PREDSTAVLJAMO VAM: KRAJEVNA SKUPNOST PRULE
Centralna kurjava le za vzorec
Krajevna skupnost Prule /e tisti predel našega me-sta, ki je našel prostor v enem od slikovitlh predelov Ljubljane med podnožjem Gra/skega hriba In reko Ljubljanico. Značilna za to krajevno skupnost je raz-nolikost naselja, saj imamo tu od najstarejših hiš na Žabjaku tudi moderne stavbe iz novejšega, povoj-nega obdobja. Razmeroma hitra rast in vzorna uredi-tev kmalu po vojnl pa je zapustlla tudi nekaj neprijet-nih posledic.
Zgradbe, ki jih lahko ime-nujemo moderne, so nastale v času, ko še nismo imeli mož-nosti, da bi urejevali tudi cen-tralno kurjavo. In tako imamo zdaj, za današnje razmere kar nekoliko nenavaden položaj, da razmeroma sodoben pre-del mesta nima centralne kur-jave. Samo trije bloki se lahko
pohvalijo s to napravo, vse druge hiše pa morajo ogrevati s trdimi gorivi. To ne povzro-ča težav ne samo takrat, kadar je potrebno nabaviti kurjavo, ampak tudi potem, ko prosto-re ogrevajo, saj prihaja do onesnaženja zraka, ki je še to-liko večje zaradi zelo promet-ne Karlovške ceste in predora pod Gradom.
Po drugi strani pa je na tem območju še vedno zelo veliko stanovanj 6. in 7. kategorije s številnimi socialnimi proble-mi, kjer tudi nasilne vselitve niso redkost. Zaskrbljujoče je, da so tu naseljeni y glav-nem starejši prebivalci, ki ne vidijo perspektive, da bi se izmotali iz težkih stanovanj-skih in socialnih razmer. Za-radi tega so marsikdaj zagre-njeni in v glavnem niso pri-pravljeni sodeloyati v družbe-nopolitičnem življenju. So-cialna" komisija krajevne skupnosti ima polne roke de-la; njeni člani hodijo od druži-ne do družine, ugotavljajo sta-nje in pomagajo, kjer se le da.
V krajevni skupnosti je zelo veliko starejših prebivalcev. Kar 600 upokojencev je in to je šestina vsega prebivalstva. Zaradi tega je bilo toliko bolj razumljivo razburjenje takrat, ko so izvedeli za predlog, da bi ukinili tamkajšnjo ambu-lanto. Tako rekoč vsi v en glas so zahtevali, da ambulanta ostane, ker nikakor niso bili pripravljeni odreči se tej ugo-dnosti in iskati zdravstveno pomoč v zanje zelo oddalje-nem novem zdravstvenem domu v Metelkovi ulici. »Tudi od obljubljene nege bolnika na domu ni bilo nič in če bi nam odvzeli še ambulanto, potem bi morali hoditi y Me-telkovo ulico po vsako injek-cijo in na vsak pa čeprav še tako majhen pregled,« pravijo na Prulah in pri tem mislijo
predvsem na težave, ki bi jih imeli starejši krajani.
Vendar pa na Prulah še ve-dno niso povsem pomirjeni, saj pravijo, da vsa zadeva kar naprej nekako visi v zraku. Prepričani pa so, da bo konč-no njihova vendarle obveljala.
Ena od značilnosti krajev-nih skupnosti Prule je tudi
pomanjkanje vseh vrst obrti in storitvenih dejavnosti. Pa ne samo to. Na tem območju tudi ni skoraj nobene večje delovne organizacije. »Mi smo tipično spalno naselje,« pravijo prebivalci in želijo, da .< bi dobili v bližnji prihodnosti vsaj nekaj obrtnikov in sicer za popravilo radia, televizor-jev, vodovoda, električne na-peljave in podobnih zadev.
»Ne moremo razumeti, da še danes nimamo programov, ki bi določali, katere vrste obrti naj bi nastale na tem ob-močju in tako se nam dogaja,
da dobi obrtno dovoljenje nekdo, ki se ukvarja z okvirja-njem slik, nimamo pa tistega, kar bi nujno potrebovali,« pravijo na Prulah. Nič nimajo proti obrtniku, ki dela okvirje za slike, vendar pa menijo, da bi prej potrebovali še vse kai drugega.
Sicer pa so krajani močno zavzeti za razreševanje pro-blemov njihove krajevne skupnosti zlasti takrat, kadar so na dnevnem reiu žgoči problemi. Zbori krajanov so bili najbolj obiskani, ko so razpravljali o ambulanti, o Karlovškem mostu in o plini-fikaciji naselja. Za obrobne probleme pa je seveda manj zanimanja. Če smo že omenili plinifikacijo, naj še povemo, da so plinsko napeljavo uredi-li tako rekoč v vsem naselju, marsikje pa je zmanjkalo de-narja, da bi jo priključili tudi v posamezne bloke. In še ne-kaj: pravijo, da je kvaliteta plina zelo slaba. Stevci se vrti-jo, plin gori, temperature pa
f Krajevna skupnost Prule meri 24,6 hektarja in ima 3659 prebivaJcev. Na Prulah je 1609 gospodinjstev. Na območju Prul je 18 delovnih organizacij, vendar pa je treba poudariti, da so to sa-mo posamezni obrati večjih tozdov, ki imajo sedež zunaj krajevne skupnosti. Med večjimi delovnimi organi-zacijami naj omenimo OZD Težmer, Državni arhiv Slo-venije, Zavod SRS za stati-stiko, vzgojni zavod Janeza Levca in osnovno šolo Prule
nooene. Jezijo se, ker morajo plačevati nekaj, kar nima pia-ve vrednosti."
Med tistimi, ki so na Prulah najbolj zagnani, pa moramo vsekakor omeniti tabornike, ki sestavljajo prvo triglavsko četo v okviru Zmajevega odreda. Kar 70 članov imajo in se vneto udeležujejo tako akcij v skladu s svojim pro-gramom kakor tudi akcij v okviru komiteja za SLO in družbeno samozaščito. Tabor-niki so že 6 let zapored repu-bliški prvaki v orientacijskih pohodih, medtem ko so na zveznem tekmovanju doslej vedno zasedli drugo ali tretje mesto.                      Niko Isajevič