice. Na ravnem de- lu ceste ob vznožju klanca Ba- ba je srečal nasproti vozeče vozilo z oranžno lučjo in svet- lečim napisom »izredni pre- voz«, za tem vozilom pa sta vozili dve vozili policije, ki sta voznika Jagodnika ustavljali. Jagodnik znakov policistov ni upošteval, ampak je odpeljal dalje v smeri Vranskega. Takoj za avtobusnim postajališčem se je srečal z vozilom, ki je prevažalo naddimenzioniran tovor, širine 6,50 m, ki je bil pravilno svetlobno označen. Med vozili je pnšlo do trčenja, pri čemer je bil tovor močno poškodovan. *• Na nepreglednem ovinku V petek, 10. julija, se je okoli osmih na lokalni cesti izven naselja Dol pod Gojko, zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba huje telesno po- škodovala, na vozilih pa je na- stalo za okoli 170 tisoč SIT gmotne škode. Iz smeri Lipe pri Frankolo- vem proti Frankolovem je Ire- na Zupanek, 37, iz Lipe, vozila osebni avto. Ko je pripeljala v levi nepregledni ovinek, je iz nasprotne smeri pripeljal voz- nik tovornjaka, Janez Hudina, 38, iz Celja. Med vozili je pri- šlo do trčenja, v katerem se je Irena Zupanek huje telesno poškodovana. Odpeljali so jo na zdravljenje v celjsko bol- nišnico. Na mokrem cestišču V petek, 10. julija, okoli de- vetih, se je na regionalni cesti izven naselja Šentjur zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje, dve pa lažje telesno poškodovani. Na vozilih je nastalo za 700 tisoč SIT gmotne škode. Drago Kreslin, 27, iz Celja je vozil osebni avto iz smeri Šentjurja proti Planini. Ko je pripeljal v ostri desni ovinek v Cmolici, je na mokrem ce- stišču zapeljal na levo stran in trčil v voznika osebnega avto- mobila, 47 letnega Vlada Pla- huto iz Šentjurja, ki mu je pri- peljal nasproti. Pri tem se je sopotnica v vozilu Kreslina, Leonida Podhraški, 27, iz Ce- lja huje telesno poškodovala. Lažji telesni poškodbi pa sta dobila voznik Kreslin in so- potnik v vozilu Plahute — Aloj- zij Plahuta, 73, iz Šentjurja. Vsi so bili prepeljani v celjsko bolnišnico, kjer je Podhraški- jeva ostala na zdravljenju. V nasip potoka V soboto nekaj po triindvaj- seti uri se je na magistralni cesti, izvez naselja Šentrupert, zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodovala, na vozilu pa je nastalo za okoli 115 tisoč SIT gmotne škode. Iz smeri Šempetra proti Vranskemu je Jože Koprive, 18, iz Dorega polja, vozil oseb- ni avto. Izven naselja Šentru- pert je v bližini potoka Bolska, zapeljal v desno izven vozišča in trčil v nasip potoka. V nez- godi se je huje telesno poško- doval in bil odpeljan v celjsko bolnišnico. mini KRIMIČI Brada in pijača sta bili usodni Dokaj nenavaden dogodek s hudimi posledicami se je pri- petil v nedeljo zjutraj na dvo- rišču velenjskega gradu. Do- slej še neznan moški je bil že ob pol dveh zjutraj precej vi- njen. Preden se je odpravil no- vim dogodivščinam naproti, je s sabo vzel še liter žganja. Imel je brado in verjetno se je po njej polil z žganjem, potem pa si je z vžigalico hotel prižgati cigareto. Brada se je vnela in potem še obleka. Moški je bil hudo opečen, tako da takojš- nja prepoznava ni bila mogo- če. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je za posledi- cami nenavadne nesreče umrl. Podobnega primera se krimi- nalisti ne spomnijo. S smučmi na morje v noči iz sobote na nedeljo je neznanec vdrLv klet stano- vanjske hiše na Celovški cesti v Celju. Iz kleti je odnesel šo- tor, nekaj pijače in hrane ter druge predmete v vrednosti okrog 50 tisoč SIT. Tatic se je verjetno odpravil na morje, čudno pa je, da je ukradel tudi smuči, pravijo kriminalisti in pri tem verjetno pozabljajo, da je imel pač tudi dolgoročne namene. Navsezadnje bo zima tu, še preden se bomo tega do- bro zavedli. Saj veste, kako hi- tro teče čas. Posilil io je Josipa G. iz Rogaške Slatine so v nedeljo pripeljali k prei- skovalnemu sodniku. Osum- ljen je posilstva starejše žen- ske. Pravijo, da je že večkrat posiljeval in to ženske vseh starosti. Nekaj časa bodo ime- le ženske okrog Rogaške Slati- ne sedaj mir, kako bo na pri- mernem mestu sproščal svoj seksualni nemir Josip, pa si lahko le mislimo. Otroka so našli Ko sta se starša iz Žalca v soboto dopoldne odpravila po nakupih v Celje, sta s sabo vzela tudi šest let starega sin- ka Tadeja. Očitno ga cene niso tako zelo zanimale kot očka in mamico, zato se je odpravil na potep po mestu ob Savinji. Najprej si je ogledal tržnico, potem gledališče, od tam pa jo je mahnil v smeri prelepe Sa- vinjske doline. V križišču Ljubljanske in Gregorčičeve ceste je Tadejčka našel poli- cist, že čez eno uro pa je lahko skočil v objem prestrašenih in objokanih staršev. Pištole v Palmi 36 letni R.J. iz Celja je v so- boto zvečer v gostinskem loka- lu Palma izgledal kot pravi še- rif. Okrog pasu je imel pripeto plinsko pištolo, zraven pa so bili tudi naboji. Policistom je zaupal, da je pištolo kupil po zares ugodni ceni in to od nez- nanega moškega. Ni pa vedel natančno povedati, kaj je mi- slil početi s tem orožjem. Mor- da bo to zaupal sodniku za prekrške. Ponarejeni pettisočak Komaj se je začelo Pivo in cvetje, že so se tam našli razni tolovaji in tolovajke. Glas o tej prireditvi je segel vse do Jese- nic in do gospodične S.V. Na pot v Laško se je podala s po- narejenimi pettisočaki. Pona- rejeni so bili na barvnih foto- kopirnih strojih. Poskusiti ni greh, pravi sicer star pregovor, toda tovrstni poskusi so greh. Če tega ni vedela gospodična z Gorenjskega, pa zagotovo ve sodnik. Sicer pa so skoraj v vseh SDK na Celjskem v mi- nulem tednu še našli ponareje- ne tisočake, kar 25 skupaj pa so jih zasegli policisti iz Vele- nja gospodu L.C. Padel z zidarskega odra Pri nedograjeni stanovanj- ski hiši v Skomem je prejšnjo sredo ob devetih zvečer padel z zidarskega odra z višine okrog dva metra Rafael R. Pa- del je na hrbet in se huje teles- no poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Pri Starmanu so kradli V torek, 7. julija zvečer je na parkirišču pri znanem Stor- manovem gostišču neznanec odnesel iz nezaklenjenega av- tomobila golf dva poslovna kovčka, v katerih so bili tudi razni dokumenti. Očitno opo- zorila policistov nekaterim nič ne zaležejo in še vedno puščajo nezaklenjene avtomobile. Prejšnji teden je bilo kar nekaj takšnih vlomov, iz avtomobi- lov pa so kradli predvsem avto radie ter kasetofone. Srbelo ga je Srbeli ga niso le prsti. Srbeti ga je moralo še kje dmgje, kaj- ti kako si lahko sicer razlaga- mo dejanje doslej še neznane- ga moškega, ki je v noči na petek razbil izložbeno okno bencinske črpalke v Šem- petru? Ko so napravili inventuro, so namreč ugotovili, da ne manjka noben rezervni del za kakšen avtomobil in da ne manjka niti en liter olja. Po- hotnež je odtujil le nekaj vide- okaset s pomografsko vsebino. Med tem, ko se naslaja ob opolzkih prizorih, pa najbrž nima čiste vesti, saj je kot za- kleto, da ga bodo policisti kmalu našli in predali roki pravice. Z razbito steklenico ga je Ivan E. iz Slovenskih Konjic je moral biti hudičevo togoten, da mu ni bilo mar polne ste- klenice konjaka. Z njo je za- mahnil ob steno, jo razbil, dra- gocena tekočina je odtekla, potem pa je srboriti Ivan na- skočil Dušana K., prav tako iz Slovenskih Konjic. Hudo te- lesno ga je poškodoval po roki. Dušana so odpeljali v celjsko bolnišnico, Ivana pa čaka ka- zenska ovadba. JANEZ VEDENIK Št.28 - 16. julij 1992 20 Da vam ne bo dolgčas Uživate počitnice? Upam, da. Vsaj tisti, ki ste jo odnesli brez popravnih izpitov. Veliko vas bo med počitnicami poprijelo za kakšno delo. Lep zaslužek vam želim! Da pa vam ne bo preveč dolgčas po šoli, vas bom občasno zaposlila s kakšnim nagradnim kvizom. Na kviz o Evropi ste se odzvali z velikim številom pravilnih odgovorov, zato je danes vaša naloga, da se malo poigrate z ameriškimi znamenitostmi in zgodo- vino. Ameriko poznamo predvsem po Hollyv/oodu in New Yorku, bolj malo pa po njeni zgodovini, ki sega tisočletja v preteklost, ko so se v gorski trdnjavi Machu Pichu naselili Inki in si ustvarili neprecenljiva boga- stva. Saj poznate zgodbo, kako je inkovski vladar Atahnalpa hotel z zlatom podkupiti španskega stot- nika Pizzara? Upam, da vprašanja niso pretežka, sicer pa se je vredno potruditi. Nagrade - majice NT&RC - vas že čakajo! Črke pred pravilnimi odgovori vam bodo dale reši- tev! Ugotoviti morate ime in priimek znanega holly- woodskega igralca, režiserja in producenta. Rešitev napišite na dopisnico in jo s pripisom »Za Vrtiljak« pošljite v naše uredništvo do četrtka, 16. julija! MOJCA Kviz o Ameriki 3. Na Liberty Islandu so leta 1868 postavili Kip svobode. ZDA so ga dobile v dar ob sto- letnici proglasitve ameriške neodvisnosti. 46 m visoko bo- ginjo svobode je Američanom podarila: 0) Avstralija 1) Španija r) Francija 7. Rt Kennedy na polotok Florida ni samo najpomemlj nejše vesoljsko oporišče ZD/ marveč je tudi središče in si« bol tehničnega in gospodai skega razvoja. Kako se imenu je postaja za vesoljske lad v ZDA? b) Cape Kennedy f) Apollo 18 k) Challenger F4 4. Leta 1809 je nek lovec od- kril vhod v podzemeljsko jamo in s tem dal pobudo za njeno odkrivanje. V prvih petih nad- stropjih so več let odkrivali ze- meljske hodnike in dvorane, ki zavzemajo več kot 240 kilome- trov. Ameriška vlada je to ozemlje proglasila za Mem- moth lave National Park. Be- seda je o: r) Mamutskih jamah o) Sueškem prekopu s) Najdeni jami 8. San Francisco, »kralj Paci- fika«, je za L.A. drugo največje mesto na SZ obali S Amerike. San Francisco se ponaša med drugim z najslovitejšim vise- čim mostom na svetu, ki se imenuje (v angl.): c) Alexandrov most (Pont de Alexandre) e) Golden Gate z) Viseči vrtovi 1. Plovna pot v srce Amerike, ki povezuje atlantsko obalo in Prijezerja, se imenuje: v) Sundski prekop w) pomorska pot Sv. Lovrenca a) Kisil kum 2. Niagara spada med najkraj- še reke na svetu. Le 40 kilome- trov je dolga njena pot do jezer Erie in Ontario. Na tej poti naleti na višinsko razliko 107 m. To razliko izravnava z de- ročimi brzicami in velikan- skim padcem, ki se imenuje: c) jez Kariba a) Niagarski slapovi m) Viktorijini slapovi 5. Gukon Borglum (slikar in kipar) se je domislil, da bi na- pravil nekaj podobnega kot Egipčani: v Black Hills (j. Da- kota) je v skalo vklesal glave predsednikov Washingtona, Jeffersona, Roosevelta in Lin- colna. Izbral si je 2034 visoko goro, ki se imenuje: 0) Mount Ziel e) Movmt Rushmore 1) Mount Washington 9. Najlepše mesto na svetu? Združitev morja in otokov, drznih gorskih verig in vekfM mestnih podob - vse to je oism v najkrasnejši tropski čar. Co- pacabana, Kristusov kip na hribu, karneval. To je sko opis mesta v J. Ameriki, ki i imenuje: f) Sao Paulo t) Rio Grande a) Rio de Janeiro 10. V 19. stoletju so pustolovci, zlatokopi in znanstveniki iskali področje v Čilu, kjer so Inki hranili svoje zaklade. 24. 6. 1911 je Herman Bringham (univerza ¥ale) našel zidove inkovskih domov, ki jih je že prerasel gozd. Odkril je zido- ve, stolpe, vodnjake in temp- lje, mumije in svete kamne. Kako se imenuje inkovsko gorsko mesto? m) Vucatan t) Machu Picchu b) Tenohtitlan 6. V vrtoglave globine padajo- če skalne stene, stolpi in zobci ponujajo nazoren geološki po- uk. Gola skalna površja prese- nečajo obiskovalca z barvno krasoto. Edina reka, ki teče skozi to planoto, je Kolorado (širok do 90 m). Skrivnostna soteska se imenuje: n) Grand Canyon 1) La Ranče m) Sierra de Gata 11. 33. predsednik ZDA Hart^ S. Truman je avgusta 194-" odobril uporabo jedrske boiu be v Hirošimi in Nagasakiju Zakaj? t) Da bi maščeval Pearl Har bour in hitro končal vojn' z Japonsko. č) Da bi prišel na Japonske? na oblast. p) Da bi preprečil gospodarsl^ razvoj Japonske. 12. ZDA so posegle v vietnamsko vojno. Kakšni so bili njibo' interesi? w) ZDA so hotele dobiti v svoje roke vietnamsko zlato, i) Vietnam so hotele narediti za svojo kolonijo. y) Želeli so preprečiti širjenje komunizma. Št.28 - 16. julij 1992 21 Kaseta bo do jeseni že kar precej let je minilo od takrat, ko je ansambel Šaleški fantje iz Velenja izdal svojo zadnjo kaseto Cez Vinsko go- ro. Potem so se začele težave in čeprav imajo gradiva dovolj, ga niso uspeli posneti. Vodja skupine Franc Žerdo- ner je povedal, da so v ansam- blu naredili nekaj zamenjav. Nova člana sta Srečko Feguš z baritonom in pevec Franci Vovk, ki igra tudi klaviature in je trenutno v vojski. Kmalu bo slekel vojaško suknjo in ko se bosta oba dobro vključila v skupino, se bodo lotili pro- jekta, ki ga že tako dolgo ob- ljubljajo. Koliko nastopate? Poleti bo več nastopov kot lani v tem času, vendar še ved- no krepko manj kot pred leti, ko smo imeli tudi po tri na teden. Sam se kaj dosti ne mo- rem pritoževati, saj smo kar dobro zasedeni, v začetku sep- tembra pa gremo tudi na zad- nji, avtorski večer na Ptujski festival. Igrali bomo tudi na srečanju na Graški gori, no- vembra bomo odšli na krajšo turnejo po Nizozemski in Bel- giji. Predvsem pa moramo do- končati kaseto. Kako ocenjujete druge an- samble? Moti me, ker mnogi kasete izdajajo zaradi kaset, je pa ve- liko glasbenega škarta. Sam trenutno cenim Braneta Kla- slim, da je bolje izdati manj, užarja, ki sicer res veliko dela pa tisto dobro, saj ljudje ven- in izdaja, vendar je eden red- dar že znajo ločiti zrno od kih, ki dela dobre stvari. Mi- plev... TONE VRABL Ansambel Šaleški fantje Razprodani Zupani Med tistimi, ki skoraj nima- jo prostih terminov, je prav gotovo ansambel Robija Zupa- na z Vranskega. Skupina se je z dobro glasbo v kratkem času močno uveljavila v sloven- skem prostoru, zato ni čudno, da igra domala po vsej Slove- niji in ne samo na ožjem celj- skem območju. Bobi Zupan, vodja ansam- bla: »V poletnih mesecih ima- mo prosta samo še dva termi- na, in sicer 1. in 29. avgusta, drugače smo zasedeni. Veseli smo zmage na Loj trči domačih s pesmijo Spomin na njo, zdaj pa čakamo finale, ki bo pred- vidoma ob koncu leta. Radi bi igrali v živo, ker je drugače kot plav back, bolj pristno. In pri- pravljamo novo kaseto! Pos- nete imamo že tri skladbe, tri bomo naredili prihodnji me- sec, ostalo do konca leta. S pr- vo kaseto smo izredno zado- voljni tako po odmevnosti kot tudi finančno.« Matjaž Mrak, pevec v skupi- ni: »Na novi kaseti bo nekaj komadov, ki bodo pomenili boom. Kakšni bodo, je skriv- nost. Veliko delamo tudi na zabavnem programu, kajti to imajo ljudje radi.« Zupanove fante in dekleti čakajo v naslednjih mesecih nastopi kar po tekočem traku od Bohinjske Bistrice preko Moravč, Atomskih toplic, Dobja, Planine in gostovanja v Avstriji do Žič, in še se bo verjetno kaj našlo. Septembra bodo dvakrat za kratek čas go- stovali v Avstriji, Boris Kopi- tar pa jim je še dolžan samo- stojno televizijsko oddajo. Zupan: »Delamo, ker imamo to glasbo radi, zavedati se mo- ramo, da bo ta glasba, čeprav Avseniki ne igrajo več, ostala. Slovenci jo pač imamo v krvi in te ne moreš kar tako zame- njati.« TONE VRABL Nova kaseta mlade Haidi že enajstletna je Hajdi Korošec zaslovela z otroško pesmico Naš kuža, ki jo je napisal Brane Jovanovič Vunjak. Pred časom se je Brane Jovanovič, sicer vodja skupine Don Juan, odločil za ustanovitev lastne glasbene založbe Mandarina. Uredil je več kompilacijskih albumov Naj,naj, naj. Na kaseti Naj, naj, naj 6 je pesem Naš kuža doživela velik uspeh, sam projekt pa platinasto priznanje za prodajo v 37 tisoč izvodih. Letos je Hajdi za založbo Mandarina posnela dve skladbi: Nore počitnice in Hvala ti, mami, obe pa sta izšli na kaseti Špela debela in druge uspešnice. Njene skladbe so postajale vedno bolj priljubljene, zato se zdi odločitev, da bo zdaj trinajstletno dekle posnelo prvo samostojno kaseto, kar sama po sebi umevna____ Po eno pesem za Hajdino prvo samostojno kaseto sta prispe- vala Oto Pestner in Marijan Smode, vse ostale pa je napisal Brane J. Vunjak, ki je tudi avtor polovice aranžmajev. Drugo polovico pa jih je napisal Boris Vukčič, nekdanji klaviaturist skupine Magneti. Pa še obvezni podatki za Hajdine oboževalce: njen domači naslov je Hajdi Korošec, Lokrovec 4, 63000 Celje, poslovni naslov za nastope pa: Produkcija Mandarina, Prušnikova 93, 61000 Ljubljana. DRAGO PAPLER. Rahla eter narkoza Komaj opazno so se menja- vali dnevi, vkleščeni v tog te- denski okvir. Svinčeni okvir civilizacije je iznenada utihnil. V tihoti in daleč stran od stre- sov se mi je počasi začel vrača- ti apetit, prav tako kot pol- hom, ki so se z bližnjega dre- vesa hihitali ob sladki in pozni večerji. In če mi je v prejšnjem javljanju zmanjkovalo prosto- ra, tokrat ne bo tako. Honorar za maj, ki je debelo zamujal, je bil kljub vsemu le prepričljiv in je osvežil sedanjost in za silo zacelil preteklost. Na vi- dez osušena veja je zopet skromno, a vendar ozelenela. Sovražniku, ki mu bo prav prišel vsak podatek, da zopet najde drobno sled, ki sem jo za sabo zabrisal na začetku tedna ob mladi luni, naj povem, da je vsak trud nesmiselen in naj gre rajši na počitnice. Ljubljanski Radio študentje bil tokrat tisti, ki je vzdrževal zvezo in tu in tam obveščal o rock'n'roll dogodkih, o kate- rih vam ta teden ne bom trobil po nepotrebnem. Pa sem ob tem le razmišljal, kako v Celju pogrešam radijski program s profiliranim in aktualnim in- formacijskim spektrom. Goto- vo je, da ljubljanski študentje novinarji (kot na primer pra- eminenca M. Ogrinc), kljub te- mu, da imajo v rokah izredno močan in prodoren medijski vzvod, kakršen je radio, tega ne znajo primemo izkoristiti in kvačkajn:>en in isti vzorec, s katerim kaj kmalu začno dolgočasiti. Nobenega progre- sivnega premika nisem zaznal v programski shemi, saj se omenjena eminenca še vedno čudi, zakaj je on edini pišoči poročevalec iz tistega gnilega K4, ko tam nastopajo Howit- zer, ki jih na vse pretege in potege hvali, pri tem pa ostaja (kar je res, je res) eden redkih delujočih in vrtajočih podna- jemnikov rock'n'rolla. Nekoli- ko bolj osvežujoča je na tre- nutke glasbena ponudba ome- njene institucije, ki je zastav- ljena precej pluralistično, gle- de na modna in trendovska dogajanja, pa še kar nepri- stranska. Plast komercialne šminke, po kateri je včasih na debelo smrdelo, je sedaj neko- liko tanjša, vendar očitno še potrebna za preživetje. Pesem s tem seveda še ni izpeta, ven- dar je to le droben namig urednikom celjskega radijske- ga kraljestva, da bi pomislili tudi na drugi alternativni pro- gram ali vsaj kakšen konkre- ten termin, s katerim bi morda le sprožili mladi neodvisni no- vinarski potencial, za katerega mislim, da že kar predolgo ča- ka na svojo priložnost tudi po lastni krivdi neaktivnosti ali pa razočaran in potegnjen za nos zmiguje z rameni na pogo- rišču Nove dobe. Lep pozdrav iz ilegale. Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. HIGH-CURE (7) 2. VIVA LAS VEGAS - ZZ TOP (7) 3. JUMP - KRIS KROSS (6) 4. JOY - SOUL II SOUL (2) 5. NOTHING ELSE MATTER - METALLICA (8) 6. VVORKAHOLIC - 2 UNLIMITED (3) 7. UVID SO LOW - TEARS FOR FEARS (2) 8. EVERVTHING ABOUT YOU - UGLY KID JOE (3) 9. UNDER THE BRIDGE - RED HOT CHILI PEPPERS (9) 10. LET'S GET ROCKED - DEF LEPPARD (7) DomaČe zabavne melodije: 1. DANES UŽIVAJ - FAUST (7) 2. IGRA-DAMJANA (4) 3. LE EN DAN - U'REDU (8) 4. POIŠCi ME - VERONIOUE (5) 5. MOČ ŽIVUENJA - MOULIN ROUGE (3) 6. TVOJ SVET - RDEČI BARON (2) 7. TI SI... - DONKEV HOT (2) 8. IGRA BREZ PRAVIL - NE JOČI PETER (7) 9. OKUPATORKA - ZORAN PREDIN (1) 10. NE Ml SIKAT - SNOOPV (4) Narodnozabavne melodije: 1. SREČNO MLADA SLOVENIJA - SLAK (6) 2. PRI NAS BO PLES - ALPSKI KVINTET (7) 3. SMO VESELE DEKLICE - VLADO SREDENŠEK - (8) 4. V VINCU JE RESNICA - ZUPAN (5) 5. ROM POM POM - VIKI AŠIČ (2) 6. ROŽE MOJ SO CVET - ŠUMAH (9) 7. NAJLEPŠE JE DOMA - EKART (6) 8. V MENI BOŠ ŽIVEL - SLOVENSKI MUZIKANTJE (1) 9. TU BOM VEDNO DOMA - ALFI NIPIČ (4) 10. NA TRŠKO GORO - FANTJE Z VSEH VETROV (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: TOO FUNKV - GEOGRE MICHAEL TEMPLE OF LOVE - SISTERS OF MERCV Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: OBUUBLJENA - AVTOMOBILI KO SI NOR IN MLAD - AGROPOP Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij: TRIJE ZALI FANTJE - TONE KMETEC MOJI PLAVOLASKI - TONI ISKRA Nagrajenca: Cvetka, Leskovšek, Poridol 32, Gorica pri Slivnici Marija Šrabotnik, Pod lipami 6, Celje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelodijS v Cankarjevi ulici v Celju. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA Celje, Pot na Lavo 22 razpisuje izobraževanje ob delu za naslednje usmeritve in programe: I. Strojništvo 1. skrajšani program: obdelava kovin in upravljanje strojev. Izobraževanje traja eno leto POGOJ: nedokončana osnovna šola 2. srednji program IV. stopnje (poklic): oblikovalec kovin, monter in upravljalec energetskih naprav, vzdrže- valec strojev Izobraževanje traja dve leti. ' POGOJ: dokončana osnovna šola in zaposlitev v stroki. 3. srednji program V. stopnje: strojni tehnik Izobraževanje traja dve leti. POGOJ: poklic kovinarske stroke in eno leto delovnih izkušenj. 4. srednji program (IZS) V. stopnje: specialist-zlatar Izobraževanje traja 54 tednov. POGOJ: poklic zlatarske stroke in pet let delovnih izku- šenj v poklicu. II. elektrotehnika 1. srednji program V. stopnje: a) elektrotehnik energetik b) elektrotehnik elektronik Izobraževanje pod a) in b) traja dve leti. POGOJ: poklic iz elektrotehniške usmeritve in eno leto delovnih izkušenj. III. kemijska dejavnost 1. skrajšani program: pripravljalec kemikalij in uprav- ljalec kemijskih naprav Izobraževanje traja eno leto. POGOJ: nedokončana osnovna šola. 2. srednji program IV. stopnje (poklic): kemijski pro- cesničar Izobraževanje traja dve leti. POGOJ: dokončana osnovna šola. 3. srednji program V. stopnje: kemijski tehnik Izobraževanje traja dve leti. POGOJ: poklic v kemijski stroki in eno leto delovnih izkušenj. IV. gradnja 1. srednji program V. stopnje: delovodja v gradbeni- štvu Izobraževanje traja eno leto in pol. POGOJ: poklic IZ gradbene stroke in pet let delovnih izkušenj, od tega dve leti vodenja skupine. 2. srednji program V. stopnje: gradbeni tehnik Izobraževanje traja dve leti. POGOJ: poklic iz gradbene stroke in eno leto delovnih izkušenj. Št.28 - 16.julij 1992 Twist PISMO IZ LONDONA Piše Mojca Belak Sreda zvečer. V nočnem klu- bu Ritzzy v Nottinghamu je ta dan v tednu rezerviran za ple- salce, starejše od 25 let. Po polnoči se nabito polna dvora- na v mislih in glasbi preseli za trideset let nazaj in zapleše - twist. S twistom so pred le- tom dni želeli samo nekoliko popestriti večer, pa se je obi- skovalcem tako zelo priljubil, da brez tega plesa sredin večer ne bi bil več, kar je. Na plesiš- ču se tako znajdejo dvajsetlet- niki, tridesetletniki, petintri- desetletniki, pa tudi tisti s šti- rimi in petimi križi na ra- menih. Kot se spominja tamkajšnji disc jockey Mike Night, je bil prvi poskus prav zabaven, ker so nekateri starejši obiskoval- ci sicer znali plesati twist, ker pa ga že leta in leta niso plesa- li, so sredi najbolj divjega zvi- janja kruto pristali na trdih tleh. Kmalu so se jim na ple- sišču pridružili mlajši, ki so se plesnih korakov šele učili. Mi- ke Night plesalce spodbuja, naj plešejo po eni nogi in naj poskušajo (še vedno samo na eni nogi) počepniti; pravi, da še kar dobro gre, težje pa je vstati iz tega položaja, kajti nekateri gospodje in gospe, pa naj bodo še tako razgreti, so vendarle že v letih, ko takšno norenje ni običajno. »Kot ka- že, ob zvokih twista pozabijo na vse,« pravi Mike Night. Pred tridesetimi ieti Leta 1962 je Britanijo zajela vročica; nekatere je preseneti- la, druge ujezila, nihče pa je ni mogel kar preprosto ignorira- ti. Twist je za zmeraj spreme- nil plesne navade. Morda se danes twistomanija ne zdi nič posebnega, toda pred tridese- timi leti je bila revolucionar- na. Twist je bil verjetno prvi ples, pri katerem vam ni bilo treba imeti soplesalca, vsak se je lahko zvijal po svoje in sam zase. Čeprav je Chubby Checker znan in priznan kot začetnik twista, se je vse skupaj začelo s skupino, ki je igrala v kaba- retu v New Orleansu v poznih petdesetih letih; Chubby Checker je prvi tvi^ist posnel leta 1960, ples pa si je izmislil sam. Kot ga rad opisuje, so os- nove twista podobne gibanju, ki ga lahko izvajate, če se po tuširanju brišete z brisačo po hrbtu ali njegovem podaljšku. Chubby je pozorno poslušal glasbo, ki jo je izvajal, in jo prenesel na plesišče. Twist kot ples je njegova iznajdba. V ZDA se je twist v začetku le počasi uveljavljal, ko pa se je uveljavil, je zajel vse sloje mladih. Govorilo se je, da Jac- kie Kennedy pleše twist po Be- li hiši, Liz Taylor je plesala z Richardom Burtonom, po- slovneži pa so zaslutili, da bo lahko twistomanija prinesla tudi bogat zaslužek. In tako se je začelo - twist je postal sestavni del televizij- skih programov, odprle so se prve plesne šole za twist, če- prav ples ni težak in zahteva znanje le nekaj osnovnih kora- kov, vse drugo pa opravi do- mišljija, če jo seveda imate. Televizija je to tipično ameri- ško norost prenesla tudi v Bri- tanijo, kjer so prvič predvajali posnetek Chubbyja Checker j a 5. februarja 1962 v oddaji TV Dancing Club. Britanci so bili navdušeni. Prav ves britanski in ameri- ški svet seveda ni zbolel za twistomanijo in mnogi so ple- su očitali »nemoralne podto- ne«. Menili so, da je twist umazan, grd in uporniški. Skratka, tako jih je presenetil kot prvi bikini. Pa poglejmo, kako so ga leta 1962 bičaU v nekaterih britan- skih časopisih. Tvvist me je šokiral, prav prestrašil. Njegovo skrivnost- no perverzno bistvo je v tem, da plešeš - sam. To ni ples, ki bi ga plesali pari, ampak posamezniki. De- kle lahko gre kar samo na ple- sišče, ne da bi sploh imela so- plesalca, in se tam razkazuje na najbolj nezaslišan način. Tvvist je replika nekakšnega starodavnega rituala ob nasto- pu pubertete. Vsi, ki plešejo twist, bodo na stara leta pohabljeni zaradi nenormalnega zvijanja v bokih. Seveda lahko vsi, ki ste pred tridesetimi leti plesali tvvist, danes sami presodite, ali so vas v šestdesetih letih upravi- čeno strašili... Ko je Chubby Checker leta 1962 obiskal Britanijo, se je tw^istomanija iz dneva v dan bolj razraščala. Tudi sam, ta- krat še najstnik, je bil nad takšnim sprejemom navdušen in polaskan, saj je skoraj čez noč postal mednarodno priz- nana zvezda. Twist se je pojavil ob ravno pravem času. V petdesetih le- tih sta v glasbi vladali dve ge- neraciji ročk and rollerjev od Elvisa Presleya in Buddyja Hollyja do Jerryja Lee Lewisa. Ročk and roU se je obdržal do zgodnjih šestdesetih let, če- prav se je že nekako izpel. Be- atlov in RoUing Stonesov še ni bilo na obzorju in nastalo praznino je zapolnil - twist, ki pa je bil tesno povezan tudi s splošnim tržiščem: pojavili so se čevlji — twistiji ter krila in frizure v stilu twista in mladi- na je zanje brez pomislekov odštela, kolikor so proizvajalci pač zahtevali. Nova glasba na obzorju Poleti 1962 se je navdušenje nad twistom nekoliko poleglo in oktobra so začele Britance zanimati drugačne melodije - Beatli so izdali svoj prvi sin- gle Love me Do, twistu pa so namenili priredbo pesmi Twist and Shout. Toda Beatli so peli bolj zase kot za druge, zani- mali so jih teksti in ne plesni ritmi, zato je bilo na njihovo glasbo zelo težko plesati. Če- prav je bila pesem Tvv^ist and shout napisana za twist, se je precej razlikovala od origina- la, ki ga pojejo Isely Brothers. Manjkal ji je - plesni ritem. Twist je ugasnil po letu 1962, v kasnejši glasbi in plesu pa je pustil opazne sledi. Prav twist je ločil plesalca od ple- salke in jima omogočil indivi- dualno zvijanje. Na plesišču so bili prvič dobrodošli vsi, mladi in stari, ker plesna pravila ni- so bila več tako zahtevna, da se jih ne bi mogli naučiti kar tam, na plesu - kar še vedno počnejo vedno novi navdušen- ci v klubih, kot je Ritzzy v Nottinghamu. Piše: Jure Krašovec Foto: Drago Medved DUNAJSKE II^ZGLEDNICE Ve Dunaj za Slovence? Odgovor: ve in ne ve. Pred pol stoletja je bilo vedenje Du- naj čanov o Slovencih večje kot pred leti. Ker smo bili stlačeni pod isti imenovalec - Jugoslo- vani. Zdaj spet vedo več o nas, odkar smo se korajžno posta- vili za svojo državo, a komaj še vedo, da so se naši predniki postavljali za enotno deželo že pod črno-žolto monarhijo. O Slovencih pa, ki že od nek- daj prepletajo dunajsko živo tkivo, vedo bolj malo, razen splošne resnice, da je Dunaj mešanica vseh narodov bivše- ga podonavskega cesarstva. Pred letoma je svoje rojake na Slovence spomnil dunajski žu- pan dr. Zillk, ki je ljubljanske- mu, Strgarju, ob obisku pola- skal, češ, kako ponosen da je, ker je župan tretjega največje- ga slovenskega mesta. To je pretirano, saj ima kar cela vr- sta mest na Slovenskem več prebivalcev, kot utegne imeti Slovencev Dunaj. Najbrž ni 30 tisoč takih, ki bi ob popisu vpisali pod narodnost - da so Slovenci. Gospod Toni Štekl, ki vodi slovenski pastorjani center - kot nekakšno zbirno slovensko župnijo - misli, da jih je le nekaj tisoč. Tistih , ki obiskujejo njegove maše, pa je le nekaj sto. V telefonskih ime- nikih bi izluščili zelo veliko naših priimkov, a so lahko tu- di hrvaški ali češki. In če so slovenski, se več ne prištevajo slovenskemu narodu in so za naš jezik popolnoma oglušeli. Največ bi jih zagotovo našli na dunajskih pokopališčih, ven- dar večina Slovencev, ki so ži- veli v tem mestu, ni premogla za kamen z napisom. Največ se jih je »izgubilo« v času naciz- ma, ko je prištevanje nenem- škemu narodu bilo nevarno. Le redki poznavalci in zgo- dovinarji vedo, da so stari Slo- venci poseljevali prostor vse do Donave, kjer so se stikali s Slovaki. Pred leti izdani vo- dič po Melku ob Donavi pove, da je kraj dobil ime po slovan- ski naselbini. Skalnat grič Kreuzenstein, na katerem je v vseh slogih grajen grad, naj bi nekoč bil preprosto - Grič. Tega ne navajam zato, da bi vas spravil v jok nad kostmi slovenskih »kosovskih ju- nakov«. Malo, skoraj nič, pa na Du- naju vedo o Slovencih, ki so temu mestu vtisnili svoj trajen pečat. Če pa komu z dokazil le dopoveste, da je bil kak veliki mož Slovenec, skomigne z ra- meni, češ, če bi ne prišel sem in se tu izšolal, bi pač pasel ovce v rodni vasi. No, tudi to je res, čeprav so naši znanje nabirali tudi po italjanskih in nemških univerzah onstran Alp. Veliko znanja, zlasti praktičnega, so vendarle tudi prinesli, pred- vsem pa svojo nadarjenost in ukaželjnost. Takoj pa je treba pristaviti, da Slovenci niso kakšna posebnost. Vsaj polo- vica Evrope ima zasluge za razcvet in slavo mesta ob Do- navi. Vseh narodnosti so bili in najbrž ni odveč domneva, da je bilo velikanov iz tako majhne- ga občestva, kot je Slovenija, kar veliko. Dunaj ima nekaj uUc in cest po zaslužnih Slovencih. Imata jih arhitekta Plečnik in Fabja- ni, pisatelj in politik Ivan Can- kar, jezikoslovec Miklošič, matematik Jurij Vega, izumi- telj Ressel, ki pa je po rodu Čeh. Razen Cankar, ki v pra- vem smislu ni bil politik, poli- tikov — Slovencev med imeni ulic ni, tudi vojakov ne. Sicer pa tudi ban Josip Jelačič ne premore ulice v mestu, kjer je leta 1848 stri revolucionarni upor meščanov in njihove gar- de. Razen v vojnem muzeju, tudi spomenika na Dunaju ni- ma. Na slovenskih tleh je bil doma politik Windischgratz, ki pa ni bil Slovenec. Kdo ve koliko slovenske krvi so imeli celjski grofje in knezi, ki pa na Dunaju nimajo ulice zato, ker so bili tekmeci vladarski hiši Habsburžanov. Slednji so v Celju samem razvrednotili rodbinsko palačo Celjanov in jo spremenili v pusto in nepri- ljubljeno vojašnico. Motiv s kanala Donave na Uranio - stavbo, ki jo je projektiral arhitekt Maks Fabiani. Sicer pa takšne politične v« tmice, kakor smo mi, na Di naju niso. Imajo Napoleonov in Muratovo ulico, čeprav st bila oba avstrijska sovražniki Kari Marks ima cesto, Roz Luxemburg tudi, Engeis cel trg. Na Schwarzenbergovei trgu je velikanski spomeni Rdeči armadi. Da bi ga podrl jim še na misel ne pride, ker j pač znamenitost in priča o ne kemu zgodovinskemu času. Na Dimaju je veliko cei z nenemškimi priimki politi kov, umetnikov, znanstveni kov in vojakov - kako naj I Dunaj čani sploh vedeli, da gi v teh nekaj primerih za SlQ vence. Morali se bomo safl potruditi, da bodo zvedeli. N« kaj takega je leta 1984 stol univerzitetni profesor, pisate in politik dr. Matjaž Kmecl, I je predaval o znamenitih : velikih Slovencih na Duna; ob prireditvi »Slovenija n obisku v Avstriji«. Št.28 - 16.julij 1992 23 Naaradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada 2.000 tolarjev 2. nagrada 1.500 tolarjev in 3 nagrade po 1.000 to- larjev Pri žrebanju bomo upošte- vali le pravilne rešitve, ki bodo v naše uredništvo prispele do torka, 21. julija, do 9. ure do- poldan. Na dopisnici ali v ku- verti pošljite le kupon, obvez- no pa pripišite NAGRADNA KRIŽANKA. Rešitev Icrižanice Vodora\Tio: OKOLIŠ, PO- LINOM, S.M., KABUKI, P.A., ARON, CERKEV, MRK, OLIMJE, AKI, SAMOSTAN, MILKOWSKI, ODVOZ, RI, KOR, MIŠKO KRANJEC, K.I., ANIS, PANSLAVIST, RATAJ, AJKA, ETA, ARENA, B.E., SNAGA, RAKAR, PLO, LIN, NOTRANJOST, LEKARNE, RAM, YEATS, SNEG, PROT, TITAN, ERO, ENERGETIK, DARE, ŽEJA. Izid žrebanja 1. nagrado 2.000 tolarjev prejme: Tone BREZOVŠEK, Ljubljanska 32, 63000 Celje. 2. nagrado 1.500 tolarjev prejme: Hela STRMČNIK, Do- brna 5, 63204 Dobrna. 3 nagrade po 1.000 tolarjev prejmejo: Katja KARNIČNIK, Brode 17, 63305 Vransko; Vida BRILEJ, Podčetrtek 44, 63254 Podčetrtek in Dušanka POL- NAR, Kolodvorska 4, 63230 Šentjur pri Celju. Nagrajencem iskreno česti- tamo ! Nagrade boste prejeli po pošti! O. O C/D O DC O X OVEN Ona: Zaradi prevelikega ponosa in trmoglavosti si odklonila pomoč prijatelja in to te bo še drago stalo. Zapletla si se v neprijetno zadevo iz katere se boš le stežka rešila. Le zakaj rineš z glavo skozi zid? On: Z nespametnimi potezami si se zelo zameril svojim prijateljem, zato nikar ne pričakuj, da ti bodo pomagali pri reševanju nekopičenih težav. Prav tako pa boš imel probleme s svojim partner- jem, ki ga že dalj časa zapostavljaš! BIK Ona: Nepričakovano se ti bo ponudila sijajna priložnost, zato se potrudi, da ti ne bo ušla iz rok, saj se zlepa ne bo ponovila. Potrudi se in jo maksi- malno izkoristi, prinesla ti bo tako materialne, kof j tudi druge koristi! J On: Končno boš uspel uresničiti že zdavTtaj za- stavljeni načri in to te bo neizmerno razveselilo. Sedaj pa poberi sadove minulega dela in uživaj, kolikor se le da. Spoznal boš očarljivo osebo, ki ti bo zelo popestrila sicer dolgočasno vsakdanje živ- ljenje! DVOJČEK Ona: Čeprav si vedela, da cela zadeva teče kot po maslu, vseeno nisi pričakovala, da boš doživela takšen uspeh. Vendar nikar ne pozabi na prijate- ljice, ki so ti vseskozi stale ob strani. On: Postavljen boš pred pomembno odločitev, zato dobro razmisli, preden boš naredil naslednjo potezo. Prijatelj ti bo dal drogocen nasvet, torej ga nikar ne zavrni. Pa na svoje najbližje ne pozabi! = RAK Ona: V tvoji okolici se bodo začele dogajati precej nenavadne stvari, zato bodi previdna, da se ne boš ujela v past. Pariner ti bo povzročil številne preglavice, saj postaja vse bolj ljubosumen. Torej se čimprej pogovori z njim! On: Prijateljica te bo prosila za pomoč, zato ji skušaj pomagati, kot najbolje veš in znaš. Neiz- merno hvaležna bo in znala se ti bo oddolžiti. Morda boš tudi ti kaj kmalu potreboval njeno pomoč! : • LEV Ona: Nikakor se ne moreš odločiti, komu boš {Mdarila svoje srce, saj imaš v ognju veliko želez. Nikar ne hiti, saj boš spoznala nekoga, ki ti bo jMŠteno zmešal glavo. Čaka te izredno zanimiv teden! On: Nikar ne bodi tako zaljubljen sam vase, saj se ti prav lahko zgodi, da se ti bodo prijatelji hitro maščevali. Ne pozabi, da so na svetu še veliko pametnejši ljudje, kot pa si ti. Ljubljena oseba ti bo povzročila cel kup težav... . • DEVICA Ona: Čimprej se spusti iz oblakov na trdna tla, saj boš drugače močno razočarana. Oseba, ki ji že dolgo izkazuješ svojo naklonjenost, ti tvojih ču- stev ne vrača, torej se nikar ne ponižuj. Se t>odo priložnosti! On: Zaljubil si se v osebo, ki pa se le norčuje iz tebe in te izpostavlja posmehu okolice. Nehaj se slepiti, temveč poglej resnici v oči, potem pa od- ločno ukrepaj. Na koncu boš prav zadovoljen! i TEHTNICA Ona: Nikar se ne igraj s čustvi svojega prijate- lja, saj se ti bo takšno početje kaj hitro maščevalo. Raje mu odkrito povej, da te ne zanima in se posveti pametnejšim stvarem. Torej nikar ne siL v težave! On: Zašel boš v precejšnje finančne težave iz katerih te lahko reši le trdo delo. Nikar ne oma- huj, saj bi vsako odlašanje celo zadevo le še po- slabšalo. Potrudi se in videl boš, da se ti bo bogato obrestovalo! • ŠKORPIJON! Ona: Nikar ne bodi tako lahkomiselna, saj je vse] skupaj veliko huje, kot pa izgleda na prvi pogled.i Prosi prijatelja za pomoč, saj veš, da ti je ne bo] odrekel. Z malce sreče se boš uspela izvleči izi nastalih težav! j On: Končno se ti bo izpolnila skrita želja, ven- dar skušaj to ohraniti zase, saj nekdo komaj čaka, da ti pokvari veselje. Sam najbolje veš, da ti je uspel velik met, torej si privošči krajši oddih in uživaj!__ • STRELEC Ona: Čeprav boš na poti do svojega cilja nalete- la na precejšne težave, se nikar ne vznemirjaj, saj jih boš uspešno razrešila in uresničila tisto, ker si že tako dolgo želiš. Potem pa ne pozabi na tiste, ki so ti vseskozi pomagali! On: Zadnje čase vse preveč zapostavljaš svoje prijatelje, zato se nikar ne čudi, če postajajo vse bolj nezadovoljni nad tvojim početjem. Nikar ne odlašaj, drugače ti bodo obrnili hrbet. Pa na svojo družino ne pozabi! KOZOROG Ona: Čeprav si načrtovala krajši oddih ti bo nepričakovan dogodek popolnoma zmešal načrie. Vendar se boš vseeno prijetno zabavala, saj si boš pridobila naklonjenost nekoga, ki ti Je že dalj časa zelo všeč! On: Neprijeten sodelavec ti neprestano povzro- ča težave, zato ti malce več previdnosti ne bo škodovalo. Z pogumnim dejanjem si boš pridobil veliko novih prijateljev, ki ti bodo izkazali svojo naklonjenost! VODNAR Ona: Zgodilo se ti bo veliko nenavadnih stvari, ki Jih nikakor nisi pričakovala, zato boš precej zmedena. Pariner ti bo sicer povzročil majhne težave, vendar se bo vse skupaj kaj hitro uredilo. Pazi se večjih izdatkov! On: Zadnje čase živiš vse preveč burno življenje, zato bo najbolje, da se malce umiriš, sicer boš imel velike težave z zdravjem. Na čustvenem področju boš doživel prijetno presenečenje, zato se potrudi, da ti priložnost ne uide iz rok... ^ RIBI Ona: T\'oJ pariner postaja vse bolj nezadovo- ljen, saj ga zadnje čase preveč zapostavljaš. Sku- šaj se mu malce bolj posvetiti, ker ga boš le tako uspela pomiriti. Le zakaj bi si ustvarjala nepo- trebne težave? On: Ne zastavljaj si ciljev, ki Jih ne moreš ures- ničiti, drugače boš precej razočaran. Krajši poči- tek ti bo le koristil, zato se odpravi na izlet, skušaj se sprostiti in pozabi na vsakdanje skrbi. Čaka te. zanimivo srečanje... j Št.28 - 16.julij 1992 12^ Artičoke na grahu Potrebujemo 150 g riža, eno čebulo, 5 žlic olja, 1 kg artičok, 2 žlici paradižnikove mezge, sol, 200 g graha, 4 žlice nariba- nega sira in maslo. Artičokam odstranimo ostanke stebla in rezno površi- no takoj pokapamo z limoni- nim sokom. Bodeče konice li- stov odrežemo s škarjami in z ostrim nožem odrežemo zgornjo tretjino cvetne glave. V velikem loncu zavremo sla- no vodo in damo vanjo artičo- ke ter jih kuhamo na majhnem ognju 35 do 50 minut. Artičoke odcedimo z glavami navzdol, da z lističev izteče vsa voda. Pustimo, da se ohladijo. Nato z hitrim zasukom potegnemo ven listno čašb in iz nje pre- vidno izpraskamo vijoličast cvet. Listno čašo postavimo nazaj na artičokino dno in jih zložimo v pomaščeno posodo za narastke. Med tem smo pripravili gra- hovo rižoto in z njo napolnimo artičokine čaše. Na vrh damo košček masla in potresemo z sirom. Posodo postavimo v vročo pečico in pečemo pri- bližno 15 minut. To plemenito jed ponudimo k mesu, pečene- mu na žaru. Artičoka je spomladansko poletna zelenjava in jo gojijo v sredozemskih deželah zaradi njene okusnosti in zdravilno- sti. Je sorodnik marjetice in osata. Zunanji, zvečinoma ole- seneli in luskinasti ter mesnati ovojkovi listi skrivajo užitno, cvetno dno. Najboljši so čisto majhni, nežni artičokini cvetovi, ki so še tako mehki, da jih lahko uživamo kar surove. To se pri- leze zato, ker imajo zdravilno moč, in pospešujejo izločanje žolča in seča. Cvetne glavice so čvrste, zelene, brez rjavih ma- dežev. Ko jih pripravljamo, jih moramo za eno uro položiti v mlačno osoljeno vodo. Nato cele glavice obrnjeno navzdol kuhamo do mehkega v vodi ali v pari. Pri kuhanju mora voda pokrivati artičokine glavice, ker drugače te potemnijo. Te- mu pa se izognemo, če jih na- kisamo z limoninim sokom. Pri kuhani artičoki trgamo posamezne debele liste in jih sesamo do cvetnega dna in od- stranimo modro vijoličast cvet. Cvetno dno je delikatesa in jo uporabljamo kot posodi- co za mnoge nadevane jedi. Tako artičokino dno lahko na- polnimo z gobami, mortadelo, zeliščnim maslom, sirom itd. Tu lahko kombiniramo toliko, koliko imamo domišljije. Mlade artičoke se dobijo konzervirane v slanici tudi pri nas. Biološko kmetovanje v svetu se postopoma uveljavlja prepričanje, da biohra- na ni samo hrana, gojena brez uporabe pesticidov, mine- ralnih gnojil, barvil in konzervansov, torej pridelana biološko, temveč predvsem hrana, proizvedena ob ustrez- nem upoštevanju bioloških zakonitosti, tako da je v njej kar najmanj škodljivih naravnih ali tovarniško proizvede- nih snovi. Taka zasnova razumljivo obsega tudi biološko zatiranje bolezni in škodljivcev rastlin. Med drugim se kažejo trendi ponovnega uvajanja manjših pridelovalnih kmetij in predelovalnih obratov za hrano, ker je tako lažje ustrezno upoštevati posebnosti vsake proizvodnje. Spričo večje zavesti o pomenu čistega okolja se je moč- no povečalo zanimanje za naravno pridelano in predelano hrano. Povečuje se kritika konzervirane hrane, ki jo »ple- meniti« industrija s sintetičnimi dodatki za boljši okus, videz in trajnost. Na trgu je zato vedno več živil, ki nosijo naziv BIO. Ker pa je ta pojem zelo široko definiran ali bolje nedefiniran, dopušča različne razlage, tudi zlorabe, in s tem ustvarja nezaupanje pri potrošnikih. Da bi se temu izognili in poenotili metodologijo pridelovanja BIO hrane, so že leta 1972 ustanovili Mednarodno združenje gibanj za biološko kmetovanje - IFOAM (International Federation of Agriculture Movement), ki danes združuje več kot 360 organizacij iz petdesetih držav. Smernice IFOAM so le okvir, ki predpisuje osnovne zahteve za pravilen pristop k biološkemu kmetovanju. Ker so lokalne razmere zelo različne, je potrebno znotraj tega sistema razvijati različne, prilagojene načine pridelovanja. To pomeni, da bi morali izdelati: prognostično karto Slove- nije (ki vključuje ekološke prirodne kazalce, prometno strukturo, umazano industrijo, vodni režim, vplive zraka), makro regioniranje možnih proizvodnih področij, register analiz tal ter registracijo pridelovalcev, predelovalcev in trgovcev. Pridelki, ki jih ponudimo na trgu pod oznako BIO, morajo prihajati s kmetij, ki se ravnajo po priporoči- lih IFOAM in so včlanjene v nacionalno ali regionalno organizacijo, ki ima verificiran laboratorij za nadzor »bio živil« in znan kriterij dodelitve zaščitnega znaka. Neka- teri proizvajalci »bio hrane« v Sloveniji so že bili vklju- čeni v mednarodni trg z bio živili, za katere je jamčila tuja institucija. Odredba Sveta EGS o biološkem kmetijstvu in ustreznem označevanju kmetijskih proizvodov in živil (št. 2092/91) je 24. junija 1991 potrdila zakon, ki zahteva spričevalo (certifikat) za deklarirani bio izdelek, ki bi ga morali neposredno nadzorovati v proizvodnji in kasneje v predelavi. Ker je odredba ES za naše kmetijstvo raz- vojno zelo zanimiva ter nam odpira nove možnosti trženja na domačem in evropskem trgu, je naloga ministrstva za kmetijstvo, da čim prej pripravi pogoje za organizirano biološko kmetovanje, ki temelji na smernicah IFOAM, te pa so v celoti zajete v novi odredbi EGS. Tako bo izpol- njena možnost, da bo imelo biološko kmetovanje tudi pri nas urejen status. PETER PŠAKER MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIH Za danes je naša modna sveto- valka Vlasta Cah-Žerovnik spet pripravila kratek sprehod skozi poletno modo. Lotila se je sijočih, zlatih barv letošnje- ga poletja, ki jih modni kre- atorji umeščajo tudi na čisto navadna, vsakdanja oblačila. Če smo bili pretekla leta vaje- ni kančka zlata na oblačilih le za najbolj slovesne priložnosti, je letos drugače. Modni kre- atorji zapovedujejo zlato bar- vo pravzaprav za skorajda vse priložnosti. Za v službo, za sprehod, celo za nakup na trž- nici, ... Seveda pa ostaja stvar oseb- ne presoje in tudi okusa, kol ko zlate barve si bomo privo, čili. Če najbolj zagrizeni sv, tujejo zgolj in samo zlati les| pa nekoliko bolj umirjeni vs, eno pravijo, da bomo še ve^ modemi, tudi če bo zlata | naših oblačilih nekolij manj... Uredništ, Nagrajenka meseca jimija h ca Bitenc, Spodnje Pobrežje Rečica ob Savinji, naj se ] nagrado, unikaten, ročno pi ten pulover oziroma blu oglasi v tajništvo našega ur^ ništva prihodnji teden. Zlato sijoče poletje Ustvarjalci nove mode so nam tudi za letošnje poletje na tresli toliko novosti, združe- nih v posamezne stile ali na- menoma pomešanih med sabo, da je meja med resničnim modnim oblačenjem in ne- okusnim spakovanjem včasih prav nevarno ozka. Ena izmed takšnih »proble- matičnih« modnih tem so tudi tkanine z osupljivim zlatim le- skom, ki pa se ne nosijo le na tistih »naj« slovesnostih, tem- več tudi kar za vsak dan - mod- ni diktatorji nas takole zlato sijoče pošiljajo celo na trž- nico! V glavnem gre za mehke, stretch tkanine, kot naročene za športni overall, vroče hlač- ke, dekoltirano poletno oble- ko, oprijeto majčko,... Če vam je v veselje zbujati pozornost na ulici, potem si brž omislite še zlate sandale, torbico, pas, morda pa le »po- zlačen« slamnik in nakupoval- ni cekar. Da pa bo vaš videz resnic moden in neskončno daleč neokusnega spakovanja, ba te mačehovske do ostalih ba — črna ali bela naj bosta zg kot dodatek aU pa osnova, bo čisto dovolj! VLASl Nagradno vprašanje tedna: KATERO OBDOBJE V ZGODOVINI MODE JE BILO > BOLJ OKINČANO Z »ZLATIMI« OBLAČILI (BABJ BOKOKO, DVAJSETA LETA AU EMPIB)? j ZELENI KOTIČEK Recikliranje pločevini! Piše: mag. SILVA KOKLIČ Prav prijetno se je v poletni vročini odžejati s hladno pija- čo iz pločevinke. V samopo- strežnih trgovinah se nam s polic ponujajo pisane, lahke in praktične pločevinke z osvežilnimi pijačami ali pi- vom. Tako lepe in praktične so, pa so vendar pravi požeru- hi energije. Večinoma so iz alimiinija, včasih pa tudi iz bele, torej jeklene pocinkane pločevine. Recikliranje aluminijastih pločevink je posebnega pome- na, ker je za proizvodnjo čiste- ga aliuninija iz boksita po- trebno zelo veliko energije. Medtem ko za 1 tono aluminija iz boksita potrebujemo 16,3 megavatnih ur električne energije, za 1 tono aluminija iz odpadnega materiala (iz od- padnih pločevink) zadošča 2,3 megavatnih ur električne energije. Iz teh podatkov je razvidno, kako energijsko po- tratne so sicer praktične plo- čevinke. Le če bi dosegli po- polno recikliranje pločevink, bi se lahko ta vrsta embalaže primerjala z drugimi materiali (npr. s steklom, tetrapakom ipd.) glede energije, porablje- ne za izdelavo. V visoko razvitih državah, kjer je potrošnja pijač v ploče- vinkah zelo velika, imajo temu primemo organizirane sisteme za zbiranje odpadnih ploče- vink. Potrošniki jih namreč vračajo v posebne zbiralnike. Ker so avtomati za prodajo pi- jač opremljeni tako, da spreje- majo različne pločevinke, je najprej potrebno sortiranje; izločijo tudi embalažo iz bele pločevine. V talilnici nato plo- čevino pretalijo in v valjami dokončno obdelajo material za izdelavo novih pločevink. Na Švedskem uspejo z do- slednim zbiranjem povrniti blizu 70% aluminija, potreb- nega za izdelavo pločevink. Ko pločevinko popolnoma izpraznimo, jo sploščimo in vržemo v zbiralnik. Med od- padni alimiinij sodijo tudi alu folije, pladnji za pizze, kuhinj- ska posoda in drugi predmeti iz aluminija, nikakor pa ne polne pločevinke in embalaža za spraye. Št.28 - 16. julij 1992 25 BPS V boju za trg Podjetje BPS d.o.o. iz Celja se je v dobrem letu dni obstoja in delovanja iz maloprodaje razvilo v avto-moto trgovino, ki zajema še servisne storitve. Osnovne dejavnosti podjetja so predvsem prodaja proizvo- dov in rezervnih delov tovarne Tomos, prodaja drobne kme- tijske mehanizacije, v skladu s potrebami tržišča pa so se odločili tudi za rezervne dele avtomobilov znamke Škoda. Kot se za avto-moto trgovino spodobi, v njej najdete še pne\TTiatike za vsa motoma kolesa, čelade in dmgo dodat- no opremo za motoriste, mo- torna olja (Castrol, Delta, Quaker stare idr.) in avtokoz- metiko. Podjetje je za kupce pripravilo tudi posebno po- nudbo (stabilni motorji itali- janske firme Acme, prodaja mehčalca Style po sistemu rin- fuze in raznih detergentov za pomivanje posode) in posebne ugodnosti, med katerimi lahko izpostavimo možnost nakupa finalnih proizvodov Tomosa in BCS kmetijske mehanizacije v juliju na obročno odplačeva- nje (6 do 12 mesecev) ter 20- odstotni popust pri gotovin- skem nakupu. Podjetje BPS namerava v prihodnje trga odpreti več maloprodajnih trgovin v celj- ski regiji, zlasti pa razširiti servis na Mariborski cesti. PRIMOŽ ŠKERL BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju se ta teden ni zgodilo nič posebnega. Na prodaj je bilo 492 vozil, organizatorji pa so zabeležili 18 kupoprodajnih pogodb. V glavnem še naprej prevladujejo modeli Crvene Zastave, nekoliko več kot poprej pa je bilo opaziti avtomobila znamk Renault Campus in BMW. Cene v tabeli so postavljene v nemških markah in so le okvirne. tip avtomobila Zastava 750 Zastava (Fiat) 126 P Zastava 101 Yugo 45 Yugo 55 Yugo Florida 1,4 Renault 4 Renault 5 Renault Clio Lada 2107 Lada Samara Golf Citroen AX 11 TRS BMW 316 i Opel Calibra 16 V Mazda 121 Mercedes 240 D Organizatorji so zadovoljni z udeležbo na sejmu, vendar pa se vse pogosteje srečujejo s takoimenovanimi ilegalnimi prodajalci avtomo- bilov, ki ponoči vozila pripeljejo na sejemsko parkirišče, kjer jih naslednji dan skušajo prodati brez plačila pristojbine. Takšnih prime- rov je bilo v tem tednu preko 20. PRIMOŽ ŠKERL IGM »GRADNJA« Žalec v svojem imenu in imenu upravičencev do denacionalizacije objavlja JAVNI NATEČAJ za prodajo poslovnih objektov s pripada- jočim stavbnim zemljiščem kovinskega obrata v Žalcu za izklicno ceno 833.200 DEM v tolarski protivrednosti. Za preračun v tolarje se uporablja srednji tečaj Banke Slovenije na dan vplačila varščine oz. kupnine. Javna dražba bo 28. 7. 1992 ob 12.00 uri v prostorih kovinskega obrata v Žalcu. Poslovni objekti bodo izpraznjenji v roku treh mesercev od sklenitve kupoprodajne pogodbe. Interesenti morajo pred pričetkom natečaja vplačati 10% varščino od izklicne cene, ki se vplača na žiro račun: SDK Žalec 50750-601-19072. Kupec mora kupnino plačati tako, da polovico kupnine plača v treh dneh po končanem natečaju, drugo polovi- co pa naslednji dan po izpraznitvi objektov. Kupec mora poleg kupnine plačati še davek na promet z nepremičninami, druge dajatve in vse stroške s proda- jo in preipisom. Vsa podrobnejša pojasnila glede nepremičnine lahko dobite po telefonu: 063 701-011. IGM »GRADNJA« Žalec. Št.28 - 16.julij 1992 I št.28 - 16.julij 1992 i5 27 št.28-16.julij 1992 28 Št.28 - 16.julij 1992 291 št.28-16.julij 1992 30 Št.28 - 16. julij 1992 31 št.28 - 16. julij 1992 3 Oh, ti prašiči! Franc Turnšek, upravnik Carinarnice Celje, je zaskrbljen. »Menda ja ne bodo naši fantje na zeleni meji spet zajeli praši- čev! Le kako jih naj prodamo, ne da bi nas trgovci opetnaj- stih...« i Kaj hočemo, cariniki se pač niso učili ne za mesarje, ne za trgovce. Ti grdi veterinarji pa zahtevajo, da morajo prašiči v karanteno, račune pa plača - carina. Kako se znebiti prašičev, je zato vprašnje, ki celjsko carino obremenjuje bolj kot vsa druga carinska opravila. i Celjani, ki jim je blizu črni hu- mor, bodo občinski komisiji za poimenovanje ulic in naselij kmalu olajšali delo. Res, da komisiji v nekaj poskusih ni uspelo izbrati primernejših imen, s katerimi bi bili poslan- ci (pa tudi stanovalci) zado- voljni, res pa je tudi, da se za zdajšnjo Zidanškovo, ki naj bi postala Gosposka, vse bolj »prijemlje« ime Vukovarska ulica. Tistemu, ki se je zadnji čas kaj mudil v spodnjem delu ulice, je že jasno, zakaj... Šef strokovne službe za ko- munalno gospodarstvo celjske občine Ivan Pfeifer se zadnje čase pojavlja v toliko različnih vlogah (funkcijah), da temu najbržda še sam težko sledi. Hudobneži, ki jih v Celju ne manjka, pa se sprašujejo, ali so dvoriščna vrata pred hišo na Muzejskem trgu, kjer stanuje, zaklenjena zato, da ne bi Pfe- ifer kdaj srečal kar samega se- be. To, da si sam s seboj zelo rad dopisuje, je namreč že dol- go znano... I dviacvalcem uteži je lažie deliti slave kct tcvcr. TRAČ-nice Celjski filozofi »z njegovim delom smo lah- ko nezadovoljni že preprosto zato, ker ni nič delal,« so v obrazložitvi zapisali celjski poslanci, ki zahtevajo razreši- tev podpredsednika občinske skupščine Maksa Bastla. Na seji skupščine se nam torej obeta poglobljena filozofska razprava o vprašanju, ali je človek lahko nezadovoljen z nečim, česar sploh ni! Morda pa v celjskem parlamentu na- staja zametek nove, svetovno znane filozofske šole... Šaleška Trnuljčica Velenjski poslanec Ivan Atelšek očita občinski vladi, da smrči med tem ko po občini rastejo črna gostišča, črne gradnje in divja odlagališča odpadkov. Poznavalci razmer pravijo, da je očitek tako uža- lil premierja Franja Bartolca, da sploh ne more več - spati... Koga botJo tepli? Predsednik Svobodnih sin- dikatov v Emo Posoda je po- tem, ko so delavci skušali zmi- kastiti direktorja Emo Hol- ding Jožeta Gubenška, izjavil: »Zagotavljam, da Gubenška nihče ne bo več napadel!« Sprašujemo se, kaj bo z Maksom Bastlom, kandida- tom za novega direktorja... PIJ in molči. Franc Avberšek, prejšnji di- rektor velenjskega rudnika in zdajšnji minister za energeti- ko, je na skoku čez kožo ob dnevu rudarjev v Velenju zavzdihnil: »Najraje bi ga en krigl spil, pa bil tiho...« V splošno žalost prisotnih knapov je vseeno odžebral svoje jadikovanje... P. S.: Krigl je spil. Obletnica dialoga Minilo je leto dni, kar je celjski premier Mirko Krajnc na sestanku o tem, kdo naj bo upravi j alec celjskih parkirišč, takole nagovoril tedanjega, za posel ne posebej zainteresira- nega, direktorja JP Komunala Jožeta Gabrščka: »Butelj, a ne vidiš, da izgubljaš milijon in pol mark?« '-Drek na drek^ Komunaline Javne naprave že nekaj časa predelujejo vse- bino celjskih greznic. Ker je preredka, jo s posebno napra- vo zgoščajo, potem pa raztro- sijo na odlagališču komunal- nih odpadkov v Bukovžlaku. Peter Kavalar iz Društva za varstvo okolja Celje to takole komentira: »ne morejo odlaga- ti dreka na drek. Celjski drek je treba zaradi zastrupljenosti prebivalcev šteti iffed posebne odpadke.« BODICE Boj se volka, ki v prerf, volilnem boju - oponas^ ovco. Večji problem kot po. narejen denar so - »po. narejeni« karakterji položajih. Dopolnila k zakonot^ verjetno prinašajo tu^i - »dopolnilne luknje«. Tiha reka bregove de. re, »glasne reke« pa po. navadi -derejostandard in prinašajo »ideološka nesnago«. MARJAN BRADAČ NAJ MUZIKANTI POVEDO Sem slišal,da se ukvarjate z glasb Kako se časi spreminjajo. Ko je Jože Galič iz Šempetra začel svojo glasbeno pot pred 17-leti je imel samo »bicikl« in harmoniko. S kolegom sta si zaslužila drobiž v neki vaški gostilni in še dobro se spomi- njam, da je harmoniko dal kar na rame, kolega s kitaro vred pa na »štango«. Celo mikrofon sta imela, vendar pa ne stojala. Že takrat sem vedel, da iz Jo- žeta nekaj bo, saj si je »po- gruntal« enkratno inovacijo. Namesto stojala je uporabil biljardno palico, ki jo je zata- knil v luknjo in z navadnim »drotom« vse skupaj zvezal, da je odmevalo po vsej vasi. Danes je Jože velik gospod z »nobl« ozvočenjem, svojim ansamblom in velikim avtom, v katerem vedno visi lep slo- venski »gvant«. »Ta gvant vedno visi v mo- jem avtomobilu, nikoli pa ga ne nosim. Ta je za policaje. Včasih pomaga, včasih pa tudi ne. Sicer pa sem sedaj res go- spod, z dušo in srcem za muz— 'ko. Kot tehnološki višek sem ostal brez redne zaposlitve, imam svoj ansambel, veliko igram tudi sam na kakšnih zaključenih družbah in nena- zadnje prepevam v oktetu. 2e leta 1974 mi je profesor na viš- ji tehnični šoli v Mariboru, kjer sem pri njegovem pred- metu komaj zlezel, rekel: >Sem slišal, da se veliko ukvarjate z glasbo.< Jaz sem seveda po- nosno prikimal, on pa je nada- ljeval: >Priporočam vam, da se še bolj posvetite glasbi, elektro- tehnika pa vam naj bo samo hobi.< Šele sedaj, ko sem sam svoj gospod, vidim, kako prav je imel. Preko tisoč nastopov z an- samblom in bog ve koUko sa- mostojnih >izpadov< sem že imel do sedaj. Marsikatera prijetna in tudi neprijetna stvar se mi je med tem zgodila. Ob priliki gostovanja pri naših izseljencih v Argentini so me nalivali z njihovim viskijem in nekoč sem si želel coca-cole, ki sem jo z neizmernim užitki popil. Gospa, ki me je gleds je imela pripravljen koment >Ali ne! Sedaj, ko so se prit razmere spremenile tudi | vas lahko kupite coca-col Tam sem srečal tudi slov« skega poslovneža Janeza H bonjeta, ki si je ob mojem nju dal duška. Tako je pel plesal z družbo, da je nasled dan prvič v življenju v slui zamudil.« Ko Jože odloži harmoffl ali orglice, če ne poje, seve kaj pove. »To je sestavni del muzito ta. Žal se na odru spustiš nivo občinstva, včasih kaki neumnosti klatiš in potem odrom mislijo, da lahko s tJ delajo kot s coto. To je ce^ muzikanta — himiorista, ki hočeš nočeš moram sprejeti EDI MASK Ena iz JožetO¥ega rokava I Jožeta, znanega muzikanta ansambla Slovenija, opaM trije veseljaki v neki gostilni. Eden izmed njih se le ojm in vpraša: I »Pri katerem ansamblu že vi igrate?« 1 Jožka razjezi in reče: »Pri Henčku!« Korajžni skomigne z rameni in reče: »Sem vam rekel fantje, da jaz vem vse.« STRAN(KA) SALJIVCEV Ljudožerci L Dva misijonarja sta se vrnila z obiska v nekem ljudožerskem plemenu, menda zadnjem na svetu. Šef ju vpraša: »Pa so menda tudi oni že postali civilizi- rani.« »So, gospod! Sedaj ob petkih jedo le ri- biče.« MIRO VRANIC, Celje Ljudožerci IL Dva ljudožerca, oče in sin, hodita po džungli na lovu za kosilom. Naenkrat nale- tita na mlado turistko. »Oče. Misliš, da bi jo pojedla?« »Ne, sin! Njo bova odpeljala domov, po- jedla bova mamo.« MARUA KOS, Slov. Konjice Ljudožerci IIL Ljudožerec, malce negotov, na majavih nogah, se je vrnil domov. Žena ga takoj zavoha. »Pihni!« Mož uboga. »Slivovka!« - vzklikne soproga. »Spet si pojedel nekoga iz Beograda.« JOŽE POTRATA, Vinski vrh Št.28 - 16.julij 1992