KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO, KRAJE V NO ZGODOVINO PRAVNI STATUS TUJCEV V UREDBAH PIRANSKIH STATUTOV MIROSLAV PAHOR Veliki svet mesta Pirana se je sestaU 6. aprila 1549. Kaže, da je po dolgi razpravi j izglasoval uredbo o prepovedi tujcem, ki niso \ bili družabniki piranskih meščanov ali pre- j bivalcev mesta, da bi obdelovali piranska; občinska polja ali zemljišča na področju | savudrijskega Krasa in Kaštela. Pravimo,i po dolgi razpravi, ker je prijJrava na uredbo, ki jo vsebuje LXXIII. poglavje knjige po- pravkov^ neoi)ičajno dolga. V predgovoru ali J pripravi iia razne uredbe so svetniki na-; vadno nakazali, zakaj je bila ta ali ona j uredba potrebna, zakaj se to ali ono poglavje j statusov popravlja ali ukinja, zakaj se v neki ■ zakon vnašajo nova določila. Skoraj ni člena; v statutih mesta Pirana, ki ne bi imel na i začetku naznačen namen določila, ki sledi.: Navadno so take oznake cilja zelo kratke:! »Ker hočemo, da bi meščani živeli v miru ..., j Ker hočemo pomagati porokom .. ., Ker pre- \ povedujemo tujcem, da hi garantirali za: desetine..., Da bi bile desetine plačane po [ ukaziih ...,« taki so v glavnem piredgovori j posameznih členov statutov. V eni ali dveh j vrstah povedo, kakšen je cilj uredbe, zakoma, I ukaza itd. Včasih pa zadostuje tudi ena sama \ beseda. Predgovoru navadno sledi ena od i besed: Volumus, statuimus, mandamus, affir- i mamus, vadit pars ali Fandara parte ali kaj j podobnega. V našem primeru pa je pred-1 govor k novemu zakonu, kot rečeno, neobi-1 čajno dolg. Po drugi strani se zakoni Knjige ' popravkov mnogokrat sklicujejo na prej iz-; dane zakone, uredbe ali ukaze, ki jih vse- ; bujejo ali knjige statutov ali pa tudi Knjiga, popravkov in ki obravnavajo in — kar je važno — potrjujejo ali spreminjajo (to zelo redko) — prejšnje zakone ali ukaze. V na- j šem primeru pa imamo opravka z zakonom, i kjer se Veliki svet sklicuje na zakon popol- j noma nasprotne vsebine. i Da bi bilo jasno, za kaj gre, naj na kratko navedemo vsebino omenjenega uvoda. Veliki svet, pravijo mestni očetje, je že druge krati; sklepal, da se tujcem ne dovolijo obdelovati i občinska zemljišča te občine razen v pri- ■ meru, če so rečeni tujci družabniki neka-1 terih naših meščanov. Iz tega uvoda je tudi] razvidno, da so družabniki tujci delali na j spolovino, kar pomeni, da so družabniku me- \ ščanu odrajtovali polovico pridelka, polovico j pa obdržali sami. Toda, pravi dalje zakon, j vemo, da je po evangeljskili svarilih pošteno,; pravično in pametno, da se naj ne dovoli \ jemati kruh iz ust lastnih otrok, da bi ga dajali drugim. A ko je zakon sprejet, vemo tudi, da se kmalu najde zvijača, ki ga pre- j tenta. Zato so se nekateri zamislili in z lah- i koto našli način, da so varali statut v nje- j govih (pravičnih) namenih. Seveda je tako 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA postal statut bTezpomemben in iluzoren. (Ti ljudje) so hltinili, da so družabniki nekaterih naših meščanov, ki so se tega načina poslu- ževali za osebne koristi. Na ta način so si (tujci) napravili stancije in dvore na ome- njeni zemlji in se v teku časa polastili kakš- ne hiše v Kaštelu ali kakšne zgradbe v našem mestu. In pod pretvezo, da so družabniki ter da so tako postali sosedje tega kraja ali celo piranski meščani, nadaljujejo svoje delo na omenjenih občinskih zemljiščih, ki so si jih protipostavno prilastili. Ti ljudje so si nam- reč prilastili že večino Krasa, kjer so v glav- nem omenjena zemljišča. Meščani, ki še ni- majo dvora na Krasu, težko najdejo kraj, kjer bi si ga postavili, in zato tudi težko do- bijo družabnika. To pa zato, ker so tujci našli način, da so postali gospodarji in delajo za svoj račun na škodo naših meščanov in v nasprotju z nameni, ki so izraženi v sta- tutih. In ker moramo poskrbeti za vse to, tako v javno kot v privatno korist in še po- sebej v korist občine, zato sklenemo ...« Tak je uvod k zakonu 6. aprila 1549. V nadaljevanju izvemo, da je bil zakon sprejet na predlog sodnikov in sindikov, potem ko je seveda o njem razpravljal in ga tudi po- trdil in pohvalil svet dvanajstih za preskrbo in ga pregledal gospod potestat. Preden pa preidemo na zakon sam, naj povemo, da se »in margine« sklicuje na I. po- glavje IX. knjige statutov, ki ima tako v tisku iz leta 1606 kot v rokopisni redakciji iz leta 1384, ki je služila kot podlaga za tisk, popolnoma drugačno vsebino. To poglavje vsebuje namreč zakon, kjer je rečeno, da Veliki svet »ponovno ukazuje«, da ima vsak tujec pravico priti na piransko zemljo in delati na njej. Seveda se mora javiti na ob- čini, kjer ga vpišejo v registre. Obenem pa mora položiti dobra jamstva, da bo pšenico in vse druge žitarice, ki jih bo pridelal na tako dobljenem zemljišču, pripeljal v Piran in da bo plačal vse davščine, ki jih plačujejo piranski meščani. Ce bi pa kdo tega zakona ne upošteval, naj izgubi obdelovalno povr- šino, ki preide spet v občinske roke.- Zakon je, kot rečeno, nastal leta 1384. Toda tu Ve- liki svet »ponovno ukazuje«, kar pomeni, da je moral biti vsaj en podoben zakon že pred tem letom izglasovan. Primerjava z drugimi tremi redakcijami statutov in s knjigo po- pravkov iz leta 1367 nam ni povedala nič. Podobnega zakona tam ni. Toda, če je Veliki svet »ponovno« izglasoval ta zakon, mu pač moramo verjeti. Verjetno je bil zapisan v neki knjigi popravkov, ki ni prišla do nas. Toda zakaj nenadoma tak preobrat? Preden spregovorimo o tem, poskusimo obrazložiti, zakaj so mestni očetje, ki se se- 1 daj očitno boje priliva tujcev, sploh dovolili, da so prihajali tujci na piransko ozemlje, da so tam dobivali zemljišča in jih obdelovali s pogojem, da bodo plačevali običajne dav- ščine. Znano je, da so v XIV. stoletju raz- sajale kuge. Poisebno močni sta bili v letih 1335 in 1336 ter tista, ki je razsajala leta 1363, torej tri leta po drugi in pet let po tretji redakciji piranskih statutov pod beneško oblastjo. Znano je tudi, da so te kuge skoraj popolnoma izpraznile ne samo savudrijski Kras, temveč tudi dolino Dragonje in Fa- zana. Zato imamo dokaze v listinah o po- novni naselitvi Sv. Lucije, ki so se ohranile v mestnem in v Grisomijevem arhivu v Ko- pru.^ Listine nam namreč povedo, da je pi- ranska oblast tedaj naseljevala Sv. Lucijo z dalmatinskimi družinami. Po drugi strani je znano, da so se prav v tej dobi naseljevali Šavrini tudi po dolini Dragem je in po savu- drijskem Krasu. Tako je bil naseljen s Ša- vrini verjetno tudi Kastel, ki mu kuga ni prizanesla. Popolnoma razumljivo je torej, da je nastal ta »ponovni zakon« iz leta 1384 zaradi tega, ker to ozemlje tedaj še ni bilo popolnoma naseljeno. Ce zakon natančneje pogledamo, vidimo, da je njegov namen ta, da preskrbi mesto z žitom in delno tudi z denarjem, ki je z davščinami prihajal od omenjenih tujcev naseljencev v občinsko blagajno. Namen je torej jasen. To po eni strani pomeni, da so hoteli mestni očetje preskrbeti mesto, kar ni bilo mogoče brez novih naseljencev, po drugi strani pa pomeni tudi, da so hoteli te naseljene tujce vezati na Piran s tem, da so jih izenačevali po pravi- cah in dolžnostih z lastnimi prebivalci. Toda to nam še ne pove, zakaj tak preokret leta 1549. Predvsem se moramo nekoliko pomuditi pri tujcih družabnikih. Zakon iz leta 1384 jih ne omenja, temveč daje široke možnosti naselitve. Edina omejitev je v tem, da tujec zgubi obdelovalno površino, če ne pripelje pridelanega žita v Piran in če ne plačuje običajnih davščin. Nenadoma pa se pojavi v uvodu k zakonu iz leta 1549 gonja proti tistim tujcem, ki hlinijo da so družabniki Pirančanov, in pa tistim Pirančanom, ki jih v tem podpirajo. To ni nastalo v omenjenem letu, ker zakon omenja, da je Veliki svet že druge krati sklepal o tem. Torej zakon iz leta 1549 ni prvoten. Moral je biti sprejet neki zakon že prej. In če je bil sprejet, je moral biti tudi zapisan. Nicolo Petronio Cal- dana, ki je priredil za tisk redakcijo statu- tov iz leta 1384, je ob robu prvega poglavja IX. knjige statutov prezrl opombo, ki pravi, da je bil ta zakon popravljen 16. maja 1502 in sicer v smislu, da nihče, ki ni iz Pirana 131 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ali družabnik piranskega meščana, ne sme prihajati na Kras, da bi tam obdeloval (zem- ljo) pod kaznijo' 25 lir globe. 16. maja 1502 je torej izšel prvi zakon, ki prepoveduje naselitev na savudrijskem Krasu. Tega je urednik statutov, kot omenjeno, prezrl. 27. novembra istega leta je izšel drugi zakon, ki je bil sprejet bolj zaradi kraških pašni- kov kot zaradi naselitve, ker je tu govora v prvi vrsti o pašnikih, šele nato o drugih koristih, ki jih tujcem nudi Kras. Primerjava bi nam mogla razložiti to razliko s tem, da je zakon 16. maja prepovedal naseljevanje, zakon 27. novembra pa pašo in pa nedovo- ljeno obdelovanje savudrijske zemlje. To pa moramo razumeti tako, da je bil prvi zakoai napisan v glavnem zato, ker je Veliki svet menil, da je Kras s tujci že dovolj naseljen, drugi zakon pa je bil naperjen bolj proti bujskim, umaškim, momjanskim in drugim kmečkim sosedom, ki so uporabljali savu- drijske pašnike brez dovoljenja ali po nepo- stavnem dovoljenju. Prti tem pa oba zakona dopuščata možnost, da si tujci izberejo med piranskimi meščani družabnika. To pa je po- menilo tudi, da plačajo pravično desetino in druge davke.* Desetina je bila sicer nizka, ker so od 40 živali odrajtovali samo tri, zato p^ so bile večje koristi, ki so jih imeli ome- njeni sosedje od Krasa. Zaradi tega ni čudno, če so iskali način, kako bi zakon prelisičili. Tako so si počasi, a vztrajno iskali prividnih družabnikov med piranskimi meščani in ti so jim verjetno zaradi nagrade šli na roko s tem, da so jim dobili dovoljenje za pašo in za obdelovanje zemlje. Toda to je šlo tako daleč, da so si tujci začeli graditi stancije in dvore vzdolž vse južne občinske meje. Ce se sedaj za trenutek ozremo na omenjene stan- cije, iz katerih so pozneje nastali skoraj vsi savudrijski zaselki, ugotovimo naslednje: Ob bujsko-piranski in umaško-piranski meji je med XIV. in XVI. stoletjem nastala vrsta stancij in dvorov, ki nosijo imena za Piran tujih družin: Zambrattia, Bassania, Corsia, Albania, Borisia itd. poleg samo nekaterih, ki so bile last piranskih družin: Colom- bania, Caldania in podobno. Ce vrtamo dalje, izvemo, da so bile stancije v glavnem naseljene s koprskimi plemiči, katerih imena še danes nosijo. To je do neke mere razum- ljivo, če imamo pred očmi samo zakon iz leta 1584. Toda če pomislimo na odnose, ki 60 tedaj vladali med Koprom in Piranom in če pomislimo na to, da je bila koprska občina po razsežnosti veliko večja in je zato imela večje možnosti naselitve in kolonizacije, nam to postane spet uganka. Da bi pa to uganko rešili, moramo spet poklicati na pomoč knjigo piranskih statutov. Preden pa to storimo, naj na kratko pre- gledamo, kaj je prinesel zakon iz leta 1549. »Vsi tisti meščani, ki v resnici nimajo dru- žabnikov, imajo pa s tujci dogovor, da se poslužujejo njihovega imena s trditvami, da so družabniki, a je v resnici popolnoma dru- gače, jih morajo v roku enega meseca pod neodpustno kaznijo 50 dukatov globe, odpu- stiti, da ne bodo več uživali občinskih zem- ljišč pod pretvezo, da so družabniki. Globa se naj neodpustno vzame iz njihovega imetja. Polovica zneska globe naj gre ovaduhu, če se je po njem zvedela resnica, drugo polovico pa naj dobi gospod potestat, ki preskrbi za iz- vršbo. Poleg tega naj bo takemu meščanu za vselej onemogočeno, da bi dobil zemljišča na krasu in drugih krajih občine. Izpraznje- no zemljišče naj ipso facto postane spet ob- činsko. Ce bi v bodoče kak piranski meščan pod pretvezo družabništva hotel naseliti tujca v Kastel ali kamorkoli na Kras ali v sosedstvo Pirana, naj bo kaznovan z isto kaznijo. Poleg tega naj izgubi pravico do iz- boljšav, ki jih je naredil na tako naseljenem zemljišču. Z isto kaznijo se kaznuje tudi tujec, razen v primeru, če je v resnici dru- žabnik piranskega meščana. Z besedo me- ščan razume zakon tistega Pirančana, ki v Piranu stanuje, ima tam svoje ognjišče, in pa tiste vaške naseljence, ki tam bivajo nad 50 let in so ves čas kot vsi drugi meščani plačevali vse osebne in realne dajatve s tlako vred, ki so se v omenjenem času pojavile na ozemlju Pirana. Na koncu je še določba, da se maj ta zakon vpiše v knjigo popravkov. Na omenjeni seji je bilo prisotnih 67 članov Velikega sveta, od katerih je 60 glasovalo za zakon, 7 pa proti njemu.«* Od zakona iz leta 1502 do pravkar opisa- nega je preteklo 47 let. Veliki svet torej izga- nja vse tiste družine tujih naseljencev, ki so se naselile v zadnjih 50 letih in niso plače- vale desetine in drugih davkov. Ce se je to izvršilo in kako, ni znano. Vendar nam zakon določno pove, da je bilo tujcu potrebno 50 let dela in plačevanja davkov, če je hotel postati enakopraven prebivalec občine. Pri tem pa moreimo omeniti, da je kazen, ki jo predvideva zakon 27. novembra 1502, zadela domačine, t. j. tiste meščane, ki so nepostav- no preskrbovali dovoljenje za pašo ali za obdelavo zemljišč pod pretvezo, da so dobili družabnike. Tujce je kazen doletela le v pri- meru, če so jih dobili. Dovoljenje za pašo je smela dajati le ob- čina. Brez takega dovoljenja ni smel noben tujec gnati svoje živine — bodisi drobnice ali govedi — na ozemlje Pirana. Statuti so za tako dejanje predvidevali globo 10 soldov od glave govedi, enega solda pa od glave drob- 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nice. Kot navadno, je ovaduh dobil polovico zneska.* Kar se tiče ozemlja Kaštela in savudrij- skega Krasa, je važno poudariti, da je bilo pod kaznijo 25 lir globe prepovedano piran- skim meščanom prodajati tujcem seno, travo in drva. Pod isto kaznijo je bilo tujcem pre- povedajio nalagati in odpeljati omenjeno blago izven občinskih meja.' Če upoštevamo, da je bila v občini Piran živinoreja precej dobro razvita ter da je imela posebne urad- nike, ki so skrbeli za pobiranje desetine od govedi in drobnice, nam je ta ukrep ravno tako razumljiv kot prepoved paše. Po drugi strani je tedanja občina posvečala veliko pažnjo gozdovom, zato je hotela imeti koai- trolo pri sečnji in prodaji drv. Isti zakon poudarja, da se smejo prodajati seno, drva in trava samo z dovoljenjem gospoda pote- stata in sodnikov. Da je ukrep zelo važen, poudarja že dejstvo, da so morali dati dovo- ljenje tudi sodniki, t. j. poleg potestata naj- važnejši občinski organ. Meščanom pa so statuti prepovedali tudi prodajati tujcem posestva v mejah občine. Isti zakon prepoveduje tudi darovanje ali kakršnokoli drugo odtujevanje posestev pod kaznijo 25 malih lir globe in razveljavljenja pogodbe. Možno je bilo, da je tujec dobil po- sestvo na občinskem ozemlju v doto ali ga podedoval ali dobil v last po kakršnikoli drugi zadnji volji umirajočega. To pa zato, ker zakoni ne dovoljujejo, da bi se oblast zoperstavljala volji umirajočih. V takih pri- merih je bil tujec dolžan stopiti v sosedstvo z meščani, kar pomeni, da je moral postati prebivalec mesta.^ Tujcem je bilo prepovedano kupovati na dražbi nepremičnine meščanov ali prebival- cev Pirana. Prav tako jih niso smeli pro- dajati na dražbi zaradi dolga, ki so ga imeli meščani pri njih. Lahko pa so na dražbi kupovali in prodajali nepremičnine." Tujec ni smel sprejeti v dar nobeno nepre- mičnino brez dovoljenja gospoda potestata. V takem primeru pa je moral potestat za- priseči darovalca in obdarovanega, da je dar resničen in da ni v škodo druge osebe.'" Ta zakon smemo primerjati in vzporejati s prejšnjim, ker je Velik svet smatral, da je dar podoben zadnji volji, le s to razliko, da se je bilo treba prepričati, da ni v škodo meščanov. Toda če je Veliki svet v teh dveh zakonih nekoliko popustil, je svoj stav do tujcev — in tu pridejo v poštev predvsem tuji trgovci — poostril v zakonih O' garanci- jah in poroštvih. Prvi teh zakonov ima na- men preprečiti sitnosti in neprilike, ki so jih meščani in prebivalci Pirana kdaj pa kdaj trpeli zaradi tujcev. Če bi se namreč tujec zadolžil pri Pirančanu za vsoto nad 100 sol- dov, mu ni smel garantirati ali biti porok noben drug meščan ali prebivalec mesta. Če bi kdo kljub temu garantiral, ni smel dobiti nikake pravice in se je s tem že vnaprej od- rekel občinski pomoči in zaščiti. Noben me- ščan ali prebivalec mesta se ni smel zapisati za glavnega plačnika tujčevih dolgov od 40 soldov navzgor tako za kupčije kakor tudi za druge posle. Če bi se kdo ne držal tega zakona, se glasi sklep Velikega sveta, se kaznuje z globo 8 lir. Ta zakon pa dopušča dve izjemi. Prva je ta, da smejo meščani jamčiti za Benečane, podložnike oibčine Be- netke in gospoda doža. Druga izjema pa je ta, da vsak meščan sicer lahko jamči za tujca, toda samo v imenu občine in ne dru- gače.^i Tu imamo priložnost videti, da ločijo statuti tujce v dve poglavitni skupini. V prvo spadajo pravi tujci, t. j. državljani tujih držav. Za te so Pirančani smeli jamčiti samo v imenu občine. V drugo skupino pa spadajo Benečani in pripadniki beneške države. Za te je smel jamčiti vsak meščan. Ta delitev nam je razumljiva, brž ko pomislimo na ustroj beneške države in njeno sodstvo. Drugi zakon prepoveduje meščanom, da bi predstavili ali sprejeli tujca za garanta svojih tako novih kot starih desetin. Če bi se kdo ne ravnal po tej prepovedi, se kaznuje z globo 10 malih lir. Občina pa naj uvede proti njemu proces in ga naj kaznuje po statutih in ukazih o nepremičninah.'^ Tudi ta zakon je popolnoma razumljiv. Tujec je pri- hajal v Piran zelo poTedkoma, moglo se mu je na poti ali v domovini kaj pripetiti. Občina bi na ta način ostala brez svojega deleža. Nič čudnega, če se je proti temu zavarovala. Prav tako prepovedujejo statuti meščanom ali prebivalcem Pirana, da bi tujcem pro- dajali ali na kakršenkoli drug način odtuje- vali kupoprodajne pogodbe in druge papirje, zadolžnice, nepremičninska in premičninska jamstva, ki bi se pojavila ob kaki pravdi. Kdoir bi se proti temu zakonu prekršil, plača 20 malih soldov globe. Vsaka taka prodaja ali odtujitev se pa naj razveljavi. Ravno tako se prepoveduje meščanom in prebival- cem, da bi kupovali tujčeve zadolžnice na- sproti meščanom. Nihče od meščanov ne sme plačevati tujčevega dolga pod kaznijo 20 lir globe. Z isto kaznijo se kaznuje, kdor bi tuj- čevo zadolžnico sprejel v dar ali drugačno koncesijo.'^ V zvezi s temi zadnjimi zakoni naj omeni- mo še zakon, ki prepoveduje meščanom, da bi bili tujcem prokuratorji. Noben domačin ali prebivalec Pirana, ki je stanoval najmanj eno leto v mestu, ni smel biti tujcem pro- kurator proti kateremu koli meščanu ali pre- 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bivalcu mesta. Prav tako ni smel sprejemati proti domačinu nobenih naročil. Tak pre- kršek se je kaznoval z globo 25 lir in z uniče- njem prokure ali naročila.** Vsi ti ukrepi razodevajo skrb zaščititi imetje meščanov ali prebivalcev mesta proti tujcem. Res je, da je tuji trgovec prinašal mestu velike ko- risti, toda pred zakonom je ostal le tujec, pred katerim se je bilo treba zaščititi. Kako daleč smo še od svobodne trgovine! Nekateri drugi zakoni pa tudi nasproti tujcem precej popuščajo. Tak je na primer zakon, ki predvideva domačinovo smrt na tujem. V tem primeru je veljalo, da je lahko pred smrtjo zaupal tujcu svoje imetje in seveda tudi svojo zadnjo voljo. Tujcu je lah- ko naročil, da je nesel premično imetje, ki ga je (umirajoči) imel s seboj, v Piran in ga izročil sorodnikom oziroma dedičem. Ce je v takem primeru tujec po poti kaj izgubil, ni bil dolžan plačati škodo dedičem pokoj- nika, temveč se je lahko očistil s prisego, razen v primeru, če se mu je dokazala tatvi- na. Ce se mu je to dokazalo, je bil kaznovan na plačilo odškodnine in stroškov.*' Tatvino pa je bilo težko« dokazati posebno še zaradi tega, ker je umirajoči lahko zaupal svojo zadnjo voljo samo eni osebi. Ta zakon je na- sproti prejšnjim zelo popustljiv. Očiščenje s prisego je bilo lahko doseči, krivda se ni mogla tako lahko dokazati. Kljub temu pa je ta zakon lep dokaz o zaupanju poštenosti tujcev v XIV. stoletju. XXIIL poglavje II. knjige statutov prinaša zakon, po katerem je v Piranu prepovedano prodajati pokvarjeno in ponarejeno blago. V nadaljevanju pravi zakon, da je treba tako blago zažgati in upepeliti. To velja za vsa- kega trgovca, pa bodisi da je domačin ali tujec. Zakon tega sicer ne poudarja izrecno, vendar je razumljivo, da so mestni očetje tako mislili. To nam potrjuje tudi izjema, ki jo Veliki svet dopušča za tovornike (Musso- lati). Pokvarjena moka, ki bi jo pripeljali tovorniki, naj spada direktno pod voljo go- spoda potestata. Ako bi kupec ugotovil, da je kupil pokvarjeno blago, ima pravico za- htevati, da se mu povrne znesek, ki ga je plačal zanje. Blago pa mora izročiti cenil- cem, ki naj ga upepelijo. Cenilci so bib dolžni prijaviti vse primere prodaje pokvar- jenega blaga. Kaj so mislili mestni očetje s tem, da so izvzeli moko mussolatov iz sploš- nih določb zakona, ni dognano. Vendar že dejstvo, da jo postavljajo pod direktno voljo potestata, ne obeta nič dobrega." Sodbe po- testata v teh primerih niso znane, vendar ni- so mogle biti lahke. Pod mussolati pa razume zakon vse tiste podložnike avstrijskih nad- vojvod in goriških grofov, ki so stanovali on- kraj meje beneške države. V prvi vrsti so tu jnišljeni Kranjci in Goričani, ki so na sploš- no imeli z istrskimi mesti, torej tudi s Pira- nom, največ trgovskih zvez. XVIII. poglavje VIII. knjige statutov pre- poveduje meščanom in prebivalcem Pirana raztovarjati tuje vino in olje ne samo v mestu Piranu, temveč na vsem ozemlju občine. Tak prestopek se kaznuje z 20 soldi globe za vsa- ko urno olja ali vina, ki je bilo raztovorjeno. Očitno je, da ta zakon velja za tiste tujce, ki so vozili v Piran južnoistrska in dalmatin- ska vina in olje. Veliki svet je hotel s tem zaščititi cene lokalnega pridelka vina in olja. To predvsem zaradi tega, ker vinogradništvo ni bilo toliko razvito, da bi dajalo dovolj pri- delka in bi mogli tako konkurirati tujemu vinu. Po drugi strani pa je bilo treba ščititi cene olja in vina tudi proti vzhodnim in severnim sosedom občine. Isti zakon namreč pravi, da je pod kaznijo 20 soldov globe za vsako urno prepovedano raztova/jati vino in olje tistih tujcev, ki ga pripeljejo po zemelj- ski poti. Seveda tu ne smemo misliti na Kranjce, temveč v prvi vrsti na notranje Istrane, Bujčane, Momjančane, Buzečane ter na obalna mesta Izolo' in Koper. Ceno vinu in olju je bilo treba držati visoko in zato upravičeno trdimo, da je zakon za-ščatil pred- vsem cene.*^ To nam dokazuje tudi zakon, ki prepoveduje uvoz grozdja in oljk z ozemlja onstran meja piranske občine. Tak prekršek se je kaznoval z globo 20 soldov za vsak uvoženi tovor. Uvažati grozdje in oljke je smel samo piranski meščan in še to le v pri- meru, če jih je pripeljal s svojih posestev onstran meje. Ta zakon pa dopušča eno iz- jemo. Tujci, ki so prinašali na prodaj grozd- je v koših — s čimer razumemo, da je bilo določeno za tržno maloprodajo —, so bili iz splošnih določb tega zakona izvzeti.*^ Noben zakon pa ni pomagal proti uvaža- nju tujega olja in vina, kajti še v XVI. sto- letju se pojavi borba proti temu. Zato pa je Veliki svet na predlog potestata Znana Bon- dumiera, njegovih sodnikov in sindikov ter Sveta dvanajstih za preskrbo 8. decembra 1530 ponovno razpravljal o predmetu. Skle- njeno je bilo, da se v Knjigo popravkov vnese naslednja zakonska določba: »Vsako- krat, ko bi se zvedelo o tujih vinih, ki pri- hajajo v Piran, naj bodo sindiki prisiljeni to prijaviti gospodu potestatu, da bodo zločinci pravično kaznovani. Kolikor pa bi teh pre- krškov sindiki ne prijavljali, naj se kaznuje- jo z globo 25 lir in naj bodo za vedno iz- ključeni iz vseh javnih služb in iz Velikega sveta.'' Ta zakon z izredno visoko globo in sankcijo izključitve nam dokazuje, da so tujci vozili in raztovarjali ter prodajali vino 134 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA na piranskem ozemlju dokaj pogosto. Zato je bila taka ostrina potrebna. Ne bila bi pa potrebna, če ne bi tukaj šlo tudi za olirani- olja po lokalnih visokih cenah. Naj navedemo še dva zakona, ki govorita tev in zagotovitev prodaje domačega vina in o orožju. Prvega nahajamo v X. knjigi statu- tov. V. poglavje te knjige namreč prinaša zakon, ki ukazuje, da ne sme noben piranski meščan ali prebivalec mesta pod nobenim pogojem prodajati niti napadalnega niti ob- rambnega orožja tujim osebam pod kaznijo 25 malih soldov globe za vsak primer.^" Drugi tak zakon najdemo v drugi knjigi statutov. XIV. poglavje omenjene knjige se v prostem prevodu glasi: »Ravno tako prepovedujemo tako našim meščanom kot tujcem, da bi po- dnevi in ponoči skrivaj nosili orožje. Sem spadajo sablje, bodala, meči in podobno. Ce se tak prekršek ugotovi, se kaznuje z globo 8 soldov, če se je izvršil na občinskem trgu, in z globo 5 soldov, če je bil izvršen izven občinskega trga (t. j. v mestnih ulicah in izven obzidja). Z omenjeno globo se kaznuje vsak posamezen primer. Poleg tega se kaznu- je z globo 40 soldov vsak domačin ali tujec, ki nosi brez dovoljenja zvijačne nože. Pod kaznijo 3 malih lir je prepovedana tudi noš- nja obrambnega orožja. V takem primeru so zaplenili orožje (Dovoljenje za nošnjo orožja je dajal gospod potestat). Družina, t. j. spremstvo gospoda potestata, ki bi kogarkoli zalotilo, da nosi prepovedano orožje in nima za to dovoljenja, naj dobi orožje in tretjino zneska globe, ki jo bo določil potestat. Ce bi gospod potestat, ali kdor bi ga v določe- nem času zastopal, zahteval (od domačina ali tujca), da se naj pusti preiskati in bi ome- njeni tega ne hotel, naj bo obsojen na 100 soldov globe. In če bi kak tujec šel v krčmo ali privatno hišo svojega gostitelja in bi nosil dovoljeno orožje, ga naj krčmar ali meščan opozori, da mora pred vhodom odložiti orož- je. Prekršek se kaznuje z globo 10 soldov. Ce bi pa krčmar ali gostitelj izjavil, da ga (ob taki priliki) ni bilo doma, se je dolžan očistiti s prisego.^' Ce si sedaj pokličemo v spomin razmere, ki so v istem času vladale v Kopru, bomo videli, da je bilo stanje približno isto. Tujec, ki je prihajal v Koper po suhem, je moral pustiti orožje v baraki pred Levjim gradom. Seveda je to veljalo v glavnem za Slovence, ki so se leta 1348 udeležili- koprskega upora. Toda, če dobro premislimo, drugih tujcev je prihajalo v Koper po tej poti zelo malo. Da pa je bila tujim trgovcem v Kopru prepove- dana nošnja orožja, je znano. Tujci pa, ki so prihajali v Koper z morja, so puščali svo- je orožje v barki ali v pristanišču. Približno tako je bilo tudi v Izoli in Miljah, le da v Miljah nekoliko kasneje. Seveda so imeli vsi potestati pravico v izrednih primerih dovoli- ti tujcem nošnjo orožja. In zato je važna končna določba omenjenega zakona, da je bilo treba pred vhodom v krčmo ali na sta- novanje gostitelja odložiti orožje. To pa iz razloga, da ne bi prišlo do prepirov, ki bi se morda končali s krvavim obračunom. S tem zakonom je torej spet zaščiten meščan pred tujcem. Po drugi strani pa so se tedanje ob- lasti bale oboroženih tujcev tudi zaradi jav- ne, t. j. občinske, a skoraj bi rekli, državne ' varnosti. Med koprskim uporom se je zgo- dilo, da so bili v mestu oboroženi plačanci Rihemberškega grofa, ki so vsekakor podalj- šali upor za nekaj tednov. Ta nevarnost pa ni obstajala samo v Kopru. Oblasti so jo hotele preprečiti povsod, kjer se je le dalo. Za gotovo so vse podobne zakone inspirirali beneški statuti, ki so ravno tako izrecno pre- povedali tujcem in domačinom nedovoljeno nošnjo orožja. Kolikor smo do sedaj videli, so vsi ome- njeni zakoni v glavnem napisani proti tuj- cem v zaščito domačega prebivalstva. Pa ni popolnoma tako. V nekaterih primerih smo že videli, da zakoni popuščajo nasproti tuj- cem. To se je dogajalo po vsej verjetnosti zaradi tega, ker je bilo domače prebivalstvo v veliki meri odvisno od trgovine s tujci. Pravzaprav bi bila to dokaj drzna trditev, če ne bi obstajal zakon, ki govori o sodstvu domačinov za prestopke proti tujcem. To je zakon, ki ga vsebuje XVIII. poglavje V. knjige statutov. Oglejmo si ga: »Ker hočemo dati tujcem, kar jim pristoji, ukazujemo, da v primeru, če bi tujec prišel v Piran z namenom, da bi tožil kateregakoli meščana ali prebivalca mesta Pirana za kak dolg ali kako drugo reč, mora gospod pote- stat poskrbeti, da bodo proti piranskemu me- ščanu ali prebivalcu uvedeni tisti zakoni in običaji ter jjravila, ki veljajo v njegovi, t. j. tujčevi deželi.Kot vidimo, je to velikanski odstop od prej omenjenih zakonov in določil. Temu pa se ni čuditi, ker so veljali taki obi- čaji skoraj po vsej Južni in Srednji Evropi in še posebej na Jadranskem morju. S tem so si občinske oblasti tedanje dobe zagoto- vile spoštovanje svojih meščanov na tujem ozemlju. Seveda je tak zakon navadno vse- boval tudi nasprotno določilo, kar se dogaja tudi v našem primeru: »Ce bi pa gospod potestat zvedel, da v nekem kraju ali zemlji na tujem našemu meščanu ni bila od tam- kajšnjega gospodstva izkazana pravica na- sproti tamkajšnjemu prebivalcu ali meščanu, tedaj omenjeni gospod potestat ne sme po- slušati tožbe meščana ali prebivalca tiste 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJE V NO ZGODOVINO zemlje ali dežele proti meščanu ali prebi- valcu mesta Pirana. (V tem primeru) mu tudi ne sme iizkazati pravice, temveč mora gle- dati, da dobi prej svojo pravico naš meščan ali prebivalec.«^^ Tudi ta del zakona je popolnonm razum- ljiv. Odnosi med raznimi mesti med seboj ter odnosi med mestom in tujo deželo so mnogokrat temeljili tudi na zakonitih od- nosih obojih prebivalcev med seboj. Zato ni čudno, da so si hotela mesta zagotoviti pra- vico za svoje ljudi na tujem. K temu so pri- pomogli zakoni o izmenjavi pravice, kot smo ravnokar videli primer. Ko smo tako pregledali določbe iu zakone piranskih statutov o tujcih, poskusimo vsaj delno opredeliti njihov pravni status v te- danji piransiki občini. Najprej moramo ugo- toviti, da ločijo statuti tujce v dve temeljni skupini: v prvo skupino spadajo pravi tujci, t. j. tujci, ki veljajo za take v vsej beneški državi. V našem primeru imamo imenovane tovornike ali mussolate, ki jih izenačujemo s Kranjci, Goričani, morda tudi s prebivalci notranje Istre in Čičarije. To so tisti, ki so prihajali sem zaradi trgovine in so prinašali tovore pšenice in drugih žitaric, ki so jih zamenjavali za sol in druge tukajšnje pri- delke. V drugo skupino spadajo tujci, ki jih je smatrala za take samo piranska občina. To so bili prebivalci okolnih istrskih občin t. j. Buj, Umaga, Momjana, Buzeta, Izole in Kopra. Proti tem je piranska občina zaščitila svoje ozemlje, potem ko je bilo že ponoAiio naseljeno. Prav tako je proti njim zaščitila cene vina in olja, ki so veljale v Piranu in s temi cenami lastne pridelke in trgovino z njmi. Ce bi ugotavljaU naprej, bi prišli tudi do spoznanja, da so za meščane Benetk ve- ljala drugačna običajna pravila kot na pri- mer za Bujčane in Koprčane. Toda o tem nimamo trenutno namena govoriti. Naj po- vemo le to, da so jih statuti upoštevali celo bolj kot Pirančane same, saj so beneški ple- miči smeli hoditi v procesijah in javnih spre- hodih celo pred štirimi sodniki, t. j. takoj za potestatom. Poleg tega smo srečali v omenjenih zako- nih komaj vidno razliko, ki jo statuti delajo med meščani na eni strani in prebivalci Pirana im drugi. To pomeni, da meščan in prebivalec nista v statutih istoveten pravni pojem. Zaradi tega bo treba razložiti tudi to razliko, ki je precejšnja. Naj se zato povrne- mo na prvotne uredbe statutov. Videli smo, da so statuti do leta 1502 dovoljevali naseli- tev na področju savudrijskega Krasa in dru- god po občini. Za naselitev je bilo, kot rečeno, potrebno, da se je prišlek vpisal v registre občinske uprave in jamčil, da bo pripeljal pridelke v Piran. Ce upoštevamo še določilo, da mora plačevati vse dajatve, ki so jih pla- čevali piranski meščani, smo navedli vso potrebno birokratsko pot, ki je bila potrebna za naselitev. S tem da je tujec dobil zemljo, položil jamstva in plačal davke, je dobil pravni status prebiDalca piranske občine. To je bila torej prva stopnja v lestvici za do- sego meščanske časti. Tako je postal sosed mesta. Ko si je tujec ustvaril svoje ognjišče v mestu, t. j. ko si je sezidal hišo, se je tej časti še nekoliko bolj približal. Vendar so to čast dosegli le redki, to je tisti, ki so si na ozemlju Savudrije zgradili stancije in dvore, ali pa so dosegli v mestxi samem veliko bogastvo. Kljub zatrdilu statutov, da si piranski meščani nimajo kje graditi dvorov ali stancij, lahko trdimo, da teh ni bilo toli- ko, da bi povzročali tolikšno vznemirjenje, posebno še zaradi tega, ker je bilo vse pod- ročje od ceste do morja skoraj popolnoma nenaseljeno, če izvzamemo dve veliki stanciji in nekaj majhnih dvorov. Če upoštevamo še dejstvo, da si ognjišča v mestu tujec ni mogel kupiti, lahko zaključimo, da so meščanstvo dosegli le redki. Primerjava priimkov bi nam povedala, da so to bili v veliki večini Bene- čani. Zaključek se bo torej glasil, da so se piranski mestni očetje bali novega priliva prebivalstva, ker bi to škodovalo gospodar- stvu staroselcev. Zelo važna za položaj tujcev v občini sta zakona o kupoprodaji posestev in mestnih nepremičnin. Zakona izrecno pravita, da tu- jec ne sme kupiti na občinskem ozemlju po- sestva niti na podlagi pogodbe niti na draž- bi. Volji umirajočih se pa zakoni ne upirajo. Ravno tako se ne upirajo doti in določeni vrsti darov. Ugotovili smo že, da je moral tujec, ki je dobil zemljiško posest, hišo ali kako drugo nepremičnino, stopiti v sosed- stvo z meščani. To bi v današnjem jeziku po- menilo približno isto, kot da je moral postati stalni prebivalec. Deset let bivanja pod last- no strelio, pri svojem ognjišču je napravilo iz prebivalca meščana. Ta rok so v zakonu leta 1549 podaljšali na petdeset let, kar po- meni, da so tedaj smatrali, da se je mestno prebivalstvo obenem pa tudi prebivalstvo občine že dovolj razmnožilo in pomnožilo. Tako moremo reči, da je meščansko čast do- seglo res le majhno število tujcev. Bilo pa je med njimi tudi nekaj slovenskih družin. Pravni položaj prebivalca pa se ni mnogo razlikoval od položaja meščana. Vidna raz- lika je bila le v tem, da je bil meščan imeno- van vedno prej kot prebivalec. Drugače sta bila pred zakonom skoraj popolnoma enaka. To pomeni: če je tujec z darilno pogodbo, doto ali zapuščino dobil v Piranu lastno 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ognjišče, t. j. če je stoipdl v sosedstvo, i. j. če je postal prebivalec mesta, se njegov pravni po- ložaj ni skoiraj v ničemer razlikoval od polo- žaja domačina. Toda brž ko je postal tujec enak domačinu, se je njegov položaj nasproti drugim tujcem bistveno spremenil. Ce zakon omenja, da meščan ali prebivalec ne sme garantirati tujcu za dolgove nad 100 soldov, pomeni, da stavi prebivalca in meščana v isto vrsto. Tudi za prebivalca, t. j. nekdanje- ga tujca je tujec oseba, pred katero zakon svari, češ da bi globlji odnosi z njim mogli škodovati ne samo njemu, temveč tudi mestu. Zato se mesto zavaruje s tem, da odreka garantu vsako pomoč in zaščito. Isti namen ima tudi določilo, s katerim je meščanom in prebivalcem prepovedano biti glavni plač- nik tujčevih dolgov. Prav zaradi tega ni smel biti tujec garant za desetine. Namen vseh teh določil je jasen: nezaupanje do tujca, ki mu piranski zakoni niso mogli ved- no do živega, ker je redko prihajal. In isti namen imajo tudi določila o prepovedi od- tujevanja pogodb, zadolžnic in drugih papir- jev, ki bi se lahko pojavili v kakršnikoli pravdi. Tujec je torej bil v našem mestu ne- zaščiten, vse dokler ni stopil v sosedstvo, t. j. dokler ni postal stalni prebivalec. Izjema je bila za tiste tujce, ki so tožili domačine za- radi dolgov. Bolj kot prave tujce je zakon udaril ob- činske sosede. Prepoved paše in obdelovanja savudrijskega Krasa in Kaštela je veljala predvsem za občine Umag, Buje, grofijo Monijan, Buzet, Izolo in Koper. Predvsem so tu Buje, s katerimi so bili Pirančani stalno-j v slabili odnosih. Tu ni veljalo niti pravilo, da so Bujčani »podložniki gospoda doža in beneške države.« Iste sosede s posebnim po- udarkom na občini Izola in Koper so zadeli zakoni o olju in vinu. Mejni spori med Izolo in Piranom so bili dokaj pogosti. Izola pa je bila v vinogradništvu in oljarstvu bolj raz- vita. Mogla si je torej dovoliti nižje cene. Tako tudi Koper. Zato pa najdemo v Piranu ostro borbo proti uvozu olja in vina: zaščititi je bilo treba piranske cene. Tudi tu ni prišlo v poštev pravilo, da so ti sosedje podložniki Benetk, ker bi škodovalo mestnemu gospo- darstvu. To pa je moglo biti našim meščanom samo v stimulacijo, da so razvili svoje vino- gradništvo in oljarstvo do višje stopnje. Vendar je določilo o izmenjavi pravice mnogo pripomoglo k temu, da so bili odnosi med tujci in meščani znosni, čeprav je naj- brž veljalo samo za prave tujce. Te so Piran- čani mnogo bolj upoštevali kot svoje sosede, čeprav so bili ti »podložniki gospoda doža«. OPOMBE 1. Liber correctionum, novum legum itd. Venetijs 1606. str. 62 tergo, 63 in 63 tergo. — 2. Liber stafntorum com- munitatis Pirani. Vcnetiis 1606. str. 125. — 5. Glej listini iz leta 1536 in 1364 v Grisonijevem arhivu v Kopru. — 4. Knjiga statutov iz lota 1584. Knj. IX. PogL 1. — 5. Glej op. št. 1. — 6. L. C. str, 52. — ?. L. s. str. 115. Knj. VIII. pogl. IX. — 8. L. S. Knjiga VI. pogl. XIX. str. HS. — 9. istot. — 10. L. S. Knjiga VI. pogl. XX. str. 69. ~ It. L. S. Knjiga V. Pogl. XV. str. 65—66. — 12. L. S. Knjiga V. Pogl. XXXVIII. str. 76. — 11. L. S. Knjiga V. PogL XVII. str. 66. — U. L. S. Knjiga VI. Pogl. XVIII. str. 67. — 15. L. S. Knjiga VIL Pogl. X. str. — 16. L. S. Knjiga 11. Pogl. XXI11. str. 40. — 1?. L. S. Knjiga VIII. Pogl. XXVIII. str. 120. — 18. L. S. Knjiga VIII. Pogl. 121. — 19. L. C. Pogl. LX. str. 57. — 20. L. S. Knjiga X. Pogl. V. str. 154. — 21. L. S. Knjiga 11. Pogl. X111. str. 37. — 22. L. S. Knjiga V. Pogl. XVIII. str. ,72. — 23. L. S. istotam. 137