GEOGRAFSKI OBZORNIK predmetov? • Kako uvesti v geografijo nove eksaktnejše metode in moderno tehniko? Razlogi, zaradi katerih smo odlašali z nadaljnjo reformo sedanjega študijskega programa, so bile tudi nekatere temeljne dileme, ki so se pojavljale že skraja in o katerih kaže spregovoriti nekoliko podrobneje. Nič manj pomembni niso bili nekateri "banalni" razlogi: nejasnosti glede obveznosti študentov in učiteljev (ali bo trajal študij 3000 ali 3600 ur, ali bo delovna obveznost učiteljev ozi- roma asistentov 5 oziroma 7 ali 7 oziroma 11 ur na teden, koliko ur bo odpadlo na pedagoško-psihološke predmete, kaj bo s skupnimi predmeti (STM, predvojaška vzgoja, slovenščina). Vendar pa so bile poglavitne nekatere temeljne dileme, ki jih doslej nismo mogli dokončno razvozi jati. • Ali uvesti poleg dvopredmetnega študija tudi eno- predmetni ("čista geografija")? Število zagovornikov enopredmetnega študija se veča. Poudarjajo, da bi dobili s tem geografe raziskovalce, znanstvenike in zlasti "aplikativce", ki bi se uveljavili v praktičnih nepedagoških poklicih. Študij bi se poglobil in tehnič- no izpopolnil. Ločitev pedagoške smeri bi omogočila boljšo pedagoško pripravo učiteljev. Med pomisleki moramo navesti predvsem probleme z zaposlovanjem, saj bi morali obe smeri ločiti že ob vpisu. S tem bi nastali za kasnejše diplomirance veliki problemi ob morebitnem menjanju zaposlitve. Tu žal prihaja do izraza in veljave majhnost slovenskega trga. Razen tega nimamo nikakršnih analiz, koliko diplomantov ene smeri bi potrebovali na leto. Problem je tudi, ali bi kadrovski sestav na oddelku zmogel povečano obre- menitev, ki jo prinaša takšna delitev, zlasti ker bo priš- lo v naslednjih letih do znatnih sprememb. • Več ali manj smo enotni, da je obremenitev slušateljev z urami prevelika, da bi morali povečati izbirnost predmetov, omogočiti študentom, da več berejo in se sami izobražujejo in manj sedijo v predavalnici, da je potrebno več seminarskega dela itd. Zal ob sedanjih normativih vsega tega ni mogoče uveljaviti. Neizpol- njevanje norm povzroči znižanje dohodka. Razen tega bi zniževanje učne obveznosti moralo biti simetrično in bi moralo zajeti tudi B predmet in skupne predme- te. Glede slednjih je na fakulteti v prevladi mnenje, da so odvečni (marksizem, predvojaška) ali pretirano zastavljeni (pedagoško-psihološki prdemeti). Sodimo tudi, da bi moral biti enopredmetni študij zahtevnejši od dvopredmetnega pedagoškega, sicer bomo ostali brez učiteljev geografije. Računati moramo, da sluša- telji največkrat sledijo najlažjim študijskim kombina- cijam in žal šele ob koncu študija ugotavljajo, da imajo težave z zaposlitvijo ob takšnih povezavah. V tem pogledu smo tudi v zadregi, ali povezave spodbujati ali zavirati. Nekatere med njimi so smiselne (npr. z zgo- dovino), druge so delno zaživele (z geologijo), tretje pa so problematične, ali pa se niso dale izpeljati (z ekonomijo). • Prav tako smo si več ali manj enotnega mnenja, da je treba študij vsaj na nepedagoški smeri modernizirati in uvesti matematizacijo in računalništvo. Ob tem se nam zastavlja vprašanje, kje dobiti ustrezne strokovnjake, ki bi obvladali geografijo in matematiko, statistiko, računalništvo itd. Nedodelanost v tem smislu je bil glavni razlog, da sicer sprejeti enopredmetni učni načrt nismo pričeli izvajati in še vedno nismo prišli do njegove bolj popolne oblike. Pri modernizaciji obstaja še ena nevarnost: ti predmeti lahko postanejo sami sebi namen, če jih učitelji ne bodo vključili v ostali pouk geografije. V ta namen bi morali učitelji dopol- niti svojo izobrazbo na področju statistike, matematike in računalništva. Problem je tudi, koliko regionalne geografije sveta predpisati tistim, ki študirajo eno- predmetno geografijo in se bodo prvenstveno ukvar- jali s Slovenijo in Jugoslavijo ali le izjemoma z dolo- čenimi tujimi deželami. • Poslednja misel pa nas opozarja na ključno vprašanje celotne reforme (z njo bi sploh morali začeti naša razmišljanja), kakšen profil geografa si zamišljamo in kakšen profil geografa bomo potrebovali v prihod- nosti. Glede tega pa obstaja zelo veliko različnih mnenj. Nekatera so podkrepljena z dokazi, druga so bolj intuitivna. Sodim, da bi tudi ta okrogla miza lahko k tem razmišljanjem veliko doprinesla, če se bo le hotela ukvarjati s to ne ravno hvaležno temo. MISLI PRED NOVIM SPREMINJANJEM ŠTUDIJSKEGA NAČRTA GEOGRAFIJA NA FF Ivan Gams Leta 1985 uvedeni sedanji učni načrt geografije na FF (12) je med drugim opustil dvostopenjski študij (2 + 2 leti), ki je absolventom zdaj ukinjenih pedagoških akademij omogočil nadaljevanje študija. Študijsko "po- nudbo" novo vpisanim je obogatil s štirimi tako imeno- vanimi izbirnimi področji, ki so: • pedagoška dvopredmetna geografija, • nepedagoška dvopredmetna geografija, • pedagoška geografija in geologija, • nepedagoška enopredmetna geografija. Na smer pedagoška geografija in geologija se je 34 GEOGRAFSKI OBZORNIK doslej vpisalo zelo malo slušateljev. O tej smeri tu ne bo govora. Izbirno področje nepedagoška enopredmetna geografija je bilo oblastveno sicer potrjeno skupno z osta- limi, Oddelek pa zanj ni izdelal podrobnega predmetnika in ni objavil razpisa za vpis. Slušatelji vseh treh dvo- predmetnih "izbirnih področij" so v študijskem letu 1989/90 komaj prispeli v zadnji letnik, pa se že javljajo med učnim kadrom in še bolj med slušatelji kritike. Skup- no jim je mnenje, da je preveč predmetov in zato tudi preveč izpitov. Negodovanja je toliko, da bo nujno po- trebno začeti spreminjati obstoječi učni načrt. Temu so namenjene naslednje misli. Pogostejše menjave ali revizije učnega načrta same na sebi niso slabe, če študij izboljšujejo. Izboljšanje pa more zagotoviti le strokovna priprava. Pri povojnih spremembah pa so bile reforme opravljene brez njih. Tudi zdaj ne razpolagamo z analizami izpitnih uspehov naših slušateljev. Ti uspehi seveda tudi zavisijo od zah- tevnosti učiteljev, ki se s časom menjavajo in analiza je tako, kot vsaka druga, le eden od pripomočkov za primer- javo starega in sedanjega učnega načrta. To velja tudi za ocene diplomskih izpitov. Po več kot dvajsetletnem sode- lovanju pri njih se ne strinjam z mnenjem, da tam izkaza- no znanje upada. Po mojem vtisu vedo diplomanti v osemdesetih letih več o teoretski geografiji in geografiji Slovenije, kar v povezavi z diplomsko nalogo ugotavljamo na diplomskih izpitih, kot diplomanti iz sedemdesetih let. Oddelek za geografijo tudi ne vodi evidence o zaposlo- vanju diplomantov. Razmerje med zaposlenimi v peda- goških poklicih v osnovni in srednji šoli in ostalimi usta- novami t.im. prakse bi lahko bilo boljša osnova za raz- pravo, ali uvesti enopredmetno nepedagoško geografijo. Pri tem se je potrebno seveda zavedati spremenljivih možnosti za zaposlovanje izven šol. Zadnja desetletja smo bili priče, da so se našim diplomantom nekaj let na široko odprla vrata zdaj v hidrometeorološke službe, v regional- no-planerske zavode, zdaj v turizem, v statistiko, v razis- kovalne ustanove, vendar pa so se ta vrata po nekaj letih prav tako hitro zaprla kot prej odprla. Bolj kot na hitro se preminjajoče razmere, bi se morali pri spreminjanju študijskega načrta ob dejstvu, da bodo tisti, ki bi jeseni 1990 začeli študij po novem, zapus- tili fakulteto v letu 1995 ali kasneje, nasloniti na dolgo- trajnejši razvoj v sodobni geografiji in v družbi. Te dolgo- trajnejše razvojne smeri imenujem stalnice. Ena od prvih stalnic je spoznanje, da je za študij zahtevnejših strok učni uspeh bolj odvisen od osebnostnih kvalitet kot od razlik v visokošolskem učnem načrtu in izobraževanju. Zal smo pri tem vprašanju še vedno pod- zavestno usmerjeni iz prvih povojnih let, ko je bil dialek- tični materializem učna snov srednjih in visokih šol. Po njem je mogoče osnovne človekove sposobnosti bistveno spremeniti z izboljšanjem okolja. Pomen osebnostnih kva- litet so zgodaj v povojnih letih spoznale nekatere naše stroke, ki si z delovanjem med srednješolci prizadevajo pritegniti k vpisu na univerzo najboljše učence. Naši fizi- ki, matematiki, kemiki in delno biologi razlagajo privlač- nost in pomembnost svoje stroke že v zadnjih letnikih srednje šole. Boljšim omogočajo delo v njihovih labora- torijih, prirejajo republiška in državna tekmovanja v znanju in najboljše nagrajujejo. Geografi smo se sicer zgodaj vključili med organizatorje taborov v okviru gi- banja Znanost mladini. Po njihovem koncu pa smo pre- pogosto izgubili stike z najboljšimi in jih nismo načrtno pritegovali k vpisu na univerzo. K večjemu vpisu na štu- dij geografije in s tem k večji selekciji s sprejemnimi izpiti bi prispevali, ako bi med drugim prirejali krajevne in republiške kvize, najboljše nagrajevali z brezplačno ude- ležbo na geografskih ekskurzijah in podobno. Pomembnosti osebnostnih kvalitet za študijski uspeh se zaveda vsak kritični učitelj, ki spoznava veliko razliko v znanju, ugotovljenem na izpitih. Pri istih učiteljih, uč- benikih in predmetih je razlika večkratna. Pri kvalitetnem geografskem znanju je po mojih izkušnjah ta razpon v mejah 1 : 10. Pri tem mi pomeni kvalitetno geografsko znanje tisto, ki ga slušatelj osvoji do take mere, da lahko samostojno analizira svojo okolico in dogajanja doma in v tujini. Samo tako znanje je zagotovilo, da ne bo zapadlo devetim desetinam v šolah pridobljenega in že v šolah pozabljenega znanja. Čeprav bi bil ta razpon manjši od 1 :10, se moramo le zamisliti ob dejstvu, da družba troši za enega slušatelja velika sredstva, geografi pa napravimo, glede na ta sred- stva, izredno malo, da bi pridobili k vpisu za visokošolski študij boljše kadre. Z njimi bi dvignili splošno klimo v letnikih, ki sama na sebi vzpodbuja zanimanje za geogra- fijo. Boljši diplomanti bi tudi dvignili ugled naše stroke v šolah in v praksi. Drugo stalnico pomeni opuščanje pretežno memoar- skega osvajanja snovi v prid teoretskemu in didaktičnemu izobraževanju. Ta tendenca je opazna na vseh naprednih univerzah. V primeru geografije je utemeljena z vedno lažjo dostopnostjo zlasti regionalnogeografskih podatkov, ki jih lahko v novejšem času dobimo iz učbenikov, kom- pendijev, iz strokovnih in javnih časopisov in sredstev javnega obveščanja. Čeprav se pretežno memoarski pouk brez iskanja globjih zakonitosti in zvez javlja v vseh panogah (tudi splošne ) geografije, je najbolj zakoreninjen v regionalni geografiji. Žal moramo pri diplomskih izpitih vedno na novo ugotavljati nezadostno znanje o medseboj- ni povezanosti geografskih dejavnikov v regionalne struk- ture. Za to nekateri tudi niso intelektualno dorasli. In to 35 I GEOGRAFSKI OBZORNIK po pouku geografije v osnovni, srednji in visoki šoli, kjer so vsaj dvakrat morali poslušati regionalno geografijo vsega sveta. Sedanji učni načrt geografije na FF, ki se drži več kot desetletne delitve ur na enake deleže fizični, družbeni in regionalni geografiji, obsega predavanja iz regionalne geografije vseh kontinentov. To prakso so na številnih naprednih univerzah nadomestili s poukom re- gionalne geografije vzorčnih dežel. S tem so prispevali k spoznavanju regionalnih struktur obravnavanega ozemlja. Tega znanja velik del literature ne daje dovolj, tudi zato, ker je vedno manj kompleksno izobraženih geografov- -piscev učbenikov. Na Zahodu je študij geografije na univerzah navadno od začetka deljen na fizično ali druž- beno smer. Del slovenske regionalnogeografske literature sveta, ki ne ustreza načelom kompleksne geografije in ne povezuje naravnogeografskih in družbenogeografskih pojavov v luči medsebojnega vplivanja, ostaja na idejnih izhodiščih prvih povojnih let. To trditev izražam tu po nesistematičnem pregledu prve povojne literature v knji- žnici Oddelka za geografijo FF. Dokončno podobo bi lahko dala poglobljena študija. Teza je naslednja. Stalinov dialektični materializem je že pred zadnjo vojno z ločevanjem nepovezanih počasnih naravnih od hitrejših, pretežno z razrednimi gibanji povezanih druž- benih procesov ločil geografijo v srednji šoli na fizično in družbeno geografijo in to tudi pri geografiji sveta. Za oba predmeta so izdali posebne učbenike (na primer za fizično geografijo Jugoslavije učbenik Grazianskega, 4 ). Ko so v prvih povojnih letih pri nas zahtevali od univerzitetnih učiteljev zgledovanje po sovjetski praksi, je bil v knjižnici takratnega Geografskega inštituta le Vitverjev srednje- šolski učbenik Ekonomičeskaja geografija kapitalističeskih stran. Prvi slovenski učbenik z naslovom Gospodarska in politična geografija sveta navaja v podnaslovu, da je nas- tal po tej knjigi in po drugih virih (5). Nadaljne izboljšane in razširjene izdaje tega učbenika in sledečih poljudnih knjig tega vira ne omenjajo več. Izboljšane verzije govo- rijo v naslovu o kontinentih in o regionalni in ne več o gospodarski in politični geografiji. Ni toliko pomembno, da v njih zavzema poglavje o naravnih razmerah ali, kot se je imenovalo kasneje, o naravnem okolju le okoli ene petine ali ene četrtine teksta. Pomembnejši je strah pred iskanjem vplivov naravnih razmer na družbo, strah pred geografskim determinizmom, s katerim so v smislu uza- konjenega dialektičnega materializma ožigosali iskanje vplivov naravnih razmer na družbeni razvoj. Prezrli so, da za geografijo niso osnovni procesi, temveč soodvisnos- ti, ki jih v družbeni sferi vzpostavlja navadno ekonomika. Procesi ali soodvisnosti - to je bilo tudi ozadje spora med tistimi, ki so uvajali "napredno" geografijo v srednješolske programe v sedemdesetih letih, in zagovorniki tradicio- nalne, funkcijske regionalne geografije (7, 1, 2). Proti preveliki socioekonomski usmerjenosti je nastopil tudi Ilešič (6). Zal je po učbenikih s neuravnovešeno regional- no geografijo oblikovalo svojo geografsko koncepcijo več generacij, zlasti v šestdesetih letih, ko je pri novonastav- Ijenem učnem kadru imela družbena geografija izrazito prednost (10). Socializacijo je podpirala pri nas in v svetu vedno pomembnejša politologija. Narava je postala pov- sem pasivni oder svetovne zgovovine, oder, ki ga človek lahko po mili volji spreminja. Tak razvoj je zaustavila šele najnovejša doba s potrebo varovanja zdravega okolja, ki je naravno in družbeno obenem. Tretja stalnica svetovne in naše geografije je vedno večji delež geografskih absolventov, ki najdejo službe v nepedagoških ustanovah. Z mnenjem, da v Sloveniji ni dovolj možnosti za nepedagoške zaposlitve, je del uči- teljev na Oddelku preprečil uvedbo enopredmetne nepe- dagoške geografije leta 1985. Že nekaj let prej, leta 1982, je bilo v Sloveniji zaposlenih nad sto geografov v nepeda- goških službah (3). Po podatkih, ki so jih zbrale knjižni- čarke v Oddelku za geografijo, se jc v letih 1982-1989 od skupno 110 diplomirancev v osnovni in srednji šoli zapos- lilo 45 geografov, kar je manj od ene polovice. Narejeni seznam nam v primerjavi s stanjem leta 1982 dovoljuje naslednje sklepe: • Delež izven šol zaposlenih geografov narašča in je že prerasel zaposlovanje v osnovnih in srednjih šolah. • Se v sedemdesetih letih so med nepedagoškimi služ- bami prevladovale (poleg raziskovalcev v geografskih ustanovah) turistične, statistične in regionalno-planer- ske (urbanistične ). V osemdesetih letih so na vrhu nepedagoških zaposlitev t.im. mladi raziskovalci (35 %).Pri ostalih panogah pa prej dominantne službe niso več v takem ospredju in ostale zaposlitve so bolj heterogene. Nekoliko še izstopata turizem in statistika. • Zmanjšuje se število diplomantov, ki jih je bilo v letih 1982-84 56 ali 19 na leto, v letih 1985-89 pa 54 ali 11 na leto. Odliv v nepedagoške poklice je bil v zadnjem času izsiljen, ker v osnovnih šolah zadnjih osem let ni bilo dovolj prostih mest. Prva povojna generacija geografskih učiteljev jc odšla že v pokoj, naslednje generacije pa imajo v povprečju šele 10-20 let službo- vanja. Ob vsem tem bo dala pedagoška fakulteta v Mariboru predvidoma enako število letnih diploman- tov geografije kot ljubljanski Oddelek za geografijo. Iz imenovanih stalnic in trendov najnovejšega razvo- ja izhajajo naslednji predlogi za spremembo učnega načrta geografije na FF. Nujna je uvedba nepedagoške eno- predmetne geografije, ki je zaradi kadrovskih kapacitet možna samo na Oddelku za geografijo F F in še tu, ako se zamrzne dvopredmetna nepedagoška smer. V luči novej- 36 GEOGRAFSKI OBZORNIK ših nepedagoških zaposlitev je potrebno pretresti sedanje specializacije študija geografije v zadnjem letniku nepe- dagoške smeri, povezane z izdelavo diplomske naloge. Obdržati kaže najpomembnejše, večina specializacij pa naj bi potekale po individualnem programu, kjer kaže v večji meri kot zdaj pritegniti predmete in predavatelje iz drugih fakultet, pač glede na potrebo projektirane službe bodočega absolventa. Četrti letnik (morebiti bi kazalo študij podaljšati na devet semestrov) bi naj bil v celoti posvečen specializaciji. Enopredmetni nepedagoški študij naj bi obsegal v prvem letniku predvsem tako imenovane pomožne predmete, med n jimi v večjem obsegu (kot zdaj predvideno) računalništvo in (pretežno tematsko) karto- grafijo. V drugem in delno tretjem letniku bi načrt obse- gal splošne geografske predmete, pri čemer bi mogli povrniti vsaj glavnim nekdanje število ur za predavanja in povečati vaje ter seminar. V tretjem letniku bi bilo teži- šče študija v teoretski geografiji, ki bi ji namenili več časa, in geografiji Slovenije, Jugoslavije in Evrope. Regi- onalna geografija ostalega sveta bi potekala predvsem v obliki vzorčnih dežel. Med specializacijo bi slušatelji opravili tudi del razširjene metodologije raziskovanja v okviru izbranih geografskih strok. Za odločitev, koliko na novo vpisanih bi dopustili k študiju dvopredmetne peda goške usmeritve, je potrebno napraviti pregled dolžine službovanja geografskih učiteljev po šolah. To bi omogo čilo grobo oceno bodočih potreb po novih učiteljih. Pre- ostalo od zdaj dovoljene kvote novincev bi lahko pred- stavljali slušatelji enopredmetne nepedagoške geografije. Proti nepedagoški enopredmetni geografiji so neka- teri z uspehom navajali zadržke s trditvijo, da bi se pri vpisu preveč slušateljev odločalo za to smer in da bi se diplomanti te smeri kasneje brez potrebne pedagoške vzgoje odločali za šolo, nadalje, da dvopredmetnost oplaja stroko in podobno. Vse take zadržke so na Filozofski fakulteti s potrebnimi ukrepi znali odpraviti številni od- delki. Po letu 1985 je uvedena, kot priča Seznam preda- vanj na FF za študijsko leto 1988-1989, enopredmetna nepedagoška smer pri študiju filofozije, psihologije, peda- gogike, zgodovine, arheologije, umetnostne zgodovine, etnologije, v študijskih skupinah slovanski jeziki s knji- ževnostjo, primerjalno slovansko jezikoslovje, primerjal- no jezikoslovje in orientalistika, primerjalna knjževnost in literarni program, bibliotekarstvo. Nekatere od teh skupin poznajo enopredmetno nepedagoško in dvopredmetno pedagoško študijsko smer, druge (angleški jezik s književ- nostjo, nemški jezik) imajo v prvih dveh letih skupen program, nato pa diferenciacijo. Nepedagoških študijskih programov nimajo predvsem manjše študijske skupine, zlasti tuji jeziki (romanski, italijanski, španski, grški, kla- sična filologija in muzikologija). Nepedagoške smeri nima sociologija, ker je ta zastopana na FSPN. Geografov je v nepedagoških poklicih več kot zgodovinarjev, pa obsega njihov študij na FF tako pedagoško kot tudi nepedagoško enopredmetno smer. 1. Gams, I. 1974: O konceptu geografije za 2. in 3. razredgimnmazije. GO, XXI, št. 2-3. Ljubljana. 2. Gams, I. 1977: Regionalna geografija - vrh aH ana- hronizem metodične geografije. GO, XXIV, št. 1-2. Ljubljana. 3. Gams, I. 1983: Stanje in perspektive slovenske razis- kovalne geografije. Geografski vestnik XL. Ljubljana. 4. Grazianskij, A. N., 1955: Priroda Jugosiavii. Gosu- dars. izdat. Moskva. 5. Iiešič, S. 1947: Gospodarska in politična geografija sveta. Ljubljana. 6. Iiešič, S. 1977: Na rob razpravljanja o marksističnem izobraževanju pri pouku geografije in o novem učnem načrtu geografije za gimnazije. GO XXI, št. 4. Ljub- ljana. 7. Medved, J. 1973: O novi orientaciji geografije kot učnega predmeta. GO XX, št. 1-2. Ljubljana. 8. Medved, J. 1974: O marksističnem izobraževanju pri pouku geografije. GO XXI, št. 2-3. Ljubljana. 9. Medved, J. 1976: Načelo celostnosti ali kompleks- nosti pri pouku geografije. GO, XXIII, 3-4. Ljubljana. 10. Radinja, D. 1989: Sedemdeset let fizične geografije na ljubljanski univerzi. Geografija in aktualna vpra- šanja prostorskega razvoja. Dela št. 5 Oddelka za geografijo FF. Ljubljana. 11. Vitver, I. B. 1946: Ekonomičeskaja geografija kapita- list ičesk i h stran. Moskva. 12. Vzgojno-izobraževalni program za študij geografije. FF. Ljubljana, 1985. 15. ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV Milan Orožen Adamič Zborovanje je potekalo v Portorožu od 24. do 27. oktobra 1990 in to po naslednjem programu: • sreda: prihod udeležencev v Portorož in namestitev v hotelih, predkongresna srečanja in priprave, postav- ljanje razstave, razširjen sestanek Znastvene sekcije ZGDS o organizaciji znastvenoraziskovalnega dela; • četrtek: prihod preostalih udeležencev, prijavljanje udeležencev v sprejemni pisarni v Avditoriju, otvori- tev zborovanja in pozdravni nagovori, uvodni referati, 37