j\N 6010« I?0' nSRp' nj & k m t A1CA PRI.v.okSKI dnevnik Cena 200 lir Leto XXXV. Št. 54 (10.273) TRST, torek, 6. marca 1979 PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. URADNO SPOROČILO KITAJSKE^ VLADE NAZNANILO KONEC VOJAŠKIH^ OPERACIJ Kitajske čete so se včeraj začele umikati z zasedenih obmejnih področij Vietnama Peking poziva k mirovnim pogajanjem in vabi svetovno javnost, naj vpliva na Hanoi, da umakne svoje čete iz Kampučije - Splošna mobilizacija v Vietnamu - V Sovjetski zvezi previdni komentarji, a zadovoljstvo nad premostitvijo nevarnosti svetovnega spopada PEKING — Kitajska vlada je včeraj uradno sporočila, da so kioske čete začele z umikom z vietnamskega ozemlja. Vest je objavila tiskovna agencija Nova Kitajska, ki poudarja, da so »obmejne kitajske Ce*e dosegle dlje, ki so si jih zastavile*. Agencija poudarja, da kitaj-vlada ne zahteva niti pedi vietnamskega ozemlja, obenem pa Pe-**ng opozarja Vietnam, da bodo Kitajci odgovorili, «iz samoobrambe* J Primeru, da bi se nadaljevale «vietnamske provokacije na meji*, tt-tajci tudi ponavljajo predlog, naj v kratkem začnejo pogajanja med ®®ema državama, da se prouči na-*{•* vzpostavitve miru na meji med °“ema državama in da se rešijo Vsa mejna vprašanja. Agencija No-Vp Kitajska nadaljuje: «Kitajska 'tada namerava resno proučiti vsak Predlog, ki bi lahko prispeval k zabiti miru na obmejnem področju in * rešitvi mejnih vprašanj.* Dokument sc zaključuje s pozivom med-"arodne javnosti, naj »pritiska na v*etnamske oblasti, da jih pripravi do tega, da v kratkem času končajo z agresijo proti Kampučiji in naj odpokličejo vse svoje čete v notranjost države*. Več kot dva tedna po začetku spopadov se tako, kot kaže, vendarle vrača mir na vietnamsko-kitajsko mejo. Agencija Nova Kitajska je včeraj obširno poročala o umiku kitajskih čet in vladno poročilo so prebrali tudi po kitajskem radiu. »Vse, kar želimo, je trdna in mirna meja. Upamo, da bo vietnamska vlada Prevladala je razsodnost Kitajsko-vietnamski spopad se, Vsaj glede na izrazite vojaške o-Psracije, bliža koncu. Pekinška v|ada je sporočila, da so njene •obmejne enote dosegle zastav-•iene cilje* In se umikajo, ker *> Kitajska noče prisvojiti niti pedi Vietnamskega ozemlja. Z umikom kitajskih enot z obmejnih vietnamskih področij se končuje drugo poglavje krize v *0dokini, ki je v zadnjih časih postala eno izmed najnevernejših ža-r'Sč napetosti m svetu, pre| z napadom enot FUNKS na Kampučijo °b odločilni podpori vietnamskih det, nato pa s kitajsko agresijo na Vietnam. Umik kitajskih čet pa še ne pomeni, da je kriza dokončno bilmo — med drugim se boji v Kampučiji nadaljujejo — pomeni da je sa| do neke mere v vseh heposredno In posredno prizadetih delavnikih prevladala razsodnost da |im je uspelo obdržati kon-f,|kt, ki bi lahko imel katastrofalne posledice za svet v mejah 'fajevnega spopada, •skra, ki je prasnila pred dvema tednoma v Indokini, bi bila lahko zanetila še hujši požar v jugovzhodni Aziji, od koder bi se lahko razšli na ves svet: dovolj 1*1 bilo, da bi Sovjetska zveza dobesedno tolmačila besedilo spornima o vzajemni pomoči z Vlet-•tamom; dovoli bi bilo, da bi Ha-hol odločneje zahteval sovjetski Poseg; dovolj bi bilo, da bi Kitaj-*ka zaostrila vojaški pritisk na Vietnam. To se na srečo ni zgodilo: kljub izredno ostrim besedam obtožbarr so vendarle vse heposredno in posredno vpletene države ravnale umirjeno. Če |e mogoče bi kljub srditim bo|em, ki *° zahtevali na tisoče človeških Guljeni, lahko govorili o določeni dmir|enosti tudi na bojišču. Vtis v*eh zunanjih opazovalcev |e bil, da |e Kitajska zelo skrbno merila »voj vo|aški pritisk, Vietnam pa, huvzlic zagrizeni obrambi, ni po-»lal v boj vseh svojih enot. Obedom se je takoj začela, čeprav z v*eml protislovji, ki so značilna lQ današnji položaj, mednarodna Posredovalna akci|a. V tem okviru I* kot neuvrščeno država Imela Vidno vlogo Jugoslavija, ki si je ho vso moč prizadevala, da bi n0d politiko sile prevladala poli-jl,«> miroljubne poravnave sporov h doslednega spoštovanja načel hevmešavanja, suverenosti in o-»smeljske celovitosti vseh držav. Ce se z umikom kitajskih čet bliža konec vojaškega spopada, hopetost v Indokini ostaja vse-»okor zelo velika in v vsakem tresku bi lahko prasnila nova, še bol| nevarna iskra, zlasti še, če •letnam ne bo umaknil svo|ih čet * Kampučije. Kitajska je včeraj ponovila svo| Ptedlog, naj sprti strani sedeta za mizo pogajanj, d bi preučili možnosti, da zajamčita mir na me|l h se nato lotita reševan|a obmej-hih in teritorialni! vprašani. Hanoi I® pred neka| dnevi s svoje strani Poudaril, da je pripravljen na ml-r0vna pogajanja, vendar le ko bo *udi zadnji kitajski vojai zapustil vietnamsko ozemlje. Navzlic tako Poudar|eni pripravljenosti obeh »irani na pogajanje pa bo miro-Hubno reševanji, sporov sedaj nalili še bolj težko kot pred vdo-rom kitajskih čet na obmejna viet-hamska področja. Spopad v Indo-blnl |e posledica zgodovinskih v*rokov In narodnostnih trenj med Vietnamci, Kitajci In Hmeri ter sporov med Hanoiem in Pekingom, predvsem pa nagniti plod dogajanja na svetovni pozornlci, kjer ob tradicionalni velesilah SZ in ZDA Kitajska sedaj nastopa kot tret|a sila, s katero morajo vsi voditi račune. Po dveh tednih spopadov na kitajsko-vietnamski meji se mednarodni položal ni bistveno spremenil. Peking je sicer res dokazal, da je ob potrebi pripravljen udariti dokaj učinkovito, ni mu pa uspelo razkleniti obroča, ki ga je SZ sklenila okrog kitajskega o-zemlja. Ravno zaradi tega za pogajalsko mizo ne bo mogel biti popustljiv, še posebej, če Hanoi ne bo umaknil svo|lh čet iz Kampučije. Na drugi strani pa tudi Vietnam ne bo pripravljen na popuščanje, da bi prikril vsaj delen vojaški poraz na bojnem pol|u, predvsem pa zaradi kitajske grožnje o zopetnih «lekc!|ah». Kot že med volno z ZDA so tudi sedaj v Hanolu odločno poudarili, da se ne nameravalo poga|atl, ko |lm nasprotnik naperja brzostrelko v hrbet. To dokazu|e, kako se s politiko sile problemi ne rešu|e|o, pač pa se čestokrat tako zapletejo, da |ih ni mogoče, ali jih je vsaj veliko bol| težko razvozlati. VOJMIR TAVČAR spoštovala to stališče kitajske vlade in da ga bodo spoštovale tudi vlade vseh drugih držav, je med drugim rečeno v uradnem poročilu. Kitajci torej ponavljajo opozorilo Vietnamu, naj ne »izziva* na meji, dejansko pa velja opozorilo vietnamski politiki do Kampučije. Vrsto let vietnamsko izzivanje Kitajcem niso povzročevala večjih težav: vprašanje je postalo aktualno šele po zasedbi Kampučije. Vendar pa je treba poudariti, da umik kitajskih čet iz Vietnama ni direktno povezan z morebitnim u-mikom vietnamskih čet iz Kampučije, kot je marsikdo predvideval v preteklih dneh. Kitajski umik je brezpogojen in z njim sovpada le poziv mednarodni javnosti, naj vpliva na Vietnam in zahteva umik iz Kampučije. Kot rečeno, so Kitajci z veliko vnemo popularizirali svoj sklep in takoj po uradnem sporočilu o umiku je pekinško zunanje ministrstvo uradno obvestilo vsa tuja veleposlaništva o tem vladnem sklepu. Takoj po uradnem sporočilu v Pekingu je kitajski veleposlanik pri OZN sporočil tajniku Waldheimu. da se je začel umik kitajskih čet iz Vietnama in ga seznanil z besedilom poročila kitajske vlade. Na zasedenem vietnamskem ozemlju se sicer boji še nadaljujejo, vendar v mnogo manjši meri. Vietnamska delavska stranka je včeraj pozvala prebivalstvo k splošni mobilizaciji, da »izženejo sovražnika iz domovine*. Vest o mobilizaciji pa je bila objavljena nekaj ur pred uradno noto kitajske vlade o umiku čet in lahko bi sklepali, da gre za zadnji vietnamski ukrep pred uradnim sporočilom Pekinga, da je ofenziva končana. Kasneje 50 V Hj*-noiu sporočili, da se bo že z današnjim dnem nadaljevala obnova vseh poškodovanih vojaških objektov in da bodo začeli z gradnjo protiletalskih zaklonišč po vsej državi. Sicer pa bo danes po vsem Vietnamu vrsta sestankov, na katerih bodo politični predstavniki informirali prebivalstvo on stali situaciji. Predvidevanja in napovedi Pekinga so se torej uresničila. Prvič zato, ker so se Kitajci po približno dveh tednih bojev začeli umikati, drugič pa -zato, ker so že od vsega začetka napovedovali, da se SZ ne bo neposredno vpletla v spopad. Kot je v vseh teh dneh v Moskvi vladala precejšnja previdnost, lahko rečemo, da se ta previdnost nadaljuje tudi po sporočilu o umiku kitajskih čet. Sinoči je, 6 ur po omenjenem sporočilu, agencija TASS objavila vest s kratkim komentarjem, v katerem ugotavlja, da bo mogoče šele v prihodnjih dneh oceniti stanje in da doslej nobena vest ne kaže na dejanski umik kitajskih čet iz Vietnama. TASS namreč ugotavlja, da je težko združiti vest o umiku z dejstvom, da je Peking prav v preteklih dneh z devetimi enotami o-jačil svojo vojaško prisotnost na meji z Vietnamom in z Laosom. Sovjetska tiskovna agencija še pripominja, da je v kitajskem sporočilu vrsta pogojev in opozarja, da Peking ponovno trdi, da ima »pravico do protinapada v samoobrambo vsakokrat, ko je to potrebno*. TASS tudi ugotavlja, da je težko pozabiti na kitajske teritorialne zahteve po delih vietnamskega o-zemlja in zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da dejansko vesti o umiku, glede na stanje na bojišču, ni mogoče potrditi. Vsekakor pa je iz sovjetskega tiska mogoče razbrati dosledno zavračanje možnosti, da bi kitajsko-vietnamski spopad prerasel v svetovno vojno. Včerajšnja Pravda piše, da so »klavrno propadli poskusi kitajskih voditeljev, da bi vpletli SZ in druge socialistične države v novo svetovno vojno, s katero bi se Peking okoristil. SZ je pravočasno razumela načrte pekinških voditeljev in ni nasedla njihovim provokacijam, ki so imele namen, da bi prišlo do spopada med našo državo in ZDA, spopada od katerega bi imel edino Peking vse koristi,* zaključuje Pravda, (bbr) Jubilejna «Primorska poje» V nedeljo je bil v kinodvorani Verdi v Miljah prvi nastop pevsjcih zborov v okviru letošnje jubilejna revije »Primorska poje*. Prvi je nastopil miljski /bor »Jadran*, ki ga vidimo na sliki. Priložnostni govor j« imel predsednik Slovenske prosv etne zveze Kladvij Palčič. Širše poročilo objavljamo na drugi strani PREDSEDNIK PERTINI JE ZAČEL TRETJI KROG POSVETOVANJ KD potrdila svoj «veto» vstopu KPI v vlado in ponudila socialistom oživitev leve sredine Craxi je oeenil demokršeanski predlog kot nesprejemljiv, Berlinguer pa je poudaril, da se komunisti vračajo v opozicijo - Predčasne volitve edina rešitev? VEST IZ CHICAGA 1'mrl jc Louis Heniger dolgoletni urednik dnevnika «Prosve(a» V Chicagu je v nedeljo v 84. letu starosti umrl Louis Beniger, zaveden in napreden ameriški Slovenec primorskega rodu in najstarejši slovenski časnikar v ZDA, kamor se je izselil v svoji mladosti. Louis Beniger je bil rojen v Ilirski Bistrici, v Chicagu pa je bil dolgo let, točno cd 1. septembra 1957 do upokojitve 31. decembra 1974 urednik dnevnika »Prosveta* in to njegovega slovenskega in angleškega dela ter »Mladinskega lista*. Pri »Prosveti* je nasledil Zajca, po njem pa .je 1. januarja 1975 prevzel uredništvo Viljem Jereb. Pod Benigerjevim vodstvom j« «Prosveta» ves čas izhajanja nastopala v prid Jugoslavije, kar je prišlo še posebno do veljave v podpori narodnoosvobodilnemu boju in povojni socialistični graditvi stare domovine. Bil je izreden poznavalec ameriškega družbenega življenja in se je kot časnikar odlikoval po svojih izvrstnih uvodnikih. Leta 1961 je prišel prvič na obisk: v Jugoslavijo s skupino ameriških Slovencev in takrat se je tudi mudil v Trstu na obisku pri naših takratnih naprednih slovenskih organizacijah. Kot urednik »Mladinskega lista* si je zlasti prizadeval po-pudarizirati slovensko književnost in je tudi predstavljal slovenske avtorje v krajših člankih. RIM — Državno tajništvo sindikata kovinarjev FLM je uradno potrdilo za v sredo, 7. marca, celodnevno vredržavno stavko RIM — Predsednik republike Per-tini, ki je včeraj začel svoj tretji krog pogajanj za rešitev vladne krize, lahko izbira le med dvema mož-nostima: ali naroči predsedniku KD Piccoliju, naj sestavi levosredinsko vlado, ali pa pošlje Andreottija zopet v parlament in stopi tako na pot predčasnega razpusta zbornic. Da sta ti dve rešitvi edini, je bilo razvidno že po včerajšnjem sestanku demokrščanskega vodstva, ki je naprtilo socialistom odgovornost izbire med predčasnimi volitvami ali povratkom k levemu centru. Zaključni dokument je v tem pogledu jasen: po propadu Andreottijevega in La Malfovega poskusa je mogoče o-blikovati le bolj omejeno večino. Vlada, ki bo njen izraz, pa mora računati na trdno večino, da bo sposobna ustrezno odgovoriti na vse probleme, ki tarejo Italijo. Istočasno je vodstvo KD odločno zavrnilo socialistični predlog o »vladi premirja*, ki naj bi odgodila razpust parlamenta in predčasne volitve do oktobra. Kot je po razgovoru s Pertinijem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiunnmiiiiiiiiiiiMiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiuiiiminiiiiimiiiiiiim«»niiiiMiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiniii»iiniiiiiiiiHiiiii» PO ZADNJIH NEPRIČAKOVANIH RAZPLETIH Ameriški predsednik Carter odpotuje na Bližnji vzhod VVASHINGTON — Kljub pesimističnim predvidevanjem prejšnjih dni kaže, da je Carterju vendarle uspelo premakniti z mrtve točke vprašanje pogajanj med Egiptom in Izraelom za sklenitev mirovnega sporazuma. Zadnji ameriški predlogi so namreč tudi v Tel Avivu padli na plodna tla, tako da jih je izraelska vlada po Beginovem »priporočilu* sprejela, čeprav ne soglasno. Sedaj je treba počakati Samo na reakcije iz Kaira, ki je poučen o zadnjih ameriških predlogih. Ce bi bil tudi egiptovski odgovor pozitiven, bi najbrž prav kmalu prišlo do novega tristranskega vrha med Carterjem, Beginom in Sadatom. Uradno poročilo Bele hiše pravi, da Carterjevi predlogi težijo predvsem k odpravi sporov med Egiptom in Izraelom, vendar poročilo točneje ne označuje, kakšni so ti predlogi. Vse je ovito v veliko tajnost, pa čeprav je ameriški senator Javits izjavil, da »so ti predlogi lim, s katerim bodo dokončno zapečatili mirovni sporazum*. Tudi izraelska uradna nota pravi, da so »predlogi zelo pomembni, ker so povsem drugačni od tistih, ki jih je Carter formuliral na prejšnjih srečanjih z Beginom*. Ali je ta veliki optimizem upravičen, pa bo pokazal nadaljnji razvoj dogodkov. Na vsak način je ovir do podpisa mirovne listine še veliko in to je poudaril tudi glasnik Bele hiše: «Največje zapreke je treba še premostiti*. Veliko zanimanje je vzbudil tudi včerajšnji nepričakovan obisk Begina pri Carterju Na vsak način je po mnenju opazovalcev izredne važnosti, da so se stvari premaknile, potem ko pogovori prejšnjih dni med Beginom in Carterjem niso kazali na tako rešitev. Odnosi r.ied Izraelom in ZDA pa so sedaj manj napeti, kar daje slutiti, da gredo novi Carterjevi predlogi v prid Izraelcem. Kot rečeno, ti predlogi javnosti niso znani. Neuradni krogi pa poudarjajo, da zadevajo predvsem dve kočljivi vprašanji: odnos med izraelsko-egiptov-sko mirovno listino in obveznosti E-gipta do drugih arabskih držav ter datum sklicanja volitev za upravno avtonomijo Gaze in Cisjordanije. Lučki je treba prilivati olja, dokler brli. Zato javnosti včeraj ni niti toliko iznenadila vest, da bo Carter odpotoval na Bližnji vzhod že jutri zvečer. V četrtek se bo sestal s Sadatom, nakar bo odpotoval v Tel Aviv na nove pogovore z Beginom in mu posredoval odgovo re egiptovskega predsednika. Glasnik bele hiše je dejal, »da je nova predsednikova iniciativa največje jamstvo za skorajšnji uspeh pogajanj med Egiptom in Izraelom* ter pristavil, da «predsednik Carter noče opustiti nobene možnosti, ki bi lahko privedla do miru na tem delu sveta. Če bi to naredili, bi nas zgodovina in naši sinovi zelo upravičeno obsojali*. Tudi predsednik izraelske vlade Menahim Begin je izrazil svoje zadovoljstvo nad Carterjevim obiskom. Dejal je, da bo napor ameriškega predsednika brez dvoma zbližal stališča Kaira in Tel Aviva, zaradi Carterjevega obiska pa bo tudi Begin sam skrajšal obisk v ZDA. (mč) poudaril Zaccagnini, KD ne namerava dopustiti vstopa neodvisne levice v vlado, pa čeravno je v tem stališču osami,jena. Včeraj zjutraj je namreč socialdemokrat Saragat umaknil zadevni »veto* PSDI s pojasnilom, da neodvisni levičarji niso komunisti in kot zgovoren dokaz lastne trditve navedel primer prvega povojnega predsednika vlade Fer-ruccia Parrija. Vprašanje je sedaj, za kakšno rešitev se bo odločil državni poglavar. Znano je, da Pertini nasprotuje predčasnim volitvam, vendar pa je tudi pot vlade levega centra posuta s skoraj nepremostljivimi ovirami. To je priznl tudi sekretar PSI Craxi, ki je po razgovoru s predsednikom republike dejal, da »dobesedno tolmačenje Zaccagninijevih besed preprečuje kakršno koli pozitivno rešitev krize.* Če krščanska demokracija zapira vrata komunistom, je rešitev, ki jo ponuja socialistom, za te skorajda nesprejemljiva, saj zahteva odločno Dodcoro za vlado, kj naj bi ji predsedoval Flaminio Piccoli. Skratka ali levi center, ali pa pred časne volitve. Vendar pa PSI ne more plačati tako visoke politične cene, vladna kriza pa re zato najbrž bliža rešitvi, i se je zdela že od prvega dne. edina: predčasne volitve. Dokončna odločitev pritiče vsekakor predsedniku republike, ki bo danes ali najpozneje jutri sporočil svoj sklep. Res pa je, da elementi, ki jih je zbral Pertini včeraj, napovedujejo le vihar, čeprav so se posvetovanja začela s podbudno Saragatovo izjavo. Zmeren optimizem se je ohladil takoj po razgovoru z Zaccagninijem, ki je dejal, da KD ne bo prestopila meja, ki jih je postavila Andreottiju in La Malfi. Obenem je sekretar KD ponudil socialistom zanje nesprejemljiv predlog obnovitve levega centra. Berlinguerju ni ostalo drugega, kot da ponovi že znano stališče KPI in poudari, da komunisti ne bodo zavirali morebitnega oblikovanja vlade in večine, v kateri ne bi bili prisotni. »KD — je poudaril sekretar KPI — je zavrnila vse predloge, tudi tiste, ki so omogočali sporazum.* Edina stvar, ki jo komunisti izključujejo je, da bi se njihovi poslanci vzdržali kljub de-mokrščanskemu vetu. Zato se KPI vrača v opozicijo, morebitno vlado pa bo ocenjevala po njenem pro- gramu in konkretnih dejstvih. «Ne moremo sprejeti — je še dejal Berlinguer — podrejenega odnosa s KD, stranko, ki ocenjuje kot edino nujnost svojo prisotnost v vladi.* Veleposlanika ZDA in SZ pri Giuliu Andreottiju RIM — Predsednik vlade Andreotti je včeraj uradno sprejel veleposlanika Sovjetske zveze v Rimu Nikita Rijova, pozneje pa še veleposlanika ZDA Richarda Gardnerja. Gardner je Andreottiju izročil poslanico predsednika ZDA Carterja, v kateri je poudarjena važnost pogajanj SALT o omejevanju strateške oborožitve, za svetovno ravnovesje. Dalje v pismu Carter trdi, da mora čimprej priti do srečanja med njim in Brežnjevom in sicer za boljše odnose med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Pozneje, kot rečeno, je Andreotti sprejel veleposlanika SZ Rijova, ki je poudaril, da je predsednik Brežnjev pred kratkim javno izjavil, da bodo po- gajanja SALT prav gotovo pozitivno vplivala na mednarodno vzdušje. RIM — Vsedržavni tajnik CGIL Luciano Lama se je včeraj neuradno srečal z ministrom za delo Vincenzom Scottijetn. Teme pogovora niso znane. Trbiški občinski svet za globalno zaščito Slovencev in Nemcev TRBIŽ — Trbiški občinski svet je na svoji zadnji seji izglasoval resolucijo, ki zadeva nemško in slovensko narodnostno skupnost, v odgovor na pismo posebne ministrske komisije za vprašanja slovenske skupnosti v Italiji. Občinski svetovalci v resoluciji, ki so jo enoglasno odobrili, priznavajo obstoj obeh narodnostnih skupnosti v trbiški občini, v resoluciji pa je še postavljena zahteva po globalni zaščiti Slovencev in Nemcev. ll»IIIM»IIIIIIM«MIIMIIII»llllllll»IIIIMI»IMIII1l»limilllltlllllMlllllllUllllllllllMIHIIIIIIIIHHI»MIII|ll»|||||lllllllllllllllllllllllllllllHIII|MlllllUI«IIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIllllllllll p «Vojnamedreveži» Še pred dnevi je nekdo z zadovoljstvom zapisal, da je italijanska družba »absorbirala* brez pretresov novi red, ki je bil vzpostavljen z u-vedbo tako imenovane pravične stanarine. Pisec, ki je pri tem imel v mislih razmeroma maloštevilne dosedanje spore pred sodišči, jc očitno spregledal potopljeni del te ledene gore, se pravi desettlsoče primerov, ko bodo lastniki na podlagi nove norme lahko izgnali iz stanovanj stare najemnike. V Trstu se je včeraj začel prerokovani val sodnih izgonov, ki utegne do aprila predvidoma pognati na cesto na desetine, čc ne na stotine družin. Začela Se je prava »vojna med reveži*, kakor so jo s pronicljivo in trpko ironijo krstili nekateri opazovalci. In da so ti geigenhu-moristi zadeli v črno, je dokazal že prvi primer sodnega izgona v našem mestu: lastnik stanovanja je delavec, «pater» štiričlanske družine, ki sc je do včeraj stiskal v nekem podstrešju in ki je po dveh letih papirnate borbe lahko vkorakal (v spremstvu sodnika in karabinjer jev) v »svoje* stanovanje s štirimi sobami: po eno sobo za vsakega družinskega člana! Iz stanovanja pa se je morala umakniti priletna delavka, ki bi si najrajši uredila življenje v enosobnem stanovanju, a ki ga kljub vsem prizadevanjem ne more najti, ker takih stanovanj — z ustrezno najemnino — v našem mestu enostavno ni. Delavec proti delavcu, torej. »Vojna med reveži*, ki je ni nihče napovedal, a ki se je razplamtela s silo tudi pri nas zaradi neobčutljivosti in nepreračunljivosti pristojnih oblasti, ki so omogočile nastanek ledene gore, o kateri smo pisali v začetku. Medtem pa se v o-glasnih stolpcih kar same od sebe ponujajo vile v mestu, na Krasu, v Bregu in na obalj vse do Devina. Toda tu smo krenko izven dometa najnovejše civilne vojne, »vojne med reveži*... (ef) IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIItlllltlllHIIIItlllllillllllllllllllllllllllllllllllltlltlllllllllllllllllllllllflltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllltllllllllllllltltlllMI MINUCCI ZAKLJUČIL 8. KONGRES TRŽAŠKE KPI MIROLJUBNO SOŽITJE MED NARODI JE KLJUČ RAZVOJA TRSTA IN DEŽELE Rossetti potrjen za tajnika - Odobren popravek vsedržavnim tezam, ki poglablja vprašanja Slovencev - Zanimiva posega Cuffara in Iskre S sejo novoizvoljenega pokrajin- bej odvisna predvsem od ponovne skega komiteja, ki je potrdil Gior gia Rossettija za tajnika federacije, se je v nedeljo zvečer zaključil osmi kongres tržaških komunistov. Pred tem so delegati, zbrani na kongresu že četrti dan, izvolili delegate na vsedržavni kongres .(Cuffaro, Rossetti, Jelka Gerbec, vidali) ter novi pokrajinski komite in kotrolno komisijo. V novih vodilnih organih tržaške federacije je dobra četrtina Slovencev, prav toliko pa tudi delavcev in žensk. Kongres tržaških komunistov, na katerem je prišla v živahni razpravi do izraza predvsem želja po globokih spremembah v našem mestu in spoznanje, da je rešitev ključnih vprašanj tega področja povezana predvsem z obnovitvijo demokratične enotnosti, kar pa terja najprej enotnost za zaščito slovenske manjšine, je zaključil član vsedržavnega vodstva KPI Adalberto Mi-nucci, ki je sicer glavni urednik teoretskega tednika «Rinascimenta». Minucci je najprej ugotovil dramatičnost mendarodnega položaja, kjer je spoznanje zadnjega desetletja, ki je vodilo k mirnemu sožitju in premoščanju vojaško - političnih blokov, izgubilo na veljavi. Praktično je konfrontacija med bloki in velesilami postala vsakodnevna praksa, katere žrtev so predvsem manjši narodi. KPI je na to opozarjala in S" pi tem globoko razlikovala, na primer, od sovjetske partije. In vendar je rešitev dramatičnih problemov Evrope in Italije še pose- vzpostavitve načel miroljubnega sožitja, premoščanja blokov, vsestranskega sodelovanja. To še posebej velja za mesto, kakor je Trst. kjer niso te besede zgolj načelno spoznanje, pač pa vsakodnevna potreba. Zato pa je velika odgovornost konservativnih krogov, ki bi radi izolirali Trst, ga iztrgali tej mednarodni vlogi, ki koristi razvoju celotne italijanske družbe. ......... V Italiji, je dejal Minucci, smo priča razredni protiofenzivi, ki izkorišča tudi separatizem in ožepje v korporativne ali lokalne okvire. V Trstu je razredni nasprotnik razumel, da «staro umira, ko se novo še ni rodilo*. V takih trenutkili so ljudje zbegani in v teh pogojili ja nastala »Lista za Trst* s svojo pru tizgodovinsko vlogo. Komunisti pr morajo hoditi z zgodovino in preiti, povsod, v protinapad, da se uveljavi «nov Trst* sožitja med narodi, sodelovanja, zdravega gospodarstva. Rešitev vprašanja manjšine je prvi pogoj te zgodovinske spremembe. KPI je izdelala v tem smislu svoj zakonski predlog, ki je zgolj norma. ki uresničuje ustavna načela. Kaj pa predlaga KD, ki se tako rada enači z državno ustavnostjo? Demokristjanom je Minucci posvetil dalj časa. Predvsem je poudaril, da so izkoristili svetohlinsko poveličevanje mrtvega Alda Mora, da bi prikrili dejstvo, da so za vrgli njegova spoznanja o nujnosti »tretje faze* italijanske zgodovine, ki- naj privede do sodelovanja med komunisti in demokristjani. S tem so postavili temelje sedanji vladni krizi, v kateri mnogi slutijo priložnost, ko bi bilo mogoče opustiti politiko »enotnosti v sili*. Pred njim je zadnji posegel v razpravo deželni tajnik KPI Cuffaro, ki je najprej poudaril, da je bitka za uresničevanje osimskega sporazuma zelo ostra prav zato, ker v bistvu gre za bodočnost Trsta in tega konca Evrope. Zato pa je potrebno »globoko zaorati v zavest Tržačanov*, kajti enotne manifestacije Za prijateljstvo, kot je bila 14. decembra 1970, se morajo še ponoviti, vendar tako, da bodo izraz množičnih spoznanj in ne »sporazumevanja vrhov*. Prav zato pa je Cuffaro očital KD, da je izdala predvsem lastna volivce in svojo ljudsko osnovo, ko je rešila Cecovinijev odbor. S tem je zadala hud udarec programskemu sporazumu na deželi, čepra\ sa KPI ne bo maščevala, pač pa pte-verjala obveze in zahtevala uresničevanje dogovorjene linije. Med najzanimivejšimi pa Je bil jutranji poseg Borisa Iskre. Dejal je, da je »bitka za Osimo* v svojem bistvu politična in moralna, ker zaobjema vse aspekte življenja slehernega obmejnega prebivalca. V tej bitki moramo poglobiti našo ustvarjalnost in prispevati k razčiščevanju tudi s «tehničnimi modeli*. Pokažimo. kakšen bo Trst čez deset ■ (Nadaljevanje na ladujj straniJ PO UVEDBI ZAKONA 0 PRAVIČNIH STANARINAH Včeraj opravljen prvi sodni izgon ob ostreni nasprotovanju prisotnih Protestni nastopi sindikatov - SUNIA 10. marca na vsedržavni manifestaciji v Rimu ■ Komunisti zahtevajo sklic izredne seje občinskega sveta Včeraj so v našem mestu opravili prvi sodni izgon po uvedbi zakona o pravičnih stanarinah. Kaže, da je to prvi člen dolge verige, v katero je na našem območju vklenjenih na stotine družin in da bomo do aprila priča še mnogim prizorom, kakršen se je odigral včeraj dopoldne v Ul. Coroneo. Pred hišo v omenjeni ulici, o-značeno s številko 9, se je ob najavljeni uri pojavil lastnik štirisobnega stanovanja, v katerem je kot najemnica živela neka 60-letna vdova, delavka v podjetju Sadoch. Lastnika so spremljali sodni sel in karabinjerji. Lastnik je kupil stanovanje pred dvema letoma in je kmalu zatem sprožil postopek za izgon stranke iz stanovanja. Tega je sam potreboval, saj se je doslej z ženo in dvema sinovoma stiskal v nekih podstrešnih prostorih. Pristojne oblasti so njegovi prošnji ugodile in določile za izgon najemnice najprej datum 5. februarja, pozneje pa kot definitiven datum 5. marca. Najemnica je že dalj časa iskala drugo stanovanje z zmerno najemnino ter se je pri tem naslonila tudi na sindikat stanovanjskih upravičencev SUNIA, vendar so bila vsa njena prizadevanja v tej smeri zaman. Ko je lastnik prispel pred stavbo, je bila najemnica v stanovanju, pred glavnim vhodom na pločniku pa jc stala večja skupina ljudi — predstavnikov sindikatov SUNIA, SICET in UIL - Časa ter najemnikov, ki so sami pod Damoklejevim mečem skorajšnjih izgonov — ki so ji prišli izrazit svojo solidarnost. Sindikalisti so lastniku obrazložili, da so zahtevali poseg prefekture in tržaške občine, naj bi izgon odložili še za mesec dini, medtem pa naj bi združenje lastnikov stanovanjskih zgradb ob podpori posebne komisije, ki je bila pred nekaj meseci ustanovljena na prefekturi, poiskalo primemo stanovanje za najemnico; ta je izjavila, da je pripravljena plačati mesečno najemnino do največ 100.000 lir. Za enomesečni odlog izgona bi bila tudi pripravljena položiti kavcijo v višini enega milijona lir in spraviti vse svoje pohištvo v eno samo sobo, tako da bi se lastnik stanovanja in njegovi družinski člani lahko vselili v ostale tri sobe. O odložitvi izgona ni lastnik hotel ničesar slišati in karabinjerji so tedaj na ukaz sodnega sla nastopili s silo, da bi omogočili izvedbo izgona. Prišlo je do grobega prerivanja, med katerim je neka priletna ženska padla na tla, karabinjerski podčastnik pa je dobesedno stlačil odbornico SUNIA Franco Piazzo, ženo komunističnega poslanca A. Cuffara, v policijski avto. Medtem ko so se prisotni glasno zgražali nad surovostjo javnih organov, sta lastnik stanovanja in sodni sel v spremstvu nekaterih karabinjerjev stopila v stanovanje in opravila formalni izgon najemnice. Franco Piazzo so karabinjerji odpeljali na sodišče, od koder so jo na pritisk sindikatov malo zatem izpustili. V zvezi s tem dogodkom je sindikat stanovanjskih upravičencev SUNIA sinoči izdal daljše poročilo, v katerem naglaša, da samo odločen nastop vladnih in občinskih oblasti lahko prepreči, da bi se takšni prizori še ponavljali v našem mestu. V tem smislu so predstavniki SU NIA popoldne nastopili na prefekturi in pri občinski upravi. Poročilo nadalje navaja, da bo SUNIA v kratkem sklical skupščino vseh najemnikov, ki jim preti sodni izgon, da bi se dogovorili o skupnem nastopu v obrambo lastnih interesov. V tej zvezi SUNIA ne izključuje možnosti, da bi ogroženi najemniki re zasedli neoddanih stanovanj. Predstavniki tržaškega sindikata stanovanjskih upravičencev se bodo udeležili vsedržavne manifestacije najemnikov, ki bo v Rimu 10. marca, Z dogodkom se ukvarja tudi poročilo pokrajinske sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, ki med drugim naglaša, da se morata prefekt in občinska uprava zavzeti za rešitev stanovanjskega vprašanja v mestu, preden bo stekla serija predvidenih sodnih izgonov. Poročilo tudi kritizira obnašanje karabinjerjev v primeru sodnega izgona v Ul. Coroneo, na koncu pa naglaša, da je pokrajinska sindikalna zveza že nastopila pri prefektu, pri Zavodu za ljudske gradnje in pri tržašuj občini z zahtevo, naj poskrbijo za čim prejšnji popis vseh neoddanih stanovanj v mestu. Ta stanovanja naj bi bila na razpolago za najemnike, ki jih bodo s predvidenimi sodnimi izvoni pognali iz sedanjih bivališč. Kakor je sporočil tiskovni urad tržaške federacije KPI, je komunistič: na svetovalska skupina v občinski skupščini začela zbirati podpise za sklic izredne seje občinskega sveta. Na seji, ki naj bi bila že v petek, naj bi obravnavali vprašanje najemnin in sodnih izgonov. Občinski odbor naj bi v ta namen vključil v proračun posebno postavko 400 milijonov lir; po mnenju KPI bi bilo neumestno zahtevati denarna sredstva za pomoč prizadetim najemnikom od vodstva Krožnega sklada, saj se mora sklad po statutu ukvarjati le s posegi, ki so povezani z novimi produktivnimi naložbami v gospodarstvo. Rajonski sveti Danes ob 19. uri se na Proseku sestane rajonski svet za zahodni Kras. Razpravljali bodo o vprašanjih vrtcev v tem predelu ter o rekreatoriju. NA SEJMIŠČU OD 17. DO 26. MARCA III. salon navtike, taborjenja in prikolic «Nauticamp 1979» V prvi polovici maja pa bo na sporedu prva prireditev z naslovom < Trieste Stereosound> Solidarni najemniki pred poslopjem v Ulici Coroneo 9 Na sejmišču pri Montebelu so intenzivno stekle priprave za skorajšnji salon navtike, taborjenja in prikolic «Nauticamp 79», ki bo na sporedu od 17. do 26. marca. Salon, ki bo tretja tovrstna prireditev na \ našem sejmišču, hoče letos še bolj kakor v prejšnjih letih poudariti velike možnosti razvoja športnih in turističnih dejavnosti na našem območju, ki je povezano bodisi z morjem, bodisi z notranjostjo celine in ki predstavlja hkrati važno vozlišče mednarodnih turističnih tokov. Tržišče, nad katerim ima namreč naše mesto v tem pogledu viden vpliv, obsega širše območje severnega Jadrana, dober del severovzhodne Italije in onkraj meje Jugoslavijo in Avstrijo. Zato si organizatorji salona obetajo velik obisk z vseh omenjenih območij, pa še iz drugih, bolj oddaljenih središč. Kar zadeva eksponate, ki bodo na vpogled obiskovalcem, bo letos še bolj kakor v prejšnjih letih poskrbljeno za prikaz najširšega izbora športnih čolnov vseh oblik in razsežnosti ,od preprostega gumijaste- .... .......................................................■„„■■■■■> iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii.............................................................................................milini ODOBRILI SO GA NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU Novi statut SSk predvideva uvedbo delegatskega sistema Namen te reorganizacije je vzbujanje večjega zanimanja za stranko med volivci Drago Stoka o naporih za globalno zaščito in o nastopu na evropskih volitvah V nedeljo se je končal občni zbor Slovenske skupnosti v Trstu. Letošnji občni zbor je bil izključno delovnega značaja; začel se je sredi decembra, ko so udeleženci, po u-vodnih poročilih in po ugotovitvi, da taka struktura stranke ne ustreza več sedanjim potrebam, poverili izvršnemu odboru nalogo, da pripravi osnutek novega statuta, osnovanega na delegatskem sistemu. Po več kot dveh mesecih dela je tako v nedeljo komisija predložila občnemu zboru novi statut, ki postavlja vso strankino organizacijsko strukturo na drugačno raven. Proračunska seja v Nabrežini v dvomu Po dveh odložitvah bi se mor. ral danes sestati občinski svet devinsko - nabrežinske občine, da razpravlja in glasuje o letošnjem proračunu. Svetovalci so že prejeli uradno vabilo, ni pa še gotovo, ali se bo moglo zasedanje res izvršiti. V teku je namreč stavka občinskih in pokrajinskih tajnikov, katerih prisotnost pogojuje uradno veljavo zasedanj izvoljenih svetov. Če stavke ne prekličejo, bi bila potrebna nova odložitev. Izid ostaja vsekakor negotov, saj občinski odbor razpolaga le z 9 glasovi (od 20) KPI in PSI. Postavlja se zato vprašanje, kaj bosta storila svetovalca SSk (ob znanih nesoglasjih z odborom glede urbanističnih problemov). Nujno vzdržan je (in zastopnika PSDI) bi omogočijo odobritev proračuna tudi če bi glasovali proti predstavniki KD (7) in MSI (1). Če bi pa SSk glasovala proti proračunu, bi padec občinskega odbora in nove volitve mogla preprečiti le odsotnost ali vzdrža-nje nekaj opozicijskih svetovalcev. Že s prihodnjim pokrajinskim kongresom — tako se bo odslej imenoval občni zbor — bodo torej volili novo vodstvo le delegati, ki jih bodo imenovale sekcije v okoliških občina! ali na območjih rajonskih svetov tržaške občine, seveda na sek-cijskih kongresih. Kjer bi teh sekcij še ne ustanovili, bodo delegate za pokrajinski kongres izvolili na širših sestankih. Politična vodilna struktura stranke pa je ostala v bistvu nespremenjena. Kongres bo izvolil 31-članski svet, ta pa iz svoje srede tajnika in osemčlanski izvršni odbor. Namen te reorganizacije je predvsem vzbujanje večjega zanimanja na bazi, ki bo sedaj poklicana, da preko sekcij in z volitvami delega- tov soodloča o politični liniji in o vodstvu stranke. Prav zato, da se poživi dejavnost SSk med volivci, je bilo število članov izvršnega odbora (skupno s tajnikom) povečano od dosedanjih sedem na devet. Seveda pa v nedeljo ni bilo mogoče uvesti tega statuta, ki zaenkrat zadeva le vprašanje organizacije SSk v tržaški pokrajini, medtem ko bo o spremembah deželnega statuta odločal deželni kongres. Z drugimi besedami, novega vodstva ni bilo mogoče izvoliti po delegatskem sistemu, ker pač delegatov še ni bilo. Zato je občni zbor sprejel dva sklepa, ki se dopolnjujeta; naslednji strankin kongres bo še pred koncem leta, v nedeljo pa so s formalno novo izvolitvijo dejansko potrdili do-sčd9RjT pokra]inskr '"Svet, ki se bo sestal v drugi polovici marca, da izvoli tajnika in izvršni odbor, kar *K* V nj%<5Vo' pristojnost. pač'i!<*r Ob začetku nedeljskega občnega zbora je tajnik dr. Drago Štoka podal krajše politično poročilo, še zlasti o zadnjih dogodkih. Tako je govoril o političnih naporih za dosego globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, za kar je potrebno tudi pravilno informiranje večinskega naroda. V ta namen je dala SSk natisniti posebno številko strankinega glasila v italijanščini, kjer je tudi ponatisnila besedilo osnutka zakona SSk za globalno zaščito. Štoka je nato govoril o pobudah, da bi se tudi SSk predstavila na bližnjih evropskih volitvah, seveda ne samostojno, ampak povezana z nekaterimi drugimi manjšinskimi organizacijami, med katerimi pa ni južnotirolske Volkspartei, ki se bo za evropske volitve skoraj gotovo povezala s KD. Štoka je dejal, da bi bila taka povezava mogoča, poudaril pa je, da bi morala to biti volilna koalicija izključno manjšinskih strank. Sledili so še nekateri informativni posegi izvoljenih predstavnikov v krajevnih upravah. Obvestilo Sindikata slovenske šole Jutri, 7. marca, ob 16. uri bo seja glavnega odbora SSŠ. Prosimo za gotovo in točno udeležbo. SPREHOD PO DRUŠTVIH Novo vodstvo PD Prosek - Kontovel Pred dnevi se je sestal novoizvoljeni odbor prosvetnega društva Prosek - Kontovel, da bi sklepal o porazdelitvi društvenih funkcij. Po kratki razpravi je bil izvoljen odbor, ki ga sestavljajo predsednik Srečko Orel, podpredsednika Milan Čuk in Darko Rupel, tajnik Drago ga čolna do zahtevne jahte, avtomobilskih prikolic najrazličnejših znamk domače in tuje proizvodnje, «camperjev» vseh velikosti in za . . . vsak žep, šotorov, motorjev ter raznih naprav in pritiklin za najrazličnejšo uporabo. Salon bo obsegel oba obnovljena paviljona, «E» in «F», poleg tega pa bo del eksponatov razvrščen na odprtem. Med tem časom je uprava velesejma določila vrstni red naslednjih sejemskih prireditev, ki bodo v programu do junija, ko bo na sporedu tradicionalni mednarodni sejem. Dne 8. aprila bo na sporedu razstava psov, od 9. do 13. maja pa bo na vrsti krstna razstava z naslovom »Trieste Stereosound 79», na kateri bodo nastopili italijanski in tuji proizvajalci glasbil in naprav za reprodukcijo zvoka. V zvezi s to razstavo pripravljajo tudi 1. vsedržavni natečaj za razpečevalce teh naprav ter 1. vsedržavni natečaj za ljubitelje in profesionalce na področju reprodukcije zvoka. Danes seja deželnega sveta Štoka, zapisnikar Marjan Verša, odgovoren za tisk Bruno Rupel, blagajnika Leopold Vatovac in Sergij Husu in gospodar Danilo Kocman. Ostali odborniki so Danilo Matjašič, Silvano Perčič, Alojz Kapun, Marjan Pertot, Vasilij Štoka, Sergij Štoka, Vilma Orel, Zdenka Starc, Andrej Kapun, Jana Ban, Erika Bri-ščik in Loredana Kočevar. Nadzorni odbor sestavljajo Josip Ferfoglia, Slavoljub Štoka, Vida Menucri, Sreč-1 ko Sedmak in Marija škerlavaj. I Po izvolitvi se je novoizvoljeni I predsednik Srečko Orel zahvalil za izkazano zaupanje, obenem pa po-1 zval vse odbornike k tesnemu sodelovanju. Dejal je tudi, da mora društvo postati usmerjevalec, in koordinator kulturnega;, prosvetnega, gospodarskega in športnega dela v vasi. in da mora zato poglobiti stike z VSemi organizacijami na Proseku in Kontovelu. Odbor je tudi pozdravil pristop proseške godbe k prosvetnem društvu. Odborniki se bodo sestajali vsak ponedeljek zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu današnje seje deželnega sveta bo nadaljevanje razprave o kočljivem vprašanju o-nesnaženja, ki ga na področju Nem povzroča tovarna Iplis. Deželni svet bo zasedal tudi jutri in pojutrišnjem, ko bo proučil predloge za spremembo deželnega zakona iz lanskega leta o družinskih posvetovalnicah. Gre za dva predloga na pobudo PSI in KPI. Poročevalca sta demokristjan Persello za večino in komunistka Miani za manjšino. Gre za pereč problem, glede katerega so mnenja ostro deljena in ki bi utegnil povzročiti težave sedanji večini v deželnem svetu, Skupna proslava 8. marca, dneva žensk Slovenske in italijanske vi-šješolke in univerzitetne študentke bodo letos skupno proslavile 8. marec, dan, ki naj odraža kulturno bogastvo ženš. S tem bodo enotno in borbeno poudarile svoj mednarodni praznik. Prirediteljice bodb organizirale praznik v novi Časa dello študente (Nova univerza), na njem pa bo sodelovala gledališka skupina «11 Cantiere*. Na programu bodo pesmi, glasba in še kaj... Začetek ob 19.30. Vabljeni vsi. V NEDELJO V MILJAH PRVI KONCERT Primorska poje - v deseto pomhi Nastopilo je deset zborov . Pozdrav predsednika SPZ Palčiča in predstavnika Društva Slovencev miljske občine Marege Nedelja popoldne. Sončno je toplo. Prava pomlad, ki vabi ljudi na sprehod, v naravo. Kljub temu pa je dvorana kina Verdi v Miljah polna do zadnjega kotička. Pričela se je «Primorska poje*, vsakoletni kulturni zmenek pevskih zborov iz vseh krajev Primorske, ki za to prireditev čutijo. Devet preteklih revij nam je to jasno dokazalo, nedeljski prvi koncert v okviru letošnje desete jubilejne in zato še slovesnejše in prazničnejše revije pa nam je to še enkrat potrdil. «Primorska poje» je izkušnja, ob kateri merimo intenzivnost občutkov in duhovne moči našega ljudstva prej kot njegovo pevsko kvaliteto in zmogljivost, ki tudi ni majhna. «Primorska poje* meri utrip vsega našega življa in bila bi nemara vredna nekoliko večje pozornosti s strani oblasti in krovnih organizacij. «Primorska poje» predstavlja skratka našo letno pevsko žetev, ki je letos po količini rekordna, kakovost pa bomo še preverjali. Za prvi koncert v Miljah se o kakovosti prav gotovo ne moremo izražati v superlativih, prej bi rekli, da je bila raven tokrat pod običajnim poprečjem, čeprav je pesem prav tako ogrela in navdušila številno občinstvo, ki je kot vselej zaznalo v teh nastopih toliko dragocene dobre volje, truda, požrtvovalnosti, nesebičnosti, veselja, navdušenja — vrednot, ki so vse redkejše in zato tudi dragocenejše. Seveda nas vse to ne sme odvrniti od enega temeljnih ciljev naše zborovske kulture — to pa se naši zbori čedalje bolj izpopolnjujejo, izvajalsko izkristalizirajo, repertoarno posodobijo. V tem pogledu je navsezadnje Levstik na Proseku 34.000 Ur za A® Polet. Deželni svet Furlanije - Julijsk* krajine se Iskreno pridružuje gl®" boki žalosti, ki je prizadela dežel' nega odbornika Riccarda Tomčj* ob izgubi očeta STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978-79 BERTOLT BRECHT MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI ®anes, 6. marca, ob 20.30 — abonma red E - mladinski v četrtek. ^otri, 7. marca, ob 20.30 — abonma red D - mladinski v sredo. ^ četrtek, 8. marca, ob 18.30 — 'zven abonmaja. ^ Petek, 9. marca, ob 20.00 — abonma red J. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Miroslav Krleža LEDA S5-letnici avtorjevega rojstva * nedeljo, 11. marca, ob 17. uri '' nedeljski abonma. v gledališču «F. Prešeren* v BOUUNCU til SLOVENSKI KLUB V TRSTU ianes, 6. marca, ob 20.30 v bi. sv Frančiška 20/11. prire-sklicuje in vabi na klubski pogovor Na »sporedu* bo tovariško Preverjanje opravljene dejav-n°sti, razmislek o vsebini in načinih klubskega dela, priložit bo za konkretne predloge *a zadnjo tretjino sezone, za cez poletje ali ob jesenskem ^četku. Pomemben bo tudi sklepni ®el večera, posvečen svobodne-rr"J prijateljevanju: 8. marec in naše žene bomo častili s po-sebej za klub pridelano in u-ikleničeno kapljico. KMEČKA ZVEZA ALLEANZA CONTADINA VABI aa OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 11. marca 1979, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4 Dnevni red: " Izvolitev predsednika občne-nega zbora '* Predsedniško poročjlo , ^ o Poročilo tajništva ~~ Poročilo nadzornega odbora Pozdravi in diskusija — Volitve "* Razno ^ morebitnem drugem sklica-0Ju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska. Gledališča Mali oglasi ROSSETTI Danes, 6. marcu, ob 20.30 predsta va glasbene komedije «Jalta, Jalta* v italijanščini v izvedbi zagrebškega gledališča «Komedija». Predstave, ki veljajo za abonma (kupon št. 7) Teatra Stabile, se bodo nadaljevale do 11. marca. Iz tehničnih razlogov (orkester v dvorani) bo treba stalne prostore ponovno potrditi, ker ne bodo isti. AVDITORIJ Danes ob 20.30 red »prosti*: »Staromodna komedija* (Vecchio mon-do) Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ce-resa. Predstava velja za abonma kupon št. 5. VERDI Danes ob 20. uri tretja predstavitev Verdijeve opere «Ernani». Dirigent Francesco Moiinari Pradelli. V glavnih vlogah nastopajo Mara Zampieri, Giorgio Merighi, Piero Cappuccili in As osti no Ferrin. Kino La Cappella Undergroimd. Zaprto. Ariston 15.30 «Fuga di mezzanotte*. B. Davis in R. Quaid. Režija A-lan Parker., Prepovedan mladini pod 18. letorp. Barvni film. Ritz 16.30 «L’isola degli uomini pešce*. Barbara Bach, Claudio Cas-sinelli, Richard Johnson. Barvni film. Eden 16.00 «Ashanti» Peter Ustinov, Kabir Bedi, Omar Sharif, Rex Harrison. Barvni film. Grattacielo 16.30—22.15 «Nosferatu», (II principe della notte). Klaus Kinsky, Isabelle Adjani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Excelsior 16.01 »H paradiso puč attendere*. W. Eettj, Julie Christie, J. Mason. Fenice 16.30 «Inibition». Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 15.30 »Piccole dor.ne*. Mignon 15.30 »Supercolpo dei cin-que Dobermann d’oro». Cristallo 16.00 »Appassionata*. Sledi varietejski program «11 sesso a tre dimensioni*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.45 »Pornoerotico-mania*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 »Valanga*. R. Hudson, Mia Farrow. Barvni film. Aurora 16.30 »Slip*. M. Lang. Barvni film. Capitol 16.30 »Visite a domicilio*. Walter Matthau, Glenda Jackson. Vittorio Veneto 16.00 »Taboo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Zaprto. Koncerti V Modri dvorani hotela Excelslor bo v četrtek, 8. t.m., ob 20.30 koncert dua Zuliani - Gregoletto (oboa -klavičembalo). Na sporedu skladbe Chedevilla, Loeilleta, Fosterja, Albi-nonija,, ZiBulija ia„T^mgpn^. : (i Informacije in rezervacije pri tajništvu krožka v UL .M&ffinl 1Ž, tel. 64620- od-.18,-tdo-2(L..ure .ob..delavnikih, razen ob sobotah- Razna obvestila PD Vesna obvešča, da se bo fotografski tečaj nadaljeval jutri, 7. marca, ob 20.30 v prostorih bivšega otroškega vrtca — šole Albert Sirk. Prosveta 1 Zveza žena občine Zgonik s sode-Nnjem PD Rdeča zvezda in ŠK prireja v petek, 9. marca, ob v prostorih osnovne šole v Zgo-1 proslavo mednarodnega dneva 1*D Vesna prireja v nedeljo, 11. lica, ob 17. uri v kriškem Ljud-domu srečanje z Borštani. Na-^Pata pevski zbor in dramska sku-t)|na PD Slovenec. , Vodni svet državnega učiteljišča ^ M, Slomšek vabi starše, dijake in v^fesorjev IH. razreda vzgojiteljske ,°le na izredno sejo razrednega sve-ki j0 bo na šoli danes, 6. mar-9' ob 17. uri. Prireditve Društvo siovehskih upokojencev priredi v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje, 8. marca, ob 16. uri praznovanje dneva žena. Vljudno so vabljeni vsi člani in drugi. SMUČI ELAN in sani prodam po u-godni ceni. Telefon 410372 od 19. do-22. ure. KUPIM staro hišo ali stanovanje blizu morja. Ponudbe na naslov Pengal Majda, Koroška 26, Ljubljana, tel. 061/344-880. Klicati o-krog 13. ure. V TRŽIČU (Monfalcone) prodam prosto sončno štirisobno stanovanje z vsem komfortom. Tel. (040) 211232. FORD TRANSIT - furgon izredna priložnost popolnoma prenovljen prodam za 2.850.000 lir. Telefon 208455. ODDAM v najem moderno oprem ljeno hišo z vrtom na Kontovelu. Ponudbe na Oglasni oddelek pod šifro «Hiša v najem*. NA GLAVNEM trgu Ročinju je na prodaj stavba štev. 92, ki ima tudi vrt. Kdor bi se za nakup zanimal, naj se obrne do Franca Bevčarja, 65215 - Ročinj štev. 40. IŠČEMO tri izvode gledališkega lista Ljubljanske drame Arbuzova »Staromodna komedija*. Telefonirati na Primorski 'nevnik, številka 794672 int. 28. ZVOČNIKE RCF model BR 40 prodajam za 200.000 lir. 1 \voofer 250 mm, 1 midranga 491 mm, 1 tweeter 32 mm. Moč 40 u/ - FMS; 8 ohmov Velikost 32x56x26 cm; teža 15,5 kg. Telefon 93689 od 19 do 21. ure. UGODNE A 'TiOŽNOSTI. Carli pro da 850 ’"8; 127 '72-73; alfasud '73; AR 2000 '72; 128 ’V2; 124 '68; 125 ’68-'71-'72; A L’. '70; R 16 '72; AR 7300 '70; 238 furgon '69, ford transit '70; " 14 '71 Ogled v Ulici B. Gatale št. OSMICA — Lupine v Praprotu ima odprto osmico in toči belo in črno vino. PRODAJAM rabljeno kuhinjsko pohištvo «formica», hladilnik, plinski štedilnik, skalni stroj »Singer* ter zakonski spalnico. Ogled v Ul. Agro 3/2 pri družini Half-ter. DAJEM v najem gostilno družini, ki bi jo hotela voditi. Ponudbe na telefon 418395 vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, razen v soboto in nedeljo. DVAINDVAJSETLETNA s 7 letno prakso v lekarni, menja delovno mesto samo, da bi izboljšala delovni položaj. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro «Lekarna». IŠČEM stanovanje v najem (najmanj dvosobno) v Trstu ali okolici. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. IŠČEM zdravnika/co (lahko začetnik) družabnika za sodelovanje v specializiranem kozmetičnem salonu. Ponudbe p.sati na Primorski dnevnik pod šifro «DELO». TRGOVSKO PODJETJE - skladišče gradbenega materiala — išče eno delovno moč. Zaželeno znanje slovenščine. Ponudbe pošljite na u-pravo Primorskega dnevnika pod šifro «Delavec*. IŠČEM hišo z vrtom ali brez, pa tu di zemljišče za zidavo ali za obdelavo. TeiefdtiilflVH na št. 228390. KUPIM renault TS‘i6 ali standart. Plačilo v gpjpvihi. Telefonirati na številko 0481 -771(56 - Ronke. PRODAM dvobatni kompresor za zrak, zmogljivost 100 litrov, 2 leti star, malo rabljen. Ogled Doberdob, Bonetska (Ul. Boneti) 2. FILATELISTI IN NUMIZMATIKI POZOR! Bogato izbiro za obe dejavnosti, pa še ves pribor zanju poleg brezplačnih informacij vam nudi; dr. Bogo Senčar, Filatelistična trgovina, Ul. Tor Bande-na 5, Trst (za Questuro) telefon 68-152. Sporočilo izletnikom Primorskega dnevnika Naše naročnike in čitatelje, ki so se vpisali za potovanja v Pariz, na Poljsko in v Srednjo Azijo prosimo, pa poravnajo naslednji obrok vpisnine danes, 6. marca, od 9. do 12. ure v upravi našega dnevnika v Ul. Mon-tecehi 6. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH razpisuje natečaj za uradnika L in lil. kategorije Rok za predložitev prošenj do 18. marca 1979. Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti Javijo v tajništvu hranilnice. UPRAVNI ODBOR itaiimiMiiiliiiiiiiiilllli onimi, l•ll,l•l^lllllullllllllllllllllllll•OlllllllUll•l*lllll|,,,llllllll•,n,»ll,,,,,l,,,,l,, Včeraj-danes Danes, TOREK, 6. marca « DANICA ~®hce vzide ob 6.35 in zatone ob D-57 — Dolžini dneva 11.22. — Lu-na Vzide ob 11.28 in zatone ob 1.41. Jutri, SREDA, 7. marca TOMAŽ ^eme včeraj: na j višja temperatu-a 10,4 stopinje, najnižja 3,9, ob 13. J1' 10,4 stopinje, zračni tlak 1024,2 JOh rahlo pada, vlaga 70-odstotna, ,ebo 8 desetink pooblačeno, veter 8 a,h/h jugozahodnik, morje mirno, 'iperatura morju 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI g Dne 5. marca se je v Trstu rodilo otrok, umrlo pa je 6 oseb. , RODILI SO SE: Giulio Tagliapie-pjL Margherita Coslovich, Moreno ifnerlizza, Silvia Contento, Andy Del-'lo, Verena Papagno, Fabrizio A-2,a®tasi, Elena Pocecco, Glenda J(>nut. k UMRLI SO: 71-letna Francesca aoli vd. Martorana, 72-letni Gio-v®nni Vaclik, 85-letni Egidio Giaco- ni, 49-letni Lino Grisonich, 78-letna Caterina Furlan vd. Cossetto, 91-let-na Maria Spadaro vd. Nasazio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35 Miramarski drevored 117, Ul. Cam-bi 19. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet štev. 732-627. lekarne v okolici Boljunec: tel. 228-124; Bazovica tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001: Pro sek: tel. 225-141 Božje polje: Zgo nik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljam tel. 209-197: Zavije tel. 213-137; Milje:. teL 271-124. KAKO SE OSVOBODITI PETROLEJSKEGA SUŽENJSTVA Za energetske potrebe izkoristiti dva vodna padca prekopa De Dottori Jez na Soči pri Perni za energetske potrebe ne pride v poštev ■ Fortuna: Premalo se zavedamo resnosti položaja POTOVALNI URAD AURORA priredi naslednje izlete: Od 21. do 29. marca z letalom v Egipt. Cena 485.000 lir. 31. marca in 1. aprila z avtobusom na otok Rab. Cena 28 tisoč lir. 15. in 16 aprila z avtobusom v Rogaško Slatino in Zagreb. Cena 52.000 lir. Od 28. aprila do 1. maja z avtobusom na Mali Lošinj. Cena 59.000 lir. Od 4. do 8. maja z letalom v Krakov. Cena 239.000 lir. 12. in 13, maja z avtobusom na otrok Krk Cena 28.000 lir. Od 18. do 20. maja z avtobusom na Mali Lošinj. Cena 46 tisoč' lir. 26. in 27, maja z avtobusom na Plitvička jezera. Cena 44.000 lir.. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Ci-cerone 4, tel. 60261. Izleti Kmetijska zadruga v Trstu prireja 18. marca izlet v Verono na kmetijski sejem. Prijave v poslovalnicah KZ v Ul. Foscolo 1, Ul. Flavia 62, Milje - Trg Curiel 3, in v mlekarni v Boljuncu. Vedno večja odvisnost Italije od držav izvoznic nafte ter s tem povezana gospodarska kriza navaja gospodarstvenike in politike, da se vedno resneje ukvarjajo z iskanjem alternativnih ali dopolnilnih energetskih virov. Na vladni ravni pripravljajo ukrepe, ki bi zmanjšali u-voz nafte za osem odstotkov v razdobju prihodnjih nekaj let. V ten dneh pa so se zahodne države dogovorile o 5-odstotnem znižanju u-voza nafte. Nič čudnega torej, če takšno stanje sili k iskanju alternativnih ali dopolnilnih rešitev in če so, denimo, v Foljanu socialisti povabili strokovnjake in druge politične sile na posvet, kako bi bolje izkoristili namakalni prekop De Dottori, ki je speljan od Zagraja do Tržiča. Ta prekop ima dva padca, kjer bi biL mogoče ponovno namestiti dve turbini za proizvodnjo e-lektrične energije. V teh dveh majhnih hidrocentralah bi proizvedli toliko električne energije, kot jo uporabijo vse javne ustanove v občini Foljan. To pa je približno polovica celotne uporabe. Pobuda ni zanimiva zaradi gospodarskega efekta, ampak zaradi spoznanja, da moramo poiskati vse možnosti za proizvajanje električne e-nergije s svojimi silami. Kanal je bil sicer zgrajen za namakalne potrebe, toda turbine bi vode ne onesnažile. Od 21 kub. m vode na sekundo jih za namakalne potrebe uporabijo 7, za industrijske potrebe pa 14. Konzorcij bo upravljal kanal še 15 let ter je rešitev mogoče poiskati z ENEL ali z deželo. Vse kaže, da je padec vode v namakalnem kanalu edina priložnost za proizvodnjo čiste energije in da v Foljanu in njegovi okolici ne bodo mogli uporabljati sončnih panojev, kijih v zadnjem času zelo propagirajo. Njim se bodo morali odreči zaradi odboja svetlobe in nastajanja efektov, ki jih ne bodo dovolile niti vojaške oblasti (vojaške služnosti!) in niti letališka uprava v Ron-kah, ker bi ti efekti motili pilote pri pristajanju ter radarske naprave. V današnji stiski z energijo se tehniki začenjajo ozirati, za vsako možno rešitvijo. Tako 'se je nekaterim porodila zamisel, da bi izkoristili za proizvodnjo električne energije tudi šestmetrski jez pri pevmi. Strokovnjaki sodijo, da je jez premajhen, da bi ga lahko uporabili za energetske potrebe. Loris Fortuna, predsednik komisija za industrijo v poslanski zbornici, ki je sodeloval na posvetu v Foljanu, je med drugim povedal, da- obstaja v Italiji politična volja, da se spodbujajo alternativne in dopolnilne rešitve. Parlament, kolikor časa bo še trajal, si prizadeva spodbujati »filozofijo energetike*. V naši deželi ne bodo gradili jedrskih central, pač pa bo država spodbujala izkoriščanje drugih virov. Italija mora to storiti, če noče še povečati števila brezposelnih. Njena moč je v tehnologiji, velika šibkost pa v pomanjkanju energije in surovin. , •*, «Sredstva množičnega obveščanja zelo grešijo, ko se na dolgo razpišejo, kadar La Malfa kihne. To je za tisk in televizijo poglavitna vest. Jaz — je dejal Fortuna — bi to vest stisnil na zadnjo časopisno stran in bi čez devet kolon na prvi strani napisal, kakšne posledice prinaša odločitev o 5-odstotnem zmanjšanju uvoza petroleja. Za ZDA, ki porabi 30 odstotkov petroleja na svetu, bo 5-odstotno znižanje pomenilo zmanjšanje jakosti n?, novo proizvedenih avtomobilskih motorjev za eno konj sko moč, za Italijo pa to pomeni nadaljnji skok brezposelnosti. Fortuna, ki se pripravlja, da v parlamentu opredeli nekatere razvojne smernice energetske politike, je med drugim dejal, da petrolej še ne bo tako hitro zmanjkal in bomo zato od njega še dolgo odvisni. Pač pa bo zmanjkal denar, da bi ga lahko kupili, tako drag bo postal. Če se čez kakih pet let pritakne še kakšna vojna, je dodal Fortuna, potem bo nesreča popolna. Zato se vsakdo, ki v odstotkih zmanjšuje uporabo nafte, vključuje v filozofijo energetike ter s tem pomaga, da se osvobajamo petrolejskega suženjstva. Gasilci so včeraj opoldne s silo odprli vrata stanovanja v Ulici Boccaccio 45, kjer je na tleh leža la bolna 82-letna Luigia France- schind. Gasilce je na to opozoril neki moški, ki biva v isti stavbi. Starko so sprejeli na zdravljenje v goriško bolnišnico. ZARADI STAVKE TAJNIKOV Odložene seje občinskih svetov Zaradi dvodnevne stavke občinskih in pokrajinskih tajnikov v vsedržavnem merilu so bile odložene na kasnejše dni v teh dneh predvidene številne seje svetov. Tako je bila na petek, 9. marca, odložena seja občinskega sveta v Go rici. Na dnevnem redu so imeli svetovalci razpravo o letošnjem pro- računu občinskih podjetij in začetek razprave o proračunu občine. Podobno je bilo tudi v nekaterih drugih občinah. V zvezi s prejšnjo sejo občinskega sveta naj omenimo še nekaj kar zanima naše bralce na področju Štandreža. Ko je bil govor o razlastitvah na področju Štandreža, kjer naj bi se zgradila tovarna Brunnschwčiler. sta svetovalca Vladimir Nanut in Damjan Paulin zah tevala, da bi občinska uprava v Gorici bolje plačevala ta zemljišča. Ugotovila sta namreč, da cenijo zemljišča uradniki goriške občine na manj ugoden način za lastnike kot pa uradniki nekaterih drugih javnih ustanov, npr. državnega podjetja za ceste ANAS. NEDELJSKO ZBOROVANJE V GRADIŠČU VZPI-ANPI odločno proti vsem oblikam nasilja Pogovorili so se tudi o letošnjih proslavah ob 25. aprilu - Osrednja svečanost bo v Tržiču, ob odkritju spomenika pred ladjedelnico VZPI proti nasilju. Enotno in ob spoštovanju pluralizma. Pod tem geslom je potekalo nedeljsko zborovanje bivših borcev, svojcev padlih partizanov in njihovih družinskih članov v Gradišču. Zborovanje sodi v pripravo na letošnje slovesnosti ob 25. aprilu, ki bodo potekale v znamenju večje budnosti vseh demokratičnih in antifašističnih sil, ob poživljeni dejavnosti antifašističnih odborov. Politični terorizem, ki je pravzaprav svetovni pojav, saj se javlja povsod, kjer so v teku procesi osvobajanja ljudskih množic,, je v zadnjih letih posebej prizadel in še vedno hudo prizadeva italijansko družbo. Gre za reakcionaren pojav, ne glede na firmo, pod katero se javlja. Na to je še posebej opozoril v uvodnem poročilu na nedeljskem zborovanju Vanni Padovari, ki je obrazložil ozadje družbene in politične ■IIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllflMIilllllllllllllllllinilllfllllllllllltlllllllMIIIIIIinilllimnillllltllllMIMIIIIIIIlllllllllllllimiillllllllllllllllllllH ŠE NEKAJ VTISOV S SOBOTNE OSREDNJE PRIREDITVE Otroci glavni izvajalci pestrega sporeda na proslavi dneva žensk Nastopile so kar štiri otroške oziroma mladinske skupine - Poleg najmlajših pevcev iz Štandreža navdušili tudi mladi plesalci iz Podturna Mladinska folklorna skupina »Liz Luzignutis* iz Gorice - BANC/V Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TflST - ULICA F. PIL2I 10 - ‘ISE’ 01-44G TEČAJI VALUT V MILANU 5. 3. 1979 Ameriški dolar 835,— Funt šterling 1672.— švicarski frank 497.— Francoski frank 195.— Belgijski frank 28,25 Nemška marka 449,75 Avstnjski šiling 61— Kanadski dolar 670— Holandski flonnt 415.— Danska krona 160— švedska krona 190.— Norveška krona 162— Prahma 20— Mali dinar 39,60 Veliki dinar 40,10 MENJALNICA vseh tujih valut Dijaki šole «M. Štrukelj* iz Nove Gorice so izvedli zanimiv recital. V ozadju se vidi številno občinstvo Letošnjo leto je posvečeno otro-1 pred dobrima dvema letoma, na pokom. Tako je na sobotni osrednji j budo centra za ohranjene kulturnih proslavi 8. marca, v deželnem av- in ljudskih tradicij Podturna, orid-ditoriju v Gorici, povedala Nataša no vadi in bo v kratkem uvrstila Peterinova. Otroci, oziroma mladi- j v svoj spored tudi nekaj plesov iz na, pa so imeli glavno besedo tudi bogate slovenske zakladnice. Zato pri izvedbi bogatega in pestrega (se bomo z mladimi plesalci najbrž sporeda. | še srečali na različnih prireditvah. Že nastoo najmlajših štandreških! Ker je šlo za prireditev ob med-pevcev, ki jih z vso ljubeznijo in ! narodnern ženskem prazniku, so v požrtvovalnostjo vodi Elda Nanuto- j soboto kajpak nastopile tudi pevke va in ki so kot prvi nastopili pred ženskega zbora Oton Župančič iz zelo številnim občinstvom, je pri-1 štandreža pod vodstvom Stanka pomogel k ustvaritvi prisrčnega in Benka. Spored je dopolnil še ood-neposrednega vzdušja, ki se je ob gorski moški pevski zbor »Andrej koncu, z nastopom znanega narod-j Paglavec*, ki ga vodi Marjan Ci-nozabavnega ansamble Lojzeta Hle-1°b koncu r>a je nastopil in deta spremenilo v razposajeno do- Hle mačnost, skorajda bi rekli v pravi ljudski praznik. K temu so kajpak pripomogle tudi plesalke ritmične skupine ŠD Dom iz Gorice, recitatorke novogoriške šole Milojke Štrukljeve in mladi plesalci in plesalke (te so bile v večini) Sterilne folklorne skupine «Lis luzignutis*, «kresnice» po naše, ki so prikazali venček značilnih plesov, med katerimi tudi poskočno polko ter rezijanski ples. Skupina, ki je nastala šele strumentalnd ansambel Lojzeta Hlede ta. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA l ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE JUBILEJNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKA P0J£ 1979 V soboto, 10. marca ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici NASTOPAJO: MOŠKI ZBOR ŠTMAVER (dir. Gabrijel Devetak) DEKLIŠKI ZBOR VESNA Križ (dir. Pija Cah - Širca) MOŠKI ZBOR VENČEK - Dutovlje (dir. Milivbj Širca) MEŠANI ZBOR HRAST - Doberdob (dir. Karlo Lavrenčič) LOVSKI ZBOR ZLATOROG - Vipava (dir. Franc Župančič) MEŠANI ZBOR VENČEK - Dutovlje (dir. Herman Kjuder) MOŠKI ZBOR MIREN (dir. Anton Klančič) OKTET BORI - Pivka (dir. Viktor Samuda) ZGORNJEVIPAVSKI MEŠANI ZBOR PODNANOS (dir. Ivo Jelerčič) KOMORNI MOŠKI ZBOR ZORKO PRELOVEC Idrija (dir. Aldo Kumar) PARTIZANSKI MOŠKI PEVSKI ZBOR SIMON GREGORČIČ - Koper (dir. Matjaž Šček) VLJUDNO VABLJENI Težak obračun dveh prometnih nesreč Zdravniki tržiške bolnišnice se še niso izjasnili glede zdravstvenega stanja 28-letega Elia Bona iz Rude, ki se je budo poškodoval v prometni nesreči v Fiumicellu. Prišb je namreč do trčenja med tremi avtomobili. Pri nesreči se je ranil tudi 25-letni Eurico Buzzin iz Vlile Vicentine, ki pa je odnesel lažje poškodbe in bo ozdravel v 25 dneh. še zmeraj zelo resno pa je tudi zdravstveno stanje 54-letnega kolesarja Guida Zucchiattija iz Gorice, Ulica Cordaioli 23. Zucchiattija je v soboto, pozno ponoči z avtom povozil 19-letni Tiziano Cra-vos, ki stanuje v Gorici, Ulica Sile 18. Nesreča se .je zgodila v Drevoredu 20. septembra v Gorici. ŽUPAN OBČINE GORICA obvešča, da je bila z odlokom predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine št. 029/Pres. z dne 15. januarja 1979, odobrena varianta št. 1 v veljavnem načrtu, ki se nanaša na površine namenjene industrijski produktivnosti (PIP) v okraju Štandrež, ki je bila sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 257 z dne 2. decembra 1977. Vse javne listine in ureditveni načrt v zvezi z omenjeno varianto bodo deponirane pri občini (Urad za urbanistiko, soba št. 1), na prosti vpogled občinstva za celotni rok njene veljave. Gorica, 6. marca 1979 ŽUPAN (Pasquale De Simone) Razna obvestila Jutri bo v okviru ženskega tedna v prosvetni dvorani v Doberdobu predavanje dipl. psih. Mirjam Do-večar o »Vzgoji k nenapadalnosti in zdravi storilnosti*. Začetek ob 20.00. V okviru ženskega tedna bo jutri, v sredo, 6. marca, ob 20. uri v Domu A. Budal v Štandrežu predavanje dr. Uršiča iz Nove Gorice o temi »Motnje krvnega obtoka — problem modernega šaša*. V gostilni Devetak na Vrhu bodo 10. marca proslavili ženski praznik. Ob 20. uri se bodo zbrali na večerji ter prisostvovali kratkemu kulturnemu programu. Danes, 6. marca, ob 20. uri priredijo ženske v prosvetnem društvu »Danica* na Vrhu predavanje ginekologa dr. Janežiča, ii Nove Gorice. Ženski iniciativni odbor iz Doberdoba priredi v soboto, 10. t. m., ob' 20. uri proslavo 8. marca v dvorani PD »Jezero*. Včeraj-danes Iz goriikega matičnega urada ROJSTVA: Valentina Benedetti, Matteo Sereni, Rosa Colussi, Marzia Bazzo, Patrizia Zorzenone, Andrea Garcia Murga, Maria Sole France-sooni, Daniele Guamieri, Francesca Lenardi, Luca Tommasi, Werther Esposito, Domenico Fabio Masi, Valentina Pizzamiglio, Manuele Pesa-rino. SMRTI: 69-letni duhovnik Marcel-lo Biancorosa, 76-letna gospodinja Marija Jurman por. Ciuffarin, 67-let-ni upok. Francesco Zellini, 61-letna Bianca Manzini vd. Mazzuchin, 71-letna gospodinja Helena Gorjan por. Gomišček, 79-letni invalid Filip Uršič, 58-letni delavec Giacomo Tolo-mio, 81-letni upok. Guido Bressan, 73-letni upok. Boris Mozetič, 81-letni Giovanni Obid, 65-letni kmet Albert Vižintin, 62-letni geometer Riccardo Bernt, 73-letni upok. Ugo Bregant, 68-letni upok. Guido Cantarin. POROKE: fotograf Claudio Sibino-vic in uslužbenka Marija Mlakar, inštalater Paolo Tosoratti in učiteljica Patrizia Tomaduz, študent Marino de Luca in gospodinja Lirija Dominko, kirurg Gianantonio Lebani in frizerka Laura Ausilio. OKLICI: elektromehanik Giovanni Tassini in učiteljica Graziella di Rosa, delavec Giuliano Antonelli in delavka Emanuela Čemi, uslužbenec Renzo Micoli in uslužbenka Eliana Kodermac, uslužbenec Renzo Fain in dijakinja Paola Dell’Anna, policist Giuseppe Scagnetti in delavka Linda Fasiolo, kmet Emesto Rocca in prodajalka Emanuela Benko. krize, v katerem politični terorizem, ki je velikokrat povezan z navadnim kriminalom, najde svoj manevrski prostor. Prav zato je zidaj bolj kakor kdaj koli potreben enoten in odločen nastop .vseh antifašističnih in demokratičnih sil, v vrstah katerih imajo še vedno vidno mesto prav bivši borci preti fašizmu in nacizmu. Treba je razkrinkati mračnjaške sile, ki posredno ali neposredno pomagajo ustvarjati pogoje, v katerih se odvija in razrašča politični terorizem. Teh ni malo, saj je treba poleg domačih, ki jih sestavlja lepa paleta najrazličnejših kategorij, cd veleposestnikov, izvoznikov kapitelov, davčnih utajevalcev do višjih državnih uradnikov in oficirjev, upoštevati še zapletene mednarodne povezave preko multinacio-nalnih družb oz. drugačnih oblik vmešavanja in spletkarjenja. Izčrpno poročilo so s posegi dopolnili še Adriano Fontanot, Silvino Poletto, Ladi Dornik in Lorenzon. Fontanot je zlasti poudaril pomembnost poživitve dejavnosti antifašističnih odborov ter priporočil, da je treba take organizacije ustanoviti tudi v tistih krajih, kjer jih še ni. Poletto je opozoril na specifično ogliko terorizma, ki se javlja v naši deželi in ki se v zadnjem času kaže predvsem v ostri protislovenski in protijugoslovanski gonji, proti priznanju naravnih in zakonitih pravic slovenski narodnostni skupnosti. O-pozoril je nadalje na poskuse izkrivljanja zgodovinskih dejstev in to celo preko publikacij, katerih izhajanje omogočajo javne ustanove. Prav v okvir takih poskusov pa se uvršča tudi, na srečo spodletel poskus, da bi na spomeniku pred ladjedelnico v Tržiču postavili samo italijanski napis. Ladi Dornik je najprej v slovenščini, nato pa v italijanščini povedal, kako smo prav Slovenci prve žrtve novega vala nasilja, kako se tako v Trstu, kakor v Vidmu, pod krinko najrazličnejših vzrokov, na vse načine skuša preprečiti izvajanje nekaterih osnovnih načel italijanske ustave, ki so več kakor trideset let ostala le mrtva črka. Pred zaključnim posegom Fanti-nija - Sassa, je Lorenzon obrazložil še okvirni program svečanosti ob letošnjem 25. aprilu. Osrednja slovesnost bo pred ladjedelnico, z okriljem spomenika z dvojezičnim napisom. Datum še ni znan. Na zborovanju so člani, predstavniki 21 pokrajinskih sekcij, soglasno odobrili resolucijo, s katero odločno obsojajo razraščanje vseh oblik političnega terorizma ter zahtevajo, da p>ri-stojni organi čimprej storijo vse. potrebno za globalno zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti. M UtO Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 18. t.m., avtobusni smučarski izlet na Nevejsko sedlo. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno 14. marca. Prednost imajo člani društva. Kino Gorica CORSO 17.00—22.00 »Amore, piombo e furore*. F. Testi in W. Oates. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 15.15-22.00 «Pirana». B. Di-lemann ,in B. Steel. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA Zaprto. Jutri: »Le dolcl vie* ob 17.00 in 22.00. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30 - 22.00 »La tortura*. PRINCIPE 17.00 - 22.00 »Amor«, piombo e furore*. JXova Gorica in okolica SOČA 18.00—22.00 «Psycho». Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Odpadnik Jose Wales». Ameriški film. DESKLE 19.30 »Carrie*. Ameriški film. Prispevki Namesto cvetja na grob Borisa Mozetiča, darujeta sestri Vera in Nada 50.000 lir za Dijaško matico, in sestrična v isti namen 15.000 Ur. •iliiHiiiiiiMiiiiiiiitiitiHiiiHiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuuinmiiiiii PRAVIJO, DA GRE ZA OBIČAJEN POJAV V FEBRUARJU MANJ TOVORA SKOZI TRŽIŠKO PRISTANIŠČE Pretovorili so nekaj nad 98 tisoč ton blaga • Na prvem mestu les (34 tisoč ton) Nekoliko bolj skromen je obračun poslovanja, v primerjavi s prejšnjim mesecem v tržiškem pristanišču Portorosega. Priplulo je 31 ladij, odplulo pa 37, Raztovorili so 98.587 ton različnega blaga, natovorili pa le minimalno količino, komaj kakih 60 ton. Vrstni red tovorov, glede na količino, je bil v februarju nekoliko drugačen kakor v prejšnjih mesecih. Na prvem mestu je tokrat les (skoraj 34 tisoč ton), na drugem premog (30 tisoč ton), sledijo žitarice (okrog 9 tisoč ton), kurilno olje (8 tisoč ton), celuloza (6 tisoč ton) in manjše količine kovinskih izdelkov, kolina ter odpadnega železa. Sicer nekoliko neugoden saldo ne zaskrbi ja, kajti rahel padec v količini tovora v prvih mesecih leta predstavlja že skoraj običajen pojav in je torej pričakovati da bo promet v naslednjih mesecih že spet živahnejši. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Reden-tore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Poprečen derbi v Milanu Borbena in ostra igra med Interjem in Torinom - Milan zmagal v gosteh Po nedeljskem 20. kolu prve italijanske nogometne lige je stanje na vrhu lestvice postalo dokaj jasnejše. Milan ima sedaj na razpolago vse možnosti za osvojitev naslova, pa čeprav ga čaka do konca prvenstva še več zelo zahtevnih preizkušenj. Stvar pa je, da nihče od zasledovalcev še ni pokazal dovolj zrelosti in zanesljivosti, da bi se lahko uspešno upiral gotovemu koraku Liedholmove enajsterice. Nedeljski zavrtljaj bi moral vsaj na papirju pomeniti začetek preporoda Milanovih zasledovalcev. Zgodilo pa se je prav obratno. Prvi na lestvici je še bolj utrdil svoj položaj in se sedaj lahko «boji» le še morebitnega napada s strani Peru-gič. Samo Castangnerjevo moštvo je namreč tokrat obdržalo ritem Milana z zmago v Avellinu, ta ekipa, veliko presenečenje letošnjega italijanskega nogometa, pa ostaja po dvajsetih kolih še vedno nepremagana. To je za državno prvenstvo pravzaprav rekord. Pričakovan spopad Inter - Torino *e je končal brez zmagovalca, kar vsekakor pušča razočarani obe moštvi in razveseljuje samo Milan. Tekma sama ni bila prava nogometna poslastica, igralci pa so na igrišču dali duška izredno borbeni in ostri igli. Posledica tega je več poškodovanih nogometašev. Dvoboj, ki bi moral Milanu odkriti pravega nasprotnika v borbi za naslov, je skratka vlil Milanu novih moči in oddiha. Inter in Torino ostajata morda dokončno izven borbe. Isto trdimo, tokrat pa lahko dokaj zanesljivo, za Juventus, ki je v nedeljo gotovo zapravil svojo zadnjo priložnost. Bologna, ki je praktično že v razkolu, je v Turinu izsilila nepričakovan neodločen izid. Juventus, ki smo ga občudovali proti Nizozemski, je bržkone hitro zatonil. Pa poglejmo malo stanje na dnu razpredelnice. Verona je v bistvu že v drugi ligi, skoraj gotovo tudi Bologna, čeprav se ta ekipa še ni predala in se še naprej bori. Tretjo enajsterico pa bi morali izbrati v tčj četverici: Atalanta, Ascoli, Roma in Avellino. Glavni kandidat je seveda Atalanta, ki ima še vedno tri točke manj od ostalih prej navedenih ekip, to pa konec koncev lehko tudi dosti ne pomeni. Čedalje niže pada Fiorentina, ki je po blestečem začetku prvenstva sedaj na nižjih položajih, «vzpenjata» pa se Vicenza (lepa zmaga nad Laziom) in Catanzaro, ki je tokrat v Rimu dragocen par točk. IZIDI 20. 'KOLA odnesel Ascoli - Verona 1:0 Atalanta - Napoli 2:1 Avellino - Perugia 0:1 Fiorentina - Milan 2:3 Liter - Torino 0:0 Juventus - Bologna 1:1 LR Vicenza - Lazio 4:1 Roma - Catanzaro 1:3 LESTVICA Milan 32, Perugia 28, Torino 27, Inter 26, Juventus 25, Napoti, Catan-zaro in Lazio 20, LR Vicenza 19, Fiorentina 18, Avellino, Ascoli in Roma 17, Atalanta 14, Bologna 12, Verona 8. PRIHODNJE KOLO (11. 3.) Bologna - Fiorentina, Catanzaro -Avellino, Lazio - Ascoli, Milan - Juventus, Napoli - Inter, Perugia - Atalanta, Torino - Roma, Verona - Vi- cenza. NAJBOLJŠI STRELCI 14 — P. Rossi (Vicenza) 13 — Giordano (Lazio) 10 — P. Pulici (Torino) 9 — Muraro (Inter) in Bigon (Milan) PARIZ — Mario Kempes, junak lanskega mundiala v Argentini, je še vedno nogometna zvezda, čeprav so njegovi goli letos redkejši. O njem bo namreč izšla kmalu knjiga z naslovom: «Kempesstory». V NEDELJO V SAN REMU Maurice Hope svetovni prvak SAN REMO — Rockyju Mattioliju ni uspelo ohraniti svetovnega naslova srednje junior kategorije. V nedeljo zvečer je namreč po hudi in dramatični borbi v osmem krogu dvignil roko in se predal. Že v L krogu je namreč izzivalec, Anglež Hope, spravil Mattiolija na tla in ta si je pri tem izpahnil desno zapestje, a je kljub temu nadaljeval s srečanjem. Ves čas je (italijanski) boksar trdovratno zdržal, poleg tega je v 7. krogu celo spravil Angleža v težave in to z eno samo roko, dokler se ni dvoboj zaključil predčasno v 8. krogu. Mattioli je takoj po koncu srečanja izjavil, da se bo v najkrajšem času skušal oddolžiti Mauriceu Ho-pu za poraz, ki ga je stal svetovni naslov srednje junior kategorije. OBVESTILO Tečaj o praktičnem pomorstvu SPK čupa iz Sesljana sporoča, da bo začetek tečaja o praktičnem pomorstvu 12. marca. Tečaj bo vodil kapitan Bruno Volpi - Lisjak. Teoretični del tečaja bo trajal en mesec (davkrat tedensko), praktični pa bo na društvenih jadrnicah. Tečaj služi tudi kot priprava za polaganje izpitov na luški kapitaniji za upravljanje večjih jadrnic in motornih čolnov. Vpisnina 25.000 lir, člani 20.000 Ur, mladina do 18 let 2 tisoč lir. Vpisovanje na ZSŠDI. KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Obe naši peterki Jadran je v Miljah osvojil izredno pomembni točki uspesni Lahka zmaga borovcev Jeans Corner — Jadran 68:69 (30:35) JADRAN: A. Sosič (k) 13 (1:2), I. Ambrožič, E. Sosič, V. Sosič, Kraus 15 (5:6), I. Starc 8, B. Vitez 14 (4:4), Ban 18 (4:4), S. Ambrožič, Prašelj 1 (1:3). SODNIKA: Modolo in Dalfovo. Izredno pomembna zmaga Jadrana v promocijskem prvenstvu. Po dveh zaporednih in nepotrebnih porazih proti Barcolani in Scogliettu so «plavi» v soboto gostovali v Miljah proti Jeans Comerju, ki .je bil prvi na lestvici z dvema točkama prednosti pred slovensko peterko in poraz bi pomenil torej že predčasno slovo od upov na končno zmago v prvenstvu. Psihološki pritisk je bil zato zelo velik, saj so Jadran zadnje čase pestile poškodbe in tudi najboljši strelec Boris Vitez je pravkar okreval od lažje poškodbe in stopil na igrišče praktično brez treninga. Istočasno se je Jeans Corner predstavil kot zelo solidna in homogena ekipa. Miljčani so prvič letos nastopili z visokim Sardosom (ki sicer igra tolkača pri CUS v prvi odbojkarski ligi, se pa tudi že več let bavi s košarko) in z odličnim strelcem Rossinijem. ■llllllllllllllllltlinillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllinillllllllllllliniHIMIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllillllllinillllllliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET V PRVI JUGOSLOVANSKI LIGI Kot v jesenskem delu • • • Slaba igra skoraj na vseh tekmah - Veliko število gledalcev Derbi v Zagrebu razočaral - Največ zadetkov v Sarajevu Poseben dopis za Primorski dnevnik Po dolgih pripravah, obljubah trenerjev, po naporih sodniške komisije, zveznih organov in samih klubov, da bi se končno uredilo stanje v jugoslovanskem nogometu in še posebno v prvi jugoslovanski ligi, pa je že po prvem povratnem kolu, ki je bilo v soboto in nedeljo, na dlani, da jugoslovanski nogomet nadaljuje po svoji prejšnji . .. »jesenski poti». In kazalo je, da bo končno le prišlo do preobrata. Vzdušje pred nadaljevanjem prvenstva je bilo spodbudno, odziv gledalcev pa skoraj rekorden. Začelo se je torej v praznični atmosferi. Žal, pa samo na tribunali... . Gledalci na tribunah stadionov pa 'tudi tisti, ki so .gledali pred TV kamerami sobotno tekmo, so bili s prikazano igro razočarani, kar navsezadnje kaže, da bo »zdravljenje* jugoslovanskega nogometa še naporno in dolgo. Lepega nogometa ni bilo skoraj nikjer. Skupno je padlo le 19 zadetkov (2,1 na tekmo). Kje pa so bili tokrat toliko proslavljeni strelci? Poleg tega pa smo v tem kolu bili tudi priča slabemu sojenju, prepirom. Naj navedemo le primer: med tekmo Dinamo - Rijeka smo zabeležili kar 120 prekinitev igre. Za nameček so v tem uvodnem kolu sodniki pokazali tudi nebroj rumenih kartonov, en nogometaš (Hukič) pa je bil izključen, ker se je večkrat dotaknil žoge z roko. Res čudna sodnikova odločitev (?l) Derbi kola, toda ne po važnosti, temveč po igri, je bil v Sarajevu, kjer je Željezničar pred polrym sta- Kdo je Krasnodar Rora S pričetkom drugega dela jugoslovanske nogometne lige nas bo o poteku le-te v posebni rubriki stalno obveščal Krasnodar Rora, časnikar zagrebških Sportskih Novosti in SN Revije. Rora je bil pred leti stalni član zagrebškega prvoligaša Dinama, petkrat je igral z jugoslovansko reprezentanco. Igral je tudi v tujini (v Franciji in Belgiji). Skratka, Rora je velik poznavalec ne samo jugoslovanskega, temveč tudi evropskega nogometa. Komentar Mirka Novosela DERBI JUGOPLASTIKI Partizan 30, Jugoplastika 28, Cibona 26 točk. Tako je stanje na vrhu lestvice po nedeljskem, 18. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige. Jugoplastiki je torej uspelo zmanjšati razliko v točkah na lestvici, na kateri pa še vedno vodi beograjski Partizan. Sobotni obračun v Splitu se je končal z zasluženo zmago Jugoplastike. Ponovila se je (v obratnem smislu) tekma iz Kovačevega pokala. Tedaj je po prvem polčasu vodila Jugoplastika, na koncu pa je slavil Partizan. V soboto je po prvih dvajsetih minutah vodil Partizan, zmagala pa je Jugoplastika. Derbi tega kola je navdušil prepolno splitsko dvorano in milijonski avditorij pred ekrani. V prvem polčasu je bil Kičanovič izreden: dosegel je 31 točk z izrednim odstotkom pri metu (13:15). F nadaljevanju pa so Spličant ubrali consko obrambo in so s tem delno zaustavili Kičanoviča, povsem pa so nevtralizirali vse ostale beograjske košarkarje in so tako zanesljivo osvojili pomembno zmago. Cibona je tretja. Po neverjetnem porazu v sredo s Crveno zvezdo so Zagrebčani z visoko razliko odpravili reški Kvarner, ki je v Zagrebu igral izredno slabo. S takšno igro bo Kvarner gotovo izpadel iz lige. Drugi kandidat, da zapusti ligo, beograjski Beko, pa je nerodno izgubil doma z Borcem. Po tem porazu so Beograjčani že z eno nogo v drugi ligi. Ljubljančani so tokrat gostovali v Zadru, kjer pa jim ni uspel podvig. Zadar je namreč z odličnim Skročejem (kar 38 točk) osvojil prepotrebni točki v borbi pred izpadom, Ljubljančanom pa ostaja uteha, da so na tem težkem gostovanju doživeli razmeroma tesen poraz, kar je tudi dobro jamstvo za sobotno važno tekmo, ko se bodo doma spoprijeli z beograjsko Crveno zvezdo. Ob pregledu sobotnih tekem ne moremo mimo ugotovitve, da igra Bosna v velikem slogu. Sarajevčani so namreč v Valjevu o-svojili že svojo sedmo zaporedno zmago. Ko bi lahko Bosnini košarkarji od začetka prvenstva igrali z najboljšo postavo, potem bi bilo sedaj stanje na vrhu lestvice povsem drugačno. Sicer pa imajo letos Sarajevčani še eno možnost velike afirmacije — nastop v finalu evropskega pokala prvakov. IZIDI 18. KOLA V SPLITU: Jugoplastika — Partizan Beograd V ZADRU: Zadar — Iskra Olimpija Ljubljana V BEOGRADU: Beko — Borac čačak V VALJEVU: Metalac — Bosna Sarajevo - V ZAGREBU: Cibona — Kvarner Reka V BEOGRADU: Radnički LMK — Cr. zvezda Beograd 81:92 LESTVICA Partizan 30; Jugoplastika 28; Cibona 26; Bosna 24; Borac 22; Radnički LMK 20, Iskra Olimpija in Zadar 14, Metalac in Crvena zvezda 12, Kvarner in Beko 8. PRIHODNJE KOLO (10. marca) Metalac - Beko; Bosna - Zadar: Iskra Olimpija - Crvena zvezda; Radnički LMK - Jugoplastika; Partizan - Cibona; Kvarner - Borac. 101:97 100:94 80:96 91:106 115:92 dioriom gledalcev po lepi in učinkoviti igri zanesljivo premagal Sarajevo. Gledalci so uživali ob velikem številu golov (kar šest) in ob zanesljivi igri Osimovih varovancev, ki so kot novinci lige doslej povsem izpolnili svoj načrt. Največ gledalcev je bilo seveda v Zagrebu, kjer sta igrala Dinamo in Rijeka. S tekmo pa so bili ti ljubitelji nogometa bridko razočarani. Na srečo domačinov je Bogdan le dosegel zadetek in tako je Dinamo ostal na vrhu lestvice. Kaže pa, da so nogometaši obeh ekip igrali pod nekim psihološkim pritiskom, ki pa sicer ni opravičljiv za tako rutinirane nogometaše. Na tej tekmi je bilo povsem jasno, da je »zadeva Tomič* pustila nemalo sledov . . . Na tribunah v Zagreou je bil tudi zvezni kapetan Miljanič, ki s prikazano igro nikakor ni bil zadovoljen, kot ni bil zadovoljen dan prej, ko si je ogledal srečanje med Bu-dučnostjo in Crveno zvezdo (0:0). Od ostalih izidov gre omeniti Hajdukovo zmago nad Jerkovičevim Zagrebom, ki počasi, a stalno pada proti dnu lestvice. Hajduk pa seveda ostaja najresnejši tekmec Dinamu za osvojitev državnega naslova. Tudi ljubljanska Olimpija je osvojila nadvse dragoceno zmago v borbi pred izpadom. Edini zadetek srečanja pa je dosegel Buza, ki je, kot kaže, velika okrepitev za ljubljansko vrsto. V pričakovanju prihodnjega kola, ko bosta v središču pozornosti gostovanji vodečih enajsteric, pa med tednom uživajmo ob nastopu v pokalnem tekmovanju Crvene zvezde z močnim BWA. To je letošnji zadnji «kanček jugoslovanskega nogometa* v evropski areni... Krasnodar Rora IZIDI 18. KOLA Dinamo - Rijeka 1:0 Olimpija - Sloboda 1:0 Borac - Velež 3:0 željezničar - Sarajevo 4:2 Napredak - Partizan 2:2 Radnički - Vojvodina 2:0 Hajduk - Zagreb 1:0 Beograd - Osijek 0:1 Budučnost - C. zvezda 0:0 LESTVICA Dinamo 26, Hajduk 24, Budučnost 23, C. zvezda 22, Sarajevo 21, Velež 20, Sloboda, Partizan in Željezničar 18. Osijek in Borac 17, Radnič- Ascoli - Verona Atalanta - Napoli Avellino - Perugia Fiorentina - Milan Inter - Torino Juventus - Bologna LR Vicenza - Lazio Roma - Catanzaro Bari - Lecce Sambenedcttese - Cagliari Varese - Pescara Mantova - Piacenza Matera - Piša 1 1 2 2 X X 1 2 X X 1 X 1 KVOTE 13 — 119.949,300 lir 12 - 2.701.500 lir ki in Napredak 16, Vojvodina in Rijeka 15, Zagreb 14, OFK Beograd in Olimpija 12. NAJBOLJŠI STRELCI 14 — D. Savič (C. zvezda) 12 — Žungul (Hajduk) 11 — Halihodžič (Velež) 9 — Kovačevič (Sloboda) MADRID — španski Argentinci se v teh dneh pripravljajo na povratek domov. Po sklepu španske nogometne zveze bosta odslej naprej lahko igrala v vsaki ekipi le dva tuja igralca. Nogometaši, kot so to Ayala, He-redia, Brindisi in drugi, bodo zato ponovno igrali v argentinskih klubih. OBVESTILA TPK Sirena priredi 11. in 18. marca smučarska izleta. Prijave na tel. 415-082 od 12. do 14. ure. ŠZ Bor ŠZ Bor namerava letos, ob svoji 20-letnici, izdati posebno publikacijo z navedbo čim večjega števila zgodovinskih podatkov o slovenskem športu v Trstu in ožji o-kolici med obema vojnama in še prej. Ker je mnogo dokumentarnega gradiva iz tega obdobja večinoma v zasebni lasti, prosi ŠZ Bor vse tiste, ki s takim gradivom razpolagajo (ali pa lahko nudijo tudi listne podatke), naj o tem obvestijo člana redakcijskega odbora te publikacije Marija Šušteršiča (Trst, Šalita di Vuardel 27, telefon 52-366). Tekma sama je bila vseskozi zelo napeta in izenačena: Jadran je sicer krepko povedel proti koncu prvega polčasa, vendar je ob začetku drugega polčasa popustil. Zadnje minute so bile dramatične: Jadran je 42 sekund pred koncem povedel s košem Iva Starca, vendar sta istemu igralcu sodnika dosodila neverjetno tehnično napako in tako je Jeans Corner spet povedel. Marko Ban je nato dosegel koš 20 sekund pred koncem in tokrat nasprotniki po sreči niso izkoristili priložnosti poslednjega napada. Med posamezniki bi omenili samo Edija Krausa, ki je igral izredno tekmo predvsem v obrambi, medtem ko so ostali nekoliko zatajili. Na srečo pa je bila točnost v metih zelo zadovoljiva. Za konec še podatek o odstotku prostih metov Jeans Cornerja, ki priča o njihovi neverjetni točnosti: 20:23, kar se redkokdaj vidi še v prvi ligi! Sergij Tavčar Bor — Stel la Azzurra 107:80 (47:41) BOR: Trevisan 4, Žerjal 28 (4:5), L, Koren 10, R. Kneipp 6, Ražem 10 (0:2), Klobas 22 (0:3), Race, Krečič 9 (1:2), B. Kneipp 18 (0:2). PM: 5 na 14. PON: Klobas (38). SODNIKA: Cian in Modolo (TS). Bor je v nedeljo visoko slavil proti skromni peterki Stelle Azzurre. i Tudi tokrat so »plavi* nastopili v o-: krnjeni postavi brez Vatovca in Ra j četa. Tako borovci še vedno čaka-! jo »slavnostno tekmo*, ko se bodo i prvič v celem prvenstvu predstavi-1 li z najboljšo deseterico. Glede tehnične plati tekme lahko rečemo, da je Bor kot ponavadi i-gral v prvem polčasu medlo, tako da je bil naskok slovenske peterke v teku prvih dvajsetih minut vedno minimalen. V drugi polovici srečanja so italijanski igralci izvedli slab «pressing*, ki je omogočil Borovi ekipi, da je znatno večala svojo prednost. Pri tem se je najbolj izkazal Peter Žerjal, ki so mu zadovoljivo pomagali vsi ostali igralci, predvsem pa Bruno Kneipp. V prvem polčasu sta dobro igrala tu- j di Klobas in Renato Kneipp. Borov- i ci niso zadovoljili v obrambi in to; zlasti pod lastnim košem. 1 -- fp — IZIDI 12. KOLA Jeans Corner. - Jadran Grandi Motori - Cartaria Bor - Stella Azzurra CUS - Scoglietto Ferroviario - Barcolana LESTVICA Jadran, Ferroviario in Jeans Corner 18, Bor in Scoglietto 16, CUS, Barcolana in Grandi Motori 10, Stella Azzurra 4, Cartaria 0. PRIHODNJE KOLO Jadran - Bor (10. 3. ob 17.30 v Dolini); Cartaria - CUS: Barcolana - Grandi Motori; Scoglietto - Jeans Corner; Stella Azzurra - Ferroviario. Marko nutno slej ko prej tvegana, vsekakor pa sta Partizan in Arrigoni le nekoliko favorizirana. V pokalu pokalnih prvakov bosta obe polfinalni srečanji jutri. Gabet-ti mora na domačem igrišču zadati Barceloni več kot pet točk razlike in to vsekakor ni težavna naloga. Dokaj težja preizkušnja pa gotovo čaka Sinudyne, ki proti nevarnemu Den Boschu brani samo dvanajst točk prednosti. V finalni skupini pokala prvakov se bo veliko že danes odločilo. E-merson se bo na domačem igrišču pomeril z Makabijem in bo moral nujno zmagati, Bosna pa išče proti Juventudu prepotrebni točki na tujem. če bo Sarajevčanom ušla še ta priložnost, potem lahko le stežka računajo na vstop v veliki finale. SPORED TEKEM Danes: Partizan - Jugoplastika, Arrigoni - Cotonificio (polfinalni tekmi Koračevega pokala). Jutri: Gabetti - Barcelona, Den Bosch - Sinudyne (polfinalni tekmi pokala pokalnih prvakov); E-merson - Makabi (pokal prvakov, tudi po TV). Četrtek: Juventud - Bosna, 01ympia-kos - Real (pokal prvakov). KOŠARKA /. ITALIJANSKA LIGA Spodrsljaj Hurlinghama Tržačani so doma izgubili z Mobiamom * Visoko zmaga goričkega Pagnossina - Pomdexter 45 točk A-2 LIGA Hurlingham — Mobiam 83:84 (46:50) HURLINGHAM: Laurel 20 (6:7), Boston 30 (6:7), Jacuzzo, Bechini 22 (4:6), Meneghel 11 (3:4), Scoli-ni, Forza, Ritossa, Pieri, Čuk. MOBIAM: Giomo 2, Bettarini, An-dreani 4, Cagnazzo 6, Garrett 19 (1:2), Gallon 25 (3:4), G. Savio 26 (4:5), O. Savio 2, Vidale, Bianchini. Trener Mobiama Guerrieri se v nedeljo zvečer ni vrnil v Videm peš: tako je namreč obljubil, da bo storil, če bo njegova ekipa izgubila v Trstu. No, Videmčani so zmagali, to pa povsem zasluženo, kajti Tržačani so v tej tekmi pokazali le veliko borbenosti in značajnosti, tehnično pa bolj malo. Celo Laurel je tokrat zatajil, saj je zgrešil neverjetno število metov, Boston je popustil prav takrat, ko bi bil njegov doprinos potreben; navsezadnje je na dobri ravni zaigral le Bechini, ki je v prvem polčasu dosegel kar 20 košev. Pri gostih se je še posebno izkazal Giampiero Savio, ki je zaigral na izredno visoki ravni, poleg njega pa bi omenili še Garretta, ki je dal več lepih šev. V ključnih trenutkih je d°sfJ gel tri nadvse važne koše za svoj ekipo tudi Cagnazzo. Mobiam je vodil skoraj vso 68:69 79:35 107:80 74:60 87:79 Mlade odbojkarice Kontovela, ki so osvojile prvo mesto v pokrajinskem delu prvenstva med naraščajnicami iimiitmtiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiNnMiiiitiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiimiiiiiitiiiiiHii NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA Krasu ni uspel podvig KORAČEV POKAL Partizan in Arrigoni favorita za finale V povratnem polfinalnem srečanju Neapeljčanke zopet boljše - Naše za tretje mesto - Miličeva trikrat uspešna Že danes bosta znana finalista Koračevega pokala. V Beogradu in Rie-tiju bosta namreč povratni polfinalni tekmi: v Beogradu Partizan - Jugoplastika, v Rietiju pa Arrigoni -Cotonificio Badalona. Ne bi se še spuščali v predvidevanja, ki so tre- Povratni polfinalni dvoboj ženske namiznoteniške A lige se je zaključil s predvideno zmago s 5:4 neapeljske ekipe AGMA Marano, ki je tako izločila Kras iz boja za državni ekipni naslov. Po štirih letih, ko je v prvoligaškem prvenstvu slovenska ekipa osvojila drugo mesto, so letos Miličeva in tovarišice obstale za mesto nižje, kar pa je še vedno zelo častna in prestižna uvrstitev.- •tiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiMniiiiHliitliiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiii Po pričakovanju je tudi tokrat vladalo med ekipama veliko ravnovesje sil, vendar pa so bile domačinke uspešnejše kot celota. Krasu namreč ni zadostovala ponovna trojna zmaga Sonje Milič, ki ni v le- 5. TRNOVSKI MARATON V ČRNEM boto pa jo je spravila v velike težave mlada in nadarjena Mauriello. S tehničnega vidika je ta dvoboj dosegel višek večera, v preostalih dveh tekmah pa je bila prenioč Miličeve več kot izrazita. di letošnje tretje mesto na končni lestvici predstavlja vsekakor zelo pomemben uspeh v vsedržavnem merilu. AGMA Marano — Kras MaurieUo - Rebula 2:0 Strino - Blazina 2:0 Carranante - Milič 0:2 Strino - Rebula 2:0 Mauriello - Milič 1:2 Carranante - Blazina 2:0 Strino - Milič 0:2 Carranante - Rebula 1:2 Mauriello - Blažina 2:0 5:4 —bs— mo, pet minut pred koncem je 'j1 izid celo 80:70 za Videmčane, f1*, so v zadnjih dramatičnih minut*” domačini zmanjšali le na točko, 8 jim ni uspelo preiti v vodstvo. marko Pagnossin — Manner 119;^ (59:45) PAGNOSSIN: Valentinsic 10, dexter 45, Soro 6, Premier 6, AroeS' si 20, Trucco 2, Laing 18, Cortin0' vis 6, Antonucci 2, Bruni 4. . MANNER: Buscaglia 2, Pal**1 12, Foster 30, Mottini 18, Dordei »■ Pozzati 4, Ceron 12, Marsano, C*11' tamessi 4 SODNIKA: Soavi in Sammarco h Bologne. Pagnossin je na domačih tleh brez vsakršne težave premagal požrtv°' valno, a šibko ekipo Manner iz Brt scie. Kot kaže sam končni izid, st_ obe ekipi v tej tekmi skoraj P°' vsem opustili obrambo. Pagnossin”' vim strelcem se tako ni bilo treo* preveč potruditi, da so si priboru1 zanesljivo vodstvo in ga nato mim° obdržali do konca tekme. Že: v Pr' vem polčasu si je McGregor lahk® privoščil menjavo vseh igralcev n*‘ enkrat. Tekma sama ni bila na V1‘ šoki ravni. Le občasno se je ra*' vnela ob izvrstnih akcijah temnop0*' tega «play - makerja* Posterja, 81 mu je na drugi strani, udarec na udarec, odgovarjal Pomdexter. de ostalih igralcev bi pohve ili Mod1" nija, medtem ko so igralci PagnoS' sina prikazali dobro skupno igro v napadu, ne pa v obrambi, kjer 50 bili premalo zbrani. M. M- 94:89 119:99 83:84 96:?9 71:19 97:92 89:76 A -1 LIGA IZIDI 20. KOLA Arrigoni - Mecap Mercury - Sinudyne Canon - Harrys Scavolini - Billy Xerox - Antoni ni Gabetti - Perugina Jeans 91:12 68:19 81:15 87:1» 104:102 86:87 79:82 NOGOMET 3. ITALIJANSKA LICA I Rekordne udeležba Nastopilo je kar 2.800 tekmovalcev - Tudi naše zastopstvo' Črni vrh nad Idrijo je bil v nedeljo prizorišče najmnožičnejše smučarsko - tekaške prireditve v Jugoslaviji — 5. trnovskega matarona, ki je vsestransko zabeležil izreden uspeh. Temu je botrovalo krasno pomladansko vreme, predvsem pa gre pohvala in zasluga požrtvovalnemu organizacijskemu komiteju in vsem krajanom, ki so z izrednimi napori ustvarili idealne tekmovalne pogoje za tolikšno množico tekačev. Po dveh prestavitvah zaradi pomanjkanja snega se je v četrtek organizator odločil, da izpelje tekmovanje. Vendar pa se je zaradi toplega sončnega vremena do sobote 30 cm debela snežna odeja krepko skrčila, tako da ponekod ni bilo dovolj snega za tako vrsto tekmovanja. V sobeto in celo v nedeljo zjutraj je okoli 400 domačih prostovoljcev skupaj z vojaškimi enotami z lopatami nametalo sneg na progo, kjer je že skopnel. Kljub^vsem prizadevanjem p ’ ni bilo mogoče izpeljati tekmovanja po prej začrtani trasi in organizator je moral skrajšati razdaljo v posameznih kategorijah: maraton je bil na 21 km namesto na 42 km, mali maraton na 13 km namesto na 21 km, pionirski tek pa je potekal na 10 km dolgi progi. Ob startu so bili pogoji za tekmovanje res odlični, ker je bila ponoči temperatura pod ničlo, toplo sonce pa je v dopoldanskih urah precej omehčalo sneg, tako da so imeli nastopajoči še dodatne težave in napor se je povečal. Število prijav na 5. trnovski maraton je bilo letos rekordno, kar 3.088. Ker pa je bilo tekmovanje preloženo za mesec dni, je bilo nekaj osipa, vendar pa po neuradnih podatkih ocenjujejo, da je v nedeljo stopilo na smuči okoli 2.800 tekačev. Od teh je bilo več kot 50 zamejskih Slovencev s Tržaškega in Goriškega, najštevilnejše predstavništvo pa je imel SK Devin. Vsi so bi- li zelo navdušeni, da so sodelovali na tej tako uspeli prireditvi, ki je bilo za vse res enkratno doživetje, ne glede na večjo ali manjšo zamudo za zmagovalcem. Tekmovanju je predsedoval načelnik generalštaba JLA generalpolkov- j nik Stane Potočar - Lazar, prisotni pa so bili še številni ugledni gostje, kot npr. predsednik ZTKOS Marjan Lenarčič, generalmajor Lado Kocijan, številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, JLA in TO ter deželni predsednik CONI Loren-zo Civelli. Prisotno je bilo tudi pred-stvaništvo ZSŠDI, ki že dve leti u-spešno sodeluje z organizacijskim komitejem Trnovskega maratona. IZIDI Maraton (moški): 1. Tone Djuričič i (Mojstrana) 1.08'; 2. Marjan Burgar (Hlebce); 3. Pavel Kobilica (Z. Gorje). Maraton (ženske); 1. Milena Kor-dež (Kranj) 1.23T5"; 2. Lidija Ku-stec (Škofja Loka); 3. Ana Korade (Lovr. na Pohorju). Mali maraton (moški): L Franc Zupanc (Sp. Gorje) 42’54"; 2. Avgust Manfreda (Lovr. na Pohorju); 3. Tine Zupan (Elan Begunje). Mali maraton (ženske); 1. Marija Kovač (Ljubljana) 1.02'28”; 2. Silva Polak (Pirniče); 3. Joži Kladnik (Ljubljana). Pionirski tek (moški); 1. Robert Slabanja (Beričevo) 30’38”; 2. Jure Velepec (Koper); 3. Vinko Oblak (Podhan). Pionirski tek (ženske); 1. Karmen Rajšp (Lovrenc na Pohorju) 36'01”; 2. Polonca Fister (Jamnik); 3. Brigita Čuk (Črni vrh). Vojaški tek: 1. Janez Kranjc 52’ 55”; 2. Franc Vidmar; 3. Metod Žužek. (Unjflne uvrstitve zamejskih tekačev bomo objavili v nedeljski številki). -bs- Preostali dve Krasovi igralki nista proti Mauriellovi in Strinovi tokrat znali ponoviti učinkovite igre izpred dveh tednov, kar je dokončno zapečatilo še zadnja skrita upanja na uspeh. Carranantejevi pa se je edinole Neva Rebula oddolžila za poraz, kar pa ni uspelo Dragici Bla-žinovi, ki je morala priznati premoč svoje tekmice. Obračun letošnjega prvenstva A lige je v bistvu pozitiven in ustreza pričakovanjem. Osnovni cilj je bil namreč obstanek v ligi (le 4 cekine so ohranile status prvoligaša, kar štiri pa so nazadovale v B ligo, ker bo od prihodnje sezone dalje A liga štela le 6 moštev), kar so Der-gančeve varovanke dosegle z dokajšnjo lahkoto. Ekipa pa je bila premalo homogena, da bi lahko posegla v borbo za državni naslov. Miličeva je v celoti upravičila svoj sloves in slavila vsakokrat trojno zmago, Blažinova in Rebulova pa sta verjetno premalo trenirali, da bi bili kos nekaterim objektivno močnejšim nasprotnicam. Navijači in športna javnost so bili sicer navajeni na višjo uvrstitev, vendar pa tu- TOČKA LE PREMALO friestina bi v Modcni lahko osvojila pomembno zmago Modena — Triestina 1:1 MODENA: Davoli, Cascella, Ste-fanello, Podesta, Salvadori, Tondi, Bologna, Cuoghi, Vemacchia, Zanon, Prunecchi. TRIESTINA: Bartolini, Cei, Luc-chetta, Fontana, Schiraldi, Masche-roni, Quadrelli, Lenarduzzi, Muie-san, Politti, Franca. STRELCA: v 17. min. Quadrelli, v 34. min. Vemacchia. GLEDALCEV: 5000. Triestina je v Modeni zapravila ugodno priložnost za osvojitev četrte zmage na tujem. Ne samo, da so Tržačani prvi povedli že v 17. minuti, toda tudi v nadaljevanju so ustvarili vrsto dobrih priložnosti. Vseeno je Triestina skozi vso tekmo izvajala preskromen pritisk, da bi lahko ugnala požrtvovalne, toda sla- ho V. nnnaHnlnoičo Ki be domačine. Z napadalnejšo igro bi Tržačani prav gotovo lahko zmagali, tako pa sta se Como in predvsem Reggiana s pomembnimi zmagami oddaljili še za eno točko. Prav gotovo pa je Triestina tudi tokrat pokazala, da je v dobri formi in da lahko še računa na prestop v višjo ligo. Manjkala pa je zrelost in malo poguma, ki še omejujeta moč Triestine. Tudi posrečenemu izena-čejočemu zadetku domačinov bi se lahko Tržačani izognili s prisebnej- 1. — L Farasina 1 šo igro v obrambi. 2. Tricesimo X OSTALI IZIDI 22. KOLA 2. - L Biberon X Alessandria - Forll 2:0 2. Derek X Biellese - Padova 0:0 3. - 1. Varinen 2 Como - Novara 2:0 2. Barbagallo 2 Cremonese - Trento 0:0 4. - L Aspremia X Mantova - Piacenza 0:0 2. Paso Doble 2 Parma - Reggiana 0:1 5. — L Akarita X Spezia - Juniorcasale 2:0 2. Zcrbinate 2 Treviso - Lecco 1:1 G. - L Fisima 2 LESTVICA 2. Marcevaldo 2 Como 32, Reggiana 30, Triestina KVOTE 28, Novara 26, Parma. Alessandria 11 — 4.128.590 lir 25, Piacenza, Biellese 24. Juniorca- 10 — 275.200 lir šale, Cremonese 21, Forli, Mantova V PRVENSTVU B LIGE Udinese osvojil pomembno točko OSTALI IZIDI 22. KOLA Bari - Lecce Brescia - Spal Genoa - Terna na Palermo - Cesena Pistoiese - Nocerina Rimini - Sampdoria Sambenedettese - Cagliari Taranto - Monza Varese - Pescara 2:2 ■1:1 0:1 1:0 1:0 0:2 1:1 0:0 2:1 PLAVANJE Petrič zmagal v Pragi IZIDI 20. KOLA Postalmobili - Šarila Pagnossin - Manner Hurlingham - Mobiam Eldorado - Pintinox Rodrigo - Bancoroma Acentro - Superga Jollycolombani - Caserta LESTVICA Eldorado 28, Pintinox 26, Super!!* 24, Jollycolombani, Pagnossin in Bancohoma 22, Mobiam in HurlinŽ' ham 20, Šarila in Postalmobili 1“' Rodrigo in Caserta 16, Manner 1,1 Acentro 14. PRIHODNJE KOLO (11. 3.) Caserta - Acentro, Mobiam - Eldorado, Superga - Hurlingham, Man" ner - Joliycolombani, Bancoroma " Postalmobili, Rodrigo - Pagnossifl' Pintinox - Šarila. Chinamartini - Emerson LESTVICA Emerson 34, Sinudyne 26, Gabet« in Billy 24, Arrigoni, Xerox in Ch*" namartini 22, Perugina Jeans 20. Canon in Antonini 18, Scavolini 16, Har-rys in Mecap 12, Mercury 10. PRIHODNJE KOLO (11. 3.) Harrys - Xei’ox, Emerson - M”1!' cury, Billy - Arrigoni, Antonini - Cb1" namartini, Perugina Jeans - Scavolini, Mecap - Canon, Sinudyne - Gabetti. Marko 20, Spezia, Treviso 18, Lecco 17, P*' dava 16, Modena 15, Trento 14. Foggia — Udinese Videmčani so osvojili pomembn0 točko na nevarnem gostovanju v Foggi. Obe ekipi sta predvajali te'° odprto igro, ki je bila kljub razmočenemu igrišču dokaj dopadljiva. Taj ko gostje kot domačini so ustvari” nekaj nevarnih priložnosti, tako o* je bilo srečanje vseskozi izenačen0-Tudi videmski vratar Dalle Cm'118 je imel tokrat polne roke dela ir. seveda priložnost, da se izkaže. LESTVICA _ Udinese 34, Cagliari 31, Monza V' Pistoiese 26, Lecce, Pescara 25, Fo6' gia, Palermo 23, Bari, Brescia, Genoa, Sampdoria 21, Sambenedettese« Ternana 20, Spal 19, Taranto 18, Cesena, Varese 17, Nocerina 16 in B1' mini 15. PRAGA — Jugoslovanski rekorder v plavanju, Kranjčan Borut Pe’ trič je zmagal na mitingu v Prjjljj v svoji specialni disciplini na 1500 m kravl s časom 16'11”7. Primorski dnevnik 5 SMUČANJE ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. marca 1979 13. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE NA ZONCOLANU NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Igor Piščanc in Kat ja Škrk najuspešnejša primorje korak bližje rešitvi w m * * * Gaja pa si je verjetno dokončno zapravila vse svoje možnosti za obstanek v tej ligi Kot društvo je bil v veleslalomu najuspešnejši openski Polet - Dobra organizacija Več kot dvesto petdeset nastopajočih - Nagrajevanje bo v zadnjih dneh marca V nedeljo so bile na Zoncolanu 5®d Ravasclettom, v organizaciji "PDT, 13. zimske športne igre v v*lfcslalomu, medtem ko so se igre ! smučarskem teku odvijale že te-:pn prej v Ovčji vasi (te so izvedli £'ani SK Devin). Vreme je bilo son-'no, sneg idealen za smuko, dve £°gi (ena za moške, druga pa za ^nske ter krajša za otroke) pa do-0r<> izpeljani, ne prelahki ne prečki, rekli bi idealni za raven na-’*•* smučarjev. To nedeljo se je tekmovanja v Veleslalomu udeležilo 260 športnikov "Pisanih je bilo 336), ki so branili “efve 12 zamejskih društev. Največ ^Pisanih so imela društva Polet, “PDT, SK Devin, Breg in Čupa, ki s° tudi zasedla prva mesta na tekmovanjih v posameznih kategorijah ^ na skupni lestvici. V veleslalomu so bili torej skupno najbolj u-JPešni poletovci, pred smučarji SK Uev'in, SPDT ter Brega, na skup-J1 lestvici obeh disciplin (teka in veleslaloma) pa imajo največ točk Predstavniki SK Devin, ki so v te-‘u osvojili skoraj vse točke. 13. ZŠI imajo seveda svojega no-v*ga prvaka v skupni moški in ženr 81ti konkurenci. Tokrat je bil pri moških najbolj Uspešen Igor Piščanc (SPDT) pred gorjem in Stojanom Kuretom ter Andrejem Križničem, vsi pa so tekmovali v članski konkurenci, kar "Ukazuje, da je bilo to tekmovanje “urbeno, pa tudi kvalitetno. Med ■enskami pa je bila najbolj uspešna •ukmovalka SK Devin Katja Škrk 'uicibanka). Mnogo je bilo tudi odkopov in diskvalifikacij, kar doka-8uje, da so se tekmovalci na ne- 10. 11 12. LESTVICA PO DRUŠTVIH ZA VELESLALOM ŠD POLET 246 SK DEVIN 186 SPDT 154 ŠD BREG 149 SPK ČUPA 139 TPK SIRENA 106 ŠD KONTOVEL 95 ŠD MLADINA - KRIŽ 93 ŠD ADRIA 22 ŠD PRIMOREC 11 PD KRAŠKI DOM 9 O. ŠOLA «D. KETTE* 5 PRVA MESTA PO DRUŠTVIH V VELESLALOMU ŠD POLET 6 SPK ČUPA 3 SPDT in SK DEVIN 2 ŠD MLADINA in ŠD ADRIA 1 j^rvo mesto v kategoriji mladink ni "bo oddano, ker so bile vse tekmo-v*lke diskvalificirane ali pa so od-•topile. Lestvica smučarskih tekov PO DRUŠTVIH (Ovčja vas, 25. februarja 1979) L SK DEVIN 2. ŠK KRAS 3. PD KRAŠKI DOM 4. - 5. SPK ČUPA 4. - 5. SPDT 6. ŠD ADRIA 117 17 8 3 3 0 ZŠI SKUPNA LESTVICA 13. PO DRUŠTVIH (smučarski tek in veleslalom) 1. SK DEVIN 303 2. ŠD POLVT 246 3. SPDT 157 4. ŠD BREG 149 5. SPK ČUPA 142 6. TPK SIRENA 106 7. ŠD KONTOVEL 95 8. ŠD MLADINA - KRIŽ 93 9. ŠD ADRIA 22 10. ŠK KRAS in PD KRAŠKI DOM 17 12. ŠD PRIMOREC 11 13. O. ŠOLA »D. KETTE* 5 katerih točkah proge prenaglili (pri moški konkurenci je bil npr. v prvi metjini proge kratek, a naporen tz*d», ki je zahteval še precejšnjo ^lekcijo) ali precenjevali svoje •boči. Omenili bi še, da je progi trasi-r8l smučarski učitelj Leo Da Pozzo. *lektronsko kronometražo na moški Progi je vodil prof. Prata z Opčin, kronometražo na ženski (tudi ta e-luktronska-) pa sta izvedla brata Darko in Milko Malalan z Opčin. Tekmovanje se je zaključilo v pičlih ^eh urah, vsi rezultati pa so bili *n«ni že uro in pol po zaključku tekmovanja. Današnja lestvica je neuradna, Prizivi na vrstni red pa se sprejemajo danes od 19. do 20. ure na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20 -"• nadstropje). Kavcija je 5000 lir. °bjava morebitnih sprejetih prizi-vov bo v jutrišnji številki Primor-*kega dnevnika. Kavcije za zavrnjene prizive se ne vračajo. Nagrajevanje 13. ZŠI bo konec marca v mali dvorani Kulturnega ma, pokale in kolajne pa bodo Prejela vsa prvouvrščena društva m posamezniki, kot je bilo javljeno v splošnem pravilniku. BABY SPRINT - 2ENSKE (1970 in mlajše) L T. Hrovatin, Čupa 30”01 2- V. Krmec, SPDT 31”65 3. M. Starc, Kontovel 36”48 4- K. Volpi, SPDT 42’'41 5- T. Krmec, SPDT 1’31”00 *• V. Fachin, «Kette» 1’35”44 Diskvalificirane: Sara Bensi, Čupa Helena Volpi, Čupa Eriča Barbiero, SPDT Jasmin Rudež, SPDT Frančiška Rapotec, Bre^ Debora Stengel, Mladina BABY SPRINT - MOŠKI (1970 in mlajši) T S. Kokorovec, Polet 23”44 2 K Zidarič, Devin 26”56 3 M Franza, Devin 27”13 4. P Sterni, Kontovel 28"24 S M. Gregoretti, Polet 29”07 6. D. Gombač, SPDT 29”45 7. P. Panjek, SPDT 34”53 8. A. Volpi, SPDT 34”93 9. D. Sosič, Mladina 37”05 10. M. Kokorovec, SPDT 39”47 Diskvalificirani: David Zidarič, Devin Aleksander Žezlina, «Kette» Miran Guštin, Čupa Andrej Kosmač, Breg Andrej Ferfolja, SPDT Andrej Škabar, Kraški dom Aljoša Taučer, SPDT Maksi Tence, Mladina Aleš Sterni, Kontovel MIŠKE (1969 - 1968) 1. K. Škrk, Polet 26”01 2 A. Škrinjar, Devin 27”59 3. T. Kokorovec, SPDT 29''26 4. V. Purič, Kraški dom 30”28 5. T. Spanghero, Devin 31”80 6. E. Antonič, Devin 33”66 7. A. Sterni, Mladina 48"01 Diskvalificirane: Veronika Gerdol, SPDT Vida Valenčič, SPDT Tamara Škabar, Kraški dom Tamara Pieri, Polet Elena Verč, Devin Kristina Gabrovec, Devin Sabrina Žezlina, «Kette» Patricija Furlan, SPDT Morena Ocretti, SPDT Nataša Taučer, SPDT MIŠKI (1969 - 1968) 1. M. Kokorovec, Polet 2. I. Civardi, Sirena 3. A. Antonič, Devin 4. D. Žetko, SPDT 5. A. Terčon, Devin 6. A. Škabar, Devin -7. A. Panjek, SPDT 8. T. Ban, Kontovel 23”49 25" 15 25”17 26”09 26"70 28”61 28''82 30”08 32 "38 36" 86 37"33 9. D. Gomizelj, Kraški dom 10. P. Kralj, Devin 11. K. šiškovič, SPDT Diskvalificirani: Igor Vodopivec, Breg Adam Selj, SPDT Boris Stopar, SPDT MEDVEDKE (1967 - 1966) 1. B. Corbatto, Devin 1’00"64 2. N. Fafangel, Čupa '1’03"14 3. S. Ban, Kontovel 1’06”60 4. D. Sancin, SPDT 1'08"66 5 S. Slokar, SPDT 1T5"11 6. K. Verginella, Mladina 1’2P"87 7. R. Abrami, Breg 1’21"69 8. E. Prašelj, Kontovel 1'25”98 Diskvalificirane: Ivana Gerdol, SPDT Tanja Pertot, Kontovel Skupna lestvica posameznikov v veleslalomu MOŠKI 1. Igor Piščanc (SPDT) 2. Igor Kuret (Čupa) 3. Stojan Kuret (Čupa) 4. Andrej Križnič (Polet) 5. Stcfuno Škrk (Polet) ŽENSKE 1. Katja Škrk (SK Devin) 2. Katja Rebula (Polet) 3. Miranda Vodopivec (Čupa) 4. Vilma Canziani (Breg) 5. Makri Milič (Polet) Kristina Mauri, SPDT Katja Milič, Sirena Monica Russo, Devin Roberta Sardoč, Devin Valentina Ličen, SPDT Emanuela Grdina, Breg Sonja Verč, Devin MEDVEDKI (1967 - 1968) 1. A. Piščanc, SPDT 48”03 2. A. Sosič, Devin 54”47 3. B. Pahor, SPDT 55”6U 4. D. Pregare, Breg 56"22 5. I. Bogateč, Mladina 58"59 6. P. Žerjal, Breg 1’01"03 7 P. Škabar, Kontovel 1'06"51 8. R. Žerjal, Breg 1’07”15 Diskvalificirani: Marko Kalc, SPDT A'exander Zobec, SPDT Alessandro Ocretti, SPDT Lorenzo Bogateč, Mladina Dario Gabrovec, Devin Lorenzo Bogateč, Mladina CICIBANKE (1965 - 1964) 1. K. Škrk, Devin 4B”91 2. K. Rebula, Polet 52"61 3. V. Canziani, Breg 55”84 4. E. Zobec, Breg 57”26 5. S. Zobec, Breg 1’03"09 6. A. Prasel, Breg 1'09"06 7. M. Armani, SPDT 1T1”71 8. D. Žerjal, Breg 1'12”06 Diskvalificirane: Aleksandra Škrk, Polet Martina Slokar, SPDT Erika Zobec, SPDT Erika Ferfolja, SPDT Tanja Cossuta. SPDT Danjela Žetko, SPDT Maura Spanghero, Devin Tamara Pahor, SPDT CICIBANI (1965 - 1964) 1. S. Škrk, Polet 46”88 2. O. Žužek, Devin 47”60 iHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmimfitiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiMiiiiii VELESLALOM ZA SP V LAKE PLACIDU Križaj na četrtem mestu Zmagal je spet Stenmark - Kuralt deveti LAKE PLACID - Tudi v Lake Placidu je bil Šved Ingemar Stenmark v veleslalomu najhitrejši in je tako doslej zmagal prav v vseh veleslalomih, veljavnih za SP. Jugoslovanski smučarji so tokrat dosegli izjemen uspeh, saj se je poleg Križaja, ki je bil tudi tokrat odličen četrti, tudi Jože Kuralt prvič v svoji karieri uvrstil med najboljšo deseterico. Boris Strel ni imel sreče, saj je bil po prvem spustu odličen, v zadnjem delu proge drugega spusta pa se mu je zataknilo in je tako zaključil tek le s 17. najboljšim časom.' Tudi v Lake Placidu so Italijani razočarali, saj je bil najboljši šele deseti (Gros). Tekmovanje v svetovnem pokalu se je za enega izmed glavnih favoritov za končno zmago, Phila Mahreja, končalo, saj si je Američan na spodnem delu proge zlomil nogo in je tako zanj sezona končana. Tekmovanje za SP v smuku se bo nadaljevalo v Garibaldiju, na severu Kanade, v veleslalomu in slalomu pa v Havenly Valleju, v Coloradu. Vrstni red veleslaloma: 1. Stenmark (Šve.) 2’38”93 2. Enn (Av.) 2'41”01 3. Liischer (Švi.) 2’41'TO 4. Križaj (Jug.) 2'41”14 5. H. Hemmi (Švi.) 2’14"15 6. Stock (Av.) 2’42"20 7. Wenzel (Liecht.) 2’42''40 8. Fournier (Švi.) 2'43”34 9. Kuralt (Jug.) 2'43”89 10. Gros (It.) 2'44”07 17. Strel (Jug.) 2'44”87 SMUČARSKI SKOKI PO TREH DNEH POLETOV Hille junak Oberstdorfa OBERSTDORF — Andreas Hille je junak 12. tedna smučarskih poletov v Oberstdorfu. Z izredno prednostjo je premagal 33 tekmecev, če prav je tokrat prvič letel na tej velikanki. Tudj zadnji dan je bil nepremagljiv in je svoje vodstvo samo še povečal. Med jugoslovanskimi skakalci je bil najboljši Stanko Velikonja. Med ostalimi Jugoslovani je bil Tepeš 16. Bajc pa mesto nižje. Dolhar in Anžel pa sta skakala v drugi skupini. KONČNI VRSTNI RED 1. Hille (NDR) 1213,0 2. Samek (ČSSR) 1126,0 3. škoda (ČSSR) 1085.0 4. Zitzmann (NDR) 1073,0 5. Meisinger (NDR) 1051,0 15. Velikonja (Jug.) 840,0 • » • LAHTI — Na veliki lahtijski skakalnici, na kateri so lani tekmovali za svetovno prvenstvo, je jugoslovanski šampion Bogdan Norčič do segel svoj največji uspeh. V izjem- ni mednarodni konkurenci je zasedel drugo mesto. Premagal ga je samo najboljši skakalec sezone Finec Renti Kokkonen, zmagovalec novoletne turneje in predolimpijske tekme v Lake Placidu. NAMIZNI TENIS Drevi se bo ob 21. uri pričel v Samatorci dvodnevni ženski rekreacijski namiznoteniški turnir «8. marec*, ki ga organizira športni krožek Kras. Tekmovanje je namenjeno vsem ljubiteljicam namiznega tenisa iz zgoniške in repentabrske občine, ki bodo imele lepo priložnost, da pokažejo svoje znanje, predvsem pa se razgibajo in rekre-irajo. b.s. NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA Sovodnje - S. Pier 1:4 PRIJATELJSKA TEKMA Zarja - Renče 1:0 Ca ve - Kras 1:1 NAJMLAJŠI Zaule - Breg 1:3 ZAČETNIKI Breg - Chiarbola B 0:4 KADETI Breg - Rosandra 3:0 CICIBANI Breg - Ponziana 0:2 Pismo uredništvu Pišemo vam v zvezi s seznamom tekmovalcev za 13. zimske športne igre, ki je bil objavljen dne 25. 2. 1979 v vašem časopisu. Sprašujemo se, zakaj »neko ambiciozno* slovensko športno društvo sprejema kot svoje tekmovalce člane in celo tekmovalce na deželni ravni, ki so vpisani in tekmujejo za italijanske smučarske klube. Zdi se nam, da ni pravilno bodisi iz nnrodnostnega bodisi iz športnega vidika, kajti s tem se preprečuje uveljavitev članov, ki se stalno in aktivno udeležujejo športa pri slovenskih društvih. Je morda cilj dotičnega društva le zmaga? Prosimo, da se organizatorji spoprimejo s tem problemom in odgo vorno ukrepajo, ker se je ta pro blem pojavil že v prejšnjih letih. Učitelj smučanja Bogdan Milič, prof. telesne vzgo je Erika Škerl, Sergij Milič in Katja Milič Op.ur. Gornje pismo smo prejeli le pred dobrim tednom, a ga ob javljamo šele danes po končanem tekmovanju za 13. zimske športne igre v organizaciji SPDT, ker nismo kakor koli hoteli vplivati na o-dločitve, ki so bile v pristojnosti nekega kluba in prirediteljev v srni slu pravilnika tekmovanja. 3. D. Poljšak, Sirena 49”11 4. A. Štefančič, Breg 50”34 5. D. Zidarič, Devin 51”29 6. H. Maver, Breg 52"34 7. M. Pertot, Sirena 53"49 8. D. Daneu, Kontovel 54”5i 9. A. Slavec, Breg 54"59 10. M. Štoka, Kontovel 1’01"25 11. A. Škrinjar, Devin 1’16”52 Diskvalificirani: Max Ferluga, Polet Florjan Žerjal, Breg Pavel Starec, SPDT Franko Bogateč, SPDT Marko Daneu, Kontovel Corrado Cossutta, Mladina Štefan Brecelli, SPDT Marko Ličen, SPDT Franko Taučer, Polet Igor Gombač, SPDT Damjan Vodopivec, Breg Robert Antoni, Polet Franko Pečar, Breg Branko Krovatin, Polet Massimo Celea, Kontovel Boris Slavec, Breg PIONIRKE (1963 - 1962) 1. M. Milič, Polet 56”15 2. A. Margon, SPDT 57”51 3. T. Vecchlet, SPDT 1'02"24 4. J. Košuta, Polet 1’05"53 Diskvalificirana: Tanja Kuret, Čupa PIONIRJI (1963 - 1962) A. Sedmak, Mladina 48”72 L. Čorbo, Polet 49"11 R. Pertot, Breg 50”89 M. Sossi, Mladina 51"09 R. Sardoč, Devin 51 "45 Š. Schillani, Sirena 51”75 Letošnje 13. zimske športne igre so res odlično uspele. Zadnji dan iger so na Zoncolanu tekmovali v veleslalomu. Skupno je nastopilo okoli 300 prijateljev bele opojnosti, ki so pomerili moči v 16 kategorijah in so branili barve kar 13 osnovnih organizacij s Tržaškega. Škoda, da nismo videli tokrat na startu smučarje z Goriškega in avstrijske Koroške, ki pa so imeli prav ta dan področna tekmovanja. K odličnemu uspehu samega tekmovanja je pripomoglo tudi izredno lepo vreme in sama organizacija, če se samo tekmovanje m pričelo ob točno napovedanem času, ne moremo kriviti organizatorja, ker so bili tokrat o-bjektivni razlogi. Potem pa so se smučarji in smučarke spuščali na dveh progah brez zastoja in tekmovanje je bilo končano v rekordno kratkem času. Vsi nastopajoči zaslužijo za prizadevnost pohvalo, saj so pokazali zvrhano mero prizadevnosti in odločnosti, še posebej tisti, ki so startali bolj proti koncu, ko je bila veleslalomska proga precej razorana. Slovenskemu planinskemu društvu iz Trsta gre za 13. ZŠI vsa pohvala za organizacijo tega tekmovanja in za uspešni zaključek letošnje aktivnosti na snegu. 7. A. Piccini, Polet 53”74 8. D. Zahar, Breg 55" 68 9. I. Pertot, Breg 58"81 10. D. Rojc, SPDT 59’ '49 11. M. Delise, Devin 1'00"85 12. M. Pisani, Mladina 1’03"64 13 D. Milič, Devin 1’07”12 14. D. Malalan, Primorec 1'15”07 Diskvalificirani: Renco Taučar, Kraški dom David Benčina, Polet Igor Križmančič, Mladina Andrej Pegan, SPDT Peter Gerdol, SPDT Franko Guštin, Mladina Mauro Škabar, Kraški dom Andrej Sedmak, Polet Robert Starec, SPDT Walter Kerpan, Polet MLADINKE (1961 - 1960) Diskvalificirane: Sandra Pertot, Sirena Suzana Lovrenčič, Primorec Patricija Škrk, Devin Elvi Sedmak, Mladina MLADINCI (1961 - 1960) 1. A. Udovič, Adria 47"06 2. E. Malalan, Polet 51"06 3. I. Volpi, Polet 51"56 4. M. Piccini, Polet 57"60 5. J. Bitežnik, Adria 58"81 6. D. Malalan, Primorec 1’08"96 Diskvalificirani: Marko Rismondo, Primorec Zoran Lupine, Devin Franko škerlavaj, Primorec Robert Čorbo, Polet ČLANICE (1959 - 1944) 1. M. Vodopivec, čupa 54”69 2. Z. Rapotec, Breg 1’00”48 3. N. Lupine, Čupa 1’03"41 4. G. Sosič, Polet 1’07”14 5. M. Volpi, SPDT 1’17"23 6. R. Sosič, Polet 1’21"79 7. G. Košmrlj, Kontovel 1’35”07 P. A. Zahar, Breg l’35"4t 9. T. Malalan, Polet 1'36"10 10. I. Sosič, Polet 1'51”71 Diskvalificirane: Alenka Starc, Kontovel Erika Škerl, Sirena Zdenka Hrovatin, Polet Lučka Hrovatin, čupa Rosana Rapotec, Breg ČLANI (1959 - 1944) 1.1. Piščanc, SPDT 2. I Kuret, Čupa 3. S. Kuret, Črpa 4 A. Križnič, Polet 5. M. Dolhar, Sirena 6. S. Vatovani, čupa 39' '80 43"05 45”06 46 '81 46’ '98 48''55 7. R. Starc, Sirena 8. F. Drasič, Mladina 9. S. Sosič, Mladina 10. P. Sedmak, Polet H. Lisjak, Kontovel B. Milič, Sirena J. Morelj, Sirena L. Trampuž, Kontovel E. Štoka, Kontovel D. Žužič, Kontovel R. Taučar, Polet E. Bogateč, Mladina F. Fiorilli Breg 49”46 49"56 50"34 51”21 52''03 52”U 53"12 53"21 53"52 53"82 55"43 57"65 57"71 57’'77 58"03 59”38 1'01"84 1’04"61 1'05"07 1'08"84 1'09”89 1'12”98 1’15''65 1’43”88 A. Milkovič, Primorec P. Sosič, Polet 0. Volpi, Čupa B. Bogateč, Mladina E. Kraus, Polet R. Škabar, Kraški dom L. Perissutti, Mladina B. Guštin, Polet B. Kosmač, Breg R. Gantar, Polet 1. Petehn, Devin Diskvalificirani: Alfredo Cibic, Primorec Edi Ferluga, Polet Zlatan Bogateč, Mladina Boris Novak, Čupa Zorko Fučka, Devin Hadrijan Caharija, Mladina Milko Malalan, Čupa Florian Kralj, Primorec Boris Siega, Sirena Aleksander Corbatto, Breg Zoran Prešeren, Devin Aleksander Žgur, Devin Edi Daneu, Polet DAME (1943 in starejše) E. Milič, Polet 1’08"85 M. Čorbo, Polet 1'27”99 N. Pahor, SPDT 1’55"69 VETERANI (1943 in starejši) D. Bensi, Čupa 1. D. Bensi, Čupa 49”64 2. P. Milič, Polet 54”34 3. E. Guštin, Čupa 58*’13 4. L. Gulich, Kontovel 59”98 5. A. Čok, čupa 1’07”18 6. S. Milič, Sirena 1’07"38 7. M. Kokorovec, Polet 1’10”80 8. D. Škabar, Kontovel 1’19”56 9. M. Košuta, Polet 1'23”25 10. S. Antoni, Polet 1’29"23 11. S. Starec, SPDT 1’47"02 Diskvalificirani: Bibo Čorbo, Polet Antek Terčon, Devin Karlo Tence, Mladina Milan Škabar, Kraški dom Oskar šiškovič, SPDT Josip Brecelli, SPDT Janko Žgur, Devin Marjan Starc, Kontovel Sovrana — Primorje 0:2 (0:1) SOVRANA: Parovel, Colom bo, Verdlich, Ravalicco, Codas, Jerman, Visintin, Marchid, Suriano (v 20. min. Taučar), Forto, Tosetto. PRIMORJE: Babuder, Blažina, G. Husu, Carmeli, A. Šugan, Verša, Tomizza, Barnaba, Olivo, Angele- Tudi v nedeljo so v F skupini 2. AL odigrali le zaostala srečanja, od naših enajsteric pa sta tokrat nastopili le Gaja in Primorje. Primorjani so v soboto osvojili zlata vredni točki in se tako oddaljili od spodnjega dela razpredelnice. Gaja si je z domačim porazom s San Marcom verjetno zapravila še zadnje motnosti za obstanek v ligi. Kljub temu, da so v zadnjih dveh kolih odigrali le zaostala srečanja imata še vedno e-kipi Grandi Motori in Rosandra po dve tekmi manj, Co-stalunga, Zarja, Giarizzole in Gaja pa po eno. Gaja bo že jutri odigrala svojo zaostalo tekmo in sicer z Rosandro ob 15.00 v Dolini, Bazovci pa bodo 14. marca gostovali pri ekipi Grandi Motori. NEDELJSKI IZIDI Zaule - Campanelle 0:1 Giarizzole - Rosandra 0:2 Gaja - San Marco 1:2 Sovrana - Primorje 0:2 Costalunga - GMT 1:0 LESTVICA Opicina 29, Zaule in Liber-tas 23, Campanelle 21, Costa-lunga, Sovrana, Zarja in San Marco 20. Rosandra, Primorec in Breg 19, Primorje 17, Giarizzole in Aurisina 15, Grandi Motori 9, Gaja 7. PRIHODNJE KOLO (11.3.) Zarja - Campanelle Libertas - Giarizzole San Marco - Primorje Breg - Rosandra Costalunga Primorje Aurisina - Gaja Sovrana - Opicina Zaule - Grandi Motori ri. F. šugan (v 22. min. W. Husu). SODNIK: Balsamo iz Gorice. GLEDALCEV: 200, Z zmago v gosteh nad tržaško e-kipo Sovrane je Proseško Primorje napravilo še en korak naprej na poti proti rešitvi. Prosečani so zmagali povsem zasluženo, čeprav nepričakovano, saj je bilo razvidno takoj po taktičnih razporeditvah na igrišču, da »rdeče - rumeni* merijo na remi. Trener Primorja je namreč poslal na igrišče celo vrsto veznih igralcev, ker je bil edini napadalec Primorja Rustja odsoten (zaradi diskvalifikacije). Primorje je zasluženo osvojilo obe točki, ker je zaigralo zelo dobro, bodisi taktično kot agonistično. V teku vse tekme so nogometaši Primorja praktič no zaustavili vse napade na'boljših igralcev domačinov, ki so igrali neurejeno in so se spuščali v nepotrebne osebne akcije. Obratno pa so zaigrali Prosečani, ki so s skupno igro gradili akcijo za akcijo in so bili uspešni prvič v p.p. z A, Šuganom, ki je premagal vratarja domačinov z neubranljivim strelom izven kazenskega prostora, drugič pa v nadaljevanju z Olivom, ki je v protinapadu spretno izkoristil podajo G. Husuja In z lahkoto podvojil, W. Husu Gaja — San Marco 1:2 (1:1) GAJA: Ollvieri, Maks Grgič, O-lenik, Stranščak, Verše, Zippo, Branko Grgič, Iztok Grgič, Saule, Ga-brielli, Kante, 13 Ghezzo. SAN MARCO: Balzarini, Giraldi, Mirne, D. Toffanin, R. Toffanin, Rosin, Germ, Pacor, Zollia, Bonnes, Clementin. STRELCI: v 25. min. p.p. Zippo (G), v 34. min. p.p. Clementin (11-metrovka) (SM) in v 5. min. d.p. D. Toffanin (SM). Čeprav so prišli prvi v vodstvo so gajevci spet poraženi zapustili domače igrišče na tekmi proti ne preveč močnemu nasprotniku iz Ribiškega naselja. Gaja tako niza poraz za porazom in prvenstvo je za njo praktično končano, kajti s sedmimi točkami na lestvici ni več možnosti za obstanek v ligi. Ga- ja J kmji ijeno postavo, saj sta manjkala kar dva napadalca, Bolcich in Br-žan, ter branilec Čermelj, tako da je imel trener Kozina težave s sestavo ekipe. Prvič je v vrstah Gaje zaigral Maks Grgič, ki je dobro opravil svojo nalogo. Prvi udarci so pripadali po pričakovanju gostom, toda branilci Gaje so se kar dobro odrezali: nato smo bili priča preobratu: Branko Grgič je lepo streljal proti vratarju Balzariniju, ki žoge ni zadržal in Zippo jo je brez težav potisnil v mrežo. Veselje domačih ni trajalo dolgo: deset minut pozneje so gostje izenačili z 11-metrovko, katero je zakrivil Verše. littitmiiiiiiiititiiimtiiiiHiiHiHiHiiitimiiimuinii................................................... ATLETIKA KROS OB 20-LETNICI ŠZ BOR Največ zmag za šolo «lgo Gruden 120 nastopov v Križu - V soboto izbirni tek ostalih šol (na Kolonji ob 15. uri) 20-letnica Bora se je dobro začela! Prvo tekmovanje v počastitev te važne obletnice je uspelo celo nad pričakovanjem. Nižje srednje šole »Igo Gruden* iz Nabrežine, »Fran Levstik* s Proseka in »Fran Levstik* iz Križa so z velikim organizacijskim delom po svojih močeh pripomogle, da se je vabilu na tekmovanje odzvalo kar 120 deklet in fantov. Travnata in skrbno pripravljena proga blizu Križa je bila v soboto dopoldan priča ostrim borbam v treh moških in treh ženskih skupinah. Levji delež so odnesli predstavniki šole »Igo Gruden* s kar 4 prvimi mesti in serijo drugih u-vrstitev pod vrhom. V dveh tekih so šla nabrežinski šoli celo vsa tri prva mesta. Najbolj jasna je bila zmaga Roberte Sardoč, ki je prve zasledoval-ke pustila za seboj kar za 8 sekund. Nasprotno sta se Tanja Legiša in Elena Prašelj borili za prvo mesto vse do ciljne črte. Za dekleta je bila odmerjena 800 m dolga proga. Rezultati prvih dveh tekov so bili v bistvu skoraj enaki, kakovostnejši skok pa se je pokazal v zadnjem teku 3. letnika. Pri fantih sta bili glede proge dve varianti. Najmlajši so tekli 800 m, ostali dve kategoriji pa 1200 m. Zmagovalec Niko Sedmak se je s svojim časom močno približal starejšim sovrstnikom. Orgamzacija tekmovanja je bila ob pomoči profesorjev prisotnih šolskih zavodov enostavna in učinkovita, tako da se je celotna prireditev odvijala in zaključila po predvidenem urniku. REZULTATI LETNIK 1967 - 800 m: 1. Vasilij Kemperle 2’49” P 2. Martin Delta Schiava 2’51” N 3. Ivo Grilanc 2'54" 4. Marko Pahor 5. Elio lori 6. Angelo Braida 7. Marko Bandelli 8. Peter Vodopivec 9. David Busan 10. Robiš Žužek 11. Alain Tenze 12. Aleksander Emili 13. Dario Terčič 14 Husu Pieri 15. Robert Furlanich 16. Silvano Sedmak 17 Lorenzo Bogatez 18. Andrej Pertot 19 Aleksi j Gruden 20 Aleksander Kosmina 21. Marko Chemelli 22 Silvano Bertocchi 23 Aleksander Brischia 24 Maurizio Stara 25 Aleksander Grilanc 26 Paolo Škabar 27 Mauro Regent 28. Claudio Hervatič 29. Mauro Milič P 30. Igor Colja P LETNIK 1966 - 1200 m: Niko Sedmak 4’19” K Mario Ban 4’23” P Roberto Candotti 4’25” K Pavel Busan N Mario Terčon N 6. Martin Usai N 7. Pino Cumin N 8. David Bandelli N 9. Saša Žužek P Diego Košuta K Marko Leghissa N Mitja Devetak N Igor Bogateč N Paolo Milič N David Geri P Igor Gustincich K Nicola Tenze K Lorenzo Bogatez K Marko Klanšček N Ramon Trampuž N LETNIK 1965 - 1200 m: Robert Trobez 4’12” N Tomaž Caharija 4'15” N Aleksander Kobal 4’15” N Walter škerk N Darko Dobau K 6. Ivan Rebula N 7. Marko Danev P 8. Fabrizio Pipan N 9. Franko Hervatich P 10. Aleksander Gruden P Aleks Gruden N Corrado Košuta K Ivan Pangos N David Peric N Peter Doljak N Livio Leghissa N LETNIK 1967 Tanja Legiša Elena Prašelj Maja Škrk Marianna Adam Dunja Antoni 6. Nataša Kemperle 7. Helena Sedmak 8. Nataša Daneu 9. Irena žužek 10. Femanda Blažina Anamarija Scabar Livia Pertot Barbara Starc Dunja Pertot Martina Sardo Sonja Milič Ingrid Živic LETNIK 1966 • 800 m: 1. Roberta Sardoč Maura Spanghero Mirjam Braicovich Tanja Pertot Romilda Daneu Katja Regent Katja Frančeškin Nives Milič 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 1. 2. 3. 4. ' 5. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 1. 2. 3. 4. 5. 11. 12. 13. 14 15. 16. 17. 800 m: 3'05" 305" 310" 2. •> 4. 5, 6 7. 8 2’54” N 3 02" N 3’02” N P P P P P Prispt-rajte za DIJAŠKO MATICO 9. Saša Ban 10. Tanja Sedmak 11. Sabina Fabjan 12. Adele Vodopivec 13: Danja Danieli 14. Vesna Kralj 15. Kristina Pahor 16. Nežica Milič 17. Sandra Milič 18. Mara Guštin 19. Sonja Bezin 20. Nadja Bertocchi 21. Irena Milič LETNIKA 1965-1964 1. Aleksandra škerk 2. Andreina Menegatti 3. Katja Škerk 4. Liliana Petelin 5. Katja Guštin 6. Kristina Guštin 7. Martina Pertot 8. Franka Slavec 9 Erika Stara 10. Tamara Pahor 11. Emanuela Trampuž 12. Maja Milič 13. Nadja Pertot 14. Alenka Jazbec 15. Veronika Logar 18. Elda Tenze • • • 800 m: 252" 2'54" 2'56” V soboto, 10, marca bod0 na šol skem stadionu na Kolonji na sporedu tekmovanja ostalih šol, nakar bo 17. marca na Opčinah finalna prireditev z nastopom naših najboljših dijakov in dijakinj ter gostov iz Modene in bližnjih krajev z onstran meje. Že takoj v začetku nadaljevanja ie gostom uspelo povesti z lepim golom Toffanina, potem pa so tekmo nadzorovali. Gaja se je podala v napad, toda brez večjih priložnosti za gol: zato lahko rečemo, da so gostje zmagali zasluženo. d. gr. V nedeljo so se s tekmami Romana Pro Rnmans in Ruda - Aiello zaključile vse odgo-dene tekme v E skupini 2. a-materske lige. Sedaj imamo, po tolikih tednih, jasno sliko položaja na lestvici. Ob tem pa moramo reči, da je tržiška Romana v zadnjih dveh srečanjih (2 remija) zapravi’a priložnost, da bi prehitela Se-vegliano. Sicer pa je vprašanje napredovanja še vedno odprto. Za ta cilj se namreč bori kar 7 ekip. Na dnu lestvice pa je usoda Audaza in Aiella v bistvu te zapečatena. IZIDA ZAOSTALIH SREČANJ: Romana - Pro Romans 2:2 Ruda - Aiello 2:0 LESTVICA Sevegliano 30, Romana 29, Itala 28. Fiumicello 27, Mora-ro 26, Torriana 25, Staranzano 24, Terzo 21, Pro Romans 20, Villesse, Malisana 19, Ruda 18, Torre 17, Juventina 14, Aiello 10, Audax 6. PARI PRIHODNJEGA KOLA (11. 3.) Moraro - Itala Torriana - Aiello Sevegliano - Fiumicello Romana - Terzo Juventina - Staranzano Ruda - Malisana Audax - Torre Villesse - Pro Romans Kontovelov košarkar Vassallo prestreza nasprotnikovo podajo KOLESARSTVO ZA TROFEJO ZSŠDI Le še nekaj dni do dirke v Lonjerju Le slab teden manjka do starta mednarodne amaterske kolesarske dirke za 3. trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki jo prireja domači kolesarski klub Adria iz Lonjerja. Veliki organizacijski aparat je že zdavnaj stekel, saj se priprave za to veliko manifestacijo, ki bo potekala z najboljšimi kolesarji amaterji po tržaški in goriški pokrajini, nadaljujejo neprekinjeno že nekaj mesecev, s sodelovanjem vrste ljudi, od odbornikov društva organizatorja do drugih. Start 120 kilometrov dolge dirke bo ob 12.30 v Lonjerju, nakar se bo karavana, predvidoma preko sto kolesarjev, podala preko mestnih u-lic do Barkovelj, kjer bo uradni start. Proga pa bo nato naslednja: Barkovlje, Sesljan, Tržič, Ronke, Gradišče, Fara, Gorica (industrijsko področje), Jamlje, štivan, Nabrežina, Prosek, Trbiška cesta, Bazoviška cesta, Bazovica, Opčine, Včeraj je bila na sedežu SKGZ v Trstu uradna predstavitev amaterske kolesarske dirke za 3. trofejo ZSŠDI. Uvodno besedo je imel tajnik ZSŠDI Borir. Simoneta, ki je orisal predvsem pomen take manifestacije za našo manjšino in za ves tržaški šport nasploh. Za Simonetc je prevzel besedo predsednik KK Adria, Radivoj Pečar, ki je orisal prisotnim potek dirke. Na predstavitvi so bile prisotne številne vidne tržaške športne osebnosti med katerimi predsednik Kolesarske zveze FJK Vittorio Rosset, predsednik tehnične komisije FJK Giordano Cottur, deželni delegat CONI Lorenzo Civelli ter voidja italijanske amaterske kolesarske reprezentance Edoardo Gregori. Prosek, Trbiška cesta. Obelisk, Kamnolom Faccanoni, s ciljem na Bazoviški cesti v višini Lonjerja. Poleg najboljših italijanskih kolesarjev se bodo dirke, ki jo prirejajo lonjerski kolesarji delavci, udeležili še Jugoslovani, ki imajo letos v svoji sredi nekatere odlične elemente, od člana ljubljanskega Roga Matjaža Zanoškarja do Bruna Buliča, člana puljskega Siporexa, ki je pred tednom dni na mednarodni otvoritveni dirki Montecarlo - AlaS-sio zasedel odlično štirinajsto mesto, v ostri mednarodni konkurenci. Poleg teh bi morali startati še zahodni Nemci, Avstrijci, Švicarji ter čehoslovaki iz Milevskega ter bratislavskega Interja. Nastopili pa bodo tudi kolesarji lonjerskega društva Adria in sicer Peterlin in Godnič, ki sta se že lani na tej dirki dobro odrezala ter dajeta tudi letos jamstvo, da ne bosta razočarala na tekmovanju domačega kluba. Morda pa bo nastopil tudi junior Sandro čok, seveda le v primeru, če bo prejel dovoljenje tehnične komisije italijanske kolesarske zveze za tekmovanje v višji kategoriji. R. Pečar OBVESTILO Košarkarska rekreacij« pri SZ Bor ŠZ Bor obvešča, da Je na stadionu «1. maj* v Trstu rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4.00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 4" 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozcii 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese00' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-krajine se naročajo pri oglasnem oddelku dli upravi. Iz vseh drugih d v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 6. marca 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj in tiska j « član italijanske |ZTT zveze časopisnih \ Trst založnikov FIEG p. Al VČERAJ NAVSEZGODAJ V RIMSKEM PREDMESTJU TRULLO Karabinjerji presenetili ugrabitelje in osvobodili 11-letnega Bemardija KLJUB BOJKOTU MULTINACIONALNIH DRUŽB Vdor v stanovanje tik pred premestitvijo ugrabljenega v varnejše skrivališče - Nekaj osumljencev že za zapahi Ettore zopet v objemu srečne matere in jokajočega očeta (Telefoto ANSA) Obnovitev izvoza iranske nafte v znamenju no vib odnoso v na tržišču «Crno zlalo» kupili Japonci na javni dražbi, zanj plačali kar 46 odst. več kot doslej Zahod mora spremeniti svojo energetsko politiko in odnose do multinacionalnih družb TEHERAN — Po več kot dveh mesecih premora so včeraj obnovili '. izvoz iranske nafte. Energije žejni Zahod bi se lahko oddahnil, če ne bi obnovitev proizvodnje in izvoza spremenila dosedanjih odnosov na naftnem tržišču. Prvo pošiljko iranske nafte je namreč kupila japonska petrolejska družba «Mifsui» po 19 dolarjev za sodček, namesto dosedanjih 13 dolarjev. Ceno pa so določili na javni dražbi, ki so jo skušale multinacionalne družbe brez uspeha bojkotirati. Tako imenovana skupina «sedmih sester*.. najmočnejše multinacionalne petrolejske družbe, je prejšnji teden sprožila podtalno ofenzivo, da bi iranska nafta -ostala brez kupcev. Zavedala se je, da bi predstavljala prodaja iranske nafte mimo dosedanjega konzorcija za uvoz in po novih precej višjih cenah nevaren precedens, ki bi negativno vplival na zasedanje OPEČ 26. marca. Zaskrbljena je bila predvsem za lastne dobičke, ki jih bodo novi odnosi krepko načeli. Zahod se torej danes nahaja pred neizpodbitnim dejstvom, da se bo 26. marca podražila vsa nafta, ne- glede na sedanje izjave nekaterih proizvajalk, ki so ostale pri starih cenah. Novi položaj bi moral prisiliti porabnike, da spremenijo dosedanjo energetsko politiko, predvsem pa, da spremenijo svoje odnose do multinacionalnih družb in podprejo domače uvoznike in predelovalce, Tak nasvet prihaja tudi iz včerajšnjega začetka prve kon ference za energijo organizacije a-rabskih držav proizvajalk petroleja OAPEC v Abu Dabiju. Predsednik OAPEC, minister za petrolej Federacije emiratov Perzijskega zaliva, Mana Said al Otaiba je na otvoritvi konference izjavil, da so multinacionalne družbe špekulirale na ukinjeni iranski proizvodnji in so nezaslišano podražile «svojo» nafto, kar je sprožilo sedanje reakcije in nove cene proizvajalk. Otaiba ni povedal nič novega ,a dal je razumeti, da bodo proizvajalke odslej mislile predvsem nase m ne na »višje cilje*, ki jih je do sedaj zagovarjal Zahod. Arabske proizvajalke so celo pripravljene povečati proizvodnjo, a zahtevajo rešitev palestinskega vprašanja z ustanovitvi jo palestinske države in z umikom LATINA — Številni prebivalci Cisterne so z navdušenjem sprejeli 11-letnega Ettora Bemardija, ko se je včeraj v spremstvu očeta Maria in matere Giuliane vrnil domov. Fant je bil bled in presenečen, tu di nekoliko razburjen, kar .je popolnoma razumljivo, saj je bil pet dni v rokah ugrabiteljev. Ettore je bil še kar zgovoren. Pojasnil je, kako so ga ugrabili, pripomnil, da so ga večkrat premestili iz enega skrivališča v drugo, večkrat je imel zavezane oči, a včasih se mu je vseeno posrečilo videti paznike, zaradi česar je prepričan, da bi jih prepoznal. Njegov oče pa je bil manj zgovoren in je s težavo krotil solze, ki so mu kasneje, ko se je zahvaljeval karabinjerjem, zalile obraz. Mano Bernardi ni verjel-niti glasu lastnega sina, ko so ga navsezgodaj zjutraj obvestili, da je svoboden. Takoj zatem se je odpravil z ženo do karabinjerske postaje v Cisterni, od tu pa najprej v Lati n o in nato v Rim, kjer je bilo toliko pričakovano snidenje s sinom. zujejo perspektive stvarnega plura- l,l|,llli,l,lllll,llllllli>lllll"lllllll,l,>IIIH,||u|ui||,||i|f||"i"|'*'|*iH»iHiMmH>HM'uiMiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHifiiiiiiu lizma socialistične družbe ALITALIA IN ATI BELEŽITA MILIJARDO LIR IZGUBE VSAK DAN Ettora Bemardija so osvobodili včeraj zgodaj zjutraj karabinjerji v trenutku, kc so ga ugrabitelji hoteli odpeljati v bolj varno skri vališče. Karabinjerji pod vodstvom polk. Comacchie so že od srede, ko je lažni duhovnik z zvijačo zva bil fanta k avtu, kamor ga je nato s silo pahnil, vzeli preiskavo resno v roke in ker so bili prepričani, da so Ettora odpeljali v Rim. so tu osredotočili vsa poizvedovanja Predvsem so se zanimali za morebitne najeme stanovanj in prav ta sled jih je pripeljala v rimsko pred mestje Trullo. Včeraj zjutraj je stekla končna akcija. Ob 5.30 so obkolili petnadstropno hišo ir. istočasno aretirali napol zaspanega šoferja tovornjaka za prevoz pohištva, ki bi mora) ver jetno odpeljati Ettora drugam. V avtu so namreč našli ovoje, lepilne trakove, kapuce in verjetno, kar pa karabinjerji niso hoteli potrditi, tudi orožje. Druga skupina karabi-n:erjev se je med tem podala po stopnicah, kjer je naletela na moža. kateremu sc je zelo mudilo. Tudi njega so vklenili in nato pozvonili v četrtem nadstropju. Ker ni bilo odgovora so vlomih vrata in ko jim .je paznik hotel uiti, so bili prepričani, da so na pravi poti. V majhni, sobici so našli na žimnici malega Ettoreja, kateremu so zamašili usta v lepilnim trakom tako tesno, da bi se fant lahko, če ga ne bi pravočasno rešili, zadušil. Kljub presenečenju .je Ettore vprašal, če ga je rešil osebno poveljnik operativnega oddelka. Na pritrdilen odgovor se je fant ojunačil. «Kakšno čast* je rekel in vprašal, če so zaplenili odkupnino. Ko je zvedel, da niso ničesar plačali, se je oddahnil. «Bolje tako*, je rekel, ‘«ker sem se bal, da bom starše pahnil1 v revščino*, šele ko so ga odpeljali na karabinjersko poveljstvo, se je fant dokončno zavedel, da ni več v rokah ugrabiteljev. «Mama, mama* je zakričal. ko so ga telefonsko povezali .s starši, »karabinjerji so me osvobodili*. Preiskava seveda s tem še ni končana. Poteka sicer v strogi tajnosti, vendar se je zvedelo, da je v ugrabitev zapletenih kakih 10 O-seb. Dva, «oba dežurna paznika*, 34 letni Antonio Giarizzo, po rodu Sicilijanec, in 36 letni Vito Lettieri iz okolice Neaplja, sta že v zaporu. Slovensko vprašan,je pa je predvsem «vprašanje italijanske druž-be», ki je premalo seznanjena z našimi problemi. Iskra je omenil predloge o referendumu, ki naj bi odvzemal pravice naši manjšini in prihajajo iz videmskih krogov, ki so sorodni LpT. To je treba strogo obsoditi, kot moramo obsoditi dejstvo, da se med mladino in meščani, predvsem pa na šolah »razpravlja o nas, toda brez nas*. Samo neposredno soočanje in medsebojno spoznavanje lahko omogočita objektivno presojo našili predlogov in zahtev. V nasprotnem primeru pa smo priča zgolj instrumentalizacijam, ki se poslužujejo grobih laži. Tako je. na-primer, za laž o «Mitteleuropi*, o »zlatih časih* pod Avstrijo, ki je v resnici streljala na Lloydove delavce, ko so stavkah. V dopoldanskih urah so v razpravo posegli še zadnji delegati (med njimi sindikalisti Gialuz in Calabria, Jole Burlo in drugi), popoldne pa so delegati za zaprtimi vrati glasovali za nove vodilne organe federacije ter odobrili zaključke raznih komisij. Med drugim so odobrili zaključno resolucijo, v kateri so strnjena spoznanja kongresne razprave, več specifičnih stališč ter predlog popravka vsedržavnih tez za 15. kongres KPI, ki poglablja vprašanja boja slovenske manjšine za globalno zaščito in naloga KPI s tem v zvezi. Vsedržavne teze vsebujejo namreč načelno zahtevo o globalni zaščiti za vse manjšine (francosko, nemško in slovensko), niso pa razčlenile položaja Slovencev, ki so edina nezaščitena manj-šing. To vrzel odpravlja prav predlog popravka k tezam, ki so ga soglasno odobrili, podobno kot so to storili v Vidmu in Gorici, (sts) Zaradi stavke pomožnega osebja letala že dva tedna ustavljena Brezuspešen tudi včerajšnji sestanek med predstavniki letalskih družb in uslužbencev - Kaj zahteva osebje in kako odgovarja Alitalia RIM — Že dva tedna je letalski promet v Italiji ustavljen. Stavka pomožrega osebja na letahh (ho-stess in sstevvardov) je popolnoma paraliz'rala promet družb Alitalia in Ati. V Italiji letijo samo letala zasebnih družb Alisarda in Itavia, v tujino pa so potovanja lažja zaradi poletov tujih letalskih družb. Alitalia ocenjuje izgubo, ki jo povzroča stavka, na milijardo lir dnevno, vendar ne popušča zahtevam. Po drugi strani pa tudi zastopniki o-sebja, tako sindikalni organizaciji kot tudi poseben stavkovni odbor, kj so ga osnovali ob začetku stavke, nočejo popustiti. Kriza se torej nadaljuje in težave se kopičijo. A-lisarda in ■ Itavia sta nadvse zadovoljni, saj so v zadnjih dneh letala teh dveh družb natrpana; prav tako je zaradi te stavke steklo precej denarja v blagajno državnih železnic. Poleg splošnih težav, ki so pri paralizi kateregakoh prevoznega sredstva nekaj povsem običajnega, pa povzroča ta stavka izredne težave na otokih, še zlasti na Pantellerii in na Lampedusi, ki sta dejansko odrezani od sveta, saj zaradi slabega vremena ladje v malih otoških pristaniščih ne morejo pristajati. Tako je včeraj družba ATI oskrbela dve izredni vožnji na Pantfellerio in na Lampeduso, kamor so prepeljali zdravila in nekaj nujnega blaga, nekaj turistov pa se je z letalom vrnilo na celino. Kje je pravzaprav jabolko spora med sindikati in družbama? Sindikati postavljajo štiri zahteve: o-hranitev najdaljšega časa neprekinjenega dela na 14 urah in pol, zagotovitev drugega delovnega mesta v primeru bolezni in nesposobnosti nadaljevanje dela na letalih, opustitev zahteve po »dokončanju leta* in drugačna organizacija dela. Prva in tretja zahteva sta dejan sko povezani. Da bo jasno, za kaj gre. naj navedemo primer, iz katerega je pravzaprav nastal spor. Letalo družbe Alitalia je odpotovalo iz Sao Paola v Braziliji s precejšnjo zamudo. Ni važno, če je treba zamudo pripisati vremenskim ne-prilikam ali so bili zanjo drugi vzroki. Vsekakor je med poletom pomožno osebje ugotovilo, da bi nekje nad Francijo delalo zaporedoma rniniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiniiiHiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiMiiiiiiiii SID zopet na zatožni klopi ’ 1 Zuffada in Casalotti v kletki kot opazovalca (Telefoto ANSA) Kongres KPI (Nadaljevanje s l. strani) let, da bodo ljudje razumeli. Glede Slovencev je Iskra poudaril, da je naša manjšina »razčlenjena družba v majhnem*, v kateri prihajajo do izraza potrebe, katerim niti stranke niso kos in jih zadovoljuje z lastnimi strukturami. KPI mora pozorno slediti samostojnim izrazom manjšinskega življenja in jih upoštevati, ker marsikje prika MILAN — SID se .je pojavil in sicer kot glavni protagonist tudi na procesu proti skupini Feltrinellije vih »gapovcev* in zgodovinskemu jedru rdečih brigad: nanj je s prstom pokazal bivši ustanovitelj gibanja «Lotta continua* Marco Boa-to, ki je v dokaz resničnosti svojih izjav izročil sodnemu zboru razne fotokopije iz procesov zaradi bomb v Tridcntu in petoveljskega pokola. Predvsem pa je Boato, ki je včeraj stopil pred sodnike kot nri-ča, izjavil la so Marcu Pisetti memorial, na katerem sloni celotna obtožnica, diktirali, tudi pod grožnjo smrti, nekateri funkcionarji SID in kot dokaz predložil tudi Pi-settovo priznanja, če bo to doka zano, .je vzrojil presenečeni tožilec, sc bo glavni steber obtožbe zrušil in še enkrat se bomo našli pred vmešavanjem varnostne službe v proces s potvarjanjem resnice. Ker tožilec ni mogel izključiti te možnosti, se je pridružil zahtevi zagovornikov po zaslišanju karabinjerskih polkovnikov Angela Pignatel-Mja in Michela Santora, oba obtožena in nato oproščena na procesu zaradi bomb v Tridentu. Razpravo je razgibala tudi nova izjava rdečih brigadistov, ki so se umaknili iz dvorane, kjer so pustili samo dva opazovalca. V njihovem poročilu obtožujejo predsednika Di Miscia, »ki je skupaj z oboroženimi tolpami Dalla CJpese. mučiteljem Digosa in Bonifaciovimi trinogi v službi demokristjanske teroristične centrale*, dg skuša vsiliti proces »za zaprtimi vrati*, kar pa mu bodo preprečili ne posamezni borci, temveč celotna borbena komunistična organizacija rdečih brigad. Poročilo se zaključuje s počastitvijo spomina »Carle in Char-, lia, padlima borcema za komunizem*. PRAIA A MARE - Kaže, da bo do tudi svetniki našli svoj prostor v italijanski kroniki ugrabitev. Vče raj so si namreč neznanci prisvojili lesen kip Matere božje v cerkvi firenškega mesteca Praia a Mare. Leseno podobo so odnesli, na pod-stavko pa so pustili listek z zahtevo po znatni vsoti denarja. Vest se je v mestu takoj razširila, občinska uprava pa je proglasila enodnevno žalovanje. štirinajst ur in pol, to je največ, kar predvideva pogodba (za pilote je v pogodbi predvidenih največ 16 ur zaporednega dela, vendar ne gre dejansko za neprekinjeno delo, ker je v velikih letalih pilotov več in se izmenjujejo). Zato so stewar-dj in hostess prisilili pilota, da je pristal v Barceloni. Iz Milana je moralo odpotovati v Barcelono drugo letalo s svežim osebjem, ki je prepeljalo potnike domov. Letalo, ki je priletelo iz Brazilije pa se je prazno vrnilo v Rim. Ni potrebno izrecno povedati, kolikšne stroške je imela pri tem Alitalia in kolikšne nevšečnosti potniki, ki so morali v Barceloni čakati kaki dve uri in nato prestopiti na drugo letalo, da so končali potovanje. Jasno je, da je marsikdo zamudil zvezo ali druge obveznosti. Na tem Alitalia noče popustiti. Pri vodstvu družbe sicer trdijo, da gre za »izredne primere*, uslužbenci pa pravijo, da bi bilo takih primerov kar precej, če bi pristali na neprekinjeni delovni čas 16 ur. Primerjava s piloti naj bi ne bila odločilna, ker pač obstajajo vedno tudi nadomestni piloti v letalu in se dejanski delovni čas nujno skrči. Hostess in steivardi pa so ves čas zaposleni, še zlasti pri dolgih poletih, ko morajo kratkočasiti potnike. Drugo vprašanje pa je zaposlitev v primeru nesposobnosti dela na Izraelcev z vseh zasedenih arabskih ozemelj. V Abu Dabiju so torej arabske proizvajalke sprejele čisto politične smernice, ki nalagajo nove obveznosti industrializiranemu svetu. Dosedanji odgovori Zahoda pa niso bili nič kaj spodbudni. Vsi polagajo največje upanje na varčevanje, nočejo se pa spoprijeti z slavnim problemom, z usklajevanjem potreb industrializiranega sveta in proizvajalk nafte. Ponovno bodo vsega krivi arabski proizvajalci, ki združujejo gospodarske in politične probleme, kot je bil to stalni refren po letu 1973. Prejšnja energetska kriza ni nobenega porabnika spametovala, še najmanj Italijo, ki ima najvišji energetski primanjkljaj v industrializiranem svetu. U-resničitev ogromnih zalog in kompenzacija med državami je namreč le zasilen ukrep, ki odpove, če kriza traja predolgo. Kot kaže bodo proizvajalke odbile sodu dno in se ne bodo več zadovoljevale z drobtinicami. Pri vsem tem je treba še upoštevati, da bodo skušale tudi proizvajalke varčevati. Iranska vlada je že napovedala, da bo obnovila izvoz le za 50 odstotkov. Podobne težnje zagovarjajo tudi druge države, ki se zavedajo, da je nafta njihovo edino bogastvo in bodo o-bubožane, ko bo pošla. V prihodnjih dneh bodo marsikatero vprašanje razčistile, a že sedaj je ias-no da skušajo uresničiti gospodarsko osamosvojitev, predno bo nafta pošla, (voc) Predsinočnjim v Teheranu usmrtili sedem osebnosti bivšega šahovega režima TEHERAN — Predsinočnjim so v Teheranu usmrtili sedem vidnih o-sebnosti šahovega režima, potem ko jih je «islamsko revolucionarno sodišče* obsodilo na smrt zaradi njihovih zločinov pod prejšnjim režimom. Med njimi so štirje generali in sicer Fahr Modaresi in A-bulah Hažehnuri, oba predsednika vo’aških sodišč, ki sta sodila političnim zapornikom. Akbar Jard-žardi in Ahmad Bidabadi, bivša guvernerja Mešeda in Tabriza. Ostali pa so polkovnik Ghafur Zamani, bivši direktor teheranskega zapora, član tajne policije Savak Ža-hangir Taroh in kurdski poslanec Salar Žaf, ki je na lastno pest organiziral skupino konjenikov, da je v krvi zadušila neko demonstracijo proti šahu. S predsinočnjimi usmrtitvami so «islamska revolucionarna sodišča* likvidirala že 24 osebnosti šahovega režima. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12:30 Argumenti 13.00 Kulturne aktualnosti Dnev- nika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik Danes v parlamentu 17.00 Giulietta Mašina pripoveduje 17.10 Vlakec 17.35 Agencija lnterim Zapeljivci, film 18.00 Argumenti Prvi dokumentarci 1900-1920 18.30 Na strani potrošnika 19.05 Programi pristopanja 19.20 Nepremagljivi «Colpo grosso», film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Zgodilo se je v Ankari, TV nadaljevanka 21.40 Zlata doba: Ko otroci rastejo, 1. nad. 22.35 Jesse Jamesova legenda: »Lo stivale di Giuda*, film Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Dogodki in osebnosti lijanskega Juga 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Evropa: včeraj, danes, jutri 17.00 Tolpa petih: «1 cinque alTi-sola Kirrin*. 2. del 17.25 Tedenske aktualnosti za mladino 18.00 Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta, Dnevnik 2 in Šport 18.50 Supergulp! 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Gulliver 21.30 «La notte brava*. film Ob koncu Filmske novosti. Dnevnik 2 in Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 do 16.20 TV v šoli 17.25 Poročila 17.30 Capriccio 18.00 Pisani svet 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Cement naš nevsakdanji, aktualna oddaja 20.45 Pota Poljske, TV nad. 22.15 TV dnevnik 22.30 Razvoj popularne glasbe Koper 19.30 Odprta meja 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV dnevnik 20.30 Marie Curie, nadalj. 21.25 Aktualna tema 21.55 Narodna glasba: Poljska folklora 22.20 Stičišče Zagreb 21.00 Celovečerni film ŠVICA 18.25 «11 caso della bella Filotne na», povest 20.40 »Gli sfollati*, film letalu. Znano je — in statistike zadnjih let to potrjujejo, da marsikateri steivard ali hostess predčasno preneha z delom zaradi obolelosti. Tu gre predvsem za živčnost, ki kaj rada prizadene pomožno osebje na letalih. Temu osebju, pravijo uslužbenci, mora Alitalia dobiti drugo zaposlitev v okviru podjetja. Na to pa Alitalia noče pristati. Zadnji problem pa je lažje rešljiv. Gre za zahtevo po pravočasnem obveščanju osebja v primeru sprememb delovnih urnikov. Prepogosto se namreč dogaja, da družba obvesti osebje o spremembah šele zadnji dan. Pogajanja so zaenkrat še prekinjena. Tudj včeraj so se predstavniki Alitalie in uslužbencev razšli brez nobenega dogovora in le napovedali nadaljevanje pogajanj. Pri vsem tem pa storitve močno trpijo in osrednja italijanska letalska družba dan za dnem izgublja nove potnike, (bbr) Zahtevana ostra obsodba za pripadnike «Prima linca» TURIN — Na procesu v Turinu proti 15 mladeničem, ki so osumljeni pripadništva teroristični organizaciji »Prima linea*, je včeraj javni tožilec zahteval skupno 64 let in pol zapora. Mladeniči so obtoženi atentatov v Turinu, ki so bili izvršeni med septembrom leta 1976 in junijem lea 1977. Pred včerajšnjo zahtevo po obsodbi je javni tožilec poudaril, da se razpravlja o izredno nevarni teroristični organizaciji, čeprav je treba podčrtati, da ni v omenjenih letih tako ostro nastopala kot v zadnjem času, ko je marsikatero življenje padlo pod svinčenkami pripadnikov »Prima linea*. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Filološki utrinki; 9.40 Disco mušic; 10.05 Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Koncert sredi jutra; 11 %< P. Pajkova: «Dora»„ 3. del; 11.35 Z glasbo po svetu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Literarni utrinki; 14.20 Od prvih uspehov do danes; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Prosti govor; 15.50 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Slovenska književnost v Italiji; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30. 19.30 Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operni spevi; 9.15 Knjige; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi preit mikrofonom; 15.40 Jugoslovanski motivi; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci; 19.33 Črash; 20.00 Glasbena fantazija: 20.32 Rock party; 21.00 Ob 21.00; 21.30 Komorna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.60. 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 Za dobro jutro; 9.00 - 10.35 Radio anch'io; 10.00 Posebna od- daja; 11.30 Glasbena oddaja z Or neilo Vanoni; 12.05 - 13.30 Vi in jaz; 14.30 Poezije in glasba; 15-96 Rally; 15.35 Popoldanska sreč*' nja; 17.05 Italijanske zgodbe: 18.3S Programi pristopanja; 19.35 Pn' reditev tega meseca; 20.30 Kultur-ne vesti; 21.05 Jazz; 21.30 Radij' ska priredba. RADIO 2 7.30 , 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Nekega drugega dne; 8.45 Italijanske nove plošče; 9.32 Jutri in še ju. tri, 6. nad.; 10.12 Sala F; ll.52 Popevke za vsakogar; 12.45 Alte gradimento: 13.40 Romance; 15.00 - 15.45 Tukaj radio 2: srečanje s poslušalci; 15.30 Gospodarstvo! 17.50 Nove plošče; 18.33 Spazio X-LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 15.00, 18.00. 19.00 P«; ročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!! 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ra' dijska šola za srednjo stopnjo, P° teloh za mamo; 9.30 Glasbena šola Izola; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki! 11.03 Promenadni koncert; 12.1® Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.3® Priporočajo vam . . .; 14.05 V k°' rak z mladimi; 15.30 Glasbeni in' termezzo; 15.45 Pota sodobne medicine; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.: 18.05 Obiski naših solistov; 19.35 Lahko noč, otroci!! 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič; 20.00 Slovenska zemlje v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra: človek, ki je mislil, da je sam; 21.17 Zvočne kaskade: 22.2® Jugoslovanska glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo. iiiiiiiiiiiiMiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiu1" Sodni poziv ravnateljem ministrstva za turizem in prireditve Nezakonite državne podpore za filme namenjene tujini Po prijavi nekaterih italijanskih igralcev je stekla preiskava, ki je privedla do obtožbe kršitve zakona o državni podpori italijanskim producentom RIM — Bivši generalni direktor ministrstva za turizem in priredit ve Franz Di Biase in sedanja ravnatelja Aldo Saura in Mario Di Silva se bodo morali zagovarjati pred rimskim sodiščem. Včeraj je namreč v Rimu preiskovalni sodnik An tonino Stipo vse tri obtožil poneverbe javnega denarja. Tako Di Biase kot Saura in Di Silva naj bi dali nekaterim italijanskim filmskim producentom visoke vsote denarja v obliki državnih prispevkov. V Italiji obstaja namreč zakon, ki predvideva za italijanske filme, o-ziroma filme v italijanskem jeziku, državno iiodporo. Dejstvo pa je, da niso omenjeni ravnatelji iz dalj denarne podpore za italijanske filme pač pa za filme, ki so jih producenti snemali v angleškem jeziku in bi potemtakem ne imeli čisto nobene pravice do omenjene podpore. Dejstvo je tudi, da so bili Di Biase, Saura in Di Silva dobro obveščeni, v katerem jeziku producenti snema,jo svoje filme, a so kljub temu odobrili podpore. Kot znano, se je pravzaprav vse začelo pred tremi meseci, ko .je skupina italijanskih igralcev, med katerimi tudi Gian Maria Volonle, Gabriele Ferzetti in Pino Caruso, prijavili rimskemu sodišču 30 italijanskih producentov. Igralci so v svoji prijavi trdili, da so producenti, med katerimi sta tudi Carlo Ponti in Rizzoli, prejeli od ministrstva za turizem in prireditve visoke vsote'denarja za filme v ita- lijanskem jeziku. Državna podpora pa bi jim ne pritikala, saj so producenti svoje filme snemali v angleškem jeziku, kar jim je seveda precej poenostavilo distribucijo teh filmov v tujini. Preiskava je takrat stekla in včeraj je prišlo do sodnega poziva in obtožb. Leonello Amadei novi predsednik ustavnega sodišča BUDNOST NA MEJAH SFRJ Cariniki lani zaplenili tone mamil in tudi orožje BEOGRAD — Jugoslovanske carinike prav lahko pohvalijo zaradi budnosti posebno na mejah: lani so namreč večkrat preprečili vtihola-pljenja mamil in tudi orožja v državo, iz države pa tuje valute in kulturne vrednote. V 10 primerih so zaplenili 2.349 kg hašiša in ma-rijuane in 32 kg heroina, istočasno pa zasegli 66 vozil v vrednosti 750 milijonov dinarjev, s katerimi so tihotapci prevažali »dragoceno* blago. Primerov nezakonitega vnašanja v SFR.I orožja, streliva in sploh eksplozivnega materiala, katerega so seveda preprečili, je bilo kar 8.181. Prav tako so bili u-spešni pri preprečevanju odnašanja umetniških del iz Jugoslavije, česar sg jim je posrečilo 32-krat, zasegli pa so tudi okoli 400 kg vtihotapljenega nakita, zlatnine in srebrnine. immm m. RIM — Sodniki ustavnega sodf šča so včeraj že prj prvem glas°v'a nju izvolili Leonella Amadeia * predsednika najvišjega sodnega z°T ra v Italiji. Amadei je za pod|>re° nika imenoval Giulia Gionfrido. Amadei se je rodil 7. avgus^® 1911. leta v Seravezzi (Lucca) * se je po končani vojni, med kurije bil zaradi borbe proti NerricjJL večkrat odlikovan, vključil v I*5 in bil tudi izvoljen v ustavodajn._ skupščino, kjer je v posebni kod? siji sodeloval pri sestavi vja o pravicah in dolžnostih drža., ljanov. Kasneje je bil predsedn* parlamentarne pravosodne konMjjjj je. V vladali levega centra je D od 1963. do 1968. leta tajnik v & tranjem ministrstvu, od 1968. P do 1969. leta podtajnik v pi'aV sodnem ministrstvu. .k Leonello, ki je deseti predsedn ustavnega sodišča, je zamenjal Pa ola Rossija, kateremu je še pred *a četkom procesa Lockheed zapad mandat.