MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava, Maribor, Aleksandrova oeata it 13 , Telefon 3440In 346C tahaja rasen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. url t Velja masažno prejoman v upravi ali po poiu 10 oin, dostavljen na dom 12 Oln i Oglasi po seniku , Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutre" v Llubllanl « PoStnl čekovni račun St. 11.400 amsam 99 JUTRA 99 Problem sedanjega gospodarstva Avtarkija in njene posledice V zadnjih mesecih, odkar postaja gospodarska depresija vedno večja, se mnogo govori in piše o vprašanju, ali naj se države omeje na potrošnjo domačih pridelkov in izdelkov in omeje, odnosno docela ustavijo uvoz, ali naj še nadalje izvažajo in uvažajo v neomejeni konkurenci. Medtem pa, ko se načelna debata vleče brez rezultata v neskončnost, se omejevanje uvoza uvaja vedno bolj neizprosno, osobito v državah srednje In vzhodne Evrope. Vsota izdanih deviz se krči od dne do dne. Trgovci odpovedujejo naročila in ne sklepajo novih, ker nimajo nobenega izgleda, da bi mogli poravnati račune. Predmeti, ki se doma ne izdelujejo, ali v nezadostni množini, se draže. Dokler gre za puder m parfem, se širše javnosti to seveda nič ne tiče, In ni tudi nobene škode, toda polagoma prihajajo na vrsto tudidru-81 predmeti, brez katerih ni mogoče živeti in ki se uporabljajo v velikih množinah v najvsakdanjejšem življenju. Odpomoči bi se dalo temu samo na ta način, da bi se okrepilo domače tržišče, kar bi se pa zopet zgodilo le tedaj, če bi se povečal izvoz onih predmetov, ki so zastopani v taki množini, da se doma ne morejo konzumirati. Toda statistika o svetovni trgovini dokazuje, da je v onih državah, ki so I. 1929. največ uvažale, padel uvoz že do prvega četrtletja letošnjega leta za skoraj SO odstotkov, ponekod pa celo za 60. In ker je velik del konzumentov živel od izvoza, ki je prav tako padel v enakem razmerju, imamo danes krizo tudi v teh vrstah. Tako upliva ena omejitev na drugo in vleče celokupno gospodarstvo v temno negotovost. Na drugi strani moramo pa vendar priznati, da ima omejevanje tudi dobre strani. V zadnjih letih so države, vsaj nekatere, uvažale poleg neobhodno Potrebnih stvari tudi mnogo takih, ki niso bile absolutno potrebne, ali bi se pa biie dobile lahko tudi pri domačih producentih. Zlo je le v tem, da se s trhlim Podira tudi zdravo, in sicer v precej veliki in nevarni meri. Podoben proces smo v notranjem gospodarstvu doživeli tudi v prvih povojnih letih, ko se je pričela rušiti vojna in prevratna konjunktura, ki je dvignila na površje mnogo temnih elementov in gnilih metod. Razlika med tedanjim in sedanjim položajem pa je v tem, da je takrat padalo Izključno le slabo. Sedaj je s:abo že skoraj padlo, kar pada še nadalje, ruši zdravo. In konec razvoja je sploh še nepredvidljiv. Dogodki se naglo vrste drug za drugim, v kakšnem smislu, dokazuje vsak dan. Edina sreča je še, da so trgovci tako iznajdljivi in se poslužujejo vedno novih rešilnih sredstev. Prav tako so tudi nekatere tovarne pričele izdelovati razne predmete, ki so se morali prej uvažati. Tudi pri tem je kapital seveda neobhodno potreben, potreben že zaradi kreditiranja, brez katerega ni danes nobenega trgovanja. Celo gospodarski subjekti, ki so bili zelo trdni ali bi vsaj radi bili, čakajo sedaj na izplačila in plačevanje svojih obveznosti tako dolgo, dokler je le mogoče. V trgovskih krogih se o tem pripovedujejo neverjetne podrobnosti. In imena, ki se pri tem omenjajo, silijo človeka k resnemu razmišljanju. To, in še razni drugi pojavi, so najvid' nejši znaki posledic omejevanja uvoza in zalaganja trga z domačimi pridelki in proizvodi, v kolikor in dokler to seveda gre. Tako doživljamo novo reorganiza' cijo, ki prav gotovo ne bo ostala brez upliva na bodočnost. Tudi če se bodo razmere spremenile In napočijo novi, lepši časi, se preteklost ne bo nikoli več vrnila v celotni obliki. Marsikaj se bo temeljito spremenilo. Razmere, ki bodo nastale, seveda ne bodo v vsem najidealnejše. Parola bo tedaj še bolj kakor je danes: Obnovitev in porušen je ovir, ki zadržujejo in onemogočajo mednarodni promet! In šele takrat, ko bo izvedeno vse to, ko bo zapihal preko Evrope in sveta nov, osvežujoč veter gospodar skega razmaha, bo mogoč jasen pregled preko vsega, kar je bilo, kar je povzra čilo sedanje zlo. Takrat pa bo tudi od avtarkije ostalo le ono, kar je ustvarila dobrega. Vse ostalo bo izginilo, kakor bo izginilo tudi ono, kar je oviralo razvoj lokalnega in svetovnega gosjKidarstva. Do takrat je pa najbrže še daleč. Prestati bomo morali še težke preizkušnje. Gospod groi Vladimir dc Stroganofi Včeraj dopoldne je mariborska policija aretirala nevarnega mednarodnega pustolovca 29-letnega umetnega slikarja Karla Lesjaka, stanujočega v Vrbanovi ulici. Lesjak se je že pred leti izselil iz Maribora in si izbral Nemčijo za svojo novo domovino, kjer se je izdajal za grofa Vladimira de Stroganoff in se znal upeljati vsepovsod v boljšo družbo. Tako je v Puttlingu na Wfirthenfcerškem pre motil hčeTko trgovca Gustava Bayerba-cha in se z njo zaročil. Bodočemu tasta pa se je zlasti zadji čas ta grof zdel sumljiv. Pa se je napotil v Maribor, kjer se je grof v zadnjem času mudil. Gospod Bayerbach se je oglasil tudi na policiji, kjer so seveda kmalu ugotovili, kdo je ta »grof Stroganoff« in ga tudi takoj prijeli. Oddan bo sodišču in bo imel dovolj časa za premišljevanje svojih grofovskih a-vantur. Še memoare bo lahko o tem napisal. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne); Soparno, širokalno. fpeminiaite te CMD Smrtna nezgoda dr. Stanka Erhartiča DUNAJ, 21. junija. V nedeljo zvečer je legacijski svetnik tukajšnjega jugoslovanskega poslaništva dr. Stanko E r h a r t i č na povratku s Semmeringa zavozil s svojim avtom v neki jarek in se smrtno nevarno poškodoval, prav tako nevarno ranjena je pa bila tudi njegova žena. Oba ranjenca so prepeljali v bolnico v Wiener-Neu-stadt, kjer je svetnik dr. Erhartič za posledicami poškodb danes zjutraj umri, njegova žena se pa bori s smrtjo.— Pri hemeroldalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem STČnem utripanju, napadih omotice prinaša ujjoraba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer po! čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, Novi spori v Lozani Konferenca bo ta teden zaključena in se bo plenum sestal ponovno šele ob koncu letošnjega, ali v začetku prihodnjega leta — Nov francoski predlog LOZANNA, 21. junija. Včeraj dopoldne se je francoski ministrski predsednik in zunanji minister H e r-r i o t vrnil iz Pariza in takoj po povratku posetil Macdonalda, nastanjenega v hotelu »Beau Riva-ge«. Popoldne je pa bila zasebna seja šestih držav, ki so konferenco skii cale. Na seji se je razpravljalo o dnevnem redu današnjega sestanka reparacijske konference. Po informacijah iz zanesljivega vira, bo uradno delo konference zaključeno že koncem tega tedna, nato bo pa posloval samo akcijski odbor, ki bo proučeval finančna in ekonomska vprašanja sporazuma, ki bo v načelu ugotovljen že na plenarnem zasedanju. Ko bo to delo dovršeno, bo zopet sklican plenum, kar se bo pa zgodilo šele koncem letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Na tem zasedanju se bo obravnavalo v prvi vrsti vprašanje vojnih dolgov. Dotlej ostane v veljavi popoln moratorij za vse reparacije in vse medzaveznlške vojne dolgove. PARIZ, 21. junija. Današnji listi pišejo -precej odkrito, da so med HerriotominMacdonal- d o m nastala na včerajšnjem sestan ku znatna nesoglasja. Herriot je, kljub temu, da je podpisal lozansko deklaracijo, obnovil zahtevo po enkratni likvidaciji reparacijskih plačil s strani Nemčije. Bistvo zahteve je, da bi Nemčija plačala Franciji vsoto v višini ene nezaščitene anuitete, in sicer tako, da bi ji izročila obligacije državnih železnic. P e r t i n a x piše v »Echo de Pariš«, da se je Herriot lahko prepričal, da se njegovi načrti ne krijejo vedno z onimi angleških državnikov. Francija je takoj osamljena, čim se malo bolj odločno zavzame za svoje pravice. PARIZ, 21. junija. Francoska delegacija na lozanski konferenci je izdelala nov načrt glede finančne likvi dacije problema reparacij. Načrt bazira na poročilu bazelskih strokovnjakov. Francija zahteva enkratno odškodnino po onem ključu, ki je bil ugotovljen pred Hooverjevim moratorijem. Dve tretini plačila bi dobila Amerika za kritje vojnih dolgov, ostala tretina bi se pa razdelila med Anglijo, Francijo, Italijo in Jugoslavijo. Za sporazum med Nemčijo in Francijo Značilna Izjava kancelarja Papena — Tudi Nemčija je sita konferenc — Vojaška zveza med Nemčijo in Francijo PARIZ, 21. junija. Berlinski poročevalec dnevnika »P e t i t Pari, s I e n« Je posetil nemškega državnega kancelarja barona P a p e n a, od katerega je dobil važne izjave, nanašajoče se na aktualna mednarodna vprašanja. Papen je dejal med drugim. Nemška vlada je skrajno razočarana zaradi številnih mednarodnih konferenc in njihovega dela, ki ne rodi nobenih sadov. Naša delegacija je šla na sedanjo konferenco v Lozano zadnjič brez ugovora. Zaradi slabega gospodarskega položaja nemški narod ne more več plačevati reparacij, zato upamo, da bo v Lozani sklenjena od-goditev trajna. Ce to propade, izgubi nemški narod še poslednje upanje. Pri pobijanju gospodarskih težkoč je prvi pogoj sodelovanje vseh prizadetih držav. Države, ki razpolagajo z velikimi količinami zlata, ga morajo dati na razpolago onim, katerih zlate rezerve so Izčrpane, Nadalje je govoril o nemško-francos kem sodelovanju, ki bi v Nemčiji napravilo najboljši vtis. Pripravljen je skenitt s Francijo vojni sporazum, ker je prepričan, da bi bilo samo na ta način mogoče iziti iz kritičnega položaja, v katerem je sedaj ženevska razoro-žitvena konferenca. Tak sporazum bf iuogla na neposrednem sestanku izdelati nemški in francoski generalni Štih. Ob koncu je še dejal, da se ne strinja s politiko bivšega zunanjega ministra Curtiusa, ki je sklepal carinsko unijo z Avstrijo. Taka unija bi nem-ško-francoskemu zbllžanju samo škodovala. Naval brezposelnih na mesta Poziv ministrstva za socialno politiko — Brezposelnost v Beogradu, Zagiebu In drugod BEOGRAD, 21. junija. Ministrstvo socialne politike je Izdalo pregled položaja zaposlenosti in možnosti zaposlitve v Beogradu in nekaterih drugih večjih mestih ter ugotovilo, da Je zaradi težkih gospodarskih raz mer nemogoče kogarkoli namestiti. Položaj na beograjski borzi dela Je neznosen, drugod pa tudi ni dosti boljše. Na stotine in stotine kmečkih fantov In mož, ki so prišli v prestolnico, čakajo zaman od jutra do večera na zaslužek, Kljub temu prihajajo vsak dan novi, ki doma nimajo več dela in kruha. Zaradi tega je ministrstvo naročilo vsem banskim upravam in drugim podrejenim uradom, naj odvrnejo brezposelne od namere potovanja v Beograd. Prav tako se mora preprečiti tudi naval brezposelnih z dežele v ostala mesta naše države. Posebno velja to za Zagreb, kjer je brezposelnost prav tako velika. Obubožani kmetje so v množicah poplavili mesto, iščoč zaslužka. Ta naval je povzročil velik padec mezd, kar je oškodovalo tudi stare poklicne mest ne delavce. Razen tega upliva pošto panje brezposelnih po mestih tudi v moralnem oziru kvarno, množe se tatvine, vlomi itd. Oblasti morajo storiti vse, kar morejo, da se ljudje vrnejo k delu na deželi. /Tsrran Mmrfj?’winrra mam 'mamiorsEr »rcucRaiR«jutra■■, “V ‘TO «11 o T.ir, ulic T~S^OBi SKdo> v znanosti napreduje, v nravnosti pa nazaduje, ta bolj nazaduje kakor napreduje ARISTOTEL Iz šolske službe. Za učitelje, odnosno učiteljice so imenovani učitelji-pripravniki: gg. France Grubelnik pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, Franja Volčjakova v Hočah, Ljud' mila Vreševa v Studencih pri Mariboru, Vilibald Mihelič v Pernicah, Matilda Bri-narjeva v Stogovcih pri Ljutomeru in Štefka Bevčeva pri Sv. Marjeti niže Ptuja. V višji položajno skupino so napredovali: Avgusta Solak-Zigartova pri Sv, Lenartu v Slov. gor., Janez Hartman pri Novi cerkvi, Stanka Makučeva pri Sp. Sv. Kungoti, Ivan Šeško v Rušah in Anton Šeško v Št. liju v Slov. gor. Vero učiteljske službe pa so razrešeni: arhidi-akon in veroučitelj France Tovornik v Konjicah, France Bohavec, kaplan in veroučitelj v Konjicah in Jože Bezjak, župnik in veroučitelj v Zrečah. Sprejemanje učencev na klasično gimnazijo. Sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred na drž. klasični (latinski) gimnazij v Mariboru bodo v soboto, 25. t. m. oc 9. ure dalje, in bodo končani še isti dan, Priglasitve k izpitu naj se pošljejo ravnateljstvu do četrtka, 23. t. m., iz oddaljenih krajev tudi še do 25. t. m. zjutraj. Prijava imej obliko prošnje in bodi o-premljena s 5dinarskim kolkom. Priložit: je krstni list in letošnje šolsko izpričevalo. Slabi učenci ne bodo pripuščeni. Okoliš mariborske gimnazije obsega vso bivšo mariborsko oblast. Akademija na dekliški meščanski šoli. Druga drž. dekliška meščanska šola (Cankarjeva ulica) priredi v ponedeljek 27. t. m. ob 17. uri (5. uri pop.) v spo min petnajstletnega svojega obstoja javno akademijo v zavodovi glasbeni sobi, Vstopnine ne bo. Hkratu bo razstava o-troških izdelkov iz vseh predmetov. Prijatelji mladine, zlasti pa starši iskreno vabljeni! Šolska razstava pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah nam pišejo: V risalnici naše meščanske šole imamo razstavo risb ter deških in dekliških ročnih del. Na tej razstavi, ki je prav pestra m bogata, smo z največjim zadovoljstvom mogli ugotoviti, da se zla sti pri dekliških ročnih delih goji pred vsem praktična stran. Razstava je odprta do 30. t. m. Starši in prijatelji meščanske šole, pridite in oglejte si jo! Vstop prost. Iz zdravniškega društva. Jutri v sredo 22. t. m. bo ob 20. uri seja mariborskega zdravniškega društva. Vsi člani se vabijo k polnoštevilni in točni udeležbi. Iz Narodno-strokovne zveze. Podružnica Narodno-strokovne zveze v Mariboru uraduje v delavnikih od pol 7. do pol 8. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure dopoldne v palači okrožnega urada. Vhod iz Sodne ul. Iz Ciril-Metodove družbe. Občni zbor mariborske Ciril-Metodo-ve podružnice bo drevi ob 20. uri v Narodnem domu. Ženska in moška CMD. Jugoslovanski dobrovoljski narodni kongres v Dolnji Lendavi Glavni odbor Organizacije prekmurskih in medmurskih dobrovoljcev, ki so se 1. 1918—1919 s puško v roki borili za osvobojenje slovenskega Prekmurja in Medmurja izpod madžarskega jarma, bo letos na izredno slovesen način proslavil praznik Vidovega dne. Priredil bo 28. in 29. trn. v Dolnji Lendavi jugoslovanski dobrovoljski narodni kongres, katerega se bo udeležilo okoli 3000 članov in okoli 15 do 20 tisoč gostov iz vseh pokrajin naše prostrane države. Zastopane bodo tudi vse važnejše državne oblasti. Dolnja Lendava gotovo še ni doživela take narodne in patriotič-ne manifestacije, kakor bo ta kongres, zato je tudi dolžnost Maribora, da se je M čimvečjem številu udeleži. Obravnava proti Častnikom mariborske posadke koniana Altarer in AtanasScovič obsojena na smrt, major Djokič na 15 let, pet obdolžencev na 10 let, štirje oproščeni Včeraj zvečer se je zaključila pred vojnim sodiščem v Beogradu obravnava proti častnikom, obtoženim nameravane »pobune« v mariborski posadki. Na dopoldanski obravnavi so imeli obrambene govore branitelji, ki so pobijali obtožnico. Obtoženega poročnika Altarerja je branil sodni stotnik Limiša Ilič, poročnika Paunkoviča sodni stotnik Nenad Jovanovič, poročnika Milutinoviča sodni stotnik Vladimir Ninkovič, podporočnika Todoroviča in Rističa sodni poročnik Aleksander Jovanovič, podporočnika Markoviča sodni poročnik Milan Trifu-nac, podporočnika Šurdiloviča sodni poročnik Vladimir Pavlovič, obtožene podčastnike, podnarednika Iliča, Petroviča in Grujina pa sodni poročnik Orel. Ko so branitelji končali svoje govore, so dobili zaključno besedo še obtoženci sami. Glavni obtoženec Atanaskovič in obtoženec Altarer sta vnovič orisala svoje življenje, svojo vzgojo in težavne gmotne razmere. Priznala in kesala sta se svojega dejanja in prosila sodišče, naj bi upoštevalo okolnost, v kateri se je zadeva, ki ni bila mišljena tako resno, odigrala. Iskreno sta izpovedala vse, zato prosita za pravično, a milo sodbo. Tudi ostali obtoženci so se sklicevali v svojem ponovnem zagovoru, da niso pripadali nobeni organizaciji in da niso imeli nobenih zvez z Milojkovičem, katerega niso nikdar smatrali za resnega in treznega častnika. Globok utis je napravil na sodni zbor in poslušalce zagovor majorja Djokiča, ki je govoril mirno in odločno. Zavračal je vsako krivdo, katere ga dolži državni tožilec, in poudarjal, da je ravnal, kakor mu je velevala vest, oficirska čast in dolžnost. Razglasitev obsodbe. Ob 16. uri se je sodni dvor podal k posvetovanju, ki je trajalo tri ure. Vsi obtoženci so bledih obrazov mirno čakali, da se odloči njihova usoda. Ob pol 18. uri se je povrnil v dvorano sodni dvor. Predsednik Nikolič je med mrtvaško tišino razglasil sodbo: Pehotna podporočnika Dragoljub Atanaskovič in Miroslav Altarer sta obsojena na smrt. Major Djokič je obsojen na 15 let ječe. Pehotni poročniki: Božidar Paunko-vič, Momčiio Milutinovič, Dragoljub Todorovič in Marko Markovič na 10 let ječe. Topniški podnarednik Zivorad Ilič na 10 let ječe. Vsi obsojeni se obsojajo na trajno izgubo državljanskih pravic in na trajno izgubo vojaških činov. Pehotna podporočnika Miroslav Ristič in Čedomir Šurdilovič ter podčastnika Čedomir Petrovič in Lazar Grujin so o-proščeni vsake krivde, in naj se takoj izpustijo na svobodo. Konstituiranje banovinskega odbora JRKD V dvorani Celjskega doma v Celju je bila v nedeljo prva seja banovinskega odbora Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije. Sejo je otvoril minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj in prečital tudi pozdravno pismo zadržanega ministra za trgovino in industrijo g. dr. Alberta Kramerja. V uvodnem govoru je minister g. Pucelj obrazložil pomen ustanavljanja stranke in sedanji politični položaj. Med drugim je dejal: »Kar delamo za državo, delamo za narod, kar storimo za narod, storimo za državo. Mi, ki se zbiramo v okrilju JRKD, hočemo enotno, močno in zdravo državo s kar najbolj široko decentralizacijo. Naši nasprotniki so si edini samo v tem, da negirajo vse, kar hočemo mi, enotni pa niso. Srbijanski opo-zicionalci nočejo federacije, hrvaški in slovenski, pa so za tako državno ureditev. Mi smo proti federaciji in v tej borbi moramo zmagati, če hočemo živeti kot Jugoslovani in Slovenci. Zmagati pa moramo tudi zato, ker hočemo živeti kot svobodni ljudje. Ne samo, da bi federa-tivna ureditev države vodila vse skupaj Prva skupna seja v Celju v propast, marveč bi v Sloveniji zavladal tudi nepopisen teror. Poleg nacionalnih interesov mora biti zato pri nas gonilna sila tudi čut samoohrane.« Nato je minister govoril o sedanjem notranjem političnem položaju, ki se v zadnjem času ni spremenil, ter o delu in namenu JRKD. Sledila je volitev funkcionarjev banovinskega odbora stranke, v katerega so bili med drugimi izvoljeni za predsednika senator dr. Janko Ra jar iz Krškega; za podpredsednike po slanec Lovro Petovar iz Ivanjkov cev, za člane predsedstva posest, posla ■nec Josip Benko iz M. Sobote, odvetnik dr. Milan Gorišek iz Št. Lenarta, župan dr. Franjo Lip o Id iz Maribora, posestnik Josip Rajšp iz Polskave, za referente odsekov nar. poslanec Ant Krejči (finance). Po izvolitvi funkcionarjev je podal voditelj Nemcev g. dr. Hans Arko izjavo, v kateri je naglasil, da se vsa nemška narodna manjšina v Sloveniji z vsem srcem oklepa JRKD. Sledila je še kratka debata, na kar je bila seja zaključena Zagonetna smrt. Navsezgodaj se je danes zjutraj po Razvanju raznesla vest, da je 401etni brezposelni kotlar France Kunčič, stanujoč v Delavski ulici v Mariboru, storil čudno smrt. Pokojni Kunčje, ki je rodom z Bleda, je imel že sedem let ljubavne odnošaje z Antonijo L., stanujočo v Razvanju. V zadnjem času pa se je jelo to razmerje {rhati. Davi okoli 3. ure je prišel Kunčič v Razvanje in se oglasil pri Antoniji. Potrkal je na njeno okno in jo pozval, naj vstane, češ da ji mora sporočiti ne-caj važnega. Antonija pa se za njegovo klicanje ni zmenila. To je Kunčiča razdražilo, vdrl je v hišo in Antonijo šiloma izvlekel ven. Ropot in krik je prebudil njenega starejšega sina, ki je skočil in prihitel materi na pomoč. Iztrgal je mater nasilnemu ponočnjaku in ga pri tem, ka-cor trdi, udaril samo, enjerat s pesjjo po glavi. Kunčič se je opotekel in se zgrudil mrtev. O dogodku so bili takoj obveščeni o-rožniki, ki niso mogli ugotoviti na truplu nobenih znakov nasilja. Truplo so spra- vili v mrtvašnico in danes popoldne bo sodnijska komisija izvršila obdukcijo, ki bo dognala, kaj je bilo vzrok Kunčičeve nenadne smrti. Napad na krošnjarja. Piri Sv. Vidu niže Ptuja so v soboto napadli trije neznanci krošnjarja Marijana Sičenico iz Ričice v Dalmaciji jn ga pobili na tla, da je obležal nezavesten v mlaki krvi. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ptuj, kjer se bori s smrtjo. Sičenica ima na glavi dve globoki rani, zadani s trdjm predmetom. Ker se ranjenec še ni zavedel, tudi še ni ugotovljeno, kdo so bili napadalci in kakšen je bil vzrok napada. Otroška olimpijada. Kakor smo že najavili, priredi ISSK Maribor v nedeljo 26. t. rn. dopoldne v mestnem parku otroško olimpijado. V svrho nujnega razgovora so starši tekmovalcev vljudno vabljeni na sestanek, ki bo v sredo 22. t. m. ob 16. uri na športnem prostoru v Ljudskem vrtu. Praznik strelskega športa. Tekme in prireditve v nedeljo 3. julija Naši strelci, organizirani v strelskih družinah v Mariboru in po deželi, nam pripravljajo zopet zanimiv praznik narodnega in patriotičnega športa. V nedeljo 3. julija priredijo na garnizijskem strelišču v Radvanju veliko okrožno strelsko tekmo in še posebno tekmo za prehodni pokal kmečkih strelcev. Tekma prične ob 7. uri zjutraj in bo trajala do 17. ure popoldne. Postavljene bodo tri tarče: splošna tarča »Drava«, zmagovalna tarča »Triglav« in ma-lokaliberska tarča »Pohorje«. Zmagovalci bodo prejeli denarne nagrade in lepa darila. Kmečki strelci pa bodo streljali na meddruštveno tarčo, in ono kmečko strelsko društvo, ki bo zmagalo, bo dobilo lep prehodni pokal. Če pa bo kdaj katero društvo zmagalo trikrat zaporedoma, si bo priborilo pokal v stalno posest. V bivši kavarni »Park« bo istočasno prirejena velika razstava orožja in vseh predmetov, ki so potrebni pri lepem in prijetnem strelskem športu. Istotam bo od 17. ure dalje ljudska veselica, namenjena domačim in tujim strelcem, kakor tudi vsemu ostalemu občinstvu. Te okrožne strelske tekme bodo tudi v tujskoprometnem oziru velikega pomena. Udeležili se jih bodo strelci iz vsega mariborskega okrožja, prišli pa bodo tudi gosti iz Ljubljane, Zagreba io celo iz Beograda. Maribor, ki postaja v zadnjem času središče nenavadno razvitega strelskega športa, bo gotovo tudi ob tej priliki pokazal, da zna pravilno ceniti in izvrševati svoje poslanstvo. S policije. Aretiran je bil včeraj popoldne že delj časa zasledovani nevarni vlomilec in tat Walter Hicke, ki se je potikal zadnje dni po Mariboru in se znal spretno skrivati varnostnim oblastem. Hicke, ki je rodom iz Ribnice na Pohorju, je včeraj okoli 15. ure iskal delo in se oglasil pri trgovcu Weitzenblumu v Prešernovi ulici. Ker ni bilo nikogar v pisarni, je brž segel po listnici, katero je imel trgovec v že-»pu suknjiča, obešenega na stolu. Še preden je mogel Hicke zabrisati sled za seboj, je že opazil trgovec tatvino. Na vogalu Maistrove in Prešernove so drznega tatu dohiteli in mu odvzeli listnico, v kateri je bilo okoli 2000 Din gotovine in ček za 2000 šilingov. Oddan bo sodišču. Aretiran je bil tudi neki Alfonz radi prevare in neka Poldka, ker je u-kradla svoji znanki denarnico z nekaj gotovine. mmmmguBmp cfzpred sodišča Uboj v Mali Zimici. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes dopoldne 191etni posestniški sin France T. iz Male Zimice, obtožen, da je v aprilu letošnjega leta z nožem zabodel posestnika Franceta Jakopca iz Male Zimice, ki je kmalu nato umrl. — Usodnega večera so popivali fantje iz Zimice v neki gostilni. Vnel se je med njimi prepir, v katerega se je vmešal tudi posestnik Jakopec. Njega je obtoženi France sunil z nožem v prsa in mu zadal smrtnonosno rano. Obtoženec je svoje dejanje skesano priznal, izgovarjal pa se je, da je bil vinjen, da ni vedel, kaj dela. Obsojen je bil na pet let in pet mesecev zapora in na plačilo odškodnine vdovi pokojnega Jakopca v znesku Din 10.800. Rapravo je vodi! vss. dr. Zemljič, obtožnico je zastopal državni pravdmk dr. Jančič. 1 Plavalni aparat za tiste, ki se bojijo vc V M a r { S o r u, 3ne ff. VI. 1932. MatjBbrskl »VEČ ERNI K« 7uW 'SfrSh 3i Senzacija vseh senzacij: Naš Maribor na sodni dan Berite, kaj pripoveduje Mu Saj pravimo: Kranjec ima pa res srečo, še posebno, če je časnikar. Vam je naš urednik stoprav v največji zadregi in tuhta, tuhta, kaj bi takega serviral ra dovednim bralcem »Večernika« v jutrišnji številki, pa zabrni telefon, in že prijetno poščegeta urednikova ušesa tisti tako simpatični srebrni glasek: »Halo, halo, — tukaj Mu!« O Mu, mila Muza naše redakcije, v Pravem trenutku te pošilja dobrotljiva usoda! se veselo razmahne naš urednik. Daj, navdahni me Mu, svetuj, kaj naj napišem v tej pusti dobi kislih kumaric, ki se je letos prezgodaj začela. »Kaj je novega, dražestna Mu?« »No, jaz sem hotela pa isto vprašati Vas, mon chef. Pust dan, dolgčas je in sama sem... Torej nič novega?« »Nič, madame!« globoko vzdihne ured nik. »Bog se usmili mariborske žurnali-stike. Celo moji skavtski reporterji, ti iznajdljivi izvidniki, ne pritresejo v zadnjem času nobene trofeje. Seveda, zdaj ne utegnejo: naši skavti in planinke se Pač zdaj pridno pripravljajo na veliki zvezni tabor. Črni Bivol je povrh kolo-salno zaposlen z lahko atletiko na rosnih jutranjih livadah... Risje Oko opreza bogve po kakih džunglah, dolgo ga že ni blizu... Vupa, steber naše skavtske rubrike, je odmeglil v Ljubljano, lepo belo, ama još pospano. kakor je zapel o njej tisti bosanski guslar... Ah, tako je torej, ma chere Mu, precej žaltava z novicami.« »Pa napišite kako senzacijo, če drugega ni, mon redacteur en chef!« nedolžno pripomni Mu. O, ta naša Mu je pa res kolosalna! Senzacijo naj napišemo — pravi, — kakor da je s senzacijami v Mariboru zdaj kot s črešnjami, ki jih je polno na trgu. Kupiš jih liter, pa se nazoblješ. In vendar: Mu ni zastonj Mu, se reče: Muza! Je le dala s svojo naivno pripombico našemu uredniku neko idejo. »Ha, draga Mu!« pravi urednik. »Imate prav. Senzacijo! Eno bi že imel, toda tistega moža ne morem dobiti v roke...« »Kakšnega moža?« »Tistega, ki je senzacija v Mariboru. Pa menda tudi edina senzacija. Veste, slišal sem o njem, da je pojedel en večer dvaintrideset jajec. Da, en večer, takole menda od devetih pa do polnoči. Dvaintrideset jajec, trdo kuhanih, pomislite, Mu; kaj se to pravi: trdo kuhanih! To pomeni toliko ko dvaintrideset ročnih sranat. Pomislite, ko bi ta mož eksplodiral! Pol Maribora bi šlo v franže. Pa iščem že dolgo tega moža, rad bi ga in terviewal. Po neki drugi verziji jih je Pojedel baje samo 24. Ampak je tudi to že fenomenalno! Vsekakor senzacija, da jo je treba iskati!« »Interesantno, res!« pravi Mu.— »Veste, kaj, jaz Vam hočem tukaj pomagati. Imam prijateljico, ki ve prav za vse tu v našem mestu. Pa jo bom naprosila, da vam iztakne tistega kolosalnega človeka.« »O, dobra Mu, do groba Vam bom hvaležen! In se Vam bom že kako re^ vanširal. Za vas grem v vsak ogenj!« se navdušuje hvaležni naš urednik.' »No, tedaj vas bom pa takoj prosila za protiuslugo,« se oglasi nato Mu. »Pravzaprav je to velika prošnja. Poslušajte: Neki dečko iz naše žlahte je zdaj maturirat. Zdaj pa naši ne vedo prav, kakšen poklic bi mu kaj izbrali. Veste! fant je sila brihten, kolosal.no inteligenten, pa sem že večkrat mislila, kaj pa, ko bi se posvetil žurnalistiki? To je tako imeniten poklic in toliko slavnih mož je že izšlo iz žurnalistike. Kaj pravite, mon redacteur en chef, ali ne bi se hoteli vi malo zanimati zanj? Ga vzeti takole malo v šolo? Da?« »O, predraga Mu, rad storim za vas vse, kakor rečeno, toda tu me spravljate v veliko zadrego!« pravi urednik in se popraska za ušesom. »K meni v šolo? To je zelo riskantno, madame. Ali niste Čitali v »Jutru«, kako sem ga polomil lani v Ljubljani s tistim nadebudnim dečkom, ki so ga dali k meni v novinarsko šolo? Niste brali? O, kolosa'nosem ga polomil! Da vam na kratko povem: Sem se podal z njim na reportažo. Pa sva zasledovala moža, ki je bil stopro-centen domo-in rodoljub, pa sva ga obdolžila, da ima maslo na glavi. Pomislite! Kolosalen škandal sva napravila. Pa sem moral potlej kar pobegniti iz Ljubljane. Zato sem zdaj v Mariboru. V pregnanstvu takorekoč... No, kaj pravite k temu, Mu? No, kaj naenkrat tako molčite, ma chere madame? Ali ste morda u-žaljeni, ker se branim... Kakor rečeno: vse storim Vam na ljubo, toda...« »No, za to je še čas«, se zopet oglasi Mu v telefonu. »Ampak nekaj drugega mi je zdaj-Ie prišlo na misel. Jaz imam pravzaprav neko senzacijo za Vas!« »Ha, ali je mogoče? Mu, predraga Mu, brž, brž, povejte, kaj bi to bilo?« »Veste, mon chef, interesantne sanje sem imela snoči. Res, prav senzacionalne. Sanjalo se mi je, kakor da je Maribor naenkrat popolnoma izumrl. Veste, najbrže se mi je to tako priteknilo, ker sem brala v »Večerniku« tisti feljtonček »Zadnja človeka«. Pa se mi je sanjalo, kakor da je bil Maribor čisto mrtev. Žive duše nikjer. Sama sem hodila po ulicah. Samo tam na križišču pod glavnim kolodvorom je stal prometni redar — mož brez glave — in je dajal z rokama znake nevidnim in neslišnim vozilom...« »Kolosalne sanje, Mu!« občuduje urednik in se spomni tiste stare soldaške o kanonirju Javoreku, ki mu je sovražna topovska krogla odtrgala glavo, a — a Javorek je pri kanonu stal in furt je ladoval... »Pa še nekaj, še bolj interesantnega, mon arni!« nadaljuje Mu. »Poslušajte: Maribora je bilo konec, vaš list je pa vseeno izšel.« »Česa ne poveste, Mu!« »Da. Naenkrat sem imela v rokah »Ve-černik«, ki je z velikimi črkami prinašal Sokolstvo Javna tekma v odbojki Jutri ob 6. uri zvečer v Ljudskem vrtu Sokol Maribor-matica ima častno, težko dolžnost, da kot prvak jugoslovanskega Sokolstva v odbojki reprezentira našo državo pri tekmah za slovansko prvenstvo v odbojki na .vsesokolskem zletu v Pragi. Tekma za moški in žen-ški naraščaj bo ob glavnih naraščajskih dneh, to je že čez teden, in tekmujejo naši z najboljšo češkoslovaško vrsto naraščajnikov oz. naraščajnic; tekma članov in članic pa bo 6. juiija in se je udeleži poleg naše vrste ne le najboljše Češkoslovaško moštvo, temveč tudiame riška čsl. sokolska zveza. Ker je odbojka najbolj razširjena igra v Češkoslovaški, bo za te tekme seveda ogromno zanimanje. Z ozirom na veliki interes za uspeh naših vrst, priredita tekmovalni moštvi članov in moškega naraščaj pred odhodom v Prago javno tekmo, ki bo jutri v sredo ob 18. uri na letnem telovadišču v Ljudskem vrtu. Vabimo javnost, da si to zanimivo tekmo ogleda. Vstopnine ni. Sokolsko društvo Maribor I. Prednjaški izpiti. Velika vrzel v našem društvu je bila odpravljena, ker smo si vzgojili mlad tehnični zbor. Tekom zadnjih 14 dni so bili v društvu prednjaški izpiti. K izpitom so se javili bratje in sestre, ki so obiskovali prednjaški tečaj, na katerem so predavali br. dr. Pivko, Kenda, Pirc, j Cilenšek, Lavrenčič, Lintner, Cestnik in Matelič o metodi sokolske vzgoje, telovadnem sistemu, zgodovini, ideji, organizaciji, anatomiji in fiziologiji telesa, o prvi pomoči in higijeni, o mladinski te- celo dolgo poročilo o tej strašni kata- lovadni vzgoji ter lahki atletiki. Ta ve-strofi, ki je zadela Maribor.« černi tečaj je trajal od januarja do konca »O, Mu! Ali je to res, ali je to mogoče?« vzklika naš urednik v silnem strmenju. »Maribor je doletel sodni dan, nas — nas pa nebeška cenzura ni zaplenila?! O, Mu, to je pa zares kolos&lno, to je fenomenalno, to je senzacija vseh senzacij! To moram pa takoj napisati... Krojaški prikrojevalni tečaj Strokovni učitelj pri Banski upravi junija. Izpitno komisijo so tvorili bratje: Cilenšek (predsednik) dr. Kovačič, prof. Kenda, Apih, Lintner in dr. Sekula. Društven izpit je napravilo 10 priglašenih: bratje Klima, Kert, Kerenčič, Štok, Gorjup, Pupis, Golob, Klojčnik ter sestri Margučeva in Tergiavčnikova. Telovadne tekme V nedeljo 19. t. m. so bile društvene priredi v Mariboru učni tečaj za moško tekme, pri katerih je tekmovalo osem in damsko prikrojevanje, ako se prijavi dovolj udeležencev mojstrov in pomočnikov. O tem se obveščajo vsi podjetniki krojaške in šiviljske stroke iz Maribora in okoliških občin z vabilom, da se priglasijo interesenti najpozneje do 25. t. m. v pisarni krojaške obrtne zadruge v Mariboru, Slomškov trg 5. Poznejše prijave se ne bodo sprejemale. Pri prijavi je položiti 100 Din na račun učnega prispevka. Učni tečaji so posebno važni za tiste, ki hočejo pokazati še mojstrski izpit. članov, os,em članic, štirje naraščajniki in štiri naraščajnice. Moška oddelka sta tekmala vsak v 6 disciplinah, ženska pa v 5. Rezutati: Člani: 1. Kert (93.33%), 2. Kerenčič (89.58%), 3. Stok (88.33%). Članice: 1. Tomazini (99%), 2. Terglav-čnik (96%), 3. Leban (95.5%). Moški naraščaj: 1. Zadnik (95%), 2. Janšac (94.11%). Ženski nar.: 1. Pivko (100%), 2. Štok (95.5%). Med oddelki je dosegla prvo mesto vrsta članic. Težka avtomobilska nesreča se je pripetila pri Schleizu v Nemčiji. Neki vojaški avtomobil se je zaletel v drevo m se popolnoma razbil, kakor vidimo na sliki. Štirje vojaki so bili pri tem ubiti, štirje pa težko ranjeni. Nastop studenškeka Sokola Velik praznik sokolske misli. Javna telovadba. Lepa narodna veselica. V našem delavskem centru, kjer u> zadele sokolske ideje spočetka na velik odpor, je Sokolstvo v teku trinajstih let od ustanovitve doživelo velik in časten razmah. Tako smo videli pri nastopu v nedeljo ljudi vseh slojev, delavce, uradnike, zasebnike in druge. Vrli Sokoli in Sokolice, ki so večinoma iz delavskih vrst, ki se morajo sedaj trdo boriti za svoj vsakdanji kruh, iščejo v Sokolskem domu razvedrila, iščejo pa tudi družbe in sredstva za zdrav in harmoničen razvoj svojega telesa. . Nastop v nedeljo je pod vodstvom br. Ferša in br. Hočevarja pokazal, s kakšno vnemo so se oklenili studenškega sokolskega hrama, hrama ideje, ki je v teku 70 let prerodilo ves slovanski svet. Na vzorno urejenem telovadišču so predvajali vsi mnogoštevilni oddelki vaje, ki so marsikoga zadivile in poleg tega pokazale nekaj novega, nekaj svojevrstnega, kar smo pri drugih nastopih pogrešali. Točno ob napovedani uri je godba »Drave« zaigrala sokolsko koračnico, ki jo je občinstvo sprejelo z burnim aplavzom, nakar je ženska deca otvorila program z zanimivimi tekalnimi igrami in štafetami. Za tem sta nastopili dve vrsti zagorelih članov z raznoterostmi, ki so pokazale spretnost in skupnost izvajanj. Jako zanimive, sploh najbolje izmed vsega, so bile posnemovalne vaje moške de-ce pod imenom »Gasilci«. Jako primitivno orodje, voz, lestva, vrv, je predstavljalo gasilsko orodje, s katerim so malčki posnemali gasilce pri požaru. Tudi reševanje ponesrečencev so uprizorili. Sledila je skupna orodna telovadba vseh oddelkov. Povdariti moram, da imajo Studenčani izvrstne moči, ki se lahko merijo v vsemi drugimi društvi. Simultane vaje članic in naraščajnic na gredah so bile izvajane silno precizno in skladno. Tekma v koški med črnimi in belimi je potekla v živahnem tempu in lepi kombinacijski igri, ki so jo beli odločili v svojo korist v Razmerju 5:2. Mnogo smeha je vzbudilo metanje s plahto, ki ga je pripravil moški naraščaj. Vzorna vrsta je nastopila na visoki bradlji z doskočno desko. Brez skrbi lahko rečemo: vzorna vrsta! Vaje so bile popolne in izvajane z največjo eleganco. Lepe in zanimive so bile tudi igre moške dece, vzbujajoče mnogo smeha. Kot zaključek so nastopili še člani s krepkimi realnimi in prostimi vajami »gladi* atorji«, ki se odlikujejo po krepkih in izrazitih gibih. Ob koncu je župni predstarosta br.dr. Kovačič v jedrnatih besedah obrazloži! delo sokolskega društva Studenci in bodril k vztrajnemu napredku in še večjemu razmahu. Po končanem nastopu je bila lepa narodna veselica. V okusnih šotorih, med katerimi je najbolj ugajala »orientalska kavarna«, si dobil za mal denar slaščic in vsega, kar ti je poželelo srce. Vrli Studenčani zaslužijo zato vse priznanje. Pripomniti moramo pa in resno grajati dejstvo, da so gasilci kljub temu, da je bilo že davnaj znano, da bo omenjenega dne nastop Sokola, priredili isto-časno gozdno veselico, ki je na obisk precej neugodno uplivala. Upam, da bodo požarniki v bodoče malo bolj obzir-ni! K.V. Prekmursko sokolsko okrožje priredi v nedeljo 26. t. m. okrožni zlet v Beltincih, na katerem nastopijo vsi oddelki iz okrožja, sokolske čete in vojaštvo s prostimi vajami. Pričetek je obl 3. uri popoldne s povorko skozi Beltince in nato na telovadišče, kjer bo ob 4. uri javen nastop. Proste vaje vseh oddelkov, bo spremljala godba iz Ljutomera in deloma sokolska fanfara iz Murske Sobote. Na predvečer bo baklada in užiganje umetnega ognja. Vabimo vsa Sokolska društva in prijatelje sokolstva, da se v čim večjem številu udeleže našega zleta, da pokažemo narodu ljubezen vseh sokolskih src do kralja in domovine ter sokolske ideje bratstva, enakosti in svobode. SIRITE „VEČERNIK“I Nasproti sodnije št. 14 II, vrata 8, oddam lepo zračno opremljeno sobo s prostim vhodom. _________________________________________1908 Veliko sobo ln kuhinjo za Din 250,— oddam. Pobrežje pri Mariboru, Zerkovska c. 24. 1959 V morskem kopališču. VOHUNI Iz tajnih arhivov. Nemški čitatelji so gotovo debelo gledali, ko so čitali, da bodo zadnji nemški porazi na zapadnem bojišču še za dolga leta podaljšali vojno. Obljube vlade, da bo prihodnji Božič že zavladal mir, so bile potemtakem samo kruto varanje nemškega naroda. Na bojišču žrtvujejo brez smisla življenje vojakov, medtem ko umirajo doma žene in otroci od gladu. »Pomagajte nam, pripraviti merodajne činitelje do tega, da sklenejo časten mir, dokler je še čas. Storite še danes, jutri bo mogoče že prepozno!« S temi besedami je končal učinkoviti članek. Ogromne množine teh potvorjenih časopisov so poslali na fronto, in so jih letalci zmetali v nemške strelske jarke. Mnogo pa so jih utihotapili v tovorne vlake, prihajajoče iz Nemčije. O trenutnem uspehu tega čina ne vemo mnogo povedati; ako pa zberemo učinkovitost sovražne propagande v celoti, potem ni dvoma, da je tudi to delo mnogo doprineslo k razkroju in uničenju moralične odporne sile nemškega naroda.