Usmerjeno izobraževanje imamo že od začetka
Ugotovljeno dejstvo je, da sistem klasičnega izobraževanja za vsestranski razvoj naše družbe ne zadošča več. To seveda pomeni, da je nujno preiti na nek drug, ustreznejši sistem. In koncept ta-kega sistema že obstaja — imenuje se usmerjeno izobraževanje.
Da bi ugotovili, kakšno je prilagajanje sedanjega vzgojno izo-braževalnega sistema oziroma kako poteka prehod na usmerjeno izobraževanje, smo se oglasili na Gostinskem šolskem centru, ki ima svoje prostore na Poljanski 28 a.
Tako je naš današnji sogovornik direktor tega zavoda, profesor DANILO SBRIZAJ, ki se je naši želji po razgovoru z veseljem odzval.
Sprva ozko zastavljen okvir problematike pa je bil zaradi iz-redno zanimivega in bogato dokumentiranega pripovedovanja so-govornika kmalu prekoračen in .tako danes prinašamo prvi del tega pogovora.
»Ne bi mogel reči, da pri nas pre-hajamo na kak nov vzgojno izobra-ževalni sistem kajti, to moram pouda-riti, pri nas sistem, h kateremu v mnogih klasičnih izobraževalnih usta-novah šele pristopajo, pravzaprav obstaja že ves čas obstoja našega za-voda. Torej usmerjeno izobraževanje za nas nikakor ni nov pojem. Ta sd-stefh je pri nas tudi v praksi že preiz-
kušen in, lahko rečem, da je dal dobre rezultate. Sicer pa katerikoli sistern klasičnega izobraževanja pri nas niti ne pride v poštev, saj prav naša šoJa, kot tudii vse sorodne, izobražuje učen-ce in jtih usmerja v 6isto določene poklice.«
Kaj je pravzaprav Gostinski šolski center?
Gostinski šolski center je vzgojno izobraževalna ustanova, v okviru ka-tere deluje srednja strokovna šola sa natakarje in kuharje, hotelska šo-
la, gostinska poslovodska šola, prire-ja pa tudi vrsto stalnih ali občasnih dopolnilnih tečajev za pridobitev do-datnih kvalifikacij s področja gostin-stva .V sklopu GŠC pa delujejo še go-stinski obrati Bellevue, Urška, Urban in restavracija Jadran, ki služijo cen-tru kot učne delavnice, y katerih dobivajo dijaki in tečajniki svoje osnovno in dopolnilno praktično zna-nje, obrati sami pa seveda delujejo kot gospodarske enote.
To lahko o GŠC povemo danes, začetku letošnjega leta. Zametek tega pa je bila leta 1922 ustanovljena Go-stilničarska strokovno nadaljevalna šola na dvorišču tedanje gostilne Lev. Tam je bila skromna učilnica, kamor so hodili k pouku tri šolska leta dva-krat na teden kuharski in natakarski vajenci iz Ljubljane in okolice, prak-tioni pouk pa so imeli v kuhinji in y kleta hotela Union. Tej šoli so kasnej-ša leta sledile še druge podobne šole, v katerih so si gostinski delavci prido-bivali osnovno izobrazbo iz svoje stro-ke. Prelomnica v izobraževanju pa je bilo prvo leto po osvoboditvi.
Gostinstvo dobi srednjo šolo
Odsek za turizem in gostinstvo pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo L.RS je spoznal, da za nastajajoča so-cialistična gostinska in turistična pod-jetja ne bodo zadoščali le delavoi z osnovno strokovno izobrazbo, temveč so potrebni kadri s širšim strokovntoi znanjem in večjo gospodarsko in družbeno razgledanostjo. Na podlagi te ugotovitve je bila že s šolskim le-tom 1945/1946 ustanovljena Srednja šola za turizem in gostinstvo. Prvih trinajst učencev fce šole je pričelo s poukom 12. decembra 1945 v prostorih Gosbilničarskega doma, na Privozu 11, (sedanja restavracija Urška) zato po-meni ta datum začetek gostinskega srednjega strokovnega šolstva v naši socialistični družbi.
Tekom let so bile, glede na potre-
be po kadrih v gostinstvu in turizmu, ustanavljane različne tovrstne stro-kovne šole, se med seboj združevale in dopolnjevale.
Leta 1962 je Gostinski šolski cen-ter dobil nove prostore za teoretični pouk, praktične vaje in upravo v no-vozgrajend stavbi na Poljanski 28/a ter se, obenem s Šolskim centrom za bla-govni promet, združil v skupni šolski center za trgovino in gostinstvo. Pra-ksa naslednjih let je pokazala, da ta dva močna, specifična centra ne sodita v isti okvir in sta se aprila 1965 osamosvojila, vendar sta ostala pod isto streho, kjer sta še danes.
To bi bil, na hitro, pregled razvoja izobraževanja gostinskih delavcev in njihove izobraževalne ustanove, kate-re diplomante sedaj srečujemo prak-tično v vsakem gostinskem ali hotel-skem obratu širom Slovenije, pa tudi širše domovine in celo v zamejstvu. Povsod pa so ti delavoi cenjeni kot vestni in marljivi predvsem pa s širo-kim obsegom tako teoretičnega kot tudi praktičnega strokovnega znanja in družbene razgledanosti.
In kako poteka pouk v gostinskem šolskem centru?
»Kot že rečeno, pri nas imamo izobraževanje ločeno na dva dela: te-oretioni pouk, ki zajema splošne in strokovne predmete ter praktične va-je. Teoretični pouk se odvija, kot je to povsod, v učilnicah, praktične vaje pa imamo pravzaprav v gostinskih obra-tih širom Slovenije. No, to se, na prvi pogled, sliši malo neobičajno, je pa tako: za nižje lethike imamo učno delavnico, pravzaprav jih je več, tu, v prostorih šole. Tako imamo moder-no urejeno kuhinjo, sobo za strežbo, klasični šank in podobno. Tu dobijo naši učenci prvo praktično predstavo o tem, kako izgleda njihov bodoči poklic. Seveda pa so te praktične vaje del rednega pouka in so prav tako tudi ocenjevane.«
(Da je to res, sem se imel možnost prepričati po najinem pogovoru, ko smo si te prostore za praktični pouk tudi ogledali; prišli smo prav v času ocenjevanja določene vaje v kuhinji in med  ostalimi  ocenami  je  padla tudi
nepriljubljena enka, ker je namesto zlatorumeno zapečenega narastka učenka iz peči potegnila nekaj, za-žgani pizzi podobnega.)
Večina praktičnih vaj poteka v naravnem okolju — v gostinskih obratih
»Omenil sem, da ima praktične va-je v prostorih šole le manjši del učen-cev, tistih iz nižjih letnikov. Velika večina pa praktični del pouka oprav-lja v gostinskih obratih. V ta namen ima Gostinski šolski center v svojem sklopu Bellevue, Urško, Jadran in Ur-bana. Seveda pa ima učence v gospo-darstvu, kakor so profil naših učencev imenuje, lahko katerikoli gostinski ob-rat, če za to izpolnjuje zahtevane pogoje.
Kakšni so kriteriji za to, da ima lahko gostinski obrat tudi učence v gospodarstvu?
»Kriterijev je več in vsi so zajeti v posebnem zakonu. Tako so postav-Ijene zahteve po ustrezni kvalifikaciji tistih, ki v teh obratih učence učijo, dalje zahteve po obsegu izbire jedi in pijač, pa tudi zahteve po določeni opremi, s katero fak gostinski obrat razpolaga, saj se mora učenec tekom svojega praktičnega šolanja seznaniti z vsemi sredstvi, ki v njegovem pokli-cu nastopajo.
Ti obrati, če zadostijo vsem nave-denim zahtevam, so lahko v družbeni ali zasebni lasti. Manj možnosti za to, da bi obrat lahko imel učenca na praktičnem delu pouka pa imajo na primer razni bifeji, kavarne, za ku-harje pa tudi specialiairana gostišča ali restavracije, saj se v njih bodoči kuhar v najboljšem primeru lahko nauči kakih petnajst do dvajset nalog — jedi — namesto vsaj dvestopetde-set, kolikor jih je v šolskem progra-mu. Natakar pa se v njih, zaradi eno-stavnosti strežbe, ne more seznaniti z vsem priborom, ki se y gostinstvu uporablja. No, v takih primerih seve-da dopuščatno, da tak učenec obisku-je še dopolnilni pouk v naših učnih delavnicah.«                   M. Javornik
Nadaljevanje v naslednji številki