^vllka 11 • leto XXXVII • cena 10 din__Cel/e, 17. marca 1983 novi tednik je glasilo občinskih organizacij szol ceue, laško, mozirje. slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in 2alec predavanla za kmete na Konjiškem v zimskih mesecih so v loporodnega varstva mater in otrok, ven- dar pa neonatologi in odgo- vorni delavci v Centru za zdravstveno varstvo žena menijo, da bi bilo mogoče kljub oviram marsikaj spre- meniti. Za začetek bi zado- stovalo, če bi novorojenčke materam pustili v oskrbo vsaj podnevi, tako da bi ma- tere same začutile, kdaj je treba otroka nahraniti in kdaj stati ob njem. Takšen način bi terjal predvsem dvoje: prvo, drugačno orga- nizacijo dela, predvsem pa več otroških negovalk in drugo, okoli sedem sto tisoč dinarjev za nakup posteljic na kolesih, v katerih bi pre- peljavali dojenčke iz skup- nega prostora do mater. In prav ob slednjem, torej ob potrebnih sredstvih za na- kup teh posteljic, se najbolj zatika, saj bolnišnica sama nima denarja za nakup te opreme. Zato v porodnišnici razmišljajo, da bi akcijo izpe- ljali ob pomoči sveta z.a spremljanje družbenoeko- nomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v Celju, tako kot so jo že izpe- ljali ob zbiranju denarja za mamomat, to je aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojkah in za inkubator. V dneh pred praznikom žena so tudi že poslali dopise v temeljne organizacije zdru- ženega dela s priporočili, naj denar, ki ga sicer namenjajo voščilnicam ali praznovanju, namenijo kot prostovoljni prispevek za nakup petdese- tih posteljic na kolesih. Številka žiro računa, na katerega sprejemajo vse prostovoljne, prispevke, je: 500700-603-31161. V Centru zdravstveno varstvo žena so prepričani, da bodo tudi to akcijo uspešno izpeljali in tako omogočili 3000 novoro- jencem, kolikor se jih vsako leto rodi v celjski porodniš- nici, že v prvih urah in dneh življenja najbolj pristen stik z materami. DAMJANA STAMEJCIC Z ljubeznijo in korentom v srcu Njegov prvi stik z umet- nostjo je bilo kiparstvo v cerkvah. Tam je bilo poseb- no vzdušje. Ti cerkveni ba- ročni kipi so ga na poseben način dražili. Pogosto se je zalotil v stanju, da bi se lah- ko pogovarjal z njimi. Tako označuje Franc Purg, aka- demski kipar, svoje prvo srečanje z likovno umet- nostjo. F. Purg: »2e od nekdaj mi je bilo jasno na kakšni sceni bom deloval. Zato pri izbiri šol nisem imel nikoli dilem. Vedno sem vedel, kaj hočem delati, kaj hočem biti in do sedaj mi je to vedno uspe- valo.« Prvič se je samostojno predstavil celjskemu občin- stvu na februarski razstavi v Likovnem salonu. Pred tem pa je imel že več skupinskih razstav od katerih je najpo- membnejša mednarodna se- lektivna razstava v Moskvi. Na natečaju za idejno zasno- vo pomnika v celjskem Sončnem parku pa je lani osvojil prvo mesto. NT: »Kako si se pred- stavil, če bi te kdo vpra- šal: Kdo si Franc Purg?« F Purg: »Kako bi se ozna- čil? Čistokrven moški, slo- venske matere sin. Rojen pred sedemindvajsetimi leti vzhodno od Triglava, z lju- beznijo in s korentom v srcu.« NT: »Vprašanje, ki po- navadi muči Slovence in njihovo kulturo je to: ali slovenska likovna umet- nost hodi v korak s sve- tovno?« F. Purg: »To vprašanje je staro kot slovenska umet- nost. Zdajšnji odgovor pa ne. Sam sem že razstavljal na se- lektivni mednarodni razstavi v Moskvi, spremljam me- dnarodne likovne razstave, bienala in ostale prireditve in lahko rečem, da slovenska likovna umetnost hodi v ko- rak s svetovno. Zahvalimo se lahko predvsem razviti te- hnologiji informacij. Moj pra-pra-ded je, naprimer, po- treboval do Londona pet me- secev potovanja s konjem, jaz sem lahko z letalom tam v dveh urah. Na svetu izhaja stotine revij in danes lahko v Celju vidim, kaj se v tem tre- nutku dogaja v New Yorku. To pa seveda ne pomeni, da ni potrebno potovati, kajti potovanja so največja uni- verza.« NT: »Pa se ne bojiš, da bi začel posnemati?« F. Purg: »Ne vem zakaj bi zaradi informiranosti postal človek posnemalec. Tiste družbe, ki so zaprle svoje meje, niso samo kulturno na- zadovale, temveč tudi gospo- darsko in poUtično. Vidim, da se v današnjem svetu pre- pleta toliko skupnih proble- mov; intimnih in objektiv- nih, da zaradi tega postaja svet majhen. To pa ne pome- ni, da bi se mor^ človek za- preti v neko majhno mestece in biti s tem zadovoljen. Pri posnemanju bi izposta- vil še vprašanje jezika. Jezij je tisto stanje, ko se začneš spraševati, kje je tvoje delo. kako govoriš in na kakšen način govoriš. Umetnost mo- ra govoriti o današnjem ča- su, ki je zelo specifičen: di- namičen, napet, traumati- čen, grozljiv. Umetnost ne more biti dekoracija v sobi ali cirkus lepih vzdušij. Mora biti osveščenost ljudi. Ne v smislu obveščanja ampak v smislu videnja.« NT: »Kaj želiš skozi svoje delo povedati?« F. Purg: »Nič ne želim po- vedati, ampak govorim. Kaj govorim pa se mi v tem tre- nutku ne zdi pomembno. To govorijo moja dela.« NT: »Kateri so mate- riali s katerimi najraje delaš?« F. Purg. »To je zelo kon- vencionalno vprašanje ki- parju, je pa zanimivo po tem, da je bil moj teoretični del diplomske naloge »Material kot sotovorec' v kiparstvu«. 2e takrat nisem pojmoval materiala zgolj kot sredstvo, ampak kot svojega sotvorca v aktu kreiranja. Tu vidim veliko prednost v kiparstvu pred ostalimi likovnimi zvrstmi. Jaz in material živi- va v simbiozi obojestranske- ga čutenja. Dobra skulptura lahko nastane le v oboje- stranskem razumevanju, kar pomeni, da jaz ne posiljujem materiala ne on mene in le v takih neodtujenih odnosih se lahko dela.« NT: »Kakšen je tvoj odnos do amaterjev. Ali je akademik a priori boljši od amaterja?« F. Purg: »Na vsak način pozdravljam amaterje. Aka- demija ni nobeno merilo kvalitete. Zal mi je, da so to le načelni odgovori. Kajti praksa mi kaže drugače in ob tem se mi kažejo tudi po- sam.ični problemi. Ni amater tisti, ki ni kon- čal akademije, in ni profesio- nalec tisti, ki ima akadem- sko izobrazbo. Znano je, da ManzCi, Rodin in Rousseau niso imeli akademije in so bili odlični umetniki. Tudi ni veljavna delitev, da je ama- ter tisti, ki slika ali kipari šti- rikrat na teden in profesio- nalec tisti, ki od svoje umet- nosti živi. Problem se pojav- lja na področju jezika. Tipič- no za profesion^ca je, da se odziva na svoj čas tipično. Išče nove poti izražanja, ustrezne svojemu času in vsebini. Kajti nove vsebine, zahtevajo novo govorico. Da ilustriram. Prav smešno bi bilo uporabljati govorico an- tičnega kiparja, grka Mirona, za čas str^u pred fascinant- no atomsko gobo. Za amaterje je tipično na- slednje: le malo nazaj so bile amaterske razstave v imageu Van Gogha in nemškega ek- spresionizma. Sedaj se mi zdi, da pristajajo na nekem nadrealizmu po vzorcu Ma- grittea in Dalija. Zanimiv po- kazatelj amaterizma pa je tu- di to, da kaže do kod sega razumevanje likovnega jezi- ka širših množic. Posledica tega pa je med drugim tudi njihov neprimerno večji ko- mercialni uspeh.« VIOLETA VATOVEC EINSPIELER Pelo zdravnika ni le ob bolniku Veliki nalogi celjskega zdravniškega društva Delo Slovenskega zdrav- niškega društva v Celju, ki vključuje 270 članov, je vse bolj živo. Letos je pred nji- mi dvoje pomembnih in ob- sežnih nalog - priprava sto- Avajsetega rednega sreča- nja slovenskih zdravnikov v Celju izdaja knjige o ra- zvoju zdravstva na Celj- skem v letih od 1952 do 1982 kot smiselno nadaljevanje dela Razvoj zdravstva v Ce- lju in okolici, ki je izšlo ob 500-letnici mesta Celja. Kot so ugotavljali na obč- nem zboru društva, je bilo njihovo delo tudi v prete- klem letu bogato. Največ so ga seveda namenjali stro- kovnemu izobraževanju čla- nov, ob tem pa so pripravili tudi nekaj srečanj. Maja bo v Celju 120. redno srečanje delegatov zdravni- ških društev iz vse Slovenije in nekaterih iz drugih delov Jugoslavije. Pripravljajo ga skupno mesto Celje, zdrav- niško društvo in Zdravstve- ni center Celje. Na njem bo- do spregovorili o delu, me- stu in vlogi zdravniških dru- štev v okolju, kjer delujejo, saj ugotavljajo, da okolje pri sprejemanju odločitev o or- ganizaciji zdravstva, na kate- ro vpliva tudi medicina, mnenje zdravniških društev ne upoštevajo. Na srečanju pa bodo spregovorili tudi o etičnih vprašanjih medicine, ki so danes vse bolj v ospre- dju. Priprava knjige p razvoju zdravstva na celjskem ob- močju v zadnjih tridesetih letih, je zahtevno delo, pri katerem sodeluje vrsta sode- lavcev z različnih področij zdravstva. Kljub obsežnemu amaterskemu delu pa pred- stavlja izdaja knjige tudi pre- cejšen strošek. Kljub veliki pomoči Zdravstvenega cen- tra, Medobičnske in Občin- ske zdravstvene skupnosti v Celju, vsega ne bodo zmogli sami. 2e doslej je precej ra- zumevanja za pomen tega dela pokazalo združeno delo v celjski in konjiški občini. Z reklamnimi oglasi v tej knji- gi so nekatere delovne orga- nizacije že prispevale svoj delež k njeni izdaji, upajo pa, da bo takšnih delovnih orga- nizacij še več. Vedeti namreč moramo, da tako celovitega pregleda razvoja zdravstva ni nikjer drugje v Sloveniji. MILENA B. POKLIC Naslednje leto bo dovoli prostora v laSkili vrtcih ^ Ob začetku šolskega leta so morali v laškem vrtcu od- povedati vcirstvo za približno oddelek otrok. Po besedah ravnateljice Hermine lipar bo ta problem rešen s prvim septembrom, ko bo dograjen vrtec v Radečah. Tu bodo varstvo lahko nudili 80 otro- kom. V primeru, da vrtec ne bo popolnoma zaseden, bo- do sprejemali vanj tudi otro- ke mlajše od dveh let. Tega se bodo prav gotovo razvese- lili starši z mlajšimi otroki, ^j laški vrtci, kjer je trenut- preko 360 otrok, nimajo iasličnih oddelkov. V vrtec sprejemajo le otroke nad dvemi leti starosti. Vrtci v Laškem zelo dobro Sodelujejo s krajevnimi skupnostmi, zlasti še z de- lovnimi organizacijami, ki Oskrbujejo vrtce s celo vrsto odpadnih materialov. Od pa- pirja iz Papirnice Radeče, do vpadnega blaga iz Kore. V ^meno pa otroci nastopajo raznih praznikih. Tako so primer za dan žena nasto- pali v Kori Radeče, v Zdravi- J'sču v Laškem in v Rimskih ^Plicah. V Boru, v Papirnici jn še kje. Otroci so izdelali l^di vizitke za 8. marec, ki so Jj" namenili zaposlenim že- ^am v Boru. VVE Cetrtošolci se učijo plavalnih veščin v kopališču Golovec poteka v teh dneh šola v naravi za četrte razrede osnovne šole občine Šentjur. Šola v naravi traja 20 ur, v tem času pa se morajo učenci naučiti plavati. T. TAVČAR Uspela mladinska politična šola Prejšnji teden je bila v Slo- venskih Konjicah mladinska politična šola. Pripravili sta jo Delavska univerza in Ob- činska konferenca ZSMS, na njej pa so slušateljem spre- govorili o gospodarski situa-' ciji v občini, ^tualnih med- narodnih dogodkih, organi- ziranosti mladih v ZSMS, splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter o delu mladih v njih in o mla- dinskem prostovoljnem de- lu. Na predavanjih se je dnevno zvrstilo preko petde- set mladih iz večine osnov- nih organizacij v občini. MBP V Jurkloštru bo razgovor o razvoju Krajevna skupnost Jurklo- šter sodi med manj razvite krajevne skupnosti v laški občini. Na zadnji seji izvrš- nega sveta občine so sprejeli tudi vrsto smernic za bolj učinkovito dejavnost na tem področju, ki izvira iz srednje- ročnih »programov občine. Kaj lahko v tej smeri storijo samoupravne interesne skupnosti, delovne organiza- cije in drugi nosilci planira- nja. bodo bolj konkretno opredelili na današnjem raz- govoru med predstavniki omenjenih organizacij, druž- benopolitičnih organizacij občine in svetom krajevne skupnosti Jurklošter. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 17. IWAREC lOfc Zamujena ura se ne vrne Nadaljevanje s 1. strani V konjiški občini so s po- sejano pšenico na 120 hekta- rih izpolnili načrt. Na enakih površinah so ga tudi v celj- ski. Celjani pravijo, da imajo dovolj gnojil in semen, da dognojevanje dobro poteka, prav t^o zamenjava koruze na račun predvidenega pše- ničnega pridelka. Konjičani imajo težave z gnojili, pred- vsem se bojijo, da jih ne bo- do dobili pravočasno. Zaradi visoke cene koruznega se- mena se povsod bojijo, da kmetje ne bi preveč uporab- ljali domačih semen, ki so manj kakovostna. S težavami se precej uba- dajo tudi v laški občini. Pri- manjkuje jim gnojil, zamuja- jo z gnojenjem travnikov. Enako kot konjičane jih tare še pomanjkanje razervnih delov za kmetijske stroje, zlasti gum in klinastih jer- menov. Bolj optimistično so razpo- loženi na šmarskem, malen- kost zamujajo le pri umetnih gnojilih, zaščitna sredstva pa prihajajo. Vsa posejana ko- ruza na predvidenih 2.800 hektarih bo izključno name- njena za proizvodnjo mesa in mleka. TVidi v šentjurski ob- čini ne predvidevajo težav, pohvalijo pa se radi, da bo letos prvič rastla koruza na 25 hektarih nove meliorirane površine v drameljski dolini. Tudi v »nekmetijski« ve- lenjski občini mislijo v letoš- njem letu iz zemlje za hrano potegniti čim več. Računajo na 160 ton pšfeničnega zrnja, pridobili bodo z raznimi me- lioracijami kakšnih 140 hek- tarov novih površin in na ta način močno zmanjšali »no- tranje rezerve« v površinah. Gornja Savinjska dolina, ki jo v glavnem pokriva obči- na Mozirje, je že davno dolo- čena za živinorejsko in mleč- no proizvodnjo. Na tem po- dročju tudi dosega dobre re- zultate, pa se s setvenimi opravili v glavnem ne ubada- jo na veliko. Gnojil potrebu- jejo več za travnike, letos ra- čunajo celo, da bodo njihove količine povečali za polovi- co, pa tudi zaščitnih sredstev bodo imeli dovolj. Najbolj se bojijo težav z gorivi in re- zervnimi deli za kmetijske stroje, čeprav imajo pri kine- tijski zadrugi svojo mehanič- no delavnico. Najlažje bo najbrž tistim kmetom, ki bo- do zaradi obmejnega statusa lahko smuknili po kakšen rezervni del k severnim sose- dom, ali po kakšno silorez- nico. V dolini zelenega zlata, v žalski občini, se zaradi hme- lja, ki v izvozu prinaša nadv- se dragocene devize, ne bo- do odpovedali setvenim na- črtom. 2e zaradi kolobarja je mogoče prav sedaj videti med mnogimi hmeljskimi žičnicami bujno zelenje ozi- mnih posevkov pšenice. 2al- čani so dokaj solidno pri- pravljeni na sedanjo setev, na nekatera polja so se že od- pravili s sejalnicami. Gnojil in zaščitnih sredstev imajo dovolj v nekaterih kmetij- skih preskrbah je te dni pri- manjkovalo le kalkamona, za katerega pa upajo, da ga bodo dobili vsak čas. MITJA UMNIK 107 novih stanovanj za rudarje v začetku marca so v Titovem Velenju izročili ključe 107 družinam, ki so se tako lahko vselila v nova stanovanja. V tem primeru gre za mlade rudarske družine oziroma ljudi, ki so zaposleni v Rudarsko-elektroenergetskem kombinatu. 107 družin je tako rešenih, na pro- silni listi pa je še ostalo 500 ljudi, ki želijo ali potrebujejo stanovanje. LOJZE OJSTERSEK 800 vrtov v Celju Zavod za planiranje in iz- gradnjo občine Celje je pri- pravil predlog tistih zem- ljišč v Celju in njegovi bliž- nji okolici, na katerih bi bi- lo mogoče zasaditi manjše vrtičke. S tem je Zavod iz- polnil pomembno nalogo v tako imenovani akciji vr- tičkov, ki jo je že lani zasta- vila socialistična zveza. Predlog zajema tista zem- ljišča, ki bi jih bilo mogoče kot vrtove uporabljati naj- manj tri leta. Teh zemljišč je v predlogu zajetih za 98.000 m2, na njih pa bi bilo mogoče urediti okoli osem- sto vrtov. V krajevnih skupnostih, kjer ležijo ta sedaj še neu- strezno uporabljena zemlji- šča, že teče razprava o pred- logu Zavoda za planiranje in izgradnjo Celja. Prav krajev- ne skupnosti morajo namreč izdati soglasje o namenski uporabi teh zemljišč, rok za oblikovanje teh dokumen- tov pa je postavljen na 24. marec. Ko bodo soglasja kra- jevnih skupnosti zbrana, bo o celotni problematiki raz- pravljal še koordinacijski odbor za hortikulturo pri Občinski konferenci SZDL, ki bo dal tudi zeleno luč za pričetek razdeljevanja vrtov zainteresiranim občanom. Ker se čas že nagiba k po- mladi, ko se pričnejo vsa večja opravila na njivah in vrtovih, bi bilo seveda prav, če bi v krajevnih skupnostih s soglasji pohiteli. Pred očmi bi mor^i namreč imeti veli- ko zanimanje, ki ga že sedaj kažejo ljudje za najem vrtov in pa dejstvo, da bo tudi maj- hen košček zemlje marsika- teremu občanu okrepil dru- žinske dohodke. DS Aiaivno delo komisij Zveze iovsicili družin Ceile Svoje delo v lanskem letu so na redni seji skup- ščine ocenili tudi člani Zveze lovskih družin Celje. Poleg razprave o delu komisij v preteklem letu so sklepali tudi o zaključnem računu za leto 1982, spre- jeli pa so tudi program dela za to leto. Vse komisije, ki delujejo v okviru zveze, so svoje delo dobro opravile. Za nova in dodatna znanja je skrbela komisija za vzgojo in izobraževanje, katere člani so'pripravili vrsto predavanj, izpitna komisija pa je dala uspešno oceno triindvajsetim novim lovcem - pripravnikom, gojitvena komisija pa je na podlagi goji- tvenih smernic dobro skrbela za ravnovesje v naravi. Dobro sta delovali tudi komisija za lovsko strelstvo in komisija za LO in DS, z uspehom pa se lahko pohvali tudi komisija za lovni turizem. Svoje lovske sposobno- sti je namreč v preteklem letu na področju zveze preiz- kušalo 90 inozemskih turistov, ki so pri nas pustili blizu 29 tisoč dolarjev. Na skupščini so podelili tudi priznanja, ki jih je prejela preko 150 lovcev, posebna priznanja pa so po- delili tudi Gozdnemu gospodarstvu Celje, Lovski dru- žini Velenje, Ribiški drušini Celje ter poslovodkinji trgovine Lovec v Celju Mimici Suler. Ob 75-letnici slovenske lovske organizacije so z redom II. stopnje odlikovali Lovske družine Smrekovec, Žalec in Gornji Grad, Lovske družine Slovenske Konjice, Rogaška Slatina in Šentjur pa so prejele red III. stopnje. PP Mladi planinci so se povezali Konec prejšnjega tedna so se sestali mentorji planinskih krožkov celjskih osnovnih šol. Tako se je uresničila njihova dolgoletna želja, da bi ti krožki organizirali skupne izlete, pohode in druge planinske dejavnosti. Do konca šolskega leta bodo izpeljali dve skupni akciji in sicer srečanje na Smohorju ob dnevu mladosti ter planinski tabor v Logarski dolini v mesecu avgustu. V celjski občini aktivno delujejo krožki na sedmih osnov- nih šolah, ki vključujejo okoli 300 mladih planincev. Sodelo- vanje že obstoječih šolskih planinskih krožkov, bo prav gotovo vzpodbudilo tudi ostale šole v občini, da bodo svo- jim učencem zagotovile ustrezno strokovno vodstvo. VVE Veseli hmeljarji ne počivajo Narodno zabavni ansambel Veseli hmeljarji iz Žalca je v nedeljo pripravil v Šempetru seimostojni koncert s sodelova- . njem okteta Studenček z Ostrožnega pri Celju, folklorne sku- pine iz Šempetra, dramskega igralca Janeza Škofa in humori- sta celjskega Poldeka. Koncert je bil torej tam, kjer je ansam- bel pred več kot dvajsetimi leti začel svojo uspešno pot in na njej posnel kar enajst plošč ter več televizijskih oddaj. Kon- cert je uspel in vsi v prepolni dvorani so z navdušenjem sprejeli igranje tega priljubljenega ansambla, ki je za to prilož- nost poleg svojega »železnega« repertoarja pripravil tudi dve novi melodiji. Vili Ograjenšek: »Zdaj bomo z NT - RC potovali na izlet 100 kmečkih žensk na morje v Rovinj in sicer 25. in 26. marca. V petek zvečer bomo v hotelu Eden pripravili koncert za vse kmečke ženske in ostale udeležence in goste. Vabilo, da sode- lujemo pri takšni akciji, je za nas vse v ansamblu resnično velilco priznanje in dali bomo vse od sebe, da bomo upravičili zaupanje.« T. VRABL Anton Sok Menda ga ni Kozjanca, ki bi ne poznal Antona Soka iz Kozjega. Kot mlad ve- terinar je kmalu po osvo- boditvi prišel v ta kraj in, skupaj z ostalimi krajani, pričel s pionirskim delom na veterinarskem, živino- rejskem, obnovitvenem, gospodarskem, družbe- nopolitičnem, športnem in še na mnogih drugih področjih življenja in de- la v Kozjem in sosednjih icrajih. Bil je prvi pred- sednik kmetijske zadruge Kozje, ves čas najtesneje sodeloval s kozjanskimi živinorejci in v tem kraju dočakal tudi svojo upo- kojitev. Kot mlad veterinar je bil Anton Sok tudi stra- sten športnik, kar so Koz- janci kmalu opazili. 1. marca leta 1946 je ustano- vil telovadno društvo Kozje, naslednika kozjan- skega Sokola. Bil je prvi in zadnji predsednik tega "društva, polnih 38 let to- rej opravlja to delo. Bilje vrsto let tudi predsednik občinske zveze za telesno kulturo v Šmarju in član upravnega odbora okraj- ne z\'ezeza telesno vzgojo v Celju. Nič manj kot športu je bil Anton ves čas predan tudi gasilstvu. Leta 1950 je postal predsednik ga- silskega društva v Koz- jem, skrbel za njegovo materialno rast in član- stvo. Tako ima društvo danes vrsto odlikovanj, med njimi tudi Red zaslu- ge za narod s srebrnim vencem. 5e danes je An- ton Sok aktivni član ga- silskega društva Kozje s činom višjega gasilskega častnika prve stopnje. Pomemben je tudi de- lež Antona Soka na akti- vističnem oziroma druž- benopolitičnem področju dela v Kozjem. Kar enajst let je bil predsednik kra- jevne skupnosti Kozje. V tem času je ta krajevna skupnost prejela prizna- nje OF občine Šmarje pri Jelšah. Več mandatnih dob je bil občinski odbor- nik. predsednik krajevne organizacije SZDL Kozje, predsednik združenja re- zenmih vojaških starešin, poveljnik civilne zaščite in nemara še kaj. Tudi danes, po tolikih letih žilavega in plodnega dela, Anton Sok ne more mirovati. Še vedno je predsednik TVD Partizan Kozje, gasilskega društva Kozje, je član sveta te kra- jevne skupnosti in pod- predsednik občinske skupnosti za varstvo pred požarom Šmarje pri Jel- šah. Njegova domača* vitri- na pa je polna najrazlič- nejših priznanj in odliko- vanj. Prejel je državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem in red zasluge za narod s srebr- no zvezdo. Od športnih pa sta največ vredni Bloudkova plaketa in Bloudkova zlata značka. MARJELA AGREŽ Skrbni pionirji kurirji s pošto zdaj v naših krajih Pionirji in pionirke v osnovni šoli Marije Broz v Bistrici ob Sotli so se na sprejem Kurirčkove pošte, ki je prispela iz sosednje brežiške občine, dobro pri- pravili. Njen sprejem so obeležili s slavnostnim pro- gramom: recitacijami, ple- som, pesmijo, s pionirskimi čepicami na glavah, zasta- vo pionirskega odreda Ilije Gregoriča... Prva je kurirčkovo torbico od vrstnikov iz občine Breži- ce prejela Petra Cutič, učen- ka 7. razreda, zbranim pio- nirjem pa je o pomenu akcije in njenih bogatih izročilih govoril Anton Romih, borec, član KO ZZB NOV Bistrica ob Sotli. Pismo, v katerem so bistriški pionirji zapisali svoje misli, povezane z našo herojsko preteklostjo in na- logami, ki jih morajo pionirji izpolnjevati, je prebrala Li- dija Kunej, učenka 8. raz- reda. Slovesnosti ob prihodu Kurirčkove pošte v občino Smane pri Jelšah so se v Bi- strici ob Sotli udeležili pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij kraja, občinske zveze društev prijateljev mladine in krajevne skupno- sti. Kurirčkova pošta je v po- nedeljek iz Bistrice-ob Sotli krenila proti Kozjem in Le- sičnem, kjer je prenočila, v torek nadaljevala pot proti Podčetrtku, Pristavi, Zibiki in se ustavila v Kristan vrhu, v sredo pa je iz Kristan vrha krenila na pot do Rogaške Slatine, kjer je zopet preno- čila. Povsod so ji pionirji pri- pravili topel sprejem. Danes bodo pionirji pone- sli kurirčkovo torbico do Ko- strivnice, Mestinja in Smarij pri Jelšah. Zadnji dan poti Kurirčkove pošte po občini Šmarje pri Jelšah se bodo pionirji ustavili v Šentvidu, nato pa bodo na Ponikvi tor- bico slovesno predali vrstni; kom iz občine Šentjur pri Celju. M. A. Plan v KS Uubefina postala vse reaineiši Konec preteklega tedna se je v Ljubečni sestala skupščina krajevne skupnosti. Na njej so spregovorili o spremembah srednjeročnega plana občine in krajevne skupnosti. V r^- pravi je bilo čutiti realno ocenjevanje trenutnega položaja in možnosti. Zato sq se delegati tudi dokaj lahko odločili, da nekatere naloge iz srednjeročnega načrta krajevne skupno- sti prenesejo na naslednja obdobja. Tako so iz srednjeroč- nega plana prenesli na naslednja obdobja gradnjo večna- menskega družbenega prostora, ureditev pošte, izgradnjo peš poti ob cesti proti šoli, cestno razsvetljavo skozi Gaje in asfaltiranje cestišča proti Lipovcu. Naloge, ki pa so še ostale v srednjeročnem planu krajevne skupnosti, pa se nanašajo v glavnem na ureditvi vodovodov in kanalizacij. Za te naloge pa so delegati vztrajali da se morajo v celoti realizirati. MILAN BRECI> 17. MAREC 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Rdeči križ pomaga iz stisk Visoke cene vse bolj ogrožajo tudi mnoge (jružine in posameznike v šentjurski občini. Zato je zanje toliko bolj po- membna pomoč, ki jo prejemajo od socialnega skrbstva in Rdečega križa. Redno podporo dobiva v šentjurski občini 300 ljudi. Ta pa znaša 4000 di- narjev. Nekaj več kot 300 je takih, ki dobivajo del- no ali občasno podporo. Rdeči križ razdeli letno 20 ton oblačil, pomaga pri oskrbi s kurjavo in tudi s pohištvom. Ta humani- tarna organizacija je prav gotovo ena najmočnejših v naši republiki, saj šteje 3000 članov in 2500 pod- mladkarjev. Skupaj pri- pravljajo akcije zbiranja odpadnega papirja, zbe- rejo ga 40 ton letno in 50 ton odpadnega železa. Le- tos so se domenili tudi za akcijo zbiranja krp za pre- delavo, še nadalje bodo skrbeli za ostarele in one- mogle in sodelovali v or- ganizaciji in izvedbi bri- gade Rdečega križa. Le- tošnja, potekala bo v sklopu zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 83, bo že deseta po vrsti. V teh letih so brigadirji naredili 16 kilometrov vo- dovodnih priključkov, opravili sanacije vasi in stanovanj, sekali so drva za zimo, brigadirke pa so vodile letni vrtec na Dob- ju. MATEJA PODJED 90 let učiteljice Cilke TrobeJ 9. marca je slavila devet- deseti rojstni dan upoko^- na učiteljica iz if^oštanja, Cilka Trobej, ki se je rodila v znani učiteljski družini Ceciliji in Alojzu Trobeju v Šentilju pri Titovem Vele- nju. Njen oče je bil v Šentilju 18 let šolski upravitelj, nato pa še 19 v Šoštanju, kjer so ga proglasili tudi za častnega občana. Kakor oče, sestra in brat, se je tudi Cilka odločila za učiteljski poklic in se vpi- sala na učiteljišče v Maribo- ru. Zaradi šibkega zdravja pa so ji zdravniki svetovali mi- lejše podnebje, zato je leta 1913 nadaljevala študij v Go- rici, kjer je dve leti kasneje tudi uspešno maturirala. Prvo delovno mesto je dobi- la na osnovni šoli v Šoštanju. Pred drugo svetovno vojno je bila tudi aktivna vaditelji- ca pri Sokolu, režiserka v dramatskem društvu, pevka in vneta planinka, tajnica Ci- ril Metodovega društva in dolgoletna knjižničarka ta- kratne ljudske knjižnice. Med okupacijo je aktivno podpirala OF in NOB, leta 1945 pa so jo sprejeli v KPS. 12. maja 1945 je bila imeno- vana za upraviteljico osnov- ne šole, to delo pa je oprav- ljala vse do 1. julija 1952, ko je odšla v zaslužen pokoj. Za prizadevno delo na različnih področjih, ji je leta 1977 Kra- jevna skupnost Šoštanj kot prvi podelila najvišje prizna- nje, šoštanjski grb z listino. Cilka Trobej je poleg osta- lega v mladosti tudi veliko slikala (njeno stanovanje je polno čudovitih akvarelov), žal pa je to kasneje zaradi drugih obveznosti opustila. Rada pove, da je med učenci med drugimi imela tudi pe- snika Kajuha pa znano akti- vistko in družbeno delavko Olgo Vrabič. Slednja ji je ta- ko kot mnogo drugih iskre- no čestitala ob njenem viso- kem jubileju m zaželela kot vsi ostali še nadalje krepke- ga zdravja. VIKTOR KOJC Priprava drogov za limeljišča v Savinjski dolini bodo letos obnovili v zadružni in lastni proizvodnji okoli 150 ha hmeljišč, v vsej Sloveniji pa še 50 ha več. V teh dneh so že pričeli s pripravo drogov in kopanjem jam. Na sliki: Priprava drogov za novo hmeljsko žičnico v L^čici. T. TAVČAR Pri kmetih so imeli v povprečju po tri po- stelje pri hiši, pri najemnikih največkrat po eno. V slednjih družinah je bilo deloma na postelji po več slamnic, ki so jih zvečer polagali na tla, da so tam spali otroci, delo- ■Tia pa so spali otroci na klopeh, peči, skri- rijah in v rašperčkih, se pravi neke vrste predalih ali majhnih posteljah na kolesih, ki so jih čez dan potisnili pod posteljo. Več- ji kmetje postelj niso imeli vselej v hiši, IJiarveč predvsem v hišci in kamri. Otroci v kmečkih družinah so spali v zibelkah in na skrinjah, ki pa so po prvi svetovni vojski v Poglavitnem oboje prišle iz rabe, nadalje na rašperčkih, na peči, klopeh, na tleh na sla- '^i. odraščajoči fantje poleti tudi na senu in Pozimi v hlevu. Slamnice v posteljah so bile polnjene z ovseno slamo ali s koruznim ličkanjem. Prekrite so bile z rjuhami, ki so jih prali deloma enkrat na mesec ali enkrat na dva rneseca, deloma pa manjkrat. Za pokrivalo rabile prešite odeje, ki so jih po potrebi krpali. Blazina je bila spočetka ena (polnje- z ličkanjem), po prvi svetovni vojski Ponekod tudi po dve (v spodnji je bila ko- ruzna slama, v zgornji pleve). Nekateri pre- '^ožnejši kmetje so se po prvi svetovni voj- aki začeli pokrivati s pernicami, sredi tride- etih let pa so si omislili žimnice. Omare so uveljavile konec 19. stoletja. Ne glede na ^ So tudi še pozneje zlasti manjši kmetje "^redko obešali obleko na žeblje v steni. Opisana stanovanjska raven (ki ji je bila podobna stanovanjska raven na »placih«) se je jasno izražala v prenočišču splavarjev na vožnjah. Pri tem nimamo v mislih pre- nočevanja v gostilnah, čeprav tudi ta veči- del niso bila na najnižji stopnji, saj splavarji niso ponajveč spali kar na mizah, stolih in klopeh, temveč na slamnicah. Kaj boljšega spričo danih možnosti ni prihajalo v po- štev, medtem ko so splavarski gospodarji marsikdaj spali v sobah za prenočišče. Tu- kaj mislimo predvsem na prenočevanje v kolibah na »mitrovških« splavih, ki je zve- . sto odsevalo stanovanjske razmere v doma- čih krajih (podobno kakor so bila tudi sta- novanja na »placih« prirejena močno po zgledu domačih hiš). Kot smo videli, kolibe niso bile narejene neposredno na površini splavov, temveč so stale na posebnem odru. Za ležišče je rabila precejšnja količina slame. Streha je bila trdno podprta in razmeroma visoka; izdela- va je bila dokaj skrbna, tako da ni streha skorajda nikoli premakala in je vzdržala tudi hudo vetrovno vreme. Prav tako so bile stranske stene dobro zbite. Kašta ali poseben prostor v kolibi, ki je rabil za shra- njevanje splavarske prtljage, vnovič spriču- je prenočišče, ki ni bilo povsem preprosto narejeno, in kaže, da so bili njegovi prebi- valci sicer navajani bivati v stavbah, ki so bile po svojih namenih izraziteje razščjenje- ne. Se drugače povedano: na »mitrovških« splavih se niso zadovoljevali z najprepro- stejšim prenočiščem, marveč so postavljali kolibe, ki so bile skrbneje izdelane in do- volj odporne zoper slabo vreme, z mehkej- šim ležiščem in predeljene v dva dela. Takšnega prenočišča bi brez opisane stano- vanjske ravni v domačih krajih ne bilo. (Koliko je na to raven vplival zaslužek od splavarstva, ni mogoče natančneje ugotovi- ti, vsekakor pa lahko sodimo, da je bil na- kazani vpliv pomemben.) Ta sklep je še bolje razviden ob primerja- vi s prenočiščem dravskih splavarjev. To so bile stavbice, imenovane (h)uta, ki so jih postavljali, preden so pripeljali v Maribor, in sicer sredi splava. Izdelane so bile tako, da so položili »na vsako stran splava kakih 10 desk drugo vrh druge, tako da so na spodnjem koncu ležale tesno druga na dru- gi, na zgornjem pa« so položili »mednje kratke kose letev, da so deske segle na tem koncu precej višje kot na spodnjem. Na ta dva stranska, ,zidova'« so položili »počez močnejša trama, nanje pa po dolgem de- ske ...« Ta streha »je bila tako visoka, da je lahko pod njo sedel največji splavar« ali nekaj več ko meter. Na tleh je bilo »nekaj slame«. Razloček je povsem jasen. V okviru pri- čujočih vrstic se lahko zadovoljimo s krat- ko ugotovitvijo, da je Dravska dolina, od koder so v poglavitnem izvirali dravski splavarji, zastran stanovanjske ravni znat- no zaostajala za ozemljem savinjskih spla- varjev. (Slednje ozemlje je bilo glede zida- nih hiš, kritja streh z opeko in prevladova- nja štedilniških kuhinj v letih med svetov- nima vojskama ali v dobi. na katero se na- naša navedeni oris prenočišča na »mitrov- ških« splavih, tolikanj razvito, da ga je v omenjenih smereh komaj dosegalo katero od drugih širših območij na Slovenskem.) Natančneje. Dravski splavarji niso postavljali (h)ute na odru. kakor so delali savinjski, temveč neposredno na površini splavov. Ležišča na dravskih splavih so bila opremljena z manj slame, kakor je bila navada na savinjskih splavih. Stranske stene na dravskih splavih niso bile docela zbite kakor na savinjskih splavih, marveč so bile deske v njih razper- jene. Streha je bila na savinjskih splavih trdneje narejena in višja kakor na dravskih. Tu tudi niso imeli za splavarsko prtljago posebnega dela v (h)uti, kakor je bilo to v kolibah na savinjskih splavih. Različna stanovanjska raven v domačih krajih savinjskih in dravskih splavarjev se je izražala še drugače. Ognjišče je bilo na savinjskih splavih, kot rečeno, neke vrste zaboj iz lesa, v katerega je bila nabita ilovi- ca, medtem ko je bilo na dravskih splavih ognjišče skorajda enako »kupu- zemlje na prednjem delu splava.« Na savinjskih spla- vih je bilo ognjišče pod kolibinim napu- ščem, na dravskih pa ni bilo zavarovano. Dravski splavarji so jedli na tleh. ali bolje, na stopničasto naloženih deskah, savinjski splavarji pa so pri jedi sedeli na stolih in jedli pri mizi, čeprav bi bili na svojih spla- vih tudi lahko našli prostore, kjer bi jedli podobno kakor dravski splavarji. Ker je bila pri savinjskih splavarjih hrana in pija- ča v skupnem zaboju in sodu, je bila pove- čini spravljena pod sušo ali varovalno stre- ho zoper sončno pripeko, medtem ko so imeli dravski splavarji hrano in pijačo vsak v svojem nahrbtniku v (h)uti. Ne glede na skupen zaboj in sod, ki ga ni bilo mogoče spraviti v kolibo, kaže suša na skrbnejše shranjevanje hrane in pijače kakor na drav- skih splavih, na katerih ni bil prirejen za nahrbnike noben poseben del (h)ute. Kar pa zadeva vzporeditev prenočišča pri savinjskih in bosenskih splavih, je bil v tem primeru razloček ?e neprimerno večji. Kot omenjeno, so imeli le nekateri bosenski splavi kolibe, povečini so bili brez njih. Ponoči so se zato tukaj ponajveč pokrivali s plahtami. Savinjski splavarji so šteli takšno prenočevanje za tako zelo slabo ali tudi že nevredno, da ga je ohranjeno ustno izročilo ponekod opečatilo kot »cigansko«. Tudi ta označba je izpovedovala njihovo mnenje o tem. kakšno naj bi bilo prenočišče na spla- vih. t. SnUM - NOVI TEDMK 17. miAREC 1983 Igra o bratomoru in sanjah Oranm satMmeoa makedoaskega snrtotla Gorana Sietanovskega Let na mestu. Je Anez 0msvimtk teatralnih pretresov zrežiral Mile Korun. Gre za lilakedonijo sredi clruge polovice prejšnjega stoletja. Pod naplavino evropskih in azijskih politič- interesov životari Ijud- s^T vo, domačini, ki lahko o se- L rečejo !e eno samo zanes- li '.,x> besedo: »mi«. Ta nedo- ' jena zavest o istovetnosti si ^iipine. ki se bo razrasla v d iJjovTno jedro naroda, že si- keId žari v nekaterih posa- rm-znikih, ki so sredi politič- rr .isa in socialnega nasilja, gleboko v balkanski miz»iji 7tiigra bolj kot na političnem odvijata na moralno psihološkem novo- ju. V svetu nasilja in priti- skov, zločinov in strahu, ki se skuša v-zpostaviti kot nor- malno zgodovinsko stanje, morajo biti tudi ljudje uso- dno zaznamovani z vsesploš- nim ničen jem, in to velja ta- ko za rablje kot za žrtve. Gre za čas. v katerem se rojevajo bebasti otroci, v katerem ba- bica noče pestovati vnukov, v kat^em bratovska in vsa- ka dn^ ljubezen izkrva\a na rezilu noža. V takem s\-etu lahko osta- ne čist - seme prihodnosti - le človek, ki zmore družiti korenine in sanje, dediščino in \Tzijo. kulturo in avantu- ro. Za avtorja, ki je model revolucionarno humanistič- nega človeka utelesil v svo- jem jimaku Mihajlu, je v skladu z evropsko romantič- no tradicijo tak človek lahko le tragičen in vzvišen posa- meznik, najraje pesnik. Eldi- no pesnik lahko iz absurdne- ga ciklusa individualne in skupne nesreče poleti v lep- šo človečansko perspektivo. Mihajlov lik (odigr^ ga je Zvone Agrež, močan v sub- tilnosti vizionamih pred- stavljanj) tako po karakter- nih kot po moralnih razsež- nostih ni brez sorodstva z Antigoninim mitom A prav tako je res, da je dramsko besedilo Gorana Stefanovskega močno stis- njeno v tloris nacionalnojHj- litične ideje, ki jo nadgrajuje le z modernimi teatralnimi efekti (ni se mogoče iznebiti vtisa, da je na mladega Stefa- novskega kar precej vplival Dušan Jovanovič s svojimi odrskimi sugestijami nasi- lja), ti pa segajo od lirskih zatišij do naturalizmov. V tem smislu je najvznemirlji- vejši junak pravzaprav Evto (podal ga je Peter Boštjan- čič, bil je primemo grozljiv interpret neke temeljne člo- veške dileme in je ponovno dokazal, da postaja eden od igralskih stebrov celjskega gledališča), zidar in hianitelj poUtičnemu navzkrižju izpo- stavljene družine. EMo ne zmore biti ne izdajalec ne svetnik in prav zato se mu pod martirijem časa zgodi, da postane oboje hkrati. Tu je seveda prag, onkraj kate- rega se pričenja razmišljanje o sodobnejših variantah člo- veške usode in svobode, a sem ne sega niti dramsko be- sedilo, niti ni maral z more- bitnimi digresijami zavrtati režiser. Mile Korun se je omejU na intenziviranje tekstualnih odrskih možnosti, zato se mu ni posrečila ekspresiv- nost, ki bi začrtala res pre- tresljivo nadčasovno fresko. Scenografka in kostumo- grafka Meta Hočevarjeva je mizanseno razdelila na dva dela. V prvem, pred rampo, potekajo prizori iz vsakda- njega življenja Evtove druži- ne, potisnjene k tlom med siromaštvo in strah, zadaj na pKKliju pa je prostor rezervi- ran za družbenozgodovinsko dogajanje; tam se srečujejo zavojevalci, izdajalci in upor- niki. Tako scena docela ustreza ideološki razpolov- Ijenosti uprizarjanega sveta; z nerodno zamislijo kultur- nozgodovinsko pomembne- ga svetišča na sredini, ozke- ga in riefunkcionalnega, ka- tere^ freske so pravzaprav gonilo Mihajlove vere, ven- dar svojo odločilnost bolj skrivajo kot razkrivajo, pa prihaja nacionalnopolitični aktivizem 19. stoletja še bolj do izraza, kar je seveda v na- sprotju z osnovnim drama- turškim konceptom pred- stave. Pri tem sicer solidnem in ne ponesrečenem, a premalo doslednem in intenzivnem gledališkem dogodku so imeli vidnejši igralski delež še Miro Podjed kot tip narodnega izdajalca, ki spri- čo svoje moralne bede tone v agonijo, Borut Alujevič, ki je z obešenjaško trjigiko odi- gral komedijanta, pod čigar masko se skriva izmučeni upornik, in Janez Bermež, ki je kot grški ti^ovec nihal med cinizmom in refleksijo. Igrali so še Nada Božičeva, Milada Kalezičeva, Ljerka Belakova, Matjaž Arsenjuk, Jože Zupan kot gost. Bruno Baranovič, Jože Pristov, Igor Sancin, Bogomir Veras in Drago Kastelic. Besedilo je prevedel Bruno Hartman, lektorsko delo pa je opravila Metka Cuk. PETER KOLSEK Maratonci tečejo častni icrog Srbski film 1982. Scenarij: Dušan Kovačevič. Ka- mera: Božidar Nikolič. Glasba: Zoran Simjanovič. RE- ZIJA: SLOBDDAN SIJAN. Igrajo: Bogdan Diklič, Danilo Stojkovič, Pavle Vuji- sič, Mija Aleksič, Miča Tomič, Jelisaveta Sablič, Zoran Radmilovič, Bora Todorovič idr. Slobodan Sijan, prodoren srbski režiser mlade gene- racije, si je po silnem uspehu svojega prvenca Kdo tam prepeva, za svoj drugi film izbral gledališko uspešnico Maratonci tečejo častni krog, ki jo je za film predelal njen avlor - Dušan Kovačevič. Ob upodobitvi te grote- ske o družJni p>ogrebcev - Tupalovičev, se je Sijan odločil za podobno pot kot pri svojem prvencu. Želel je ustvariti komedijo polno smeha, ki jm proti koncu vse bolj sili v grenkobo in v resen opomin. Skozi smeh in zabavo je torej želel izpovedati življenjske resnice s katerimi živimo in ki so povsod okoli nas. To mu sicer ni uspelo tako močno in prepričljivo kot v prvem filmu, vsekakor pa je Sijan uspel v svoji nameri, da na način groteskne črne komedije podre določene tabuje, da občinstvo na smrt zabava ob domiselnih in odlično odigranih gagih in da ob grozljivem koncu, ki govori o razčlovečenju, komedijo zaokroži v dramo. Morda se bo komu težko smejati ob do skrajnosti črnem humorju o smrti, moriji, pKJgrebih. Pa vendar je prav tu toliko smešnega, absurdnega in ^otesknega. Sijan je ta humor začinil še s svojim izrednim poznava- njem filmskega medija, ki ga obvlada v popolnosti in z izjemnim p>oznavanjem svetovne filmske zakladnice, zlasti westema in krimiča petdesetih let, iz katerega se je znal odlično p>onorčevati, ko je slikal Balkanski Chicago in sp>opad pogrebniške družine z roparji gro- bov. Osnova te črne komedije pa je gotovo v izvrstni igri vseh protagonistov, v prizorih, ko od vseh zaničevani in trpinčeni Mirko prekorači črtno »normalnega« in postane pošast v človeški obleki. Omeniti je treba še zanimiv uvod filma, ki ga tvori dokumentarec o umoru in pogrebu kralja Aleksandra, gotovo eden najbolj zanimivih domačih filmskih do- kumentov. BRANKO STAMEJCIC Gleilalci o premieri Milena Kranjc: »Predsta- va mi je bila posebno všeč zato, ker smo spoznali nam manj znano težko preteklost Makedoncev. Skoraj never- jetna se zdi. Človeka i^ po- tisne k tlom K razmišljanju. Nada Sterle: »Težko je hi- poma strniti vtise o tako tež- ki predstavi, ki je bila zlasti v drugem delu bolj dinamična, v obeh pa izredno sporočil- na. Bila mi je všeč. Simo Jurec: »Prvi del igre se mi je zdel nekoliko dolg, vendar je tak verjetno moral biti, da se ^ lahko razvilo drugo dejanje. Gledalec mo- ra vseskozi iX)Zomo slediti dogajanju na odru, sicer se lahko hitro iz^bi med bese- dami in dejanji.« Janez Strubelj: »Predsta- va je uspela. V njej je bilo veliko sporočil in moram re- či, da vseh niti nisem mogel doumeti. Nekateri dogodki so se odvijali izredno hitro. Veliko sporočilnost ima Mi- hajlova vloga. Maja Veras: »Name je na- redila poseben vtis tema, ki ves čas pronica v gledalca in mu pušča grenak priokus. To pa tudi po zaslugi dobre igre.« Jožefa Kobe: »Pretresena sem nad usodo Makedoncev izpred 100 in nekaj več leti. Po zaslugi te predstave smo jo pobliže spoznali. Ansam- bel SLG Celje p>a je aaiova potrdil, da je kos še tako tež- kim nalogam.« Pestro in množično iculturno življenje v občini Žalec v letu 1982 je bilo v občini Žalec kulturno življenje pe- stro, množično in tudi na primerni umetniški ravni. Ustvarjalci so bili pred- vsem ljubitelji, ki jih zdru- žuje Zveza kulturnih orga- nizacij in Občinska matična knjižnica. Njena dejavnost pa se je odvijala v 21 kra- jevnih in prav toliko šol- skih kulturnih društvih, na glasbenem, gledališkem, lutkovnem, plesnem, lite- rarnem, likovnem in kine- maU^rafskem področju. Zborovsko p)etje je najbolj razširjena amaterska dejav- nost v občini 2^ec. Lani je delovalo 15 moških, 8 meša- nih, 3 ženski zbori, en dekli- ški, 2 okteta ter 18 šolskih pevskih zborov. Odraslih p)evcev je približno 800, učencev pja 1300. Zbori so pripravili 19 celovečernih konceitov, od tega 6 samo- stojnih. V občini delujejo tu- di 4 pihalni orkestri, 5 naro- dnozabavnih in 6 zabavno- glasbenih ansamblov ter 2 tamburaška orkestra. Vse skupine so bile zelo aktivne, vendar p« ne morejo biti za- dovoljni z igranjem vseh skupin. 10. revija narodnoza- bavnih ansamblov v Libojah je bila organizirana dobro in je dobila že republiški p)o- men. Gledahška dejavnost se je odvijala v 10 skupinah. Na- študiranih je bilo 11 del. Skupine so imele kar 253 vaj, 30 gostovanj in 24 repriz. Re- vija Naša beseda 82 je bila prikaz gledališke in recita- torske dejavnosti v občini. Lutkovne skupine pa so ak- tivne predvsem v vzgojno- varstvenih ustanovah. Na novo so lani pričele z delom skupine v Grižah in Vrbju. Likovna dejavnost je v ob- čini zelo razširjena. Stalne so razstave v Savinovem salonu v Žalcu in Komendi na Pol- zeli; stalne razstave pa prire- jajo tudi v Nami Žalec, obča- sne v Hotelu Prebold in ho- telu Golding-Rubin v Žalcu. Ob 800-letnici Žalca je bU or- ganiziran exstempore, ki se ga je udeležilo 9 ustvarjal- cev. Razstave so organizirala tudi krajevna kulturna druš- tva v Vrbju, Braslovčah in skoraj na^vseh osnovnih šo- lah v občini. Zaradi pomanjkanja de- narja se stanje naravne in kulturne dediščine ni bistve- no spremenilo. Poseben pro- blem je ohranitev graščin Novo Celje s parkom in Gr- movje. OKS Žalec je preko svojega odbora izvedla resta- vriranje fresk v Žalcu, napi- sa na Savinovi hiši in name- nila del sredstev za obnovo kapelice v Seneku na Polze- li. Pri izgradnji in obnovi kulturnih prostorov jim je uspelo lani, da so v Vrbju dobili nov večnamenski dom. Potekajo tudi priprave za obnovo doma v Libojah. Lani so pripravili tudi več revij, gostovanj in srečanj. Nelratere skupine so sodelo- vale z zamejskimi Slovenci v Avstriji in Italiji. TONE TAVČAR Lesarji in lončarji čaicajo na zaiožnilca Šopek veselih o Rlbnlčanlh Je zhral prof. Alojzij Bolhar V mestu zagleda Ribničan gospo, ki v otroškem vozič- ku vozi otročička po mest- nih ulicah. Možak se ustavi in ga radovedno ogleduje. Tudi gospa z vozičkom se ustavi. Ribničan pa vpraša: »Jejhata! Kje ste dobili ta- ko lepega otročička?« Go- spa se .znajde in odgovori: »I, k^ lel Bog ga je dali« Ribničan, ne bodi len, pa se odreže: »Tako, tako? Pri nas v Ribnici jih pa kar doma naredimo!« To je le ena iz Šopka vese- lih o Ribničanih«, kakor je podnaslovil Alojzij Bolhar svojo najnovejšo zbirko Le- sarji in lončarji. Profesor Bolhar še vedno, kljub svojim letom - aprila jih bo štel že 84 - zavzeto neguje svojo veliko ljubezen do narodnega blaga. Zdaj je njegova Uteramo-zbiratelj- ska-uredniška žilica pridala svojim številnim bibliograf- skim enotam (kdo ne pozna že večkrat natisnjene zbirke Slovenskih narodnih prav- ljic), še zbirko veselih o šalji- vih Ribničanih. Petdeset in čez krajših in daljših, v rimi in prozi spi^nih šal, zgodb in zgodbic, je urednik izbr- skal iz starejših, že tudi po- zabljenih tiskov - zbirk kole^ darjev, revij in podobno, ali pa sam zapisal, kakor jih je slišal od znanih in neznanih rojakov iz »ribniške deže- lice«. Zbirka je zaenkrat še v ro- kopisu in čaka na primerne- ga založnika. Upajmo, da ne več dolgo. GG G0st0¥anje mestnega giedaliSča Uubllansioga Od 21. do 29. marca bo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje v okviru abonmajskega cikla gostovalo Mestno gleda- lišče ljubljansko z igro hrvatskega dramatika Iva Brešana »HUDIC NA FILOZOFSKI FAKULTETI«, ki je pred krat- kim doživela svojo jugoslovansko praizvedbo prav v Ljub- ljani. Avtor je zaslovel s svojima znamenitima deloma »Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša« in »Svečana večerja v pogrebnem zavodu«. V predstavi, ki jo je režiral Žarko Petan se nam bodo predstavili igralci Matjaž Turk, Janez Skof, Janez Eržen, Vera Perova, Judita Hahnova in drugi. 17. MAREC 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Golding noče zamenjati Svobode v Preboldu že nekaj časa deluje kulturno zabavno društvo Golding, pa čeprav je v Preboldu tudi DPD Svo- boda. Zanimalo nas je, če ne gre pri tem za siromašenje dela Svobode ter za dvotir- nost in razbijanje moči. O tem smo se pogovarjali s članico društva Golding, Jožico Ocvirkovo. »Uvodoma naj povem, da Golding združuje štiri sekci- je: moški pevski zbor. Male Vokale, ansambel Vokali ter dramsko sekcijo. Na samem začetku je bilo precej pomi- slekov o tem, ali Golding da ali ne. Društvo Golding je specifično po svojem delu in sestavi članstva. Delo Gol- dinga je pozitivno ocenila tu- di občinska konferenca So- cialistične zveze v 2alcu. Sli- šali smo očitke, da z Goldin- gom slabimo delo Svobode, vendar je res, da je bila Svo- boda neaktivna že pred usta- novitvijo Goldinga." Kakšne uspehe so doslej že dosegli člani kulturno za- bavnega društva Golding? »Sam zbor se je prvič pred- stavil na reviji pevskih zbo- rov občine 2alec v lanskem letu. Pripravil je tudi nekaj samostojnih koncertov ter zabavnih pro^amov z ostali- mi sekcijami. Nastopali so tudi na nekaterih javnih ra- dijskih oddajah celjskega ra- dia. to velja tudi za Male Vo- kale, ki so nastopili že tudi v televizijskih oddajah. JANEZ VEDENIK Vaja dela mojstra Na podčastniškem tečaju, ki traja v Žalcu že več kot tri mesece, so prejšnji teden pričeli tudi s praktičnimi izpiti. Tečaj, ki je v organizaciji Občinske gasilske zveze Žalec, obiskuje 36 tečajnikov, od tega tudi štiri članice. Med praktično vajo je nastal tudi ta posnetek. T. TAVČAR Gobelini v Libeii Kulturna komisija v LibeU je v počastitev dneva žena organizirala razstavo ročnih del. Prvi del je bil v znamenju gobelinov, na ogled je bilo preko 30 zelo dobrih ročnih del. Na posnetku je skupina delavk, ki je sodelovala na tej prireditvi in za to prejela priznanja. Foto: RADIVOJ KLINCOV V Liboiah priprava na icrajevni praznili Jernej Koštomaj, predsed- nik skupščine l&ajevne skupnosti Liboje: »V naši krajevni skupnosti se že pri- pravljamo na letošnje praz- novanje našega krajevnega praznika. Najprej smo želeli pripraviti samo eno priredi- tev, zdaj pa bomo tri. Tako bo 27. aprila proslava Osvo- bodilne fronte, ki jo bo pri- pravila Krajevna organizaci- ja SZDL. 30. aprila bomo pri- pravili prvi pohod ob meji naše krajevne skupnosti ter obiskali vsa spominska obe- ležja ter druge zanimive toč- ke, ki jih je kar precej. Za- ključek bo pri našem domu na Bmici. Sodelovali naj bi vsi od tabornikov, pripadni- kov TO, NZ in CZ, mladina, gasilci, otroci šole in drugi. To naj bi bil množičen po- hod domala vseh krajanov Liboj in bližnjih zaselkov. 7. maja pa bomo še pripravili proslavo ob krajevnem praz- niku, ki ga sicer slavimo 3. maja, ko so v vojnih letih na- ši ljudje odšli v partizane.« TV Ansambel »Doigcajt« ne dolgočasi poslušalcev Na našem letečem ure- dništvu, ki smo ga v letoš- njem letu prvič imeli v Mat- kah, smo se srečali tudi z na- debudnimi mladimi glasbe- niki anssimbla »Dolgcajt«. Malce nenavadno ime so si nadeli, saj njihova glasba ni niti malo dolgočasna. Dolgo- časja pa tudi ne smemo pri- čakovati od osmih osnovno- šolcev, ki poleg časa za uče- nje vsak teden najdejo še proste urice za vaje pri kul- turno-umetniški sekciji Ga- silskega društva Matke. Katarina HRIBAR: »V Matkah je zelo aktivno Gasil- sko društvo, ki med drugimi vključuje tudi našo kultur- no-umetniško sekcijo. 2e ne- kaj časa imamo osnovnošol- ci svoj ansambel, ki smo mu nadeli ime »Dolgcajt«. Avika Smit, Marija Krk, Karmen Orter, Bernarda Vasle, Zlat- ko in Vojko Drolc, Slavči Ve- ber in jaz smo torej tisti »dol- gočasneži«, za katere pa predvsem naše mame misli- jo vse kaj drugega. Glasbeni izbor, ki ga doslej igramo, obsega tudi veliko naših last- nih skladb. Sama imam do- ma pianino, igram pa tudi ki- taro, tako da moje življenje v velild meri izpolnjuje glasba. Z našim ansamblom smo so- delovali na srečanju sloven- skih in hrvaških pionirjev- gasilcev v Ribnici, seveda pa nastopamo tudi na večini kulturnih prireditev v naši krajevni skupnosti in v obči- ni Žalec. Upam, da bomo v prihodnje prodrli še med šir- še občinstvo, in da bodo na- ša prizadevanja rodila tudi uspehe.« IVANA FIDLER iViaio časa, a plodno delo Ker je poprečna starost za- poslenih v Modnem salonu le nekaj čez dvajset let, je ja- sno, da je v tej delovni orga- nizaciji veliko mladih de- lavk. »Pravzaprav je skoraj celotna delovna organizacija mladinska,« pripoveduje Smilja Poštrak, pred- sednica osnovne organiza- cije ZSMS. »Veliko je med njimi tudi mladih mamic, za- to je časa za sestanke, akcije in družbenopolitično udej- stvovanje bolj malo. Pa je vseeno veliko mladih, ki so vključeni v delo samouprav- nih organov in interesnih de- legacij. Med njimi je tudi ve- liko članov Zveze komuni- stov. Naša osnovna organiza- cija deluje po planu občin- ske konference ZSMS in po lastnem planu, ki smo ga na začetku leta mladi izdelali. Delamo zlasti na tem, da bi se mladi pri nas še bolje vključevali v samoupravno delo, zato organiziramo ob- časne posebne pogovore, ki so izobraževalnega in infor- mativnega značaja. Razvese- ljivo je zlasti to, da so predlo- gi mladih v naši delovni or- ganizaciji velikokrat upošte- vani. Pri nas posvečamo ve- liko pozornost kadrovskemu naraščaju, saj trenutno šti- pendiramo kar 15 mladih lju- di, ki jih bo po končanem šolanju tudi zagotovo čakalo delo pri nas. Večje mrtvilo opažamo zadnje čase zlasti na kulturnem področju, po- skušamo pa to stanje izbolj- šati. Sola v naravi - gospodarska naložba s skupnimi močmi Je v konjiški občini Izredno uspešna V zaostrenih pogojih gospodarje- nja, ko delovni ljudje budno sprem- ljajo gospodarjenje z ustvarjenim do- hodkom, šole v naravi niso več same po sebi umevne. V občini Slovenske Konjice pa se zavedajo njenega izre- dnega pomena, zato so prosvetni de- lavci v sodelovanju s starši in delov- nimi organizacijami tudi letos zago- tovili učencem petih razredov teden dni smučanja na Rogli s strokovnimi vaditelji. Zasluge za »Šole v naravi« si v obči- ni delijo številni posamezniki kot tudi skupnosti in delovne organizacije. Med njimi izstopa velika prizadevnost učitelja telesne vzgoje in ravnatelja osnovne šole Edvarda Kardelja v Slo- venskih Konjicah Bojana Vončine. Njemu je uspelo pritegniti, navdušiti in usposobiti širok krog prosvetnih in drugih delavcev v občini. Seveda brez sodelovanja Vzgojno izobraževalnega zavoda. Izobraževalne skupnosti in posameznih šolskih kolektivov, šole v naravi ne bi bile, kakršne so. Po- membno pa je tudi mesto delovnih or- ganizacij, pozimi pa še zlasti zreškega Uniorja. Sole v konjiški občini tudi sicer z Uniorjem izredno dobro sodelujejo. Direktor te delovne organizacije Mar- jan Osole ima za šolsko mladino izre- den posluh, saj se zaveda, da je v njej tudi bodočnost Uniorja. Učenci višjih razredov se z delom v njem tudi redno seznanjajo, opravljajo pa tudi nekatera dela v RTC na Rogli ali pa v obratih v Zrečah in Vitanju, seveda po dogovo- ru in za plačilo. Kako je od vztrajnega dela odvisen uspeh dokazuje tudi šola v naravi v konjiški občini. Kar nekaj let je bilo treba, da so starši spoznali prednosti življenja svojega otroka med vrstniki in skupno s pedagogom. Starši za šolo v naravi prispevajo tu- di svoj denarni delež. Letos je bilo tre- ba odšteti za otroka 1500 dinarjev, kar seveda za starše z nižjimi dohodki ni malo, kljub temu pa zaradi tega ni bilo manj otrok v šoli v naravi. Pri tem plačilu staršem nekatere delovne orga- nizacije pomagajo. Lip v Slovenskih Konjicah je za otroke svojih delavcev prispeval kar polovico potrebnih sred- stev. Obisk pri tretji izmeni Letos so bili v tretji izmeni šole v naravi na Rogli otroci zreške in vitanj- ske šole. 75 jih je bilo, razporejeni pa so bili v sedem skupin. Pedagoški vo- dja je bil Oto Marinčič, učitelj telesne vzgoje v osnovni šoli v Vitanju. Njemu so pomagali še razredniki petih raz- redov, vaditelji smučanja in medicin- ska sestra iz konjiškega Zdravstvene- ga doma. Življenje v šoli v naravi je podrejeno osnovnemu cilju-učenju smučanja. Seveda pa vanj sodijo tudi vsa druga opravila, nujna za življenje v skupini ali v gorah. Pred in po dopoldanskem in popoldanskem učenju smučanja je tudi pouk iz drugih predmetov, ven- dar je vsa snov prirejena novim pogo- jem šolarjev. Tako je v ospredju spoz- navanje Pohorja, njegove preteklosti in današnjega pomena. Otroke sezna- nijo o vlogi Pohorja med Narodnoo- svobodilno borbo, o Pohorskem bata- ljonu in z naravnimi bogastvi, kot je les, živali, kamenine in voda. Magda Vogelsankova, razredničarka petošol- cev iz Zreč je povedala, da v tej šoli ni potrebna posebna motivacija otrok, saj otroke tako prirejena snov pritegne kar sama po sebi. Učitelji In učenci Učitelji in učenci žive v šoli v naravi v enakih pogojih, v isti stavbi, v po- dobnih sobah. Pojavljajo se v novih odnosih in medsebojnih zvezah. Na- stajajo nova tovarištva in spoznanja. Tu ni vzgojnih nesporazumov in nera- zumevanja med učenci in učitelji. Za lepe tovariške odnose, ki jih dajejo vzgojitelji varovancem, so ti dovzetni in jim take tudi vračajo. Vsak skuša biti čimbolj ši pri delu, do součencev in do tistih, ki zanje skrbe ter jih varu- jejo. Ce tako ocenjujemo koristnost upo- rabljenih sredstev, vidimo, da je bila naša naložba prava. Ne zgolj potroš- nja, ne - šola v naravi je gospodama naložba. FRANJO MAROSEK Randevu v Vrbju Dramska skupina Kulturnega društva v Vrbju je pri svo- jem delu zelo prizadevna. Novega poleta jim je dal kulturni dom, v katerem imajo vse drugačne pogoje dela, kot so jih imeli prej. Rezultat tega je tudi sobotna premiera veseloigre Antona Medveda-Randevu. Igro so igralci našt\idirali pod vodstvom gledališkega igralca Draga Kastelica. Krajani so dvorano napolnili do zadnjega kotička in s tem dali igralcem najlepše zadoščenje. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 17. IWAREC lOfc Brez krave ni mleka, brez mleka ni teleta Živinoreja ostaja hrbtenica kmetijstva na našem območju, njeni dosežki pa se že približujejo evropskemu vrhu To sta bile le dva izmed mnogih poudarkov, ki smo jih lahko slišali prejšnji pe- tek v Gornjem gradu na po- membnem živinorejskem srečanju, ki so ga pripravili Živinorejska poslovna ^skupnost Slovenije. Kmetij- ski inštitut Slovenije, Živi- norejski-veterinarski zavod Celje in Zgornja savinjska lunetijska zadruga Mozirje. Šlo je za srečanje najboljših živinorejcev, rekorderjev v mlečni proizvodnji na koro- škem, celjskem in posav- skem območju. Razdeljenih je bilo preko 70 zlatih, sre- brnih in bronastih plaket rejcem, ki so dosegli največ- jo povprečno hlevsko mleč- nost pri rjavem, lisastem in črno belem govedu. Vsa ta odličja, ki živinorej- cem, mlečnim proizvajalcem veliko pomenijo, čeprav ^e zgolj za moralna priznanja, predstavljajo po podatkih ži- vinorejske poslovne skupno- sti četrtino najboljših dosež- kov pri mlečni proizvodnji v republiki Sloveniji. Da bo- mo natančni, plakete so bile podeljene za rnlečne proizva- jalske dosežke v 1981. letu, kar pomeni, da z moralnimi priznanji za dosežke ka- snimo. Seveda prednjačijo mlečni pridelovalci, živinorejci iz Clomje Savinjske doline, zla- sti pri rjavem govedu. Lani io podelili šest zlatih odličij ua povprečno od 5500 do 6000 litrov mleka po kravi, jdvisno od pasme, letos pa e bilo podeljenih najvišjih, lorej zlatih plaket, trinajst. Pudi sicer je bilo za razliko od lani letos podeljenih kakšnih deset plaket več. Vse to kaže, da mlečna proizvodnja tudi na skopih, pretežno hribovskih tleh Gornje Savinjske doline in tudi nekaterih drugih prede- lov širšega celjskega območ- ja, hodi vštric z najvišjimi dosežki živinorejsko razvitih držav. To je vsekakor rezul- tat dolgoletne dobre selek- cijske politike v živinoreji, preusmerjenih kmetij, stro- kovnega dela kmetijskih in- ■^titucij in zadrug in ne na- adnje zavzetega dela živino- ejcev, pridelovalcev mleka. Preprosto formulo, ki smo I o povzeli v naslovu, da brez krave ni mleka in tako dalje, smo na živinorejskem sreča- nju v Gornjem gradu doživ- ljali v vsej njeni resničnosti, logičnosti in predvsem po- membnosti za naš splošni gospodarski napredek. Ka- kor koli stvari v kmetijstvu obračamo, še posebej v živi- noreji, krava ostaja osnovno proizvajalno sredstvo, osnovni živinorejski in kme- tijski pogonski »stroj«, sama živinoreja pa hrbtenica slo-- venskega agroživilstva. Da zasebni živinorejci predstav- ljajo v tej hrbtenici največje število nosilnih členov, je očitno. To zadnje velja posebej poudariti zaradi tega, ker smo že imeli opraviti tudi z drugačnimi gledanji in kme- tijsko politiko, ki pa nam ni prinesla prida sadov. Čeprav so bili v Gornjem gradu zbrani takorekoč resnični re- korderji v mlečni proizvod- nji in v živinorejstvu, pa je bilo na tem srečanju na splošno na račun vsega za- sebnega živinorejstva pri nas izrečenih veliko spodbu- dnih, tudi laskavih ocen za dosežke, kajti s podobnimi živinorejskimi dosežki se ne more pohvaliti skoraj nobe- no večje območje v Jugosla- viji - celo nasprotno, vsepov- sod je živinoreja v zadnjih le- tih l^stveno zaostala. FRANC POTOČNIK, dipl. kmet. inženir, vodja selek- cijske službe pri Živinorej- sko-veterinarskem zavodu Celje: »S prizadevnim delom ži- vinorejcev, z uporabo znano- sti in modemih tehnologij je mogoče doseči izredno do- bre rezultate. Tudi v takšnih razmerah, ko primanjkuje reprodukcijskega materiala, krmil, vitaminsko mineral- nih dodatkov. Posebej bi rad podčrtal, da ima večina naj- boljših rejcev tudi v hlevih bikovske matere, da so od- dajali bikce v vzrejna centra v Novo Gorico ali Mursko Soboto in s tem veliko pripo- mogli v razvoju celotne slo- venske govedoreje. Na ob- močju, ki ga strokovno po- kriva naš zavod, prevladuje lisasta pasma, sledita pa rja- va in črno bela, ki je še naj- manj zastopana v kooperaci- ji. Te pasme tudi sicer po strokovni plati ne spodbuja- mo, da bi se preveč širila, imarrio le manjše število rej- cev, ki to pasmo dobro ob- vladujejo. Te bomo še naprej podpirali.« IVAN ACMAN, vodja te- meljne zadružne organiza- cije ZKZ Mozirj«: »Takšni shodi najboljših živinorejcev so nadvse po- trebna in spodbujajoča obli- ka priznanja za opravljeno delo, kajti vemo, da smo v preteklih letih premalo skr- beli za kmeta. Pri nas so takšne podelitve v sodelova- nju z ŽVZ Celje že tradicio- nalna. Sicer pa ne gre samo za priznanja, ampak smo po- navadi priče številnemu obi- sku živinorejcev, predstavni- kov skupščine, strokovnih kmetijskih inštitucij ter v na- šem primem še posebej mlečnih predelovalcev. To pa je tudi hkrati priložnost za živahno razpravo in med- sebojno obveščanje. Marsi- katere probleme in nejasno- sti lahko razčistimo takoj, prav tako se seznanimo s šir- šimi družbenimi pogledi in načrti v gospodarstvu in še posebej v kmetijstvu.« ANTON BRINJOVC, kmet, Brezje 14, kooperant ZKZ Mozirje: »Pri nas smo prišli že zelo do kraja, kaj dosti več ne bi mogli narediti na naših povr- šinah. Imamo trideset glav živine, plemenske telice in od 12 do 15 krav. Kakšnih 15 let se ukvarjamo z mlečno proizvodnjo in oddamo ne- kaj čez 70.000 litrov mleka. Prej smo imeU pitance. Pred dvema letoma smo se odloči- li celo za krčitev gozda, ker smo imeli premajhne površi- ne za stalež živine. Te travni- ške površine sedaj že izkori- ščamo v celoti.« IVAN ŽNIDAR, kmet z Dolge gore, kooperant KK Šentjur pri Celju: »Zlate plakete sem res ve- sel, saj je to že druga zlata plaketa za lisasto govedo ozi- roma mlečne dosežke pri njem. Imam 22 hektarov, od tega 9 ha gozda. Samo za ži- vinorejo pa imam 9 hektarov obdelovalne zemlje, njiv ni- mam, saj uporabljam v glav- nem pašno-košni sistem. Da človek pride do takšne pla- kete, je potrebno daljše ob- dobje, dosti dela. Upam, da bo naša kmetija napredovala tudi v prihodnje, naslednika ima in letos v jeseni se bo sin vpisal v kmetijsko šolo. Brez znanja ne gre.« JOŽE ROCNIK, kmet iz Zavodenj nad Šoštanjem, kooperant TOK Kmetij- stvo. ERA T. Veleale: »Tudi sam se z živinorejo ukvaijam 25 let, ko smo uvedli rjavo pasmo. Prve siv- ke smo pripeljali s Primor- ske, z intenzivno mlečno proizvodnjo pa se ukvarjam 14 let. Zlato plaketo sem se- daj dobil že trikrat, dobil jo je tudi moj sosed, imenjak. Plaketa mi veliko pomeni, spodbudo za delo v prihod- nje. Mislim, da vse zmoglji- vosti na našem posestvu še niso povsem izkoriščene.« FRANC BRIŠNIK, kmet iz Prekoi^ 26, kooperant KZ Savinjska dolina, Žalec, zlata plaketa za preko 110.000 litrov oddanega mleka: »To je lepo priznanje druž- be za nas, ki nas sedaj druž- ba bolj upošteva kot v prete- klosti in nas spodbuja še za naprej. Sedanji dosežki so rezultat dolgega procesa. To je pri meni 25 let trdega dela. Včasih smo pri nas tudi hmeljarili, vendar nimamo pogojev za vrhunske hme- ljarske dosežke v pridelavi. Zemlja je slabše kakovosti, zato sem se preusmeril v ži- vinorejo.« MITJA UMNIK Franc Potocnm Ivan Acman Anton Brinjovc Ivan Žnidar Franc Brišnik Jože Ročnik Iz tovarne nazaj k zemlji Kmet Jesenek Je rešil kmetijo propada. Mati Štefka zamesi odličen kruh V vasi Jazbine pri Dram- Ijah so samo tri kmetije. Na eni izmed teh je gospodar Vinko Jesenek. Sedeli smo za veliko kmečko mizo in se pogovarjali o življenju na kmetih, o križih in težavah, ki danes pestijo zlasti odda- ljene kmetije, kakršna je tu- di Jesenekova. Medtem je gospodinja Štefka mesila kruh za veliko družino. Dveletna Angelca jo je ves čas zvesto opazovala in tu in tam s prstkom nesla belo moko z vrha testa v usta. Nekoč bo tudi ona pekla kruh. Morda, je pristavila gospo- dinja, kajti danes tudi veliki kmetje velikokrat nosijo kruh iz trgovine. 83-letni Vinkov ata, ki je imel med- tem opraviti s pripravo drv za veliko kmečko peč, pa je s ponosom povedal, da je v tej hiši od vedno dišalo le po domačem kruhu. Na sveže pečeni, zlatorumeni hlebec je čakal tudi 6-letni Valentin. Tako je bilo videti, da je pri hiši, kadar se peče kruh, vse- lej praznik. »Je pa to težko delo«, pravi Štefka, »ki te po- šteno ogreje.« Štefka je priš- la na to 560 metrov visoko kmetijo iz Maribora in ker je doma iz mesta, se je morala tu marsičesa na novo nauči- ti. Tudi peke kruha. Vinko je danes čisti kmet. Kmetija ima 10 hektarjev ob- delovane zemlje. 20 arov vi- nogradov. Ob hlevu, kjer je 11 glav živine, si je uredil tu- di silos, za mehanizacijo je dobil kot kooperant KK Šentjur nekaj najnujnejših kreditov in tako je Jeseneko- vo posestvo, čeprav leži v bregeh, lepo urejeno. Pa te- mu ne bi bilo tako, če bi Vin- ko ostal v tovarni. 18 let je namreč delal, najprej v Cin- karni, potem pa v Alposu. Izučen mizar je, kar mu je v korist tu(^" iri zdajšnjih do- mačih oprd\^ih. Nekega dne se je Vinko odločil: kmetija, ki je po vrhu še zaščitena, ne sme propadati. Zemlja potrebuje mlajše ljudi. In se je odločil ter zagospodaril na svojem domu. Včasih se mi še stoži po dolini, po tovarni, najbolj takrat, ko mu kaj ne uspe ali ne gre tako kot bi moralo iti. Jezi se, ker bi v praznih stoji- ščih že od junija morali stati telice, pa jih ni dobil. Zdaj ima pomisleke, ali naj jih ku- pi ali ne... MATEJA PODJED Dognojevanje in zatiranje plevelov v posevkili pšenice ob iconcu zime Zdaj je primeren čas za ' dognojevanje žit z dušikom, dognojevanje ob koncu zi- • iB je odločilno za zagotovi- ev možnosti za dosego viso- .h pridelkov. S tem dogno- ■vanjem vplivamo na bolj produktivno obraščanje pše- nice in za razvoj zasnov kla- skov. Tako zagotovimo osnovo za razvoj večjega šte- vila klasov in za primerno gostoto posevka. Priporočljivo je dognoje- vanje z odmerkom 30-60 kg čistega dušika na hektar. Večje odmerke damo posev- kom, ki so slabo prezimili in posevkom pri katerih pred- videvamo velik pridelek (ze- lo intenzivnim sortam), manjše odmerke pa posev- kom, ki so dobro prezimili in posevkom, za katere ne predvidevamo zelo velikih pridelkov (srednje intentiv- nim sortam). Ker je koristno, da damo posevkom poleg dušika tudi nekaj fosforja in kalija, je najbolj priporočljivo dogno- jevanje s 180-350 kg/ha NPK 17-8-9. Namesto tega lahko dognojujemo s 110-220 kg/ha KAN-a. Posevkom, ki jeseni niso dobili celotnega odmerka fosforja in kalija lahko dog- nojujemo z večjim odmer- kom teh hranil - npr. z 250-450 kg/ha NPK 13-10-12. Toplo vreme z visokimi temperaturami je vzpodbu- dilo rast žit in plevela, zato je potrebno takoj, ko bodo to omogočale minimalne tem- perature, žita poškropiti s herbicidi. Semenske travnate pleve- le, tudi srakoperec, zatremo v pšenici in ječmenu s herbi- cidom dicuran 3-4 l/ha, škro- pimo takoj, ko ni več nevar- nosti zmrzovanja. Širokolist- ni plevel, tudi smolenec, za- tremo v pšenici, ječmenu in rži s herbicidom aniten DS 2,5-3 l/ha ali v pšenici s her- bicidom monotrel DP 4-5 l/ha. Škropimo v razvoj- ni stopnji razraščanja žit, ko so minimalne dnevne tem- perature nad 5°C. V posev- kih, kjer ni smolenca, pa ši- rokolistni plevel zatiramo s herbicidom deherban A ali herbocid, oba ob uporabi 1,5-2,5 l/ha. Kmetijski inštitut Slovenije 17. MAREC 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Odbor za urejanje Savinjskega gaja je iani uspešno opravil nalogo Na enem prosiom kar osem iastnikow zemtjššč In poskmU - Težave prt upravlianšu bi rešili s skupščino Rekordnih 60.000 obisko- valcev Savinjskega gaja v preteklem letu, med kateri- mi je bilo vsak teden tudi po 30 holandskih turistov, pomeni za turizem Gornje Savinjske doline številko, ki že spominja na stare do- bre čase. Kljub temu, ^a so prihodki zadovoljivi, pa za pokritje izdatkov vzdi^va- nja ne zadoščajo. Gaj je namreč potrebno skrbno negovati, ga širiti in dopolnjevati, da bo vsako le- to zanimivejši. Širitev in do- polnjevanje pa zahtevata no- va finančna sredstva. Tako se je Odbor za urejanje Sa- vinjskega gaja s pismeno vlogo obrnil na delovne or- ganizacije v občini, da bi za svoje delavce odkupili letne vstopnice za ogled gaja (cena 100 din), vendar so se odzvali le pri Elkroju, kjer so kupili vstopnice za vse svoje delav- ce. Pri Gostinskem p^jetju Turist, pri DO Savinja in v Zgornje Savinjski kmetijski zadrugi, torej pri organizaci- jah, ki imajo oid večjega obi- ska gaja tudi neposredno ko- rist, se cikciji nakupa vstop- nic niso odsevali. Problemi p>a se pojavljajo tu- di pri samem upravljanju ga- ja, saj se na istem prostoru pojavlja kar osem lastnikov zemljišč in poslopij. Vse pohvale zasluži Odbor za urejanje gaja, ki je imel pri svojem delu veliko težav, saj osem različnih lastnikov po- meni tudi osem različnih in- teresov. Brez sporazumeva- nja na tem področju ne bo šlo. zato je Izvršni svet Skup- ščine občine Mozirje predla- gal formiranje skupščine uporabnikov gaja, katerih naloga bi bile opredeljene s posebnim sporazumom. No- silec upravljanja naj bi ostal dosedanji odbor. Oskrbo zelenic in nasadov je v preteklem letu prevzel vrtnar Jože Skomšdc, ki je svoje delo opravil nadvse za- dovoljivo. Tudi poletna suša nasadov ni prizadela. Vseka- kor velja omeniti tudi eno- dnevno delovTK) akcijo slo- venskih vrtnarjev, ki so se jim priključili tudi krajani Moziiia. Lani so v gaju posadili 88 dreves za maršala Tita. ob prazno\'anju občinskega praznika pa so odkrili skulp- turo, posvečeno VOS za Šta- jersko, delo Ivana Dolenca. Tudi letos nanrieravajo v gaju postaviti nekaj novih objek- tov etnografskega in kultur- no zgodovinskega značaja, vendar naj tisti, ki objekt po- stavijo, tudi skrbijo zanj. Se- danji odnos nekaterih delov- nih organizacij je namreč preveč mačehovski. Tako bi bilo bolje, da »flosa« za kate- rega naj bi skrbel Glin, v Ga- ju sploh ne bi bilo. RADO PANTELIC Med obiskovalci Savinj- skega gaja v preteklem letu so bili tudi novinarji zaho- dnoevropskih eljemo z železnico, avtobusom cdi lastnim vozilom. Iz Šentjurja krenemo preko železniške pro- ge, mimo lesne industrije Bohor in preko mostu čez Voglajno v naselje Hruševec, v katerem je bil rojen znani koroški borec Fran jo Malgaj; na njegovi rojst- ni hiši je spominska plošča, na šentjurskem pokopališču pa spomenik. ^ kapelici ob kon- cu naselja, kjl^^ konec asfalta, se cesti razvejita. Desna nas pri- pelje v naselje Kladje in naprej v Krnjčico in še naprej do sedla med Malo in Veliko Resevno. Ob suhem vremenu se tod lah- ko peljemo tudi z avtom. Leva pot je krajša, ni vozna in vodi skozi »hudičev graben« do Flo- šenšeka, kjer je nekoč stal grad Ploštajn. Danes o gradu ni več sledu. Najdaljša, vendar najbolj zložna je pot skozi Sibenik mi- mo Ferleževega mlina po južnih rebrih Resevne. Hoja po nave- denih poteh na Resevno traja približno eno uro. Na sedlu med Malo in Veliko Resevno je lep)o urejeno spo- minsko obeležje, kjer sta v zarji svobode 18. marca 1945 padla skojevca Cvetka Jerinova in Dušan Lah. Pesnik Franjo Roš je temu obeležju posvetil fiesem »Grob na Resevmi«. Ckl spome- nika, do vrha hriba imamo še dobrih 10 minut; tam je tudi lep in prostoren planinski dom, ki g^a upravlja planinsko društvo iz Sentjuija. Dom je odprt le ob sobotah, nedeljah in praznikih - na pročelju doma je spominska plošča, posvečena borbam na Resevni. ERNEST RECNIK« Celjska tiBistična zveza iHipravlia kviz midAl v turizmu Komisija za delo z mladimi v okviru Celj- ske turistične zveze je resno zašlavila svoje delo. Na svoji zadnji seji so se dogovorili, da bodo kviz Mladi v turizmu izpeljali 23. aprila. To bo prva to\Tstna prireditev v Sloveniji in Jugoslaviji sploh, kar dokazuje, da v Celju iščemo tudi no\ih poti k vključevanju mla- dih v spozna\'anie turizma. Odziv šol je zadovoljiv, saj se je za sodelo- vanje prijavilo 24 osnovTuh šol, še bolj vzpod- budino pa je. da je zastopstvo enakomerno razdeljeno na vso regijo. Na testu, ki ga bodo mladi izpolnje\^ na Gostinski šoli, bodo najboljši nagrajeni, poudarimo pa, da bo oce- njevanje izvajala stroko\Tio usposobljena ko- misija. Organizatorji pričakujejo tudi f)omoč delovnih organizacij. V juniju pa komisija načrtuje še akcijo oce- njevanja šolskih okolij. Ugotavljajo namreč, da so razen nekaterih izjem, šolska okolja skromno urejena. Okolja naj bi ocenjevala posebna komisij^ pri delu pa bo pomagalo vseh 33 turističnih društev, združenih v Celj- sko turistično zvezo. PP n. STRAN - NOVI TEDNIK iVIlajši se odločajo za dela, Ici prinesejo več šlevnega i^riln FeHcUan Iz Vojnika se oklepa lončarstva In pečarstva Lončarstvo je stara obrt, 'ianes pa jo, tako kot mnogo drugih, izpodriva industri- ja. »V okolici Celja smo sa- mo še trije lončarji, včasih pa nas je bilo precej več,« zagotavlja 70-letni Martin Felicijan iz Vojnika, ki tudi zatrj^e, da ima med temi tremi tudi še edini strokov- ni izpit iz lončarstva in pe- čarstva. Delavnica, v kateri Martin še danes oblikuje glino, je stara sedemdeset let. Martin zamisli arhitekta Ivana Re- genta. Na opravljeno delo je še sedaj zelo ponosen, v zve- zi z njim pa je povedal tudi anekdoto. Pred nekaj leti si je ta Kul- turni dom ogledala skupina kulturnikov iz Celja. Ob po- gledu na ploščice je ena izmed obiskovalk vzkliknila: »To znajo narediti samo v Italiji!« Pa jo je vodič v^pra- šal, iz katerega kraja je priš- la. Povedala je, da iz Celja. mu je za spomin podaril tudi majhen, domiselno obliko- van pepelnik, ki ga je naredil med enim izmed obiskov v njegovi delavnici. Modele za ploščice obliku- je sam iz sadre. V majhni de- lavnici potem v njih obliku- jejo glino, ploščice pa nato sušijo. Ko jih je dovolj, zaku- rijo v peči. Prvemu žganju pravijo biskvit, ploščice pa se žgejo pri temperaturi 960 stopinj Celzija. »Ce ne dosežemo dovolj visoke temperature v peči, so ploščice preveč krhke,« razlaga postopek mojster in doda, da za enkratno žganje zmečejo v peč kar 6 metrov bukovih drv. Zatem nanesejo na plošči- ce svinčeno glazuro in jih da- jo ponovno v peč. Mojster naročnikom potem tudi sam pozida peči. Ena ploščica stane pri moj- stru Felicijanu 200 dinarjev. »Ce je škarta kakšnih 10 odstotkov, potem se še spla- ča. Ce ga je več,« pojasni, »delamo z izgubo.« Vendar pa so ploščice, ki prihajajo iz njegove delavni- ce tako kvalitetne, da mu na- ročil zlepa ne zmanjka. »Ko sem se še učil za lon- čarja in pečarja, so mi moj- stri kar naprej vtepali v gla- vo kvaliteto. Le z njo si uspel v ostri konkurenci. Danes je drugače. Kvaliteta izdelkov ni več tako cenjena pri proi- zvajalcih.« Pa naslednik? »Ko sem sodeloval z Iva- nom Regentom, je ta enkrat vprašal mojega sina, če bo tudi on delal tako lepe izdel- ke, kot oče. Sin pa je rekel, da mu gre v šoli kar dobro, oče pa tako dela samo za hra- no in obleko,« razlaga Mar- tin. »Pa je Regent dejal: 'No, vidite. Pa smo spet enega iz- gubili' Sin je potem študiral in zagotovo ne bo nadaljeval z lončarstvom.« Vidi se, da mu je žal, ker ne bo mogel prenesti svojega znanja na potomca. Hkrati pa se huduje na naš davčni sistem, ki duši stare, že izu- mirajoče obrti. »Poglejte, včasih smo ime- li v Vojniku tri krojače, kle- parja, kovača..., zdaj pa nič. Starejši odnehajo, mlajši se odločajo za dela, ki prinesejo več števnega.« Martin Felicijan vztraja v svoji obrti že 53 let. Se bo delal, pravi, če ga le zdravje ne bo zapustilo. SREČKO ŠROT jo je nasledil od očeta pred 41 leti. Pred približno 20 leti se je preusmeril v pečarstvo in danes iz njegove peči pri- hajajo le še ploščice za kmeč- ke in lončene peči. Po Martinovem zatrjeva- nju je izdelovanje ploščic manj zahtevno, saj lahko po- samezne delovne postopke obvladajo tudi nekvalificira- ni delavci. Zaradi tega se je tudi preusmeril, saj pred 20 Potem jo je peljal k eni izmed ploščic, kjer je pisalo, da je ploščice izdelal Martin Felicijan iz Vojnika. »Vidite, mojstra imate pred nosom,« jo je pokaral vodič, obisko- valka pa je zardela do ušes. Martm se pohvali, da je so- deloval tudi z dmgimi slo- venskimi arhitekti: Plečni- kom, Mihevcem... Plečnik Keramika sodi med zelo stare obrti. Do umetniške popolnosti so jo dvignili že stari Egipčani in Perzijci. Precej dobrih mojstrov je delalo tudi na Kitajskem, V Ameriki pa so bili pred Co- lumbovim prihodom naj- boljši keramiki Peruanci. leti že ni mogel več dobiti delavcev, veščih lončarstva. Pred leti je v njegovi de- lavnici vedno delalo več de- lavcev, potem so se porazgu- bili po drugih službah. »Pred tremi leti sem šel na Zavod za zaposlovanje v Ce- lje. Rekel sem jim, da bi za- poslil tri delavce, pa so se mi smejali...« No, lani je nazadnje le uspel zaposliti dva mlada de- lavca. Dela je v delavnici precej in čeprav starega mojstra še vleče lončarstvo, se mu ne more posvetiti. Njegovi naj- večji uspehi pa so vendarle povezani s pečarstvom. Največje naročilo je dobil pred približno dvajsetimi le- • ti. Za Kulturni dom v Trstu je izdelal 12.000 ploščic, s ka- terimi so obložili avlo in stopnišče. Celo leto so izpol- njevali to naročilo, Martin pa je ploščice tudi poslikal po Sladki greh z Lepo "Ce so plačali naj tudi potipajo«! Pred koncertom Lepe Brene in ansambla Sladki greh v dvorani Golovec v Celju je vodja programa v tem zavodu Ernest Marguč opozoril organizatorja koncerta, naj se pevka ne približu- je preveč občinstvu. Ta pa mu je odgovoril: »Ce so že plačali naj tudi potipajo«. S tem je verjetno želel povedati, da celoten ansambel na koncer- tih popolnoma obvlada situacijo, saj do sedaj na več kot 20 nastopih širom Jugoslavije ni bilo izgredov. Obisk pa je bil povsod izreden. V Beo- gradu so na 16 koncertih prodali okoli 60 tisoč vstopnic, v Zagrebu na dveh20 tisoč, v Splitu okoli 10 tisoč. V dvorani Golovec pa je bilo okoli 3 tisoč obiskovalcev in lahko rečemo, da so Lepa Hrena in člani ansambla Sladki greh navdušili vse. To pa tudi ne čudi, saj vsi skupaj delujejo zares profesionalno. Ce nekateri celi skupini oporekajo posebno glasbeno znanje, čeprav po- samezni glasbeniki igrajo tudi po dva ali tri in- strumente, pa jim ni mogoče oporekati uigrano- sti in izvrstnega odrskega nastopa. Lepa Brena, je mogoče tudi s svojo postavo, obleko in nekoli- ko erotiziranim nastopom, že po drugi skladbi imela dvorano zase in se je lahko povsem brez- skrbno sprehajala tudi med obiskovalci. Dvem ali trem j ske služI Lepe Bn Da ans se je izk toaleto.' šan Trifi vič, Mio< stavili p od gršk( Gees, Z Beethov Vdruj na kot , tako je U petje in j žvižgali, tudi ple p)evka v prišla v samo ta' dne glaj jugoslov popevke Cigaretna kriza se je zaostri- la. Nikjer pravega tobaka. Pre- hodil sem že vse kioske v me- stu, kakšnih pet gostiln in tri hotele. Povsod iste dolgočasne face in odgovori: »Petinsedem- deset ? Nimamo!« Sam Odrešenik mi je poslal naproti prijatelja, ki kadi isto zn^ko. »Cigareto? Seveda imam!« Z užitkom sem potegnil vase nikotinski strup. »Ti, a imaš kakšne zveze?« »Zveze? No, ja, lahko bi re- kel. Poznam gostilničarja Mar- ka in pri ^mu dobiš vse. Sa- mo med njegove goste se moraš uvrstiti. Naročiš kavo s šilč- kom in dobiš še cigarete.'sc »Ampak, saj veš, ne pijem. ^ »Se boš pač potrudil.« Plaho sem vstopil skozi vra- ta Markove beznice, ki je bila natrpana s pivci. Zrinil sem se do sanka in že hotel naročiti sok. Pogledal sem levo in de- sno in takoj ugotovil, da sok ni najbolj čislana pijača v tem prostoru. v »Kavo in šilček. Pa petinse- demdeset, če imate?« »Seveda imamo, imamo,« je hitel Marko, si gladil mastne brke in čohal po debelem pod- bradku. »Pri nas imamo vse!« Popoldan sem še enkrat zavil k Marku. Po šilčku sem postal tudi bolj korajžen in načel po- govor s pivci ob šanku. Tiste dni so vsi v mestu govorili o slabi preskrbi in sem načel to temo. 'Kriza preskrbe? 1 Pri Marku dobiš vse. že zna. Podmaže trgi pultom se danes dobi se. da si nov. No, ko i časa pridno pil za ten boš lahko pri Marku J pralni prašek, kavo, i Odtlej sem redno i Marku. Sosednje, Toi stilne še povohal n njemu že ne dobiš t vsega drugega, če prazno gostilno, sen Marku pa je posel č dovoljstvo vseh. Pri dan, ko mi je pont prašek, kavo, maslo mi ni bilo potrebne gostilnah. Navadil sem se presedal na večje k nazadnje na dvojne. Z novimi prijatel, razumem. Včasih ti pojemo. Je že lepše vim šankom, kot vrstah v trgovinah. Pri Marku pustin a kaj mi mar. Doma bi se šel zdravit, sem. .Ampak jaz Mi niče ne zamenjam z. nišnico. Če bi odšel za dlje moral spet truditi Marko uvrstil met ste... Cigaretna zgodba Otroci socializma v dvorani Golovec Celjski Center za klubsko dejavnost vse češče prireja tudi koncerte popularne glasbe. Tako so v petek, 18. marca ob 19. uri pripravili v avli dvorane Golovec kon- cert dveh razmeroma mladih in perspektivnih skupin, ki izvajata sodobno glasbo na precej svež in samosvoj na- čin. To sta Ijubljansko-celj- ski trio Lokalna televizija, ki ga vodi saksofonist Pri- mož Schmitd, in ljubljanska pop skupina Otroci sociali- zma, s katero sodeluje tudi mlad slovenski pesnik Bra- ne Bitenc. Glasba Otrok socializma zajema precej obširno tema- tiko. Kot pove že njihovo ime, gre tu predvsem za so- dobnega, mladega človeka, ki v svojem čustvenem in in- telektualnem razvoju gradi lastna in jasna stališča do raznih pojavov v naši družbi. Pri tem naleti na stvari, ki ga bolj pritegnejo kot ostale, morda tudi zato, ker na nje- gov razvoj neposredno vpli- vajo. Otroci socializma so ne- dvomno skupina, ki izraža stališča mnogih mladih, zato tudi raste zanimanje za nji- hovo glasbo. Vsekakor bo petkov kon- cert omenjenih skupin pri- memo poživil konec tedna mnogim dijakom, kot tudi ostali celjski mladini. DANI BEDRAC NOVI TEDNIK - STRAN 13 O D, da so, mimo dobre redar- 0 odra in dobili poljub od ibilo tudi vse. 1 greh ni samo Lepa Brena, 0 je odšla z odra zamenjat ali člani Živojin Matič, Du- iRadanov, Ljubiša Marko- 1 in Saša Aleksander pred- program. Igrali so namreč do popevk ansambla Bee k Lea Martija in devete lie. i je bila Lepa Brena obleče- s televizijskih ekranov in la še kaj drugega kot samo /alci v dvorani so ploskali, iče bi Brena zahtevala, bi :ško je razložiti kako je ta etih od popolnega začetka tslovanske glasbe. In to ne e novokomponirane naro- otrdil tudi njen nastop na movanju za Evrovizijsko >,da je prišla zasluženo! F. PUNGERCIC Tudi ko bomo veliki,aomo varčevali Mo! atl pa ne sme več nosit papirja domov, ker mu Je šot rekel, da ga ne sme več.,. » Veš kaj je stabilizacija?« me je zadnjič pobaral šestletni Peter. »To je tako: mi poznamo delovne, benzinske, igralne in še druge krize. Ampak stabilizacija ni kriza. Stabilizacija je taka reč, ki se bori proti krizi.« Otroci so brihtne glave in velikokrat nas starejše pre- senetijo z vprašanji, ki jim jih nikakor ne bi pripisali. A dejstvo je, da so tudi naši najmlajši tako ali drugače pod udarom najrazličnejših informacij in da vedo za stabilizacijo, za kruto iran- sko-iraško vojno, za podra- žitve mesa, mleka in mleč- nih izdelkov, za velik požar v eni naših tovarn, vedo pa tudi, da je predsednik ko- munistov Mitja Ribičič, predsednik Jugoslavije Pe- ter Stambolič in predsed- nik Amerike Regan. Vse te informacije gladko obvladajo, ker jih dnevno, pa čeprav ob igri in le z enim ušesom poslušajo v televizij- skem dnevniku, včasih pa si ogledajo še kakšno sliko v dnevnem časopisju. Od star- šev, učiteljev in vzgojiteljev pa je seveda odvisno, koliko si zna otrok posamično in- formacijo tudi razlagati. Ce si znamo odrasli vzeti čas in preprosto ter potrpežljivo ra- zložimo otroku smisel posa- mezne besede, ki jo ulovi kot informacijo, potem pač ni- smo presenečeni, če nam šestletni mali šolar na izust pove, kaj je to stabilizacija. Eden od pojmov, ki mu za- radi njegove globje vsebine namenjamo vsak dan v po- govorih, pa tudi v časopi- snih, televizijskih in radij- skih informacijah veliko po- zornosti, je varčevanje. Odrasli pač poznamo čisto praktične razsežnosti tega pojma, a poudariti velja, da mu znajo ustrezno vsebino dati tudi naši najmlajši. In kar je zelo pomembno: zave- dajo se ciljev, ki naj bi jih dosegali z varčevanjem. Varčujemo za zvezdice Ne samo doma, v družini, tudi v vrtcih in šolah se otro- ci dnevno soočajo z vpraša- njem varčevanja. Kako ra- zmišljajo o tem pojmu in ka- ko konkretno varčujejo? Od- govore na ti dve vprašanji so nam dali Mojca, Primož, Ana, Tadeja, Damjan, Pri- mož, David in Mojca, otroci iz skupine malih šolarjev vzgojnovarstvene organiza- cije Anice Cernejeve, iz vrtca na Mariborski cesti v Celju. - Varčujemo z igračami, obleko, hrano, s papirjem, z barvicami in tudi z lučko. Ce ne moremo celo jabolko po- jesti, povemo tovarišici, da nam ga da samo pol. - Varčujemo pa zato, da dobimo zvezdico. Vsak, ki varčuje, dobi v razpredelnici zvezdico. - Moj bratec naredi čičko- čačko samo na eno stran pa- pirja in potem ga zabriše proč. Povem mu, da mora papir varčevati in risati čič- ke-čačke na obe strani. - Tudi v našem vrtcu so eni otroci, ki lomijo barvice in ne varčujejo s papirjem. Povem jim, da naj varčujejo. Ker če bomo zbrali veliko papirja, bomo šli na izlet. Doma varčujemo z bera^lnom In lučko - Doma varčmemo prav tako kot v vrtcu. Ce po nepo- trebnem gori lučka, jo vedno ugasnem. - Obleko čuvamo, tudi če je počečkana. - Pri nas varčujemo tudi z benzinom. Kakšne dolge vrste so bile, preden smo do- bili bone! Benzin je drag. - Da benzina ne trošimo, se vsak dan peljem k babici s kolesom. - Jaz pa varčujem doma z denarjem, da ga dajem v hra- nilnik in si bom za rojstni dan kupil safari avto. - Moja mamica pa gre zju- traj z avtobusom, ker benzin šparamo, oči pa gre s kole- som. - Tudi s pohištvom varču- jemo, da ne mečemo stolov po tleh. - Moj ati pa dela pri var stvu zraka in naravo varžuje. - Moj ati pa ne sme več nositi papirja domov iz služ be, ker mu je šef rekel, da ga ne sme več. - Nam pa hišnik popravi igrače in tako varčujemo. - Vse moramo varčevat ker vse veliko dinarje stane. - Tudi ko bomo veliki, b< mo morali varčevati. Ker i di odrasli varčujejo, ne san otroci v vrtcih... DAMJANA STAMEJCL Mojca, Primož, Ana, Tadeja, Damjan, Primož, David in Mojca v igralnici svojega vrtca. Majlien slišni krog darovitega godca Vilija Napoleon je nekoč rekel, da ima vsak njegov grena- dir maršalsko palico v tor- nistri. Že prav, toda izbira usode je muhasta. So ljudje, ki z mnogo truda, a tudi z veliko denarja le mukoma dosežejo nekaj, kar imajo nekateri prirojeno in bi vse to lahko zmogli, če bi bili prav usmerjeni in podprti. Pa ne da bi zdaj vpil »heu- reka«, češ z usmerjenim izo- braževanjem smo zgrabili vraga za rep in rešili vse pro- bleme in za vse čase in da se poslej ne bo noben talent zgubil in da bo poslej tudi vsak prišel tja, kamor sodi... No, kar zadeva Vilija Gučeka v Dobju rojenega, v Vrhu nad Laškim v gostilni rasto- čega in zdaj gostilničarja v Rečici, je nekaj zanesljivo. Ce bi se povsem posvetil glasbi, bi mu bilo ime daleč slišno. Za širšo javnost smo ga zbezali na svetlo pred tedni, ko je pri polovici sedemde- setih let, ves sivolas bil ne ravno drenovega zdravja. Nekoč gostilna, zdaj le še bi- fe, v ta-mali izbi razkazuje in- strumentov za orkester, dvo- je ali troje »frajtonerice«, klavirske in kromatične, pa bobnarski komplet, kitara, v predalih pa dvoje okarin. Brez dvoma bi še kaj bilo, nemara tudi violina, ki se jo je, za izjemo od drugih glas- bil, učil v celjski glasbeni šo- li v času, ko je obiskoval me- ščansko šolo. Kaj vem, če bi bil kdaj znan kot kakšen Ozim, toda ko s svojimi prsti prebira gumbe na svojih harmoni- kah, spoznaš, kaj ta instru- ment zmore; da nežno in drobno žgoli kot trilček, da gromko zadoni kot orgle in da množica basov ni samo zaradi lepšega, da vsi ti gum- bi čisto zares prav pridejo. Koliko viž, katere zna? Ka- tere ne? Stare viže, ki so jih pri nas poslušali na prelomu stoletja, če je to danes komu všeč aLi ne, čarajo čas, ko so ljudski godci ves predpostni čas preživeli pod tujimi stre- hami nad bogato pogrnjeni- mi svatovskimi mizami. Naučil se jih je od očetovega starega gramofona na vzmet in velikansko trobljo in sta- rih godcev. S količkaj posluha, je ve- ljalo gostilničarskemu pobu kak uporaben instrument igrati, da so se pivci, pevci, kramarji in sejmarji dlje za pivsko mizo zadržali. Vendar je Vili imel tanjši posluh kot kdorsibodi, ki na vse pretege razteguje mehe in grabi čim več gumbov hkrati, da bi se napak prijeti preveč ne sliša- li... Gučekova harmonika ne hrešči, ta poje. Ce kdaj prst dregne še soseden gubm, so to od dela in od mrzle vode, v pomivalnem koritu bifeja, otrpli prsti. In počasi igra, vsaj prve stavke melodije, če že potlej pohiti. V hitrici se da marsikaj »fu- šarskega« skriti, pravi in pri- trdi: »Tudi jaz ne igram rad, če igram sam. V ,bandi' se drug za drugim skrije!« Potem vzame v roke kita- ro, položi na vrat kozarec in melodija strun te zaziblje na južnih sapah Havajev; pre- menja harmoniko in se spre- hodi skozi svet popevk, ki so jih avtorji zagrešili od dvaj- setih let naprej, če pa se pev- ski krog k pesmi ravna, ga ni dura, v katerem bi jim ne bil s spremljavo. Po svatbah ni veliko igral, le redko kdaj. S harmoniko po svetu ni šel. Za druge vrste popotovanja so mu vsi- lili hudo nepriljubljen in- strument, strelno železo. Morda je prav zato toliko ra- je v varnem zavetju svoje to- čilnice. Raje ima, da ljudje prihajajo k njemu - na drugo stran točilne mize. Njegove viže so odnašali v svet za spomin zdomci, zdraviliški gostje na trakovih kaset, pred tedni pa so mu zavalo- vile po srednjih valovih ra- dia Celje ter oni dan na pla- ninskem srečanju v Grižah. Eno je pribito. Od harmo- nike se ne bo ločil, razen zgrda. Ni ga težko pripraviti do tega, da si jo položi, nežno kot ljubico, v naročje, se na- šobi, tako da pokrije z zgor- njo ustnico spodnjo, malce pripre veke in že sta na peru- tih užitka - Vili in njegova harmonika. JURE KRASOVEC 14. STRAN - NOVI TEDNIK 17. IWAREC lOfc Delo, ki ni jrredno plačila Dogodek, ki se mi je pripe- til pred nedavnim, me je ta- ko prizadel, da želim, da zanj izve tudi širša javnost. Zapo- slen sem v Cinkarni Celje. Dne 1. 12. sem bil sprejet v bolniški stalež kot želodčni bolnik. Od takrat sem redno prihajal na kontrolo k zdrav- niku. Dne 8. 1. 1983 sem obi- skal tudi dežurnega zdravni- ka zaradi hudega vnetja v ustih. Dne 10. 1. 1983 me je baje iskal kontrolor bolni- škega staleža tovariš Stane Cevzar. Iskal me je pri sose- du, kjer me seveda ni mogel najti. Kontrolor je v moji od- sotnosti napisal zapisnik, v njem pa navedel, da me v času kontrole ni bilo doma in da je podan sum, da po- poldan šušmarim. Za obisk kontrolorja sem izvedel pri zdravniku, ki mi je izročil tudi zapisnik. S tem zapisnikom sem odšel na zdravstveno skupnost k to- varišici, ki nadzira delo kon- trolorja. Pri njej sem bil 31. 1. Tega dne sem imel tudi kon- trolo zaradi sladkorne bolez- ni v zdravstvenem domu, za- to me dalj časa ni bilo doma. Menim, da je tovarišica takoj ukrepala na mojo pritožbo zaradi netočnega zapisnika kontrolorja. Po vTnitvi do- mov me je namreč na dvori- šču čakal kontrolor. Bil je ra- zburjen in edino, kar ga je zanimalo je bilo, zakaj sam vozim avto, ko sem vendar bolan. Nisem imel možnosti, da mu dokažem, da sem bil pri zdravniku. Ponovno sem dobil zapi- snik, v katerem kontrolor umika svoj zapisnik z dne 10. 1. 1983, ker da je prišlo do netočnih podatkov in je zato takšna tudi njegova ugotovi- tev. Priznam, da je kontrolor pH)pravil svojo zmoto, zani- ma pa me. zakaj je v zapisni- ku z dne 31. 1. navedel, da se kot zavarovanec ne držim zdravniških navodil in da kršim člen št. 6 Pravilnika o bolniškem redu in kontroli. Ker lahko dokažem svojo upravičeno odsotnost z do- ma. me to še bolj preseneča. Sprašujem se, če se kon- trolor zaveda t)dgovornosti, ki mu jih nalaga družba. Bol- niku. kakšen sem jaz. s svo- jim ravnanjem le še poveču- je gorje. STANE PUNGERSEK Cesta na grad 25. Celje Odgovor strokovne službe SIS Strokovna služba Občin- ske zdravstvene skupnosti Celje izvaja kontrolo bolni- škega staleža za organizacije združenega dela, ki so spre- jele Pravilnik o bolniškem redu in kontroli delavcev v bolniškem staležu. Tako je tukajšnja strokov- na služba sprejela tudi naro- čilo za kontrolo bolniškega staleža za tov. PUNGER- SEK Staneta. Delavec, ki opravlja dela in naloge kontrole bolniške- ga staleža. je izvršil kontrolo dvakrat in sicer; 10. 1. in 31. 1. 1983. Iz obeh zapisnikov o izvršeni kontroli in izjav de- lavca. ki opravlja kontrolo, ter prizadetega uporabnika, ugotavljamo, da ni bil kršen postojjek, da je bil, izvršen v skladu z zgoraj citiranim pravilnikom. Do nesporazuma pa je prišlo zato, ker tov. PUN- GERSEK delavca strokovne službe, ki opravlja kontrolo ni seznanil, da je bil kritične- ga dne (31. 1. 1983) na pregle- du v Dispanzerju za diabeti- ke v ZC Celje in ne pri svo- jem lečečem zdravniku v obratni ambulanti, kjer je delavec strokovne službe iskal podatke o pregledih imenovanega. Strokovna služba je ugoto- vila. da je bila trditev tov. PUNGERSKA točna (da je bil v dispanzerju), zato je po- stopala tako, da materialno ni bil oškodovan, ker ni bila ugotovljena kršitev bolni- škega reda. Izvajanje laične kontrole bolniškega staleža (t.j. če za- varovanec upošteva pravil- nik o bolniškem redu) je zelo težavna in občutljiva služba, zato tudi v množici primerov lahko pride do neljubih odnosov in prizadetosti, za kar se imenovanemu opravi- čujemo. V času vsesplošnih stabili- zacijskih prizadevanj pa mo- ramo vsi skupaj glt^ati, da se bomo tudi na področju bolniškega staleža odgovor- no in racionalno obnašali. VLADIMIR KUSTRIN Lep osmi marec Vsako leto pripravi naše Društvo upokojencev Griže proslavo za Dan žena. Tudi letos je bilo tako in poskrbeli so tudi za prevoz žensk izpod Mrzlice in Zagrebena. Tako so omogočili vsem ženskam, da so se udeležile proslave, kjer se nas je zbralo okoli šti- rideset iz naše krajevne skupnosti. Pozdravni govor je imel tov. Zabovnik, otro- ški zbor je zapel nekaj lepih pesmi, muzikant pa je zai- gral poskočne viže, da smo ženske lepo zaplesale. Člani društva so posebej čestitali oseminosemdesetletni Mari za njen jubilej. Sledila je za- kuska, ob koncu pa smo si zaželeli, da se ob letu sp>et dobimo za naš praznik. Društvu hvala za lepo praz- novanje. Bralka iz Zabukovice Ponovno o cesti, dolgi leto dni Takoj po objavi mojega prispevka v Novem tedniku sem se nameravala ponovno oglasiti, vendar sem raje po- čakala na odgovor in poja- snilo odgovornega tovariša iz (^KOP. Rada pa bi pove- dala, da je njegovo pojasnje- vanje precej oddaljeno od re- snice. čeprav se tovariš skli- cuje na razne pristojne orga- ne. komisije in strokovnjake. K njegovemu odgovoru pa bi imela naslednje pri- pombe: »Lokalno pot v vasi Sp. Negonje« GOKOP ni pri- čelo uporabljati »preteklo le- to«, ampak že jeseni 1981. Najbrž ta »pot«, kakor jo imenuje tovariš, res ni nasta- la po ustreznih načrtih. Na- stajala je počasi, a vztrajno in - kar je bistveno - /.adovolje- vala je F>otrebe vaščanov. Po- leg navedenih »nekaj centi- metrov ugaskov« so vaščani v cesto nasuli še nekaj tovor- njakov (za začetne razmere kar primernega) odpadnega materiala iz steklarne, nanj pa še precej m^ gramoza. Tu- di Krajevna skupnost Roga- ška Slatina je eno sezono pri- spevala 40 m^ gramoza (s tem, da smo prevoze plačali sami in sami tudi posipali ce- sto). Ob cestišču res ni bankin. Toda - ali so bankine ob va- ški cesti zares potrebne in smo jih upravičeni omenjati in se nanje sklicevati? Da pa ni odvodnih jarkov - je tudi svoja zgodba. Odvo- dni jarek je bil izkopan od Butove hiše (stoji priblično na sredi poti do gradbišča) pa do potoka, ki teče nepo- sredno ob gradbišču. V tem delu je bil res potreben, saj voda priteka iz odtočnega kanala Butovih. delno pa tu- di iz bližnjega močvirja. Ven- dar pa odvodnega jarka ni več. Iz preprostega razloga: težki tovornjaki so cesto ta- ko razrinili. da so jarek pre- prosto zasuli in počasi izrav- nali s cesto. Vaščan, nekda- nji cestni delavec, ki je v vsem času največ skrbel za cesto, je po vsem tem dvignil roke... In še nekaj je, kar tudi dvi- guje vrednost tej »poti«. Na- mreč - betonirani most, ki smo ga zgradili povsem sa- nni, brez ustreznih načrtov in brez finančne pomoči. Ta most še vedno trdno stoji tik pred vhodom na gradbišče in kar dobro prenaša vse tež- ke tovornjake, ki vozijo pre- ko njega. Upam, da je iz vsega nave- denega vsaj nekoliko razvi- dno, da to le ni bila »pot« ali »kolovoz« ampak kar soli- dna cesta, ki je povsem zado- voljevala naše potrebe. Zanimiva je tudi navedba tovariša, da jih »krajevna skupnost ni nikoli opozorila na poslabšano cestišče.« Po- javi se vprašanje: mar ni uporabnik prvi, ki mora opa- ziti poslabšano stanje in se torej brez dodatnih opozoril pKjtmditi za normalizacijo stanja? Iz tega tudi sledi, da naša opozorila (torej opozori- la navadnih vaščanov) niso vredna omembe, da nekaj , pomeni le opozorilo nekoga od zgoraj. In končno - kdo p>oravzaprav tvori krajevno skupnost? Mar nismo to vsi prebivalci tega območja? Nekoliko smešno je tudi sklicevanje tovariša na to, češ »da dvomi v to, da so pisca članka pooblastili predstavniki preostalih tri- najstih družin.« Mar je po- trebno za to, da opišeš re- snično dogajanje, ki ni v skladu z našim družbenim sistemom, ne z dobrimi med- človeškimi odnosi, posebno pooblastilo? Resnici na lju- bo, posebnega, »od zgoraj« podpisanega pooblastila r^s nimam. Mislim pa, da so se vaščani strinjali z menoj že 23. 11. 1981, ko sem na GO- KOP napisala prošnjo oz. pritožbo in so jo predstavni- ki trinajstih družin lastno- ročno podpisali. (Kopijo na srečo še vedno hranim.) Morda pa bi bil zadosten razlog za pisanje že ta, da sem večkrat poklepetala s kakšnim sosedom in da so bili vsi po vrsti zelo ogorčeni nad stanjem ceste. Da se je vsak strinjal s tem, da bi bilo potrebno nekaj storiti, da pa smo le redki zbrali dovolj po- guma za to. Naj dodam še to, da so vaščani (velika večina) preprosti delavci Steklarne, Zdravihšča in KORS, da imamo telefon le v dveh dru- žinah in da torej ni čudno, če se ostali vaščani niso javno pritoževali. - Čeprav so se in torej tudi ta tovariševa trditev ni točna; Tov. Vostner je ustno opo- zoril in prosil vodjo gi-adbi- šča, naj nekaj ukrene glede ceste, enkrat pa je na GO- KOP tudi telefoniral; tov. Še- ligo J. je bil že jeseni 1981. osebno na GOKOP. kjer so ga odpravili s prazno oblju- bo; v vsem tem času pa je (poleg mene) na GOKOP večkrat telefonirala še tov- . Seligo E. In še pripomba k predzad- nji alinej i tovariševega pi- sma. Piše, da so »zadnje več- je vzdrževanje cestišča opra- vili decembra 1982...« S tem najbrž želi dokazati, da je bi- lo moje pisanje v začetku ja- nuarja zares neutemeljeno. Resnica pa je naslednja: To je bilo zares njihovo zadnje večje vzdrževanje cestišča, a obenem je bilo tudi prvo večje vzdrževanje. In opravi- li ga niso decembra 1982, ampak konec januarja 1983. Naj povem še - zakaj? Ko sem poslala svoje pi- smo na vaš naslov in čakala na objavo, sem v svojih ra- zmišljanjih prišla do različ- nih zaključkov glede tega, kako bodo po objavi v GO- KOP reagirali. Zato sem tele- fonirala tov. Kitu in po nje- govih obljubah (ki jih že dol- go znam na pamet) sem ome- nila tudi možnost, da bo o tem nekje pisalo. Očitno je to vžgalo, ker so čez dva dni res začeli z nasutjem in delo končali 24. 1. 1983, torej tri dni pred objavo članka. Vendar mislim, da s tem nasutjem cesta še zdaleč ni postala »sodobno cestišče«, saj so se že po nekajdnevnih vožnjah s tovornjaki začeli sjjet kazati sledovi blata in začele nastajati luže (ker ob- cestni jarek ni bil ponovno izkopan). Blatna je ostala tu- di cesta nekaj deset metrov ob gradbišču, ki so jo v za- četku uporabljali, po posta- vitvi mreže okrog zemljišča pa zanemarili. Na tem delu ceste se tudi zbira in zadržu- je voda, ki priteka z utrjene- ga in dvignjenega gradbišča. Blato pa se je od tu - razum- ljivo - preneslo še kakšnih dvajset do trideset metrov po cesti naprej. Pravzaprav to skoraj ni omembe vredno, če primerjam s prejšnjim stanjem ceste. Vendar pa - posledice so tu in najbrž bo- do še tako dolgo, dokler ne bomo vaščani spet organizi- rali kakšno »akcijo«. Dvomim tudi v tovariševo trditev, da bo potem, ko bo (HOKOP prenehalo uporab- ljati cesto, le-ta ostala nam še dolgo v uporabi, po njego- vem mnenju mnogo boljša kot je bila.Mislim. da je pri tako veliki obremenitvi ce- ste s strani GOKOP kaj take- ga nemogoče, razen če bi uničeno cesto sproti poprav- ljali. Upam, da sem s tem vso stvar še nekoliko osvetlila, čeprav ne s strokovnega sta- lišča. Upam tudi. da zaradi tega prizadeti tovariši ne bo, do užaljeni. Ni moj namen_ da bi se šla z nekom besedno vojno ali da bi iskala dlako v jajcu. Želim le, da bi se izboljšal naš čut za pravič. nost in pomoč delovnemu človeku, ki pravzaprav niko- li ne ve, na koga bi se obrnil za pomoč v stiski. Upam tu, di, da bodo tovariši v GO. KOP odslej na cesti tudi re- dno popravljali, kar bodo uničili in da ne bo vse to pi, sanje imelo ravno nasprotne- ga učinka kot si ga želimo oz. pričakujemo. BETKA HALU2AN Sp. Negonje Številne prireditve v Domu v Domu upokojencev smo pripravili že tretjo proslavo, namenjeno nam, upokojen- cem. O prvi sem že pisal, druga je bila ob Pustu, tretjo pa smo skupno pripravili za 8. marec. Povabili smo tudi pevski zbor Društva upoko- jencev iz Celja. Deklamirala je Katica Tuta, Mihael Nerad pa je prebral Prešernovo pe- sem Mati. Jože Baver je v imenu vseh čestital ženskam za praznik. Tudi ta prireditev je med upokojenci požela velik uspeh in si potnic, ki 3 rnu bile všeč in jih začel adlegovati. Ena med nji- li mu je bila še posebej ječ in Jeftimije se je tesno tisnil k njej. Očitno pa njej j bilo do njegovih nežno- ti, zato mu je pregriznila lesno uho. • V petek zvečer sta se v (ostilni »Lavrič« stepli dve 5enski in tako dokazali, da jvakopravnost žensk sega ydi na to področje. M. je lapadla Zvonko J. s krajšo /erigo, potem pa uspela še jred prihodom miličnikov pobegniti. • Dragotin H. iz Džur- tianca, ki je zaposlen v i^ljski Cinkarni, je prejšnjo gredo delal v nočni izmeni. V četrtek zjutraj pa se mu (li ljubilo na delavski avto- bus. Odločil se je za pivsko turnejo po Celju, čez štiri ure p)a se je spet vrnil v Cin- karno in zahteval prevoz do doma. Napadel je tudi vra- tarja, ker pa je kazalo, da se zlepa ne bo umiril, so ga miličniki pridržali do iz- treznitve. • Neznani vlomilec je vdrl v drvarnico v Pucovi 4 in odnesel smuči. Letošnja smučarska sezona se sicer bliža koncu, toda vlomilec očitno misli tudi naprej. • Noči postajajo vse to- plejše, zato lahko tudi p^ nočnjaki ostajajo zunaj dlje kot pozimi. Da jim ne bi bilo dolgčas, večkrat tudi kaj razbijejo. Tako so milič- niki prejšnji teden v Celju zabeležili kšu- precej prime- rov takšnega vandalizma. l^a Lavi so nezneuni nepridi- pravi zažgali javno telefon- sko govorilnico, uničili so prometne znake v Novi va- si in Dečkovem naselju, miličniki p« so poleg tega še našli razbite svetilke v Aškerčevi ulici in razbite klopi pri vrtcu v krajevni skupnosti Slavko Šlander. S. S. Grob vandalizem v Preboldu Družbena samozaščita Je padla na Izpitu Skupina petih fantov, med njimi mladoletnik in najstarejši, ki jih šte- je že sedemintrideset, je v noči od četrtka na petek v Preboldu dobese- dno podivjala. Na osnovni šoli Slav- ka Slandra so pijani fantje razbili precej stekel v vrednosti skoraj 1(W.OOO dinarjev, očitno pa jim to ni bilo dovolj in na najbolj nizkoten na- čin so oskrunili še spomenik naro- dnega heroja Slavka Šlandra. Šlan- drovemu spomeniku so fantje odtrga- li glavo, se znašali nad njo, zakurili ogenj ter potem glavo vrgli vanj. Flazumljivo je, da dogodek odmeva po vsej Sloveniji. Ob tem pa se pojav- lja nekaj vprašanj, na katera bodo v Preboldu morali dati odgovore, kajti kot na dlani je, da je tokrat družbena samozaščita v tem kraju padla na izpi- tu. Kako bi si sicer lahko razlagali, da prav nihče v središču Prebolda ni sli- šal divjanja fantov in ne nazadnje žvenket stekel, ki so jih razbijali. Toli- ko bolj zaskrbljujoče je tudi to, da gre za mlade ljudi, ki so že doslej »sloveli« po različnih izpadih, pa se s tem ni prav nihče posebej ukvarjal. Na petko- vi seji komiteja za SLO v preboldski krajevni skupnosti, je predsednik zbo- ra krajevnih skupnosti žalske občin- ske skupščine Valter Zupane, sicer krajan Prebolda, jasno povedal, da so mladim razgrajačem vse prevečkrat pogledali skozi prste, že zaradi njiho- vih staršev, ki so skorajda neranljivi. V zadnjem primeru so dejanje storili mladi ljudje, za katere ne moremo reči, da imajo takšne starše. Toda, kot na dlani je, da je v veliki meri za takšna dejanja kriva tudi vzgoja. Zanimivo je bilo tudi mnenje predsednika OK ZKS iz Žalca Franca Kalška, ko smo ga pKJvprašali, če misli, da je v tem primeru šlo za namerno blatenje revo- lucije in njenih pridobitev. Franc Kal- šek meni, da ne gre za to. Vprašati se bo treba, kaj so v Preboldu storile družbenopolitične organizacije, še zla- sti mladinska ter drugi, da bi mlade ljudi, ki so problematični v svojem ob- našanju, pritegnili k delu ter jih znali pridobiti na svojo stran. Dogodek je seveda treba obsoditi ter storilce kaznovati na primeren način. Tciko, da bo kcizen na njih vphvala vzgojno. Navsezadnje gre za mlade lju- di, ki bi jih vendarle še lahko spravili na prava pota. JANEZ VEDENIK Zapeljal v živo mejo Po Prijateljevi ulici v Celju se je vozil z motorjem AN- DREJ KUČER, 19, iz Žalca. Ker pa je vozil prehitro, ga je zaneslo v živo mejo. Kučer in sopotnik MIRKD SKALICKV, 18, iz Celja sta dobila več zlo- mov. Dohitel pešca in ga zbii Po desni strani ceste je iz smeri Šmarja proti Bistrici ob Sotli hodU FRANC ULCNIK, 35. V Polju ga je dohitel voznik osebnega avtomobila FRANC LOJEN, 30, iz Hrastja, ki je vo- zil z zasenčenimi lučmi in zato pešca prepozno opazil. Zadel ga je ter zbil po cestišču, pri tem se je Ulčnik huje ranil. Z avtomobilom po ievi strani Po lokalni cesti v Gk>rici pri Slivnici je vozil po levi strani cestišča voznik osebnega avto- mobila BRANKO HRIBAR, 26,-iz Kostrivnice, ki je zadel pešakinio ZVONKO GRAC- NER iz Šentjurja. Poškodbe so bile tako hude, da so morali Gračnerjevo prepeljati v celj- sko bolnišnico. Trije ranjeni Ker je vozil prehitro, je voz- nika osebnega avtomobila KARLA KRAČUNA, 42, iz Šmiklavža na lokalni cesti v Tmovljah zaneslo v levo, kjer je trčil v avtomobil, ki ^ je nasproti pripeljal DUŠAN VENGUST, 21, iz Ljubečne. V nesreči, pri kateri so ocenili škodo na okoU 60.000 dinarjev, se je huje poškodovala sopot- nica v Kračunovem avtomobi- lu, l^e poškodbe pa imata voznik Vengust in njegova so- potnica. Prehitro skozi podvoz v steno podvoza v Tremarjih se je zaletel voznik" osebnega avtomobUa NEDELJKO BJELCEVlC, 28, iz Trbovelj, ki je prehitro pripeljal Lz celj- ske smeri. Pri nesreči se je hu- je poškodoval sopotnik MILE ŠUŠNICA, 24, iz Trbovelj, ki so ga prepeljali v celjsko bol- nišnico. Na Ceilsifem Je vse več icrlminala Kriminaliteta na celjskem območju že nekaj let nara- šča. Statistike, ki jih je pri- pravila Uprava za notranje zadeve, pa kažejo, da se je najbolj povečala prav v pre- teklem letu. Zabeležili so kar 5961 kaznivih dejanj oziroma 36,3 odstotkov več kot leto poprej. Najbolj se je povečalo šte- vilo tatvin. Zabeležili so jih 2940 ali za 43,1 odstotkov več kot predlani. Obravrmvali so tudi 1180 veUkih tatvin (za 46 odstotkov več), zelo pa se je povečalo tudi število gulju- fij. Lam je bUo predvsem veli- ko vlomov v avtomobile, vlo- milci p>a, E)oleg tehničnih predmetov, vse pogosteje kradejo tudi bencin. Tatovi se vse bolj zanimajo tudi za kolesa in kolesa s po- možnim motorjem. Lani so jih ukradli kar 758. Precej jih miličniki kasneje najdejo, vendar pa jih pravi lastniki ne pridejo iskat. Tako imajo trenutno kar 276 koles in ko- les s pomožnim motorjem, za katera ne vedo, čigava so. Lani se je na Celjskem pre- cej povečalo tudi število po- žarov in nesreč pri delu. Vzrok za te dogodke je naj- pogosteje malomarnost od- govornih in drugih oseb. Skupna materialna škoda, ki je bila povzročena s kazni- vimi dejanji v preteklem le- tu, znaša nekaj manj kot 90 milijonov dinarjev. Nerazi- skanih p)a je ostalo 42,1 od- stotkov kaznivih dejanj. S.SROT Malomarm^ spet neki požare Zaradi nekajdnevnega sušnega obdobja in seveda precejšnje mere malomarno- sti so morali gasilci v zadnjih dneh spet nekajkrat posre- dovati. Gorele so suhe trav- niške površine, v Teharju pri Celju pa tudi mešani gozd. Gasilci in štabi civilne zašči- te opozarjajo, da je prepove- dano kuriti odpadke v bližini suhih travnatih površin in gozdov. Vsi, ki tega ne bodo upoštevali, bodo kaznovani. Nekaj takih neprevidnežev so miličniki na Celjskem v preteklih dneh že ovadili to- žilstvu. Uradna izjava Temeljnega Javnega sodišča v CeiJu Iz ovadbe organov za no- tranje zadeve, ki jo je Te- meljno javno tožilstvo enota v Celju, sprejelo dne 11. 3. 1983 (isti dan, ko je bilo deja- nje naznanjeno) in drugega zaslišanja osumljencev, ki je bilo dne 12. 3.1983, izhaja, da so Zupančič Dušan, roj. 1954, Stanič Bogdan, roj. 1963, Herodež Zdravko, roj. 1946, Osmani Mehdija, roj. 1952 in st. ml. S. D., vsi sta- nujoči v Preboldu oziroma bližnji okolici, zaenkrat ute- meljeno usumljeni kaznive- ga dejanja poškodovanja tu- je stvari po čl. 177/1 KZ SRS in kaznivega dejanja p>oško- dovanja stvari, ki so poseb- nega kulturnega ali zgodo- vinskega pomena po čl. 178/1 KZ SRS. Za vsako od dejanj je zagrožena kazen do 5 let zapora. Dosedanje ugotovi- tve kažejo, da so se zgoraj omenjeni, dni 10. 3. 1983, ne- kaj pred polnočjo, po konča- nem obratovalnem času v »Hotelu Prebold«, kjer so nekateri od njih pred tem popivali, zbrali na prostoru p»ed »(Dsnovno šolo Slavka Slandra« v Preboldu, kjer sta dva izmed mih pred tem zakurila ogenj. Že vinjeni so tu še nadaljevaU s popiva- njem. Ob tem so nekateri izmed njih na osnovni šoli razbili več stekel in jk) prvih nestrokovnih ocenah pov- zročili za okoU 80.000 din materialne škode. Za tem pa so osumljenci tudi oskrunili doprsni kip narodnega hero- ja Slavka Slandra, ki je stal pred šolo. Kip so prevrnili s podstavka, ga vlekli več me- trov in ga tudi nekoliko po- škodovali. Zlasti slednje de- janje, ki je vzbudilo širšo ogorčenost so po dosedaj znanih podatkih storili vplivom alkohola, kar kažejo nekatere ugotovitve organov za notranje zadeve ob ogledu in sicer sledovi bruhanja in razbijanja steklenic na kipu. Okoliščine, ki so dosedaj zbrane ne kažejo, da bi bilo dejanje storjeno iz političnih nagibov, vendar preiskava v tej smeri še ni končana. Organi za notranje zadeve so v zvezi s tem nerazumlji- vim izpadom vandalizma te- koj ukrep^ ter o tem obve- stili tudi javnega tožilca in preiskovaLiega sodnika. Vsi osumljenci so bili po dejanju prijeti in privedeni k pre- iskovalnemu sodniku ter za- slišani. Na predlog tožilstva so dva izmed osumljencev (Dušana Zupančiča in Bo- gdana Staniča) priprli. Zoper vse je tožilstvo že zahtevalo preiskavo. JAVNI TOŽILEC MILAN BIRSA »Nenavadna smetana« Pred časom smo že ob- javili nekaj primerov kr- šitev Zakona o zdrav- stveni neoporečnosti ži- vil in predmetov splošne rabe, ustreznih pravilni- kov in podzakonskih predpisov. Zanimivo je, da se število tovrstnih kršitev, ki so po tem za- konu gospodarski pre- stopki (kazni so od 50.000 din do 500.000 din za pravne osebe in od 5000 din do 10.000 din za odgo- vorne osebe), ne zma^šu- je. Bilo bi jih še dosti več, če bi tržne inšpekcije imele na razpolago do- volj finančnih sredstev za stroške kontrolnih pregledov in če bi občani ravnali bolj »samoza- ščitno«. Ugotovljene nepravil- nosti bi morah prijavljati tržnim inšpekcijam, več- krat in bolj kot pa dose- daj. Na sodišču ugotavlja- mo, da nastajajo takšni gospodarski prestopki tu- di zaradi t. im. objektivnih okoliščin ! slabi oz. težki delovni pogoji, stara in izrabljena tehnologija, sla- ba kvaliteta surovin, itd.). Ugotavljamo pa tudi, da v vseh obravnavanih prime- rih odgovorne osebe le ni- so ravnale z vso skrbnost- jo in vestnostjo in da so bile, kot pravimo pravni- ki, malomarne do dela (nezavestna malomar- nost). Sodišče v takih pri- merih niti odgovornih oseb niti pravnih oseb ne more oprostiti odgovor- nosti za gospodarske pr^ stopke. Objektivne okoli- ščine namreč na gospo- darski prestopek nimajo vpliva. Sodišče jih upošte- va le pri odmeri kazni kot okoliščine, ki vplivajo na to, ah naj bo kazen večja ali manjša. V primerih, ko gre za osnovne prehram- bene proizvode, isreče so- dišče pri odgovornih rela- tivno visoke denarne kaz- ni, seveda upoštevajoč vse olajševalne in obteže- valne okoliščine. Higiensko oporečna ži- vila (ali neužitnost, kot re- čemo sicer), bi namreč lahko povzročila hujše ok- vare zdravja. Sodišča zato skušajo z visokimi denar- nimi kaznimi vplivati na obdolžene pravne in od- govorne osebe, da v bodo- če ne bi več ponavljale po- dobnih dejanj ter da bi z izrečenimi visokimi de- narnimi kaznimi bil dose- žen tudi namen opozoril- nega vpliva na vse ostale delavce pri podobnih de- lih, zlasti odgovorne osebe. Sodišče ie v nekem takšnem primeru obsodi- lo pravno osebo na 100.000 din denarne kazni, odgovorno osebo pa na 5000 din denarne kazni. Delovna organizacija je namreč v svoji pekami proizvedla ter dala v pro- met v trgovski poslovalni- ci 50 kg po 2 kg polbelega kruha. I^gledani vzorec tega kruha v teži 0,25 kg je vseboval zametke in in- sekte črvov in hčink bele bEuve. Delovna organiza- cija in odgovorna oseba sta na glavni obravnavi v svojih zagovorih poveda- la, da pekarna v obravna- vanem primeru ni upo- rabljala svoje oz. domače moke, temveč moko iz drugega območja države. Toda ta moka ni bila ve- dno najboljše kvalitete, saj je bila že ob dobavi večkrat močno črviva. Za- to je bilo obratovodjo v pekami ves čas strah, da bo prišlo do takšne hi- gienske oporečnosti kru- ha. Da bi to preprečil, je naročil serviserju, da pre- gleda sita. Serviser teh sit, ki so v stroju in niso vi- dna, ni v redu nastavil. Po njegovem odhodu so mo- rali sita ponovno razstavi- ti in sestaviti. Toda bistve- na opustitev obratovodje, zaradi katere je tudi bil kazensko odgovoren za nastalo posledico je bila ta, da ni izmenovodji noč- ne izmene naročil, da naj očisti tehtnico za moko in mešalec za testo. Ustrezno navodilo oziroma nalogo bi lahko dal pismeno, po dmgem delavcu, ah pa bi zvečer celo sam prišel v pekarno in storil vse po- trebno. Tako skrbno in pazljivo bi moral ravnati še zlasti, ker je poznal sla- bo kvaliteto uporabljene moke. Tako je pekama proizvedla in dala v pro- met okoli 50 kg »higien- sko oporečnega« polbele- ga kruha. Kruh je sicer re- klamirala le ena stranka, medtem ko je dmga stran- ka poslovodkinji trgovske poslovalnice »higiensko oporečnost« kruha le omenila. Stranki, ki je kruh reklamirala, je očit- no prekipelo, ko je opazila ostanke črvov in ličink bele barve. Ti so priplava- li na površino, ko je na- drobila kruh v mleko. Ni šlo le za nekaj črvov in li- čink bele barve, temveč kar za lepo »smetano«. Tržni inšpektor in stro- kovnjaki so namreč ugo- tovili, da so ti tujki bih vi- dni že ob prerezu kruha. Sodišče je v zadevi izreklo pravni in odgovorni osebi relativno visoki denarni kazni in je dalo večjo teht- nost gospodarskemu pre- stopku. Kruh je namreč pri nas še vedno osnovna hrana, obdolženca pa sta bila za takšen gospodar- ski prestopek tudi že prej enkrat obsojena. BRANKO VITEZ 18. STRAN - NOVI TEDNIK 17. IWAREC lOfc 1. Antibiotiki so snovi, ki uničujejo bakterije. Danes poznamo cel kup različnih antibiotikov, znanstveniki pa kar naprej odkrivajo nove. Vemo da so prvi antibio- tik odkrili pred 50 leti na plesni, ki se je razvila na želatini pomešani s sladkorjem in soljo. Po tej plesni je snov dobila tudi ime - penicilin. Kmalu pa se je pokazalo, da tudi druge glive »izdelu- jejo« podobne snovi - antibiotike, vendar ti uničujejo tudi takšne mikrobe, ki jim penicilin ni kos. Najpo- membnejše glivice so aktinocimete, ki žive predvsem v gozdnih tleh. Čeprav sorodne, pa aktinocimete ra- zlično delujejo na različne mikrobe, v odvisnosti od vrste prsti. Tako danes veliki laboratoriji raziskujejo vzorce prsti iz vseh delov sveta, da bi odkrili nove antibiotike. Ali veste iz katere plesni dobivamo penicilin? 2. V azijskih kuhinjah, predvsem pa v kitajski in japonski kuhinji, v precejšnji meri uporabljajo neko vrsto morske školjke z okroglimi luknjicami postrani. Francozi ji pravijo ORMEAU, Italijani ORECCHIA MARINA, Kitajci BAU JEV, pri nas pa je znana kot morsko ali Petrovo uho. Školjko prodajajo posušeno, v konzervah ali pa svežo (blizu nahajališč). Konzervirana je izredno okusna, na žalost pa tudi zelo draga, lahko rečemo ena najdražjih jestvin na svetu. Japonci in Kitajci jo uporabljajo predvsem za pripravo juh. Meso školjke je tako spolzko, da moramo za rezanje upora- biti žiletko. Ali veste za ime školjke po katerem je znana po vsem svetu? 3. Na Taboru, vzhodno od Gorice je 25. februarja 1945 neka partizanska enota popolnoma razbila nem- ško posadko in pregnala tudi nemško kolono ki je prišla na pomoč. V bojih je padlo 59 Nemcev, izgubili pa so tudi precej opreme in orožja. Odgovori: vovoina VNHvan VHSiAOzva si e aNOTvav z INsa^c^•5LLSVdo^ i HOROSKOP % OVEN_20. 3.-20.4. Te dni bodite zelo potrpežljivi, le tako boste premostili težave, ki se vam bližajo. Rešili boste tudi staro obveznost. Osebno aktivnost nadaljujte še naprej. Slišali boste ugodno vest o znani osebi. Samo z opazovanjem ne boste dosegli ničesar. Zdravje bo dobro. • BIK 20.4.-21.5. Počutili se boste vedno boljše, tako da vas morebitne krize ne bodo motile. Nasprotno, iz nekaterih bi se že lahko naučili nekaj za \na- prej. Zadovoljni boste z dogodki, ki vas čakajo. Denarno stanje bo boljše. Ravnajte tako, da bodo vsi zadovoljni, najprej pa vi. • DVOJČKA 21.5.-21.6. v odnosu na preteklo obdobje ne bo večjih sprememb. Vsakdanje obveznosti in službeni stiki se dobro razvijajo, zato ne boste ner- vozni. Sklenili boste novo poznanstvo. Nekateri boste sklenili po- membno poznanstvo osebnega značaja. Počasi se daleč pride tudi v ljubezni. • RAK 21.6.-23Ž7! Prihajate v zelo aktivno obdobje. Povečale se bodo odgovornosti, le te boste uspešno obvladali. V družbi ostanite na isti ravni, le pazite na obnašanje. Denarno stanje bo boljše. Kar zadeva ljubezen, ne pozabite na rek »Zanesi se na svoje kljuse.«_ • LEV 23.7.-23.8. Dnevi pred vami prinašajo razburjanje, zadovoljstvo, manjše uspehe in še kakšno skrb. Obnašajte se bolj aktivno, čeprav nimate volje. Možne so napake, vendar jih boste odpravili sami. Določen osebni načrt boste morali odložiti. Kar zadeva ljubezen, »Enkrat ni noben- ih__ • DEVICA_23. 8.-23. 9. Obdobje pred vami ni rožnato, vendar prevladujejo dobri trenutki. Veliko napora in energije boste vložili v nek načrt, vendar ne priča- kujte ugodnih rezultatov. Ob koncu tedna pričakujte ugodnosti osebnega značaja, v zamenjavo za nerazpoloženje. Prilagodite se partnerju. • TEHTNICA 23. 9.-23. m Pred vami je obdobje nesoglasij, sporov in skrbi. Ker bo tako stanje še trajalo, ne boste zadovoljni. Krivi ste delno sami, delno pa okolica. Problemov v ljubezni ne boste reših, če boste le razmišljali. • ŠKORPION 23.10.-22.11. Zaenkrat še traja ugodno obdobje, možne so nenadne spremembe. Ne bodo zelo neugodne, vendar vas bodo motile. Obnašajte se, kot da se ni nič zgodilo. Pazite na osebo blizu vas, njeno obnašanje ruši vaš ugled. Obnovite staro ljubezen.__ • STRELEC_22.11.-22.12. V obdobju pred vami se boste veliko gibali, sklepali nova poznanstva in potovali. Zelo boste aktivni in približuje se naloga, o kateri ste že razmišljali. Pazite na izjave, da jih ne bodo pozneje uporabili proti vam. Misli vam uhajajo k stari simpatiji. • KOZOROG 22.12.-20rT v poslovnem življenju se pojavljajo hitre spremembe, ki prinašajo hitro rešitev vsakodnevnih obveznosti. Ce ne boste upoštevali nasve- tov sodelavcev, uspeh ni zagotovljen. Tisto, kar zares želite, je še daleč. • VODNAR 20.1.-19.2. v načrte pred vami boste vložili veliko napora, odrekanj in energije, da boste dosegli rezultate. Naleteli boste na težave, vendar vztrajajte. Družabno srečanje bo prešlo v trdno prijateljstvo, s poslovnim ugo- djem: Dovolite samemu sebi več čustev. • RIBI 19.2.-20.3. ■Se vedno je pred vami ugodno obdobje, čeprav se ob koncu tedna obetajo prve neugodnosti. Le-te so povezane z vašo službo in to s sporom okoli določene ideje. Obeta se krajše potovanje:Prosti čas posvetite družini, posebno mlajšemu članu. Znana oseba vam pri- pravlja presenečenje. ^ marec 1983 novi tednik - stran 19 ^e navajeni Ko so nedavno na seji predsedstva občinske l^onference SZDL v Celju razpravljali o investicijah, je beseda nanesla tudi na to, da naj tji gradili »sosedje« prašičjo farmo, i »Se zavedate, do kakšnega onesnaženja vode Itji prišlo, če bi prišlo tu do kakšne havarije!« je 'med drugim menil Marjan Ašič. In do onesnaženega ozračja«, ga je opomnil nekdo drug. I »Ah, na slab zrak smo že navajeni«, mu je odgovoril tov. Ašič. Dežnik Slišali smo, naj bi nad celjskim območjem naredili raketni dežnik pred točo. Nekateri predlagajo, naj bi naredili podoben dežnik tudi pred cenami. Povsem nepotrebno: cene vendar ne padajo! Ponudba že Na oddelku galenterije celjskega Teka ponujajo bogat izbor potovalnih in nakupovalnih torb. To je že lepo! A kaj ko zadnji čas vse manj potujemo. In kupujemo tudi. Naše vprašanje Ali veste, kakšna je razlika med celjskim sejmom rabljenih avtomobilov in tovarnami avtomobilov? Na sejmu je v teh toplejših dneh že lepo zacvetela trgovina z vozili, tovarne pa raje čakajo na nove cene! Neca se išče Neca Falk je novinarki Novega tednika povedala, »da se najprej išče v tekstih«. Neca je med drugim napisala tudi pesmico Lepa frizurca, prima punca. Tu se je najbolj našla. Kaj mi nuca mesnica, če mesa ni v^ njej! Pojdi raje po regrad - pa boš žive! cenej! Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve. Tisto pa, tam na sestankih, je brez haska - to se ve! Dalmatinska kuhinja v celjski Turški mački so bili pred časom dnevi dalmatinske kuhinje. Gostje so lahko tu naročili jedi, ki jih sicer poleti ob morju ne moreš dobiti. Hladna stanovanja Žalčani so že marsikatero stvar zgradili na kmetijskem zemljišču. Zdaj pa se jim je zataknilo. Zgradili so stanovanjske bloke, ne morejo pa kotlovnice. Česar nista naredila Zavod in Skupnost in prepozno tudi Sekretariat, je naredil zakon. Ta zakon je mnoge pogrel - stanovanja pa so ostala mrzla! Država 2e dostikrat sem videl in nekajkrat sam preži- vel, pa me vendar zmeraj na novo pretrese, kako je takole kulturnoumetniško društvo cela država in kako so v njej bolj ali manj razviti prav vsi resoni, od zunanje politike (kot ji strežemo na tej turne- ji) do kadrovske politike (le- tos bo spet dobre pol stotnije mladih pritiskalo v vrste Ko- lede), gospodarstva (ne, če vzamemo samo vse premo- ženje, ki ga skrivajo naše garderobne skrinje) pa tja do pravnega reda in do kazno- valne politike. Kakšna šola za življenje! Ne šola,.v katero te vpišejo, temveč šola, ki se ji zapišeš. Vse od osnovne šole do doktorata iz samo- upravljanja. Bedak, kdor te- ga ne vidi! Slaboumen si- stem, ki misli, da bi se dalo zgraditi demokratično ali ce- lo samoupravno družbo mi- mo takih prvin. Korenček stržem takemu sistemu. Razen, seveda, če bi to bil naš družbeni sistem. Hoplal Naši Clevelandčani Tu ima slovenski jezik svoj po- seben rokav. Slep rokav, morda celo zmeraj bolj pli- tek, toda voda, čeprav dosti- krat z zelenjem angleščine prekrita, je dovolj čista in bi- stra. Nekateri v šali pravijo, da se je ravno v tem rokavu ohranila slovenščina, v ži- vem toku slovenske reke pa da se je spridila. Nekateri to celo čisto resno (in grenko) mislijo. (Nekateri so si, žal. sploh odvzeli pravico, da bi se veselili šumenja živega to- ka slovenske reke). In potem se najdemo še taki, ki pravi- mo, da imajo tile rojaki na neki način prav. Ne tako, da bi se oni lahko hvalili, pač pa tako, da bi se morali mi do- ma zamisliti. Tu se naši rojaki samoza- vestno in podjetno ukvarjajo s političnimi vprašanji, saj so zdaj volni časi. Revolucije najbrž ne bo. Ve se, za koga bo kdo volil, a ve se tudi, kateri bodo in kateri ne bodo zmagali. Pred volitvami se tudi slovenska narodna skupnost visoko nosi kot ne- vesta, ki ji snubcev ne manj- ka. Pa tudi sicer slovenska narodna skupnost ni kar ta- ko. Od nje vodi dosti potov do mestne hiše in ta pota so shojena v obeh smereh. Tu tudi cerkev združuje svoje, zraven jih pa malce razdružuje od drugih. Tu imajo generacijske stopnice mestoma še prav posebno ostre robove. "Ri nekateri iz- gorevajo patriotizem poseb- ne vrste, tak, ki naj združuje vse slovenstvo v č\Tsto celo- to, toda samo zase, brez slo- venstva v Sloveniji; nekak- šen izseljeniški separatni pa- triotizem. Tu nekateri tako malo vedo ali hočejo vedeti o Sloveniji, da bi ji kmalu pri- pisovali še inkvizicijo. Mor- da ne znajo drugače. Morda se jim preprosto ne izteče drugače. Tu se Slovenci išče- jo in razhajajo med seboj, s Hrvati se tudi družijo in ne družijo, pa z drugimi Jugo- slovani, a samo nekoliko. Bratstvo in enotnost naših narodov ima tu drugačne ko- renine in drugače zeleni. V glavnem pa so tu naši hkrati ameriški Slovenci (med Slo- venci) in slovenski Ameri- kanci (med Amerikanci). Kdor bi ga rad prikrajšal za ponosnega Amerikanca v njem. ta se naj tudi za Slo- venca pod nosom obriše. Tu ni lahko biti generalni konzul ne generalna konzul- ka (in. če smemo verjeti izja- vam neposredno prizadetih, tudi ne njen mož), a tudi ni nehvaležno in ne jalovo. Kar zraven moraš biti in mnogim podrobnostim se moraš na- lašč posvečati, ko da so hudo pomembne. In marsikatero modro požreti, kakor pač ge- nerali z nasmehom izgublja- jo bitke, da bi zmagali vojni. Kako Je bilo v mestni hiši ali. kaj je zamudil cleveland- skižupan 20. STRAN - NOVI TEDNIK 17. IWAREC lOfc Za manjše postave Pripravila Dušiia Sorn v tej številki bom nameni- la nekaj besed tistim, ki so manjše postave. Predvsem morate paziti, da obdržite pravilna razmerja - propor- ce; da prikrijete pomanjklji- vosti in da ne porušite narav- nih razmerij. To kar pristaja velikim (veliki karo vzorci. veliki cvetovi, široki ovratni- ki), nikakor ne pristoji majhnim. Lepe in nežne fi- gure so najboljše v mehkih, malo polnejših tkaninah; a ne v tankih in grobih. Majhnim najbolj pristajajo tople barve v svetlih odten- kih, ki povečujejo linijo. Tudi modni dodatki: tor- be, pasovi... naj bodo majhni. Obleke naj se konča- jo nekje na sredini kolen ali tik pod njimi, saj ta dolžina najbolj podaljša figuro. Raz- ni tričetrtinski plašči močno skrajšajo figuro, zato so naj- bolj primerni plašči, ki sega- jo okoli kolen, to je t. i. cha- nel dolžina. Letos moderni brezrokav- nik si lahko nadenete, toda sega naj le do pasu. Nogavi- ce naj bodo v svetlih tonih, enako čevlji. Škornji naj ne segajo le do gležnjev, takšni so primerni le poleg hlač; drugače nosite visoke, ki jih naj pokriva krilo. Velike rute raje zamenjajte z manjšimi in ožjimi šali. Torej oblecite vse, kar je nežno, majhno in nevpadlji- vo, takšno kot je celotna va- ša figura. Klasika in šport Današnji prvi model je strog, klasičen, medtem ko je drugi izrazito športen. Oba imata kanček letošnjega mo- dnega trenda: črte, raznoter barvast jeans. Blazer in krilo sta klasič- nega kroja, narejena iz letos zelo aktualnega lanu. Krilo je ozko, blazer pa je sešit kot jopa in podložen z drugo- barvnim blagom. Črte dopol- njujejo zavihki na rokavih. manšete na žepih in rob pre- klanega ozkega krila. Bluza je, enako kot dodatki, črta- sta. Jeans komplet sestavljajo podaljšane hlače, prevezane z dvojnim pasom, tričetrtin- ske dolžine. Bluzon ima gu- be podložene z živobarvno flanelo. Blazer in razporek na hlačah se zapenjata s pri- tiskači. Kaj bomo delali v oicrasnem vrtu? Okrasni vrt je v tem mesecu že potreben večje pozor- nosti. v marcu je že primeren čas za obrezovanje vrtnic, hortenzij in drugih okrasnih rastlin. Zdaj pregledujemo in pripravljamo gomolje gladiol in jih shranimo na su- hem prostoru v eni plasti. Pomembno je vedeti, da okrasne rastline, ki so bile zaščitene pred mrazom (rododendroni, azaleje in po- dobne), ne odkrijemo prezgodaj, kajti najnevarnejše so spomladanske pozebe ob sončni ožigi. Vrtni ?e v marcu brez bojazni odgmemo ali odkrijemo. Največ ljubiteljev spomladi nabavlja mlade rastline za svoje okrasne vrtičke. Ce hočemo nekatere cvetlice vzga- jati doma, je zdaj skrajni čas, da jih posejemo. Take so salvija, vednocvetoča begonija ali lobelija in podobno. Ko sneg skopni in se trate osušijo, jih temeljito pregra- bimo ter tako odstranimo od zime odmrle bilke ter trato obenem prezračimo. Priporočljivo je izvršiti prvo gnojenje trat in sicer tako, da posipljemo (tudi na sneg) umetno gnojUo NPK 16-16-16 (200 kg na ha). Šele, ko trate začnejo vegetacijo, začnemo gnojiti z dušičnimi gnojili - KAN (150 kg na ha). Pri tratah je spomladi pomembno, da jih povaljamo. Valjamo, ko zemlja ni preveč mokra! Delo v društvu v teku so prve priprave na redni občni zbor, poleg tega, so med drugim, člani komisije za tekmovanje med celj- skimi šolami obiskali vse šole ter se tam dogovorili o poteku tekmovcinja in drugi problematiki v tej zvezi. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE Zraif v Celju VREMENSKE RAZMERE: V preteklem tednu je prevladovalo pravo pomladansko vreme z jutranjimi temperaturami okrog-1 "C, opoldanskimi med 16 in 18 °C in večernimi med 5 in 10 °C. V soboto je naše kraje zajel val hladnega zraka, ki je povzročil kratkotrajne padavine in ohladi- tve. ONESNAŽENOST ZRAKA: Šibek, vendar stalen veter pretežno zahodne smeri in stalen dotok hladnega zraka v višinah, sta preprečevala tvorbo močnej- ših inverzij. Le 7. 3. je dnevna povprečna koncentracija žveplo- vega dioksida presegla dovoljeno mejo 0,30 mg SOJm^ zraka. Onesnaženje zraka je bilo manjše tudi zaradi manj intenzivnega ogrevanja. Vodja enote za varstvo okolja ANTON STERGAR žužki v fižolu Spoštovani I V Novem tedniku sem zasledil rubriko strokovnih nasvetov. Sam imam že nekaj let črviv fižol, iz črvov v fižolu se pozneje izležejo žužki (hroščki). Zanima me, kdaj se žužki razlezejo. Ali že na njivi, ko fižol še raste, ali pozneje na podstrešju, ko se suši. Prosim za strokovni nasvet, kako lahko takšne žužke odpra- vimo. Mogoče s kakšnim škropljenjem, ali na kakšen drugačen način? Beno Pečar, Seliškarjeva št. 2, Šent.iur nri Cel.iu Tole pismo našega bralca smo vtaknili v današnjo rubri- ko Strokovnih nasvetov. Od- govor zanj smo poiskali v le- tošnjem Kmetijskem priroč- niku, ki je izšel v knjižnici za pospeševanje kmetijstva pri CZP Kmečki glas. O škodljiv- cih v zrnju piše dr. agr. in oec. Jože Maček, še posebej na 101. strani o fižolarju. Povzemamo! Fižolar (Acanthoscelides ob- tectus Say) Hrošček fižolar je dandanes razširjen že v vseh naših po- krajinah. Pred štiridesetimi ali petdesetimi leti so ga poznali le na Primorskem in v okolici Brežic, kamor so ga zanesli iz Italije oziroma Hrvaške. Mar- sikje zelo otežuje gojitev fižola in je velika verjetnost, da je tudi ta hrošček vsaj deloma pripomogel k temu, da pride- lujemo čedalje manj fižola. Fižolar, ki sodi v družino hro- ščev semenaijev, je dolg 3 do 5 mm. Zgoraj je rjavo zelene barve, po vsem telesu drobno dlakav, s sivimi podolgovatimi lisami na pokrilju. Zadek, ki ni do konca pokrit s pokrovkami, in trebušna stran sta rdečkasto obarvana. Samica fižol^a od- loži na dozorevajoče fižolove stroke na polju ali na fižolovo zrnje v shrambah od 50 do 100 jajčec, nato pa pogine. Pri tem- peraturah, nižjih od 15 stopinj Celzija, samica ne more odla- gati jajčec. Cez teden ali mesec dni se iz jajčec izležejo ličinke, ki so nagubane, belkaste, z rja- vo glavo in dolge do 4 mm. Za- vrtajo se v fižolova zrna. V enem jih je lahko do 30. Ko dorastejo, so dolge 4 mm. Nji- hov razvoj traja 3 do 8 tednov, pri višjih temperaturah je kraj- ši, pri niqih pa dciljši. Ličinka se zabubi v zrnu, v votlinici, ki si jo je sama izgrizla. Pokrita je le z lupinico zrna, ki jo nato hrošček, ko se izleže iz bube, z lahkoto predre in zleze na pro- sto. Razvoj od jajčeca do hro- šča traja pri 25 °C dva meseca, v kurjeni sobi čez zimo pa 4 do 5 mesecev. Na leto ima torej 3 do 5 rodov. Fižolar škoduje predvsem fižo- lu. V napadenih zrruh je več luknjic, tudi do 20, in v vsaki se je razvijala po ena ličinka. Zato ostane v zmu malo vsebi- ne in še ta ostanek ni upora- ben, ker so v votlinah iztrebki ličink, ki smrde, ter je zato na- paden fižol neužiten; celo do- mače živali ga ne marajo. Fižo- lar lahko izjeda tudi zrnje dru- gih stročnic: boba, graha, leče, soje in grašice, le v sili se loti tudi zrnja koruze. Poleg splošnih načinov pre- prečevanja in zatiranja, ki ve- ljajo za večino škodljivcev shramb, moramo tega škod- ljivca zatirati že na polju. Ko stroki dozorevajo, jih mora- mo poprašiti z malationom P- 5, radotionom P-5, etiol pra- hom P-5 in 2 odstotnim praši- vom diazinona. Prašenje čez 10 dni'ponovimo. - UM Zajec po lovsko Potrebujemo: enega kunca, težkega do 2 kg, dve žlici svinjske mati, 30 g moke, tri šalotke, dve žlici paradižni- kove mezge, štiri žlice drobno zrezanih gob, pol litra be- lega vina, šopek dišavnic. Kunca razrežemo na kose in jih dobro popražimo na vroči masti, potresemo z moko, jim dodamo sesekljano šalotko in pražimo vse skupaj tako dolgo, dokler moka ne porjavi. Nato zalijemo meso z vinom in toliko vode, da ga tekočina ravno pokrije, dodamo še paradižnikovo mezgo in šopek dišavnic, ga solimo, pokrijemo in počasi dušimo eno uro. Potem dodamo jedi še gobe in vse skupaj dušimo do konca. Preden jo damo na mizo, odstranimo z nje maščobo in jo potresemo s sesekljanim peteršiljem. Jegulje in petnajst let raziskovanj Piše Ignac Jevnišek Skrivnost drstenja je- gulj je leta 1920 dokonč- no pojasnil danski razi- skovalec JOHANNES SCHMIDT. Po petnajst- letnem iskanju je doka- zal, da se vse evropske jegulje drste v Sarga- škem morju med 20. in 30. stopinjo severne širi- ne ter 50. in 65. stopinjo zahodne dolžine. Tako je bila pojasnjena skriv- nost, stara več tisoč let. O je^lji je prvič pisal največji antični filozof in naravoslovec Aristotel. Ve- del je, da jegulje zapuščajo reke in se vanje nikdar več ne vračajo. Zrele samice ni našel, zato je sklepal, da je- gulje zrastejo iz »črvov«. Verjetno je s tem mislil li- činko jegulje. Rimski pisa- telj Plini j je trdil, da jegulja zgublja delčke kože, iz ka- terih potem zrastejo mlade jegulje, grški pesnik Op- pian pa je vedel povedati, da se jegulje parijo s ka- čami. Nagel vzpon Cerkve v srednjem veku je privedel do zastoja prirodnih znano- sti, tako do osemnajstega stoletja niso vedeli o jegulji drugega kot to, da se seli v morje, v reke pa se vračajo le drobne ličinke. V večini so mislisli, da je jegulja zi- vorodna in mnogo časa je preteklo, da so ugotovili, da zajedalci v jeguljii»em dro- bovju niso živi mladiči. F*redvsem je tedanje znan- stvenike oviralo dejstvo, da ne morejo najti spolno zre- lih samcev ali samic in tako dokazati obstoj jajčnikov in semenjakov. Sredi prejšnega stoletja pa so v Tirenskem morju ujeli prvo ličinko jegulje, za ka- tero so najprej mislili, da je nova vrsta ribe. S tem je bila uganka o jegulji že del- no rešena. Kmalu sta itali- janska biologa Calandrucio in Grassi ulovila še več teh primerkov in jih poimeno- vala »leptocefali«, kar bi v prostem prevodu pomenilo - vitkoglavci. Na odprtem morju pa sta istočasno uje- la tudi vmesno obliko med mlado jeguljo in ličinko. Odprto pa je bilo še po- membno vprašanje: v kate- rem morju se jegulja drsti. Biologi so sklepali takole: če ne moremo najti zrelih jegulj, moramo iskati ličin- ke. In čim manjše bodo li- činke, bliže bomo drstišču. Tako je začel leta 1904 Schmidt na ladji Thor si- stematično raziskovati od severnega Atlantskega oceana in Baltiškega morja proti Sredozemlju. Ugoto- vil pa je, da na odprtem morju najde več leptocefa- lov, kot pa v bližini Sredo- zemlja in to ga je po petnaj- stih letih pripeljalo do Sar- gaškega morja. Borovnica Borovnica je vsem dobro poznana zdravilna rastlina. To je majhen, do 3 dem visok grmiček s številnimi stebli in vejicami. Te nosijo kratko peci jate jajčaste liste, ki so drobno nazobčani. Borovnica ima drobne in neznatne rdečebele cvetove, iz katerih se razvije čmomodra ja- goda. V Severni Ameriki raste velika borovnica, ki ima večje plodove. Vrtnarjem se je posrečilo vzgojiti več sort in med njimi je nekaj takih, ki zrastejo do 4 m visoko. Za nas je pomembna naša sorta borovnic (Vaccimum myrtillus L.) Pri njej so zdravilni listi in plodovi. Plodove nabiramo zgodaj poleti, ko so to temno modre jagode, polne sladkega soka. Liste nabiramo pozno pomladi, ko še ni plodov in tedaj vsebujejo največ zdravilnih snovi. Plodove lahko posušimo in takšni vsebujejo veliko čre- slovine in črno modro barvilo. Creslovina deluje blago- dejno na vneto sluznico prebavU in sicer tako, da se zmanjša izločanje sluzi. Prisotno barvilo močno obarva kožo in sluznico, kar pomeni da se močno veže na povr- šino. Deluje baktericidno, torej onemogoča normalno rast bakterij in s tem zmanjša vnetje. Zato so suhe borovnice odlično zdravilo pri driskah najrazličnejše vrste. Iz suhih borovnic si lahko pripravimo čaj, ki ga pijemo večkrat na dan. Z njim si lahko izpiramo vneto ustno votlino in z njim tudi grgramo, če nas boli grlo. V ta namen skuhamo žlico suhih borovnic v litru vode. Ce pa je driska dolgotrajna, si lahko pripravimo zmes iz svežih borovnic ali kuhanih, posušenih s skuto. Ta kaša je eno najodličnejših in najhi- treje učinkujočih mašil, pri driskah, zlasti pa še pri akut- nem črevesnem katarju. Tudi driske pri otrocih hitro pre- magamo z borovnicami. Namesto diete z jabolki ali kore- njem lahko damo dojenčkom borovnice, oziroma borovni- čev sok. Ponekod dajejo zdrobljene suhe borovnice po žličkah dojenčkom, ki jih mučijo prebavne motnje. Kmalu zatem postane blato dojenčkov modro črno in s tem driska preneha. Drug, vzporeden učinek je pa ta, da z blatom izločen borovničev prah ustroji boleč, moker ekcem na dojenčkovi ritki in ga odpravi. Zdravilni so tudi borovničevi listi, ki vsebujejo arbuto- zid in flavonske heterozide ter glikozid mitUin. Vse te naštete substance delujejo diuretično in s tem se pospe- šuje izločanje raznih presnovkov ter tudi sladkor, če ga je preveč. V ta namen vzamemo eno žlico dobro posušenih iri zdrobljenih listov ter jih poparimo in pustimo, da se čaj popolnoma ohladi. Pijemo po tri skodelice čaja na dan pred jedjo. Ce nas muči sladkorna bolezen, si lahko pripra- vimo mešanico iz posušenih borovničevih listov, koruznih laskov, regratovih korenin, kilavca, rmana in posušenih fižolovih luščin. Eno žlico te mešanice poparimo s pol litra vrele vode, pustimo da se ohladi in pijemo čez dan po požirkih. S tem čajem bomo odpravili neugoden učinek žeje, ter bomo zmanjšali količino sladkorja v krvi. BORIS JACJODlC 17. MAREC 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 17. IWAREC lOfc IHAREC 1983 NOVI TEDMK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 17. IWAREC lOfc Marija Pušniic - najstarejša v iViatliali Ob našem obisku v Mat- kah smo se oglasili tudi pri Mariji Pušnik. S svojimi 89. leti je najstarejša krajanka. Z možem sta že leta 1955. postavila eno prvih hiš ob lokalni cesti. V Matkah pa živi že od 1940. leta. Imela je težko mladost. Ta- ko kot naše babice in dedki, ki so preživeli obe vojni, imeli kup otrok, hodili služit po gosposkih hišah ali se udinjali bogatim kmetom. Marijin rodni dom je " Smartnem v Šaleški dolini, zapustila ga je stara komaj trinajst let. Po materini smrti se je namreč oče oženil z dru- go in mačeha je bila, kot jo srečujemo le v pravljicah. Svoji pastorki je rezala tanek kos kruha. ■ Trinajstletna je tako skusi- la naporno delo služkinje pri gosposki od Prebolda do Ce- lja, nič bolje se ji ni godilo pri bogatih kmetih. V zakon, poročila se je že kar v letih, je pripeljala tri otroke. Mož je bil rudar. Naj- prej v Velenju nato v Zabu- kovici. Kmalu sta se jima ro- dila še dva otroka. Skupno so nekako prebrodili tudi najtežja vojna leta, kjer je en sin padel, ostali so dokončali šole in že imajo svoje druži- ne. Marija ima danes osem vnukov in devet pravnukov. Devet let je že vdova. Pra- vi, da ji nič ne manjka, da pa je hudo, če človek ne more več poprijeti za delo in je odvisen od drugih. 2ivi pri sinu. V največje veselje pa so ji, tako kot vsem babicam, vnuki in pravnučki. VVE Nekateri predlagajo povratek na kurjenje s premogom - zato, da bi se sami lahko posipali s pepelom? Človek je lahko hvaležen naravi, da mu je darovala - komolce. Pa ne bodo menda na zavodu za cene trdili, da je za zadnje povišanje cen krivo - pomanjkanje zavornega olja. Nekaterim bi se morala delovna doba vpisovati - v zdravstveno izkaznico. V nekaterih naših lokalih bi namesto napisa: tudi tukajpijete Merx kavo, moral biti napis - tudi tukaj ste nekoč pili Merx kavo. Šibka točka našega gospodarstva je med drugim tudi to, da med izvozne artikle sodijo - strokovni kadri Mnogo novih ukrepov je napovedanih za 1. aprila - da ne bo slučajno kateri od njih nagrajen za najboljšo prvoaprilsko šalo. MARJAN BRADAČ Po prvi regrat Pravijo, da je regrat zelo bogat z vitamini, železom in še čem, go- tovo pa je zelo okusen. Tudi veliko cenejši je, kot solata v trgovini ali na trgu, seveda če ga sam nabiraš. Prejšnji teden je bilo takih, ki so ga nabirali veliko. Med njimi je bil tudi Franc Cerenak, na sli- ki, iz Celja. T. '".^VCAR Ura je tričetrt na dve, začetek pasjega življenja, vse kar hodi in kar gre, stopa na pot brezupnega hrepenenja. Preskrba je »fuč*, umazano perilo, reducirana luč, maslo je slepilo, kava iluzija, žiletke ne dobiš, iskanje mesa loterija, sir je pojedla miš... Pa četudi sem le PES, je to vse RES. Sranga za nevesto Sranganje je lepa stara slovenska šega, po kateri mora ženin plačati odkupnino za nevesto, ki jo odpelje v drugo vas. Istok Posedel iz Polzele, ki je odpeljal Magdo Vošnjak iz Pariželj, je moral po polurnem mešetarjenju zanjo odšteti kar 8 tisočakov. Potem so jih fantje z mnogimi dobrimi željami spustili naprej v zakonski jarem. T. TAVCAR STROKOVNA UGOTOVITEV Slikar stoji ob svoji najnovejši sliki, ki prikazuje človeka, ki umira. »Kako se ti zdi? Kaj meniš?« vpraša svojega prijate- lja, internista. Internist pozorno pogleda. »Tifus,« pravi. »Tipičen primer tifusa.« Novi gralsifi prebivaici - stare navade Svojčas so se prebivalci Starega gradu branili pred napadalci tako, da so jih polivali z vrelim oljem in čez obzidje meti kamenje in druge predmete, ki so jim prišli pod roke. Čeprav Starega gradu že nekaj stoletij nihče več ne oblega, pa nO grajski prebivalci (Mencovi gostinci in izletniki) še vedno vneto mečejo čez obzidje vse kar jim pride pod roke (in kar' potrebujejo več). Pod starim grajskim obzidjem se je tako nabralo že nekaj kupov »pridobitev« sodobne civilizacije. S. SB*-