Nglasnik DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA LETO Vlil. ŠTEVILKA 11 ČESTITKA Družbenopolitične organizacije TOZD IMF in vodstva ” * V * čestitajo vsem ■ * ob dnevu republike Tde je nova Iskrina pod ovna stavba na Trgu revolucije v Ljubljani, ki sojo opremili naši monterji. Pa ne samo to, lahko trdimo, da je imelo naše podjetje „glavno“ besedo pri projektiranju in izvajanju vse notranje instalacije, ogrevanja in klimatizacije in kar je morda najvažnejše, celoten objekt je bil predan investitorju dober mesec dni pred rokom. Sicer pa o tem več na 5. strani. Namesto uvodnika ob dnevu republike Jutri in v naslednjih dreh dneh bodo obstali stroji v naših tovarnah, pisarne bodo ostale prazne. V števimih krajih se bomo s priložnostnimi slovesnostmi spomnili rojstva naše republike, spomnili se bomo prehojene poti, našega včeraj in se morda za hip zamishli nad našim jutri. Pa vendar sem prepričan, da bo ob tem razmišljanju naša osnovna misel veljala njemu — delavcu. Tistemu, za katerega je nekdo pred nedavnim dejal, da lahko zagotavlja vodilno vlogo delavskega razreda le on in nihče drug. Pravzaprav so takšni pomembni prazniki, kot je tokratni, dobre priložnosti za ocenjevanje prehojene poti. Prepričan sem, da smo si lahko enotni v oceni, da je za delavski razred ključno vprašanje njegovo mesto in vloga v samoupravnem odločanju. Pri tem pa nam seveda mora biti jasno, da dobljena bitka za nov položaj delavcev v družbi ni prišla sama po sebi in sama po sebi ne bo trajna in zato bo terjala od vseh še mnogo naporov. Kongresi Zveze komunistov in kongres slovenskih sindikatov so pred nas postavili nove naloge, hkrati pa so dali v roke novo orožje za dosego naših ciljev. Mislim, daje danes bolj kot kdajkoli jasno, da moramo delavci celovito odločati o delitvi dohodka, da moramo imeti pregled nad svojim denarjem in nad njegovim gospodarjenjem. Če želimo, da ne bomo zainteresirani samo za svoje osebne dohodke, temveč tudi za naložbe, za večjo proizvodnost, morajo naši osebni dohodki v večji meri kot doslej postati odvisni od rezultatov naložb sedanjega in minulega dela ter ustvarjenega dohodka temeljne organizacije združenega dela. Pri tem pa je naloga komunistov, da bo delo postalo edina osnova delitve dohodka in osebnih dohodkov. Torej, delo naj bo tisto, ki bo prineslo rezultate! Ali, če star pregovor: „Obleka naredi človeka14 nekoliko posodobimo — „Po delu lahko sodimo človeka!44 VILI GUČEK ++)f*+3f****)f**********1-********>*>: Sindikalni kongres - nov dogovor delovnih ljudi Dne 7. in 8. novembra je bil v Celju 8. kongres slovenskih sindikatov. Na njem je predsednik RS ZSS inž. Janez Barbarič najprej prebral referat o nalogah sindikatov v uresničevanju vodilne naloge delavskega razreda, delegatom in gostom kongresa pa je spregovoril tudi predsednik CK ZKS France Popit. Kongres je v znak priznanja za velike revolucionarne zasluge podelil zlati znak Zveze sindikatov Slovenije Francu Leskošku-Luki, Mihi Marinku in Ivanu Mačku-Matiji. Že prvi dan kongresa so delegati nadaljevali delo v štirih komisijah in sicer v komisiji za dohodek in njegovo delitev, v komisiji za družbeni standard in socialno varnost, v komisiji za organiziranost in razvoj sindikatov ter v komisiji za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Zavoljo pomanjkanja prostora objavljamo tokrat le povzetek razprave našega delegata Edija Sedeja iz TIO Idrija, ki je razpravljal v komisiji za organiziranost in razvoj sindikatov, in pa sklepe o samoupravnih interesnih skupnostih, ker je prav problematika s tega področja prav te dni aktualna, medtem ko bomo druge sklepe objavili v prihodnjih številkah IMP Glasnika. DOKUMENTI SINDIKALNEGA KONGRESA Razvijanje samoupravnih interesnih skupnosti Samoupravni položaj delavcev v združenem delu vključuje tudi njihovo pravico, dolžnost in odgovornost, da neposredno odločajo o namenu in obsegu dela dohodka, namenjenega za družbeno reprodukcijo, zunaj svoje neposredne proizvodnje. Iz tega izhaja naša obveznost, da bomo vključeni v odločanje o namenski delitvi dela dohodka, ki ga delavci v TOZD združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih. V tem smislu bomo uresničevali tele naloge: mh interesnih skupnostih za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov. - V sindikatih se bomo zavzemali za uveljavljanje samoupravne delavske kontrole tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. V ta namen bomo ta vprašanja preučevali in dajali pobude za čim boljše rešitve. - Skupaj z drugimi družbenimi dejavniki bomo sindikati delovali za preosnovo in razvijanje obstoječih ter za ustanavljanje novih interesnih skupnosti v skladu z ustavo. - V sindikatih bomo dajali pobude in sprožali postopke, da bomo organizirali samoupravne interesne skupnosti za vsa tista področja družbene reprodukcije, na katerih se uresničujejo skupni interesi delavcev, ki so ustanovili kakšno interesno skupnost. - Pri nastajanju samoupravnih interesnih skupnosti bomo še posebej skrbeli, da bodo organizirane dosledno po delegatskih načelih. Usklajevali bomo postopke evidentiranja, kandidiranja in izvolitve delegacij in delegatov. - V sindikatih, predvsem v republiških odborih posameznih dejavnosti, bodo zaradi ustanavljanja posameznih samoupravnih interesnih skupnosti delovali iniciativni odbori, ki bodo opora v politični akciji za njihovo ustanavljanje in dograjevanje. - Pri delovanju in razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti bo stalna skrb sindikatov, da se uveljavijo delegatska načela, dolgoročno načrtovanje in usklajevanje v družbenih planih. Udeleženi bomo v procesih Svobodne menjave dela prek samoupravnih interesnih skupnosti. - Na republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije bomo v programe znanstveno-razisko-valnega dela predlagali preučevanje razmer in normativnih rešitev v posameznih samouprav- - S svojim vplivom bomo zagotavljali, da bo svobodna menjava dela temeljila na družbeno ovrednotenih programih in kvaliteti dela. S političnimi stališči in akcijami si bomo prizadevali, da bo položaj delavcev v družbenih dejavnostih čimbolj enakopraven položaju delavcev v materialni proizvodnji, in to na osnovi enotnih kriterijev vrednotenja dela in s skupnim ciljem za čim boljši uspeh. EDI SEDEJ delegat 8. kongresa slovenskih sindikatov l Na osmem kongresu slovenskih sindikatov, ki je bil 7 in 8. novembra v Celju, je bil kot delegat tudi Edi Sedej i* naše temeljne organizacije združenega dela TIO Idrija Edi Sedej je razpravljal v komisiji za organiziranost i11 razvoj sindikatov in sicer o vlogi splošnega ljudskega odpora v obmejnih območjih. Njegovo razpravo objavljam0 v povzetku. v T0ZD in v drugih qZD sistei« SLO V OBMEJNIH odpora dobro organiziran, teg9 OBMOČJIH ne moremo trditi za stanje v KS' , , zlasti kar zadeva načni zaščitf Edi Sedej je govoril o nalogah in vlogi splošnega ljudskega odpora v obmejnih območjih in podal vrsto predlogov. V svojem izvajanju je ugotovil, da je koncept SLO v naši r^o7e boij‘upo“števa“ti.' družbi ze postal sestavm del izgradnje naše samoupravne socialistične družbe, saj zagotavlja ostarelih in otrok v pogoji)1 vojne. Ena izmed pomembnih sest9' vin obrambnih priprav je tuo’ družbena samozaščita, ki jo m0' V svojem izvajanju j£ miren, neodvisen in svoboden predlagal naslednje: razvoj Jugoslavije. l. Zavzeti se moramo, d* Finančna sredstva, ki so za ,, ,___________________■ •vjiiufl SLO po občinah zagotovljena s , tstvanll . vsaj pnbllZ sporazumi, ne pokrivajo vseh po- enaite pogoje za Življenj1 treb, ki jih narekuje geografska ljudi na vasi. konfiguracija občin severne Pri- 2. Dograditi je treba & m0Vefik del tolminske in novo stem financiranja SLO za Z* gotovitev financiranja s# damosti. 3. V sindikatih moram0 storiti vse, da bi naši01 manjšinam v prihodnje n0 dili vso moralno in po poti® goriške občine, ki mejita z Italijo, predstavlja vasi in KS, ki so oddaljene od večjih redišč in so brez ustreznih komunikacij in potrebne splošne oskrbe. Njihovi prebivalci so večinoma starejši ljudje. ________________r_ r_ Čeprav smo različno bogati, y ju^j materialno romod asfrsssrssaj. \ “ r,ri^e u s! SLO. janske vlade moramo zah^ Zavedati se moramo, da je v vati, da bosta našim manj8*' primeru vojne ali agresije, prav nam zagotovili vsaj tak st0" krajevna skupnost osnovna nosil- knkišneaa nri/navam0 ka odpora, v kateri smo dolžni 0115> Kakršnega pnznavan delovati tudi sindikati. narodnostim manjšinam p' Medtem ko ugotavljamo, da je nas. IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 4615 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniškiI odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni urednik), Janez Kržmanc, mg. Miran Mihelčič in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. li raz-al v mo->od-ili v bil 7. dej iz drija >st a od' jam0 iistefl1 , tega v K5’ aščij® ->g°F sestf tud' a m0. OCENA DEVETMESEČNIH GIBANJ I VSE ZLATO. KAR SE SVETI .Čeprav se koledarsko leto hitro bliža koncu in bi bile nah. Vseskozi smo opozar- ravni podjetja v devetih me- TOZD je položaj ugoden — 5jbrž bolj na mestu ocene, kaj si lahko obetamo od jali, da je treba pri planskih secih letos izgubili milijardo pozdraviti velja TIO Idrijo in Thodnjega leta, je le prav, da pogledamo prehojeno pot. cenah na skokovit cen reagi- 700 starih milijonov. Se TEN, v montažni dejavnosti • to smo povprašali direktorja plansko-analitske službe rati, vendar zavoljo nepro- pravi,.še naprej smo neažur- je bistven premik v Elektro-toja Zavca za oceno gospodarskih gibanj našega podjetja duktivnega režijskega dela, ni in suma sumarum, zavoljo montaži,kijesprejeladolo-*etošnjih devetih mesecih. Tole so njegova zapažanja: ki se na to ne razume, oziro- nesposobnosti slediti infla- cene ukrepe, drugi pa se ob- »V primerjavi z enakim pozornosti. Ce to konkreti- ma ne razume za kaj gre; pa ciji, smo letos izgubili 3,5 % našajo premalo energično in ^kim obdobjem (9 mese- ziram, zavoljo izgubljenih ur ljudje niti ne pridejo vprašat, ostanka dohodka. Torej na so slabi polletni rezultati v 1973) je položaj kolikor smo izgubili 211 starih milijo- kaj je bilo mišljeno. Posle- eni strani inflacija, na drugi devetih mesecih še poslab-°liko ugoden, čeprav spet nov dobička in najbrž se dica vsega tega je, da smo v strani pa se kaže, daje na šani. Res je, da je bilo devet-^ko ugotavljamo, da nam strinjate, da to ni majhna tretjem „kvartalu“ po doma- področju interne organiza- mesečno obdobje moteno z toduktivnost dela stagnira vsota.“ če povedano „pridelali“ na- cije in poslovanja velik ne- dopusti in da je 4. kvartal v celo pada. Druga splošna V začetku ste omenili in- daljnjih 127 starih milijo- red, ki ga bo treba urediti, bistvu najmočnejši in zato nov, se pravi, da ni na tem lahko na koncu leta pričaku- področju nič novega in zato i Seveda ta kritika ne velja za jemo daleč boljše rezultate, ni nič čudnega, da smo na vse. V večini proizvodnih y q Spremembe organizacijskih razmerij v IMP j, d> ižn« \en'f i st r zasoli' irn0 ršic1 ni1' iti« [Oi tali hte' y* sta mi * p7Z;e.; SliLEkaS.v- ’ uspešno sodelujeta in rje bilo prav to dejstvo od-jjilnega pomena, da smo IMP zaupali izvajanje be Cii Novost več.“ Vrsta tehničnih novosti to^ako torej pravi investi-. In kaj pravijo predstav-v/9 našega podjetja? Na to Planje odgovarja ing. Milin! vodja kompleks- n gradenj IMP: s ■Jskrino poslovno stavbo Ig^ Začeli projektirati leta 'I- dela pa izvajati leta V novi Iskrini poslovni stavbi ■J? Trgu revolucije v Ljutšja-je od prvega do 12. nad-Uopja instalirana visoka aacna klimatizacija z induk-'ajskimi konvektorji na projektivno-poslov-'.'h centru na trgu revolu-j,■ Pravzaprav bi lahko re-u‘> da je IMP vsa leta stalni 11 izvajalec. Zakaj? Pri I obsežnih in zahtevnih ph, kot je bil na primer jg revolucije, je zelo važno, .? 'rna en izvajalec vsa kom-^ksna dela in mi se dobro usedamo, da praktično le p lahko kompleksno pre-prne vsa takšna dela. Poleg j j v ?a je še druga prednost. Pri ,v i podjetju je združeno n hr Projektiranje, se pravi „ .................................................. ..»Praktično nimam nobe-. P pripomb. Najbolje lahko Ij. delo označim s tem, daje /t0 to eno redkih gradbišč ' J nas, ki je bilo dograjeno ....JPT" ' Oqronia predano predčasno A. smo dobili uporabno do-3enje en mesec dni pred |P°m in mislim, da je to SESTANEK ZK IN TEHNIČNE OPERATIVE TOZD ELEKTROMONTAŽA Javna razprava o nepravilnostih Iz zapisnika s sestanka sekretariata osnovne organizacije Zveze komunistov in tehnične operative temeljne organizacije Elektromontaža, ki je bil 25. 10. 1974 in ki smo ga dobili v naše uredništvo 9.11. 1974 (zakaj takšna zamuda, ne vem? ), lahko povzamemo, da je bil sestanek sklican zaradi tega, ker se je v zadnjem času nakopičilo precej problemov, o katerih je razpravljal sekretariat OOZK in sprejel nekaj ukrepov, ki so naleteli pri tehnični operativi TOZD na nezadovoljstvo. Ciril Kurent, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov TOZD Elektromontaža je udeležencem sestanka prebral poročilo političnega aktiva IMP. Na podlagi tega poročila so udeleženci sestanka predlagali tele predloge: Šefi montaž naj bi podpisovali nadurno delo samo do višine 30 nadur. Režijsko priznane nadure ni treba planirati in odobravati, prikazujejo pa naj se posebej, ker to precej spremeni sliko o opravljenih nadurah. Inženir Mihelčič bo poiskal možnost, kako naj bi se beležile režijske nadure za naprej, za nazaj pa tega ne bi ugotavljali. Kriteriji za opravljanje nadur naj bodo povsod enotni. Prostorska ločenost priprave dela, na- ■ vvw% v*** ■ * »Zaspanci« pa taki Ali že veste, kdaj je imelo največ ljudi iz naše upravne stavbe na Titovi_37 v Ljubljani najslajše in najdaljše spanje letos? Še ne?' Trikrat lahko ugibate! No, da ne boste predolgo ugibali in s tem tudi motili delovni elan, naj vam povem, daje bilo to 5. novembra letos - to je drugi dan (dneva D, kot so nekateri imenovali prehod na nov zimski delovni čas. In zakaj pravim, da je imelo takrat največ ljudi z uprave najdaljše spanje? Zato, ker so zamudili službo kar 104 (stoštirje) in če veste, da je v celi upravni stavbi zaposlenih nekaj manj kot štiristo ljudi, potem ni treba poudarjati, kakšen odstotek je to. Tiskarski škrat se »pritožuje« Vse kaže, da je v našem IMP Glasniku „preveč“ člankov, kajti drugače si ne znamo razlagati, da nam je „tiskarski škrat“ v prejšnji številki spremenil naslov na 11. strani s prvotnega ob 50-letnid sodelavcev IMP TOZD PMI kar v ob 50-letnici IMP TOZD PMI. Spoštovani kolegi iz Maribora, upamo, da tiskarskemu škratu tega, da vas je postaral za nekaj desetletij kar čez noč, niste preveč zamerili. 4 O * * * * * * + * * * * \ * * * * * * * * * * * * * \ * * * * .* * bave, skladišča in tehnične službe otežkoča poslovanje, kar bi bilo treba v perspektivi rešiti. Kdegij naj ugotovi, če so prostorske zmogljivosti smotrno izkoriščene in naj o tem pripravi poro-čilo. Kolegij TOZD naj reši ozko grlo v komerciali — kalkulaciji in v nabavi najkasneje v roku 1 meseca (25. 11. 1974). Pri načrtovanju sredstev v prihodnjem letu je treba misliti na to, da bi vložili več denarja v osnovna sredstva za izboljšanje razmer na gradbiščih. V zvezi s člankom v IMP Glasniku, ki se nanaša na pogoje dela na gradbiščih, so bili navzoči mnenja, naj se odgovorni urednik, preden objavi kak članek, posvetuje s predstavniki TOZD. POOSTRITI ODGOVORNOST V zvezi s sklepi zadnje seje sekretariata osnovne organizacije Zveze komunistov, kakor tudi še z nekaterimi drugimi sklepi prejšnjih sej, se je razvila živahna razprava in po dodatnih pojasnilih članov sekretariata, so na sestanku prišli do naslednjih zaključkov: Delo osnovne organizacije Zveze komunistov naj bo javno. O vseh nepravilnostih je treba javno razpravljati. Poostriti je treba odgovornost posameznikov do izpolnjevanja delovnih nalog. Posvetiti je treba večjo skrb delavcem — neposrednim proizvajalcem in jim izboljšati pogoje za delo. V temeljni organizaciji združenega dela je treba razvijati dobre mesebojne odnose in zaupati ljudem pri izpolnjevanju delovnih nalog in ne nasedati lažnim govoricam in intrigam, kajti le enotnost lahko pripelje do boljših delovnih rezultatov. Udeleženci sestanka so o poneverbah, ki so se pojavile v zadnjih mesecih, menili, da je treba krivce poklicati na odgovornost in jih primemo kaznovati. Po zapisniku priredil: V. G. ODPRTO PISMO TOVARIŠEM TOZD ELEKTROMONTAŽA CENZURA -DA ALI NE? Pravzaprav niti ne vem, katerim tovarišem iz temeljne organizacije združenega dela Elektromorr taže Ljubljana so namenjene tele vrstice. Ali tistim, ki so 25. oktobra na sestanku sekretariata OOZK in tehnične operative sprejeli sklep, „naj se odgovorni urednik, preden objavi kak članek, posvetuje s predstavniki TOZD“, ali pa so morda te vrstice namenjene še komu drugemu? Spoštovani tovariši z Elektromontaže. Nisem užaljen in pri svojem delu se ne čutim ogroženega-Nasprotno. Upam si trditi, da ga opravljam z veseljem in da sem se dobro vživel v novo sredino. MoD me le to, da hočete hote ali nehote jemati v svoje roke neki cenzorski meč, s katerim boste delili pravico, kaj bomo v glasilu delovnih ljudi pisali in kaj ne. Rad bi vas namreč opozoril, da so časi dirigi' ranja ,,z vrha“, kaj bodo novinarji pisali, oziroma kaj naj bi „smeli“ pisati in kajne, že davno minili-Odveč je poudarjati, kako demokratična je naša družba in kakšen je naš zakon o javnem obveščanju. No, pa pustimo načela in preidimo k bistvu. V taistem zapisniku, v katerem mi „priporo-čate“, naj se pred objavo posvetujem z vodstvom TOZD, poudarjate, da boste pri planiranju sredstei v prihodnjem letu mislili tudi na to, da boste vložili več denarja v osnovna sredstva za izboljšanje razmer na gradbiščih. Se vam ne zdi, da so to povedali že monterji v mojih dveh člankih, seveda v malo bolj „robati“ besedi? Nadalje v zapisniku - h6 zamerite mi, če uporabljam en in isti vir, pravite, da je treba o vseh nepravilnostih razpravljati javno-Spoštovani tovariši. Mi lahko poveste, kaj pa je p° vašem mnenju časopis? Je to zasebno občilo? Je to mogoče moje privatno sredstvo izživljanja ali možnosti zaslužka ali ni, kot se vsi člani uredniške' ga odbora trudimo, pa nam tudi vi z zahtevami p° cenzuri to onemogočate, tribuna delovnih ljudi. Še ene zadeve bi se rad dotaknil. Vi sami ste na omenjenem sestanku ugotovili, da je treba posvetit1 večjo skrb delavcem - neposrednim proizvajalcem j in jim izboljšati delovne pogoje. Kako naj si te vaša i besede oziroma sklepe razlagam? Če jih sprejmeta vi v tehnični operativi, jim je treba ploskati, čepa jih zapišem jaz, kot novinar, v obliki izjav delavce^, , jih moram pa najprej nesti pokazati vodstvu, dana bo slučajno kaj narobe. Na koncu samo še nekaj. Gotovo veste, kje ja • uredništvo IMP Glasnika. Na Titovi 37, v medetaži soba 7, in prav tako veste, da imate v uredniškem odboru svojega člana. Se pravi, da so vam vrata uredništva odprta, s tem pa tudi možnosti za sode' lovanje v časopisu. Pa brez zamere. VILI GUČEK »OVK«, »TRAA« IN »TIO« NA RAZSTAVI V VARŠAVI IMP spoznava LR Poljsko Medtem ko boste brali tele vrstice, bodo v Varšavi la Poljskem v domu gradbeništva že pospravili izdelke naših tovarn TRAA, OVK in Tl O in s tem zaključili predstavitev naših izdelkov poljskemu gospodarstvu. Ker pa snio morali redakcijo časopisa zaključiti že 18. novembra, smo se o namenu predstavitve naših izdelkov na ^oljskem še uspeli pogo-yoriti z direktorjem izvoza niženirjem Jožetom Nagličem. Konvertibilni način plačevanja „Nastop našega podjetja na Poljskem je v nekem smislu uresničitev sklepa kolegija sistematsko obdelati vzhodnoevropske države. Imamo zelo dober pregled v NDR, sorazmerno dobro smo znani v Češkoslovaški in Madžarski, medtem ko nam je bila Poljska bolj ali manj neznanka. Zato smo iskali možnosti, kako navezati stike s Poljsko. Zato smo najprej uredili dokumentacijo izdelkov našega podjetja in predstavitev našega podjetja v angleščini in nemščini. Priznati moram, da nam je v treh mesecih uspelo to, kar smo doslej rabili tri leta in kar je najbolj pomembno, dokumentacija je primerna za predstavitev podjetja na kateremkoli koncu sveta.“ In kako ste torej navezali stike za nastop na Poljsko? „Prek Elektrotehne, ki ima s Poljsko stalnejše stike, smo navezali zvezo z združenjem poljskih projektantov Instalprojekt in prek tega združenja smo izvedeli, da je prav novembra v Varšavi kongres poljskih toplotnih in klimatskih tehnikov — se pravi ljudi iz naše stroke. Zato smo sklenili, da jim bomo dan pred kongresom razdelili to našo tehnično dokumentacijo, medtem ko Tudi IMP med 200 naj večjimi v Jugoslaviji Revija Ekonomska politika je tudi letos objavila seznam 200 največjih podjetij v lanskem letu v Jugoslaviji. V letu 1973 je naše podjetje zavzelo 110. mesto. Za primerjavo naj povemo, da smo bili leta 1972 še na 126. mestu. Ob tem pa je treba povedati, da je bilo naše podjetje leta 1972 po stopnji rasti 14. podjetje v državi, lani pa že sedmo po vrsti v Jugoslaviji. smo v poljskem domu grad- bo demonstracija naših pro- podjetja v nastopu na pdj-beništva, kjer so že sicer stal- izvodov, pogovori pa bodo skem tržišču? ne razstave, pripravili ne- še 21. in 22. novembra v „Namen tega je raziskava kakšno „mini“ kopijo za- Varšavi in Katovicah, kjer se tržišča in pa čakanje na od-grebškega velesejma. Na tej neka tovarna ventilatorjev meve. Raziskava tržišča je za razstavi smo prikazali izdel- zanima za naše ventilatorje, nas zelo važna, saj bomo ke OVK, klime, TIO Idrije tako da računamo, da bo šlo tako drugič lahko videli, v in pa TRAA. Za vsakega od bodisi za tehnično sodelova- kakšni smeri se lahko ponu-naštetih razstavljavcev smo nje bodisi za odkup tehnič- dimo. Da se razumemo, ne pripravili tudi zbirne pro- ne dokumentacije.41 ždimo se preveč predstav- spekte. Časovno pa bo to Ijati, temveč ždimo spo- takole: 20. novembra bomo In če vas na koncu vpra- znati, kakšne so želje polj-pripravili simpozij, popoldne šam, kakšen je namen našega skega tržišča. _vjg Po novem plačilnem sporazumu, ki so ga podpisali v Varšavi, bosta Jugoslavija in Poljska uveljavili konvertibilni način plačevanja v medsebojni blagovni menjavi od januarja prihodnjega leta. Sporazum sta podpisala predstavnika obeh delov mešanega poljsko-jugo-slovanskega odbora za gospodarsko sodelovanje podpredsednik poljske vlade in minister za zunanjo trgovino ter plovbo Kazimierz 01szewsky in član ZIS Ivan Franko. V ponedeljek, 11. novembra 1974, je obiskal naše podjetje delegat zbora narodov zvezne skupščine dr. Vili Merhar in se s predstavniki vseh naših temeljnih organi-zadj združenega dda pogovarjal o osnovnih značilnostih družbenoekonomske politike v prihodnjem letu. IZDELAN PREDLOG PROGRAMA DELA ORGANIZACIJE ZKVIMP Naloge, opredeljene v predlogu programa dela osnovnih organizacij ZK (OOZK) in sveta ZK, izhajajo iz sklepov in zaključkov X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS. Na podlagi razprav in sklepov sestankov v osnovnih organizacijah ZK v IMP, ko smo razpravljali o kongresnih dokumentih, je bila sekretariatom in svetu ZK IMP postavljena naloga, da izdelajo nov akcijski program dela OOZK in Sveta ZK v IMP. Nalogo je prevzel svet ZK in se z vso resnostjo lotil dela. V času po kongresih se gospodarska situacija v Jugoslaviji, Sloveniji in našem podjetju ni popravila na bolje, pač pa nas je inflacija in stalno naraščanje cen postavila še za korak nazaj. Tako se kljub nekaterim ugotovitvam, kot so porast proizvodnje in povečana produktivnost, srečujemo s precej resno gospodarsko situacijo, tako v širši skupnosti, kakor tudi v podjetju. Naloga komunistov je bila in bo, da se borijo za boljše gospodarjenje in za doseganje boljših rezultatov podjetja in TOZD. V ta namen je bila sprejeta že vrsta ukrepov in rezultati tega se že kažejo, saj se je po zadnjih podatkih stanje v podjetju in TOZD pričelo izboljševati. Iz tega izhaja, da lahko upravičeno trdimo, da je hitra intervencija in zavzetost članov ZK, tako kot že mnogokrat dosedaj, pripeljala do izboljšanja že zaskrbljujočega stanja. Zdi se mi, da je iz tega razumljivo, da je glavni poudarek posvečen ravno nalogam komunistov pri izvajanju proizvodnje in sodelovanju vseh OOZK in sveta ZK z organi delavskega samoupravljanja v TOZD in podjetju. Posebno pozornost pa bodo morale vse OOZK posvetiti tudi sodelovanju z drugimi političnimi organizacijami, posebno še organizaciji Socialistične mladine v podjetju in TOZD, ter enotnemu nastopanju pri reševanju vseh važnejših vprašanj. Seveda pa ne smemo pozabiti, da mora biti ZK nosilec integracijskih procesov in bo potrebno veliko dela pri uresničevanju plana integracij tako kot tudi že dosedaj. Poudariti pa bi želel samo še to, da program zahteva konkretne in jasne zadolžitve posameznikov in disciplinirano izvajanje sprejetih nalog, kajti le tako se bomo lahko uspešno spoprijeli z zelo zahtevnimi nalogami in situacijo, v kakršni smo vsi skupaj. Za konec pa bi navedel enega izmed zaključkov „Predloga programa dela", ki pravi: OOZK predlaga vsem samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, vodstvu podjetja in TOZD, kakor tudi vsem zaposlenim v IMP, da upoštevajo smernice akcijskega dela programa, ga obravnavajo in sprejemajo kot svojega. C. K v Predlog programa fela in nalog organizacije ZK y IMP L Uvodni del 1/1. Predlog akcijskega programa dela osnovnih organizacij ZK (OOZK) in sveta ZK IMP, je sestavljen na podlagi sklepov in zaključkov X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS. 2/1. Program je sestavljen na podlagi kritične ocene dosedanjega dela organizacije ZK in razmer v.podjetju in bo osnova za delo organizacije v prihodnjem obdobju. Po potrebi se bo dopolnjeval in korigiral. 3/1. Za izvajanje akcijskega programa j.e potrebna polna odgovornost, enotnost in aktivnost članstva. OOZK v TOZD in svet ZK bodo stalno spremljali potek dela in skrbeli, da se bo program izvajal. 4/1. Akcijski program so sprejele vse OOZK v podjetju in je kot tak obvezen za vse OOZK in njihove člane. Koordinator dela OOZK je svet ZK IMP. II. Organizacija in delo OOZK 1/2. OOZK mora posvetiti več pozornosti idejnopoH-tičnemu izobraževanju in usposabljanju svojega članstva, zlasti delavcev — neposrednih proizvajalcev in mladine. V ta namen je treba pripraviti v okviru IMP ali pristojnega občinskega komiteja načrte izobraževanja za člane ZK: a) za novosprejete in mlajše b) za komuniste — neposredne proizvajalce c) občasne študijske sestanke 2/2. Delovanje OOZK mora biti javno. OOZK mora o svojem delovanju in sklepih informirati zaposlene v TOZD in jih pridobivati za svoja stališča. 3/2. Vsak član OOZK mora biti seznanjen s poslovnimi in samoupravnimi dogajanji v TOZD in podjetju ter s stališči OOZK do določenih problemov tako, da jih lahko zastopa na vsakem mestu. Prav tako je dolžnost vsakega člana ZK, da je seznanjen s tekočimi jugoslovanskimi notranje in zunanjepolitičnimi problemi ter aktualnim gradivom, ki ga publicirajo občinska, republiška in zvezna vodstva ZK. 4/2. Sklepi, ki jih sprejema OOZK, morajo biti konkretni, jasni in z določitvijo roka, do kdaj mora biti sklep izvršen in kdo je zadolžen za izvršitev sklepa. Na vsakem sestanku je treba pregledati, kako so bili sklepi izvršeni in obravnavati razloge in tistega, ki sklepa ni izvršil. 5/2. OOZK mora poostriti disciplino ter odgovornost članstva in vsaj enkrat letno oceniti njihovo delo in aktivnost v TOZD ter družbenopohtičnih organizacijah v podjetju odn. drugje izven podjetja. 6/2. Člani so dolžni najodločnejše nastopati proti vsakemu poskusu morebitnega blatenja in osebne kampanje zoper člana ZK, kadar le-ta pride navskriž z nosilci odporov izvajanja samoupravno sprejetih sklepov ali ko se soočijo z odpori, ki prihajajo s pozicij nedelavnosti, slabe strokovnosti, nezdravega stremuštva in okoriščanja na račun drugega. 7/2. Člani ZK morajo biti kritični in samokritični, predvsem pa pošteni, delavni in človeški do svojih delovnih tovarišev. 8/2. S posebno odgovornostjo si moramo prizadevati za sprejem novih članov v ZK. Naše delo mora biti usmerjeno predvsem na mlajše člane kolektiva in neposredne proizvajalce. 9/2. OOZK mora pri kadrovanju novih članov aktivno sodelovati z drugimi političnimi organizacijami, posebno še z aktivom mladih deH 10/2. OOZK mor® Mitizirano vključevati inteligenco v boj za ure sni” % razrednih ciljev delavskega razreda. ffl. Snovanje z družbe^olitičnimi organizaclmi in organi delavskeg^Upravljanja 1/3. Komunisti Predstavljati najaktivnejše in najnaprednejše jedro 'c ^ v družbeno političnih organizacijah in samoupra^SSanih. Biti morajo pobudniki in koordinatorji akcij (v Ivanja akcij med družbenopolitičnimi organizacr? TOZD in podjetju. Vsak komunist je dolžan aktbV^ati tudi v drugih političnih političnimi organizacij/!’'TOZD in podjetju. Vsakko- ...............trnkov; organizacijah in samo«skupnostih, kjer živi in je delegiran. . 2/3. OOZK mora neposredno akcijo in vpliv na mladino, da bi zag®L5 njeno socialistično usmerje-1 viclinčpvai; v tokove sociali- revo- nost, da bi se mladi vključevali v tokove s< družbene pieoK izročilih in smotrih avlja!V*acT žbeP.j Kernov kot sestavni del orga- stične uruzuene prei^-,,,-'a izrodim in smorrin revolucije in samoupravljajlv^dina mora biti vključena v reševanje vseh druzoc"' ! niziranih socialističnihs 3/3. Sodelovanje ijj Apolitičnih organizacij v TOZD in podjetju naj tesnejše. Pri reševanju važnejših vprašanj in Pr° jštu. naj se organizirajo skupni sestanki organizacij jjl/j rat letno ob obravnavi periodičnih obračunov, ^ /jjnja uveljavitve samouprave v TOZD in podjetju- pS P sestankih morajo vodilni delavci dajati pojasnil® Anjati članstvo s problematiko TOZD in podjetja-,^ 4/3. Družbenopoll^jj fSanizacije so dolžne skrbeti za pravilno delo del6? 111 delegatov in jim pri tem delu nuditi pomoč. . 5/3. DružbenopolhjU ^rganizacije morajo aktivno sodelovati pri izhodilipjPripravo kratkoročnih, srednjeročnih in dolgorov jjo^ov razvoja TOZD in podjetja, kakor tudi pri I 111 sprejemanju in uresniče- 6/3. OOZK je do^/|*Vr|o sodelovati z organi delavskega samoupravlja®1'' er>a aktivnost naj se kaže v sledečem: ^ - aktivna pomoč P®Up^elavske kontrole — zagotovitev enal^L Ša položaja slehernemu delavcu v TOZD, da rc5®1 "Stanejo upravljale! svojega — nadaljevanje in®2^^2 informiranja o delu samoupravnih organov i®1,.^ . Apolitičnih organizacij - dosledna uvelja^it^Aela delitve po delu in spremljanje rezultate/. A j. , ohodki delavcev morajo biti v sorazmerju z vlož“,|iivjt®toni - borila se bo za ^ a ^ v zbora delavcev kot neposredne oblike odloP® Področju samouprave v T0ZD ifštev — borila se bo ^.Jft^j.Aje razmejevanja samoupravnih in po slovo 1 - upirala se bo vSl,i P°skusu krepitve vpliva in moči poslovodnih org®Vti0 — skrbi za demoIPju^ Postopkov pri volitvah članov samoupravnih ^ ’ Pn čemer podpira kandidaturo tistih delavceVyop h® ustvarjalni odnos do samoupravljanja ter -dru® učnih dogajanj znotraj in izven TOZD - skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami sodeluje pri izboru in evidentiranju kandidatov (delavska samouprava, SIS, DPS, idr) — sodeluje pri razpravi in sprejemanju samoupravnih sporazumov in ostalih aktov (TOZD, DPS) 7/3. OOZK mora zahtevati od vseh zaposlenih, posebno pa še članstva, vodilnih in vodstvenih delavcev disciplino pri izpolnjevanju sprejetih dogovorov zakonitega poslovanja ter spoštovanja obstoječih samoupravnih aktov v podjetju in TOZD 8/3. OOZK zahteva, da so vsa pojasnila, ki se predlagajo delavskemu svetu in drugim samoupravnim organom, opremljena z analizami in obrazložena v razumljivi obliki, da lahko vsi delavci odgovorno razpravljajo tudi o važnejših gospodarskih vprašanjih. IV. Naloge OOZK pri organiziranju in izvajanju proizvodnje in integracijskih procesov 1/4. Naloge OOZK pri organizaciji in izvajanju proizvodnje so: — da se bori za doseganje večje in rentabilnejše proizvodnje — da se bori za boljše izkoriščanje delovnega časa — da se bori za povečanje produktivnosti — da se bori za izboljšanje delovne discipline — da se bori za izboljšanje delovnih pogojev — da se bori proti nesmotrnim vlaganjem — da bodo proizvodni, investicijski in razvojni načrti jasni in ekonomsko utemeljeni — daje izkoriščanje prostorskih kapacitet čimbolj racionalno — da se bori za modernizacijo, boljšo organizacijo in racionalizacijo proizvodnje — da so nabave zaloge materiala optimalne — da se terjatve zmanjšajo na zadovoljivo višino. 2/4. V zvezi s pogodbenim delom, ki ga opravljajo zunanji sodelavci ali zaposleni v podjetju, se je treba strogo ravnati po samoupravnem sporazumu. 3/4. Analizirati upravičenost kooperacij in uslug privatnega sektorja in poiskati možnost večjega sodelovanja med TOZD. Vsa naročila, ki se opravljajo pri privatnem sektorju, mora, odobriti posebna komisija, imenovana od delavskega sveta (Komisijo imenovati na prvi seji DS). Nabavna služba mora dvakrat letno poročati o sklenjenih pogodbah in naročilih s privatnim sektorjem delavskemu svetu. 4/4. Posameznikom je treba preprečiti dela na lasten račun (,,fušarjem“) v prostorih podjetja in s sredstvi podjetja. Vse kršitelje tega ukrepa je potrebno javno obravnavati in jih primemo kaznovati. 5/4. Kontrolirati, ali je trošenje sredstev reprezentance v skladu s poslovnimi nalogami in rezultati s poudarkom, kdo in v kakšne namene jih trošijo. Direktor TOZD mora dvakrat letno poročati o porabi sredstev reprezentance. 6/4. OOZK mora aktivno sodelovati pri kreiranju kadrovske politike v TOZD in podjetju in se boriti za sledeče cilje: — na vodilna delovna mesta naj se po možnosti razporedi člane ZK — dosedanjim delavcem se razporeditev na tako de- lovno mesto omogoči le takrat, če so v dosedanji praksi izkazali naklonjenost naši družbeni ureditvi in pripravljenost boriti se za stališča in smernice ZK, tudi če niso člani ZK, - da se dosledno uresničijo smernice iz Družbenega dogovora o kadrovski politiki 7/4. Pri razpisu za vodUna delovna mesta mora razpisna komisija ali odbor za medsebojna razmeija obvezno zaprositi za mnenje OOZK in ga tudi upoštevati. 8/4. Pri štipendiranju je treba dati prednost otrokom staršev z nižjimi osebnimi dohodki. Istočasno je treba upoštevati življenjske stroške na člana družine. Pristojne službe podjetja oz. TOZD naj bodo v stalnem kontaktu s štipendisti in pedagoškimi delavci. 9/4. Spodbujati dodatno izobraževanje članov kolektiva in jim omogočiti, da šolo uspešno končajo (dopusti za izpite in zaključne izpite - diploma) 10/4. ZK mora vsaj enkrat letno oceniti delo vodilnih in vodstvenih delavcev, posebno še z vidika družbene dejavnosti. Ta ocena mora biti javna. 11/4. Doseči je treba večjo odgovornost in zalaganje vseh zaposlenih za uresničevanje stabilizacije, antiinflacije in hitrejšega razvoja podjetja in TOZD, posebno še vodilnega in vodstvenega kadra. Za dosego tega cilja uporabiti vse dovoljene možnosti in sankcije. 12/4. Vsi dohodki zaposlenih so javni. Dohodki morajo biti objavljeni najmanj dvakrat letno. 13/4. OOZK zahteva tudi javno objavo podatkov o stanovanjski gradnji, nakupov stanovanj ter dodeljevanju stanovanj. (Objavljeno enkrat letno — za tekoče leto po TOZD v obliki biltena) 14/4. Potrebno je posvetiti večjo skrb SLO, budnosti in čuvanju poslovne tajne. Člani ZK morajo sodelovati pri izvajanju načrtov SLO in pravilnika o poslovni tajnosti. ZK mora še posebno paziti, kdo nas zastopa pri poslih in sklepanju pogodb z inozemskimi partnerji. Če se pojavi najmanjši sum v posameznika ali skupino, mora ZK odločno posredovati in preprečiti morebitne pozkuse delovanja proti podjetju in širši družbeni skupnosti. 15/4. OOZK in svet ZK se bodo zavzemali kot idejni nosilci za izvrševanje integracijskega programa podjetja. Izdelani program integracijskega procesa, v katerem IMP nastopa kot pobudnik povezovanja z delovnimi organizacijami proizvodno, montažne, kovinske industrije, predstavlja dolgoročno nalogo, ki bo izvedljiva v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami in s pomočjo DPO. Namen integracijskih procesov je, da IMP preraste v močnejšo OZD v obliki podjetja, ki bo ob upoštevanju samoupravnih načel vsestransko nastopalo kot nosilec razvoja in plasmana za projekte in montažne storitve in proizvode svojih TOZD. V. Zaključki 1/5. Z vsebino predloga akcijskega programa je treba seznaniti družbenopolitične organizacije, samoupravne organe in vse zaposlene v podjetju IMP. 2/5. OOZK predlaga vsem samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, vodstvu podjetja in TOZD, da upoštevajo smernice akcijskega dela programa, ga na sestankih obravnavajo in ga potrdijo kot svojega. 3/5. Sekretariat OOZK je odgovoren za izvajanje akcijskega programa v obdobju med eno in drugo konferenco. 4/5. Izvajanje akcijskega programa mora osnovna organizacija ZK preveriti dvakrat letno in zadolžiti nosilce posameznih nalog. 5/5. Na podlagi akcijskega programa je treba izdelati delovni program za trimesečna obdobja. SVET ZK IMP • PRIŠLI Q ODŠLI • PRIŠLI £ ODŠLI £ PRIŠLI £ ODŠLI £ PRIŠLI £ ODŠLI £ PRIŠLI £ ODŠLI £ PRIŠLI £ ODŠLI PRIŠLI DO 31. 10. 1974 TOZD PMI MARIBOR: Srečko Vake - premeščen s TRAA Ivan Kelemen - KV monter Slavica Mohorič - strojepiska Majda Lorenčič - administr. referent Stanislav Jeraj - KV monter Mihael Bohanec - NK monter Anton Megla - NK monter Jože Jakopec - NK monter Branimir Pintarič - NK monter Lovro Posedi - NK monter Drago Petek - NK monter Gojko Miloševič - vajenec TOZD PM KOPER: Laura Kariš - SŠ Branko Pohlen - KV šofer Jože Kotar - SŠ Adrijano Koren — SŠ Husein Čosič - NK delavec Ivan Križman - vajenec Peter Cek - vajenec Jože Huskič - vajenec TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA: Janez Smolič - PK delavec Marjan Škufca - NK delavec Franc Gregorič - PK delavec Jože Jamnik - KV delavec Anton Mirtič - PK delavec Ludvik Štih - NK delavec TOZD TRAA LJUBLJANA: Vasil Jankovski - strojni tehnik Emil Topolnik - PK vrtalec Jože Zorič - KV strugar Dušan Vujanič - KV strugar Albin Pevec - PK strugar Josip Gadanec - PK strugar Jožko Papler - KV strugar TOZD TEN LJUBLJANA: Marko Ivanuš - razvijalec I Ernest Seilnacht - Razvijalec Il-pr. Joško Veselič - razvijalec II Miroslav Starič - kontrolor III Jože Berki - NK delavec Velimir Švabelj — NK delavec Janez Medvedec - NK delavec Rudolf Wand - NK delavec Marija Mlakar - NK delavka Štefka Godec - NK delavka Bojan Bešter - postal pomočnik OPRAVIČILO Ce smo že odkrili, da je tiskarski škrat tisti grešni kozel, ki mu tudi obilica imen na tej strani ne diši preveč, potem naj tokrat popravimo, da ALEŠ ČERIN ni diplomirani inženir, ampak diplomirani pravnik. Saj veste, pravniki so baje hudo natančni ljudje in z njimi ni dobro biti v laseh. TOZD OVK -OE OV LJUBLJANA: Jože Skrbiš - PK monter Stanislav Zevnik - premeščen iz ZRN Jože Levstik - NK monter Anton Zupančič - NK monter Janez Božič - NK monter Alojz Bertalanič - KV izolater Slavka Liculovič - NK snažilka Josip Kutnjak - PK monter Anton Jaklič - KV šofer Franc Medved — KV monter TOZD OVK -OE KLIMA LJUBLJANA: Martin Škof - stroj, tehnik Dragutin Skoda — postal pomočnik Franc Bizjak - ref. za norme - premeščen iz TIO TOZD ELEKTROMONTAŽA: Karel Dvoržak - KV el. inštalater Ludvik Vrbnjak - el. tehnik Davorin Hladnik - postal pomočnik Jelka Berdnik - teh. risarka ssss Mozer Magda - sam. ref. v fin. knjig. Rant Majda - organizator-programer-pripravnik Oštir Miroslav - operater sistema-pri-pravnik Kopač Ivo - administrativni referent PROJEKTIVNI BIRO Uhan Zdravko - projektant Štrkalj ing. Zdravko - samostojni projektant AVTOPARK Ostanek Srečko - voznik tovornega avtomobila (premeščen iz OVK - OE ,,Klima") 31 31. oktobra 1974 je bilo v IMP zaposlenih 4226 ljudi, od tega v inozemstvu 99 in 666 učencev v gospodarstvu. Upamo, da se novo-sprejeti sodelavci v našem podjetju dobro počutijo. ODŠLI DO 31. 10. 1974 TOZD PMI MARIBOR: Dragotin Zorko — samovoljno TOZD TIO IDRIJA Mitko Zafirovski - sporazumno Franc Bizjak - premeščen v OVK -Klima TOZD PM KOPER: Ivan Jakac - samovoljno Valter Rihter - samovoljno Francka Oskar - sporazumno TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA. Alojz Strnad - sporazumno Jože Novak - sporazumno TOZD TRAA LJUBLJANA Silvester Kelgar - samovoljno Jože Turšič - samovoljno TOZD TEN LJUBLJANA Ivan Smole - sporazumno Stojan Ardalič - v poskusni dobi Marjan Škulj - sporazumno TOZD OVK - OE KLIMA LJUBLJANA Zlatko Zrna - razveljavitev učne pogodbe Edo Istenič - sporazumno TOZD OVK - OE OV LJUBLJANA Jože Šteh — samovoljno Stanko Ružič - prekin. uč. pog. Dragutin Žeželj - sporazumno Stefan Klopčič - samovoljno Josip Gadanec — premestitev n« TRAA Darinka Barič - sporazumno Josip Bratjanščak - sporazumno "Anton Cerar - sporazumno TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUBLJANA Karel Miklavc - prestajanje kazni Tomislav Šagi - razveljav. učne pog' Branko Matosa — razveljav. učn® Pog. Marjan Kanji - razveljav. učne pog Vladimir Žepuhar - sporazumno Srečko Filipšek - sporazumno Franc Vinšek - sporazumno Josip Novakovič - sporazumno Stojan Mrva - samovoljno Anton Peskar - samovoljno Radivoj Kerin — sporazumno SSSS Olga Kučič - samovoljno 50-letnik iz TOZD TEM Milan BAHOVEC, 50-letnik v TOZD TEN se je zaposlil pri podjetju IMP (Elektrosignal) v letu 1955 kot VKV elcktromonter. Spominja se, da je bila delavnica jakega toka v stari termoelektrarni v Kotnikovi ulici in da so bili delovni pogoji zelo slabi. Bili so primeri, da so delavci montirali komandne plošče na prostem in da jih je večkrat preganjal dež in slabo vreme. Spominja se tudi, da so bili tisti časi še bolj skromen začetek sedanje proizvodnje električnih naprav. Tudi Milan Bahovec je oral ledino napredka na področju osvajanja nove tehnologije in proizvodnje. Ko smo vprašali slavljenca, kako se je v skoraj 20-letnem stažu pri IMP počutil, je radostno odgovoril, da se je med svojimi sodelavci in kolektivom počutil zelo dobro, kar tudi dokazuje njegov staž in pripadnost kolektivu TOZD TEN. Nadalje 'smo vprašali slavljenca, kateri dan ali trenutek mu je kot dolgoletnemu članu kolektiva ostal v spominu. MILAN BAHOVEC -50-letnik iz TOZD TEN: „Cenim požrtvovalnost, tovarištvo in pripadnost kolek-tivu.“ Milan Bahovec se spominja in z veseljem pripoveduje, da je bil najsvetlejši trenutek tisti dan, ko je šla v pogon termoelektrarna Šoštanj I, za katero je on naredil v sodelovanju z monterji Litostroja komandno ploščo. Zaradi svoje vestnosti in požrtvovalnosti so mu bile zaupane odgovorne naloge; postal je mojster elek-trodelavnice jakega toka, sedaj pa’ opravlja odgovorno nalogo v tehnični kontroli jaki tok. Mlajšim delavcem priporoča in svetuje, da naj bolj kot do sedaj cenijo preteklo in sedanje delo starejših članov kolektiva TOZD TEN in da naj gojijo požrtvovalnost, tovarištvo ter pripadnost kolektivu, v katerem so zaposleni. Slavljencu za njegov jubilej čestitamo in mu želimo, da bi še dolgo vrsto let ostal med nami in nam s svojim delom, vzgledom pomagal realizirati začrtani program. £ PRIŠLI - ODŠLI £ PRIŠLI - ODŠLI*« PRIŠLI - ODŠLI «9 PRIŠLI - ODŠLI £ PRIŠLI - ODŠLI £ PRIŠLI - ODŠLI £ PRIŠLI • PREDSTAVLJAMO VAM DELEGATE - TOZD TRAA • PREDSTAVLJAMO VAM DELEGATE - TOZD TRAA • PREDSTAVLJAMO Bolje več sej — z manj gradiva Tokrat vam predstavljamo delegate TOZD Tovarne re- O delu članov delegacije — o izgradnji vzgojno-var- bim na sami seji, takrat je gulacijskih armatur in aparatov Ljubljana. smo vodji delegacij zastavili stvenega zavoda premalo časa, da se pripraviš Delegacija šteje 10 članov in jo sestavljajo: nekaj vprašanj in dobili na- - o razvoju uslužnostne in uspešno slediš razpravi. Franc Maselj, VK ključavničar, vodja delegacije in slednje odgovore. dejavnosti člani: AU imate kakšne težave - o integracijskih proce- . Razmišljal sem o tem delu Karto Per, planerterminer, Anton Mavrič, mojster, pri svojem delu? sih v občini Šiška in druge ^ s®m, Priše^ zaključka, Delo v naši delegaciji ni zadeve v občini, ki se nana- da _bi j 0 bo1!56. ^ ^P68; lahko in imamo težave pred- šajo na gospodarsko in druž- nejse, da _,e vec sej s krajšimi vsem s tem, ker je sedež de- beno življenje. dnevnimi redi m z manj gra- legatske konference v Agro- De, t iz gospodarskega , . ... stroju m m enostavno zbrati zbora republiške skupščine: Sodelovanje z delavci v vseh delegatov tudi za rese- TOZD. vanje manjših vprašanj. Do- Janez Komotar, KV kiju- Oba predstavnika sta od-stikrat se zgodi, da pridejo čavničar, delegat občinske govorila, da je povezava s delegati na konferenco ne- skupščine za gospodarske člani kolektiva in delavskim pripravljeni in se srečajo s zadeve in gospodarskega svetom ter družbenopolitič-problemi šele na konferenci zbora republiške skupščine, nimi organizacijami uspešna, sami. To so večinoma tisti nam je o svojem delu pove- Člani delegacije so navzoči delegati, ki nimajo posebnih dal naslednje: na vseh sejah delavskega nalog. In sem včasih razmiš- p. „ • .. vedno nosve. sveta in družbenopolitičnih Ijal o tem, da bi bilo morda , • deleeati iz 5 delov- in jih seznanjamo boljše če bi bilo manj dele- z de eSatl el° s svojim delom. Zdrugestra- ’ u7 ““n; nlh organizacij v okviru ka- ni J nam • VnIlHva , Lado Žniderec, VK kovač - ključavničar, Ivanka Šubert, administrativni referent, Djuro Mlakar, KV rezkalec, Martin Brinovec, KV ključavničar, Igor Bajc, mojster, Janez Komotar, KV ključavničar, Franc Koželj, KV strugar. PRI NOVI SISTEMIZACIJI Sedanji zaposleni ne smejo biti prizadeti Dne 12. novembra je bil drugi razširjeni sestanek komisije za sistemizacijo delovnih mest. Na njem so uvodoma ugotovili, da nekatere temeljne organizacije doslej še niso sistematično izdelale sistemizacije delovnih mest in da so to nalogo uspešno uresničile le TOZD TRAA, Livarna, Zastopstvo in da so tudi obdelana nekatera tipična delovna mesta montažne dejavnosti. Na seji je bil predložen tudi material opisov delovnih mest s področja gradbeništva, ki ga je izdelala posebna komisija KIG-a. Ko so člani komisije razpravljali o položaju oziroma sistemizaciji v našem podjetju, so se zavzeli predvsem za to, da je treba pri novi sistemizaciji upoštevati načelo, da sedanji zaposleni v podjetju ne bi smeli biti prizadeti. Pri tem gre seveda za načela manjkajoče izobrazbe in prakse. Zato bi morali stremeti za boljšim in prav zavoljo tega so člani komisije predlagali naslednje : Za manjkajočo stopnjo izobrazbe naj bi se vrednost delovnega mesta zmanjšala za 5 %, za vsako nadaljnjo stopnjo, če bo seveda takšni primeri prisotni, paše za nadaljnja dva odstotka. Pri tem so se zavzeli, da bi tudi pri našem podjetju veljalo enotno načelo, kot velja v gradbeništvu, in sicer, da bi zaposlenim, ki so stari 40 let in imajo 15 let delovne dobe, priznali eno manjkajočo stopnjo, vsako nadaljnjo manjkajočo stopnjo pa bi jim prav tako zmanjšali vrednost delovnega mesta za dva odstotka. ZAPOSLENIM OMOGOČITI ŠTUDIRANJE Na omenjenem sestanku so obravnavali tudi določbo, da naj bi vnesli določilo, da si morajo delavci, rojeni 1938 in naprej, obvezno pridobiti zahtevano izobrazbo, in sicer v roku dvakratnega roka, ki je potreben za redni študij. Za primer — če je za neki študij potreben štiriletni rok, bo delavec lahko doštudiral v osemletnem roku. Analitična ocena delovnega mesta pogojuje za primemo usposobljenost opravljanja delovnih nalog tudi zahtevano prakso. Zato so člani komisije predlagali, naj bi to uredili že v osnovi, in sicer naj bi za vsako manjkajočo leto zahtevane prakse osnovno vrednost delovnega mesta zmanjšali za 1 odstotek. Pri praksi so člani komisije tudi poudarili, da se je treba podrediti družbenemu dogovoru, ki določa največ 5 let prakse za najzahtevnejše delovno mesto. _ek gatov, ki pa naj bi imeli kon- tprirT^tefniT naša dele sad ia m ?a .nam član! kolektiva.s kretne naloge in zadolžitve. j z gradivom za sv5>jimi. predlogi pomagajo Kaj ste do sedaj obravna- | - . .j u J- reDUbliški reševati zadeve> ki jih obrav- i- « «•**<* k°»fe- SuVeS 11 ZTS": “iah dde6aBke ^Člani delegacij se sestane- f3 Sej sprejeti po razpravi o predi0' gu konstituiranja dveh te’ melj nih organizacij združ0.' nega dela, se smatrajo KO PREDLOGI in se predlagaj0 v potrditev zboru delovU01 ljudi. Sklepi so bili sprejeti z y čino glasov. 20 članov fr suje za, vzdržal se ni nihč6’ proti ni bil nihče. DELO ORGANOV OPRAVLJANJA IN KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV • DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN KOLEKTIVNIH Odbor za gospodarjenje in odbor za programiranje in razvoj dje OVK Ljubljana o delitvi nje TOZD, ki bi združevale vilnem odnosu do drugih te- na kateri so posvetili največ na dve temeljni organizaciji dejavnosti posebnega po- meljnih organizacij združe- pozornosti analizi poslova-(o tem podrobneje pišemo v mena, bi se razlikovalo od nega dela. nja za letošnje tričetrdetje. poročilu z izredne seje DS drugih TOZD predvsem v . Pri tem so člani delavskega TOZD OVK), poleg tega pa tem, da se osnovne vodstve- Po krajši razpravi so člani sveta ugotovili, da se je go-so se dalj časa zadržali ob ne in upravljalske funkcije obeh odborov sprejeli oba spodarski rezultat v primer-predlogu za ustanovitev te- izvršujejo na ravni obračun- predloga in sicer tako za javi s polletjem bistveno iz-meljne organizacije posebnih ske enote, upravljanje in vo- ustanovitev TOZD klima— boljšal, da pa bi bil lahko še dejavnosti. Ta naj bi zaje- denje TOZD pa se omeji montaža in proizvodnja in občutno višji, če bi hitreje mala Dijaški dom Domžale, predvsem na koordinacijo nove TOZD posebnih dejav- spremljali in uveljavljali po-počitniškoskupnost,samske med obračunskimi enotami, nosti in jih predlagali v raz- dražitve materiala. Toše zla-domove, centralno kuhinjo urejanje razmerij z ostalimi pravo vsem temeljnim orga- sti velja za montažne obrate, vse kot samostojne obra- TOZD in drugimi izven de- nizacijam združenega dela. ki so vezani na sklenjene po- čunske enote v sestavu lovne organizacije. TOZD posebnih dejavnosti. Sredstva teh obračunskih enot bi bila dvojna — lastna in sredstva drugih temeljnih organizacij. Sredstva drugih temeljnih organizacij predstavljajo trajnejše naložbe SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IMP Za temeljno organizacijo posebnih dejavnosti bo treba S seje delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela Elektromon-taža Ljubljana Dne 16. oktobra je bila pogoje uporabe teh sredstev rešiti še vrsto vprašanj, orga ^ullsriJ= cilulc rtVl, skupna seja dveh odborov in pa določajo posebni samo- nizacija in konstituiranje pa so začasno odložili sicer šesta redna seja odbora upravni sporazumi o združe- bosta zahtevala spremembe za gospodarjenje podjetja in vanju sredstev med zaintere- samoupravnega sporazuma o tretja redna seja odbora za siranimi TOZD. Ti sporazu-združitvi v IMP v več P ogla v- TOZD ELEKTROMONTAŽA programiranje in razvoj, na uri določajo predvsem: viši- jih. Predvideva se tudi, da se kateri so najprej preučili rea- no sredstev, namen njihove bodo posebne dejavnosti v -2«» "fTišfi Uzacijo proizvodnje in pro- uporabe, pravice in dolžno- IMP še širile, zato bo nujno, daje v letošnjih devetih me- obračunskih enot, ki da bodo te dejavnosti v prašečih. Člani obeh odborov sredstva uporabljajo, pravice so iz poročila ugotovili, da in dolžnosti TOZD, ki zdru-je bil letni načrt izpolnjen žujejo sredstva, dobo zdru-99 %, v posameznih temelj- zevanja sredstev, možnosti nih organizacijah pa takole: nadaljnjih vlaganj in pogoje ^ PMI Maribor 111%, PM vračanj. Upravljanje in vode-Koper 114 %, v Livarni Ivančna gorica 106%, Projektivnem biroju 110% in Zastopstvu 126%. Načrt za letošnjih devet mesecev je bil presežen v vseh temeljnih Organizacijah našega podjetja, prav tako pa je bil pre-Sežen načrt za mesec sep-j^niber. Na ravni podjetja je bil načrt za devet mesecev Presežen za 39 %, mesec september za 65 %, v primerjavi 1 enakim lanskim obdobjem Pa za 44 %. Načrt pogodb je v letošnjih devetih mesecih Presežen za 73%, zasedenost z deli je v redu in letni Plani so izpolnjeni v vseh te-treljnih organizacijah našega Podjetja, z izjemo TIO L,.rlja> kjer manjka za približno 8 % del. Člani obeh °bborov so ob pregledova-jtJtr poslovnih rezultatov uSotovili, da kljub ugodnim reZultatom še nadalje lahko Sovorimo o stagniranju pro-nktivnosti in da bo treba rnu področju posvetiti več P^ornosti. SPREJET PREDLOG ZA TOZD POSEBNIH DEJAVNOSTI j, '-lani obeh odborov so bal je razpravljali tudi o Predlogu temeljne organiza- godbe, pristojne službe pa Na omenjeni seji so člani zavoljo hitrih skokov cen, obeh odborov imenovali delno pa tudi zavoljo neela-tudi posebno strokovno ko- stičnosti ne slede temu. V misijo, ki bo pripravila pred- razpravi je sodeloval tudi di-log organizacije centralne rektor TOZD Franc Kumše orodjarne, vprašanje nove in opozoril na štednjo z ma-organizacijske oblike obra- terialom, zlasti pri kablih, čunske enote Avtopark pa poudaril pa je tudi, da morajo biti točne izmere na grad- biščih. V nadaljevanju je govoril še o možnostih nadaljnjega razvoja obrata v Slovenskih Kmjicah in o delitvi proizvodnega programa s TEN. Na tej seji delavskega sveta so tudi ustanovili posebno komisijo, sestavljajo jo: Slavko Kolar, Jože Sild, Dne 5. novembra je bila Milan Tomažin, Marjan Ju-osma redna seja delavskega hard, Mirko Kračun, Franc sveta temeljne organizacije Elektromontaže Ljubljana, (Nadaljevanje na 14. str.) • DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV • DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN KOLEKTIVNIH I Seja DS (Nadaljevanje s 13. str.) Kumše, Jurij Zavec, Radovan Petje, Ciril Kurent in Anton Lah, ki se bo na sestanku 19. novembra v Slovenskih Konjicah pogovarjala o možnostih, da bi enota v Konjicah postala samostojna TOZD. Na predlog Jožeta Weissa so člani DS imenovali volilno komisijo za volitve delegacij za samoupravne interesne skupnosti na območju skupščine občine Ljubljana-Bežigrad in Slov. Konjice. Volilna komisija v Ljubljani: Zorko Valenčič — predsednik Stane Gregorc — član Majda Podlogar - član Komisija za izdelavo volilnega imenika: Vera Memetič — predsednik Jože Weiss - član Vital Nabergoj — član Volilna komisija v Slov. Konjicah: Henrik Knez - predsednik Marija Matulj — član Slavko Kolar - član Komisija za izdelavo volilnega imenika: Milan Tomažin — predsednik Anica Lešnik — član Alojz Padežnik — član SKLEP: Potrdi se imenovanje volilnih komisij za volitve delegacij za samoupravne interesne skupnosti občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad in za Slovenske Konjice. Radovan Petje, predsednik delavskega sveta TOZD Elektromontaža, je dejal, da je bil samoupravni sporazum o štipendiranju na območju skupščine občine Ljubljana-Bežigrad že podpisan in da je na ta sporazum bilo že danih več pripomb, ki so jih odklonili. SKLEP: Potrdi se samoupravni sporazum o štipendiranju na območju skupščine občine Ljubljana-Bežigrad. Jože Weiss je predlagal imenovanje inventurnih komisij, in sicer: 1. Komisija za popis materiala v skladišču reproma-teriala, Vojkova 53, Ljubljana: Krevs Anton, Martinc Anton, Šmelcer Janez, Gabrovšek Roman, Trebeč Anton, Levart Alojz, Smole Anton in Dolinšek Janez Rezerva: Gorše Ivan, Murko Rudi 2. Komisija .za popis osnovnih sredstev, orodja, drobnega inventaija, avtogum in embalaže: Mehle Bojan, Peterlin Ciril, Kurent Ciril, Habič Matjan, Horvat Zoran nju samoupravne interesne Rezerva: Jarc Jože, Mihel- skupnosti in o volitvi delega-čič Milan cij v te samoupravne interes- 3. Komisija za popis mate- "e V °bčinskj riala v skladišču mate- skupščini Ljubljana-Bezigrad riala, nedovršene proiz- bodo formirane naslednje sa-vodnje in porto blagajne v moupravne interesne skup- Slovenskih Konjicah: nosti. ^ ~ i — samoupravna interesna LSkinšuSjože ' SbS“' fe°- Rezerva: Ajtič Flojan i„ D *_ sa^00pravna. interesna Rupnik Jože skupnost za kulturo 4. Komisija za popis mate- — samoupravna interesna riala v skladišču materiala skupnost za zdravstvo v Kopru: — samoupravna interesna Svetek Stane, Turk Seve- skupnost za socialno varstvo rin, Horvatin Armelindo - samoupravna interesna Rezerva: Premrl Franc in skupnost za otroško varstvo Pavšič Mirko — samoupravna interesna ...... skupnost za raziskovalno de- 5. Komisija za popis nevgra- javnost (v republiškem me-jenega materiala na grad- n]uj _ . Franc Ciuha je predlagal, šef montaže, vodilni mon- ^ izvolili 10-člansko de-ter in član delovne skupi- iegacij0j kj bi zastopala te ne samoupravne interesne skup- 6. Komisija za popis tehnič- nosti. Volitve naj bi bile, ne knjižnice TOZD Elek- oziroma bodo izvedene do tromontaža: 8. decembra 1974, točneje inž. Viljem Košir, inž. decembra 1974. - Za člane volilne komisije so predlagani oz. izvoljeni: — Helena Križaj — predsednik — Cilka Brlečič — član - Josip Kolarič — član Za sestavo volilnega imenika so bili izvoljeni: — Albina Stresen — predsednik — Stanka Boš — član - Olga Hlebš - član. Janez Nagode, Radovan Petje in Majda Jurša. I DELAVSKI SVET SSSS Zmanjšati izgubo v kuhinji V PRVEM POLLETJU ZAVOLJO POŠKODB: V Elektromontaži izgubljenih 1.344 ur Na zadnji seji delavskega sveta temeljne organizacije Elektromontaže Ljubljana so obravnavali tudi poročilo komisije za varstvo pri delu in ugotovili, da se je v prvem polletju letos poškodovalo 22 zaposlenih ali 3,33 odstotka vseh zaposlenih. Zavoljo poškodb pri delil je temeljna organizacija izgubila 1344 delovnih ur. V primerjavi z enakim obdobjem lani je opaziti zmanjšanje poškodb pri delu, saj so lani zabeležili 33 poškodb, ki so_ predstavljale 5,86 odstotka in 2928 izgubljenih ur. Če pa te podatke primerjamo še s povečanim številom zaposlenih v letošnjem letu, potem je rezultat še toliko boljši. Torej, dokaz več, da so tudi na področju varstva pri delu dokajšnje notranje rezerve. Sklep: Soglasno je bil sprejet sklep, da ne bomo za vsako samoupravno skup-Sedmega novembra je bila nost volili posameznika, šesta redna seja delavskega temveč se voli 10-članska sveta skupnosti skupnih delegacija, ki bo zastopala strokovnih služb. Po pregle- vse samoupravne interesne du sklepov prejšnje seje je skupnosti, prebral poročilo o 9-meseč- „ , ....... ni realizaciji mag. oec. Jurij Soglasno so bili izvdjem Zavec predlagani elani za volilno Po njegovem poročilu se je razvila krajša razprava glede izgub v centralni kuhinji. Treba je delati na tem, da se stroški znižajo in daje zaposlena res najnujnejša delovna sila. Treba je najti vzroke za tako veliko izgubo (35 mil. din). Sklep: poročilo tov. Zavca je bilo soglasno sprejeto, s pripombo, da se naj v bodoče v centralni kuhinji posluje tako, da se bodo stroški zmanjšali. Skupščina SRS je izdala statutarni sklep o imenova- Delavci v”5f“ib : •• 3 vabite nas, V y 1 uoino o vas komisijo in člani za sestavo volilnega imenika. Na pobudo glavnega di-rektoija je bil v mesecu oktobru sklican sestanek predstavnikov družbenopoli tičnih organizacij SSSS Sklepe, sprejete na tem se Stanku, je predsednik DS da' nes prebral. Med vsemi sklepi je bil tudi predlog, da se uvede drseči delovni čas v upravni stavbi. Sklep: Z enim glasom proti je bil sprejet sklep, da se pridržujemo sklepa teh DPO, razen v točki, kjer se predlaga drseči delovni čas- Vodje posameznih služb pa naj vplivajo na svoje sodelavce glede točnega prihajanja na delo. Anton Hočevar, šofer v Avtoparku, je vložil na delavski svet prošnjo za posebni dodatek oz. nagrado ^ .priznanje, ki ga je dobil za dolgoletno vestno opravljanje delovnih dolžnosti od tovarne TAM Maribor. Mercedesovo zlato znalko je dobil tudi šofer osebnega avtomobila v SSSS> Emil Rogelj. Sklep: Obema šoferjem3 se dodeli skladno s 73. čle‘ nom samoupravnega sporazuma o delitvi OD posebL1 nagrada v višini 1.500 dij1' Milena Petja je naslovi*3 prošnjo na DS zaradi deloy' nega časa. Njena želja je, d bi delala od 6. do 14. ufe’ ker je vezana na vlak za L1 tijo. V prošnji je naved* tudi druge opravičene ra2 Sklep: O njeni prošnji n3j odloča njen predpostavlja11' to je Anton Križan. Anton Križan je vsem Pr’ šotnim razložil, da letos j1 bo več skupne proslave ' in 20-letnikov v podjetju-* določilih sindikalne liste b do 10-letniki dobili nagr3^ v višini enega poprečni osebnega dohodka na zap° lenega v letu 1973 v Sl°v ni ji, 20-letniki pa dobijo m grado v višini 1,5 enega P prečnega oseb. dohodka- ^ radi tega, ker so nagra3 znatno višje kot lani, bo ka TOZD po svoje orgaU1^ rala ali kosilo ali večerjo- Potrebno pa je še o(MN| 0S7E (UCZDO visoka KtAlNA KARTA nosilec OEDNIUVr »»V V TELESU ME PISCA FLEHINMC ITAL 5P0UIIK Peter KAVALAR ŽVEPLO 70> btiHVM Turistično U6LED, Kujava SV03NA POSEST OKRRB, NAKIT ElStNHC^eft $K»c. VRSTA TEMtlE TITAN SR.V»INJ1 NESREČC ČASOVNA ENOTA ZAMAŠEK <*a,in£: krw3SKE} nijjiiEtrz-NO VINO & EKONCPSU Enota bELPECI ZAKUIOBI ZDRAV tO rEMNEC 7N\2M Fn 1 zaklad- nica polmer ZANI03PV IZRAZ ZA PSA - % - SRŠKA RIMSKA KRALKR flRENE^ i NAGRADNA DECEMBRSKA KRIŽANKA Za decembrsko nagradno križanko razpisujemo tri nagrade: I. nagrada 100 dinarjev, II. nagrada 60 dinarjev, III. nagrada 30 dinarjev. Rešitve pošljite na splošne službe svojih TOZD do 15. decembra 1974. Za žrebanje bo uredniški odbor Glasnika IMP imenoval posebno komisijo. Obilo zabave pri reševanju! # REKREACIJA V IMP # REKREACIJA V IMP ® REKREACIJA V IMP 9 REKREACIJA V IMP 9 REKRFACI Začela so se tekmovanja v malo športne sreče. Cestita-odbojki za ženske in moške mo za osvojen pokal, v občinskem merilu. V prvi A.L. tekmi so naši premagali ekipo ČP Delo v prav sosedskem odnosu gladko 3:0, med drugimi nastopajočimi ekipami pa je videti več izenačenosti. Naša ženska ekipa je na SIG YU naša ekipa v malem nogo-Organizacijo VI. športnih inetu, je ponovno dokazalo, turnirju občinskega tekmo- iger gradbenih delavcev Ju- da je šport med slovenskimi vanja presenetila sama sebe goslavije so letos prevzeli gradbinci zelo razvit in kvali-— premagala je vse nasprot- gradbeni delavci Črne gore. teten. Po zelo izenačenih ne vrste in gladko osvojila V Hercegnovem so pripravili bojih v sedmih športnih pa-prvo mesto, seveda tudi z J vsa igrišča in strelišče, v Ti- nogah so slovenski gradbinci osvojili prvo mesto med re togradu pa so se spoprijeli gora, Kiro Cučuk SR Make-kegljači. Organizatorji so se donija. a LAH res potrudili, da bi se vsi gradbinci prijetno počutili in navezali med seboj trajne prijateljske stike. Slovensko zastopstvo, v katerem je dokaj uspešno nastopala tudi Tudi letos ni šlo brez šahistov IMP ( Vsakdanji prizor pred upravno zgradbo IMP na Titovi 37 v Ljubljani, ali če bi rekli bi rekli drugače - ali nas bo pločevinasta množica zadušila? publiškimi zastopstvi. Naša ^ ■ sindikalnega šahovske-ekipa je po zmagah nad §a Prvenstya Slovenije, ki je predstavniki Črne gore 3:0 bilo 16. in 17. novembra in Makedonije 1:0 osvojila 1974 v Rogaški Slatini, so se 4. mesto in 4 dragocene toč- — v skladu s tradicijo — že ke za skupno zmago sloven- P6bo udeležili tudi nekateri skih gradbincev. šahisti našega podjetja. Rezultati ekip: SR Slove- Okrog 160 šahistov - čla-nija 43 točk, SR Hrvatska nov sindikata — je turnirski 40, SR Srbija 40, SR BiH odbor razvrstil v 9 predtek-38, SR Makedonija 18, SR ^ovalnih skupin glede na Črna gora 8. Rezultati — dosežene šahovske čine — mali nogomet: Dalmacija- kategorije. Med rekordnim cement SR Hrvatska, Tehno- številom udeležencev je bilo grad SR BiH, GP Beograd to Pot okr°g 16 mojstrovin SR Srbija, IMP SR Slovenija, mojstrskih kandidatov, prek Kombinat SPUŽ SR Črna 20 prvokategornikov, blizu __=__;;;_==^=_:_;== 30 drugokategomikov, itd. -----------------------— Vsak udeleženec je imel za partijo 5 minut premišljeval-nega časa, ki so ga šahisti IMP različno izkoristili. Miran Mihelčič se je uvrstil na 6. mesto in s tem v III. jakostno skupino, Venčeslav Mišček se je uvrstil v VI. jakostno skupino, Alojz Zalar v VII. ter Franc Dolničar in Matjaž Maček v VIII. jakostno skupino. Nedeljske (17. novembra) partije so našim navrgle naslednji uspeh: Miran Mihelčič se je v svoji skupini (med 18 udeleženci) uvrstil na 7. do 8. mesto in s tem na 43. do 44. mesto v skupni uvrstitvi. Lep uspeh (in lično diplomo) si je priboril Venčeslav Mišček s 3. mestom v skupini, Alojza Zalarja je nekaj slabih trenutkov potisnilo na 10. mesto, medtem ko sta Maček in Dolničar s 4. oziroma 5. mestom v skupini bistveno popravila slab vtis iz prejšnjega dne. V L skupini je že četrtič zmagal mednarodni jnojster Vojko Musil, VEKŠ Maribor, pred Mauhlerjem in Slakom. Naši so slabo razpoloženje po lanskem prvenstvu dodobra izboljšali, zato se nadejajo, da bo sindikalni odbor podjetja našel dobro voljo in sredstva za njihovo udeležbo tudi prihodnje leto. MM. V Sloveniji ima vsaito tretje gospodinjstvo osebni avtomobil, 70 % družin televizor in pralu' stroj, skoraj vsaka družina pa ima radijski aparat In jih dvajsetih le^ :gradili 3000 km est, nad 152 tiso* stanovanj, več k°| :isoč kub. m preg1'®?' sipo v in vrsto drug1*1 mhnih nhi»ktoV