Najda Ivanova Filozofska fakulteta, Ljubljana Jezi koslovni in jezikovni vidiki Linhartovega Poskusa zgodovine Kranjske V splognokulturnem pogledu Poskus zgodovine Kranjske Antona Tomaia Linharta (1788-1791) uveljavlja vseslovensko nacionalno idejo, zaradi Eesar je to delo prelomnega pomena tudi za sloven- sko zgodovinopisje. Izvirni tretji razdelek druge knjige, ki je posveten ljudski kulturi Slovencev, zaznamuje zaEetek slovenske etnologije. V tem kontekstu Elanek obravnava slovensko jezikovno gradivo v knjigi, kot odraz Linhartovih inovativnih jezikoslovnih idej o slovenskem jeziku kot substanci, strukturi in jezikovni ideologiji, ki so v precejSnji meri oblikovale tendence v razvoju slovenskega knjiinega jezika v prvi polovici 19. stoletja. In a general cultural sense Thomas Linhart's Towards a History of Carniola (1788-1791) promotes the all-Slovene national idea for which the work is of pivotal importance to Slovene historical writing. The novel third section of the second book, devoted to Slovene folk culture, marks the beginning of Slovene ethnography. In this context the article treats Slovene language material in the book as an expression of Linhart's innovative linguistic ideas on Slovene in terms of sub- stance, structure and language ideology, which in a significant way shaped the tendencies in the development of the Slovene standard language in the first half of the nineteenth century. Poskus zgodovine Kranjske in deiel juinih Slovanov Avstrije Antona Tomaia Linharta,' I. knjiga je izSla 1788 in 11. 1791, je temeljno delo slovenskega narodnega preporoda. Razsvetljenska ideologija avtorja, definirana kot >>svojevrsten amalgam ra- cionalizma in porajajoCega se kulturnega nacionalizma<< (Grdina 2001: 78), izraia duhovna iskanja izobraiencev v prerodnem kroiku Z. Zoisa, vpliva na opus V. Vodnika, J. Kopitarja in F. PreSerna ter tako v precejinji meri oblikuje tendence v slovenskem romantizmu na zaCetku 19. stoletja. V sploSnokulturnem pogledu se ino- vativnost tega spisa kaie v prizadevanju, da se preseie regionalizem in uveljavi vse- slovenska nacionalna ideja (Zwitter 1981: 323, Gspan 1936: 28). Tudi kot zgodovinsko delo ima Poskus zgodovine Kranjske prelomni pomen za slovensko zgodovinopisje ter oblikovanje zamisli o postavitvi slovenskega kmeta in njegovega iivljenja v srediSCe zgodovinskega prikaza (Grafenauer 1981: 381). Izvirni tretji razdelek druge knjige, ki je posveCen ljudski kulturi Slovencev v obdobju od njihove naselitve na danaSnjih obmoCjih do frankovske nadoblasti, velja za prvi poskus sistematitnega opisa ljud- skega iivljenja in je dragocen vir za proutevanje ljudske kulture 18. st., s Cimer za- znamuje zaCetek slovenske etnologije (Novak 1973: 60-61). KO se je odloCil za pri- merjalno zgodovinsko metodo, ki je v takratni evropski humanistiki Sele nastajala, je Linhart na eni strani sicer vzdignil svoje raziskovanje na modern0 znanstveno ra- ven, na drugi pa se ni mogel izogniti nepopolnostim tega pristopa v zaCetni fazi 'V tem prispevku homo rabili izdajo A. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in-ostalih deiel juinih Slovanov Avstrije 1 in 2. Ljubljana, Slovenska matica, 1981, prevajalci M. SaSel Kos, A. Gspan, N. Gspan-PreSelj, urednik B. Grafenauer. Gre za najbolj strokovno in totno verzijo Linhar- tovega dela v slovenSEini. 124 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) njegovega oblikovanja. Tako se v strogo zgodovinskem smislu pomanjkljivosti dela da- jo razloiiti z ne dovolj razvito kritiko virov, nepoznavanjem metod sociologkega primerjalnega zgodovinopisja, s pomanjkanjem terenskih arheologkih raziskav staro- slovanskih grobov, ki so jih zaCeli opravljati skoraj stoletje pozneje, vse to pa je na- domegteno z uporabo >>filoloSke metode<<, za katero Linhart najde pobudo predvsem pri Karlu Gottlobu Antonu (Grafenauer 1981: 380). Kot osnovna pomanjkljivost pri rabi jezikovnih podatkov za zgodovinsko rekonstrukcijo se poudarja nezavedanje semantitnih sprememb besed, tudi dejstva, da en sam izraz lahko pokriva nov in stari pomen. ~ a k o se na podlagi skupnih slovanskih izrazov, podatkov iz sodobnega slovenskega iivljenja in Valvasorjevih obvestil ustvarja podoba o Casu od konca 6. do konca 8. st., ki zagotovo ni zgodovinsko verodostojna (Grafenauer 1981: 381). Ugotov- ljene so bile nenatancnosti, ki se jim glede na tedanje stanje znanosti ne da izogniti - na primer v IX. Clenu, posvetenem religiji starih Slovanov, Linhart jemlje za iz- hodigCe poroCila iz 12. st. o verovanjih polabskih Slovanov, vendar v obdobju velike- ga preseljevanja narodov ne moremo vet govoriti o enotnem religioznem sistemu (Grafenauer 1981: 397); plug, ki ga Linhart uvrgCa med najstarejga orodja Slovanov na Kranjskem, se je uveljavil okrog leta 1000; ajda je v virih prviE omenjena gele 1. 1426, zato njeno Sirjenje na Slovenskem ne more biti povezano s kriiarskimi vojna- mi; kozolec prav tako ne sodi v skupno slovansko obliko gospodarjenja; primerjava krestjanin - kritenica ne drii, ker je ruska beseda nastajala od 13. st. naprej v dobi mongolsko-tatarskega gospodovanja nad juino Rusijo itn. (Grafenauer 1981: 398). Linhartovi raziskovalci najbolj ostro nastopajo proti njegovim ~ljudskim etimo- logijam<<, ne glede na to, ali so izvirne ali prevzete od Antona (na primer razlage besed iupan, hlate, Bog, koiulja, gosli, Slovan, Ljubljana, mesto in grad, svinec itn. so ocenjene kot vEasih drzno, preprosto, in zato neuspegno sklepanje, napatno prikazovanje pojmov glede na njihov zgodovinski znaCaj in razvoj, kot spodrsljaj, kot /metodolo~ko/ zgregene, napatne, neutemeljene, nemogoEe etimologije, neuporabne kot zgodovinski vir in dokaz, neposretene povezave, neutemeljene kombinacije itn.). Selekcija Linhartovih etimologij je s staligEa sodobne znanosti nedvomno zelo pomembna in nujna. Toda samo ugotavljanje ~pravilnih* in mepravilniha etimologij ne obsega v celoti problematike tako imenovane Jjudske etimologije<<, ki ima poseb- no mesto v jezikovnem sistemu. Te vrste etimologija namreC deluje kot eden od de- javnikov v diahronih spremembah nareEij (Cienkowski 1972, Varbot 2003), njena vloga v razvoju slovanskih knjiinih jezikov pa Se vedno ni sistematiCno raziskana. Poleg tega so etimologke rekonstrukcije samo del veliko bolj zapletene lingvistitne vsebine tretjega razdelka druge knjige. V nemSko besedilo je vkljutenih veC kot 180 primerjav izvirnih slovenskih be- sed z drugimi slovanskimi in neslovanskimi jeziki z diahronega in sinhronega vidi- ka. KoliCinsko je to jezikovno gradivo - na ozadju literarne produkcije tistega Casa, ki jo sestavljajo religiozni spisi, posvetna poezija, poljudnoznanstvena in uEna litera- tura, administrativno-uradna besedila in publicistika (ToporiSiC 2000: 805) - skrom- no. Toda v tem primeru je pomembna nova jezikoslovna interpretacija slovenskega jezika kot substance, strukture in jezikovne ideologije. DoloCene so zakonitosti jezi- kovnih sprememb v okviru tedanje zgodovinskoprimerjalne metode in njihove pro- jekcije na slovenski jezikovni razvoj. V navedenih primerih so prikazane znaCilne pravopisne in glasoslovne lastnosti slovenskega jezika. Zaradi tipa gradiva - nabor leksemov, ne pa samostojno besedilo - so orisane predvsem besedotvorne znaCilnosti N. Ivanova, Jezikoslovni in jezikovni vidiki Linhartovega Poskusa zgodovine Kranjske 125 in tudi vrsta posebnosti s podroEja pomenoslovja, vkljutno z mehanizmi etimologizi- ranja in motivacije izpeljank. Raziskana je vloga tujk na razlitnih razvojnih stop- njah slovengtine, ugotovljene so pozitivne lastnosti, ki jih slovenski jezik mora imeti, da bi dosegel prestiini sociolingvistitni status. Pogled na vpliv Linhartovega dela na tok slovenskega preporoda bi bil vseka- kor nepopoln brez sistematitnega proutevanja jezikoslovnih vidikov v tretjem raz- delku. Nujen pogoj za ustrezno rekonstrukcijo jezikoslovne problematike je abstrahi- ranje sodobnih znotrajjezikovnih meril ,,pravilnostia in ,,nepravilnosti* ter obravna- vanje besedila kot pojava iz zgodovine slovenskega knjiinega jezika s konca 18. st. Linhart sprejema staligte, ki se je uveljavilo v tedanji znanosti, da zgodovinski razvoj narodov lahko rekonstruiramo na podlagi podobnosti in razlik med klasitni- mi jeziki ter sodobnimi slovanskimi in neslovanskimi jeziki. Ce ima dolotena sku- pina jezikov skupno poimenovanje nekega pojma, iz tega lahko sklepamo, da je us- trezen pojav prisoten v iivljenju teh narodov, in nasprotno. V skladu s tem natelom grSka, latinska, nemSka in slovanska leksika skupnega izvora karakterizira natin iivljenja v najstarejgem obdobju razvoja Slovanov, ko so ti sestavljali eno pleme z Grki, Rimljani in Germani. NavzoEnost doloEene plasti splognoslovanskega besedigta ustreza obdobju oblikovanja Slovanov kot posebnega naroda. Leksikalne razlike v poimenovanju istega pojma v razlitnih slovanskih jezikih ustrezajo dobi po razselje- vanju Slovanov po Evropi in ustvarjanju posameznih slovanskih narodov. Na primer, raba razliEnih tujk za stopnice v slovanskih jezikih dokazuje, da so bile prvotne hi- Se Slovanov zelo nizke (XIII);2 po jezikovnih podatkih lahko tudi sodimo, da so Slovani poznali pet, ne pa dimnika (XIII); ker nimajo svoje besede za kuharsko umetnost, to pomeni, da so bile njihove jedi grobe in slabo pripravljene, kakor prita tudi Prokopij (XIV); pomanjkanje skupnega izraza za rokodelstvo in umetno obrt ter tudi za tesarsko umetnost dokazuje, da je vsakdo omenjene dejavnosti opravljal sa- mostojno (XX); ker za fizitne lastnosti predmetov niso nastala ustrezna abstraktna poimenovanja, lahko sklepamo, da Slovani niso imeli sistematitnih predstav o fiziki teles (XXIII) itn. Povezovanje zgodovine jezika z zgodovino narodne kulture, zamisel, da nekaj, kar ni poimenovano v jeziku, ne obstaja v resnitnosti, in vse podobne sodbe v humboldtovskem duhu (oziroma interpretaciji v konceptu jezikovne relativnosti Sapi- ra-Worfa v 20. st.) se v evropski filozofiji jezika uveljavljajo prav na zatetku narod- nega preporoda slovanskih narodov v habsburgkem imperiju in kot ideje o ogrom- nem ustvarjalnem potencialu jezika spodbudno vplivajo zlasti na razvoj slavistike in slovanskih knjiinih jezikov. V Linhartovih diahronih rekonstrukcijah se pojavlja tudi predstava o relativni kronologiji v jezikovnem razvoju, seveda v okviru tedanje znanstvene paradigme - ali v skladu s kriterijem o stopnji skupnosti besedigta (na primer, najprej nastaja predstava o poletju in zimi, ker sta oba leksema enaka v vseh slovanskih jezikih, pozneje o jeseni in najpozneje o pomladi, kar potrjujejo njena razliEna poimenovan- ja (XXIII)) ali pa v skladu s stopnjo kompliciranosti samih denotatov z dolotenega podroEja dejavnosti (na primer, najstarejga glasbila so narejena iz roga - rozhniza, Z rimskimi gtevilkami oznatiujemo Elen, ki vsebuje citirani primer iz tretjega razdelka druge knjige. 126 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) novejga iz iivalske koie - meh in najpozneje, z odkritjem strun, nastanejo golle (XVI)). V knjigi so nakazane nekatere zakonitosti jezikovnih sprememb, ki najpogoste- je pridejo do izraza na glasovni ravni in se v skladu s filologkimi predstavami Easa prepletajo s Erkopisno-pravopisnimi lastnostmi. Obstoj povsem glasovne korelacije med praformo ali starejgo formo in njeno ustreznico v sodobnem jeziku dokazuje skupnost njunega izvora. Avtor ugotavlja, da so spremembe v jeziku lahko posledica: a) dodajanja (v prajeziku korenski zlog And, End z dodanim pripornigkim glasom v nemgEini da wandeln, wenden (11); Luba se v nemgEini spremeni v Laiba in s pridi- hom ch dobimo Laibach (IV)); b) krEenja (iz povitica po krEenju dobimo potica (X)); c) metateze (iz starejge oblike zhepa je z zamenjavo soglasnikov nastalo kranj- sko pezha (XV)). Podobni pojavi se razgirijo tudi na zloge (slovansko rosh, nemgko Rogen, prvotno v pomenu 'sadei na sploh'; tudi zadnja dva zloga latinskega farago sta bila prvotno ista beseda (XVIII)). Pri analizi nemgkih toponimov slovanskega izvora so bile ugotovljene nekatere medjezikovne glasovne alternacije (na primer glas b v besedah, ki so iz slovengtine pregle v nemgtino, se je naEeloma spremenil v labiodentalni f - na primer Belinez - Flinz (IX)). Prek konkretnih primerjav po naEelu analogije se razloEujejo posamezne slov- niEne kategorije in besedotvorna obrazila (na primer, Ee je razmerje med Laiba in Laibach enako kot med Bela in Velach, gre za slovanski ablativ mnoiine, kakor v Razhah iz Razhe, Zirklah iz Zirkle, Telzhah iz Telzhe, Belkah iz Belke (IV); v spo- ru z Antonom glede etimologije besede Slovan je poudarjeno besedotvorno obrazilo -lo: Jiedeti, Jedilo, Jedlo kot masat - mallo, kadit - kadilo (11)). Pri pribliino Eetrtini primerjav je kranjgtina primerjana z neslovanskimi jezi- ki. Na eni strani je odkrivanje slovansko-grgko-latinsko-nemgkih paralel dokaz sta- rodavnosti ustreznega slovanskega leksema in njegovega nastanka v dobi, ko so bila gtiri plemena ena celota. Na drugi strani pa avtor loti novejgo plast tujk, ki so jih slovanski jeziki, in posebej kranjski, prevzeli v svojem individualnem razvoju. Precejgen del primerjav, ki ugotavljajo pripadnost arhaiEnemu leksikalnemu fondu, je prevzet prek Antona. To so predvsem leksemi s podroEja vojskovanja (bron, i t i t , kopje (VIII)), religije (Bog (IX), duh (XXII)), poimenovanja naselij in zgradb (palanka (VIII), hiia, streha (XIII)), jedi (mleko, kruh, hleb (XIII)), domaEih iivali (buk - bik, vol (XVII)), poljedelskih orodij (plug - ploh (XVIII)), obrti (tkati, plat- no (XX)) itn. Tako Linhart - po Antonu - glede poimenovanja Bog poudarja, da je slovansko, grgko, rimsko in germansko dojemanje nastalo iz skupnega izvora (X); poimenovanji duh in duJha kaieta, da se Slovani, tako kot Grki, Rimljani in Ger- mani, ne morejo osvoboditi materialnega in se povzpeti v duhovno sfero - duh in Elovegka duSa sta za njih le dih - prim. gr. nvsfiya, lat. spiritus, nem. Geist (XXIII); tkanje je tudi zelo stara obrt, za katero so Slovani ustrezne nazive sprejeli skupaj z Grki, Latini in Nemci iz istega izvora - nem. Tuch in Zeug, dolnjesaSko Tug, gr. zuxsTv (Ee gre za pomen 'napraviti', 'pripraviti'); podobne so tudi paralele ti- pa: shit - lat. scutum, germ. Schutz (VIII); naziv hisha, podedovan iz nomadskega iivljenja - lat. casa, nem. Haus, Hiitte; Jtreha je sorodna z nem. Stroh, Streu, lat. strao, stramen, gr. opoz65; pldtno je morda povezano z gr. nhazdq ('Sirok, razgirjen') in nem. platt ('plosk, plogEat') (XX) itn. N. Ivanova, Jezikoslovni in jezikovni vidiki Linhartovega Poskusa zgodovine Kranjske 127 Predstava o skupnosti gtirih primerjanih jezikov je omogotala opravljanje se- mantitnih rekonstrukcij na podlagi analogije (na primer slovanskalkranjska beseda sima je obravnavana kot sorodna z grgko cqpia 'Skoda, kazen', kar po avtorjevem mnenju pojasnjuje negativno predstavo Slovanov o zimi (XXIII), ker v grSCini Po4 pomeni 'vpitje' in 'vojska', tudi v ruSEini 60m pomeni 'tuliti' (VIII). Vendar pa tak- Sni sklepi ne ustvarjajo predstave o pasivnosti in podrejenosti Slovanov pri uporabi skupnega jezika. Na primer glede besede paJtir avtor poudarja, da je Slovani niso prevzeli gele od Latincev, ternvet so jo izoblikovali skupno, ko so Se tvorili z njimi eno ljudstvo (XVII); bukviza tudi ni izposojenka iz nemgtine, ampak je nastala Se pred lotitvijo posameznih plemen (XXII). Samostojnost in jezikovna ustvarjalnost Slovanov v tem obdobju kaieta na to, da je bila praslovanska dedigtina, v kolikor se jo v kranjgtini da ugotoviti, prestiina leksikalna plast, ki prita o avtentitnosti in starodavnosti slovenSEine. To pa je teza, ki se v jezikovni ideologiji pojavlja tudi pri oblikovanju drugih slovanskih nacionalnih knjiinih jezikov. Ideologizacijo te vrste primerjav potrjujejo primeri, v katerih se prav prek do- kazovanja arhaitnosti dolotenega leksema spodbijajo negativne ocene tradicionalnega zgodovinopisja o slovanstvu. V Elenu, posvetenem narodnemu znaEaju, je glagol kradem v pomenu 's silo vzamem' obravnavan brez negativnih konotacij, kakor ga rabijo tedanji bosanski in vlagki roparji (v nasprotju s 'skrivno krajo' - ~ a ~ 5 6 a , pri kateri je nizkotnost takega ravnanja utemeljena le s skrivanjem - am). Linhart z doloEenimi zadriki (,Ee se ne motim<<) dodaja, da je morda ta beseda sorodna z grSko xpaGcio in latinskima quatio, infestor (VI). Podtekst takSne vrste primerjav je morda naslednji: Ee imajo Grki isti pojem in poznajo isti pojav, nimajo pa jih za kradljivo pleme, bi moralo enako veljati tudi za Slovane. Pri obravnavanju petih po- menov besede goJpod je kot izvirni doloten goJt, nkar se mi zdi dokaz, kako sveto je bilo pri tem ljudstvu gostoljubjea. Prav v tem kontekstu, skupaj z obitajnimi pri- merjavami z drugimi slovanskimi in sosednjimi jeziki, so dodane ustreznice - HoJpes, Hostis, nem. Gust (VII). Druga vrsta tujk, ki jih Linhart obravnava, so praviloma poznejge izposojenke iz sosednjih jezikov, ki odsevajo spremembe v obitajih in natinu iivljenja (na primer najstarejge poimenovanje za ples je p l d , ki so ga ohranili tudi Kranjci; potem ko so se Slovani razselili, so izmislili druge plese ali pa se nautili tujih - prim. pri Rusih 'golobji ples' rony6eu, pri ilirskih Slovanih kolo < gr. xopsia in tuji Tanez (XVI)). Linhart prikazuje vrsto slovenskih realij - na primer posebej poudarja posode za pitje, ki so doiivele najvet sprememb in ki jih zdaj Kranjci imenujejo po nemgko; takratno besedo za krilo pri Kranjcih meslanka izpeljuje iz italijanskega mezza lana (XV); Slovani na Kranjskem, ki trgujejo s sosednjo Italijo, poimenujejo novce Bpovsem po italijansko* - sold, vinar, libra (XXI) itn. Pri obravnavi te leksikalne plasti je implicitno prisotna ideja o manjgi prestiinosti poznih izposojenk, ki je po- sebno odlotno poudarjena pri analizi tujk v toponimiji. Avtorjev najpomembnejgi cilj je dokazati, da so Stevilni nemgki toponimi na slovenskem jezikovnem obmotju zamenjali slovanska poimenovanja iz starejgih Easov. Kot nemgke toponime, ki potrjujejo slovanski znataj naselij, navaja tiste z elementom Windisch(e), na podlagi dejstva, da je to naziv, ki so ga Nemci dali Slovanom na Kranjskem, Stajerskem in Korogkem - Windische Mark, Windischgraz, Windischfei- striz, Windische Biiheln, Windischgarsten v Avstriji in celo v imenu Windischmatrei na Tirolskem (11). Ugotavlja skupno poreklo frekventne toponimitne komponente N. Ivanova, Jezikoslovni in jezikovni vidiki Linhartovega Poskusa zgodovine Kranjske 129 ju slikovne pisave pri starih Slovanih, ki je prevzeta od Antona, je pojasnjena s pri- sotnostjo glagola pisati v vseh slovanskih jezikih, medtem ko je pojem slikanja ohranjen le v kranjskem naretju - pilano (XII); izvirna imena mesecev so se veEi- noma izgubila, toda Kranjci so Se vedno ohranili nekatera od njih - pri njihovem nagtevanju in razlagi so samo gtirje od dvanajstih primerjani z drugimi slovanskimi jeziki (XXIII). KO je v nizu ustreznih oblik ohranjena njihova formalna, ne pa tudi semantit- na identiteta, Linhart govori o moinosti semantiEne diferenciacije v individualnem razvoju jezikov (prim. oblikovanje dveh pomenov leksema slovo - 'beseda' in 'Erka', tudi besede shteti - 'gtejem' in 'berem' v razliEnih jezikih, ki odsevajo razliEne vi- dike hieroglifne pisave iz obdobja pred razseljevanjem Slovanov (XXI); na podoben naEin so opisani pomeni besed koleda, koledovati: pri Uskokih 'zaiiganje velikih kresov', pri Cehih in Poljakih 'boiitno darilo', pri Kranjcih 'peti boiiEno pesem' in pri Rusih 'Earati' (X)). V tej vrsti primerjav kranjsko besedigEe nastopa kot nosilec sekundarnega po- imenovanja glede na izhodiSCno semanticno varianto, ki jo izraia ustrezna splogno- slovanska beseda - na primer leksem hram v rugEini in EegEini oznaEuje 'tempelj', v kranjgEini pa tako imenujejo samo neke stare zapugEene cerkve v skromnem srednje- vegkem stavbinskem slogu (X); isba prvotno pomeni 'votli predel med gtirimi stena- mi in streho', zdaj je to pri Kranjcih 'prostor pod streho hige' (XIII); lava je 'klop', v Bohinjski dolini pa je leva 'ognjiSEe zraven peEi, na katerem hranijo treske za luE' (XIII); palanka v Bosni in Srbiji pomeni 'trdnjavo, prostor za obrambo', v kranjgEini pa planka oznaEuje 'ograjo iz desk' (VIII). Konfiguracija oblik, primerjanih na ta naEin, se lahko spremeni - na primer tkanje pri starih Slovanih oznaEujeta splognoslovanski besedi platno in sukno. Lin- hart dodaja tudi kranjsko p k t in pravi, da je to srednja vrsta, ki je ne zna razloii- ti, toda pri Kranjcih pomeni 'platneno sukno'. Navaja ustreznico le iz rugtine - rrropmqe s pomenom 'toliko sukna, kolikor ga je treba za obleko' (XX). Torej, kranjska oblika funkcionira kot arhaitna 'praforma', njen splognoslovanski pomen pa dokazuje istokorenska ruska beseda, ki je nosilec sekundarne pomenske sestavine. Nekatere Linhartove primerjave imajo panslavistitno motivacijo, katere namen je dokazati jezikovno enotnost med severnimi Slovani, zlasti Rusi in Kranjci, kot dvema skrajnima deloma Slavie. To na primer potrjuje dejstvo, da imata dve skrajno oddaljeni plemeni stara naziva KoMHaTa in zhurnnata za zaklenjeno kamro (XIII); na podlagi Adelungovih in Mohsenovih sklepov o novcih, imenovanih Finkenaugen in Okelpfenninge (z notranjo formo 'repa' ali 'oko') pri Slovanih v severni Evropi, Linhart izpelje primerjavo s kranjskimi reparji (< repa) ter hkrati poudarja njihovo analogno vlogo za juini del slovanstva (XXI). Ideologizacija je izraiena tudi pri raz- lagi ruske besede KpecTxHHH (iz ~ p e c ~ ) in kranjske kerlheniza ('krSEena dekla'). To podobnost avtor povezuje z obdobjem pred podjarmljenjem Slovanov, ko so ujete kristjane kot magtevanje sovrainikom izkorigtali za obdelovanje polj in higna opra- vila (XVIII). Razlaga namiguje na prestiini druibeni status Slovanov pred Easom, ko se je Sclavo izgovarjalo nbrez glotnika<< Slavo. V primerih, ko v kranjSCini ni ustreznice za stari sploSnoslovanski leksem, Linhart spekulativno navaja drugo splogno razgirjeno izpeljanko iz istega korena. Ta- 130 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) ko v kranjSEini ni trebnika ('oltar') kot v rugtini, toda obstaja trebuh (kake iivali), trebiti ('Eistiti'), treba ('nujnost', 'usoda') in tudi Trebnje, Trebno ( X ) . Kranjgtina ne pozna naziva za tesarja, ki bi ustrezal ruskemu ~ ~ O T H M K ~ , toda ostali jeziki, tudi kranjgtina, imajo lekseme tipa plot, pledem (XI I I ) . KO je slovensko besedo izrinila tujka, je to posebej poudarjeno - torej, sloven- SCina je poznala staro besedo v prejgnjih fazah svojega razvoja (na primer namesto vojska Kranjci rabijo italijansko besedo armada (VIII), namesto st01 so skupaj s tu- jim obiCajem sprejeli tujko (XII I ) ) . V Linhartoven slovenskem gradivu so prikazane tipitne lastnosti pravopisne in glasoslovne norme osrednjega kranjskega knjiinojezikovnega tipa tega obdobja s pre- vladujoEimi gorenjskimi posebnostmi. Kranjski primeri so napisani v bohoriCici z znaCilnimi Crkami in dvoCrkji za razlikovanje sitnikov in gumevcev (ToporiSiC 1989): [s] - ali Ts &lit ( I ) , maflo (11), fukno ( X X ) , Vafs (I), plGs (XVI)); [z] - s (sver (XVII), jesero (XXII), slode ( I X ) ) ; [cl - z (maliza (XIV), lovez (XVII), ovza (XVII)); [El - zh (mezh (VIII), hlazhe (XV), hudizh ( I X ) ) ; [i] - sh (koshuh (XV), shivina (XVII), noshniza (VIII)); [Sl - Th (pfheniza (XVII), fhteti ( X X I I ) , dufha (XXI I I ) ) . Pri oznaEevanju samo- glasnikov so rabljena naglasna znamenja, ki doloCajo mesto alilin kvaliteto vokala: a (hala (XV), beshat ( I X ) , zhara ( I X ) ) - i (boshak ( I X ) , piskar (IV)) - 6 (otava, jdfle (XVII), volndk (XVII), pldtno ( X I X ) ) ; e (jlovenz (I), shena ( X I ) , vezherja (XIV), fled ( I X ) ) - 'e (lonh (XIV), ofbk (XVII), ovbf (XVIII), dbsh ( X X I I I ) ) ; za ozki e - q (knesa (VII), mgto (IV), pGhzi (VIII), objed (XIV), vezher (XIV), fvet ( I X ) ) ; o (potiza ( X ) , slode ( I X ) ) - 6 (Kbrka (11)) - i3 (kold ( X ) ) , fend (XVII), rdsh (XVIII), profd (XVIII), frebrd ( X I X ) ) ; u (kupit ( X X ) , dufha (XXII), fufhez ( X X I I ) , bukviza ( X X I I ) ) - h W k n o ( X X ) ) ; zlogotvorni r - Sr, 'er, 6r, er (kgrft, Kdrftnik ( X ) , Popbrtnik, p k t ( X ) , Tbrft (IV), zhbrni bog (IX), ferna (XVII), dbrvo (XVIII), fbrp (XVIII), erdezhe ( X I X ) ) . Kaiejo se tudi naslednje tipiCne glasoslovne lastnosti (prim. Smole 2001): B > ozki e (Bela, Belkah (IV), mGto (IV), pobegnit, bezhat ( I X ) , fvetloba, fvet (IX), nevgta ( X I ) , sver (XVII), let0 (XXIII), ftreha ( X I I I ) , sheleso ( I X ) ) in zelo redko dvoglasnilki refleks pod vplivom dolenjske knjiine tradicije (mejfez (XXI I I ) ) . Analogni refleks ima nosnik sprednjega reda (knesa, Kneshak (VII), koledovat ( X ) , fvet ( I X ) ) ; q > o (goS, gofle (XVI), pot (VII), roka (VIII), mofhki (VI)); re- fleksi polglasnika (lovez (XVII), sajez (XVII), ovef (XVIII), traven ( X X I I I ) , veter ( X X I I I ) , lonez (XIV)); zlogotvorni 1 > 01 (volk (XVII)); labializacija a-ja (shol, kimovz < kimavez po redukciji ( I X ) ) ; dosledno se pojavlja vokalna redukcija (sha- lovat ( I ) , flovenz ( I ) , pobegnit (IX), Radolza (IX), babza ( X I ) , vilze (XIV), kofit (XIV), profenz (XXIII), ogn ( X X I I I ) , varvat (IV)); redukcija in vokalizacija r v predponi pri- (perfega, perjatel, perjeti (VII)). SporadiCno so predstavljeni tudi izginotje v v zaCetnem poloiaju in protetiEni v (ofek - volndk < ul (XVII)), in- finitivna osnova na -uvati: (Mofhuvati, mofhzhuvati (XVII)). Na podroiiju konzonantizma so opazni razliCni rezultati depalatalizacije I' in n': 1' > jl, 1 (Krajl (VII), poftela ( X I I I ) , Lublana (IV), perjatel (VII), semla ( X X I I ) ) , n' > jn, n (Kojniki, kojniza (VIII), fukna, fvina ( X I X ) , oshenen ( X I ) ) ; poenosta- vitev sklopa BE > B (Gradvhe (IV), fhit (VIII), kerfheniza (XVIII), Vojfhak (VIII)) in tudi znaCilne soglasnilke skupine (bogaftvo (IX), buzhela (XVIII)). N. Ivanova, Jezikoslovni in jezikovni vidiki Linhartovega Poskusa zgodovine Kranjske 131 Najbolj podrobno so opisane besedotvorne znatilnosti kranjske leksike. V kon- tekstu etimologkih rekonstrukcij Linhart uvaja dolotene termine, ki oznatujejo raz- merje med podstavo ali korenom in izpeljanko (na primer oznaEevanje @1, Jl kot ~debelni zloga besed Jelit, Jelenje, Jelo, JeliJhe, Jel (11); trditev, da je Jedeti ,,ko- renska beseda<< leksema Jedlo (11) in v isti funkciji shreti za besede, ki so povezane z irtvovanjem pri starih Slovanih (X); skupni ,,korenski zloga bor, var besed Burg in grad, z izpeljankama boriti, varvati (IV)). Avtor loti primere besedne tvorbe s pomotjo prefiksacije (poroka < po-roka (VII), per-ega < n p ~ , pri, przi, pJhe - Jegat, Jiegac, Jsahacz (VII)) in s pomoEjo sufiksacije, pri Eemer poudarja i e omen- jeno besedotvorno obrazilo -lo (11). Obravnava moine glasovne spremembe na meji med podstavo in pripono (prim. njegovo mnenje, da oroshje izhaja iz ruda - rushno, ne pa iz roka, ruka; v nasprotnem primeru bi se izpeljanka glasila orozhje, oruzhje (VIII)). IzloEeni so primeri zloienk (na primer Svantevid < svet - vidim, zhernibog < zhern - bog (IX)). Poleg morfologkih natinov tvorbe besed navaja tudi primere za preoblikovanje besednih zvez (na primer popktnik < po pk t i , z znatilno kontnico za mestnik m. sp. edn. -i (X)). Od besedotvornih pomenov sta ugotovljena modifikacija in zlasti pomanjsevanje (Belka < bela (IV), Boshizh, boshdk < Bog (IX), maliza < malo (XIV)). Kranjski jezik je predstavljen v vet kot 60 domnevnih besedotvornih parih in druiinah, ki naj bi potrjevali njegov bogat besedotvorni potencial. Linhart loti naslednje derivacijske pare: lov - lovez (XVII), kolo - kolazh (X), vila - vilze (XIV), rog - roshniza (XVI), oko - okno (XIII), vezher - vezherja (XIV), zhrev - zhrevle (XV), ul - volndk (XVII), hlev - pohlevnoJt (XVII), pir - pirhi (XIV), plug - ploh, brana - bruno (XVIII), Jedem - Jedmina; shivim - shi- vina (XIV), plazhati - platno (XXI), Jukati - Jukno (XX), perjeti - perjatel (VII), krushit - kruh (XIV), piJati - piJan0 (XXII), morati - mora (IX), sliti, izliti - shliza (XIV), koJiti - koJilo (XIV); z dvojno motivacijo: Jkriti - shkrat/zhart - shkrat, boj - bijem (VIII). Besedne druiine po Linhartu so: Jelit - Jelenje - Jelo - JeliJhe - Jel; Jledit - Jled - poJledni; Jedlo - Jedilo - Jedeti (11); nosh - noshna - noshniza (VIII); kovazh - kujem - nakovalo - podkova (XX); poJtela - Jtela - Jtlati (XIII); pre- rok - rechi - rezhniza (IX); kup - kupit - kupzhovat - kupzhija (XXI), koleda - koledovat - koledniki (X); grad - graditi - ograditi - ograja (VIII); Jtan - Jtavim - Jtavniza (VIII); gbJ - goJle - Je gody - godem (XVII); zhert - zherni bog - zhern - zhara - zhartiti (IX); voj - vojJka - vojJhak (VIII); vrag - Jovrazhit - Jovrashnik - JovraJhtvo - vrasha (IX); bogaJtvo - bogat - vbog (IX); moJh - moJhki - moflzhi - moJhuvati - moflzhuvati (VI); baba - babza - babina (XI); kreJ - kreJati - ker-t - ktr-tnik (X); sov - Jovit - Jov - Jvat (VIII); kraj - krajl - krajel - kara (VII), trebuh - trebiti - treba - Trebnje - Trebno (X). V okviru semantitnega opisa kranjske leksike je predstavljenih nekaj tipov mo- tiviranih pomenov. V arhaitni plasti splognoslovanskega besediSCa obstaja skupina leksemov, ki so po mnenju tedanje indoevropeistike onomatopejskega izvora (ftreha (XIII), plug (XVIII), kujem (XX), supan (VII), vihar (IX), desh, bliJk, grom (XXIII)). 132 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) Linhart navaja tudi doloEeno gtevilo leksemov, katerih notranja forma kaie ne- katere slovenske ritualne in etnologke znatilnosti, vkljutno s paralingvistitnimi mo- deli obnaganja (beseda perjatelltvo pomeni 'natin, na katerega Kranjec pozdravlja svojega soseda, pri Cemer mu ponuja roko in seie po njegovi z besedami: ,Bog te lprimi!<< (VI); per-ega oznatuje 'obred slovesnega dotikanja predmeta, ki so ga imeli za svetega* (VII); poroka upodablja zdruiitev rok ali udarec v roko kot svetano znamenje zakonite zveze (VII); semantitna rekonstrukcija besede Jtavniza upodablja ritual postavljanja zastave na javni prostor, kjer se je zbirala vsa vojska (VIII); po- imenovanje kruh kaie, da so ga lomili ali drobili, preden so ga pouiili lkrushitl (XIV); ritualni kruh popktnik so razloiili po prtu (X)). Linhart se zaveda tudi pojava polisemije. V tem kontekstu poudarja moinost nastajanja sekundarnih pomenov v zgodovinskem razvoju besede (na primer poime- novanja na podrotju vojskovanja v kranjgtini dobijo sekundarne pomene, povezane s porotnim ritualom (XI)). Toda v vetini primerov, ko govori o vetpomenskosti, avtor dejansko zdruiuje semantitna razmerja, znatilna za besedno druiino, pojave vet- pomenskosti in paronimije (prim. trditev, da v slovanskih jezikih obstaja ena beseda za oznatevanje stare ienske, stare matere in ienske, ki pomaga pri porodu - za kranjgtino v prvem pomenu navaja baba, za druga dva pa babza (XI); v analizi, posveteni predstavam Slovanov o Bogu, izraia mnenje, da imajo za pojme 'heilig, Licht, Welt' isto besedo in navaja primere izpeljank iz treh korenov: svet-, svet(1)-, svet- (IX); pri razlagi petih pomenov besede golpod za tri navaja primere iz kranj- $Cine: go-pod - 'nepomembni gospod v obtevanju'; goJpodar - 'h ihi gospodar' in paronimno obliko goJt (VII)). Raziskovalci Linharta poudarjajo, da je s sodobnega vidika en del njegovih etimologij in motivacij leksemov v besedotvornih gnezdih diahronitno upraviten, drugi del pa je zgrajen po principu Ajudske etimologije*. Zanimivo, in hkrati razumljivo, je, da avtor njenih mehanizmov ne prepoznava na podlagi slovanskega jezikovnega gradiva, temvet v nemgtini, ko poskuga dokazati slovanski izvor dolo- tenega leksema (na primer na podlagi podobno zvenete besede das Rad, v grbu mesta Radrnansdorf/Radovljica na nekem iigu iz 1. 1571, namesto podobe mogkega, ki drii kolo, domneva, da bi to mogel biti bog Radegalt (IX); pomen besede porok se da izpeljati ne iz borgen, ampak iz po-roka (VII) itn.) V resnici se Linhartove kranjske etimologije ne ujemajo povsem s pojmom ~ljudska etimologija*. Avtor najprej navaja izvirno slovensko besedo, dolota njen glavni pomen v nemgtini, potem na principu glasovne podobnosti ugotavlja druge slovenske lekseme, ki so lahko izpeljanke iz istega korena, ampak tudi paronimi. Na podlagi tega postopka lahko pride do sekundarne semantitne motivacije glavnega pomena. Torej, osnovni leksem ne spremeni svoje forme, ne izgubi prvotnega pome- na, ampak pri reinterpretaciji dobi novo semantitno komponento in postane vetpo- menski, s timer se obogati njegova notranja forma (na primer pomen besede kralj je razloien na podlagi slovenske glasovne oblike krajl; to omogoEa ugotovitev paro- nimne povezave z leksemom kraj in odtod izpeljevanje pomena 'gospod nekega okra- ja, neke deiele'; glasovna podobnost z besedo kara omogota dodajanje Se ene kom- ponente glavnemu pomenu: funkcije soditi in kaznovati (VII)). Na podoben natin so obravnavani tudi leksemi stavnica (VIII), gosle (XVII), kres (X), t r t , bog (IX), so- vraiiti (IX), maitevati (VI). Torej, morda je v primeru Linhartovih netimologkih re- N. Ivanova, Jezikoslovni in jezikovni vidiki Linhartovega Poskusa zgodovine Kranjske 133 konstrukcij<< bolj upraviEeno govoriti o gradivu za prvi asociativni slovar slovenskega jezika kot pa dokazovati pravilnost etimologij. Omenjeni tip sinhronih semantitnih asociacij na foniEni osnovi dejansko izpo- stavlja glasovno specifiko jezika, aktualizira probleme njegove melodiEnosti in blago- glasja, kar je ena osnovnih komponent jezikovne ideologije nastajajoEih slovanskih knjiinih jezikov oziroma argument za razvoj njihove estetske funkcije. Ni nakljutje, da je Linhart Antonove aksiologke predstave o melodiEnosti slovanskih jezikov prila- godil samo slovengEini, pri Eemer poudarja, da je ravno ta jezik ustrezen za melodi- ko, sposoben za vsakrgno oblikovanje in da skoraj dosega prijetnost italijanske poezi- je. V tem kontekstu Linhart omenja tudi enega od prelomnih trenutkov lastnega iiv- ljenja - premik z nemgtine na slovengEino, ko sta skupaj z Zoisom prevedla odlom- ke italijanskih opernih libretov, ki so bili sprejeti z navdugenjem. Prav idejo o blago- glasju slove~skega jezika, ki je izraiena v Poskusu zgodovine Kranjske, so Kopitar, Zupan in Cop sprejeli kot argument pri zavratanju predsodkov o neliterarnosti slo- vengtine (Gspan 1968: 11). V Linhartovem delu je torej dokazana starodavnost slovenskega jezika in nje- gov pomen pri vrednotenju sploSnoslovanske kulturne dediSCine; slovenska narodna leksika je predstavljena s kranjskim pravopisom; prek etimologkih analiz in medjezi- kovnih primerjav so opisane njene glasoslovne posebnosti, specifiCno ujemanje gla- sov, ki poudarja njegovo evfoniEnost in sposobnost za doseganje estetskega utinka. Na drugi strani je prek remotivacije v semantiki pojmov, ki so kljuCni za obdobje preporoda, dokazano njegovo besedotvorno in semantiEno bogastvo kot potencialna osnova za prihodnjo diferenciacijo knjiinega jezika. DoloCeno je mesto tujk, pri Ce- mer je izraien negativen odnos do nemgkega jezikovnega vpliva, ki bo v naslednjem stoletju hitro prerasel v znaCilni slovenski purizem. Dokazana je enotnost slovenske- ga jezikovnega ozemlja, postavljeni so temelji jezikovne ideologije slovenskega prepo- roda in nakazana tudi vrsta konkretnih tendenc v oblikovanju knjiine norme. Literatura Cienkowski, W. 1972. Teoria etymologii ludowej. Warszawa. Grafenauer, B. 1981. ~Pripombe k drugi knjigi Linhartovega Poskusa*. V: A. Lin- hart. Poskus zgodovine Kranjske in ostalih deiel juinih Slovanov Avstrije 1 in 2. Ljubljana. Str. 375-400. Grdina, I. 2001. ~Slovenski apostoli avstroslavizmaa. V: Slovenska kronika XZX. sto- letja 1800-1860. Ljubljana. Str. 78. Gspan, A. 1936. ~Linhartova miselnost in deloa. V: Anton Tomai Linhart. Zzbrano delo. Celje. Str. 16-54. Gspan, A. 1968. ,,Geneza, vsebina in stil dramatitnih del Antona Tomaia Linhartaa. ZV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. Str. 1-21. Novak, V. 1973. ,,Anton Tomai Linhart o kulturi starih Slovencev*. V: Traditiones 2. Ljubljana. Str. 35-61. Smole, V. 2001. Zgodovinska slovnica in dialektologija. Vokalizem, naglas, konzonan- tizem. Ljubljana. Tipkopis. 134 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) ToporiSiE, J. 1989. >>Bohoritica 17. in prve polovice 18. stoletja<<. Obdobja 9. Obdobje baroka v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ljubljana. Str. 233-252. ToporiSiE, J. 2000. Slovenska slovnica. Maribor. Varbot, i. 2003. nNarodnaja 2timologija v istorii jazyka i v nautnoj 2timologii<<. XIII. Meidunarodnyj s9'jezd slavistov. V: Slavjanskoe jazykoznanie. Kyjiv. Str. 49-62. Zwitter, F. 1981. nLinhartova doba, misel in dele<<. V: A. Linhart. Poskus zgodovine Kranjske in ostalih deiel juinih Slovanov Avstrije 1 in 2. Str. 303-350. Prispelo decembra 2004, sprejeto januarja 2005 Received December 2004, accepted January 2005 Jezikoslovni in jezikovni vidiki Linhartovega Poskusa zgodovine Kranjske Clanek obravnava tretji razdelek druge knjige Poskusa zgodovine Kranjske (1791), ki je posveten ljudski kulturi in jeziku Slovencev. V Linhartovem delu je dokazana starodavnost slovenskega jezika in njegov pomen pri vrednotenju splogno- slovanske kulturne dedigEine; preko etimologkih analiz in medjezikovnih primerjav so opisane glasoslovne posebnosti slovengtine, specifitno ujemanje glasov, ki poudar- ja njeno evfoniEnost in sposobnost za doseganje estetskega utinka. Po drugi strani je preko remotivacije v semantiki pojmov, ki so kljuEni za obdobje preporoda, dokaza- no besedotvorno in semantitno bogastvo slovenskega jezika kot potencialna osnova za prihodnjo diferenciacijo knjiinega jezika. DoloEeno je mesto tujk, pri temer je izraien negativen odnos do nemgkega jezikovnega vpliva, ki bo v naslednjem stoletju hitro prerasel v znaEilni slovenski purizem. Dokazana je enotnost slovenskega jezi- kovnega ozemlja, postavljeni so temelji jezikovne ideologije slovenskega preporoda. Linguistic and Language-Oriented Aspects of Towards a History of Carniola The article treats the third section of the second book of Linhart's Towards a History of Carniola (1791), which is devoted to the folk culture and language of the Slovenes. Linhart's work shows the ancient origins of the Slovene language and its meaning for the evaluation of the general Slavic heritage. To do so he brings to bear etymological analyses illuminating specific parts of the Slovene sound system and particular sound combinations that underscore its euphony and ability to achieve aesthetic effect. On another plane, through the remotivation of key sememes for the period of revival, Linhart demonstrates the word-formational and semantic wealth of Slovene as a potential basis for the future elaboration of a standard language. He defines a negative position towards borrowings, which indicated German linguistic influence, a position that will in the next century quickly develop into the Slovene proclivity towards purism. Moreover, he demonstrates the unity of the Slovene linguistic territory and establishes the ideological bases for the Slovene Revival.