Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 18. aprila 2019 - Leto XXIX, št. 16 stran 2 VÜZEMSKE ŠEGE SE GIBIJO KRIŽEV POT IN ŠE KAJ – KIPAR STANE JARM stran 3 VELIKA NOČ JE ZAZNAMOVANA TUDI Z ZELENJEM stran 4 Fabrike, gde so domanji Slovenci delo najšli stran 9 2 Pogovor z etnologinjo Jelko Pšajd o vüzemski šegaj VÜZEMSKE ŠEGE SE GIBIJO Pred vüzemskimi svetki smo sta bole držali kak gnesden. v soboškon muzeji gorziskali Tau je bilou tüdi zavolo etnologinjo Jelko Pšajd, stera toga, ka so bole doma živeli je za naše novine raztolmači- in so bole z zemlauv delali. la, kak je gnesden z vüzem- Poštüvali so vrejmen in so se skimi šegami v Porabji in Prekmurji, pa tüdi indrik po Sloveniji. S tem se je ob pomauči piscov iz Slovenije in zamejstva (o tom, kak je bilou v Porabji, je največ pisala Marija Kozar Mukič) zadnja leta spravlala tüdi kak urednica zbornika, steroga je od leta 2009 vsakšo leto vödau Zavod Marianum iz Veržeja. »Deset let smo v Veržeji, v cajti, gda so tam pripravili tüdi vseslovenEtnologinja Jelka Pšajd na medgeneracijski sko vüzemsko razstavo, delavnici na Gorenjom Seniki vödali ške eno knjigo, v steroj smo lepau opisali do- tüdi po njem bole ravnali. sta toga, ka je povejzano s Tüdi zavolo toga je biu vüzetem najvekšim krščanskim nek velki svetek. Nej samo svetkom. Eno leto smo pisali zatau, ka je Jezoš Kristoš Mateja Huber o tom kakše krüje in pogače so pekli, drügo leto kak so strejlali z maužari, tretjo leto kak so farbali djajca in tak ta dale,« je raztolmačila sogovornica in cujdala: »Za tau, kak je bilou v Porabji, nam je trno dosta pomagala Marija. V etom leti smo knjigo nej vödali, vej pa smo do zdaj obdelali že vse teme, stere so povezane z vüzenkom. Razstavo pa ške naprej pripravlajo, tüdi v etom leti so jo. Istina gé, ka je inda svejta dosta več šeg bilou in so se jih lidge tüdi do- zavolo nas gorstano in nas greja rejšo, liki tüdi zatau, ka je biu tau prvi sprtoletni svetek. Te se je vse začnilo biditi, vse je zeleno gratalo.« Po rečaj Jelke Pšajd je gnesden tak, ka se starci ške tü pa tam držijo starih šeg, tüdi vüzemskih, mladi pa bole malo, »vej pa oni nika več ne poumnijo, pa se toga indašnjoga tüdi ne držijo. Oni znajo, ka gé vüzenek, znajo, ka so se djajca farbala, pa jih tüdi farbajo ali dostakrat na nauvi način, tak ka küpijo farbe. Inda sveta je toga nej bilou, vej pa so te djajca v glavnom z lükom farbali. In tau tak, ka so si gor zakelili kakši list ali travo, pa so te tau z lükom pofarbali. Tak je bilou tüdi v Porabji. V Prekmurji, sploj na Goričkom, pa so farbali tüdi s farbami, samo ka so te ta djajca ške škrabali. Starci se ške spominajo, ka so se deca z žegnanimi djajci tüdi špilali. Metali so ji ali pa pejneze, v lüknjo. Za nagrado so si te raztalali farbana djajca, sterim v Prekmurji pravijo remenke, v Prlekiji remenice, po slavsko pa se jim pravi pirhi.« En keden pred vüzenkom je cvetna nedela, gda v cerkvi blagoslavlajo mačice. »Na Štajerskom delajo presmece, na Slavskom, sploj tam pouleg glavnoga varaša Ljubljane, pa butare, stere so rejsan velke. V Prekmurji in Porabji, pa tüdi na Štajerskom pa so v glavnom samo vrbine vejke nücali ali pa kakše rauže, stere so ob vüzmi cvetele. Té posvečene vejkice so nutvteknili doma v rami ali pa so jih odnesli na njive, gé so te tüdi boga molili, vej pa so vörvali, ka de tau pomagalo, ka nede vleti vdarila toča, pa ka do meli dober pauv. V ram pa so nutvteknili mačice zavolo toga, ka so vörvali, ka se obranijo pred treskanjom in strejlo,« je raztolmačila sogovornica in cujdala, ka so na velko soboto vseposedi v severovzhodnom tali Slovenije, pa tüdi v Porabji, večer na bregaj zakürili ogenj. Pred drügo svetovno bojno so strejlali s pravimi maužnari, gnesden pa se bole nücajo plejnate kaštüle in karbid: »Tau naj bi zaznamüvalo veseldje, ka je Kristoš od smrti stano in nas odrejšo grejov. Sploj mladi pojdje so bili veseli, ka je glasno bilo, ka je poukalo. So pa tüdi vörvali, ka jim s tem, ka glasno strejlajo, čaralice nedo mogle kvara delati. Po enoj strani mamo tau indašnjo, staro šego, po drügi strani pa je tak, ka je vse te indašnje, po- drügi svejt,« je ške pravla Jelka Pšajd in raztolmačila, ka so si lidge na vüzenski pondelek po meši vzeli cajt, ka so počivali, Z lükovimi lopinjami pofarbana djajca ganske šege, cerkev prekrila s svojimi šegami.« Gnesden, že kakši petanjst lejt tau trpi, so v Sloveniji na dosta mestaj tau delo prejkvzela drüštva, stera se samo s tem spravlajo: »Več toga poukanja in strejlanja je na Šta- pa tüdi za tau, ka so gorpoiskali tak svojo žlato kak pajdaše ali sausede. V Porabji je inda sveta tak bilou, ka so drtinje, stere so na stoli ostale od vüzemskoga krüja, nej smeli samo tak talüčiti, liki so jih mogli, za- Tak se pišejo djajca jerskom. Znam, ka majo v Rogatci prav drüštvo moužarov, tak ka ne strejlajo samo za vüzemske svetke, liki tüdi ob drügih prilikaj.« Znamo tüdi, ka se je za vüzenek ogenj küro tüdi pred cerkvijo, tak ka so si ga lidge te nesli tüdi domau in so ga te vertinje ponücale. »Na velko soboto so domau odnesli tüdi sveče, stere so tüdi bile posvečane. Té sveče so meli cejlo leto doma. Gda je človek mero, so njemi tau svečo dali v rokau, ka je te šau po sveklom na Porabje, 18. aprila 2019 volo toga, ka je tau posvečeno bilou, ličiti na ogenj. V enom tali Goričkoga, pa tüdi na Štajerskom, so té drtinje dali tüdi živini, ka naj tüdi mara ma neka od toga, se pravi, ka ne bi zbetežala. »Na Štajerskom je bila tüdi takša šega, ka so lupinje od djajc potorili okauli rama, ka aj nej bi kače prišle. Če je od toga gestija ške kaj ostalo, so te en keden sledkar, pravli so, ka na bejlo nedelo, pogeli,« ške pravla Jelka Pšajd. Silva Eöry 3 KRIŽEV POT IN ŠE KAJ – KIPAR STANE JARM O kiparju Stanetu Jarmu, ki se je pred osmimi leti poslovil s tega sveta, je umetnostni zgodovinar Milček Komelj zapisal, da ustvarja »neposredno iz prvobitne življenjske moči, v katero je kot boleča rana zadrta zavest o smrtni teži življenja, povezana z vdano neomajnim za- ji. Skupaj z Ivanom Brudarjem in Milošem Humekom je bil soustanovitelj Likovnega salona Kočevje. Poleg kiparjenja v lesu se je posvečal tudi grafiki in risbi. Jarmovo umetniško zorenje je bilo kot iz enega kosa – tako kot njegove stvaritve. Za na videz preprostimi oblikami monu- Stane Jarm na razstavi upanjem v Boga«. Tudi njegov oče je bil podobar. Od njega je dobil veselje do rezljanja v les, čeprav se očetovih dlet ni smel dotakniti. Ustvarjalna žilica mu ni dala miru, rezbaril je, medtem ko je pasel krave. Posnemal je očeta in delal najprej »bogce«, pa šatulje in druge drobnarije. Tako so minevala leta, želja po uku je rasla vse dotlej, ko mu je sestra, ki je živela v Ljubljani, pomagala, da je zapustil rodno Osilnico in se vpisal na Šolo za umetno obrt. To je bilo leta 1946. Po maturi se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 1954 diplomiral iz kiparstva. Nekateri profesorji so ga hudo »privijali« zaradi njegove impulzivnosti in ga hoteli stlačiti v pretesen akademski kalup, pa se ni dal – tudi zaradi nekaterih bistrovidnih pedagogov, ki so cenili njegovo korajžo in ga spodbujali. Dve leti po diplomi je opravil še kiparsko specialko pri prof. Zdenku Kalinu. Iz Ljubljane se je nato vrnil v rodne kraje, v Kočevje. Tam je bil do upokojitve, leta 1995, zaposlen kot likovni pedagog. Poučeval je likovno vzgojo na osnovni šoli in hkrati več let umetnostno zgodovino na kočevski gimnazi- mentalnih in intimnih kipov se skriva ustvarjalec, ki je nekoč videl veliko hudega, pa vseeno ni izgubil upanja. Nasprotno, vseskozi se je boril za človeka. Jarmovi trpini se duhovno podrejajo temeljni misli vodilnega simbola Kristusa na križu in v njegovem pomenu najdejo duhovno tolažbo kot nasprotje socialnemu in fizičnemu trpljenju. Zato so njegovi kipi polni duhovne vsebine, katero zmoremo razbrati in dojeti. Ob Križanem so njegove pogoste teme še matere, vdove in talci, množice glav, pojoče deklice ter zbori, Kristusova glava, Pietà in Križev pot. Po njegovih besedah je Kristus hotel zbuditi sočutje, odpreti ljudem oči za svoje trpljenje. Nekateri ljudje hočejo lepega Kristusa, sam pa je z grobim postopkom skušal doseči vtis njegove bolečine. Prvo naročilo, kip Kristusa za cerkev v Idriji, je prevzel namesto očeta, a mu je že vdihnil svoj značilni trpki pečat. Sčasoma so sledila različna cerkvena naročila iz vse Slovenije. Med mladimi duhovniki je postal znan po novomašnih križih. Njegova roka je segala po najdebelejših dletih, po motornih žagah, bìl se je z najtršimi hrastovinami, zapis bolečine se je mešal z ustvarjalno slo. Les se je v silnih sunkih pretakal skozi kiparjeve roke, pod katerimi so se rojevale nove oblike ter vedno pristne in vznemirljive avanture, ki se jim reče ustvarjalni napor. Delal je doma, včasih pa tudi v cerkvah ali na mestih, kjer stojijo kipi. Motorka, s katero je oblikoval les, pusti za seboj posebno sled, podobno žuljem, koži, hrapavim dlanem ... Nekateri so bili proti temu orodju, ker je stroj. Vendar se je kipar predal temu, kar je sam želel. S to danostjo je delal in se prilagajal temu, kar je trenutno opažal. Nadaljeval je, dokler po njegovem mnenju stvar ni bila končana. Ko ga je naročnik prosil, naj naredi neko delo, je začel najprej premišljevati v tisto smer. Nato je začel ustvarjati na podlagi izkušenj. Poslušal je tistega, ki mu je delo naročil, gledal les, iskal pravi kos, gledal, kje bo to stalo ... Še posebej je rad poudarjal – les je živa materija, treba ga je spoštovati, biti pozoren na letnice, na grče ... Nekaj posebnega pa so gotovo njegovi križevi poti. Prvega je izdelal za cerkev v Bistrici – župnija Črenšovci v Prekmurju. Arhitekt in duhovnik Požauko mu je dejal, da je prostor majhen in da lahko postaje križevega pota merijo le 25x25 cm. Za tako površino je upodobil le bistvene fragmente (glavo, roke ...). Ko je po več letih spet videl svoj prvi križev pot, je menil, da je našel kar dobro rešitev. Sicer pa predstavlja monumentalni križev pot v Novi Gorici za cerkev Kristusa Odrešenika svojevrsten vrh njegovega snovanja. Niz postaj zaključuje ogromen kip trpečega, a hkrati zmagoslavnega Božjega Sina. Kristusovo telo je robato, sloko, razpotegnjeno in postavljeno v popolno vertikalo. Celotna upodobitev zavzema prostor krepkega drevesnega debla. Roki sta izrazito lopatasti, tako da je zgornji del vertikale še posebej poudarjen in je na takšen način vidno označena pot navzgor. Njegovi nogi sta na križ polože- potem se ne splača niti priti na svet«. Stane Jarm je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada za kip Talec. Gre za masivno skulpturo Kristusa, ki kleči in visoko dviguje roke. Motiv nakazuje dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje slovenskega prebivalstva, še posebej na Kočevskem. Na hrbtni strani je vrezana signatura JARM 95. Prispevek Staneta Jarma k likovni podobi rodnega Kočevja je zelo velik. Že v samem mestnem jedru najdemo številne kiparske stvaritve, mimo katerih nas vodi Pot Staneta Jarma. Veličastna sta tudi Križev Kristus, cerkev Črenšovci pot Slovencev v Kočevskem rogu (kmečki) sin človekov. Prav in kip sredi vasi Mačkovec. Leta tako je znan Jarmov Križev pot 2012, leto dni po Jarmovi smrti, na Svetih gorah, ki je bil posta- je kiparju v poklon izšla monografija. Ob tem dogodku je bila vljen v jubilejnem letu 2000. O križevem potu je Jarm nekoč v njegovem kraju hkrati razdejal: »Vedno me je pretreslo glasitev Jarmovega leta. Izdaja trpljenje, ki so ga doživljali monografije je bila eden najpoljudje okoli mene. Čeprav po membnejših tematskih ciljev naravi nisem žalosten človek. leta, ki je bilo prepredeno z doŽivljenje me je vedno vračalo godki, s katerimi je bilo javnosti k spoznanju, da je življenje predstavljeno Jarmovo ustvarjaKalvarija, poleg vseh lepih nje. Avtorice monografije Breda trenutkov. Med Kristusovim in Ilich Klančnik, Bojana Rogina našim trpljenjem sem povlekel in Nadja Kovačič so pripravile nekaj prispodob: Kristusa so obsežno delo, ki vsebuje strokovobsodili na smrt - ko se človek ne prispevke o kiparjevem delu rodi, je obsojen na življenje, ki in življenju, številne fotografije, poteka po vseh padcih in sreča- podatke o razstavah in biblionjih ... Kristusu sta pomagala grafske podatke. Monografija Veronika in Simon - tudi nam je opremljena z več kot pet sto ljudje pomagajo prenašati fotografijami in materiali, ki jih križ. Tudi mi na poti življenja hranijo številne slovenske galeripadamo in vstajamo in tudi je, muzeji, župnije, družina Jarm nas na koncu položijo v grob. ter drugi posamezniki. Tu se pojavlja vprašanje: Je to Ob vsem pa nikakor ne gre predokončna, zadnja postaja? zreti besed, ki jih je kipar Stane Gotovo bi bila zadnja, če ne Jarm rad izrekel: »Umetnost, bi bilo vere v vstajenje. Dejstvo lepa stvar lahko deluje na ljuvstajenja daje smisel življenju. di. Lepa umetniška podoba je Če se življenje ne nadaljuje po lahko močnejša od besede«. Mojca Polona Vaupotič smrti, če ni večnega življenja, ni vzporedno, kar je sicer manj pogost način upodobitve. Kratka opasnica okrog Jezusovih ledij je edina opazna horizontala, ki prekinja popolno navpičnost. Tako upodobljeni Kristus ni nikakršen odmaknjen človek, ampak predvsem Odrešenik, Porabje, 18. aprila 2019 4 PREKMURJE KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... VELIKA NOČ JE ZAZNAMOVANA TUDI Z ZELENJEM Vüzenek Zadnji konec kedna se je v Prekmurji dosta vsega godilo. Pouleg toga ka je bilou dosta prireditev v znamenji vüzenka, je največ lüstva vküp prišlo pri soboškom jezeri Kamenšnica, gé so slavnostno gorodprli Dveri v Prekmurje oziroma zidino, stera se zove Expano. Več o tom mo v naši novinaj pisali drügi keden. Vüzemske razstave, stere po naši vesnicaj pripravlajo različna drüštva - od turističnih do tistih, v stera se povezüvlejo paverske ženske - so bile več ali menje v znamenji remenk, kak pravimo Prekmurci pofarbanim djajcom. Najbole zanimiva je razstava, stero so odprli na lendavskom Vinariumi. V kupoli toga razglednoga törna so že štrto leto po redi pripravili razstavo z naslovom Velikonočni pirhi štirih dežel. Tisti, steri te do konca aprila šli na té tören, te vidli, kakša pofarbana djajca je prineslo 21 razstavljavcov iz štirih rosagov: Slovenije, Rovaške, Madžarske in Avstrije. V razstavnih vitrinah so na ogled remenke, stere so bile napravlene v različnih tehnikaj. Med razstavljavci sta letos prvo pout tüdi majstrica domače obrti s tipičnimi belokranjskimi pisanicami, pa eden človek iz Novoga Sada, steri iz gosečih, recečih, kokošečih in nojevih djajc dela prava umetniška dela. Eno pofarbano djajce, in tau trno velko, stogi pred samim törnom. S čopičom so na njen kejpe napravili umetniki naive iz Molve, in tau z motivi prizorov štirih letnih cajtov. Tau djajce je Turistička zajednica Koprivačko – križevačke županije iz Rovaške šenkala pajdaškoj Turističnoj zvezi Lendava. Tau pa je nej edina vüzemska razstava v Lendavi. En keden pred samim svetkom so v gledališki dvorani gorodprli razstavo za naslovom Pirhi, vino in velikonočni izdelki. Silva Eöry Največji krščanski praznik, velika noč, je povezan z nekaterimi rastlinami: drevesi in grmi, zelišči in cvetjem. murju imamo za veliko noč v presmecu ibovino ali ivo. Vrbe so prilagodljive vsakemu rastišču in vsestransko NARCISE Izbor narcis se nenehno veča in pri ljudeh so čedalje bolj priljubljene. Poznamo jih več vrst in jih delimo na: trobentaste z valjastim privenčkom, skledičaste, pladnjaste, vr- nasad že zgoščen in je že na prvi pogled mogoče presoditi, da se čebulice v tleh prerivajo. Sicer čebulice izkopavamo sredi julija. Pomembno je, da po cvetenju ohranimo listje zdravo in zeleno. Podobno kot narcise tudi tulipane delimo v več skupin, glede na njihove značilnosti in skupne lastnosti. DREN Rumeno cvetoč dren je zelo zanimiv zgodaj spomladi, saj cvete pred olistanjem. Plodovi so užitni, Dekoracija, primerna za velikonočni zajtrk znani kot trnulje. To je odporna vrsta Različno izdelane butare (pre- uporabne. Nekatere cvetijo že in dobro uspeva na smeci v Prekmurju) naj bi pozno jeseni, pozimi in zgoapnenih tleh. Rumena barva tulipanov prinaša v prostor varovali pred strelo in razni- daj spomladi. Moške rastline OLJKA poseben čar mi ujmami ter odganjali zle s samo prašnimi mačicami so Pri nas uspeva kot sile in bolezni. Z zelenjem so lepše. Pri nas v Prekmurju so s stnate in večcvetne. Narcise vedno zeleno drevo v Primorblagoslavljali ne samo domo- komasacijami skoraj izginile. so zanimive zaradi zgodnjega ju. Vejice z usnjatimi suličave, ampak tudi njive za večjo Slišala sem, da naši cvetličarji pomladnega cvetenja. Pozor- stimi listi sivozelene barve so rodovitnost. Zelenje v šopku uvažajo tudi mačice iz Nizo- ni moramo biti na strupene prodrle že pred nekaj leti v je bilo prava svetinja. Del nje- zemske in jih prodajajo po čebulice in na to, da sveže po- naš prekmurski prostor in jih ga je našel prostor za hišnim dokaj visoki ceni. Mačice se rezani cvetovi izločajo strupe- verniki prinašajo na cvetno tramom. Spomnim se iz otro- sicer množijo z lesnatimi po- no sluz, ki povzroča na primer nedeljo k božji službi, čeprav štva, da smo za velikonočni taknjenci ali z grebenicami. V hitro propadanje tulipanov v to ni naša dediščina. Raje pošopek nabrali vse, kar smo skupnem šopku. sezimo po lepih drevninah in imeli na vrtu: cvetoč dren, Narcise se zelo cvetju, s katerimi je naše okobršljan, ibovino, brogovito in lepo ujemajo v lje bogato obdarjeno. dodali narcise, na mizo pa pošopku z rume- NAMIG stavili še šopek tulipanov. nim drenom. Ru- Rekli boste: »Pa saj to vem!« BROGOVITA mena barva oži- Pri sajenju praviloma velja, Uporaben grm sadimo v vrvi temen prostor da mora biti izkopana sadilna tovih posamezno, posajene v v stanovanju. jamica približno dvakrat večja skupinah pa jih vidimo tudi v TULIPANI od sadikine koreninske grude. parkih. Zanimivo za brogoviTulipani so ime- Tako se bodo v rahli zemlji koto je, da cveti pred olistanjem, li veliko vlogo v renine hitro razraščale. Izkoaprila in maja. Cvetovi so pripreteklosti in jo pano prst nasujte okrog sadijetno dehteči, sprva rožnati, imajo še danes. ke v sadilni jamici in jo rahlo nato beli v ploščatih socvetjih, Njihova barvi- potlačite. Predvsem sadike, ki grm jeseni tudi pocvita. Zatost je brezmej- nimajo koreninske grude, je radi zgodnjega pomladnega na. Zahtevajo treba takoj zaliti, da pride prst cvetenja je zanimiv za izdeladobra tla. Naj- med korenine, saj ne sme biti vo butare oziroma presmeca. bolje uspevajo v preveč prevelikih zračnih proPoznamo več sort brogovit, peščeni ilovici, storov. Vsako sadiko je treba Butara oziroma presmec iz drevesastega bršljana ki različno cvetijo in dosežejo medtem ko naj- posaditi tako globoko, kot je s plodovi iz kleka tudi različno velikost. prej propadejo bila prej posajena v posodi. (Slika na 1. strani: VelikonočVRBA floristiki jih zadnje čase veliko v stoječi vlagi in kisli šotnici. ni venček za vrata ali mizo.) Rod je obsežen, od belih, vi- uporabljamo. Letos sem prvič Posebno odpornih sort tulipaBesedilo: Olga Varga sečih, kroglastih, plazečih do videla tudi črne mačice. nov ni treba vsako leto izkopaFotografije svetovni splet močno rastočih vrb. V Prekvati. To storimo le takrat, ko je Porabje, 18. aprila 2019 5 Geza Bačič – bači, steri je nej biu samo v Zaturcaj Ne dá, niti za tri Merike nej Geza bači dé v Zaturce je knjiga, stero ste bralci naši novin konec preminaučoga leta daubili kak knjižni dar. Kak smo že pisali, je najvekši »krivec« za tau, ka je Štefan Kardoš tau knjigo napiso Geza Bačič, steri je od svojoga dejdeka Petra Kutoša zvedo, ka vse se je godilo te, gda je on biu sodak v prvi svetovni bojni. Gnes nemo telko pisali o dejdeki, več o njegovom vnüki in o njegovom žitki. Znam, ka dostakrat tak gé, ka tisti, steri so dosta lagvoga v bojni doživeli, o tom neškejo gučati. Kak ste vi svojoga staroga očo nagučali, ka vam je o tom pripovejdo, ga prvo pitam. »Ge brodim, ka tüdi on nej bi o tom gučo, če ga ges furt na furt nej bi o tom spitavo. Ges sam vö z njega rejči vlejko. Tüdi ges sam bojna generacija. Dobro se spaumnim, kak je bilau te, gda so rusoški sodaki prišli k nam. In te, gda sam zvedo, ka je biu moj dejdek v bojni ranjeni, sam ga ške bole volau meu spitavati o tom. Müva sva bila dosta vküper, pasla sva krave, kosila sva senau pa autavo, pa tau domau vozila, tak ka sva se te leko tüdi pogučavala.« Sogovornik ške pove, ka je stara mati dostakrat čemerna bila, pa je svojomi možej pravla: »Ka njemi li tau telko tolmačiš.« On pa ji je nazaj pravo, ka tau dela tüdi zavolo toga, ka de Geza, če de tüdi sam mogo kak sodak v bojno titi, znau, ka more delati na fronti. »Pravo mi je, ka pred pükšo nikdar ne smeš prignjeni bežati. Eni so, gda so šli v napad, pred sebov male lopate držali. Tau norost ne delaj, mi je pravo dejdek, vej pa krugla dé skauz in se deformera, tak ka de rana dosta vekša, kak če tak fasivaš metek,« se spaumni Geza in pove, ka je tüdi zavolo vsega toga te, gda je 1968. leta eno leto preživo v jugoslovanski sodačiji, in tau v Celji, tau do- živo samo kak en dukši lepši izlet (kirándulás): »Mi smo kak sodaki meli vse, ka smo nücali. Ške gnesden rad poglednem v sodačko knjižico, v steroj piše, ka so me cenili kak dobroga pajdaša in so- bajn pride in poženje, večer pa si človek doma doj sede pred televizijo in je rad, če ga niške ne mauti.« Kak edinec, pravi ka je v tistom cajti v Križevcaj tüdi zavolo bojn nej bilou dosta dece, je z očom in Geza Bačič že od malih naug zbera orožje daka. Ges brodim, ka je tau bilou tüdi zavolo toga, ka me je stari oča navčo, ka je pajdaštvo pri sodakaj trno fontoško.« Dejdek Peter Kutoš Sogovornik pravi, ka je meu trno lepo mladost, vej pa je gor raso v cajti, gda si je lüstvo pomagalo: »Žetev smo vküper delali. Za mlatitev si mogo meti več kak 20 lüdi. In tau si te mogo dojslüžiti. Človek je človeki pomago, če pa si njemi nej mogo pomoči, pa si ga pri meri püsto. Gnesden je vse inači. Kom- materjo živo na Vreji, stari oča in mati pa v dolej, v Žlaki: »Naš ram, steri je pouleg gasilskoga dauma, ške stogi. Ge sam ga sledkar prenauvo, v Križevcaj mam ške gorice in njive, pa tam rad delam. Tisto ta ne dam, za tri Merike nej.« Že mladoga ga je pout odpelala v Mursko Soboto, gé gnesden tüdi žive. Po zgotovlenih štiri lejtaj osnovne šoule se je s cugom začno voziti v prekmurski glavni varaš, prva v nižjo gimnazijo, po tistom pa v srednjo ekonomsko šaulo: »Do Petrovec sam od dauma šau peški, pozimi tüdi s skijami, včasi pa s piciklinom. V srednji šauli sam iz Sobote domau znau tüdi peški titi, sploj večer, če sam šau v kino. Čiglij je tau okauli dvajsti kilometrov, je nej nikša baja bila. Ges sam tak brž šau, kak če bi se s piciklinom pelo.« Po tistom ga je pout odpelala še dale, na študij prava (jog) v Ljubljano, gé je spozno tüdi svojo ženo Marijo, s sterov sta se po istini prvo pout srečala že prva, na enom gostüvanji v Pečörovcaj. V zakoni sta se njima naraudili dvej čerki, Lili in Taja, sterivi sta zdaj že tüdi oženjeni in mata vsakša po par, čerko in sina. Kak univerzitetni dilplomerani pravnik je prvi deset lejt biu kriminalist, po tistom je šau delat na soboško občino, gé je vodo sekretariat za notranje zadeve, največ, »27 slüžbenih lejt pa sam preživo v Peskovcaj, gé sam biu direktor gojitvenoga lovišča Kompas. Ge koli sam delo, vseposedi sam se dobro razmeu z zaposlenimi. Srečo sam meu, ka sam furt meu dobre sodelavce. Na Kompasi smo delali na petek in svetek, eno nedelo smo nej fraj bili, pa se je nikdar niške nej gor proso. Nevole smo meli samo zavolo toga, ka divdjačina velki kvar dela. Tak je ške gnesden.« Leta 2010 je šau v penzijo, ali njemi je nej dugi cajt. Pouleg toga, ka se z zgodovino spravla, ga že od malih naug zanima tüdi orožje (fegyver), nej samo djagersko (djager je od leta 1963), liki tüdi sodačko, stero zbera. »Začnilo se je tak, ka mi je ob konci drüge svetovne bojne, gda so k nam prišli rusoški sodaki, eden od nji dau pištolo, stera je bila namenjena za dvobojevanje. Eden od sausednij pojbov mi jo je vkradno, samo sam jo sledkar, po tresti lejtaj, li daubo nazaj. Kelko se da, sam jo spuco. Mam ške več, nej samo staroga orožja, tüdi novejše, stero sam največ küpo v Avstriji. Tau mam ekstra v enoj iži doj zaklenjeno, v posebnih kovinski omaraj,« je na konci ške raztolmačo Geza Bačič. Silva Eöry Kejpa: Silva Eöry in osebni arhiv Geze Bačiča Porabje, 18. aprila 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Cvetejo rododendroni v arboretumu Jeli Od aprila naprej se začne sezona v aroretumu Jeli (nedaleč od Sombotela), zato ka začnejo cvesti rododendroni pa azaleje. Te vrt je nejdaleč kraj od vesi Kám, ustanoviu ga je grof István Ambróczy-Migazzi leta 1922. Najprvin je dau posaditi boriče pa vsefele rastline, aj zemla pa klima taša baudeta kak v Himalaji, na Japonskom ali v Kaukazuši, gde rododendroni sami od sebe rastejo. Tam je deževno pa subalpsko vrejmen, po cejli brgaj cvetejo bejli, rdeči, sivi (modri) pa vijolični rododendroni, velki od kolen cejlak do več mejterov. Pri nas v Jeli arboretumu maja pa junija cvete največ rododendronov, več kak tristau. Rododendroni so v Evropo prejk Anglije prišli v XIX. stoletji, sprvoga samo par falatov, sledkar pa že vsigdar več, zato ka so se lidam fejst povidli. Gnesden že več kak osemstau rododendronov poznamo, vejn ranč nega taša ves, gde bi nej bili posajeni, tam gde je za tau klima. Pri nas na Vogrskom tau vala za Železno županijo, gde je dobra klima za té rastline. Na Alföldi pa tam, gde je malo deža pa je bola vrauče kak pri nas, gde klima malo vleče proto alpskomi podnebji, ji ne sadijo. Rododendroni nej samo ka so lejpi, dapa še dobro dišijo tü, tisti steri je že odo v aroretumu Jeli, tau že tak vej. Sto pe še nej odo, tisti gnauk mora titi pa poglednit tau lepoto v arboretumu. Arboretum Jeli je od 1. aprila – 30. aprila med kednom od 8. do15. vöre odprejt, v soboto pa v nedelo od 8. do 17. vöre. V maja vsakši den od 8. do 17. vöre čakajo obiskovalce. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Romi so praznovali »Romska skupnost v Sloveniji je tradicionalna skupnost in nihče, tudi v tej vladi, si ne dela utvar, da Romi niste narod. Ste narod in ste narod s ponosno zgodovino in si zaslužite tudi takšno obravnavo,« je na osrednji slovenski slovesnosti ob svetovnem dnevu Romov, ki je bila v Murski Soboti, poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in dodal: »Strinjam se, da še ni vse urejeno, vedno se moramo truditi predvsem za sobivanje, za spoštovanje drug drugega in za to, da poskušamo prisluhniti drug drugemu«. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je spomnil, da se Romi tudi danes borijo za iste cilje, kot so se ob ustanovitvi njihove organizacije v Sloveniji pred 20. leti, to je izboljšanje položaja skupnosti. »Romi smo del evropske in slovenske skupnosti, na žalost pa smo še vedno diskriminirana skupnost, ki doživlja sovražni govor, rasizem, segregacijo, različne pritiske,« je dejal Horvat, prepričan, da bo slovenska javnost, predvsem pa oblast, pripravljena z njimi sodelovati, jim pomagati, predvsem pa jih poslušati. Plenum Gasilske zveze Slovenije V Tolminu je potekal plenum Gasilske zveze Slovenije, na katerem so se zbrali predstavniki več kot 1.300 gasilskih društev in 120 gasilskih zvez iz celotne Slovenije. Predsednik zveze Janko Cerkvenik meni, da sta strokovna usposobljenost in delo slovenskih gasilcev na zelo visoki ravni in v skladu s pričakovanji državljanov. Cerkvenik je tudi poudaril odlične uspehe, ki jih slovenski gasilci dosegajo v mednarodnem merilu ter izpostavil, da gasilci dobro sodelujejo z državo in resornim ministrstvom, eden izmed prihodnjih izzivov pa bo ureditev razmerij s podjetji, ki zaposlujejo prostovoljne gasilce. Pripovejdala nam je o knjigaj v šterij so porabske pripovejsti Drüštvo porabski slovenski penzionistov se briga za tau, aj penzionisti vsakšo leto leko majo med programi kakšne literarne tü, pa tau v našoj domanjoj maternoj rejči. Pri tejm so nam na velko pomauč domanji poznani pa priznani je školnik, na žalost že pokojni Karel Krajczar od 1965. do 1975. leta najprvim z rokauv vküp spéjso pripovejsti v Števanovci, na Verici pa Ritkarovci, potéjstin že daubo magnetofon. 1970. leta je préjšo z Lublane Milko Matičetov od petdeseti lejtaj, 2017. leta bile vödane. Vsevküp 238 pripovejsti, od 33 lidij v domanjoj pa knjižnoj slovenskoj rejči, stere je Milko Matičetov gora vzeo na magnetofon, depa na žalost se nej mogo včakati knjige, ka je 2014. leta mrau. Prejk štiri lejta so delali na tejm Monika Kropelj, Marija Kozar pa Dušan Mukič. Ka je v tau knjigi, je vse Dušan vözraščenim. Lidgé so furt delali paversko delo, so guškice lüjpali, kukarco pa perdje čejsali, depa dočas so mlajši bili, so furt prajli, ka vej sledkar, ka so eške „bausi” tüj, kak se spaumnila na tau Iluška Časar z Otkauvec. Zatau nam tanačivala Marija, aj prvim saméj ta preštemo, kak vnükom gora štemo. Leko povejmo, ka v pripovejstaj srmacke bogati Etnologinja Marija Kozar vsigdar zanimivo pripovejda pisateli kak Francek Mukič, Karči Holec, Dušan Mukič, največkrat pa porabska etnologinja Marija Kozar Mukič, stera nam furt vözmisli kakšno zanimivo temo, tašno, ka nas fejs briga. Letos 1. apriliša nam je že tretjo paut spunila volo v Slovenskom daumi pa smo go že zdaj prosili, če de mejla kaj za nas, go drügo leto pa z velko radostjov pozovemo, ka go radi poslöjšamo, poštöjvamo njeno znanje pa dobro srcé. Letos so nam najbola prav prišle Porabske pripovejsti. Ka nas briga živlenje naši starcov, naša draga materna rejč, tau lepau svedoči, ka je nas prejk petdeset (več kak polonja penzionistov) prišlo na tau srečanje. Z veseldjom pa naigro smo poslöjšali našo Marijo, stera nam dosta vse pripovejdala o tejm, kak smo leko prišli do toga Porabci, ka v knjigaj leko mamo dola napisane porabske pripovejsti, sto pa ka vse so djali za tau. Pet knjig je vödanih z našimi pripovejsti zatok, aj poštenjé dobéjo tisti lidgé, steri so pripovejdali pa steri so vküp péjsali v našoj lejpoj porabskoj maternoj rejči. V Števanovci Inštituta za slovensko narodopisje pa je že z magnetofonom gora djamau na Gorejnjom Seniki, v Sakalovci, Slovenskoj vesi, Števanovci pa na Verici. Sprvajala sta ga školnik Krajcar pa naša penzionistka Vera Gašpar, stera bi nam gvüšno dosta vse vejdla o tejm pripovejdati, škoda, ka nej mogla biti z nami. Skur petdeset lejt so mogli čakati, ka so leko vödali té pripovejsti, ka na žalost za kulturo nikdar nej bilau zavolé penaz. 1984. leta je bilau od Krajcar školnika v Budimpešti vödani 29 pripovejsti od pet lidaj v domanjoj rejči. Ranč té so bilé vödane 1990. leta v knjižnoj slovenskoj pa vogrskoj rejči. 1996. leta je bilau vödani 60 pripovejsti Krajcar školnika od 12 lidij v domanjoj pa v knjižnoj slovenskoj rejči. 2006. leta so pá gora djemali nisterne domanje pesmi tü, depa v Lublani našo rejč težko razmejo, zatau je Marija Kozar vse tau dola poslöjšala z magnetofona, pa je dola spisala od minuta do minuta, ka vse djeste gora. Od tistoga mau so iskali pejnaze za tau, ka bi radi vödali té pripovejsti v knjigaj, stere so samo po Členi drüštva so lepau vküpprišli napéjso dola z magnetofona, ka gvüšno nej leko delo bilau pa je eške prejk obrno v knjižni slovenski gezik tü. Knjigo sta vödala Inštitut za slovensko narodopisje, gde je biu v slüžbi Milko Matičetov, pa dela Monika Kropej Telban, zvöjn toga Državna slovenska samouprava, stera se je trno dosta trüdila za tau, naj se naštampajo te knjige. Zamé je fejs špajsno, ka prej Slovenija nej stejla zatau pejnaze dati, vekši tau pejnez je dau naš rosag, depa v Lublani so tü vödali fejs lejpo knjigo. H knjigam je vcuj CD, s steroga se 13 pripovejsti leko dola poslöjša od tisti lidaj, steri so pripovejdali. Marija nam s kejpi pa z originalnim glasom nazaj prinesla v živo tiste lidij tü, steri so že nej med nami. Tau je nika posabno doživetje. Tej lidgé so prej tak gončali prejk trifrtale vöre, ka so se gnauk nej stavili, eno vogrsko rejč so nej djáli vcuj. Strašno lepau so gončali, méj tak že ne vejmo. Pripovejsti so mlajšom nej pripovejdali, liki vözraščeni Porabje, 18. aprila 2019 gratajo, vrli gvinijo, lagvi so pa poštrafani. Vsikša pripovejst nika tanačiva, kak aj človek živé, aj leko srečen bau na svejti. Čüli smo tašne rečéj tü, stere smo méj mlajši penzionisti ali pa steri smo s števanovskoga tala, ranč nej znali, kak peterlaug ali plaut, fajemangling ali frdolice, stere so prej tašne smejšne zgodbe, ka ranč prav pridejo za 1. april. Zatau je dobro, ka ozar slovarček tü, gde se leko poglednejo tašne rečij. No, ena vöra nam brž odletejla, dobro smo se poznali, dosta spominov nam nazaj prišlo. Kakoli je malo tej knjig, radi bi bili, ka bi je nas vse več leko spoznalo, zatau leko damo v pausado pri drüštvi, stere smo dobili od Marije pa še od Valerije Perger. Gda mo pa meli priliko, mo enomi drügomi tü gorašteli, najbola vej v zimskom časi. Baug plati vsejm vküper, posaba Mariji Kozar Mukič. Klara Fodor predsednica 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 2. Od zlati djabk Eden oča pa edna mati sta mela tri siné. Živeli so v lejpom malom rami, zvüna šteroga je biu gračenek, gde so zrejlila zlata djabka. Gda so že skoro ozrejlila, je vsikšo nauč edna djabka preminaula. Što je je odo kradnit, so nej mogli gorpriti. Zatok je oča pravo sinam, aj je dé vsikšo nauč eden vaftivat. Prvo nauč je poslo starejšoga. Mati ma je spekla edno potico, oča pa ma je dau eden pint vina, aj vnoči gej pa pigé, ka bi nej zaspo. Gda je nauč gratala, je starejši sin odišo vö v gračenek, dojsedo pod djablano, se nájo pa nápiu, te pa zadremo ino globko spau cejlo nauč. Gda je zrankoma oča prišo v gračenek ino prešto djabka, je vüdo, ka - tak kak po návadi - edna fali. »Lagvo si vaftivo,« je oča pokaro siná, »vej je pa edna djabka pá preminaula.« Drügi večer je oča poslo srejdnjoga siná v gračenek. Toma je tö mati spekla potico, oča pa ma je dau vino, ka aj bi vnoči ležej vrstüvo. Gda je srejdnji sin prišo v gračenek, je dojsedo, djo ino piu, te pa zadremo ino cejlo nauč spau. Drügi zranek, gda je oča prišo poglednit v gračenek, je edna djabka pá preminaula. »Vüva mi več neta vaftivala djabk!« se je čemeriu oča. Mlajši sin pa je pravo: »Oča, nocoj pojdem ge v gračenek, vidli te, ka zgrabim tauvana, šteri nam djabka kradne!« »Starejšiva dva sta nika nej napravila, kak boš te ti!« je pravo oča. Gda se je nauč spistila, je mlajši sin vzeu malo črnoga krüja ino vodé s sebov. Lüčo je pükšo na pleča ino odišo v gračenek. Doj je sedo pod djablano, nabiu pükšo ino čako tauvana. Kauli paunauči je prileto čaren ftič, kovran, drejkt na djablano. Mladenec je cilo ino strejlo. Z drejve sta spadnila edna djabka pa ftič. Depa té je včasik k sebi prišo ino odleto na bližanji grad. Gda je drügi zranek oča prišo poglednit djabka ino je prešto, je na pamet vzeu, ka že pá edna fali. »Sinek, lagvo si vaftivo«, ga je karo oča. »Oča, ne bojte čemerni,« je pravo mladenec. »Dobro sem vaftivo in vüdo tö, što odi naša djabka kradnit. V paunauči je prileto čaren ftič ino vtrgno djabko. Depa samo raniti sem ga mogo, včasik po tistom se je vküppaubro ino odleto na grad. Liki dobiti ga morem, oča, prva nemo enjo.« Mladenec se je rejsan napauto zdravan na grad. Tam je pito, gde majo tistoga ftiča, šteri odi v njini gračenek djabka kradnit. Povödali so ma, ka na gradi nega nikšoga ftiča. »Meti ga škém,« pravi mladenec, »dobro sem vüdo, kak je odleto z našoga gračenka drejkt na vaš grad.« »Če njuma ne'š ovado,« ma pravi slüžkinja, »ti ga pokažem. Betežen je ino cejli krvavi vrkaj na posteli leži.« Po tistom ga je slüžkinja pelala v sobo, gde je ftič ležo. »Zakoj si kradno naša djabka?« je pito mladenec. »Ge te zdaj bujem.« »Njaj me,« ga je proso ftič, »dam ti eden lejpi grad, pokritoga s kufrom.« »Nika mi ne ‚š dau, vejpa nika ne nücam. Bujem te!« »Eške eden grad ti dam, pokritoga s srebrom, samo ka me živoga njaš,« ga je dale proso ftič. Depa mladenec se je nej spravlo z obečanimi gradi, liki je ftiči eške itak prtiu, ka ga vmori. Ftič pa ga je proso: »Eške eden grad ti dam, pokritoga z zlatom, če mi nika hüdoga ne napraviš.« Nej je pa mogo nagučati mladenca, zatok ma je obečo eške eden zlati prstanek. »Gda ga boš na prsti trikrat zosüko, boš emo vse, ka koli želejš: gesti ino piti. Če ga eške gnauk zosüčeš, boš emo telko sodakov, kelko boš sto.« Obečo ma je zlati kočüj ino konje, če ga živoga nja. Mladenci se je tau povidlo ino čaren ftič ma je rejsan dau vse, ka ma je obečo. Legén je zdaj emo tri lejpe grade, zvün nji pa eške čüdodelni prstanek, s šterim je daubo vse, ka koli si je želo. Eden den pa je njegvi saused, šteri je nej daleč emo svoj grad, prišo z dosta sodakami prauti njemi. Mladenec se je nej prestrašo, liki je zosüko prstanek na prsti ino pravo, aj pride telko sodakov, kelko je neprijatelov. Depa njegva sodačija je nej zavolé krepka bila, tisti drügi so baukši bili. Drügič je zosüko prstanek ino pravo, aj pride eške gnauk telko sodakov. Tau se je tö zgaudilo, depa eške itak so nej mogli tazagnati neprijatele od grada. Tretjič je zosüko prstanek ino pravo, aj je pride desetkrat telko. Eške samo tak se ma je prišikalo, ka je je dojoblado. Gda so končno zbejžali, je nutvprego pa se pelo domau k starišam. Domanji so ga nej spoznali. Proso je je, aj leko pri nji ostane za tisto nauč. Uni pa so se branili, ka so prej srmacke pa nemajo méko postelo za takšoga gospauda. Gda pa je un pravo, ka de zadovolen, samo ka de pod strejov, so ga vzeli. Pogučavali so se vsefelé, te so se pa ma domanji taužili, ka so pred en par lejtami zgübili najmlajšoga siná, o šterom ne vejo, kama je odišo. »Bi ga eške spoznali, če bi zdaj prišo?« je pito tihinec. »Kaj bi ga pa nej spoznali,« ma dajo valas, »če nej po drügom, spoznali bi ga po tom, ka ma na ednoj rokej eden prst fali.« Te je tihinec dojvzeu svoje rokajce ino stariša sta spoznala svojoga siná. Pitala sta ga, ka želej za večerdjo, un pa je pravo: »Nika se ne brigajte za tau.« Trikrat je zosüko prstanek ino sto je puni grato z najbaukšim gesti pa piti. Pili so ino geli, bili so židane volé. Meni so tö dali malo piti, tak mam eške zdaj moker gezik. Porabje, 18. aprila 2019 na domanjo rejč obrno: -dmilustracija: -mkm- ... DO MADŽARSKE Bruselj še ni plačal Madžarski za varovanje evropskih meja Evropska komisija še do danes ni ugodila večkratni odločni prošnji madžarskega premiera Viktorja Orbána, da naj povrne državi polovico sredstev, ki jih Madžarska porabi za varovanje zunanjih evropskih meja, je zapisal dnevnik Magyar Nemzet. Ta meni, da ni slučajno, da je Orbán tudi v svojem protimigracijskem programu, ki je del programa, s katerim se FIDESZ pripravlja na evropske volitve, posebej izpostavil, naj Bruselj ne podpira več organizacij, povezanih z Györgyom Sorosem, temveč naj vrne stroške varovanja evropskih meja. Madžarski premier namreč meni, da z izgradnjo ograje na madžarsko-srbski meji in z usposabljanjem ter zaposlitvijo tri tisoč graničarjev Madžarska ne varuje le svoje države, temveč Evropo nasploh. Na podlagi evropske solidarnosti se je že leta 2017 obrnil na Junckerja, naj Evropska komisija vrne 883 milijonov evrov, kar je polovica vseh stroškov. Madžarska bo obnovila dve katoliški cerkvi v Mehiki Prejšnji teden je minister za zunanjo politiko in gospodarske stike Péter Szijjártó obiskal Mehiko, kjer se je največ pogovarjal o gospodarskem sodelovanju med državama. Kot je povedal za MTI, je Mehika v tistem predelu sveta najbolj pomembna zunanjetrgovinska partnerica Madžarske. Blagovna menjava med državama je lani presegla 1 milijon dolarjev, v tej državi je veliko povpraševanje po uvozu zdravil in medicinsko-tehničnih aparatur. V vzponu je mehiška avtomobilska industrija, ki tudi išče evropske partnerje, je dodal madžarski zunanji minister, ki je v okviru obiska z mehiškim kulturnim ministrom podpisal pogodbo o obnovi dveh katoliških cerkva. Izpostavil je, da je Mehika pomembna partnerica naše države tudi zato, ker je druga največja katoliška država na svetu. Spomnil je, da je bil leta 2017 v državi potres, ki je uničil veliko sakralnih objektov. Madžari bodo pomagali pri obnovi podeželskega samostana in cerkve Srca Jezusovega v glavnem mestu, ki je povezana tudi z Madžarsko, saj so v vitražnih oknih upodobljeni madžarski svetniki. 8 Zame je tau bilau najlepše ... Ani Lábodi, po domanjom Kürnjek, v Varaši žive že od tistoga mau, ka se je oženila. Ovak se je v Andovci naraudila pa tam je živela dvadvajsti lejt, dosta menje, kak je v Varaši živela, dapa njeno srce go še gnesden v Andovce vleče. Vsigdar tau pravi pa od tauga pripovejda, kak dobro je bilau tam živeti, kak dobro se je tam mejla med Andovčani. Zdaj, gda sem go gnauk leko doma zaodo, od tauga sem go spitavo, kak je bilau prvin, zaka je bilau prvin baukše kak gnesden. - Ani, če smo že etak pred vüzmom, najprvin bi te tau pito, kak je bilau prvin pri vas doma na vüzem, gda si mala bila? »Pri nas gda se je post začno, potistim več mesa nej bilau, samo na vüzem. Zavolo tauga, kak dja tak drüdi, so že sploj fejst čakali vüzem.« - Kak so vas zvali po iži? »Mi spodkar smo Spaudnji Zetjini bili, više nas je pa ativa brat bejo, oni so se pa Vrnji Zetjini zvali.« - Mejla si brata ali sestro? »Nej, dja sem sama bejla, pri Vrnji Zetjini so štirge mlajši bili.« -Tak ka te si se zato nej sama špilala? »Nej, nas je tam v dolej dosta mladi bilau, pri Mlinarni, Vrnji Zetjini, Kovačini, Djaustji, gda smo vsi vtjüp prišli, tašoga reda je cejla banda bejla. Dobro je bilau, sploj rada sem tam bejla, samo gda sem se oženila sedemdesetoga leta, gda sem dvadvajsti lejt stara bejla, te sem v Varaš odišla. Sprvoga je fejst špajsno bilau, zavolo tauga gda sem samo mogla, se nazaj domau v Andovce odla.« - Mlada si se ženila. »Gnesden ja, gda se po trestom leti ženijo, dapa te sem že skur stara bejla, zato ka te so se osemnajset lejt stare ženile.« - Stariške so doma ostali v Andovca? »Par lejt so doma bili, sled- reda, gda je senau senilo, nej kar so oni tü v Varaš prišli, bilau nej petka pa nej svetsamo ram je austo tam. Skur ka.« deset lejt je tak prazen stau - Rada si krave pasla? pa gda je ati mrau, samo »Nej, zato ka gnauk, gda so potistim smo ga odali. Zato, Totustji odišli, steri so naši ka ati, dočas je lado, je vsakši tjeden dvakrat se z biciklinom domau v Andovce pelo pa pogledno, če je vse vreda.« - Stariške so doma na grünti gazdöjvali? »Ati je odo delat, zato ka dosta porcije (davka) trbelo plačüvati, dapa zavolo tauga smo še doma tü gazdüvali na grünti. Naš grünt se je od Ani Lábodi (Kürnjek) se je narodila v Andovcaj Peterne grabe začno, gora do glavne pauti sausadje bilej, pri nas so pa cejlak sé kaulak do rama edno kozo njali. Müva z Zese je vlejko. Vejš, kak dosta je tjin Pištinom sva pasla kratrbelo okapati, dapa najbola ve, kozo smo pa nej gledali. lagvo je itak tau bilau, ka je Kak je vöparvezana bejla Na starom kejpi s padaškinjami šaudar bejo. Gda je človek z motikov tak zavado, vse se je iskrilo. Mi smo doma vsigdar meli tri, štiri krave pa enga bika, ka smo ga odali. Dosta smo delali s senauv, vanej je dobro bilau, samo gda je na pod naklajati trbelo, tejsto je lagvo bilau. Zato ka je vrauče bilau pa pikalo kak vsi vrazdje, najbola gda smo pod strejov bilej. Tašoga z edni štrikom, telko odla kaulak drejve, ka se je nikak obejsila. Tejsto je name nikak tak doseglo, ka potistim sem dja že več nej rada pasla, nej krave pa nej koze.« - Zdaj je že tisti ograd, gde si pasla, že vse zaraštjeni, vejn že sadno drejvdje tü vse taposenilo, ka je tam raslo. »Vejš, ka sadja je bilau tam pri nas! Kak v püngraci, sploj dosta pa vsefele. Lejpo je bilau gledati, gda je zrejlilo, gnauk črešnje, slive, sledkar djaboka. Nam mlajšom tau velko veseldje bilau, tašoga reda smo tak sejdli na drejvi kak švorci.« - Tvoj oča so bili na fronti v drügoj svetovnoj bojni, tam gde je najbola strašno bilau, pri Doni. Pripovejdali so teba kaj od tauga, kak je tam bilau, ka vse so tam preživeli? »Dosta kaj je mena od tauga nej pripovejdo, vejn zato, ka sploj strašno je bilau tam. Telko je zato vsigdar pravo, ka je sploj mrzlo bilau pa nej bilau djesti. Vsigdar pripovejdo, ka iz krplüv pa iz komance (detelja) so njim župo tjöjali pa te tau so djeli, drügo nej bilau. V tašoj baraki so spali, gde je veter snejg prejknoso, zavolo tauga so skurnej zmrznili, spati je pa sploj nej bilau mogauče. Tak mislim, ka velko srečo emo ati, ka domau prišo, mamin brat je tam austo.« - Kak mladi, ka ste leko tistoga reda po večeraj, po sobotaj pa po nadelaj delali v Andovca? »Meli smo mozi (kino), biliard, magnetofon, vse, ka je trbelo, leko več vse kak že sledkar je bilau.« - Te je dobro bilau, zato ka ste meli kak bauto tak krčmau tü, s tauga zdaj že tak nika nega. »Dja sem tam v bauti pa krčmej delala tri lejta, dočas, ka je Karbina Mariška doma bejla z detetom. Pred tistim sem v Varaši v Fridl bauti delala, tau je bejla moja prva slüžba.« - Tistoga reda je še dosta lüstva žejvalo v Andovci pa tak mislim, odlo v krčmau tö. Ka so te bola pilej, sör ali vejno? »Lüstvo je zvekšoga sör pilau, dapa te je še sör fal bejo. Te so ga v taši velki bečkaj pripelali, kama je čep trbelo Porabje, 18. aprila 2019 nutrazabiti.« - Te je bilau zavole söra v leti, zato ka dja se spomnim, ka sledkar je večkrat sfalijo, tau so prajli, ka so ga na Balaton pelali, zato ga nega. »Bilau je tak, ka menje bi dola djali, samo tejsti, steri je vozo sör, je sploj rad pijo kevert. Dja sem tauma te dočas natakala, ka sledkar še deset, petnajset lad söra še doladjau, tak ka vse se je dalo rejšiti.« - Gda še nej bilo hladilnika, kama ste djali klobasi v leti, gda je vrauče bilau? »V zamanici je dobro hladno bilau, tam smo meli sör pa piti, na kratek čas smo klobasi tö ta sklali, duže pa tak nej trbelo. Vsigdar smo samo telko prejkzeli, ka je lüstvo naraučilo pa odneslo.« - Kama si üšla delat, gda ti je v Andovca dolaparteklo? »Tak bilau, ka na Senik ali na Jakabháza bi mogla titi, dapa ta sem nej stejla pa te tak sem v Kőszeg üšla v fabriko Bútoszövet delat. Tam je prejdjen iz Varaša bejo, tak se je zvau, ka Szapor, pa on je sploj rad emo Porabce, zato ka so dobri delavci bilej. Gda sem se oženila sedemdesetoga leta, te sem pa tak nazaj v Varaš prišla.« - Zdaj, če deš v Andovce, zdaj je že dosta vse ovak, kak je prvin bilau, nej? »Te je bola vse spucano bilau, nej čüda, vejpa te se je lüstvo trgalo za vsakšo betvo trave, še šance so vöpokausili. Lüstvo je v Andovca vsigdar dosta delalo, zato ka tam so slabe zemlé, menja si parpauvo pa menša trava zrasla. Dapa mena, zame je tau bilau najlepše, ka andovsko lüstvo je vsigdar vküpdržalo. Gda je vekšo delo bilau, eden drügoma so pomagali pa ništje nej bejo nevoštjeni. Tau je vejn zato bilau, ka smo vsi bola tak srmaško žejvali.« Karči Holec 9 Fabrike, gde so domanji Slovenci delo najšli Inda svejta je dosta naši lidi delalo po monoštrski fabrikaj - moški zvekšoga v kosinoj, ženske pa v židanoj. Tevi dvej tovarni so v Varaši oprli na konci 19. pa na začetki 20. stoletja, politične spremembe pa so jiva na nikoj djale. V spomin fabrik, štere so v stau nej mogli vösklasti. Zatok mamo eden mašin z monitorom - virtualno razstavo -, na šterom nutpokažemo film o deli s kosami, pa vse vküppobrane kejpe o škeraj pa delavcaj. Dostakrat nekák gorpozna svojo žlato na fotografijaj,« je tomačila Direktorica muzeja Piroska Molnár je sama dosta delala za razstavo lejtaj vnaugim lidam s krajine kauli Monoštra krü dale, so na srejdi februara oprli razstavo v Muzeji Avgusta Pavla. »Od leta 2010 mamo v našoj knjižnici domoznanski klub,« je vu varaškom muzeji začnila pripovejdati direktorica Mestne knjižnice ino muzeja Ferenca Móre Piroska Molnár. »Leta 2011 smo eške leko nutprišli v kosino fabriko, štera je te že deset lejt nej delala. Dosta kejpov smo naredili o mašinaj, šteri so eške tam bili. Dobili smo stare fotografije o delavcaj med delom, stare kronike od delavski brigad pa eden film od varaške televizije. Leta 2013 smo s toga v auli gledališča oprli razstavo, na štero je več stau lidi prišlo. Odlaučili smo se, ka najdemo stalno mesto za té material.« Na vrnjom štauki muzeja leko najgir lüstvo od srejde letošnjoga februara na stenaj vidi vnaugo kejpov pa dokumentov o štiri fabrikaj, štere so dosta pomagale pri tom, ka je Monošter z edne malo vekše vesnice eden industrijski varaš grato. »Sploj dosta vsega je vküpprišlo, vse smo Piroska Molnár ino nas pelala k železnim modelom na srejdi male sobe. »Té modele, šteri eške funkcionérajo, so naredili dijaki srejdnje šaule Béla III. pred dvajstimi lejtami. Med njimi je najbole eričen ’klapač z répom’, takše škéri so tistoga ipa samo v monoštrskoj kosinoj fabriki meli. Pripelati je je dau baron Jožef Wieser z Nemškoga.« Té gospaud je prišo z avstrijskoga tala Monarhije ino leta 1902 daubo dopüščenje, ka opré fabriko za kose v Monoštri. Do prve svetovne bojne so pri njem samo avstrijski majstri delali, šteri so živeli v tzv. »Štajerskoj iži«, gde je gnes Muzej Avgusta Pavla. Sledik so začnili nutvčiti domanjo lüstvo, svoje produkte so odavali po cejlom svejti. »Na dvej tablaj smo vöpostavili vse, ka so redili v kosinoj fabriki: kose, motke, železne vile, žage - depa sable za sablanje tö,« nas je dale pelala direktorica pa povödala, ka takšo več gnesnedén nega, vej so pa fabriko zaprli, lidgé pa že ovaške škéri nücajo. V ednoj maloj vitrini v kotej so vöpostavleni predmeti, štere so nekdešnji delavci na pausado dali muzeji. »V kosinoj fabriki so na produkte vsefelé male vinjete kelili, najbaukši delavci pa so dobili plakete. Ali na priliko tau miniaturno koso za spomin,« nam je v glažojnatom omari pokazala Piroska Molnár. Od kosine fabrike je največ vsega gorostalo. Stené té zidine nej daleč od muzeja že vrazmo letijo, po dvajsti lejtaj eške itak ne vejmo, ka nekdešnjo tovarno čaka. »Zidina pa mašinge so pod spomeniškim varstvom (műemlékvédelem). Voditeli Monoštra tam ranč tak škéjo industrijski muzej opréti, donk se nika ne posreči,« je povödala direktorica muzeja. Drüga najvekša tovarna vu Varaši je bila židana fabrika. »Na konci 19. stoletja so go oprli bratke Bujatti, v njej so zvekšoga ženske delale. Prihajale so s cejle krajine, pejški, eške z gnešnjoga Burgenlanda so ojdle. Slovenci so tö samo v kosinoj pa židanoj fabrikaj delo najšli, če so se nej mogli ali steli s paverstvom spravlati. Sploj dosta lüdi je prišlo z Gorenjoga pa Dolenjoga Senika, s Sakalauvec, depa z Rábagyarmata, Rönöka pa Rábafüzesa tö,« smo čüli od Piroske Molnár, štera je v vitrini pokazala farbaste židane minte. »Pri židanoj fabriki so v cajtaj socializma že meli vrtec za mlajše, športna pa umetniška drüštva tö, skrb so meli na kulturo,« je cujdala. Kauli leta 1900 so v Monoštri oprli eške dvej veukivi fabriki, tak je v gnešnjoj Hunyadi ulici grato cejli lanc tovarn. V najstarejšoj fabriki so se od leta 1894 spravlali z dvanom (tobakom). »Tistoga ipa sta mogla političara Gábor Vargha pa Kálmán Széll dosta lobirati, ka aj bi tobačno fabriko v Monoštri oprli. Ranč tak, kak je tau gnes návada. Ta tovarna je sploj vnaugim lidam krü dala, med drügimi je moja stara mati tö tam delala,« je s smejom na obrazi ovadila soavtorica razstave. »Zidine eške gnesdén stogijo, samo törem za dvan sišiti so dojporüšili. Grünt je leta 1952 küpila Budimpešta pa tam oprla socialni dom.« Fabrika dvana je že dugo zaprejta, zatok je bilau žmetno eške menjše fabrike, v ednoj so na priliko duga lejta cigle redili. Po politični spremembaj na začetki 1990-i lejt so z varaša eške gnauk steli industrijsko mesto napraviti, donk se gnes največ s turizmom spravlamo,« smo čüli od Piroske Molnár. Najnovejšo stalno razstavo monoštrskoga muzeja so napravili s penez, štere so dobili od Ministrstva za človeške Na stenej kose, motke pa žage - na stoli modeli mašinski klapačov material vküppobrati, smo čüli od direktorice. »V arhivaj smo najšli kejpe o gasilskom drüštvi pa šaulski mlajšaj. Gor smo ponücali stare razglednice tö.« V štrtoj veukoj varaškoj fabriki so zvekšoga žepne vöre redili. »Tau je bila prva fabrika vör na Vogrskom, o tom leko vidimo eden mali plakat tö. V njenoj zidini gnes najdemo monoštrsko izpostavo špital Markusovszky, istina, ka so že vse prejkzozidali,« nam je stare kejpe pokazala Piroska Molnár ino raztomačila, ka so steli na razstavi vse po pravici nutpokazati. »Želejli smo pokazati kejpe o živlenji v fabrikaj ino prave informacije podati, štere smo dosta iskali po dokumentaj.« Fabrike so bile v svojom cajti sploj moderne slüžbe. »Veško lüstvo se je spakivalo v Monošter, tak je varaš vekši grtüvo. Delavci so baukše živeli, kulturni žitek je cveu eške med oböma bojnama tö. Zvün štiri veuki so delale Porabje, 18. aprila 2019 vire (EMMI). »Tá dva miljauna forintov sta nej dojšla, zatok smo cujdali s proračuna muzeja pa knjižnice. Člani domoznanskoga kluba ino sodelavci muzeja pa knjižnice so material šenki vküppobrali ino razstavo naredili,« je ovadila direktorica. »Naš ciu je biu postaviti spomenik vsejm štirim veukim fabrikam v Monoštri. Lepau je bilau videti, gda so se v muzeji zbrali nekdešnji delavci s kosine fabrike, štera je že dvajsti lejt zaprejta,« je povödala Piroska Molnár ino končala: »Želejmo, ka aj bi gnešnji mladi spoznali stare cajte, ino poštüvali delovna mesta, gde so njini stariške pa stari stariške s sploj trdim delom krü slüžili.« (Kejp na 1. strani: Virtualna razstava s kejpami o štiri veuki fabrikaj) -dm- 10 Društvo slovenskih pisateljev NE USTVARJALNA, MARVEČ ORGANIZACIJSKA KRIZA Društvo slovenskih pisateljev, ustanovljeno leta 1872, je ob Slovenski matici (1864) med najstarejšimi slovenskimi kulturnimi ustanovami, delujočimi še zdaj. Razlika med njima je v tem, da se je Društvo slovenskih pisateljev znašlo zaradi neurejenega financiranja v resni, predvsem organizacijski krizi. Manj kot eno leto po izvolitvi je odstopila predsednica DSP Aksinja Kermauner, ki je nasledila Iva Svetino, ki je prav tako predčasno, vendar samo eno leto pred iztekom mandata, zapustil društvo. Ivo Svetina je tudi tisti bivši DSP predsednik, ki je doslej edini pred dvema letoma povabil Porabske Slovence, naj predstavijo svojo literarno produkcijo v Ljubljani. Prireditev je lepo uspela, kar smo opisali in na fotografijah pokazali tudi v Porabju. Člani DSP so tudi slovenske pisateljice in pisatelji iz sosednjih držav in iz sveta, vendar med njimi ni, po uradnih, meni dostopnih, podatkih DSP člana iz Porabja, medtem ko se podatki iz Wikipedije nekoliko razlikujejo oziroma je med člani tudi več Porabskih Slovencev, ali že pokojnih (recimo Irena Barber, Karel Krajcar) ali živečih. Po sedanjih, meni znanih kriterijih imata pogoje za sprejem v DSP Francek Mukič in Karel Holec, morda še Dušan Mukič. Med dosedanjimi predsedniki DSP sta bila tudi Prekmurca, Miško Kranjec dvakrat in Evald Flisar kar tri mandate. Pomenljiva je tudi Slovenska pisateljska pot, ki se začne z Miškom Kranjcem v Veliki Polani, zaustavlja pa se, kjer so pokopani pisateljice in pisatelji v Sloveniji in sosednjih državah. Z avtorjem Slovenske pisateljske poti Igorjem Likarjem sva se pogovarjala, da bi vključil tudi grob Avgusta Pavla. Če ga je vključil, pa nimam uradnega podatka. Po informacijah, ki so mi, kot članu DSP in iz medijev na voljo, kriza ni nastala zadnje mesece (med predsedovanjem A. Kermauner in podpredsednikoma Gabrielo Babnik in Dušanom Šarotarjem), Pomoč je ponudil tudi župan Zoran Janković, vendar do sporazuma ni prišlo. Društvo slovenskih pisateljev, koliko lahko, pomaga svojim Društvo slovenskih pisateljev vabi na predstavitve del svojih članov in drugih avtorjev. Roman Garaboncijaš – Črnošolec je Francek Mukič predstavil v DSP leta 2008, med obiskovalci je bil tudi Avgust Trplan, eden izmed treh bratov Trplan, ki je pobegnil v Slovenijo, poučeval na Osnovni šoli v Gornih Petrovcih in se odselil v okolico Ljubljane. Francek Mukič se je po Avgustu Trplanu literarno zgledoval in njegovo življenje prepletel v eni izmed oseb v romanu. Na fotografiji tedanji državni sekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu Zorko Pelikan, razsikovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja Katarina Munda Hirnök in avtor Garaboncijaša Francek Mukič, ki podpisuje svoj roman. ampak so se problemi nabirali več let, ni pa bilo nikogar, ki bi se jih resno lotil. Verjetno (smo) pisatelji za razreševanje finančnih zagat najmanj primerni (nenazadnje to potrjuje sedanja kriza), ampak bi moralo društvo pritegniti ekonomista ali pravnika, ki bi se nalog lotil kot gospodarstvenik. Kajti, vsaj tako kaže, ni samo problem v denarju, ki ga dobiva društvo iz državnega proračuna in drugih virov, ampak v gospodarjenju s premoženjem, kot je dokaj velika hiša na elitni lokaciji z velikim vrtom, v kateri je sedež DSP, in objektov, nekoliko večji (počitniška hiša na Belem križu) in manjša montažna hiša na Bledu. Razen slednje, do neke mere obnovljene, sta poslopji v Ljubljani in na Belem križu slabo, celo zelo slabo vzdrževani, zato bi bilo potrebno veliko denarja za obnovo, ki ga seveda društvo nima. Ampak svojih nepremičnin ne želi prodati, ker so na preveč atraktivnih lokacijah, da jih DSP ne bi obdržalo. članom na več načinov in na številnih področjih. Od posebnih štipendij do kandidiranja in rezervacije za pisateljske rezidence v Evropi in New Yorku. Za slovenski in mednarodni kulturni in ne samo literarni prostor je zelo pomemben mednarodni festival Vilenica, na katerega prihajajo najuglednejši avtorji iz Evrope in tudi iz drugih delov sveta. Nasploh je navezovanje stikov za slovenske avtorje in sodelovanje s tujimi avtorji in založbami ena najpomembnejših dejavnosti DSP, tudi v sodelovanju s slovenskim centrom PEN. DSP pomaga neposredno ali prek Trubarjevega sklada pri prevajanju slovenskih literarnih del v tuje jezike. V svoje prostore vabi avtorje na predstavitve njihovih literarnih del, povezano je s Slovenskim knjižnim sejmom, Mednarodnim dnevom poezije in z Dnevi knjige. Med zanjimi projekti DSP je spletni portal Vrabec Anarhist, ki je pritegnil najuglednejše slovenske avtorje vseh ge- neracij. Društvo slovenskih pisateljev je bilo zelo aktivno vključeno v osamosvojitveni proces Slovenije. Njegovi člani so napisali Pisateljsko ustavo, Tone Pavček pa je na velikem zborovanju v Ljubljani (prek 10 tisoč udeležencev) prebral Majniško deklaracijo za samostojno Slovenijo. V DSP so izjavili, da finančne težave povzročajo tudi nižji prihodki od Javne agencije za knjigo, ki je sicer v zadnjih petih letih nakazala društvu 1.648.500 evrov. V JAK, je mogoče povzeti njihovo izjavo, niso bistveno znižali denarja, le nekoliko drugače so ga razporedili. Denimo tudi za pisateljske delovne štipendije iz knjižničnega nadomestila. V JAK so tudi prepričani, da bi se moralo društvo potegovati za denar, ki je na voljo na različnih razpisih za sofinanciranje kulturnih projektov na področjih knjige, kot sta programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa in program Kultura. Kako reševati težave, bodo pisatelji poskušali odgovoriti na izrednem kongresu DSP. Dejstvo je, da se je zelo malo članov društva pripravljeno ukvarjati z gospodarskimi oziroma vodstvenimi in razvojnimi zadevami, zato bo zaposlitev ekonomista ali drugega gospodarstvenika nujna za ureditev razmer. Brez tega zagotovo ne bo šlo, so prepričani realisti (kar pa so le redki pesniki ali pisatelji), ki si vsi želimo ureditev razmer. Glede na optimistično naravo književnikov bo iz krize zagotovo izšlo prenovljeno in še uspešnejše pisateljsko društvo. Tekst in fotografija: Ernest Ružič Seja šolske podkomisije za narodnosti Podkomisija za šolska, kulturna in verska vprašanja pri komisiji za narodnosti madžarskega parlamenta je 9. aprila prisluhnila poročilu državne podsekretarke, odgovorne za poklicno izobraževanje in andragogiko pri Ministrstvu za tehnologijo in inovacije. Gospa Pölöskei je člane podkomisije seznanila z načrtovanimi spremembami v poklicnem izobraževanju in možnostmi narodnostnih dijakov v okviru le-teh. Podkomisijo vodi slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss. F. Sütő Porabje, 18. aprila 2019 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 19.04.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Alpe-Donava-Jadran, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.25 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.55 TV-izložba, 16.25 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Rija in Krokodil: Kroket, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Odrske luči, ameriški film, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info kanal PETEK, 19.04.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 11.00 Slastna kuhinja: Musaka, 11.10 Dobro jutro, 14.10 Prisluhnimo tišini: Vključujoča zakonodaja, 14.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.30 Čarokuhinja pri atu: Ciper, 15.55 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Gorica, 28. kolo, 18.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje, 18.55 Čist zares: Sodobni ples, 19.25 Videotrak, 20.05 Goreči škof, dokumentarna oddaja, 21.00 Postni prti na Koroškem, 21.15 Križev pot, prenos iz rimskega Koloseja, 22.50 Avtomat za zasvajanje, avstralska dokumentarna oddaja, 23.50 Zadnja beseda!, 0.45 Videotrak, 1.15 Zabavni kanal SOBOTA, 20.04.2019, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Osvežilna fronta: Stres, oddaja za mladostnike, 10.55 Ugriznimo znanost: Po sledeh kraških voda, oddaja o znanosti, 11.20 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! – izbor, 15.05 Človeški laboratorij: Sodelovanje, britanska dokumentarna serija, 16.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Reaktivčki: Gejzir Strokkur, Islandija, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 21.20 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.55 Tujca, britanska nadaljevanka, 22.40 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Čudežu naproti, ameriški film, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.30 Info kanal SOBOTA, 20.04.2019, II. spored TVS 6.30 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.30 Slastna kuhinja: Musaka, 9.45 Na lepše, 10.45 Franc Temlin: Mali katekizem velikega človeka, dokumentarni film, 11.25 Škofjeloški pasijon, adaptacija predstave, 12.10 Nekoč je bila dežela pridnih, dokumentarni film, 13.30 Zakleta bajta, družinska komedija, 15.35 Avtomobilnost, 16.05 Pot na SP v nogometu (Ž), magazinska oddaja, 16.45 Rokomet - liga NLB: Riko Ribnica : Gorenje Velenje, 4. kolo končnice, 18.45 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.30 Videotrak, 20.05 Divji vrtovi, irski film, 21.50 Zvezdana, 22.35 D. Močnik, Pasijon po Janezu (Pevski solisti, zbor, Simfonični orkester RTVS in Miroslaw Jacek Blaszczyk), 23.55 Videotrak, 0.35 Rokomet liga NLB: Riko Ribnica : Gorenje Velenje, 4. kolo končnice, 2.10 Zabavni kanal HD NEDELJA, 21.04.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.05 Govoreči Tom in prijatelji: Navijačica Angelca, risanka, 9.15 Špasni učitelj: Dan prijaznih besed, nizozemska otroška nanizanka, 9.50 Velikonočna maša iz Vatikana, 12.00 Urbi et orbi, 12.30 Obzorja duha, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.50 Butalci, izvirni televizijski muzikal, 15.25 TV-izložba, 15.40 Cirkus, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Preizkus, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 20.30 Intervju, 21.20 Šport – nogomet, 21.30 Poročila, Šport, Vreme, 21.55 Idealisti: Ob 60-letnici dramske tvornosti na Televiziji Slovenija, dokumentarni film, 22.50 Solisti, Komorni zbor in Simfoniki RTV Slovenija in Uroš Lajovic, 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.10 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.05 Info kanal NEDELJA, 21.04.2019, II. spored TVS 6.30 Videotrak, 7.00 Duhovni utrip, 7.20 Glasbena matineja, 9.00 Ljudje in zemlja, 9.50 Med valovi, 10.20 Slastna kuhinja: Solata iz tunine, 10.35 Joker, kviz, 12.30 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.): Zaplešimo, glasbeno-dokumentarna serija, 13.55 Svetovni popotnik: Havaji, 15.20 Čarokuhinja pri atu: Ciper, 15.35 Ambienti, 16.15 Simfonija globine, dokumentarni film, 17.20 Odhajam na pot, nemški film, 19.00 Megabiti energije: Ti si moj sonček, dokumentarna oddaja, 19.10 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Po poteh sužnjev: Od 1789 do 1888: Nove meje suženjstva, francoska dokumentarna serija, 21.00 Žrebanje Super Lota, 21.10 100 let slovenskega poklicnega baleta: Večna baletna domačija I, Pia in Pino Mlakar, 22.10 Vikend paket, 23.35 Zvezdana, 0.20 Kaj dogaja? Z Jonasom, 0.55 Videotrak, 1.25 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak PONEDELJEK, 22.04.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih, 8.35 Otroški program: Op! 10.10 Frančišek - brat vsem, dokumentarni film, 11.15 TV-izložba, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Obzorja duha: Pozdrav Življenju, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Sveto in svet, 14.15 TV-izložba, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 TV-izložba, 16.00 Otroški program: Op! 16.20 Osvežilna fronta, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Zadnja beseda! 18.05 Bacek Jon: Kolcanje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Zadnji dnevi v puščavi, ameriški film, 21.50 Po sledeh Kristusovih relikvij, francoska dokumentarna oddaja, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Glasbeni večer, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, 1.35 Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 2.00 Info kanal PONEDELJEK, 22.04.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 10.25 Otroški program: Op! 11.05 Slastna kuhinja: Solata iz tunine, 11.20 Na lepše, 12.15 Ko črte govorijo, dokumentarni film, 13.40 Prifarski muzikanti: Poklon Sloveniji, 15.30 Ljudje in zemlja, 16.25 Dosje: Cena plastike, 17.30 Viniška republika, dokumentarni film, 18.00 Kjer bom doma (V.): Žarek upanja, avstralska nadaljevanka, 18.55 Otroški program: Op! 19.25 Videotrak, 20.00 Svetovni popotnik: Pas rje, 1. del: Ameriški velikani, 20.55 Umetnost Francije: Tekla bo kri, britanska dokumentarna serija, 21.55 Črne duše, italijansko francoski film, 23.45 Kam, kratki igrani film AGRFT, 0.10 Videotrak, 0.45 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TOREK, 23.04.2019, I. spored TVS 6.25 Dnevnikov izbor, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Butalci, izvirni televizijski muzikal, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Skodelica kave, dokumentarni film, 14.25 TV-izložba, 14.35 Duhovni utrip, 14.50 TV-izložba, 15.20 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Ernest in Celestinca: Zvezda za Celestinco, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka, 20.50 Dosje: Televizija 2, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info kanal TOREK, 23.04.2019, II. spored TVS Porabje, 18. aprila 2019 OD 19. april DO 24. april 6.00 Info kanal, 11.00 Slastna kuhinja, 11.10 Dobro jutro, 14.20 Dober dan, 15.00 Slovenski magazin, 16.00 Avtomobilnost, 16.35 Joker, kviz, 18.00 Kjer bom doma (V.): Kar je še pred nami, avstralska nadaljevanka, 18.55 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.20 Videotrak, 20.00 Otroci po naročilu, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Vinci Vogue Anžlovar, 21.55 Pogrešani, švedska nadaljevanka, 22.50 NaGlas!, 23.05 Zadnja beseda!, 23.55 Videotrak, 0.30 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak SREDA, 24.04.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Koda, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: Iztok Mirošič, 14.20 TV-izložba, 14.30 Osmi dan, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.30 TV-izložba, 16.05 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Tujerodne vrste v gozdovih, dokumentarna oddaja, 17.55 # Tu EU: Heidi Hautala - Pravična trgovina, 18.00 Trobka in Skok: Trn v peti, risanka, 18.10 Jurij in Pavel: Višina, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Hči, avstralski film, 21.35 50 knjig, ki so nas napisale: Miki Muster: Zvitorepec, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Profil: Urša Menart, 23.40 Tujerodne vrste v gozdovih, dokumentarna oddaja, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Info kanal SREDA, 24.04.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 9.55 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 11.00 Slastna kuhinja, 11.10 Dobro jutro, 14.15 Dober dan, 15.30 Čarokuhinja pri atu: Ciper, 15.50 Ambienti, 16.30 Vikend paket, 17.55 Kjer bom doma, avstralska nadaljevanka, 18.50 Ribič Pepe: Kako je Pepe trmaril, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Koncerti za mlade: Študija intervalov, glasbeno-izobraževalna serija L. Bernsteina, 21.00 Moje mnenje, 21.55 Vojna in mir, britansko-ameriška nadaljevanka, 22.45 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.): Ljubezen v Maastrichtu, glasbeno-dokumentarna serija, 23.40 Vse je enkrat 1.: portret Iva Svetine, dokumentarni film, 0.35 Videotrak, 1.10 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak ČETRTEK, 25.04.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Tujerodne vrste v gozdovih, dokumentarna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Kraljica začimb vanilija, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Krožno gospodarstvo, 18.05 Balončkovo: Rojstni dan, risanka, 18.10 Mišo in Robi: Zmaj, risanka, 18.15 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Pot v holokavst, ameriško-poljska dokumentarna oddaja, 1.15 Ugriznimo znanost: Kraljica začimb vanilija, oddaja o znanosti, 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.00 Info kanal ČETRTEK, 25.04.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 10.55 Slastna kuhinja: Žlikrofi v sirovi košarici, 11.10 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 14.50 Hoja po vodi, dokumentarni film, 15.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Vinci Vogue Anžlovar, 16.35 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 18.00 Kjer bom doma, avstralska nadaljevanka, 18.55 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Masaji in levi, avstrijska dokumentarna oddaja, 21.00 Avtomobilnost, 21.30 Ambienti, 22.05 Ob 90-letnici Henrika Neubauerja, 23.05 Videotrak, 23.35 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak DRUŽINA MUKIČ ODLIKOVANA Družina Mukič (Marija Kozar Mukič, je Medaljo za zasluge, ki jo je vročil Francek Mukič in Dušan Mukič) je predsednik R Slovenije Borut Pahor. 11. aprila na posebni slovesnosti pre- (Več o tem v naši naslednji številki.) jela državno odlikovanje R SloveniFoto: S. Eöry Forum Slovenska zagovornica v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss je 10. aprila na povabilo predsednice Slovenskega društva v Budimpešti Agote Kállay obiskala člane društva in jih seznanila s svojim delom ter razvojnimi načrti Slovenskega Porabja Opozorila jih je na pomembnost registracije pred jesenskimi lokalnimi in manjšinskimi volitvami. F. Sütő Špilali smo na Gorejnjom Seniki Na pozvanje Slovenske narodnostne samouprave Gorejnji Senik smo se z velkim veseldjom napautili v Kulturni daum 6. apriliša večer. Program so začnili s forumom slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss, kak je tau v vsakšom kraji v Porabji, potistim je pa domanja dekličina Vanessa Šulič dvej pesmi zašpilala na harmoniki, ka se posebno na velko mora cenéjti. Gledališka držina Slovenske zveze Nindrik-indrik je potejm nota pokazala svojo najnovejšo igro, stero je napiso Miki Roš z naslovom Šaula za penzioniste. Radüvali smo se, ka smo dobéjli priliko, zakoj se trno lepau zahvalimo, posaba predsednici Evi Lazar pa člani samouprave Andraši Sukiči najbole zatok, ka so med nami trgé igralci na Gorenjom Seniki rojeni, drügi smo taum včili ali žéjvali več lejt ali se prejk držine vežemo na tau ves. Leko povejm, ka smo igralci biléj fejs zadovolni pa radi, ka je nas lüstvo tak lepau sprvajalo, skaus z nami bilau v düši, nas lepau motiviralo, eške mlajši tü. Tau je igralcom najvekši dar od lidaj, zatau je vrejdno delati za slovenski gezik, za svoj narod. V imeni naše skupine se trno lepau zahvalimo za bogati dar pa pogostitev. Dosta lejpi pa uspešni programov njim želimo, najbole pa, aj majo vsikdar zavolé lidi na svoji programaj. Tau je pa najvekši dar za njéjve trüde. Klara Fodor, vodja skupine kejp: F. Sütő 80. rojstni den Volilni občni zbor pri Slovenski zvezi Slovenska zveza de 19. maja 2019 tö. Za vse te funkcije se leko glasiod 13.30 naprej mejla volilni jo samo tisti, steri so člani Zveze občni zbor v konferenčni dvorani kak drüštva. Člane Zveze, kak do v Slovenskom domi v Monoštri. tega mau, gorvzeme predsedstvo Te den se voli predsednik Zveze, na svojom djilejši. Za informacije 7-člansko predsedstvo in 3-članska pokličite 94/380-208 ali pišite na Pred kratkim je svetila 80. rojstni den Balaštjina Irinka (Puskás Ferencné, Mákos Irén), stera se je narodila v Števanovci, dapa zavolo slüžbe – delala je v židanoj fabriki – se je preselila v Varaš. Na njeni rojstni den so se vsi z njau veselili: pet njeni mlajšov, deset vnukov pa trgé pravnuki. Vnuk Feco se je poskrbo za tau, ka je dobila diplomo z blagoslovom Svetoga očo. Vsi so prosili Božji blagoslov na njeno nadaljno živlenje. nadzorna komisija. Kandidate za naslednji email naslov: te funkcije de vküp brala kandi- biserka.bajzek@gmail.com TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM dacijska komisija, depa za njih se Gyöngyi Bajzek leko glasi na samom občnom zbori sekretarka ZSM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB