UDK 272-9(082) ISSN 0351-2789 ACTA ECCLESIASTICA SLOVENIAE 46 MISCELLANEA Ljubljana 2024 46 25 EUR UDK 272-9(082) ISSN 0351-2789 ACTA ECCLESI STICA SLOVENIAE 46 MISCELLANEA Ljubljana 2024 25 EUR MISCELLANEA Založila Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani Za založbo: dr. Tadej Stegu Izid znanstvene periodične publikacije je omogočila Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. UDK 272-9(082) ISSN 0351-2789 ACTA ECCLESIASTICA SLOVENIAE 46 MISCELLANEA Ljubljana 2024 ACTA ECCLESIASTICA SLOVENIAE Izdaja Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Poljanska c. 4, p. p. 2007, SI – 1001 Ljubljana Urednik / Editor dr. Miha Šimac Prispevki so recenzirani. Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. The articles have been peer-reviewed. The authors are responsible for the content of their papers. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 929Kolar B.(082) 27-9(082)     MISCELLANEA / [urednik Miha Šimac ; prevodi povzetkov v angleški jezik Maja Sužnik]. - Ljubljana : Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 2024. - (Acta ecclesiastica Sloveniae, ISSN 0351-2789 ; 46) ISBN 978-961-7167-24-5 COBISS.SI-ID 220305411 Na naslovni strani je posnetek bronastega Kristusovega monograma iz Emone (druga polovica 4. stoletja) Kazalo 5 KAZALO KRATICE IN KRAJŠAVE ...........................................................................................13 … SCRIPTA MANENT … ..........................................................................................17 Miran Sajovic SDB MOJA SREČANJA S PROF. DR. BOGDANOM KOLARJEM ............................19 Aleš Maver PODOBA KONSTANCIJA II. V LATINSKI KRŠČANSKI HISTORIOGRAFIJI 4. IN 5. STOLETJA ................................................................25 Ana Lavrič SV. MARJETA MARIJA ALACOQUE V UMETNOSTI NA SLOVENSKEM .....39 Andrej Hozjan ZEMLJIŠKA POSEST, PRIHODKI IN GOSPODARJENJE ŽUPNIJE VOJNIK V IZBRANIH TEREZIJANSKIH VIRIH ............................81 Miha Preinfalk, Miha Šimac IZ CESARJEVE ZAPUŠČINE: POROČILO LJUBLJANSKEGA ŠKOFA ANTONA KAVČIČA (1807–1814) CESARJU FRANCU I. ................................99 Jure Volčjak »… MIT MEINEM BERICHTE ALLERHÖCHST IHREM TRONE ZU NÄHERN«: POROČILO AVSTRIJSKEMU CESARJU FRANCU I. O OPRAVLJENIH VIZITACIJAH V ŽUPNIJAH V DOLINAH REK SOČA, BAČA IN IDRIJCA V LETIH 1805, 1823 IN 1828 .............................................121 Julijana Visočnik VOJNIK V GÖTHOVIH ANKETAH .....................................................................147 Lilijana Urlep ZAKAJ JE SLOMŠEK PODPISAL VOLILNE KAPITULACIJE? SLOMŠEK IN STATUS LAVANTINSKE ŠKOFIJE KOT LASTNIŠKE ŠKOFIJE ........................................................................................................................177 Jurij Perovšek VELIKONOČNA MISEL LIBERALNE STRANI OD RAZCEPA V SLOVENSKI POLITIKI 1890 DO KONCA AVSTRIJSKE DOBE 1918 ........197 6 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac KRONISTKA M. KLEMENTINA KASTELEC (1887–1963) IN NJENA »VOJNA KRONIKA« (1914–1918) ........................................................................219 Matjaž Ambrožič ZVONOVI ZA TOPOVE ..........................................................................................279 Željko Oset »O REVOLUCIJA – ZA TE NISEM ROJEN, NIKDAR SE TE NE PRIVADIM«: TRŽAŠKI ŠKOF ANDREJ KARLIN (1911–1919) O PREVRATNI DOBI V TRSTU ............................................................................309 Blaž Otrin ANTON VOVK – KANONIK (1940–1945) ..........................................................349 Boštjan Guček »KONČNO BESEDO BO IZREKLA ZGODOVINA«: KORESPONDENCA JOŽETA GREGORIČA (1908–1989) Z BOŽJIM SLUŽABNIKOM ALOJZIJEM KOZARJEM (1910–1999) ...........381 IMENSKO KAZALO..................................................................................................416 KRAJEVNO KAZALO ..............................................................................................424 NAVODILA SODELAVCEM AES ..........................................................................430 INSTRUCTIONS TO AES ASSOCIATES ............................................................432 PUBLIKACIJE INŠTITUTA ZA ZGODOVINO CERKVE ..............................434 Table of contents 7 TABLE OF CONTENTS ABBREVIATIONS AND ACRONYMS ...................................................................13 … SCRIPTA MANENT … ..........................................................................................17 Miran Sajovic SDB MY ENCOUNTERS WITH PROF. DR BOGDAN KOLAR ................................19 Aleš Maver THE IMAGE OF CONSTANTIUS II IN THE LATIN CHRISTIAN HISTORIOGRAPHY OF THE 4TH AND 5TH CENTURIES ...........................25 Ana Lavrič ST MARGARET MARY ALACOQUE IN ART IN SLOVENIA.........................39 Andrej Hozjan FIEFS, INCOME, AND MANAGEMENT OF THE PARISH OF VOJNIK IN SELECTED THERESIAN SOURCES .................................................................81 Miha Preinfalk, Miha Šimac FROM THE EMPEROR’S LEGACY: THE REPORT FROM THE BISHOP OF LJUBLJANA ANTON KAVČIČ (1807–1814) TO EMPEROR FRANZ I ......99 Jure Volčjak »… MIT MEINEM BERICHTE ALLERHÖCHST IHREM TRONE ZU NÄHERN«: THE REPORT TO THE AUSTRIAN EMPEROR FRANZ I ON THE VISITATIONS TO PARISHES IN THE VALLEYS OF THE RIVERS SOČA, BAČA, AND IDRIJCA IN 1805, 1823, AND 1828 ................................121 Julijana Visočnik VOJNIK IN GÖTH’S QUESTIONNAIRES ..........................................................147 Lilijana Urlep WHY DID SLOMŠEK SIGN VOTING CAPITULATIONS? SLOMŠEK AND THE STATUS OF THE DIOCESE OF LAVANT AS A PROPRIETARY DIOCESE ...........................................................................177 Jurij Perovšek EASTER THOUGHTS OF THE LIBERALS FROM THE DIVISION IN SLOVENIAN POLITICS OF 1890 UNTIL THE END OF THE AUSTRIAN PERIOD IN 1918 ................................................................197 8 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac CHRONICLER M. KLEMENTINA KASTELEC (1887–1963) AND HER “WAR CHRONICLE” (1914–1918) ...................................................219 Matjaž Ambrožič BELLS FOR CANNONS ............................................................................................279 Željko Oset “OH REVOLUTION – I WAS NOT BORN FOR YOU, I WILL NEVER GET USED TO YOU”: BISHOP OF TRIESTE ANDREJ KARLIN (1911–1919) ON THE REVOLUTIONARY PERIOD IN TRIESTE ........................................309 Blaž Otrin ANTON VOVK – CANON (1940–1945) ...............................................................349 Boštjan Guček, “THE FINAL WORD WILL BELONG TO HISTORY”: THE CORRESPONDENCE OF JOŽE GREGORIČ (1908–1989) WITH THE SERVANT OF GOD ALOJZIJ KOZAR (1910–1999) ..................381 INDEX OF NAMES ....................................................................................................416 INDEX OF PLACES ...................................................................................................424 INSTRUCTIONS TO AES ASSOCIATES ............................................................432 PUBLICATIONS BY THE INSTITUTE FOR THE HISTORY OF CHURCH .....434 Prof. dr. Bogdan Kolar, glavni urednik zbornika ob 30-letnici Slovenske škofovske konference Foto: Ivo Žajdela BOGDAN KOLAR qVI VerItatI faVens res gestas strenVe perVestIgaVIt et enarraVIt pIe nobIs a sVperIs IVgIter protegatVr et Integer serVetVr 13 KRATICE IN KRAJŠAVE AES Acta Ecclesiastica Sloveniae ARS Arhiv Republike Slovenije AS Arhiv Slovenije AT-AES Archiv der Erzdiözese Salzburg AULj Arhiv uršulinskega samostana v Ljubljani B Band BauAbt Bau-Abteilung c. kr. cesarsko-kraljevi CIC Codex Iuris Canonici CIL Corpus inscriptionum Latinarum CM Congregatio Missionis (lazaristi) D dekanija den denarič DS Dom in svet etc. et cetera F Fach Fl. florint fol. foliant G. Gospod GBBL Haupt-Grundbuchsblätter gld goldinar HHSTA Haus-, Hof- und Staatsarchiv im. f. imenjski funt ing. inženir K krona KA Kabinetsarchiv KA* Kriegsarchiv KFA Kaiser-Franz Akten 14 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 kg kilogram KID Kranjska industrijska družba kn. šk. knezoškofijski kr krajcar Ktn. karton LIR Landwehr-Infanterie-Regiment Ldst IR Landsturm-Infanterie-Regiment LŠL Ljubljanski škofijski list LZ Ljubljanski zvon MA Graz Generalkommando Graz MD Mohorjeva družba MMK Mrliška matična knjiga moh. mohorjev-a MTK Maria-Theresianischer Kataster N.-Ö. Nieder-Österreich NARA National Archives and Records Administration NB Nota bene NMS Narodni muzej Slovenije NP Nova pot npr. na primer NŠAL Nadškofijski arhiv Ljubljana NŠAM Nadškofijski arhiv Maribor NŠOM Nadškofijski ordinariat Maribor OF Osvobodilna fronta ÖSTA Österreichisches Staatsarchiv OZNA Oddelek za zaščito naroda p. c. podružnična cerkev Pf. Pfarren pol. polovica Quall Qualifikationslisten Kratice in krajšave 15 r. rojen RICe Visočnik, Julijana, The Roman inscriptions from Celeia and its ager, Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba, Celje, Ljubljana 2017 RMK Rojstna matična knjiga s. d. sine dato s. p. sine pagina SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti SDD Slovensko društvo duhovnikov SHS Srbov, Hrvatov in Slovencev sl. slika SLS Slovenska ljudska stranka SNOS Slovenski narodnoosvobodilni svet StLA Steiermärkisches Landesarchiv Graz stol. stoletje str. stran sv. sveti, sveta š. šiling ŠAK Škofijski arhiv Koper šk. škatla št. številka t tona U.S. United States UDV Uprava državne varnosti UIFS Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ur. urednik USA United States of America USACA U.S. Allied Commission for Austria VBV Voditelj v bogoslovnih vedah ZRC Znanstveno raziskovalni center 16 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Ž župnija ž. c. župnijska cerkev ŽA Župnijski arhiv Marija Jasna Kogoj: Kratice in krajšave 17 1.20 Spremna beseda UDK: 272-9:929Kolar B. DOI:10.34291/AES2024/Simac … SCRIPTA MANENT … »Verba volant – scripta manent« pravi latinski rek. Pisana beseda ostane. Tako so tudi v krstni knjigi vojniške fare ostale zapisane besede duhovnika, ki je spomladi leta 1954 vanjo zabeležil ime krščenega dečka, ki so mu starši izbrali ime Theodatus, Bogdan. Morda si je duhovnik ob tem mislil, le kaj bo od Boga dani otrok v življenju dosegel? Odtlej je po Savi in Savinji preteklo precej vode, minila so poletja in minile zime, deček je zrastel v fanta in ta v moža, ki si je izbral duhovniški poklic in življenje v družini sv. Janeza Boska. Kot duhovnik pa je posegal po še višjih naslovih, dosegel doktorsko čast in se uveljavil kot raz- iskovalec, zgodovinar, arhivar, prevajalec, pedagog. Profesorsko službo je sprva opravljal med srednješolsko mladino, pozneje pa vrsto let delil iz svoje zakla- dnice znanja uka željnim študentom, ki so se srečevali z zgodovino Cerkve. Po- leg teh pa je opravljal še vrsto funkcij v različnih državnih in cerkvenih odborih, vsak od katerih bi najbrž terjal nekaj vrstic. Sedemdeset let je pač dolga doba in ko se človek ob jubileju s hvaležnostjo zazre v prehojene poti, se nemalokrat izkaže, da je bila marsikatera steza na novo utrta, včasih celo vklesana v stene življenjskih preizkušenj. Rezultati teh preizkušenj se danes skrivajo v vedrini obraza in v srcu, ki še vedno ohranja vero in upanje. Vse to, skupaj z znanjem, lahko še bolj jasno in odprtih rok deli med ljudi. Temu ustrezno pridejo tudi nagrade in priznanja. Zgodovinarji in raziskovalci pa praktično najbrž najbolj cenimo nova dognanja in osvetlitve manj znanih ali celo neznanih dokumen- tov, ki pričajo o dogodkih, osebnostih ali obdobjih zgodovine. Kot se torej spo- dobi ob takšnih častitljivih dogodkih, so se različni avtorji in avtorice na svoj način odzvali povabilu in prispevali razprave, ki predvsem po zaslugi izr. prof. dr. Aleša Mavra z Univerze v Mariboru segajo celo v čas pozne antike. Preo- stali so v svojih razpravah veliko bliže 18., 19. in predvsem 20. stoletju. V njih se dotaknejo bodisi področja slikarske umetnosti bodisi velevažnih dogodkov, v katerih je sodeloval lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Spet drugi so se dotaknili sestavljanj državnih katastrov ali dragocenih podatkov preko anket, ki jih je zbiral tajnik nadvojvode Janeza. Precej avtorjev in avtoric se je osredotoči- lo na cesarsko pisarno in gradivo, ki se dotika naših krajev, ali pa so se posvetili posameznim osebnostim in zapisom, ki imajo opraviti z viharnim obdobjem velike vojne in prelomnimi dnevi neposredno po njej. Prav tako dobrodošli sta razpravi, ki se dotikata božjih služabnikov Antona Vovka in Lojzeta Kozarja; 18 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 slednji si je kot pisatelj in prevajalec zvesto dopisoval z duhovniškim sobratom in kolegom slavistom ter prevajalcem Jožetom Gregoričem. Vsak od avtorjev je prispeval svojo razpravo z željo po obogatitvi slovenskega zgodovinopisja z novimi spoznanji. A nič manjša ni bila želja, da se počasti nekdanjega uredni- ka Acte Ecclesiasticae Sloveniae, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani dr. Bogdana Kolarja, ki mu vsi skupaj kličemo: Ad multos annos! doc. dr. Miha Šimac Urednik AES Miran Sajovic: Moja srečanja S prof. dr. Bogdanom Kolarjem 19 1.04 Strokovni članek UDK 929Kolar B. DOI:10.34291/AES2024/Sajovic Miran Sajovic SDB dr. znanosti, upokojeni prof. krščanske in klasične književnosti, Salezijanska papeška univerza v Rimu Rakovniška 6, Ljubljana MOJA SREČANJA S PROF. DR. BOGDANOM KOLARJEM 1 UVOD Raziskovanje in motrenje preteklih dogodkov, naj bodo ti bližnji ali daljni, že od nekdaj priteguje človekovo radovednost. Zato nas ne čudi, da nam že stari Grki pred Kristusom postrežejo z imeni, kot so Herodot, Tukidid in Kseno- font, po Kristusu pa Evzebij iz Cezareje, Sozomen in Sokrat. Tudi med starimi Rimljani ni manjkalo zvedavih mož, ki so se zanimali za pretekle dogodke (res gestae), pa naj gre za preprosto beleženje podatkov iz leta v leto ali opise po- menljivejših dogodkov, spraševanje po njihovih vzrokih in moralno presojo, kot to najdemo na primer pri Salustiju ali Tacitu. Tako so nas že stari naučili, da brskanje po zgodovini ni samo golo nabiranje podatkov in z njimi poveza- nih imen, ampak je zahtevna raziskava, ki vodi k poznavanju in razumevanju globljih resničnosti in zakonitosti, kar na koncu vodi v modrost, pomembno za prihodnja ravnanja in ukrepanja. Kako bi sicer razumeli latinski pregovor: Historia magistra vitae – Zgodovina, učiteljica življenja? Resnici na ljubo je tre- ba povedati, da je ta kratka poved del daljše misli, ki jo je pred davnimi stoletji zapisal Latinec Cicero v svojem odmevnem delu O govorniku (De oratore). Po njegovem mora govornik biti široko razgledan in poučen tudi o zgodovinskih dejstvih. Zato okiti zgodovinsko vedo z več definicijami: Historia vero testis temporum, lux veritatis, vita memoriae, magistra vitae, nuntia vetustatis, qua voce alia nisi oratoris immortalitati commendatur?1 Slavljenec prof. dr. Bogdan Kolar je vse življenje posvetil raziskovanju 'pri- če časov', ko je odkrival podatke v raznih arhivih, se preko njih skušal dokopati do 'luči resnice' in jo ponovno postaviti v 'živi spomin', da bi se od 'učiteljice 1 Cicero, De oratore 2.9.36. »Zgodovina pa je priča časov, luč resnice, učiteljica življenja, poročevalka starodavnosti. Z njenim glasom ...« 20 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 življenja' marsičesa naučili in si pridobili življenjsko modrost, da bi bila pri- hodnost drugačna in boljša, a kaj, ko ima prav ta učiteljica najslabše učence oziroma jih velikokrat sploh nima. S profesorjem Kolarjem me veže več vezi: najprej krajevna, saj sva oba ro- jena na Celjskem, on v Vojniku, jaz na Teharjah, nato krstna, oba sva krščena, on v vojniški fari, jaz v teharski, oba duhovnika, oba člana Družbe sv. Janeza Boska (salezijanci) in končno sva oba zaplavala v akademske vode, dasiravno na različnih, a dopolnjujočih se področjih, on v skrivnosti zgodovinske vede, jaz v skrivnosti klasične in patristične filologije. V tem prispevku se bom osre- dinil na dva vidika: najprej moj spomin na svoje gimnazijsko obdobje, ko me je prof. Kolar več let poučeval zgodovino, nato na najino sodelovanje in dopolnje- vanje za raziskovalnem področju. 2 DIJAK V KOLARJEVI ŠOLI Po končani osnovni šoli v Štorah sem leta 1985 začel obiskovati Srednjo versko šolo v Želimljem (danes Gimnazija Želimlje). Takrat smo sledili progra- mu usmerjenega izobraževanja, a ker je bila želimeljska šola zasebna ustanova, smo na koncu morali opravljati izpite na Poljanski gimnaziji, ki je takrat imela malo drugačno ime: Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo Vide Jane- žič. Dve leti pred odhodom v noviciat me je zgodovino poučeval naš slavljenec, ki je bil takrat tako rekoč svež diplomant (iz zgodovine in angleščine je diplo- miral leta 1984). Njegove ure so bile zame, ki me zgodovina priteguje, zelo za- nimive iz več vidikov. Najprej njegov didaktični pristop, ki se je zelo razlikoval od drugih takratnih profesorjev. Dijaki smo se na njegove ure morali pripraviti tako, da smo že sami napravili pisno obnovo snovi, ki je bila na programu na- slednjo uro. Tukaj je bil prof. Kolar zelo dosleden: jasno je povedal, kaj moramo predelati sami in napraviti povzetek, ki ga je pregledal na začetku naslednje ure in ga podpisal s svojim značilnim zaznamkom. Nato je sledila šolska ura, v ka- teri je poglobil določene vidike obravnavane snovi. S to metodo je dosegel, da smo dijaki na ure prihajali pripravljeni, navadil nas je pripravljati povzetke in biti pozoren na bistvene podatke, ki jih je potem osvetlil še s kakšnega vidika, ki ga ni bilo v knjigi. Omenjena osvetlitev podatkov je drugi vidik, za katerega so bili verjetno na marsikateri takratni državni šoli dijaki prikrajšani. Znano je, da se zgodovin- ska dejstva lahko prirejajo v prid ene ali druge ideologije, v našem slovenskem prostoru še zlasti sodobna zgodovina, kar je dokazala med drugim tudi razi- skovalka Režek.2 Toda prej ali slej, če se zopet spomnimo na Cicerona, privre 2 Mateja Režek, Sodobna zgodovina v osnovnih in srednjih šolah v socialistični Sloveniji, 1945–1990, v: Prispevki za novejšo zgodo- vino LX – 2/2020, 133–151. Miran Sajovic: Moja srečanja S prof. dr. Bogdanom Kolarjem 21 na dan resnica, ki postavi na laž zgodovinske ideologe in jih osramoti do te mere, da izgubijo verodostojnost resnega zgodovinarja. V Kolarjevi šoli smo tako izvedeli za marsikaj, kar so takratni zgodovinopisci predstavljali enostran- sko. Za osvetlitev naj navedem nekaj primerov. Pojem 'temačnega srednjega veka' je bil razblinjen, ko smo z zgodovinskimi dejstvi bili seznanjeni, da so prav v tistem času nastala organizirana evropska mesta, z umetniško izgrajeni- mi katedralami, osnovanji samostanskih in obkatedralnih šol, ki so kmalu dale povod za nastanek prvih evropskih univerz, kot so bile Bologna, Paris, Pisa, s pretočnostjo profesorjev in študentov. Ali tako opevani nemški razkolnik z začetka novega veka, ki se je pustil omrežiti od nemškega (nižjega) plemstva, ki je navkljub sklicevanju se na svobodo veroizpovedi težko prenašal karkoli je bilo katoliškega in judovskega in pokazal nerazumevanje za stisko takratnega kmečkega stanu. Lahko, da je bil Martin Luther v svojih namenih dobroname- ren, a je njegov poskus reformiranja latinske Cerkve, ki je bila do takrat enotna, povzročil razkol in razdelil Evropo ter povzročil mnogo trpljenja v poznejših desetletjih (prim. tridesetletna vojna). Čeprav je znan izrek, da revolucija žre lastne otroke, smo se od profesorja Kolarja naučili bolj kritično presojati ta po- menljivi dogodek francoske zgodovine. Trije magični izrazi, ki so navdihovali francoski prevrat: liberté, égalité, fraternité so veljali le do določene mere. Na- kopičeno sovraštvo med stanovi je izbruhnilo v večletni krvavi obračun, ki je zaobjel pogosto povsem nedolžne žrtve in dobil žalostni vrhunec leta 1793 v pogromu nad upornimi vendeejskimi kmeti, zvestimi kralju in Cerkvi. Tudi presojanje medvojnega dogajanja na Slovenskem je bilo bolj uravnoteženo in podprto z različnimi podatki. Danes imamo o tem veliko več gradiva, a v času pred osamosvojitvijo se je o mnogih dejstvih bolj šušljalo kot poučevalo. Na primer, takrat sem prvič slišal, da je menda 27. aprila 1941 bila ustanovljena Pro- tiimperialistična fronta in zakaj (zaradi sodelovanja ruskih komunistov (beri: vzornikov slovenskih komunistov) z nemškimi nacionalsocialisti) ali pa, kako je pravzaprav prišlo do podpisa Dolomitske izjave leta 1943, po kateri se je KP Slovenije vsilila kot edini legitimni zastopnik boja proti okupatorju z jasnim namenom izvesti prevrat in uvesti novi red med Slovenci. Navedel bi lahko še veliko podobnih primerov, s katerimi smo se ob zgodovinarju Kolarju učili kritičnega presojanja zgodovinskih dejstev. Le na kratko naj omenim, da je naš profesor zgodovine znal tudi marsikakšno zgodovinsko prigodo začiniti z za njega značilnim humorjem. 3 SODELAVEC PRI KOLARJEVIH ZNANSTVENIH PROJEKTIH Dandanes se v akademskih vodah poudarja nujnost, da bi raziskovalno delo vključevalo več znanstvenih panog in raziskovalcev, kar je dr. Kolarju, vsaj po moji izkušnji, dobro uspevalo že ante litteram. 22 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Tukaj se omejim na osebno izkušnjo, pri kateri sta se pri določenem pro- jektu srečali dve družboslovni panogi: latinski jezik in zgodovinska veda. Najino prvo sodelovanje je pustilo sledi v knjigi 'Mirabilia mundi. Potopis misijonarja Odorika iz Furlanije, člana Reda manjših bratov', ki je izšla v Ljubljani leta 2010 v zbirki Znanstvena knjižnica TEOF. Avtor je svojo monografijo posvetil zna- menitemu frančiškanskemu misijonarju bl. Odoriku, ki je živel v drugi polovici 13. stoletja in še nekaj desetletij v štirinajstem. Lik tega srednjeveškega oznanje- valca Gospodove blagovesti na Daljnem vzhodu je zanimiv tudi za Slovence, saj se je za časa življenja gibal v krajih, kjer so še živeli naši predniki, na primer v Vidmu. Prof. Kolar me je povabil, da bi pregledal že pripravljen latinski pre- vod, kar je bil zame izziv. Ob slovenskem prevodu je bilo treba pozorno slediti latinskemu izvirniku in ga preverjati. Predlagano latinsko besedilo je nastalo v srednjem veku, kar je seveda za podpisanega predstavljajo novi izziv: poglobiti znanje o posebnostih srednjeveške latinščine, ki se razlikuje od tiste, s katero se študentje navadno seznanjajo med študijem klasične filologije. Spominjam se, da je imel latinskih izvirnik v svojem kritičnem aparatu veliko različic, kar je pomenilo še dodatno delo pri preverjanju zlasti zemljepisnih imen. Da osvetlim nelahko delo, naj na primer navedem 52. poglavje omenjenega dela, v katerem se omenja mesto Mencij. Za to ime mesta najdemo v različnih kritičnih izda- jah več različic, kot so: Menzu, Euza, Meuchu, Mencu, Mensy. Problem je tudi v tem, da je nekatera omenjena mesta danes težko najti bodisi ker jih je sila narave za vedno pokopala in tako izbrisala s površja zemlje, bodisi ker so na njihovem mestu zrasla nova mesta z novimi imeni, bodisi ker jih je neka druga veda, to je arheologija, priklicala iz pozabe, a se o njih veliko ugiba. Danes, ko se oziram nazaj, dasiravno priznavam, da bi prevod lahko bil še boljši ob mojih spoznanjih, ki sem jih nabiral ob poučevanju v Pekingu in spoznavanju tamkaj- šnje okolice, sem lahko samo hvaležen za širokogrudnost prof. Kolarja, ker je mene, tako rekoč zelenca v teh vedah, povabil k sodelovanju. Čez kakšno leto je prišlo podobno povabilo, le da je bilo tokrat na vrsti zajetno zgodnjesrednje- veško besedilo sv. Beda Častitljivega, pravzaprav njegovo najbolj poznano delo Historia ecclesiastica gentis Anglorum, kar smo poslovenili v 'Cerkvena zgodo- vina ljudstva Anglov'. Delo je izšlo pri Mohorjevi družbi leta 2015. Tudi tukaj sem dobil v roke že napravljen prevod, ki ga je bilo treba pregledati še enkrat ob izvirnem latinskem besedilu. Prof. Kolarju je ob tej izdaji uspelo združiti predstavnike treh različnih znanstvenih panog: izvrstnega poznavalca angleške književnosti (prof. Igorja Mavra), proučevalca cerkvene zgodovine (prof. Bog- dan Kolar) in klasičnega filologa, ki pa je svoje znanje takrat že poglabljal tudi v vodah patristične filologije. Znano je, da je dr. Kolar sestavil in javnosti predstavil kar nekaj publi- kacij, ki predstavljajo zgodovino posameznih župnij ali redov na Slovenskem. Miran Sajovic: Moja srečanja S prof. dr. Bogdanom Kolarjem 23 Na primer, na ravni Salezijanske družbe imamo slovenski salezijanci kot redki zelo lepo pripravljeno zgodovino, ki je bila pozneje tudi prevedena v italijanšči- no. Te publikacije se odlikujejo po bogatem naboru zgodovinskih podatkov, po zgodovinski natančnosti, po predstavitvi raznolikih segmentov, ki so skozi čas oblikovali določeno župnijsko oziroma redovno skupnost. Tukaj bi rad omenil še izredno sposobnost prof. Kolarja, ki se zna v teh svojih publikacijah, ne nuj- no namenjenih strogemu znanstvenemu krogu, s preprostim jezikom približati bralcem. V teh svojih načrtnih publikacijah mi je zaupal in me skoraj izoblikoval kot specialista za poročila, ki so nastala ob obiskih goriških nadškofov po naših slovenskih župnijah v letih po ustanovitvi Goriške škofije, to je od leta 1751 do 1789. Tako sem pripravil prevod in deloma tudi obrazložitve za dve župniji: Šentjur pri Celju (delo je izšlo pod naslovom Župnija sv. Jurija pri Celju, Šentjur 2012) in Teharje (gradivo je tako rekoč pripravljeno za izdajo). Bolj kot breme je bila to zame priložnost, da bolje in neposredno spoznam stvarnost, ki so jo naši ne tako daljni predniki živeli v teh župnijah. Kaj bi pravzaprav bilo iz teh krajev, če se ne bi tod ustalila katoliška Cerkev? Dušni pastirji, župniki, kaplani in vi- karji so enkrat bolj zavzeto, drugič manj spremljali družine in posameznike, jih omikali in vodili k višjim ciljem. Današnji Slovenec bi se moral iskreno vprašati, kaj bi bilo brez Cerkve na Slovenskem, kakšno pokrajino bi imeli, koliko bi bili opismenjeni, s kakšno kulturo bi se ponašali pred drugimi narodi stare celine? Ali je prav, da se danes mnogi izobraženci potuhnejo in ne priznajo, da je kr- ščanski etos odločilno oblikoval naš narod in mu dal identiteto, ki jo moramo spoštovati, ohranjati in na njej graditi lastno prihodnost? Iz zgoraj omenjenega pričevanja lahko zaključimo, da je prof. Bogdan Ko- lar današnje načelo o dopolnjujočih in sodelujočih si znanstvenih panogah pri raznih raziskovalnih projektih uresničeval na vrhuncu svoje akademske kari- ere. Kar lahko ostane za zgled, ni samo širina, kateri se je zavezal slavljenec, ampak tudi spoštovanje avtonomije posameznih sodelujočih panog. Iz lastne izkušnje lahko zapišem, da je profesor Kolar puščal svobodo, kar je omejilo moje prispevke, da so bili bolj tehnične narave. V trenutkih dvomov je znal svetovati, namigniti na rešitev, a končno odločitev je vedno prepustil meni. Ni vedno lahko najti takšnega vodje raziskovalnega projekta. 4 SKLEP Kot že Sveto pismo pravi, je sedemdeset let dolga doba. Za prof. Kolarja je to predvsem rodovitna doba, kar dokazujejo njegovi znanstveni članki in knji- ge, ki jih je v teh letih pripravil in objavil. Zaželim mu, da bi tem sedemdesetim letom pridal še kakšno desetletje, da bi se svetopisemska želja (osemdeset, če smo krepki!) v polnosti uresničila in potem še več, kakor bo pač Božja volja. 24 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 POVZETEK Pričujoči zapis ni znanstvena študija. Je le bežen utrip spominov na do- živetja in koščke poti, povezane z našim letošnjim jubilantom, prof. dr. Bog- danom Kolarjem. V njih odseva jubilant ob svojem akademskem delu bodisi na polju zgodovinopisja bodisi v prevajalskih vodah. Je kratka počastitev na še kako aktivnega in delavnega zaslužnega profesorja, vpetega v svet raziskovanja. Pričujoče vrstice so torej le zapis, ki z vsakim dnem postaja – zgodovina. Spo- min. Za prihodnje rodove. Ključne besede: jubilej, spomini, Bogdan Kolar, Družba sv. Janeza Boska (salezijanci), akademska kariera, zgodovinar, prevajalec Summary MEMORIES OF PROF. DR BOGDAN KOLAR The essay before us is not a scientific study. It is a fleeting beat of memories of events and pieces of a path connected to our jubilant, Prof. Dr Bogdan Kolar. They reflect his academic work in the field of either historiography or transla- tion. This is a short homage to an immensely active and hard-working professor emeritus intertwined in the world of research. Hence, the lines written here are a record that with each day becomes – history. A memory. For future generations. Keywords: anniversary, memories, Bogdan Kolar, Society of Saint John Bosco (Salesians), academic career, historian Aleš Maver: Podoba Konstancija II. v latinski krščanski historiografiji 4. in 5. stoletja 25 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 27-9''652'':929Konstancij II. DOI:10.34291/AES2024/Maver Aleš Maver dr. znanosti, izr. prof. na Oddelku za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, e-naslov: ales.maver@um.si PODOBA KONSTANCIJA II. V LATINSKI KRŠČANSKI HISTORIOGRAFIJI 4. IN 5. STOLETJA Cesar1 Konstancij II. (živel med 317 in 361) je s svojo štiriindvajsetletno vla- davino nedvomno ena najopaznejših osebnosti pozne antike. Hkrati ni mogoče zanikati, da sta ga vsaj v splošnem dojemanju rimske zgodovine močno zasenčila njegov oče Konstantin Veliki (vladal 306–337) in pozneje Teodozij Veliki (vladal 379–395), pa celo sorodnik in neposredni naslednik Julijan Odpadnik, čeprav je slednji rimsko cesarstvo sam vodil vsega osemnajst mesecev (361–363).2 1 UVOD Takšno usodo v očeh poznejših rodov si je Konstancij deloma prislužil, ker je bilo obdobje vladavine Konstantinovih sinov v celoti razumljeno kot korak nazaj v primerjavi z očetovim.3 To še zlasti velja za kaotična zgodnja petdeseta leta 4. stoletja, ki jih je Hartwin Brandt primerjal celo s časom krize imperija na polovici 3. stoletja.4 Vendar je imela struktura literarnih virov za obdobje njegovega obvla- dovanja cesarstva na sorazmerno bledo podobo dolgoletnega vladarja še večji vpliv. Po eni strani je tukaj pogan Amijan Marcelin (ok. 330–ok. 400), ki je 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0138 (Preteklost severovzhodne Slovenije med slovenskimi zgodovinskimi de- želami in v interakciji z evropskim sosedstvom), ki ga financira Javna agencija za znanstveno in raziskovalno dejavnost Slovenije (ARIS). 2 Prim. Peter Crawford, Constantius II: Usurpers, Eunuchs and Antichrist, Barnsley 2016, zlasti str. 245–254 (dalje: Crawford, Con- stantius II). 3 Prim. Nicholas Baker-Brian in Shaun Tougher, Introduction: In the Shadows of Constantine and Julian – The Sons of Constantine, AD 337-361, v: The Sons of Constantine (ur. N. Baker-Brian in S. Tougher), Cham 2020, str. 1–20. 4 Hartwin Brandt, Geschichte der römischen Kaiserzeit: Von Diokletian und Konstantin bis zum Ende der konstantinischen Dynastie (284-363), Berlin 1998, str. 39–41 (dalje: Brandt, Geschichte der römischen Kaiserzeit). 26 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 razvidno dajal prednost Julijanu, na drugi strani je večina krščanskih piscev, ki jim je šel Konstancij na živce zaradi svoje politike v verski sferi.5 Tako je naneslo, da ljudje temu cesarju zaslug niso priznavali niti tam, kjer je nesporno pustil svoj pečat. Močno je recimo prispeval k nadaljnjemu javnemu pokristjanjenju cesarstva (še posebej v vzhodnem delu) in v veliki meri okrepil krščanski značaj prestolnice Konstantinopel.6 Enako je odločno podpiral širjenje krščanstva na nerimska območja, kar je v svojo Cerkveno zgodovino opazno vključil Rufin iz Konkordije (ok. 345–411). Vendar je isti avtor tovrstne projekte neupraviče- no prestavil v čas Konstancijevega predhodnika Konstantina, ki mu je bil bolj naklonjen.7 2 BREME DRŽAVLJANSKE VOJNE V RIMSKEM IZROČILU Skupni imenovalec večine kritičnih tonov o Konstanciju II. je sicer njegova izrazita vpletenost v številne državljanske spopade, zlasti v že omenjeni prvi po- lovici petdesetih let 4. stoletja. Amijanovo presojo, da je bil ta vladar neuspešen v bojih z zunanjimi nasprotniki, uspešen pa zgolj v državljanskih vojnah,8 bi gotovo podpisali tudi mnogi krščanski pisci. Zato se je vredno za hip ustaviti ob tradicionalnem rimskem pojmovanju državljanske vojne same. Moč se je strinjati z oceno avtorjev uvoda v zbornik o rimskih državljanskih vojnah, češ da je skoraj nemogoče preceniti težo bremena, ki so ga takšni spopadi pomenili za rimsko pamet.9 Hkrati je bistvena poteza vojaških obračunov med člani iste skupnosti izjemno težavna vnovična integracija družbe, ki je veliko zahtevnejša kot po vojnah z nasprotniki od zunaj, saj izkušnja skupnega sovražnika ljudi pogosto celo zbliža. Po medsebojnih bojih pa zlasti zmagovalci pogosto sploh nimajo interesa, da bi poražence vnovič vključili v proces sprejemanja odloči- tev, marveč na njihovi podobi sovražnika celo gradijo lastno istovetnost.10 Kristjani so svoj položaj dodatno zapletli z zatrjevanjem svojih apologetov. Ti so se v odgovor na vztrajne obtožbe poganske okolice, češ da so pripadniki 5 Prim. Crawford, Constantius II, str. XXIV-XXIX. 6 Prim. Hartwin Brandt, Das Ende der Antike: Geschichte des spätrömischen Reiches, München 20236, predvsem str. 44–46 (dalje: Brandt, Das Ende der Antike). 7 Prim. Matej Petrič, Krščanski imperij in cerkvena zgodovina: Primer Rufina iz Akvileje, v: Ars & Humanitas: revija za umetnost in humanistiko 16 (2022), št. 1, tukaj zlasti str. 86–87 (dalje: Petrič, Krščanski imperij). 8 Prim. Ammianus Marcellinus, Res gestae 21, 16, 15 (ur. W. Seyfarth), Berlin 1968–1978. »Ut autem in externis bellis hic princeps fuit saucius et adflictus, ita prospere succedentibus pugnis civilibus tumidus et intestinis ulceribus rei publicae sanie perfusus hor- renda.« (»Kakor pa je bil ta vladar v vojnah z zunanjimi sovražniki zdelan in potolčen, se je napihoval zaradi uspešno izbojevanih državljanskih spopadov in se je škropil z grozljivo sokrvico iz drobovja skupnosti.«) Podobno oceno je podal tudi Evtropij. Prim. Eutropius, Breviarium 10, 15, 2 (ur. C. Santini), Leipzig 1979. 9 Brian Breed, Cynthia Damon in Andreola Rossi, Introduction, v: Citizens of Discord: Rome and its Civil Wars (ur. B. W. Breed, C. Damon in A. Rossi), Oxford 2010, str. 4. 10 Prim. Henning Börm, Introduction, v: Civil War in Ancient Greece and Rome: Contexts of Disintegration and Reintegration (ur. H. Börm, M. Mattheis in J. Wienand), Stuttgart 2016, str. 15–16. Prim. še Aleš Maver in Darko Friš, Alta sedent civilis vulnera dextrae: Državljanska vojna v zgodovini, Maribor 2023, zlasti str. 38 ss. (dalje: Maver in Friš, Alta sedent civilis vulnera dextrae). Aleš Maver: Podoba Konstancija II. v latinski krščanski historiografiji 4. in 5. stoletja 27 vere v Kristusa krivi za tegobe sodobnosti, zatekli k širjenju prepričanja o boljši naravi sedanjosti v primerjavi s predkrščansko preteklostjo spričo višjih etičnih standardov, ki naj bi jih prineslo novo gibanje.11 Apologet Arnobij iz Sike je dal tovrstni smeri polemike enega njenih klasičnih izrazov na začetku svoje obse- žne apologije s preloma 3. in 4. stoletja, ko je samozavestno zapisal: »Cum homi- num vis tanta magisteriis eius acceperimus ac legibus, malum malo rependi non oportere, iniuriam perpeti quam inrogare esse praestantius, suum potius fundere quam alieno polluere manus et conscientiam cruore, habet a Christo beneficium iamdudum orbis ingratus, per quem feritatis mollita est rabies atque hostiles ma- nus cohibere a sanguine cognati animantis occepit.«12 A če je bila državljanska vojna neznosno breme že za poganske Rimljane, se je teža bremena zaradi tega v krščanskih časih še povečala. Dovolj velika težava je bilo že golo nadaljevanje državljanskih vojn po uve- ljavitvi krščanstva, še huje pa je bilo, da se je njihov obseg v drugi polovici 4. stoletja znatno okrepil. Kot da omenjeno ne bi bilo dovolj, so bili ravno cesarji, ki so za pokristjanjenje rimskega javnega prostora postorili največ, Konstantin, Konstancij II. in Teodozij, kar naprej vpeti v spopade med Rimljani samimi.13 A če so bili doslej navedeni dejavniki viri nelagodja za kristjane takšne vrste, da nanje niso imeli bistvenega vpliva, je bil naslednji precej domače, krščanske iz- delave. Kajti zlasti od konca 4. stoletja naprej so začeli krščanski pisci odkrivati vrednost razvlečenih in krvavih državljanskih spopadov iz časa pozne rimske republike kot dragocenega orožja v protipoganski polemiki. Lahko so namreč služili za zgled slabe narave obdobja pred Kristusom, predvsem pri Avguštinu in Oroziju. Tako je recimo Orozij (ok. 380–po 418 po Kr.) kot dokaz svoje teze o bistveno boljših krščanskih časih v barvah opisal posledice divjanja zoper po- litične nasprotnike, ki ga je izvajal rimski vojskovodja in politik Sula (138–78 pr. Kr.): »Tantumque lectissimorum uirorum uernaculorumque militum Roma hoc ciuili bello perdidit, quantum in ea superiore tempore, cum se iam aduersum Alexandrum Magnum circumspiceret, in discretis aetatibus census inuenit; pra- eterea uiros consulares uiginti et quattuor, praetorios sex, aedilicios sexaginta, 11 Prim. Aleš Maver, Državljanske vojne v »krščanskih časih« v, v: Annales, Series Historia et Sociologia 30 (2020), št. 3, tukaj zlasti str. 439–442 (dalje: Maver, Državljanske vojne). 12 Arnobius, Adversus nationes 1, 6, 2 (ur. C. Marchesi), Torino 1934. »Ker smo se kot tolikšna množica ljudi iz njegovih naukov in zakonov poučili, da zla ne smemo poplačevati z zlom, da je krivico bolje pretrpeti, kot jo povzročiti, da je bolje preliti svojo kri, kot si roke in vest umazati s tujo, ima nehvaležni svet že dolgo korist od Kristusa, saj se je zaradi njega ublažilo divje besnenje in je začel odvračati sovražne roke od krvi sorodnega bitja.« 13 Prim. Matthias Haake, »Trophäen, die nicht vom äusseren Feinde gewonnen wurden, Triumphe, die der Ruhm mit Blut befleckt davon trug.« Der Sieg im imperialen Bürgerkrieg im 'langen dritten Jahrhundert' als ambivalentes Ereignis, v: Civil War in Anci- ent Greece and Rome: Contexts of Disintegration and Reintegration (ur. H. Börm, M. Mattheis in J. Wienand), Stuttgart 2016, str. 237–301. 28 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 senatores fere ducentos, absque innumeris totius Italiae populis, qui passim sine consideratione deleti sunt.«14 Toda če tovrstni boji v sedanjosti niso kar izginili, se je nujno zastavilo vprašanje resničnosti zamisli o tem, da je v krščanskih časih vse boljše. Vladavi- na Konstancija II. v navedenem kontekstu vsekakor ni mogla obveljati za zgle- dno, celo če sicer ne bi obstajali dvomi o vladarjevi pravovernosti, ki so kajpak močno vplivali na presojanje njegovih ukrepov. 3 ŠTIRJE PRIKAZI Portrete Konstantinovega srednjega sina v latinskem krščanskem zgodo- vinopisju 4. in 5. stoletja so oblikovala doslej navedena izhodišča. Izmed štirih prikazov, ki jih obravnavam, ima sleherni svoje posebnosti. V Hieronimovi Kroniki je odločilen že zadržan piščev odnos do Konstan- tinove dinastije v celoti. Konstancij se torej nikakor ni mogel odrezati posebej dobro.15 Tudi Hieronimov in Avguštinov znanec, duhovnik iz Brakare (današnje Brage) Orozij, je prevzel večinoma negativno podobo iste dinastije.16 Vendar je zanj Konstancij II. v veliko večji meri zgled slabega vladarja. Pripisal mu je vlo- go uničevalca enotnosti krščanske Cerkve, zaradi katere naj bi bil v času svojega krmarjenja imperija kaznovan z »večno« državljansko vojno. Nekoliko starejšega Sulpicija Severa (ok. 363–ok. 425 po Kr.) je v skladu z naravo njegovega pisanja v njegovi Sveti zgodovini v prvi vrsti seveda zanimal cerkvenozgodovinski razvoj.17 Konstancij je bil zato tudi zanj predvsem ključen pospeševalec uveljavitve nepravoverne oblike krščanstva, čeprav naj bi po Sul- piciju vsaj začetna spodbuda za njegove ukrepe prihajala od arijanskih škofov. Rufin je bil do najbolj trdoživega Konstantinovega sina še veliko prizaneslji- vejši. To je tesno povezano z veliko večjo naklonjenostjo cerkvenega zgodovi- narja iz Konkordije cesarjevemu očetu Konstantinu, ki ga je cenil veliko bolj kot Hieronim in Orozij.18 Zato niti njegovega (problematičnega) potomca ni hotel prikazati zgolj kot negativca. Vendar že zaradi temeljne usmeritve svojega dodatka k Evzebijevi Cerkveni zgodovini z Atanazijem (ok. 295–373 po Kr.) kot 14 Orosius, Historiae adversus paganos 5, 22, 3-4 (ur. A. Lippold), Milano 2001. »Katero besnenje tujih ljudstev, katero divjanje barba- rov je moč primerjati s tistim ob zmagi nad sodržavljani? Kaj pogubnejšega, bolj črnega in bolj grenkega je videl Rim, nekdanji galski in nedavni gotski vdor ali divjanje Marija in Sule in drugih preslavnih mož na njuni strani, ki so divjali kakor oči zoper svoje ude?« […] Ko je Marij še živel, je Sula zasedel sam Kapitol, ki je bil pred Galci varen. In ker je Marij zbežal, čeprav se je nameraval vrniti bolj divji in krvoločnejši, je Sula na Kapitolu celo z nujnim sklepom senata mnoge spravil ob življenje in premoženje.« 15 Prim. Aleš Maver, Religiosi et profani principes: Rimski cesarji od Avgusta do Teodozija v latinskem krščanskem zgodovinopisju 4. in 5. stoletja, Maribor 2009, zlasti str. 151–153. 16 Prim. David Rohrbacher, The Historians of Late Antiquity, London in New York 2002, zlasti str. 136. 17 Prim. Giorgio Zecchini, Latin Historiography: Jerome, Orosius and Western Chronicles, v: Greek and Roman Historiography in Late Antiquity: Fourth to Sixth Centuries (ur. G. Marasco), Leiden in Boston 2003, tukaj predvsem str. 335–338 (dalje: Zecchini, Latin Historiography). 18 Prim. Maver, Religiosi et profani principes, predvsem str. 153–156. Aleš Maver: Podoba Konstancija II. v latinski krščanski historiografiji 4. in 5. stoletja 29 osrednjim likom prve knjige Konstancija ni mogel upodobiti drugače kot žrtve slabih vplivov. Celo bolj kot za Sulpicija Severa je bil zanj nekakšna marioneta vodilnih arijancev. 4 MED SLABIM VLADARJEM IN MARIONETO Če se sedaj posvetim nekaterim podrobnostim, je iz Hieronimove Kronike jasno, da na Konstancijev portret najbolj vpliva piščevo prepričanje o odločilni vlogi kvarnega vpliva predsmrtnega zdrsa Konstantina Velikega v krivoversko obliko krščanstva: »Constantinus extremo uitae suae tempore ab Eusebio Nico- medensi episcopo baptizatus in Arrianum dogma declinat. A quo usque in prae- sens tempus ecclesiarum rapinae et totius orbis est secuta dicordia.«19 Ker je avtor iz Stridona svoj kronološki pregled zgodovine pripravil zgolj dve leti po nečastni smrti arijancem naklonjenega vzhodnega cesarja Valenta (vladal 364 do 378), se mu arijanstvo kajpak še zmeraj zdi živa in nevarna sila.20 Možakarja, ki mu je vsaj po njegovem mnenju pomagal do veljave, in njegove naslednike obravnava primerno strogo. Zato je Konstancij II. izrecno prikazan kot morilec sorodnikov, četudi je med umorjenimi naveden le Dalmacij, pred- videni socesar Konstantinovih sinov, ostale žrtve pokola po smrti dolgoletnega vladarja pa ne.21 V Hieronimovi optiki je morda še pomembneje, da Konstancij zelo hitro krene po očetovi poti podpiranja arijanstva in preganjanja vseh, ki v cerkvenih zadevah razmišljajo drugače kot on: »Ex hoc loco impietas Arriana Constantii regis fulta praesidio exiliis carceribus et uariis adflictionum modis pri- mum Athanasium, deinde omnes non suae partis episcopos persecuta est.«22 Kar zadeva vojaško sfero, Hieronimova podoba spominja na tisto Amijana Marcelina. Med cesarjevimi devetimi pohodi proti Perzijcem23 osvetli tistega, ki se je končal s porazom, čeprav se je to po Hieronimovo zgodilo zaradi neu- mnosti rimske vojske, potem ko naj bi imela zmago že v žepu.24 Po drugi strani je omenjen poraz uzurpatorja Magnencija (umrl 353 po Kr.) proti Konstanciju 19 Hieronymus, Chronicon libri, ad a. 337 (ur. R. Helm), Berlin 19562. »Konstantin je, potem ko ga je čisto ob koncu življenja krstil nikomedijski škof Evzebij, zašel v arijanski nauk. Od takrat sta do sedanjega dne sledila ropanje cerkva in nesloga po vsem svetu.« 20 Maver, Religiosi et profani principes, str. 151. 21 Hieronymus, Chronicon libri, ad a. 338. »Dalmatius Caesar, quem patruus Constantinus consortem regni filiis dereliquerat, factione Constantii patruelis et tumultu militari interimitur.« (»Cezar Dalmacij, ki ga je stric Konstantin sinovom zapustil kot tovariša v vladanju, je bil ubit zaradi spletk bratranca Konstancija in vojaškega upora.«) 22 Prav tam, ad a. 339. »Od tega trenutka je arijanska brezbožnost, oprta na zaščito kralja Konstancija, z izgoni, zapori in različnimi oblikami mučenja preganjala najprej Atanazija, nato pa vse škofe, ki niso pripadali njeni stranki.« 23 Prim. o tem Pedro Barceló, Constantius II. und seine Zeit: Die Anfänge des Staatskirchentums, Stuttgart 2004, str. 84 ss. (dalje: Barceló, Constantius II.), in Alexander Demandt, Die Spätantike: Römische Geschichte von Diocletian bis Justinian 284 bis 565 n. Chr., München 2007, tukaj zlasti str. 110–111 (dalje: Demandt, Die Spätantike). 24 Hieronymus, Chronicon libri, ad a. 348. »Bellum Persicum nocturnum apud Singaram, in quo haut dubiam uictoriam militum stoliditate perdidimus. Neque uero ullum Constantio ex VIIII grauissimis proeliis contra Persas bellum fuit .« (»Nočni spo- pad s Perzijci pri Singari, v kateri smo nesporno zmago izgubili zaradi neumnosti vojakov. Nobeden izmed devetih zelo hudih spopadov proti Perzijcem pa za Konstancija ni bil zahtevnejši.«) 30 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 pri Mursi leta 351 po Kr., a njegov sijaj zatemni dejstvo, da so si na bojnem polju nasproti na obeh straneh stali Rimljani: »Magnentius Mursae uictus, in quo pro- elio Romnae uires conciderunt.«25 Vendar se Hieronim odreče omembi uničujočih izgub obeh vojska, kar bo pozneje jedrna vsebina Orozijevega prikaza. V primerjavi z dolgo vrsto neuspehov je skoraj edina nesporno pozitiv- na pridobitev dolgotrajne Konstancijeve vladavine v Hieronimovih očeh pre- nos relikvij apostola Andreja in evangelista Luka (že pred tem pa Pavlovega spremljevalca Timoteja) v Konstantinopel, kar poudari krščanski značaj nove prestolnice.26 Kot sem že omenil, Sulpicija Severa politična in vojaška zgodovina skoraj ne zanimata. Precej več prostora pa nameni opisovanju razvoja v cerkveni sferi. V tem kontekstu je osrednji pomen Konstantinovega srednjega sina v tem, da je bil neutruden pokrovitelj grdobij arijanskih škofov. Sulpicij gleda na izvor takšnega ravnanja, ki ga ima seveda za nezdravo za življenje Cerkve, podobno kot nekoliko pozneje Rufin. Vendar je med štirimi obravnavanimi latinsko pi- šočimi zgodovinarji edini, ki ga izrecno poveže z osebo škofa Valenta iz Murse in z bitko pri njegovem škofovskem mestu v današnji Slavoniji:27 »Ita palatium occupaverant, ut nihil sine eorum nutu ageret imperator:obnoxius quidem omnibus, sed praecipue Valenti deditus. Nam eo tempore quo apud Mursam contra Magnentium armis certatum, Con- stantius descendere in conspectum pugnae non ausus, in basilica Martyrum extra oppidum sita, Valente tum eius loci episcopo in solatium assumpto, diversatus est. […] Valens, ut reverentiam sui adderet, angelum sibi fuisse nuntium respondit. Facilis ad credendum imperator palam postea dicere est solitus, se Valentis meritis, non virtute exercitus vicisse.«28 25 Prav tam, ad a. 351. 26 Prav tam, ad a. 357. »Constantio Romam ingresso ossa Andreae apostoli et Lucae euangelistae a Constantinopolitanis miro fauore suscepta.« (»Potem ko je Konstancij vstopil v Rim, so prebivalci Konstantinopla z izredno naklonjenostjo sprejeli kosti apostola Andreja in evangelista Luka.«) 27 O bitki pri Mursi prim. John Drinkwater, The Battle of Mursa 351: Causes, Course and Consequences, Journal of Late Antiquity 15 (2022), št. 1, str. 28–68. Gl. še Bruno Bleckmann, Die Schlacht von Mursa und die zeitgenössische Deutung eines spätantiken Bürgerkrieges, v: Gedeutete Realität: Krisen, Wirklichkeiten, Interpretationen (3.-6. Jh. n. Chr.) (ur. H. Brandt), Stuttgart 1999, str. 47–101, in Alenka Cedilnik, Filostorgijev prikaz bitke pri Mursi, Keria 16 (2014), št. 1, str. 67–82. 28 Sulpicius Severus, Chronicorum libri 2, 38 (ur. K. Halm in G. Valayer), Pariz 1999. »[Arijanci, op. A. M.] so tako zasedli palačo, da ni cesar ničesar storil brez njihovega migljaja. Vsem je bil pokoren, posebej vdan pa je bil Valentu. Kajti takrat, ko je pri Mursi prišlo do vojaškega spopada z Magnencijem, se Konstancij ni upal spustiti dol, da bi videl bitko, marveč se je zadrževal v baziliki mučencev zunaj mesta, pri čemer je za tolažbo vzel k sebi Valenta, ki je bil tedaj škof tega kraja. […] Valent je, da bi povečal svojo verodostoj- nost, odgovoril, da mu je sporočilo prinesel angel. Ker je bil cesar lahkoveren, je imel pozneje navado javno govoriti, da je zmagal zaradi Valentovih zaslug, ne zaradi poguma vojske.« Aleš Maver: Podoba Konstancija II. v latinski krščanski historiografiji 4. in 5. stoletja 31 Sulpicij pove, da naj bi se arijanski škof med spopadom zatekel k zvijači, s katero naj bi prestrašenega cesarja za vselej priklenil nase. Slednji se bitke ni osebno udeležil, temveč je čas med njo prebil pri molitvi v kapeli (ki jo Sulpicij sicer razglaša kar za baziliko).29 S tem opisom je pisec morda, spet podobno kot Rufin, skušal Konstancija deloma razbremeniti odgovornosti. Toda iz na- daljevanja je razvidno, da je bila ravno cesarjeva podpora edina dejanska moč arijancev, saj sami od sebe ne bi mogli nikoli vzpostaviti nadzora nad Cerkvijo.30 Tako pa postane Konstancijeva krivda znova izrazita. Slab vtis o cesarju še krepi Sulpicijevo vztrajno izmikanje omembi njegovega imena. Temeljne poteze Rufinove predstavitve Konstancija II. so enake kot pri Sulpiciju Severu.31 Kakor sem že nakazal, korenini razlika v pozitivnem raz- merju cerkvenega zgodovinarja do njegovega očeta. Zaradi tega niti jabolko ne sme pasti svetlobna leta daleč od drevesa. Po Rufinovo torej Konstancij ostane natura et animo regio,32 kar je oznaka, ki mu je drugi obravnavani pisci niso privoščili. Vendar je po drugi strani osrednji protagonist prve knjige dodatka k Evzebijevi Cerkveni zgodovini vladarjev odločni nasprotnik Atanazij, to pa zahteva od Rufina vsaj zadržan odnos do njega.33 Zgodovinar iz Konkordije se zateče k razlagi, po kateri je posegel že Sulpicij Sever. Konstancijevi kraljevski naravi naj bi škodovalo, da se je hitro znašel pod kvarnim vplivom sprevrženih svetovalcev iz vrst (arijanskih) duhovnikov in evnuhov.34 Slednji naj bi v za- dnjem obdobju Konstantinovega življenja vrgli senco že na vlado slednjega ali vsaj na urejanje njegovega nasledstva.35 Cena za sicer veščo akrobacijo, s katero je Rufin skušal rešiti ugled Kon- stancija II. in predvsem njegovega očeta, je visoka. Vladar, ki je, če pomislimo na Amijanov opis njegovega obiska Rima, toliko dal na svoje dostojanstvo in na privzdignjenost nad druge,36 se v Cerkveni zgodovini spremeni v igračo svoje okolice. Omenjeno se skoraj groteskno izrazi v znani epizodi z Atanazi- jem, ko Konstancij najprej navdušeno sprejme kompromisni predlog škofa iz 29 Prim. Demandt, Die Spätantike, str. 107–108, in Cedilnik, Filostorgijev prikaz, zlasti str. 68–70. 30 Sulpicius Severus, Chronicorum libri 2, 39. »Ab hoc initio illecti principis extulere animos Ariani, potestate regis usuri, ubi auctoritate sua parum valuissent.« (»Ker so tako začeli zapeljevati vladarja, so se arijanci opogumili, da bodo uporabili kraljevo moč tam, kjer so s svojim ugledom veljali le malo.«) 31 Prim. Maver, Religiosi et profani principes, zlasti str. 161–169. 32 Prim. Rufinus, Historia ecclesiastica 1, 16 (ur. M. Simonetti), Rim/Roma 2000. 33 Prim. Petrič, Krščanski imperij, str. 84–85. 34 Rufinus, Historia ecclesiastica 1, 16. »Nam Constantius natura et animo regio, dum primis illis regni sui fautoribus satis indulget, per eunuchos arte in perfidiam decipitur a perversis sacerdotibus.« (»Kajti Konstancija, ki je bil po naravi in duhu kraljevski, so spre- vrženi duhovniki po evnuhih umetelno zavedli v krivoprisežnost, medtem ko je preveč popuščal tem prvim podpornikom svoje vladavine.«) Prim. oceno Konstancijeve verske politike pri Rajko Bratož, Christianisierung des Nordadria- und Westbalkanraumes im 4. Jahrhundert, v: Westillyricum und Nordostitalien in der spätrömischen Zeit (ur. R. Bratož), Ljubljana 1996, tukaj str. 320 ss. 35 Prim. Concetta Molè Ventura, Teologia politica e successione dinastica nella Historia Ecclesiastica di Rufino d‘Aquileia, Studi tar- doantichi 6 (1989), tukaj str. 212 ss. 36 Prim. Richard Klein, Der Rombesuch des Kaisers Konstantius II. im Jahre 357, Athenaueum 57 (1979), str. 98–115. 32 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Aleksandrije o cerkvah v Antiohiji in Aleksandriji, vendar ga pozneje ne more uveljaviti zaradi nasprotovanja arijanskih svetovalcev (kar je bila očitno okoli- ščina, s katero je njegov nasprotnik računal).37 Dodati je treba še, da je Rufin edini med v pričujoči prikaz vključenimi pisci, ki, znova zaradi izrazite Atanazijeve vloge, izriše sorazmerno močno na- sprotje med bratoma Konstancijem in Konstantom (pri drugih oba delujeta bolj kot del iste brezoblične gmote Konstantinove dinastije, predvsem pri Hiero- nimu in Oroziju).38 Kar zadeva mlajšega Konstanta (vladal med letoma 337 in 350), se sicer zadovolji s precej mlačno pripombo, da je vladal satis industrie, vendar pozneje poudari njegovo uspešno podporo škofu iz Aleksandrije: »Quique causa eius, quam fama compererat, diligentius cognita scribit ad fratrem pro certo se comperisse, quod sacerdos dei summi Athanasius iniuste fugas et exilia pateretur. Hunc itaque recte faceret si absque ulla molestia loco suo restitueret; si id nollet, sibi curae futurum, ut ipse id impleret regni eius intima penetrans et poenas dignissimas de auctoribus sceleris sumens. Quibus scriptis pertrerritus Constantius, quod posse facere ea, quae mini- tabatur, conscius erat fratrem, simulate benignitate ultro venire ad se Atha- nasius iubet et levi increpatione perstrictum ad ecclesiam suam permittit ire securum.«39 Značilno je, da se zgodovinar iz Konkordije skoraj nič ne zgrozi ob mo- žnosti, da bi med krščanskima cesarjema izbruhnila državljanska vojna. Kon- stancija tudi ne pohvali, da je raje popustil, kot da bi takšno vojno tvegal.40 Orozijev portret Konstancija II. je najbolj mračen. Daleč najizraziteje je izpostavljena povezava med uničevanjem Cerkve, ki naj bi ga izvajal ta cesar, in tako rekoč neprekinjeno državljansko vojno kot bistveno komponento njegove- ga vladanja, kajti: »Ita ille qui discissa pace et unitate fidei catholicae Christianos aduersum Christianos armans ciuili, ut ita dicam, bello Ecclesiae membra dila- cerauerat, totum inquieti tempus imperii molestissimumque spatium uitae suae 37 Rufinus, Historia ecclesiastica 1, 20. O Konstanciju je na koncu rečeno, da je občudoval Atanazijevo preudarnost. 38 Prim. Maver, Religiosi et profani principes, predvsem str. 162, in Françoise Thelamon, Apôtres et prophètes de notre temps: Les evêques et les moines presentés comme apôtres et prophètes contemporains dans l‘Histoire Ecclésiastique de Rufin, v: Storia ed esegesi in Rufino di Concordia, Antichità Altoadriatiche 39 (1992), tukaj str. 185–187. 39 Rufinus, Historia ecclesiastica 1, 20. »Ko se je skrbno poučil o njegovi zadevi, za katero je bil izvedel iz govoric, je bratu pisal, da je zagotovo spoznal, da Atanazij, duhovnik najvišjega Boga, po krivici trpi beg in izgnanstvo. Da bi torej brat prav storil, če bi ga brez kakršnega koli nadlegovanja postavil nazaj na njegovo mesto. Če tega ne bi hotel storiti, bo sam poskrbel, da zadevo izpolni, saj bo vdrl v najbolj notranje dele njegovega ozemlja in poskrbel za nadvse zasluženo kaznovanje krivcev za ta zločin. Konstancij se je pisma prestrašil, ker se je zavedal, da brat lahko stori to, s čimer je grozil. Zatorej je s hlinjeno prijaznostjo ukazal, naj Atanazij znova pride k njemu, nakar ga je zgolj blago pokaral in mu dovolil varno oditi v njegovo cerkev.« 40 Prim. Maver in Friš, Alta sedent civilis vulnera dextrae, zlasti str. 74–75. Aleš Maver: Podoba Konstancija II. v latinski krščanski historiografiji 4. in 5. stoletja 33 bellis ciuilibus etiam per propinquos et consanguineos excitatis exercuit exegit expendit.«41 Tudi uničujoče posledice bitke pri Mursi so predstavljene podrobneje kot pri predhodnikih: »Sequitur bellum illud horribile inter Constantium Magnenti- umque apud Mursam urbem gestum, in quo multa Romanorum uirium profliga- tio etiam in posterum nocuit.«42  Kot že rečeno, takšna negativna podoba deloma korenini v precejšnji Orozijevi indiferentnosti do Konstancijevega očeta, kar Orozija loči od Rufi- na, povezuje pa s Hieronimom.43 Vsekakor razume Konstantinovo družino kot nesimpatično celoto, tako da nekaj Konstancijevih neuspehov preprosto pre- nese na njegovega mlajšega brata Konstanta, ki jo v Rufinovem prikazu odnese precej bolje. Orozij pa mu pripiše neuspehe na perzijski fronti, s katero ni imel najmlajši Konstantinov sin v resnici nobenega opravka: »Constans aduersus Persas et Saporem, qui Mesopotamiam uastauerat, nouem proeliis parum prospe- re decertauit.«44 Konstantov padec hkrati naslika v temnih barvah, ko od Evtropija pre- vzame le domneve o njegovem ozadju,45 ne pa tudi v bistvu pozitivnih oznak poganskega predhodnika.46 Duhovnik iz Brakare (na današnjem Portugalskem) se je sicer moral za- vedati, da vladarska biografija Konstancija II. vsaj na površju ni zelo drugačna od tiste njegovega junaka, Teodozija Velikega.47 Oba sta bila močno vpletena v državljanske vojne, Konstancij (vsaj) proti Konstantinu II., Magnenciju in Julijanu,48 Teodozij pa (vsaj) proti Magnusu Maksimu in Evgeniju oziroma Ar- bogastu. Po eni strani se mora zato Orozij braniti proti upravičenemu vtisu po- ganskih (in navsezadnje mnogih krščanskih) bralcev, da so Konstancijeve vla- darske tegobe argument zoper boljšo naravo krščanskih časov. Zato ob zgledu poznejšega cesarja Valenta, ki je bil po Orozijevo prav kakor Konstancij kristjan na nepravi način, pojasni, da Bog njune Cerkve kajpak ne šteje za svojo, zaradi česar jima tudi ni izkazal svoje naklonjenosti: »Unus Deus unam fidem tradi- dit, unam ecclesiam toto orbe diffudit: hanc aspicit, hanc diligit, hanc defendit; 41 Orosius, Historiae adversus paganos 7, 29, 18. »Tako je Konstancij, ki je razbijal mir in edinost katoliške vere in z državljansko vojno, da se tako izrazim, mesaril ude Cerkve, ko je kristjane oboroževal zoper kristjane, ves čas svojega nemirnega vladanja in vse najbolj mučno obdobje svojega življenja prebil, preživel in trpel v državljanskih vojnah, ki so jih sprožali celo njegovi bližnji in sorodniki.« 42 Prav tam, 7, 29, 12. »Sledila je tista strašna vojna med Konstancijem in Magnencijem, ki se je odvijala pri mestu Mursi. Velike izgube rimskih sil v njej so nam škodovale tudi pozneje.« 43 Prim. Adolf Lippold, Commento, v: Orosio, Le storie contro i pagani I, Milano 2001, tukaj str. 500 s. 44 Orosius, Historiae adversus paganos 7, 29, 6. »Konstant se je v devetih bitkah le malo uspešno bojeval proti Perzijcem in Šaporju, ki je bil opustošil Mezopotamijo.« Prim. o morebitnih ozadjih Orozijeve pomote Barceló, Constantius II., str. 85 ss. 45 Prim. Brandt, Das Ende der Antike, str. 41. 46 Prim. Demandt, Die Spätantike, str. 106. 47 Prim. Maver, Državljanske vojne, str. 437. 48 Prim. Brandt, Geschichte der römischen Kaiserzeit, str. 39–40. 34 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 quolibet se quisquis nomine tegat, si huic non sociatur, alienus, si hanc inpugnat, inimicus est.«49 A ker je bil tudi pravoverni cesar Teodozij (spet enako kot Konstancij) uspešen pretežno v državljanskih spopadih, je moral Orozij naposled izumiti predstavo o nekrvavi državljanski vojni, ta pa mu je pri poznejših rodovih na- kopala veliko posmeha.50 Po njej je moral poseči tudi zato, da bi se zoperstavil nelaskavim primerjavam Teodozija s Konstantinovim tretjim sinom. VIRI IN LITERATURA Literatura Ammianus Marcellinus, Römische Geschichte I-IV (ur. Wolfgang Seyfarth), Akademie Verlag, Berlin 1968–1978. Arnobius, Adversus nationes (ur. Concetto Marchesi), Io. Bapt. Paraviae et Sociorum, Torino 1934. Baker-Brian, Nicholas, in Shaun Tougher, Introduction. In the Shadows of Constantine and Julian – The Sons of Constantine, AD 337-361, v: The Sons of Constantine (ur. N. Baker-Brian in S. Tougher), Springer, Cham 2020, str. 1–19. Barceló, Pedro, Constantius II. und seine Zeit. Die Anfänge des Staatskirchentums, Klett- -Cotta, Stuttgart 2004. Bleckmann, Bruno, Die Schlacht von Mursa und die zeitgenössische Deutung eines spätantiken Bürgerkrieges, v: Gedeutete Realität. Krisen, Wirklichkeiten, Interpretatio- nen (3.-6. Jh. n. Chr.) (ur. H. Brandt), Franz Steiner, Stuttgart 1999, str. 47–101. Börm, Henning, Introduction, v: Civil War in Ancient Greece and Rome. Contexts of Di- sintegration and Reintegration (ur. H. Börm, M. Mattheis in J. Wienand), Franz Stei- ner, Stuttgart 2016, str. 15–28. Brandt, Hartwin, Das Ende der Antike. Geschichte des spätrömischen Reiches, C. H. Beck, München 2023.6 Breed, Brian, Damon, Cynthia, in Andreola Rossi, Introduction, v: Citizens of Discord: Rome and its Civil Wars (ur. B. W. Breed, C. Damon in A. Rossi), Oxford University Press, Oxford 2010, str. 3–23. Brandt, Hartwin, Geschichte der römischen Kaiserzeit von Diokletian und Konstantin bis zum Ende der konstantinischen Dynastie (284-363), Akademie Verlag, Berlin 1998. Bratož, Rajko, Christianisierung des Nordadria- und Westbalkanraumes im 4. Jahrhun- dert, v: Westillyricum und Nordostitalien in der spätrömischen Zeit (ur. R. Bratož), Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 1996, str. 299–362. Cedilnik, Alenka, Filostorgijev prikaz bitke pri Mursi, Keria 16 (2014), št. 1, str. 67–82. https://doi.org/10.4312/keria.16.1.67-82 Crawford, Peter, Constantius II. Usurpers, Eunuchs and Antichrist, Pen & Sword Books, Barnsley 2016. Demandt, Alexander, Die Spätantike. Römische Geschichte von Diocletian bis Justinian 284-565 n. Chr., C. H. Beck, München 2007.2 49 Orosius, Historiae adversus paganos 7, 33, 17. »En Bog je izročil eno vero, po vsem svetu razširil eno Cerkev. Nad njo bdi, njo ljubi, njo brani. Naj se človek skriva pod katerim koli imenom, ji je tuj, če se ji ne pridruži, in je njen sovražnik, če se proti njej bori.« 50 Prim. Zecchini, Latin Historiography, str. 328–329. Aleš Maver: Podoba Konstancija II. v latinski krščanski historiografiji 4. in 5. stoletja 35 Drinkwater, John, The Battle of Mursa 351. Causes, Course and Consequences, Journal of Late Antiquity 15 (2022), št. 1, str. 28–68. Haake, Matthias, »Trophäen, die nicht vom äusseren Feinde gewonnen wurden, Tri- umphe, die der Ruhm mit Blut befleckt davon trug.« Der Sieg im imperialen Bür- gerkrieg im 'langen dritten Jahrhundert' als ambivalentes Ereignis, v: Civil War in Ancient Greece and Rome. Contexts of Disintegration and Reintegration (ur. H. Börm, M. Mattheis in J. Wienand), Franz Steiner, Stuttgart 2016, str. 237–301. Hieronymus, Eusebiuss Werke. Siebenter Band. Die Chronik des Hieronymus. Hieronymi Chronicon (ur. Rudolf Helm), Akademie-Verlag, Berlin 1956.2 Klein, Richard, Der Rombesuch des Kaisers Konstantius II. im Jahre 357, Athenaueum 57 (1979), str. 98–115. Lippold, Adolf, Commento, v: Orosius, Le storie contro i pagani I (ur. A. Lippold), Fon- dazione Lorenzo Valla, Milano 2001, str. 405–535. Maver, Aleš, Državljanske vojne v »krščanskih časih«, Annales. Series historia et sociolo- gia 30 (2020), št. 3, str. 435–446. Maver, Aleš, Religiosi et profani principes. Rimski cesarji od Avgusta do Teodozija v la- tinskem krščanskem zgodovinopisju 4. in 5. stoletja, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, Maribor 2009. Maver, Aleš, in Darko Friš, Alta sedent civilis vulnera dextrae. Državljanska vojna v zgo- dovini, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, Maribor 2023. Molè Ventura, Concetta, Teologia politica e successione dinastica nella Historia Ecclesi- astica di Rufino d‘Aquileia, Studi tardoantichi 6 (1989), str. 201–243. Orosius, Le storie contro i pagani I-II (ur. Adolf Lippold), Fondazione Lorenzo Valla, Milano 2001. Petrič, Matej, Krščanski imperij in cerkvena zgodovina. Primer Rufina iz Akvileje, Ars & Humanitas: revija za umetnost in humanistiko 16 (2022), št. 1, str. 77–95. Rohrbacher, David, The Historians of Late Antiquity, Routledge, London in New York 2002. Rufinus, Scritti vari (ur. Manlio Simonetti), Città nuova, Rim / Roma 2000. Sulpicius Severus, Chroniques (ur. Karl Halm in Georges Valayer), Cerf, Pariz / Paris 1999. Thelamon, Françoise, Apôtres et prophètes de notre temps. Les evêques et les moines pre- sentés comme apôtres et prophètes contemporains dans l‘Histoire Ecclésiastique de Rufin, v: Storia ed esegesi in Rufino di Concordia, Antichità Altoadriatiche 39 (1992), str. 171–198. Zecchini, Giuseppe, Latin Historiography. Jerome, Orosius and the Western Chronicles, v: Greek and Roman Historiography in Late Antiquity. Fourth to Sixth Century (ur. G. Marasco), Brill, Leiden in Boston, str. 319–345. POVZETEK Cesar Konstancij II. je s svojo štiriindvajsetletno vladavino nedvomno ena najopaznejših osebnosti pozne antike. Hkrati ni mogoče zanikati, da sta ga vsaj v splošnem dojemanju rimske zgodovine močno zasenčila njegov oče Konstan- tin Veliki in pozneje Teodozij Veliki, pa celo sorodnik in neposredni naslednik Julijan Odpadnik. 36 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 V Hieronimovi Kroniki je odločilen že zadržan piščev odnos do Konstan- tinove dinastije v celoti. Konstancij se torej nikakor ni mogel odrezati posebej dobro. Tudi Hieronimov in Avguštinov znanec, duhovnik iz Hispanije Orozij, je prevzel večinoma negativno podobo iste dinastije. Vendar je zanj Konstancij II. v veliko večji meri zgled slabega vladarja. Pripisal mu je vlogo uničevalca enotnosti krščanske Cerkve, zaradi katere naj bi bil v času svojega krmarjenja imperija kaznovan z »večno« državljansko vojno. Tudi za nekoliko starejšega Sulpicija Severa je bil Konstancij predvsem ključen pospeševalec uveljavitve nepravoverne oblike krščanstva, čeprav naj bi po njegovem mnenju vsaj začetna spodbuda za njegove ukrepe prihajala od ari- janskih škofov. Rufin je bil do najbolj trdoživega Konstantinovega sina še veliko prizanesljivejši. To je tesno povezano z veliko večjo naklonjenostjo cerkvenega zgodovinarja iz Konkordije cesarjevemu očetu Konstantinu. Vendar že zaradi temeljne usmeritve svojega dodatka k Evzebijevi Cerkveni zgodovini z Atanazi- jem kot osrednjim likom prve knjige Konstancija ni mogel upodobiti drugače kot žrtve slabih vplivov. Ključne besede: Konstancij II., krščansko latinsko zgodovinopisje pozne antike, Orozij, bitka pri Mursi, Konstantinova dinastija Summary THE IMAGE OF CONSTANTIUS II IN THE LATIN CHRISTIAN HISTORIOGRAPHY OF THE 4TH AND 5TH CENTURIES Emperor Constantius II’s twenty-four-year long reign is undoubtedly one of the most remarkable of Late Antiquity. At the same time, it cannot be denied that, at least in the general perception of Roman history, Constantius has been greatly overshadowed by his father, Constantine the Great, and later by Theo- dosius the Great, and even by his relative and immediate successor, Julian the Apostate. In Jerome’s Chronicle, the already reserved attitude of the native of Strido- nae towards the whole of Constantine’s dynasty is decisive. Constantius could not have done particularly well. Jerome’s and Augustine’s acquaintance, the His- panic priest Orosius, also took on a largely negative image of the same dynasty. However, for him Constantius II was much more of an example of a bad ruler. He attributed to him the role of destroyer of the unity of the Christian Church, for which he was to be punished with a »perpetual« civil war during his leader- ship of the empire. Even for the slightly older Sulpicius Severus, Constantius was above all a key promoter of the establishment of an unorthodox form of Christianity, Aleš Maver: Podoba Konstancija II. v latinski krščanski historiografiji 4. in 5. stoletja 37 although he believed that at least the initial impetus for his actions came from the Arian bishops. Rufinus was much more lenient towards the most tenacious of Constantine’s sons. This is closely related to the much greater affection of the church historian of Concordia for the emperor’s father Constantine. However, the very basic nature of his supplement to Eusebius’ Ecclesiastical History, with Athanasius as the central character of the first book, made it impossible for him to portray Constantius as anything other than a victim of bad influences. Keywords: Constantius II, Christian Latin historiography of the late antiquity, Orosius, battle of Mursa, Constantinian dynasty 38 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Ivan Grohar: Srce Jezusovo, 1900. Vir: Nadškofijski ordinariat, Ljubljana. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 39 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 7.04(497.4) DOI:10.34291/AES2024/Lavric Ana Lavrič dr., znanstvena svetnica v pokoju Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, e-naslov: lavric@zrc-sazu.si SV. MARJETA MARIJA ALACOQUE V UMETNOSTI NA SLOVENSKEM 1 PODOBE SRCA JEZUSOVEGA PO VIDENJIH SV. MARJETE MARIJE ALACOQUE1 Leta 1859 je sv. Janez Bosko (1815–1888) v Torinu ustanovil katoliško re- dovno družbo za vzgojo mladine in jo imenoval po svojem vzorniku sv. Fran- čišku Saleškem (1567–1622). Frančiškova gorečnost za duše ga je tako prevzela, da je vzel za svojega »njegov« moto »Da mihi animas, caetera tolle«,2 škofova ljubeznivost in blagost pa sta postali zgled za don Boskov pedagoški sistem.3 Iz duhovne bližine s Saleškim je rasla tudi njegova pobožnost do Srca Jezuso- vega.4 Vrhunec predstavlja veličastna cerkev Srca Jezusovega na Castro Preto- rio v Rimu, posvečena leta 1887, katere gradnjo je velikemu vzgojitelju mladine zaupal Leon XIII.5 Z njo je Janez Bosko dopolnil svoje poslanstvo, ki ga nada- ljujejo njegovi duhovni sinovi, z njimi pa je vsebinsko povezana tudi tema tega prispevka. 1 Slovenjena oblika priimka Alakok se v zadnjem času opušča, prim. Janez Zore, Sv. Marjeta Marija Alacoque (Alakok), † pobudnica češčenja presvetega Srca Jezusovega, v: Leto svetnikov 4 (ur. Marijan Smolik), Celje 2000, str. 124. V članku je Marjeta Marija Alacoque označena z nazivom blažena po beatifikaciji in sveta po kanonizaciji. Zaradi teme o Srcu Jezusovem je v besedilu upo- rabljen izraz Jezus večinoma tudi v primerih, ko bi bila običajnejša raba izraza Kristus. Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Umetnost na Slovenskem v stičišču kultur (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 2 Sv. Frančišek Saleški mota, ki je usmerjal njegovo pastoralno življenje in ki naj bi bil po izjavi don Boska njegov, dejansko ni nikjer zapisal, gl. Joseph Boenzi, Da mihi animas. Cry of the pastoral heart of Francis de Sales, v: »Da mihi animas cetera tolle« Sympo- sium, Berkeley 2007, str. 13–24 (objava na: https://www.salesian.online/wp-content/uploads/2022/04/PDFsam_JSS_2007_1. pdf; pridobljeno: 10. 10. 2024). 3 Arnaldo Pedrini, Don Bosco e la devozione al S. Cuore. Ricerca storico-ascetica (Opera Salesiana), Roma 1987, str. 15 (dalje: Pedrini, Don Bosco). 4 Pedrini, Don Bosco, str. 10, 15. 5 Za don Boskova prizadevanja pri gradnji rimske cerkve Srca Jezusovega gl. Pedrini, Don Bosco, str. 45–77. 40 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 1.1 Češčenje Jezusa v podobi njegovega telesnega srca Ljubezen do Božjega Srca, ki jo je sv. Frančišek Saleški gojil in spodbujal v svojih duhovnih spisih in pismih,6 je našla plodna tla v okviru ženskega reda Marijinega obiskovanja, t. i. vizitatink ali salezijank, ki ga je ustanovil skupaj s sv. Ivano Frančiško Šantalsko (de Chantal) (1572–1641) v Annecyju leta 1610. Kot glasnica presvetega Srca Jezusovega je glavno vlogo odigrala vizitatinka sv. Marjeta Marija Alacoque (1647–1690), ki je v samostan Obiskanja Device Ma- rije v Paray-le-Monialu vstopila leta 1671 in 1672 opravila redovne zaobljube. V istem letu so nekatere francoske škofije na pobudo sv. Janeza Eudesa (1601– 1680), ki si je z apostolsko vnemo prizadeval za liturgično češčenje Jezusovega in Marijinega Srca, smele prvič obhajati praznik Srca Jezusovega.7 V naslednjih letih je pobožnost k Jezusovemu Srcu na podlagi prikazovanj in razodetij začela spodbujati Marjeta, ki »je kakor iskra razplamtela ogenj Božje ljubezni in vnela svoje brate in sestre v veri«.8 Čeprav je gibanje, ki ga je sprožila, v Cerkvi naletelo na pomisleke in zavračanja, se je pobožnost, ki je bila v srednjem veku pridrža- na mističnim dušam, kot protiutež hladnemu in pretirano strogemu janzeniz- mu v novi obliki začela širiti med ljudstvo. K širitvi in teološki utemeljitvi mo- derne pobožnosti so največ pripomogli jezuiti. S časom se je splošno uveljavil tudi praznik Srca Jezusovega, ki je bil v večjem obsegu prvikrat dovoljen leta 1765, na vesoljno Cerkev pa razširjen šele 1856.9 Marjetina videnja Jezusovega Srca so narekovala ustrezno likovno vizuali- zacijo. V prikazovanjih ji je namreč Jezus sam razodel, da želi biti češčen v po- dobi svojega telesnega srca, častilcem in krajem, kjer bo ta izpostavljena, pa je obljubil posebne milosti in blagoslov.10 Svetnica v svojih zapisih poroča o štirih velikih videnjih: prvega je doživela na god sv. Janeza Evangelista 27. decembra 1673, drugega na enega od prvih petkov v prvi polovici leta 1674, tretjega na praznik Marijinega obiskovanja 2. julija 1674, četrtega pa v osmini praznika sv. Rešnjega telesa leta 1675. Za upodobitve je bila odločilna prva vizija, v kateri je videla srce na plamenečem prestolu. Žarelo je bolj kot sonce in bilo prosojno kot 6 Za sv. Frančiška Saleškega je bilo Srce Jezusovo sveto zavetišče, človeško srce pa mesto božje podobe in sličnosti, gl. Pedrini, Don Bosco, str. 43; Walter S. Melion, »Before Our Lord like a blank canvas before a painter«. The Cult of the Cor Iesu and Its Flemish Emblematic Origins, v: Journal of Historians of Netherlandish Art, 16/2, 2024, str. 4–5, objavljeno na: https://jhna.org/articles/ before-our-lord-cult-of-the-cor-iesu-flemish-emblematic-origins/ (pridobljeno: 10. 10. 2024) (dalje: Melion, Before Our Lord). 7 Anton Strle, Praznik presvetega Srca Jezusovega, v: Leto svetnikov 2 (ur. Marijan Smolik), Celje 2000, str. 547–548 (dalje: Strle, Praznik presvetega Srca Jezusovega); Hans J. Limburg, Herz Jesu. I. Geschichte, v: Lexikon für Theologie und Kirche 5 (ur. Walter Kasper et al.), Freiburg im Breisgau 2017 (posebna izdaja), stp. 51–53. 8 Melion, Before Our Lord, str. 5. 9 Strle, Praznik presvetega Srca Jezusovega, str. 548. Praznik je bil sprva omejen na Poljsko in nadbratovščino Srca Jezusovega v Rimu. 10 Anna Coreth, Liebe ohne Mass. Geschichte der Herz-Jesu-Verehrung in Österreich im 18. Jahrhundert (Cor ad cor. Schriften im Dienst der Herz-Jesu Verehrung 4), Maria Roggendorf 1994, str. 27, 59–60 (dalje: Coreth, Liebe ohne Mass); David Morgan, The Sacred Heart of Jesus. The Visual Evolution of the Devotion (Meertens Ethnology Cahier 4), Amsterdam 2008, str. 12 (dalje: Morgan, The Sacred Heart). Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 41 kristal, imelo je rano, zadano od sulice, obdajala ga je trnjeva krona, nad njim pa se je dvigal križ, znamenje Gospodove brezmejne ljubezni do človeštva in vir vseh njegovih bridkosti.11 Ikonografija srca je imela dotlej v evropski umetnosti že dolgo zgodovino, za Marjetin predstavni svet pa so bile nedvomno odločilne flamske grafične serije12 in knjige emblemov iz prvih desetletij 17. stoletja, ki so s simboličnimi podobami srca spodbujale k molitvi in duhovnemu zedinjenju s Kristusom.13 Iz te tradicije je izšla tudi prva Marjetina podoba Srca Jezusovega, postopno pa se je motiv v skladu z njenimi videnji dalje razvijal in oblikoval.14 Prva upodobitev, pred katero je Marjeta 20. julija 1685 skupaj z novinka- mi začela opravljati pobožnost v noviciatu, je bila preprosta perorisba, ki jo je napravila ena izmed njih.15 Predstavlja krvaveče ranjeno srce s tremi žeblji in napisom CHARITAS v sredini ter s križem in žarki na vrhu, uokvirjeno s trnjevo krono in obdano z imeni Jezusa, Marije, Jožefa, Joahima in Ane. David Morgan jo v študiji o vizualni evoluciji pobožnosti do Srca Jezusovega označuje za emblem, oblikovan na podlagi emblema reda Marijinega obiskovanja, kakor si ga je zamislil Frančišek Saleški leta 1611. Slednji ga je v pismu Ivani Šantalski opisal kot podobo srca, prebodenega z dvema puščicama in obdanega s trnjevo krono, vrh katerega se dviga križ in sta zapisani imeni Jezusa in Marije.16 Ko je Marjeta začela širiti pobožnost, sprva znotraj redovne skupnosti, so se zače- le oblikovati nove različice motiva, poleg risb pa so nastajale tudi grafike za 11 Coreth, Liebe ohne Mass, str. 26–27, 58–59, 63. Temeljni vir o videnjih, razširjanju pobožnosti in prvih upodobitvah so Marjetina pisma in njena avtobiografija, ki so izšli v številnih izdajah, gl. mdr. Heilige Margareta Maria Alacoque, Leben und Offenbarungen von ihr selbst geschrieben und ergänzt durch Zeitgenossen, Freiburg 1974. 12 Gre predvsem za izredno vplivno in v 17. stoletju zelo razširjeno serijo z naslovom Cor Iesu amanti sacrum Antoniusa Wierixa s konca 16. stoletja, na katero v razpravi o teologiji srca opozarja Henrik von Achen, Human heart and Sacred Heart: reining in religious individualism. The heart figure in 17th century devotional piety and the emergence of the cult of the Sacred Heart, v: Categories of Sacredness in Europa, 1500–1800 (ur. Arne Bugge Amundsen in Henning Laugerud), Oslo 2003, objavljeno na: https://enid.w.uib.no/library/texts/human-heart-and-sacred-heart-reining-in-religious-individualism-the-heart-figure-in- -17th-century-devotional-piety-and-the-emergence-of-the-cult-of-the-sacred-heart/ (pridobljeno: 20. 10. 2024). 13 Melion, Before Our Lord, str. 1–34, izpostavlja zlasti tri emblemske knjige, natisnjene v Antwerpnu, takrat najpomembnejšem središču jezuitskega založništva, in sicer Paradisus sponsi et sponsae in quo messis myrrhae et aromatum ex instrumentis ac mys- terijs Passionis Christi colligenda jezuita Johannesa Davida, ki je prvič izšla leta 1607, Pia desideria emblematis, elegiis et affectibus SS. Patrum illustrata jezuita Hermana Huga iz leta 1624 in Schola cordis, sive aversi a Deo cordis ad eundem reductio et instructio benediktinca Benedicta van Haeftena s prvim natisom leta 1629. 14 Za ikonografijo Srca Jezusovega gl. mdr. Franz Seraph Hattler, Die bildliche Darstellung des göttlichen Herzens und der Herz-Jesu Idee. Nach der Geschichte, den kirchlichen Entscheidungen und Anforderungen der Kunst beschprochen, Innsbruck 18942; Albert Walzer, Das Herz im christlichen Glauben, v: Das Herz. 1. Im Umkreis des Glaubens (ur. Karl Thomae), Biberach an der Riss 1965, str. 107–148; Albert Walzer in redakcija, Herz Jesu, v: Lexikon der christlichen Ikonographie. Allgemeine Ikonographie 2 (Engelbert Kirschbaum et al.), Freiburg im Breisgau 1970, stp. 250–254 (dalje: Walzer in redakcija, Herz Jesu); Morgan, The Sacred Heart; Margaret Duffy, Ad imaginem Dei. The Sacred Heart of Jesus – An Iconographic Introduction, 2017 (dopolnjena verzija 2024), ob- javljeno na: https://imaginemdei.blogspot.com/2017/06/the-sacred-heart-of-jesusan.html (pridobljeno: 20. 10. 2024) (dalje: Duffy, Ad imaginem Dei). 15 Prvo skico naj bi domnevno napravila Marjeta sama, gl. Walzer in redakcija, Herz Jesu, stp. 252; prim. Morgan, The Sacred Heart, str. 10, s pripombo o nejasnosti njenega izvora. 16 Morgan, The Sacred Heart, str. 5–6, 10; prim. Pedrini, Don Bosco, str. 39–41. 42 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 osebno pobožnost in slikane podobe, ki so jih za češčenje postavljali na oltarjih in v kapelah.17 Po Marjetini smrti, ob koncu 17. stoletja, se je z uvodno ilustracijo, ki jo je v knjigi Neue vom Himmel gesandte Andacht gegen dem Göttlichen Hertz Jesu Christi (München 1697)18 objavil jezuit Bernhard Sonnenberg, razširil tudi mo- tiv prestolujočega srca, ki ga je okrog leta 1699 prevzela dunajska bratovščina Srca Jezusovega, prek nje pa je prišel tudi v Ljubljano, kjer ga je leta 1702 za oltar klariške cerkve na platno naslikal Frančišek Karel Remb.19 Iz prvotnega emble- ma se je Srce Jezusovo preoblikovalo v bolj ali manj anatomsko pravilno upo- dobljen telesni organ, ki je skrajno naturalistično obliko dobil v knjigi Josepha de Gallifeta De cultu sacrosancti Cordis Dei ac Domini Nostri Jesu Christi (izšla v Rimu leta 1726).20 Knjižno ilustracijo je po risbi, ki jo je izdelal francoski sli- kar Charles Joseph Natoire (1700–1777), v baker vrezal Pietro Masini.21 Zaradi Gallifetovega poudarjanja telesnega srca kot sedeža čustev in osebe je njegova knjiga naletela na kritiko pri Kongregaciji za obrede in povzročila, da se je po- trditev praznika Srca Jezusovega za dolgo zavlekla.22 V teku 18. stoletja se je uveljavil in prevladal »portretni« tip, ki predstavlja Jezusa z vidnim srcem v roki ali na prsih. Delo, ki je odločilno zaznamovalo motiv vse do našega časa in postalo vzor številnim stvaritvam, je po tem, ko je Klemen XIII. leta 1765 potrdil liturgični praznik Srca Jezusovega, kot obeležje tega dogodka po naročilu jezuitov za njihovo cerkev Il Gesù v Rimu leta 1767 naslikal Pompeo Batoni (1708–1787).23 Umetnik je upodobil Jezusa, ki v roki drži svoje srce (Cardiophorus) in ga ponuja gledalcu, s katerim vzpostavlja stik s pogledom. Pozneje se je srce v večini primerov »preselilo« na Jezusove prsi, saj Sveti sedež »srcenosca« uradno ni potrdil,24 od sorazmerja v naravnih pro- 17 Prim. Morgan, The Sacred Heart, str. 6–12. 18 Bernhard Sonnenberg, Neue vom Himmel gesandte Andacht gegen dem Göttlichen Hertz Jesu Christi, München 1697, frontispic (dalje: Sonnenberg, Neue vom Himmel gesandte Andacht). V prvi izdaji knjige, ki jo je natisnil Sebastian Rauch leta 1695, ilustracij še ni. 19 Ana Lavrič, Bratovščine v klariških samostanih na Kranjskem. Njihova umetnostna in duhovna dediščina, v: Acta historiae artis Slovenica 25/1, 2020, str. 31–33 (dalje: Lavrič, Bratovščine). 20 Joseph de Gallif(f)et, De cultu sacrosancti Cordis Dei ac Domini Nostri Jesu Christi in variis christiani orbis provinciis jam propagato, Roma 1726 (dalje: Gallifet, De cultu sacrosancti Cordis Dei). Za Gallifetovo pojmovanje srca gl. Morgan, The Sacred Heart, str. 14, 15. 21 Gallifet, De cultu sacrosancti Cordis Dei, ilustracija med str. 138 in 139. Grafika s signaturama Carolus Natoyr del. / Petrus Massini sculp. kaže Jezusovo Srce kot anatomsko realen človeški organ (hkrati z njim je na enak način upodobljeno tudi Marijino Srce). Podnapis se glasi: SS. Cor Iesu his insignibus instructum in visione Coelesti Ven: Mat: Marg:/ Alacoque Ord. Visit: B. V. M. monstratum est./ Placuit autem SS. Cor in sua naturali forma ac magnitudine qualis in hu:/mano corpore esse solet sculpi facere. 22 Morgan, The Sacred Heart, str. 15–16. 23 Za Batonijevo sliko gl. Christopher M. S. Johns, That Amiable Object of Adoration. Pomepeo Batoni and the Sacred Heart, v: Gazette des Beaux-Arts 132, 1998, str. 19–28. 24 Dieter Harmening, Herz Jesu. IV. Ikonographie, v: Lexikon für Theologie und Kirche 5 (ur. Walter Kasper et al.) Freiburg im Breisgau 2017 (posebna izdaja), stp. 55. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 43 porcih pa se je organ sčasoma pomanjšal v simbol oziroma ikono.25 Na ta način je umetnost skušala odvrniti očitke na račun pretiranega realizma srca in Jezu- sovega »raztelešenja«, ki so jih podobe pogosto zbujale.26 Sicer pa se je motiv skozi 19. stoletje razvil v »simpatetičen portret« Jezusa, ki priteguje gledalca z direktnim pogledom in ga hkrati povezuje s srcem ter na ta način vzpostavlja z njim čustveno sozvočje.27 2 MARJETA MARIJA ALACOQUE OD ZGODOVINSKEGA DO SVETNIŠKEGA LIKA 2.1 Povezanost z ikonografijo Srca Jezusovega Ikonografija Srca Jezusovega in Marjetina ikonografija sta tesno povezani, saj je prva vplivala na drugo. In medtem ko je prva v tuji literaturi obsežno in sistematično obdelana, so raziskave druge parcialne, strnjene predvsem v kratkih enciklopedičnih in leksikalnih geslih.28 Pričujoči pregled poleg slednjih upošteva tudi gradivo, zlasti slikovno, objavljeno na svetovnem spletu. Podobe Marjete Marije Alacoque so bile v baročnem času še razmeroma redke, vidno pomnožile pa so se v 19. in 20. stoletju, ko je mistikinja z beatifikacijo leta 1864 in kanonizacijo 1920 postala aktualen umetnostni motiv. Upodabljajo jo v čr- nem habitu salezijank, s podobo Srca Jezusovega kot atributom. Srečamo jo bodisi kot samostojen lik bodisi v prizoru Jezusovega prikazovanja, ki se opira na njeno videnje leta 1675, včasih tudi v družbi s svetniki ali s pobožnimi pred- stavniki ljudstva, s katerimi časti Srce Jezusovo. 2.2 Marjeta kot samostojen lik V primerih, ko Marjeta nastopa samostojno, gre največkrat za upodobitve portretnega značaja. Te se običajno zgledujejo po sliki iz samostana vizitatink v Paray-le-Monialu, ki velja za njen portret in jo predstavlja z na prsih prekri- žanimi rokami v drži češčenja (sl. 1).29 V naslonu na ta portret so nastale tudi upodobitve, ki so se uveljavile z razglasitvijo Marjete za blaženo, zaradi česar 25 Morgan, The Sacred Heart, str. 25. 26 Za kritike motiva gl. Morgan, The Sacred Heart, str. 15, 16, 17, 24, 38–39. 27 Morgan, The Sacred Heart, str. 22–24, 27, 28. 28 Za ikonografijo gl. Lieselotte Schütz, Margareta Maria Alacoque, v: Lexikon der christlichen Ikonographie. Ikonographie der Hei- ligen 7, Freiburg im Breisgau 1974, stp. 505 (dalje: Schütz, Margareta Maria Alacoque); gl. mdr. tudi Heinrich Detzel, Christliche Ikonographie. Ein Handbuch zum Verständnis der christlichen Kunst. 2. Die bildlichen Darstellungen der Heiligen, Herder, Freiburg im Breisgau, 1894, str. 512; Karl Künstle, Ikonographie der christlichen Kunst. 2. Ikonographie der Heiligen, Freiburg im Breisgau 1926, str. 425; Elisa Ricci, Mille santi nell‘Arte, Ulrico Hoepli, Mailand 1931, str. 418; Louis Réau, Iconographie de l‘Art chrétien. Iconographie des Saints 3/1, Paris 1958–1959, str. 42. 29 Reprodukcijo Marjetinega portreta je mdr. objavil Osvaldo Murdocca, Lettura e analisi del testo. Autobiografia di Margherita Maria Alacoque, Roma 2009, https://www.osvaldomurdocca.it/wp-content/uploads/2017/03/S.Margherita-Maria-Alacoque.pdf (pri- dobljeno: 20. 10. 2024). Kopijo portreta hranijo v župniji Verosvres, v katero spada Marjetin rojstni kraj L'Hautecour. 44 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 jim je bil seveda dodan atribut, in sicer emblematična risba, s katero je vidkinja julija 1685 z novinkami začela opravljati pobožnost v samostanu. V takšni obliki je novo blaženo prezentiral kip, ki so ga postavili v Paray-le-Monialu v njej po- svečeni kapeli,30 med ljudstvom pa so ta tip razširjale grafike. Tista, ki je nastala po risbi Saviniena Petita (1815–1878), kaže Marjeto v tričetrtinskem izrezu (sl. 2),31 medtem ko jo je Johann Lindner (1839–1906) leta 1870 predstavil doprsno (sl. 3).32 Lindnerjevo podobico je izdal umetnostni zavod Mayer v Münchnu, tej pa je sledila vrsta podobnih tiskov in slik. Oblikovale so se tudi različice z Marjeto, ki namesto risbe oziroma slike v rokah drži prt s ponazoritvijo srca ali pa plastično oblikovano srce samo, kot ga denimo vidimo na reliefu Petra Paula Metza (dokumentiran od 1862 dalje) iz 1896 v Merazhofnu (Leutkirch im Allgäu) (sl. 4)33 ali na kipu Maxima Reala del Sarta (1888–1954) v baziliki pre- svetega Srca Jezusovega v Parizu.34 2.3 V prizoru adoracije presvetega Srca Srce kot organ, ne le emblem, se je ob Marjeti pojavljalo že od konca 17. stoletja dalje, in sicer na upodobitvah njene kontemplacije oziroma adoracije presvetega Srca v navzočnosti angelov. Flamska slika iz časa po njeni smrti jo kaže, ko se, kleče ob razpelu, ozira v nebo, na katerem žari presveto Srce, ob- dano z angeli adoranti.35 Charles Joseph Natoire jo je leta 1726 postavil na obla- ke med muzicirajoče angele, ki častijo plameneče Srce Jezusovo, ona pa se jim pridružuje v drži pobožne zbranosti (sl. 5).36 Corrado Giaquinto (1703–1766) je sceno z redovnico v kontemplaciji žarečega, s trnjem obdanega in s križem kro- nanega Jezusovega Srca uprizoril na odru, ki se skozi razgrnjene zavese odpira v zlata nebesa z neštevilno množico angelskih glavic. Slika je nastala okoli leta 1765 in torej sovpada s cerkveno potrditvijo praznika Srca Jezusovega.37 30 Za razglednico gl. https://www.geneanet.org/cartes-postales/view/155023#0 (pridobljeno: 20. 10. 2024). 31 Prim. Morgan, The Sacred Heart, str. 9, z reprodukcijo; gl. https://www.researchgate.net/figure/Fig-Engraving-of-Alacoque-hol- ding-Sacred-Heart-drawing-after-Savinien-Petit_fig1_37710889 (pridobljeno: 22. 10. 2024). 32 Ana Lavrič, zasebni fotoarhiv. Za sliko gl. tudi https://www.delcampe.net/en_GB/collectables/devotion-images/image-pieu- se-19eme-la-bienheureuse-marguerite-marie-alacoque-presentant-limage-du-sacre-coeur-1490160739.html (pridobljeno: 22. 10. 2024). 33 Za sliko gl. https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:Merazhofen_Pfarrkirche_Chorgest%C3%BChl_links_Margaretha_Maria_ Alacoque.jpg (pridobljeno: 22. 10. 2024). 34 Za sliko gl. https://www.alamy.com/stock-photo-statue-of-st-margaret-mary-in-the-basilica-of-the-sacred-heart- -in-171423811.html (pridobljeno: 22. 10. 2024). 35 Za sliko gl. https://www.mutualart.com/Artwork/Lapparition-du-Sacre-Cour-a-sainte-Margu/7C33AE9DC4056DC1 (pridoblje- no: 22. 10. 2024). 36 Gallifet, De cultu sacrosancti Cordis Dei, ilustracija na str. II/1. Za spletno objavo gl. https://books.google.si/books/about/De_cul- tu_Sacrosancti_Cordis_Dei_ac_Domin.html?id=VmbyK3tnm18C&redir_esc=y (pridobljeno: 10. 10. 2024). 37 Za reprodukcijo gl. Duffy, Ad imaginem Dei, https://imaginemdei.blogspot.com/2017/06/the-sacred-heart-of-jesusan.html (pridobljeno: 22. 10. 2024). Slika Corrada Giaquinta iz zasebne zbirke zbuja ikonografske pomisleke tako zaradi barvno neu- streznega habita upodobljenke kot tudi zaradi svetniških žarkov okoli njene glave (ki bi sicer utegnili biti poznejši dodatek), saj Marjeta v času nastanka slike še ni bila niti beatificirana. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 45 2.4 V prizoru videnja Poleg samostojnega lika srečamo Marjeto tudi v prizoru videnja, v katerem ji Jezus razodeva svoje srce. Ena najzgodnejših upodobitev te vrste je grafika Johanna Ulricha Bibergerja (ok. 1670–1718), objavljena leta 1697 kot ilustracija v že omenjeni knjigi Bernharda Sonnenberga Neue vom Himmel gesandte Anda- cht gegen dem Göttlichen Hertz Jesu Christi (sl. 6).38 Skladno z razvojem motiva se Srce Jezusovo prikazuje Marjeti na žarečem prestolu, postavljenem na kopo oblakov, medtem ko Jezus sam stoji za njo in ji s prstom kaže na srce.39 V zgoraj omenjeni Gallifetovi knjigi De cultu sacrosancti Cordis Dei ac Domini Nostri Jesu Christi jo je Charles Joseph Natoire leta 1726 dvignil v nebeško sfero, kjer ji Zveličar s križem sredi trume angelov kaže svoje goreče srce, ki ga drži v desnici (sl. 7).40 Zares aktualen je prizor videnja postal šele v 19. stoletju. Po pomenu in kakovosti izstopa podoba v Vatikanski pinakoteki, ki jo je za Marjetino beatifi- kacijo naslikal Francesco Podesti (1800–1895), v litografijo, natisnjeno v Rimu, pa v tem času prenesel Guglielmo Guglielmi (roj. 1832) (sl. 8). Umetnik je novo blaženo upodobil na klečalniku, s knjigo v roki, Jezusa pa tik ob njej v pozi in oblačilu vstalega Zveličarja, z vidnim srcem na prsih.41 Guglielmi je napravil še drugo varianto, na kateri Jezus, ki se je v spremstvu angelov na oblaku spustil do na tleh klečeče Marjete, nosi običajno obleko, razprto na prsih (sl. 9).42 Med umetniki, na katere je vplivala Podestijeva kompozicija, naj omenimo vsaj An- tonia Ciserija (1821–1891), ki je leta 1879 naslikal Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Mariji Alacoque za cerkev Srca Jezusovega v Firencah (sl. 10).43 Sicer pa so po beatifikaciji natisnili vrsto grafik, ki so uvajale standardni tip omenjenega prizora. Dogodek se odvija v kapeli, kjer pred oltarjem stoji 38 Sonnenberg, Neue vom Himmel gesandte Andacht, ilustracija med str. 156 in 157. Za spletno objavo gl. https://books.google.si/ books/about/Neue_vom_Himmel_gesandte_Andacht_gegen_d.html?id=GEg9AAAAcAAJ&redir_esc=y (pridobljeno: 10. 10. 2024). 39 Prim. Coreth, Liebe ohne Mass, str. 31 (repr.), 237. Za spletno objavo gl. https://books.google.si/books/about/Neue_vom_Him- mel_gesandte_Andacht_gegen_d.html?id=GEg9AAAAcAAJ&redir_esc=y (pridobljeno: 10. 10. 2024). 40 Gallifet, De cultu sacrosancti Cordis Dei, ilustracija na str. 1. Za spletno objavo gl. https://books.google.si/books/about/De_cul- tu_Sacrosancti_Cordis_Dei_ac_Domin.html?id=VmbyK3tnm18C&redir_esc=y (pridobljeno: 10. 10. 2024). 41 Litografija iz zbirke Raccolta delle stampe Adalberto Sartori je opremljena z napisom: B. Margherita Maria Alacoque / religiosa della Visitazione di S. Maria / dalla santità di N S Pio IX Pont. Mass. / Innalzata solennemente agli onori di Beata (Cav. Franc. Podesti dip., G. Guglielmi Lit dal cartone, Roma Danesi imp. Objavljena je na: https://www.raccoltastampesartori.it/opere/b-margherita- -maria-alacoque-religiosa-della-visitazione-di-s-maria-dalla-santita-di-n-s-pio-ix-pont-mass-innalzata-solennemente-agli- -onori-di-beata-cav-franc-podesti-dip-g-guglielmi-lit-dal-cartone-roma-danesi-imp (pridobljeno: 28. 10. 2024). 42 Litografija iz zbirke Raccolta delle stampe Adalberto Sartori je opremljena z napisom: B. Margherita Maria Alacoque / religiosa della Visitazione di S. Maria / dalla santità di N. S. Pio IX Pont. Mass. / Innalzata solennemente agli onori di Beata (G. Guglielmi Lit, Roma Danesi imp. Objavljena je na: https://www.raccoltastampesartori.it/opere/b-margherita-maria-alacoque-religiosa-della- -visitazione-di-s-maria-dalla-santita-di-n-s-pio-ix-pont-mass-innalzata-solennemente-agli-onori-di-beata-g-guglielmi-lit- -roma-danesi-imp (pridobljeno: 28. 10. 2024). 43 Sliko so namestili na oltar junija 1879, gl. https://catalogo.cultura.gov.it/detail/HistoricOrArtisticProperty/0900194052 (prido- bljeno: 28. 10. 2024). Barvna reprodukcija z datacijo 1888 je objavljena na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marjeta_Marija_Ala- kok (pridobljeno: 28. 10. 2024). 46 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 ali na oblakih lebdi Jezus, ki kaže Marjeti na svoje srce ali pa razširja roki in jo blagoslavlja, včasih tudi ožarja s svetlobo, ki sije iz njegovih ran. Mistikinja kleči na tleh v pozi češčenja, bodisi s sklenjenimi bodisi z razprtimi rokami. Ker je videnje doživela med molitvijo pred Najsvetejšim, je na menzi običajno izposta- vljena monštranca. Med zgodnejše upodobitve sodi jeklorez iz leta 1866 iz serije nazarenskih tiskov Društva za širjenje verskih podob v Düsseldorfu, ki ga je po risbi Petra Molitorja vrezal Joseph Kohlschein. Jezus se prikazuje Marjeti stoječ na oblaku nad menzo, ona pa kleči na podiju pred oltarjem in v molitvi sklepa roke.44 Preprosta in precej statična je tudi kompozicija na jeklorezu iz leta 1870 (sl. 11),45 živahnejše in zanimivejše pa so nekoliko mlajše podobice, ki jih je v barvnem tisku v več verzijah v Metzu izdal Paulin Didion (1831–1879) v spomin na velika romanja v Paray-le-Monial, ki so se začela leta 1873 (sl. 12).46 Na njih je, ločeno od vizije, v spodnjem delu kompozicije prikazana tudi slovesna procesi- ja romarjev iz francoskih mest s številnimi banderi.47 Prizora ločuje napisni trak z besedami, ki jih je Jezus izrekel Marjeti v viziji leta 1675: »Glej to srce, ki je ljudi tako ljubilo.« Stavek so razširjali tudi drugi nabožni tiski, na primer podobica, ki jo je izdal založnik Bouasse-Lebel v Parizu (Saint-Sulpice) (sl. 13).48 Razglasitev Marjete za svetnico 13. maja 1920 je pospremila slika, ki jo je po naročilu papeža Benedikta XV. v letih 1919–1920 napravil Carlo Muccioli (1857–1931) in po kateri so za to priložnost v Rimu natisnili tudi spominske podobice (sl. 14).49 Po sliki je bil v letih 1920–1925 v baziliki sv. Petra v Rimu izdelan mozaik (sl. 15), ki je nadomestil staro oltarno podobo; oltar je bil zato leta 1923 znova posvečen.50 Standardni prizor prikazovanja je Muccioli postavil v bogato opremljen sakralni ambient, priličen Petrovi baziliki, kar je v simbolič- ni govorici mogoče razumeti kot dokončno pritrdilno besedo Cerkve v presoji Marjetinih videnj in tem sledeče pobožnosti. 44 Manfred Becker-Huberti, »Ächt religiöse Bilder«. Die Stahlstiche des Vereins zur Verbreitung religiöser Bilder in Düsseldorf von 1842–1943, objavljeno na: https://nazarener-stiche.de/vorwort.html (pridobljeno: 28. 10. 2024). Za reprodukcijo pod št. 244– 1866 gl. Werkverzeichnis, na: https://nazarener-stiche.de/werke.htm (pridobljeno: 22. 10. 2024). 45 Grafika je objavljena v: Vera Schauber, Hanns Michael Schindler, Bildlexikon der Heiligen, Seligen und Namenspatrone, Augsburg 1999, str. 443 (dalje: Schauber in Schindler, Bildlexikon). Prim. objavo z napačnim naslovom in letnico 1860 na: https://www. alamy.de/christus-erscheint-maria-magdalena-historischer-stahlstich-aus-einer-bibel-1860-image381648989.html (pridobl- jeno: 28. 10. 2024). 46 Ana Lavrič, zasebni fotoarhiv. Za sliko gl. tudi https://www.alamy.com/stock-photo-alacoque-and-jesus-56736274.html (pri- dobljeno: 22. 10. 2024). 47 Na različicah se menjavajo tudi podnapisi: tako se npr. na eni omenjajo posvetitev Jezusovemu Srcu in romanja v Paray-le-Moni- al, na drugi sta natisnjena kratka posvetilna molitev in opis romanja. 48 Za sliko gl. https://www.heiligen-legende.de/margareta-maria-alacoque/ (pridobljeno: 22. 10. 2024). 49 Podobica z reprodukcijo je opremljena z napisom: Apparizione di Gesù / alla discepola prediletta del suo Cuore / Margherita Maria Alacoque (Giugno 1675) / Quadro che S. Santità Benedetto XV fece dipingere per la Basilica Vaticana nella sanctificazione della Beata. / Carlo Muccioli dip., Danesi Roma imp. Za objavo gl. https://picclick.it/870-Santino-antico-Santa-Margherita-Maria-Ala- coque-da-196154475780.html (pridobljeno: 28. 10. 2024). 50 Gl. https://stpetersbasilica.info/Altars/SacredHeart/SacredHeart.htm.imhbak.2010-02-05 (pridobljeno: 10. 10. 2024). Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 47 2.5 V dvojicah in skupinah Marjeta se pojavlja tudi v paru s kakim duhovno sorodnim svetnikom oziroma v skupinskih prizorih češčenja Srca Jezusovega. Običajno jo spremlja- jo sveti predhodniki, povezani z Jezusovim Srcem in njegovim češčenjem, ter njeni sodobniki, sotrudniki pri uvajanju nove pobožnosti, včasih tudi kaka svetniška oseba iz novejšega časa, ki se je v tej pobožnosti posebej odlikovala. Največkrat so to: sv. Janez Evangelist, sv. Frančišek Asiški (1181/82–1226), sv. Gertruda Velika (1256–1301/02), sv. Katarina Sienska (1347–1380), sv. Terezija Velika (1515–1582), sv. Frančišek Saleški, sv. Ivana Šantalska, sv. Janez Eudes in Marjetin spovednik sv. Klavdij de la Colombière (1641–1682). S Saleškim jo srečamo na primer že leta 1690 na francoskem bakrorezu v prizoru adoracije presvetega Srca,51 s spovednikom Colombièrom pa na nekoliko mlajši sliki v njemu posvečeni kapeli v Paray-le-Monialu (sl. 16). Slednja je ikonografsko iz- jemna, ker uprizarja dogodek, ko je Gospod Marjeti med mašo, ki jo je daroval pater Klavdij, pri svetem obhajilu pokazal svoje Srce kot ognjeno peč in njuni srci, združeni v njem, v pomenu večnega bratstva in sestrstva v Kristusu.52 Ro- main Cazes (1808–1881), ki je okoli leta 1870 zasnoval podobo za kapelo Srca Jezusovega v cerkvi sv. Trojice v Parizu, je Marjeto postavil v družbo sv. Janeza Evangelista, sv. Marije Magdalene, sv. Dominika (1170–1221), sv. Frančiška Asi- škega in sv. Terezije Velike.53 Luc Barbier (1903–1989) pa ji je v letih 1965–1966 na stenski sliki v kapeli prikazovanj v Paray-le-Monialu v prizoru češčenja Srca Jezusovega pridružil Mater Božjo, sv. Janeza Evangelista, sv. Pavla (1. stol.), sv. Frančiška Asiškega, sv. Frančiška Saleškega, sv. Ivano Šantalsko, sv. Janeza Eu- desa, sv. Klavdija de la Colombièra, Karla de Foucaulda (1858–1916), ki je bil tedaj šele v postopku za beatifikacijo, in nedolgo prej umrlega Matea Crawley– Boeveya (1875–1960), modernega apostola presvetega Srca (sl. 17).54 V evropski umetnosti je med številnimi deli na našo temo nemalo nad- povprečnih stvaritev, ki presegajo šablonske ponovitve. Navedeni primeri ume- tniške kvalitete posebej ne izpostavljajo; izbrani so predvsem z vidika razvoja Marjetine ikonografije na poti od njenega zgodovinskega do svetniškega lika, kar je tudi osnova za globlje razumevanje in umestitev slovenskega gradiva. 51 Grafiko hrani Musée des Beaux-Arts v mestu Rennes. Reprodukcija je objavljena v: Duffy, Ad imaginem Dei, https://imaginemdei. blogspot.com/2017/06/the-sacred-heart-of-jesusan.html (pridobljeno: 25. 10. 2024). 52 Prim. Melion, Before Our Lord, str. 6. 53 Za sliko gl. https://fr.wikipedia.org/wiki/%C3%89glise_de_la_Sainte-Trinit%C3%A9_de_Paris#/media/Fichier:Eglise_de_ la_Trinit%C3%A9_@_Paris_(31076374740).jpg (pridobljeno: 25. 10. 2024). 54 Luc Barbier je fresko s prizorom sv. Marjete Alacoque v ekstazi ustvaril pod vplivom Teilharda de Chardina, kar se kaže predvsem v koncentričnih valovih, ki dajejo vtis, kakor da želijo svetlobni sijaj Srca Jezusovega razpršiti do konca vesolja, gl. Ricky Barbier, Suzy Ortis, Luc Barbier 1903–1989, Châtillon-sur-Chalaronne 2006, str. 108–109, sl. 68; objavljeno tudi na: https://eliasicons. blogspot.com/p/fresco-paray-le-monial.html (pridobljeno: 29. 10. 2024). Za sliko gl. https://www.jesuites.com/les-jesuites-bi- en-presents-au-jubile-de-paray-le-monial/ (pridobljeno: 29. 10. 2024). Za Chardinovo doživljanje Srca Jezusovega gl. Morgan, The Sacred Heart, str. 40–42. 48 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 3 UPODOBITVE MARJETE MARIJE ALACOQUE NA SLOVENSKEM 3.1 Velika časovna distanca med pojavom Srca Jezusovega in nastopom Marjete v slovenski umetnosti Pobožnost, ki se je razširila na podlagi razodetja Jezusovega Srca Marje- ti Mariji Alacoque, je kmalu dosegla tudi slovenske dežele. Pesem Jezus, bodi češčenu Srce tvoje presvetu kaže, da je bila med Slovenci navzoča že za časa Marjetinega življenja,55 načrtno spodbujati in gojiti pa jo je začela ljubljanska klariška bratovščina Srca Jezusovega, ustanovljena leta 1702. Bila je med najzgo- dnejšimi v Srednji Evropi, saj je zaživela neposredno za dunajsko, ki je kot prva na tem območju delovala pri tamkajšnjih uršulinkah od leta 1699.56 Kot je bilo omenjeno, so ljubljanske klarise že leta 1702 za svojo cerkev pridobile Rembovo Srce Jezusovo, naslikano v skladu z Marjetinimi videnji. Motiv se je nato v slo- venskem prostoru razširil zlasti na grafičnih listih oziroma podobicah in tudi kot del cerkvene opreme (lep primerek je oljna slika v cerkvi sv. Jožefa v Slo- venski Bistrici iz ok. 1774),57 v času jožefinskih reform, zlasti pod ljubljanskim škofom Karlom Janezom Herbersteinom (1772–1787), pa je postal nezaželen. Škofu se je namreč pobožnost do Srca Jezusovega in posledično njena likovna vizualizacija zdela vse preveč konkretna, mesena in je Jezusa preveč razteleša- la.58 Motiv je znova postal aktualen z restavracijo katolištva v drugi polovici 19. stoletja, zlasti po splošni uvedbi praznika leta 1856 in posvetitvi človeštva Srcu Jezusovemu 1899. Marjeta je stopila v ospredje po beatifikaciji leta 1864. Po doslej zbranih podatkih so se njene upodobitve na Slovenskem pojavile šele po tem letu, in sicer v zadnji četrtini 19. stoletja, in se pomnožile v prvih dveh desetletjih na- slednjega, v splošnem pa so redke in v precejšnji meri uvožene iz tujine.59 Misti- 55 Marijan Smolik, Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja (ur. Matija Ogrin), 2011, odst. 1381, 1496–1497 (2. elektronska izdaja), eZMono, http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ovr/VIEW/; pridobljeno: 20. 10. 2024). 56 Gallifet, De cultu sacrosancti Cordis Dei, str. II/166, v seznamu bratovščin Srca Jezusovega in Srca Marijinega, ki se začenja z letom 1693, ljubljansko postavlja na 47. mesto: 47) In Eccl. Monialium Sanctae Clarae, Civitatis Labacensis. Datum 10. Maji 1702. Več o bratovščini: Lavrič, Bratovščine, str. 28, 29. 57 Simona Kostanjšek Brglez, Preobrazbe mesta. Zgodovinska, arhitekturna in umetnostna dediščina Slovenske Bistrice, Slovenska Bistrica 2022, str. 96, 97. 58 Regalat Čebulj, Janzenizem na Slovenskem in frančiškani Donesek h kulturni zgodovini Slovencev (inavguralna disertacija), Ljublja- na 1922, str. 20–21; Ana Lavrič, Vizitacije kot vir za slovensko zgodovino, v: Grafenauerjev zbornik (ur. Vincenc Rajšp), Ljubljana 1996, str. 488; Ana Lavrič, Cerkvena umetnost na naših tleh v primežu razsvetljenega absolutizma in janzenističnega rigorizma, v: Vita artis perennis. Ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca (ur. Alenka Klemenc), Ljubljana 2000, str. 457. 59 Med upodobitve Marjete Marije Alacoque se napačno uvršča tudi kip s stranskega oltarja v cerkvi Lurške Matere Božje na Polšniku (gl. https://sl.wikipedia.org/wiki/Marjeta_Marija_Alakok; pridobljeno: 10. 9. 2024), ki pa dejansko predstavlja sv. Marjeto Kor- tonsko, kar poleg habita dokazuje tudi pes, ki stoji ob svetničinih nogah. Gospodu Marku Mrlaku, soupravitelju župnije Polšnik, ki mi je prijazno posredoval fotografski posnetek, se najlepše zahvaljujem. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 49 kinja je največkrat upodobljena v prizorih Jezusovega prikazovanja in češčenja Srca Jezusovega, na oltarnih nastavkih pa nekajkrat nastopa tudi kot samosto- jen lik. Srečujemo jo med drugim v kontekstu s Srcem Marijinim oziroma Našo Ljubo Gospo presvetega Srca Jezusovega ter Lurško Materjo Božjo, torej z liki, ki so zaživeli ali se na novo uveljavili z nazarensko usmerjeno umetnostjo v drugi polovici 19. stoletja.60 Dela so nastajala po srednjeevropskih in francoskih predlogah, Marjetine rimske proslavitvene podobe pa na tukajšnjo produkcijo niso vplivale. 3.2 Prizori Marjetine vizije Ob trenutnem poznavanju slovenskega gradiva moramo po starosti na za- četek uvrstiti monumentalno podobo Videnje bl. Marjete Marije Alacoque, ki jo je za frančiškansko cerkev sv. Jakoba v Kamniku leta 1876 naslikal v mestu delujoči Matija Koželj (1842–1917) (sl. 18).61 V tron velikega oltarja jo nameščajo v mesecu juniju, ki je posvečen Jezusovemu Srcu.62 Koželjev opus obsega vr- sto slik Srca Jezusovega, ki jih je največkrat zasnoval kot pendant Marijinemu Srcu.63 Večinoma gre za rutinska dela, pri katerih si je prizadeval za idealno lepotnost v skladu z nazarenskim idealom in različice tega tipa stereotipno po- navljal. Enaka prizadevanja razkriva tudi slika pri kamniških frančiškanih, ki pa je vsebinsko razširjena v prizor razodetja Srca Jezusovega vizitatinki Mar- jeti. Vidkinja z rahlo nakazano avreolo, oblečena v redovni habit in z rožnim vencem za pasom v molitveni drži kleči v kapeli pred oltarjem, na katerem je v monštranci izpostavljeno sveto Rešnje telo. Knjigo je odložila na tla in se zazrla v Jezusa, ki se je na osvetljenem oblaku z neba spustil prednjo in ji z roko kaže na svoje prebodeno, s trnjem ovito in s križem kronano plameneče in žareče Srce. Na njegovih rokah so vidne rane. Figuralni del slike v toplih rjavih tonih, ki sicer deluje nekoliko togo, dopolnjuje naslikan črnosiv arhitekturni podsta- vek, ki prizor »dviguje« na tolikšno višino, da ga tabernakelj ne zakriva. V kar- tuši podstavka so zapisane Jezusove besede, izrečene Marjeti v mesecu juniju 1675: »POGLEJ TO SERCE, KATERO JE LJUDI / TAKO GOREČE LJUBILO!« / (Besede Jezusove do zveličane Marjete Marije Alakok.) Ohranjena šrafirana 60 Andreja Žigon, Cerkveno stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slovenskem, Celje 1982, str. 94 (dalje: Žigon, Cerkveno stensko slikarstvo); prim. Kristina Preininger, Opus Matevža Langusa (diplomsko delo), Filozofska fakulteta, Ljubljana 2002, str. 58. 61 France Stele, Politični okraj Kamnik. Topografski opis (Umetnostni spomeniki Slovenije), Ljubljana 1929, str. 65 (dalje: Stele, Poli- tični okraj Kamnik); Andreja Žigon in Borut Rovšnik, Matija Koželj 1842–1917, Kamnik 1986, str. 17, 76: kat. št. 97, repr. 67 (dalje: Žigon in Rovšnik, Matija Koželj). Koželjeva monumentalna slika meri 365 x 209 cm, signirana in datirana je spodaj desno: MK / 1876. 62 Fotografijo oltarne slike, ki jo je bilo treba za to priložnost dvigniti v oltarno nišo in ki jo je strokovno posnel g. Tomaž Lauko, je z veliko prijaznostjo in širokosrčnostjo priskrbel p. mag. Ciril Božič; s tem dejanjem se je pridružil praznovanju jubileja svojega študijskega kolega prof. dr. Bogdana Kolarja. 63 Znane so slike za Sela pri Kamniku (1864), Podgorje (1865), Šmartno v Tuhinju (1867), Mengeš (1883), Šentvid pri Stični (1887), Homec pri Kamniku (1898), Kamnik (1898, 1901), Volčji potok (1908) in Tunjice, gl. Žigon in Rovšnik, Matija Koželj, passim. 50 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 risba na mreži kaže, da je Koželj kompozicijo prenesel s predloge.64 Najbližji med znanimi evropskimi primerki ji je zgoraj omenjeni jeklorez iz leta 1870, od katerega se sicer razlikuje v detajlih. Po delitvi slike na zgornji in spodnji del, ki ju povezuje Jezusov citat, pa nas delo spomni tudi na podobico s slovesno pro- cesijo v Paray-le-Monialu, ki jo je v sedemdesetih letih 19. stoletja izdal Paulin Didion v Metzu. Koželj je motiv razodetja Srca Jezusovega ponovil leta 1901 v Novem mestu na Kapitlju v proštijski kapeli Matere Božje (sl. 19), ki jo je poslikal po naroči- lu prošta Sebastijana Elberta. V njej je na stranskih stenah Marjetino videnje postavil v zvezo s sv. Družino, prav tako aktualno temo tistega časa.65 Prizor je podoben kamniškemu, vendar pa ga je slikar zrcalno obrnil in prizorišče »po- domačil«, predvsem pa sliko barvno poživil in jo samozavestno podpisal.66 Mo- tiv naj bi se v Novem mestu kmalu še enkrat ponovil: na pobudo vikarja Franca Watzla je namreč leta 1907 Mayerjev umetnostni zavod v Münchnu izdelal na- črte za kapelico za prezbiterijem, ki naj bi jo krasili reliefi z upodobitvami sv. Andreja, angelov in Srca Jezusovega pred Marjeto Marijo Alacoque; načrt ni bil realiziran.67 Po času nastanka sledi Koželjevi kamniški sliki slikano okno v cerkvi pri ljubljanskih lazaristih, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju skupaj z drugimi vitraji, po tehniki in zvrsti pa oltarna podoba iz oratorija nad zakristijo v misi- jonski hiši lazaristov v Celju (sl. 20).68 Naslikal jo je leta 1890 Matija Bradaška (1852–1915), ki je imel delavnico v Kranju; delo je signiral in datiral.69 Gre za manjše platno z dekorativnim okvirjem, okrašenim z umetnimi biseri. Pozno- nazarenski slikar je dogodek razodetja postavil pred zlato ozadje, prostor pa nakazal le z oltarjem, vidnim do višine tabernaklja, in obema protagonistoma. Poudaril je Jezusove rane, iz katerih sijejo žarki – Marjeta jih je v svojih zapisih primerjala s peterimi bleščečimi sonci –, njen lik pa razgibal z držo rok, ki niso sklenjene, temveč razprte. Opiral se je namreč na drugačno predlogo kot Ko- želj. Kompozicija spominja na podobico, ki jo je v Parizu (Saint-Sulpice) izdala 64 Žigon in Rovšnik, Matija Koželj, str. 76. 65 Viktor Steska, Koželj Matija, v: Slovenski biografski leksikon, 1/4, Ljubljana 1932, str. 544; Žigon, Cerkveno stensko slikarstvo, str. 118; Andreja Žigon, Matija Koželj in stensko slikarstvo, Kamnik 1229–1979. Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta (ur. Jože Žontar), Kamnik 1985, str. 93; France Martin Dolinar, Prošti Novomeškega kapitlja 1493–1993, Novo mesto 1993, str. 17, 66: kat. št. 38. 66 Na podstavku oltarja je napis: M. Koželj slikal / 1901. 67 Kapiteljski arhiv Novo mesto, KANM/Posebna zbirka: 18. Zbirka gradiva velikega formata, polica 2, načrti, navedeno po: France Baraga, Kapiteljski arhiv Novo mesto. Regesti listin in popis gradiva (Acta Ecclesiastica Sloveniae 17), Ljubljana 1995, str. 540. Ume- tnostni zavod je dopis naslovil na prošta Elberta in vikarja Watzla. Za potrditev, da načrt za kapelo ni bil uresničen, se zahvaljujem kolegici mag. Marinki Dražumerič. 68 Zakristijo so si lazaristi uredili v misijonski hiši, potem ko so zakristijo v cerkvi leta 1880 predelali v kapelo, gl. Jože Curk, Topograf- sko gradivo. 1. Sakralni spomeniki na območju občine Celje, Celje 1966, str. 36 (dalje: Curk, Topografsko gradivo). 69 Marijan Marolt, Dekanija Celje. 1. Cerkveni spomeniki v Celju, Maribor 1931, str. 97 (dalje: Marolt, Dekanija Celje); Curk, Topografsko gradivo, str. 36. Slika meri 180 x 98 cm. Signirana je spodaj desno, na podiju pred oltarjem: MBradaška 1890. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 51 založba Bouasse-Lebel, sicer pa je bilo po Evropi dovolj raznih tiskov za zgled.70 Glede naročnikov slike je treba omeniti, da ima motiv pri lazaristih posebno mesto, saj je bil njihov ustanovitelj sv. Vincencij Pavelski prijateljsko povezan s starejšima sodobnikoma sv. Frančiškom Saleškim in sv. Ivano Šantalsko in je pozneje postal celo duhovni voditelj vizitatink. Svobodnejšo različico prizora Marjetine vizije srečamo v cerkvi Lurške Matere Božje v Brestanici (sl. 21). Novozgrajeno stavbo sta leta 1911 poslikala Osvald Bierti iz Humina in Peter Markovič z Rožeka na Koroškem, prvi or- namentalno, drugi s figuraliko. Jezusovo razodetje Marjeti je Markovič (1858– 1929) naslikal na steno nad stranskim oltarjem Srca Jezusovega.71 Dogajanje je iz cerkvene notranjščine prestavil v z drevjem poraslo krajino z gorsko kuliso v ozadju, nad katero se razpenja z oblaki prepredeno nebo. Sredi travnate površi- ne na štirilistni cvetlični gredi rastejo lilije, zraven kleči Marjeta in zre v Jezusa z žarečim srcem na prsih, ki k njej obrača dlani z vidnimi ranami. Kretnja pred- stavlja eno od značilnih variacij motiva Srca Jezusovega, krajino kot prizorišče videnja pa le redkokdaj srečamo. Za motiv razodetja Jezusovega Srca so se odločili tudi celjski kapucini (sl. 22). Ko so leta 1910 ali 1911 po načrtih Ivana Rozmana povečali redovno cerkev sv. Cecilije, so k ladji na zahodni strani prizidali tri kapele, posvečene sv. Franči- šku Asiškemu, Srcu Jezusovemu oziroma bl. Marjeti Mariji Alacoque in Lurški Materi Božji; slednja je nadomestila prvotno lavretansko kapelo in se z lurško votlino in novim naslovom prilagodila tedaj aktualni ikonografiji.72 Oltarja v prvih dveh kapelah, ki sta nekoliko večji in ju prekriva križnogrebenast obok, je leta 1912 izdelal celjski podobar Vinko Čamernik, kolorirana reliefa za osrednji niši pa so kupili v Grödnu (Val Gardena) na Tirolskem.73 Relief z Marjetino vi- zijo je blizu slikarskim upodobitvam motiva. Jezus, ki se prikazuje izza oblakov z žarečim srcem in blagoslavljajočo gesto, je tokrat viden le do pasu, žarki pa ne sijejo iz njegovih ran, ampak z neba. Spremljajo ga putti, ki jih v prejšnjih primerih ni. Klečeča redovnica upira pogled v prikazen, komunikacijo pa naka- zujejo tudi njene roke. Pred oltarjem in na menzi so položene vrtnice, kar daje prizoru dodatno čustveno noto. Podobne kompozicije z dopasnim Jezusovim 70 Bradaškova slika je sorodna podobici, ki so jo izdali v New Yorku okoli leta 1900 (hrani jo Library of Congress), so pa podobne tiskali tudi v Evropi. Za podobico gl. https://www.loc.gov/item/2018697713/. Njena reprodukcija je objavljena tudi v: Presveto Srce Jezusovo. Naš ščit in varno zavetje (ur. Aneta Stoilovski), Višnja Gora 2021, str. 11. 71 Za Petra Markoviča gl. Gregor Rožman, Naši cerkveni slikarji. Koroška, v: Ljubitelj krščanske umetnosti 1/2, 1914, str. 65–66. Po podatkih na spletu (https://sl.wikipedia.org/wiki/Marjeta_Marija_Alakok; pridobljeno: 10. 10. 2024) naj bi Markovič prizor naslikal pozneje, torej po letu 1911. 72 Za cerkev gl. Franci Lazarini, Cerkvena arhitektura lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889–1922) (dok- torska disertacija), Filozofska fakulteta, Maribor 2012, str. 152–154 (dalje: Lazarini, Cerkvena arhitektura lavantinske škofije); Tanja Martelanc, Kapucini in njihova arhitektura na Slovenskem (Acta Ecclesiastica Sloveniae 40), Ljubljana 2018, str. 181–182. 73 Marolt, Dekanija Celje, str. 104, 105; Curk, Topografsko gradivo, str. 28. 52 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 likom in cvetjem srečujemo sicer predvsem na podobicah. Celjska kapucinska kapela je dejansko prva in edina Marjetina kapela na Slovenskem. 3.3 Marjetina vizija na vitrajih Posebno skupino sestavljajo vitraji z upodobitvijo Marjetine vizije. Vsi do- slej znani primerki so bili izdelani na tujem. Najstarejši krasi cerkev Srca Jezu- sovega pri lazaristih v Ljubljani (sl. 23). Temeljni kamen stavbe, ki so jo v neo- gotskem slogu zidali po načrtu Adolfa Wagnerja, so blagoslovili leta 1881, čez dve leti pa je bila v precejšnji meri, s slikanimi okni vred, dokončana in posve- čena.74 Barvna stekla je izdelal Mayerjev Umetnostni zavod za izdelavo cerkvene opreme v Münchnu. Na treh velikih oknih v oltarnem zaključku prezbiterija so upodobljeni Marija z Detetom in sv. Jožefom, Sv. Trojica in Razodetje Srca Jezu- sovega Marjeti Mariji Alacoque.75 Pri slednjem gre za standardni prizor z nekaj zanimivimi detajli in močnim barvnim efektom. Umeščen je v kapelo, tlakova- no s ploščicami, pred oltar, na katerem je v monštranci izpostavljena hostija, na tleh pred njim pa stoji kadilnica za incenziranje. Jezus je tokrat obdan z žarečo mandorlo, kakršne v drugih slovenskih primerih ne srečamo. Navzočnost mo- tiva v ljubljanski taborski cerkvi je povezana tako z njenim patrocinijem kot tudi s samo Misijonsko družbo, kakor je bilo omenjeno že pri celjskih lazaristih. Drugi primerek je iz Mengša (sl. 24). Tamkajšnjo cerkev sv. Mihaela so v letih 1906–1907 restavrirali in ob tem v prezbiteriju regotizirali baročna okna, ki so jih opremili z barvnimi stekli, tri od teh s figuralnimi.76 Stele v svojih zapi- skih dodaja, da so »tirolska«.77 Podobe kažejo sv. Jožefa z Jezusom v delavnici, Marjetino vizijo in sv. Ano z Marijo. Naš prizor je dobil mesto na osrednjem oknu, ki ima v spodnjem delu na traku zapisano letnico A. D. 1906.78 Prikazuje Jezusa in Marjeto v prisrčnem odnosu, skorajda objemu. Poleg te sproščeno- sti ga odlikuje tudi živahna barvitost. Na izbor motiva je najverjetneje vplivala mengeška bratovščina Src Jezusa in Marije, ki je ob zamenjavi oken dobila za to tudi ugodno priložnost. Motiv srečamo tudi v osrednjem slovenskem svetišču Srca Jezusovega v Drežnici nad Kobaridom (sl. 25). Mogočno triladijsko neoromansko cerkev so po načrtu Hansa Pascherja začeli graditi leta 1911 in jo že 1912 blagoslovili, dela pa nato še več let nadaljevali. Ko so leta 1914 stavbo znotraj obokali in ometali, so v prezbiterij vstavili dvoje barvnih oken, okrašenih s prizoroma Oznanjenja 74 Majda Smole, Cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani, Ljubljana-Tabor 1983, str. 4–9, 11 (dalje: Smole, Cerkev Srca Jezusovega). 75 Smole, Cerkev Srca Jezusovega, str. 12, 22. 76 Stele, Politični okraj Kamnik, str. 426, 427. 77 Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Terenski zapiski Franceta Steleta, LXIV, Mengeš, ž. c., 27. 5. 1927, str. 15: »Okna tirolska«. 78 Stele, Politični okraj Kamnik, str. 427, ki vsa figuralno slikana okna ocenjuje kot »dobra«; gl. tudi Stane Stražar, Mengeš in Trzin skozi čas, Odbor Krajevnih skupnosti, Mengeš-Trzin 1993, str. 194. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 53 in Razodetja Srca Jezusovega v Paray-le-Monialu. Izdelani sta bili v umetni- škem zavodu Tiroler Glasmalerei und Mosaik-Anstalt v Innsbrucku.79 Kompo- zicija je prilagojena bifori in je kljub stebričku, ki jo deli, spretno povezana v celoto. Jezus, iz čigar ran sijejo dolgi žarki, se Marjeti prikazuje pred oltarjem, kažoč na svoje srce. Posebnost upodobitve je, da vključuje pogled v krajino, ki se kaže skozi ločne odprtine cerkvenega interierja. Dekorativen vtis ustvarjajo cvetlice in arhitekturno okrasje. 3.4 Samostojen lik Marjete na oltarjih Marjeto Marijo Alacoque kot samostojen lik, prepoznaven po črnem habi- tu vizitatink in po značilnem atributu, tj. sliki Srca Jezusovega v rokah, v sloven- skem spomeniškem gradivu srečamo le redkokje. Prva takšna doslej evidenti- rana upodobitev se nahaja v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori (sl. 26–27), kjer kot pendanta stojita v stranskih kapelah oltarja presvetega Srca Jezusovega in sv. Jožefa. S slikama ju je opremil Matija Bradaška: Jožefo- vega leta 1903, Jezusovega pa verjetno sočasno.80 Nastavka sta oblikovana kot ornamentirana okvirja za sliki, ob katerih so na ločene stenske konzole name- ščeni kipi, ki so jih bržčas kupili na Tirolskem. Ob Srcu Jezusovem stojita kipa sv. Janeza Evangelista in bl. Marjete Marije Alacoque, prvi na Jezusovi desnici in drugi na levici. Njuna oblačila so okrašena s pozlačenim ornamentom in obrobami. Marjeta s podobo Srca Jezusovega v rokah ustreza tipu, ki so ga raz- širjale grafike po njeni beatifikaciji (npr. upodobitvi Saviniena Petita in Johanna Lindnerja) in je postal standarden, le da je srce tokrat prikazano bolj realistič- no. Povedno je, da nastopa v paru s sv. Janezom Evangelistom, ki je pri zadnji večerji slonel na Jezusovih prsih in velja za prvega častilca njegovega Srca; na njegov god je imela Marjeta tudi prvo videnje. Uvedba motiva v staro gotsko cerkev je bila najbrž povezana s pobudo kakega gorečega posameznika, morda takratnega župnika. Na aktualno ikonografijo pa je bila, tudi s sodobnim patrocinijem Lurške Matere Božje, tesneje navezana nova, od leta 1926 župnijska cerkev v Brestanici. Načrte za monumentalno neoromansko stavbo je izdelal Hans Pascher. Graditi so jo začeli leta 1908, čez dve leti so ji vzidali barvna okna, naslednje leto pa so jo poslikali. Posvečena je bila leta 1914. Kamniti oltarji so bili postavljeni leta 1913, dokončani pa do leta 1915: velikega je izklesal Feliks Toman iz Ljubljane, nastavka stranskih pa Vinko Čamernik iz Celja. Tri osrednje kipe za oltarje je 79 Jožko Kragelj, Svetišče Srca Jezusovega v Drežnici (Sakralni spomeniki Primorske), Drežnica 1995, str. 10–11, 19; Franci Lazarini, Cerkev Srca Jezusovega v Drežnici nad Kobaridom in njeno mesto v slovenski arhitekturi poznega historizma, v: Annales. Series historia et sociologia 22/1, 2012, str. 58. 80 Za oltarja gl. Umetnostna topografija Slovenije. Upravna enota Jesenice. Občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica (ur. Blaž Re- sman), Ljubljana 2011, str. 169, repr. 159. 54 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 v letih 1910–1912 izdelalo podjetje Raffl iz Pariza, druge pa Ivan Frančič za veli- kega in Ellrich Fratelli iz Pietrasante pri Carrari za stranska oltarja.81 Stranska oltarja sta, tako kot v Kranjski Gori, posvečena Srcu Jezusovemu in sv. Jožefu. Srce Jezusovo, tokrat kiparsko upodobljeno, tudi tukaj kot par spremljata sv. Janez Evangelist in bl. Marjeta Marija Alacoque (sl. 28–29). Mistikinja je istega tipa, le da njeno podobo presvetega Srca obdaja vidnejša, bolj poudarjena tr- njeva krona. Tako po tehniki kot po vsebinskem oziroma ikonografskem kontekstu predstavlja izjemo mozaična dopasna podoba Marjete na oltarju Naše ljube Go- spe presvetega Srca Jezusovega v frančiškanski cerkvi Marije Matere usmiljenja v Mariboru (sl. 30–31). Oltar, ki so ga postavili leta 1912 v kapeli ob prezbiteriju, je po načrtih arhitekta Richarda Jordana izdelal kamnosek Karel Kocjančič iz Maribora, kiparski delež pa dodal Eduard Kupowski iz Gradca. Marijo z Dete- tom v osrednji niši na stranskih poljih pozdravljata angela z napisom AVE MA- RIA, na predeli pa jo spremljata Ludvik Marija Grignion Montfortski in Mar- jeta Marija Alacoque, pobudnika oziroma pospeševalca češčenja Marijinega in Jezusovega Srca, oba s srcem v rokah.82 Jezusovo Srce je tokrat upodobljeno na ovalni sliki oziroma medaljonu. 3.5 Marjeta s Slovenci časti Srce Jezusovo Slovensko obarvano ikonografsko posebnost predstavljajo tri slike Marjete Marije Alacoque v družbi s častilci Srca Jezusovega. Medtem ko Srce Jezusovo v baroku običajno častijo angeli, Marija in svetniki (posamič ali v skupinah), vča- sih tudi štirje kontinenti ali vladar (npr. kraljica Marie Leszcynska, žena fran- coskega kralja Ludvika XV.), dobi v 19. in 20. stoletju vidno vlogo tudi ljudstvo. Spodbuda slednjemu je bil akt posvetitve presvetemu Srcu Jezusovemu, ki ga je leta 1875, ob 200. obletnici prikazovanj Marjeti Mariji Alacoque, na prošnjo jezuita Henrija Ramièra odobril Pij IX. in povabil vse vernike k temu dejanju. Še pomembnejša je bila posvetitev vsega človeštva, ki jo je naznanil Leon XIII. z okrožnico 25. maja 1899 in je bila po cerkvah izvedena 11. junija, dodatna spodbuda pa nato še posvetitev družin, za katero si je prizadeval Benedikt XV.83 Aktualna tema splošnega češčenja in izročitve Srcu učlovečenega Boga se je uveljavila tudi v umetnosti.84 Pojavile so se podobe slovenske družine oziro- ma predstavnikov naroda, ki častijo Srce Jezusovo in se mu priporočajo. V nekaj 81 Jože Curk, Brestanica. Gradbeno-zgodovinski oris, v: Brestanica. Zbornik člankov in razprav (ur. Jože Curk), Brestanica 1982, str. 123–124; Lazarini, Cerkvena arhitektura lavantinske škofije, str. 119. Tri glavne kipe je v Franciji naročil in plačal trapist z gradu Rajhenburg p. Janez Krstnik Epalle. 82 Franci Lazarini, Frančiškanska cerkev v Mariboru (Umetnine v žepu 7), Ljubljana 2013, str. 32, 39, 41–42. Avtor mozaikov ni posebej naveden. 83 Morgan, The Sacred Heart, str. 29. Že Pij X. je 19. maja 1908 odobril posebno molitev za posvetitev družin. 84 Jezusov pogled se je z mistikinje Marjete preusmeril na vse človeštvo, gl. Morgan, The Sacred Heart, str. 29, 32. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 55 primerih se jim je s svojim posebnim poslanstvom pridružila tudi Marjeta Ma- rija Alacoque.85 Prvo in izjemno tovrstno delo je Srce Jezusovo, ki ga je leta 1900 po na- ročilu ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča naslikal Ivan Grohar (sl. 32).86 Kot vnet častilec Srca Jezusovega je Jeglič vključil njegov lik v svoj ško- fovski grb, še pred nastopom nadpastirske službe leta 1898 pa je napravil tudi zaobljubo, da bo priskrbel sliko s tem motivom. Obljubo je izpolnil v svetem letu 1900, ko je na praznik Srca Jezusovega v stolni cerkvi pred novo sliko lju- bljansko škofijo posvetil Jezusovemu Srcu.87 Za Groharja se je odločil, ker sta ga priporočali hvala in pozitivna umetnostna kritika, ki ju je le malo pred tem požel s slikama za stranska oltarja cerkve Marije Pomagaj na Brezjah.88 Grohar je ustvaril sodobno, nepatetično in duhovno izpovedno sliko, zasno- vano na impresionističnih svetlobnih in barvnih učinkih. V središče je postavil Jezusa s plamenečim srcem na prsih, čigar svetloba ožarja v molitvi zbrane ver- nike obeh spolov, različnih starosti in stanov, oblečene v sodobno nošo, slovenski poudarek pa je dal sliki z ženo v narodni noši s pečo na glavi, ki jo je izpostavil v prvem planu.89 Figure je z različnimi zasuki in razvrstitvijo uporabil tudi kot prostorsko odrivalo, podobno tudi predmete, denimo berglo, na katero se opira starec, pa slamnik in šopek cvetlic, ki sta odložena na tleh pred klečečima dekli- cama. V srednji plan je kot posredovalki med Kristusom in človeštvom umestil Marijo, katere sredniška vloga je tudi namig na Jegličevo škofovsko geslo (Po Ma- riji k Jezusu), in bl. Marjeto Marijo Alacoque, pobudnico češčenja Jezusovega Srca. Marija se proseče obrača k Sinu in pridržuje njegovo roko, opozarjajoč ga na molivce, medtem ko se Marjeta ozira na vernike in jim kaže na Jezusa. Grohar je dogajanje postavil v domači ambient, in sicer v ljubljansko frančiškansko cer- kev Marijinega oznanjenja, ki je prepoznavna po svedrastem stebru, predvsem pa po kipu sv. Zofije na tamkajšnjem velikem oltarju, slavni mojstrovini baročnega 85 Namesto Marjete se v času prve svetovne vojne v prizoru pojavijo vojaki oziroma ranjenci, kakor npr. na Bradaškovi sliki Srca Jezusovega v župnijski cerkvi v Križah. 86 Za sliko (250 x 127 cm) gl. Naše slike, v: Peti katoliški shod v Ljubljani 1923, Ljubljana 1924, str. 382–383; Anton Podbevšek, Ivan Grohar. Tragedija slovenskega umetnika, Ljubljana 1937, str. 94–95, 138, 139, 141–142, 172, 191 (dalje: Podbevšek, Ivan Grohar); Emilijan Cevc, Groharjeva slika Srca Jezusovega, v: Družina, 46/26–27, 1997 (29. 6.), str. 8 (dalje: Cevc, Groharjeva slika); Andrej Smrekar, Ivan Grohar. Daljave in bližine, v: Ivan Grohar. Bodočnost mora biti lepša (1867–1911) (ur. Andrej Smrekar) (Knjižnica Narodne galerije. Predstavitve 4), Ljubljana 1997, str. 12–13 (dalje: Smrekar, Ivan Grohar); Andrej Smrekar, Katalog razstavljenih del v Narodni galeriji Ljubljana, v: Ivan Grohar. Bodočnost mora biti lepša (1867–1911) (ur. Andrej Smrekar) (Knjižnica Narodne galerije. Predstavitve 4), Ljubljana 1997, str. 43, kat. št. 2 (dalje: Smrekar, Katalog); Beti Žerovc, Zelo slovenska slika, v: Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920 (ur. Barbara Jaki, Mateja Breščak, Andrej Smrekar) (Knjižnica Narodne galerije), Ljubljana 2008, str. 111–116 (dalje: Žerovc, Zelo slovenska slika). 87 Cevc, Groharjeva slika, str. 8; Andrej Pirš, Češčenje Srca Jezusovega. Vrtnice za leto 2016 (V šoli najsvetejših Src 16), Stična 2006, str. 52. 88 Podbevšek, Ivan Grohar, str. 92–94; Cevc, Groharjeva slika, str. 8; Žerovc, Zelo slovenska slika, str. 111. 89 Žerovc, Zelo slovenska slika, str. 114, figuro primerja z ženo v narodni noši na sliki Ivane Kobilce Slovenija se klanja Ljubljani. 56 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 kiparja Francesca Robbe.90 V tej cerkvi je namreč, poleg tiste pri ljubljanskih la- zaristih, v času nastanka slike delovala slovenska centrala bratovščine Srca Jezu- sovega, ki je bila pri frančiškanih sicer ustanovljena že leta 1827.91 Jegliču je kompozicija podobe ustrezala, motil pa ga je umetnikov slog. Jav- nost je sliko, ki jo je Grohar jeseni leta 1900 predstavil na Prvi slovenski umetni- ški razstavi v dvorani ljubljanskega Mestnega doma, večinoma dobro sprejela.92 Dom in svet jo je pohvalil kot njegovo »najlepšo sliko«, izvrstno glede na barvo in kompozicijo, le Jezus se je zdel ocenjevalcu »nekoliko preveč vizijonaričen«.93 Slovenski narod jo je predstavil kot »eno najboljših oltarnih slik na Kranjskem« in kot »lepo, hvalevredno umetnino«.94 Antona Aškerca je prevzela nacionalna motivika, zato je pohvalno izpostavil v Jezusa zamaknjene »slovenske tipe«.95 Sliko hranijo v ljubljanski nadškofijski palači, v javni prostor pa so jo postavljali ob posebnih priložnostih, med drugim ob petem katoliškem shodu leta 1923, na katerem se je slovenski narod slovesno posvetil Jezusovemu Srcu. Tudi zlo- ženko z molitvijo za posvetitev domovine so opremili z njeno reprodukcijo.96 S tem je dobila vlogo javne priče in reprezentančne podobe izročitve Slovencev Srcu Jezusovemu.97 Z liki iz slovenskega ljudstva, brez predstavnikov cerkvene in svetne hierarhije, je postala pomembna vizualizacija narodnega čutenja in identitete.98 Na Jegličevo željo je Grohar naslikal še repliko, ki jo je škof namenil svoji domači župniji v Begunjah na Gorenjskem (sl. 33). Čeprav je slikar posnetek »izboljšal«, je njegov nekonvencionalni slog »po novi šegi« Jegliču ostal tuj in 90 Na lokacijo v ljubljanski frančiškanski cerkvi je opozorila Žerovc, Zelo slovenska slika, str. 114. Za Robbov oltar in kip sv. Zofije v frančiškanski, nekdanji avguštinski cerkvi v Ljubljani gl. mdr. Verena Koršič Zorn, Frančiškanska cerkev v Ljubljani. Cerkev Marijine- ga oznanjenja, Ljubljana 1996, str. 31; Matej Klemenčič, Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani, Ljubljana 1998, str. 39; Blaž Resman, Oltarna oprema in plastika v cerkvi Marijinega oznanjenja, v: Frančiškani v Ljubljani. Samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja (ur. Silvin Krajnc), Ljubljana 2000, str. 337, 339. 91 Bratovščina je v letu 1906 imela skupno okoli 80.000 članov in podružnice v 40 župnijah, gl. Josip Gruden, Das soziale Wirken der katholischen Kirche in Österreich. 4/1. Diözese Laibach (Herzogtum Krain), Ljubljana 1906, str. 22. 92 Za kritične odmeve na sliko gl. Podbevšek, Ivan Grohar, str. 137–138, 139, 141–142; Cevc, Groharjeva slika, str. 8. 93 Evgen Lampe, Prva slovenska umetniška razstava, v: Dom in svet 13/21, 1900, str. 670, z navedkom, da gre za oltarno sliko za Begunje. Andrej Smrekar, Pozabljena slika Ivana Groharja, v: Acta historiae artis Slovenica 15, 2010, str. 81 (dalje: Smrekar, Poza- bljena slika), navedbo razlaga z domnevo, da je Jeglič morda prvo sliko dejansko namenil za Begunje in si nato premislil; prim. Cevc, Groharjeva slika, str. 8; Žerovc, Zelo slovenska slika, str. 116. 94 Miljutin Zarnik, Prva slovenska umetniška razstava, v: Slovenski narod 33/230, 1900, str. 1–2; prim. Podbevšek, Ivan Grohar, str. 138; Cevc, Groharjeva slika, str. 8; Žerovc, Zelo slovenska slika, str. 114. 95 Anton Aškerc, Prva slovenska umetniška razstava, v: Ljubljanski zvon 20/11, 1900, str. 676; prim. Podbevšek, Ivan Grohar, str. 141; Cevc, Groharjeva slika, str. 8; Žerovc, Zelo slovenska slika, str. 114. 96 Smrekar, Ivan Grohar, str. 12, je ob tem zapisal, da je na ta način »ikonografski motiv dobil tudi svojo institucionalno in politično razsežnost: institucionalno, ker je združen z napori za katoliško versko prenovo, in politično, ker so bili evharistični kongresi sami odgovor na socialna in socialistična gibanja v Evropi v zadnji tretjini 19. stoletja«. 97 O posvetitvah posameznih skupnosti, škofij, mest, dežel in narodov Srcu Jezusovemu ter o njihovih vizualnih javnih pričah gl. Morgan, The Sacred Heart, str. 35–38. 98 Prim. Smrekar, Ivan Grohar, str. 14; Franc Zalar, Katalog Groharjevih del v Mestnem muzeju Ljubljana, v: Ivan Grohar. Bodočnost mora biti lepša (1867–1911) (ur. Andrej Smrekar) (Knjižnica Narodne galerije. Predstavitve 4), Ljubljana 1997, str. 172, kat. št. 28 (dalje: Zalar, Katalog), je sliko označil za »pravo alegorijo slovenskega ljudstva«; prim. Žerovc, Zelo slovenska slika, str. 113. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 57 se z njim ni mogel sprijazniti, kakor je razvidno iz njegovega dnevniškega za- pisa 28. decembra 1901.99 Replika v malenkostih odstopa od ljubljanske slike, najopazneje v kolorističnih odtenkih, zlasti v barvah Jezusovih oblačil, in pa v ozadju scene, ki se tu odpira v nebo. Od Robbove oltarne arhitekture je ostal le svedrast steber kot okvir prizorišča, pred katerim se dviga rdeč zastor.100 Barvna študija za oltarno sliko v Begunjah (iz leta 1900), ki jo hrani Mestni muzej Lju- bljana, naj bi bila zavrnjeni prvi osnutek s konvencionalno kompozicijo Jezusa z žarečim srcem na prsih in z dvema angeloma adorantoma.101 Zdi se, da gre pravzaprav za osnutek ljubljanske slike, sprva domnevno namenjene za Jegliče- vo rodno vas.102 V primerjavi z njim je izdelana verzija bistveno spremenjena v kompoziciji in vsebinskem sporočilu. Dobro desetletje pozneje je nastala slika Srca Jezusovega, ki jo je leta 1912 za istoimenski oltar v cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah napravil Ivan Vavpotič (sl. 34).103 Slikar, ki se je le redkokdaj lotil del z nabožno vsebino, je sicer vztrajal v akademskem realizmu, a ga je posodobil z impresionistično tehniko in obrav- navo svetlobe. Jezusa v belem oblačilu je osvetlil z njegovim lastnim srcem, ki mu žari na prsih in predstavlja vsebinsko središče kompozicije, medtem ko je z oblaki prekrito nebo rahlo osvetlil okoli njegove glave. Dogodek je postavil v krajino, ki jo je nakazal s pasom drevja v ozadju in z nekaj cvetlicami na travi v ospredju. S svetlobnimi efekti se je poigraval tudi na figurah družine, ki pred Jezusom pobožno kleči in ga časti. Starček s sklenjenimi rokami je zatopljen v molitev, mati v narodni noši, a brez avbe na glavi, drži v naročju v belo oblečeno deklico in z desnico objema zraven klečečega dečka, mladenič na skrajni desni poljublja rano na Jezusovi roki, skrajno levo pa bl. Marjeta Marija Alacoque zamaknjeno zre v nebeško prikazen. Vidna je le njena glava v profilu in brez avreole, zato je precej nevpadljiva in igra le vlogo spremljevalke. Jezus vse nav- zoče blagoslavlja z desnico, na kateri je vidna rana njegovega pasijona, deklica pa njegovo kretnjo posnema in ga pozdravlja z ročico.104 Vavpotič se je pri za- 99 Jegličev dnevnik. Znanstvenokritična izdaja (ur. Blaž Otrin, Marija Čipić Rehar), Celje-Ljubljana 2015, str. 133, zapis dne 28. de- cembra 1901: »Grohar mi je napravil popravljeno kopijo slik[e] presvetega Srca Jezusovega za Begunje. Bolja je od prve, mogel jo bom upotrebiti za oltar, narejena je pa vendarle po novi šegi, kar se mi nikakor ne dopada. Daj Bog, da bi s tem svojim rojakom koristil in zajezil deročo reko liberalizma, ki je Begunje deloma že poplavila.« Prim. Smrekar, Pozabljena slika, str. 84. 100 Za begunjsko sliko gl. Podbevšek, Ivan Grohar, str. 94–95, 172; Smrekar, Katalog, str. 43, kat. št. 2; Žerovc, Zelo slovenska slika, str. 116. 101 Zalar, Katalog, str. 172, kat. št. 28. 102 Prim. op. 92. 103 Oltarna slika na Brezjah, ki meri 220 x 118 cm, je največje od javnih del, ki jih je Vavpotič realiziral, gl. Milček Komelj, Ivan Vavpo- tič, slikar življenjske harmonije, v: Ivan Vavpotič 1877–1943, Ljubljana 1987, str. 21. 104 Za sliko gl. Henrik Damiš, Brezje. Marija Pomagaj, Brezjanski zbornik 2000 (ur. Jože Dežman) (Gorenjski kraji in ljudje. Gorenjski muzej Kranj 16), Ljubljana 2000, str. 52, 54, ki pa mu slika zaradi svetlobnih efektov, ki so v kontrastu z realistično podanimi osebami, ni bila všeč; Damir Globočnik, Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, Brezjanski zbornik 2000 (ur. Jože Dežman), (Gorenjski kraji in ljudje. Gorenjski muzej Kranj 16), Ljubljana 2000 str. 260, 268; Miran Špelič, Ivan Vavpotič (1877–1943), Srce Jezusovo. 1912. Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, v: Magnificat, 9/6, 2022, str. 2–3. 58 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 snovi nedvomno oprl na Groharja, vendar je njegovo kompozicijo povsem po svoje predelal in zmanjšal število figur, kar daje skupini oseb družinski značaj, razumeti pa jih je seveda treba tudi kot predstavnike širše narodne skupnosti. 3.6 Moderna likovna interpretacija Marjetine vizije V slovenski umetnosti se z Marjeto znova srečamo šele po dolgem premo- ru. Kakšen razvoj je motiv svetničine vizije doživel v drugi polovici 20. stoletja v moderni osebni interpretaciji Toneta Kralja (1900–1975), nam razkrije slika v župnijski cerkvi sv. Jurija v Šturjah (sl. 35). Umetnik je leta 1960 za lunetna polja obočnih kap v ladji ustvaril več slik, in sicer Poklon pastirjev, sv. Marjeto Marijo Alacoque ter zakramente sv. evharistije, pokore, maziljenja in mašni- škega posvečenja.105 Podobe se vsebinsko vežejo na sv. Rešnje telo in njegovo češčenje, ki ga simbolizirajo pred Božjim Detetom klečeči oziroma pobožno navzoči pastirji, ter na razodetje Srca Jezusovega, na zadoščevanje za grehe in na srečno smrt, kar se navezuje na Jezusove prošnje in obljube Marjeti v Paray- -le-Monialu. Prizorišče na naši sliki je Kralj oblikoval kot obokan, tlakovan, z zeleno zaveso zagrnjen in s klečalnikom opremljen prostor. Ob klečalniku stoji vaza z lilijo, katere sijoči cvet asociira na žareče srce, ob zapahnjenih durih kle- čita angela adoranta, v središču kompozicije drug proti drugemu stopata prota- gonista, ki iztezata roke v znak sprejemanja in izročitve. Marjetina simbolično rdeča tančica ustvarja barvno ravnotežje z Jezusovim ogrinjalom. Na Jezusovih rokah in nogi, ki gleda izpod tunike, so vidne rane, medtem ko srca in srčne rane umetnik ni prikazal.106 Tako mu je brez osrednjega atributa in z le subtilno nakazano simboliko uspelo ustvariti motiv na sodoben način,107 čeprav je sicer na podobah Srca Jezusovega običajno krepko poudaril Jezusovo fizično srce, ustrezajoče Marjetinim videnjem (npr. v Soči, pri Svetem Ivanu idr.). 3.7 Za konec Seznam doslej evidentiranih del je kratek in se bo s prihodnjimi raziskava- mi gotovo nekoliko razširil, iz obdelanega gradiva pa je vendarle že zdaj razvi- dno, da so upodobitve Marjete Marije Alacoque na Slovenskem redke. Pojavile so se precej pozno, prva doslej znana šele dvanajst let po Marjetini beatifika- ciji. Njihova aktualnost je omejena na razmeroma kratko časovno obdobje, pri čemer preseneča, da kanonizacija Marjete leta 1920 ni spodbudila njihove produkcije. Dela domačih poznonazarenskih slikarjev pa tudi tista, ki so jih naročili na tujem, so večinoma šablonska. Umetniško ustvarjalno sta se motiva 105 Za sliko gl. Umetnostna topografija Slovenije. Upravna enota Ajdovščina. Občini Ajdovščina in Vipava 1 (ur. Helena Seražin), Ljublja- na 2012, str. 37. Platna v obočnih polah merijo ok. 150 x 300 cm. 106 Na tendenco opuščanja vidnega srca opozarja Morgan, The Sacred Heart, str. 31, 39, 40. 107 Tone Kralj (ur. Igor Kranjc), Ljubljana 1998, str. 117, 142. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 59 lotila Ivan Grohar in Ivan Vavpotič, ki pa sta na slikah večjo vlogo dodelila slo- venskemu narodu. Časovno in slogovno izjemo predstavlja platno izpod čopiča Toneta Kralja, ki ga odlikuje za slikarja značilen osebni pristop.108 POVZETEK Po uvodni predstavitvi ikonografije Srca Jezusovega, povezane z videnji Marjete Marije Alacoque, je na kratko prikazana tipologija Marjetinih upodo- bitev na poti od njenega zgodovinskega do svetniškega lika, ponazorjena z ne- kaj primerki iz evropske umetnosti. Predstavitev slovenskega gradiva združuje kronološki in tipološki vidik. Začenja se z najpogostejšim motivom Jezusove- ga prikazovanja Marjeti (Kamnik, Novo mesto, Celje, Brestanica, Celje), ven- dar prizor na vitrajih obravnava ločeno (Ljubljana, Mengeš, Drežnica), sledijo primerki samostojnega lika mistikinje na oltarjih (Kranjska Gora, Brestanica, Maribor) in skupinski prizor, v katerem s Slovenci časti Srce Jezusovo (Ivan Grohar: Ljubljana in Begunje; Ivan Vavpotič: Brezje). Kljub terensko omejeni raziskavi je razvidno, da so upodobitve na Slovenskem redke, da se pojavijo precej pozno (prva naj bi bila iz leta 1876) in v zelo omejenem časovnem raz- dobju. Gre za dela domačih poznonazarenskih slikarjev (Matija Koželj, Matija Bradaška, Peter Markovič), več primerkov pa je bilo kupljenih tudi pri tujih umetnostnih zavodih, npr. na Tirolskem, v Münchnu, Parizu in Pietrasanti pri Carrari (vitraji, nekaj kipov in relief). Izdelki so večinoma šablonski. Motiv je umetniško zaživel le pri Ivanu Groharju in Ivanu Vavpotiču, pri obeh s poudar- jeno nacionalno noto, osebno pa ga je pozneje interpretiral Tone Kralj (Šturje). Ključne besede: ikonografija, Srce Jezusovo, Marjeta Marija Alacoque (1647– 1690), Ivan Grohar (1867–1911), Ivan Vavpotič (1877–1943) 108 Za prijazno pomoč in fotografski posnetek Tomaža Lauka se iz srca zahvaljujem frančiškanu p. mag. Cirilu Božiču (Kamnik-Sv. Jakob), za prijazen sprejem ter možnost ogleda in fotografiranja pa izrekam zahvalo lazaristu g. Vladu Bizantu (Celje-Sv. Jožef), g. Petru Kokotcu, generalnemu vikarju novomeške škofije (ž. Novo mesto), kapucinu p. dr. Metodu Benediku (Celje-Sv. Cecilija), lazaristoma g. Roku Žlenderju in g. Jožetu Zupančiču (Ljubljana-Srce Jezusovo), g. župniku Marku Koširju (ž. Mengeš), g. župniku Alojziju Slavku Hrastu (ž. Drežnica) in frančiškanu p. Francu Kovšetu (Maribor-Sv. Marija). Za fotografije se najlepše zahvaljujem tudi kolegoma dr. Blažu Resmanu in mag. Andreju Furlanu (UIFS ZRC SAZU), slednjemu še posebej tudi za tehnično obdelavo posnetkov. 60 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Summary ST MARGARET MARY ALACOQUE IN VISUAL ART IN SLOVENIA Following the introductory presentation of the iconography of the Sa- cred Heart connected to the visions of Margaret Mary Alacoque, the article briefly introduces the typology of Margaret’s depictions on the path from her historical to saintly character, illustrated with some examples from European art. The presentation of the Slovenian material combines chronological and ty- pological aspects. It begins with the most frequent motif of Jesus appearing to Margaret (Kamnik, Novo mesto, Celje, Brestanica), but discusses the scene on the stained-glass windows separately (Ljubljana, Mengeš, Drežnica), followed by examples of the individual depictions of the mystic on the altars (Kranjska Gora, Brestanica, Maribor) and a group scene in which she worships the Sa- cred Heart together with Slovenians (Ivan Grohar: Ljubljana and Begunje; Ivan Vavpotič: Brezje). Even given the limited territory included, it is clear that de- pictions in Slovenia are rare, that they appear fairly late (the first supposedly in 1876), and in a very limited time period. These are works of local Late Nazarene painters (Matija Koželj, Matija Bradaška, Peter Markovič), while several pieces were purchased from foreign art institutions, e.g. in Tyrol, in Munich, Paris, and Pietrasanta near Carrara (stained glass, a few statues, and a relief). The pieces are mostly of stencil. The motif came to life artistically only with Ivan Grohar and Ivan Vavpotič, with both with an emphasised national note, while it was later personally interpreted by Tone Kralj (Šturje). Keywords: Slovenian art, iconography, Sacred Heart, Margaret Mary Alacoque (1647–1690), Ivan Grohar (1867–1911), Ivan Vavpotič (1877–1943) Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 61 PRILOGA Sl. 1) Portret Marjete Alacoque, izrez, 17./18. stol., samostan Marijinega obiskanja, Paray-le-Monial. Sl. 2) Grafika po risbi Saviniena Petita: Bl. Marjeta Marija Alacoque s podobo Srca Jezusovega, po 1864. Sl. 3) Johann Lindner: Bl. Marjeta Alacoque s podobo Srca Jezusovega, 1870, založnik umetnostni zavod Mayer v Münchnu. Sl. 4) Peter Paul Metz: Bl. Marjeta Alacoque, relief na kornih klopeh, 1896, ž. c. sv. Gordijana in Epimaha, Merazhofen. 62 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Sl. 5) Charles Joseph Natoire, rezec Pietro Masini: Marjeta Alacoque z angeli v adoraciji presvetega Srca, v: Joseph de Gallifet, De cultu sacrosancti Cordis Dei ac Domini Nostri Jesu Christi in variis christiani orbis provinciis jam propagato, Rim 1726. Sl. 6) Johann Ulrich Biberger: Jezus kaže Marjeti Alacoque svoje srce, v: Bernhard Sonnenberg, Neue vom Himmel gesandte Andacht gegen dem Göttlichen Hertz Jesu Christi, München 1697. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 63 Sl. 7) Charles Joseph Natoire, rezec Pietro Masini: Jezus kaže Marjeti Alacoque svoje srce, v: Joseph de Gallifet, De cultu sacrosancti Cordis Dei ac Domini Nostri Jesu Christi in variis christiani orbis provinciis jam propagato, Rim 1726. Sl. 8) Francesco Podesti, litograf Guglielmo Guglielmi: Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, litografija, ok. 1864, Raccolta delle stampe Adalberto Sartori di Mantova. Sl. 9) Guglielmo Guglielmi: Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, litografija, ok. 1864, Raccol- ta delle stampe Adalberto Sartori di Mantova. 64 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Sl. 10) Antonio Ciseri: Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, 1879, ž. c. Srca Jezusovega, Firence. Sl. 11) Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, jeklorez, 1870. Sl. 12) Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque in francoski romarji v Paray-le-Monialu, spomin- ska podobica, založnik Paul Didion, Metz, 70. leta 19. stol. Sl. 13) Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, podobica, založnik Bouasse-Lebel, Pariz-Saint-Sulpice. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 65 Sl. 14) Carlo Muccioli: Razodetje Srca Jezusovega sv. Marjeti Alacoque, 1919–1920, spominska reprodukcija. Sl. 15) Mozaik po sliki Carla Mucciolija: Razodetje Srca Jezusovega sv. Marjeti Alacoque, izrez, 1920–1925, bazilika sv. Petra, Rim. Sl. 16) Klavdij de la Colombière podeljuje obhajilo Marjeti Alacoque, 17./18. stol., kapela sv. Klavdija de la Colombièra, Paray-le-Monial. Sl. 17) Luc Barbier: Sv. Marjeta Alacoque s svetniki časti Srce Jezusovo, 1965–1966, kapela prikazovanj, Paray-le-Monial. 66 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Sl. 18) Matija Koželj: Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, 1876, ž. c. sv. Jakoba (frančiškani), Kamnik. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 67 Sl. 19) Matija Koželj: Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, 1901, nekdanja proštijska kapela Matere Božje, Škofijski urad, Novo mesto. Sl. 20) Matija Bradaška: Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, 1890, Misijonska hiša (lazaristi), Celje. 68 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Sl. 21) Peter Markovič: Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, ok. 1911, ž. c. Lurške Matere Božje, Brestanica. Sl. 22) Rezbarska delavnica v Grödnu: Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, relief, 1912, ž. c. sv. Cecilije (kapucini), Celje. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 69 Sl. 23) Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, vitraj, 1883, ž. c. Srca Jezusovega (lazaristi), Ljubljana-Tabor. Sl. 24) Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, vitraj, 1906, ž. c. sv. Mihaela, Mengeš. Sl. 25) Umetniški zavod v Innsbrucku: Razodetje Srca Jezusovega bl. Marjeti Alacoque, vitraj, 1914, ž. c. Srca Jezusovega, Drežnica. 70 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Sl. 26–27) Oltar Srca Jezusovega s sliko Matije Bradaška, ok. 1903, ž. c. Marijinega vnebovzetja, Kranjska Gora; detajl: kip bl. Marjete Alacoque. Sl. 28–29) Oltar Srca Jezusovega s kipi iz podjetij Raffl in Ellrich Fratelli, ok. 1910–1913, ž. c. Lurške Matere Božje, Brestanica; detajl: kip bl. Marjete Alacoque. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 71 Sl. 30–31) Oltar Naše ljube Gospe presvetega Srca s kipom in reliefi Eduarda Kupowskega, 1912, ž. c. Marije Matere usmiljenja (frančiškani), Maribor; detajl: mozaik z bl. Marjeto Alacoque. 72 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Sl. 32) Ivan Grohar: Srce Jezusovo, 1900, Nadškofijski ordinariat, Ljubljana. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 73 Sl. 33) Ivan Grohar: Srce Jezusovo, 1901, ž. c. sv. Urha, Begunje. 74 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Sl. 34) Ivan Vavpotič: Srce Jezusovo, 1912, bazilika Marije Pomagaj, Brezje. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 75 Sl. 35) Tone Kralj: Razodetje Srca Jezusovega sv. Marjeti Alacoque, 1960, ž. c. sv. Jurija, Šturje. 76 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 VIRI IN LITERATURA Literatura Aškerc, Anton, Prva slovenska umetniška razstava, v: Ljubljanski zvon 20/11, 1900, str. 625–630, 673–680. Baraga, France, Kapiteljski arhiv Novo mesto. Regesti listin in popis gradiva (Acta Ecclesi- astica Sloveniae 17), Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1995. Barbier, Ricky, Ortis, Suzy, Luc Barbier 1903–1989, La Taillanderie, Châtillon-sur-Chala- ronne 2006. Cevc, Emilijan, Groharjeva slika Srca Jezusovega, v: Družina, 46/26–27, 1997 (29. 6.), str. 8. Coreth, Anna, Liebe ohne Mass. Geschichte der Herz-Jesu-Verehrung in Österreich im 18. Jahrhundert (Cor ad cor. Schriften im Dienst der Herz-Jesu Verehrung 4), Salterrae, Maria Roggendorf 1994. Curk, Jože, Topografsko gradivo. 1. Sakralni spomeniki na območju občine Celje, Zavod za spomeniško varstvo Celje, Celje 1966. Curk, Jože, Brestanica. Gradbeno-zgodovinski oris, v: Brestanica. Zbornik člankov in raz- prav (ur. Jože Curk), Turistično društvo, Brestanica 1982, str. 107–141. Čebulj, Regalat, Janzenizem na Slovenskem in frančiškani. Donesek h kulturni zgodovi- ni Slovencev (inavguralna disertacija), Frančiškanska provincija Slovenije, Ljubljana 1922. Damiš, Henrik, Brezje. Marija Pomagaj, Brezjanski zbornik 2000 (ur. Jože Dežman) (Go- renjski kraji in ljudje. Gorenjski muzej Kranj 16), Družina, Ljubljana 2000, str. 31–93. Detzel, Heinrich, Christliche Ikonographie. Ein Handbuch zum Verständnis der christli- chen Kunst. 2. Die bildlichen Darstellungen der Heiligen, Herder, Freiburg im Breisgau, 1894. Dolinar, France Martin, Prošti Novomeškega kapitlja 1493–1993, Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, Novo mesto 1993. Gallif(f)et, Joseph de, De cultu Sacrosancti Cordis Dei ac Domini nostri Jesu Christi in variis christiani orbis provinciis jam propagato, Joannes Maria Salviori, Roma 1726. Globočnik, Damir, Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, Brezjanski zbornik 2000 (ur. Jože Dežman), (Gorenjski kraji in ljudje. Gorenjski muzej Kranj 16), Družina, Ljubljana 2000, str. 249–268. Gruden, Josip, Das soziale Wirken der katholischen Kirche in Österreich. 4/1. Diözese Lai- bach (Herzogtum Krain), Verlag der Leo-Gesellschaft in Wien, Ljubljana 1906. Harmening, Dieter, Herz Jesu. IV. Ikonographie, v: Lexikon für Theologie und Kirche 5 (ur. Walter Kasper et al.), Herder, Freiburg im Breisgau 2017 (posebna izdaja), stp. 54–55. Hattler, Franz Seraph, Die bildliche Darstellung des göttlichen Herzens und der Herz-Je- su Idee. Nach der Geschichte, den kirchlichen Entscheidungen und Anforderungen der Kunst beschprochen, Rauch, Innsbruck 18942. Heilige Margareta Maria Alacoque, Leben und Offenbarungen von ihr selbst geschrieben und ergänzt durch Zeitgenossen, Paulusverlag, Freiburg 1974. Jegličev dnevnik. Znanstvenokritična izdaja (ur. Blaž Otrin, Marija Čipić Rehar), Celjska Mohorjeva družba, Celje-Ljubljana 2015. Johns, Christopher M. S., »That Amiable Object of Adoration«. Pompeo Batoni and the Sacred Heart, v: Gazette des Beaux-Arts, 132, 1998, str. 19–28. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 77 Klemenčič, Matej, Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani, Založba Rokus, Ljubljana 1998. Komelj, Milček, Ivan Vavpotič, slikar življenjske harmonije, v: Ivan Vavpotič 1877–1943, Narodna galerija, Ljubljana 1987, str. 11–49. Koršič Zorn, Verena, Frančiškanska cerkev v Ljubljani. Cerkev Marijinega oznanjenja, Župnijski urad Marijinega oznanjenja, Ljubljana 1996. Kostanjšek Brglez, Simona, Preobrazbe mesta. Zgodovinska, arhitekturna in umetnostna dediščina Slovenske Bistrice, Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca, Slovenska Bi- strica 2022. Kragelj, Jožko, Svetišče Srca Jezusovega v Drežnici (Sakralni spomeniki Primorske), Žu- pnijski urad Drežnica, Drežnica 1995. Künstle, Karl, Ikonographie der christlichen Kunst. 2. Ikonographie der Heiligen, Herder, Freiburg im Breisgau 1926. Lampe, Evgen, Prva slovenska umetniška razstava, v: Dom in svet 13/21, 1900, str. 670–671. Lavrič, Ana, Vizitacije kot vir za slovensko zgodovino, v: Grafenauerjev zbornik (ur. Vin- cenc Rajšp), Znanstvenoraziskovalni center SAZU etc., Ljubljana 1996, str. 483–491. Lavrič, Ana, Cerkvena umetnost na naših tleh v primežu razsvetljenega absolutizma in janzenističnega rigorizma, v: Vita artis perennis. Ob osemdesetletnici akademika Emi- lijana Cevca (ur. Alenka Klemenc), Založba ZRC, Ljubljana 2000, str. 457. Lavrič, Ana, Bratovščine v klariških samostanih na Kranjskem. Njihova umetnostna in duhovna dediščina, v: Acta historiae artis Slovenica 25/1, 2020, str. 27–62. Lazarini, Franci, Cerkvena arhitektura lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889–1922) (doktorska disertacija), Filozofska fakulteta, Maribor 2012. Lazarini, Franci, Cerkev Srca Jezusovega v Drežnici nad Kobaridom in njeno mesto v slovenski arhitekturi poznega historizma, v: Annales. Series historia et sociologia 22/1, 2012, str. 55–64. Lazarini, Franci, Frančiškanska cerkev v Mariboru (Umetnine v žepu 7), Ljubljana 2013. Limburg, Hans J., Herz Jesu. I. Geschichte, v: Lexikon für Theologie und Kirche 5 (ur. Walter Kasper et al.), Herder, Freiburg im Breisgau 2017 (posebna izdaja), stp. 51–53. Marolt, Marijan, Dekanija Celje. 1. Cerkveni spomeniki v Celju, Zgodovinsko društvo v Mariboru, Maribor 1931. Martelanc, Tanja, Kapucini in njihova arhitektura na Slovenskem (Acta Ecclesiastica Slo- veniae 40), Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2018. Morgan, David, The Sacred Heart of Jesus. The Visual Evolution of the Devotion (Meertens Ethnology Cahier 4), Amsterdam University Press, Amsterdam 2008. Pedrini, Arnaldo, Don Bosco e la devozione al S. Cuore. Ricerca storico-ascetica (Opera Salesiana), Roma 1987. Naše slike, v: Peti katoliški shod v Ljubljani 1923, Pripravljalni odbor, Ljubljana 1924, str. 382–383. Pirš, Andrej, Češčenje Srca Jezusovega. Vrtnice za leto 2016 (V šoli najsvetejših Src 16), Cistercijanska opatija, Stična 2006. Podbevšek, Anton, Ivan Grohar. Tragedija slovenskega umetnika, Založba Ivan Grohar, Ljubljana 1937. Preininger, Kristina, Opus Matevža Langusa (diplomsko delo), Filozofska fakulteta, Lju- bljana 2002. 78 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Presveto Srce Jezusovo. Naš ščit in varno zavetje (ur. Aneta Stoilovski), Spiritus Sanctus, Višnja Gora 2021. Réau, Louis, Iconographie de l‘Art chrétien. Iconographie des Saints 3/1, Presses Universi- taires de France, Paris 1958–1959. Resman, Blaž, Oltarna oprema in plastika v cerkvi Marijinega oznanjenja, v: Frančiškani v Ljubljani. Samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja (ur. Silvin Krajnc), Sa- mostan in župnija Marijinega oznanjenja, Ljubljana 2000, str. 301–346. Ricci, Elisa, Mille santi nell‘Arte, Ulrico Hoepli, Mailand 1931. Rožman, Gregor, Naši cerkveni slikarji. Koroška, v: Ljubitelj krščanske umetnosti 1/2, 1914, str. 65–66. Schauber, Vera, Schindler, Hanns Michael, Bildlexikon der Heiligen, Seligen und Namen- spatrone, Pattloch, Augsburg 1999. Schütz, Lieselotte, Margareta Maria Alacoque, v: Lexikon der christlichen Ikonographie. Ikonographie der Heiligen 7, Herder, Freiburg im Breisgau 1974, stp. 505. Smole, Majda, Cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani, Misijonska družba, Ljubljana-Tabor 1983. Smolik, Marijan, Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od za- četkov do konca 18. stoletja (ur. Matija Ogrin), 2011 (2. elektronska izdaja, eZMono, http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ovr/VIEW/). Smrekar, Andrej, Ivan Grohar. Daljave in bližine, v: Ivan Grohar. Bodočnost mora biti lepša (1867–1911) (ur. Andrej Smrekar) (Knjižnica Narodne galerije. Predstavitve 4), Narodna galerija, Ljubljana 1997, str. 11–38. Smrekar, Andrej, Katalog razstavljenih slik v Narodni galeriji Ljubljana, v: Ivan Grohar. Bodočnost mora biti lepša (1867–1911) (ur. Andrej Smrekar) (Knjižnica Narodne gale- rije. Predstavitve 4), Narodna galerija, Ljubljana 1997, str. 39–137. Smrekar, Andrej, Pozabljena slika Ivana Groharja, v: Acta historiae artis Slovenica 15, 2010, str. 77–86. Sonnenberg, Bernhard, Neue vom Himmel gesandte Andacht gegen dem Göttlichen Hertz Jesu Christi, Johann Lucas Straub, München 1697. Stele, France, Politični okraj Kamnik. Topografski opis (Umetnostni spomeniki Slovenije), Umetnostnozgodovinsko društvo, Ljubljana 1929. Steska, Viktor, Koželj Matija, v: Slovenski biografski leksikon, 1/4, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana 1932, str. 544. Stražar, Stane, Mengeš in Trzin skozi čas, Odbor Krajevnih skupnosti, Mengeš-Trzin 1993. Strle, Anton, Praznik presvetega Srca Jezusovega, v: Leto svetnikov 2 (ur. Marijan Smo- lik), Mohorjeva Družba Celje, Celje 2000, str. 546–555. Špelič, Miran, Ivan Vavpotič (1877–1943), Srce Jezusovo, 1912. Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, v: Magnificat, 9/6, 2022, str. 2–3. Tone Kralj (ur. Igor Kranjc), Moderna galerija, Ljubljana 1998. Umetnostna topografija Slovenije. Upravna enota Jesenice. Občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica (ur. Blaž Resman), Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana 2011. Umetnostna topografija Slovenije. Upravna enota Ajdovščina. Občini Ajdovščina in Vi- pava 1 (ur. Helena Seražin), Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana 2012. Ana Lavrič: Sv. Marjeta Marija Alacoque v umetnosti na Slovenskem 79 Walzer, Albert, Das Herz im christlichen Glauben, v: Das Herz. 1. Im Umkreis des Glau- bens (ur. Karl Thomae), Verlag Biberach, Biberach an der Riss 1965, str. 107–148. Walzer, Albert, in redakcija, Herz Jesu, v: Lexikon der christlichen Ikonographie. Allge- meine Ikonographie 2 (ur. Engelbert Kirschbaum et al.), Herder, Freiburg im Breisgau 1970, stp. 250–254. Zalar, Franc, Katalog Groharjevih del v Mestnem muzeju Ljubljana, v: Ivan Grohar. Bo- dočnost mora biti lepša (1867–1911) (ur. Andrej Smrekar) (Knjižnica Narodne galerije. Predstavitve 4), Narodna galerija, Ljubljana 1997, str. 143–195. Zarnik, Miljutin, Prva slovenska umetniška razstava, v: Slovenski narod 33/230, 1900, str. 1–2. Zore, Janez, Sv. Marjeta Marija Alacoque (Alakok), † pobudnica češčenja presvetega Srca Jezusovega, v: Leto svetnikov 4 (ur. Marijan Smolik), Mohorjeva Družba Celje, Celje 2000, str. 124–128. Žerovc, Beti, Zelo slovenska slika, v: Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920 (ur. Barbara Jaki, Mateja Breščak, Andrej Smrekar) (Knjižnica Narodne galerije), Naro- dna galerija, Ljubljana 2008. Žigon, Andreja, Cerkveno stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slovenskem, Mohorje- va družba v Celju, Celje 1982. Žigon, Andreja, Matija Koželj in stensko slikarstvo, v: Kamnik 1229–1979. Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta (ur. Jože Žontar), Kulturna skupnost Kamnik, Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo, Kamnik 1985, str. 89–96. Žigon, Andreja in Rovšnik, Borut, Matija Koželj 1842–1917, Kulturni center Kamnik, Ka- mnik 1986. Spletni viri Achen, Henrik, von, Human heart and Sacred Heart: reining in religious individualism. The heart figure in 17th century devotional piety and the emergence of the cult of the Sacred Heart, Categories of Sacredness in Europa, 1500–1800. Conference at the Norwegian Institute in Rome 2001 (ur. Arne Bugge Amundsen in Henning Laugerud, Universitetet, Oslo 2003, objavljeno na: https://enid.w.uib.no/library/texts/human- heart-and-sacred-heart-reining-in-religious-individualism-the-heart-figure-in- 17th-century-devotional-piety-and-the-emergence-of-the-cult-of-the-sacred-heart/. Becker-Huberti, Manfred, »Ächt religiöse Bilder«. Die Stahlstiche des Vereins zur Verbreitung religiöser Bilder in Düsseldorf von 1842–1943, objavljeno na: https://nazarener-stiche.de/ vorwort.html. Boenzi, Joseph, Da Mihi Animas. Cry of the Pastoral Heart of Francis de Sales, v: »Da mihi animas cetera tolle« Symposium, Berkeley 2007, str. 13–24, objavljeno na: https://www.salesian.online/wp-content/uploads/2022/04/PDFsam_JSS_2007_1.pdf. Duffy, Margaret, Ad imaginem Dei. The Sacred Heart of Jesus – An Iconographic Intro- duction, 2017 (dopolnjena verzija 2024), objavljeno na: https://imaginemdei.blogspot. com/2017/06/the-sacred-heart-of-jesusan.html. Melion, Walter S., »Before Our Lord like a blank canvas before a painter« The Cult of the Cor Jesu and Its Flemish Emblematic Origins, v: Journal of Historians of Netherlandish Art, 16/2, 2024, str. 1–34, objavljeno na: https://jhna.org/articles/ before-our-lord-cult-of-the-cor-iesu-flemish-emblematic-origins/. 80 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Murdocca, Osvaldo, Lettura e analisi del testo: Autobiografia di Margherita Maria Alaco- que, Pontificia università Gregoriana, Istituto di spiritualità, Roma 2009, objavljeno na: https://www.osvaldomurdocca.it/wp-content/uploads/2017/03/S.Margherita-Ma- ria-Alacoque.pdf. Viri fotografij Sl. 1: https://www.osvaldomurdocca.it/wp-content/uploads/2017/03/S.Margherita-Ma- ria-Alacoque.pdf. Sl. 2: https://www.researchgate.net/figure/Fig-Engraving-of-Alacoque-holding-Sacred- -Heart-drawing-after-Savinien-Petit_fig1_37710889. Sl. 3: Ana Lavrič, zasebni fotoarhiv. Za sliko glej tudi: https://www.delcampe.net/en_GB/ collectables/devotion-images/image-pieuse-19eme-la-bienheureuse-marguerite-ma- rie-alacoque-presentant-limage-du-sacre-coeur-1490160739.html. Sl. 4: https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:Merazhofen_Pfarrkirche_Chorgest%C3%BChl_ links_Margaretha_Maria_Alacoque.jpg. Sl. 5: https://books.google.si/books/about/De_cultu_Sacrosancti_Cordis_Dei_ac_Do- min.html?id=VmbyK3tnm18C&redir_esc=y. Sl. 6: https://books.google.si/books/about/Neue_vom_Himmel_gesandte_Andacht_gegen_d. html?id=GEg9AAAAcAAJ&redir_esc=y. Sl. 7: https://books.google.si/books/about/De_cultu_Sacrosancti_Cordis_Dei_ac_Do- min.html?id=VmbyK3tnm18C&redir_esc=y. Sl. 8: https://www.raccoltastampesartori.it/opere/b-margherita-maria-alacoque-religio- sa-della-visitazione-di-s-maria-dalla-santita-di-n-s-pio-ix-pont-mass-innalzata-so- lennemente-agli-onori-di-beata-cav-franc-podesti-dip-g-guglielmi-lit-dal-cartone- -roma-danesi-imp. Sl. 9: https://www.raccoltastampesartori.it/opere/b-margherita-maria-alacoque-religio- sa-della-visitazione-di-s-maria-dalla-santita-di-n-s-pio-ix-pont-mass-innalzata-so- lennemente-agli-onori-di-beata-g-guglielmi-lit-roma-danesi-imp. Sl. 10: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marjeta_Marija_Alakok. Sl. 11: Vera Schauber, Hanns Michael Schindler, Bildlexikon der Heiligen, Seligen und Na- menspatrone, Augsburg 1999. Sl. 12: Ana Lavrič, zasebni fotoarhiv. Za sliko glej tudi: https://www.alamy.com/stock- -photo-alacoque-and-jesus-56736274.html. Sl. 13: https://www.heiligen-legende.de/margareta-maria-alacoque/. Sl. 14: Ana Lavrič, zasebni fotoarhiv. Za sliko glej tudi: https://picclick.it/870-Santino- -antico-Santa-Margherita-Maria-Alacoque-da-196154475780.html. Sl. 15: https://stpetersbasilica.info/Altars/SacredHeart/SacredHeart.htm.imhbak.2010-02-05. Sl. 16: https://holynamecalgary.ca/2021/02/15/st-claude-de-la-colombiere/. Sl. 17: https://www.jesuites.com/les-jesuites-bien-presents-au-jubile-de-paray-le-monial/. Sl. 18: Foto: Tomaž Lauko. Sl. 19–25, 28–29: Ana Lavrič, zasebni fotoarhiv. Sl. 26–27, 30–32, 34–36: UIFS ZRC SAZU©, foto: Andrej Furlan. Sl. 33: Foto: Blaž Resman. Andrej Hozjan: Zemljiška posest, prihodki in gospodarjenje župnije Vojnik v izbranih Terezijanskih virih 81 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 27-774(497.4Vojnik):658'0''16'' DOI:10.34291/AES2024/Hozjan Andrej Hozjan dr. znanosti, izr. prof. na Oddelku za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Koroška c. 160, SI-2000 Maribor, e-naslov: andrej.hozjan@um.si ZEMLJIŠKA POSEST, PRIHODKI IN GOSPODARJENJE ŽUPNIJE VOJNIK V IZBRANIH TEREZIJANSKIH VIRIH 1 UVODNI VSEBINSKI NASTAVKI Raziskovalci1 starejše in novejše preteklosti župnije Vojnik so za vsebine iz obdobij njene historične poti radi posegali po različnih vrstah virov. Nasta- la je lepa zbirka raznovrstnih objav2, ki jo je začel znameniti Ignacij Orožen (1819–1900) s še danes kapitalnim delom o Lavantinski škofiji v osmih zvezkih; zadnji vsebuje tudi obilo informacij in zbranega gradiva o preteklosti župni- je3. Tu je potrebno takoj dodati, da je Orožnovo delo nastajalo v večji meri na podlagi najdenih ohranjenih materialov v župnijskih pisarnah in tamkajšnjih arhivih. Pisanje o tovrstnih vsebinah iz terezijanske dobe, ki jo zamejujeta le- tnici vladarskega začetka deželne kneginje Marije Terezije Habsburške in njene smrti (1740-1780), je danes že kar oteženo glede na raznovrstnost, dosegljivost in količino takratnih virov. Orožen jih ob svojem prihodu na župnijo ni našel ali pa jih – morebiti zavoljo njihove količine (?) – ni želel vključiti v svoj opis. Pričujoča razprava želi opozoriti na nekatere lažje dostopne terezijanske vire o župniji, kot tudi o drugih vojniških ustanovah, s pogledom na gospodarjenje z župnijskim nepremičnim premoženjem, se pravi z zemljiško posestjo in podlo- žniki, ki jih je župnija takrat imela. 1 Objava je del raziskovalnega programa Preteklost severovzhodne Slovenije med slovenskimi zgodovinskimi deželami in v interakciji z evropskim sosedstvom, št. P6 – 0138 (A), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 2 Prim. izbrano bibliografijo o župniji Vojnik v: Bogdan Kolar, Pod varstvom sv. Jerneja. Župnija Vojnik nekoč in danes, Vojnik 2023, str. 149. 3 Ignaz Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant. VIII. Theil. Das Dekanat Neukirchen. Maribor (Marburg) 1893, str. 223–291. 82 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Terezijanska davčna rektifikacija na podlagi takratnega zemljiško-pose- stnega premoženja je bila kompleksen, dobro desetletje trajajoč proces, katerega izvedba je v deželi Štajerski sprožila množino opravljenih delovnih postopkov in izpisane količine dokumentacije.4 Sestavni del procesa je bil med drugim tudi nastanek terezijanskega katastra, ki je sploh prvič v stoletjih razvoja tu- kajšnje zemljiške posesti, kolikor je bilo takrat možno, natančno opredelil vse lastnike: cerkvene in posvetne posestnike, količine, zvrsti in kvalitativne dejav- nike, popisal podložnike, njihove obveze oz. obremenitve, dajatve itd. Dobljene podatke so v letih po oddaji prvotne najave morali dopolnjevati, oblast pa jih je nato večkratno preverjala. Serijo arhivskih kartonov z ohranjenimi terezijanski- mi katastrskimi vložnimi akti dežele Štajerske so v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu na kratko poimenovali kar Maria-Theresianischer Kataster (MTK). Vsebuje na stotine najavnih pol s podatki s takratnih zemljiških gospostev ter cerkvenih, bratovščinskih, samostanskih, krajevnih (mesta, trgi) in posamič- nih zasebnih posestnikov. Predmet razprave bo v osnovi le katastrski vložni akt župnije Vojnik z dokumenti in primerjava tamkajšnjih navedb z Orožnovimi zapisi o župnijski nadarbini.5 Za ilustracijo takratnega stanja njenih nepremičnin je ustrezno pogledati najprej podatke o Vojniku iz prvega terezijanskega popisa hiš iz leta 1754 v deželi Štajerski. Popis je že pred desetletji sumarično predstavil Jože Curk (1924–2017), ki pa o ideji in namenu njegovega nastanka ni imel prave informacije. Piše na- mreč, da »je bil izveden v zvezi s predvideno davčno reformo«. Dejansko ga je vladaričin dvor pripravil v sklopu niza vojaških reform za ustvaritev korpusa obvezne naborniške vojske. Tudi ni res, da se »je omejil na seznam naseljenih hiš in hišnih gospodarjev«, saj podatkov o naseljenih ali praznih hišah v popisnih polah ni.6 Popis je predstavil obstoječe obdavčene in neobdavčene hiše ali kajže – ne glede na pravkar omenjeni kriterij - in njihove lastnike v mestih in trgih, ali podložne hišne gospodarje na zemljiških posestih v okvirju vsake od petih štajerskih deželnih četrti. O podatkih ne gre dvomiti, saj so jih uradne osebe morale oddajati na sedež celjskega okrožnega glavarstva / kresije hkrati z za- prisego o njihovi verodostojnosti, le-to pa jih je nato lahko kadarkoli preverilo. Ta deželnoknežji urad je v toku tistega leta dobil čez 245 popisnih pol. Popisane so bile tudi te tri samostojne popisne enote v Vojniku: trg, ki torej ni bil več sestavni del kakega od gospostev, temveč deželnoknežji komorni trg, župnija in podružnična cerkev sv. Florijana.7 4 Kot temeljno študijo o rektifikacijskem procesu na Štajerskem glej: Bernhard Hackl, Die Theresianische Steuerrektifikation in der Steiermark 1748-1763, v: Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark, Jg. 89/90 (1998/99), str. 165–225. 5 Prim. vsebino celotnega razdelka Die Pfarrpfründe v: Orožen, Das Bisthum VIII, str. 250–253. 6 Jože Curk, Slovenska Štajerska v popisu iz leta 1754, v: Kronika 35, zv. 1/2 (1987), str. 4–8. 7 Steiermärkisches Landesarchiv Graz (StLA), Häuserzählung 1754, Cillier Kreis, Karton 18, pop. št. 58 trg Vojnik, pop. št. 58a žup- nija Vojnik, pop. št. 59 podružnična c. sv. Florijana. Andrej Hozjan: Zemljiška posest, prihodki in gospodarjenje župnije Vojnik v izbranih Terezijanskih virih 83 Trg Vojnik je tu zabeležil 82 hiš in kajž, kar pa zagotovo ni bilo popolno število nepremičnin v kraju. Nekaj vojniških bivališč se je namreč znašlo tudi v popisu bližnjega zemljiškega gospostva Tabor (Weixelstetten).8 Njihovi lastniki so torej živeli v trgu kot kmečki ali nekmečki podložniki (kajžarji) tega gospo- stva in so bili obdavčeni v tem sklopu. Seveda niso mogli imeti pravic tržana. Od vseh v trgu popisanih hišnih lastnikov so bili v dobri polovici kajžarji, preostali pa so imeli delno polovične ali četrtinske kmetije, in obrtniki kot najuglednejši tržani. Tudi recimo takratni trški sodnik je imel polovično kmetijo. Župnija sv. Jerneja je najavila pet podložnih hiš, o katerih več v nadaljevanju; podružnica sv. Florijana pa dve hiši. Druge njene takratne podružnice niso najavile ničesar. Terezijanski kataster dežele je še bistveno obsežnejši sklop virov kot popis hiš. Na celjsko okrožno glavarstvo je od konca štiridesetih let 18. stoletja priha- jala množica spisov z raznimi zahtevanimi podatki o stanju vsake od posesti. Vsako prispelo posestno polo so zabeležili v seznam in nato izpisali obsežen velikoformatni repertorij9 za celotno celjsko okrožje. Iz njega so razvidni le naj- bistvenejši podatki o takrat obstoječi posesti: vsota njene imenjske cenitve v imenjskih funtih, šilingih in denaričih (im. f., š, den) in letne denarne obveze dominikalnega in rustikalnega davka, kar bo razvidno iz tukajšnjih podatkov o 'vojniških' posestnih enotah. Oblasti je tedaj že zanimalo tudi, kaj je vsak od lastnikov posesti počel z njo oz. kako je z njo gospodaril. Ta davek je bil fiksiran in vsakoleten; ne sme pa se ga zamenjevati z rednim letnim davkom od prebi- valstva – mest in trgov oz. na gospostvih od podložnikov. Trg Vojnik je imel glede na vložni akt v teh letih kar lepo nepremično imenje v oceni 26 im.f. 7 š 22 den, za kar je bil dolžan plačevati skupaj 343 goldi- narjev (gld) 49,5 krajcarjev (kr) letnega deželnega davka, od tega pa kar 289 gld 53 1/2 kr rustikalne (zemljiško-gosposke) obveze. To je pomenilo, da je imel v glavnem podložne kmete ali kajžarje, v manjši meri pa še obdelovalno zemljo – polja, ki jih je trško vodstvo oddajalo v letni najem ali obdelovalo v lastni režiji z obveznim delom (tlako) teh podložnikov. Spisovno gradivo je skromno, le potrditve vsega pravkar zapisanega.10 Župnija sv. Jerneja je tedaj najavila dominikalno in rustikalno nepremično imenje v skupni oceni imenjske vrednosti 1 im.f. 5 š 8 den, od katerega je oz. naj bi letno dobivala v denarju izraženo skupno 192 gld 5 kr prihodkov, za kar je bila dolžna plačevati letno skupaj 65 gld 51 kr davka, od tega pa je dominikalna ob- veza znesla skorajda tri četrtine vsote.11 Zajemalo je dve podložni polkmetiji in 8 Prav tam, pop. št. 223 gospostvo Tabor (Weixelstetten). 9 StLA, Maria-Theresianischer Kataster (MTK), Cillier Kreis, Repertorium B(and) Nr. 185 (dalje: Repertorij) s 420 oštevilčenimi foliji. 10 Prav tam, zap. št. 55, fol. 49, trg Vojnik: Begültung 26 # 7 ß 22 d. Landesfürstliche Gaben: Pro Dominicali 53 Fl 56 Kr; Pro Rusticali 289 Fl 53 1/2 Kr. Za vložni akt glej MTK, Cillier Kreis, Nr. 55 H. 11 Repertorij, zap. št. 9, fol. 299, župnija Vojnik: Rectificirter Befund: Mayrschaft und Urbarial-Nutzungen 192 fl 5 kr; Begültung 1 # 5 ß 8 d. Landesfürstliche Gaben: Pro Dominicali 48 fl 1 kr; Pro Rusticali 17 fl 50 kr. 84 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 tri kajžarije, več polj, travnikov in pašnik. Za dve v popisu hiš leta 1754 popisani hiši, podložni podružnici sv. Florijana12, katastrskega vložnega akta najverjetne- je sploh ni bilo, saj ga niso vpisali v repertorij. Zato pa je prišla najava za posest tukajšnje župnijske bratovščine sv. Florijana, ki je obsegala le rustikalno posest v ocenitvi 2 im.f. 5 š 21 den, saj zanjo namreč ni plačevala dominikalnega davka, le rustikalno obvezo 29 gld 9 kr.13 Na tem mestu je v repertoriju tudi zanimiv dopis o usodi druge takratne vojniške podružnice, ki je sicer že znana14: Na temelju oblastne odredbe z dne 8. junija 1787 št. 16853 so podružnično cerkev (Tochterkirche) Marije sedem žalosti (Maria 7 Schmerzen) v Vojniku zaprli. Nje- no denarno premoženje so prenesli v verski sklad, njene zemljiške posesti pa vključili v okvir državnega gospostva Konjice. Tako je z letom 1829 vsota im. cenitve le-te znesla le še 2 im.f. 2 š 14 3/4 den (Begültung: 2 # 2 ß 14 ¾ d).15 Za posest beneficija sv. Florijana v Vojniku je najavo vložil tedaj že aktu- alni lastnik konkretne nepremičnine Marija Jožef baron pl. Dienersperg (1744– 1821). Šlo je za prej h kuhinji beneficija spadajoč manjši mlin (Kuchleigen Mühl) s pripadajočo posestjo, kar je omenjeni odkupil leta 1751.16 Kaj več o tej najavi ostaja neznano. Baron ga je prodal Ignacu Pavlu pl. Reβingen (1765–1833), ki je kot lastnik vpisan za leto 1803; po njegovi smrti ga je dobil sin Janez Nepomuk vitez pl. Resingen (1812–1885), kot lastnik vpisan za l. 1836.17 Hkrati se je v petdesetih in šestdesetih letih 18. stoletja v zapisnike goriških nadškofijskih oz. arhidiakonatskih vizitacij vneslo nekaj podatkov o župnijskih nepremičninah. Leta 1751 jih sicer ni možno najti – a že stavek o ob vizitaciji prisotnih mežnarjih vojniških cerkva18 omogoča sklepanje, da so neko posest pač morali upravljati. Pet let pozneje so v stavku o vojniški župnijski posesti na- vedeni vinograd s sto koli v goricah in monte Podvennig, najverjetneje ga je žu- pnija hasnovala oz. imela v najemu po gorskem pravu, in več polj ter travnikov, za katere so dobivali letne najemne obveze. V istih goricah (in colle Podvennig) je manjši vinograd, last gospostva Zalog, prav tedaj gorskopravno hasnovala tudi vojniška podružnična cerkev sv. Marjete ter hkrati še nekaj travnikov. Cer- kvi sv. Florijana in Device Marije pa sta hasnovali vsaka en vinograd v drugih goricah ter prva še nekaj polj in travnikov, druga pa le travnike, kar sta vse dajali v letni najem kmetom.19 12 Le-ta je to posest obdržala do leta 1816, ko jo je prodala trgu. Prim. Orožen, Das Bisthum VIII, str. 233. 13 Repertorij, zap. št. 6, fol. 377, Bratovščina župnijske cerkve sv. Jerneja v Vojniku s podružnicama sv. Florijana in Naše ljube Gospe: Begültung 2 # 5 ß 21 d. ... Pro Rusticali 29 Fl 9 Kr.; prim. še Orožen, Das Bisthum VIII, str. 233. 14 Prim. Kolar, Pod varstvom sv. Jerneja, str. 92–93. 15 Prim. o tem še Orožen, Das Bisthum VIII, str. 238–242. 16 Prav tam, str. 234–236. 17 StLA, MTK, Cillier Kreis, Repertorij, zap. št. 20, fol. 227. Konkretnega spisa v arhivu žal niso našli. 18 Anton Ožinger, Vizitacijski zapisniki savinjskega arhidiakonata goriške nadškofije 1751–1773, Ljubljana 1991, str. 166: Constituti syndici harum ecclesiarum. 19 Prav tam, str. 262–265. Lokacija goric Podvinnig je tu zabeležena tudi na str. 430. Andrej Hozjan: Zemljiška posest, prihodki in gospodarjenje župnije Vojnik v izbranih Terezijanskih virih 85 Katastrska vložna akta iz Vojnika sta bila še dva. Takratni tržan Matija Promberger (tudi Pramberger) je kot aktualni lastnik 21. avgusta 1750 najavil res minimalne obveze za manjše polje, s katerega naj bi se običajno dobilo nič več kot pol graškega četrta rži. Njegov prejšnji lastnik Luka Cigan (Ziggän) je zato v naslednjih letih vložil zahtevo za kar dve kontrolni preverbi podatkov.20 Zanimivo: istega dne 21. 8. 1750 je bila na celjskem okrožnem glavarstvu vlože- na tudi v Vojniku izpisana najava Andreja Rožmana (Roβmann), lastnika dveh polj in travnika, v znesku imenjske cenitve 1/2 im.f. ali 4 š. Eno polje je ležalo v uradu Vojnik na ledini, imenovani »v Lokah« (zu Lokah), s katere je običajno dobil dva graška četrta rži, in je bilo davčno podložno deželi. Drugo polje in travnik je imel že več let v najemu Matija Strmšek (Stermbscheckh), na katerih se je običajno pridelalo dva graška četrta »žita« (Khorn). Obe polji, če le nista bili poplavljeni, sta bili kar dobro plodni in dajali dober pridelek. Tudi ta poda- tek sta nato v letih 1752 in 1758 preverjali kar dve kontroli prvotne napovedi.21 2 ŽUPNIJA SV. JERNEJA V VOJNIKU V TEREZIJANSKEM KATASTRU V obdelanih virih se pojavljata imeni dveh takratnih vojniških župnikov, točneje vikarjev. Maksimilijan Antonij Kvas je po Orožnu na župniji nastopil leta 1739 in ostal v službi do smrti aprila 1751. Prav nenavaden je zapis v takra- tni župnijski pokopni (tudi: mrliški) knjigi, ki pravi, da je umrl 9. aprila in bil pokopan še isti dan (!?). Vojniški domačin Gašper Rupnik – že mesec zatem je v vizitaciji označen kot vicarius perpetuus22 – je torej zagotovo nastopil takoj po Kvasovi smrti.23 Nadškofijska vizitacija župnije leta 1760, ko je imel 47 let, je zabeležila, da je tedaj bil parochus loci per annos 10, in je to ostal še lepo število let, vse do smrti v 1790.24 Po župniku Kvasu izpisana prvotna katastrska najava se je zgodila septem- bra leta 1749, ko je v Gradec poslal izgotovljen župnijski urbar v obliki enovi- tega papirnega spisa z več eno- in dvostranskimi tabelami, v katerih je popisal posebej župnijske nepremičnine, posebej desetinske registre ter obveze njenih podložnikov do nje, in posebej denarne izdatke in naturalne obveze župnije.25 Nedvomno je vse izpisal sam, saj je pisava – spremni dopis sicer ni ohranjen – do njegove končne potrditve verodostojnosti podatkov, podpisa in pečata 20 StLA, MTK, Cillier Kreis, Repertorij, zap. št. 142, fol. 141; vložni akt glej MTK, Cillier Kreis, Nr. 142, rdeč naprstni pečat in podpis lastnika M. P. 21 Prav tam, zap. št.162, fol. 162: Begültung - # 4 ß - d; vložni akt glej MTK, Cillier Kreis, Nr. 162 H, rdeč naprstni pečat in podpis A. R. 22 Ožinger, Vizitacijski zapisniki savinjskega, str. 166. 23 Prim. Orožen, Das Bisthum VIII, str. 256–257; prim. še: Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, matricula-online.si Vojnik sign. 04488 – mrliška knjiga 1702–1754, sken stran 0156-0157. https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/voj- nik/04488/?pg=79. 24 Prim. k temu še Ožinger, Vizitacijski zapisniki savinjskega, str. 467 in 855. 25 StLA, MTK, Cillier Kreis, Nr. 9 Pf. Manjši del dokumentov v vložnem aktu je nedatiran. 86 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 enaka. Po premisleku se zdi idealna oblika predstavitev teh dokumentov v obli- ki običajnega teksta in nekaj hkratnih enostavnih preglednic. Prva papirna pola spisa ima na svoji zaključni strani zapis o takratnih oce- njenih tržnih vrednostih pridelkov, ki jih je župnija dobivala kot desetinske pri- hodke: »Graški četrt žitaric je v teh krajih vrednoten po povprečnih vrednostih. Po odštetju transportnih stroškov znaša vrednost četrta pšenice 1 gld 30 kr, 'žita' 1 gld, ovsa 30 kr, prosa (Hiersch) 54 kr in ajde (Hiden) 51 kr. Sicer pa so obveze s teh polj običajne kot v smislu z njiv, zasajenih z naštetimi pridelki; ti zneski se ra- čunajo po vrednostih količin pridelka v povprečnih letinah in znašajo ... Pridelek ajde se računa na ... En na enovprežnem vozu naložen tovor 'sladke krme'/sena (Sießes Fueder Heü) se tu obračunava s po 1 gld 30 kr vrednosti, tovor 'kisle' (deto Sauers) pa po 1 gld. To župnišče ne dobiva nikakršnih gorninskih služnosti, nima ne lastnih mlinov ne ribnikov; zato tabel z označbami črk B in C niso izpisali.« Naslovnici26 spisa sledijo tabelarični prikazi posamičnih dejstev, kot prva dvostranska popisna tabela A vseh župnijskih dominikalnih nepremičnin: zase- janih njiv, vrtov, travnikov in pašnika.27 Velikost njive so ovrednotili v količinah posevka ozimne rži na njih, izražene so v porabljenih poravnanih mernikih za graški četrt. Glede na razvrstitev teh površin v tabeli so bile v sklopu župnijske- ga marofa (Pfarrhöfflichen Mayrhoffs), ki je stal pri župnišču, popisane: velika njiva na ledini großen feldt, njiva in Verbje, tri njivice (v skupnem obsegu ene večje), imenovane Paschnig, in njiva Vidim. Vseh šest je bilo prostih desetinskih obvez, zasejali pa so jih s skupaj 11 četrti in 3 maseljci ozimne rži. Ob njih sta semkaj spadala še zelenjavni vrt in Verbie in kuhinjski vrtiček tik ob župnišču, oba seveda brez zimskega posevka, skupaj torej osem površin. Travniki (Wi- eßen) so bili štirje, vsi na istih lokacijah kot njive: na ledini Zu Vnter Verbie je dajal »kislo« krmo, dva na ledinah Paschnig in Vidim prav tako, medtem ko je velik travnik ob župnišču dajal več »sladke« kot »kisle« krme/sena. Na pašniku (Hut Weyden), imenovanem Videm, je župnija imela stajo za živino in v njej dva konja, dva vola in dve teleti, medtem ko je štiri krave dala v rejo v sosesko Dobrova v smislu »železne živine«28. Vendar je bilo s temi kravami kot tudi s preostalimi omenjenimi živalmi nekaj problemov: zavoljo večjega števila druge živine jim tamkajšnja paša ni zalegla v celoti, zato so ji morali prinašati dodatno 26 Prav tam. Za zaključno stran in naslovnico velja: prav tam, Viertl Cilli Pfarrhoff Hochenegg A Bekhantnus Tabell Ÿber alle Mayrhoffs Realitäten. 27 Prav tam, Bey nach benanten Pfarhoff befindeten Sich realitaten, alles nach der Ansath des Wintter roggens auf gestrichene maas nach dem gräzer Virtl gerechnet. 28 Prav tam, v viru označeno kot S: V: Khüe; v drugem dokumentu pa z bolj znano oznako R:(eden)do Vih – glej naslednjo op. in transkripcijo tega dokumenta v prilogi 1. O pojmu »železna živina« glej več v: Jože Maček, »Eisernes Vieh« im Eigentum einiger untersteirischer und kärntnerischen Kirchen und frommen Bruderschaften von 17. bis 19. Jahrhundert, v: Studia historica Slo- venica 4 (2004) št. 1, str. 33–58. Na str. 54 je tabela št. 10 o stanju »železne živine« na župnijah v dekanatu Nova Cerkev, ki je vključeval vojniško župnijo, a zanjo podatkov tu ni. Razlog za to je že opisan v uvodnih stavkih: Maček je tabele v razpravi izpisal večji del na podlagi Orožnovega kapitalnega dela, vendar Orožen ni pritegnil virov v graškem deželnem arhivu. Andrej Hozjan: Zemljiška posest, prihodki in gospodarjenje župnije Vojnik v izbranih Terezijanskih virih 87 »travo« / krmo oz. oves.29 Gozdov župnija ni imela, zato je ostala tozadevna rubrika v tabeli prazna. Kurivni les si je morala kupovati drugje. Sledijo na naslednjih dveh straneh pozneje vpisana imena in priimki dveh kmečkih in treh kajžarskih župnijskih podložnikov, ki bodo predstavljeni v na- daljevanju, in posamični sumarni izvlečki iz župnijskih desetinskih urbarjev za vino in žitarice oz. pridelke, torej vsote v letnih desetinskih registrih zabeleže- nih oddanih desetinskih obvez vina (pravilno: mošta), pšenice, »žita« (Kohrn, Korn) in ovsa v letih 1743−1748 v takratnih aktualnih merah – za vino v štrtinih (420–520 l) in vedrih (1/10 štrtina, 44–52 l), za žitarice pa v graških četrtih (78,72 litra) in maseljcih (1/8 četrta).30 Preglednica 1: Izvleček iz župnijskih desetinskih registrov za prejeto desetinsko vino in žitarice v letih 1743–1748 kot del katastrske najave 1749 za oddajo vino pšenica »žito« oves leta / mere štrtini vedra četrti maseljci četrti maseljci četrti maseljci 1743 7 - 30 7 14 5 12 2 1744 8 - 38 6 21 7 13 4 1745 5 - 48 3 26 3 15 1 1746 8 5 40 4 22 4 16 7 1747 10 5 31 4 24 7 14 - 1748 11 - 59 - 25 6 18 2 vsote: 50 - 249 - 136 - 90 - šestletno povprečje: 8 4 41 4 22 5 1/4 15 - Številkam v gornji preglednici je nujno dodati komentar, saj bi bralec sicer ne imel celovitega vpogleda oz. pojasnil, zakaj je izpisana tako, kot je. Letni de- setinski prihodki župnije v vinu in pridelkih jasno kažejo, da je bila na tedanjih obdelovanih poljih podložnikov različnih gospostev na območju župnije najpo- gosteje posejana kultura pšenica, sledila sta ji »žito« (v pol stoletja mlajši fasiji župnije leta 1805 pa je namesto tega izraza rž31) in oves. Glede na številke v vsotah je bilo razmerje količin pridelkov kar razumljivo: pšenice so imeli v povprečju skorajda dvakratnik količin »žita«, medtem ko se je ovsa v primerjavi s pšenico pridelalo le res dobro tretjino. Zato pa je vest o pridelavi ovsa dovolj izpovedna za trditev, da so vsaj premožnejši kmetje na Vojniškem še tedaj imeli nekaj de- lovnih konj, katerim je bil oves najljubša hrana. Količine v posamičnih letinah 29 StLA, MTK, Cillier Kreis, Nr. 9 Pf. Konkreten zapis o tem pravi: »Die haltende 4 Stukh S: V: Khüe werden in die Communitet gmain Dobroua genant auf die weydt getriben alwo aber wegen der menge des Vichs keinen Nuzen bringet, sondern mües denen, wie auch denen Pferthen, Ochsen, Vnd Kölbern Von denen Wießen das Graß Extra Ein getragen werden.« 30 Prav tam, Sumarischer Extract Nr. 2 et 3 Auß dem Pfarr Hochenegerischen Vrbario über die Sambentliche gelt. Namina deren Vn- terthanen Vndt Keuschler. Was auß denen Zehendt registerien von 6 Jahrn der wein, und getraith Zehendt betraget. Alß ... « 31 Prim. Orožen, Das Bisthum VIII, str. 252. 88 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 so izjemno nihale, kar je najočitneje pri vinu in pšenici. Pridelek leta 1748, ki je moral biti v vseh pogledih izjemen, je pri vinu presegel oz. pri pšenici praktično dosegel dvakratnik tistih izpred nekaj let, »žito« pa je leta 1745 skorajda doseglo to razmerje v primerjavi z dvema letoma poprej. Pri ovsu tako občutnih nihanj ni bilo; kljub temu je pridelek leta 1748 opazno, kar polovično presegel tistega iz 1743. Podatek o količinah šestletnega povprečja teh desetinskih prihodkov je zanimiv v toliko, da se je z njim lahko prikazalo končno stanje teh količin po odbitju vsakoletno župnijskemu osebju oddanih naturalnih deputatov, kot bo razvidno v nadaljevanju. Za lastne potrebe in za osebje so bodisi povprečne bo- disi dejanske letne količine več kot zadostovale (npr. desetinskega vina je oz. naj bi bilo po preračunu vsaj za okrog 2.200 do celo čez 5.000 l). Sledila je enostranska tabela vseh letnih izdatkov in deputata slanine de- lovnemu osebju na marofu, najetim dninarjem idr. župnije v denarju.32 Denar- ne izdatke in slanino bo najlažje predstaviti v preglednici, preostale naturalne deputate osebju pa nato v nekaj stavkih. Preglednica 2: Izvleček letnih denarnih izdatkov župnije Vojnik v najavi 1749 vrsta izdatka gld kr prvič: letna obnovitvena gradbena dela 10 - 2. letna plača in oblačila dvema hlapcema na marofu in še trem ljudem 48 - za kurivni les, ki se ga mora zavoljo neobstoječega lastnega gozda letno nakupiti 25 - za popravila orodja na marofu, kovaška in kolarska dela se letno izda 10 - za nakup soli se letno izda 23 48 za obdelovanje polj v sklopu marofa, mlatičem in za pobiranje ter transport desetinskih obvez, saj župnija nima podložniške tlake, se letno plača dninarjem 20 - ljudem na marofu in vsem dninarjem se letno za prehrano na delu da še deputat slanine v vrednosti letno 24 - vsota: 160 48 V oči bodejo izdatki za delovno osebje župnije in za nakup soli. Vojniški vikar Gregor Haidmann, tretji od zaporedoma tu službujočih vikarjev bratov Haidmann (!), je leta 1716, torej 35 let pred Kvasovo katastrsko najavo, poročal v Gradec o desetih osebah (meine Gesünd), ki jih je imel na voljo za vsakovr- stno ročno delo na župnijskem gospodarstvu in jim je letno v denarju namenil 49 gld.33 Kvas je kot delovno osebje navedel pet ljudi na marofu in še neznano število dninarjev za razna druga opravila, ki so letno skupaj dobili kar 68 gld v 32 StLA, MTK, Cillier Kreis, Nr. 9 Pf., Extract. Vber die Jahr:(liche) Von der Pfarr Hochenegg Erforderliche gelt ausgaaben sambt der aufgechenden natural passirungen alß. 33 Prim. Orožen, Das Bisthum VIII, str. 250–251, in o Haidmannovi službi božji v Vojniku str. 256. Andrej Hozjan: Zemljiška posest, prihodki in gospodarjenje župnije Vojnik v izbranih Terezijanskih virih 89 denarju ter za prehrano na delu še deputat slanine v vrednosti 20 gld. Tistih pet na marofu tudi ni bilo prav veščih popravil orodja ali kovaških in kleparskih del, za kar je šlo dodatnih 10 gld. Prav tako je nenavadna vsota za nakup soli (23 gld 48 kr), saj je zagotovo niso toliko porabili na samem župnišču za kuho in peko kruha. Zato se lahko upravičeno sklepa na bodisi verjetnejše dodatne deputate soli osebju ali pa celo na kameno sol, ki so jo morda redno dodajali živini za boljšo prebavo na paši. Obe najavi se glede denarnih izdatkov zelo razlikujeta. Ob le-teh se je ljudem na marofu, mlatičem, delavcem za transport desetinskih oddaj, dninarjem idr. dalo letno tudi del desetinskih naturalij: štrtin vina in žitarice v teh količinah: 1 četrt in 2 maseljca pšenice, 13 četrtov in 3 mase- ljce »žita«, 15 četrtov ovsa, 9 četrtov 2 maseljca prosa in 15 četrtov ajde. Naslednja dvostranska tabela je predstavila vse župnijske podložnike in njihove denarne obveze do zemljiškega gospoda.34 Ti so bili: z kmetje: Jernej Vogrinec (Ierney Vogrinz), Anton Guβeÿ; z kajžarji: Jakob Šipek (Schipekh), Gregor Smrečnik (Smereznegg, Schme- retschnegg) in Matej Černoga (Mathaeus Ze Tschernogä; pozneje Marko). Oba kmeta sta bila dolžna letno plačati vsak skupno 11 gld, od česar je letni činž znašal 10 gld in robotnina (nadomestilo za letno tlako oz. obvezno zastonj- sko delo) 1 gld. Vsi trije kajžarji niso plačevali robotnine, njihova obveza je bila le minimalen činž: Šipek 1 gld 45 kr, Smrečnik 3 gld in Černoga 2 gld. Skupno je v denarju župnija dobivala od njih letno 28 gld 45 kr. Gregor Haidmann pod- ložnikov sploh ni omenil, kar bi se lahko razumelo, kot da jih v njegovih letih službe župnija še ni dobila v dar od župnije matere. Nadarbinska fasija župnije iz leta 1805, ki jo je povzel Orožen, pa je imela podatek o le enem kmečkem podložniku in nič o kajžarjih. Glede denarnih izdatkov župnije (Abzugs Posten) je župnik Kvas prav tu dodal še naslednje: »Treba je opozoriti na dejstvo, da je ta župnija prej spadala pod župnijo Nova cerkev in da je od njenega nastanka (oz. osamosvojitve) na- prej med njima ostala sporna točka. Župnija mati ji je predala v last tudi ta dva kmečka podložnika in tri kajžarje ter še nekaj nepremičnin. Za to pa je zahtevala kot dolžno obvezo Nove cerkve deželi letno doplačilo 75 gld. Le-to vsoto zapiše tamkajšnji župnik med svoje letne dohodke, jaz pa jo vstavim med odhodke.« To je bila tako imenovana Endtrichtung. Na tem mestu je za dodati, da je Orožen iz Haidmannovega poročila o njegovih denarnih izdatkih (1716) povzel: »Davon habe Ich Iahrlehen den Löbl. Capitel auf Straßburg zu geben pension 75 kr.« Med vsotama 75 gld in 75 kr je bila seveda občutna razlika, ki pa jo je tu nesmiselno definirati. 34 StLA, MTK, Cillier Kreis, Nr. 9 Pf., Sumarischer Extract Auß dem Pfarr Hochenegerischen Vrbario über die Sambentliche gelt gaaben der zu den Pfarhoff dienstbahren Vnterthannen. Namina deren Vnterthanen Vndt Keuschler. 90 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Vsota vseh letnih denarnih izdatkov vojniške župnije naj bi po Kvasovem izkazu tako znašala 235 gld 48 kr. Po odbitju dobljenih letnih prihodkov od podložnikov je izkazal letni denarni primanjkljaj 207 gld 3 kr, kar je baje moral pokrivati s prihodki od naturalij.35 Ali se je tu znova izkazal kot nedosleden, saj je pozabil na letni deželni davek, ki ga je župnija za posesti seveda morala plačevati? Kot zapisano v repertoriju vložnih aktov celjskega okrožja je bila ta vsota 65 gld 51 kr. Ali pa je bil prav ta davek zaobjet v tistih 75 gld omenjene Endtrichtung župniji Nova cerkev? O tem se je težko nedvoumno izjasniti. Končno je tu še zadnja dvostranska tabela obračuna vseh desetinskih na- turalij36 z naslednjim Kvasovim potrditvenim zaključkom. Vsebovala je že zna- no šestino vseh prihodkov od vinske, žitne in vrečne desetine oz. koplevnika, slednje v količinah poravnanih mernikov prosa in ajde, ter male pravde, ki so jo tvorile kokoši in povesmi prediva; nato pa letni deputat teh naturalij za žu- pnijske delavce na marofu in ostale, in ostanek količin. Preglednica 3: Zaključna tabela dejanskih letnih župnijskih desetinskih prihodkov in odhodkov v naturalijah v najavi 1749 Vsebuje podatke o povprečni oddaji iz šestletnega obdobja 1743–1748 (šestini) vinskih in žitnih desetin (glej preglednico 1), ki jim je dodal še šestino od vrečne desetine oz. koplevnika ter šestino male pravde, nato letne količine teh pridelkov, dane župnijskim delavcem, in ostanek le-teh. pridelki vino žitna desetina vrečna desetina / koplevnik mala pravda pš en ica »ž ito « ov es pr os o ajd a ko ko ši pr ed ivo mere štr ti- ni ve dr a če trt i m as . če trt i m as .* če trt i m as . če trt i m as . če trt i m as . ko si po ve sm a šestina šestletne oddaje 8 4 41 4 22 5 1/4 15 - 9 2 15 - 50 8 letno za delavce 1 - 1 2 13 3 15 - 9 2 15 - - - ostanek 7 4 40 2 9 2 1/4 - - - - - - 50 8 *mas. – maseljci 35 Prav tam, ... Erscheines das die Abzugs Posten die gelt ertragnusen übertröffen, undt der abgang aus den natural Einkufften geleßet werden mues per ... 36 StLA, MTK, Cillier Kreis, Nr. 9 Pf., Ferere Specification deß Wein = getraydt Vndt Sakh Zehendt, dan der Copleunig Kleinrechten. Andrej Hozjan: Zemljiška posest, prihodki in gospodarjenje župnije Vojnik v izbranih Terezijanskih virih 91 Župnija je za letni deputat osebju in delavcem namenila en štrtin vina, če- trt pšenice in pa celotno letno desetinsko oddajo ovsa in vrečne desetine, torej prosa in ajde. Kaj se je zgodilo z ostankom, s 7 štrtini vina in 40 četrti pšenice, saj se teh količin na župnišču zagotovo ni pojedlo in popilo, ni znano. Nadalje je Kvas dodal tržne vrednosti posamičnih vrst teh desetinskih prihod- kov: za žitarice so bile tržne cene tiste že zapisane na zaključni strani prve pole. Štrtin desetinskega vina je imel zavoljo »ugodne stopnje kisline« v tukajšnjem vinu (... wegen der Sauren güette hierorths) vrednost 6 gld; kokoš je bila po 2 kr, funt po- vesem prediva pa po 4 kr. Še o desetinski slami je dodal, da od njene prodaje ni bilo nikakršne denarne koristi, saj so jo porabili na več koncih župnijske posesti, največ pa na marofu, zato od njene prodaje župniji ni prišel niti krajcar. Za lažje obračunavanje vrednosti pridelkov je dodal še podatek o tamkaj- šnjem tako imenovanem »celjskem škafu« (Ciller schäffl) oz. lokalni meri, ena- kovredni 22 polovičnim graškim četrtom. Prodaja dokajšnjega ostanka oz. viškov desetinskih prihodkov bi lahko bila eden od konkretnih vsakoletnih denarnih prihodkov vojniške župnije, vendar so le-ti neznani. Nenavadno pri tem je, da tudi Orožen prodaje oz. izkupička ne omenja nikjer: vikar Gregor Haidmann je v svojem poročilu o količinah letnih župnijskih desetinskih prihodkov navedel kar 200 veder vina, ki pa ga sam v njegovem dotedanjem enajstletnem službovanju v Vojniku »ni dobil nikdar«, in lepe količine žitaric. O prodaji slednjih na trgu v njegovem poročilu ni niti besede. Kvasova katastrska najava med denarnimi prihodki župnije ne navaja izkupička, kot tudi fasijska najava iz 1805 ne. Enako ni niti besede o obstoju morebitne zakupne pogodbe za viške z bližnjim gospostvom, ne o kakršnikoli zakupnini. Vendar govorita v prid redne vsakoletne prodaje desetinskih viškov dva argumenta; prvi: župnik Kvas je izrecno omenil kritje denarnih izdatkov župnije s prav temi prihodki, in drugi: njegovo natančno definiranje njihovih tamkajšnjih tržnih vrednosti, kar bi bilo v primeru neprodaje povsem nekori- stno oz. odvečno. Ali je lahko Kvas z izkupičkom dejansko pokril po njegovem izračunu 207 gld letnega denarnega »minusa«, pa ostaja neznano. O obdavčitvi gozdov ni mogel dodati nič, saj jih župnija ni posedovala. Sledila je zaključna formulacija župnika Kvasa o verodostojnosti vseh po- datkov: ničesar ni zatajil ali odvzel, kar je jamčil s svojo duhovniško vero in zaupanjem, potrdil z lastnoročnim podpisom in pečatil s svojim pečatom.37 Primerjava terezijanske katastrske najave in dobrega pol stoletja mlajše fasij- ske najave župnijske nadarbine iz leta 1805 pokaže tako ujemanja kot tudi nekatere razlike. Največ ujemanj je ostalo glede stanja dominikalne posesti (polja, travniki). Opazne pa so bile tudi razlike oz. nedorečenosti v denarnih prihodkih in izdatkih. 37 StLA, MTK, Cillier Kreis, Nr. 9 Pf., župnija Vojnik, 26. 7(Septem)ber (1)749, rdeč osebni pečat in signatura. 92 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 V deželni prestolnici s Kvasovo najavo niso bili zadovoljni. Zanimale so jih mnoge dodatne podrobnosti glede pridelave poljščin, glede župnijske živine, desetinskih registrov, denarja in podobno. Kvas je zato že v istem letu prvič in marca 1750 vnovič pojasnjeval graškemu direktoriju zadeve v zvezi z njihovimi poizvedbami. Drugič je v dodatna pojasnila na vprašanje o morebitnih štiftnih registrih župnije zapisal: »... Le-teh na župnišču nikdar niso zapisovali. Župnija je imela le dva kmečka podložnika, od katerih je bil le eden obvezan k plačilu 10 gld. Od te vsote pa se je moralo na sedež komisariata Nova Cerkev oddaja- ti die Endtrichtung.« Hkrati je izpisal novo sumarično tabelo količin obvez iz desetinskih registrov.38 S tem se je glede na svojo lansko najavo le še dodatno zapletel, saj npr. podatek o plačilu obveze 10 gld le enega kmečkega podložnika nikakor ni držal – ali pa mu ga je župnija vmes kar odpustila (?). Očitno je bilo, in to se je izkazalo hitro po nastopu župnika Gašperja Ru- pnika (Caspar Ruppnigg) v toku leta 1751, da je imela prvotna katastrska najava precejšnje luknje. Vsi časovno nadaljnji oz. med 1751–1761 ohranjeni dokumen- ti v pričujočem vložnem aktu župnije so tako ali drugače povezani z njo oz. so odmevi nanjo. Sam Kvas je v zgodnjem letu svoje smrti po nekajkratnih dopi- sovanjih z graškimi oblastmi naposled vložil uradno pritožbo, katere predmet so bile v bistvu malenkosti, kot recimo o izkupičku prodaje desetinske slame.39 To pa je bila le ena v nizu Rupnikovih intervencij na prvotno luknjasto najavo. Že konec decembra 1751 ali v začetku januarja 1752 je kot odgovorna oseba župnije pred oblastmi v Gradcu vložil uradno tožbo proti trgu Vojnik. Srž obeh pritožbenih točk je bil odnos župnija–trški magistrat, v katerem je svojo vlogo odigral Kvas. Pod 1. točko je Gašper zapisal naslednje: »župnijski cerkvi in dvema njenima podružnicama pripadajoča in služnostna zemljišča je trg Vojnik doniral le-tem cerkvam tako, da zanje na osnovi trškega urbarja sam trg zanje poravnava vse deželne obveze, cerkve pa si v smislu »miloščine« same krijejo služnostne obveze trga do njih kot sta osvetlitev in vzdrževanje (verjetno notranjosti cerkva, op. A. H.). Vendar so te služnostne obveze zavoljo storjene napake tako umrlega tukajšnjega predhodnika Maksimilijana Kvasa kot tudi trga sčasoma izginile. Posledično sta v breme teh cerkva kot obveza padla tako rusti- kalni kot tudi dominikalni davek. Zato župnija prosi za ureditev oz. povrnitev v prejšnje stanje. Pod 2. točko pa: trg se je zavezal k darovanju 20 funtov voska za sveče cerkvam letno, dobivali pa so le dva funta. Zato prosijo za ureditev tudi 38 StLA, MTK, Cillier Kreis, Nr. 9 Pf. Prav tam, koncept dopisa graških oblasti župniku v Vojniku glede nekaterih vprašanj, in Kvasov odgovor, oboje s. d., s. l. Za slednje glej prilogo 1; Maksimilijan Antonij Kvas oblastem v Gradec, župnišče Vojnik, 24. 3. 1750. 39 Prav tam, Viertl Cilli Beschwerden des Maximiliani Quass Pfarrers zu Hohenegg, wegen seines pfarrlichen befunds eines theils, und andertens wegen der kürchen Sancti Bartholomaei, dann filialen Sancti Floriani, et B:(eatae) V:(irginis) Mariae Dolorosae, de prae- sentato 7:(Septima) February (1)751. den Pfarr=hof betref:(fendt). Vidimus deželnega knjigovodstva: Gradec, 12. 5. 1751 in 18. 6. 1751. Andrej Hozjan: Zemljiška posest, prihodki in gospodarjenje župnije Vojnik v izbranih Terezijanskih virih 93 tega.« Neobvezujoče prvotno mnenje dežele k 1. točki je bilo, da se iz priložene dokumentacije ni dalo razbrati, za konkretno katere služnostne obveze trga do cerkve je šlo, in so zato razpisali ponovno obravnavo. V 2. točki pa so pritožbo zavrnili zavoljo nedorečenosti pritožbe.40 Rupnik je bil primoran poleti 1753 naposled pripraviti novo katastrsko najavo župnije Vojnik. Njegov tokraten vložni akt je uvajalo sumarno subre- particijsko poročilo o celoti župnijske posesti, desetinskih prihodkov in obvez petih župnijskih podložnikov, ki ga v Kvasovi najavi ni. Dominikalno posest je sestavljalo šest polj in štirje travniki. Od podložnikov se je dobilo činž, od ljudi v celotni župniji pa desetinsko slamo, vinsko desetino (8 štrtinov 4 vedra), žitno desetino: pšenica, »žito«, oves; vrečno desetino: proso, ajda; malo pravdo: 50 kokoši in povesme prediva; in tudi prisilno delo (tlako) podložnikov – skupaj 30 dni ročne tlake s prehrano ter šest dni dvovprežnih voženj brez prehrane, za kar je Kvas nekaj let poprej trdil, da je župnija nima. Tabela A je nato razdelala vsebino poročila, skratka predstavila v dokajšnji meri enak izvleček stanja ob- vez in podložnike kot prvotna najava: urbarialne dolžnosti, denarne obveze; na novo pa je bila torej dodana ročna in vozna tlaka podložnikov. Dva podložnika gospoščine Založe, Luka in Klädenhärdt in Štefan, sta ime- la do župnije obvezo zum Tüsch lechen (morda pogostitve ob obisku župnika?).41 Leto in pol pozneje je spor župnije s trgom prešel v novo fazo, saj nobena stran ni hotela popustiti niti za ped. Takratni trški sodnik Maksimilijan Rož- man je bil namreč prisiljen v službeno pot v Gradec na vpogled in seznanitev z Rupnikovo pritožbo, ki torej še ni bila razrešena. Po opravljenem vpogledu je to moral potrditi s podpisom kratkega potrdila42. Tudi Gašper Rupnik je v njegovi najavi iz 1753 spregledal zabeležiti pomemb- no dejstvo: od tam naštetih, v sklop župnijskega marofa spadajočih dominikalnih površin je župnija tri polja in en travnik dajala v najem. Zato je julija leta 1761 z lastnim pečatom in podpisom overovil nov seznam prav teh površin in njihove najemnike ter mu dodal še prošnjo na graške deželne oblasti za potrditev novo- izpisanega vojniškega župnijskega urbarja. Štirje najemniki so takrat bili Janez Rednak, Matej Gajšek, Jurij Andorfer in Tomaž Vidmar. Za letne najemnine je žu- pnija dobivala skupno minimalno vsoto 2 gld 30 kr 37 den. Vlogo so na deželnem knjigovodstvu v Gradcu dokončno obdelali 20. avgusta, omenjene najeme pa so nato po naročilu deželnega odbora takoj vnesli v župnijski urbar.43 40 StLA, MTK, Cillier Kreis, Nr. 9 Pf., pritožba župnika v Vojniku Gašperja Rupnika deželnim oblastem glede župnijske cerkve sv. Jerneja in dveh podružničnih cerkva sv. Florijana in Presvete device Žalostne Marije, deželnim oblastem predstavljena 4. 1. 1752, in pripis zanjo pristojnega deželnega uradnika, Gradec, 18. 1. 1752. 41 Prav tam, župnišče Vojnik, 12. avgusta 1753. 42 Prav tam, Gradec, 13. januar 1755 (glej prilogo 2). 43 Prav tam, Dopis Gašperja Rupnika, župnišče Vojnik, 25. julij 1761. 94 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 PRILOGE Dokument št. 1: Dodatna pojasnila župnika Maksimilijana Kvasa na prvi odziv iz Gradca na poslano katastrsko najavo v letu 1749. Vir: StLA, MTK, Cillier Kreis, Nr. 9 Pf. Hochlöbl:(iches) in Landes rectificationaller gnedigst angesteltes Directori- um ../ Über die erfundene Anstende die Fassion des pfarrhof Hohenegg in Virtl Cilli betref:(fendt) Ad 1mum: daß die Fexung bey denen Baufeldern dasigen pfarrhofs excluso Semi- ne sich auf 3 körner belaufen. 2do: wirdet bey dasigen pfarrhof khein halt zünß ein genomben, weillen dise khlei- ne hueth waydt Vor daß haimbische R:(eden)do Vih fast nicht Erkhlekhlich. 3tio: Verfallet in Zehend getrayd alda Von anno (1)742 biß inclusive (1)747 daß ist Von 6 Jahriger Ertragnus WaiZ 1031 schöber 5 garmb, khorn 575 schöb:(er) 40 garmb Haber 273 schöb:(er) also belaufet sich das Zusamben gemischte Stroh in einen Jahr biß 15 ainspanige wägen á:(in) per 42 Xr: Von wellichen wehnig Verkhaufft sondern Vor das haimische R:(eden)do Vih Zur einstroh Verbraucht wird, Item Jährlichen 3 schöber schäb á:(in) per 51 Xr: welliche Zu der bedachung bey den pfarrhof gebraucht werden. Dokument št. 2: Maksimilijan Roßman, trški sodnik Vojnika, potrdilo o opravljenem vpogledu v subreparticijski spis župnije Vojnik v deželni registraturi kot tožena stranka, 1755. Vir: StLA, MTK, Cillier Kreis, Nr. 9 Pf. Daß mir Endes Vnterschribenen die Eingelegte Subrepartition Von der Pfarr Hocheneg in Cillier auß der Kayl:(serlichen) Königl:(lichen) Landes Rectifica- tions Registratur Adjustierter samt denen steuerbüchlen extradiert worden, wiert Von mir als Committierten hiemit beschounet. Grätz den 13 Jener 755. Max Roß- man, der zeith Marchrichter. Andrej Hozjan: Zemljiška posest, prihodki in gospodarjenje župnije Vojnik v izbranih Terezijanskih virih 95 VIRI IN LITERATURA Viri Arhivski viri Steiermärkisches Landesarchiv Graz (StLA) Laa. Archivum Antiquum, Gruppe I (Umfang, Statistik und Geschichte des Landes) 2.0: Häuserzählung 1754: Cillier Kreis, Karton 18. Maria-Theresianischer Kataster (MTK), Cillier Kreis: Repertorium B(and) Nr. 185; Akten. Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM) Matične knjige, matricula-online.si Nadškofija Maribor, župnija Vojnik sign. 04488 - mrliška knjiga 1702–1754. Objavljeni viri Orožen, Ignaz, Das Bisthum und die Diözese Lavant. VIII. Theil. Das Dekanat Neukir- chen. Maribor (Marburg) 1893. Ožinger, Anton, Vizitacijski zapisniki savinjskega arhidiakonata goriške nadškofije 1751– 1773 / Atti delle visite pastorali nel L’arcidiaconato di valle Saunia della arcidiocesi di Go- rizia / Die Berichte der Pastoralvisitationen im Archidiakonat Saunien der Erzdiözese Görz, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 1991. Literatura Curk, Jože, Slovenska Štajerska v popisu iz leta 1754, v: Kronika 35 (1987), zv. 1/2, str. 4–8. Hackl, Bernhard, Die Theresianische Steuerrektifikation in der Steiermark 1748-1763. Das Ringen zwischen Landesfürst und Landständen um die Neuordnung des Gült- steuersystems, v: Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Jahrgang 89/90 (1998/99), str. 165–225. Kolar, Bogdan, Pod varstvom sv. Jerneja. Župnija Vojnik nekoč in danes, Katoliško-kultur- no društvo Ivan Šopar, Vojnik 2023. Maček, Jože, »Eisernes Vieh« im Eigentum einiger untersteirischer und kärntnerischen Kirchen und frommen Bruderschaften von 17. bis 19. Jahrhundert, v: Studia historica Slovenica 4 (2004), št. 1, str. 33–58. 96 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 POVZETEK Razprava je obdelava terezijanske katastrske najave v zvezi z dominikalno in rustikalno posestjo župnije sv. Jerneja v Vojniku. Terezijanski popisni in ka- tastrski viri dajejo vsaj okvirni vpogled v obseg in stanje njene takratne posesti, vrste in količine prihodkov in izdatkov in sploh gospodarjenja župnije. Obsta- jata tudi katastrski najavi vojniške bratovščine sv. Florijana in tukajšnjega be- neficija sv. Florijana. Zajeti so predvsem katastrski viri iz let 1749–1761, z malce dodatki iz prvega terezijanskega popisa hiš in hišnih gospodarjev 1754. Prvotno katastrsko najavo župnije je leta 1749 na okrožno glavarstvo v Celju vložil ta- kratni vojniški vikar Maksimilijan Antonij Kvas. Vsebovala je več dvostranskih in enostranskih posebnih tabel in zaključno tabelo. Z njimi je prikazal takratne župnijske nepremičnine, količine letnih prihodkov iz desetinskih obvez vsega na prostoru župnije živečega prebivalstva, letne denarne prihodke, izdatke in obveze župnije, njene podložnike in njihove denarne ter druge obveze do žu- pnije kot zemljiškega gospoda. Najava pa je izkazovala preveč slabosti in pomanjkljivosti, da bi jo deželne oblasti v Gradcu kar na hitro potrdile. Pričelo se je dopisovanje na relaciji Gra- dec–župnija: že Kvas je moral večkratno pojasnjevati in dopolnjevati podatke, pri čemer se je v odgovorih zapletal. Vložil je celo uradno pritožbo. Po njegovi smrti leta 1751 je novi vikar oz. župnik Gašper Rupnik po več dopisih z oblastmi moral oddati novo, izpopolnjeno katastrsko najavo. Leta 1753 je tožil trg Vojnik zavoljo še neurejenih zadev iz Kvasove dobe. Zadnji dokument v katastrski na- javi župnije Vojnik je Rupnikov dopis v Gradec iz julija 1761, s katerim je podal informacijo o dajanju župnijskih njiv in travnika v letni najem. Ključne besede: župnija Vojnik, 18. stoletje, terezijanski kataster, zemljiška posest, terezijanski popis hiš Andrej Hozjan: Zemljiška posest, prihodki in gospodarjenje župnije Vojnik v izbranih Terezijanskih virih 97 Summary FIEFS, INCOME, AND MANAGEMENT OF THE PARISH OF VOJNIK IN SELECTED THERESIAN SOURCES The article focuses on the Theresian cadastral announcement related to the dominical and rustical property of the parish of sv. Jernej in Vojnik. Theresian census and cadastral sources present at least a partial insight into the scope and state of property at the time, types and amounts of income and expenses, and a general overview of the parish management. There also exist two other cadastral announcements, one for the brotherhood of sv. Florijan and the other for the benefice of sv. Florijan, both in Vojnik. The announcements encompass primarily cadastral sources from 1749–1761, with scarce additions from the first Theresian census of houses and house owners from 1754. The original cadastral announcement for the parish was submitted to the district administration in Celje in 1749 by the vicar in Vojnik at the time, Maksimilijan Antonij Kvas. It included several two- and single-page special tables and one final table. They were used to declare the parish real estate of the time, the amounts of annual income from the tithe duty of all inhabitants living in parish, annual monetary income, expenses and duties of the parish, and its serfs and their monetary and other duties towards the parish as the landlord. However, the announcements included too many discrepancies and short- comings for the provincial authorities in Graz to confirm it immediately. This was the beginning of a lengthy correspondence between Graz and the parish: Kvas was asked several times to explain and supplement data whereby he fre- quently tied himself up in knots. He even filed a formal complaint. After his death in 1751, the new vicar or priest Gašper Rupnik, following several letters from the authorities, had to file a new, supplemented cadastral announcement. In 1753, he sued the Vojnik market authorities for the still unsettled affairs from Kvas’ period. The last document in the Vojnik parish’s cadastral announcement is Rupnik’s letter to Graz from July 1761, in which he presented the information about the lease of the parish fields and a meadow. Keywords: Vojnik parish, 18th century, Theresian cadastre, feudal estate, Theresian house census 98 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Škofijski grb, ki ga je pri uradni korespondenci uporabljal ljubljanski škof Anton Kavčič (1743–1814) Vir: https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/skofje-od-nekdaj-do-danes/ Miha Preinfalk, Miha Šimac: Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) 99 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 930.25:27-772(497.4Ljubljana) DOI:10.34291/AES2024/Preinfalk Miha Preinfalk dr. znanosti, višji znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana e-naslov: miha.preinfalk@zrc-sazu.si Miha Šimac dr. znanosti, docent pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo, Teološka fakulteta UL, Poljanska c. 4, p. p. 2007, SI–1001 Ljubljana e-naslov: miha.simac@teof.uni-lj.si IZ CESARJEVE ZAPUŠČINE: POROČILO LJUBLJANSKEGA ŠKOFA ANTONA KAVČIČA (1807–1814) CESARJU FRANCU I. 1 UVOD Kanonsko pravo Katoliške cerkve škofom nalaga Ad limina apostolorum, to je dolžnost, da obiščejo Rim, počastijo grobova apostolov Petra in Pavla ter se predstavijo rimskemu papežu, ki mu posredujejo tudi poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana (kan. 399 in 400).1 Toda korenine te dolžnosti gre iskati že v praksi rimskih provincialnih sinod v 4. stoletju, ko je rimski škof kot edini me- tropolit Zahoda skliceval svoje sufragane sprva po dvakrat, od 7. stoletja naprej pa enkrat letno na t. i. rimski sinodi. Skozi stoletja se je ta praksa razvijala, v času po tridentinskem koncilu pa je to posebej zapovedal papež Sikst V. (1585– 1590).2 S konstitucijo Romanus Pontifex je 20. decembra 1585 izrecno zahteval, da morajo vsi patriarhi, primasi, nadškofje in škofje pred nastopom službe pri- seči, »da bodo v določenem časovnem presledku osebno obiskali ss. Limina apo- stolorum Petri et Pauli in ob tej priliki ustnemu poročilu o svojem pastoralnem 1 Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici, Družina, Ljubljana, 1999, str. 191–193. 2 France M. Dolinar, Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad limina), I. del: 1589–1675, v: Acta Ecclesias- tica Sloveniae (AES) 33, Ljubljana 2011, str. 14–15 (dalje: Dolinar, Poročila ljubljanskih škofov I.). 100 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 delu priložili tudi pisno relacijo o stanju v svoji škofiji. Določbe konstitucije so z dnem njene objave postale obvezne tudi za že posvečene škofe.«3 Pogostost ozi- roma časovni lok obiskov je konstitucija določala glede na oddaljenost škofij od Rima; tako je denimo veljalo, da italijanski škofje pridejo v Rim vsako tretje leto, večina evropskih škofov pride na vrsto vsako četrto leto, škofje iz Azije in novih dežel pa vsako deseto leto. Konstitucija pa ni podrobneje določila, kako naj škofje sestavijo poročila; takšna navodila sta izdelala cerkveni pravnik Pro- sperus Fagnani (ca. 1588–1678) in barnabit ter odličen liturgist Bartholomeus Gavanto (1569–1638) v prvi polovici 17. stoletja. Koncilska kongregacija je zaradi mestoma razvlečenih in nepotrebnih opisov v poročilih leta 1725 izdala nova navodila za sestavljanje takšnih relacij, ki predstavljajo zanimiv vir za krajevno zgodovino posameznih škofij.4 France Martin Dolinar je v svoji študiji o poročilih ljubljanskih škofov v Rim navedel, da je iz pregledanega gradiva mogoče ugotoviti nerednost poši- ljanja relacij iz posameznih škofij v Rim. Tako denimo tudi iz ljubljanske ško- fije v Rim niso poslali nobene relacije (oziroma se jih morda še ni odkrilo) v času, ko so škofijo vodili škofje Jakob Missia (ljubljanski škof v letih 1884–1898), njegov predhodnik Janez Zlatoust Pogačar (1875–1884) in Anton Kavčič (škof v letih 1807–1814). O slednjem je Dolinar zapisal: »Kavčiča bi lahko opravičila francoska zasedba škofije in nasilno obnašanje francoskih oblasti do njega, škofa Pogačar in Missia pa podobnega opravičila nimata.«5 Toda če Kavčičeva relacija ni bila poslana oziroma morda še ni odkrita, je nekoliko presenetljivo, da se v slovenskem zgodovinopisju še ni predstavilo njegovega obstoječega vizitacij- skega zapisa iz leta 1808, ki ga je poslal cesarju Francu II. (I.)6 (vladal v letih 1792–1835). Cesar je namreč leta 1804 škofom v monarhiji ukazal, da naj mu o stanju v škofijah poročajo z vizitacijskimi poročili. Zdi se, da se v slovenskem prostoru tem poročilom doslej ni posvečalo posebne pozornosti, kljub temu, da je nanje že leta 1953 opozorila avstrijska zgodovinarka Erika Weinzierl-Fischer (1925–2014).7 Drži pa, da je tudi pri študiju teh dokumentov treba imeti v mislih enako predpostavko, kakor to velja za v Rim poslane relacije, o katerih je Do- linar zapisal: »Ne smemo pozabiti, da so jih pisali 'podložniki svojemu gospodu', 3 France M. Dolinar, Poročila ljubljanskih škofov I., str. 16. 4 France M. Dolinar, Poročila ljubljanskih škofov I., str. 16–17. 5 France M. Dolinar, Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad limina), II. del: 1685–1943, v: AES 34, Ljubl- jana 2012, str. 18 (dalje: Dolinar, Poročila ljubljanskih škofov II.). 6 Cesar Franc je leta 1792 zavladal kot cesar Svetega rimskega cesarstva in je nosil naslov: cesar Franc II. Leta 1804 je habsburške posesti razglasil za dedno Avstrijsko cesarstvo in kot takšen prevzel vladarsko ime: Franc I. Dve leti je bil torej znan kot »dvojni cesar«, leta 1806 pa je bilo Sveto rimsko cesarstvo tudi dokončno formalno razpuščeno. Ernst Bruckmüller, Avstrijska zgodovina, Ljubljana, 2017, str. 247. 7 Erika Weinzierl-Fischer, Visitationsberichte österreichischer Bischöfe an Kaiser Franz I. (1804–1835), v: Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchiv 6 (1953), Verlag Ferdinand Berger, Horn, N.-Ö, Wien, 1953, str. 240–311 (dalje: Weinzierl-Fischer, Visitationsberichte). Miha Preinfalk, Miha Šimac: Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) 101 kot je razvidno že iz izrazoslovja, s katerim škofje naslavljajo papeža in kardinale rimske kurije. Poleg tega jih niso vedno sestavljali škofje sami, ampak kdo izmed škofovih ožjih sodelavcev oziroma zaupnikov. Razumljivo je, da so skušali škofje posebej poudariti svoje zasluge in uspehe, olepšati ali opustiti pa to, kar jim ni bilo v prid.«8 V tem duhu so škofje najverjetneje sestavljali tudi vizitacijska poročila, ki so jih pošiljali cesarju. V dunajskem Hišnem dvornem in državnem arhivu (Haus-, Hof- und Sta- atsarchiv – HHStA) se v kabinetnem arhivu nahajajo tudi akti cesarja Franca (Kaiser Franz Akten), ki izvirajo večinoma iz nekdanjega osebnega cesarjevega arhiva. V tem arhivu so se takrat znašli dokumenti, ki jih je vladar vedno želel imeti pri roki, med te pa je cesar uvrščal tudi vizitacijska poročila. Danes se v škatli 217 med drugimi nahajajo tudi vizitacije, ki so jih na dvor poslali ljubljan- ski škofje; eno poročilo je cesarju poslal ljubljanski škof Anton Kavčič (škof v letih 1807–1814), škof Avguštin Gruber (ljubljansko škofijo vodil v letih 1816– 1823) je poslal šest poročil – sedmo že kot salzburški nadškof (3. april 1823); vsa ostala poročila pa so izpod peresa škofa oz. pozneje knezoškofa Antona Alojzija Wolfa (škof v letih 1824–1859).9 Ta je cesarju Francu I. zadnjič poročal leta 1833. Skupno je v navedenem kartonu moč najti 14 poročil, v katerih so ljubljanski škofje cesarja obveščali o razmerah v posameznih delih ljubljanske škofije. Škof Gruber je precej obsežnim poročilom dodal tudi še statistične tabele o številu duš po posameznih župnijah itd. Žal takšnih tabel ni za čas škofa Wolfa. A če je slednji tudi sicer precej bolj znan zaradi svojih vizitacijskih zabeležk, so ne- koliko slabše poznani podatki za obdobje, ko je ljubljansko škofijo vodil drug Idrijčan, Anton Kavčič. Pričujoči prispevek nima namena podrobneje obdelati vseh poročil, ki so jih iz Ljubljane pošiljali na Dunaj, želi pa predstaviti prav Kavčičevo manj znano kratko poročilo, poslano na dunajski dvor leta 1808, v katerem je kot ljubljanski škof prikazal razmere v delu svoje škofije leto dni pred nastankom Napoleonove Ilirije. 2 CESARSKI UKAZ 1804 Cesar Franc II. (I.) je jeseni 1804 škofom avstrijskega cesarstva naročil, naj mu poročajo o stanju v svojih škofijah. Informacije je želel izvedeti prek poročil o vizitacijah, ki so jih škofje opravljali. Pri tem ni izpustil niti dekanijskih vizi- tacij. Na ta način je torej dekane in škofe postavil pod cesarski nadzor. Kakor navaja Cölestin Wolfsgruber (1848–1924) v biografiji o dunajskem nadškofu Žigi Antonu grofu Hohenwartu (1730–1820), je cesar Franc 7. septembra 1804 8 France M. Dolinar, Poročila ljubljanskih škofov I., str. 14. 9 Österreichisches Staatsarchiv (ÖSTA)/Haus-, Hof- und Staatsarchiv (HHSTA), Kabinetsarchiv (KA), Kaiser-Franz-Akten (KFA), Ktn. 217: Berichte des Bischofs von Laibach. Kopije Wolfovih poročil, poslanih na cesarski dvor, najdemo tudi v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. Prim. NŠAL, Vizitacije, šk. 9. 102 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 kanclerju Aloisu grofu Ugarteju (1749–1817) poslal pismo, ki se v prostem pre- vodu glasi: »Dragi grof Ugarte! S skupnim pismom boste obvestili vse nadškofe in škofe, tudi grške neuniatske, da pričakujem od njih, da po popravljenih vizitacijah v njihovih škofijah posredujejo poročila direktno meni. Najpomembnejši deli, ki jih morajo vključiti v poročila, se nanašajo na to ali in kako se upoštevajo predpisi 'publico ecclesiasticis', ali se bogoslužja in pobožnosti izvajajo po utečenem redu ter kateri duhovniki iz posvetne ali redovne duhovščine se odlikujejo pri opravlja- nju svoje službe, zlasti še v šolskih zadevah in skrbi za uboge ter kako se ravna z zapuščinami in ustanovami (po namenu in željah) ustanoviteljev pa tudi, če krajevne oblasti in župnijski patroni oziroma njihovi upravitelji ne zanemarjajo svojih dolžnosti; na koncu pa naj podajo tudi oceno o vernosti in morali tako du- hovnikov kot tudi uradnikov in ljudstva na deželi in v mestih.«10 Zanimivo je, da ljubljanski škof Kavčič v vizitacijskem poročilu navaja, da je poročilo spisal in odposlal »v skladu z najvišjim ukazom z dne 29. septembra 1804.«11 Najbrž pa gre pri slednjem za datum, ko so ukaz dejansko razposlali na škofijske ordinariate. Cesarskega ukaza pa – presenetljivo – škofje niso izvršili v polnosti oziro- ma so le nekateri dejansko poslali poročila, ki pa tudi vsebinsko niso ustrezala željam cesarja. Med izjemami, ki so bili deležni cesarjeve pohvale za vzorno poročilo, je bil le Wenzel Leopold Chlumčanský von Přestavlk (1749–1830), ki je od leta 1802 kot škof vodil škofijo Litoměřice, leta 1815 pa je postal nadškof Pra- ge. Ker večina torej ni izvršila ukaza, je julija 1805 cesar grofu Ugarteju znova naročil, naj se njegov ukaz takoj izvrši in naj se vsem škofom in nadškofom v posebnem pismu naloži odgovornost, da pripravijo poročila, v katerih morajo odgovoriti na vse navedene točke. V primeru, če vizitacijo opravljajo škofje po legatih, morajo tudi ti pripraviti poročila, a jih morajo prej pregledati škofje ozi- roma nadškofje sami. Ob tem je bilo dodano še navodilo, da naj škofa oziroma vizitatorja, če ga je dotlej spremljal kresijski uradnik, tega v prihodnje ne počne več. Naj pa, v primeru okoliščin in na izrecno prošnjo, škofu seveda nudi vso potrebno pomoč. Ob tem so bila že prej (1803) z najvišjim dvornim dekretom dana tudi navodila dekanom za opravljanje dekanijskih vizitacij, na katere so opozorili tudi škofe.12 Čas, ki ga je cesar Franc II. (I.) izbral za izdajo takšnega ukaza, je bil kaj nesrečno izbran, saj je šlo za obdobje Napoleonovih vojn in finančnih nevšečnosti,13 obdobje dvojnega cesarskega naslova, a tudi sprememb v cer- 10 Cölestin Wolfsgruber, Sigismund Anton Graf Hohenwart: Fürsterzbischof von Wien, Graz-Wien 1912, str. 141 (dalje: Wolfsgruber, Sigismund Anton Graf Hohenwart). 11 ÖSTA/HHSTA, KA, KFA, Ktn. 217: Bericht des Bischof Kautschitsch dd. 13. September 1808. 12 Wolfsgruber, Sigismund Anton Graf Hohenwart, str. 141–142. 13 Prim. Charles W. Ingrao, The Habsburg Monarchy 1618–1815, Cambridge 2012, str. 233–239; Patrick Swoboda, Funding War, v: The Cambridge History of the Napoleonic Wars Vol. II: Fighting the Napoleonic Wars (ur. Bruno Colson in Alexander Mikaberidze), Cambridge, 2023, str. 309–324. Miha Preinfalk, Miha Šimac: Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) 103 kveni upravi in razmejitvi, če ob tem pomislimo denimo le na pogosto spremi- njanje državnih meja in s tem povezanih novih cerkvenih razdelitev. Pri tem je šlo še za odnose med Cerkvijo in državo, ki so jih zaradi različnih pogledov na vprašanje razmejitev škofij pa tudi imenovanje škofov kalile še dodatne na- petosti: »Cesar je zastopal načelo, naj meje cerkvene razdelitve ustrezajo mejam države in pokrajin. Sveti sedež je bil vsekakor pripravljen sprejeti nujne prilagodi- tve, vendar jih je cesarska vlada hotela izvesti sama. Pogosto menjavanje meja v Napoleonovem času je v tem času pomenilo nenehno medsebojno obdolževanje. Sporazumevanje je bilo toliko težje, ker vlada na Dunaju ni hotela priznati pri- stojnosti nuncija14 Severolija.«15 Vse to se je odražalo tudi pri duhovščini pod žezlom cesarja; sprva še Rimsko-nemškega cesarstva, pozneje pa Avstrijskega cesarstva. Bil pa je to tudi čas spopadov med zagovorniki in nasprotniki jože- finskega sistema. Cesar je bil v tem razpet med konservativnimi nazori pravic krone in na drugi strani zavedanja potrebnih sprememb pa tudi moči, ki sta jo papeštvo in Cerkev predstavljala.16 Dejstvo pa je, da je odnose med Cerkvijo in državo še vedno urejal duh jožefinizma, pa čeprav je bilo tudi v tem času nekaj ukrepov slavnega predhodnika že omiljenih.17 Morda je v želji, da se ti odnosi preosnujejo, cesar tudi izdal omenjeni ukaz, da bi bolje spoznal same razmere v monarhiji in se na podlagi teh poročil po- zneje tudi odločal za nove korake v odnosih med Cerkvijo in državo. Kakor je zapisala Erika Weinzierl-Fischer v svoji študiji, je iz poročil sicer težko razbrati točno ločnico, kateri škof je bil npr. zagovornik jožefinizma in kateri njegov nasprotnik, je pa zato mogoče reči, da je recimo posebej krški škof in kardinal Franz Xaver starogrof (Altgraf) Salm-Reifferscheidt-Krautheim (1749–1822), kljub temu, da je bil pristaš cesarskih idej, že zelo kmalu kritiziral nekatere jo- žefinske ukrepe18 in pozneje v poročilih vladarju pokazal globoko razumevanje za ljudsko pobožnost in obsodil škodo, ki jo je pri tem povzročil cesar Jožef II. (vladal sprva od 1865 kot sovladar Marije Terezije, samostojno pa v letih 1780– 1790).19 Na sploh pa je bilo o Jožefu II. v vizitacijskih poročilih zelo malokdaj govora, izraz jožefinizem (Josephinismus)20 pa sploh ni bil nikoli uporabljen.21 14 Papeški nuncij na Dunaju je bil tedaj Antonio Gabriele Severoli (1757–1824). 15 Guillaume de Bertier de Sauvigny, Cerkev v času restavracije, v: Zgodovina Cerkve, 4, Cerkev v času razsvetljenstva, revolucije in restavracije (1715–1848), Ljubljana 1999, str. 262 (dalje: Sauvigny, Cerkev v času restavracije). 16 Sauvigny, Cerkev v času restavracije, str. 262–263. 17 France Kralj, Versko in cerkveno življenje v dobi dozorevanja slovenskega naroda, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ur. Metod Benedik), Celje 1991, str. 177. 18 O Jožefu II. in njegovih nedorečenih cerkvenih reformah v Notranji Avstriji je že leta 1908 podrobno pisal Radoslav Kušej. Prim. Radoslav Kušej, Joseph II. und die äussere Kirchenverfassung Innerösterreichs (Bistums – Pfarr- und Kloster-Regulierung): ein Beis- trag zur Geschichte des österreichischen Staatskirchenrechtes: mit drei Karten, Stuttgart 1908. 19 Weinzierl-Fischer, Visitationsberichte, str. 243. 20 O jožefinizmu in janzenizmu glej npr. France M. Dolinar, Jožefinizem in janzenizem, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ur. Metod Benedik), Celje 1991, str. 153–171. 21 Weinzierl-Fischer, Visitationsberichte, str. 242, op. 21. 104 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 O VIZITACIJSKIH POROČILIH Erika Weinzierl-Fischer je v študiji ugotavljala, da škofom, kljub temu, da so bili nekateri še kako vdani cesarskim idejam, ni mogoče odrekati verske go- rečnosti, vendar pa so v svojih zapisih znali biti zelo iskreni ter kritični do raz- mer, na katere so naleteli. O teh je bil informiran tudi dvor, saj so ti zapisi prišli neposredno pred oči cesarja in v njegov osebni arhiv. Avtorica je v svoji študiji navajala, da je cesar Franc vsa poročila pozorno prebral in ponekod se da zaslu- titi, da je zaradi sugestij škofov potem tudi odločno ukrepal. Nekateri škofje so pač imeli dovolj vpliva, da se je upoštevalo njihovo mnenje. Kot primer avtorica navaja mnenje Kavčičevega naslednika, ljubljanskega škofa Gruberja, ki je leta 1824 cesarju svetoval in priporočal kandidata za izpraznjeni škofovski mesti v sekavski in lavantinski škofiji, za kateri je predlagal Romana Sebastiana Zän- gerleja (škof v letih 1824–1848) in Ignaza Franza Zimmermanna (1824–1843), ki sta bila nato dejansko tudi imenovana.22 Vendar pa je tu primer slabo izbran,23 Gruber namreč takrat ni bil več ljubljanski pač pa salzburški nadškof in ti so imeli »Privilegium Salisburgense«,24 saj so obe škofiji (kakor tudi krško) šteli za t. i. lastniški škofiji. To pa je pomenilo, da je Gruber sam imel glavno besedo in pristojnost za imenovanje obeh škofov.25 Sama vizitacijska poročila, navzlic ukazu, na dvor niso prihajala redno in za nekatere škofije očitno sploh nikoli niso bila niti spisana. Briksenski škof Karl Franz grof von Lodron (1791–1828) je poslal le nekaj kratkih poročil, posa- mezni ogrski in italijanski škofje pa jih sploh niso poslali. Zato pa je bilo toliko več poročil iz Dunaju bližnjih škofij (npr. Linz, St. Pölten). Vizitacijska poročila sama imajo posledično torej različne dokumentarne vrednosti. Če Erika Wein- zierl-Fischer omenja nekatera, ki so bolj kratka, ob tem poudari denimo tudi zelo strukturirana vizitacijska poročila škofa Johanna Prokopa von Schaffgot- scha (1771–1813), ki je bil 20. decembra 1784 imenovan za škofa Čeških Budjevic (Budweis) in je to službo opravljal vse do smrti.26 Za vsa shranjena poročila pa je značilno, da so nastala, ko je škof navadno v sklopu kanonične vizitacije obi- skoval župnije v svoji škofiji. Praviloma je bil postopek tak, da je škof prišel v žu- pnijo, maševal, podelil zakrament svete birme, si nato ogledal tako cerkev kakor tudi župnišče, kaplanijo ter obiskal šolo. Popoldne pa so bila na vrsti različna srečanja s predstavniki župnije, ključarji, mežnarji, učitelji ter seveda pogovori z dušnim pastirjem in kaplanom oziroma kaplani, če jih je bilo več. Pri tem pa 22 Weinzierl-Fischer, Visitationsberichte, str. 245. 23 Na napačnost primera v razpravi Weinzierl-Fischerjeve je opozoril že Peter Unkelbach. Prim. Peter Unkelbach, Augustin Gruber: (1763–1835); Katechet, Staatsbeamter, Bischof und Metropolit im josephinischen Österreich (Schriftenreihe des »Erzbischof-Ro- hracher-Studienfonds«, Band 5), op. 381 (dalje: Unkelbach, Augustin Gruber (1763–1835)). 24 O tem privilegiju glej: Unkelbach, Augustin Gruber: (1763–1835), str. 180, op. 50. 25 O samem izboru obeh škofov in vlogi nadškofa Gruberja glej: Unkelbach, Augustin Gruber: (1763–1835), str. 220–221. 26 Weinzierl-Fischer, Visitationsberichte, str. 245. Miha Preinfalk, Miha Šimac: Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) 105 vizitator ni pozabil niti na pregled farnega arhiva in vodenja matičnih knjig.27 Na ta način so škofje dobili vpogled v razmere v posameznih župnijah in deka- nijah, kar so nato povzeli tudi v poročilih, poslanih na dvor. Tam so septembra 1808 cesarju predali tudi zapis, ki ga je poslal leto poprej umeščeni ljubljanski škof Anton Kavčič. 3 NA KRATKO O ŠKOFU KAVČIČU Življenjska pot škofa Kavčiča je bila že večkrat dokaj dobro predstavljena,28 zato tu podajmo le kratek oris. Anton Kavčič je bil rojen 8. decembra 1743 očetu Antonu in materi Mariji in bil krščen v farni cerkvi v Idriji.29 Prvo znanje je prejel v tamkajšnji šoli, nato pa odšel v Ljubljano, kjer je leta 1761 vstopil v je- zuitski red. Po opravljenem noviciatu je študij nadaljeval v Leobnu, na Dunaju in v Gradcu. Kot magister je deloval v Ljubljani in Celovcu. Teološke študije je v letih 1772/1773 opravljal na Dunaju, kjer je dočakal ukinitev jezuitskega reda. Prav tistega leta je 30. novembra 1773 prejel mašniško posvečenje. Študij je nadaljeval kot bogoslovec dunajske nadškofije in ga zaključil z doktoratom leta 1775. Že kot doktorand je pomagal urejati Akademsko knjižnico dunajske- ga semenišča, ob tem pa opravljal še naloge študijskega prefekta in pomagal v dušnem pastirstvu.30 Kavčič je bil ordiniran leta 1773, prav v letu, ko je bil ustanovljen Apostolski vojaški vikariat (Apostolisches Feldvikariat). Na željo vladarice Marije Terezije in ob podpori dvornega vojnega sveta so za prvega vojaškega vikarja imenovali tedanjega administratorja škofije Dunajsko Novo mesto, nekdanjega jezuita dr. Heinricha Johanna von Kerensa (1725–1792).31 Ta je leta 1769 postal škof v Rore- mengu na Nizozemskem, leta 1773 pa je bil najprej imenovan za administratorja škofije Dunajskega Novega mesta in nato še za apostolskega vojaškega vikarja. Leta 1775 pa je postal rezidencialni škof že omenjene škofije.32 Takrat je v svojo škofijo povabil Antona Kavčiča, ki je nato postal tamkajšnji škofijski kancler, a že dve leti pozneje so ob preureditvi škofijskih meja škofijo ukinili, sedež pa prenesli v St. Pölten. Ker je bil Kerens ob tem torej tudi apostolski vojaški vikar, je bil večkrat odsoten in zato je breme upravitelja pogostokrat nosil prav Kav- čič. Pri tem se je izkazal in morda prav zato leta 1790 postal tudi častni kanonik 27 Weinzierl-Fischer, Visitationsberichte, str. 246. 28 Prim. Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1785/1803 bis 1945: Ein biographischen Lexikon (ur. Erwin Gatz), Berlin 1983, str. 366; Peter Hicinger, Versta ljubljanskih škofov, v: Slovenski cerkveni časopis, št. 15, 7. 10. 1848, str. 117–118; Jure Volčjak, Grbi ljubljanskih škofov in nadškofov, v: Upodobitve ljubljanskih škofov (ur. Ana Lavrič), Ljubljana 2007, str. 164–165. 29 Škofijski arhiv Koper (ŠAK), ŽA Idrija, Rojstna matična knjiga (RMK) 1705–1754, s. p. Dostopno tudi na spletu: https://data.mat- ricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Idrija/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Idr+MKK+2/?pg=147 (pridobljeno: 17. 9. 2024). 30 France M. Dolinar, Ljubljanski škofje, Ljubljana 2007, str. 249 (dalje: Dolinar, Ljubljanski škofje). 31 Claudia Ham, Von den Anfängen der Militärseelsorge bis zur Liquidierung des Apostolischen Feldvikariates im Jahr 1918, v: G. R. Hans, C. Ham, A. Sammer, Zwischen Himmel und Erde, Militärseelsorge in Österreich, Wien-Köln, 2001, str. 29. 32 Emmerich Bielik, Geschichte der k. u. k. Militär-Seelsorge, Wien 1901, str. 99–100. 106 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 tamkajšnjega stolnega kapitlja, po smrti škofa Kerensa leta 1792 pa je bil do imenovanja novega škofa kapitularni vikar in je vodil škofijo St. Pölten. Novi škof je šele leta 1794 postal dotedanji tržaški škof Žiga (Sigismund) Anton grof Hohenwart (1730–1820), doma z dvorca Kolovec na Kranjskem.33 Ta je Kavčiča obdržal na mestu škofijskega kanclerja. Še več, ko je bil Hohenwart 29. aprila 1803 imenovan za dunajskega nadškofa, je v cesarsko prestolnico s seboj vzel tudi Antona Kavčiča. Cesar je Kavčiča zelo cenil in prav zanj naj bi pri cerkvi sv. Štefana ustanovil povsem nov kanonikat.34 Na Dunaju je Kavčič postal dekan teološke fakultete,35 oficial tamkajšnjega cerkvenega sodišča in leta 1805 stolni prošt. O tem imenovanju so poročali tudi časopisi.36 A stolni prošt pri cerkvi sv. Štefana je bil le kratek čas, saj je bil na predlog dunajskega nadškofa Hohenwar- ta imenovan za dunajskega pomožnega škofa. Škofovsko posvečenje je prejel 3. novembra 1805. Cesar Franc II. (I.) je po premestitvi dotedanjega ljubljanskega nadškofa Mihaela barona Brigida leta 1806, ki se je znašel v cesarjevi nemilosti, kljub odporu nekaterih vplivnih posameznikov 15. julija 1807 za ljubljanskega škofa imenoval Antona Kavčiča. Papež Pij VII. (1800–1823) je to imenovanje po- trdil 24. avgusta 1807, 11. oktobra pa je potekala Kavčičeva slovesna umestitev.37 4 ŠKOFIJA V ŠTEVILKAH Škof Anton Kavčič je torej v zadnjih mesecih leta 1807 prevzel zaupano mu službo ljubljanskega škofa. Takrat je Kranjska, če gre verjeti podatkom iz popisa za leto 1805, štela 427.734 duš in je bila v političnem smislu razdeljena na tri dele: Ljubljansko, Postojnsko in Novomeško kresijo.38 Ljubljanska kresija je štela 142.419 duš, v kateri je delovala stolna župnija, 12 dekanatov, 60 župnij, 15 vikariatov in 44 lokalij. Poleg tega je bilo moč najti tudi predstavnike Nemškega viteškega reda v Ljubljani in pri Sv. Petru predstavnike Malteškega viteškega re- da.39 Postojnska kresija je po popisu iz leta 1805 štela 124.984 duš v 218 občinah in le manjši del teh je sodil pod ljubljansko škofijo, večji del je namreč sodil pod tržaško, čisto majhen košček kresije pa pod goriško škofijo. Pod ljubljanskega škofa sta tako sodili dve dekaniji: Cerknica in Lož ter 9 župnij, 9 vikariatov in 5 lokalij.40 Novomeška kresija je štela 160.331 duš, naseljenih v 373 občinah, ki so v celoti sodile pod ljubljansko škofijo. V novomeški kresiji je bilo tedaj tako 33 V izčrpni biografiji ga je predstavil že omenjeni Wolfsgruber. Glej: Wolfsgruber, Sigismund Anton Graf Hohenwart. 34 Dolinar, Ljubljanski škofje, str. 250. 35 Prim. Annalen der österreichischen Literatur: Intelligenzblatt Janner 1805, str. 7: Chronik der Universitäten. 36 Prim. Intelligenzblatt der Allgem. Literatur – Zeitung, Nr. 23, 25. marec 1807, str. 180–181: Beförderung. 37 Dolinar, Ljubljanski škofje, str. 250–251. 38 Heinrich Georg Hoff, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde vom Hertzogthume Krain, und demselben einverleibten Is- trien: ein Beytrag zur Völker- und Länderkunde, Erster Theil, Laibach 1808, str. 4; 28–30 (dalje: Hoff, Historisch-statistisch-to- pographisches Gemälde). 39 Hoff, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde, Erster Theil, str. 51–52. 40 Hoff, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde, Dritter Theil, str. 4. Miha Preinfalk, Miha Šimac: Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) 107 14 dekanatov, 51 župnij, 23 vikariatov, 29 lokalnih kaplanij oziroma lokalij, k čemur pa gre prišteti še dva kuratna beneficija v Novi Štifti in ekspozituro. Prav tako ne gre pozabiti na predstavnike Nemškega viteškega reda, ki so imeli dve komturni hiši.41 Škof Kavčič je tako prevzel skrb nad vsemi 28 dekanijami s pripadajočimi župnijami, vikariati, lokalnimi kaplanijami, ekspoziturami in kuratnimi bene- ficiji ter seveda tam živečimi katoliškimi prebivalci. Zanimivo, da Hoff navaja, da je bilo med Novim mestom in Motnikom mogoče najti le nekaj prebivalcev, ki so pripadali staroverski oziroma grški veri in so govorili star vlaški dialekt (»noch einige Einwohner welche der altgläubigen oder griechischen Religion be- ypflichten, die auch einen wallachischen Dialekt sprechen«).42 V splošnem pa si- cer drži, da je bilo v ljubljanski škofiji skorajda vse prebivalstvo katoliške vere. 5 VIZITACIJSKI ZAPISNIK 1808 Pričujoči podatki nam prikažejo razsežnost škofije in njeno razdeljenost, o samih razmerah, ki so takrat vladale v posameznem delu škofije, pa nekaj drob- cev razberemo iz sicer kratkega vizitacijskega zapisnika škofa Kavčiča. Pri tem je presenetljivo, da v škofijskem protokolu Nadškofijskega arhiva v Ljubljani, kot se zdi, ni zaslediti ničesar, povezanega s tem poslanim poročilom na Dunaj (npr. ohranjeni koncept poročila, zapiski itd.).43 Zakaj ne, je za zdaj uganka. A dejstvo je, da je poročilo bilo spisano in datira v 13. september 1808. V njem je Anton Kavčič cesarju poročal o vizitaciji dela škofije, ki jo je kot škof v tem krat- kem času lahko opravil. Sam je zapisal, da je v tem času uspel obiskati tretjino škofije. V poročilu je na prvem mestu odgovarjal na vprašanje glede spoštovanja predpisov v cerkvah. Kakor je ugotavljala Erika Weinzierl-Fischer, so le-ta na splošno spoštovali po vseh škofijah, skorajda povsod pa je prihajalo do teh ali onih pogreškov; denimo linški škof je navajal nedopustne zakramentalne bla- goslove in teoforične procesije; podobno je tudi v goriški škofiji prihajalo do posameznih odstopanj.44 Dejstvo je, da je bilo krajevnih posebnosti in običajev povsod veliko in jih ni bilo mogoče spraviti v poenoteno celoto v celi monar- hiji. Dokaz za to so nenazadnje tudi zapisi ljubljanskega škofa Kavčiča, ki je navajal, da se predpisi v veliki meri povsod spoštujejo, a je ob obiskih župnij vendarle našel še precej posebnosti; od zvonjenja zvonov ob vremenskih ujmah pa do različnih vraževerij. Pri tem je navedel, da je nekatera vraževerja ustavil že z lastnim nastopom in brez ugovorov, pri nekaterih pa to spričo zagrizenosti 41 Hoff, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde, Zweyter Theil, str. 1–3. 42 Hoff, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde, Zweyter Theil, str. 2. 43 ÖSTA/HHSTA, KA, KFA, Ktn. 217: Bericht des Bischofs Kautschitsch dd. 13. September 1808. 44 Weinzierl-Fischer, Visitationsberichte, str. 263. 108 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 domačinov nekako ni bilo mogoče. Kot primer je izpostavil oblačenje in ča- ščenje Marijinega kipa z vraževernim odnosom v kamniški fari. »Pred tremi meseci«, piše škof v sredini septembra, kar bi torej pomenilo, da je do tega do- godka prišlo najbrž koncem maja ali v začetku junija. Tedanjemu tamkajšnjemu župniku Jožefu Ulčarju45 je škof naročil, naj oblečenega Marijinega kipa nikar več ne postavi na oltar, kakor je bilo dotlej v navadi. Ta je ubogal škofovo navo- dilo, kar pa je med prebivalci kraja povzročilo skorajda vsesplošno razburjenje. Med temi so se znašli celo nekateri mestni veljaki, ki so svojega župnika zasuli z žaljivkami in naglo zahtevali, da se vse povrne na staro. Pritožba na cerkve- no predstojništvo pa je bila zaman. Ob teh dogodkih se je oglasila tudi civilna oblast, ki je ustanovila preiskovalno komisijo, a je ta naletela na enak odpor in na »nezadovoljstvo še številčnejše in hujskaške množice«. O tej preiskavi še ni bila sprejeta nobena sodba, je poročal Kavčič cesarju in navedel, da so se glede oblačenja kipa ljudje sklicevali na odobritev, ki je bila dana za Marijino Celje (nem. Mariazell) na Štajerskem. Kavčič je še dejal, da se ljudje drže vraževerja in jih nobeno prepričevanje ne bo odvrnilo od nezakonite uporabe, ki so jo dopuščali toliko let. Iz tega razloga je bil torej prisiljen »vzdržati se nadaljnjega preganjanja«, vse dotlej, dokler ne bo mogoče ljudi dovolj poučiti: »Zdaj bi jaz in župnik sebi in ljudem povzročila sovraštvo brez razloga in morda postala odgo- vorna za nastale ljudske nemire in hujše posledice.«46 V splošnem pa je Kavčič poročal, da so ljudje po župnijah taki, »kot se spodobi« za zveste cesarjeve podložnike. Ljudje na kranjskem podeželju so bili večinoma zelo verni, a pogosto je bilo k temu primešano vraževerje. K temu je dodal, da so na mnenja ljudi zlasti na podeželju precej vplivali tudi slabi zgledi uradnikov, ki denimo niso spoštovali postnih dni in se niso udeleževali ne- deljskih bogoslužij. Tudi to je pomenilo še nekoliko več dela za duhovščino. Ta pa ob nastopu škofa ni bila enotna in šele z njegovim nastopom naj bi se »strankarski duh« (Parteygeist) pomiril oziroma izgubil. Pri tem je potožil, da tudi morala duhovščine ni najboljša, in menil, da je k temu veliko pripomoglo to, da so zaradi pomanjkanja domačih kandidatov v škofijo sprejeli precej Hrva- tov, Dalmatincev, ki pa niso sloveli ne po učenosti ne po gorečnosti pa tudi jezik jim je povzročal precej težav. Zato škof potem ni več želel sprejemati duhovni- kov od drugod v svojo škofijo. Izpostavil je tudi to, da so bili semeniščniki tedaj precej prepuščeni sami sebi, kar je pomenilo, da jih niso mogli dovolj pozorno spremljati in jih pravilno usmerjati oziroma vzgajati. Zato je posebej molil in 45 Jožef Ulčar, r. 17. marca 1764; v mašnika posvečen 14. novembra 1789; † 12. aprila 1823. NŠAL, NŠAL 572 Zapuščina Pokorn Franc, šk. 378: Mengeš; NŠAL, Župnijski arhiv (ŽA) Bled, Krstna matična knjiga 1763–1773, str. 23.Več o Ulčarjevi življenjski poti glej: Ivan Vrhovnik in Anton Koblar, Zgodovina nakelske fare, Ljubljana, 1885, str. 91. 46 ÖSTA/HHSTA, KA, KFA, Ktn. 217: Bericht des Bischofs Kautschitsch dd. 13. September 1808. Miha Preinfalk, Miha Šimac: Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) 109 prosil tudi na pristojnih mestih za ustrezno pomoč v upanju, da bo tej prošnji čim prej tudi ugodeno. Na drugi strani je škof posebej omenil tudi nekatere redovnike in svetne duhovnike, ki so se odlikovali v izpolnjevanju svojih dolžnosti ter še zlasti na področju šolstva in pomoči revnim. Pri tem je zapisal, da v svoji škofiji nima veliko redovnikov; 13 je bilo kapucinskih duhovnikov in 30 duhovnikov v treh frančiškanskih samostanih. Za kapucine je navedel, da so spričo starosti in tele- sne oslabelosti primerni le še za spovedovanje in maševanje, pri frančiškanih pa je posebej naglasil le novomeške, ki so vodili gimnazijo in tamkajšnjo normal- ko. Med svetnimi duhovniki je izpostavil generalnega vikarja in kanonika Jurija Gollmayerja (1755–1822),47 stolnega župnika in kanonika Jurija Zupana (Su- ppan) (1752–1822),48 ni pa pozabil omeniti tudi Jožefa Wallanda (1763–1834),49 tedaj direktorja teološke fakultete ter profesorja moralne in pastoralne teologije, in profesorja dogmatike Matevža Ravnikarja (1776–1845).50 Med posameznimi duhovniki po župnijah je izpostavil denimo ribniškega dekana Alojzija Bona- venturo Humla († 1820)51 in dekana Mihaela Mušiča (1757–1840) v Trebnjem,52 med župniki pa Franca Gabriča (1753–1825) na Bledu,53 na novo umeščenega kovorskega župnika Janeza Hafnerja (1759–1812)54 in Valentina Prešerna (1779– 1833)55 v Tržiču.56 Ob teh pohvalah, ki so veljale duhovnikom, pa je škof Kavčič zelo na krat- ko namenil še nekaj besed delovanju ustanov za reveže. Do teh ustanov so imeli tedaj precej odklonilen odnos tako država kot tudi Cerkev. Država sama na dol- gi rok s sredstvi ni dovolj goreče podpirala tovrstnih ustanov, zato so marsikje zelo težko delovale ali so jih sploh opustili. Pri tem je velik del težav povzročila tudi vojna in prosjačenja je bilo vse več. Če so na podeželju še uspeli pomagati revežem, je bilo teh v mestih preveč in pomoč ni bila več zadostna, da bi vsem, ki so bili v sili, lahko primerno pomagali. Seveda pri tem ne gre pozabiti tudi na razlike med premožnejšimi in revnejšimi škofijami, kar je v precejšnji meri po- vezano tudi z razvojem in finančnim stanjem samih dežel monarhije. Finančne osnove so bile torej popolnoma različne. Pri tem so nekateri škofje predlagali, 47 Franc Pokorn, Šematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788, Ljubljana 1908, str. 8 (dalje: Pokorn, Šematizem). 48 Marijan Smolik, Zupan, Jurij: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi881467/ (pridobljeno: 4. 8. 2024). 49 France M. Dolinar, Walland, Jožef: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi133473/ (pridobljeno: 4. 8. 2024). 50 Več o njem v npr. Jernej Ravnikar, Tržaško-koprski škof Matej Ravnikar, slavni pisatelj in pedagog slovenski. V spomin razkritja spo- meniške plošče v 13. dan julija 1890 l. v njegovi rojstveni hiši na Vačah slovenski mladini poklonil Jernej Ravnikar, slovenski učitelj, Ljubljana 1890. 51 Pokorn, Šematizem, str. 8–9. 52 Pokorn, Šematizem, str. 116. 53 Pokorn, Šematizem, str. 239–240. 54 Janez Hafner je bil po Pokornu za župnika umeščen julija 1808. V: NŠAL, NŠAL 572 Zapuščina Pokorn Franc, šk. 376, Kovor. 55 Več o njem v: Viktor Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, Tržič 1936, str. 193. 56 ÖSTA/HHSTA, KA, KFA, Ktn. 217: Bericht des Bischofs Kautschitsch dd. 13. September 1808. 110 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 da bi se vzpostavile delavnice, v katerih bi berači in reveži dobili primerno delo, drugi pa so ob tem pozivali oblast, da naj intervenira proti številnim potepu- hom in beračem, ki so izkoriščali pomoč. Drugi škofje delavnicam niso bili naklonjeni v tolikšni meri, saj so menili, da bi za reveže na podeželju lahko bolje poskrbeli na kmetih z delom in primerno oskrbo. Tu sta torej trčila dva svetova – mesto in dežela, ki ju tudi danes ni mogoče reševati z istimi ukrepi.57 Škof Kavčič je o tovrstnih ustanovah (Armensewesens) pisal zelo lapidarno in navedel, da primerov ubožnih ustanov, ki bi posebej izstopale, ne pozna; vse tovrstne ustanove, ki delujejo bodisi na podeželju bodisi v mestih, pa so bile organizirane »na običajen način«. Pri tem je na kratko poročal še glede ustanov- nih maš in izpolnjevanja zahtev, zapisanih v zapuščinskih spisih.58 Poleg besed, ki so veljale delovanju duhovščine, pa je škof Kavčič posredno okrcal tudi delovanje državnih oblasti, saj je zaznal odpor do državne oblasti zlasti pri vprašanju nabora. Vendar, kakor je zapisal škof, odpor ni bil znamenje nelojalnosti, pač pa zlasti odpor do ravnanja oblasti do rekrutov, pri čemer so posameznike vlekli v vojsko kot zločince, okovane z verigami, novince pa na vajah zaradi nerazumevanja ukazov (neznanje jezika) pretepali s palico. Res, da so to nadlogo, kakor piše Kavčič, sedaj ustavili, a je to zavedanje globoko ukoreninjeno v ljudi.59 Ob jezikovnih vprašanjih se je škof dotaknil tudi vprašanja izobraževalnih ustanov. Šole so bile namreč od leta 1804 pod nadzorom škofijskih konzistori- jev. Čeprav naj bi »le izvrševali cerkvene predpise«, so škofje tako vendarle imeli pomemben vpliv na samo organizacijo šolstva. A kljub takšnim, občasnim tre- njem sta Cerkev in država složno sodelovali pri širjenju nižjega šolstva in pre- magovali različne ovire. Te so se pokazale tudi ob uvedbi cepljenja proti črnim kozam, kar se razbere iz škofovskih poročil. Nekateri škofje so namreč poročali o slabem obisku šol, kar pa ni bilo vselej le vprašanje odpora prebivalstva, pač pa tudi samih razmer v vrstah učiteljev. Slab ekonomski položaj pa ni bil pov- sod enak; denimo v škofiji St. Pölten so učitelji dobivali predpisano letno plačo v višini 130 goldinarjev, pomočniki pa 70 goldinarjev. Tako v škofiji leta 1808 šol niso imeli le še v šestih župnijah. Res pa je, da so se učitelji in pomočniki veliko- krat ob tem ukvarjali še z drugimi deli: velikokrat kot dnevni delavci v kakšnih vinogradih.60 Vsekakor pa so bile razmere glede šol, učiteljev in njihovih plač zelo različne; odvisno pač od premoženja škofij pa tudi dežele kot takšne. O šolah je na kratko poročal tudi škof Kavčič in navedel, da se ponekod patroni župnijskih šol upirajo gradnji šolskih poslopij. Ponekod je bilo za ta 57 Weinzierl-Fischer, Visitationsberichte, str. 255–257. 58 ÖSTA/HHSTA, KA, KFA, Ktn. 217: Bericht des Bischofs Kautschitsch dd. 13. September 1808. 59 Prav tam. 60 Weinzierl-Fischer, Visitationsberichte, str. 247–248. Miha Preinfalk, Miha Šimac: Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) 111 upor krivo slabo finančno stanje, drugod pa so se bolj kot s financami soočali s pomanjkanjem volje. Kavčič je navedel, da župnija Kočevje zato še vedno nima dostojnega šolskega poslopja, čeprav šoli – z izjemo prostorov – ne manjka niče- sar; imajo usposobljenega učitelja, veliko število mladih, ki so željnih znanja … Spet drugod – denimo v Metliki61 in Črnomlju62 – pa sta se komturja Nemškega viteškega reda soočala s težavami63, ki so – tako kot še tudi v tem tisočletju – iz- virale iz pridobivanja soglasij oziroma dovoljenja za gradnjo šolskih poslopij.64 6 NAMESTO SKLEPA Anton Kavčič je ob prevzemu ljubljanske škofije štel že 67 let »in je mnogo trpel za protinom,« kakor je zapisal dr. Josip Mal (1884–1978) in menil, da zato ni mogel uspešneje delovati ter posegati v razmere v ljubljanski škofiji.65 Pričujoče škofovo poročilo pa vendarle odseva njegovo željo po seznanitvi z razmerami in nekateri ukrepi kažejo, da je tudi v takšnih razmerah skušal aktivno delovati in vplivati na dušno pastirstvo. Iz poročila, poslanega cesarju leta 1808, tako izvemo nekaj več o razmerah v ljubljanski škofiji leto dni pred ustanovitvijo Na- poleonove Ilirije, s katerimi se je soočal škof Kavčič. Prav gotovo pa to njegovo poročilo poleg informacij o takratnih razmerah na nek način daje spodbudo, da bi se v prihodnje še temeljiteje poseglo po različnih arhivskih virih in tovrstnih poročilih, poslanih na dunajski dvor, ter predstavilo tudi vsa ostala omenjena poročila, ki razkrivajo razmere pa tudi kako so se ljubljanski škofje v predmarč- ni dobi spoprijemali z različnimi izzivi in vprašanji. 61 V Metliki je tedaj kot prošt nemškega reda in dekan ter distriktni šolski nadzornik deloval župnik Jožef Trenz, r. 8. februarja 1756; v mašnika posvečen 25. februarja 1780; † 12. avgusta 1845. Prim. Catalogus cleri diocesis Labacensis MDCCCXLVI, Ljubljana 1846, str. 59 in 86 (dalje: Catalogus cleri); Verzeichniss über den Personalstand der Welt- und Klostergeistlichkeit der bischöflichen Laiba- cherdiözes auf das Jahr 1808, str. 42 (dalje: Verzeichniss 1808). 62 V Črnomlju je bil takrat župnik Marko Drganc (Drganz), r. 6. januarja 1769; v mašnika posvečen 27. avgusta 1796; † 13. avgusta 1833. Verzeichniss 1808, str. 43; Catalogus cleri 1832, str. 70; Catalogus cleri 1834, str. 58. 63 O šolskem poslopju in slabih razmerah v knjigi o Črnomlju beremo, da tedaj šolskega poslopja še ni bilo: »Od l. 1807 je poučeval le po zimi učitelj Josip Vidmar in sicer v svojem stanovanju. Prosil je mestnega sodnika Mihaela Kostreviča, naj mu preskrbi posebno šolsko sobo v kakošni hiši. A prosil je zaman. Učil je še dalje v svojem stanovanju; pa šlo je trdo. Otrok je bilo če dalje več in mislil je opustiti ves pouk. Tedanji župnik, Marko Drganec (1806 do 1815) je najel na lastne stroške neko sobo, a ko je bila zavoljo navala šolskih otrok tudi ta premala, pretemna, preskrbeli so drugo. In tako so se borili učitelji in otroci radi šolske sobe še dolgo vrsto let. Vsi so čutili potrebo šolskega poslopja, a dolgo se ni ganil nobeden. Šola je bila zidana še le l. 1844.« V: Leopold Podlogar, Kronika mesta Črnomlja in njega župe, Ljubljana 1906, str. 69. 64 ÖSTA/HHSTA, KA, KFA, Ktn. 217: Bericht des Bischofs Kautschitsch dd. 13. September 1808. 65 Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda II. del, Reprint prve izdaje, Celje 1993, str. 141. 112 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 PRILOGE Dokument št. 1: Poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča cesarju leta 1808. Vir: ÖSTA/HHSTA, Kabinetsarchiv (KA), Kaiser-Franz-Akten (KFA), Ktn. 217: Berichte des Bischofs von Laibach. Eure k. k. Majestät! Da ich beinahe ein Drittheil der von mir im Oktober v. J. übernommenen Diözes bereits visitirt habe, so bin ich nun im Stande, Eurer Majestät höchstem Befehle vom 29ten Sept. 1804 nachzukommen, und meinen Vistationsbericht über die vorgeschriebenen Punkte allerunterthänigst zu erstatten. a) Ob überhaupt die Verordnungen in publ. Eccles. rüstig befolgt werden? = Im Ganzen werden sie befolgt. Doch habe ich hie und da mehrerlei Ab- weichungen gefunden, z. B. das Wetter-Läuten, die Aufstellung wächserner Op- fer, bekleidete, und durch Perüken verunstaltete Bildsäulen der Heiligen u. s. w. Manches habe ich zwar schon ohne Widerspruch abgestellt, bei manchen Versuchen aber haben sich bedenkliche Schwierigkeiten gezeigt. Erst vor 3 Mo- naten geschah dieß zu Stein. Ich gab dem dortigen Stadtpfarrer die Weisung eine angekleidete, und noch dazu mit abergläubischen Gesinnungen verehrte Marienstatue nicht mehr aus dem Archive hervorzulangen, und auf dem Altar zu stellen, wie es bisher jedes Monates einmal üblich war. Itzt unterließ er es. Dieß verursachte unter Anführung selbst einiger Rathsmänner einen beina- he allgemeinen Auflauf der Bewohner dieses Städtchens, welche ihren Pfarrer durch Schimpf mißhandelten, und ungestüm dem alten Mißbrauch forderten. Vergeblich war die Hinweisung an das höchste Generale, und an dem bischöf- lichen Befolgungsauftrag. Die hierüber von dem Kreisamte angeordnete Unter- suchungskommission selbst erfuhr neuerdings denselben Widerstand, und Un- glimpf eines nun noch zahlreicheren und ungestümeren Auflaufes. Über diese Untersuchung ist noch kein Spruch erfolgt. So sind mehrere Gemeinden gesinnt, besonders im Betreffe der bekleide- ten Statuen unter der Behauptung, daß dieß für Mariazell in Steyermark erlaubt worden sey. Sie kleben am Aberglauben und lassen sich durch kein Zureden von dem durch so viele Jahre bei ihnen geduldeten gesetzwidrigen Gebrau- chen abziehen. Daher bin ich genöthiget, von derlein weiteren Betreibungen indessen abzustehen, bis das Volk der Belehrung empfänglicher seyn wird. Nun würde ich mich, und der Pfarrer dem Volke umsonst gehäßig machen, und viel- leicht noch für die dadurch erregten Volksunruhen und schlimmeren Folgen verantwortlich werden. Miha Preinfalk, Miha Šimac: Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) 113 b) Ob die Gottesdienstordnung überall genau beobachtet werde. = So ziemlich. Nachdem ich einige verbothenen Nebenandachten, die sich in der Zwischenzeit wieder eingeschlichen haben, bereits abgestellt habe. c) Welche Geistliche vom Regular- und Sekularklerus sich in ihren Ver- richtungen, besonders in Schul- und Armenwesen auszeichnen. = In meiner Diözes giebt es sonst keine Religiosen, als in 3 Kapuzinerklös- tern zusammen 13 Priester, und in 3 Franziskanerklöstern 30 Priester, die sich durch nichts auszeichnen, als daß die Franziskaner die Normalschule, und das Gymnasium zu Neustadtl mit Lehrern, und eine Vorstadtpfarre von Laibach mit Seelsorgern versehen. Die Kapuziner sind durchaus wegen hohes Alters, und körperlicher Gebrechen nur noch zum Beichthören, und Messelesen brauchbar. Unter dem Sekularklerus zeichnen sich Mehrere aus: In Konsistorialgeschäften: Georg Gollmayr, Generalvikar und Domkapitular, dessen Bemühungen diese Diözes zu verdanken hat, daß die nicht in einen weit schlimmeren Zu- stand gerathen ist, als in dem ich sie angetreten habe. Georg Suppan, unlängst von Eurer Majestät ernannter Domherr, Domp- farrer und Examinator. Anton Wolf, Notar und Direktor der Konsistorialkanzley. Ein junger Mann von ausnehmender Geschicklichkeit, Klugheit und Verwendung. Im Lehrfache: Joseph Walland, Domkapitular, Direktor der Theologischen Fakultät, Oberaufseher alles Volksschulen der Diözes, und Professor der Moral- und Pastoral-Theologie. Wissenschaft, Fleiß, Mässigung und Sittlichkeit empfehlen ihn vorzüglich. Matthäus Raunicher, Vizedirektor des kleinen Alumnats, öffentlicher Professor der Dogmatik für die Theologen, und der Religionslehre für die Phi- losophen. Bei dem Geistesfähigkeit, Arbeitsamkeit, und Religiosität gleichen Schritt halten. In der Seelsorge: Die Dechante Bonaventura Humel zu Reifniz, Joseph Suppan66 zu St. Martin unter dem Kahlenberge, Michael Muschitsch zu Treffen. 66 Jožef Zupan, r. 23. februarja 1747; ordiniran 30. septembra 1770; † 30. julija 1812. NŠAL, NŠAL 572 Zapuščina Pokorn Franc, šk. 382: Šmartno pod Šmarno goro; NŠAL, ŽA Radovljica, Krstna matična knjiga 1740–1749, str. 273. 114 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Die Pfarrer: Andreä Achatschitsch67 zu St. Peter nächst Laibach; Franz Gabritsch zu Veldes; Anton Klementini68 zu Marienfeld; Johan Hafner zu Kay- er; Anton Haan69 zu Ainöd; Georg Kallan70 zu Vigaun; Valentin Preschern zu Neumarktl; Jakob Tschadesch71 zu Seyrach; Jos. Skriner72 zu Görjach; Thomas Zudermann73 zu Predassel. Im Betreff des Armenwesens weiß ich eben von keiner Auszeichnung. In Städten, und auf dem Lande, wo es besteht, wird es in gewöhnlicher Form besorgt. d) Ob die frommen Vermächtnisse nach dem Willen der Stifter ordent- lich erfüll werden? = Die kirchlichen ganz vorschriftmässig. Ich habe allenthalben gefunden, daß alle Stiftungsverbindlichkeiten in eigenen Pfarrprotokollen eingetragen, in den Sakristeyen die Tage für jede Entrichtung auf einer Tabelle vorgezeichnet sind, und immer vorläufig dem Volke verkündet werden. In die Spitalsstiftun- gen wird der Geistlichkeit keine Einsicht gestattet. e) Ob die Ortsobrigkeiten und Pfarrpatrone und ihre Amtsverweser nicht etwa ihre Obliegenheiten und worin außer Acht lassen. = Mit dem Ortsobrigkeiten habe ich bisher noch keine Kollisionen in seel- sorglicher Hinsicht gehabt, als mit dem Magistrate zu Stein, wie es oben (a) vorkommt, und mit dem Verwalter Irbar74 zu Aursperg, der einen ärgerlichen Kooperator wider das Ordinariat in Schutz genommen hat; darüber aber nach- her von der Landesstelle nachdrücklich zurechtegewiesen worden ist. Einige Pfarr- Schulpatrone sträuben sich freylich gegen die ihnen kraft der neuen höchsten Generalien zugemutheten Bauführungen. Diese Last ist ihnen neu, da sie vorher beinahe ganz auf die betroffenen Kirchen und Gemeinden fiel. Einigen z. B. dem Kapitel zu Neustadtl, ist sie bei der obwaltenden Preisen 67 Andrej Ahačič, r. 23. oktobra 1758; v mašnika posvečen 17. marca 1782; † 23. avgusta 1846. Pokorn, Šematizem, str. 79–80. 68 Anton Klementini (Clementini), r. 5. oktobra 1744; v mašnika posvečen 10. decembra 1768; † 19. oktobra 1826. Franc Ksaver Lukman, Klementini, Anton: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi276260/ (pridobljeno: 2. 10. 2024). V geslu pa ni po- datka o njegovem mašniškem posvečenju. O tem glej: Jure Volčjak, Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)(škofije 1711–1824: 2. del: 1761–1824 (Viri: št. 39)), Ljubljana 2016, str. 64. 69 Anton Haan, r. 27. maja 1752; v mašnika posvečen 16. junija 1775; † 20. julija 1833. Pokorn, Šematizem, str. 167. 70 Jurij Kalan, r. 4. aprila 1774; v mašnika posvečen 3. septembra 1798; † 17. februarja 1844. NŠAL, NŠAL 572 Zapuščina Pokorn Franc, šk. 375: Begunje na Gorenjskem. 71 Jakob Čadež (Tschadesch), r. 8. julija 1767; ordiniran 14. oktobra 1792; † 12. avgusta 1838. NŠAL, NŠAL 572 Zapuščina Pokorn Franc, šk. 376: Idrija. 72 Jožef Škrin(j)ar (Skrinar), r. 13. marca 1753; ordiniran 6. aprila 1776; † 17. aprila 1825. Milena Uršič, Škrinar, Jožef: https://www. slovenska-biografija.si/oseba/sbi656916/ (pridobljeno: 10. 10. 2024). 73 Tomaž Cuderman (Zudermann), r. 18. decembra 1763; v mašnika posvečen 14. novembra 1789; † 29. novembra 1824. NŠAL, NŠAL 572 Zapuščina Pokorn Franc, šk. 379: Stična. 74 Turjaški oskrbnik Valentin Irbar. Miha Preinfalk, Miha Šimac: Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) 115 der Materialien, und Meisterhaften kaum erschwinglich. Andern fehlt es nicht an Vermögen, sondern an Bereitwilligkeit. So läßt es die Patronatsherrschaft der Stadtpfarr Gotschee noch immer an einem schicklichen Schulgebäude erwin- den, obschon der Schule nichts mangelt, als das Lokale. Ein geschickter Lehrer, eine zahlreiche des Unterrichts frohe Jugend, die Stiftung für einen Schulka- techten ist schon vorhanden. Andere Patrone haben guten Willen, scheuen auch keine Kosten z. B. die zwey Kommenthureyen des Deutschen Ordens Möttling und Tscherneml; wurden aber bisher wegen des von höheren Behörden noch nicht erfolgten Baukonsenses vom Baue zurückgehalten. f) Wie die Denkart, Religiosität und Sittlichkeit der Seelsorger, der Be- amten, des Volkes auf dem Lande, und in dem Städten beschaffen sey? = Die Denkart sowohl der Geistlichen als weltlichen ist, so weil ich erfah- ren konnte, allgemein so, wie es getreuen Unterthanen Eurer Majestät ziemt. Die hier Landes bisher herrschende Abneigung vom Soldatenleben ist kein Be- weis von Untreue, sondern nur ein tief eingewurzelter Abscheu vor einem Stan- de, zu dessen Antretung man ohndem[sic] die Neulinge, wie Verbrecher, mit Ketten beladen herbeischleppte, und auf die man bei der Abrichtung weidlich zuprügelte, oft bloß aus Mißverständniß, weil der Rekrut, als ein Stockkrainer seines Exerziermeisters Sprache nicht verstand. All diese Unfug ist nun freylich abgestellt; allein Verjährung gehässiger Ideen sitzt zu tief, als daß sie sogleich verwischt werden konnte. Bei dem Klerus scheint der Parteygeist sich schon größtentheils verloren zu haben; nachdem ich mich deutlich erklärt habe, daß ich Schaltungen al- ler Art herzlich hasse, und die Seelsorger nur nach erbaulichem Wandel und Amtstreue schätze. Die Sittlichkeit der hiesigen Geistlichkeit wäre viel besser, und ihre Arbeit gedeihlicher, wenn man nicht seit einigen Jahren, durch den großen Mangel an einheimischen Nachwachse verleitet, viele Kroaten, Dalmatier, und Wälsche hier zur Seelsorge gelassen hätte, worunter die Meisten sie weder durch Berufs- kenntnisse, noch Eifer, noch Uneigennutz, noch Verständlichkeit der Landes- sprache, zum Theile auch nicht durch Sittlichkeit empfehlen. Deßwegen nehme ich dorther keine mehr auf. Aber auch auf die Eingebohrnen beschränkt, wird der nachwachsende Klerus den Wünschen der Gutgesinnten nicht entsprechen, so lange die studierenden Theologen sich selbst überlassen in allen Theilen die- ser ziemlich volkreichen Stadt, und der Vorstädte bei Tag und Nacht nach be- lieben herumschwärmen werden. So können sie weder genau beobachtet, noch weniger durch Grundsätze und Angewöhnung zum priesterlichen Wandel ab- geleitet werden. Darum habe ich schon vor geraumer Zeit um die Organisirung 116 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 und Dotirung meines Alumnats höchstes Ortes gebethen, und ich sehr der Ge- währung meiner Bitte mit Sehnsucht entgegne. Mehrer Beamte, besonders auf dem Lande ärgern den gemeinen Mann dadurch, daß sie durch Fleischessen an Enthaltungstagen und Wegbleiben vom sonntäglichen Gottesdienste sich über die Kirchengebothe leichtsinnig hin- wegsetzen. Dem letzteren Aergernisse soll künftighin die jüngst hierüber erlas- sene höchste Verordnung steuern. Das krainersche Landvolk hält überhaupt recht sehr über Religiosität, doch hat diese oft eine schiefe Richtung, weil sie mir Aberglauben versetzt ist. Die Sonderung wird noch lange Zeit brauchen. Die Stadtbewohner sind größtentheils wie gewöhnlich auch in anderen Ländern minder sittlich, durch Luxus, und Wohlleben verderbter, in Erziehung ihrer Kinder zu nachsichtig, und locker, in Äußerungen über Religion kühner. Laibach am 13ten September 1808 Allunterthänigst gehorsamster Anton Bischof von Laibach VIRI IN LITERATURA Arhivski viri Österreichisches Staatsarchiv (ÖSTA) Haus-, Hof- und Staatsarchiv (= HHStA) ÖSTA/HHSTA, Kabinetsarchiv (KA), Kaiser-Franz-Akten (KFA), Ktn. 217: Berichte des Bischofs von Laibach. ÖSTA/HHSTA, Kabinetsarchiv (KA), Kaiser-Franz-Akten (KFA), Ktn. 217: Bericht des Bischofs Kautschitsch dd. 13. September 1808. Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) Vizitacije, šk. 9. NŠAL 572 Zapuščina Pokorn Franc, šk. 375, 376, 378, 379, 382. Župnijski arhiv (ŽA): ŽA Bled, Rojstna matična knjiga (RMK) 1763–1773. ŽA Radovljica, Rojstna matična knjiga (RMK) 1740–1749. Škofijski arhiv Koper (ŠAK) ŽA Idrija, Rojstna matična knjiga (RMK) 1705–1754, s. p. Časopisi in listi Annalen der österreichischen Literatur: Intelligenzblatt Janner 1805. Intelligenzblatt der Allgem. Literatur – Zeitung 1807. Miha Preinfalk, Miha Šimac: Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) 117 Literatura Bielik, Emmerich, Geschichte der k. u. k. Militär-seelsorge, Apostolisches Feld-Vicariat, Wien 1901. Bruckmüller, Ernst, Avstrijska zgodovina, Slovenska matica, Ljubljana 2017. Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1785/1803 bis 1945: Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz), Berlin 1983. Dolinar, France M., Jožefinizem in janzenizem, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ur. Metod Benedik), Mohorjeva družba, Celje 1991, str. 153–171. Dolinar, France M., Ljubljanski škofje, Družina, Ljubljana 2007. Dolinar, France M., Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad limina), I. del: 1589–1675, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae (AES) 33, Ljubljana 2011. Dolinar, France M., Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad limina), II. del: 1685–1943, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae (AES) 34, Teološka fakulteta, Ljubljana 2012. Ham, Claudia, Von den Anfängen der Militärseelsorge bis zur Liquidierung des Apo- stolischen Feldvikariates im Jahr 1918, v: G. R. Hans, C. Ham, A. Sammer, Zwischen Himmel und Erde, Militärseelsorge in Österreich, Verlag Styria, Wien-Köln 2001. Hicinger, Peter, Versta ljubljanskih škofov, v: Slovenski cerkveni časopis, št. 15, 7. 10. 1848, str. 117–118. Hoff, Heinrich Georg, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde vom Hertogthume Krain, und demselben einverleibten Istrien: ein Beytrag zur Völker- und Länderkunde, Dritter Theil, Laibach 1808. Hoff, Heinrich Georg, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde vom Hertogthume Krain, und demselben einverleibten Istrien: ein Beytrag zur Völker- und Länderkunde, Zweyter Theil, Laibach 1808. Hoff, Heinrich Georg, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde vom Hertogthume Krain, und demselben einverleibten Istrien: ein Beytrag zur Völker- und Länderkunde, Erster Theil, Laibach 1808. Ingrao, Charles W., The Habsburg Monarchy 1618–1815, Cambridge University Press, Cambridge 2012. Kragl, Viktor: Zgodovinski drobci župnije Tržič, Župni urad Tržič, Tržič 1936. Kralj, France, Versko in cerkveno življenje v dobi dozorevanja slovenskega naroda, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ur. Metod Benedik), Mohorjeva družba, Celje 1991, str. 177. Kušej, Radoslav, Joseph II. und die äussere Kirchenverfassung Innerösterreichs (Bistums – Pfarr- und Kloster-Regulierung): ein Beistrag zur Geschichte des österreichischen Staat- skirchenrechtes: mit drei Karten, Verlag Fedrinand Enke, Stuttgart 1908. Mal, Josip, Zgodovina slovenskega naroda II. del, Reprint prve izdaje, Mohorjeva družba, Celje 1993. Pokorn, Franc, Šematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788, Knezo- škofijski ordinariat ljubljanski, Ljubljana 1908. Ravnikar, Jernej, Tržaško-koprski škof Matej Ravnikar, slavni pisatelj in pedagog sloven- ski. V spomin razkritja spomeniške plošče v 13. dan julija 1890 l. v njegovi rojstveni hiši na Vačah slovenski mladini poklonil Jernej Ravnikar, slovenski učitelj, Ljubljana 1890 (Knjižnica Družbe sv. Cirila in Metoda; zv. 5). 118 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Sauvigny de, Guillaume de Bertier, Cerkev v času restavracije, v: Zgodovina Cerkve, 4, Cerkev v času razsvetljenstva, revolucije in restavracije (1715–1848), Družina, Ljubljana 1999. Swoboda Patrick, Funding War, v: The Cambridge History of the Napoleonic Wars Vol. II: Fighting the Napoleonic Wars (ur. Bruno Colson in Alexander Mikaberidze), Cam- bridge University Press, Cambridge 2023. Unkelbach, Peter, Augustin Gruber: (1763–1835); Katechet, Staatsbeamter, Bischof und Metropolit im josephinischen Österreich (Schriftenreihe des »Erzbischof-Rohra- cher-Studienfonds«, Band 5), Limburg, Salzburg 1999. Volčjak, Jure, Grbi ljubljanskih škofov in nadškofov, v: Upodobitve ljubljanskih škofov (ur. Ana Lavrič), Narodna galerija, Ljubljana 2007, str. 164–165. Volčjak Jure, Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)(škofije 1711–1824,: 2. del: 1761–1824 (Viri: št. 39)), Arhivsko društvo Slovenije Ljubljana, 2016. Vrhovnik, Ivan in Koblar, Anton: Zgodovina nakelske fare, Ljubljana 1885. Weinzierl-Fischer, Erika, Visitationsberichte österreichischer Bischöfe an Kaiser Franz I. (1804–1835), v: Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchiv 6 (1953), Verlag Ferdi- nand Berger, Horn, N.-Ö, Wien 1953, str. 240–311. Wolfsgruber, Cölestin, Sigismund Anton Graf Hohenwart: Fürsterzbischof von Wien, Ver- lagsbuchhandlung »Styria«, Graz-Wien 1912. Zakonik cerkvenega prava = Codex iuris canonici, Družina, Ljubljana 1999. Spletni viri Dolinar France M., Walland, Jožef: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi133473/ (pridobljeno: 4. 8. 2024). Lukman, Franc Ksaver, Klementini, Anton: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi276260/ (pridobljeno: 2. 10. 2024). Smolik Marijan, Zupan, Jurij: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi881467/ (pri- dobljeno: 4. 8. 2024). Škofijski grb: https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/skofje-od-nekdaj-do-danes/ (pri- dobljeno: 10. 10. 2024). Uršič, Milena, Škrinar, Jožef: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi656916/ (pri- dobljeno: 10. 10. 2024). Miha Preinfalk, Miha Šimac: Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) 119 POVZETEK Ljubljanski škof Anton Kavčič (1807–1814) je svojo službo opravljal v ne- mirnih časih Napoleonovih vojn in Ilirskih provinc. O njem je bilo doslej že precej napisanega, a nekoliko manj znana oziroma v slovenskem zgodovino- pisju spregledana je njegova relacija, ki jo je na dunajski dvor poslal leta 1808. Cesar Franc II. (I.) je namreč leta 1804 škofom v monarhiji ukazal, da naj mu o stanju v škofijah poročajo z vizitacijskimi poročili. Tem se v slovenskem prosto- ru ni posvečalo posebne pozornosti, čeprav je nanje že leta 1953 opozorila av- strijska zgodovinarka Erika Weinzierl-Fischer (1925–2014). Pričujoči prispevek želi širši javnosti tako predstaviti prav Kavčičevo manj znano kratko poročilo, v katerem je prikazal razmere v delu svoje škofije leto dni pred nastankom Na- poleonove Ilirije. Ključne besede: 19. stoletje, Avstrijsko cesarstvo, ljubljanska škofija, cesar Franc I., škof Anton Kavčič, vizitacijska poročila Summary FROM THE EMPEROR’S LEGACY: THE REPORT FROM THE BISHOP OF LJUBLJANA ANTON KAVČIČ (1807–1814) TO EMPEROR FRANZ I The Bishop of Ljubljana Anton Kavčič (1807–1814) performed his du- ties during the troubled times of the Napoleonic Wars and Illyrian Provinces. Much has been written about him until today, although less known, or even overlooked, in Slovenian historiography is the report he sent to the Viennese court in 1808. Namely, in 1804, Emperor Franz II (I) ordered all bishops in the monarchy to report to him about the situation in their dioceses in the form of visitation reports. The latter have not received particular attention in Slovenia, even though they were brought to attention by the Austrian historian Erika Weinzierl-Fischer (1925–2014) back in 1953. The article before us attempts to present to the wider public Kavčič’s less known short report, in which he de- picted the situation in part of his diocese one year prior to the establishment of Napoleon’s Illyria. Keywords: 19th century, Austrian Empire, Ljubljana Diocese, Emperor Franz I, Bishop Anton Kavčič, visitation reports 120 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Cesar Franc I. (1768 – 1835) Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a2/Axmann-Kupferstich.jpg Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 121 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 930.25:27-774-46(497.4) DOI:10.34291/AES2024/Volcjak Jure Volčjak dr. zgodovine, znanstveni sodelavec, arhivski svetnik, vodja sektorja Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, 1127 Ljubljana, Slovenija e-naslov: jure.volcjak@gov.si »… MIT MEINEM BERICHTE ALLERHÖCHST IHREM TRONE ZU NÄHERN«: POROČILO AVSTRIJSKEMU CESARJU FRANCU I. O OPRAVLJENIH VIZITACIJAH V ŽUPNIJAH V DOLINAH REK SOČA, BAČA IN IDRIJCA V LETIH 1805, 1823 IN 1828 1 UVOD Avstrijski državni arhiv na Dunaju v svojih fondih in zbirkah hrani nepre- cenljivo arhivsko gradivo, med drugim tudi za ozemlje Republike Slovenije, iz različnih obdobij. Cesarsko-kraljevi dvor je bil zahvaljujoč svojemu marljivemu uradništvu, ki je delovalo po deželah monarhije, natančno obveščen, kaj se do- gaja po državi na vseh področjih. Cesar Franc I. (II.) Habsburško-Lotarinški (1792–1835) je med številnimi poročili, ki so ga vsak dan čakala na delovni mizi, našel tudi poročila škofov o stanju po škofijah po opravljenih vizitacijah.1 Neko- liko spremenjena in dopolnjena poročila (t. i. Relationes ad limina) so bila nato poslana tudi Svetemu sedežu v Rim.2 V pričujočem prispevku se bomo podrobneje posvetili trem takim poro- čilom, in sicer iz let 1805, 1823 in 1828, ki obravnavajo stanje v tedanji goriški nadškofiji,3 v župnijah, ki ležijo v dolinah rek Soča, Bača in Idrijca. Gre za deka- nije Kanal ob Soči, Tolmin, Bovec in Cerkno. Bralcu dolgujemo pojasnilo, zakaj smo se odločili predstaviti prav ta tri poročila. Vzrokov je več, omenimo pa le 1 Obravnavano gradivo mi je prijazno posredoval dr. Miha Šimac, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 2 Zadnje tri objave takih poročil, vse se nanašajo na ljubljansko škofijo, je pripravil France M. Dolinar v letih 2011, 2012 in 2021. Podroben seznam je najti v seznamu literature na koncu prispevka. 3 O zgodovini goriške nadškofije glej Luigi Tavano, La diocesi di Gorizia 1750–1947, Mariano del Friuli (GO) 2004. 122 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 dva. Prvi je zagotovo geografski. Omenjene župnije oziroma dekanije ležijo na severozahodnem koncu Slovenije, ki se mu raziskovalci običajno izognejo, saj je arhivsko gradivo za to ozemlje težje ali pa sploh ni dostopno. Iskati ga je treba tako po posameznih župnijah (marsikatera danes ni več samostojna, pač pa del novih pastoralnih enot), v arhivih v Sloveniji, Italiji in še kje. Poudariti pa velja, da so tudi tu živeli Slovenci, ki si že zaradi svojega težkega življenja zaslužijo vso pozornost, kot jo običajno dobijo tisti, ki so živeli izven periferije. Drugi vzrok je povezan s prvim. Poleg tega, da smo želeli prikazati, da so tudi v odmaknje- nem in goratem predelu Slovenije živeli zelo globoko verni in delavni Slovenci, nas je še posebej pritegnila vizitacija iz leta 1805, saj jo je namesto ordinarija, goriško-gradiškega škofa Franca Filipa grofa Inzaghija (1791–1816), opravil lju- bljanski pomožni škof Janez Anton Ricci (1801–1818). Na prvi pogled je bila izbira vizitatorja nenavadna, vendar pa se moramo zavedati, da je škof Inzaghi za to nalogo izbral več kot primerno osebo. Ricci je namreč goriško škofijo zelo dobro poznal; po ukinitvi goriške nadškofije in ustanovitvi škofije v Gradišču ob Soči je od 22. septembra 1788 do 26. aprila 1789, ko je bil umeščen škof Inza- ghi, na podlagi imenovanja prvega ljubljanskega nadškofa metropolita Mihaela barona Brigida (1787–1806) opravljal funkcijo metropolitanskega vikarja gori- škega dela nove škofije. V tem času je sestavil Šematizem goriške škofije (Status dioecesis Goritiensis), ki obsega kar 21 rokopisnih zvezkov, v katerih je popisal najvažnejše podatke o posameznih župnijah na Goriškem.4 2 VIZITATORJA JANEZ ANTON RICCI (RIZZI) IN JOŽEF WALLAND (BALANT) Janez Anton Ricci, tudi Rizzi, je bil rojen 10. februarja 1745 v Krminu (Cormons) v Furlaniji očetu Karlu in materi Tereziji. Družina naj bi sicer izha- jala iz Toskane. O njegovi mladosti in kraju študija zaenkrat ne vemo prav veli- ko, poznamo pa njegovo pot do posvetitve v duhovnika. Tako nižje kakor tudi višje kleriške redove5 mu je podelil goriški nadškof Karel Mihael grof Attems (1752–1774). Tonzuro mu je podelil 2. aprila 1763 v goriški stolnici. Pri tem je navedeno, da naj bi prihajal iz Gorice. Prava rojstna župnija, tj. Krmin, je nave- dena šele ob prejemu nižjih redov. Te mu je Attems podelil 22. decembra 1764 v 4 Mirko Rijavec, Ricci, Janez (1745–1818), v: Slovenska biografija, Ljubljana 2013, dostopno na: http://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi506423/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (pridobljeno: 22. 5. 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula–Sedej, 3. knjiga (ur. Martin Jevnikar), Gorica 1987. 5 Izjema je subdiakonat z miznim naslovom. Kje in kdaj ga je prejel ter kdo mu ga je podelil, zaenkrat ostaja neznano. Po dostopnih podatkih naj to ne bi bilo ne v Gorici ne v Ljubljani in ne v Vidmu. Prim. Jure Volčjak, Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. Del 1: 1750–1764 (Viri / Arhivsko društvo Slovenije; št. 31), Ljubljana 2010 (dalje: Volčjak, Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1); Jure Volčjak, Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. Del 2: 1765–1824 (Viri / Arhivsko društvo Slovenije; št. 34), Ljubljana 2012 (dalje: Volčjak, Ordinacijska protokola goriške nadškofije 2); Jure Volčjak, Ordinacijski zapisniki oglejskega patriarhata za slovensko ozemlje v 18. stoletju (1701–1749) (Viri / Arhivsko društvo Slovenije; št. 43), Ljubljana 2020. Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 123 kapeli v nadškofijskem dvorcu v Gorici.6 Tudi preostala dva višja kleriška redo- va je prejel na istem mestu: diakonat 14. aprila 1767, mašniško posvečenje ozi- roma prezbiterat pa 20. marca 1768.7 Kmalu zatem se je napotil na Dunaj, kjer je deloval kot svetovalec dunajskega nadškofijskega konzistorija.8 Leta 1772 ga je ljubljanski škof Karel Janez grof Herberstein (1772–1787) poklical v Ljubljano, kjer je postal stolni kanonik. V letih 1772–1796 je imel v lasti cesarski kanonikat. Leta 1796 je v stolnem kapitlju prevzel mesto stolnega dekana in to drugo kapi- teljsko digniteto opravljal vse do leta 1808.9 Poleg omenjenih služb je opravljal še nekatere druge pomembne cerkvene službe: leta 1788 je postal nadškofov kanonik »a latere«, bil je komtur malteškega reda v Pulstu na Koroškem, več let pa tudi kapitularni vikar goriške škofije, kakor je bilo omenjeno že predhodno.10 Papež Pij VII. (1800–1823) ga je po cesarskem imenovanju leta 1801 po- trdil za naslovnega druškega (Drusensis) in ljubljanskega pomožnega škofa, ljubljanski nadškof metropolit Mihael baron Brigido pa za generalnega vikarja ljubljanske nadškofije. Od leta 1808 do smrti je zasedal tudi mesto ljubljanskega stolnega prošta, posledično pa tudi župnika v Radovljici. Alfons Gspan piše, da je bil Ricci vsaj od leta 1778 član dunajske prosto- zidarske lože Okronano upanje (Zur gekronten Hoffnung). Domnevno je orga- niziral ljubljansko ložo Zur Standhaftigkeit und Wohltatitgkeit (1792–1794), v času Ilirskih provinc pa je pripadal francosko-ilirski loži Prijateljev rimskega kralja in Napoleona.11 Leta 1811 je bil odlikovan z redom legije časti. Bil je tudi navdušen nad jezikom slovenske literature. Umrl je 27. julija 1818 v Naklem, kjer je tudi pokopan.12 Jožef Walland (Balant) se je rodil 28. januarja 1763 v Novi vasi pri Ra- dovljici očetu Jožefu in materi Barbari.13 Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, v Gradcu je v centralnem bogoslovnem semenišču v letih 1783–1788 študiral filozofijo in teologijo, praktični letnik pa je opravil na Dunaju v Avguštineju v 6 Volčjak, Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1, str. 159, 161. 7 Volčjak, Ordinacijska protokola goriške nadškofije 2, str. 157. 8 Marija Čipić Rehar, Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501–2015, Ljubljana 2016, str. 484–485, št. 1116 (1772 januar 4., Dunaj/2). 9 Matjaž Ambrožič, Prošti, dekani in kanoniki ljubljanskega stolnega kapitlja, v: Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani: 1707 (ur. Metod Benedik), Ljubljana 2008, str. 93. 10 Jure Volčjak, Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. Del 2: 1761–1824 (Viri / Arhivsko društvo Slovenije; št. 39), Ljubljana 2016, str. 22–23 (dalje: Volčjak, Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 2). 11 Alfonz Gspan, Ricci, Janez (1745–1818), v: Slovenska biografija, Ljubljana 2013, dostopno na: http://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi506423/#slovenski-biografski-leksikon (pridobljeno: 22. 5. 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab–Schmid (ur. Alfonz Gspan et al.), Ljubljana 1960 (dalje: Gspan, Ricci). O Riccijevem članstvu v različnih ložah glej Matevž Košir, Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem, Ljubljana 2015, str. 41, 76, 80, 84, 85, 122–123, 136, 455. 12 Volčjak, Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 2, str. 22–23; Gspan, Ricci; France Martin Dolinar, Ljubljanski škofje, Ljubl- jana 2007, str. 553–554. 13 NŠAL, ŽA Radovljica, Matične knjige, R 1758–1764, str. 64v. Knjiga je dostopna na: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ ljubljana/radovljica/01955/?pg=66. 124 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 šolskem letu 1788–1789.14 Tako nižje kakor višje kleriške redove mu je pode- lil ljubljanski nadškof Brigido v kapeli nadškofijskega dvorca: 28. avgusta 1785 tonzuro in nižje redove, na vigilijo vseh svetih leta 1789 subdiakonat z miznim naslovom graškega centralnega semenišča oziroma kranjskega verskega sklada, čez dober teden, 7. novembra, diakonat, mašniško posvečenje oziroma prezbite- rat pa čez sedem dni, 14. novembra 1789.15 Po posvečenju je deloval kot kaplan in katehet v Kresnicah in Velikih Laščah, na ljubljanski normalki, v ljubljanski stolnici (1790), od 1798 dalje je bil profesor moralne in od 1801 tudi pastoral- ne teologije na ljubljanski teološki fakulteti, od 1813 tudi cerkvene zgodovine. Med letoma 1802 in 1814 je opravljal funkcijo rektorja ljubljanskega liceja, v letih 1803–1808 in 1814 pa direktorja Teološke fakultete. Cesar Franc ga je leta 1805 imenoval za ljubljanskega stolnega kanonika in nadzornika nemških šol, nadškof Brigido pa za vodjo šolskega referata pri ljubljanskem nadškofijskem konzistoriju. V naslednjih letih je bil imenovan še na nekatera druga mesta: leta 1813 je postal duhovni svetnik, 1814 konzistorialni svetnik, 1815 gubernialni svetnik ter duhovni in študijski referent pri tržaškem, od 1816 pa ljubljanskem guberniju. Marca 1818 ga je cesar imenoval za goriško-gradiškega škofa; papež Pij VII. je imenovanje potrdil novembra 1818. Škofovsko posvečenje mu je novembra 1818 v ljubljanski stolnici podelil ljubljanski škof Avguštin Janez Jožef Gruber (1815–1823). V goriški stolnici je bil umeščen januarja 1819. V letu Wallandovega škofovskega imenovanja je bilo obnovljeno bogoslovno semenišče za Istro, Trst in Gorico s sedežem v Gorici, dva dneva po Wallandovi umestitvi januarja 1819 pa je novoimenovani škof opravil slovesno odprtje bogoslovnega semenišča skupaj z visoko bogoslovno šolo. Takoj po prevzemu škofije je tudi pričel z vizi- tacijo. Na cesarjevo zahtevo in po papeževi želji je skupaj z ljubljanskim škofom Antonom Alojzijem Wolfom (1824–1859) pripravil načrt preureditve cerkvene uprave v Istri in Dalmaciji. Papež Leon XII. (1823–1829) je na podlagi njunih predlogov junija 1828 z bulo »Locum beati Petri« ukinil več škofij v Dalmaciji in Istri, nekatere pa združil pod upravo enega škofa, med drugim tudi tržaško-ko- prsko škofijo.16 Avgusta 1830 je bil na podlagi papeške bule »In supereminenti Apostolice dignitatis« povzdignjen v goriško-gradiškega nadškofa in metropoli- ta. Metropolija se je imenovala Ilirska, vanjo pa so spadale sufraganske škofije s 14 Med 1816 in 1918 je na njegovem mestu deloval c. kr. višji inštitut škofijskih duhovnikov sv. Avguština, ki je po cesarjevem načrtu »vzgajal zanesljive ljudi za vodilne položaje v Cerkvi in državi«. Podrobneje o tem inštitutu in gojencih v knjigi: Das Priesterkolleg St. Augustin »Frintaneum« in Wien 1816 bis 1918. Kirchliche Elite-Bildung für den Donau-Alpen-Adria-Raum (ur. Karl Heinz Frankl, Rupert Klieber) (Studien zum Frintaneum; Bd. 2), Wien; Köln; Weimar: Böhlau, cop. 2008, navedek str. 12. 15 Volčjak, Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 2, str. 105, 109, 110. 16 Besedilo bule je objavljeno v: France Martin Dolinar, Slovenska cerkvena pokrajina (Acta Ecclesiastica Sloveniae; 11), Ljubljana 1989, str. 178–186, št. 26 (dalje: Dolinar, Slovenska cerkvena pokrajina). Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 125 sedeži v Ljubljani (ljubljanska), Poreču (poreško-puljska), Trstu (tržaško-kopr- ska) in na otoku Krku (krška škofija).17 Walland je zadnja leta škofovanja bolehal. Umrl je po kratki bolezni v sta- rosti 71 let 11. maja 1834.18 3 NEKATERE ZNAČILNOSTI VIZITACIJ Kot rečeno, v prispevku obravnavamo tri vizitacije, iz let 1805, 1823 in 1828. Časovno obsegajo obdobje 23 let. Škof Ricci je bil v svojem poročilu cesarju zelo splošen, podal je zelo malo konkretnih imen, škof Walland pa je bil nekoliko bolj konkreten. To je sicer razumljivo, saj gre za povzetek originalnih vizitacij- skih poročil. Oba škofa sta na svoji vizitacijski poti podeljevala zakrament sv. birme, pri čemer Ricci navaja tudi število birmanih, Walland žal ne. Ricci je ob koncu vizitacije »zašel« tudi v furlanski del goriško-gradiške škofije, medtem ko se je Walland strogo držal začrtane poti. Škof Walland je na vizitacijski poti posvetil tudi nekaj cerkva, saj po njegovem mnenju oziroma vedenju niso bile posvečene. Oba škofa sta močno pohvalila delo dušnih pastirjev, ki so delovali v izje- mno zahtevnem in težko dostopnem okolju. Duhovniki, ki so svoje delo opra- vljali med zaupanimi jim verniki, so bili po večini domačini, že od rane mlado- sti navajeni na težke razmere, odrekanje in velike razdalje, predvsem pa tudi na slabe gmotne razmere, s katerimi so se morali soočati vsak dan. Kraji, ki jih je doletela vizitacija, so namreč zelo zahtevni za življenje. Škof Ricci je v poročilu cesarju posebej opozoril na čas, ko bodo ti domači duhovniki pomrli, novih, ki bi bili navajeni na težke razmere, pa ne bo. Iz tega razloga je še posebej opozar- jal duhovščino, naj se vsakodnevno pripravlja na to in opogumlja lokalne fante, da sprejmejo božji klic in gredo študirat za duhovnike. Nekaj besed sta oba škofa namenila tudi navadnim vernikom. Izpostavila sta problem prevelike odvisnosti od pijače pri nekaterih posameznikih, na splo- šno pa so bili prebivalci vizitiranih župnij, še posebej tisti v hribovskih predelih, na zelo dobrem glasu in dobri katoličani. 17 Ob tem se je ljubljanska škofija povečala, saj je pridobila celotno vipavsko dekanijo. Tako je obsegala celotno Kranjsko. Prim. France M. Dolinar, Walland, Jožef (1763–1834), v: Slovenska biografija, Ljubljana 2013, dostopno na: http://www.slovenska- -biografija.si/oseba/sbi133473/#novi-slovenski-biografski-leksikon (pridobljeno: 19. 5. 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B–Bla (ur. Barbara Šterbenc Svetina et al.), Ljubljana 2017 (dalje: Dolinar, Walland). Besedilo bule je objavljeno v: Dolinar, Slovenska cerkvena pokrajina, str. 187–189, št. 27. 18 Josip Lesar, Walland, Jožef (1763–1834), v: Slovenska biografija, Ljubljana 2013, dostopno na: http://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi133473/#slovenski-biografski-leksikon (pridobljeno: 19. 5. 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham–Erberg (ur. Izidor Cankar et al.), Ljubljana 1925; Tone Požar, Walland, Jožef (1763–1834), v: Slovenska biografija, Ljubljana 2013, dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi133473/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (pridobljeno: 19. 5. 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja–Zemljak, 4. knjiga (ur. Martin Jevnikar), Gorica 1991; Dolinar, Walland. 126 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Škof Ricci je v poročilu cesarju nekaj besed namenil tudi trivialnim šo- lam po posameznih krajih. Glede obiskovanja le-teh pa je izpostavil odsotnost učencev v določenem letnem obdobju. 4 VIZITACIJA ŠKOFA JANEZA ANTONA RICCIJA LETA 1805 Ricci se je vestno držal določil resolucije z 29. septembra 1804, ki je škofom nalagala, da morajo poročila o opravljeni vizitaciji poslati v pregled cesarju.19 Vsebina teh poročil je bila potem vključena tudi v Poročilo o stanju v škofiji (t. i. Relatio ad limina), ki so ga bili škofje že tedaj (in tudi še danes) dolžni poslati v Rim na določeno obdobje, od druge polovice 18. stoletja seveda ob predhodnem pisnem dovoljenju cesarja.20 Škof Ricci je v svojem poročilu cesarju Francu najprej polaskal, saj da mu piše v času, ko ima veliko pomembnih opravil v prizadevanjih za mir in var- nost Evrope ter za obrambo in čast države. Avstrija je bila namreč oktobra 1805 udeležena v bitki treh cesarjev, ki se je za Avstrijo končala tragično. V bojih s francoskim cesarjem Napoleonom I. Bonapartom (1804–1814) je namreč do- živela dva bridka poraza, in sicer v bitkah pri Ulmu na Württemberškem (25. september–20. oktober) in v bitki pri Slavkovu (Austerlitz) na Moravskem (2. december). Na praznik prvega mučenca sv. Štefana, 26. decembra 1805, je bila prisiljena podpisati t. i. bratislavski mir, s katerim je morala Franciji prepustiti tista ozemlja nekdanje Republike sv. Marka, ki so Habsburžanom pripadla z mirom v Campoformiu leta 1797. Benečijo in Istro so Francozi vključili v prav- kar nastalo italijansko kraljestvo, Dalmacijo in Boko Kotorsko pa je Napoleon zgolj tesno navezal nase, nikoli pa ju ni formalnopravno priključil francoskemu cesarstvu.21 Številna druga ozemlja so dobile francoske zaveznice. Avstriji je pri- padlo ozemlje salzburške škofije in Berchtesgaden, Franciji pa je morala plačati tudi visoko odškodnino v višini 40 milijonov frankov. Bratislavski mir je tako dokončno zapečatil usodo tisočletnega Svetega rimskega cesarstva.22 Škof je cesarju v začetku poročila pojasnil, zakaj je vizitacijo opravil on in ne škof Inzaghi kot ordinarij goriško-gradiške škofije. Inzaghi je leta 1805 štel že 74 let, kar je bila tisti čas že častitljiva starost. Telesno ni bil več v stanju osebno 19 Omenjene resolucije pod navedenim datumom zaenkrat ni bilo najti ne v Arhivu Republike Slovenije ne v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. Za pomoč pri iskanju resolucije v Arhivu Republike Slovenije se zahvaljujem sodelavki Andreji Klasinc Škofljanec. 20 France Martin Dolinar, Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad limina). II. del: 1685–1943 (Acta Ecclesias- tica Sloveniae; 34), Ljubljana 2012, str. 17–18. 21 Janez Šumrada, Adrijan Kopitar, Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati. Francoski vojaški nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812–1813, Ljubljana 2018, str. 13. 22 O bitki pri Slavkovu (Austerlitz) obstaja ogromno literature. Prim. npr. opis pod naslovom The Battle of Austerlitz, dostopno na: https://battlefieldanomalies.com/napoleonic-wars/the-battle-of-austerlitz/ (pridobljeno: 22. 5. 2024). Besedilo bratislavslega miru je dostopno tudi na spletu; v francoščini je objavljeno na https://www.napoleon.org/histoire-des-2-empires/articles/le- traite-de-paix-de-presbourg-26-decembre-1805/ (pridobljeno: 22. 5. 2024), v nemščini pa na https://de.wikisource.org/wiki/ Friede_von_Pre%C3%9Fburg (pridobljeno: 22. 5. 2024). Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 127 obiskati in vizitirati tako oddaljenih in v hribih ležečih župnij. Zaradi tega je pisal škofu Ricciju v Ljubljano in ga prosil, da bi to nalogo opravil namesto njega.23 Riccija je prošnja sicer močno presenetila. Zapisal je celo, da se je po- čutil neprijetno, saj tisti čas ni imel kaj prida obveznosti. Naloge pa se ni preveč otepal, verjetno tudi zato ne, ker je razmere v goriško-gradiški škofiji zelo dobro spoznal že v letih 1788 in 1789, ko je novo ustanovo pomagal postavljati na noge z božjo pomočjo in seveda po ukazu cesarske oblasti.24 Škof Ricci je vizitacijo gorskih župnij (Gebirgs Pfarreÿen) Kanal ob Soči (Cannal), Volče (Voltschach), Kobarid (Charfreüt), Bovec (Flitsch), Tolmin (Tholmein), Ročinj (Rotschein), Šentviška Gora (St. Veitsberg), Cerkno (Kirch- heim) in Podmelec (Podmeuz) opravil med 22. julijem in 23. avgustom 1805. 25. avgusta se je nato odpravil še v Furlanijo; tam je obiskal župniji Oglej (Aquileja) in Červinjan [Cervignano del Friuli] (Cervignano).25 Takoj na začetku poročila je pohvalil župnika in dekana v Kanalu ob Soči Janeza Krstnika Soviča (Johann Baptista Sovig). Bil je vzoren duhovnik, ve- stno je skrbel tudi za izvajanje vseh odredb, ki jih je država izdajala za podro- čje cerkvenih zadev. Božja služba v župniji se je izvrševala v skladu s predpisi, župnijski duhovniki so tudi redno vodili vse tri vrste matičnih knjig (rojstna, poročna in mrliška), skrbeli pa so še za vodenje družinskih knjig (t. i. Status animarum). Škof je namreč poročal, da se je vodila natančna evidenca o številu in stanju duš. V kanalski dekaniji je leta 1805 delovalo pet trivialnih šol. V katerih krajih so delovale, poročilo ne pove. Izpostavljen pa je bil problem obiskovanja teh šol. Poleti so bile namreč večinoma zaprte, saj so morali kmetski otroci ali opravljati delo na polju ali pa so jih ovirale druge stvari, zato niso imeli časa za šolske obveznosti. Prav zaradi slednjega je škof lahko prisostvoval preizkusu znanja samo v Cerknem, in to v obeh jezikih: tako nemškem kakor tudi kranjskem. Učenci so pokazali izjemno znanje, nad čimer je bil Ricci tako navdušen, da je učitelju kot znak vzpodbude drugim kolegom zaželel, da bi odslej prejemal majhen dodatek k plači, ki je do tedaj znašala 130 goldinarjev. Škof je v poročilu pohvalil celotno duhovščino, ki je bila zelo aktivna. Du- hovniki so živeli v medsebojni bratski slogi, pa tudi v odnosu do ostalih ljudi so si zaslužili vso pohvalo. Pripombo je imel le nad župnijo Tolmin, kjer je med tamkajšnjo duhovščino in gospoščinskimi uradniki obstajalo nesoglasje zaradi odprtih, a žal ne opisanih vprašanj. Med vsemi duhovniki je kot zgled gorečega 23 Kdaj je škof Inzaghi pisno zaprosil škofa Janeza Antona Riccija, da namesto njega opravi vizitacijo, zaenkrat nismo uspeli ugoto- viti. V doslej pregledanem gradivu v Nadškofijskem arhivu v Gorici, Nadškofijskem arhivu Ljubljana in Arhivu Republike Slovenije takega dokumenta ni bilo najti. 24 Prim. AT-OeStA/HHSTA KA KFA Ktn. 216, XXXIV. Berichte des Bischofs von Görz, No 1, str. 5. 25 Vizitacijo omenjenih župnij je zadnji opravil Inzaghi kot škof ordinarij leta 1793. Prim. ASDG, ACAG, Visite pastorali, Inzaghi, 3/1–4, vizitacija 3/2 ex 57 (36), fasc. 4. 128 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 dela v pastorali posebej izpostavil že omenjenega kanalskega dekana, Matevža Bavdeža (Matheus Waudasch), župnika na Šentviški Gori, Jurija Mavriča (Georg Mauritsch), lokalnega kaplana »zu Joch«,26 ter Luko Velikonja (Lukas Velikogna), župnika v Podmelcu. Omenjeni so se odlikovali s svojo gorečnostjo v pastorali, s pospeševanjem ubožnega zavoda, s svojim budnim, vznesenim življenjskim slogom, ki ustreza poklicnemu duhu. Morebitne disciplinske napake, ki bi jih bilo najti med tako številnimi delavci v Gospodovem vinogradu,27 pa je Ricci ocenil, da se jih bo zlahka odpravilo z dobrimi ukrepi, ki jih že sedaj izvaja go- riški ordinariat proti dvema duhovnikoma. Kot že omenjeno, je škof opozoril, da je večina teh vnetih dušnih pastirjev že starih in da bo njihov, verjetno tudi sočasen, odhod večjega števila v onostranstvo težko nadomestiti. Opozoril je, da kdor ni rojen v teh odročnih gorskih krajih, se bo težko spopadel s težkim delom, ki se drugače kakor z veliko truda ne da opraviti. Škof je rešitev videl v prepričanju, da bi morali že sedaj razmišljati o načinih, kako bi kmečke sinove iz teh goratih krajev spodbudili k študiju teologije in k izbiri duhovnega stanu. Škof se je pohvalno izrazil tudi nad verskim stanjem med ljudstvom. Bili so zelo verni in obenem navezani na deželnega očeta (cesarja), zato je z velikodu- šnostjo med njimi opravil službene obveznosti. Opozoril pa je na eno in edino zlorabo, ki jo je odkril skoraj povsod, tj. močno popivanje, kar je velikokrat pripeljalo do kršitve miru in morale. Ricci si je zaželel, da bi dobri ljudje, ki jih je srečal v odročnih župnijah, živeli tudi v mestih in drugih večjih krajih. Kot že omenjeno, je škof v času svoje vizitacije tudi birmal. Zakrament sv. birme je podelil 23.421 vernikom, pri čemer je navedeno samo skupno število, ne pa število birmanih po posameznih župnijah. Je pa znano, da je k zakramen- tu pristopilo več žensk kakor moških. Birmal je tudi v Furlaniji, in sicer v Ogle- ju, kjer je našel župnijsko cerkev v zelo slabem stanju (sehr baufällig), in Čer- vinjanu. V obeh krajih skupaj je zakrament svete birme podelil 7.000 vernikov. V Furlaniji se je zadržal le kratek čas. Zapisal je, da zaradi kratkega bivanja ni mogel ugotoviti drugega, kakor da tu delujeta le dve trivialni šoli, in sicer v Ogleju in Aiellu (Ajelo) [Aiello del Friuli]. V nasprotju s prej omenjenimi šolami sta bili obe šoli obiskani preko celega leta. Tu pa je opozoril na drug, je- zikovni problem. Učenci so se namreč nemškega jezika v šoli naučili bore malo ali nič. Vzrok za to je našel v domačem jezikovnem okolju, od koder so izvirali otroci. Njihov materni jezik je bil namreč italijanščina. Škof Ricci je cesarju ob koncu poročila priložil še mnenji dveh beneških duhovnikov, Valentina Bezje (Valentin Bezia) in Janeza Antona Martinellija (Jo- hann Anton Martinelli), ki sta se nanašali na kolegiatni kapitelj v Čedadu. Po 26 Leta 1828 je bil župnik v Nemškem Rutu. Prim. ASDG, ACAG, Visite decanali, Tabelle e relazioni, 2/6–18: vizitacija 2/16, Visite 1828. 27 To je bil čas, ko duhovnikov očitno ni primanjkovalo. Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 129 njunem naj bi čedadski kapitelj vzdrževal kar 38 kanonikov, 12 zorničarjev in še šest drugih duhovnikov. Za letno vzdrževanje tako velikega števila duho- vščine so zato porabili ogromno denarja. Prvi trije člani kapitlja po položaju, dekan, teolog in sholastik, naj bi letno prejemali preko 1000 goldinarjev, prvih 10 kanonikov preko 600 goldinarjev, ostali preko 400 goldinarjev. Med ostalo duhovščino naj bi se letno mimogrede razdelilo 2500 goldinarjev. Bezja in Mar- tinelli sta v poročilu navedla tudi vir kapiteljskih prihodkov. Del naj bi kapitelj pridobil na podlagi zastavljene posesti, del pa iz desetine. Kapiteljska posest je ležala tako na avstrijskem kakor tudi na nekdanjem beneškem ozemlju. Če- dadski kapitelj naj bi po njunem imel pravico imenovanja okoli 50 župnijskih vikarjev, ki pa od svojih sosesk prejmejo le skromno plačilo (kongruo). Ricci je k omenjenemu poročilu dodal še svoje osebno mnenje. Po njegovem ti du- šni pastirji niso vedno najbolj učinkoviti, saj če je njihova podpora odvisna od sosesk, svoje dolžnosti težje opravljajo in tudi ne vedno vestno. Zaradi tega se je vprašal, ali ne bi bilo tako za državo kakor za Cerkev bolj koristno, če bi del teh ogromnih dohodkov porabili za podporo nekaterim revnim župnikom za vzgojo mlade duhovščine in ustanavljanje trivialnih šol, saj da podpiranje tako velikega število kanonikov pri kolegiatni cerkvi v Čedadu ni smiselno. Poročilo cesarju Francu je škof Janez Anton Ricci zaključil na zanimiv na- čin. Cesarju se je namreč opravičil, če ga je z zapisanim slučajno prizadel. V svoj zagovor je dodal, da sta njegovo srce in pero omenjeno zapisala le z dobrim namenom.28 5 VIZITACIJA ŠKOFA WALLANDA LETA 1823 Škof Walland je leta 1823 nadaljeval z vizitacijo svoje škofije, ki jo je pričel leta 1819.29 Običajno je vsako leto obiskal in vizitiral nekaj dekanij, nato pa spisal poročilo in ga poslal v vednost in odobritev na Dunaj. Leta 1823 so tako prišle na vrsto dekanije Kanal ob Soči, Tolmin, Cerkno in Bovec, tj. župnije, ki ležijo v gorah in med njimi ležečimi ozkimi dolinami. Obiskal jih je v poletnih mesecih junija in julija 1823 in to že drugič, odkar je nastopil službo goriško-gradiškega škofa. Prvič jih je obiskal leta 1819, leto dni po imenovanju za škofa. Takrat 28 AT-OeStA/HHSTA KA KFA Ktn. 216, XXXIV. Berichte des Bischofs von Görz, No 1, str. 5–8. Obstaja velika verjetnost, da se Riccijeva vizitacija ni ohranila v originalu. Dosedanje iskanje na več mestih, tako v Gorici kakor tudi Ljubljani, je bilo namreč neuspešno. Poraja se celo vprašanje, ali je Ricci poročilo cesarju napisal kar na podlagi vizitacije dekanov (prim. ASDG, ACAG, Visite decanali, Tabelle e relazioni, 2/6–18: vizitacija 2/6, Visite 1805). Pri tem bi mu kot olajševalno okoliščino lahko priznali sklicevanje na dvorni dekret, izdan 20. decembra 1803, ki je določal, da morajo po vzoru odredbe, spreje- te za Galicijo, tudi drugod po monarhiji (auf alle Provinzen, und Diözesen) dekani vsako leto opraviti kanonično vizitacijo, nato pa izčrpno poročilo poslati škofijskemu konzistoriju. Prim. NŠAL 4, Škofijski arhiv Ljubljana 4, šk. 87, fasc. 24/23; NŠAL 11, Škofijski protokoli, fasc. 5, knjiga št. 60, Exhibiten Protokoll De annis 1802–1805, s. p., št. 36/1804; ARS, SI AS 14, Gubernij v Ljubljani, serija Resolucije, 1804, šk. 11, str. 197–198. Za iskanje resolucije v ARS se zahvaljujem sodelavki Andreji Klasinc Škofljanec. 29 Vizitacija se je vršila med 21. 6. in 1. 7. 1819. Prim. ASDG, ACAG, Visite pastorali, Walland, 4/1–2, vizitacija 4/1 ex 61 (39), fasc. 1819. 130 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 je vizitiral zgolj župnije in glavne kuratne cerkve, tokrat pa je obiskal tudi vse vikariate, lokalne kaplanije in ekspoziture, vse z namenom, da bi pridobil čim boljše vedenje o položaju, težavah, slabostih in vsestranskem stanju vsakega po- sameznega kurata. Njegov opis poti je bil zelo slikovit. Zapisal je, da je v najbolj divje in najtežje dostopne kraje v hribih in dolinah prodrl deloma na konju deloma pa peš, na tej poti pa obenem posvetil sedem kuratnih cerkva, ki so bile zgrajene pred mnogimi leti, saj še noben škof ni prišel do njih.30 Prav tako je izpostavil požrtvovalno delo svojih duhovnikov in se zanje zahvalil Bogu, saj so pastoralne naloge opravljali v neprijaznih in težkih razmerah z veliko prizadev- nostjo in odrekanjem, pogosto v časovni stiski, in le redko v letu zaradi velike oddaljenosti od klavnic dobijo možnost, da jedo sveže goveje meso. Walland je svoja opažanja oziroma ugotovitve cesarju v pisnem poročilu, ki ga je spisal v Gorici predzadnji dan leta 1823, strnil v naslednje ugotovitve. Poudaril je, da je ravno ta odmaknjeni in težko dostopni kranjski predel njego- ve škofije lahko zgled ostalim krajem, saj naj bi se tukaj skoraj dosledno upošte- vali tako cerkveni kot tudi državni predpisi. Skoraj povsod naj bi upoštevali tudi predpise o pobožnostih in opravljanju božje službe. Opazil pa je, da se kateheza ob nedeljah in praznikih pri nekaterih lokalnih kaplanijah in ekspoziturah, kjer so posamezna bivališča raztresena in razkropljena po hribih, opravlja v dopol- danskem času takoj po sv. maši in ne popoldne, saj verniki zlasti v zimskem času, ko so dnevi krajši, težko dvakrat v enem dnevu pridejo do oddaljene ku- ratne cerkve. To sicer ni bil osamljen primer, do tega je prihajalo tudi že v prete- klosti v drugih župnijah.31 Škof je tudi poročal, da to ne vpliva na slabše versko znanje otrok, saj je to osebno preveril. Pomanjkljivost je zaznal le v nekaterih krajih. Lokalni duhovščini je v tem primeru priporočil večjo prizadevnost in vnemo pri podajanju tega tako potrebnega pouka. Kar se tiče posebej izstopajočih duhovnikov v omenjenih štirih dekanijah, je Walland zapisal, da jih je le par, ki se lahko ponašajo s posebnimi odlikami. Večina duhovnikov sicer zadovoljivo opravlja svojo službo, zato nima nobenega razloga, da bi se lahko pritoževal nad njihovim delom. Že v vizitacijskem poro- čilu leta 1819 je posebej izpostavil duhovnike Mihaela Pegana (Michael Pegan), župnika in dekana v Kanalu ob Soči, Tomaža Staniča (Thomas Stanig), kapla- na v Desklah (zu Deskla), Matijo Kumra (Mathias Kumar), vikarja v Ročinju, Janeza Pervanjo (Johann Pervaine), lokalnega kaplana v Sveti Luciji (S. Lucia) [Most na Soči], Jurija Mavriča (Georg Mauritsch), župnika v Nemškem Rutu 30 Ta ugotovitev je zelo smela. Po ohranjenih vizitacijah njegovih predhodnikov bi bilo treba preveriti, če to resnično drži, kar pa presega okvir pričujočega prispevka. Osebno sicer v to ugotovitev močno dvomimo. 31 Tako se je dogajalo npr. v župnijah Stari trg ob Kolpi, Bloke, Šmartno pri Litiji itd. Prim. Jure Volčjak, Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiakonatov goriške nadškofije 1752–1757 (Vizitacijski zapisniki goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa 1752–1774; zv. 5), Ljubljana 2022; Jure Volčjak, Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiakonatov goriške nadškofije 1761–1771 (Vizitacijski zapis- niki goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa 1752–1774; zv. 6), Ljubljana 2023. Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 131 (Deutschruth), in Janeza Piriha (Johann Pirich), župnika v Podmelcu, tokrat pa je k omenjenim prištel še Janeza Nemca (Johann Nemiz), župnika in dekana v Cerknem. Omenjeni duhovniki po njegovem mnenju zaslužijo posebno pohva- lo zaradi natančnosti pri izpolnjevanju njihovih vsestranskih dolžnosti, službe- ne vneme in vzornega življenjskega sloga. Duhovščino je v poročilu cesarju ocenil tudi z vidika političnega in patri- otskega razmišljanja. Zapisal je, da v načinu razmišljanja duhovščine z omenje- nih vidikov ni zaznal ničesar spornega, pravzaprav je bil še celo vesel, saj je za- znal veliko navezanost na cesarja, ki da je najmodrejši in najprijaznejši deželni oče. Ta ocena je cesarja gotovo razveselila. Nič slabega ni mogel zapisati niti o verskem odnosu in moralnosti duhovščine, ki je delovala v tem odmaknjenem goratem predelu škofije. Po njegovi oceni so bili Gospodovi sodelavci večinoma dobri in so zadovoljivo opravljali svojo službo, seveda pa se je med njimi našlo tudi nekaj posameznikov, ki niso bili popolnoma čisti in neoporečni (rein und untadelhaft), kakor je to običajno. Ti so bili deležni škofovega opomina in graje. Walland je preveril tudi delovanje duhovnih ustanov in pobožnih zapu- ščin. Ugotovil je, da se te izpolnjujejo po volji ustanoviteljev, da pa je še kar nekaj takih, ki jih je v prihodnje treba korigirati; s tem so sicer že pričeli, a gre vse skupaj bolj počasi, saj gre za dolgotrajen proces. Škof Walland je ob obisku posamezne župnije, lokalne kaplanije in ekspo- ziture preveril tudi stanje bivališč duhovnikov in lokalnih cerkva. Poročal je, da z veseljem ugotavlja, da je večina župnišč, razen z redkimi izjemami v najbolj oddaljenih krajih, znosnih za bivanje, žal pa niso bile vse stavbe lepe in ure- jene. V vseh primerih, ko je ugotovil, da so župnišča dotrajana, nespodobna ali premajhna oziroma da potrebujejo popravilo, je k izboljšavi stanja oziro- ma popravila pozval tako soseske, zaskrbljenost nad stanjem pa je posredoval tudi pristojni politični oblasti. Enako je postopal tudi pri ugotavljanju stanja posameznih lokalnih cerkva. V primeru nekaj podružničnih cerkva, ki tudi v tem primeru niso navedene (jih je pa moč najti v originalnem vizitacijskem poročilu)32 in so bile popolnoma neprimerne oziroma nedostojne božji hiši (in- dezent), pa je ubral drugo pot. V njih je prepovedal branje sv. maše vse dotlej, dokler soseska ne bo poskrbela za novogradnjo oziroma cerkev spravila v spo- dobno stanje. Razmere so bile ponekod sicer kritične, saj so bile posamezne soseske zaradi revščine v nezavidljivem položaju, ko je bilo treba poskrbeti za potrebno obnovo tako župnišča kakor cerkve. Walland je kot krajevni ordinarij s strani najvišjih oblasti dobil med dru- gim tudi nalogo, da mora cesarju poročati o moralnem in verskem obnaša- nju lokalnega uradništva. Tega lokalno uradništvo seveda ni vedelo. Oceno 32 Prim. ASDG, ACAG, Visite pastorali, Walland, 4/1–2, vizitacija 4/2 ex 63 (40), fasc. 1, 1823/1824. 132 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 posameznikov je pripravila lokalna duhovščina. Njihova subjektivna mnenja je zato treba včasih jemati z večjo mero kritičnosti, toda ker je bilo poročilo cesarju bolj splošno, to ne pride tako do izraza. Uradniki v dekanijah Kanal ob Soči, Tolmin in Kobarid so bili po besedah duhovnikov teh treh dekanij neo- porečnega obnašanja in so živeli spodobno življenje. Po ponovnem vladnem pozivu so se tudi bolj pogosto udeleževali sv. maš ob nedeljah in prazničnih dneh. Kar se tiče ocene vernikov, so bili ti v odmaknjenih predelih škofije precej surovi oziroma neotesani, tisti, ki so živeli ob beneški meji, pa vraževerni, a ve- činoma dobrodušni in verni. Sámo moralno življenje vernikov, ki živijo v vaseh ob deželni cesti, ki pelje iz Gorice proti Koroški, pa je bilo ocenjeno kot ne naj- boljše. Med temi prebivalci je bilo najti precej pijančevanja, nečistovanja in raz- drtih zakonskih zvez. Popolnoma nasprotno je bilo življenje ljudi, ki so živeli v odročnih gorskih krajih, daleč proč od omenjene ceste. Ti so živeli nedolžno in veliko bolj zmerno življenje. V teh krajih so redko organizirali »pogubne plese« (verderblichen Tänze),33 prav tako je bilo veliko manj tatvin in kraj po cerkvah kot pa v furlanskem delu škofije. Škof je bil sicer z ugotovljenim stanjem leta 1823 zadovoljen. Cesarju je poročal, da je vizitirani del škofije našel v veliko boljšem stanju kakor pa ob prvi vizitaciji leta 1819, kar je bil sad trdega, a vztrajnega dela tamkajšnje duhovščine, ki si zato zasluži cesarjeve najvišje počastitve in milosti.34 6 VIZITACIJA ŠKOFA WALLANDA LETA 1828 Sredi novembra 1828 je goriški ordinarij Jožef Walland ponovno pisal ce- sarju in mu predložil novo poročilo o opravljeni vizitaciji dekanij Kanal ob Soči, Tolmin, Cerkno in Kobarid,35 tretjo po vrsti v omenjenih dekanijah, odkar je zasedel škofovsko mesto. Vizitacijo je opravil v poletnih mesecih leta 1828, ob tej priložnosti pa je tudi birmal.36 Cesarja je opozoril, da ga je že ob zadnjem poročilu leta 1823 opozoril na lego dekanij, težavnost dušnega pastirstva in nizke prihodke, s katerimi se je 33 Država in tudi Cerkev sta že od 50. let 18. stoletja nadzirali in prepovedovali organiziranje plesov; zlasti Cerkev je opozarjala na nemoralnost. Prim. Jure Volčjak, Goriška nadškofija na Kranjskem v času apostolskega vikarja in prvega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa (1750–1774) (Acta Ecclesiastica Sloveniae; 39), Ljubljana 2017, str. 114, 135, 254. 34 Prim. AT-OeStA/HHSTA KA KFA Ktn. 216, XXXIV. Berichte des Bischofs von Görz, No 5, str. 45–49v. Škof je svojemu poročilu sicer priložil tudi izjavo Nikolaja Franca grofa Attemsa, v kateri ta pojasnjuje, da ni prostozidar. Izjavo naj bi imel pripravljeno že več let, imel pa je namen, da bi jo ob priložnosti izročil cesarju. Škof pravi, da ga ni mogel zavrniti oziroma se ni mogel upreti njegovi prošnji, saj da je star že 84 let in je na robu smrti, zato išče pomiritev in tolažbo pred krivičnimi obtožbami. Prim. AT-OeStA/HHSTA KA KFA Ktn. 216, XXXIV. Berichte des Bischofs von Görz, No 5, str. 47–48v. 35 Dekanijo Kobarid je prvič vizitiral med 2. in 3. julijem 1819. Prim. ASDG, ACAG, Visite pastorali, Walland, 4/1–2, vizitacija 4/1 ex 61 (39), fasc. 1819. 36 Omenjene štiri dekanije je vizitiral med 26. 6. in 29. 7. 1828. Originalno vizitacijsko poročilo je najti v: ASDG, ACAG, Visite pasto- rali, Walland, 4/1–2, vizitacija 4/2 ex 63 (40), fasc. 1, leto 1828. Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 133 morala preživljati tamkajšnja duhovščina, zato mu tega ni še enkrat opisoval. Pač pa mu je z veseljem potrdil oziroma opisal nekatere druge podrobnosti, ki so se mu zdele pomembne. Ponovno je potrdil, da se v omenjenih dekanijah natančno izpolnjujejo vsi cerkveni predpisi, kakor tudi predpisane pobožno- sti in bogoslužni red, mladina da je dobro poučena v katoliški veri, če že ne povsod dobro, pa vsaj v goratem območju dekanij povprečno. Ponovno je iz- postavil duhovnike, ki jih je omenil že leta 1823. Ti se še naprej odlikujejo po spretnosti, pametnosti, vnetosti in zgledu v svojem poklicu, medtem ko sta Janez Flajs (Johann Fleiß), župnik in dekan v Kobaridu, in Janez Kragl (Johann Kragl), lokalni kaplan v Sveti Luciji, svoje delo opravila in sta si zaslužila poči- tek v večnosti. Glede delovanja duhovnih ustanov in pobožnih zapuščin je poročal po- dobno kakor leta 1823. Te se sicer izpolnjujejo po volji ustanoviteljev, korekcije se še vedno izvajajo, vendar naletijo na številne ovire in okoliščine, zaradi kate- rih zadeve napredujejo zelo počasi. Stanje bivališč duhovnikov se od zadnje vizitacije ni kaj dosti spremenilo. Večina župnišč je bila v dobrem ali zadovoljivem stanju, nekaj pa jih je le po- trebovalo hitro popravilo, o čemer je škof že obvestil dotične soseske, ki so se o popravilih izrekle pozitivno. Škof je z vsem potrebnim opremil tudi nekatere podružnične cerkve; ve- čina jih je bila po njegovem primernih za maševanje in tudi dovolj prostornih. Pomanjkljivosti, ki jih je našel ob vizitaciji pred petimi leti, naj bi bile odpra- vljene. Leta 1823 je cesarju poročal tudi o nekaterih podružnicah, ki bi jih bilo treba zgraditi na novo. Sedaj so te, ki so bile ali premajhne ali neprimerne, v fazi novogradenj ali povečav. Nič novega škof tudi ni mogel poročati o političnem in patriotskem raz- mišljanju duhovščine. Zapisal je, da ni nič graje vrednega, pač pa je opazil, da si duhovščina želi zdravja in dolgega življenja cesarja. Sicer so bili duhovniki z moralnega in religioznega vidika solidni in dobri, ne pa povsem čisti in ne- oporečni. Nekaterim duhovnikom je namreč po škofovem mnenju manjkala treznost in zunanja vznesenost. Škof je bil v tokratnem poročilu veliko bolj oster z oceno uradništva v vizitiranih dekanijah. Sicer naj bi bili nekateri uradniki verni, dobro vzgojeni in neoporečni možje, ki so redno obiskovali božjo službo, drugi pa so bili bolj navidezno pobožni in vzvišeni. Škof je celo zapisal, da njihov govor in zunanje vedenje ne vzbujata ne ljubezni do vere ne do krščanskega vedenja (Ihr Reden und äußerliches Benehmen flößt weder Liebe für die Religion). Kar pa se tiče na- vadnih vernikov, je Walland z obžalovanjem ugotovil, da prav veliko napredka od zadnje vizitacije na področju vernosti in moralitete ni bilo. V krajih ob de- želni cesti, ki pelje proti Koroški, je bilo namreč najti zakonce, ki so živeli v 134 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 nesoglasju in tudi ločeno, pogosto je bilo prešuštvo in pijančevanje. Razmere v goratem predelu škofije pa so bile tudi tokrat opisane bolj pozitivno. Verniki so bili tu bolj verni, nedolžni in moralni. Škof je kot vzrok, da prebivalci niso bolj moralni in versko popolnejši, videl v pomanjkanju dobrih zgledov pri tistih, ki so bili bolj izobraženi, saj po njegovem navadni ljudje rabijo dober zgled za spreobrnjenje. Vzrok za to je pripisal duhu časa, ki je vel iz svobodnega branja pogubnih oziroma neprimernih knjig in spisov, ki se je prikradel v vse sloje lju- di in celo v šole, v katerih se vzgaja mladina. Škof je cesarju nakazal tudi rešitev iz tega brezna pogubljenja in mu obenem polaskal, saj da se on (cesar) modro trudi in prizadeva za ustavitev in izkoreninjenje pogubnega duha časa, uspe- lo pa mu bo s pomočjo Boga in pobožnih, naklonjenih, vernih in pronicljivih podložnikov.37 37 Prim. AT-OeStA/HHSTA KA KFA Ktn. 216, XXXIV. Berichte des Bischofs von Görz, No 10, str. 67–68v. Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 135 Transkripcija vizitacij Transkripcija vestno sledi originalnemu besedilu z vsemi pravopisnimi napakami, iz česar veje duh tedanjega pravopisa in znanja pisarja. Kratice so povsod razrešene. PRILOGE Dokument št. 1: Vizitacija škofa Janeza Antona Riccija leta 1805. Vir: AT-OeStA/HHSTA KA KFA Ktn. 216, XXXIV. Berichte des Bischofs von Görz. No 1. Bericht des Weihbischofs Ricci de dato 2. October 1805 über die von ihm auf Ansuchen des vom hohen Alter gebeugten Bischof von Görz vorgenommene Visitation eines Theils der görzer Diözes [5] Euer kais(erliche). auch kais(erliche). könig(liche). Majestät! Mitten unter den wichtigsten Geschäften, welchen sich Eüer Majestät für die Ruhe, und Sicherheit Europens, und für die Beschüzzung und Würde Ihrer Staaten widment, würde ich es nicht wagen mich mit meinem Berichte aller- höchst Ihrem Trone zu nähern, wenn die mir oft zu Theil gewordene Huld mir nicht Muth, und Vertrauen einflößte. Da der görzer Bischof vom hohen Alter gebeügt, in den entfernten Pfar- reÿen, und vornemlich im Gebirge die Visitation selbst nicht mehr unterneh- men kann, und da er mich zu Laibach in einer mir unangenehmen Unthätigkeit erblikte, hat er mich schriftlich ersucht diesen Theil seines bischöflichen Amtes über mich zu nehmen, wozu ich um so geneigter war, als seine Diöces nach ihrem gegenwärtigen Einrichtung ein Werk ist, welches ich auf allerhöchsten Befehl, und durch den göttlichen Beistand schon in den Jahren 1788, und 1789 zu Stande gebracht habe. [5v] Zu diesem Ende fieng ich die Bereisung derselben den 22ten Juli an, und setzte solche in den Gebirgs Pfarreÿen Cannal, Voltschach, Charfreüt, Flitsch, Tholmein, Rotschein, St. Veitsberg, Kirchheim, und Podmeuz bis zum 23ten August fort, gieng sodann am 25ten nach Aquileja, und Cervignano in Fri- aul, und finde mich verbunden zu Folge der allerhöchsten durch ein Ministerial Schreiben vom 29ten September 1804 bekant gemachten Entschliessung einen getreüen Bericht darüber Eüer Majestät zu Füssen zu begen. 1tens muß ich zur Ehre der Geistlichkeit bekennen, daß die allerhöchsten Verordnungen in publico eclesiaticis (!) richtig befolgt, der Gottesdienst vor- schriftmässig abgehalten, die Geburts, Trauungs, und Sterbbücher ordentlich 136 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 geführt, über die Zahl, und Zustand der Seelen genaue Verzeichniße gehalten, und daß in diesem lezten Punkte vorzüglich der Pfarrer und Dechand zu Can- nal Johann Baptista Sovig alles Lob verdinnet. Ich bemerkte 2tens daß die Trivialschulen derer es 5 in diesem Bezirke gibt, fast den ganzen Somer hindurch geschlossen sind, weil man zu dieser Zeit die Bauernkinder bei der Feldarbeit, oder bei Huerden anstelt. [6] Dachero konte ich auch nur zu Kirchheim einer Prüfung sowohl in der deütschen, als krainer- schen (!) Sprache beiwohnen, die so sehr zu meiner Zufriedenheit ausgefallen ist, daß ich dem dortigen Schullehrer zur Aufmueterung der übrigen eine klei- ne Zulage zu seinem Gechalte wünschte, der jezt (!) in 130 fl besteht. 3tens fand ich die Geistlichen überhaupt gut ohne Heüchelei, thätig ohne Gewinsucht, nützlich ohne Schwärmerei, und allenthalben in der schönsten Eintracht sowohl unter sich, als unter den übrigen Ständen, ausgenohmen zu Tholmein, wo ich einige zwischen der Geistlichkeit, und den herrschaftlichen Beamten obwaltenden Mißverständnisse glüklich beigelegt habe. Unter allen aber zeichnen sich vornehmlich der obengedachte Dechand zu Cannal, der Pfarrer auf dem St. Veitsberg Matheus Waudasch, der Lokalkaplan zu Joch Georg Mauritsch, und der Pfarrer zu Podmeuz Lukas Velikogna durch Ihren Eifer in der Seelsorge, durch Beförderung des Armeninstituts, durch ihren wach- samen, erbaulichen, und dem Berufsgeiste entsprechenden Lebenswandel aus. Wenn es unter so vielen Seelsorgern eini-[6v]-ge Zuchtgebrechen gibt, so werden Sie sehr leicht durch die gutten Maaßregeln verbessert, die dawider von dem Ordinariate getroffen werden, wie man Sie wider zwei Priester wirklich schon gegenwärtig getroffen hat. Jedessen ist es zu bedauern, daß die meisten von diesen eifrigen Seelsor- gern schon alt sind, und daß man ihren Verlust, der bei vielen beinahe zu glei- cher Zeit erfolgen muß, nicht leicht ersezzen könne; Jene wer in diesen rauchen Gebirgen nicht gebohren ist, kann den schweren Arbeiten auch nicht leicht ge- wachsen seÿn, die man nicht anders und mit vieler Mühe verrichten kann. Ich glaube also unmaßgebig, daß man schon jezt (!) an Mittel denken soll, wie die Bauern Söhne dieser Gebirgs Gegenden zum Studiren der Theologie, und zur Erwählung des geistlichen Standes ermuetert werden könnten. 4tens Gleichwie aber gutte Hirten gemeiniglich gutte Schaafe bilden, so muß ich auch dem Volke das Zeigniß geben, daß es gut religiös mit seinem Schiksaale zufrieden seÿ, und so herzlich an den besten Landesvater hänge, daß ich meine Amtsverrichtungen einmals mit so einem innigen Vergnügen vorgenohmen habe. [7] Der einzige Mißbrauch den ich bei diesem Volke beinahe allgemein ent- dekte, bestehet in einem wakeren Trinkgelage, wobei doch nicht leicht die Ruhe, oder Sittlichkeit verlezt wird; und es wäre sehr zu wünschen, daß es in den Städ- ten, und andern grössern Ortschaften eben so gute Menschen geben möchte. Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 137 5tens Wurden in diesem Gegenden von mir nach Ausweis der vorgefun- denen Firmbinden 23.421 gefirmet, wobei ich die Bemerkung machte, daß es mehrere von dem weiblichen, als mänlichen Geschlechte gab. So belief sich auch zu Aquileja, wo ich die Pfarrkirche sehr baufällig fand, und Cervignano die Zahl der gefirmten beilaüfig auf 7000. Übrigens konte ich wegen Kürze der Zeit im Friaul keine andere Beobachtungen machen, als daß es daselbst 2 Trivialschulen gibt, die eine zu Aquileja, und die andere zu Ajelo, die man zwar das ganze Jahr besucht, aber von der deütschen Sprache in demselben wenig, oder nichts erlernt, weil die Kinder ausser der Schulzeit sonst nichts als ihre Muttersprache hören. 6tens Geruhen endlich Eüer Majestät eine Nachricht allergnädigst anzuhö- ren, die ich zu [7v] Charfreüt von zweien dort ehemals venezianischen Priester Valentin Bezia, und Johann Anton Martinelli eingezogen habe. Ich vernahm aus ihrem Munde daß in der Stadt Cividal an der dasigen Kollegiatkirche 38 Chorherren nebst 12 Mansionarien, und 6 Clerikern un- terhalten werden; daß die drei Dignitäten des Capitels, nemlich der Dechand, Theologus, und Scolasticus jeder über 1000 fl., die 10 ersten Chorherren über 600 fl die andern mehr als 400 fl jährlicher Einkünfte haben, daß unter die übrigen Cleriker beilaüfig 2500 fl jährlich vertheilt werden, daß diese Summen theils aus den Verpachtungen der liegenden Gründe, theils aus den Zehenden, die Sie sowohl auf dem oestereichischen, als ehemals venezianischen Gebiethe haben, zusammen fließen; daß gedachtes Capitel ohngefähr 50 Pfarrvikärs zu ernennen hat, die von Ihren Gemeinden nur eine magere Congrua erhalten; und daß daraus nicht immer die besten Wirkungen entstehen, weil der Seelsor- ger, dessem Unterhalt von der Gemeinde abhängt, seine Pflichten nicht leicht allzeit gewissenhaft erfüllt. Als gebohrner Unterthan Eüer Majestät, mache ich es mir zur Pflicht, al- lerhöchst deroselben anheim zu stellen, ob es nicht sowohl [8] für den Staat als die Kirche zuträglicher wäre, einen Theil dieses ansechnlichen Einkomens zur Unterstützung mancher dürftiger Seelsorger zur Erziehung des jungen Clerus, und zur Errichtung der Trivialschulen anzuwenden, als bei einer Kollegiatkirche eine so ungeheüre Zahl von Chorherren zu ernähren. Mir seÿe es genug alles dieses angezeigt zu haben, und wenn ich dadurch Eüer Majestät zur Last gefallen bin, so bitte ich mit der tiefesten Ehrfurcht Al- lerhöchst dieselben geruhen sich zu überzeügen, daß nur die Absicht für das allgemeine Befohl mein Herz, und meine Feder geleitet habe. Laibach am 2ten Oktobers 1805 Joh(ann). Anton Ricci Weihbischof 138 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Dokument št. 2: Vizitacija škofa Jožefa Wallanda leta 1823. Vir: AT-OeStA/HHSTA KA KFA Ktn. 216, XXXIV. Berichte des Bischofs von Görz. No 5. Bericht des Bischofs von Görz, de dato 30. Dezember 1823 über die in demselben Jahre abgehaltenen canonische Visitation /eines Theils seiner Diözes/ [45] Euere Majestät! Die Dekanate Canal, Tollmein, Kirchheim und Flitsch, welche ganz im Ge- bürge, und den dazwischen befindlichen engen Thälern liegen, habe ich in den verflossenen Sommer-Monathen Juny und July 1823 das zweytemahl, und zwar nicht nur die Pfarren und Hauptkuratien, wie es im Jahre 1819 geschah, sondern alle was immer Nahmen habenden Vikariate, Lokalkaplaneyen und Expositu- ren visitirt um mir eine vollständige Kenntniß von der Lage, Beschwerlichkeit, den Gebrechen und allseitigen Beschaffenheit einer jeden einzelnen Kuratie zu verschaffen. Ich bin theils zu Pferd theils zu Fuß in die wildesten und be- schwerlichsten Berg- und Thalgegenden gedrungen, und habe sieben schon vor vielen Jahren erbauten Kuratskirchen konsekrirt, weil früher noch nie ein Bi- schof dahin gekommen war. Ich muß wirklich der allgütigen Vorsehung Gottes danken, die meiner Diözese Priester gegeben hat, welche in so unfreundlichen, beschwerlichen, nur mit vieler Mühe ersteigbaren Gegenden mit so geringen zeitlichen Vortheilen die höchst mühsame Seelsorge auszuüben sich begnügen, wo sie nur selten im Jahre wegen der großen Entlegenheit der Schlachtorte ein frisches Rindfleisch erhalten können. Den Befund meiner dießjährigen kano- nischen Visitation stelle ich Euerer Maje-[45v]-stät mit offener Wahrheitsliebe im folgenden allerunterthänigst dar: a) Die allerhöchsten Vorschriften in publico-ecclesiasticis habe ich in die- sen durchaus krainischen Diözesantheile beynahe durchgehends in ge- nauer Befolgung gefunden. b) Die vorgeschriebene Andachts- und Gottesdienst-Ordnung wird bey- nahe überall beobachtet, nur die Katechisationen an Sonn- und Feyer- tagen werden in einigen aus zerstreuten und weit entlegenen Häußern bestehenden Kaplaneyen und Exposituren nicht Nachmittags sondern Vormittags gleich nach der Messe gehalten, weil die Leute besonders in den kurzen Wintertagen nicht zweymahl des Tags zur Kuratkirche erscheinen können. Jedoch habe ich mich durch die in jeder Kuratie persönlich vorgenommene Prüfung der Jugend über die Religion über- zeugt, daß dieselbe darin, einige wenigen Ortschaften ausgenommen, zur Zufriedenheit unterrichtet sey. Der hin und da bemerkte dießfällige Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 139 Mangel ist mit Nachdruck gerüget und die betreffenden Kuraten mehr Fleiß und Eifer in Ertheilung dieses so nothwendigen Unterrichts an- empfohlen worden. c) Seelsorger von besonderer Auszeichnung gibt es in den obbenannten vier Dekanaten nur wenige, obschon die meisten ihre Seelsorgerpflich- ten so erfüllen, daß ich über sie zu klagen keinen Grund habe. Der Pfarrer und Dechant zu Kanal Michael Pegan, der Kaplan zu Deskla Thomas Stanig, der Vikär zu Ronzina Mathias Kumar, der Lokalkaplan zu S(ankta). Lucia Johann Pervaine, der Pfarrer in Deutschruth Ge- org Mauritsch, der Pfar[46]-rer zu Podmeuz Johann Pirich, dem Euere Majestät schon im Jahre 1819 das allerhöchste Wohlgefallen zu bezei- gen geruhet haben, und der Pfarrer und Dechant zu Kirchheim Johann Nemiz verdienen wegen ihrer Genauigkeit in der Erfüllung ihrer all- seitigen Pflichten, wegen ihrers Amtseifers, und ihrer Exemplarität im Lebenswandel besonders angerühmt zu werden. d) Die geistlichen Stiftungen und frommen Vernächtnisse werden zwar nach den Willen der Stifter erfüllet; nur gibt es deren viele, welche noch nicht berichtiget sind. Ihre Berichtigung ist zwar schon eingeleitet wor- den, allein sie schreitet sehr langsam vorwärts. e) Mit Vergnügen kann ich bezeugen, daß ich die meisten Kuratenhäu- ser, einige wenigen ausgenommen auch in den abseitigsten Oertern, wenngleich nicht schön und regelmäßig, doch erträglich angetroffen habe. Ueber diejenigen, welche ich entweder baufällig, oder unanstän- dig oder zu klein, oder der Ausbesserung bedürftig fand, habe ich nicht nur die Kuratiegemeinden zur nöthigen Herstellung ermahet und auf- gefodert, sondern auch Vorstellungen an die betreffenden politischen Behörden hierwegen gemacht. Auf gleiche Art habe ich bey den meisten Kuratkirchen die unentbehr- lichsten Erfordernisse gefunden, obschon mehrere darunter sammt ih- ren Gemeinden sehr arm sind. Nur in ein Paar Filialen, welche ganz indezent sind, habe ich Messe zu lesen verbothen, bis sie entweder neu- gebauet, oder doch in einen anständigen Stand werden [46v] versetzt worden seyn. Auch hierwegen habe ich das Nöthige der politischen Be- hörden angezeigt. f) An der Denkart des Klerus in politischer und patriotischer Hinsicht habe ich nichts Widriges, ja vielmehr zu meiner besondere Freude sehr viel Anhänglichkeit an Eure Majestät, als den weisesten und gütigs- ten Landesvater wahrgenohmen. Auch die religiöse Gesinnung und die Moralität des Klerus ist in diesen Gebirgsgegenden dem größten Theile nach gut und befriedigend, jedoch nicht durchaus rein, und 140 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 untadelhaft, weßwegen ich auch einige Ermahnungen und Zurechtwei- sungen nothwendig fand. Die Denkart und das Betragen der Beamten an den drey Bezirksherrschaf- ten Canal, Tollmein und Flitsch ist, soviel ich aus den Aussagen der Kuratgeist- lichkeit dieser Bezirke entnohmen habe, unbescholten, und ohne Aergerniß; auch erscheinen sie vorzüglich nach der letzten Republikation der dießfälligen allerhöchsten Vorschriften fleißiger an Sonn- und Feyertagen zur Pfarrmesse an den für sie bestimmten Orte. Ich ermangelte nicht ihnen zu erinnern, daß ich beauftraget sey ihr moralisches und religiöses Benehmen zur allerhöchsten Kenntniß Eurer Majestät zu bringen. Das Volk ist in diesen Gebirgsgegenden freylich ziemlich roh, und vor- züglich an der venezianischen Grenze abergläubisch, jedoch größtentheils [49] gutmüthig und religiös. Die Moralität des Volks ist besonders an den an der von Görz nach Kärnthen führenden Strasse liegenden Dörfern eben nicht die bestes Trunkenheit, Unzucht, und uneinige Ehen sind nicht selten; hingegen lebt das Volk in den abseitigen, vor der Strasse entfernten Gebirgsortschaften unschuldig, und viel mässiger; die verderblichen Tänze finden da selten statt, so wie man auch von Diebstählen und Kirchenräubereyen viel weniger hört, als in den friaulischen Diözesantheile. Ich bekenne mit vieler Freunde, daß ich diesen sehr beschwerlichen Theil meiner Diözes in einem, wenngleich nicht mangelfreyen, doch bedeutend bes- sern Zustande als im Jahre 1819 gefunden habe, und glaube ebendaher die in diesen Dekanaten mühsam arbeitende und dabey weig Gutes genießende Ku- ratgeistlichkeit der allerhöchsten Huld und Gnade Eurer Majestät anempfehlen zu dürfen. Auf dringende inständige Bitte des Herrn Niklas Franz Grafen von Attems lege ich Eurer Majestät seine nebengehende Erklärung,38 daß er kein Freymau- rer ist, allerunterthänigst vor, welche er schon seit einigen Jahren in Bereitschaft hielt um sie bey irgend einer Gelegenheit Allerhöchstdenselben zu überreichen. Ich konnte seiner Bitte [49v] zu seiner Beruhigung und zu seinem Troste um so weniger widerstehen, als er bereits 84 Jahr alt ist, nicht mehr ausgehen kann, und sich am Rande des Grabes befindet. Görz am 30. Dezember 1823. allerunterthänigst gehorsamster Joseph Walland Bischof 38 Dokument v italijanščini je priložen vizitaciji (str. 47–48v). Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 141 Dokument št. 3: Vizitacija škofa Jožefa Wallanda leta 1828. Vir: AT-OeStA/HHSTA KA KFA Ktn. 216, XXXIV. Berichte des Bischofs von Görz. No 10. Bericht des Bischofs zu Görz Joseph Walland de dato 16. November 1828 über die in den Dekanaten Canal, Tolmein, Kirchheim und Flitsch vorgenommene kanon(ische). Visitation [67] Euere Majestät! Im verflossenen Sommer habe ich die Dekanate Canal, Tolmein, Kirch- heim und Flitsch, die ganz im Gebirge und Thälern liegen, das drittemahl visi- tirt, und darin das Sakrament der Firmung ausgespendet. Die physische Lage, die Beschwerlichkeit der Seelsorge, und die geringen Emolumente, welche die Geistlichkeit in diesen Dekanaten genießt, habe ich Euerer Majestät schon in meinem allerunterthänigsten Berichte von 30. De- zember 1823 nach der damahls eben dort vollendeten Visitation dargestellt. Ich kann mit Vergnügen abermahl bestättigen, a) daß die allerhöchsten Vorschriften in Publico-Ecclesiasticis sowohl, als die vorgeschriebene Andacht- und Gottesdienst-Ordnung in diesen Dekanaten durchaus beobachtet wird, und die Jugend in der katholi- schen Lehre, wenn nicht überall gut, doch selbst in den beschwerlichs- ten Gegenden, mittelmäßig unterrichtet ist. b) Die geschickten, klugen, eifrigen, und exemplarischen Seelsorger, die ich Euerer Majestät im Jahre 1823 angerühmt habe, fahren fort sich in ihrer berufsmäßigen Thätigkeit auszuzeichnen, denen der Pfarrer und Dechant zu Flitsch Johann Fleiß, und [67v] Johann Kragl Lokalkaplan von St. Lucia beygesetzt zu werden verdienen. c) Die geistlichen Stiftungen und frommen Vermächtnisse werden nach dem Willen der Stifter erfüllet; auch ihre Berichtigung ist eingeleitet, findet aber so viele Schwierigkeiten und Anstände, daß sie nur langsam fortschreitet. d) Die meisten Wohnhäuser der Kuraten befinden sich in einem gu- ten oder doch erträglichen Zustande. Einige wenigen bedürfen einer schleunigen Herstellung, wozu sich die betreffenden Gemeinden über meine Auffoderung (!) bereitwillig geäußert haben. e) Auch die Kuratkirchen habe ich mit den nothwendigsten Erfordernis- sen versehen, und die meisten anständig und hiereichend geräumig gefunden. Bemerkte Mängel sind gerüget, und zur Hebung derselben Einleitung getroffen worden. Ein Paar Kirchen, die entweder zu klein oder unanständig waren, sind im wirklichen neuen Baue begriffen. 142 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 f) An der Denkart des Klerus in politischen und patriotischer Hinsicht konnte ich nichts Tadelwürdiges bemerken, vielmehr habe ich überall wahrgenommen, daß nichts so sehr als die Gesundheit und Erhaltung Euerer Majestät gewünschet wird. Die Moralität und Religiosität des Klerus ist zwar dem größten Theile nach gut und befriedigend, jedoch nicht durchaus rein und untadelhaft. Die Nüch- termheit und äu-[68]-ßerliche Auferbaulichkeit wird bey einigen Kuraten ver- misset, die ich zurecht zuweisen nicht ermangelte. Wenn es gleich unter der bezirksherrschaftlichen Beamten zu Kanal, Tol- mein und Flitsch einige religiöse, gutgesittete und untadelhafte Mäner giebt, die auch den Pfarrgottesdienst ordentlich besuchen, so kann doch ihre Reli- giosität und Auferbaulichkeit im Allgemeinen nicht angerühmet werden. Ihr Reden und äußerliches Benehmen flößt weder Liebe für die Religion, noch für ein christliches Betragen ein. Ich ermangelte nicht ihnen Auferbaulichkeit anzuempfehlen. Auch kann ich, leider! nicht anzeigen, daß die Religiosität und Sittlichkeit des Volkes seit meiner vorletzten Visitation in diesen Gegenden zugenommen habe. Uneinige und willkührlich getrennte Ehen, Unzucht und Trumbenheit sind noch immer besonders in den an der Kärntnerstrassen gelegenen Ort- schaften keine Seltenheit. In den von der Strasse entfernteren Gebirgsgegenden lebt das Volk viel religiöser, unschuldiger und sittsamer. Mangel an guten Bey- spielen von Seite der gebildeteren Menschenklassen, welche die Aufmerksam- keit des Volkes besonders an sich ziehen, ist wohl ein großes Hinderniß der sitt- lichen und religiösen Vervollkommung des Volkes. Dieser Mangel aber rühret von dem Zeitgeiste her, der durch freye Lektüre verderb-[68v]-licher Bücher und Schriften erzeuget worden ist, und sich in alle Menschenklassen und selbst in die Schulen, in welchen die Jugend gebildet wird, eingeschliechen hat. Die weisen Bemühungen Euerer Majestät, dem verderblichen Zeitgeiste Schranken zu setzen, und ihn nach und nach zu vertilgen, werden unter der Mitwirkung Gottes und frommer, zugendhafter, religiöser und einsichtiger Un- terthanen sicher zum Vortheile der Sittlichkeit und Religiosität die schönsten Grüchte bringen. Görz am 16. November 1828 3284 unterthänigst gehorsamster Joseph Walland Bischof von Görz Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 143 VIRI IN LITERATURA Arhivski viri Arcidiocesi di Gorizia, Archivio storico (ASDG) Archivio della Curia Arcivescovile (ACAG) Visite pastorali, Inzaghi, 3/1–4: vizitacija 3/2 ex 57 (36), fasc. 4. Visite pastorali, Walland, 4/1–2: vizitacija 4/1 ex 61 (39), fasc. 1819; vizitacija 4/2 ex 63 (40), fasc. 1. ASDG, ACAG, Visite decanali, Tabelle e protocolli (Ricci), da 1/1 a 1/21. ASDG, ACAG, Visite decanali, Tabelle e relazioni, 2/6–18: vizitacija 2/6, Visite 1805; vi- zitacija 2/16, Visite 1828. Arhiv Republike Slovenije (ARS) SI AS 14, Gubernij v Ljubljani, serija Resolucije, 1804, šk. 11. Österreichisches Staatsarchiv, Haus-, Hof- und Staatsarchiv (AT-OeStA/HHSTA) AT-OeStA/HHSTA KA KFA Ktn. 216, Kaiser Franz Akten, Berichte der österreichi- schen Bischöfe (alt 233, 233), 1804–1832, XXXIV. Berichte des Bischofs von Görz. No 1, Bericht des Weihbischofs Ricci de dato 2. October 1805 über die von ihm auf An- suchen des vom hohen Alter gebeugten Bischof von Görz vorgenommene Visitation eines Theils der görzer Diözes. No 5, Bericht des Bischofs von Görz, de dato 30. Dezember 1823 über die in demselben Jahre abgehaltenen canonische Visitation /eines Theils seiner Diözes/. No 10, Bericht des Bischofs zu Görz Joseph Walland de dato 16. November 1828 über die in den Dekanaten Canal, Tolmein, Kirchheim und Flitsch vorgenommene kanon(ische). Visitation. Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) NŠAL 4, Škofijski arhiv Ljubljana 4, šk. 87. NŠAL 11, Škofijski protokoli, fasc. 5, Exhibiten Protokoll De annis 1802–1805, knjiga št. 60. ŽA Radovljica, Matične knjige, R 1758–1764, str. 64v; dostopna na: https://data.matricu- la-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/radovljica/01955/?pg=66. Literatura Ambrožič, Matjaž, Prošti, dekani in kanoniki ljubljanskega stolnega kapitlja, v: Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani: 1707 (ur. Metod Benedik), Stolna župnija sv. Nikolaja; Inšti- tut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti; Društvo Mohorjeva družba, Ljubljana 2008., str. 85–103. Čipić Rehar, Marija, Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501–2015, Nadškofija, Lju- bljana 2016. Das Priesterkolleg St. Augustin »Frintaneum« in Wien 1816 bis 1918. Kirchliche Elite-Bil- dung für den Donau-Alpen-Adria-Raum (ur. Karl Heinz Frankl, Rupert Klieber) (Stu- dien zum Frintaneum; Bd. 2), Böhlau, Wien; Köln; Weimar: cop. 2008. Martin Dolinar, France, Ljubljanska škofija v dokumentih (nad)škofa Antona Vovka Sve- temu sedežu (1945–1963) (Viri / Arhivsko društvo Slovenije; št. 44), Ljubljana 2021. Martin Dolinar, France, Ljubljanski škofje, Družina, Ljubljana 2007. Martin Dolinar, France, Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad limi- na). I. del: 1589–1675 (Acta Ecclesiastica Sloveniae; 33), Teološka fakulteta, Ljubljana 2011. Martin Dolinar, France, Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad limi- na). II. del: 1685–1943 (Acta Ecclesiastica Sloveniae; 34), Teološka fakulteta, Ljubljana 2012. 144 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Martin Dolinar, France, Slovenska cerkvena pokrajina (Acta Ecclesiastica Sloveniae; 11), Teološka fakulteta, Inštitut za zgodovino Cerkve, Ljubljana 1989. Košir, Matevž, Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem. Modrijan, Ljubljana 2015. Volčjak, Jure, Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. Del 1: 1750–1764 (Viri / Arhivsko društvo Slovenije; št. 31), Ljubljana 2010. Šumrada, Janez, Adrijan Kopitar, Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati. Francoski vojaški nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812–1813, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2018. Tavano, Luigi, La diocesi di Gorizia 1750–1947, Istituto di Storia Sociale e Religiosa, Ma- riano del Friuli (GO) 2004. Volčjak, Jure, Goriška nadškofija na Kranjskem v času apostolskega vikarja in prvega nad- škofa Karla Mihaela grofa Attemsa (1750–1774) (Acta Ecclesiastica Sloveniae; 39), Teo- loška fakulteta, Ljubljana 2017. Volčjak, Jure, Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. Del 2: 1765–1824 (Viri / Arhivsko društvo Slovenije; št. 34), Ljubljana 2012. Volčjak, Jure, Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. Del 2: 1761–1824 (Viri / Arhivsko društvo Slovenije; št. 39), Ljubljana 2016. Volčjak, Jure, Ordinacijski zapisniki oglejskega patriarhata za slovensko ozemlje v 18. stole- tju (1701–1749) (Viri / Arhivsko društvo Slovenije; št. 43), Ljubljana 2020. Volčjak, Jure, Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiakonatov goriške nadškofije 1752–1757 (Vizitacijski zapisniki goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa 1752–1774; zv. 5), Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2022. Volčjak, Jure, Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiakonatov goriške nadškofije 1761–1771 (Vizitacijski zapisniki goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa 1752–1774; zv. 6), Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2023. Spletni viri The Battle of Austerlitz, dostopno na: https://battlefieldanomalies.com/napoleonic-wars/ the-battle-of-austerlitz/ (pridobljeno: 22. 5. 2024). Cesar Franc I. (1768–1835): https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a2/ Axmann-Kupferstich.jpg (pridobljeno: 10. 10. 2024). Dolinar, France M., Walland, Jožef (1763–1834), v: Slovenska biografija, Ljubljana 2013, dosto- pno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi133473/#novi-slovenski-biografski- -leksikon (pridobljeno: 19. 5. 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B–Bla (ur. Barbara Šterbenc Svetina et al.), Ljubljana 2017. Friede von Preßburg, dostopno na: https://de.wikisource.org/wiki/Friede_von_ Pre%C3%9Fburg (pridobljeno: 22. 5. 2024). Gspan, Alfonz, Ricci, Janez (1745–1818), v: Slovenska biografija, Ljubljana 2013, dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi506423/#slovenski-biografski-leksi- kon  (pridobljeno: 22. 5. 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab–Schmid (ur. Alfonz Gspan et al.), Ljubljana 1960. Lesar, Josip, Walland, Jožef (1763–1834), v: Slovenska biografija, Ljubljana 2013, dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi133473/#slovenski-biografski-leksi- kon (pridobljeno: 19. 5. 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham–Erberg (ur. Izidor Cankar et al.), Ljubljana 1925. Le traité de paix de Presbourg, 26 décembre 1805, dostopno na: https://www.napole- on.org/histoire-des-2-empires/articles/le-traite-de-paix-de-presbourg-26-decem- bre-1805/ (pridobljeno: 22. 5. 2024). Jure Volčjak: Poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča… 145 Požar, Tone, Walland, Jožef (1763–1834), v: Slovenska biografija, Ljubljana 2013, dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi133473/#primorski-slovenski-biografski-le- ksikon (pridobljeno: 19. 5. 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja–Zemljak, 4. knjiga (ur. Martin Jevnikar), Gorica 1991. Rijavec, Mirko, Ricci, Janez (1745–1818), v: Slovenska biografija, Ljubljana 2013, dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi506423/#primorski-slovenski-bio- grafski-leksikon (pridobljeno: 22. 5. 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski bio- grafski leksikon: 13. snopič Rebula–Sedej, 3. knjiga (ur. Martin Jevnikar), Gorica 1987. POVZETEK Avstrijski državni arhiv na Dunaju med drugim arhivskim gradivom hrani tudi poročila avstrijskih škofov o opravljenih vizitacijah njihovih škofij. Med temi poročili se nahajajo tudi poročila škofov Janeza Antona Riccija in Jožefa Wallan- da o opravljenih vizitacijah dela goriško-gradiške škofije iz let 1805, 1823 in 1828. Vsebina poročil je veliko bolj splošna kakor vsebina originalnih vizitacijskih po- ročil, kljub vsemu pa ni nič manj zanimiva, saj je bil na podlagi teh poročil cesar zelo dobro informiran o stanju posamezne škofije v državi. So tudi idealno gra- divo za pridobitev hitrega vpogleda v življenje prednikov na različnih področjih. Ključne besede: škof Janez Anton Ricci, škof Jožef Walland, goriško-gradiška škofija, dekanije Kanal ob Soči, Tolmin, Kobarid, Bovec, Cerkno, vizitacija, avstrijski cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški Summary MIT MEINEM BERICHTE ALLERHÖCHST IHREM TRONE ZU NÄHERN«: THE REPORTS TO THE AUSTRIAN EMPEROR FRANZ I ON THE VISITATIONS TO PARISHES IN THE VALLEYS OF THE RIVERS SOČA, BAČA, AND IDRIJCA IN 1805, 1823, AND 1828 Among other archival material, the Austrian National Archives in Vienna also keep the reports of the Austrian bishops on the visitations of their dio- ceses. These reports also include reports of bishops Janez Anton Ricci and Jožef Walland on visitations of a part of the Diocese of Goriško-Gradiška from 1805, 1823, and 1828. The content of these reports is much more general than the con- tent of the original visitation reports, yet it is no less interesting, since on the basis of these reports the emperor was kept very well informed about the state of each diocese in the country. The reports are also ideal material for gaining a quick insight into the life of our ancestors in various fields. Keywords: Bishop Janez Anton Ricci, Bishop Jožef Walland, Diocese of Goriška- Gradiška, Deaneries of Kanal ob Soči, Tolmin, Kobarid, Bovec, and Cerkno, visitation, Austrian emperor Franz I of Habsburg-Lothringen 146 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Pogled na Vojnik Vir: Schöne alte Steiermark, str. 143 Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 147 1.02 Pregledni znanstveni članek 27-774(497.4Vojnik):303.62 DOI: 10.34291/AES2024/Visocnik Julijana Visočnik dr. znanosti, docentka, arhivska svetovalka Nadškofijski arhiv Ljubljana, Krekov trg 1, SI – 1000 Ljubljana e-naslov: julijana.visocnik@rkc.si VOJNIK V GÖTHOVIH ANKETAH 1 UVOD 1.1 Domači kraj Na domače kraje nas vse vežejo prvi in s tem pogosto prijetni spomini na idilično otroštvo in prve mladostniške korake v širni svet, ko smo se radi vra- čali domov v varno zavetje, kjer je vedno ostal občutek, da je kljub nemirnemu zunanjemu svetu vse lepo in prav. Ko pa smo se podali na naše poklicne poti, smo obogateni z novimi znanji in spoznanji želeli domačemu kraju vsak na svoj način povrniti za vse tisto, kar nam je v dobi odraščanja dal, česar ponavadi ni bilo malo. Zgodovinarji se tako še posebej radi poigramo z zgodovino doma- čega kraja, morda z manj znanimi viri, bolj podrobnim vpogledom v obstoječo in razpoložljivo literaturo ter želimo na ta način dopolniti že znano vedenje o zgodovinskem kontekstu kraja in župnije. Pri tem pa ni vedno lahko ohraniti nujne kritične distance in pisati sine ira et studio, ker domače je pač domače in nas je hote ali nehote zaznamovalo ter v nas za vedno pustilo sledi. 1.2 Vojnik – kraj in župnija O Vojniku, tako kraju kakor tudi sami župniji, je bilo tekom zadnjih stole- tij zapisanega relativno veliko. Glavna in najbolj relevantna literatura je zbrana predvsem v zadnjih dveh monografijah, ki sta se podrobneje ukvarjali pred- vsem z zgodovino vojniške župnije in njene okolice. Leta 2023 je namreč izšla strokovna monografija Bogdana Kolarja z naslovom Pod varstvom sv. Jerneja: Župnija Vojnik nekoč in danes,1 sicer namenjena širšemu krogu ljudi, a zato nič manj pomembna ali zanesljiva, saj prinaša celotni vpogled v zgodovino in ra- zvoj župnije, v njene cerkve, kapele in pokopališče, ter se nazadnje ustavi tudi 1 Bogdan Kolar, Pod varstvom sv. Jerneja: župnija Vojnik nekoč in danes, Vojnik 2023 (dalje: Kolar, Pod varstvom sv. Jerneja). 148 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 ob živi Cerkvi, torej ob utripu v župniji in kraju danes. Nekoliko starejši pa je zbornik z naslovom Vojniški svet v utripu časa,2 ki je nastal leta 1997 ob stoletnici vojniške župnijske cerkve, ki so jo zidali med 1896 in 1899. Tudi ta se v petih sklopih poglavij dotakne bistvenega dogajanja, mejnikov in osebnosti na Vojni- škem. Na tem mestu je pomembno predvsem prvo poglavje z naslovom Vojni- ški svet v utripu časa, ki predstavi tako krajevno zgodovino Vojnika kakor tudi razvoj župnije in njenih cerkva.3 Ne moremo pa niti popolnoma mimo četrtega poglavja, ki je posvečeno družbenemu življenju v Vojniku, v katerem je Bogdan Kolar predstavil tudi bratovščinsko življenje na tem prostoru.4 O Vojniku je precej napisal tudi Janko Orožen v obeh delih o zgodovini Celja,5 pa Jože Koropec, ki se je dotaknil Srednjeveškega gospostva Vojnik;6 nekaj malega je mogoče zaslediti v Kovačičevi Zgodovini lavantinske škofije.7 Proti koncu 19. stoletja (1893) je izšel 8. del Orožnove Das Bisthum und die Diözese Lavant, ki je namenjen dekanatu Nova Cerkev: Neukirchen, del kate- rega je bil tudi Vojnik.8 Ko iščemo začetne omembe kraja in župnije, pa so tu Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja,9 Blaznikova historična topografija10 in morda tudi Popotni dnevniki Pa- ola Santonina 1485–1487.11 1.3 Nekaj osnovnih podatkov o zgodovini župnije Vojnik Župnija Sv. Jerneja se je izoblikovala ob pomembni cesti, ki je vodila iz Celja proti vzhodu in je bila v rabi že od rimskih časov. Sama rimska cesta in prebivalci ob njej so že v prvih stoletjih po Kr. pustili sledi na prostoru Vojnika 2 Friderik Kolšek, Viljem Pangerl, Bogdan Kolar (ur.), Vojniški svet v utripu časa: zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896– 1899), Vojnik 1997. 3 Branko Goropevšek, Vojnik skozi pomnike časa, v: Vojniški svet v utripu časa zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896– 1899), Vojnik 1997, str. 14–31; Viljem Pangerl, Župnija Sv. Jerneja v Vojniku, v: Vojniški svet v utripu časa zbornik ob stoletnici voj- niške župnijske cerkve (1896–1899), Vojnik 1997, str. 32–53 (dalje: Pangerl, Župnija Sv. Jerneja); Andrej Kropej, Cerkve v Vojniku, v: Vojniški svet v utripu časa zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896– 1899), Vojnik 1997, str. 54–68; Viljem Pangerl, Usoda slike sv. Jerneja, v: Vojniški svet v utripu časa zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896–1899), Vojnik 1997, str. 73–75. 4 Bogdan Kolar, Društveno in bratovščinsko življenje v Vojniku, v: Vojniški svet v utripu časa zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896– 1899), Vojnik 1997, str. 214–220. 5 Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice. Del 1: Od začetka do leta 1848, Celje 1971, str. 87, 93–97, 279, 313–314; Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice. Del 2: (1849–1941), Celje 1974, str. 107–110, 192–194. 6 Jože Koropec, Srednjeveško gospostvo Vojnik, v: Časopis za zgodovino in narodopisje 45, 1974, str. 267–277. 7 Franc Kovačič, Zgodovina lavantinske škofije (1228–1928), Maribor 1928, str. 232, 396. 8 Ignacij Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant. Th. 8, Das Dekanat Neukirchen: mit den Pfarren St. Leonhard in Neukirchen, St. Bartholomä in Hoheneck, Maria Himmelfahrt in Doberna, St. Peter und Paul in Weitenstein, St. Martin im Rosenthale, St. Joseph in Sternstein, St. Judok am Kozjak und U. L. Frau in Kirchstätten, Maribor 1893, str. 223–291. 9 Janez Höfler, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Štajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana 1982, str. 79. 10 Pavle Blaznik, Historična tipografija slovenske Stajerske in jugoslovenskega dela Koroške do leta 1500, II. knjiga: N–Ž, Maribor 1988, str. 482–483. 11 Paolo Santonino, Popotni dnevniki: [1485–1487], Celovec; Dunaj; Ljubljana, 1991 (1992), str. 87. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 149 in njegove okolice.12 Vojniška župnija je del dekanije Nova Cerkev in od 2006 spada pod škofijo Celje. Prvotno je bila cerkev v Vojniku podružnica pražupnije Nova Cerkev, že leta 1226 pa je bil v Vojniku omenjen vikar, kar pomeni, da je tu obstajala cerkev z duhovnikom že okoli leta 1200, pa čeprav je bila pravno odvisna od pražupnije v Novi Cerkvi. Po letu 1468 so župnijo Vojnik inkorpo- rirali kapitlju v Strassburgu (Koroška). Po letu 1613 je župnijo ustanovil pravkar omenjeni kapitelj, ki je za njenega patrona veljal vse do prve polovice 20. sto- letja. Cerkveno-upravno je župnija do leta 1751 spadala pod oglejski patriarhat, do 1787 pod Goriško nadškofijo in od takrat dalje do 2006 pod Mariborsko (oz. lavantinsko) škofijo.13 Sedanjo cerkev svetega Jerneja so na mestu predhodnice zgradili v letih 1896–1899. Prvotna cerkev je zaradi povečanja števila prebivalstva postala pre- majhna, zato so se odločili za gradnjo večje po načrtih arhitekta Richarda Jor- dana. Z deli so začeli 7. aprila 1896, temeljni kamen so posvetili 19. aprila, cerkev pa je bila pod streho že 7. novembra istega leta. Naslednja tri leta pa so cerkev postopoma opremljali, tako da je bila posvečena 12. julija 1899. Posvetil jo je mariborski škof Mihael Napotnik.14 1.4 Georg Göth (1803–1873) in njegove ankete15 Ker so ankete Georga Götha še vedno precej zapostavljen vir, čeprav v nje- govo vrednost ne gre dvomiti, je prav, da se izkoristi čim več priložnosti in se nanj opozori.16 V osemdesetih letih 20. stoletja se je s t. i. Göthovimi vprašalni- cami podrobneje ukvarjal Niko Kuret (1906–1995), čigar študije še vedno veljajo za izhodišče uporabe anket, ki so bile namenjene zbiranju podatkov. 12 V bližini Vojnika (Ivenca) so namreč našli 5 miljnikov: CIL XVII 4, 1, 120; CIL XVII 4, 1,121; CIL XVII, 4, 1, 122; CIL XVII, 4, 1, 123; CIL XVII; 4, 1, 124, še dodatnih osem pa v bližnji Škofji vasi: CIL XVII 4, 1, 113; CIL XVII 4, 1, 114; CIL XVII 4, 1, 115; CIL XVII 4, 1, 115; CIL XVII 4, 1, 116; CIL XVII 4, 1, 117; CIL XVII 4, 1, 118; CIL XVII 4, 1, 119, ki so stali ob rimski glavni cesti, ki je vodila od Celeje naprej proti vzhodu. V župnijski cerkvi je vzidan fragment rimskega nagrobnega spomenika z napisom: (RICe 283); Pokrajinski muzej Celje pa hrani fragment sarkofaga z napisom, ki prav tako najverjetneje izvira iz Vojnika: RICe 353. Fragmentov raznih rimskih kamnov bi naj bilo ob porušenju stare cerkve še več (RICe 283). Poleg omenjenega vzidanega fragmenta z napisom je v cerkev vzidan še relief brez napisa. 13 Kolar, Pod varstvom sv. Jerneja, str. 146. 14 Pangerl, Župnija Sv. Jerneja, str. 44–48. 15 Prim. Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Götha (1842). Zv. 1, del 1, Ljubljana 1985 (dalje: Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo); Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Götha (1842). Zv. 1, del 2, Ljubljana 1987; Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Götha (1842). Zv. 1, del 3, Ljubljana 1989; Niko Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Götha (1842). Zv. 2, del 1, Ljubljana 1993. 16 Julijana Visočnik, »Piramida« na Zgornjem Motniku in njen zgodovinski kontekst, v: Studia historica Slovenica 18/2, 2018, str. 371–391; Julijana Visočnik, »Anketiranje« v prvi polovici 19. stoletja: vprašalnice nadvojvode Janeza in njihov vpliv na škofa Avguština Gruberja ter Georga Götha, v: Bogoslovni vestnik 83/3, 2023, str. 719–736 (dalje: Visočnik, »Anketiranje«); prim. še Mitja Lojen, Življenje v nabornem okraju Podsreda v letu 1821, v: Kronika 72, 2024, str. 39–56. 150 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Deželni arhiv v Gradcu še vedno hrani zapuščino Georga Götha, ki jo je prevzel okoli 1880. Göth je leta 1830 postal arhivar, bibliotekar in drugi zasebni tajnik nadvojvode Janeza (1782–1859). Ko je leta 1827 končal študij filozofije, matematike, fizike in prava, je najprej deloval kot domači učitelj na Štajerskem, kjer se je seznanil z nadvojvodo, ki ga je pritegnil v svojo službo. V njegovem arhivu je odkril t. i. operate, ki jih je nadvojvoda Janez pridobil, potem ko je leta 1811 razposlal anketo (132 vprašanj), pri kateri se je zgledoval po vprašanjih svojega brata, cesarja Franca I. (1768–1835) iz leta 1802, ki jih je sicer vsebinsko preuredil. Maloštevilni operati, ki jih je nadvojvoda vendarle pridobil, so za približno 20 let obležali v njegovem arhivu, kjer se je z njimi srečal G. Göth. Spodbudili so ga k obuditvi in nadaljevanju začetega projekta zbiranja dragoce- nih podatkov. Göth je želel s svojimi vprašalnicami po vrsti zajeti pet štajerskih kresij: bruško (Brück an der Mur), judenburško, graško, mariborsko in celjsko. Zdi se, da je imel Göth na začetku s pridobivanjem odgovorov »več sreče« kakor nadvojvoda. Vprašalnice slovenskim krajem je najverjetneje poslal leta 1842, saj je večina odgovorov datiranih v leto 1843. Göth je torej v letih med 1838 in 1845 nadaljeval akcijo anketnega nači- na zbiranja podatkov. Nastala je bogata zbirka, ki je bila obdelana in deloma objavljena le za nemški del Štajerske. Leta 1847 je v cenzuro predložil rokopis o graški kresiji, logično bi bilo nadaljevanje z mariborsko in celjsko, a so vmes posegli marčni dogodki leta 1848. Zaradi spremembe sistema bi Göth moral po- polnoma spremeniti koncept slovenskih dveh okrožij, ki je temeljil na dotedanji fevdalni upravni ureditvi, a do tega nikoli ni prišlo. Slovenski del je tako za nekaj časa praktično izginil iz strokovnih radarjev. Od leta 1980 je celotna zbirka Göthove topografije za slovenski del Štajerske fotokopirana in na voljo raziskovalcem na Inštitutu za slovensko narodopisje (Arhiv Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Göthova topografija).17 1.5 Vojnik v Göthovih anketah Vprašanja Georga Götha18 Göth je v letu 1842 ponovno v tek pognal projekt nadvojvode Janeza, pri čemer je obstoječa vprašanja nadvojvode nekoliko priredil in skrajšal. Obliko- vali so se sklopi vprašanj, ki so nastali glede na naslovnike, namenjeni so na- mreč bili:19 z okrajnim gosposkam, z davčnim občinam, z upravnim uradom dominijev in imenj, 17 Visočnik, »Anketiranje«, str. 723–724. 18 Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo, str. 26–39. 19 Prav tam, str. 26–39. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 151 z župnikom (oz. župnijskim uradom), z upravam rudnikov in fužin. Seveda vsak kraj ni dobil vseh vprašanj, temveč so bila izbrana glede na kontekst, zgodovinski razvoj, geografske in naravne danosti itd. Za Vojnik so tako ohranjeni odgovori na tri sklope vprašanj: a.) vprašanja, namenjena davčni občini (za statistično-topografski prikaz Štajerskega): 46 vprašanj; b.) vprašanja gospoščinam in imenjem: 25 vprašanj upravnim uradom domi- nijev in imenj: Magistrat Hocheneg; Gült St. Florian, Gült St. Barthelmä, Pfarrgüte Hochenegg; c.) in vprašanja, namenjena župnijskemu uradu: 21 vprašanj. Vsa vprašanja bodo v slovenskem prevodu (N. Kureta) na tem mestu tudi navedena, saj bodo transkribirani odgovori na ta način lažje razumljivi. Ad a.)20 1. Imena krajev, ki jih obsega davčna občina, koliko hiš ima vsak kraj, ko- liko je kraj oddaljen od sedeža okrajnega gospostva in kako daleč je do najbližje poštne postaje? Lega kraja, ali leži ob potoku ali reki, ob cesti, na vzpetini, v ravnini, itd. 2. Imena posameznih hribov, gorskih vrhov, gorskih dolin, grap, ravnin, planin (za živinsko pašo), fizikalna oblikovanost površine občine, ali je ravna, hribovita, gozdnata itd. 3. Imena voda, odkod prihajajo; kraj, kjer izvirajo, če leži v občini. V katero smer tečejo, kam in kje se izlivajo, če se godi to v občini. Kakšne naprave so ob vodah: mlini, s koliko kamni vsak, žage itd. Stanje struge, ali poplavlja- jo, so na njihovem teku skozi občino slapovi ali močvirja? Ali tečejo hitro ali počasi, so plovne, kakšne ladje plovejo po njih, s kolikšno težo jih nato- vorijo, kaj se prevaža po vodni poti, plovejo tudi proti toku, kako poteka ta plovba, kje so brodovi itd. Kje so jezera, ribniki, njihova velikost, lega itd. 4. Navedba jam in drugih naravnih znamenitosti. 5. Posebno izredni, koristni ali redki produkti iz vseh treh območji narave in navedba tistih, ki so posebno pogosti, ali tistih, ki jih je najti samo tukaj. 6. Stanje cest in poti, mostov, ali so zidani ali leseni, kdo jih je postavil? Na- vedba bolj uporabljenih pešpoti, posebno, če vodijo čez gorska slemena in gorske prelaze v druge, bolj oddaljene kraje. 7. Opis gozdov v občini, posebna poimenovanja posameznih delov gozda, ravnanje z gozdovi in njih izkoriščanje. Koliko oralov gozdov v občini je last podložnikov, koliko oralov je last gospoščine. 20 Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo, str. 30–33 (vprašalnica C). 152 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 8. Koliko sodov oglja pripravi občina na leto, kam in komu jih prodaja? 9. Navedba opekarn, apnenic, kamnolomov, sadrarnic, stop, šotišč itd. 10. Pregled virov preživljanja, industrijskih vej in trgovanja prebivavcev občine. 11. Ali pridela občina žita, sena in drugih glavnih pridelkov toliko, kolikor potrebuje, ali pa mora to in ono kupovati in kje? 12. Ali so v občini tedenski sejmi, kaj na njih prodajajo, odkod je blago? 13. Kakšne so sestavine orne zemlje, ali je peščena, ilovnata ipd., kako rodi? 14. Ali so v občini mlatilnice, ali so last posameznikov ali več kmetov skupaj? 15. Kako se imenujejo kravje planine v občini, koliko planšarij je v vsaki, koliko krav se pase v vsaki planini? Odkod prihaja molzna živina, ki se pase v planini. 16. Kako se imenujejo volovske planine v občini, čigava last so, in koliko repov govedi se pase na vsaki. Odkod prihaja govedo, ki se pase v teh planinah. 17. Če v občini ni kravjih in volovskih planin, kam ženejo na pašo krave, kam drugo govedom ali kako krmijo živino čez poletje? 18. Kakšno plačo ali drugačno plačilo ima pastir v planini? 19. Katere bolezni nastopajo in kakšne nesreče se navadno dogajajo v planinah? 20. Katere gasilske priprave ima občina, koliko hiš je zavarovanih, pri kateri zavarovalnici? 21. Navedba v občini ležečih graščin in imena njihovih lastnikov. 22. Kakšne vodovode ima občina, katere studence, nasipe na bregovih strug, sporočila o poplavah. 23. Navedba dekanije, župnij, kuracij, kaplanij, beneficijev, božjepotnih kra- jev, podružničnih in drugih cerkva, samostanov, kapel, znamenj, križev itd. Kdo je patron, kako je z odvetništvom. 24. Ali ima občina lastno župnijo, katere občine spadajo k njej, če ne, h kateri župniji spada občina. Kako daleč imajo župljani do župnijske cerkve? 25. Ali ima občina lastno šolo, koliko otrok jo obiskuje, koliko občin vpisuje otroke vanjo? Če občina nima svoje šole, kam vpisuje otroke, kako daleč imajo otroci do šole? Kdo je patron šole? 26. Kje se ukvarjajo duhovniki s poučevanjem otrok, če ni učitelja ali če je pre- daleč do šole. So v občini potujoči učitelji. Ali gredo duhovniki ob nedeljah zavoljo prevelike oddaljenosti od cerkve kot veroučitelji med župljane? 27. Zdravstvene ustanove. Koliko zdravnikov, ranocelnikov, porodničarjev in babic je v občini. Če občina nima svojega zdravnika, kam gredo navadno ponj. Lekarne bolnišnice. Ali so v občini javna kopališča ali slatinski izvi- ri= Opis in poročila o pokopališčih. 28. Navedba lepih razgledišč in vrtnih nasadov, čigavi so? 29. Navedba posameznikov, ki so brez znanstvene izobrazbe in navodil iz- redno dokazali veliko naravno nadarjenost za umetnost in sposobnost zlasti v mehaniki ali v umetnosti. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 153 30. Poročilo o ljudeh, ko so dosegli izredno visoko starost, in o posebno šte- vilnih porodih. 31. Navedba posebnih svoboščin, privilegijev, grba, zgodovinskih znameni- tosti kraja. Njegova usoda v prejšnjih časih, poročila o zidavi in nastanku, o požarih, nalezljivih in smrtno nevarnih boleznih, vojskinih časih. Opis ohranjenih starin, spomenikov, orožja, oprav itd.21 32. Stanje poslopij in kraja na splošno. Stari in novi način zidave, omemba posameznih važnejših javnih poslopij ali zasebnih hiš, ki se odlikujejo po načinu zidave. Število hiš v kraju. 33. Ulice in javni trgi. Obzidje, mestna vrata, ali so še ohranjena ali ne več. Če jih ni več, kdaj, kako, zakaj in po kom so bili porušeni ali kdaj se je izvršila sprememba? 34. O ohranjenih predmestjih ista vprašanja št. 31, 32 in 33. 35. Upravna oblastva in uradi, kameralni uradi, užitninski uradi, civilno– in kazensko sodni uradi, stanovski, mestni in trški uradi, temeljna in krajev- na sodišča. Njihovo osebje po uradnem značaju. Pripombe o poslopjih, kjer so ti uradi. Odvetniki, ali ji je kaj? 36. Bogočastni in duhovni uradi. 37. Vojaški uradi, uprave in drugi podobni uradi. Stanje posadke, zapiski o vojaških poslopjih. 38. Izobraževalne ustanove. Katere so – razen pod št. 25 navedenih – še dru- ge javne in zasebne izobraževalne in vzgojne ustanove, učitelji jezikov, knjigarne, tiskarne, knjižnice in izposojevalne knjižnice, antikvarji itd. 39. Opisne in zgodovinske pripombe o poslopjih, kjer so takšne izobraževal- ne ustanove. 40. Umetniške ustanove, glasbena društva, umetniške zbirke (javne in zaseb- ne zbirke), plavalne šole, trgovine z umetninami itd. 41. Ustanove za varnost in udobje, policijska straža, razsvetljava kraja. Nočni čuvaj. Katere poštne naprave si uvedene, poštni sli, število gostiln, njihova imena, število kavarn, izvoščkov, navedba prenočišča za (potujoče) roko- delce, cehov ipd. 42. Dobrodelne ustanove, podporna društva za reveže, hiralnice, ustanove, po- kojninske ustanove. Ali so v navadi novoletne voščilnice? Koliko dohodka dado? Kakšno podporo uživajo siromašni popotniki? Kdo jim da prenočišče? 43. Obrt in trgovina. Število in vrste trgovcev, število trgovin in navedba njiho- vih vrst. Skladišča, ali so v kraju skladišča zalog, za koga in za katere artikle? 44. Javne predstave in zabave, gledališče, kazino, koncerti, priljubljeni spre- hodi in javna zabavišča, strelišča ipd. 21 Od 31. vprašanja naprej gre za vprašanja, ki se nanašajo na mesta in trge. 154 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 45. Kratki izvlečki in opisi in starih zanimivih listin. 46. Navedba vsega, kar dozdaj ni bilo omenjeno, kar pa je v občini še po- membnega in zanimivega. Ad b.)22 1. V katerem političnem okraju leži dominij ali imenje? 2. Kje je uradni sedež dominija ali imenja? 3. Ime in značaj sedanjega posestnika in prejšnjih, kolikor jih je mogoče za nazaj ugotoviti, kdaj in pod katerimi devolutivnimi naslovi je prehajalo posestvo od enega na drugega? 4. Ali sodi k dominiju več imenj, katera, kdaj in kako so se mu pridružila? 5. Ali so se mu pridružila imenja ali večje realitete, kdaj in komu? 6. Navedba rustikalne funtne napovedi in rektificiranega 25% dominikalne- ga davka. 7. Ali ima dominij fevde, kje, kakšni so, ali je fevdalna pravica reluirana ali ne? 8. V katerih kresijah, okrajih in župnijah ima dominij svoje podložnike in v koliko uradov so razvrščeni? Kako jim je ime? 9. Koliko naseljenih rustikalnih podložnikov, koliko naseljenih dominikali- stov, koliko rustikalnih in koliko dominikalnih imetnikov dodatne zemlje ima dominij? 10. Ali ima dominij še zemljišča, podvržena povratnemu pripadu ali ne? 11. Ali še obstaja tlaka v naravi ali je reluirana? 12. Ali morajo drugi ali tuji dominiji odrajtovati dajatve in kakšne? 13. Katere lastne nepremičnine, graščine in druga poslopja ima dominij. Zemljišča po površinskih merah in vrsti kulture, ali tvorijo lastne prista- ve, kako se imenujejo in katere realitete so podrejene tujim zemljiškim knjigam? Kolikšna je površina zemljišč vsega imetja vštevši k dominiju spadajoča rustikalna posestva? 14. Ali vodi dominij lastno ekonomijo ali so zemljišča oddana v najem? 15. Gozdovi, v katerih krajih se razprostirajo, na višinah ali v dolinah in na ravnem? Kakšne služnosti bremenijo gospoščinske gozdove glede paše, oddaje drv itd., in pod kakimi pogoji? 16. Ali bremenijo gospoščino še druge služnosti in katere? 17. Opekarne, krčme, točilne pravice in druge posesti dominija. 18. Lovska pravica, v katerih distriktih, kdo ima lovsko sopravico? Katere vrste divjadi nastopajo? Prodaja in trgovina z njo, kam? 19. Ribištvo, kje, katere vrste rib, kdo ima sopravico ribarjenja? 20. Ribniki, kje, kakšna uporaba? Trgovina z ribami, kam? 22 Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo, str. 33–35 (vprašalnica D). Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 155 21. Ali ima gospoščina upravo lastne bolnišnice, hiralnice in podobne dobro- delne ustanove? Kateri so skladi, kateri drugi dohodki? Zapiski o nastan- ku, ustanovitvi, upravi, itd. ter skrbstvenih ustanov? 22. Katere patronatske in odvetniške pravice in katere komisariate za cerkve- ne račune ima gospoščina? 23. Če dominij nima lastnega deželskega sodišča, h kateremu spada? Ali ima lastno deželsko sodišče ali pomirje in katero? V le– tem primeru so zaže- leni odgovori na naslednja vprašanja: a.) ime deželskega sodišča, b.) ime kraja, kjer ga upravljajo, c.) kako in kdaj je prišel do deželskega sodstva? d.) velikost deželskosodnega okraja, e.) koliko mest, trgov, vasi, hiš in kolikšno število duš obsega? f.) katera deželska sodišča ga mejijo? g.) katere okraje in dominije obsega deželsko sodišče, h.) koliko preiskovalnih zaporov in ječ ima, i.) ali nastopa pri deželskem sodišču deželnoknežji krvni sodnik ali lastni kazenski sodnik in od kdaj ga ima, k.) ali je deželsko sodišče privilegirano ali ne? l.) kolikšen deželskosodni prispevek se odrajtuje kameralni blagajni, kazenskemu skladu, ali zakaj je deželsko sodišče tega oproščeno, m.) katere dohodke ali ugodnosti ima deželsko sodišče poleg tistih, ki jih vsebuje 18. poglavje …. 24. Ali ima dominij siceršnje pravice glede deželskega sodišča ali obveznost, da prevzema in preiskuje zločine drugih deželskosodnih dominijev? 25. Zgodovinski zapiski o dominiju. Če so ohranjenen zanimive listine, prosi- mo za povzetek vsebine. Ad. c.)23 1. Navesti davčno občino, v kateri je dušnopastirski urad. 2. Število vsako leto v župniji rojenih zakonskih in nezakonskih otrok po povprečju zadnjih 10 let. 3. Po istem povprečju zadnjih 10 let število umrlih. 4. Število oseb, ki niso katoliške vere, h kateri veroizpovedi spadajo, kje ima- jo izobraževalne zavode. 5. Kaj je znanega o nastanku in zidavi cerkva in župnišč; kaj je znanega o njihovi prejšnji usodi; od kdaj se vodijo redne krstne knjige; katere zna- menitosti, grobove, napise, kronograme itd. je videti v cerkvi, v župnišču, 23 Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo, str. 35–37 (vprašalnica E). 156 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 na pokopališču? Itd. 6. Isti zapiski o samostanih, samostanskih cerkvah, kapelah in drugih nabo- žnih spomenikih, npr. križih, znamenjih ipd. 7. Katere zgodovinske povedke so znane? 8. Katere napise imajo zvonovi in kaj je k temu zanimivega pripomniti? 9. Ali obstajajo opuščene cerkve, kdaj so jih opustili, čemu rabijo zdaj? 10. Katere podobe so na glavnih oltarjih, ali je znan njihov slikar ali kaj po- membnejšega o njih, katere druge zanimive umetnine so morda še v cer- kvenih poslopjih? 11. Ali so v župniji kaplanije, kuracije, beneficiji ipd., od kdaj, zakaj so bile ustanovljene in kdo jih je ustanovil? 12. Gradbeno stanje cerkvenih in duhovnih poslopij. 13. Katere zgodovinske posebnosti so še znane o cerkvah in šolah? 14. Katere podporne ustanove ima župnija, kako delujejo, za koliko oseb je mišljen ustanovljeni sklad in odkod se jemlje manjkajoči del, če sklad ne krije potreb? Opis teh ustanov glede na nastanek in upravljanje. 15. Na kratko navesti vsebino zanimivih listin. 16. Število porok v povprečju zadnjih 10 let. 17. Navedba prevladujočih bolezni s smrtnim izidom po župnijskih mrliških knjigah. 18. Kateri kraji spadajo k župniji ali lokaliji? 19. Koliko hoda je od najbolj oddaljene hiše do cerkve? 20. Koliko duhovskih pomočnikov in deficientov je v območju župnije? 21. Koliko šol in katere šole so v župniji, kje so kolikšno število otrok obisku- je pouk? Naposled naprošam vsakega gospoda župnika in učitelja, naj na koncu od- govorov na gornja vprašanja doda vse pripombe o stvareh, ki se jih ta vprašanja niso dotaknila ali pa jih želi še posebej omeniti, ker bom vsako sporočilo o vsem, kar utegne vzbuditi zanimanje, s hvaležnostjo sprejel. Če bi bili v kakšnem javnem časopisu ali v kaki knjigi zapiski, ki sodijo semkaj, prosim za navedbo takih virov. 2 VOJNIK V GÖTHOVIH ANKETAH24 Göthova anketa Vojnika ni med najkrajšimi, kar že samo po sebi govori o tem, da je bilo v kraju več pravnih subjektov, na katere je Göth svoja vprašanja naslovil.25 Razdelimo jo lahko kar na šest delov: 24 Tudi kopije Göthovih anket za Vojnik se hranijo na Inštitutu za slovensko narodopisje (ZRC SAZU): GT 459, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje. 25 Za Hoče je npr. prišlo v poštev samo 21 vprašanj, ki so bila namenjena tamkajšnjemu župniku oz. župniji. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 157 z 21 vprašanj za župnijo Vojnik; z 25 vprašanj za tamkajšnji magistrat; z 25 vprašanj za imenje sv. Florjana; z 25 vprašanj za imenje sv. Jerneja; z 46 vprašanj za davčno skupnost Vojnik (od 31. naprej se tičejo trga Vojnik); z 25 vprašanj za župnijsko posestvo Vojnik. Župnik Franc Juvančič26 je tisti duhovni pastir, ki je poskrbel za odgovore na prvi sklop vprašanj. Odgovarjal je korektno, a vendar ne pretirano obsežno – dodatnih informacij ni ponujal, je pa dopisal dva zanimiva in pomembna po- datka. Prvi dopis je vezan na marmorni nagrobnik v župnijski cerkvi, ki omenja barona pl. Dienersberg,27 ki je umrl 22. julija 1775. Drugi dodatek pa je povezan s štirimi zvonovi, ki so bili vsi vliti v Celju; prvi leta 1711 (Conradus Scheider),28 dva leta 1734 in en leta 1751 (Caspar Balthasar Schneider).29 V nadaljevanju se kar štirikrat ponovijo sklopi s po 25 odgovorov, ki jih združimo pod nazivom vprašanja gospoščinam in imenjem ter so bolj gospo- darsko-upravne narave. Omogočajo nam natančen vpogled v takratno razdeli- tev posesti, gosposke, podložnikov, obdelovalnih površin, gospodarskih panog, omembe sodišč, patronatov … Tistega, ki je vezan na župnijsko posestvo, je po- novno pripravil že omenjeni župnik Franc Juvančič, ostale tri pa svetnik Franc Rauch in sodnik Franc Schneller. Ker se je Franc Juvančič zapisal v zgodovino tudi kot avtor odgovorov na Göthove vprašalnice, je prav, da se mu nameni nekaj dodatnih besed. Frančišek Ser. Juvančič se je rodil 9. septembra 1802 v (Slovenskih) Konjicah. Posvečen je bil 24. avgusta 1825, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bil kaplan od 29. oktobra do 27. decembra 1825. V Vitanju je kaplanoval od 27. decembra 1825 do 22. okto- bra 1829, v Novi Cerkvi pa od 22. oktobra 1829 do 28. marca 1830. V tej isti žu- pniji je bil tudi provizor od 29. marca 1830 do 17. decembra 1835. 30. septembra 1835 je postal župnik v Vojniku in to funkcijo je opravljal vse do 15. decembra 1859, ko se je vrnil v Novo Cerkev kot kanonik strassburškega kapitlja in vica- rius perpetuus, farni predstojnik in dekan. Leta 1873 mu je škof podelil naziv knezoškofovega konsistorijalnega svetovalca; 1874 pa ga je cesar imenoval za častnega korarja Lavantinske stolne cerkve, 24. oktobra 1882 je bil odlikovan še z viteškim križem Fran-Jožefovega reda.30 Umrl je 7. novembra 1884. Ob smrti 26 Župnik Fran Juvančič je župnikoval v Vojniku med 1820 in 1859. Prim. Pangerl, Župnija Sv. Jerneja, str. 41, 44. 27 Kolar, Pod varstvom sv. Jerneja, str. 31. 28 Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, (Acta ecclesiastica Sloveniae 15). Ljubljana 1993, str. 129 (dalje: Ambrožič, Zvonar- stvo). 29 Ambrožič, Zvonarstvo, str. 130. 30 Od Novecerkve, v: Slovenec, št. 261, 12. november 1884. 158 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 so zapisali, da je bil 59 let duhovnik, da je dosegel čast zlatomašnika,31 postal je častni kanonik in dekan dekanije Nova cerkev.32 Bil je kanonik Strasburškega kapitlja,33 pozneje pa tudi na Štajerskem imenovan za častnega korarja Lavan- tinske stolne cerkve. V časopisu se je dokaj natančno poročalo tudi o njegovem pogrebu, na katerem mu je v slovo govoril dr. Mihael Napotnik, ki je navedel tudi glavne postaje Juvančičevega življenja. O njegovem pogrebu je poročal isti časopis že dva dni prej – v tej notici je omenjen tudi pokojnikov brat, že umrli nadžupnik v Laškem.34 Najbolj obsežen sklop je posvečen Vojniku v najširšem pomenu besede in zajema kar 46 odgovorov, ki prinašajo najrazličnejše podatke: pripadajoči kraji, posebnosti v reliefu, reke in potoki, podatki o infrastrukturi (ceste, mostovi), gozdovi, veje obrti, nesreče in bolezni, vrsta prsti, pa o gasilcih, graščinah, vo- dovodih (studencih). Sledijo vprašanja o župniji in župnijskih zadevah (zname- njih, križih itd.), o šoli, če obstaja in koliko je učencev, ter o zdravniku in babici (morebitni lekarni). Od 31. vprašanja naprej pa so vprašanja bolj vezana na sam trg Vojnik in dogajanje v njem: začenši z omembo večjega požara, do katerega je prišlo 20. marca 1839.35 Omenjeno je tudi leto 1809, ko so tod mimo pogosto šle francoske čete. Sledi opis hiš in drugih poslopij ter stanja kraja nasploh, vključno z ulicami in cesto skozi trg. Popisovalec v nadaljevanju navede urade, sodišča in v kraju delujoče uradnike, kakor tudi ustanove in službe, ki bi naj zagotavljale varnost (npr. nočni čuvaj). V Vojniku je bila tudi odlična gostilna Zum goldenen Röstl in ubožna ustanova. Na ta način se še enkrat več pokaže uporabnost in dragocenost Göthovega zbiranja podatkov, ki bo prišla še posebej v ospredje v primerih, ko je bilo gra- divo nekega kraja ali župnije uničeno oziroma izgubljeno, kar za Vojnik sicer ne velja. Gotovo pa se bo našla še kakšna dopolnitev k že obstoječemu vedenju o kraju in župniji. V vrednost zapisanih in zbranih podatkov nikakor ne gre dvomiti, zato prav s tovrstno objavo manj poznanega vira opozarjamo in spod- bujamo k uporabi Göthove ankete tudi za druge kraje slovenske Štajerske. 31 O tem praznovanju so poročali leta 1875. Prim. Od nove cerkve, v: Slovenski gospodar, št. 42, 14. oktober 1875, str. 3–4. 32 Nekrologij svetnih in redovnih duhovnikov lavantinske škofije od 1. septembra 1859 do 30. junija 1936, Maribor 1936, str. 105. 33 O tem, da je bil Juvančič strassburški kanonik, piše Slovenski gospodar 18. decembra 1884, ki omenja tudi zgodovinski kontekst tega, prim. Od nove cerkve, v: Slovenski gospodar, št. 51, 18. december 1884, str. 402–403. 34 Iz Štajerskega, v: Slovenec, št. 259, 10. november 1884. 35 Omenjen je tudi v Krajevnem leksikonu dravske banovine. Prim. Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 110. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 159 Prva stran pole z vprašanji za župnijo Vojnik Vir: Arhiv Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Göthova topografija: GT 459 - Vojnik. 160 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Transkripcija36 Hochenegg – Magistrat, Pfarre u. Gült b. Cilli aus Weixlstätten37 Beantwortung Der 21. Fragepunkte zum Behufe der statistisch topographischen Darstel- lung von Steyermark, und zwar über die Pfarre Hochenegg38 Zillier Kreisess. Ad 1. Die Seelsorgstation Pfarre Hochenegg befindet sich in der Steuergemein- de Markt Hochenegg. 2. Die Zahl der jährlich in der Pfarre Hochenegg ehelich gebornen Kinder aus den Durchschnitte der letzten 10 Jahre beträgt 81. Die der unehelichen 18. 3. Die Zahl der Verstorbenen aus dem Durchschnitte der letzten 10 Jahre be- trägt 78. 4. Zu dieser Pfarre ist nur ein Protestant, daher auch kein Bethhaus, oder sons- tige Anstalten für Acatholiken. 5. Uiber die Entstehung der Pfarrkirche, und des Pfarrhofes, so wie der Fili- alkirche St. Florian ist nichts Gewisses bekannt, jedoch dürfte die Pfarre Hochenegg eine excindirte Pfarre der Dekanatspfarre Neukirchen seyn, ist beyläufig im Jahre 1613 entstanden, und der erste Pfarrer soll in Jahre 1625 Adam Vierzig gewesen seyn. Die Filialkirche Maria 7 Schmerzen wurde zur Zeit der allgemeinen Auf- hebung der überflüßigen Filialkirchen in Jahre 1787 aufgelassen, jedoch im Jahre 1822 mit allerhöchsten Bewilligung wieder aufgebaut und befindet sich im guten Zustande. Ordentliche Taufbücher bestehen seit dem Jahre 1674. Besondere Denk- würdigkeiten sind hier keine; in der Pfarrkirche befindet sich bloß ein marmornes Grabmahl, dessen Aufschrift sub A. in Abschrift beyliegt. 6. In dieser Pfarre sind keine Kloster noch Klosterkirchen, noch sonstige Monumente oder Säulen, sondern bloß 3 kleine gemauerte Kreuze am Wege zur Filiale Maria 7 Schmerzen, und eine kleine im Jahre 1842 bey derselben erbaute Kapelle, in welche auch Messe gelesen wird. 7. Hier bestehen keine geschichtliche Sagen. 36 Transkripcija dosledno sledi izvirniku, vse potrebne razlage so v opombah. 37 Višnja vas (dvorec Tabor). 38 Vojnik. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 161 8. Die Aufschriften, welche die Glocken der Pfarrkirche haben, sind sub 73 aufgeführt. 9. Bey der allgemeinen Aufhebung der überflüßigen Filialkirchen im Jahre 1787 wurde bey dieser Pfarre die Filialkirche St. Thomas, St. Margarithen und St. Nikolay aufgelassen. Die zwey ersten sind gänzlich zerstört, letz- tere besteht noch (eine halbe Stunde von der Pfarrkirche) und wurde im Veräußerungswege Eingenthum eines Landmannes, und wird gegenwär- tig als Getreidbehältniß verwendet. 10. In der Pfarrkirche ist bloss das Altarbild, die Marter des Heil. Apostel Bartholmä vorstellend, merkwürdig, welches Gemählde allgemeine für ein Kunststuck gehalten, und von den Mahler Christoph Schmid verfertiget seyn soll. 11. Es besteht hier eine Kaplaney, gestiftet für zway Kapläne zur seelsorglichen Aushülfe für die große Pfarrgemeinde, die gegewärtig über 3000 Seelen zählt; sie wurde wahrscheinlich durch die Pfarrsgemeinde gegründet, je- doch wann, ist unbekannt. Das neue Kaplansgebäude wurde im Jahre 1787 aus der Kassa der Filiale Maria 7 Schmerzen und Floriani erbauet. 12. Der Bauzustand der kirchlichen und geistlichen Gebäude ist gut. 13. Besonders Geschichtliches ist weder über die Kirche noch Schulen bekannt. 14. Bey dieser Pfarre besteht ein Armeninstitut, das selbe hat bloss einige un- bedeutende Kapitalien, die allmählig legirt, und von deren Interessen und allfälligen Almosen die Dürftigsten Ortsarmen unterstützet werden. Die- ses Armeninstitut wird von einem jeweiligen Pfarrer, und einem Armen- vater verwaltet. Seid wann es besteht, ist unbekannt. 15. Interessante alte Urkunden sind hier keine vorhanden. 16. Die Zahl der jährlichen Trauungen aus dem Durchschnitte der letzten 10 Jahre beträgt 18. 17. In den dieße pfarrlichen Sterbregistern ist keine vorherrschende tödtliche Krankheitsform bemerkbar. 162 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 18. Zu dieser Pfarre gehören nachstehende Ortschaften, als: Arzlin,39 Bischof- dorf,40 Dobrowa,41 Dürnbichl,42 Gabrovetz,43 Gleisko,44 Gradisch,45 Hoch- enegg Markt,46 Hochenegg Gegend, Hrastnigg,47 Koblek, Lachouna,48 Lepovetz,49 Leskovetz,50 Libetschna,51 Löschje,52 St. Margareth,53 St. Niko- ley,54 Prekorje, Pristowa,55 Rasgor,56 Rasgorze,57 Runtholle,58 Satschret,59 Seltsche,60 Scheppina,61 St. Thomas,62 Tschreschnowetz,63 Wresowitza64 und Wousche.65 19. Die entlegentsten Wohnungen sind von der Pfarrkirche 1 ½ Stund entfernt. 20. Außer den zwey Kaplänen und den Pfarrer befinden sich an dieser Pfarre keine sonstigen Priester. 21. Hier befindet sich blos eine Trivialschule, und zwar im Markte Hoche- negg. Die Zahl der schulbesuchenden Kinder beträgt 118. Pfarre Hochenegg am 6. May 1843. Fr. Juvantschitsch Pfarrer 39 Arclin. 40 Škofja vas. 41 Zdaj Zadobrova, nekoč Dobrova. 42 Trnovlje. 43 Gabrovec. 44 Glinsko. 45 Gradišče. 46 Trg Vojnik. 47 Hrastnik. 48 Lahovna. 49 Lipovec. 50 Leskovec. 51 Ljubečna. 52 Lešje. 53 Šmarjeta. 54 Sv. Nikolaj. 55 Pristava. 56 Razgor. 57 Razgorce. 58 Runtole. 59 Začret. 60 Želče. 61 Žepina. 62 Sv. Tomaž. 63 Črešnjevec. 64 Brezovica. 65 Bovše. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 163 Abschrift. Der am marmornen Grabsteine in der Pfarrkirche zu Hochenegg befind- lichen Inschrift: Hier ruhet in Gott der Wohlgeboren Herr Donat Aloisi Freyherr v. Die- nersberg, so den 22. July 1775 mit Tod abgangen. Gott sey ihm gnädig und barmherzig. Die Glocken der Pfarrkirche zu Hochenegg haben folgende Aufschriften. Die 1te, oder große Glocke: Zu Gottes und Maria Ehr Pin Ich Geflossen. Caspar Balthasar Schneider zu Cilli hadt Mich Gegossen. Sancta Maria et Sancti Partolomei Orate Pro Nobis. Anno 1751. Die 2te. A Fulgure Et Tempestate, A Peste, Fame Et Bello. Conradus Schneider Cillae Me Fudit Anno 1711. Die 3te. Sancta Maria Mater Dei, Ora Pro Nobis Anno 1734. Caspar Balthasar Schneider Cillae me Fudit. Die 4te. und kleinste. Sancta Maria Ora Pro Nobis Anno 1734. Caspar Balthasar Schneider Cillae Me Fudit. Magistrat Hocheneg N. der Frage Beantwortung 1. In Bezirke der Herrschaft Weixelstätten, welcher von Markte Hocheneg 1/4 , und vor der Stadt Zilli 1 ¼ Meile entfernt ist. 2. In Markte Hocheneg. 3. In dieser landesfürstlichen Ortschaft ist ein Magistrat, besteht aus einem Marktrichter, zweye Räthen, einen Syndiker, Kamrer, 3 Ausschußer und einen Marktwachtmeister. 4. Hinzu gehören den zwey Gülten St. Barthelmä und St. Florian, welche in Jahre 1812 war Magistrat Hocheneg in der öffenlichen Versteigerung gekauft wurden, gehörten früher aber und zwar Erstere zur Pfarrkirche St. Barthelmä in Hocheneg, und Latzte- re zur Filialkirche St. Florian in Hocheneg. 164 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 5. Gülten sind keine weggekommen, wohl aber wurden schon bei- läufig gegen 6. Joch Gemeindegründe mit höherer Bewilligung sind am verkauft. 6. Die Rustikalpfund Beansagung, des Magistrat Hocheneg, ohne Gülten ist 26 lb. 7 ß 22 dl. Rektifizirte 25 % Dominikalsteuer kei- ne. Für die zwey Gülten kommt die Rustikalbeansagung in den für selbe besonders abgefaßten Beantwortung vor. 7. Keine. 8. In Zillier Kreis, Bezirk Weixelstätten, Pfarr Hocheneg, die Un- terthannen befinden sich in Markte und Gegend Hocheneg. 9. In Markte Hocheneg 50, in der Gegend Hocheneg 64 bürgerli- che Realitäten mit Rustikalbeansagung, Weiters in der Gegend Hocheneg 33 Dominikalisten. 10. Keine. 11. Keine. 12. Keine. 13. In Markte Hocheneg, das gemauerte stuckhohe Amtsgebäude nebst einen eben alda befindlichen Feuer Depositorium. An eigenthümlichen Gründen und zwar Garten 125 lb. Klft. Weisen 590 lb. Klft. Waldungen 1 J. 875 lb. Klft. Waide 37. J. 77 lb. Klft. Mayerhofe keine, auch keine Realitäten zu fremden Grundbü- chern dienstebar. 14 Keine. 15. Die magistratliche Waldung liegt gleich außer dem Markte in Petelineg66 in der Ebene, und es besteht hierauf keine Servitut. 16. Außer den Regiekosten und jährlichen Concurenzbeiträgen keine sonstigen Lasten und Servituten. 17. Keine. 18. Keine. 19. Die eingengänige Fischerey soweit sich der märktliche Burg- fried erstreckt. 66 Petelinjek. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 165 20. Keine. 21. Keine. 22. Das Patronat über die Jahre 1822 neu erbaute Filialkirche Maria 7 Schmerzen am Berge a Hocheneg. 23. Hat kein Landgericht, wohl aber eine Burgfried, befindet sich im Landgerichte der Hft. Sallach.67 24. Keine. 25. Keine. Hocheneg am 15. July 1843. Franz Rauch, Syndickus Franz Schneller, Marcktrichter Für die Gült St. Florian vereinigt mit den Magistrat Hocheneg N. der Frage Beantwortung 1. Bezirke der Hschft. Weixelstätten, welcher van der Gült ¼, und van der Stadt Zilli 1 ¼ Meile entfernt ist. 2. In Markte Hocheneg bei den Magistrate. 3. Seit dem Jahre 1812 die bürgerliche Marktgemeinde Hocheneg, früher ein Eingenthum der Fillialkirche St. Florian in Hocheneg. 4. Keine. 5. Keine. 6. Rustikalbeausagung 2 lb. 8 ß 2 dl, rektifizirte 25 % Dominikal- steuer keine. 7. Keine. 8. Die Unterthanen befinden sich in Kreis Zilli, in den Bezirken Weixelstätten und Seitz, Gegend Hocheneg und Dobie. 9. Hat 15. Unterthanen, und zwar zwey Behauste, und 13 Rustikalzulehner. 10. Keine. 11. Keine. 12. Keine. 67 Gospostvo s sedežem na dvorcu Zalog (pri Žalcu). Prim. Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine, DZS, Ljubljana 1997, str. 380–381. 166 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 13. Keine. 14. Keine. 15. Keine. 16. Außer dem Concurenzbeiträgen keine. 17. Keine. 18. Keine. 19. Keine. 20. Keine. 21. Keine. 22. Keine. 23. Liegt in Landgerichte der Hft. Sallach. 24. Keine. 25. Keine. Hocheneg, am 15. July 1843. Franz Rauch, Syndikus Franz Schneller, Marcktrichter Fur die Gült St. Barthelmä vereinigt mit den Markte Hocheneg Nr. der Frage Beantwortung 1. Bezirke der Hft. Weixelstätten, welche von der Gült ¼ und von der Stadt Zilli ¼ Meile entfernt ist. 2. In Markte Hocheneg bei der Magistrate Hocheneg. 3. Seit dem Jahre 1812 die bürgerliche Marktgemeinde Hoche- neg, früher ein Eigenthum der Pfarrkirche St. Barthelmä in Hocheneg. 4. Keine. 5. Keine. 6. Rustikalbeansagung 3 tt. 2 ß 3 dl. recktifizirte 25 % Dominika- steuer keine. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 167 7. Keine. 8. Die Unterthannen befinden sich in Kreis Zilli, Bezirk Weixel- stätten, Gegend Hocheneg. 9. Hat 22 Unterthannen, und zwar 4 Behauste, und 18 Rustikalzulehner. 10. Keine. 11. Keine. 12. Keine. 13. Keine. 14. Keine. 15. Keine. 16. Ausser den Concurenz beiträgen keine. 17. Keine. 18. Keine. 19. Keine. 20. Keine. 21. Keine. 22. Keine. 23. Liegt in Landgerichte der Hft. Sallach. 24. Keine. 25. Keine. Hocheneg am 15. July 1843. Franz Rauch, Syndikus Franz Schneller, Marcktrichter 168 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Prva stran pole z vprašanji za davčno skupnost Vojnik Vir: Arhiv Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Göthova topografija: GT 459 - Vojnik. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 169 Statistische Fragen Beantwortung Zum Behufe einer statistisch topographischen Darstellung von Steyermarrk. Steuergemeinde Hocheneg Ad 1. Diese Frage ist durch die beiliegende, für alle Steuergemeinden verfasßte tabellarische Uibersieht beantwortet. 2. Mit Ausnahme von unbedeutenden sanften Anhöhen, liegt diese Gemein- de ganz in der Ebene, und hat grössentheils einen guten fruchtbaren Bo- den. Sie bestehet aus Acker, und Wiesland – meistens Fichtenwaldung – und, wenigen Weingarten. 3. Der Flödingbach kommt aus dem Bezirke Weitenstein68 – fließt in der Richtung von Norden nach Süden in mittelmässiger Schelle und aus der angränzende Steuergemeinde: Arzlin, Weixeldorf durch Hochenegg in die angränzende Steuergemeinde: Arzlin. Alles Uibriger was in dieser Frage vorkommt, ist hier nicht vorhanden. 4. Keine. 5. Keine. 6. Durch diese Steuergemeinde, und insbesondere durch den Markt Hoche- neg führet die hauptkommerzial Strasse – und diese: so wie die gewölbte Brücke an der Gränze der Steuer Gemeinde Weixeldorf bey Iwenza, wur- den aus dem Aerar Fonde erbaut, und werden aus diesem auch erhalten. 7. Die Waldungen bestehen großenteils aus Nadlholz – und werden blos zum gewöhnliche Hausbedarf und Wirthschaftsbetriebe benützt. Den Untert- hannen gehören 240 Joch 863 Klfter. Herrschaflich sind 240 Joch 863 Klafter 8. Keine. 9. Hier bestehen zwey Zieglbrennereyen, – – – sonst nichts. 10. De Markt Hochenegg hat einige Handwerker gemeinerer Art– , als Le- derer, Schuhmacher, Schneider, Wagner, Schmieder, Tischler etc., durch bestehen mehrere Wirthshäuser – ausserdem aber Leben dann Bewohner dieser Gegende, blos vom Feldtbau. 11. Mit Getreide und Heu ist der eigene Bedarf gedeckt – Brennholz aber mü- ßen vorzüglich die Marktsbewohner ankaufen, und bezagen dasselbe bis- her meistens aus den Waldungen der Herrschaft Gonobiz.69 68 Vitanje. 69 Slovenske Konjice. 170 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 12. Keine. 13. Siehe No. 2. 14. Keine. 15. Keine. 16. Keine. 17. Der Markt Hocheneg hat eine unbedeutende Gemeinde Hutwaide – wel- che im Sommer benutzt wird, mehrere Hauser aber bedienen sich der Stallfütterung. Die übrigen Bauernbesitzungen haben beim Hause soviel Waide als ihr geringer Viehstand bedarf mitunter werden durch Waldun- gen, und im Spätherbst die abgemähten Wiesen zur Waide verwendet. 18. Ist hier nicht der Fall. 19. Ist hier nicht der Fall. 20. Der Markt Hocheneg hat eigene Nachtwächter – eine grosse Feuerspritze, und denn sonstigen Löschrequisiton in einem eigenen Depotitarien ver- wahrt. Assekurirt sind 37 Häuser bey der K.K. priv. i. B. wechselseitigen Brandschaden: Versicherungsanstalt. 21. Keine. 22. Bey den meisten Häusern giebt es eigene Brune, der Markt hat auch einen Gemeinde Brun. 23. Hier befindet sich die Pfarre St. Bartlmä, unter dem Deckanate Neukir- chen, die Pfarre hat auch 2 Kapläne, und die Filialkirchen St. Florian und Maria Siebenschmerzen. Patron ist das Colegiat. Kapitel Strasburg in Kärnthen – Vogtey die Dechantey Neukirchen. 24. Wie ad 23. erwähnt die Pfarre St. Bartlmä – dazu gehörendie Gemeiden St. Thomas, Nikolay, Dürnbüchl, Pischafdorf, Arzlin, und Hocheneg selbst. Die weiteste Entfernung zur Pfarrkirche ist eine Stunde. 25. Hier ist eine eigene Schulle – welche 103 Kinder besuchen. Die eingeschul- ten Gemeinden sind: Patron ist das Colagiat. Capitel Strasburg im Kärnthen. 26. Keine. 27. Im Markte Hocheneg ist ein Wundarzt, und. eine Hebamme. Der Artzt wird ge- wöhnlich aus der Stadt Cilli gehalt. Der Wundartzt hat eine eigene Hausapothe- ke. Gottesacker und, Todten Einsatzkammer sind Vorschriftsmäßig vorhanden. 28. Keine. 29. Keine. 30. Keine. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 171 Der Markt Hocheneg insbesondere betrefend: 31. Die bisher letzte Feuersbrunst ereignete sich am 20ten März 1839 wobey 22 Wohn = und 48 Wirtschaftsgebäude zu Grunde ginngen. Das Unglück ergab sich Nachmittag um 3 Uhr in der Riemerwerckstätte Laufe No. 49. – Die Entstehungsursache bleib unbekannt. Bezüglich der Kriegszeilen verdient das Jahr 1809. Erwähnungs– in wel- chem häufige Durchzuge französischer Truppen statt fanden und die Be- wochner dieses Marktes hart hergenohmen wurden. 32. Der Markt hat Häuser, die nun meistens mit Ziegl– , mitunter aber auch nach mit Strahbedachnungen versehen sind. Uibrigens ist der Zustand der Ortes im allgemeinen mehr ärmlich. 33. Die Hauptgasse und die zugleich den Platz – bilden die Häuser an bei- den Seiten der durchziehenden hauptkommerzial Strasse – dann ubrigen nur aus wenigen Häusern erstehenden Gässe verdienen keine Erwähnung. Stiegmauern und Thore – keine. 34. Betrieft den Markt nicht. 35. Hier ist ein L. f. Marktmagistrat, der zugleich Grund, und Ortsgericht ist. Das Amtspersonal bestehet aus einem Marktrichter und 2 Magistratsräthen, welche ungepruft, und. aus den Mitgliedern der Bürgerschaft gewählt sind. Auch ist ein eigener Syndickus angestelt. Alles Uibrige kommt hier nicht vor. 36. Ausser dem ad 27 erwähnten Pfarramte sind hier keine geistlichen behörden. 37. Keine. 38. Keine. 39. Keine. 40. Keine. 41. Wie ad 20 erwähnt bestehet hier ein eigener Nachtwächter. Das Gasthaus zum goldenen Röstl ist das vorzüglichste. Alles Uibrige ist nicht vorhanden. 42. Ausser dem Armen Institute bey der Pfarre– welches, auch arme Reisende nach Thunlichkeit betheilt, im Ganzen jedoch wenig vermag, giebt es hier keine Wahlthättigkeits anstalten. 43. Im wesentlichen ad 10. angegeben Uibrigens befindet sich dermahl ledig- lich ein Krämmer mit einen Verkaufsgewölbe im Orte– . Vor dem sonsti- gen nichts. 44. Keine. 45. Keine. 172 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 46. Nichts. Bez. Coar., Weixelstaetten am 30ten Sept. 1843. Ribitsch Gabriel, Bez. Coar.[Commissar]70 Pfarrgüte Hochenegg im Cillier Kreise No. der Frage Beantwortung 1. Im Bezirke Weixelstätten, welcher von den Gült 1/4 , und von der Stadt Zilli 1 ¼ Meilen entfernt ist. 2. Im Pfarrhofe zu Hochenegg. 3. Der jeweilige Pfarrer zu Hochenegg nun bereits seit dem Jahre 1835. Der Pfarrer Juvantschitsch Franz. 4. Keine. 5. Keine. 6. 6 U. 7 ß 2 dl. Rektifizirte 25 % Dominikalsteuer keine. 7. Keine. 8. Die Unterthanen befinden sich im Kreise Zilli in den Bezirken Weixelstätten und Saiz, Pfarr Hochenegg und Thräuenberg, und bilden nur ein Amt. 9. Hat 9 Unterthanen, und zwar 5 Behauste, und 4 Rustikal Zulechner. 10. Keine. 11. Sind reluirt. 12. Keine. 13. Keine. 14. Keine. 15. Keine. 16. Die gewöhnlichen Concurrenz Beyträge. 17. Keine. 18. Keine. 19. Keine. 20. Keine. 70 Za pomoč pri razrešitvi tega zapisa se zahvaljujem dr. Mihi Preinfalku in dr. Borisu Golcu. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 173 21. Keine. 22. Keine. 23. Liegt im Landgerichte Sallach. 24. Keine. 25. Keine. Pfarrgült Hochenegg am 20. April 1844. Fr. Juvantschitsch Pfarrer VIRI IN LITERATURA Arhivski viri Arhiv Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Göthova topografija: GT 459 (Vojnik). Tiskani viri Nekrologij svetnih in redovnih duhovnikov lavantinske škofije od 1. septembra 1859 do 30. junija 1936, Maribor 1936, str. 105. Časopisi in listi 1875 Od nove cerkve, v: Slovenski gospodar, št. 42, 14. oktober 1875, str. 3–4. 1884 Od nove cerkve, v: Slovenski gospodar, št. 51, 18. december 1884, str. 402–403. Od Novecerkve, v: Slovenec, št. 261, 12. november 1884. Iz Štajerskega, v: Slovenec, št. 259, 10. november 1884. Literatura Ambrožič, Matjaž, Zvonarstvo na Slovenskem. Acta ecclesiastica Sloveniae 15. Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1993. CIL: Corpus inscriptionum Latinarum. Goropevšek, Branko, Vojnik skozi pomnike časa, v: Vojniški svet v utripu časa, Občina Vojnik, Župnija Vojnik, Turistično društvo, Vojnik 1997, str. 14– 31. Höfler, Janez, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana 1892. Jakič, Ivan, Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine, DZS, Ljubljana 1997. Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, ze- mljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi po- datki vseh krajev dravske banovine, Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, Ljubljana 1937. Kolar, Bogdan, Pod varstvom sv. Jerneja. Župnija Vojnik nekoč in danes. Katoliško–kul- turno društvo Ivan Šopar, Vojnik 2023. 174 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Koropec, Jože, Srednjeveško gospostvo Vojnik, v: Časopis za zgodovino in narodopisje 10 (1974), str. 267– 277. Kovačič, Franc, Zgodovina lavantinske škofije (1228– 1928), Lavantinski kn. šk. ordinariat, Maribor. Maribor 1928. Kropej, Andrej, Cerkve v Vojniku, v: Vojniški svet v utripu časa, Občina Vojnik, Župnija Vojnik, Turistično društvo, Vojnik 1997, str. 54–68. Kuret, Niko, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Götha (1842). Zv. 1, del 1. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1985. Kuret, Niko, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Götha (1842). Zv. 1, del 2. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1987. Kuret, Niko, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Götha (1842). Zv. 1, del 3. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1989. Kuret, Niko, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Götha (1842). Zv. 2, del 1. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1993. Lojen, Mitja, Življenje v nabornem okraju Podsreda v letu 1821, v: Kronika 72, Ljubljana 2024, str. 39–56. Nekrologij svetnih in redovnih duhovnikov lavantinske škofije od 1. septembra 1859 do 30. junija 1936, Duhovniška tretjeredna skupščina v Mariboru, Maribor 1936. Orožen, Ignaz, Das Bisthum und die Diözese Lavant, VIII. Theil: Das Dekanat Neukirchen, mit den Pfarren St. Leonhard in Neukirchen, St. Bartholomä in Hoheneck, Maria Him- melfahrt in Doberna, St. Peter und Paul in Weitenstein, St. Martin im Rosenthale, St. Joseph in Sternstein, St. Judok am Kozjak und U. L. Frau in Kirchstätten, Marburg 1893. Orožen, Janko, Zgodovina Celja in okolice. Del 1: Od začetka do leta 1848, Kulturna sku- pnost, Celje 1971. Orožen, Janko, Zgodovina Celja in okolice. Del 2: (1849–1941), Kulturna skupnost, Celje 1974. Pangerl, Viljem (ur.), Vojniški svet v utripu časa: zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve, Občina Vojnik, Župnija Vojnik, Turistično društvo, Vojnik 1997. Pangerl, Viljem, Župnija sv. Jerneja v Vojniku, v: Vojniški svet v utripu časa, Občina Voj- nik, Župnija Vojnik, Turistično društvo, Vojnik 1997, str. 32–53. RICe: Visočnik, Julijana, The Roman inscriptions from Celeia and its ager, Celjska Mohor- jeva družba, Društvo Mohorjeva družba, Celje, Ljubljana 2017. Santonino, Paolo, Popotni dnevniki, Mohorjeva družba, Celovec; Dunaj; Ljubljana 1991 (1992). Schöne alte Steiermark. Lithographien und Texte aus Reichert. Band 2. (Hg. von Karel Schober). Graz: Leykam Verlag 1989. Visočnik, Julijana, »Piramida« na Zgornjem Motniku in njen zgodovinski kontekst, v: Studia historica Slovenica 18/2, Maribor 2018, str. 371– 391. Visočnik, Julijana, »Anketiranje« v prvi polovici 19. stoletja: vprašalnice nadvojvode Ja- neza in njihov vpliv na škofa Avguština Gruberja ter Georga Götha = »Surveying« in the first half of the 19th century: questionnaires of the archduke John and their impact on the bishop Augustin Gruber and Georg Göth, v: Bogoslovni vestnik 83/3, Ljubljana 2023, str. 719–737. Julijana Visočnik: Vojnik v Göthovih anketah 175 POVZETEK O Vojniku, tako o kraju kakor župniji, je bilo že precej napisanega. Težko bi bilo izumiti kaj novega, zato so že znana dejstva predstavljena le na kratko. Bistvo pričujočega prispevka tako predstavlja transkripcija odgovorov na anke- tna vprašanja, ki jih je Georg Göth na različne naslove razposlal najverjetneje leta 1842. Göth je nadaljeval tradicijo tovrstnega zbiranja podatkov, ki jo je na Štajerskem začel nadvojvoda Janez, a projekt nadvojvode ni obrodil želenih sa- dov, saj so bili vprašalniki predolgi in prezahtevni. Prilagojena vprašanja, pred- vsem pa krajši vprašalniki so Göthu prinesli boljše rezultate. Na ta način se je namreč zbralo ogromno dragocenih podatkov, ki pa za Slovenijo še niso bili v celoti ovrednoteni, zato je prav, da se izkoristi vsako priložnost, da se na ta ne dovolj poznan vir vedno znova opozarja. Zdi se, da literatura, ki se je v preteklosti ukvarjala z Vojnikom, ni upošte- vala podatkov, ki jih je zbral Göth s svojimi anketnimi vprašanji (vsaj noben av- tor Götha ni citiral). Zato je še toliko bolj smiselno predstaviti Göthove ankete, v mapi za Vojnik je šest sklopov odgovorov: z 21 za župnijo Vojnik; z 25 za tamkajšnji magistrat; z 25 za imenje sv. Florjana; z 25 za imenje sv. Jerneja; z 46 za davčno občino Vojnik (od 31. naprej se tičejo trga Vojnik); z 25 za župnijsko posestvo Vojnik. Tudi v mapi Vojnika so kot običajno zbrani le odgovori, ki so, vzeti iz konteksta, pogosto nerazumljivi (še posebej, če je v odgovor zapisana le bese- da Keine, kar ni samo izjemoma). V tem dejstvu se skriva razlog za navedbo vseh Göthovih vprašanj, s katerimi se je pred dobrimi 30 leti ukvarjal že Niko Kuret. Vsa vprašanja so zapisana v Kuretovem prevodu, da je na ta način tudi lažje razumeti odgovore ter prepoznati njihovo vrednost. Nesporno pa je, da so Göthova vprašanja zbrala ogromno podatkov tudi za kraj in župnijo Vojnik. Transkripcija omenjenega pa bo omogočila njegovo uporabo v prihodnje. Ključne besede: Vojnik, župnija in kraj, sredina 19. stoletja, Georg Göth, anketno zbiranje podatkov. 176 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Summary VOJNIK IN GÖTH’S QUESTIONNAIRES Much has been written about Vojnik, both the town and the parish. It would be hard to invent something new, hence the well-known facts are presented in short. The essence of this article is thus the transcription of the answers to ques- tionnaires that were sent to various addresses most probably in 1842 by Georg Göth. Göth carried on the tradition of such gathering of information which was started in Styria by Archduke Johann; however, the Archduke’s project did not bear the desired fruit due to the fact that the questionnaires were too lengthy and too demanding. Göth got better results due to adapted questions and, pri- marily, shorter questionnaires. In this way, great amounts of precious informa- tion were gathered, which have not yet been completely evaluated for Slovenia; therefore, it seems appropriate to use every opportunity to bring attention to this insufficiently known source. It appears that sources dealing with Vojnik in the past did not include data gathered by Göth with his questionnaires (at least none of the authors quot- ed Göth). Hence, it seems all the more sensible to present Göth’s questions in depth. The folder for Vojnik includes six sets of answers: z 21 for the parish of Vojnik z 25 for the town hall z 25 for the estate of sv. Florjan z 25 for the estate of sv. Jernej z 46 for the tax municipality of Vojnik (from 31 onwards they pertain to the market town of Vojnik) z 25 for the parish estate of Vojnik The folder for Vojnik, as is usual, has gathered answers which are, taken out of context, frequently not understandable (especially if the answer only in- cludes the word Keine, which is no exception). This fact hides the reason for stating all Göth’s questions with which Niko Kuret has been dealing more than 30 years ago. All questions are written here in Kuret’s translation, which makes it easier to understand the answers and recognise their value. It cannot be de- nied that Göth’s questions also gathered numerous data for the town and parish of Vojnik. Therefore, their transcription will enable their use in the future. Keywords: Vojnik, parish and town, mid-19th century, Georg Göth, questionnaires for gathering data. Lilijana Urlep: Zakaj je Slomšek podpisal volilne kapitulacije?… 177 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 27-772(497.412):929Slomšek A. M. DOI:10.34291/AES2024/Urlep Lilijana Urlep mag. znanosti, arhivska svetovalka Nadškofijski arhiv Maribor, Slomškov trg 20, SI - 2000 Maribor  e-naslov: lilijana.urlep@nadskofija-maribor.si ZAKAJ JE SLOMŠEK PODPISAL VOLILNE KAPITULACIJE? SLOMŠEK IN STATUS LAVANTINSKE ŠKOFIJE KOT LASTNIŠKE ŠKOFIJE 1 UVOD Leta 1846 je salzburški nadškof in kardinal Friderik knez Schwarzenberg (1809–1885, salzburški knezonadškof 1835–1850) Antona1 Slomška (1800– 1862), takrat opata v Celju, imenoval za novega lavantinskega škofa oz., natanč- neje, knezoškofa. Nadškof Schwarzenberg je Slomška najprej imenoval ali no- miniral za škofa, nato pa nominacijo tudi uradno potrdil in Slomška v salzbur- ški stolnici posvetil za škofa. Celoten postopek je bil formalnopravno v rokah salzburškega nadškofa, papež pri imenovanju ni sodeloval. Gre za precejšnjo posebnost, ki jo lahko obrazložimo s posebnim statusom lavantinske škofije kot salzburške lastniške škofije. Škofje ostalih škofij so bili v srednjem in novem veku večinoma voljeni s strani stolnega kapitlja ali nominirani s strani vladarja, potrditev oz. konfirmacija pa je bila v rokah papeža. Lavantinska škofija je bila kot salzburška lastniška škofija ustanovljena leta 1228. Že v ustanovni listini je takratni salzburški nadškof Eberhard II., usta- novitelj škofije, sebi in svojim naslednikom na salzburškem škofijskem sedežu pridržal pravico do imenovanja, potrditve in posvetitve novega lavantinskega škofa. V skladu z ustanovno listino je bilo imenovanje lavantinskih škofov v srednjem in novem veku (izjeme samo v 14. in 15. stoletju) v rokah salzburških nadškofov, papež v postopku ni bil udeležen. Poseben način oz. postopek ime- novanja se je ohranil tudi po preoblikovanju škofijskih meja v času jožefinskih 1 Ime Martin si je izbral šele ob imenovanju za škofa. 178 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 cerkvenih reform. Tako so bili v 19. stoletju lavantinski škofje, vključno s Slom- škom in njegovima naslednikoma Jakobom Maksimilijanom Stepišnikom in Mihaelom Napotnikom, imenovani s strani salzburškega nadškofa. Podobno je veljalo tudi za ostale lastniške škofije.2 Prispevek prikazuje, kako se je poseben status lavantinske škofije kot la- stniške škofije odražal v času škofovanja Antona Martina Slomška. Načeloma se je to kazalo predvsem pri postopku imenovanja Slomška za škofa. V tem oziru so še posebej zanimive volilne kapitulacije, ki jih je Slomšek podpisal na dan uradne potrditve njegovega imenovanja za škofa. Volilne kapitulacije so sredstvo (v obliki pogodbe) za urejanje odnosov med volivci in kandidatom za neko službo, pogoste so bile pri volitvah cesarja in škofov. V slovenskem zgodo- vinopisju so volilne kapitulacije, z izjemo kapitulacij pri volitvah cesarja, skoraj popolnoma nepoznane. Poseben položaj lavantinske škofije se je nadalje kazal tudi pri reorgani- zaciji notranjeavstrijskih škofij in prenosa sedeža lavantinske škofije v Maribor leta 1859, pri čemer je takratni salzburški nadškof Tarnóczy odigral pomembno vlogo. 2 USTANOVITEV LAVANTINSKE ŠKOFIJE KOT LASTNIŠKE ŠKOFIJE Lavantinsko škofijo s sedežem v Šentandražu v Labotski dolini na dana- šnjem avstrijskem Koroškem je kot četrto lastniško škofijo ustanovil salzburški nadškof Eberhard II. pl. Regensberg, ki je pred tem ustanovil že chiemseejsko3 in sekavsko lastniško škofijo. V 11. stoletju je njegov predhodnik, nadškof Geb- hard (1060–1088), ustanovil škofijo v Krki na Koroškem. Pri ustanovitvi lastni- ških škofij sta se nadškofa ustanovitelja verjetno zgledovala po institutu karan- tanskih kornih škofov in verjetno po lastniških cerkvah.4 Za ustanovitev škofij si je Salzburg pridobil dovoljenje papeža in cesarja, čeprav cesarjeva odobritev pri lavantinski škofiji ni dokazana oz. izpričana.5 2 Izjemo je predstavljala le krška škofija, kjer je od leta 1535 naprej novega škofa dvakrat predlagal oz. nominiral cesar in enkrat salzburški nadškof. Potrditev oz. konfirmacija je ostala v rokah salzburškega nadškofa. Peter Tropper, Vom Missionsgebiet zum Landesbistum (dalje: Tropper, Vom Missionsgebiet zum Landesbistum), Klagenfurt 1996, str. 84. 3 Škofija s sedežem na Kimskem jezeru na Bavarskem je bila ukinjena na začetku 19. stoletja. 4 Nikolaus Grass, Das Salzburger Privileg der freien Verleihung der Eigenbistümer unter besonderer Berücksichtigung des Kampfes um die Erhaltung dieses Privilegs (dalje: Grass, Das Salzburger Privileg der freien Verleihung der Eigenbistümer unter besonderer Berücksichtigung des Kampfes um die Erhaltung dieses Privilegs), Padeborn 1988, str. 4; Tropper, Vom Missionsgebiet zum Lan- desbistum, str. 54–55. 5 Ob ustanovitvi krške škofije sta tako papež kot cesar dala Salzburgu dovoljenje, da imenuje oz. postavlja krške škofe. Grass, Das Salzburger Privileg der freien Verleihung der Eigenbistümer unter besonderer Berücksichtigung des Kampfes um die Erhaltung dieses Privilegs, str. 3–4: Wilhelmine Seidenschnur, Die Salzburger Eigenbistümer in ihrer reichs- und kirchenrechtlichen Stellung (dalje: Seidenschnur, Die Salzburger Eigenbistümer in ihrer reichs- und kirchenrechtlichen Stellung), v: Zeitschrift der Savigny-Sti- ftung für Rechtsgeschichte 40 (1919), str. 182–183. To je osnova za t.i. salzburški privilegij. Lilijana Urlep: Zakaj je Slomšek podpisal volilne kapitulacije?… 179 Pri salzburških lastniških škofijah (obstajale so samo salzburške lastniške škofije) gre za posebnost v cerkvenopravni, cerkvenoupravni in državnoprav- ni ureditvi. Ustanovili so jih salzburški nadškofje oz., konkretno, nadškofa na ozemlju salzburške nadškofije. Škofije so bile tudi dotirane s strani Salzburga. Ob ustanavljanju škofij si je Salzburg (oz. salzburški nadškofje) pridržal pra- vico do imenovanja oz. postavljanja škofov. Škofje lastniških škofij so bili od nadškofa odvisni tako v državnem (fevde/temporalije so dobili od nadškofa, ne od države) kot v cerkvenem smislu, njihov položaj lahko primerjamo z od- nosom vazala do fevdnega gospoda. Na začetku škofijam ni bilo določeno niti ozemlje. Lavantinski škofiji je bilo ozemlje dodeljeno šele leta 1244, torej 16 let po ustanovitvi. Obsegala je samo skromno ozemlje na meji med takratno štajer- sko in koroško vojvodino, na današnjih slovenskih tleh samo poznejši dekaniji Dravograd in Radlje ob Dravi. V nasprotju z drugimi škofijami lastniške ško- fije niso nikoli dosegle statusa neposredne podrejenosti cesarstvu oz. cerkvene kneževine, škofje pa niso bili državni knezi v pravem pomenu besede, čeprav so od svetnih vladarjev dobili častni naziv knezov.6 Zaradi vsega navedenega se zastavlja vprašanje, ali so bili sploh pravi ordinariji ali samo nekakšni generalni vikarji salzburških nadškofov7 oz. če so sploh imeli lastno ali samo podeljeno jurisdikcijo. Odgovor na to vprašanje je načeloma zelo kompleksen in ni del tega prispevka, vsekakor pa lahko rečemo, da je bila njihova jurisdikcija v mar- sičem omejena. Nadškof Eberhard II. je 10. maja 1228 v Salzburgu izdal ustanovno listino lavantinske škofije.8 V ustanovni listini ni določil niti ozemlja škofije niti pri- hodkov škofa, ampak je poudaril predvsem razmerja med salzburškim nadško- fom in salzburškim stolnim kapitljem na eni in lavantinskim škofom na drugi strani. Natančno je uredil način imenovanja novega škofa in določil njegove pravice in dolžnosti. Nadškof je sebi in svojim naslednikom pridržal pravico do imenovanja, potrditve, posvetitve, duhovne investiture in podelitve temporalij. 6 Grass, Das Salzburger Privileg der freien Verleihung der Eigenbistümer unter besonderer Berücksichtigung des Kampfes um die Er- haltung dieses Privilegs, str. 1–9; Seidenschnur, Die Salzburger Eigenbistümer in ihrer reichs- und kirchenrechtlichen Stellung; Lilijana Urlep, Kirchenvisitationen und Visitationsberichte des Lavanter Fürstsbischofs Attems 1724–1744, v: Herrschaftsprakti- ken und Lebensweisen Im Wandel: Die Habsburgermonarchie im 18. Jahrhundert, Dunaj, Köln, Weimar 2020, str. 68–69. 7 Prim. France M. Dolinar, Nastanek lavantinske škofije (dalje: Dolinar, Nastanek lavantinske škofije), v: Studia Historica Slovenica: časopis za humanistične in družboslovne študije = humanities and social studies review 10 (2010), št. 2/3, str. 287, 293. 8 Žal se originalna ustanovna listina pri prejemniku ni ohranila. Prepis se nahaja v kopialni knjigi Codex Henrici: Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM), Zbirka rokopisov, Codex Henrici, f. 34, št. 85. Prepis se je ohranil tudi v listini o preoblikovanju lavantinske škofije v času jožefinskih cerkvenih reform z dne 15. aprila 1789 (NŠAM, Zbirka listin, št. 288). Besedilo listine je bilo objavljeno v: Mo- numenta historica ducatus Carinthiae: Geschichtliche Denkmäler des Herzogthumes Kärnten, Band IV./I. (1202−1262), št. 1886, str. 147−149; Franc Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije 1228−1928 (dalje: Kovačič, Zgodovina lavantinske škofije), Maribor 1928, str. 450–451. O določilih iz ustanovne listine so mdr. pisali: Karlmann Tangl, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 54−61; Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije, str. 155−158; Anton Ožinger, Zgodovina mariborsko-lavantinske škofi- je, v: Letopis mariborske škofije za sveto leto 2000: Slomškov zbornik (ur. Jože Goličnik), Maribor 2001, str. 68–70; Anton Ožinger, Listine lavantinske škofije v Pokrajinskem arhivu Maribor, Maribor 1989, str. 5; Dolinar, Nastanek lavantinske škofije, str. 287–300. 180 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Po investituri in prejemu temporalij je moral novoimenovani lavantinski škof nadškofu in salzburški cerkvi priseči zvestobo in pokorščino. Kapitlju in proštu stolnega kapitlja v Šentandražu, ki je bil ustanovljen pred letom 1225 in je ob ustanovitvi škofije postal stolni kapitelj, je prepovedal udeležbo pri imenovanju škofov. Prav tako je lavantinskemu škofu prepovedal, da bi sodeloval pri volitvah salzburškega nadškofa. Lavantinski škofje v salzburški stolnici ali na ozemlju salzburške nadškofije niso smeli opravljati pontifikalnih opravil brez dovolje- nja salzburškega kapitlja ali nadškofa. Čeprav so omenjena določila videti zelo strogo in restriktivno in so jih kot takšna opredelili tudi nekateri zgodovinarji in raziskovalci,9 jih je treba osmisliti v duhu lastniških škofij. V tem oziru posta- nejo vsa določila dokaj razumljiva. Podobno kot je bilo pri nekdanjih lastniških cerkvah v navadi, da so lastniki imenovali duhovnike, si je nadškof ustanovitelj pridržal pravico, da sam postavlja škofa. V tem smislu je treba razumeti tudi določilo, da šentandraški prošt in kapitelj ne smeta sodelovati pri volitvah/ime- novanju novega škofa. Čeprav je bilo v tem času dokaj običajno, da so škofa vo- lili člani stolnega kapitlja, si je nadškof imenovanje lavantinskih škofov pridržal zase in za svoje naslednike in ga ni bil pripravljen prepustiti šentandraškemu kapitlju. Prav tako je razumljiva tudi prepoved, da lavantinski škofje ne smejo sodelovati pri volitvah salzburškega nadškofa. Tega so volili kanoniki salzbur- škega stolnega kapitlja, zato lavantinski škof in škofje drugih lastniških škofij pri volitvah niso smeli sodelovati, razen če so bili tudi sami kanoniki salzburškega kapitlja, kar je bilo v novem veku dokaj pogosto. Odvisnost lavantinskega škofa se je kazala tudi v – že omenjeni – zahtevi po prisegi zvestobe in pokorščine oz. vazalni prisegi, ki postane razumljiva v kontekstu podelitve temporalij s strani salzburškega nadškofa, s čimer postanejo lavantinski škofje nadškofovi vazali. Čeprav so bila določila v ustanovni listini zelo jasna, se je v 14. in 15. sto- letju večkrat zgodilo, da so bili lavantinski škofje imenovani s strani papeža. Do tega je prišlo zaradi političnega dogajanja in razmer v Cerkvi, predvsem zaradi nasprotovanja med salzburškimi nadškofi in Habsburžani ter razkola v Cerkvi.10 Po tem obdobju pa je bilo imenovanje lavantinskih škofov in škofov ostalih lastniških škofij trdno v rokah salzburških nadškofov. Pod salzburško nadškofijo oz. metropolijo so poleg lastniških škofij spa- dale še sufraganske škofije Brixen, Freising, Passau in Regensburg, ki so v dr- žavnopravnem smislu spadale neposredno pod cesarstvo.11 Salzburški nadško- fje so zmeraj razlikovali med sufraganskimi in lastniškimi škofijami, po rangu 9 Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije, str. 156; Dolinar, Nastanek lavantinske škofije, str. 294. 10 Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije, str. 165–189. 11 Gl. npr. Erwin Gatz in Clemens Brodkorb, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches: 1198 bis 1448: ein biographisches Lexikon, Berlin 2001, str. 114, 187, 548, 620. Lilijana Urlep: Zakaj je Slomšek podpisal volilne kapitulacije?… 181 in statusu pa so bili sufraganski škofje zmeraj uvrščeni pred škofe lastniških škofij.12 3 LAVANTINSKA ŠKOFIJA V SREDNJEM IN NOVEM VEKU TER DO KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE Poseben položaj lavantinske škofije kot lastniške škofije se je kazal tudi v novem veku. Navadno so bili za lavantinske škofe imenovani kanoniki salz- burškega in/ali drugih stolnih kapitljev; kanonikate so obdržali tudi po ime- novanju. Za večino od njih je bila lavantinska stolica samo odskočna deska za nadaljnjo kariero. Pogoste so bile menjave na škofijskem sedežu, škofje so bili velikokrat odsotni iz škofije. Ker je bila škofija majhna in slabo dotirana, so ško- fje do srede 17. stoletja opravljali različne službe in funkcije za svetne vladarje, druge cerkvene dostojanstvenike in salzburške nadškofe, od tega časa naprej pa samo za salzburške nadškofe. Tako so lavantinski škofje od srede 17. stoletja13 naprej oz. od leta 1640 opravljali službo generalnega vikarja salzburških nad- škofov za salzburški del Koroške severno od Drave. Kot generalni vikarji so de- lovali izven meja svoje škofije in tako zaznamovali cerkveno in krajevno zgodo- vino na širšem koroškem prostoru. Podobno službo so na Štajerskem od konca 16. stoletja naprej za salzburškega nadškofa opravljali sekavski škofje.14 Pri tem se seveda zastavlja vprašanje, zakaj služba salzburškega generalnega vikarja na Koroškem ni bila zaupana krškim škofom. Odgovor je dokaj enostaven: na- čeloma se je to res zgodilo, vendar je takratni krški škof Krištof Andrej baron Spaur (1574–1603) deloval malo samosvoje, zato je služba prešla na lavantinske škofe,15 ki so jo opravljali do jožefinskih cerkvenih reform, ko je bila ukinjena. V času cerkvenih reform cesarja Jožefa II. (1780–1790) je lavantinska škofi- ja pridobila celjsko okrožje na Štajerskem in velikovško na Koroškem, sedež pa je ostal v koroškem Šentandražu. Salzburški nadškofje so si v času jožefinskih cerkvenih reform, sekularizacije in načrtov za preureditev škofij in Napoleon- skih vojn prizadevali, da bi ohranili poseben status salzburške škofije v odnosu do škofov lastniških škofij, kar jim je tudi uspelo.16 Ko je bila ustanovljena leo- 12 Lastniške škofije so se včasih nazivale kot fundatae, torej ustanovljene škofije. Gl. npr.: NŠAM, Škofijska pisarna, F 2 − Bistum Lavant, spiritualije, šk. 13, Prerogativa Ecclesiae Salisburgensis. Za rangiranje v novem veku: Conspectus et status totius Archi-Dio- cesis Salisburgensis in suis personis ecclesiasticis eorumque curae concreditis animabus succincte exhibitus, MDCCLXXII, Salzburg 1772, str. 3–6. 13 V literaturi (Erwin Gatz in Stephan M. Janker, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1648 bis 1803: ein biographisches Lexi- kon, Berlin 1990, str. 609) se sicer navaja, da so službo opravljali že od konca 16. stoletja naprej, vendar se je to zgodilo šele po letu 1640. Gl. predvsem: Archiv der Erzdiözese Salzburg (AT-AES), 1.2 4/20/28; Tropper, Vom Missionsgebiet zum Landesbistum, str. 209. 14 Erwin Gatz in Stephan M. Janker, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches: 1648 bis 1803: ein biographisches Lexikon, str. 623. 15 AT-AES 1.2 4/20/28. 16 Hubert Bastgen, Die Neuerrichtung der Bistümer in Österreich nach der Säkularisation, Wien 1914, str. 3–12; Rado Kušej, Joseph II. und die äußere Kirchenverfassung Innerösterreichs (dalje: Kušej, Joseph II. und die äußere Kirchenverfassung Innerösterreichs), Amsterdam 1965, str. 95−227. 182 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 benska škofija na Gornjem Štajerskem, je nominacijska pravica sicer pripadla cesarju, nadškof pa si je pridržal pravico do potrditve in posvetitve.17 Leobensko škofijo, ki je obstajala do leta 1859, ko je bila formalnopravno združena s seka- vsko, lahko opredelimo kot peto lastniško škofijo. V nasprotju s prejšnjim obse- gom so od leta 1818 pod salzburško metropolijo spadale samo krška, sekavska, lavantinska in do 1859 leobenska škofija. Salzburški nadškofje so si svoje posebne pravice in privilegije v odnosu do lastniških škofij oz. škofov lastniških škofij obdržali vse do konca prve svetovne vojne. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do propada Avstro-Ogrske, oze- mlje lavantinske škofije pa je prišlo pod Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po smrti škofa Mihaela Napotnika je bil leta 1923 za novega škofa imenovan Andrej Karlin; imenovanje je opravil papež oz. Sveti sedež.18 K temu niso pri- pomogle samo politične razmere oz. nove meje, ampak tudi reforma rimske kurije in leta 1917 izdani zakonik cerkvenega prava Codex juris canonici (CIC), po katerem je papež moral potrditi imenovanje škofov, ki so bili voljeni ali ime- novani s strani civilnih oblasti.19 Dokončno so salzburške pravice in privilegiji ugasnili z avstrijskim konkordatom leta 1933/34.20 Leta 1924 je bila lavantinska škofija izvzeta iz salzburške metropolije in neposredno podrejena Svetemu se- dežu, medtem ko sekavska in krška škofija še danes spadata pod salzburško metropolijo. 4 SLOMŠEK IN POSEBNOSTI LAVANTINSKE ŠKOFIJE KOT LASTNIŠKE ŠKOFIJE Slomšek je bil za lavantinskega škofa imenovan leta 1846. Po smrti lavan- tinskega škofa Franca Ksaverja Kutnarja (1844–1846) 8. marca 1846 se je salz- burški nadškof Schwarzenberg lotil iskanja novega pastirja za lavantinsko ško- fijo, ob čemer je kaj hitro pomislil na Slomška. Čeprav je bilo formalnopravno imenovanje v njegovih rokah, je moral dobiti predhodno privolitev cesarja in soglasje kandidata. V zvezi s tem se je nadškof 12. aprila najprej obrnil na dvor in še v istem mesecu dobil pritrdilen odgovor.21 Nadškof se je na dvor torej obr- nil s konkretnim, to je Slomškovim imenom. V mesecu maju, torej potem ko je že dobil odgovor z dvora, je pridobil še Slomškovo soglasje. 17 Kušej, Joseph II. und die äußere Kirchenverfassung in Innerösterreich nach der Säkularisation, str. 197. 18 NŠAM, Zapuščine škofov, Karlin, Andrej, šk. 1. 19 CIC 1917, kanon 332. Več o tem gl.: Rupert Klieber, Die Annullierung der »Salzburger Privilegien« und die Salzburger Bischof- swahl 1934 im Lichte der Vatikanischen Quellenbestände zum Pontifikat Pius XI., v: Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde 151 (2011), 324–326. 20 Grass, Das Salzburger Privileg der freien Verleihung der Eigenbistümer unter besonderer Berücksichtigung des Kampfes um die Erhal- tung dieses Privilegs, str. 41–42. 21 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, šk. 72 (kopije salzburških aktov), dopis nadškofa Schwarzenberga na dvor v zvezi z imenovanjem Slomška za lavantinskega škofa z dne 12. aprila 1846 in odgovor z dvora z dne 27. aprila 1846. Lilijana Urlep: Zakaj je Slomšek podpisal volilne kapitulacije?… 183 Slomšek je imenovanje sprejel pod pogojem, da nadškof ne najde bolj ustreznega kandidata.22 Ko je pridobil obe soglasji, je Schwarzenberg 30. maja Slomška uradno predlagal oz. nominiral za lavantinskega knezoškofa.23 Celoten postopek imenovanja je potekal v treh oz. štirih korakih: nomina- cija (30. maj), potrditev (2. julij) in posvetitev (5. julij).24 Čeprav se v literaturi pogosto omenjata samo nominacija in posvečenje,25 je bil zelo pomemben tudi drugi korak: potrditev oz. konfirmacija, to je korak, ki je bil drugače v rokah papeža. Po nominaciji je v Salzburgu – podobno kot pri njegovih predhodni- kih – potekal inkvizicijski ali preiskovalni postopek, med katerim so preverili Slomškovo sposobnost za škofa.26 Po nominaciji je Slomšek na Dunaju 20. ju- nija prisegel tudi cesarju Ferdinandu.27 Na dan konfirmacije je Slomšek podpisal volilne kapitulacije.28 Gre za sredstvo oz. pogodbo, ki ureja razmerja med volivci in kandidatom za službo ali funkcijo. Uporabljale so se predvsem pri volitvah cesarjev (npr. leta 1519, ko je bil izvoljen Karel V. Habsburški) in škofov. Pri volitvah škofov so se kapitu- lacije začele pojavljati v srednjem veku, še posebej pogosto pa so bile v rabi v novem veku. Kapitulacije, v katerih so bili v mnogih ozirih določene pravice in dolžnosti škofa, so predstavljale nekakšno ustavo ali zakonodajo cerkvene kneževine. Na ta način se je nekoliko omejila moč škofa, na drugi strani pa si je kapitelj, ki je volil škofa, poskušal zgraditi oz. obdržati svojo vplivno sfero. Konec 17. stoletja so bile prepovedane.29 Zanimivo je, da so volilne kapitulaci- je podpisovali tudi lavantinski škofje,30 ki sploh niso bili voljeni. Očitno je šlo pri kapitulacijah lavantinskih škofov za instrument, ki je potrjeval oz. utrjeval razmerja med salzburškimi nadškofi in lavantinskimi škofi. Lavantinski ško- fje so kapitulacije podpisovali skozi celotni novi vek, tudi po letu 1700, ko so bile prepovedane. Kapitulacije so vsebovale 19 točk ali členov, ki se skozi čas 22 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXVII-B-10, Slomškova dopisa nadškofu z dne 4. in 28. maja 1846. 23 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXVII-B-10, nadškofova uradna nominacija Slomška za lavantinskega knezoškofa, 30. maj 1846. 24 Nazadnje je bil 19. julija slovesno umeščen v Šentandražu. 25 Kovačič, Zgodovina lavantinske škofije, str. 367. 26 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, šk. 72 (kopije salzburških aktov), inkvizicijski postopek glede imenovanja škofa Slomška. 27 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXVII-B-16. 28 Lilijana Urlep, Vse za Božjo slavo, zveličanje duš in prenovo škofije: katalog razstave ob dvestoletnici duhovniškega posvečenja škofa Antona Martina Slomška (1800–1862), Maribor 2024, str. 20. 29 Reinhard Heinisch, Die bischöflichen Wahlkapitulationen im Erzstift Salzburg 1514 – 1688, Wien 1977. 30 Volilne kapitulacije so del gradiva o imenovanju lavantinskih škofov in se nahajajo tako v Nadškofijskem arhivu Maribor kot v arhivu salzburške nadškofije v Salzburgu. Lavantinski škofje so (do 19. stoletja) ob kapitulacijah podpisovali tudi reverzalije oz. reverze, v katerih so bile naštete bolj konkretne zadeve glede izvrševanja njihove službe. Sekavski škofje nasprotno niso podpisovali kapitulacij, pač pa reverzalije, ki so nekoliko spominjale na kapitulacije. Tako so se npr. v prvi točki zavezali k zvestobi salzburškim nadškofom. AT-AES 1.2 4/17/1, 4/17/2 in 4/17/3. 184 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 vsebinsko niso spreminjali. Kot zadnji je kapitulacije ob imenovanju podpisal škof Napotnik leta 1889.31 V volilnih kapitulacijah, ki jih je Slomšek sprejel oz. podpisal pred samim uradnim aktom potrditve, se jasno kažeta podrejen odnos in odvisnost lavan- tinskih škofov od salzburških nadškofov metropolitov. Tako se je Slomšek v prvem členu zavezal, da bo pokoren salzburškemu nadškofu in njegovim nasle- dnikom kot svojemu metropolitu, kolatorju in neposredni nadrejeni cerkveni oblasti in da bo storil vse, kar so bili dolžni storiti njegovi predhodniki na ško- fijskem sedežu. Prav tako se je zavezal, da bo nadškofa nadomeščal pri pontifi- kalnih opravilih, kadar ga bo le-ta k temu pozval. V novem veku se je to večkrat dogajalo: lavantinski škofje so na ozemlju salzburške nadškofije birmali in po- svečevali cerkve, za kar so največkrat prejeli posebno komisijo. To so počeli na poti v ali iz Salzburga,32 medtem ko za Slomška to ni znano.33 Podobno je bilo v kapitulacijah navedeno, da bo Slomšek nadomeščal oz. zastopal nadškofa na zasedanjih raznih političnih teles in cerkvenih zborov ter sinod. Na zasedanjih [svetnih] političnih teles mora še posebej paziti, da ne bi prišlo do omejevanja ali kratenja pravic Cerkvi in duhovščini. Če se iz kakršnegakoli vzroka (obve- znosti, bolezen itd.) odpravi iz škofije, mora o tem takoj obvestiti nadškofa, po opravljeni obveznosti ali zdravljenju pa se mora čim prej vrniti v škofijo. Če bi se želel odpovedati škofiji ali če bi želel dobiti pomožnega škofa, se mora to zgoditi v skladu s privilegiji in pravicami, ki jih je papež podelil salzburški cerkvi. Brez dovoljenja nadškofa ne sme sprejeti nobene službe ali naslova. V navedenih določilih se poleg odvisnosti lavantinskega škofa kaže tudi [nadško- fova] skrb za vestno opravljanje škofovske službe (npr. dolžnost rezidiranja v škofiji) in ohranjanje pravic Cerkve. V tem oziru sta zelo izpovedna peti in dru- gi člen, v katerih je napisano, da bo Slomšek skrbno oz. zvesto vodil škofijo v duhovnih in gmotnih zadevah in da bo redno opravljal vizitacijo, o čemer bo redno poročal nadškofu, kar je Slomšek pozneje tudi redno počel.34 Zanimiv je tudi zadnji člen, v katerem je navedeno, da mora Slomšek kot lavantinski škof skrbeti za korist nadškofa, nadškofije, lavantinske škofije in podložnikov, in to v tem vrstnem redu. Podobno zanimiva so določila glede upravljanja škofijskega premoženja. V kapitulacijah je bilo Slomšku naloženo, da mora svoje finančne obveznosti 31 NŠAM, Zapuščine škofov, Napotnik, Mihael, šk. 42. 32 Njihovim opravilom lahko sledimo po konzistorialnih protokolih. Tako je npr. lavantinski škof Jožef I. Ožbalt grof Attems leta 1737 birmal v Bischofshofnu, Radtstadtu in Tamswegu, torej izven meja svoje škofije in generalnega vikariata na Koroškem. NŠAM, Škofijska pisarna, Protokoli konzistorialne/škofijske pisarne, protokol 1737–1741, zapis za avgust 1737. 33 Slomšek je kot vizitator benediktinskih samostanov tudi deloval izven meja svoje škofije, vendar je vizitacijo opravil kot apostol- ski subvizitator ali sovizitator, za kar ga je predlagal takratni praški in nekdaj salzburški nadškof Schwarzenberg (praški nadškof 1849–1885). NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXXIII-B-4. 34 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, šk. 72 (kopije salzburških aktov). Lilijana Urlep: Zakaj je Slomšek podpisal volilne kapitulacije?… 185 redno poravnati in o finančnem stanju poročati nadškofu. Za škofijsko premo- ženje mora vestno skrbeti. Brez dovoljenja nadškofa se ne sme zadolžiti, če pa bi si nakopal kakšen dolg, ga mora poravnati iz lastnega žepa. Prav tako ne sme brez dovoljenja nadškofa prepuščati posesti ali desetin drugim upravičencem. Strogost teh določil najverjetneje izvira iz dejstva, da je bila lavantinska škofija v osnovi dotirana iz strani Salzburga, zaradi česar je Salzburg še posebej skrbno bdel nad premoženjem škofije. V tem oziru je še posebej zanimivo določilo, da se morajo tisti, ki imajo kakršnekoli zahteve ali pretenzije do lavantinske škofije, obrniti na Salzburg. Ker se določila niso spreminjala, je lahko prišlo do anahronizma. V tem oziru lahko še posebej izpostavimo 11. člen, v katerem je bilo navedeno, da mora Slomšek skrbno skrbeti za konje in vojake, ki bi jih ob vpoklicu oz. mobiliza- ciji poslal v boj. Tukaj ni mišljena pomoč Salzburgu, ampak vojaki za cesar- sko vojsko (Reichsarmee). Čeprav lavantinska škofija ni imela statusa cerkvene kneževine, se vendarle pojavlja v cesarskih registrih oz. maticah (Reichsmatri- kel), kjer je bilo zabeleženo, koliko vojakov oz. kakšno denarno nadomestilo morajo posamezne entitete prispevati za vzdrževanje vojske oz./in centralnih organov. Tako se lavantinski škofje pojavljajo v matrikah iz leta 1521 in 1532. Gle- de na register iz leta 1521 je morala lavantinska škofija prispevati 5 konjenikov in 19 pešcev,35 po registru iz leta 1532 pa 10 konjenikov in 38 pešcev.36 Volilne kapitulacije so načeloma zelo izpovedne. Vsekakor sta v njih zelo jasno izraženi odvisnost oz. podrejenost lavantinskega škofa od salzburškega metropolita, kaže pa se tudi, da je bila jurisdikcija lavantinskih škofov v lastni škofiji v marsičem omejena. Ker so bile volilne kapitulacije od konca od 18. sto- letja naprej načeloma prepovedane in ker lavantinski škofje niso bili voljeni, si je treba zastaviti vprašanje o njihovi dejanski veljavnosti in vrednosti, pri čemer pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da tudi pri drugih škofijah niso upoštevali prepovedi kapitulacij in so jih še naprej uporabljali vse do sekularizacije na za- četku 19. stoletja.37 Vsekakor je treba pri škofu Slomšku upoštevati, da so dolo- čila iz kapitulacij nastala v zgodnjem novem veku in da v njegovem času niso več v celoti ustrezala danim razmeram in realnosti (npr. poznemu jožefinizmu in državnemu nadzoru nad Cerkvijo itd.) in da je moral Slomšek pri vodenju škofije v precejšnji meri upoštevati tudi civilne oblasti. Vsekakor bo treba ve- ljavnost kapitulacij in posameznih določil v njih osmisliti z več vidikov, kar pa je naloga za poseben članek. 35 Karl Zeumer, Reichsmatrikel von 1521; https://de.wikisource.org/wiki/Reichsmatrikel_von_1521 (pridobljeno: 9. 10. 2024). 36 Hernach volgend die Zehen Krayß, Augsburg 1532: https://de.wikisource.org/wiki/Hernach_volgend_die_zehen_Kray%C3%9F (pridobljeno: 9. 10. 2024). 37 Peter Zürcher, Wahlkapitulationen, publiziert am 28.07.2010, v: Historisches Lexikon Bayerns; http://www.historisches-lexi- kon-bayerns.de/Lexikon/Wahlkapitulationen (pridobljeno: 10. 10. 2024). 186 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Med samim aktom potrditve je Slomšek najprej izpovedal veroizpoved, nato pa izrekel prisego o izogibanju simoniji.38 Po uradni potrditvi imenovanja s strani nadškofa je Slomšek prisegel zvestobo in pokornost salzburški nadško- fiji, nadškofu in njegovim naslednikom.39 Kot je bilo že omenjeno, gre za vazal- no prisego, ki je bila predviden že v ustanovni listini. Na praznik sv. bratov Cirila in Metoda je bil Slomšek v salzburški stolni- ci slovesno posvečen v škofa, o čemer je nadškof izstavil tudi listino.40 Glavni posvečevalec je bil salzburški nadškof, soposvečevalca pa linški škof Gregor To- maž Ziegler in salzburški pomožni škof Alojzij Hoffmann. Posebna vloga salzburškega nadškofa se je kazala tudi pri preoblikovanju notranjeavstrijskih škofij (sekavska, krška, lavantinska, leobenska)41 in preno- su sedeža lavantinske škofije v Maribor leta 1859. Takratnemu salzburškemu nadškofu Maksimilijanu Jožefu pl. Tarnóczyju (1850–1876) lahko pripišemo kar nekaj zaslug za reorganizacijo notranjeavstrijskih škofij in posledično selitev škofijskega sedeža v Maribor. Nadškof je leta 1853 formalno sprožil postopek za preoblikovanje škofijskih meja42 in za ugodno rešitev večkrat posredoval pri višjih cerkvenih in svetnih oblasteh, tudi pri papežu. Prav tako je kot metropolit posredoval tudi pri svojih sufraganih oz. škofih lastniških škofij. Tako je bil leta 1858 v Salzburgu sklenjen sporazum o določitvi meja med krško, lavantinsko in sekavsko škofijo Conventio inter Principes-Episcopi Gurcensem, Seccoviensem et Lavantinum oz. Conventio Salisburgensis, po katerem je pod lavantinsko škofijo prišlo celotno mariborsko okrožje.43 Vsekakor pa je med procesom pazil na to, da se ohranijo njegove pravice in privilegiji pri imenovanju škofov, kar je papež Pij IX. v odlokih o razmejitvi med krško in lavantinsko ter sekavsko in lavan- tinsko škofijo tudi potrdil.44 Slomšek je bil v času svojega škofovanja v rednih stikih s salzburškim nad- škofom. Redno mu je poročal o stanju škofije, veliko pisem in poročil pa sta si izmenjala tudi glede preoblikovanja škofije in prenosa škofijskega sedeža v Ma- ribor. Po Slomškovi smrti je bil Salzburg tisti, ki je imenoval novega upravitelja 38 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXVII-B-10, program konfirmacije. 39 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, šk. 72 (kopije salzburških aktov), Slomškova prisega zvestobe in pokorščine, 2. 7. 1846. 40 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, I/1-94, listina o Slomškovem škofovskem posvečenju, 5. 7. 1846. 41 Ob reorganizaciji škofijskih meja je lavantinska škofija krški odstopila dekanije na Koroškem, od sekavske pa prejela dekanije v mariborskem okrožju. 42 21. julija 1853 je graškemu namestništvu poslal spomenico o novi razmejitvi notranjeavstrijskih škofij, v kateri je predvidel, da pod lavantinsko škofijo pridejo dekanije v mariborskem političnem okrožju in da se sedež lavantinske škofije prenese v eno izmed mest na spodnjem Štajerskem. NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXI-A-6. 43 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, šk. 72 (kopije salzburških aktov), dokumenti o selitvi škofijskega sedeža, Conventio inter Principes-Episcopi Gurcensem, Seccoviensem et Lavantinum oz. Conventio Salisburgensis. 44 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXI-A-49 in XX-A-50. Lilijana Urlep: Zakaj je Slomšek podpisal volilne kapitulacije?… 187 škofije, to je bil prošt Franc Fridrich,45 in sprožil postopek za imenovanje nove- ga škofa, Jakoba Maksimilijana Stepišnika. 5 ZAKLJUČEK Poseben položaj lavantinske škofije kot lastniške škofije se je odražal tudi pri škofu Antonu Martinu Slomšku. Podobno kot pri njegovih predhodnikih je bilo njegovo imenovanje za lavantinskega knezoškofa v rokah salzburškega nadškofa Schwarzenberga, papež pri postopku ni bil udeležen. Po pridobitvi cesarjevega in Slomškovega pristanka je nadškof 30. maja Slomška uradno pre- dlagal oz. nominiral za novega lavantinskega škofa, 2. julija imenovanje uradno potrdil, 5. julija pa Slomška v salzburški stolnici slovesno posvetil za škofa. Na- čin Slomškovega imenovanja se je razlikoval od načina oz. postopka imenova- nja/izbire ostalih škofov (na področju avstrijskega cesarstva), ki so bili večino- ma voljeni s strani stolnih kapitljev ali nominirani s strani vladarja, izvolitev oz. nominacijo pa je potrdil papež. Med postopkom imenovanja je Slomšek na dan konfirmacije podpisal vo- lilne kapitulacije, v katerih je bil jasno izražen podrejen odnos lavantinskega škofa do salzburškega metropolita. Po uradni potrditvi oz. konfirmaciji je Slomšek izrekel prisego zvestobe in pokorščine salzburškemu nadškofu in njegovim naslednikom in nadškofiji (vazalna prisega). Podobno kot postopek imenovanja je bila prisega predvidena že v ustanovni listini lavantinske škofije iz leta 1228. Kljub temu pa je salzburški nadškof oz. metropolit odigral pomembno vlogo pri reorganizaciji notranjeavstrijskih škofij (krška, sekavska, lavantin- ska in leobenska; vse salzburške lastniške škofije). Takratni nadškof in kardinal Maksimilijan Jožef pl. Tarnóczy je ves čas podpiral proces preoblikovanja ško- fijskih meja, a je pri tem vztrajal, da se ohranijo njegove pravice in privilegiji pri imenovanju škofov lastniških škofij, kar je potrdil tudi papež Pij IX. 45 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXVII-B-99. 188 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 PRILOGE Dokument št. 1: Volilne kapitulacije škofa Slomška, 2. 7. 1846. Vir: NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXVII-B-10. VOLILNE KAPITULACIJE Zu wißen demnach der Hochwürdigen Durch- lauchtige Herr Herr Friedrich, Kardinalpriester der heiligen römischen Kirche, Erzbischof von Salzburg, Legat des apostolischen Stuhles zu Rom, Pri- mas von Deutschland, der heiligen Theologie Doktor, Fürst zu Schwarzenberg, Herzog zu Krumau. Auf das von dem Hochwürdigsten in Gott Fürsten und Herrn Franz Xaver Kuttnar, gewesenen Bischofe zu Lavant erfolgte Ableben das hierdurch erledigte Bisthum zu ersagten Lavant mit einem andern und taugsamen und qualifizirten Subjekt wiederum zu ersetzen gnädigst gewillet und vorgenommen, auch zu dem Ende den Hochwürdigen und Hochwohlgeboren Herrn Anton Slomschek Abt und Stadtpfarrer zu Cilly in Ansehung seiner bekannt genugsam habenden Tugenden und Meriten zu einem künftigen Bischof gemelten Bisthum Lavant gnädigst nominirt und deklariert, auch hierauf deßen Person zu confirmiren gnädigst gewillt und entschloßen sind; als haben Höchstgedacht Sr. Eminenz mit Ihm Herrn Anton Slomschek wegen Annehmung wiederhalten Bisthums Lavant gnädigst kapitulirt, und gehandelt, sodann von Ihm nominirten Herrn Bischof solch allen wirklich nachzukommen, in Gehorsam acceptirt und ange- nommen worden, wie hernach folget: 1. Soll Herr Anton Slomschek als künftiger Bischof zu Lavant Sr. Eminenz unserm gnädigsten Fürsterzbischofe, und seinen in Erzbisthume rechtmäßigen Nachfolgern, als seinem Metropolitan, Collator, und unbezweifelbarer hoher geistlicher Obrigkeit gehorsam seyn, auch alles leisten, was die vorigen Bischöfe zu Lavant zu thun verobligirt gewesen sind, und Er nach Ausweißung der geist- lichen Rechte ohnedas zu leisten schuldig ist. 2. Soll der ernannte Herr Bischof zu Lavant sowohl bei der Clerisei und Priesterschaft, als Kirchen und Gotteshäusern eine Generalvisitation durch das ganze Bisthum Lavant nicht allein nach Antrettung des Bisthums thunlichst bald instituiren und vornehmen, sondern auch mit solcher Visitation secund- um juris dispositionem continuiren, wie nicht weniger alle drei Jahre de statu, und von der Beschaffenheit des Bisthums Lavant Sr. Eminenz exactam infor- mationem und fattsammen Bericht erstatten, wie Er dann auch die Clerisei und Priesterschaft ullis exactionibus in Ertheilung der Präsentationen auf die Pfarren oder andere Beneficien per se, vel per alios sub quovis praetextu etiam praetensae consuetudinis nicht gravieren, oder beschweren wird. Lilijana Urlep: Zakaj je Slomšek podpisal volilne kapitulacije?… 189 3. Soll Er auch Sr. Eminenz in allen bischofl. actibus benedicendo, con- secrando, ordinando, confirmando, als oft er darum ersucht wird, vertretten. 4. Auch in andern Legationibus ad generalia et nationalia concilia et collo- quia, wie auch bei anderen Versammlungen, bei Provinzial- und Diözesansyn- oden im Namen Sr. Eminenz zu erscheinen sich gebrauchen laße. 5. Soll er dem Bisthum Lavant in spiritualibus et temporalibus getreulich vorstehen, und seinem bischöflichen Amte mit benediciren, consecriren, Prä- dizieren und in all anderen Wege besten Fleißes abwarten. 6. Wann er sich in seinen eigenen Sachen, der sterbenden Lauf, oder eines Ueberzugs und anderer ehehaften Ursachen halber aus seinem Bisthum Lavant begeben wollte; so solle er solches jederzeit Sr. Eminenz zur Wißenschaft anzei- gen, und dabei berichten, was Er in seiner Abwesenheit für Provision gemacht und hinterlaßen, auch nach verrichteten Sachen, oder da sich die Sterblichkeit zur Beßerung neiget, sich ohne Verzug in sein Bisthum Lavant verfügen, und also ohne Sr. Eminenz gnädigstes Vorwißen und Consens, auch sonder ehehaf- ten Noth von seiner Residenz und Bisthum nicht verreisen. 7. Seines Bisthums Lavant Steuer, Contributionen und Bürden, die sich in Zeit seiner bischöflichen Administration zutragen, soll er zu rechter Zeit or- dentlich bezahlen, und dafür die Quittung an[ne]hmen, auch fleißig wie bar Geld behalten, und Sr. Eminenz glaubwürdige Abschriften jährlich hievon zu senden, und keinen Rest anstehen laßen, damit auch auf Sr. Eminenz gnädigstes Begnehmen Er seiner Administration gebührliche Rechenschaft geben möge, wird Er sich jederzeit selbigen zu leisten gefaßt machen. 8. Die Landtage, wenn sich von Sr. K. K. apost. Majestät, als Landesfürs- ten, ausgeschrieben werden, soll Er, da Er nicht aus erheblichen Ursachen ver- hindert, fleißig besuchen, die von Alters hergebrachte Seßion einnehmen, wi- der die katholische Religion, Immunitatem ecclesiasticam, und der geistlichen Freiheiten nichts bewilligen, und sich jederzeit befleißen, daß andere Herren Prälaten solches auch thun, und derenthalben mit denselben gute Korrespon- denz haben. 9. Soll er ohne Sr. Eminenz gnädigstes Vorwißen und erhaltenen Consens auf das Bisthum Lavant weder mit noch ohne Verbriefung eine Schuld machen; da es aber anderst geschehen würde; so soll Er solche Schulden ohne alle des Bisthums Entgelt von seinem Eigenthum wiederum zu bezahlen, schuldig seye. Zu dem, und 10. Soll er keine Aemter und Zehende weder seinen Befreunden, noch anderen, ohne Sr. Eminenz Vorwißen und gnädigste Bewilligung in keinerlei Wege verschreiben, noch einem eine Provision, oder sonst neue Kaufrechte, und Auswechslung darauf machen. Belangend für das 190 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 11. die Wachtpferde, die er wegen des Bisthums in die Musterung schicken und halten muß, soll er ordentlich mit Knecht und der Rüstung dermaßen ha- ben, damit Er deßhalben in keine Strafe komme. 12. Ohne Sr. Eminenz gnädigsten Consens soll Er sich nirgends anvogten, noch Titel und Aemter annehmen. 13. Das über seines Bisthum Lavant Kleinodien, Silbergeschmeid, dann an- dere todte und lebendige Fahrniße aufgerichtete Inventarium soll Er nicht al- lein fleißig behalten, und die darin gestellten Posten conserviren, sondern auch nach Möglichkeit verbeßern, und nach deßen Ableiben, oder Abtritte vermög angeregten Inventariums dem Bisthums verlaßen. 14. Soll Er sich befleißen, daß von seines Bisthums wegen keine unno- thwendige Rechtsstritte, dabei merklichen Unkosten ergehet, angefangen: da aber dem Bisthum was entzogen werde wollte, oder die Sachen allbereit gericht- lich incaminirt wären, continuirt, und mit Rathe darin gehandelt, auch dem Bisthume nichts entzogen werde, wie das auch in seinem homagio begriffen ist. 15. Soll er seine Residenz, Schlößer und Häuser, so dem Bisthum zuge- hörig, jederzeit mit Dachung und in anderweg treulich und wohlunterhalten, und aus Nachläßigkeit, oder anderen Ursachen nicht eingehen laßen, wie nicht wieder die Gezaider, Fischwäßer und andere dem Bisthum zugehörigen Ge- rechtigkeiten besten Fleißes inhalten und conserviren. 16. Soferen es sich auch begeben, daß Er sein Bisthum Lavant aus erheb- lichen, und in Rechten zuläßigen Ursachen resignierte, oder aber einen Coad- jutor begehrte, soll diese anders nicht, als nach Ausweise der päpstlichen dem Erzstifte Salzburg ertheilten Indulten und Privilegien auf Sr. Eminenz oder de- ren Succeßoren gnädigste Disposition und Ordnung geschehen. 17. Wer immer bei seinem Bisthum Prätensionen haben möchte, soll er auf desselben Klagen vor Sr. Eminenz allzeit unterstehen, und gehorsamliches Rechgeben, und nehmen. 18. Er soll auch Unterthanen mit Reichung des jährlichen Dienstes, Stift und Gilten, sonderheitlich mit Abmeßung des Getreids auf den Kasten wider altes Herkommen nicht beschweren, noch mit Verkaufung des Vieches wider die Gebühr bedrängen. Schließlich zum: 19. Soll er sich in allen Dingen dem bischöflichen Amte gemäß verhalten, Sr. Eminenz, wie auch des Erzbisthum Salzburg und des Bisthum Lavant, auch der Unterthanen Nutzen besten Fleißes befördern, und was zu Aufnehmung der heiligen katholischen Kirche und Religion, auch Beförderung der Ehre Got- tes dienlich ist, an Ihm nichts erwinden lassen, auch sich hiemit in meliori for- ma juris verschreiben und obligiren, daß Er wider diese Artikel, und jeden der- selben keine Caßation, Restitution oder Dispensation ausbringen, oder da Ihm eine auch proprio motu gegeben wurde, annehmen wolle, sub poena nullitatis. Lilijana Urlep: Zakaj je Slomšek podpisal volilne kapitulacije?… 191 Deßen zu Urkund, und dem Allen unbrüchig nachzukommen sind zwei gleichlautende Libell mit mehr Höchstgedacht Sr. Eminenz, auch Herrn An- ton Slomschek als angehenden Herrn Bischof zu Lavant aufgedruckten Insiegel und eigener Unterschriften verfertiget, deren eines bei dem Konsistorium zu Salzburg hinterlegt, und der andere Ihm Herrn Bischofe zu Lavant behändiget worden. Geschehen zu Salzburg, dem 2. Juli 1846 Friedrich Kard. u. Erzbischof Anton Slomschek ernannter Fürstbischof von Lavant VIRI IN LITERATURA Arhivski viri Archiv der Erzdiözese Salzburg (AT-AES) AT-AES 1.2 4/20/28. AT-AES 1.2 4/17/1, 4/17/2 in 4/17/3. Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM) Škofijska pisarna, F 2 – Bistum Lavant, spiritualije. Škofijska pisarna, protokoli konzistorialne/škofijske pisarne. Zapuščine škofov, Napotnik, Mihael. Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin. Zbirka listin. Zbirka rokopisov. Nadškofijski ordinariat Maribor (NŠOM) Zapuščine škofov, Karlin, Andrej. Objavljeni viri Conspectus et status totius Archi-Diocesis Salisburgensis in suis personis ecclesiasticis eorumque curae concreditis animabus succincte exhibitus, MDCCLXXII. Salisburgi, 1772. Jaksch von, August, Monumenta historica ducatus Carinthiae: Geschichtliche Denkmäler des Herzogthumes Kärnten, Band IV./I. (1202−1262), Celovec 1906. Literatura Bastgen, Hubert, Die Neuerrichtung der Bistümer in Österreich nach der Säkularisation, Opitz, Wien 1914 (Quellen und Forschungen zur Geschichte, Literatur und Sprache Österreichs und seiner Kronländer; 12). Gatz, Erwin, in Brodkorb, Clemens, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches: 1198 bis 1448: ein biographisches Lexikon, Duncker & Humblot, Berlin 2001. 192 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Gatz, Erwin, in Janker, Stephan M., Die Bischöfe des Heiligen römischen Reiches: 1648 bis 1803: ein biographisches Lexikon, Duncker & Humbolt, Berlin 1990. Grass, Nikolaus, Das Salzburger Privileg der freien Verleihung der Eigenbistümer unter besonderer Berücksichtigung des Kampfes um die Erhaltung dieses Privilegs. Ein Beitrag zur Geschichte der Reichskirche, Schöningh, Padeborn 1988. Heinisch, Reinhard, Die bischöflichen Wahlkapitulationen im Erzstift Salzburg 1514–1688, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Wien 1977. Klieber, Rupert, Die Annullierung der »Salzburger Privilegien« und die Salzburger Bi- schofswahl 1934 im Lichte der Vatikanischen Quellenbestände zum Pontifikat Pius XI., v: Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde 151 (2011), 317–361. Kovačič, Franc, Zgodovina Lavantinske škofije 1228–1928, Lavantinski kn. šk. ordinariat, Maribor 1928. Rado Kušej, Joseph II. und die äußere Kirchenverfassung Innerösterreichs: (Bistums- Pfarr- und Kloster-Regulierung); ein Beitrag zur Geschichte des österreichischen Staatskirche- nrechtes, P. Schippers, Amsterdam 1965. Ožinger, Anton, Listine lavantinske škofije v Pokrajinskem arhivu Maribor, Pokrajinski arhiv, Maribor 1989 (Viri; 4). Ožinger, Anton, Zgodovina mariborsko-lavantinske škofije, v: Letopis mariborske škofije za sveto leto 2000: Slomškov zbornik (ur. Jože Goličnik), Slomškova založba, Maribor 2001. Seidenschnur, Wilhelmine, Die Salzburger Eigenbistümer in ihrer reichs- und kirche- nrechtlichen Stellung, v: Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte 40 (1919), Kanonistische Abt. 9, str. 177–287. Tangl, Karlmann, Reihe der Bischöfe von Lavant, J. Leon, Klagenfurt 1841. Tropper, Peter G., Vom Missionsgebiet zum Landesbistum: Organisation und Administra- tion der katholischen Kirche in Kärnten von Chorbischof Modestus bis zu Bischof Kö- stner, Carinthia, Klagenfurt 1996. Urlep, Lilijana, Kirchenvisitationen und Visitationsberichte des Lavanter Fürstsbischofs Attems 1724–1744, v: Herrschaftspraktiken und Lebensweisen Im Wandel: Die Habs- burgermonarchie im 18. Jahrhundert. Das Achtzehnte Jahrhundert und Österreich: Jahrbuch der Österreichischen Gesellschaft zur Erforschung des Achtzehnten Jahrhun- derts, Band 35, Böhlau Verlag, Dunaj, Köln, Weimar 2020, str. 67–89. Urlep, Lilijana, Vse za Božjo slavo, zveličanje duš in prenovo škofije: katalog razstave ob dvestoletnici duhovniškega posvečenja škofa Antona Martina Slomška (1800–1862), Nadškofija Maribor, Nadškofijski arhiv, Maribor 2024. Spletni viri Hernach volgend die Zehen Krayß / wie vnd auff welliche art die inn das gantz Reych außge- thaylt / vnd im 1532. jar Roem. Kay. Maye. hilff wider den Türcken zuo geschickt haben. Auch welliche Staend in yeden Krayß geherend nach altem herkommen, [Augsburg] 1532: https://de.wikisource.org/wiki/Hernach_volgend_die_zehen_Kray%C3%9F. Zeumer, Karl, Reichsmatrikel von 1521: https://de.wikisource.org/wiki/Reichsmatrikel_von_1521. Zürcher, Peter, Wahlkapitulationen, publiziert am 28.07.2010, v: Historisches Lexikon Bayerns: http://www.historisches-lexikon-bayerns.de/Lexikon/Wahlkapitulationen. Lilijana Urlep: Zakaj je Slomšek podpisal volilne kapitulacije?… 193 POVZETEK Lavantinska škofija je bila ustanovljena leta 1228 kot salzburška lastniška škofija. Lastniške škofije predstavljajo precejšnjo izjemo oz. posebnost v cer- kveni, cerkvenopravni in državnopravni ureditvi. Pri lastniških škofijah (ob- stajale so samo salzburške lastniške škofije) je šlo za škofije, katerih škofje so bili imenovani, potrjeni in posvečeni od salzburškega nadškofa, od katerega so načeloma prejeli tudi fevde oz. temporalije. Škofje lastniških škofij so bili tako v cerkvenem kot v državnopravnem smislu odvisni od salzburškega nadško- fa, njihov položaj lahko primerjamo s položajem vazala v odnosu do fevdnega gospoda. Salzburški nadškof Eberhard II. je že v ustanovni listini lavantinske škofije, izdani 10. maja 1228, sebi in svojim naslednikom na nadškofijskem sedežu v Salzburgu pridržal pravico do imenovanja, potrditve, posvetitve in podelitve fevdov novemu lavantinskemu škofu, ki je bil dolžan priseči zvestobo in pokor- ščino (vazalna prisega) salzburškemu nadškofu in nadškofiji. Poseben položaj lavantinske škofije kot lastniške škofije oz. posebne pravice salzburškega nad- škofa pri imenovanju lavantinskega škofa in tudi škofov ostalih lastniških škofij (krška, chiemseejska in sekavska) se je obdržal tudi po jožefinski preureditvi škofijskih meja vse do konca prve svetovne vojne oz. avstrijskega konkordata 1933/34. Lavantinska škofija, ki je vse od ustanovitve naprej spadala pod salz- burško metropolijo, je bila leta 1924 izvzeta iz salzburške metropolije in podre- jena neposredno Svetemu sedežu. Leta 1923 imenovani škof Andrej Karlin je bil po par stoletjih prvi lavantinski škof, ki je bil imenovan s strani papeža in ne salzburškega nadškofa. Poseben položaj lavantinske škofije kot lastniške škofije se je odražal tudi pri škofu Antonu Martinu Slomšku, ki ga je za lavantinskega knezoškofa imeno- val, potrdil in posvetil salzburški nadškof. Med procesom imenovanja je Slom- šek – podobno kot njegovi predhodniki – podpisal volilne kapitulacije. Volilne kapitulacije so sredstvo za urejanje odnosov in razmerij med volivci in kandida- tom za službo, uporabljale so se pri volitvah cesarjev in škofov. Slomškov podpis volilnih kapitulacij predstavlja precejšnjo posebnost ali izjemo: kapitulacije so načeloma podpisovali škofje, ki so bili voljeni, kar za lavantinske škofe ni velja- lo, od konca 17. stoletja pa so bile celo prepovedane, čeprav so se v praksi upora- bljale do sekularizacije na začetku 19. stoletja. Kapitulacije, ki so jih podpisovali oz. sprejemali lavantinski škofje, so obsegale 19 členov, ki so vsebinsko nastali na začetku novega veka in se v poznejših obdobjih niso spreminjali. V Slom- škovem času so bila nekatera določila anahronizem oz. niso bila več v skladu s spremenjenimi družbenimi in političnimi razmerami. V primeru Slomška in njegovih predhodnikov lahko volilne kapitulacije opredelimo kot instrument, ki ureja oz. poudarja podrejen odnos in razmerja med lavantinskimi škofi in 194 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 salzburškimi metropoliti in hkrati ponazarja poseben status lavantinske škofije kot lastniške škofije, njihovo formalno pravno in realno veljavnost pa bo treba še natanko preučiti. Ključne besede: cerkvena zgodovina, lavantinska škofija, lastniška škofija, škof Slomšek, 19. stoletje Summary WHY DID SLOMŠEK SIGN VOTING CAPITULATIONS? SLOMŠEK AND THE STATUS OF THE DIOCESE OF LAVANT AS A PROPRIETARY DIOCESE The Diocese of Lavant was founded in 1228 as a proprietary bishopric of the archdiocese of Salzburg. Proprietary bishoprics/ are a great exception or peculiarity in the church, ecclesiastical-legal, and state-legal regulations. Such dioceses (there only existed Salzburg proprietary bishoprics) were dioceses the bishops of which were nominated, confirmed, and consecrated by the Salzburg archbishop, from which they also received fiefs or temporalities. Thus, bishops of proprietary dioceses were in both the ecclesiastical and state legal sense de- pendent on the Salzburg archbishop, while their position can be compared to the position of a vassal in relation to the feudal lord. In the founding charter of the Diocese of Lavant, issued 10 May 1228, Salz- burg Archbishop Eberhard II reserved the right to nominate, confirm, conse- crate, and present fiefs to the new bishop of Lavant for himself and his succes- sors in the archdiocesan seat in Salzburg. A new bishop was obliged to swear allegiance and obedience (a vassal oath) to the Salzburg archbishop and arch- diocese. The special position of the Diocese of Lavant as a proprietary diocese or special rights of the Salzburg archbishop in appointing the bishop of Lavant and bishops of other proprietary dioceses (Gurk, Chiemsee, and Seckau) was preserved even after the Josephine rearrangement of diocesan borders until the end of the First World War or the Austrian Concordat of 1933/34. The Diocese/ proprietary bishopric of Lavant, which belonged under the Salzburg Metropolis since its establishment, was made exempt from the Salzburg Metropolis in 1924 and made subordinate directly to the Holy See. Bishop Andrej Karlin, appoint- ed in 1923, was the first bishop of Lavant in several centuries to be appointed by the pope and not the archbishop of Salzburg. The special position of the Diocese of Lavant as a proprietary bishopric was also reflected during the time of Bishop Anton Martin Slomšek, who was nominated, confirmed, and consecrated as the Prince-Bishop of Lavant by the Archbishop of Salzburg. During the appointment procedure, Slomšek – similar Lilijana Urlep: Zakaj je Slomšek podpisal volilne kapitulacije?… 195 to his predecessors – signed electoral capitulations. These are a means for the arrangement of relations and relationships between electors and the candidate for a position and were used for electing emperors and bishops. Slomšek’s sig- nature of electoral capitulations presents a great peculiarity or exception: in principle, capitulations were signed by bishops who were elected, which did not hold true for bishops of Lavant; indeed, electoral capitulations were prohibited from the end of the 17th century, even though they were used in practice until the secularisation at the beginning of the 19th century. Capitulations signed or accepted by bishops of Lavant encompassed 19 articles, the content of which was created at the beginning of the Modern Age and was not changed during later periods. In Slomšek’s time, certain stipulations were anachronisms or not in accordance with the changed social and political circumstances. In the case of Slomšek and his predecessors, electoral capitulations can be defined as an in- strument arranging or emphasising the subordinate relation and relationships between the bishops of Lavant and metropolitan bishops of Salzburg while si- multaneously illustrating the special status of the Diocese of Lavant as a propri- etary bishopric. However, their formal legal and actual validity will still have to be thoroughly studied. Keywords: Church history, Diocese of Lavant, proprietary bishopric, Bishop Slomšek, 19th century 196 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Velikonočna pesnitev Rudolfa Maistra-Vojanova, objavljena v Slovenskem narodu leta 1901 Vir: Slovenski narod, št. 79, 6. 4. 1901, str. 3–4. Jurij Perovšek: Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 … 197 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 94(497.12)''1890/1918'':272 DOI: 10.34291/AES2024/Perovsek Jurij Perovšek dr. znanosti, znanstveni svetnik, emeritus, Andraž nad Polzelo 398, SI – 3313 Polzela e-naslov: jurij.perovsek@gmail.com VELIKONOČNA MISEL LIBERALNE STRANI OD RAZCEPA V SLOVENSKI POLITIKI 1890 DO KONCA AVSTRIJSKE DOBE 1918 1 UVOD Katoliška cerkev se je kot skupnost različnih struktur v svojem delovanju srečala z vrsto izstopajočih pojavov, med katere se je zapisal tudi kulturni boj. Idejnopolitično soočenje političnega katolicizma in liberalizma, ki jo je na Slo- venskem spremljalo od začetka devetdesetih letih 19. stoletja, je porodilo celo pojem »vseobsegajočega elementa nove slovenske zgodovine«.1 Slovenski kul- turni boj je imel različne oblike in načine, primerljive tudi drugim sredinam, značilno ostrino pa je izražal v očitkih katoliške strani liberalni, da je sovražnica vere, oziroma ji je odrekala krščanski verski čut. Kot je opozoril Zvonko Bergant, to ni ustrezalo dejstvom, kajti tudi liberalni Slovenci so bili, kljub napadom na Katoliško cerkev, duhovščino in katoliško vero, z dogmatično-zakramentalnega vidika v zasebnem življenju lojalni katoličani v zasebnem življenju. Udeleževali so se bogoslužja in verskih obredov, prejemali zakramente idr. in pri tem ni šlo le za neko (tradicionalistično) pozunanjenje, ampak za izraz njihovega resnič- nega notranjega verskega prepričanja. V slovenskem primeru zato liberalcev, širše gledano svobodomislecev, razen redkih posameznikov, ne moremo enačiti z ateisti, kar sta jim rada pripisovala katoliški tisk in katoliška politika sploh. Slovenski liberalci oziroma njihovi temeljni predstavniki so bili katoličani. To pomeni, da je treba preseči tradicionalno gledanje, da je katolištvo v političnem življenju dobilo svoj javni odraz le v katoliški politiki. Nasprotno, katoličani so 1 Janko Pleterski, Knjiga opomb k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenska politika 1879–1895, kot Kermavnerjeva lastna monografija, v: Življenje in delo dr. Dušana Kermavnerja (1903–1975): med politiko in zgodovino (ur. Aleksander Žižek in Jurij Perovšek), Ljubl- jana 2005, str. 152. 198 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 bili tudi pristaši liberalne politike, različno pa je bilo njihovo razumevanje do- ločenih razsežnosti krščanstva, točneje katolištva, kot religije.2 Liberalci so vsakomur priznavali pravico do izpovedovanja ali neizpove- dovanja vere, toda to bi moralo ostati na zasebni ravni in ne bi smelo imeti nikakršnega vpliva na njegovo družbeno in politično ravnanje. Glede vloge ka- toliške vere in Cerkve v posameznikovem javnem oziroma družbenem življenju so odklanjali politično razsežnost njegovega verskega prepričanja. Pri tem kle- rikom niso odrekali pristojnosti v versko-dogmatičnem pogledu in so se ji bili tudi sami pripravljeni podvreči. Nasprotovali pa so temu, da bi imeli odločilno besedo na drugih področjih javnega življenja. Stran političnega katolicizma ozi- roma katoliških narodnjakov pa je zagovarjala papeževo in škofovsko avtoriteto in avtoriteto ostalih klerikov tudi v družbenopolitičnem življenju. Izhajala je iz prepričanja, da vera ne more biti le stvar posameznikovega intimnega življenja, ampak morajo iz tega nujno slediti tudi ustrezne posledice za njegovo politično odločanje in delovanje, ki črpajo pri istem viru, to je njegovi veri. Dilema o politični (ne)razsežnosti katolištva oziroma vere je odmevala v slovenskem pro- storu, zlasti na Kranjskem, tako v avstrijski dobi kot tudi pozneje. A katoliški in liberalni nosilci političnega življenja v avstrijski dobi so bili vsi zavedni Slovenci in hkrati tudi katoličani.3 Liberalci se »torej niso imeli za nasprotnike Cerkve in krščanstva, ampak klerikalizma. Cerkev in krščanstvo so napadali le takrat, kadar sta se jim zdela zastopnika in nosilca klerikalističnih teženj ter kadar in kolikor sta bila po njihovem mnenju nespravljiva z moderno družbo«.4 V našem prispevku bomo prikazali, kako so svoje versko čustvo in na- rodno ter idejnopolitično stališče ob največjem krščanskem prazniku – veliki noči – izražali na liberalni strani v času po političnem razhodu v slovenskem narodnem gibanju leta 1890 do konca avstrijske dobe leta 1918.5 2 IZPOVEDOVANJE VERSKEGA ČUSTVA OB VELIKI NOČI Na liberalni strani so se posebej zadržali ob vsakoletnem praznovanju velike noči. Tako kot na katoliški so njeno obeleženje večkrat povezali tudi s 2 Zvonko Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma: idejno-politično soočenje slovenskega političnega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje, Ljubljana 2004, str. 18, 103. 3 Prav tam, str. 19–20, 99. 4 Zvonko Bergant, Slovenski klasični liberalizem: idejno-politični značaj slovenskega liberalizma v letih 1891–1921, Ljubljana 2000, str. 86. 5 O razhodu na katoliško in liberalno politično stran leta 1890 glej Jurij Perovšek, Liberalni pogled na ideološko in politično razha- janje s katoliško stranjo od ustanovitve Katoliškega političnega društva leta 1890 do ustanovitve Slovenskega društva leta 1891 v Ljubljani, v: Prispevki za novejšo zgodovino 63 (2023), št. 3, str. 93–116. Jurij Perovšek: Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 … 199 pozdravom nastopa pomladi.6 Slavili so »balzamski vzduh težko pričakovane vigredi«,7 ob tem pa je prišlo tudi do izkrivljanja izvirnega pomena velike noči. Že leta 1891 je osrednje liberalno glasilo, ljubljanski Slovenski narod, spomni- lo na predkrščansko praznovanje pomladi, zmago »Vesne nad kruto babo, nad mrzlo zimo«. Ko so se stari običaji umaknili in izginili, se je začela oznanjati in razširjati nova vera, vera ljubezni. »Zato je tudi cerkev jako dobro pogodila, ko je namesto nekdanjega paganskega praznika ustanovila Veliko noč, izvestno naj- lepši praznik, kar jih imamo.«8 Drugače je bil pogled liberalne strani na veliko noč usklajen z uradnim naukom Katoliške cerkve. Velika noč je zanjo pomenila »vstajenje največjega in najplemenitejšega bitja, ki je hodilo kdaj po tej zemlji«.9 Liberalci so poudarili, da tudi nanje deluje velika poezija velike noči in se ne, kakor trdijo (katoliški) nasprotniki, borijo zoper vero, ampak vsako leto z ena- ko iskrenostjo pozdravljajo slavje vstajenja, krščanstvu najsvetejši, vesoljnemu človeštvu najznamenitejši dan! »V prah se klanjamo pred zmagoslavnim božan- stvom, h kateremu se dviga najponižnejša hvaležnost iz naših src, naš um pa se naslaja v svetem trepetu, spoznavajoč v vstajenju Krista Jezusa10 veličasten sim- bol«, je leta 1901 zapisal Slovenski narod.11 Nikdar bolje ne čutimo, da smo dobri kristjani, kakor v teh veličastnih dneh.12 Kristus13 je pomladil človeštvo, ko je z vplivom svoje osebnosti spremenil vse pojme o njegovi moralni podlagi in ves moralni svet, zaradi česar je razmerje posameznika k njemu samemu, k drugim in k naravi povsem drugačno ter je položil nove temelje vsemu delovanju, že- ljam in idealom.14 6 Slovenski narod, št. 78, 5. 4. 1890, str. 2; št. 87, 16. 4. 1892, str. 1; št. 85, 13. 4. 1895, str. 1; št. 87, 17. 4. 1897, str. 1; št. 80, 9. 4. 1898, str. 1; št. 75, 1. 4. 1899, str. 1; št. 86, 14. 4. 1900, str. 1; št. 79, 6. 4. 1901, str. 1; št. 82, 11. 4. 1903, str. 1; št. 75, 2. 4. 1904, str. 1; št. 93, 22. 4. 1905, str. 1; št. 86, 14. 4. 1906, str. 2; št. 81, 10. 4. 1909, str. 2; št. 87, 15. 4. 1911, str. 2; št. 79, 6. 4. 1912, str. 1; Rodoljub, št. 8, 16. 4. 1892, str. 71–72; št. 7, 1. 4. 1893, str. 63–64; Gorenjec, št. 13, 29. 3. 1902, str. 123; št. 16, 22. 4. 1905, str. 1; št. 15, 14. 4. 1906, str. 1; št. 15, 10. 4. 1909, str. 1; Slovenski Dom, št. 13, 26. 3. 1910, str. 1; Narodni dnevnik, št. 69, 26. 3. 1910, str. 1; Narodni list, št. 9, 9. 4. 1914, str. 1. Na katoliški strani so ob obeleženju velike noči pomlad posebej pozdravili v letih 1890, 1894, 1896, 1902, 1907, 1910, 1911, 1912 in 1915 (Slovenec, št. 78, 5. 4. 1890, str. 1; št. 78, 4. 4. 1896, str. 1; št. 73, 30. 3. 1907, str. 1; št. 75, 3. 4. 1915, str. 1; Mir, št. 8, 20. 3. 1894, str. 1; št. 13, 27. 3. 1902, str. 1; št. 15, 15. 4. 1911, str. 1; št. 14, 6. 4. 1912, str. 1; Slovenski gospodar, št. 12, 24. 3. 1910, str. 1; št. 15, 13. 4. 1911, str. 1; Gorica, št. 26, 30. 3. 1907, str. 2; št. 24, 26. 3. 1910, str. 1). Socialni demokrati so v velikonočnem času pozdravili prihod pomladi leta 1918, drugače pa so se ob veliki noči ustavili še v letih 1908, 1912 in 1913 (Naprej, št. 73, 30. 3. 1918, str. 1; Rdeči prapor, št. 31, 18. 4. 1908, str. 1; Zarja, št. 251, 6. 4. 1912, str. 1; št. 539, 22. 3. 1913, str. 1). 7 Slovenski narod, 30. 3. 1907, str. 1. 8 Slovenski narod, 28. 3. 1891, str. 1. Prim. tudi Slovenski narod, 17. 4. 1897, str. 1; 22. 4. 1905, str. 1; Notranjec, št. 9, 24. 4. 1905, str. 1. O nadomestilu predkrščanskega praznovanja pomladi z veliko nočjo so pisali tudi na socialno demokratski strani (Rdeči prapor, št. 31, 18. 4. 1908, str. 1; Zarja, št. 539, 22. 3. 1913, str. 1). 9 Slovenski narod, št. 79, 6. 4. 1901, str. 1. Prim. tudi Slovenski narod, št. 86, 14. 4. 1900, str. 1. 10 Jezus Kristus, Božji Sin, Odrešenik in Mesija. 11 Slovenski narod, št. 79, 6. 4. 1901, str. 1. 12 Prav tam. 13 Jezus Kristus. 14 Slovenski narod, št. 86, 14. 4. 1900, str. 1. 200 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 2.1 Kristusova osebnost in nauk Na liberalni strani so ob prelomu stoletij na veliko noč posebej poudarili veličastnost Kristusove osebnosti. Po njihovem mnenju je bilo bolj kot kadarkoli prej jasno, da moč krščanstva ne izvira iz cerkvá, ampak od tam, kjer zajemajo vso svojo silo – iz pogleda na križanega. Končni uspeh vse znanstvene kritike religij je dokaz, da pravi izvor različnih ver niso določeni nauki, ne potreba razu- meti svet, ne transcendentalno nagnjenje, ampak življenje posameznih osebno- sti, ki podaja ljudem ideal, po katerem še stoletja uravnavajo vse svoje delovanje in vse svoje mišljenje. In prav glede Kristusa si je znanstvena kritika edina, da so krščanske vere nastale na podlagi brezprimernega vtisa njegove osebnosti.15 Veličastnost Kristusove osebnosti so prikazali v primerjavi njegovega in Budovega16 zemeljskega življenja, ki sta utemeljili religiji več kot dveh tretjin človeštva. Za liberalno stran ni bilo dvoma, da je bilo Budovo življenje in mi- šljenje pravo nasprotje Kristusovega. Buda je zanikal voljo k življenju, njegovo življenje je bil samomor v višji potenci. Buda je živel le zato, da je umrl, da je prišel v nič, v nirvano, medtem ko je Kristusova smrt pomenila vstop v novo ži- vljenje. Kristus je videl v celotnem stvarstvu božjo previdnost in zato ni preziral zemeljskega življenja, ki teče pred očmi in po volji Stvarnika, temveč ga je slavil kot pot v večnost, kot ozka vrata, skozi katera pridemo v nebeško kraljestvo.17 Na vprašanje, kaj je nebeško kraljestvo – ali nirvana, torej nič, ali nov raj, ali z raznimi deli kupljena nagrada –, so liberalci odgovorili s Kristusovim izre- kom, »ki je brezdvomno pristen, ker v milijonih let pred Kristusom ni bil nikdar izrečen in ki ga bržčas tudi tisti niso razumeli, ki so mu sledili. Kristus je rekel: 'Božje kraljestvo ne pride z zunanjimi znaki. Tudi se ne bode reklo: Lej, tu je ali tam. Zakaj, glejte, božje kraljestvo je znotraj v Vas'.«18 To je bilo po liberalnem prepričanju bistvo Kristusovih naukov, tisto, kar je imenoval skrivnost in kar se ne da razložiti z besedami. Zato je svoj zveličavni nauk svojim poslušalcem približal z različnimi primerami: nebeško kraljestvo je kot gorčično zrno na njivi, kot kvas v moki. Najbolj pa s primero: nebeško kralje- stvo je kot zaklad, zakopan na njivi. »Da pomeni njiva ta svet, to je Kristus izrecno povedal. Na tem svetu je torej pokopan zaklad, a nebeško kraljestvo leži v naši no- tranjosti.« Tako ni govoril nihče pred njim in ne pozneje. In še po dolgih stoletjih slišimo njegove besede »Učite se od mene!« in razumemo, kaj to pomeni. »Bodi kakor Kristus, živi kakor Kristus, to je nebeško kraljestvo, to je večno življenje.«19 15 Prav tam. 16 Buda (Sidarta Gotama; Sidarta Gautama; Buda Šakjamuni), okoli 5. do 4. stoletja pr. Kr., utemeljitelj budizma. 17 Slovenski narod, št. 86, 14. 4. 1900, str. 1. 18 Prav tam. Prim. tudi Gorenjec, št. 13, 29. 3. 1902, str. 123. – Prilika je povzeta po Lukovem evangeliju (Lk 17,20-21). Vse prilike, povzete in predstavljene v tem prispevku so citirane po: Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski standardni prevod, Ljubljana, 1997. 19 Slovenski narod, št. 86, 14. 4. 1900, str. 1. – Prilike so povzete po Matejevem evangeliju (Mt 11,29; 13,31-44). Jurij Perovšek: Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 … 201 Velikonočno voščilo Slovenskega naroda leta 1896 naročnikom, prijateljem in – nasprotnikom (spodaj) Vir: Slovenski narod, št. 78, 4. 4. 1896, str. 1/4. 202 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 2.2 Kristusov odnos do življenja in njegov svetovnozgodovinski pomen Liberalna stran je spregovorila tudi o Kristusovem odnosu do življenja. Poudarili so, da ga ni preziral. To dokazuje vtis njegove osebnosti. Kristusa so imenovali drevo življenja, kruh življenja, vodo življenja in luč življenja. Kristus ni nikoli učil, naj se življenje sovraži ali prezira. Medtem ko so ustanovitelji raznih religij svojim vernikom predpisovali, kaj naj jedo in kaj ne, je Kristus dejal, da se ni postil kot Janez,20 ampak živel tako, da so ga farizeji prikazovali kot »pojedača in popivača«. V nasprotju z Budo, ki je učil telesno in duševno usmrčevanje samega sebe in zahteval, da se mora vsak, kdor hoče biti zveličan, zaobljubiti čistosti, siromašnosti in pokornosti, se je Kristus – čeprav se je zara- di notranjega spreobrnjenja večinoma odrekel vsemu, kar ljudem sladi življenje – udeleževal svatb, razglasil zakonsko zvezo za božjo ustanovo in milo sodil zablode mesa. Kristus ni bežal v puščavo, ampak je iz nje prišel kot zmagovalec, on ni oznanjal smrti, temveč življenje.21 Na liberalni strani so poudarili tudi Kristusovo bojevitost. Videli so jo že v njegovem spodbijanju starega nemoralnega načela, izraženega v nauku oko za oko, zob za zob. On je učil ljubiti svojega sovražnika in če te kdo udari po levem licu, mu ponudi še desno. Po njegovem učenju naj sovražnika ne bi ljubili zaradi njega samega, ampak zato, ker ga po izvršeni notranji spreobrnitvi ni več mogoče sovražiti. Ko pa so nastopila fundamentalna vprašanja, je bil neizprosen: »'Misli- te, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo? Pravim Vam: ne, ampak razdor!'«22 Kristusovo življenje je bila vojna, ne proti formam civilizacije, ne proti kul- turi ali religiji – spoštoval je judovske verske predpise in učil dajati cesarju, kar je cesarjevega –, pač pa proti duhu, ki je tedaj vladal človeštvu, proti nagibom, iz katerih je izviralo vse delovanje, in proti takratnim smotrom vsega delovanja in nehanja. Notranja spreobrnitev zahteva popolno temeljno spremembo vse- ga mišljenja in čustvovanja. Šele s to spreobrnitvijo se je človek zavedel svoje moralne poklicanosti in to je Kristusov svetovnozgodovinski pomen. Njegovi nauki so pomladili človeštvo in ustvarili tako rekoč novo, višjo vrsto ljudi.23 Slovenski narod je nadalje opozoril, da je v času, ki je potekal pred Kristusom, človeštvo ustvarilo različne znamenite kulture, a temelj moralni kulturi je položil Kristus. In čeprav je krščanstvo postalo zgodovinska religija in dalo zavetje mar- sikateremu poganskemu in judovskemu praznoverju ter tako zagrnilo Kristusovo podobo z neko meglo, blesk njegove osebnosti čedalje močneje razsvetljuje ves svet in čez vse ovire se dvigajo nešteti rodovi k njemu – Zveličarju24 človeštva.25 20 Janez Krstnik, Jezusov predhodnik in svetnik. 21 Slovenski narod, št. 86, 14. 4. 1900, str. 1. Prim. tudi Gorenjec, 29. 3. 1902, str. 123. 22 Slovenski narod, št. 86, 14. 4. 1900, str. 1. – Prilika je povzeta po Matejevem in Lukovem evangeliju (Mt 10,34-35), (Lk 12,51). 23 Slovenski narod, št. 86, 14. 4. 1900, str. 1. 24 Jezus Kristus. 25 Slovenski narod, št. 86, 14. 4. 1900, str. 1. Jurij Perovšek: Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 … 203 Prva stran velikonočne številke Slovenskega naroda leta 1901 Vir: Slovenski narod, št. 79, 6. 4. 1901, str. 1. 204 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Liberalci so poudarili, da je Kristus živel po svojih načelih in se boril proti posvetni in duhovniški mogočnosti in lažni pobožnosti farizejev. Učil je ljubezen in naposled z vdanostjo, lastno le Bogu, izpraznil kupo trpljenja do dna. Mogočno se je otresel spon smrti in se iz lastne moči vzdignil v nebeške višine.26 Velika noč vesoljnemu krščanstvu oznanja najznamenitejši in najve- ličastnejši vseh praznikov, dan Gospodovega vstajenja, dan zmage tistih idej, ki so najtrdnejše jamstvo zemeljski sreči narodov in vsega človeštva.27 Temelji Zveličarjevih naukov so večni in nerazrušljivi, egoizem jim je prav tako tuj kot subjektivizem.28 Bleščeča zvezda krščanstva je s Kristusovimi vzvišenimi nauki o enakosti in bratstvu vseh ljudi zasijala na obzorju človeštva, nastala je du- hovna revolucija, kakršnih le malo pozna zgodovina in ki je na mah pretresla družbeni red ter oživila in pomladila vso človeško družbo, ki je dotlej temeljila na splošni neenakosti. V ta družbeni red je prvi posegel Kristus. Enakost, brat- stvo in ljubezen je bila njegova čarobna misel, s katero je osvajal srca trpečega človeštva. »Nazarenec29 je strl okove in spone, ki so oklepale človeški rod v robstvo in hlapčevanje, on ga je rešil grozeče duševne smrti s tem, da mu je prižgal luč svobode in izvojeval vsakemu posamezniku človeško dostojanstvo.«30 In vsem za- tiranim je dal zavest, da so bitja, ustvarjena po božji podobi. Velika noč obudi čustva najčistejšega blaženstva, ki človeška bitja navdajajo z najplemenitejšimi čustvi, kot da je človek ob njihovih zvokih dobil novo moč, s katero je premagal materijo in se zavedel, da je v njegovih prsih skrita iskra božanstva.31 Velikonočni zvonovi so po liberalnem prepričanju v vsakem človeku oži- vili v njem prirojeno nagnjenje k metafiziki, obudili večno hrepenenje po sliki o vesoljstvu, stremljenje razuma po enotnosti, o katerem je govoril Immanuel Kant (1724–1804) in ki jo je spoznaval tudi Arthur Schopenhauer (1788–1860), učeč, da je vsakdo hote ali nehote metafizik. »Strmeč zre človek z Gospodovim vstajenjem veličastno simbolizovano pomlajenje in prerojenje narave, prešine ga spoznanje lastne ničnosti napram neskončnosti in obujajo se v njem z novo mo- čijo tista čutila, iz katerih izvirajo krščanske ideje.«32 V spoštovanju teh idej so ob veliki noči na liberalni strani objavili vrsto velikonočnih povesti in pesmi različnih domačih in tujih avtorjev, med njimi Minke Govekar-Vasič (ps. Jo- sip Trdina, 1874–1950), Rudolfa Maistra-Vojanova (1874–1934), Josipa Prem- ka (1889–1913), Simona Gregorčiča (1844–1906), Cvetka Golarja (1879–1965), 26 Slovenski narod, št. 87, 16. 4. 1892, str. 1. Prim. tudi Slovenski narod, št. 79, 6. 4. 1901, str. 1; št. 82, 11. 4. 1903, str. 1; Jutro, št. 759, 6. 4. 1912, str. 1. 27 Slovenski narod, št. 80, 9. 4. 1898, str. 1. 28 Slovenski narod, št. 75, 1. 4. 1899, str. 1. 29 Nazarečan, Jezus Kristus. 30 Slovenski narod, št. 93, 22. 4. 1905, str. 1. 31 Slovenski narod, št. 75, 1. 4. 1899, str. 1. Prim. tudi Gorenjec, št. 14, 6. 4. 1901, str. 1. 32 Slovenski narod, št. 80, 9. 4. 1898, str. 1. Jurij Perovšek: Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 … 205 Manice Koman (1880–1961), Paula Bourgeta (1852–1935) in Vladimirja Ivanovi- ča Nemiroviča-Dančenka (1858–1943).33 Leta 1901 so v Slovenskem narodu obja- vili odlomek iz romana Leva Nikolajeviča Tolstoja (1828–1910) Vstajenje.34 Po- ročali so tudi o svetih opravilih velikega tedna in velikonočnih procesijah, bral- cem, prijateljem in tudi nasprotnikom pa želeli vesele velikonočne praznike.35 3 NARODNOPOLITIČNI VIDIK VELIKE NOČI S praznovanjem velike noči so na Slovenskem v vseh političnih taborih povezovali tudi željo po narodnem vstajenju. Slovenski narod je leta 1891 ugota- vljal, da »naše politiške vigredi še ni« in je najbrž tako hitro še ne bo, dokler ne prijaha slovanski sv. Jurij in ne uniči krutega zmaja, odurne zime – nemštva, ki nas tako dolgo tlači.36 Liberalna stran je poudarila, da če bomo dosledni, vztraj- ni in neupogljivi in se z jekleno žilavostjo borili za koristi svojega rodu, bomo nekoč praznovali tudi svojo politično veliko noč.37 V to so verjeli, saj so pred seboj videli slovensko domovino – to, kar je bilo še pred nekaj desetletji le veliko grobišče, na njem pa en sam, ogromen pomnik, »orjaški nemški granit«.38 Če- tudi pozno, ampak tem bolj gotovo, bodo tudi Slovani v Avstriji prišli do večje veljave.39 »Politična, gospodarska, kulturna in socijalna emancipacija od Nemcev in Italijanov, to je smoter našega sedanjega boja ž njimi, ker je ta emancipacija prvi pogoj našemu, bogatejšemu in srečnejšemu življenju, po katerem hrepenimo.« Kar smo dosegli v dolgi dobi po letu 1848, je naposled uspeh nadnaravne moči nacionalne misli in gojiti ta sveti ogenj v naših dušah je naša prva dolžnost.40 Ideja Združene Slovenije nam bo dala novih moči.41 Slovenci hočemo živeti.42 33 Slovenski narod, št. 85, 13. 4. 1895, str. 1–2; št. 78, 4. 4. 1896, str. 1–3; št. 87, 17. 4. 1897, str. 1–3; št. 80, 9. 4. 1898, str. 1–2; št. 75, 1. 4. 1899, str. 1–3; št. 86, 14. 4. 1900, str. 1–2, 5; št. 79, 6. 4. 1901, str. 1, 3–4; št. 72, 29. 3. 1902, str. 1–2; št. 75, 2. 4. 1904, str. 1–2; št. 93, 22. 4. 1905, str. 1–4; št. 86, 14. 4. 1906, str. 2–4; št. 92, 18. 4. 1908, str. 1–2; št. 81, 10. 4. 1909, str. 1; št. 69, 26. 3. 1910, str. 1–2; št. 87, 15. 4. 1911, str. 2–3; št. 79, 6. 4. 1912, str. 1–2; št. 67, 22. 3. 1913, str. 1–3; št. 82, 11. 4. 1914, str. 1; št. 75, 3. 4. 1915, str. 1; št. 93, 22. 4. 1916, str. 1; št. 81, 7. 4. 1917, str. 1; št. 73, 30. 3. 1918, str. 1; Gorenjec, št. 13, 30. 3. 1907, str. 1–2; št. 15, 10. 4. 1909, str. 1; št. 12, 26. 3. 1910, str. 1–2; št. 15, 15. 4. 1911, str. 1–2; št. 12, 21. 3. 1913, str. 1. 34 Slovenski narod, št. 79, 6. 4. 1901, str. 2–3. 35 Slovenski narod, št. 74, 31. 3. 1893, str. 2; št. 68, 24. 3. 1894, str. 3; št. 78, 4. 4. 1896, str. 4; Gorenjec, št. 14, 2. 4. 1904, str. 145; št. 15, 15. 4. 1911, str. 1; Notranjec, št. 15, 14. 4. 1906, str. 155; št. 16, 18. 4. 1908, str. 128; št. 15, 10. 4. 1909, str. 115; Domovina, št. 17. 4. 1908, str. 2; Narodni dnevnik, št. 69, 26. 3. 1910, str. 3; Narodni list, št. 15, 13. 4. 1911, str. 1; št. 14, 4. 4. 1912, str. 1; št. 12, 20. 3. 1913, str. 1; št. 9, 9. 4. 1914, str. 1. 36 Slovenski narod, št. 70, 28. 3. 1891, str. 1. Prim. tudi Slovenski narod, 14. 4. 1906, str. 2; Rodoljub, št. 7, 1. 4. 1893, str. 63–64; Slovenski Dom, št. 13, 26. 3. 1910, str. 1; št. 15, 11. 4. 1914, str. 1. 37 Slovenski narod, št. 70, 28. 3. 1891, str. 1. Prim. tudi Slovenski narod, št. 87, 16. 4. 1892, str. 1–2; št. 75, 2. 4. 1904, str. 1; Rodoljub, št. 8, 16. 4. 1892, str. 71–72; Gorenjec, št. 14, 14. 4. 1900, str. 1–2; št. 14, 6. 4. 1901, str. 1; Notranjec, št. 9, 24. 4. 1905, str. 1; Jutro, št. 25, 26. 3. 1910, str. 1; Narodni dnevnik, št. 69, 26. 3. 1910, str. 1; Slovenski Dom, št. 12, 22. 3. 1913, str. 1; Narodni list, št. 9, 9. 4. 1914, str. 1. 38 Slovenski narod, št. 87, 16. 4. 1892, str. 1. 39 Slovenski narod, št. 85, 13. 4. 1895, str. 1. Prim. tudi Rodoljub, št. 8, 17. 4. 1897, str. 74; Gorenjec, št. 12, 26. 3. 1910, str. 1. 40 Slovenski narod, št. 81, 10. 4. 1909, str. 2. 41 Dan, št. 445, 22. 3. 1913, str. 1. 42 Gorenjec, št. 15, 10. 4. 1914, str. 1. 206 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Ob gornjem so liberalci spomnili še na posamezne, v tistem času zarezu- joče dogodke doma in na slovanskem jugu. Leta 1896 na velikonočni potres v Ljubljani leto poprej in tedanjo solidarnost skoraj vseh avstrijskih narodov ter na obisk cesarja Franca Jožefa I. Habsburško-Lotarinškega (1830–1916) v Lju- bljani 7. maja 1895.43 Pozdravljali so tudi osvobodilno vstajenje južnih Slovanov in obravnavali mednarodne razmere, povezane z Balkanom, ter odnose med balkanskimi narodi v času balkanskih vojn v letih 1912–1913. Zapisana je bila tudi misel o vstajenju proletariata.44 Leta 1906 se je ob veliki noči v Slovenskem narodu našel tudi očitek glede ravnanja katoliške strani na Kranjskem (načelni- ka Slovenske ljudske stranke in vodje parlamentarne Slovanske zveze dr. Ivana Šusteršiča (1863–1925)), ki je bil v času tedanjih pogajanj za volilno reformo usmerjen predvsem za zagotovitev politične prevlade na Kranjskem in oslabi- tev liberalcev, šele nato pa so prišle na vrsto koroške zadeve (vprašanje drugega slovenskega državnozborskega mandata na Koroškem).45 4 VELIKONOČNA IDEJNOPOLITIČNA DOSLEDNOST LIBERALNE STRANI Na liberalni strani so, tako kot na katoliški in socialnodemokratski, ob pra- znovanju velike noči videli tudi priložnost, da so poudarili svoja ključna idejno- politična sporočila. Zavezani krščanstvu – »nebeški resnici« –46 so opozarjali, da slovenski verni, katoliški narod praznuje veliko noč različno razpoloženih src.47 Ob tem pa je bilo njihovo priznavanje krščanskih idej za temelj in podlago vse- mu javnemu življenju in pogoj srečnemu napredovanju ter razvoju slovenskega naroda nespremenjeno. Pomenilo jim je spoznanje transcendentalnega nagnje- nja v človeku in njegovega vplivanja na vse človeško hotenje. Veljava krščanskih idej je bila zanje pogoj tisti harmoniji v morali in pravnih nazorih, brez katere razpade vsako socialno telo. Krščanske ideje so edine, na podlagi katerih je mo- žno urediti vse socialne in državne razmere tako, da zagotavljajo intelektualno, moralno in materialno blagostanje in omogočajo naravni razvoj, ki mora biti 43 Slovenski narod, št. 78, 4. 4. 1896, str. 1. 44 Jutro, št. 759, 6. 4. 1912, str. 1; Slovenski narod, št. 22, 3. 1913, str. 1; Gorenjec, št. 12, 21. 3. 1913, str. 1–2; Dan, št. 445, 22. 3. 1913, str. 1; št. 759, 11. 4. 1914, str. 1. – O slovenskih pogledih na balkanski vojni in jugoslovansko vprašanje v tem času glej Andrej Rahten, Jugoslovanska velika noč: slovenski pogledi na balkanski vojni (1912–1913) in jugoslovansko vprašanje, Ljubljana 2012. 45 Slovenski narod, št. 86, 14. 4. 1906, str. 2. – O vprašanju drugega slovenskega državnozborskega mandata na Koroškem ob pripravljanju državnozborske volilne reforme v letih 1906–1907 glej Janko Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič 1863–1925: pot prvaka slovenskega političnega katolicizma, Ljubljana 1998, str. 175–196; Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parla- mentu: slovenska parlamentarna politika v habsburški monarhiji 1897–1914, Celje 2001, str. 58–71. Glej tudi isti, Pozabljeni slo- venski premier: politična biografija dr. Janka Brejca (1869–1934), Celovec – Ljubljana – Dunaj 2002, str. 84–98; isti, Ivan Šusteršič: der ungekrönte Herzog von Krain: die slowenische katolische Bewegung zwischen trialistischem Reformkonzept und jugoslawischer Staatsidee, Wien 2012, str. 120–134. 46 Slovenski narod, št. 87, 16. 4. 1892, str. 1. 47 Slovenski narod, št. 87, 17. 4. 1897, str. 1. Jurij Perovšek: Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 … 207 višji smoter vsakega človekoljuba; zlasti še vsakega sina slovenskega naroda, ki mu samo krščanske ideje ljubezni, miroljubnosti in pravičnosti zagotavljajo ob- stanek in napredek in oznanjenje dobe pomlajenja in prerojenja.48 Leta 1912 je kranjski Gorenjec posebej opozoril, da si tuji in domači sovražniki slovenskega ljudstva prizadevajo ujeti njegovo dušo, »da bi pokončali njene ideale, da bi ji ubili katoliško in narodno zavest. Iz krščanskih ljudij bi radi napravili požrešnike, ki bi se nič ne brigali za nadnaravne resnice božje, ampak naj bi le uživali ta svet. Vsako sredstvo jim je dobro, da bi le osmešili krščanstvo, ugonobili njegovo moralo in utrdili v ljudeh vero v srečo golega materijalizma. Ako bi to dosegli, potem bi lahko tujec zavalil kamen na grob narodu, ki bi več ne vstal, kajti narod brez misli na Boga hira, propada in pogine.«49 4.1 Nadvladovalne težnje političnega katolicizma S pripadnostjo krščanskim idejam pa se na liberalni strani niso bili pripra- vljeni podrejati težnjam, ki so jih zavračali kot »klerikalne« in imeli za pogubne. Upirali so se vsiljevanju simbolnih verskih resnic kot empiričnih naukov in – kljub njihovi prvotni nedoločnosti – neposredni pravni in politični veljavi vseh cerkvenih naukov. Po besedah Slovenskega naroda so nasprotovali težnjam, ki hočejo narode vzgojiti v brezpogojni pokornosti in suženjski klečeplaznosti pred vsakovrstnimi avtoritetami, kar nasprotuje osnovnim načelom človeške svobode in vsem krščanskim idejam. Nasprotovali so težnjam, »ki težé na to, da bi imel cerkveni poglavar pravico, posegati imperativno v vse politično življenje in v zakonodajstvo; tistim, ki učé, sklicujé se na corpus iuris canonici (zbornik kanonskega, cerkvenega prava – op. J. P.), da odločuje cerkveni poglavar kot za- dnja instanca in z absolutno avtoriteto ne samo v dogmatiki in v cerkvi, ampak tudi v morali, v politiki, v šoli in v vseh vedah, in da so verniki temu poglavarju in njegovim namestnikom dolžni brezpogojno pokornost; iz kratka (skratka – op. J. P.), tistim, kateri pod plaščem vere tirajo hi[e]rarhično-politično propagando v dosego zgolj posvetnih, egoističnih namenov«.50 Slovenski narod je ob svoji pet- indvajsetletnici leta 1893 v velikonočnem času zapisal, da za svetno hegemonijo Zveličar nikoli ni učil.51 Tako prikazanim težnjam je liberalna stran nasprotovala. Poudarila je, da niso v soglasju s temeljnimi idejami krščanstva in so nevarne splošni človeški sreči in zlasti ohranitvi slovenske narodne individualnosti, obstanku in napred- ku slovenskega naroda. Zato se je treba boriti za duhovno in osebno svobodo pred vsemi poskusi, da bi ju količkaj utesnili. To svobodo je toliko lažje braniti 48 Slovenski narod, št. 80, 9. 4. 1898, str. 1. 49 Gorenjec, št. 14, 6. 4. 1912, str. 1. 50 Slovenski narod, št. 80, 9. 4. 1898, str. 1. Prim. tudi Gorenjec, št. 13, 30. 3. 1907, str. 2; Narodni dnevnik, 26. 3. 1910, str. 1. 51 Slovenski narod, št. 75, 1. 4. 1893, str. 2. Prim. tudi Gorenjec, št. 14, 6. 4. 1901, str. 1. 208 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 in ščititi, ker s tem nikakor ni treba priti v navzkrižje z vero. »Samo lahkomiselni ljudje izigravajo metafiziko materijalizma proti abstraktnemu spiritualizmu, ter si dovoljujejo materialistično metafizične kombinacije in je (jih – op. J. P.) proda- jajo za apodiktične (neizpodbitne – op. J. P.) resnice, ne da bi jih morali matema- tično dokazati.« Kdor tako ravna, zlorablja duhovno svobodo in ne sodi med prave znanstvenike, ki sami spodbijajo vulgarni materializem, ko tolmačijo najmanjše delce materije kot energijo, ki je človeški razum ne more razkriti.52 Liberalci so opozarjali, da t. i. klerikalne težnje Slovencem niso nevarne le zato, ker omejujejo duhovno svobodo in vse, kar je z njo povezano, ampak posebej zaradi tega, ker skušajo omejiti tudi politično svobodo. Prizadevajo si oslabiti narodovo kolektivno moč in jo usmeriti drugam, na dosego specifič- no klerikalnih smotrov. S tem dušijo voljo za narodnostno osvoboditev in iz narodnostnega čutenja trgajo ideje, od katerih je odvisna prihodnost Sloven- cev kot posebne individualnosti. Despotizem, ki je posledica vsake absolutne avtoritete, narodu ubije njegovo notranjo silo. Zato bo liberalizem varoval du- hovno svobodo, zlasti tudi šolo, kajti cerkveno-verska vzgoja mehanizira duha nravnosti in razjeda ljudsko moralo. Spoštoval in negoval pa bo vero, saj je – po Eduardu von Hartmannu (1842–1906) – edini način, ki lahko množice pridobi za idealno mišljenje.53 Na liberalni strani med »večnovzvišenimi« krščanskimi idejami in t. i. klerikalnimi težnjami niso videli notranje povezanosti.54 A politični katolici- zem je popačil Kristusove nauke, saj zanika glavni nauk krščanstva o ljubezni do bližnjega in pridiga evangelij pesti.55 Kristus pa je prišel, da pobije laž, zmo- to, zlobo in hinavščino in ustanovi božje kraljestvo ljubezni, resnice in pravice. To so edine meje, ki jih je Zveličar postavil razvoju človeškega duha. Položil je neomajno trden temelj moderni kulturi in vcepil kalí nenehnega napredka.56 Tudi liberalci pobijajo laž, zmoto, zlobo in hinavščino, je ob prelomu stole- tij poudaril Slovenski narod. »Bistrimo pojme o nalogi in poklicu človeštva ter se trudimo, da dosezamo po Kristu Jezusu ustanovljeni moderni kulturi vedno večji napredek. Tudi naš narod je bil vkovan v teške (težke – op. J. P.) okove mračnja- štva, mi pa hočemo prinesti gorko pomlad osvobojenja in vstajenja duha, ki so ga pokopali narodovi sebični sovražniki v grob kulturne teme. Borimo se za resnico in pravico ter pobijamo one, ki so zatajili glavni nauk Krista Jezusa: 'Ljubite se 52 Slovenski narod, št. 80, 9. 4. 1898, str. 1. Prim. tudi Rodoljub, št. 7, 1. 4. 1893, str. 63–64; Narodni list, št. 14, 4. 4. 1912, str. 1. 53 Slovenski narod, št. 80, 9. 4. 1898, str. 2. Prim. tudi Rodoljub, št. 7, 4. 4. 1896, str. 63–64; Gorenjec, št. 15, 11. 4. 1903, str. 148–150; št. 16, 22. 4. 1905, str. 1; št. 15, 10. 4. 1909, str. 1; Slovenski narod, št. 75, 2. 4. 1904, str. 1; št. 69, 26. 3. 1910, str. 1; Slovenski Dom, št. 15, 11. 4. 1914, str. 1. 54 Slovenski narod, št. 80, 9. 4. 1898, str. 2. 55 Slovenski narod, št. 69, 26. 3. 1910, str. 1. Prim. tudi Gorenjec, št. 15, 14. 4. 1906, str. 1; Narodni list, št. 14, 4. 4. 1912, str. 1; Slovenski Dom, št. 14, 6. 4. 1912, str. 1. 56 Slovenski narod, št. 79, 6. 4. 1901, str. 1. Prim. tudi Slovenski narod, št. 75, 1. 4. 1899, str. 1. Jurij Perovšek: Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 … 209 med seboj!' Vojujemo se proti onim, ki niso krotki in od srca ponižni, kakor je bil Krist Jezus, nego ošabni, vladeželjni, besnomaščevalni in sovražniki vsaki kulturi, vsaki svobodi! Borimo se proti onim hinavcem, ki so se docela oddaljili od idej ve- likega Nazarenca, ki so popolnoma zatajili njegove nauke, a si v Njegovem imenu laste vso avtoriteto ter zahtevajo, da se jim pokori ves narod. Liberalci vojujemo proti služabnikom teme, ki trdijo, da so namestniki Onega, ki je dejal, da Njegovo 'kraljestvo ni od tega sveta', ki je bežal, ko so mu hoteli posaditi na glavo kraljevsko posvetno krono! Liberalci hočemo nadalje, da naj bodo duhovniki v svojem življe- nju kakor njihov Gospod, ki je spoštoval tuje nazore, ki je ukazoval izpolnovati in sam izpolnoval židovske verske naredbe ter učil: 'Dajte cesarju, kar je cesarjevega!' – dasi ga je ta cesar preganjal in končno umoril. Naša bojevita duhovščina noče poznati ljubezni in odpuščanja, ona ne moli za svoje nasprotnike, nego preklinja, in ugonablja hiše, v katerih žive ljudje drugih mislij in celo liberalnim ženskam in otrokom ne prizanaša v slepi svoji strasti! (…) 'Dajte Bogu, kar je božjega!' je učil Krist Jezus, in prav tako zahtevamo tudi mi, da bodi božja hiša samo svetišče Gospoda! Naše cerkve ne smejo ostati agitacijski lokali – naše duhovništvo ne sme biti tolpa političnih agentov! Na temelju krščanskih načel torej se borimo za napredovanje moderne kulture med našim ljudstvom – za osvobojenje duha in vesti – za vseobči napredek!« Narodov zaključek je bil: »Duhovščina, zlasti taka, ki dela in živi očitno proti principom Krista Jezusa, ni isto, kar je katoliška vera, in naš boj proti politikujočim fanatikom, onečaščajočim mašniško obleko, ni boj proti katoliški cerkvi!«57 Boli nas dejstvo, da v tem boju največ trpi ugled tistega stanu, ki mu je slovenski narod dolžan mnogo, mnogo hvale. In potem bo vera res v nevarnosti!58 5 DRUGI VELIKONOČNI KULTURNOBOJNI POUDARKI LIBERALNE STRANI Glede kulturnega boja so na liberalni strani poudarili, da ga je na Sloven- skem umetno zasejala tuja sila, rimski duh, ki čedalje silovitejše nastopa in se skuša zagristi v naš skromni narod.59 Rimski tok je po njenem opozorilu sprožil kardinal dr. Jakob Missia (1838–1902), ki je narodno in miroljubno duhovščino, zlasti mlajši duhovniški naraščaj, preustrojil po meri neupogljivega rimskega fanatizma. Odtujil ga je pravemu, pristnemu narodnemu mišljenju, na Kranjsko pa trumoma klical tuje verske redove. Z njimi, bratovščino Srca Jezusovega in škofijskimi duhovniki je zbral vojsko, s katero se je zapodil nad tiste, ki mislijo 57 Slovenski narod, št. 79, 6. 4. 1901, str. 1–2. Prim. tudi Slovenski narod, št. 75, 1. 4. 1899, str. 1; Gorenjec, št. 13, 29. 3. 1902, str. 124; Soča, št. 29, 11. 4. 1903, str. 4; št. 40, 6. 4. 1912, str. 3; Notranjec, št. 13, 30. 3. 1907, str. 97. – Jezusove zapovedi in odgovori so povzeti po Janezovem in Matejevem evangeliju (Jn 13,34; Jn 15,12; Jn 15,17; Jn 18,36-37), (Mt 22,21) ter Prvem Petrovem pismu (1 Pt 1,22). 58 Slovenski narod, št. 75, 1. 4. 1893, str. 3. 59 Prav tam; Slovenski narod, št. 82, 11. 4. 1903, str. 1. 210 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 in delujejo v naprednem duhu. Boj jim je napovedal na prvem slovenskem ka- toliškem shodu leta 1892.60 Liberalci so opozorili, da je kristalno čisto jedro Jezusove modrosti, ki raz- odeva skrivnosti božjega kraljestva na tem svetu, v nas samih, spokorjenih in poboljšanih, danes obdano z lupino sebične religiozne sofistike. Z njo skušajo dušni pastirji in Jezusovi »namestniki«, ki si ne prizadevajo za njegovo »božje kraljestvo«, po katerem vzdihujejo verni kristjani rekoč »Pridi k nam tvoje kra- ljestvo«, preobvladati versko mišljenje vesoljnega sveta. Ustanovili so »kraljestvo svečeništva ali duhovsko kraljestvo«, kakor pravi Kant. Poteptali in pozabili so vzvišeni smisel Jezusovega nauka. Tekom stoletij je zrasla najmogočnejša verska stavba sedanjih časov. Iz nje izhaja ultramontanska politika, ki hoče popolno ločitev cerkve od posvetne države, njeno duhovno oblast nad vsakim katoliča- nom, naj pripada kateri koli državi. Rimska kurija se opira na velikansko in di- sciplinirano hierarhijo, skrajni centralizem oblasti in moči v Vatikanu in števil- ne kongregacije ter redove, s katerimi skuša duhovno podjarmiti vso Zemljo in dokončno izbrisati vso in vsako posvetno oblast. To je njena absolutna politika, ki ima v za to primerno prikrojeni veri hujše orožje kot so vsi zakoni posvetnih oblasti.61 5.1 Moč političnega katolicizma Ostri kulturnobojni pogled na Cerkev, njene predstavnike in ustanove so na liberalni strani nadgradili še z velikonočnimi opozorili o môči političnega katolicizma na Slovenskem. Leta 1912, ko je že dlje časa imel vso oblast, je Sloven- ski narod poudaril, da je po slovenskih pokrajinah »zavladal klerikalizem in si je osvojil narod ne samo politično, temveč tudi umstveno, kar je pravzaprav podlaga in temelj vsakemu političnemu zavojevanju«. Ocenjeval je, da je katoliška stran vsa ogromna sredstva, ki jih je imela na razpolago, prikrojila svojim strankarsko političnim težnjam. Glavno in nekaj časa edino sredstvo je bila Cerkev. Ko pa je duhovščina spoznala, da se Slovencev ne more odtegniti modernemu, napre- dnemu času, so zahteve modernega človeka prilagodili svojim stremljenjem. »Vso ono mogočno kulturno gibanje, ki se pojavlja v tako različnih pojavih, so poklerikalili ter s tem umstveno poklerikalili naš narod, in ravno to umstveno po- klerikaljenje je postalo usodno za naš narod«. Razširilo se je katoliško časopisje, v službo osvajalne katoliške politike sta vpreženi literatura in znanost, katoliška stran je prevzela vse, kar nudi moderni čas v obliki, ki služi njeni politiki. Večina slovenskega naroda pa je preveč kratkovidna, da bi videla črni ovoj, v katerega 60 Slovenski narod, št. 82, 11. 4. 1903, str. 1. O Jakobu Missii glej Missiev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Celje 1988. O prvem sloven- skem katoliškem shodu glej Poročilo pripravljalnega odbora o I. slovenskem katoliškem shodu kateri se je vršil 1892. leta v Ljubljani, Ljubljana 1893; Stane Granda, I. in II. slovenski katoliški shod, v: Missiev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), str. 95–109. 61 Slovenski narod, št. 82, 11. 4. 1903, str. 1. Jurij Perovšek: Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 … 211 so zaviti ti »darovi«. To je odločilno za naše politično življenje. »Z vsemi temi navidezno modernimi sredstvi dovaja klerikalna stranka posameznikom klerikal- no mišljenje. Prav polagoma se vrši ta proces, tako počasi, da posameznik niti ne zapazi, kdaj je postal klerikalec.« K tej poenostavljeni in ideološko obremenjeni trditvi je Slovenski narod pribil, da je prav to sistematično »umstveno pokleri- kaljevanje (…) najbolj nevarno in usodepolno za politični, kulturni in socijalni razvoj našega slovenskega naroda«.62 Temu je treba ustvariti potrebno protiutež – »ves črni dim, s katerim skušajo zatemniti solnce, se mora sčasoma razkaditi«, je zapisal Gorenjec.63 V naprednem časopisju in s podpiranjem nepokvarjene moderne literature moramo zajeziti nevarno naraščanje klerikalnega valova- nja. Z bengalično lučjo moramo razsvetliti delovanje katoliške stranke, da bo naše ljudstvo spoznalo, kakšno pokvarjeno in ponarejeno duhovno hrano mu ponuja. Ta dan spoznanja bo za slovenski narod – dan vstajenja!64 Ko bo zma- gala ljubezen nad sovraštvom, krščanstvo nad klerikalizmom, resnica nad lažjo, pravica nad krivico, se bo na Slovenskem začelo novo življenje.65 Za dosego tega cilja naprednjakom (liberalcem) ne sme manjkati pogu- ma in, kot je že konec 19. stoletja zapisal Slovenski narod, delavnih mož, ki bi proti političnemu katolicizmu vodili odpor, »za katerega deluje naš list dan na dan«.66 Narod je ob tem v prvem desetletju 20. stoletja opozarjal, da napredna moderna misel prodira po Evropi. Spomnil je na francosko revolucijo, ki je prva prebila nepredirno meglo, do tedaj človeštvo ovijajočo v najtemnejši plašč, pomlad narodov leta 1848, ki je izvojevala prevlado luči nad temo, in francosko tretjo republiko, ki je leta 1905 uzakonila ločitev Cerkve od države. Francija je takrat »pregnala z žarečo plamenico svobode v deželi še vladajoči somrak, v katerem so še prešerno frfotali črni netopirji in liki (kakor – op. J. P.) bajeslovni vampiri pili dragoceno ljudsko kri«. Rana, zadana mednarodnemu klerikalizmu na Francoskem, je smrtonosna in pod tem udarcem se zvija peneča se od gneva in onemogle jeze vesoljna črna golazen. Tudi v Rusiji so stranke svobode in napredka, na Angleškem so začele zmagovati svobodomiselne ideje, krepijo se v Italiji, na Portugalskem in v Španiji se začenja svetlikati, v Nemčiji so omaja- ni stebri nazadnjaškega gospostva – črni zmaj je smrtonosno zadet in tudi pri nas korakamo proti soncu svobode in veličastni plamenici svobodne misli!67 Liberalci so še dodali, da je bil Kristus prvi borec za najbolj dragoceni zaklad 62 Slovenski narod, št. 79, 6. 4. 1912, str. 1. 63 Gorenjec, št. 16, 18. 4. 1908, str. 1. 64 Slovenski narod, št. 79, 6. 4. 1912, str. 1. Prim. tudi Gorenjec, št. 13, 30. 3. 1907, str. 2; št. 16, 18. 4. 1908, str. 1. 65 Dan, št. 97, 6. 4. 1912, str. 1. 66 Slovenski narod, št. 69, 26. 3. 1910, str. 1; št. 87, 17. 4. 1897, str. 1. 67 Slovenski narod, št. 73, 30. 3. 1907, str. 1; št. 79, 6. 4. 1912, str. 1. Glej tudi Slovenski narod, št. 92, 18. 4. 1908, str. 2. 212 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 – svobodo in enakost, začetnik tistih idej, ki jih je skoraj osemnajst sto let ka- sneje uresničila francoska revolucija.68 5.2 Izstopajoči velikonočni politični pozivi in ideološka sporočila Slikovite, a tudi grobe poudarke, ki jih je bilo na tej vsebinski ravni še več, lahko pripišemo tedanjemu uredniku Slovenskega naroda Miroslavu Malovrhu (1861–1922). Verjetno so bile izpod njegovega peresa tudi dosledne kulturno- bojne velikonočne besede pred ljubljanskimi občinskimi volitvami 23. aprila 1911. Narod je tedaj opozoril, da bi katoliška stran z zmago na volitvah dobila moč nad slovenskim narodom, z zmago nad njegovo predstavnico, nositeljico kulture in napredka, pa bi bil odstranjen edini odpor, ki varuje slovenski narod, da ne izgine v žrelu klerikalizma.69 Beli Ljubljani je za veliko noč zmago na volitvah zaželelo tudi ljubljansko mladoliberalno Jutro.70 Želje so pomagale le do več kot tesne zmage liberalne strani. Velikonočni politični poziv so leta 1909 objavili tudi na Štajerskem. Pred volitvami v kmečki kuriji na štajerskih dežel- nozborskih volitvah (volitve v tej kuriji so bile 17. maja 1908) je celjski Narodni dnevnik za veliko noč somišljenike pozval k številni udeležbi na volilnih shodih štajerske liberalne stranke. Stranka jih je sklicala na 12. april 1909 in napovedala »naš veliki ponedeljek«.71 Agitacijsko delo liberalne strani ni pomagalo, saj je ka- toliška osvojila vse mandate v kuriji, z dvema mandatoma še v splošni kuriji pa je postala najmočnejša politična skupina med Slovenci na Štajerskem. Liberalci so na volitvah osvojili le en mandat.72 Leta 1902 pa so se pri Slovenskem narodu odločili, da poleg velikonočne povesti – drugega prispevka v njeno obeleženje tedaj niso objavili – natisnejo govor enega od vodilnih liberalnih politikov, dr. Ivana Tavčarja (1851–1923), v državnozborski proračunski razpravi 20. marca. Tavčar je govoril o močni nazadnjaški (»klerikalni«) struji proti moderni šoli na Kranjskem in na Slovenskem ter zagotavljal, da mi, »ki nočemo niti s krajnim koncem svojih nosov biti rimski«, ne bomo dopustili, »da zdrknejo naše srednje šole do simplih bogoslovnih pripravnic in da se potisnejo v izgajališča nezdrave- ga svetohlinstva«. Ne moremo dopustiti, da bi bodoče generacije predstavljali le potuhnjenci in klečeplazniki, ki bi se velikega konkurenčnega boja narodov ne mogli udeležiti drugače kot z molitvenikom. »Katoliziranje državnih učnih zavodov ni za Kranjsko prazna beseda.« Tavčar je v svojem govoru nastopil tudi proti privatni gimnaziji s katoliškim konviktom, ki so jo gradili po zami- sli ljubljanskega škofa dr. Antona Bonaventure Jegliča (1850–1937). Iz objave 68 Slovenski narod, št. 93, 22. 4. 1905, str. 1. 69 Slovenski narod, št. 87, 15. 4. 1911, str. 2. Glej tudi Slovenski Dom, št. 15, 15. 4. 1911, str. 1. 70 Jutro, št. 407, 15. 4. 1911, str. 1. 71 Narodni dnevnik, št. 81, 10. 4. 1909, str. 1. 72 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861–1918, Ljubljana 1965, str. 386, 389–393; Branko Goropevšek, Štajerski Slovenci, kaj hočemo!: slovenska politika na Štajerskem v letih 1906–1914, Celje 2005, str. 151, 156–157. Jurij Perovšek: Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 … 213 njegovega govora pa je Slovenski narod na njegovo željo uvidevno izpustil tisti del, v katerem je opozarjal na Missiev politični vpliv na slovenski narod. Missia, ki je umrl 24. marca 1902, je tedaj ležal na mrtvaškem odru.73 Ob velikonočnem času leta 1902 je ideološko sporočilo posredovala tudi goriška Soča. Objavljala je glavne poudarke iz znanega govora profesorja cerkvenega prava na univerzi v Innsbrucku dr. Ludwiga Wahrmunda (1860–1932) 8. marca 1902 proti kulturno- bojnemu ravnanju Katoliške cerkve ter politični in verski fanatizem.74 Deset let kasneje pa je zaradi zasmehovanja in žaljenja cerkvenega posvečenja velikonoč- nih jedil kot običaja Katoliške cerkve državno pravdništvo v Ljubljani odredilo zaplembo liberalnega časopisa za podeželje Slovenski dom.75 5.3 Med svetovno vojno Z nastopom svetovne vojne so se velikonočna sporočila spremenila. V pr- vem letu vojne je Slovenski narod opozoril, da so bila pričakovanja o njenem naglem koncu – že do Božiča leta 1914 ali vsaj do velikonočnih dni leta 1915 – neutemeljena, velika noč je oškropljena z morjem prelite krvi. Narod je ugo- tavljal, da je vojna posledica nepremostljivih gospodarskih, političnih in na- cionalnih nasprotij v Evropi, vse države pa so se nanjo vztrajno pripravljale. Živeti in umreti je sedaj tako malenkostna stvar, da nikogar preveč ne straši. V vse družbene plasti je prodrlo spoznanje, kako velika in usodna vprašanja nadaljnjega razvoja v svetu rešuje ta vojna, zato je treba potrpeti in izpolniti svoje dolžnosti. Narod je v duhu avstrijskega patriotizma hvalil slovenske vo- jake, »in če izvemo v domovini, da je kdo padel, položimo v duhu lovorov venec na njegov grob in zaklesamo njegovo ime na spomenik dobrih del in velikih žrtev, ki jih je slovenski narod doprinesel za avstrijsko cesarstvo«. Tudi za slovenski narod pride čas prerojenja in pomlajenja. »Vojna je vzbudila najlepše eneržije v našem malem narodu in je pokazala, kaj in koliko pomenijo narodi v vsaki državi, da sloni vsaka država na narodnih masah in da so samo narodne mase v stanu braniti in obvarovati državo. In to se bo vpoštevalo, ker to zahteva narava 73 Slovenski narod, št. 72, 29. 3. 1902, str. 1–2. O Tavčarjevih oziroma liberalnih pogledih na Jegličevo odločitev, da zgradijo prvo, povsem slovensko gimnazijo s katoliškim konviktom v Šentvidu nad Ljubljano, glej Jurij Perovšek, Pogledi slovenskega libera- lizma na poslanstvo in delo knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča, v: Jegličev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Celje 1991, str. 357–385. 74 O Wahrmundovem govoru glej Soča, št. 36, 27. 3. 1902, str. 1; št. 37, 29. 3. 1902, str. 2; št. 38, 1. 4. 1902, str. 1; št. 39, 3. 4. 1902, str. 1–2. Glavne poudarke iz njegovega govora je pred tem objavil Slovenski narod (Slovenski narod, št. 62, 15. 3. 1902, str. 1–2; št. 63, 17. 3. 1902, str. 1; št. 64, 18. 3. 1902, str. 1–2.) Celoten Wahrmundov govor so objavile Innsbrucker Nachrichten, 11. 3. 1902, str. 9–12. Leta 1910 je Gorenjec v svoji velikonočni številki poročal še o najnovejših Wahrmundovih ugotovitvah, da Katoliška cerkev v Avstriji izkazuje manjše premoženje od dejanskega, ki je od druge polovice 19. stoletja silno naraslo. K temu je pripisal, da Kristus ni učil kopičenja bogastva. »Ampak to stoji le v evangeliju.« (Gorenjec, št. 12, 26. 3. 1910, str. 6). 75 Marko Zajc, Janez Polajnar, Naši in vaši: iz zgodovine slovenskega časopisnega diskurza v 19. in začetku 20. stoletja, Ljubljana 2012, str. 27–29. 214 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 držav samih in to je naša tolažba v teh velikonočnih dneh in nam daje moč in pogum za prihodnost.«76 V letih 1916–1917 je Slovenski narod ob veliki noči objavil literarne prispev- ke. V njih je spomnil na padle slovenske vojake in v njihovi žrtvi videl napoved slovenskega narodnega vstajenja.77 Pred iztekom avstrijske dobe leta 1918 je bilo pomenljivo njegovo velikonočno sporočilo, ki je govorilo o veliki usodi, ki čaka Slovence, in odpiranju vrat v novo življenje, lepše in veličastnejše, kot so si upali sanjati naši dedje in očetje. Slovenski narod je tedaj poudaril načelo samoodloč- be kot edino rešilno pot k narodni svobodi.78 6 ZAKLJUČEK V avstrijski dobi so na liberalni strani tudi po razcepu v slovenski politiki na politično katoliško in liberalno stran praznik Kristusovega vstajenja redno obeleževali. To vlogo je imelo vodilno liberalno politično glasilo na Slovenskem Slovenski narod, ob njem pa so se veliki noči posvetili tudi v drugih liberalni glasilih. Verski vidik velike noči za liberalce ni bil vprašljiv. Kot katoličani so največji krščanski praznik ne le spoštovali, pač pa tudi doživljali kot najgloblji duhovni dogodek in najsvetejše versko čustvo. Ob vstajenjskem Kristusu jih je spremljala tudi želja po vstajenju slovenskega naroda. Ideološkemu boju in politiki pa se tudi ob veliki noči – tako kot tudi ne na katoliški strani – niso izognili. Očitali so ji, da se vere poslužuje v politične namene in si skozi delo- vanje Katoliške cerkve in duhovščine prizadeva za posvetno oblast in družbeno mišljenje, usmerjeno po njenih ideoloških ter političnih pogledih. V slovenski politiki so v velikonočnem času vztrajali pri obstoječem kulturnem boju, a pri tem so tudi liberalci sledili verskemu in bivanjskemu pomenu velike noči. Svoje doživljanje vere in razumevanje politike so na liberalni strani poudarjali v raz- ličnih stopnjah političnega življenja Slovencev v dobi moderne. Na vprašanja, ki so se ob tem porajala, so se odzivali skladno s svojimi vrednostnimi vodili, v katerih so utemeljevali svojo ideološko držo ter politično ravnanje. VIRI IN LITERATURA Tiskani viri Poročilo pripravljalnega odbora o I. slovenskem katoliškem shodu kateri se je vršil 1892. leta v Ljubljani, Pripravljalni odbor, Ljubljana 1893. Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski standardni prevod – 2., pregledana izdaja, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana, 1997. 76 Slovenski narod, št. 75, 3. 4. 1915, str. 1. 77 Slovenski narod, št. 93, 22. 4. 1916, str. 1; št. 81, 7. 4. 1917, str. 1. 78 Slovenski narod, št. 73, 30. 3. 1918, str. 1. Jurij Perovšek: Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 … 215 Časopisi in listi Dan, 1912–1914. Domovina, 1908. Gorenjec, 1900–1914. Gorica, 1907; 1910. Innsbrucker Nachrichten, 1902. Jutro, 1910–1912. Mir, 1894; 1902; 1911; 1912. Naprej, 1918. Narodni dnevnik, 1909; 1910. Narodni list, 1911–1914. Notranjec, 1905–1909. Rdeči prapor, 1908. Rodoljub, 1892; 1893; 1896; 1897. Slovenec, 1890; 1896; 1907; 1915. Slovenski Dom, 1910–1914. Slovenski gospodar, 1910; 1911. Slovenski narod, 1890–1918. Soča, 1902; 1903; 1912. Zarja, 1912; 1913. Literatura Bergant, Zvonko, Kranjska med dvema Ivanoma: idejno-politično soočenje slovenskega političnega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje, Inštitut za global- ne politične študije, Ljubljana 2004. Bergant, Zvonko, Slovenski klasični liberalizem: idejno-politični značaj slovenskega libera- lizma v letih 1891–1921, Nova revija, Ljubljana 2000. Goropevšek, Branko, Štajerski Slovenci, kaj hočemo!: slovenska politika na Štajerskem v letih 1906–1914, Zgodovinsko društvo, Celje 2005. Granda, Stane, I. in II. slovenski katoliški shod. V: Missiev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Mohorjeva družba, Celje 1988, str. 95–109. Melik, Vasilij, Volitve na Slovenskem 1861–1918, Slovenska matica, Ljubljana 1965. Missiev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Mohorjeva družba, Celje 1988. Perovšek, Jurij, Liberalni pogled na ideološko in politično razhajanje s katoliško stranjo od ustanovitve Katoliškega političnega društva leta 1890 do ustanovitve Slovenskega društva leta 1891 v Ljubljani. V: Prispevki za novejšo zgodovino 63 (2023), št. 3, str. 93–116. Perovšek, Jurij, Pogledi slovenskega liberalizma na poslanstvo in delo knezoškofa Anto- na Bonaventure Jegliča. V: Jegličev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Mohorjeva družba, Celje 1991, str. 357–385. Pleterski, Janko, Dr. Ivan Šušteršič 1863–1925: pot prvaka slovenskega političnega katoliciz- ma, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana 1998. Pleterski, Janko, Knjiga opomb k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenska politika 1879–1895, kot Kermavnerjeva lastna monografija. V: Življenje in delo dr. Dušana Kermavnerja (1903–1975): med politiko in zgodovino (ur. Aleksander Žižek in Jurij Perovšek), 216 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana 2005, str. 151–158. Rahten, Andrej, Ivan Šusteršič: der ungekrönte Herzog von Krain: die slowenische katoli- sche Bewegung zwischen trialistischem Reformkonzept und jugoslawischer Staatsidee, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 2012. Rahten, Andrej, Jugoslovanska velika noč: slovenski pogledi na balkanski vojni (1912–1913) in jugoslovansko vprašanje, GV založba, Ljubljana 2012. Rahten, Andrej, Pozabljeni slovenski premier: politična biografija dr. Janka Brejca (1869– 1934), Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj 2002. Rahten, Andrej, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu: slovenska parlamen- tarna politika v habsburški monarhiji 1897–1914, Cenesa, Založba Panevropa, Celje 2001. Zajc, Marko, Polajnar, Janez, Naši in vaši: iz zgodovine slovenskega časopisnega diskurza v 19. in začetku 20. stoletja, Mirovni inštitut, Ljubljana 2012. POVZETEK Liberalni Slovenci so bili, kljub napadom na Katoliško cerkev, duhovščino in katoliško vero, z dogmatično-zakramentalnega vidika v zasebnem življenju lojalni katoličani. Različno pa je bilo njihovo razumevanje določenih razse- žnosti krščanstva, točneje katolištva, kot religije. Glede vloge katoliške vere in Cerkve v posameznikovem javnem oziroma družbenem življenju so odklanjali politično razsežnost njegovega verskega prepričanja. Svoje versko čustvo so ne- dvoumno izražali ob največjem krščanskem prazniku – veliki noči. V času od političnega razhoda v slovenskem narodnem gibanju na stran političnega katolicizma in liberalizma leta 1890 do konca avstrijske dobe leta 1918 so se na liberalni strani posebej zadržali ob vsakoletnem praznovanju velike noči. Tako kot na katoliški so njeno obeleženje večkrat povezali tudi s pozdravom nastopa pomladi, hkrati pa poudarili »vstajenje največjega in naj- plemenitejšega bitja, ki je hodilo kdaj po tej zemlji«. Opozarjali so na Kristusovo življenje, učenje in trpljenje, veličastnost njegove osebnosti in Kristusov svetovnozgodovinski pomen. V dnevu Gospodovega vstajenja so videli dan zmage tistih idej, ki so najtrdnejše jamstvo zemeljski sreči narodov in vsega človeštva. Liberalni tisk je poročal tudi o svetih opravilih velikega tedna in velikonočnih procesijah, bralcem, prijateljem in tudi nasprotnikom pa želel vesele velikonočne praznike. S praznovanjem velike noči so liberalci (ter katoliška in socialnodemokrat- ska stran) povezovali tudi željo po narodnem vstajenju – slovenski narodni, po- litični, gospodarski, kulturni in socialni emancipaciji. Videli so tudi priložnost, da izrazijo svoje siceršnje idejno politične poglede. Katoliški strani so očitali, da se vere poslužuje v politične namene in si skozi delovanje Katoliške cerkve in duhovščine prizadeva za posvetno oblast in družbeno mišljenje, usmerjeno po njenih ideoloških ter političnih pogledih. Ob tem, ko so sledili verskemu in Jurij Perovšek: Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 … 217 bivanjskemu pomenu velike noči, so vztrajali pri obstoječem kulturnem boju. Pred iztekom avstrijske dobe leta 1918 je bilo pomenljivo velikonočno sporočilo Slovenskega naroda, ki je govorilo o veliki usodi, ki čaka Slovence, in odpiranju vrat v novo življenje, lepše in veličastnejše, kot so si upali sanjati naši dedje in očetje. Slovenski narod je tedaj poudaril načelo samoodločbe kot edino rešilno pot k narodni svobodi. Ključne besede: liberalci, velika noč, veličastnost Kristusove osebnosti, avstrijska doba, narodno vstajenje, kulturni boj Summary EASTER THOUGHTS OF THE LIBERALS FROM THE DIVISION IN SLOVENIAN POLITICS OF 1890 UNTIL THE END OF THE AUSTRIAN PERIOD IN 1918 Despite the attacks on the Catholic church, clergy, and Catholic faith, lib- eral Slovenians were, from the dogmatically sacramental aspect, loyal Catholics in private life. What differed was their understanding of certain dimensions of Christianity, more precisely of Catholicism, as a religion. Regarding the role of the Catholic faith and the Church in one’s public or social life, they rejected the political dimension of its religious belief. However, they unambiguously ex- pressed their religious feeling upon the biggest Christian holiday – Easter. In the time of the political division in the Slovenian national movement into political Catholicism and liberalism in 1890 and until the end of the Aus- trian period in 1918, the liberals put much emphasis on the annual celebration of Easter. Like the Catholic side, they frequently connected its celebration with the salutation to the arrival of spring, while at the same time highlighting »the resurrection of the greatest and most noble being that ever walked this earth«. They drew attention to Christ’s life, teaching, and suffering, the majesty of his personality, and Christ’s global historical significance. On the day of the Lord’s resurrection, they envisioned the day of victory of those ideas which are the most solid guarantee of the earthly happiness of nations and all of humanity. The liberal press also reported on Holy Week activities and Easter processions, while wishing their readers, friends, and also opponents a happy Easter. The liberals (and the Catholics and social democrats) also connected the celebration of Easter with the desire for national uprising – Slovenian national, political, economic, cultural, and social emancipation. They also saw an oppor- tunity to express their general idealistically political views. They reproached the Catholic side for exploiting the faith for political purposes, striving for temporal power through the operation of the Catholic church and clergy, and directing 218 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 social thought according to their ideological and political views. While follow- ing the religious and existential meaning of Easter they persisted in the ongoing cultural struggle. Prior to the end of the Austrian period in 1918, the newspaper Slovenski narod published an illustrative Easter message discussing the great destiny awaiting Slovenians and the opening of the doors to a new life, a better and greater one than our grandfathers and fathers dared to dream of. The Slov- enski narod then emphasised the principle of self-determination as the only redemptive path towards national freedom. Keywords: Liberals, Easter, majesty of Christ’s personality, Austrian period, national resurrection, cultural struggle Marija Jasna Kogoj: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 219 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 94(100)''1914/1918'':929Kastelec K. DOI: 10.34291/AES2024/Kogoj Marija Jasna Kogoj OSU dr. znanosti Uršulinski samostan, Ulica Josipine Turnograjske 8, SI–1001 Ljubljana e-naslov: jasna.kogoj@rkc.si Miha Šimac dr. znanosti, docent pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo, Teološka fakulteta UL, Poljanska c. 4, p. p. 2007, SI–1001 Ljubljana, e-naslov: miha.simac@teof.uni-lj.si KRONISTKA M. KLEMENTINA KASTELEC (1887–1963) IN NJENA »VOJNA KRONIKA« (1914–1918) 1 UVOD Kronika je ena od uradnih knjig, ki jih vodijo cerkvene ustanove, župnije ali redovi. Stare samostanske kronike so neprecenljive zaradi podatkov in do- godkov, katerih edini pisni vir so. Kronika uršulinskega samostana v Ljubljani je razmeroma stara, saj sega v čas prihoda redovnic v Ljubljano, v leto 1702 oziroma še v čas, ko so še pote- kala dogovarjanja med ustanoviteljem Jakobom Schellom pl. Schellenburgom (1652–1715)1 in goriškimi uršulinkami ter cerkvenimi in državnimi oblastmi. Do konca prve svetovne vojne oziroma do leta 1921 je pisana v nemščini kakor vse druge uradne knjige in listine tega časa, nato pa v slovenskem jeziku.2 Poleg samostanske kronike so uršulinke leta 1871 začele posebej pisati tudi kroniko svojih šol. Do takrat je bilo vse dogajanje v zvezi s šolami opisano v samostanski kroniki. Kronika dekliške uršulinske šole 1871–1925 je za razliko od samostanske kronike pisana v slovenskem jeziku. Ko se je šola razširila na ljud- sko, meščansko, učiteljišče in gimnazijo, je vsaka vrsta šol vodila svojo kroniko.3 1 Novejše delo o njem npr. Paul Felizetti, Jakob Schell von und zu Schellenburg: Ein Edelmann aus sterzing in der Krain, Ridnaun 2015. 2 Arhiv uršulinskega samostana v Ljubljani (AULj), Kronika uršulinskega samostana v Ljubljani 1702–1931 (dalje: Kronika), šk. 8. 3 AULj, Šole, Kronike, šk.1 in 2. 220 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Ko so bile leta 1898 ustanovljene Marijine kongregacije, so leta 1906 začeli pisati tudi Kroniko treh slovenskih uršulinskih kongregacij (prva šolska kon- gregacija, druga kongregacija za izobražene gospodične in tretja za dekleta de- lavskega stanu). Leta 1914 pa je bil ustanovljen še Marijin vrtec za najmlajše.4 Arhiv uršulinskega samostana v Ljubljani pa poleg omenjenih kronik hra- ni še tako imenovano Vojno kroniko, ki zanimivo in dokaj podrobno opisuje dogajanja med prvo svetovno vojno, v mestu in po deželi ter tudi odmeve z bojišč, kakor so jih doživljali znotraj samostanskih zidov. Pisala jo je m. Kle- mentina Kastelec, in sicer v slovenskem in nemškem jeziku.5 Mlada redovnica je prišla iz noviciata v Mekinjah v ljubljanski samostan leta 1912, še pred prvo svetovno vojno, tako da je od začetka spremljala vojna dogajanja. Kdo je torej bila avtorica t. i. Vojne kronike? 2 M. KLEMENTINA KASTELEC6 V nekrologu m. Klementine (Marije) Kastelec7 je zapisano, da je bila eden naj- močnejših stebrov ljubljanske uršulinske skupnosti, izredno sposobna in priljubljena učiteljica, vzgojiteljica, pisateljica in prava duhovna mati mnogim učenkam.8 Na že- ljo predstojnikov je proti koncu življenja napisala svoj »curiculum vitae«, ki predsta- vlja osrednji del nekrologa. Rodila se je 31. oktobra 1887 v Vinji vasi pri Novem mestu, v preprosti kmečki hiši in bila krščena že drugi dan, na praznik vseh svetih. Pri krstu v farni cerkvi v Podgradu je dobila ime Marija.9 Bila je sedmi, zadnji otrok v družini, ki je bila globoko krščanska in je dala Cerkvi več duhovnikov. O njih je m. Kle- mentina zapisala: »Dva brata stare matere sta bila duhovnika: dr. Janez Kulavic, 4 AULj, Marijine kongregacije, šk. 1. 5 AULj, šk. 9, M. Klementina Kastelic, Vojna kronika 1914–1918. 6 V dokumentih in tudi sicer je tako pri njej kakor tudi pri bratu variirala uporaba zapisa priimka; zdaj so pisali Kastelic zdaj Kaste- lec. Končno je pri Klementini prevladalo slednje; gre pa seveda za isto osebo. 7 Marija Jasna Kogoj, Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo, Ljubljana 2006. V knjigi je m. Klementina Kastelec omenjena na straneh: 133–134, 145, 148–150, 155, 158, 168, 173–174, 176, 178, 181–182, 190, 199, 209, 265–267, 269 in 279. 8 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. 9 Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL), Župnijski arhiv (ŽA) Podgrad, Rojstna matična knjiga (RMK) Podgrad, prepisi, 1887, zap. št. 31. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 221 umrl kot ljubljanski prošt,10 in Matija Kulavic,11župnik v Šentvidu.« Stari starši m. Klementine so imeli pet otrok, enega sina in štiri hčere. Sin bi moral prevzeti kmetijo, toda »edini materin brat je po težki borbi z očetom, saj bi moral postati gospodar na domu, postal kapucin, p. Gregor.12 Duhovnik je bil moj brat Matija, umrl l. 1950 kot župnik v Dolu pri Ljubljani.13 V daljnem sorodstvu sta bila še dva duhovnika, Bertel Bartel,14 umrl kot župnik v Vavtavasi, in Jože Muren, umrl v begunstvu na Koroškem l. 1957.15 Poleg teh sta se posvetila Bogu še Janko Bartel, umrl kot bogoslovec,16 in jezuitski brat Kastelic, umrl v Mariboru.17 Ali je kateri od teh izprosil tudi meni redovni poklic? Morda stric kapucin, ki je tako želel, da bi njegova sestra ali pa moja sestra Jerca postala nevesta božja … Božje oko pa se je ozrlo name, najšibkejšo rastlinico v naši družini, a stric redovnik je počival že 12 let v grobu, ko sem jaz prejela obla- čilo božjih nevest.«18 10 Janez Kulavic, r. 23. marca 1838 v Podgradu na Dolenjskem; v mašnika posvečen 3. avgusta 1862; † 18. maja 1906 v Ljublja- ni. V: Letopis Cerkve na Slovenskem 2000: stanje 1. januar 2000, Ljubljana 2000, str. 416 (dalje: Letopis 2000). Po prvem letu kaplanske službe v Sostrem ga je škof poslal na študij v Avguštinej (Frintaneum) na Dunaju, kjer je dosegel doktorsko čast. Svoje znanje je dopolnjeval tudi v Rimu, od koder se je vrnil v domačo škofijo, kjer je nekaj mesecev pomagal bratu Matiju, »župniku šentviškemu«. Škof ga je že leta 1868 poklical za podvodjo in ekonoma semenišča, a je to službo opravljal le eno leto, saj je bil poklican na Dunaj za ravnatelja Avguštineja in dvornega kaplana. To službo je opravljal vse do leta 1885, ko je postal ravnatelj ljubljanskega semenišča, nato prelat in od leta 1902 ljubljanski stolni prošt. V: Bogoljub, 1906, št. 8, str. 244–245: † Ljubljanski stolni prošt dr. Iv. Nep. Kulavic. 11 Matija Kulavic, r. 11. junija 1831 v Podgradu na Dolenjskem; v mašnika posvečen 30. julija 1854; † 2. februarja 1883 kot župnik tedaj največje župnije v ljubljanski škofiji Šentvid pri Stični. V: NŠAL, NŠAL 572, Zapuščina Franc Pokorn, šk. 380. Ob njegovi smrti so se ga s toplimi besedami spomnili v številnih slovenskih listih in časopisih. Prim. Slovenec, št. 15, 3. februar 1883, s. p.: † Prečast. gosp. Matija Kulavic. 12 Janez Jenič (p. Gregor); r. 23. aprila 1843 v Vinji vasi, župnija Podgrad na Dolenjskem. Starši so dali Janeza v šolo v Novo mesto, potem pa naj bi ostal doma in kmetoval. Toda Janez si je želel postati duhovnik. V kapucinski red je vstopil 24. marca 1866 in dobil redovno ime p. Gregor. »Svoje študije je dokončal na Tirolskem pri kapucinih«, so zapisali v časopisju. Bil je več let definitior in gvardijan celjskega samostana, kjer je 10. marca 1899 tudi umrl. V: Domovina, št. 11, 17. marec 1899, str. 82: † P. Gregor Jenič. 13 Matija Kastelic, r. 31. januarja 1870 v Podgradu na Dolenjskem; v mašnika posvečen 9. julija 1893 kot tretjeletnik. Kot semenišč- nik je potem naslednje leto prišel za kaplana v Kostanjevico, od tam v Št. Vid pri Stični, kjer je deloval do avgusta 1900, ko je prišel v semenišče za podvodjo in ekonoma. Tu je deloval do 2. avgusta 1906, ko je bil umeščen za župnika v Dol pri Ljubljani. Leta 1933 je bil imenovan za duhovnega svetnika. V: NŠAL, NŠAL 572, Zapuščina Franc Pokorn, šk. 375. Umrl je 7. aprila 1950 v Dolu pri Ljubljani. V: Letopis 2000, str. 445. 14 Bertold Bartel, r. 20. junija 1879 v Podgradu na Dolenjskem; v mašnika posvečen 14. julija 1904; † 27. oktobra 1934. V: Letopis 2000, str. 433. Slovenec je že dan po njegovi smrti objavil nekrolog. Prim. Slovenec, št. 246, 28. oktober 1934, str. 5: † Župnik Bert. Bartol. 15 Jože Muren, r. 27. marca 1887 v Stopičah; v mašnika posvečen 14. julija 1910; † 3. aprila 1958 v Gorenčah pri Velikovcu. V: Letopis 2000, str. 449. Ob smrti so nekrolog objavili tudi v Buenos Airesu. Prim. Duhovno življenje, 1958, št. 7, str. 416: Rajni gospod Jože Muren. 16 Janko Bartel, r. 16. januarja 1877 v Podgradu. Po končani gimnaziji v Novem mestu je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Umrl 20. aprila 1899 v Metliki. Prim. Domoljub, št. 9, 4. maj 1899, str. 136: Umrl. Obsežen nekrolog je objavil Slovenec. Prim. Slovenec, št. 99, 1. maj 1899, s. p.: Prijatelju bogoslovcu Janko-tu Bartel. 17 Janez Kastelec, r. 12. maja 1884 v vasi Št. Jošt, župnija Stopiče pri Novem mestu. Odločil se je za vstop v Družbo Jezusovo in 3. maja 1911 stopil v Avstrijsko provinco. Noviciat je začel 18. maja 1911 v Št. Andražu na Koroškem; prve redovne zaobljube je napravil 22. maja 1913; leta 1919 pa prestopil v novonastalo Jugoslovansko vice-provinco. Kot jezuitski brat je deloval v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru, kjer je umrl 8. novembra 1955. V: p. Anton Bukovič, Spomini na redovne brate: Kastelec Janez, str. 1–22. Za posredovane podatke in gradivo gre zahvala p. Marjanu Kokalju DJ. 18 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. 222 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 O novi maši, ki jo je 23. julija 1893 v domači fari v Podgradu še kot tretjeletnik daroval Matija Kastelec19, je poročalo tudi časopisje. Dolenjski list je posebej poročal o slavnosti: »Nenavadno veselje je doletelo 23. julija podgrajsko faro, ko je tukajšnji rojak čast. g. Matija Kastelec obhajal svojo novo mašo. Od blizo [sic] in daleč se je sešlo vkupe [sic] ogromno ljudstva, vkljub temu, da je bilo deževno vreme. Pridigal je v. č. gospod Janez Virant, župnik mokronoški, nekdaj tukajšnji dušni pastir. Novomašnika sta počastila s svojo prisotnostjo tudi njegova dva strijca[sic] mil. g. prelat dr. J. Kulavic in P. Gregor Jenič, gvardijan kapucinskega samostana v Celju; razven [sic] tega je došlo še mnogo drugih duhovnikov. /…/«20 M. Klementina je kot petletna deklica priso- stvovala bratovi slovesni novi maši in se je takole spominjala: »Ko je moj brat Matija daroval prvikrat sv. mašo v podgrajski cerkvici, so mene, petletno otroče v beli oblekci, posadili kar na obhajilno mizo, a tako, da sem gledala k oltarju. Pa sem se jaz kar sama zasukala tako, da sem gledala po cerkvi, češ: Ali me vidite, kako sem fletna v novi oblek- ci? Seveda so me spet hitro zasukali proti oltarju. To mi je ostalo živo v spominu. In tudi to: Ko so delili pri pojedini juho, so pustili moj krožnik prazen. Pa sem zlezla izza mize in stekla h kuharicam v vežo potožit, da sem lačna …«21 Še ne šestletna Marija je začela hoditi v šolo v domačem kraju. Po treh letih so jo starši poslali v šolo k notredamkam v Šmihelu. Sama piše, kako je prišlo do tega: »V nedeljo popoldne – bilo je okrog Božiča – so odšli vsi domači k večernicam v cerkev. S starim očetom sva ostala sama doma. Stari oče so sedeli na zapečku in prebirali debele jagode na rožnem vencu. Jaz sem pri mizi brala iz novega Mohorjevega koledarja. Potem sem šla k staremu očetu k peči in jim začela pripovedovati, kar sem brala. Povedala sem gladko, kakor da berem, celo pravljico Švrkni, palica. Stari oče so me zadovoljno poslušali. Ko so prišli drugi od večernic, tedaj je slovesno zadonela z zapečka beseda starega očeta: ›Tega otroka bomo dali v šolo. Prebrala je celo povest in mi jo povedala, kakor je bilo v bukvah napisano.‹ Še isto jesen se je uresničilo, kar so stari oče odločno napovedali. To je bil prvi mi- gljaj od zgoraj, da sem za nekaj drugega določena, zakaj dotlej je bilo nezaslišano, da bi šla kaka deklica iz našega kraja ›v šole‹. Stari oče je bil stare korenine mož, častitljiva osebnost. Ob njegovi smrti je prinesel Domoljub22 prelep članek.«23 Marija je ostala v Šmihelu pet let, od tam pa je šla na uršulinsko učiteljišče v Lju- bljano. Iz ohranjenih spričeval gre razbrati, da je bila zelo željna znanja. Junija 1907 19 Prim. Kmetijske in rokodelske novice, št. 24, 16. junij 1893, str. 204–205: Nove maše v ljubljanski škofiji. 20 Dolenjske novice, št. 15, 1. avgust 1893, str. 123: Iz Podgrada. 21 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. 22 V nekrologu so posebej omenjali kremenit značaj Jakoba Jeniča, njegovo globoko vernost in vdano prenašanje bridkosti, ki mu jih v življenju ni manjkalo. Med drugim so posebej izpostavili, da mu je kot mlademu gospodarju kar dvakrat pogorelo vse poslopje. Povrh vsega mu je kmalu zatem umrla še žena in je ostal sam s šestimi majhnimi otroki. Zato je kmalu osivel, a je vendarle še dočakal »redko srečo«, da je doživel kar štiri nove maše v ožjem sorodstvu. Pri tem so navedli vse štiri že omenjene duhovnike: Matijo Kulavica, prošta Kulavica, sina p. Gregorja in vnuka Matijo Kastelca. Domoljub, št. 23, 3. december 1903, str. 359–360: S Podgrada pri Novemmestu [sic]. 23 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 223 je v učiteljišču opravljala zrelostni izpit in ga pred komisijo, v kateri je sedel tudi Fran Levec (1846–1916), opravila z odliko. Pri vseh predmetih je prejela bodisi pohvalno (lobenswert) bodisi izvrstno (vorzüglich), nekoliko slabše ocene so bile le pri aritme- tiki, telovadbi in kaligrafiji (befriedigend). Istega leta je prejela spričevalo s pravico za poučevanje na ljudski šoli.24 Ob koncu študija ji še vedno ni bilo jasno, kam naj usmeri svoj korak. O tem obdobju je sama spregovorila: »Štiri leta so hitro minila, zvezda mojega svetega poklica pa mi še vedno ni jasno zablestela, v medli svetlobi sem iskala ozko stezo do cilja. V 4. letniku sem bila na razpotju. V Ljubljano je prišla tedaj ustanoviteljica Klaverjeve družbe, grofica Terezija Ledohowska.25 Gojenke smo šle po- slušat njeno predavanje o misijonih v Afriki in o njeni ustanovi v pomoč afriškim mi- sijonom. Tedaj se je v meni zganilo, nov svet se je odprl pred mojimi duhovnimi očmi.« Marija je šla k njej na pogovor glede življenjske usmeritve.26 Terezija Ledochowska ji je svetovala, naj moli za razsvetljenje in ostane z njo v pisnih stikih. Da bi jasne- je spoznala pot njenega poklica, je zaprosila predstojnico uršulink, naj jo do izpita usposobljenosti nastavijo za učiteljico v Mekinjah. Tu je ostala dve leti. Nekaj časa si je še dopisovala z Ledochowsko, potem pa je s tem prenehala. Po opravljenem izpitu se je namreč odločila, da postane uršulinka. Pred vstopom v samostan pa je doživela še dve hudi preizkušnji, ki ju je sama opisala takole: »Umrl mi je moj dragi brat, ki je bil šele pet let gospodar na domu, sredi pomladi, sam v cvetu mladosti, star 31 let. Od žalosti za njim je sedem dni pozneje prenehalo biti očetovo srce, ki ni preneslo izgube ljubljenega sina …Tako se je v enem tednu zrušil naš dom.« Njena mama se je takrat preselila k sinu duhovniku v Dol pri Ljubljani. Pri njem je gospodinjila sestra Jerca. Druga preizkušnja jo je zadela takoj potem, ko je bila po novem letu 1910 sprejeta v ljubljanski samostan. Že čez nekaj dni se jo je polastilo strašno domotožje. »Hre- penenje po mami in bratu je postalo neznosno. Solze so tekle in v duši je neprestano odmevalo: Nazaj! Zaprosila sem, da smem še enkrat obiskati moje drage v Dolu. Radi so mi dovolili, saj niso slutili prav nič, kaj se v meni godi. Mama, brat in sestra pa so se zelo začudili, da sem se vrnila. Nič jim nisem povedala. O Sv. Treh kraljih sem odšla zopet v Ljubljano, vihar se je polegel, v duši je bilo vse mirno, skušnjavec je odšel in se ni nikdar več vrnil.«27 Na svečnico leta 1910 je pričela svojo redovno formacijo. Po dveletnem noviciatu je prišla leta 1912 v Ljubljano in takoj nastopila službo učiteljice na zunanji ljudski šoli, obenem pa se je pripravljala na izpit usposobljenosti za me- ščansko šolo iz jezikovno-zgodovinske skupine, ki ga je opravila na državnem učiteljišču. Takrat so imele uršulinke še strogo klavzuro, zato se je na izpit in 24 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. 25 Marija Terezija Ledochowska, r. 29. 4. 1863 v Loosdorfu, Avstrija; † 6. 7. 1922 v Rimu. Ustanovila je Družbo misijonskih sester sv. Petra Klaverja. Papež Pavel VI. jo je 19. oktobra 1975 razglasil za blaženo. Več o njej glej: Blažena Marija Terezija Ledochowska: https://svetniki.org/blazena-marija-terezija-ledochowska-devica-grofica-in-ustanoviteljica/ (pridobljeno: 16. 9. 2024). 26 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. 27 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. 224 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 praktični nastop na Vrtači peljala v zaprti kočiji. Leta 1914 je začela poučevati na zunanji in notranji28 meščanski šoli.29 Po prvi svetovni vojni je m. Klementina v šolskem letu 1918/19 prišla na učiteljišče, kjer je poučevala pedagogiko, slovenščino, zemljepis in zgodovino, pozneje pa še filozofijo in nemščino. »V tistih letih po vojni nismo imeli učbeni- kov, kar je oteževalo pouk učiteljicam in učenkam. M. Klementina nam je poda- jala snov v tako jasni in zgoščeni obliki, da smo si njeno razlago brez težav zapi- sovale v svoje dnevnike,« pravi ena izmed učenk. »M. Klementina je bila odlična učiteljica in vzgojiteljica. Nepozabne bodo ostale ure, ko je predavala slovensko literaturo in govorila svojim učenkam o Prešernu, Župančiču in drugih naših pe- snikih. Ko je razlagala Župančičevo Dumo, je jokal ves razred.«30 Kljub izredni bistrosti duha je bila vedno otroško preprosta, odkrita in poštena. Resnico je ljubila nad vse. Na učiteljišču je poučevala do leta 1944. Ko je šolska oblast v Beogradu zahtevala visokošolsko izobrazbo tudi za učne moči na učiteljiščih, se je jeseni 1930 kot redna slušateljica vpisala na lju- bljansko univerzo. Študirala je filozofijo, pedagogiko in nemščino ter diplomi- rala junija 1934. Ob študiju je ves čas tudi poučevala na učiteljišču. Od avgusta 1934 do aprila 1935 je bila v Rimu v tako imenovani probaciji ali letu redovne obnove, kjer se je pridružila petdesetim uršulinkam vseh narodnosti. Prišle so tudi misijonarke z Aljaske, iz Montane, z Jave. To je bila prva probacija v zgo- dovini uršulinskega reda. Po vrnitvi je zopet poučevala na učiteljišču in tudi na gimnaziji, obenem pa je za tri leta prevzela vodstvo juvenata.31 Leta 1935 je ob 400-letnici ustanovitve Družbe sv. Uršule, ki je bila pozneje povzdignjena v red, napisala življenjepis o ustanoviteljici sv. Angeli in kratko zgodovinsko pot reda.32 To delo je javna kritika sprejela z laskavo oceno kot prvi stvarni slovenski svetniški življenjepis, ki dokazuje veliko bogoslovno, pe- dagoško in vsestransko izobrazbo pisateljice. V Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino, je leta 1935 objavila prispevek o zgodovinskem razvoju ur- šulinskih šol v Ljubljani.33 28 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. 29 Kot vsi uršulinski samostani po svetu so imele tudi ljubljanske uršulinke sistem dvojnih šol – notranje in zunanje. V notranjo so hodile deklice, ki so bile od daleč in so tudi stanovale v samostanu oziroma internatu, imenovali so jih gojenke, ter tiste, ki so bile podnevi v šoli, zvečer pa so se vračale domov. To so bile deklice iz premožnejših slojev, ki so svoje šolanje plačevale. Šolanje so plačevali starši, včasih sorodniki ali drugi dobrotniki. Vendar je bilo vsako leto tudi na notranji šoli določeno število deklic, ki so plačevale šolnino samo delno, nekatere pa so je bile tudi oproščene. V zunanjo šolo so hodile deklice iz mesta in okolice, ki so se takoj po končanem pouku vračale domov. Ta šola je bila ljudska v pravem pomenu besede, obiskovale so jo deklice iz vseh slojev. Pouk je plačevalo izredno malo otrok, tako da je bila zunanja šola dejansko brezplačna. 30 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. 31 Prav tam. 32 Kratko priporočilo o knjigi, ki je nosila naslov: Sveta Angela Merici in njeno delo, so podali tudi v Vrtcu. Prim. Vrtec, 1935/1936, št. 4/5, str. 74: Sveta Angela Merici in njeno delo. O knjigi so poročali tudi v Bogoljubu. Prim. Bogoljub, 1936, št. I, str. 22–23: Dobre knjige. 33 M. Kastelec, Zgodovinski razvoj uršulinskih šol v Ljubljani, v: Kronika slovenskih mest, št. 3(1935), str. 234–239. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 225 Indeks s fotografijo m. Klementine Kastelec Vir: AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. Leta 1937 je opravila profesorski izpit za pedagoško-filozofsko skupino, pod B pa za nemščino, ki jo je zadnja leta poučevala na učiteljišču. S poučeva- njem je nadaljevala tudi potem, ko je bila 24. julija 1938 izvoljena za samostan- sko predstojnico. Istega leta je v avgustu kot odposlanka spremljala provincil- no predstojnico m. Elizabeto (Ivano) Kremžar34 na generalni kapitelj v Rim. Nad Evropo so se takrat že zgrinjali črni oblaki, ki so napovedovali novo vojno. Zato so kapitulantke po enem mesecu morale predčasno zaključiti kapitelj in se vrniti v svoje dežele. Po vrnitvi iz Rima se je m. Klementina kljub težkim razmeram lotila obse- žnih obnovitvenih del v samostanu in šoli. Tudi obseg vrta se je spremenil: levi del vrta ob sedanji Šubičevi je odkupil Magistrat, zadnji del vrta, ki so ga redov- nice imenovale ›klavir‹, pa so prodale Pokojninskemu zavodu. Ob tej priliki so morali posekati mogočni brest in lipe velikanke, ki so bile še priče ustanovitve samostana. Porušiti je bilo treba tudi del starega zidu in postaviti novega. Z denarjem, ki so ga dobile od prodaje zemljišča, so se na začetku dru- ge svetovne vojne lotile zidave gimnazijskega poslopja. O tveganosti tega dela v tem negotovem času sta se provincialka m. Elizabeta in predstojnica samo- stana posvetovali z ljubljanskim škofom Gregorijem Rožmanom (škof v letih 34 M. Elizabeta (Ivana) Kremžar, r. 1878 v Ljubljani; † 1954 v Škofji Loki; učiteljica, provincialna predstojnica, priznana slovenska pesnica. O njej glej: France Koblar, Kremžar, M. Elizabeta: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi304460/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). 226 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 1930–1959). Ta ju je opogumil in jima rekel: »Mi delamo za božje kraljestvo … delajmo in se popolnoma prepustimo in zaupajmo božji Previdnosti.«35 Profesor Jože Plečnik (1872–1957) jim je priskrbel temeljni kamen in sestavil besedilo, ki je bilo vklesano vanj: »Na praznik sv. Uršule 21. oktobra MDCCCCXXXX, vklada temeljni kamen uršulinske gimnazije v Ljubljani m. Elizabeta Kremžar O.S.U. previncialna predstojnica.«36 Temeljni kamen je 21. oktobra 1940 bla- goslovil ljubljanski škof Gregorij Rožman. »Pri blagoslovitvi temeljnega kamna smo položili toliko svetniških relikvij vanj, da bo po priprošnji vseh teh svetnikov, upajmo, ugasnila tudi rdeča zvezda in bo stavba prišla še v roke reda in da bo slu- žila prvotnemu namenu,« je zapisano v nekrologu m. Klementine. Končni načrt za gimnazijo je naredil veliki prijatelj uršulinskega samostana mojster Plečnik. Toda bojev in dela za načrte ter skrbi je bilo toliko, da je sam Plečnik rekel, da bo predstojnici vse to skrajšalo življenje za deset let. Stavbo so uršulinke gradile med vojno z velikimi žrtvami in jo dogradile, tako da je že imela električno na- peljavo, vodovod, centralno napeljavo, po sobah surovi pod. Manjkala so prav- zaprav samo stopnišča.37 Za m. Klementino je bilo, kakor sama piše, »najstrahotnejše leto 1941, loška in mekinjska komuniteta sta iskali pri nas zavetja ... Bilo nas je 110 do 120. Velika materialna beda se /je/ množila, stiska zaradi prehrane rasla«. Ko je provincialki m. Elizabeti Kremžar potekel mandat, je m. Klementina 31. maja 1943 kot pro- vincialna delegatka prevzela vodstvo province. Februarja 1944 je zbolela na pljučih. Ker ni bilo zveze z Rimom, je kljub temu še nosila breme predstojniške službe vse do razrešitve septembra 1945. Šolski pouk se je nadaljeval do konca vojne. Maja 1945 so uršulinke dobile od šolskih oblasti ukaz, da morajo do konca meseca zaključiti ocene. Vse zasebne šole, tudi uršulinska, ki je vzgajala in izobraževala žensko mladino celih 242 let, so bile 4. junija 1945 ukinjene. Nova oblast je zasegla tudi šolska poslopja uršulinskega samostana z vsem inventarjem, bogatimi knjižnicami, kabineti in vso opremo.38 Dve leti pozneje so ljubljanskim uršulinkam odvzeli tudi samostan. Pre- seliti so se morale v Škofjo Loko, nekatere pa so šle v tujino. Skupinica sester je dobila nekaj prostora v župnišču uršulinske cerkve. Ko so morale zapustiti tudi škofjeloški samostan, se je m. Klementina septembra 1956 vrnila v Ljubljano. »Z bistrim duševnim pogledom in s toplim srčnim umevanjem je spremljala vse dogodke … Mnoge bivše učenke in mlajše sosestre so iskale pri nji prijateljskih nasvetov. Z jasnimi odgovori, ki jih je vedno žlahtnilo nadnaravno gledanje, je 35 AULj, Kronika 1940, šk. 40. 36 Prav tam. 37 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. 38 AULj, Kronika 1945, šk. 40. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 227 potolažila in dvignila marsikatero žalostno srce.« V zavetju svetišča Sv. Trojice je m. Klementina Kastelec sklenila svoje bogato življenje 19. decembra 1963.39 Ob njeni smrti so sosestre skupaj s sorodniki objavile tudi osmrtnico v tedanjem časopisju. Delo je tako 20. decembra 1963 poročalo o smrti nekdanje predstoj- nice m. Klementine Kastelec.40 O tem so februarja 1964 v kratki notici poročali tudi v Buenos Airesu.41 Duhovnost m. Klementine je bila izrazito marijanska. Pri krstu je dobila ime Marija in, kakor sama piše, se je dala voditi Materi Božje previdnosti, njej je ostala zvesta vse življenje. V njenem življenjepisu beremo: »Meni se je skrivnost Marijine ljubezni in njenega češčenja razodela po moji materi. Ko mi je bilo 7 ali 8 let, sem nekoč spremljala mater na poti z njive domov. Pa so mi začeli govoriti: 'Obljubi mi, da boš vsak dan zmolila en očenaš na čast Marijinemu brezmade- žnemu spočetju. Veš, ko sem bila še mlada, sem bila nekoč močno bolna, že čisto blizu smrti. Tedaj sem zagledala na stropu neko luč in v srcu mi je nekaj reklo: Moli vsak dan en očenaš na čast Marijinemu brezmadežnemu spočetju, pa boš ozdravela. In res, storila sem tako in ozdravela sem. Zdaj mi pa ti obljubi, da boš častila Marijino brezmadežno spočetje …'« M. Klementina je obljubo držala in, kakor sama pravi, je ljubezen do Marije v njej rasla. »Kar je bilo kdaj lepega v mojem življenju, je tesno povezano z Njo, kjer in kadar je moj pogled obstal na njeni sliki, me je obsijal žarek notranje sreče, ob misli na njo so zamrla vsa hrepe- nenja v duši in če sem kateri drugi duši, duši svojih učenk mogla kaj dati, je bil to le dar Marijin, položen v mojo dušo …« 42 3 BESEDA O TRANSKRIPCIJI ZAPISA T. I. VOJNE KRONIKE Delo uršulinke m. Klementine Kastelec je bilo doslej v slovenskem prosto- ru vsaj deloma že nekajkrat uporabljeno oziroma citirano v razpravah, poveza- nih s prvo svetovno vojno.43 Zdelo se je primerno, da se ga pripravi za objavo, da bi tako bilo na voljo širši javnosti, ki se zanima za to viharno obdobje zgodo- vine. Pričujoče besedilo smo skušali ohraniti v zapisu, kakor ga je pripravila M. Kastelec. To je pomenilo, da smo v največji meri ohranili avtentičnost zapisa, vključno z nekoliko arhaičnimi besedami (npr. solnce, izpreminjati itd.). Ne- katere nerazrešene krajšave smo razrešili in jih zapisali v oglatih oklepajih. V teh so sicer naznačene tudi strani, kjer se v tekstu pojavijo [1]; le izjemoma pa smo posegli tudi po kakšnih lektorskih popravkih (prim. v zmislu – v smislu). 39 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. 40 Prim. Delo, št. 347, 20. december 1963, str. 8. 41 Svobodna Slovenija, št. 7, 18. februar 1964, str. 3: Umrli so. 42 AULj, Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. 43 Prim. Kornelija Ajlec, Vojaške preskrbnine in pokojnine v prvi svetovni vojni: zakonodaja in izvedba, v: Prispevki za novejšo zgodo- vino, št. 2 (2015), str. 126–142; Miha Šimac in Katarina Keber, »Patriae ac humanitati«: zdravstvena organizacija v zaledju soške fronte, Ljubljana 2011. 228 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Kolikor je bilo mogoče, se je tekst opremilo tudi z opombami in osnovnimi po- datki o posameznih osebah, ki se v kroniki omenjajo. Tako je zapis bolj prijazen bralcu, hkrati z ohranjeno patino časa zapisa pa čim bolj veren pričevalec ob- dobja, v katerem je pod peresom m. Klementine Kastelec nastal in nam prinaša zanimiv uvid doživljanja težkih razmer v viharnih preizkušnjah prve svetovne vojne, v času propadanj in nastajanj novih državnih struktur v tedanji Evropi. Zdravniki in strežniško osebje v bolnišnici za ranjence med prvo svetovno vojno. V sredini predstojnica m. Kristina Pezdirc (fotografija pred septembrom 1915). Vir: AULj, fotografska zbirka Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 229 PRILOGE Priloga 1: »Vojna kronika 1914–1918« s. Klementine Kastelec. Vir: AULj, šk. 9, M. Klementina Kastelic, Vojna kronika 1914–1918. [1] Preko avstrijskega ozemlja je hitela bridka vest o dveh žrtvah na jugu do- movine. Prestolonaslednik Franc Ferdinand44 in soproga nadvojvodinja Ho- henberška45 sta bila žrtvi 28. junija 1914. Žalost je legla sedaj na srca avstrijskih narodov, v ozračju bodočnosti se je jelo mračiti. 12. julija smo zaključili šolo. Še se je vršilo vse v starem redu, polnoštevilno je prihitela mladina k sklepni sv. maši, veselo in navdušeno kot druga leta sta odmevala veličastni »Te Deum« in cesarska pesem. – Pač nismo slutili tedaj, da se pripravljajo veliki dogodki svetovne zgodovine, ki bodo v bližnji bodočnosti posegli v vse razmere življenja, pritegnili tudi šolstvo v svoj vrtinec. – Kot vsako leto so pričeli tudi letos s potrebnimi popravami v notranji in vnanji šoli. A predno je bilo najnujnejše končano, je delo zastalo, kajti prišel je usodni dan, ki je zapričel novo dobo. 28. julij 1914! Krvavo si vzžarel na obzorju domovine, pretresel si nas vse s svojo vestjo, četudi nismo docela razumeli tvojih grozečih znamenj, vse globoke tragike, ki jo imaš v svojih posledicah. Da je naša država napovedala Srbiji vojno, smo brali istega dne v dnevnih listih, ki so nam prinesli obenem cesarjev manifest:46 Mojim narodom! Bila je moja najiskrenejša želja, da bi leta, ki so mi še usojena po milosti božji, posvetil delom miru in da bi svoje narode obvaroval težkih žrtev in bre- men vojne. Toda božja previdnost je odločila drugače. Spletke sovraštva polnega nasprotnika Me silijo po dolgih letih miru za- grabiti za meč, da varujem čast Svoje monarhije, da branim njen ugled in njeno 44 Nadvojvoda Franc Ferdinand (1863–1914), najstarejši sin avstrijskega nadvojvode Karla Ludvika (1833–1896), mlajšega brata cesarja Franca Jožefa I. (1830–1916), avstrijski prestolonaslednik. Za več podatkov o prestolonaslednikovi smrti in atentatu v Sarajevu glej: Andrej Rahten, Prestolonaslednikova smrt: po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata, Ljubljana 2014. 45 Češka grofica Sofija Chotek (1868–1914), s katero se je nadvojvoda Franc Ferdinand kljub nasprotovanjem zaradi prenizkega sta- nu leta 1900 morganatično poročil. Po poroki je dobila naslov nadvojvodinje Hohenberške. Več o njej glej Chotek, Sophie: https:// www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/chotek-sophie-1868-1914 (pridobljeno: 9. 9. 2024). 46 Manifest je bil objavljen v vseh vidnih listih in časopisih. Glej npr. Slovenec, št. 170, 29. 7. 1914, str. 1: Cesarjev manifest avstrij- skim narodom; Slovenski narod, št. 173, 29. 7. 1914, str. 1: Mojim narodom!; Štajerc, št. 26, 2. 8. 1914, str. 1: Na moje narode. 230 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 stališče kot sile, da varujem njeno posestno stanje. Z nehvaležnostjo, ki hitro pozabi, je kraljevina Srbija, ki smo jo od prvih početkov njene državne samo- stojnosti do najnovejšega časa Moji predniki in Jaz podpirali in pospeševali, že pred leti nastopila pot odkrite sovražnosti zoper Avstrijsko-Ogrsko. Ko sem po treh desetletjih blagoslovljenega dela miru v Bosni in Hercego- vini razširil Svoje vladarske pravice na ti deželi, je ta moja odredba [2] v kralje- vini Srbiji, koje pravice se nikakor niso kršile, vzbudila izbruhe nebrzdane stra- sti in najsrditejšega sovraštva. Moja vlada se je takrat poslužila lepe predpravice močnejšega in je v najskrajnejši prizanesljivosti in dobrotljivosti zahtevala od Srbije samo znižanje njene vojske na mirovni stalež in obljubo, da bo v bodoče hodila pot miru in prijateljstva. Isti duh zmernosti je vodil Mojo vlado, da se je omejila na varovanje naj- važnejših življenjskih pogojev monarhije, ko se je Srbija pred dvema letoma bojevala s turško državo. Temu vedenju se je imela Srbija v prvi vrsti zahvaliti za dosego vojnega namena. Nada, da bode srbska kraljevina cenila potrpežljivost in ljubezen Moje vla- de do miru in da bo izpolnila svojo besedo, se ni uresničila. Vedno višje plameni sovraštvo zoper Mene in mojo rodovino, vedno bolj neprikrito se pojavlja stre- mljenje, s silo odtrgati neločljiva ozemlja avstrijsko-ogrske. Zločinska gonja sega čez mejo, da bi na jugovzhodu monarhije izpodko- pala temelje državnega reda, da bi narod, kateremu naklanjam v očetovski lju- bezni Svojo polno skrb, omajala v njegovi zvestobi do vladarske rodovine in domovine, da bi doraščajočo mladino premotila in jo naščuvala k hudodelnim dejanjem blodnosti in veleizdaje. Cela vrsta morilnih naklepov, po načrtu pri- pravljena in izvršena zarota, ki se je strašno posrečila in v srce zadela Mene in moje zveste narode, je daleč vidni krvavi sled tistih tajnih spletk, ki so se zapo- čele in vodile iz Srbije. Ta neznosna gonja se mora ustaviti, neprestanim izzivanjem Srbije se mora narediti konec, ako se naj ohrani čast in dostojanstvo Moje monarhije neoma- deževano in ako se naj ne pretresa neprenehoma njen državni, gospodarski in vojaški razvoj. Zaman je naredila Moja vlada še zadnji poizkus, doseči ta cilj z mirnimi sredstvi, Srbijo pripraviti z resnim opominom, da krene na drugo pot. Srbija je zavrnila zmerne in pravične zahteve Moje vlade in je odklonila izpolniti liste dolžnosti, kojih izpolnjevanje je v življenju narodov [3] in držav naravna in potrebna podlaga miru. In tako se moram odločiti, s silo orožja ustvariti neobhodno potrebna po- roštva, ki naj zagotovijo Mojim državam mir v notranjosti in trajni mir na zunaj. V tej resni uri se popolnoma zavedam cele dalekosežnosti Svojega sklepa in Svoje odgovornosti pred Vsemogočnim. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 231 Preskusil in uvaževal sem vse. Z mirno vestjo nastopam pot, ki mi jo kaže dolžnost. Jaz zaupam Svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno v složnosti in zvestobi družili okoli Mojega prestola in ki so bili za čast, velikost in moč domo- vine vedno pripravljeni za najhujše žrtve. Jaz zaupam hrabri avstrijsko-ogrski vojni moči, polni požrtvovalnega navdušenja. In jaz zaupam Vsemogočnemu, da podeli zmago Mojemu orožju. Na Dunaju47, 28. dne julija 1914. Franc Jožef I. Zastal je naenkrat ves mirni razvoj, prekinil se je privatni promet po že- leznicah, pričela se je mobilizacija. Dan na dan so dohajale nove čete v glavno mesto, godba in petje sta jih spremljala, klici patriotičnega navdušenja so od- mevali pozno v noč. Na Kongresnem trgu so se vršile slovesne zaprisege posa- meznih polkov. Ganljiv je bil pogled na tisočere množice naših junakov, ki so kleče prisegali zvestobo vladarju. – V gručah in posamezno so prihajali vojaki iste dni v našo cerkev, prosit božjega varstva sebi in srečen izid velikemu sku- pnemu podjetju domovine. - 3. avgusta. Štabni zdravnik48 se je zglasil pri č. g. Materi prednici49 z zahte- vo, da odstopi naš zavod 40 postelj v vojaške namene. Samostan je brez ugovora ugodil zahtevi in izročil vojaški oblasti 40 novih železnih postelj s posteljnino vred.50 4. avgusta. Vojaštvo je vzelo v začasno posest prostore vnanje51 šole, novo obednico za gojenke, obe novi spalnici in sobe v neposrednjem[sic] stiku z vna- njo šolo. 47 Cesar je izdajo manifesta in naročilo ministrskemu predsedniku grofu Stürgkhu v resnici res podpisal navedenega datuma, ven- dar je to storil v Bad Ischlu, kakor je poročalo časopisje, in ne na Dunaju. Prim. Slovenec, št. 170, 29. 7. 1914, str. 1: Cesarjev manifest avstrijskim narodom. 48 Štabni zdravnik – morda gre v tem primeru za pozneje generalštabnega zdravnika dr. Edmunda Geduldigerja (1852–1939), ki se ga večkrat omenja v dotičnem zapisu. Prim. ÖSTA/KA*, GBBL, Diverse (Böhmen, Mahren, Schlesien) Karton 160: Dr. Edmund Geduldiger. 49 Mati prednica uršulinskega samostana leta 1914 je bila m. Kristina (Terezija) Pezdirc (1860–1928). To službo je opravljala do sep- tembra 1915, ko je prevzela predstojniško službo v Mekinjah, kjer je tudi bila vojaška bolnica za ranjence. V Ljubljani jo je takrat nasledila m. Maksimilijana (Ivana) Kolenc (1872–1922). Več o obeh glej: Kogoj, Uršulinke, str. 400–403; AULj, Imenik redovnic, šk 7; Nekrolog šk. 8. 50 V samostanski vojni kroniki izvemo, da je zaradi tega, ker so v samostanu za vojaške namene izročili postelje gojenk internata, imela mati prednica precej nevšečnosti s strani staršev: »Nekatere redovnice so odstopile svojo posteljo gojenkam in ležijo na tleh.« V: AULj, Kronika 1914, šk. 8. 51 Kakor že omenjeno v prispevku, je bila vnanja šola namenjena vzgoji in izobraževanju mestnih deklic, ki so bivale v mestu in okolici (pouk je potekal v slovenščini, nemščina pa je bila eden izmed obveznih predmetov); notranja šola pa je bila namenjena gojenkam; torej tistim deklicam, ki so prihajale od daleč, iz raznih krajev cesarstva, in so prebivale v samostanu. Učni jezik je bil nemški, slovenščina pa obvezni predmet. 232 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Pač nam je bilo čudno, ko smo se poslavljali od vnanje šole, častitljive- ga dvestoletnega poslopja. Saj ravno tu so prve sestre (redovnice) našega reda, prišedši iz Gorice v Ljubljano, otvorile svoj skromni [4] delokrog, ki se je v iz- premenjeni obliki, zadostujoč zahtevam časa, ohranil do današnjega dne. Zato nam je ravno vnanja šola ljuba in draga, dragi njeni prostori, ki so bili doslej vajeni le veselega otroškega vrišča, radostne mladinske pesmi skozi dolgo dobo dveh stoletij.52 Prišli so vojaki, pospravili klopi ter po večjem izpraznili šolske sobe. – Na Marijin praznik, 15. avgusta, nam je bilo do čistega vse pospraviti, kajti sporočili so nam, da se v prihodnjih dneh naseli vojaštvo v določenih prostorih. 18. avgusta. Prvih 300 rezervistov pri nas. – Večinoma so bili Korošci, nekaj pa tudi Tirolcev in Štajercev. Samostansko predstojništvo jim je moralo odstopiti tudi oni del vrta, ki so ga imele sicer gojenke v svojo uporabo. – Na malem dvorišču vnanje šole so si postavili provizorično vojaško kuhinjo za pri- pravljanje »menaže «. – V večjih in manjših skupinah so se razkropili po vrtu, eni v veselem raz- govoru, drugi pojoč poskočno vojaško. – Saj tedaj je vladalo še ono radostno razpoloženje med njimi, ki je znak navdušeno v boj hitečih junakov. Ko smo šli k večernemu premišljevanju na vrt, nam je bilo jasno, kako ob- čutno so se naše razmere izpremenile. Z leve strani vrta, od koder nas je še pred nekaj tedni pozdravljal vesel otroški smeh, so se čuli moški glasovi, razgovori, klicanje imen, lakonična vojaška povelja. – Bilo nam je pač čudno v neposrednji [sic] bližini novih sosedov, kot da se je mahoma zrušilo visoko stoletno obzidje in je pridrl svet v doslej mirne samostanske prostore, se je zdelo marsikateri in zbala se je vsaka ob ti misli. Živo kot nikoli prej, smo občutili sedaj dobroto sa- mostanske klavzure. – A morali smo računiti z novimi časi, ukloniti se vsemu, zroč preko tesnega obzora osebnih naziranj, lastnih želja, na oni veliki žrtvenik, ki ga je ravnokar postavila domovina, da pridejo narodi in posamezniki, daru- joč na njem svoje upe, svojo bodočnost, svojo kri in svoje življenje. – 52 V času Ilirskih provinc in francoske oblasti so vendarle tudi ti prostori bili deležni veliko bolj temačnega obdobja, o čemer je tedanja prednica samostana ob obisku leta 1816 obvestila tudi cesarja Franca I. (1768–1835). Prim. Spomenica ob dvestoletnici uršulinskega samostana v Ljubljani 1702–1902, Ljubljana 1902, str. 48. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 233 20. avgusta. Smrtni dan sv. Očeta Pija X.53 Med hrup in vrvenje, ki ga je zapričela vojna, je prodrl glas o smrti naj- višjega zemskega dostojanstvenika, vladajočega papeža Pija X. – [5] Zastalo je srce Cerkve, odbilo srce dobrotnega Pija X., ki je poznalo le ljubezen, ogrevajoč se samo in ogrevajoč katoliški svet v žarišču evharistične ljubezni; omahnila je roka, ki je poizkusila dvigniti palmo, preden zagospodarijo besneče sile med razdvojenimi narodi. – Visoko nad stališčem narodov, njih zemskega stremlje- nja, malenkostnih časnih teženj, z vidika vere, večnosti, je presojal stanje časa On, ki je skupni oče vseh. Slutil je v daljini vihar, ki bo prihrul nad Evropo, za- smilili so se mu narodi, zasmilile dežele, ki jih bo preplavilo gorje, zato je klical k spravi, sporazumu. A klical je zaman. – In Večni ga je pozval k Sebi, k miru, ki ga ne motijo zemski glasovi, k večnemu miru, utrjenem v Njem samem. Mi pa smo ostali sami, zapuščeni, v bolesti zroč za njim, ki nas je zapustil v težkem času. Ob odprtem grobu smo čutili globlje, kako zelo smo ljubili bla- gega svetniškega54 Pija X., njega, ki je odprl tabernakelje [sic] katoliškega sveta, da dobivajo verniki iz njih vsakdanjo hrano, pripravil obhajilne mize za tisoče in tisoče otrok, ki jih je povabil k božjemu Ljubitelju v najnežnejših letih. V luči presv.[ete] Evharistije je začrtana pot njegovega najvišjega pastirstva, zato je jasna, žarna, zato obdaja tudi njegovo častitljivo osebo mistični svit, ki izhaja iz sv. hostije. – Počivaj mirno, sv. Oče, na Srcu evharističnega Kralja, ki ga gledaš ne več v skromni podobi kruha, marveč v lepoti večnega božanstva, počivaj pri Njem in izprosi nam vsem otrokom Cerkve, ki si jo vladal, moči v burnih dneh, ki so prišli nad nas! Vsled zmed, ki jih je povzročila vojna v prometu in splošne razburjenosti časa, smo se bali, da ne pride tako kmalu do srečnega izida pri volitvi novega sv. Očeta. A Gospod je vedel, da potrebuje njegovo kraljestvo bolj kot kdaj prej krepkega vodnika, ki bo stal na braniku za njegove pravice, kljubujoč viharjem, ki se bodo zaganjali v nerazrušno skalo. Zato je bil sam s svojo obljubljeno po- močjo zraven, v nepričakovano kratkem času smo dobili novega papeža v osebi 53 Giuseppe Sarto, roj. 3. junija 1835 v vasici Riese v Benečiji. Izbral si je duhovniški poklic in leta 1858 prejel mašniško posvečenje. Devet let je deloval kot kaplan v župniji Tombolo, od koder ga je pot vodila v Salzano, kjer je bil devet let župnik. Od tam so ga poslali v Treviso, kjer je – spet devet let – opravljal službo spirituala in škofijskega kanclerja. Leta 1884 je bil imenovan za škofa v Mantovi. Po devetih letih je bil leta 1893 imenovan za beneškega patriarha in kardinala. Kot takšen se je leta 1903 znašel na konklavu v Rimu in 4. avgusta bil izvoljen za papeža. Privzel si je ime Pij X. ter si za svoje geslo izbral besede apostola Pavla »Vse prenoviti v Kristusu« (Ef 1,10). Izbruh vojne naj bi mu strl srce in umrl je 20. avgusta 1914. V: Metod Benedik, Papeži: od Petra do Janeza Pavla II., Ljubljana 1996, str. 294–296 (dalje: Benedik, Papeži); Slovenec, št. 189, 21. avgust 1914. 54 Očitno so že ob smrti papeža Pija X. nekateri pisali o njegovem svetniškem zgledu. V resnici je papeža Pija X. leta 1951 papež Pij XII. razglasil za blaženega, tri leta pozneje (1954) pa je bil prištet med svetnike. Benedik, Papeži, str. 296. 234 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 bolonjskega nadškofa in kardinala, ki si je nadel ime Benedikta XV.55 – Ne, v Cerkev, do njenega svetišča, ne smejo vihre, ki pretresajo ostali svet, oaza miru ostane [6] sredi razburkanega valovja, kamor se lahko zaupno oziramo, če se maje vse okoli nas, poslučajoč nauke, opomine in ukaze namestnika Njega – večne Resnice. – Blagor nam vsem, ki imamo trdno oporo v svojem najvišjem poglavarju! Vsevečnemu hvala za to! Njemu pa, ki je prevzel v težkih dneh sve- tovne vojne svojo nadpastirsko službo, pomoč in varstvo Kristusovo! Toda nazaj k vsakdanjosti, domačim razmeram! Že 24. avgusta so se poslo- vili prvi cesarski gostje od nas. Pred odhodom so nam ob verandi na vrtu zapeli v slovo. Č. g. Mati prednica in tudi druge so prinesle rožnih vencev, svetinjic in relikvij, da jih vzamejo s seboj na nevarno pot. – Sama radost in pogum jih je bil na zunanje, a najbrže se je skrivalo globlje v duši še marsikatero čustvo, ki ni smelo na dan, moška odločnost mu ni dovolila izraza. – Razvili so zastavo, stopili v vrsto in odšlo je krdelo krepkih mož, mi pa smo jim želeli srečno pot, slavno zmago. A niso šli po lavoriko, kot so mislili sami, in smo upali mi ž njimi. Gališka plan je imela tedaj odprte grobove za naše junake in tudi teh je čakala, da jih zagreblje [sic] v svojo krvavo grudo. – Mesec dni pozneje sta se zglasila v samostanski čevljarnici, ki jima je bila najlažje dostopna, dva vojaka – ranjenca. Bila sta izmed mož, ki so pred kratkim gostovali pri nas. Pravila sta o nesrečni usodi polka in tovarišev, s katerimi sta odšla skupno na bojišče … Novo, nenavadno življenje po ulicah je pritegnilo tudi mladino v svoj vrti- nec. Jela je postopati za vojaki, godba, ki jih je spremljala, jo je mikala – in že so se začeli kazati prvi nevarni simptomi pouličnega življenja mladine. To je napo- tilo šolska oblastva, da so sklenila otvoriti za ostali počitniški rok več dnevnih zavetišč za deklice in dečke.56 Tudi v našem zavodu smo ga dobili. Otvorilo se je 28. avgusta. Namenjeno je bilo deklicam od 6. – 14. leta, ki so bile doma brez nadzorstva in potrebne oskrbe. Deklice so ostale v zavetišču od 8h zjutraj do 6h zvečer. Število zavetišče obiskujočih se je gibalo med 50–60. Razdeljene so bile po starosti v dva oddelka. Večjim so bile odmerjene tri do- poldanske ure pouka v šoli ali na vrtu, v potrebnih slučajih so se porabile tudi za gospodinjska dela v kuhinji. Manjše so imele dopoldne dve uri pouka, ostali čas se je [7] porabil za ročno delo, igre in prosto zabavo. Popoldne je menjavalo 55 Giacomo della Chiesa, rojen 21. novembra 1854 v počitniški palači Villa della Chiesa v Pegli pri Genovi. Leta 1878 je prejel maš- niško posvečenje in bil dalj časa v diplomatski službi Svetega sedeža. Od leta 1887 do 1907 je služboval v rimski kuriji, nato pa je postal nadškof v Bologni. Kot takšen je maja 1914 postal kardinal in bil že 3. septembra 1914 izvoljen za papeža. Ob izvolitvi si je nadel ime Benedikt XV. V času pontifikata si je v vojnih razmerah posebej prizadeval za mir. V: Benedik, Papeži, str. 296; John F. Pollard, The unknown Pope: Benedict XV. (1914 –1922) and the Pursuit for Peace, New York 1999. 56 Pobudo za tovrstna zavetišča je, kot se zdi, dejansko dala Vincencijeva družba in v »sporazumu z visoko c. kr. deželno vlado, dežel- nim odborom in mestnim županstvom« so jih dejansko odprli. V Ljubljani so bila ta zavetišča: »za dečke Marijanišče in Rokodelski dom v Komenskega ulici; za deklice: zavod pri Uršulinkah, ljudska šola v zavodu baronice Lichtenthurn. V Šiški hiša Vincencijeve kon- ference poleg kolodvora, na Viču: društveni dom in ljudska šola, v Mostah novo poslopje ljudske šole«, kakor je poročalo časopisje. V: Slovenec, št. 189, 21. avgust 1914, str. 3: Materam, vzgojiteljem in vsem prijateljem mladine. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 235 ročno delo s primerno zabavo na vrtu. Enkrat ali dvakrat na teden sta šla oba oddelka pod nadzorstvom na daljše izprehode: Rakovnik, Golovec, Ježica. Vse učiteljice vnanje šole so bile zaposlene v zavetišču. Koncem avgusta so pričeli v naši gospodinjski šoli pripravljati kuhano sad- je za ranjence. – Dvorišče se je izpremenilo v pravi sadni trg. Veliki in manjši zaboji, vreče, koši, polni različnega sadja, so bili razpostavljeni vse križem. Voz za vozom, vsak težko obložen s sočnim bremenom, je dohajal dan na dan. Iz bližnje okolice, pa tudi iz daljnih krajev, iz Belokranje [sic] in Spodnje Štajerske, je pošiljalo ljudstvo zastonj svoj jesenski pridelek za uboge ranjence. Dela je bilo dosti, kajti bilo je treba prebrati in očistiti sadje v vsaki posodi, nato pa sušiti ali vkuhati v za to pripravljenih kotlih. Prišlo nam je pomagat tudi več gospodičen iz mesta. To so vam bili prizori, prav kot na živahnem trgu! Tu skupina redovnic krog velikega zaboja jabolk, tam vesela družba gospodičen, prebirajoč češplje iz posode v posodo! Po vrtu pa se je kadilo iz kotlov in iz gostega dima so žareli razgreti obrazi provizoričnih kuharic, z velikimi kuhalnicami v roki. Iz posameznih rezervnih bolnic, ki so se polagoma jele polniti z ranjenci, so sproti prihajali strežniki po kuhano sadje. Kolikor se ga ni porabilo, se je shranilo za zimski čas, kajti to so slutili vsi, da se bolnice ne izpraznijo tako kmalu. 14. nedelja po Binkoštih. Velika prošnja procesija za zmago. Pred našo cer- kvijo je bil postavljen oltar in tu sem je prišel veličasten sprevod v istem redu kot velikonočno nedeljo; udeležba pa je bila še večja. Pretresljivo je odmeval iz sto in sto grl prisrčen klic: »Marija, k Tebi, uboge reve!« Vedno resnejši je postajal svetovni položaj, zamotavali so se dogodki bolj in bolj, in naše upanje, ki smo ga gojili v začetku, da utegne vojna trajati kve- čjemu en mesec ali dva, je ginevalo – kljub tolažbam in obetom dnevnih listov. Grozna poročila so dohajala dan na dan z južnega in severnega bojišča, poročila o tisočih naših junakov, padlih [8] v boju in onih, ki so morali v ujetništvo. Bol- nice so se polnile bolj in bolj. – Kaj bo s šolo? ne bo li vzela vojaška oblast vseh šolskih poslopij v svojo uporabo? S strahom smo gledali v bodočnost in skrbelo nas je, kako se stvari razvijejo. – 21. sept. Pričetek šol. Hvala Bogu, vsaj tu nas upanje ni varalo. Seveda, drugače je moralo biti marsikaj. Vnanja šola je ostala namreč še nadalje v voja- ški posesti. – Iznova smo začutili, kako ljubo in drago nam je staro, častitljivo poslopje. Mikalo nas je tembolj, ker je prav v istem času polagoma izpreminjalo svoje vnanje lice ob notranji strani. – Slavno znana, ozka stara hodnika, ki sta se že nekaj let vselej tako sumljivo gugala, ko se je počasi pomikal razred za ra- zredom po njiju, sta izginila. Na njiju mestu sta rastla ravno v začetku šolskega leta dva lična nova hodnika. Kako smo ju leto za letom težko pričakovali in se ju 236 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 veselili! Sedaj so se izpolnile želje učiteljskega osobja vnanje šole, a prav kot po naključju ravno sedaj, ko smo morali žrtvovati celo poslopje drugim namenom. V prostore notranje šole se je stisnila tudi vnanja. Celodnevni pouk je bilo treba razdeliti v poldnevni. Notranja šola je imela vsako dopoldne od 8 – 12h pouk, vnanja pa popoldne od 1 – 5h. Ker so se sprejele učenke paralelnih ra- zredov vnanje šole, jih je bilo težko spraviti v eno šolsko sobo. Zato so morale služiti tudi hospitacijske57 klopi kot navadne šolske klopi. Pouk je bil seveda znatno otežkočen, a treba se je bilo prilagoditi razmeram. Sicer se pa tudi nismo zbali malih žrtev, novih ovir, vedoč, da smo lahko veseli in hvaležni, da moremo delovati v svojem poklicu. Vnanjo šolo so medtem počasi rezervirali za ranjence. V vseh sobah, ki jih je bilo treba odstopiti vojaštvu, so pripravili železne vojaške postelje z natlače- nimi slamnicami. 13. nov. Predhodniki ranjencev, strežniki, so se naselili danes v veliki obe- dnici v pritličju novega trakta. – Vsled zahteve vojaške oblasti ji je samostan mo- ral naslednje dni odstopiti še obe veliki spalnici za gojenke v začasno uporabo. 30. nov. Prvi ranjenci, 201 mož, v vnanji šoli. V sporazumu obeh predstoj- ništev [9] vojaškega in našega, se je določilo, da bo samostanska kuhinja oskr- bovala ranjence s hrano. Zato je bilo treba na hodniku poleg kuhinjskih vrat postaviti še velik kotel, kajti oba štedilnika v kuhinji sta bila za nove razmere še premajhna. Povsem novo življenje se je pričelo tedaj v naši kuhinji. Uboge kuharice so dobile dela čez glavo, kajti poleg samostanske družine, redovnic in gojenk, jim je bilo misliti vsak dan petkrat tudi na lačne bolne goste v vnanji šoli. Ker strežnikom ni bilo dovoljeno prihajati v kuhinjo, so morale vsakič mlajše sestre znositi »menažo« do velikih vrat ob obednici. Počasi in oprezno se je pomikal sprevod iz kuhinje po hodniku mimo čevljarnice. Ob vratih so čakali strežniki, ki so raznašali jed dalje po sobah, ki so jim bile prideljene. Kuhinjsko osobje je oddalo več svojega dela učiteljskemu. »Zbirati fižol, lupiti krompir, zna vsak«, so si mislile naše kuharice, pa so pošiljale dan na dan po več škafov krompirja ali košare fižola v takoimenovano 'apoteko', kjer ga je bilo treba pripraviti za kuho. Č. g. provincijalna [sic] prednica M. Terezija58 so 57 Hospitacijske klopi so bile v notranji dekliški šoli, kjer je bila tudi vadnica za učiteljiščnice, ki so hodile tja hospitirat. Prim. Kogoj, Uršulinke, str. 175. 58 M. Terezija (Alojzija) Heidrich (1840–1918). V redovno skupnost je vstopila 12. januarja 1860. V letih 1895–1906 je bila pred- stojnica samostana, v letih 1906–1918 pa provincialna prednica. V: Kogoj, Uršulinke, str. 400–403; AULj, Imenik redovnic, šk 7; Nekrolog šk. 8. Ob njeni smrti so se je spomnili tudi slovenski časopisi. Slovenec je 2. aprila 1918 med drugim zapisal: »16 let je bila vzgojiteljica samostanskih novink, 11 let lokalna, 12 let provincijalna prednica, vseskozi pa vzor-uršulinka.« Slovenec, št. 74, 2. april 1918, str. 4: M. Marija Terezija Heidrich †. Podroben nekrolog o njej je v podlistku izšel nekaj dni pozneje. Prim. Slovenec, št. 84, 13. april 1918, str. 1–2: † M. Tereziji Heidrich v hvaležen spomin. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 237 prav pridno zahajali k skupnemu delu za Rdeči križ in po njih zgledu tudi dru- ge, kolikor so jim dopuščale šolske in druge dolžnosti. Ko se je napolnila rezervna bolnica v vnanji šoli z ranjenci, je bila izpočet- ka vsako soboto ob 9h posebna sv. maša zanje v naši cerkvi. Prisostvovali so ji vsi ranjenci, ki so bili izven postelje. V cerkev so prihajali skozi hodnik v pritličju župnišča. Vojni superior msg[r]. Kokolj59 je daroval sv. mašo. Sv. evangelij je bral vsakič v 4 jezikih: hrvatskem, nemškem, ogrskem in italijanskem. Obisk ranjencev v vnanji šoli. Vsak drugi dan so č. g. Mati v spremstvu 3 ali 4 gojenk obiskali naše ra- njence. Večje deklice so nesle košare, naložene z darovi, manjše pa so jih delile med ranjence. Tu pa tam je spremljala č. g. Mater tudi katera druga izmed re- dovnic. Pridružimo se jim! Skozi staro obednico za gojenke v I. nadstropju pridemo do vrat nasproti telovadnice in jih odklenemo. Tu je nepristopna meja med samostansko kla- vzuro in začasno vojaško bolnico. Duh tobaka in karbola nas takoj [10] pouči, da smo prišli v povsem drugačno ozračje, kot smo ga sicer vajeni. Po malem ho- dniku, ki smo ga tolikrat [sic] prehodili s knjigami in z zvezki na rokah, pridemo na dvorišče vnanje šole. Otožna čustva se nam vzbujajo ob misli na preteklost v primeri s sedanjostjo. Vstopimo v 1. razred. Komaj izpoznamo nekdanjo šolsko sobo. Mesto klopi, postelja ob postelji in na njih trudni, izmučeni bolniki. Eni leže, drugi sede na postelji ali stoje ob oknu, zamišljeno zroč v zimski svet… Včasih je tu mrgolelo drobnih glavic, gibajočih se v otroškem nemiru, iz nedolžnih grl se je glasila pesemca, razlegal smeh, prisrčen, kot je smeh prve mladosti. – V kotu računalo s pobarvanimi krogljicami, po stenah slike s skriv- nostnimi znamenji, tiskanimi in pisanimi črkami, na odru pa rdeče črtana šol- ska deska je bila prej najvažnejša oprema tega prostora, kjer se je leto za letom razlagala početna modrost. Kako je sedaj drugače! Še je šolska deska na odru, a mesto i, u bereš na nji: »K. u. k. Reservespital, 1. Abteilung, 4. Filiale.« Drugo je izginilo. – Resni možje po posteljah so vajeni drugih strojev kot je oni s kro- gljicami, in znamenja prve modrosti so jim najbrž tudi že znana. – Ob vzglavju ima vsak bolnik pritrjeno majhno, črno deščico z nekako osebno popisnico. Na 59 Karel Kokol(j) (1865–1931), v mašnika posvečen 6. julija 1890. Sprva dušni pastir v Avstrijskem Primorju, od februarja 1893 pa je služboval v cesarskih oboroženih silah in leta 1897 prestopil med mornariške vojaške duhovnike in bil mornariški kaplan 2. razre- da. S 1. majem 1907 je bil povišan v mornariškega kurata 1. razreda, leta 1911 pa je postal mornariški superior ter bil odgovoren za katoliško duhovno oskrbo vse cesarske mornarice. Že po dobrem letu pa se je koncem 1912 upokojil in se naselil v Ljubljani. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je prostovoljno javil za duhovno oskrbo vojaštva v ljubljanskih bolnišnicah. Sprva je bil zadolžen za duhovno oskrbo vseh bolnišnic, pozneje pa za rezervno vojaško bolnišnico št. 4, pod katero je sodil tudi uršulinski samostan. To službo je opravljal do konca vojne. V: Miha Šimac, Vojaški kurati iz osrednjih slovenskih dežel v avstro-ogrskih oboroženih silah v prvi svetovni vojni, disertacija, Ljubljana 2013, str. 461–462. 238 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 nji beremo ime in priimek dotičnika, vero ter narodnost in zvemo tudi vrsto bolezni. Č. g. Mati se ustavijo ob vsaki postelji in obdare posameznike s cigare- tami, vojnimi dopisnicami, svinčniki itd. Hvaležno sprejmejo darilo. Cigareta bo v razvedrilo, dopisnica pa poroma domov, noseče poročilo svojcem. Ta ali oni pove rad kaj o svojih vojnih dogodkih, kako je bilo v strelnem jarku, ko so žvižgale granate nad njimi, ali kako so planili na sovražnika, ko se je šlo mož proti možu – v boju na nož. – »Pa me je Bog obvaroval,« sklene marsikateri in resnična hvaležnost je v njegovi besedi. Mlad, junaški Dalmatinec zatrjuje, da čuvata mrtvi »otac in majka« iz nebes nad njim in prepričevalno prerokuje, da pride živ in zdrav iz krvavih borb… Najbolj tihi in resni so družinski očetje. Da imajo ženo in deco doma, pra- vijo, pa so otožni in zamišljeni ob spominu nanje. Poslovimo se in gremo po stopnicah v 1. nadstropje. 3. razred! Vrsta mož, vsi pokoncu in v zasilni uniformi, vstane. Salutirajo pa stoje tiho ob posteljah. Ne enega glasu ni čuti. Kaj jim je? Oglušeli so reveži, popol[11]noma oglušeli ob nepopisnem grmenju na bojišču, ne slišijo, ne razumejo nas… Velika spalnica! Polovico so jih pravkar pripeljali. Eni imajo že označeno potrebno na deščici, a tu je eden, ki ne vedo še ničesar o njem in sam jim ne zna ničesar povedati. Posteljo ob vratih so mu določili. Ves je skrit pod odejo, samo glava, čudno razgreta in zabuhla, je prosta. Zdravnik bo šele konštatiral[sic] bo- lezen. Revež nas gleda, osuplo in boječe, pa mu zdrkne solza po licu. Kot otrok prične jokati, a ne govori ničesar, le krčevito utripanje mišic na obrazu priča o neznosnih bolečinah. Oni tam v drugi postelji je Mohamedanec. Bošnjak, mož junak, pa Alahov častilec! Res, a vesten in natančen v izpolnjevanju svojih verskih dolžnosti, da bi bil lahko v zgled vsakemu katoličanu. Vsak ponedeljek jé samo nezabeljen krompir, pa ničesar drugega. Tako je obljubil v strahotah boja za ves čas, dokler bo trajala vojna. Zvesto drži obljubo in jo bo gotovo tudi še naprej, do konca, če ga bo le učakal. Poslovimo se, prevzeti najrazličnejših vtisov. – Kaznujoča roka božja, hudo si zadela človeški rod, a vendar si v svojem pravičnem srdu obenem neskončno usmiljena. V trpljenju čistiš nešteto duš, ki so prej pozabile na Te, ko jim je sijalo solnce [sic] zemske radosti. V solzah in bolečinah pa Te zopet iščejo in Ti, večno Usmiljenje in Dobrota, si njih upanje in tolažba v dneh brezmejne bridkosti… Božič 1914, dolgo zaželen, radostno pričakovan! Da se ob tebi pomire be- sneče sile, da prineso božji seli [sic] iznova poročilo miru razdvojenemu člo- veštvu, smo upali. O Božiču, tako smo se nadejali, se ustavi gorje, topovi bodo utihnili, ko se bodo oglasili polnočni zvonovi, ob prihodu Kralja miru si bodo Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 239 podali narodi roko in z novim letom nam zasije zarja, spravo oznanjajoča. A je odšel Božič in ž njim naše nade… Lepa je bila božičnica, ki so jo priredile gojenke in učenke notranje šole ranjencem v naši rezervni bolnici. O tem piše Slovenec z dne 30. dec. 1914 slede- če: »Že tedne in tedne so tekmovali posamezni razredi notranje uršulinske šole, kako bi pripravili našim junakom kar najlepši Božič. Vsak razred je dekoriral božično drevesce po svojem okusu. Največje gojenke četrtoletnice so imele be- lega, drugoletnice mnogobarvnega; eno drevesce je blestelo v cesarskih barvah, drugo je bilo rožno, tretje svetlomodro itd. Zaradi [12] gojenk, ki odpotujejo o Božiču domov, se je vršilo obdarovanje že 23. decembra. V dolgem sprevodu so se vrstili razredi v rezervno bolnico, na čelu vsakega razreda krasno božič- no drevesce, 15 jih je bilo, za vsako bolniško sobo eno drevesce in za vsakega izmed 143 ranjencev po en zavitek božičnih darov. Zavitki so vsebovali po 100 svalčič,60 smodke,61 razglednice, pisemski papir, nekaj komadov zimskega pe- rila, oranže, pecivo i. dr. V bolniških sobah so se prižgale sveče na drevesih in gojenke so same vročile s toliko ljubeznijo pripravljene darove. Nato je zadonela po sobah cesarska himna in tej so sledile razne patrijotične in božične pesmi. Med zvonkimi dekliškimi glasovi je zatrepetal marsikak moški glas, dokler ga ni udušila solza notranjega ginjenja. Ob žarnem božičnem drevescu in v kro- gu mladine so dragi trpini pač v duhu poromali pod ljubljeni domači krov, v domačo sobico med svoje otročičke, ki bodo letos tako zelo pogrešali ljubega očeta. Besed niso mogli najti v zahvalo, pa čemu tudi – govorile so solze. Drugo jutro pa je došlo samostanski prednici zahvalno pismo ranjencev: 'Prečastita gospa prednica! Dovoljujemo si, Vam, prečastita prednica, izreči najspoštljivej- šo zahvalo za lepo, pod Vašim blagim vodstvom nam pripravljeno božičnico. Zaeno [sic] prosimo, da blagovolite izročiti izraz naše vroče zahvale vsem onim, ki so z darovi, z žrtvovanjem časa in dela pripomogli h ginljivo uspelemu božič- nemu slavju. Sprejmite, prosimo, tudi zagotovilo, da se bomo še v poznih letih, ko bodo že obledeli spomini na vojne težave, radi spominjali onih dni, ki smo jih preživeli pod Vašo gostoljubno streho in da nam bo vsak Božič, ki ga nam Vsemogočni še nakloni, poklical v spomin božično drevesce, ki ga je daleč od doma okrasila prava ljubezen s toliko nesebičnostjo. Blagovolite sprejeti, preč. prednica, izraz najodličnejšega spoštovanja od Vam vdanih ranjencev c. kr. re- zervne bolnice pri uršulinkah.'« Na sv. večer so si priredili ranjenci sami v veliki spalnici skromno zabavo. Izvrsten violinist je poizkusil vse, da začara s svojim inštrumentom sodruge v pravo božično razpoloženje. Malo se mu je menda res posrečilo, saj počasi so 60 Svalčica – cigareta. 61 Smotka – cigara. 240 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 začeli tudi tovariši s svojim tenorom in basom spremljati njegove melodije. Do poznih ur so odmevale božične pesmi vun [sic] – v sveto noč. Za praznike se je ranjencem tudi običajni jedilni list znatno zboljšal. Gospe iz mesta so darovale več okusnih potic, deželni odbor je dal vina, naša kuhinja [13] pa je storila tudi vse, da je bila »menaža« primerna božičnim praznikom. V priznanje za vso požrtvovalnost samostana v prid ranjencem in za bogate božične darove, se je c. i. kr. polkovni zdravnik dr. Slavik62 č. g. Materi prednici v posebnem pismu lepo zahvalil. 1915 V januarju silen mraz. Dan za dnem so dohajala poročila o zmrzlih voja- kih, naših in ruskih, na karpatskih višinah. V službi dobrodelnosti v prav patri- otičnem zmislu [sic] je izdelovala šolska mladina po mestih in na deželi razno- vrstno zimsko opravo za junake tam zunaj v ledu in snegu. Tudi naše učenke niso bile zadnje v društvu pomožne akcije. Ure ročnega dela so se porabile iz- ključno le za izdelovanje vojaških potrebščin. Volno in drugo potrebno blago so nakupile same. Učenke notranje in vnanje šole so izdelale skupno: Iz volne 4340 kosov (nogavice, rokavice, snežne čepice, zapestniki, nako- lenice, šali, oprsniki). Iz platna 1483 kosov. Iz Bilbrohtovega papirja 1270 nogavic. Iz časniškega papirja 9350 parov podplatov Izdelke je bilo pošiljati na vojno-oskrbovalni urad. Februar. Z drugim tečajem je bilo treba pouk na naši šoli zopet izpreme- niti. Slovenska mestna osemrazrednica, ki je bila dotlej nastanjena v Lichtent- hurničnem63 zavodu, se je preselila k nam. Tako so se morale kar tri šole za- dovoljiti z enim poslopjem. Naša notranja šola ni izpremenila svojega načrta, ampak je imela še nadalje vsako dopoldne pouk. Vnanja šola in nova naselnica [sic] pa sta si sestrinsko razdelili popoldneve v tednu. V ponedeljkih, sredah in petkih so prihajale učenke naše vnanje šole k pouku, ostale popoldneve pa one iz mestne osemrazrednice. Gospa ravnateljica šentjakobske šole je prebila svoje uradne ure v prirodopisnem kabinetu, kjer se je shajalo tudi učiteljsko osobje v 62 Polkovni zdravnik Matija Slavik, roj. 1874 v kraju Předni Zborovice (Vorder Zborowitz), okraj Strakonice (nem. Strakoniz) na Češ- kem. Medicino je študiral na Dunaju in študij uspešno zaključil leta 1902. Ker je bil vojaški štipendist, je v tem letu opravljal še posebne vojaške tečaje in jih uspešno zaključil. V vojaških vrstah je bil tedaj kot višji zdravnik (Oberarzt), v polkovnega zdravnika je napredoval leta 1905 in deloval pri 27. pehotnem polku kralja Belgijcev in zato takrat prišel v Ljubljano. Tu je dočakal začetek prve svetovne vojne in po svojih močeh sodeloval pri negi bolnikov in ranjencev. Pri tem so padale tudi kritike, da je bil preoster in surov do bolnikov kot tudi do strežnikov. ÖSTA/KA, Quall, Ktn. 3228: Slavik, dr. Mathias; Matjaž Ambrožič, Dnevniški zapiski dr. Evgena Lampeta (1898–1918), Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 2007, str. 330. 63 Lichtenthurnov zavod je bil ob ustanovitvi (leta 1878) namenjen dekliški sirotišnici, za njihovo vzgojo in pouk pa so skrb prevzele hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Postopoma se je zavod razvil v ljudsko in meščansko šolo za svoje in zunanje učenke. Leta 1902 je tako šola postala osemrazredna. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 241 prostem času. Učila so dobivali pri nas. Enako so dobile učiteljice tudi v šolskih sobah oddelek v pultu, kjer so lahko shranjevale najpotrebnejše. Tako smo se stiskali vedno bolj, vnanja šola je imela odslej komaj še 12 ur pouka na teden. 20. februarja. Slovesno odlikovanje ranjenca iz naše rezervne bolnice, ro- dom [14] Ogra. V cerkvi je bila peta sv. maša, nato govor preč. gospoda mor- narskega superior[j]a v nemškem in slovenskem jeziku. Prve klopi ob prižnici so bile rdeče pregrnjene; v njih je bilo več višjih častnikov ter odlikovanec. Vse druge klopi so bile polne moštva. Po cerkvenem opravilu se je vršila dekoracija na dvorišču pred vnanjo šolo. Pripeli so mu hrabrostno svetinjo na prsi, v pri- znanje posebnega junaštva v bojni črti. Z mesecem marcem se je uvedlo po šolah nabiranje prostovoljnih prispev- kov za Rdeči križ. Vsak prvi učni dan v tednu so prinašale učenke svoje darove, najubožnejše po 1 h64, druge več, kakor je katera mogla v razmerju s patriot- skim navdušenjem. Tudi mesec april nam je prinesel nekaj novega. Vsled ukaza c. kr. dežel- nega predsedstva si je smelo ljubljansko občinstvo v svrho varčevanja z moko in kruhom od 25. aprila 1915 dalje kupovati kruh in moko le z uradnimi izka- znicami, krušnimi kartami, naprava, ki so jo posnela naša oblastva po zgledu nemških. Izkaznice so izdajale posebne krušne komisije, katerih se je določilo za razne dele mesta devet. Kot člani krušnih komisij so sodelovali tudi ljubljan- ski mestni učitelji. Tako se je pričelo postavno prikrajševanje v uporabi živil. Žemlje so itak že ponehale s 1. aprilom letošnjega leta, sedaj se je pa peka belega kruha v splošnem omejila do skrajnosti. 3. maja. Zbiralni dan za vdovski in sirotinski sklad. Učenke notranje in vnanje šole so darovale skupaj 266 K65. 9. maja. Slovesna zaprisega prostovoljnih strelcev.66 Na poziv deželnega odbora se je vpisalo več nedoletnih mladeničev in mož, ki niso bili vpoklicani pod orožje, med prostovoljne strelce. Danes so s prisego potrdili svojo odlo- čitev in izjavili neomajno zvestobo presvetlemu vladarju. V naši cerkvi je bila slovesna služba božja, ki so ji prisostvovali najvišji dostojanstveniki, zastopniki vojaške in civilno-uradne oblasti. Med sv. opravilom je igrala v cerkvi vojaška 64 Najmanjša denarna enota 1 heller oziroma 1 vinar. Za eno krono je bilo potrebno 100 vinarjev. 65 K = Krona. Okvirno vrednost krone v letu 1914 so avstrijski raziskovalci leta 2000 ocenili na 3,8 EUR (preračunano na avstrijske šilinge). Takšna je bila tudi leta 1915, v letu 1916 pa je vrednost že padla na 3,2 EUR, leto pozneje na 2,5 EUR in v letu 1918 na 1,8 EUR. Več o tem glej: Brigitte Biwald, Von Helden und Krüppeln Theil 1, Wien 2002, str. 18. 66 Prostovoljni strelci so bili sprva oblikovani kot pomožna služba v notranjosti dežele; njihove naloge so bile pomoč pri požarih in poplavah, varnostna služba itd. Za vstop med prostovoljne strelce se je lahko priglasil vsak najmanj 17 let star državljan mo- narhije. Mlajši so morali dobiti privoljenje očeta oziroma zakonitega varuha. Zasluge za ustanovitev prostovoljnih strelcev na Kranjskem je imel podpolkovnik Josip vitez Pogačnik (1866–1932), ki je zato dobil zahvalo oblasti in povišanje v čin polkovnika. O strelcih glej tudi: Miha Šimac, Odlikovani hoški učitelj Radovan Mejovšek (1884–1971), v: Kronika 2 (2017), str. 197–198. 242 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 godba, menjavajoč se z našim pevskim zborom ob spremljavanju [sic] orgelj. – Po končani cerkveni slovesnosti se je vršila prisega pred Radeckijevim spome- nikom67 ob navzočnosti zastopnikov oblasti in velike množice občinstva. 24. maja. Italija napovedala vojno. Že v prvi pomladi so se jele oglašati ve- sti, da nam preti vojska z novim sovražnikom, Italijo, ki bi rada pre [15]mostila Adrijo in prišla z mečem v avstrijske obmorske krajine, da si jih osvoji. Uradno je ostala stvar do danes skrivnost. A kar smo mesece slutili, se je uresničilo, Ita- lija je prelomila zvezo68 z našo državo, prestopila v vrsto naših sovražnikov in nam z današnjim dnem napovedala vojsko. Cesar Franc Jožef I. je izdal nov manifest, ki se je v naslednjih dneh razgla- sil po časopisju69: Mojim narodom! Kralj italijanski Mi je napovedal vojno. Zvestobo je prelomila kraljevina italijanska svojima zaveznikoma, kakor zgodovina ne pozna enakega. Več nego trideset let70 je trajala zveza, v kateri je mogla Italija množiti svojo teritorijalno posest in se razcvitati, kakor nikdar ni slutila, sedaj Nas je Italija zapustila v uri nevarnosti in je z razvitimi zastavami prešla v tabor Naših sovražnikov. Mi nismo ogrožali Italije, nismo kratili njenega ugleda, nismo se dotaknili njene časti in njenih interesov; vedno smo zvesto izpolnjevali Svoje zavezniške dolžnosti in smo ji nudili Svojo zaščito, ko je šla na bojišče.71 Storili smo še več: Ko je začela Italija s svojim pohlepnim očesom gledati črez [sic] naše meje, smo bili odločeni za velike in bridke žrtve, za žrtve, ki so posebno bolele Naše očetovsko srce, samo da ohranimo zavezniško razmerje in mir. Toda pohlepnost Italije, ki je mislila, da je treba izkoristiti trenutek, se ni dala potolažiti. In tako se mora izpolniti usoda. Mogočnemu sovražniku na severu so se Moje armade zmagoslavno upira- le v desetmesečni gigantični borbi in v najzvestejšem sobojevništvu z vojskami Mojega presvetlega zaveznika. 67 Doprsni kip feldmaršala Radetzkega je stal na Kongresnem trgu, drugi pa pred dvorcem v Tivoliju. 68 Trojno zvezo oz. obrambno zvezo med Avstro-Ogrsko, Kraljevino Italijo in Nemškim cesarstvom. Zadnjič so jo obnovili leta 1912. 69 Posebna izdaja Slovenca je denimo manifest objavila 24. maja 1915. Glej: Slovenec, št. 115.a, 24. maj 1915, str. 1: Italija nam je napovedala vojsko! Cesar nas kliče. 70 Obrambna zveza med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo je bila podpisana 20. maja 1882. Kraljevina Italija je zvezo zapustila 3. maja 1915. 71 Kraljevina Italija se je med septembrom 1911 in oktobrom 1912 bojevala proti Osmanskemu imperiju v t. i. libijski vojni, ki se je končala z mirovnim sporazumom iz Lausanne (18. 10. 1912), po katerem so Italijani zasedli ozemlja Libije in Dodekaneza. Uspeh Italije je predstavljal tudi spodbudo balkanskim državam (Bolgarija, Črna Gora, Grčija in Kraljevina Srbija) za prvo balkansko vojno. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 243 Novi zavratni sovražnik na jugu jim ni nov nasprotnik. Veliki spomini na Novaro,72 Mortaro,73 Kustoco74 in Vis,75 ki so ponos Moje mladosti, in duh Radeckega,76 nadvojvode Albrehta77 in Tegetthofa,78 ki še živi v Moji vojni moči na kopnem in na morju, so mi poroki za to, da bomo tudi proti jugu uspešno branili mejo monarhije. Pozdravljam Moje v boju izkušene zmagonosne čete. Zaupam njim in nji- hovim [16] voditeljem. Zaupam svojim narodom, kojih brezprimerni požrtvo- valnosti gre Moja najiskrenejša očetovska zahvala. Vsemogočnega pa prosim, da blagoslovi Naše zastave in vzame Našo pra- vično stvar v svoje milostno varstvo. Na Dunaju, 23. maja 1915 Franc Jožef s. r. Takoj v naslednjih dneh so začeli prihajati v Ljubljano begunci iz Furlanije in obmejnih krajin. 13. junija. Veličastna procesija za mir in zmago. Vršila se je v istem redu kot lani. V sprevodu so bogoslovci nosili milostno podobo Žalostne Matere iz cerkve Sv. Florijana. Udeležba je bila velikanska. Po splošnem mnenju je bilo najmanj 10000 ljudi. Med udeleženci so bili gospod deželni predsednik baron Schwarz79 z uradništvom c. kr. deželne vlade, ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar80 z občinskimi svetniki ter zastopniki vojaških oblastev. Dva pevska zbora, stolni in frančiškanski, sta oskrbela petje na trgu pred našo cerkvijo. Pri petih litanijah 72 Bitka pri Novari (22.–23. marca 1849), približno 45 km zahodno od Milana, med prvo vojno za italijansko neodvisnost se je končala z zmagoslavjem številčno šibkejših avstrijskih sil pod poveljstvom feldmaršala Radetzkega in s težkim porazom sardinske vojske. Po tej bitki je kralj Albert I. Sardinski (kralj v letih 1831–1849) odstopil v korist svojega sina Viktorja Emanuela II. (kralj v letih 1849–1861) ter odšel v izgnanstvo na Portugalsko. 73 Bitka pri Mortari se je odvila 21. marca 1849, ko je 19.000 avstrijskih vojakov zmagovito porazilo italijanske sile (26.000). 74 Pri Custozzi so se bojevali dvakrat (leta 1848 in leta 1866) in v obeh spopadih so zmagale avstrijske sile. V času cesarjeve mladosti, kakor piše v manifestu, je do bitke prišlo 24.–25. julija 1848 med vojsko sardinskega kralja Alberta in avstrijsko armado pod poveljstvom feldmaršala Radetzkega, ki je porazil nasprotnika in ga prisilil k premirju. 75 Dne 20. julija 1866 je prišlo do slovite pomorske bitke pri Visu med številčnejšim italijanskim ladjevjem in avstrijsko floto, ki je porazila Italijane. 76 Feldmaršal Josef Wenzel Radetzky von Radetz (1766–1858), sloviti avstrijski vojskovodja. Več o njem glej: Feldmaršal Radetzky in Slovenci (ur. Miha Preinfalk), Ljubljana 2017. 77 Nadvojvoda Albrecht Avstrijski (1817–1895) se je odločil za vojaško kariero. Leta 1848 je bil poveljnik korpusa na Dunaju, kjer pa ni uspel zatreti revolucije. Zato se je sprva umaknil iz vojaške službe, a se je že leta 1849 znašel kot poveljnik divizije v bojih pri Mortari in Novari. Po koncu vojne je deloval kot poveljnik korpusa na Češkem, v letih 1851–1860 pa je bil vojaški poveljnik in guverner na Ogrskem. V bojih proti Italiji leta 1866 je bil na čelu južne armade, s katero je porazil Italijane v bitki pri Custozzi (junij 1866). Po koncu vojne je bil generalni vojni inšpektor cesarskih oboroženih sil. Za več o njem glej: Taras von Borodajkewycz: Albrecht, Friedrich Rudolf: https://www.deutsche-biographie.de/gnd119482975.html#ndbcontent (pridobljeno: 5. 9. 2024). 78 Mariborčan Wilhelm von Tegetthof (1827–1871), ki se je odlikoval kot izvrsten pomorski častnik in je po zaslugi bojev v Sever- nem morju 12. maja 1864 kot 37-letnik že postal kontraadmiral. Kot takšen se je izjemno izkazal v bitki pri Visu, ko je premagal italijansko mornarico. Posledično je bil povišan v viceadmirala in bil odlikovan z viteškim križcem vojaškega reda Marije Terezije. Podrobneje o njem v: Igor Grdina, Wilhelm von Tegetthof in bitka pri Visu 20. julija 1866, Maribor 2016. 79 Teodor baron Schwarz (1854–1932), deželni predsednik Kranjske v letih 1905–1916. Silvo Kranjec: Schwarz, Teodor, baron: htt- ps://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi552141/ (pridobljeno: 4. 9. 2024). 80 Slovenski pravnik, politik in pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) je bil župan Ljubljane v letih 1911 (zaprisežen in potrjen januarja 1912)–1921. Marja Boršnik, Tavčar, Ivan: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi686990/ (pridobljeno: 4. 9. 2024). 244 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 je odmevala običajna »Marija, k Tebi, uboge reve!« Mogočni klic k Nji, milostni Pomočnici, je kipel tako proseče in iskreno iz tisoč in tisoč src, kot menda samo ono leto, ko so potresne moči zibale Ljubljano … Pred izbruhom vojne z Italijo, je vojaštvo našo rezervno bolnico začasno izpraznilo. Temeljito so vse osnažili, sobe in postelje, nato pa spet na novo ure- dili. »Rezervna bolnica« se je sedaj izpremenila v »vojno bolnico«,81 ker je Lju- bljana že v vojnem ozemlju.82 19. Prihod prvih ranjencev iz italijanske fronte. Razmere so se v toliko iz- premenile, da niso ostali posamezni transporti ranjencev več po mesece pri nas kot dotlej, temveč kvečjemu 5–6 dni, nato so morali v zaledje, da se umaknejo novim. 24. junija. Prve internirane goriške uršulinke pri nas. Iz Gorice, Trsta in obmejne okolice so morali vsi, ki so rojeni italijanski državljani. V goriškem sa- mostanu83 so imeli tri italijanske državljanke in te so morale proč.84 Nekaj dni so ostale pri nas, nato so morale dalje, ker so bile vojaški oblasti še prenevarne. Napotile so se v Požun. [17] 26. junija, šolski sklep. Radi vojnih razmer je bilo treba predčasno zaključi- ti pouk. Vojaštvo je namreč potrebovalo novih poslopij za bolnice. Sicer smo že tekom leta večkrat pričakovali, da nam zdaj pa zdaj zapro šolo, kajti posamezne vojaške komisije so prišle že nekaterikrat ogledovat prostore. Vedeli smo, da nam jih v počitnicah gotovo vzamejo, zato smo se kaj težko poslovili od svojega delokroga, ne vedoč, kdaj nam ga bo zopet mogoče otvoriti. 27. junija. Vojaštvo zasede notranjo šolo. Hitreje, kot smo se nadejali, prvi dan po šolskem sklepu, so nam že začeli prazniti notranjo šolo. Od 27. junija do 3. julija so jo uredili v bolnico. Zavzeli so vse šolske sobe, izvzemši 1. razred, kamor so spravili pulte in nekaj klopi. Drugo pohištvo so znosili deloma v risalnico, deloma pod streho. Konferenčno sobo so izpremenili v vojaško pisarno, kabinet ob 4. letniku v operacijsko sobo. Tudi mali parlatorij85 v 1. nadstropju so zavzeli; vojaško perilo je bilo shranjeno v njem. Predsoba pa je bila spalnica za enega izmed šaržev.86 Spodnje prosto- re vile so uredili v stanovanja za strežnike. – Koncem velikega samostanskega hodnika v 1. nadstropju – med obema parlatorijema do nasprotne strani – so 81 O bolnišnicah v Ljubljani v času prve svetovne vojne glej: Miha Šimac in Katarina Keber, »Patriae ac humanitati«. 82 Kranjska je od vstopa Italije v vojno sodila v ožje vojno območje, ki se je delilo še na etapna območja in območje vojnih operacij. Kordonska črta med obema je potekala preko Idrije. Prim. Ivan Rudolf, Vstop Italije v vojno, v: Črni vrh pod Avstro-Ogrsko (ur. Ivan Rudolf), samozal., Črni vrh 2014, str. 132. 83 O redovnicah v Gorici v času prve svetovne vojne v: Renato Podbersič, »Sedaj živimo skupaj trije različni cerkveni redovi pod isto streho v popolni harmoniji«: Goriške redovnice med prvo svetovno vojno, v: Kronika 2 (2007), str. 305–314. 84 Prvotno so sestre prosile, da bi prišle v Ljubljano, a tej prošnji niso ugodili in so morale oditi v Bratislavo. AULj, Kronika, šk. 7. 85 Parlatorij – govorilnica v samostanu. 86 Šarža – čin. Imeti šaržo – imeti čin; podčastniška šarža. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 245 postavili novo steno iz desk. Istotako tudi na stopnišču od notranje porte v 1. nadstropje šolskega poslopja. To je bila zasilna meja samostanske klavzure. Mala vrata, ki vodijo iz pritličja na hodnik ob otroškem vrtu, so zaklenili. Voja- štvo je imelo svoj poseben vhod pri velikih vratih na dvorišču, ki so bila noč in dan odprta; zato pa je bila vedno vojaška straža pri njih. Na prošnjo vojaškega predstojništva je odstopil samostan ranjencem iz notranje šole tudi pot ob zidu (Laienschwesternweg), kakor tudi sprednji del vrta do drevoreda. Tu je bila na prvem drevesu pritrjena deščica, ki se je razlikovala od običajnega »kažipota« v tem, da je klicala tujim izprehajalcem mesto natančnejših obvestil samo krepki: »Stoj! Halt!« Tako je bil samostan in njegovi pravi prebivalci omejen v klavzurne pro- store; na vrtu sta bili samo srednji dve poti in gozdiček še za nas. 3. julija. Prvi ranjenci v notranji šoli. Bili so z goriške fronte, večina težko ranjeni. S kolodvora so jih pripeljali v vojaških avtomobilih do velikih vrat. Tu so čakali strežniki z nosilnicami. Težko ranjene so naložili nanje, manj ranjene so samo podpirali: nekatere pa so si naložili tudi [18] na hrbet. Tako so jih spra- vljali skozi vilo po mostičku v bolniške sobe. Naslednje dni so vstopile naša bolniška strežnica M. Gertrudis,87 dve učite- ljici M. Elekta88 in M. Berhmana,89 ter lajik[inj]a S. Ana Marija90 v neposrednjo službo Rdečega križa kot strežnice pri ranjencih v notranji šoli. Ranjenci, ki so bili izven postelje, so prav pridno zahajali na vrt. Tako smo prišli v neposrednji stik ž njimi, kajti bilo je nemogoče, se jim povsod ogniti. Izprehajali so se ob zidu, prišli pa tudi po srednji poti do drevoreda, in ne me- neč se za pisano prepoved na deščici, so jo merili naprej do gozdička. Žalostne postave so bile to. Eden z obvezano glavo, drugi ima roko povito ali pa gre ob palici, počasi in previdno prestavljajoč bolno nogo. Kaj radi so hodili iskat tolažbe h kapelici Lurške Matere božje in k Srcu Jezusovemu. Pred Marijo so klečali nekateri dan za dnem, globoko sklonjeni v molitvi, prebirajoč rožni venec ali listajoč v molitveni knjižici, ki je bila mnogim zvesta spremljevalka. Največ pobožnosti je bilo opažati pri Poljakih; to so po- trjevale tudi naše sestre strežnice, ki so imele priliko jih natančneje spoznavati. – Marijo ljubi Poljak nad vse iskreno. Zanimivo jih je bilo opazovati v molitvi 87 M. Gertruda (Terezija) Kovče (1865–1920), ki je v redovno skupnost vstopila 14. oktobra 1886. V: Kogoj, Uršulinke, str. 400–403; AULj, Imenik redovnic, šk 7; Nekrolog šk. 8. 88 M. Elekta (Marija) Schlegel (1876–1951), v red vstopila 10. oktobra 1895. V letih 1928–1947 je bila magistra novink v Mekinjah. V: Kogoj, Uršulinke, str. 400–403; AULj, Imenik redovnic, šk 7; Nekrolog šk. 8. 89 M. Berhmana (Friderika) Tomc (1879–1945), v redovno skupnost vstopila 28. maja 1901. V: Kogoj, Uršulinke, str. 400–403; AULj, Imenik redovnic, šk 7; Nekrolog šk. 8. 90 S. Ana Marija (Terezija) Pichler (1858–1917), v redovno skupnost vstopila 29. aprila 1880. Umrla je 9. maja 1917 v Mekinjah. V: Kogoj, Uršulinke, str. 400–403; Imenik redovnic, šk 7; Nekrolog šk. 8. O njeni smrti je poročal tudi časopis Slovenec in naglašal njeno požrtvovalnost in strežbo ranjenim vojakom, za katero je bila »odlikovana z bronasto kolajno rudečega križa. Ona je prva, ki bo pokopana na domačem, samostanskem pokopališču. N. p. v. m.« V: Slovenec, št. 108, 11. maj 1917, str. 3: Smrtna kosa. 246 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 pred Marijinim kipom v kapelici na vrtu. Prišedši tja, je vsak najpreje pokle- knil, pa se priklonil tako globoko, da se je s čelom dotaknil tal. Nato je molil v pobožni zbranosti, zroč v obraz nebeške Kraljice. Končavši, se je sklonil spet do tal, pritisnil desno roko k tlom, nato k ustom, pa jo stegnil proti Mariji, enkrat, dvakrat, tudi desetkrat zaporedoma. – Detinska preprostost in iskrenost pri tr- dih, izkušenih možeh – vojakih! A je tudi Dalmatinec globokoveren in prisrčno ljubi »Majko božjo«; zato je tudi on rad poromal k Nji v naš prijazni Lurd. Izvanredno nas je nekoč presenetilo plemenito dejanje Hrvata iz Istre, moža kakih 40 let. – Ko pridemo namreč v večerno rekreacijo91 na vrtu, ugle- damo v Lurdu vojaka, ki pridno zaliva cvetlicam. V votlini je že vse zalito, ena stran gredic tudi že, zdaj zaliva še po drugi. Sam je prišel na misel, da rabijo cvetlice po dnevni vročini hladne vode, pa je prevzel službo vrtnarja. A ne samo radi cvetlic. – »Kad sem video Majko božjo,« nam je skromno pojasnil vzrok, zakaj je pričel delo, četudi nepozvan. Bil je mož utrjene postave, močno zago- relega obraza brez [19] milejših potez, in vendar je bilo za trdo, raskavo skorjo mehko, čuteče srce, vdano v ganljivo iskreni ljubezni svoji nebeški Materi. – Povedal nam je, da ima doma mnogoštevilno družino, ženo, več otrok in tasta v visoki starosti. – Če dovolimo, je dejal, pride vsak večer zalit cvetlicam. In res je prihajal, storil svoje delo, pa odšel tiho za drevjem, ravno tedaj, ko nismo bili pozorni, da se je izognil zahvali. Saj ni bilo za nas, za Marijo je bil mali trud. – Ko ga čez nekaj dni ni bilo več, smo vedeli, da je odšel od nas. Pa pojdimo še h kapelici Srca Jezusovega. Tudi tu dobimo pobožne ce- sarske romarje. Eden kleči ob klopi pod oknom in moli rožni venec. Oči ima napol zaprte in se ne gane. Ko stopimo bliže, se okrene, pa spet zaklopi oči in nadaljuje. »Če hočete, lahko vstopite v kapelico, tu je mokro pa klečite kar na tleh.« »A, je dobro!« odvrne in moli dalje, ne meneč se za naš svet, naj si dene vsaj desko pod kolena. Ko konča, nam pripoveduje o domu, o ženi in otrokih [sic] tam daleč na Moravskem, ki bi jih tako rad zopet videl. Dopust mu obetajo že delj časa, a ostane vse le pri obetu. V molitvi išče tolažbe in prosi blagoslova zanje, ki ga je usoda odtrgala od njih brez ozira na tesne vezi družinske ljubezni. Nekateri vstopijo seveda tudi v kapelico in poklonivši se božjemu Kralju, spusti ta ali oni še majhen darček v nabiralnik. Dvovinarniki pa tudi desetice in dvajsetice ostanejo kot skromna miloščina v mali kapelici na samostanskem vrtu, darovana Njemu, ki je hvaležen za vse, in poplača vinar tako kot bleščeč zlatnik, ako se mu dá oboje z enako ljubeznijo. 91 Čas, namenjen za razvedrilo, ko redovnice prekinejo s svojim delom in se s pogovori, ročnimi deli, igrami in sprehodi nekoliko razvedrijo. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 247 Meneč, da predstavlja naš puščavnik, na novo preslikani p. Beno – tudi božjega priprošnjika, se ustavijo nekateri tudi pri njem. Spoštljivo se mu odkri- jejo, pokleknejo na stopnice njegovega svetišča in ga začno klicati na pomoč – najbrž kot sv. Antona Puščavnika. Mala pomota, pa nič ne škoduje, molitev ni zaman. Zanimivo je bilo gledati tudi drugoverce pri molitvi. Več naših ranjencev je bilo razkolnikov. Romuni skoro vsi, pa tudi nekateri Rusini. V molitvi so se prav lepo vedli, zlasti prekrižavali so se kaj spoštljivo z značilnim grškim kri- žem. – Nekoč jih je ležalo par v travi ob drevoredu. Eden jim je bral iz molitvene knjižice, prav počasi, glas[20]kujoč kot otroci v 1. razredu. Na vprašanje, kaj bere, odgovori: »Epistola!« – Več kot dobro uro so ga poslušali tovariši, resni in tihi, zamišljeno zroč pred se. V poletnih jutrih je bilo čuti več dni zaporedoma že prav zgodaj izredno glasno govorjenje v mali verandi ob zidu. Ena naših sester je bila pozorna na to in hotela se je prepričati, kdo li moti ob nenavadni uri jutranji mir. Meneč, da bo dobila najbrž dva vojaka v medsebojnem prepiru, se napoti zjutraj že pred petim na vrt. A se je zmotila v svojem pričakovanju. Zroč proti verandi, ugleda mesto dveh samo eno postavo, vojaka, hitečega z odejo na roki proti svojemu cilju. V verandi se ustavi, si ogrne odejo preko pleč, vzame knjigo in hodeč gor in dol bere iz nje v vseh mogočih modulacijah: sedaj tiho, glasneje, še burneje, pa spet tiše. Nato si vrže odejo čez glavo, moli naprej stoje, potem poklekne, obrnjen proti vzhodu, kjer ravnokar solnce vstaja. Kot zamaknjen strmi na dalj- ni vzhod, saj je sveto mesto tam, Meka, dom preroka, ki mu zapoveduje v Kora- nu, da se mora večkrat na dan v molitvi obrniti proti onim krajem, od koder je vzšla njegovim očetom luč vere v Alaha. 20. julija. Več goriških uršulink pribežalo v naš samostan. – Bombe in gra- nate so rušile Gorico. Samostan je bil že znatno poškodovan, samo v veliki obo- kani kleti je bil še varen kotiček za njene prebivalce. A miru ni bilo noč in dan, granate in šrapneli so neprenehoma muzicirali v ozračju nad mestom. Zato so danes vse uršulinke zapustile ogroženo mesto in pribežale večina k nam, samo 7 jih je šlo k šolskim sestram v primorski Tomaj. Izmed teh, ki so dospele danes v Ljubljano, jih je ostalo 15 pri nas, druge so odpotovale dalje v Škofjo Loko, Linc92, Požun93 in Trnavo94 na Ogrskem. Nedelja, 25. julija. Topovi s soške fronte se slišijo v Ljubljano. Prvič smo slišali danes strašno pesem topov, ki je prihajala z jugozahoda do nas. V krat- kih presledkih je grmelo tako grozovito, da smo se prvič resno zbali za usodo Gorice. 92 Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je tretje največje mesto v Avstriji in glavno mesto zvezne dežele Zgornje Avstrije. 93 Bratislava (hr. Požun, nem. Pressburg, madž. Poszony, slov. Prešporok) – glavno mesto današnje Slovaške. 94 Trnava (nem. Tyrnau; madž. Nagyszombat) je danes mesto na Slovaškem. Leži 45 km severovzhodno od Bratislave. 248 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 15. avgusta. Slovenski narod pri Mariji Pomočnici na Brezjah. Z vseh slo- venskih krajev so pripeljali posebni vlaki tisoče in tisoče slovenskega ljudstva k milostni Materi v priljubljeno gorenjsko svetišče. [21] Opolnoči je bila prva sv. maša, ki jo je daroval ljubljanski knezoškof Njegova Prevzvišenost dr. Anton Bonaventura Jeglič;95 za to pa so se vrstile sv. maše vso ostalo noč in na praznik do poldne. Za mir in zmago je molilo naše ljudstvo in za Marijino posebno var- stvo našim deželam, ki jim je bil vojni požar tako blizu, saj so morali pobožni romarji na Brezjah vso noč poslušati grmenje topov. V molitvi smo bili tudi mi združeni z verniki pri milostni Pomočnici. O polnoči je vstalo več naših sester in šlo v cerkev pred Najsvetejše, v duhu prisostvujoč polnočni presv. daritvi v Marijinem svetišču na Brezjah. 18. avgusta. Rojstni dan Nj. Veličanstva, presvetlega cesarja Franca Jožefa I., se je praznoval to leto prav slovesno. Na predvečer je žarel Grad v morju luči, ki so umetno sestavljale črke imena Njegovega Veličanstva. Na deželne stroške so bili tudi ranjenci po bolnišnicah pogoščeni. September. Ves september se ni naše stanje nič izpremenilo. Krvavo so se bili na vseh bojiščih, ob Soči pa najljuteje. Obe naši bolnici sta bili polni ranjen- cev. V notranji šoli so morali ta mesec operacijsko sobo premestiti v konferenč- no sobo, ki je služila dotlej kot vojaška pisarna; kabinet je bil namreč premaj- hen. Vselej, ko je došel nov transport, je sledila ena operacija drugi. Včasih so se slišali bolestni klici ubogih trpinov daleč na vrt. Strašno, da je šlo človeku skozi mozeg in kosti. Nekateri je imel krogljo globoko v glavi, že je pričelo gniti okrog nje, pa mu jo je moral zdravnik potegniti iz občutno boleče materije. Reveži so trpeli neznosne bolečine. 8. septembra je terjala smrt svojo prvo žrtev v bolnici na vnanji šoli. V 3. b. razredu je umrl na pljučnici Poljak iz Galicije. Oktober. Druge šole v mestu so se začele pripravljati, da prično novo šol- sko leto. A pri nas se vojaštvo ni ganilo; vnanja in notranja šola sta ostali zase- deni. Obetali so nam samo, da nam morda v Božiču izpraznijo notranjo šolo; a ti obeti so bili kaj negotovi. Zato je večina naših učenk vstopilo v druge šole; nekatere pa so z nami vred upale in čakale, kdaj jim odpremo vrata v priljublje- ne jim prostore, ki so jih bile vajene in jih niso hotele zamenjati z drugimi. 4. oktobra. Godovni dan presvetlega vladarja Franca Jožefa I. – Nekaj no- vega [22] je bilo danes pri nas. V naši telovadnici, nekdanji gledališki dvorani, se je prvikrat darovala sv. maša. Na odru, kjer so se včasih naše gojenke po- našale s svojo teatralično umetnostjo in se je razvijalo pred našimi očmi sedaj resno, sedaj veselo dejanje dram in šaloiger, na istem odru se je uprizorila danes 95 Anton Bonaventura Jeglič (1850–1937), ljubljanski škof v letih 1898–1930. Več o njem v: Jože Jagodic, Nadškof Jeglič: majhen oris velikega življenja, Celje 2013; Jegličev dnevnik: znanstvenokritična izdaja (ur. Blaž Otrin, Marija Čipić Rehar), Celje 2015. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 249 najsvetejša nadzemska žaloigra, obnovitev one na Kalvariji. Mesto kulis je bil postavljen oltar, ves okrašen z zelenjem iz našega cvetličnjaka in ožarjen z ele- ktričnimi lučkami. Spodaj pa, od koder so nekdaj pri posameznih predstavah samostanski prebivalci in povabljeno občinstvo sledili prizorom na gledališkem odru, je stal mož ob možu, v tihi molitvi sledeč presv. dejanju. Ranjenci iz obeh bolnic so prisostvovali sv. maši, ki se je brala za Njegovo Veličanstvo, njihovega najvišjega gospoda, presvetlega vladarja. Vsled določbe preč. gospoda vojnega superior[j]a je ostala telovadnica začasno svetišče, kjer se je opravljala vsak teden služba božja. Ranjenci iz no- tranje šole so prestopili na poti k sv. maši tudi prostor stroge samostanske kla- vzure. Prihajali so namreč od notranje porte skozi veliki hodnik v pritličju in korakali dalje skozi jedilnico za gojenke do telovadnice. Z mesecem oktobrom je začelo vojaško glasbeno društvo prirejani skromne koncerte za ranjence po ljubljanskih bolnicah. Prvi petek v oktobru je prišla naša bolnica v notranji šoli na vrsto. Vojaški godci so se zbrali ob starem vodovodu na vrtu. Kaj lepo so se razlegali zvoki mnogoštevilnih glasbil, pesmi in posamezna mesta umetnih skladb so se vrstila sedaj veselo, sedaj tožno, budeč v poslušalcih enaka čustva. Iz bolnice v notranji šoli so prišli vsi ranjenci, ki so mogli iz postelje, gledat nenavadni prizor in poslušat ubrane melodije izvežbanih godcev. Saj njim je veljalo malo razvedrilo. – Dobro uro je trajal prvi »koncert«. Ko so končali, so dobili cesarski muzikantje malo krepčila. – Odslej smo imeli skozi več mesecev vsak teden enako zabavo, enkrat pred notranjo šolo, drugič na otroškem igrišču za ranjence v vnanji šoli. November. 11. nov. prva žrtev smrti v bolnici v notranji šoli. [23] Ob 9h zvečer je došel nov transport, 90 mož; 3 ure nato je že izdihnil eden izmed njih na ranah, ki jih je prinesel z bojišča. November je prinesel tudi naši bivši gospe prednici, č. M. Kristini,96 veselo presenečenje. S cesarskega Dunaja jim je došlo častno odlikovanje, pohvalni de- kret za požrtvovalno delovanje v patriotični službi. Listina je tem večje vredno- sti, ker jo je izdalo ministrstvo za nauk in bogočastje in jo krasi lastnoročni mi- nistrov97 podpis. Enako najvišje priznanje je prejela tudi M. Karolina,98 učiteljica ročnih del na notranji meščanski šoli; po njenem neumornem prizadevanju in 96 Že omenjena M. Kristina (Terezija) Pezdirc. 97 Minister je bil tedaj Max Hussarek von Heinlein (1865–1935), ki je to funkcijo opravljal pod tremi ministrskimi predsedniki: pod vodstvom Karla von Stürgka (ministrski predsednik v letih 1911–1916), Ernesta von Koerberja (od oktobra do decembra 1916) in Heinricha Clam-Martinca (od decembra 1916 do junija 1917). Sam je leta 1917 postal baron in bil kot tak predzadnji avstrijski ministrski predsednik (25. julija do 27. oktobra 1918). Glej: Hussarek: https://www.firstworldwar.com/bio/hussarek.htm (pri- dobljeno: 5. 9. 2024). 98 M. Karolina (Lucija) Biščak (1863–1936). V redovno skupnost je vstopila 20. julija 1889. V: Kogoj, Uršulinke, str. 400–403; AULj, Imenik redovnic, šk 7; Nekrolog šk. 8. 250 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 njenih navodilih so se namreč v preteklem šolskem letu učenke notranje šole izredno odlikovale v izdelovanju potrebne oprave za vojake. Drugi Božič v vojnem hrupu! Vnovič je prihajal Kralj miru zaman med razjarjeno človeštvo, mesto himen so Ga pozdravljali topovi, oznanjajoč besno sovraštvo med narodi, ki so pozabili besede Njegove blagovesti. – Ravno krog Božiča je divjal vojni požar v največji silovitosti. V potokih je tekla kri na bojnih poljanah evropskih, v potokih so tekle tudi doma solze sirot, tisočev žalostnih in revnih pri vseh bojujočih se narodih. Zaman so bili opomini sv. Stolice, zaman klici in nasveti sv. Očeta k miru,99 možje na krmilu vplivnih velevlasti so jih preslišali, šli z nasmehom preko njih, teptaje v prah bistvena načela krščanstva. Bogatih božičnic, kot smo jih priredili prejšnje leto, letos ni bilo. Kako tudi? Šole nismo imeli, obilni darovi šolske mladine so izostali in draginja je bila tudi že večja. V skromnejših razmerah smo pripravili vendar tudi letos ra- njencem malo veselje. Učenke, ki so hodile k privatnim uram, so nabavile nekaj božičnih drevesc, samostan pa in posamezne gospe iz mesta so prispevale, da so bili vsi ranjenci tudi obdarovani. Slučajno pa je bilo v božičnih dneh v obeh naših bolnicah manj ranjencev kot sicer, tako da je nekaj pripravljenih daril ostalo še za drugo pot. 1916 Na pragu novega leta nas je pozdravila ali pravzaprav prestrašila [24] epi- demija, ki se je nenadoma pojavila v notranji šoli. 2. januarja sta zbolela 2 stre- žnika na kozah. Čez samostan so proglasili strog kontomac100 [sic]. Naše sestre, ki so stregle ranjencem, so bile popolnoma ločene od nas; niso smele ne v ce- lico, ne v kor in ne v obednico. V risalnici v vili so stanovale podnevi in spale ponoči. Le k sv. maši so smele prihajati na veliki kor v cerkvi, ki je bil domalega prazen. – Vsled posebnega božjega varstva, ki smo se mu izročili, in strogih zdravniško varstvenih določil, se je epidemija le malo razširila in kmalu popol- noma udušila; v samostanu ni bilo nobenega slučaja. Z januarjem se je tudi III. pripravniški letnik otvoril. Nastanili so ga v spal- ni sobi nasproti kora za juvenistinje, ki so jo opremili kot zasilno šolsko sobo. Vsled izbruha nevarne epidemije se je moral nemudoma preseliti v otroški vr- tec, kjer je ostal, dokler je minula nevarnost nalezljivosti. 99 Papež Benedikt XV. se je v tem letu (in še pozneje) večkrat obračal na voditelje s pozivi za mir. Tako je Domoljub o tem poročal 2. septembra 1915. V: Domoljub, št. 35, 2. september 1915: Mir. Zapisovalka teh vrstic pa je najbrž imela v mislih papežev poziv k miru ob koncu leta 1915, ko je večkrat povzdignil glas za to. Tudi o tem so poročali časopisi. Prim. Slovenec, št. 281, 9. december 1915, str. 1: Sv. oče in svetovna vojna; Slovenec, št. 296, 28. december 1915, str. 3: Sv. oče in mir. 100 Kontumac – karantena. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 251 Učenke so bile večinoma same eksternistinje, v zavodu je stanovalo le par redovnih kandidatinj in nekaj takih, ki se je bilo vsled domačih razmer posebno ozirati nanje. Zima nam je potekala enakomerno, brez važnejših dogodkov. Tudi na na- ših bojiščih je bilo po Novem letu precej mirno. Na severu je bilo to leto v tem oziru boljše kot prejšnje, ker se je naša bojna črta pomaknila izven karpatskega loka in vsled tega našim vojakom ni bilo treba zmrzovati po zasneženih gorskih pečinah kot v letu 1915. Ob lepih dneh so prihajali ranjenci iz vnanje šole kaj radi ven v zimsko na- ravo. Kepanje je bilo vsem znano, menda je povsod tako v navadi kot pri nas na Kranjskem. Včasih se je izpremenilo otroško igrišče v pravo bojno polje. Kepe so letele vsenavprek, od ene postojanke do druge, v največjem neredu. Smeh in glasno odobravanje v vseh jezikih sta spremljala nedolžne strele s sneženi- mi krogljami. Tudi sneženega moža so si postavili, otroško se veseleč uspelega umotvora. Ob ugodnem vremenu smo imeli vsak petek ali vsaj vsak drugi petek tudi vojaško godbo v verandi na vrtu. Vselej smo se je razveselili tudi mi z ranjenci vred, saj ima pač ravno glasba ono moč, da nas dvigne [25] in poživi, četudi le za kratek čas. Februar. 18. febr. italijanski zrakopolovi nad Ljubljano. Okrog poldne smo začuli nenavadne strele z Grada. Vprašujoč se, kaj po- menijo, nas dohiti novica: Sovražni aeroplani so nad nami. Stresnilo [sic] nas je, vendar smo ostali izprva še mirni, ker nismo vedeli, kako je pravzaprav. Ko smo sedeli opoldne pri kosilu, je sledil strel za strelom; nismo se pa izpoznali, streljajo li naši nanje, ali pošiljajo oni eksplozivne pozdrave ubogi Ljubljani. Do večera smo zvedeli vse. Bilo je več sovražnih letalcev nad nami, ki so metali bombe iz zračnih višav; okrog 40 so nam jih poslali isti dan. Več jih je padlo v Ljubljanico. Pri nekaterih poslopjih so bile manjše poškodbe, a v splošnem ško- da ni bila tako velika, kakor se je izprva poročalo.101 Pa tudi ena človeška žrtev je bila posledica sovražnikovega zračnega napada. Stanko Završen,102 učenec 101 O napadu na Ljubljano je poročalo časopisje. Prim. Slovenec, št. 42, 22. 2. 1916, str. 1: Ljubljana in laški letalci. Zanimivo pa je, da kronistka tu ni omenila prvega italijanskega preleta, januarja 1916. 102 Smrt je terjala življenje komaj 7-letnega Stanka Zvršena, ki so ga 21. februarja pokopali na stroške mestne občine: »Pogreba so se udeležili učenci vseh ljubljanskih ljudskih šol pod vodstvom svojih učiteljev in s svojimi šolskimi zastavami. Voz, na katerem je ležalo v krasni krsti mlado truplo, so vozili štirje konji. Opazili smo vence kranjskega dež, odbora, mestne občine ljubljanske in pa pokojnikovih součencev. Pogreba se je udeležilo mnogo častnikov, oddelek vojaštva, mestni župan z obč. svetovalci, okrajni šolski nadzornik Lavtižar in obilo drugega občinstva. Na cestah, po katerih je šel sprevod, je bilo vse polno občinstva.« Prim. Slovenec, št. 42, 22. 2. 1916, str. 3: Slovesen pogreb. Rodbina Zvršen se je nekaj dni pozneje v zahvali posebej zahvalila tako duhovščini kot županu Tavčarju, uradnikom in profesorjem, učiteljem ter učencem vseh mestnih šol, vsem častnikom in vojaštvu ter sploh vsem, ki so pospremili njihovega sina na zadnji poti. Prim. Slovenec, št. 44, 24. 2. 1916, str. 5: Zahvala. Zanimivo pa je, da je v mrliški matični knjigi župnije Ljubljana– Sv. Peter priimek umrlega dijaka zapisan kot: Zvršan. Glej: https://data.matricula-online.eu/sl/ slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/04831/?pg=53 (pridobljeno: 4. 9. 2024). Za opozorilo na to podrobnost gre zahvala mag. Tonetu Krampaču. 252 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 I. razreda na I. mestni deški ljudski šoli je bil na poti domov, smrtno zadet. Po kratkem, mučnem trpljenju je izdihnil na ranah, ki mu jih je zadala bomba italijanskega letalca. Mestna oblastva so izdala nato več varnostnih odredb, kako je postopa- ti v prihodnje za slučaj podobnih sovražnikovih obiskov. V glavnem so bile najvažnejše: Na Gradu bo noč in dan opazovalnica za enake sumljive pojave v zraku. Kakor hitro se bo opazil tuj letalec, ga bo naznanil enkratni strel z Grada; rdeča zastava podnevi, rdeča luč ponoči v stolpu na Gradu bo opozarjala prebivalstvo na nevarnost. Kolikor mogoče naj se izpraznijo ceste in trgi; kdor pa mora ostati na cesti ali iti po nujnih opravkih, naj gre le po tlaku tesno ob hišah. – Da bo opazovalcem na Gradu laže razločevati vsak šum v zraku, morajo tudi zvonovi med dnevom molčati. Le do 7h zjutraj se smejo oglasiti, zvečer tudi od 7h dalje. Zvonjenje ob Angelovem češčenju se začasno odpravi. Doslej je bila vojna nevarnost le v bojni črti, odslej pa torej tudi mi doma nismo bili več varni pred sovražnikovim nasilstvom. – Dočim nam je prej edi- no le ob hudi uri pretila nevarnost z neba, nam je bilo v prihodnje ravno ob jasnem, vedrem nebu misliti na pretečo točo, ki jo človek sam [26] ponese v zračne višave, da ugonobi ž njo svojega brata. – V februarju sta bili naši bolnici precej prazni. Oddelek v notranji šoli se je za nekaj časa preselil v vnanjo šolo, da se je prihranilo na kurivu. – V drugi polovici marca pa sta se zopet obe bolnici napolnili z ranjenci. Velika noč! Vnovič je šel slavospev vstajenja, zmage, radostna Aleluja – preko zemlje, a trepetalo je v nji tudi nešteto glasov trpke bolesti, saj smo ob- hajali že drugič veliki Gospodov praznik v strahu in nemiru, zroč v mračno bodočnost. Dne zmage in vstajenja tudi za nas zaželenega dne miru še ni bilo. Vsled vojne nevarnosti, ki nam je bila tako blizu, in vednega pričakova- nja sovražnih zrakoplovov, nas je skrbelo, kako bo z velikončnimi procesijami. Vendar je knezoškofijski ordinarijat odredil, naj se vrše vse procesije kot pona- vadi; za slučaj sovražnikovih zrakoplovov bo strel z Grada pol ure prej opozoril na nevarnost in kdaj procesija izostane. – Naše učenke, razkropljene po drugih šolah, so prihitele v velikem številu k nam, da se udeleže procesije. V zakristiji so jim razdelili običajne bele mantile in šlare.103 Procesija se je razvila v lepem redu, mirno, sovražnika ni bilo motit velikonočne svečanosti. Naši judovski ranjenci so tudi obhajali svoj veliki praznik – Pasha. Ves velikonočni teden so imeli svoje posebne slavnostne obrede v zasilni sinagogi, 103 Ogrinjala in tančice. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 253 v privatni hiši gospe Hudovernig. Koncem velikega praznika jih je gospod rabi na lastne stroške dobro pogostil. Sicer je judovski duhovnik sploh pridno obiskoval svoje verske podanike. Večkrat je prišel tudi v našo notranjo šolo. Včasih ga je spremljala tudi gospa; prinesla je vsakič obilo darov s seboj. Obdarila je najprej svoje verske brate, potem pa tudi druge, ki so bili v isti sobi ž njimi. – Naše sestre strežnice so vobče hvalile Jude – kot ljubeznive v občevanju. Najbolj pa so občudovale njih vestnost v izpolnjevanju verskih predpisov. Karakteristične judovske pohlepno- sti je bilo seveda tudi najti pri tem ali onem. V bolnici v vnanji šoli je bil nekoč mlad Jud, ki je hotel vse sam imeti. Kar se mu je ponudilo, je spravil; sprejel je tudi gnilo jabolko, ker se mu [27] je zdelo škoda, da bi se vrglo proč. Kakor judovski, so tudi grško-orientalski duhovniki pogosto obiskovali ovčice svoje črede. Včasih so jim prinesli tudi sv. obhajilo, ne sv. hostije, ampak neopresni kruh, kakor ga predpisuje grški obred. Gospod vojni superior msgr. Kokolj pa je skrbel za dušne potrebe vseh, ki so bili udje rimske Cerkve. Znanje peterih jezikov ga je usposabljalo, da se je razumel s člani vseh poglavitnih avstrijskih narodnosti. Maj. Začetkom maja je došlo povelje vojaške oblasti, da je vsak teden prišiti sve- že rjuhe ranjencem na odeje. V bolnici v notranji šoli je prevzelo nekaj mlajših sester to službo. Vsak petek popoldne so se odpravile na delo. Tako smo iznova lahko prestopile prag naših učilnic, a ne v svojem poklicu kot uršulinke učitelji- ce, marveč v onem usmiljene sestre. Čudni prizori so se nam nudili v posame- znih sobah. Tu so ležali ranjenci po posteljah, eni v trdnem spanju v zadostilo za prečute noči v strelnem jarku, drugi beró časopise; par jih je igralo pri mizi sredi sobe tarok. Drugje so bili vsi pokonci, čakaje povelja, da odidejo; v sose- dnji sobi pa so pravkar polnili postelje z novimi, ki so jih strežniki prinašali in vodili iz avtomobila na dvorišču. Nekoč smo našli pri obisku v drugem nadstropju tudi dva cigana. Eden je bil tih, resen človek. Mirno je ležal na postelji in zamišljeno zrl pred se, kot da sanja o lepoti svoje ogrske domovine. Poleg njega na postelji je počivala tudi stara violina. Na naš poziv je udaril na strune in jim izvabil nekaj otožno-zate- gnjenih melodij. Pravil nam je, da je »doma« kapelnik glasbenega društva. Če je bilo res, bogve, igranje ni bilo dosti vredno, a morda je bil res le izposojeni inštrument kriv, da ni lepše pel. Krajan njegov v drugi sobi, mu ni bil prav nič podoben. Pravi cigan je bil to, pretkanost in navihanost mu je bilo brati že z obraza. Nenavadno temna polt ga je takoj izdala za pristnega sina nomadskih šotorov, a sam je tajil, da je cigan. Le Rumun je hotel biti, pa nič drugega. »Pa si le cigan,« se je pošalil 254 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 sosed ž njim. To vam je vzrojil! »Zakaj si pa tako črn, če nisi cigan?« - »Črn, črn je lahko vsak; lahko je štabni zdravnik črn, lahko [28] je general črn, pa ni nobeden cigan. Danes zjutraj sem videl tu spodaj na vrtu nuno, ki je bila še bolj črna kot jaz, pa gotovo tudi ni ciganka.« Menil je našo zamorko, S. Nikolajo.104 – Tako je zagovarjal temno barvo svojega obraza in gledal tako srdito, da bi se ga človek zbal; nato pa se je zasmejal, glasno, kot da gre sam skozi Pusto, se obrnil na drugo stran in molčal. Da je bolje na bojišču kot v bolnici, nam je še povedal, poklical strežnika ter zahteval, naj mu prinese njegove reči, da gre nazaj. Ven v prostost, na boj in rop ga je gnala ciganska narava, vajena izza mlada neomejene svobode, sedaj pa priklenjena na bolniško posteljo. Seveda mu niso mogli ugo- diti, ukloniti se je moral in rad ali nerad čakati nadaljnjih zdravnikovih določil. V maju nam je dala vojaška oblast na novo pobeliti vnanjo šolo. Bilo je že zelo potrebno po dveletni rabi. Junij. Binkoštni praznik, 12. junija, vnovič veličastna prošnja procesija. V spre- vodu so nosili milostno podobo svetogorske Matere božje, ki je bila že nekaj časa shranjena v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Njeno svetišče na Sv. Gori so ji italijanske granate razrušile – v razvalinah je visoki vrh nad Gorico, od koder je nebeška Varihinja skozi stoletja blagoslavljala solnčne kraje in ljudstvo, ki je v trumah romalo k Nji. Opustošen je bil že docela prej tako rodovitni svet, prebi- valci njegovi so iskali kot begunci gostoljubne strehe v tujini in tudi Ona, nebe- ška Gospa, je zapustila ž njimi vred svoj milostni prestol ter prišla kot begunka v tujino. Toda ne, ne kot begunka v tujino, temveč kot Mati, povsod iskreno ljubljena, je prišla k nam, otroško vdano pozdravljena od tisočev in tisočev, ki so čutili, da prihaja milost in blagoslov ž Njo. Zato je priredilo ljubljansko mesto slovesen obhod s čudežno podobo, pojoč hvalnice nebeški Kraljici in proseč jo pomoči in varstva. Tudi goriški begunci, nastanjeni v Ljubljani, so bili v spre- vodu, z bridkostjo in radostjo v srcu. Z bridkostjo, ker tavajo, ločeni od rodne grude, na tujem, a tudi s tolažbo, ker je Ona, Kraljica iz domačega svetišča, ž njimi, in lahko pridejo dan na dan k Nji, izlit bol svoje duše v Njeno čuteče Materino srce, prav kot nekdaj, ko so jo obiskovali v nezabni božjepotni cerkvi na Sv. Gori. [29] 104 S. Nikolaja Zaineb (1844–1919). Rojena je bila v Beneseufu v Egiptu. Kot hčerka Turka in matere črnke je bila ugrabljena in pro- dana za sužnjo. Ubogo deklico je rešil misijonar p. Oliverij, ki je odkupil več otrok in Zaineb je bila ena od njih. Prišla je v Ljubljano, skupaj s še nekaterimi deklicami in tu našla drugi dom. V redovno skupnost je vstopila 23. januarja 1865 in ves čas delovala v Ljubljani. V: Kogoj, Uršulinke, str. 400–403; AULj, Imenik redovnic, šk 7; Nekrolog šk. 8. Ob njeni smrti leta 1919 so se je spomnili v slovenskih časopisih, v Bogoljubu pa je bil ob koncu leta objavljen tudi nekrolog. Prim. Bogoljub, 1919, št. 11/12, str. 265–267: Zamorka – uršulinka. Nanjo je leta 2015 spomnila s. Marija Jasna Kogoj s člankom Slovenska Bakhita. V: Družina, št. 11, 15. marec 2015, str. 19. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 255 Julij. Kako veselo smo vsakič pozdravili mesec, ki nam je otvoril lepo počitniško dobo, ko smo se oddahnili po napornem delu šolskega leta. Letos je bilo druga- če, saj so naše počitnice trajale že čez eno leto. Ne počitnice, šole smo si želeli, dela, ki nam je odmerjeno po našem poklicu. Č. g. Mati prednica so storili vse potrebne korake; že okrog Velike noči so se obrnili do najvišje oblasti na mi- nistrstvo za nauk in bogočastje, s prošnjo da dobimo vsaj eno šolsko poslopje nazaj. Obljubili so nam notranjo šolo, a naše upanje je bilo precej negotovo, ker smo imeli prav začetkom julija obe bolnici čisto polni ranjencev. 24. julija. Nabiranje cinastih in bakrenih izdelkov v vojne namene. Samo- stan je oddal 142 kosov cinaste in 10 kosov bakrene posode. Tako smo morali zamenjati stare cinaste krožnike, ki so bili v samostanski obednici dotlej v rabi, s porcelanastimi. Isti dan pa nas je tudi veselo presenetilo poročilo č. g. Matere, da je došlo od armadnega poveljstva pismeno zagotovilo, da dobimo notranjo šolo. Avgust. 8. avgust. Padec Gorice. Ravno v duhovnih vajah smo bili, ko nas je izne- nadil nepričakovan prihod več goriških uršulink. Prve italijanske čete so prav- kar prihajale v mesto, ko so ga morali prebivalci na svet naše vojaške oblasti zapustiti. Izmed 23 uršulink, ki so se tekom leta polagoma vrnile v mesto, jih je ostalo 9 še tam, 14 jih je pribežalo k nam. Med duhovnimi vajami je prejel tudi vojni superior msgr. K. Kokolj, ki je oskrboval dušne potrebe pri ranjencih v naših bolnicah, častno odlikovanje, zlat križec.105 Vsled dogodkov v Gorici in ponovnih viharnejših bojev v črti, so nas zade- ve glede šole ponovno zaskrbele. Mesto, da bi mislili na izpraznitev, so dohajali novi ranjenci v notranjo šolo. Zato so se č. g. Mati obrnili na deželnega predse- dnika grofa Henrika Attemsa106 s prošnjo, da posreduje za nas na merodajnem mestu. Gospod deželni predsednik je bil pravkar namenjen v Postojno k arma- dnemu poveljniku Svetozaru Boroeviću.107 Vzel je listino, prošnjo č. g. Matere, s seboj. Stvar se je srečno izšla. Že nekaj dni nato je došlo uradno povelje vojaške oblasti, da je izprazniti prostore notranje šole. – Oddelek ranjencev se je takoj preselil v prazne prostore v vnanji šoli, čez nekaj časa pa v Križanke. [30] V 105 Mornariški superior Karel Kokolj je dejansko prejel duhovniški križec 2. stopnje. ÖSTA/KA, Quall, karton 1451: Kokolj Karl. O tem odlikovanju so poročali tudi avstrijski časopisi. Prim. Grazer Volksblatt, Nr. 488, 18. Juli 1916, str. 7: Der Klerus im Kriege. 106 Grof Henrik Attems-Heiligenkreuz (1858–1937), deželni predsednik Kranjske v letih 1916–1918: https://austria-forum.org/af/ AustriaWiki/Heinrich_Christian_von_Attems-Heiligenkreuz (pridobljeno: 9. 9. 2024). 107 Svetozar Boroević von Bojna (1856–1920), poveljnik 5. (soške) armade, »Lev Soče«, ki je imel svoje poveljstvo tedaj v Postojni. Leta 1918 je postal feldmaršal. V: Gregor Antoličič, Boroevič, Svetozar: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002750/ (pridobljeno: 8. 9. 2024). 256 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 notranji šoli pa se je začelo živahno pospravljanje. Delo je hitro napredovalo, kajti vojaštvo samo nam je preskrbelo potrebnih delavcev. Sobe so vse desinfi- cirali in na novo pobelili, nato pa napolnili s potrebno šolsko opremo. Tako se je bolnica izpremenila zopet v šolsko poslopje. V letu svoje neposrednje[sic] pa- triotske službe je notranja šola povsem (zadostila) izpolnila svojo nalogo; 5241 ranjencev in bolnikov je bilo, ki so našli tu zavetje, postrežbo in pomoč, največ le za nekaj dni, nekateri pa tudi za več tednov. 20. sept. Začetek novega šolskega leta. Ker niso bili še vsi prostori v notranji šoli urejeni, je bila ta dan le šolska sv. maša; redni pouk smo morali odložiti do 25. sept. Obe šoli sta se nastanili v poslopju notranje šole, kakor že preje pred dve- ma letoma. Vnanja ljudska šola je imela ob sredah in sobotah dopoldne, druga- če pa popoldne od 2h–5h pouk; meščanska šola pa ob sredah in sobotah ves dan, ostale 4 dni popoldne, le III. mešč.[anski] razred vsako dopoldne. Ostali čas je bil odmerjen notranji šoli. Prejšnje učenke obeh šol so prišle večji del nazaj. 4. okt. Godovni dan Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Mesto sijaja, v katerem se je včasi praznoval ta dan, je odredilo c. kr. ministrstvo prav v smislu preblagega vladarja od 4.– 8. okt. dneve darovanja v korist vdovskemu in siro- tinskemu skladu. Z oktobrom se je uvedla za učenke notranje in vnanje šole nedeljska šolska sv. maša. Dokler se učenke niso priučile potrebnih cerkvenih pesmi, je bila tiha sv. maša, za god blagopokojne cesarice Elizabete, 19. nov., pa je bila prvič peta. Uvedlo se je ljudsko petje, ki je kljub mnogoštevilnim glasovom lepo ubrano in prisrčno. Ob 9h pa je bila vsako nedeljo vojaška sv. maša in sicer so imeli Ogri to leto pri nas svojo službo božjo. Ranjenci iz naše bolnice v vnanji šoli so imeli še vedno v telovadnici svojo nedeljsko sv. mašo. 21. nov. Smrtni dan Nj. Veličanstva cesarja Fr. Jožefa I. Zopet se je za tre- nutek ustavilo splošno vrvenje burnih vojnih dni, Avstrija je vztrepetala v novi bolesti ob poročilu, ki je došlo z Dunaja, da cesarja Franca Jožefa ni več. Premi- nul je starosta med vladarji svetovnih držav, on, ki je nad 60 let vodil krmilo [31] najuglednejše katoliške velevlasti. Odpadlo mu je žezlo, a mu ga niso iztrgali sovražniki kot so nameravali, le Vsemogočni sam mu ga je vzel iz trudne roke, ko ga je poklical k počitku po neumornem delu, k miru, ki ga je zaslužilo, ki ga je želelo njegovo srce. V dneh, ko so butali valovi divjega svetovnega viharja ob staroslavni prestol habsburške dinastije, v teh najburnejših dneh svetovne zgodovine, je odložil preblagi naš vladar ornat in krono, zapustil pozorišče srda in strasti ter odšel uživat neizkaljeni, nikdar moteni mir večnosti. – In ko smo se ozirali za njim, dobrotnim našim vladarjem, ko so v dneh žalja vse naše misli spele k njemu v tiho grobnico, kamor so ga položili, nam je bilo jasneje kot kdaj, Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 257 kaj je slava sveta, kaj veličina, kaj pomen življenja. In vendar smo bili v dneh, ko so narodi in njih vladarji teptali najsvetejše ideale v prah, da si pribore pr- venstvo, ne misleč na to, da se zruši, da razpade prej ali slej vse, kar je zgradila človeška oholost, kar so sezidale s krvjo milijonov onečiščene roke vladarjev in njih mogočnih državnikov. V grmečo pesem topov se je pomešaval mirno pretresujoči »Requiem«, v vpitje častiželjnih človeških strasti je prodiral opo- minjajoči glas o minljivosti, a svet je besnel dalje, ne meneč se za klic odprtega groba preminulega vladarja. Cesar Avstrijski, naš miroljubni, nezabni Franc Jožef, je odšel in lahka je bila ločitev njemu, ki je doumel bistvo krščanstva v vsi njegovi nadnaravni glo- bokosti in uravnal svoje življenje v luči vere v Kristusa. Lahka mu je bila ločitev, saj ga ni težila zavest, da je bil tudi on med njimi, ki se klanjajo varljivim nazo- rom, iščoč blestečih ciljev sebične slave, a pozabljajo Vsevladarja nad seboj in Njegove pravice. Ne, med njimi ni bil, zvest je bil vsekdar načelom krščanstva, ni zabil svojega Boga, služil Mu je in bil v ponižnosti pokoren odredbam Kri- stusove Cerkve. Zato mu je tudi Bog naklonil srečo, da mu je pred smrtjo br- zojavno došel blagoslov sv. Očeta, njemu, ki je bil nekoč nazivljen »najzvestejši sin Cerkve«.108 Da bi bil mogočen priprošnjik domovine, smo želeli, ko smo se poslavljali od njegovega groba, da bi posredoval za mir pri Njem [32], večnem Kralju, na Srcu, ki je dar sprave, žarišče ljubezni in miru. Iznova so nas potegnili vojni dogodki v svoj vrtinec, zopet so vstajale stra- hote vojne pred našim duhom, srca so se pogrezala v žalost. A ne! Svetel žarek je prodiral skozi temo časa, od bridkosti otopela srca tisočerih je navdalo novo upanje. Saj, ko smo žalovali ob gomili pokojnega vladarja, v dneh, ko smo v duhu poslušali pogrebno pesem dunajskih zvonov, one žalostne novembrske noči, je dobila Avstrija novega krmarja, cesarja Karla I.109 V njem nam je dala božja Previdnost mlado, svežo moč, sposobno, da krepko poseže v tok zahtev in razmer razburjenega časa. Navdušeno so ga pozdravili avstrijski narodi v no- vem jutru njegove vladarske poti, želeč mu božjega varstva in blagoslova. Da bi bila srečna zanj in bi tudi sam mogel osrečiti svoje narode, zroče nanj v ljubezni in zaupanju. 30. nov. in 1. dec. Žalno slavje za pokojnim vladarjem. 108 Kot zanimivost velja omeniti, da je ta naslov moč najti na nagrobni plošči barona Žige Zoisa (1747–1819): »Tu počiva Žiga Cois [sic], najzvestejši sin cerkve, najboljši deržavljan, podpora umetnosti in vednosti.« Glej: France Bilc, verli duhoven in domorodec, v: Koledarček družbe svetega Mohora za navadno leto 1865, Celovec 1864, str. 29. 109 Karel Habsburško-Lotarinški (1887–1922) je bil sin Ota Franca Jožefa Habsburško-Lotarinškega in Marije Jožefe Saške. Tako je bil po poroki Franca Ferdinanda naslednji za cesarski prestol, ki ga je zasedel po smrti cesarja Franca Jožefa I., 21. novembra 1916, in si nadel ime Karel I. Bil je zadnji cesar dvojne monarhije. Leta 2004 je bil beatificiran. Več o njem v: Karel I.: zadnji slovenski cesar (ur. Gregor Antoličič), Cankarjeva založba, Ljubljana 2022. Kolikor je doslej znano, sta dva čudeža, potrebna za kanonizacijo blaženega Karla, že priznana. Prim. Blaženi Karel I.: https://viteski-red.si/blazeni-karel-i/ (pridobljeno: 17. 9. 2024). 258 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Učenke vnanje ljudske šole so imele 30. nov. popoldne vsak razred v svoji šolski sobi primerno žalno slavje. dne 1. dec. ob 8h je bil slovesni rekvijem v naši cerkvi, katerega so se udeležile vse učenke notranje in vnanje šole. Učenke notranje šole so se zbrale nato v posameznih razredih, kjer so pod vodstvom razrednih učiteljic primerno počastile spomin smrti visokega Pokojnika. Učenke vnanje meščanske šole pa so se zbrale v prostorni sobi 2. letnika našega učiteljišča, kjer je bila podoba presvetlega vladarja okrašena z žalnim nakitjem. Ravnateljica je v izbranih besedah na velikih zaslugah in viteških kre- postih častitljivega vladarja pojasnila, kako velika izguba je zadela Avstrijo in pokazala učenkam, v čem morejo in morajo posnemati v Bogu počivajočega vladarja. Dve učenki sta deklamovali dnevu primerni žalni pesmi. Sledečo slo- vensko je zložila v ta namen M. Elizabeta.110 [33] Avstrija, plakaj! Avstrija, plakaj! Izplakaj jezero, morje solza! Njega, ki te je ljubil z ognjem srca, ki te je ljubil vse svoje življenje, njega, ki s tabo delil je trpljenje, ki zate pil je iz kupe gorja, njega, očeta ni več! Avstrija plakaj, plakaj sirota! Njega ni več, ki zate je hodil križeva pota. Ti si bil skrb mu edina, njegovo veselje, sladkost, bolečina… Zate trnjev je nosil venec, zate je bil na tronu mučenec. Avstrija, plakaj! Biser vladarjev bil tvoj je vladar! Rimu, katoliški Cerkvi udan, javno je kazal prepričanje svoje, čim več je usoda mu vsekala ran, čim težje postajalo žezlo je tvoje, tembolj je oklepal križ in oltar naš blagi vladar. Avstrija, plakaj! Njega ni več! Njega, ki zate je delal in molil oseminšestdeset let, 110 Pesem je napisala uršulinka M. Elizabeta (Ivana) Kremžar. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 259 njega, ki zase najtežje je volil, da tebe reši sovražnih zased, očeta – vladarja ni več! Zate je živel in zate umrl. Avstrija, plakaj! Ne! Avstrija, upaj! V večnih višavah živi tvoj vladar. Knez miru vedel je pač, da svet brez Boga rok ne poda si k spravi; vedel je pač, da palme miru več ne cveto na zemlji krvavi, šel jih v nebo je iskat. Avstrija, upaj! Lovor zmage in palmo miru ti pošlje vladar kot prvi pozdrav iz zvezdnih višav. Božič 1916. Tja na polje smrti, v strelske jarke k našim vojakom se je obračala iznova naša pozornost v dneh bližajočega se Božiča. Božičnico bi jim bilo treba pri- praviti, a kakšno? Ne ličnih drevesc v blestečem nakitju, preobloženih s slad- kimi obeski, saj nam je zadnje skoro docela vzela vojna draginja – in kaj bo trpečim, resnim junakom svetli nakit? Začudeno so nas poslušale naše učenke, ko smo jim povedali, kakšno božičnico pripravi letos avstrijska mladina voja- kom na bojišču. Upoštevajoč najnujnejše potrebe vojakov, so odredila šolska oblastva, da jim pošlje naša mladina za božične darove praktičnih potrebščin, kakor: šivank, zaponk, sukanca, svinčnikov in enakih malenkosti. Vsaka učen- ka je pripravila primerno vrečico iz blaga in jo napolnila z večjim ali manjšim številom omenjenih predmetov. Vsako posebej smo zavili v bel papir, prevezali s cesarskim trakom in zataknili zanj smrekovo vejico. Učenke notranje šole so se posebno odlikovale; pripravile so večina svilene vrečice in jih napolnile tudi z bogatejšo vsebino. – S kakim prisrčnim veseljem so otroci pripravljali svoje darove! Vsaka je tudi napisala na eno izmed dopisnic, ki jih je vložila v zavitek, svoj naslov, da bi ji dotični [35] vojak, ki bo dobil darilo, lahko odpisal. To je bilo pričakovanja v dneh po Božiču! In res je došlo več odgovorov. Tu jih je nekaj: Draga slovenska deklica! Z bojnega polja pošiljam srčne pozdrave in se Vam zahvaljujem za božično darilo, ki sem ga hvaležno prejel. Že tretje božične praznike obhajam na bojnem polju in sem dobil prvo darilo od naših slovenskih deklet. Veseli me, da se še 260 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 spominjate svojega domačega pešpolka ljubljanskega. Želim Vam srečno novo leto! Da bi bilo bolj srečno kot lansko! Bog Te živi, slovensko dekle, ker bode slovelo slovensko dekle! Z Bogom! Franc Pust, K. u. k. Ld. N. 27 Grozno lepo se zahvalim za »paket«, ki sem ga prejel. Dobil sem vse, kar sem najbolj potreboval. Doma sem z Notranjskega, tam od Logatca, star 19 let. Mi Lahe preganjamo. Matevž Kočevar, Lst. Reg. 27 Draga prijateljica! Lepo se Vam zahvalim za poslani božičnik in Vam voščim sveto novo leto. Bog daj, da bi nam prineslo mir, katerega želimo milijoni in milijoni! Že 29 me- secev nosim vojaško suknjo in 20 mesecev sem že v strelskih jarkih, pa imam, hvala Bogu, še vedno celo kožo. Z Bogom! Ivan Volk, doma iz Goč pri Vipavi. Draga gospodična! Prav lepo Vas pozdravim in se Vam zahvalim za darilo. Prav veseli nas, da se spominjate na nas, ki smo tukaj pri sovražniku. Mi zmeraj dobro ,,Polentarje«111 pokamo. Pozdrav od vseh slovenskih fantov, posebno od mene. Anton Novšek, K.u.k. Lir 27 Draga prijateljica! Prav lepa hvala za darilo! Veseli me, da se Ve, kranjska dekleta, spominjate nas, kranjskih junakov, ki tukaj Lahe stražimo, da domovino branimo. Tukaj si včasih 4 junaki z eno cigareto kratek čas naredimo – na ti kraški planoti. Opro- sti slabi pisavi, pišem z levo roko. Z desno ne morem, ker je malo pokvarjena. Bog te živi še [36] mnogo let! Sprejmi srčne pozdrave od neznanega prijatelja. Franc Završek, K. u. k. Ldst. Reg. 27 Ljuba Alojzija! Srčna hvala za božično darilo! Prejeli smo na sveti večer o poldesetih. Zahvali se ti 40-letni vojak iz Primorskega doma, vas Trebče. Bog daj kaj kmalu konec in srečno vrnitev k družini. Bog te živi! Jožef Kralj, K. u. k. Lir 27 Draga gospodična! 111 Slabšalno: Italijane. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 261 Prav lepa hvala za poslani mi paket. Zelo me veseli, da se spominjate na nas in imate sočutje z nami. Jaz sem doma tudi iz Ljubljane, stanovanje moje je Karolinska zemlja 52. Mogoče še kdaj na svidenje! Končno pozdrav na Vaše cenjene starše, brate in sestre, posebno pa Vam od Vas nepozabnega hvaležnega Andreja Ciber, K. u. k. Ldst. Reg. 27 Draga mi učenka! V začetku mojega pisanja Te prav srčno pozdravim in se Ti zahvaljujem za Tvoje božično darilo in Ti želim dost let božičnih praznikov in da bi srečna bila. Sedaj nadalje Ti želim novo leto z veliko srečo in veseljem. To darilo si poslala 18-letnemu slovenskemu fantu, kater bo moral življenje vagat in tudi rad, ker sprevidim, da so slovenska dekleta tako radodarna. Lep pozdrav od mene in prosim, če sem vreden in če Vam ni prenerodno, za odgovor. Z Bogom! Živio Österreich! Anton Velsehak, K. u.k. Lir 27 Cenjena gospodična! Srce mi je zarajalo [od] veselja, prejemši božični dar, mali paket. Kdo je od- pošiljatelj? Odprem. – Prve kolorirane karte! Ah, Ljubljana! Kako sem bil vesel tega daru – in še od nežne dekliške roke! Iz srca se Vam zahvaljujem. Zopet sem bil po dolgem času enkrat vesel. Koliko more biti pač stara ljubka darovalka? Pričakujem odgovora. Pozdravljeni! Anton Drganc, E. F. d. K.u.k. Infanterieregiments Nr. 17. [37] Ranjenci naše rezervne bolnice so imeli za letošnji Božič 4 božična drevesca. Največje je bilo v telovadnici. Ob njem so se zbrali na sv. večer; tu je imel vojni kurat g. Adamik112 primeren nagovor, pri katerem so bili tudi naša gospa Mati navzoči. Kljub vedno večjemu pomanjkanju so bili ranjenci ven- dar tudi to pot precej bogato obdarovani. Vsak je dobil: 100 svalčic, škatlico žveplenk, 10 kosov pisemskega papirja, notes, žepno ogledalce, pipo ter ¼ kg sladkorja. V januarju je bilo razpisano 5. vojno posojilo.113 Obe šoli, notranja in vna- nja, sta darovali skupaj 1500 K. 112 Morda rezervni vojaški kurat Josef Adamik. Prim. Militärgeistliche in der Reserve des k. u. k. Heeres auf Kriegsdauer 1916, Wien 1916, str. 3. 113 Oblasti so morale dobiti sredstva, da so lahko vodile vojno. Do teh so poskušali priti tudi z vojnimi posojili, pri čemer so nagovar- jali ljudi, da naj vlagajo sredstva in tako posojajo državi, ki jim bo vse vrnila z obrestmi vred. Država je v času prve svetovne vojne razpisala osem vojnih posojil in prejela precej sredstev. A po razpadu monarhije so ljudje ostali brez vsega. Na kratko o tem glej: Ivan Rihtarič, Vojna posojila na Spodnjem Štajerskem v prvi svetovni vojni. Dostopno na spletu: https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:doc-3P1VKI18/0e0ca8c4-2134-4170-a370-6cca1ace01c6/PDF (pridobljeno: 5. 9. 2024). 262 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 V januarju se je preselil oddelek na ušesih bolnih vojakov, ki je bil že iz- početka vojne na naši vnanji šoli, v Križanke. K nam so prišli bolniki na očeh. Ta mesec se je tudi dosedanji komandant naše bolnice Dr. Oton Hawlina114 poslovil od nas. Odšel je na svoje novo mesto v Novo vas. Vsled svojega blagega požrtvovalnega delovanja je ostal vsem, ki so imeli opraviti ž njim, v najboljšem spominu. V splošnem je povzročalo to leto pogosto menjavanje zdravnikov na naši bolnici znatnih težkoč. Ponovno se je zgodilo, da so ostali nekateri le en dan tu, pa so bili zopet prestavljeni. Tekom januarja so učenke vnanje šole, kakor v letu 1915, zopet pletle no- gavice za vojake in sicer iz volne, ki jo je poslal v ta namen c. kr. deželni šolski svet. Napletle so 81 parov. 10. februarja. Sklep I. polletja. Radi pomanjkanja kuriva smo morali seme- stralne počitnice podaljšati do 21. februarja. 11. marca. Predstava v telovadnici. Po več kot 2 letih je služila tekom 3 dni samostanska telovadnica zopet svojemu prejšnjemu namenu. Pri predstavi so sodelovale učenke notranje me- ščanske šole, nekaj četrtoletnic, 2 bolniški strežnici ter par bivših samostanskih učenk. Slavnostni spored je bil sledeči: 1. Carniola huldigt Austria (Živa slika) 2. Im Karneval (Šaloigra v 1 dejanju). 3. Die fünf klugen Jungfrauen (Živa slika) 4. Urgroßmutters Kaffemühle [sic] (Spevoigra) [38] 5. Frühlingsstimen (Rajanje) Prvi dan, 11. marca, so prisostvovali predstavi med drugim sledeči visoki gostje: Njegova Prevzvišenost gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič; gospod deželni predsednik grof Henrik Attems z obiteljo, c kr. deželni nadzor- nik gospod dr. J. Bezjak,115 dvorni svetnik gospod Viljem vitez Laschan116 ter 114 Otto Hawlina (1876–1931), rojen 12. novembra 1876 v Hradeku na Ogrskem. Medicino je študiral v Gradcu in kot zdravnik deloval v Gradcu, Celovcu in Litiji, od koder je prišel v Tržič. Tu se je leta 1912 poročil z Ano Pollak. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil vpoklican in se je kot vojaški zdravnik znašel v Galiciji. Tam je zbolel, prišel na okrevanje na Kranjsko in nato deloval v Ljubljani vse do preboja fronte na Soči. Od tam so ga poslali v bližino Vidma, od koder se je po prevratu vrnil domov. V Tržiču je, kljub ohromelosti, deloval vse do smrti, 5. avgusta 1931. V: Viktor Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, Tržič 1936, str. 260. Iz časa prvih mesecev vojne (od junija do januarja 1915) je dr. Hawlina pisal dnevnik, ki je v slovenskem prevodu dostopen tudi na spletu. Glej: http://www.hawlina.com/teksti/Galicija_1914.htm (pridobljeno: 9. 9. 2024). 115 Dr. Janko Bezjak (1862–1935), slovenski pedagog, pisec šolskih učbenikov, publicist. Deloval je kot profesor na mariborskem učiteljišču in na 2. državni gimnaziji v Ljubljani, bil ravnatelj gimnazije v Gorici, po letu 1914 pa nadzornik srednjih šol v Ljubljani. Po prevratu je bil do leta 1924 referent na Prosvetnem oddelku Pokojninske uprave v Ljubljani ter višji šolski nadzornik. Janko Bezjak je bil med soustanovitelji Slovenske šolske matice. Glej: Natalija Žižić: Bezjak, Janko: https://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi141411/ (pridobljeno: 4. 9. 2024). 116 Cesarski vladni svetnik Wilhelm (Viljem) vitez Laschan von (pl.) Moorland (1860–1942), od leta 1916 podpredsednik kranjske deželne vlade. Več o njem v: Mariano Rugale in Miha Preinfalk, Blagoslovljeni in prekleti 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2010, str. 117–119. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 263 še več drugih zastopnikov vojaške in civilne oblasti in člani prvih ljubljanskih družin. Naslednji dan, 12. marca, so prisostvovale predstavi učenke notranje šole, poleg večjega števila občinstva, večina njih staršev in sorodnikov. Tretji dan, 13. marca, so se udeležili predstave bolniki in ranjenci iz vnanje šole in manjše število posameznih družin. Vsota prostovoljnih darov, nabrana v vseh 3 dneh, je znašala 817 K. Denar se je porabil za ranjence, ki so dobili za priboljšek vina, tobaka itd., česar si je kateri želel. 16. marca je došla ravnateljstvu obeh šol uradna zahvala za božična darila naših učenk vojakom na fronti. Zahvalilo se je: 1. c. kr. vojno ministrstvo 2. c. in kr. V. in X. armadno poveljstvo. 3. Gospod deželni predsednik, grof Henrik Attems. 31. marca. Obisk gospoda deželnega predsednika na vnanji in notranji šoli. V spremstvu deželnih nadzornikov g. Dr. M. Opeka,117 g. dr. Belarja,118 in g dr. J. Bezjaka je gospod deželni predsednik, grof Henrik Attems, prisostvoval pouku v vseh razredih vnanje šole, izvzemši v 3. in 2., v 2. in 3. razredu notranje me- ščanske šole in v 4. letniku učiteljišča. Kakor se je pohvalno izrazil pri odhodu, je dobil povsod najboljše vtise. Maj. Iznova so se upirale naše proseče oči k Nji, Kraljici miru. Izpred šmarnič- nih oltarjev so se dvigale prisrčne molitve, iskrene prošnje k prestolu usmiljene božje Matere. A po sklepih božje Pravice je šel tudi letošnji majnik mimo, ne da bi izzvenel v hvaležen slavospev za mir in spravo med narodi. Naši ranjenci so imeli vsak večer v telovadnici skupno šmarnično [39] po- božnost. Molili so Lavretanske litanije, menjavaje v slovenskem, nemškem in češkem jeziku, pevke na galeriji pa so dostavile vsakič tudi po eno ali dve Ma- rijini pesmi. Prihajali so vsi prav radi; le kar je bilo protestantov med njimi, se niso zmenili za zvonček, ki jih je vabil k nebeški Kraljici. (Vid) 11. maja, eksplozija v municijskih barakah na Ljubljanskem po- lju. V večerni rekreaciji smo bili na vrtu. Kar nas prestraši prvi grozoviti pok, mnogo silneje kot pok topov. Hipoma se dvigne za hišami v smeri za Kranjsko 117 Dr. Mihael Opeka (1871–1938), cerkveni govornik in pesnik. Kot duhovnik in profesor je bil leta 1915 imenovan za deželnega šolskega nadzornika. Leta 1920 je postal stolni kanonik in honorarni učitelj homiletike na Teološki fakulteti. V: France Koblar in Franc Ksaver Lukman: Opeka, Mihael: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi395839/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). 118 Dr. Albin Belar (1864–1939), kemik, seizmolog, fizik in izumitelj. V Ljubljani je bil tudi šolski nadzornik. Dve leti po potresu, leta 1897, je v Ljubljani ustanovil prvo potresno postajo za ozemlju Slovenije in v tedanji habsburški monarhiji. Izdeloval in izpopolnil je izdelavo »tremomerov«, kakor je imenoval priprave za merjenje potresov. V: Miran Lola Božič, Belar, Albin: https://www. obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/belar-albin/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). 264 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 hranilnico gost, sivorjav dim, kot se pojavlja pri eksplozijah. Prvemu poku je sle- dil drugi, nič manj močan, okna so zašklopotala, šipe letele na tla, s streh pa kosi opeke. V nepopoisnem strahu si nismo znali raztolmačiti, kaj se je pravzaprav zgodilo, mislili smo izprva le, da meče sovražnik plinove bombe in granate iz zrakoplovov. A zvedeli smo za stvar še isti večer. Eksplodirala je vojna municija v lesenih barakah, zgrajenih na polju v neposrednji bližini mesta. Nevarnost za vse mesto je bila strašna, kajti v posameznih barakah so bile večje množine naj- močnejših strelnih snovi. Seveda smo zvedeli šele pozneje, kako nevaren je bil naš položaj. Sicer smo bili pa itak vso naslednjo noč v velikem strahu, kajti poki so se ponavljali v večjih in manjših presledkih do jutra in še naslednje dni, tako da smo bili v vednem vznemirjenju. Znatno je bil moten tudi pouk v šoli, nekaj učenk je ostalo prve dni sploh doma, druge so bile v šoli nemirne in razburljive; iz notranje šole so pribežale parkrat na vrt, ko je bilo slišati močnejše pokanje. Sčasoma smo se privadili pa tudi temu, tako da smo ostali precej hladnokrvni, ko smo morali še nekaj tednov za tem poslušati neprestano pokanje nerabnih granat zunaj mesta. 2. junija. Cesarica Cita119 v Ljubljani. V dneve nemira, strahu in skrbi je posijal mahoma in nepričakovano ža- rek jasne sreče, novih nad. Tema se je hipoma razmaknila, utihnila so vojna vprašanja in vse, kar je živelo v srcih tisočev še blagega in lepega se je strnilo v mogočno čustvo radosti ob novici: Cesarica Cita je v Ljubljani! Cesarica Cita, naša nova vladarica in gospa. Ona, ki si je v kratkih mesecih na prestolu avstrij- skem pridobila srca narodov z očarujočo silo svoje osebnosti, svoje kreposti! Kako smo si jo želeli videti in ni čakala, [40] da pridemo k Nji, sama je stopila med nas, ljubeče otroke vdanega ji naroda. O njenem prihodu in posetu mesta Ljubljane je pisal Slovenec z dne 4. junija 1917 sledeče: »Ko bi stopal angel po Ljubljani, deleč tolažbo in upanje … V hipu, ko se je raznesel glas: Cesarica je tu! – je vse obstalo, položilo delo iz rok, vse je hitelo proti južnemu kolodvoru. Obisk cesarice je postal za Ljubljano pravi praznik. Otročiči so hiteli po ulicah s svojimi materami, veselo vzklikajoč, v ročicah dr- žeč rožice roži prestola v pozdrav. In ko se je cesarica Cita pojavila na stopnicah južnega kolodvora in jo je množica zagledala, je radosti vzkliknila svoj sloven- ski pozdrav. Roke so se dvigale, cvetje je letelo pred njene noge – in cesarica je za hip obstala presenečena, nato se je nebeško mil izraz razlil po njenem obrazu – stala je tu v svoji preprosti obleki kot mati svojih otrok, prvikrat med svojim preprostim slovenskim narodom. V tem hipu je postala gospodarica vseh src. 119 Zita Bourbonsko-Parmská (1892–1989), od leta 1911 soproga nadvojvode Karla, poznejšega cesarja. V slovenskem časopisju so jo zapisovali kot Cita. Beatifikacijski postopek za Cito je bil odprt konec leta 2008. O tem glej: Associaton pour la béatification: http://www.beatification-imperatrice-zita.org/pages/english/biography.html (pridobljeno: 17. 9. 2024). Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 265 In prva njena pot v Ljubljano – je bila pot pred oltar Gospodov, pot k molitvi za srečo svojega ljudstva. Po Dunajski cesti se je peljala v stolnico. Tu je ob ol- tarju Najsvetejšega prisostvovala sv. maši in prejela sv. obhajilo. V istem času je pri glavnem oltarju ljubljanski knezoškof delil novomašnikom diakonat. Vsa cerkev je bila napolnjena občinstva, skoro tik do cesarice so klečale ljubljanske žene in združevale svoje molitve z njenimi. V solzah ginjenosti se je topilo ljud- stvo v cerkvi in iz prs so prihajali ihteči vzkliki: »O Bog nam jo ohrani!« Okoli stolnice in v bližnjih ulicah je nastala medtem prava gneča. Ko je cesarica stopila iz stolnice, se je vsulo pred njene noge vse polno cvetja, cesar- skemu avtomobilu so takorekoč zastavili pot in ga vsega obsuli s cvetjem. Le težko in počasi je avtomobil vozil dalje, spremljan od tisočerih »Živio« klicev. Cesarica je prijazno odzdravljala. Tekom dneva je presvetla Gospa obiskala več vojaških bolnic. Hodila je od postelje do postelje ter nagovorila vsakega ranjenca. Lastnoročno jim je delila majhne spominke, rožne vence, svetinjice, cigarete itd. Preko trdih lic junaških borilcev je zdrsela marsikatera solza, ko se je sklanjala nad njih posteljo dobre cesarice angelsko mila postava, ki je imela za vsakega tolažilno besedo. [41] Popoldne je ljubljanska šolska mladina pozdravila svojo cesarico. Zbrala se je na Kongresnem trgu pod vodstvom učiteljstva. Skoro vsi otroci so imeli v rokah šopke, vejice ali deželne in cesarske zastavice. Deklice so bile večina belo oblečene. Policija je morala Zvezdo zapreti, ker se je nabralo tudi drugega ob- činstva toliko, da ga ni bilo mogoče pustiti na trg. Ob 1/2 3h se je pripeljal cesar- ski avtomobil in vozil počasi skozi špalir mladine okoli Zvezde. Šolske zastave so se ji klanjale, mladina je obmetavala avtomobil s šopki in kakor bi ptički v soglasnem spevu pozdravljali jasno solnce, tako srebrno je donel po Zvezdi klic mladine: »Živijo! Živijo!« Cesarica je smehljaje odzdravljala. Bila je sredi mla- dega naroda nove Avstrije. Pri oknih bližnjih hiš je bila glava pri glavi, ljudje so vihteli robce in klobuke in združevali svoje klice s klici mladine. Iz Zvezde se je cesarica peljala mimo uršulinskega samostana, ki je bil pre- krasno okrašen. Pri oknih samostanske bolnice so stali ranjenci, pozdravljajoč cesarico. Do obrtne šole, kjer je cesarica izstopila, je bil po Gradišču gost špalir občinstva. Pred obrtno šolo je pozdravila cesarico učenka uršulinske notranje šole Ana Vresnik ter ji izročila krasen šopek. Cesarica ji je dala v spomin zlato brožo.«120 Tekom popoldneva je cesarica posetila tudi Grad. V gozdni kapelici je opravila kratko molitev; iskrena prijateljica narave se je nato delj časa divila nad krasnim razgledom preko Ljubljane in okolice. Zvečer, ko se je Nj. Veličanstvo 120 Dotični zapis se res nahaja v Slovencu, kjer pa je še nekoliko obsežnejši. Glej: Slovenec, št. 126, 4. junij 1917, str. 1–2: Cesar in cesarica pri soški armadi. Dva dni v Ljubljani. 266 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 presvetli cesar, ki se je zjutraj skozi Ljubljano odpeljal v Trst, vrnil, sta se še en- krat ob pozni večerni uri oba odpeljala na Grad. Grad je žarel v tisočerih lučcah. V tihem grajskem drevoredu sta se visoka gosta odpočila od dnevnega truda. Naslednje jutro sta se Njiju Veličanstvi, cesar Karel in cesarica Cita, od- peljala proti Notranjski. Cesarica je obiskala Trst, cesar pa se je odpeljal dalje preko Istre v Pulj. V Postojni sta se Veličanstvi zopet sešli; pot ju je privedla zopet v Ljubljano, kamor sta dospela ob 11h ponoči. A Ljubljana še ni spala. Od 3h popoldne so čakali ljudje po ulicah in na kolodvoru, da se vrneta. Vrnila sta se v temi, množica ju ni mogla dobro videti, a pozdravi so bili posebno pred južnim kolodvorom burni kakor orkan. [42] Avtomobil, v katerem sta se pripe- ljala cesar in cesarica, je bil poln šopkov in rož. Cesarica je zapovedala, da naj prineso vse cvetje v dvorni voz. Naslednji dan sta se Nj. Veličanstvi v zgodnjem jutru odpeljali iz Ljubljane. 21. junija. Praznovanje vladarskega nastopa Nj. Veličanstva cesarja Karla I. in cesarice Cite. Ob 8h slovesna sv. maša. To pot so prvič peli zadnjo kitico cesarske pesmi, ki jo je novi cesarici spesnil Dr. Opeka in ki je bila vladi predlo- žena v potrjenje. 28. junija. Šolski sklep. Tedenska zbirka leta 1916/1917 je znašala na notranji in vnanji šoli 486 K. 9. julija. Poset Nj. Visokosti nadvojvoda Leopolda Salvatorja.121 V ponedeljek 9. jul. o ½ 4h popoldne je Nj. cesarska in kraljeva Visokost nadvojvoda Leopold Salvator v spremstvu g. Avgusta princa pl. Lobkowitz,122 generalnega adjutanta Nj. Veličanstva, g. deželnega predsednika grofa Henrika Attems, g. c. in kr. generalnega štabnega zdravnika dr. Edmunda Geduldiger123 in obeh gospodov zdravnikov124 uršulinske rezervne bolnice posetil bolnike in ranjence v bolnici v vnanji šoli. Pri vhodu so Nj. c. in kr. Visokost sprejele in pozdravile gospa provinci- jalna prednica M. Terezija Heidrich, g. lokalna prednica M. Maksimilijana125 121 Nadvojvoda Leopold Salvator (1863–1931) je v času vojne opravljal nalogo generalnega inšpektorja avstrijskega topništva in imel čin feldcajgmojstra. Slovenski narod (št. 122) je 27. maja 1916 (str. 3) poročal o njegovem povišanju v čin generalpolkovnika. Poleg tega je bil v času vojne tudi generalni inšpektor prostovoljnih zdravstvenih organizacij in pokrovitelj (protektor) Rdečega križa Avstro-Ogrske. Več o njem v: Salvator, Leopold: https://www.hessen14.at/erzherzog-leopold-salvator/ (pridobljeno: 4. 9. 2024). 122 Zdi se, da je tu prišlo do pomote v imenu, saj je bil generalni adjutant cesarja Karla v resnici Zdenko (Maria Zdenko Vincenz Kaspar) princ Lobkowitz (1858–1933). To funkcijo mu je cesar Karel zaupal že 24. novembra 1916. Glej: Egger, Rainer: Lobkowitz (Lobkowicz), Zdenko Prinz von, v: Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, Band 5, Wien 1972, str. 262. 123 Že omenjeni generalštabni zdravnik Edmund Geduldiger (1852–1939). Prim. ÖSTA/KA, GBBL, Diverse (Böhmen, Mahren, Schle- sien) Karton 160: Dr. Edmund Geduldiger. 124 Samostanska kronika omenja dr. Friedricha Fant(e)la in dr. Siegfrieda Hojtascha. V: AuLj, Kronika 1917, šk. 8. V vojaških seznamih avstrijskega domobranstva res najdemo ime: Siegfried Hoitasch, ki je bil sicer naveden kot polkovni zdravnik pri 1. gorskem strelskem polku. Prim. Ranglisten der k. k. Landwehr und der K. k. Gendarmerie 1918, Wien 1918, str. 372. 125 Že omenjena M. Maksimilijana (Ivana) Kolenc (1872–1922). Ob njeni smrti leta 1922 so v Bogoljubu objavili obširnejši nekrolog izpod peresa M. Elizabete. Prim. Bogoljub 1922, št. 8, str. 179–181: † M. Maksimilijana Kolenc, prednica uršulinskega samostana v Ljubljani. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 267 in gg. ravnateljici notranje in vnanje šole, M. Eleonora126 in M. Hildegarda.127 Visoki gospod je z zanimanjem poizvedoval o šoli, o številu redovnic, gojenk in učenk. V bolnici je prijazno pozdravil gdč. strežkinje [sic], sočutno izpraševal bolnike, koliko časa služijo v vojski, kje so se bojevali, kako so bolni, od kod so, pri katerem polku služijo. Ves vesel je vzkliknil, ko je našel med bolniki mladega fanta 18. polka: »To je pa moj regiment!«128 Videti je bilo, da so mu mladi fantje posebno pri srcu, vsakega je nagovoril. Gospod nadvojvoda je govoril večidel hrvaško oziroma slovensko s hrva- škim akcentom, ker je slučaj hotel, da je nagovarjal v pretežni večini Slovane: Slovence, Hrvate, Poljake in Čehe. [43] Nazadnje je dostavil, da se bolnikom pri nas dobro godi, da imajo lepe, zračne sobe. Ko so se pri odhodu še nekatere redovnice poklonile Nj. Visokosti, je dobrohotno prašal [sic] goriško uršulinko begunko, če je bila v Gorici tudi še ob sovražnih napadih in kje so druge sestre. Prisrčno se je visoki gospod zahvalil č. g. Materi prednici za vse, kar stori samostan ranjencem in bolnikom, podal vsem navzočim desnico in zapustil sa- mostan, ki hrani neprisiljeno prijaznost in ljubeznivost visokega poseta v hva- ležnem spominu. 3. julija je moral samostan brez odškodnine odstopiti v vojne namene šol- ski zvonec iz notranje šole. Avgust. 3. in 4. avgusta so nam sneli zvonove iz cerkvenih lin. Vojna sila je začela segati tudi po cerkvah. Da vlijejo iz njih topove, so začeli jemati cerkvam zvonove. Menda ga ni bilo daru, ki bi ga bilo naše ljudstvo težje položilo na žrtvenik domovine, kot to svoje najdražje, zvonove iz svojih cerkva; desetletja so ponekod nabirali prispevkov, da so si (naj) nabavili nov zvon za župnijsko cerkev, ki so ga slovesno ustoličili na visoki prestol v zvoniku, da kliče in vabi in poje najmilejšo pesem, pesem domačih zvonov. Drugod so bili zvonovi priče stoletne zgodovine ljudstva dotične okolice. Pesem teh in onih, pesem slove- snega pritrkavanja, ali ni mila našemu ljudstvu, da se je raduje mladenič in mož s solzo v očeh, če jo sliši zopet po letih odsotnosti. In ta pesem je morala zamreti, teden za tednom se je vršil najžalostnejši del vojne rekvizicije. – Ravno v duhovnih vajah smo bili, ko so se tudi naši stoletni zvonovi poslovili od nas. Največjemu (smo) so morali v zvoniku odbiti krono, ker ga drugače niso mogli spraviti skozi pretesno lino. Po vrveh so jih spustili na igrišče, jih naložili na voz 126 M. Eleonora (Jožefa) Hudovernik (1863–1945). V: Kogoj, Uršulinke, str. 400–403; AULj, Imenik redovnic, šk. 7; Nekrolog šk. 8. Ob njeni smrti je Slovenec objavil kratek nekrolog s fotografijo. Prim. Slovenec, št. 51, 4. marec 1945, str. 4: † M. Eleonora Hudovernik. 127 M. Hildegarda (Marija) Lebar (1873–1950). V redovno skupnost je vstopila 12. oktobra 1893. V letih 1923–1929 je bila predstoj- nica v Ljubljani, v letih 1929–1932 predstojnica v Mekinjah, potem spet v Ljubljani (1932–1938) in od 1938 do 1941 znova v Mekinjah. Umrla je v Škofji Loki. V: Kogoj, Uršulinke, str. 400–403; AULj, Imenik redovnic, šk. 7; Nekrolog šk. 8. 128 Nadvojvoda Leopold Salvator je leta 1893 postal častni pokrovitelj (imejitelj) 18. pehotnega polka, s sedežem v Kraljevem Gradcu. Prim. Schematismus für das k. u. k. Heer und für die Kriegsmarine, Wien 1914, str. 414. 268 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 ter jih čez nekaj dni z zelenjem okrašene odpeljali. Vzeli so nam tri zvonove, [44] ostal je samo eden,129 po velikosti tretji, ki je najstarejši iz l. 1710.130 Počitnice 1917. Skozi vso počitniško dobo je bilo čuti dan na dan strašno streljanje s fron- te. Kot prejšnji dve leti, tako smo tudi te počitnice zopet pridno lupili krompir za vojaško kuhinjo. Ko smo tako sedeli pri tem poslu na vrtu, so včasi topovi tako grozovito bobneli, kot da jih imamo že v neposrednji bližini. V istini je ita- lijanska armada napredovala. Trst je bil ponovno v skrajni nevarnosti in dnevne govorice so skrivoma razglašale, da je izgubljen. Padec Sv. Gore. Dober teden po prazniku Marijinega Vnebovzetja, 25. av- gusta, je prišla naša Sv. Gora v last Italijanom. Sv. Gora, za katero so tekli potoki krvi, izgubljena! Po ti zmagi so bili Italijani pač na višku svoje vojne slave. Nam pa je vedno bolj ugašalo upanje, ko smo izgubili s Sv. Goro ne le prevažno vojno postojanko, ampak predvsem Marijino svetišče, še vedno milo in drago, dasi v razvalinah, vseh oškropljenih s krvjo. – Čudežna podoba svetogorske Ma- tere v oltarju sv. Deodata v frančiškanski cerkvi pa je ostala mirno na svojem skromnem mestu, a Dobrotljiva v nji je slišala te dni še več bridkih vzdihov, je gledala še več grenkih solza na licih goriških beguncev. A ona je ostala mirna, deleč pač tolažbo, a dvigajoč srca in duha predvsem k Njemu, ki vodi in urejuje z usodo narodov, določa in pregleda vsak tudi najneznatnejši prizor v zgodovini človeštva. September. Začetkom septembra so se vršile v Ljubljani in okolici oziroma v zraku nad obema, vaje naših in nemških zrakoplovcev, ki so se pripravljali na bližnjo avstrijsko ofenzivo na goriški fronti. Mirno in ravnodušno smo opazovali zani- mivo kroženje zračnih letal, saj se ni bilo treba bati, da pade granata na nas. [45] Avstrijska ofenziva v oktobru 1917. Za nasprotnika tiho, a za nas šumno, kajti dan in noč (so) nas je motilo ne- prestano žvižganje in piskanje vlakov, prevažajočih municijo, [ko] se je zvezna avstrijsko-nemška armada pripravljala na odločilno ofenzivo. Ko se je pričela, je starodavni avstrijski orel zmagonosno zafrfotal z mogočnimi krili in pohitel v drznem poletu čez sovražne vrste, daleč notri v beneške planjave. Predno smo se prav zavedli in nam je bilo mogoče uvrstiti posamezne dogodke tedanjih dni, 129 Podroben opis vseh štirih zvonov so zapisali tudi v samostanski kroniki. Prim. AULj, Kronika 1917, šk. 8. 130 Seznami in notice o odvzetih zvonovih se najdejo tudi v dunajskih arhivih. Seznam ljubljanskih mestnih župnij in odvzetih zvo- nov po cerkvah se nahaja v: ÖSTA/KA, Territoriallkomannden, Generalkommando Graz (MA Graz), Bau-Abteilung, Glocken, Ktn. 7: Glockenrapporte: Laibach-Stadt. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 269 so hitele zvezne čete od zmage do zmage, tako rekoč neovirano do nepričako- vanih uspehov. – 28. oktobra že so zavzeli Avstrijci Gorico. Nepopisno veselje je zavladalo med nami, ko se je raznesla vest, ki jo je prinesel in potrdil cesar Karel sam, ki je prihitel iste dni s fronte v Ljubljano, vest, da je Gorica zopet avstrijska. – Dnevno časopisje skoro ni moglo vsemu kaj, toliko je bilo poročati, medtem pa so si sledili dogodki na bojnem polju s čudovito naglostjo. Mesto za mestom, trg za trgom je prišel v avstrijsko last; že so prekoračile čete tedanjo državno italijansko mejo, prišle do Tilmenta,131 se za trenutek ustavile, pa drvile zopet naprej daleč tja do Piave.132 – Bogat plen je prišel tiste dni v roke zmagujoče armade. S plenom vred pa so prihajali tudi dan na dan dolgi vlaki vojnih italijanski ujetnikov, pobitih in stradajočih, trpeč pod kruto silo vojnega biča. Kjer so se ustavili, so pulili repo po njivah in sirovo [sic] zauživali, tešeč si strašni glad. Zlato uro, plašč in še dru- go so ponujali posamezni ujetniki na poti skozi Ljubljano – za hlebček vojnega kruha. Tako se je godilo sedaj tem, drugikrat pa drugim zarobljenim četam, kakor je pač pisal prst Previdnosti, ki ga imenuje svet »usodo«. Cesar Karel se je mudil tedaj več dni v Ljubljani. V dvornem vlaku se je darovala šestkrat sv. maša, kateri je verni vladar [46] prisostvoval v iskreni po- božnosti. Naš samostan je posodil za provizorični oltar v dvornem vozu kip Srca Jezusovega, kakor tudi mašno opravo. Vsi Sveti. Ko so si naši osvajali italijanska tla in je bila Gorica povsem v avstrijski posesti, so tudi Goričani, kar jih ni odšlo z bežečo italijansko posadko, polago- ma jeli zapuščati svoja skrivališča. Goriške uršulinke, ki so prebile nepopisne grozote ob zavzetju in ob zopetni osvojitvi Gorice, so zapustile svoje stanovanje v podzemski kleti in prišle pozdravit osvoboditelje. Ostale pa so le … 133, druge je italijanska vlada odpeljala s seboj. – V obokani varni kleti so za tenko steno skrite ušle italijanskim vojakom, ki so jih iskali, da jih odvedejo s seboj. Na Vseh svetnikov dan zjutraj je prišla najpogumnejša M. Mehtilda134 v Ljubljano. Pri- hajali smo ravno iz kora, ko nas je presenetilo nenavadno glasno govorjenje in pozdravljanje zunaj na hodniku. Kako smo se začudili nepričakovanemu gostu! Veliko, veliko nam je vedela povedati in pravila je zanimivo in neutrudljivo, 131 Tilment (ita. Tagliamento) – reka v severovzhodni Italiji, ki izvira v Lorenzago di Cadore v pokrajini Belluno v Karnijskih Alpah ter se čez Furlansko nižino izliva v Jadransko morje pri Maranski laguni. 132 Piava (ita. Piave) – 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji, ki izvira v južnih Karnijskih Alpah ter se izliva v Jadransko morje severovzhodno od Benetk, v občini Jesolo. 133 Tu je ostal prazen prostor in ni vpisanih podatkov. 134 M. Josefa Mechtildis od Jezusa (Leopoldina) Gerčar (1877–1966). V redovno skupnost je vstopila 27. oktobra 1897 v Škofji Loki. Umrla je 6. januarja 1966 v Gorici. V: AUŠkL, Imenik redovnic, šk. 8. 270 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 vesela, da je po dolgem času izven vojnega hruma in zopet enkrat v družbi svo- jih slovenskih sosester. November. Cesarjev god, 4. novembra, smo obhajali letos brez vnanjega sijaja, še celo večerne razsvetljave v mestu in na Gradu ni bilo. Vsled velikih vojnih dogodkov so prišla vsa druga vprašanja o ospredje in tako tudi ta dan ni prišel do veljave. Od vseh svetov do 12. nov. se je 8. razred šentjakobske šole naselil v naši notranji šoli. Prvo nedeljo v nov. pa je imela nemška osemrazrednica pouk pri nas. Začele so se namreč nove homatije in govorili so, da zasede vojaštvo, ki ga je bilo radi ofenzive v Ljubljani in okolici v ogromnem številu, zopet vse šole; [47] strašili so nas celo, da vzamejo še cerkve v vojaško uporabo. Vendar je ostala stvar samo pri govorjenju, zgodilo se ni tako. Vojaštvo je ostalo sicer v veliki množici v mestu, vsled česar so neprestano rastle cene živil in je civilno prebivalstvo trpelo strašno pomanjkanje, a drugače se je razburjenje poleglo in so se razmere zopet uredile. Po šolah se je nadaljeval pouk, seveda še vedno v omejenem obsegu. 18. nov. Zahvalna sv. maša za cesarjevo rešitev. Cesar Karel se je osebno udeleževal zmagonosnega prodiranja svojih čet v italijansko ozemlje. Tu ga je dohitela nesreča. Vsled deževja je vodovje nena- doma narastlo in reke so prestopile svoje bregove. Tako je zašel presvetli vladar s svojim osebnim spremstvom v veliko nevarnost. Pri povratku v Gorico je bil cesarjev avtomobil na tem, da ga potegnejo za seboj valovi narastle rečice, pri- toka Piave.135 Vendar so se rešilni poizkusi posrečili in presv. vladar je odšel [sic] smrtni nevarnosti. V zahvalo za božjo pomoč pri rešitvi se je naslednjo nedeljo, 18. nov. opravila po cerkvah širne domovine zahvalna služba božja. Pri nas je daroval sv. mašo deželni nadzornik g. dr. M. Opeka, ki je imel tudi primeren lep govor. Božič. Kot v letu 1916, tako so tudi to pot odredila šolska oblastva, da pošlje šolska mladina braniteljem domovine skromne božičnice. Pripravili smo prav enake darove kot lani, svinčnike, dopisnice, igle etc. Vse se je vršilo v istem redu kot prejšnje leto in po praznikih je došlo tudi letos več zahvalnih dopisnic z bojišča. Zadnje dni tekočega leta, 30. in 31. decembra 1917 so začeli prazniti bolni- co v vnanji šoli. Vsled srečnih vojnih uspehov se je bojna črta na italijanskem ozemlju pomaknila daleč tja do Piave. Zato so tudi bolnice premestili bliže – tja 135 O nevarnosti, v kateri se je znašel cesar, je poročalo časopisje. Prim. Mir, št. 46, 16. november 1917, str. 1: Cesar v nevarnosti; Tedenske slike, št. 46, 14. november 1916, str. 546: Naš cesar v smrtni nevarnosti; Slovenec, št. 260, 13. november 1917, str. 1: Odlikovanja cesarjevih rešilcev. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 271 v zase [47] deno ozemlje. Tako je prišla Ljubljana izven vojnega ozemlja in tako smo bili po 4 letih razmeroma zopet daleč od vojnega hrupa. Bolnice so začeli eno za drugo prazniti in vrsta je prišla tudi na našo. Sicer pa je bilo letošnji Božič itak le še malo bolnikov pri nas. – Do Novega leta136 so nas vsi zapustili in vnanja šola je ostala prazna, a žal, v takem stanju, da jo je žalostno pogledati. Po Božiču je jelo prihajati iz daljnih dalj prvo skrivnostno zvonjenje, na- znanjajoče bližajoči se mir. Začela so se prva mirovna pogajanja med posame- znimi državami. A baklje medsebojnega sovraštva so gorele še premočno – iz- prevideli so vsi, da ne bo izlahka pogasiti visokih kresov, vpepeljajočih evrop- sko kulturo. Vsa začetna pogajanja so se sproti razbijala. Rusija je odstopila z vojnega pozorišča, jela se je omejevati samo na svojo lastno usodo. Velika dr- žavna celota se je jela razkosavati, odcepila se je in se provizorično organizirala »Ukrajinska ljudovlada«.137 S to je sklenila Avstrija 9. febr. 1918 mir; sicer je to le malo pomenilo, a nam je s tem dogodkom vendarle sinil prvi veseli žarek, obe- tajoč, da se kmalu pokaže zarja jasnejše bodočnosti. A ta se je dvigala tako, tako počasi izza oceana časov, da so minevali tedni in meseci in zaželenega jasnega dne še vedno ni bilo. 30. aprila. Kakor pred letom zvonove, tako so nam letos vzeli oziroma oro- pali strelovod s cerkve. Vzeli so mu bakreno žico, ki je bila 117 m dolga in 39 kg težka. Nadomestili so jo z železno, baker so namreč rabili v »vojne namene«. Sredi maja, natančno 17 maja 1918 so se naselili na vnanji šoli orožniki. Iz- prva so imeli tu orožniško šolo; bili so to precej inteligentni možje, sami Sloven- ci, ki so se pripravljali na svoj stan. V 6. razredu je bila šolska soba, po drugih [49] sobah pa so bile spalnice. Zanimivo jih je bilo poslušati, kako so si reveži vtepavali nemščino v glavo. Na hodniku ali pa na vrtičku pri vnanji šoli so imeli svoje »učne ure«. Kot šolski fantiči so se ubijali s težkimi nemškimi izrazi iz Zakonika. v Marijino kapelo je prav razločno prihajal šum učeče se »orožniške mladine«. 136 V samostanski kroniki beremo: »S poslavljajočim se letom so nas zapustili tudi naši ljubi ranjenci, ki so več kot tri leta dobivali med našimi samostanskimi zidovi v največje zadovoljstvo gospodov polkovnih zdravnikov hrano in postrežbo, kar potrdi razen vsa- kodnevnih kvalifikacij jedi /…/ tudi naslednje pisanje: ‚Moj najlepši čas med vojno so bili trije meseci, ki sem jih preživel v bolnici uršulinskega samostana. Ljube, dobre uršulinske sestre so storile vse mogoče za blagor bolnikov in potem je zdravniku lahko, da si pridobi naklonjenost bolnikov. Naj bo Bog vedno z vami, da se boste mogle vse posvetiti blagru človeštva. V imenu bolnikov pozdrav, ki prihaja iz srca. Dr. Rétfalvi, polkovni zdravnik, Ljubljana, 1918, dne 4. januarja.« V: AULj, Kronika 1918, šk. 8. Pismo je najverjet- neje napisal dr. Julius Retfalvi, ki je bil leta 1917 odlikovan z viteškim križcem reda Franca Jožefa z vojno dekoracijo. Prim. Wiener Medizinische Wochenschrift, Nr. 40, 29. september 1917, str. 1774: Das Ritterkreuz des Franz-Joseph-Ordens mit der Kriegsdeko- ration. 137 Marca 1917 je bil zaradi februarske revolucije izvoljen Centralni svet Ukrajine, ki je razglasil ukrajinsko avtonomijo v okviru ruske države. Po oktobrski revoluciji je Centralni svet razglasil ljudsko republiko in svojo neodvisnost 22. januarja 1918. 272 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 24. maja. Italijanski aeroplani nad Ljubljano. Iznova so nas posetili naspro- tniki v svojih zrakoplovih, a to pot so prišli kot »prijatelji«.138 Iz svoje zračne pošte so namreč metali pismene pozdrave, listke, ki so v slovenskem in hrva- škem jeziku bodrili k odpadu od stare, izživete Avstrije. A ljubljansko mesto je kaj neprijazno sprejelo tuji obisk. Dočim so ob enakih prilikah padale granate iz zrakoplovov in je pretila nevarnost od tam, so švigali danes streli le iz Gradu navzgor, a spretni zračni krmarji so ušli brez poškodbe. Razburjenja je bilo tudi ta dan veliko. Vzrok temu je bil, da nismo vedeli, od kod prihajajo streli. Deklice iz notranje šole, ki so imele dopoldne pouk, so prihitele vse na hodnik pred ko- rom, kjer jih je bilo le težko vzdržati v redu. Čez opoldne pa se je stvar pojasnila in lahko se je tudi vznemirjenje zopet poleglo. Poletje nam je potekalo enolično. Na vnanji šoli smo imeli »žendarmerijsko šolo«, mi pa smo uživali počitnice, prve izza vojnega časa, da nam ni bilo treba lupiti krompirja. Sicer je naša kuhinja s 1. julijem prevzela hrano orožnikov, a teh je bilo v primeri z bolniki in ranjenci, ki smo jih prej oskrbovali, le (toliko) malo, tako, da so naše kuharice lahko same opravljale svoj posel. Poleti 1918 so se jele tudi razmere na bojnem polju zopet izpreminjati. Sta- lišče avstrijske armade se je dvomljivo majalo, sovražnik se je pripravljal, da jo prepodi iz svojega [50] ozemlja. Topov sicer ni bilo slišati do nas, kot prejšnje leto ob istem času, bojna črta je bila predaleč, vendar je bila napetost večja, slu- tili smo, da smo ob skrajni meji in da se ima v bližnji bodočnosti zgoditi res kaj odločilnega. Država je bila docela izčrpana, draginja neznosna. O ti nam pove cenovnik iz poletnih mesecev 1918. Cenovnik. Moka, maksimalna cena kg – 3 K (1 kg – 1 mesec na osebo). »Pod roko« – kg 20 K Meso, maksimalna cena kg – 8 K (1 kg – 1 mesec na osebo) ‘‘ 18 do 30 K Sladkor, ‘‘ ‘‘ – 1. 60 K (65 dkg - ‘‘ ‘‘ ) ‘‘ 18 do 20 K Slanina, ‘‘ ‘‘ 62 K ‘‘ ‘‘ ‘‘ 90 do 100 K Krompir ‘‘ ‘‘ 30h ‘‘ ‘‘ ‘‘ 1‘50 do 2 K Jabolka ‘‘ ‘‘ 1‘50 K ‘‘ ‘‘ ‘‘ do 4 K Fižol ‘‘ ‘‘ 1 K ‘‘ ‘‘ ‘‘ 10 do 12 K Kaša ‘‘ - - kg 10 K Olje (bučevo) - - ‘‘ 50 K Jajca - - à 1‘ 4 K, 1‘60 K 138 Zanimivo, da je časopis Slovenec o letalcih poročal 24. junija 1918. Tedaj naj bi Ljubljano »obmetavali« z listki kar dve letali; prvo iz sestava domačih, avstrijskih sil, ki je odmetavalo pozive za 8. vojno posojilo, sovražni, italijanski avion pa »znane Trumbićeve listke«. V: Slovenec, št. 142, 24. junij 1918, str. 4: Zanimivo srečanje. Zapis nam posredno (»znane Trumbićeve listke«) pove, da so takšni lističi s pozivi torej bili večkrat v zraku nad Ljubljano, kar torej ne izključuje možnosti, da je do tega prišlo tudi na dotični datum. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 273 Mleko - - l à 1‘60 K, 1‘80 K Vino - - l à 10 K, 12 K, 16 K Milo - - kg à 24 K Loj - - kg à 25 K Čebula - - kg à 2 K Limona - - vsaka à 6 K (če se jo sploh dobi!) Drva, vsako polence 1 K Par čevljev 200 do 300 K. Srednje vrste blago za žensko obleko m à 50 K Pomanjkanje in lakota je bila od dne do dne večja in to ne samo pri nižjih slojih, ampak vobče. Kruh so nam merili vedno pičleje, sem in tja je kak dan tudi popolnoma izostal, drugače pa smo ga dobivali samo zjutraj po majhen ko- šček. In kakšen je bil! Barve kot ječmenov kruh, a sestavljen je bil iz tako različ- ne zmesi, da ga je bilo prav težko, nekaterim sploh nemogoče uživati. In vendar so bili mali hlebčki, ki smo jih dobivali vsako jutro iz vojne pekarne, po 76 h. Dne 17. sept. smo pričeli novo šolsko leto. Vadnica in Vnanja ljudska šola sta imeli pouk v istem obsegu kot prejšnje leto. Notranja in Vnanja meščan- ska šola pa sta dobili celodnevni pouk. V ta namen so porabili obe (na) veliki spalnici v novem poslopju pri Vnanji šoli. Tu so nastanili 2. in 3. razred Vnanje meščanske šole; 1 m. r. pa je bil letos še v sobi 1. letnika. Oktober. Veliko nam je prinesel mesec oktober. Na praznikov Angelov varuhov, 2. oktobra, je pristopil cesarjev najstarejši otrok, cesarjevič Oton,139 prvikrat k mizi Gospodovi. Na dan njegovega prvega sv. obhajila se je naša šolska mladina združila ž njim, prav veliko naših učenk, v nekaterih razredih vse, je prejelo in darovalo sv. obhajilo zanj. Na predvečer njegovega prvega sv. obhajila je ravnateljica Notr. šole v imenu celega zavoda brzojavno čestitala malemu cesarjeviču s poročilom, da se bomo naslednji dan pri mizi Gospodovi združili ž njim v molitvi. Dne 7. okt. je došel brzojavni od- govor s cesarskega dvora, v katerem se srečna mati, blaga cesarica Cita, prisrčno zahvaljuje za čestitko in molitev. In kdo je pač slutil isti dan, da smo s tem za- ključili avstrijska patriotska slavja? [52] V oktobru se je slednjič odločila usoda Avstrije. Italijanska fronta se je začela kr[u]šiti in se je v kratkem docela razbila. – Pritajene vesti o tem so pri- hajale dan na dan, a verjeli smo šele, ko so prihajali prvi polki razsule armade. 139 Cesarjevič Franc Joseph Otto (1912–2011) je bil sin cesarja Karla I. in prestolonaslednik Avstro-Ogrske. 17. pehotni polk je no- vembra leta 1916 dobil častno priznanje, ko so ga imenovali Cesarjevičev pehotni polk št. 17. Slovencem je bil kot poslanec v evropskem parlamentu naklonjen tudi ob osamosvojitvi. Oton Habsburški je bil po smrti 2011 po cesarskem protokolu slovesno pokopan na Dunaju. 274 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Eni so se vozili, drugi so šli peš, dan za dnem, teden za tednom; Slovani, Nemci, Ogri, zastopniki glavnih avstrijskih narodov, pol v gnevu, pol v nemi otopelosti so prihajali s pozorišča, kjer so bojevali zadnji boj za skupno domovino – stole- tno Avstrijo. Zadnje dejanje v (svetovni) žaloigri svetovne vojne je šlo h koncu, v njem sta propadli osrednji velevlasti, Avstrija in Nemčija. Politiki so trdili, da je moralo tako priti. – Ni mogoče, razmotrivati in pisati o vsemogočih, novo vstalih vprašanjih te dobe, kajti dogodki so bili tako silni, da so predrugačili nazore in mnenja in nismo mogli priti do jasnega pregleda razmer in oblik časa. – V velikem vrvenju in vznemirjenju so minevali dnevi. Vojska je bila pravza- prav končana, jeli so sestavljati mirovno konferenco v Parizu. A miru in njego- vih dobrin še ni bilo, le nov prekucijski duh je vel v vsem in povsod. Eno pa je bilo gotovo: Avstrija je padla, najuglednejša katoliška velevlast v osrčju Evrope je preminula. Kakor so polagoma ugasnile zvezde mogočnih kraljestev v vseh dobah zgodovine narodov in so se porajala iz njih druga, tako je ob določenem mejniku časa zapečatila roka najvišjega Vladarja tudi usodo Avstrije, ki je bila dotlej naša domovina, ljubljena in opevana v stoterih spevih v vseh jezikih nje- nih mnogoštevilnih narodov. Zanjo so se žrtvovali, zanjo umirali in trpeli vsi oni tisoči, ki jih je klicala skozi 4 leta in pol na svoj branik. Radi nje je tekla kri na bojnih poljanah, radi nje so tekle solze v zapuščenih domovih – in vendar ji je odpadlo žezlo in je sama izginila. Zakaj? O omejeni človeški um, si li še kdaj našel odgovor na taka vprašanja? Ena sama velika zagonetka, ena sama velika skrivnost je življenje posameznika, je zgodovina narodov, povestnica človeštva. Le ena velika luč sije nanjo, le v nji lahko deloma že sedaj in boš enkrat popol- noma vse razločil in umel – in luč je oko božje, ki čuva nad svetom – je On, ki ostane, ko premine vse drugo. S tem je zaključena vojna kronika, kronika onih 4 in pol let, ki smo jih pre- bili v vednem razburjenju, v trpljenju in bedi. Da bi nam bila zaslužna za nebo, ono domovino, ki nas čaka, da nas osreči s svojim večnim mirom. 21. julija 1919 Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 275 VIRI IN LITERATURA Arhivski viri Neobjavljeni viri, disertacije Miha Šimac, Vojaški kurati iz osrednjih slovenskih dežel v avstro-ogrskih oboroženih silah v prvi svetovni vojni, disertacija, Ljubljana, 2013. p. Anton Bukovič, Spomini na redovne brate: Kastelec Janez, tipkopis. Arhiv uršulinskega samostana v Ljubljani (AULj) - Imenik redovnic, šk. 7. - Nekrolog šk. 8. - Vojna Kronika, šk. 9. - Kronika, šk. 8. - Kronika 1940 in 1945, šk. 40. - Šole, Kronike, šk. 1 in 2. - Marijine kongregacije, šk. 1. - Zapuščine, m. Klementina Kastelec, šk. 11. Arhiv uršulinskega samostana v Škofji Loki (AUŠkL) Imenik redovnic, šk. 8. Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) Župnijski arhiv (ŽA) Podgrad, Rojstna matična knjiga (RMK) Podgrad, prepisi, 1887, zap. št. 31. NŠAL 572, Zapuščina Franc Pokorn, šk. 375 in šk. 380. ÖSTA – Österreichisches Staatsarchiv KA* – Kriegsarchiv Qualifikationslisten (Quall), karton 1451: Kokolj Karl – Marine–Kurat. Qualifikationslisten (Quall), Ktn. 3228: Slavik, dr. Mathias. Haupt-Grundbuchsblätter (GBBL), Diverse (Böhmen, Mahren, Schlesien) Karton 160: Dr. Edmund Geduldiger. Territoriallkomannden, Generalkommando Graz (MA Graz), BauAbt, Glocken, Ktn. 7: Glockenrapporte: Laibach-Stadt. Časopisi in listi Bogoljub, 1906, 1919, 1922, 1936. Delo, 1963. Dolenske novice, 1893. Domoljub, 1899, 1903, 1915. Domovina, 1899. Duhovno življenje, 1958. Grazer Volksblatt, 1916. Kmetijske in rokodelske novice, 1893. Koledarček družbe svetega Mohora za navadno leto 1865. Mir, 1917. Slovenec, 1883, 1899, 1914, 1915, 1916, 1917, 1918, 1934, 1945. Slovenski narod, 1914, 1916. Svobodna Slovenija, 1964. Štajerc, 1914. 276 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Tedenske slike, 1916. Vrtec, 1935/1936. Wiener Medizinische Wochenschrift, 1917. Tiskani viri Schematismus für das k. u. k. Heer und für die Kriegsmarine, K. k. Hof und Staatsdrucke- rei, Wien, 1914. Militärgeistliche in der Reserve des k. u. k. Heeres auf Kriegsdauer, K. k. Hof und Staat- sdruckerei, Wien, 1916. Letopis Cerkve na Slovenskem 2000: stanje 1. januar 2000. Nadškofija Ljubljana, Ljubljana 2000. Ranglisten der k. k. Landwehr und der K. k. Gendarmerie 1918, K. k. Hof und Staat- sdruckerei, Wien, 1918. Literatura Ajlec, Kornelija: Vojaške preskrbnine in pokojnine v prvi svetovni vojni: zakonodaja in izvedba, v: Prispevki za novejšo zgodovino, št. 2 (2015), str. 126–142. Ambrožič, Matjaž: Dnevniški zapiski dr. Evgena Lampeta (1898–1918), Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 2007. Benedik, Metod: Papeži: od Petra do Janeza Pavla II., Mihelač, Ljubljana 1996. Biwald, Brigitte: Von Helden und Krüppeln Theil 1, Öbv et Hpt, Wien 2002. Egger, Rainer: Lobkowitz (Lobkowicz), Zdenko Prinz von, v: Österreichisches Bio- graphisches Lexikon 1815–1950, Band 5, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 1972, str. 262. Feldmaršal Radetzky in Slovenci (ur. Miha Preinfalk), Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Ljubljana 2017. Felizetti, Paul: Jakob Schell von und zu Schellenburg: Ein Edelmann aus sterzing in der Krain, P. Felizetti, Ridnaun 2015. Grdina, Igor: Wilhelm von Tegetthof in bitka pri Visu 20. julija 1866, Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor 2016. Jagodic, Jože: Nadškof Jeglič: majhen oris velikega življenja, Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, Celje 2013. Jegličev dnevnik: znanstvenokritična izdaja (ur. Blaž Otrin, Marija Čipić Rehar), Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba, Celje 2015. Karel I.: zadnji slovenski cesar (ur. Gregor Antoličič), Cankarjeva založba, Ljubljana 2022. Kogoj, Marija Jasna: Slovenska Bakhita. V: Družina, št. 11, 15. marec 2015, str. 19. Kogoj, Marija Jasna: Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo, Družina, Ljubljana 2006. M. Kastelec, Zgodovinski razvoj uršulinskih šol v Ljubljani, v: Kronika slovenskih mest, št. 3(1935), str. 234–239. Podbersič, Renato: »Sedaj živimo skupaj trije različni cerkveni redovi pod isto streho v popolni harmoniji«: Goriške redovnice med prvo svetovno vojno, v: Kronika 2 (2007), str. 305–314. Pollard, John F.: The unknown Pope: Benedict XV. (1914 – 1922) and the Pursuit for Peace, The Continum International Publishing Group Ltd, New York 1999. Rahten, Andrej: Prestolonaslednikova smrt: po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata, Cankarjeva založba, Ljubljana 2014. Rudolf, Ivan: Vstop Italije v vojno, v: Črni vrh pod Avstro-Ogrsko (ur. Ivan Rudolf), samozaložba, Črni vrh 2014. Marija Jasna Kogoj OSU, Miha Šimac: Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« 277 Rugale, Mariano in Preinfalk, Miha: Blagoslovljeni in prekleti 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Viharnik, Ljubljana 2010. Spomenica ob dvestoletnici uršulinskega samostana v Ljubljani 1702–1902, Katoliška tis- karna, Ljubljana 1902. Šimac, Miha in Keber, Katarina: »Patriae ac humanitati«: zdravstvena organizacija v zaledju soške fronte, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2011. Šimac, Miha: Odlikovani hoški učitelj Radovan Mejovšek (1884–1971), v: Kronika št. 2 (2017), str. 197–198. Viktor Kragl: Zgodovinski drobci župnije Tržič, Župni urad Tržič, Tržič 1936. Spletni viri Associaton pour la béatification: http://www.beatification-imperatrice-zita.org/pages/ english/biography.html (pridobljeno: 17. 9. 2024). Attems-Heiligenkreuz, Henrik (1858–1937): https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/ Heinrich_Christian_von_Attems-Heiligenkreuz (pridobljeno: 9. 9. 2024). Blažena Marija Terezija Ledochowska: https://svetniki.org/blazena-marija-terezija-ledo- chowska-devica-grofica-in-ustanoviteljica/ (pridobljeno: 16. 9. 2024). Blaženi Karel I.: https://viteski-red.si/blazeni-karel-i/ (pridobljeno: 17. 9. 2024). Borodajkewycz von, Taras: Albrecht Friedrich Rudolf: https://www.deutsche-biographie. de/gnd119482975.html#ndbcontent (pridobljeno: 5. 9. 2024). Boršnik, Marja: Tavčar, Ivan: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi686990/ (pri- dobljeno: 4. 9. 2024). Božič, Miran Lola: Belar, Albin: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/be- lar-albin/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). Chotek, Sophie: https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-tran- scripts-and-maps/chotek-sophie-1868-1914 (pridobljeno: 9. 9. 2024). Gregor Antoličič, Boroevič, Svetozar: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi1002750/ (pridobljeno: 8. 9. 2024). Hawlina – dnevnik 1914: http://www.hawlina.com/teksti/Galicija_1914.htm (pridoblje- no: 9. 9. 2024). Koblar, France in Lukman, Franc Ksaver: Opeka, Mihael: https://www.slovenska-biogra- fija.si/oseba/sbi395839/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). Koblar, France: Kremžar, M. Elizabeta: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi304460/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). Kranjec, Silvo: Schwarz, Teodor, baron: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi552141/ (pridobljeno: 4. 9. 2024). Max Hussarek von Heinlein (1865–1935): https://www.firstworldwar.com/bio/hussarek. htm (pridobljeno: 5. 9. 2024). Rihtarič, Ivan, Vojna posojila na Spodnjem Štajerskem v prvi svetovni vojni: https:// www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-3P1VKI18/0e0ca8c4-2134-4170-a370-6cca1a- ce01c6/PDF (pridobljeno: 5. 9. 2024). Salvator, Leopold: https://www.hessen14.at/erzherzog-leopold-salvator/ (pridobljeno: 4. 9. 2024). Zvršan: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv- peter/04831/?pg=53 (pridobljeno: 4. 9. 2024). Žižić, Natalija: Bezjak, Janko: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi141411/ (pri- dobljeno: 4. 9. 2024). 278 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 POVZETEK Razprava predstavlja uršulinko M. Klementino Kastelec (1887–1963), doma iz Vinje vasi pri Novem mestu, župnija Podgrad. Iz njenega ožjega sorodstva je izšlo več duhovnikov, ki so pustili vidno sled v zgodovini Cerkve na Slovenskem. Med temi je bil tudi njen brat Matija, dolgoletni župnik v Dolu pri Ljubljani. Sama se je po končanem učiteljišču pri uršulinkah v Ljubljani po temeljitem pre- misleku odločila, da postane uršulinka tudi sama. Redovno formacijo je pričela leta 1910, leta 1912 pa je nastopila službo učiteljice na uršulinski zunanji ljudski šoli. Leta 1914 je začela poučevati tako na uršulinski zunanji kot notranji meščan- ski šoli. Prav v tem letu pa je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je zaznamovala tudi delo vseh šol in uršulinskega samostana. M. Klementina Kastelec je podrob- no opisala dogajanja med prvo svetovno vojno znotraj samostanskih zidov, ki so dajali zavetje ranjenim in obolelim vojakom, saj so v samostanu oziroma v tamkajšnjih šolskih prostorih vzpostavili podružnico vojaške bolnišnice. Opis doživljanja vojne v Ljubljani oziroma t. i. Vojno kroniko danes hrani Arhiv uršu- linskega samostana, pričujoči prispevek pa jo sedaj predstavlja tudi širši javnosti. Ključne besede: M. Klementina Kastelec (1887–1963), uršulinski samostan v Ljubljani, kronika, prva svetovna vojna Summary CHRONICLER M. KLEMENTINA KASTELEC (1887–1963) AND HER »WAR CHRONICLE« (1914–1918) The article presents the Ursuline M. Klementina Kastelec (1887–1963), born in Vinja vas near Novo mesto, Podgrad parish. From among her imme- diate family came several priests who left a visible mark in the history of the Church in Slovenia. These included her brother Matija, a priest of many years in Dol pri Ljubljani. Following a thorough deliberation after completing teacher training at the Ursuline Convent in Ljubljana, she decided to become an Ur- suline herself. She started her order formation in 1910, while in 1912 she became a teacher at the Ursuline day public school. In 1914, she started teaching at both the Ursuline day and boarders’ public school. It was the year that the First World War broke out, which had an impact on the work of all the schools and the Ur- suline Convent. M. Klementina Kastelec described in detail the events during the First World War within the convent walls, as a branch of a military hospital was established in the convent or its school premises to shelter wounded and sick soldiers. Today the description of the experience of war in Ljubljana or the so-called War Chronicle is kept by the Archive of the Ursuline Convent and is now introduced to the wider public in the article before us. Keywords: M. Klementina Kastelec (1887–1963), Ursuline Convent in Ljubljana, chronicle, First World War Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 279 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 673.5355.01(497.12) DOI:10.34291/AES2024/Ambrozic Matjaž Ambrožič dr. znanosti, docent pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo, Teološka fakulteta UL,Poljanska c. 4, p. p. 2007, SI – 1001 Ljubljana e-naslov: matjaz.ambrozic@teof.uni-lj.si ZVONOVI ZA TOPOVE 1 UVOD Odkar se je v 15. stol. v vojskovanju začelo uporabljati topništvo, so zvo- novi vedno v nevarnosti. Izdelava bronastih topov je bila dokaj podobna izde- lavi zvonov, saj se je za oboje uporabljal enak material, le da je bila topovina mehkejša, ker je vsebovala 90 % bakra in 10 % kositra.1 Zvonarji so se od konca srednjega veka naprej glede na okoliščine prelevili v livarje topov.2 Ta pojav je v Evropi zaznaven skozi 500 let, svoja vrhunca pa je pri nas dosegel za časa obeh svetovnih vojn. Prvič so bili zvonovi v evropskem prostoru za vojaške namene zaplenje- ni za časa brandenburškega volilnega kneza Friderika I. (1415–1440). V dobi osmanskih vpadov so zvonove skrili, da ne bi postali vojni plen, številne pa so pretopili v topove. Osmanska vojska je med letoma 1529 in 1683 večkrat uniči- la večje število zvonov na Gradiščanskem, vzhodnem Štajerskem in v Spodnji Avstriji. Kasneje so se zvonovi ulivali tudi iz zaplenjenih turških topov. S tem v zvezi je ohranjenih več izročil. So pa zvonovi imeli sovražnike tudi v vrstah oblastnikov. Največji zaplem- bi zvonov sta se v 18. stol. zgodili v Rusiji in Franciji. Ok. 100.000 zvonov je bilo za časa carja Petra Velikega pretopljenih v topove ob začetku velike skan- dinavske vojne. Tudi za časa francoske revolucije in Napoleona je bilo v topove prelitih približno enako število zvonov.3 Po naših deželah so zvonovi v preteklosti mnogo trpeli zaradi osmanskih vpadov, najbolj pa za časa obeh svetovnih vojn, zato se je ohranilo le manjše 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0262 (Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialo- ga), ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). 2 Frančišek Kovačič, Zvonovi in zvonjenje, v: Voditelj v bogoslovnih vedah (VBV) 10 (1907), str. 32. 3 Jörg Wernisch, Glockenkunde von Österreich, Lienz 2006, str. 100 (dalje: Wernisch, Glockenkunde von Österreich). 280 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 število zgodovinskih zvonov. Poleg malomarnih človeških rok jim je najhujši sovražnik ogenj. Dokler ni bilo strelovodov, je strela pogosto zanetila požar prav na zvoniku in še dandanes ta nevarnost ni povsem odpravljena. Znano je tudi, da zvonovi zaradi hudega mraza radi počijo, zlasti če so okovani z zmrznjenim snegom ali celo ledom. Redkejši so slučaji, da je kakšna nagla povodenj porušila cerkev, kar je tudi za zvonove pomenilo mokri grob. Veliko zvonov se je ubilo zaradi brezvestnih pritrkovalcev, ki do njih niso imeli pravega spoštovanja. 2 ODVZEM BRONASTIH ZVONOV MED PRVO SVETOVNO VOJNO Pomorska blokada antantnih sil je centralnim silam onemogočala dostop do materialnih virov in surovin, zlasti barvnih kovin. Oboroževalna industrija jih je potrebovala predvsem za izdelavo topovskih izstrelkov, nabojev in nji- hovih tulcev. Topovske cevi so bile izdelane iz posebne jeklene legure, ki pa je vsebovala tudi kositer. Da so prišli do kositra, so zaplenjene zvonove postavili na glavo, jih napolnili z vodo in vanje vstavili vodoodporni razstrelilni naboj ter jih na ta način zdrobili v kose. Nazadnje so baker in kositer ločili s pomočjo elektrolize.4 Ljubljanska livarna Maxa Samasse je npr. izdelovala tudi fosforni bron, ki se je uporabljal v ladjedelništvu. Ne gre prezreti dejstva, da so bili deli za zadnje avstro-ogrske podmornice izdelani pri Samassi.5 Poseben davek je Cerkev Avstro-Ogrski v vojnih letih plačala z odvzemom zvonov, orgelskih piščali in bakrenih streh, kar je prebivalstvo spremljalo z žalo- stjo in ogorčenjem. Ideja o odvzemu bronastih zvonov za vojaške namene je do- zorela ob vstopu Italije v vojno. Oblasti so pritisnile na domoljubna čustva ljudi in akcija je kmalu stekla na vseh ravneh državne, vojaške in cerkvene oblasti. 2.1 Odvzem bronastih zvonov v ljubljanski in tržaško-koprski škofiji Deželno predsedništvo za Kranjsko je ljubljanski ordinariat že 25. maja 1915 pozvalo, da bi se od številnih zvonov nekatere prepustilo za vojaške name- ne. Ordinariat mu je posredoval seznam takšnih zvonov, knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič (1850–1937) pa je željo oblasti priporočil župnikom.6 Oblast je 23. junija 1915 cerkvena predstojništva pozvala, naj za vojaške namene daru- jejo bakrene pavke.7 4 Robert Baier, Spätmittelalterliche Frühneuzeitliche Pilgerzeichen in Form von Glockenabgüssen aus Österreich & Glockenabgüsse von österreichischen Wallfahrtsstätten, (diplomsko delo), Wien 2013, str. 39–40 (dalje: Baier, Spätmittelalterliche Frühneuzeitliche Pilgerzeichen). 5 Max Samassa, K zgodovini zvonarstva v Ljubljani, v: Kronika slovenskih mest 1 (1934), št. 3, str. 178. 6 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, deželno predsedništvo ljubljanskemu ordinariatu, Ljubljana 25. 5. 1915; ljubljanski ordinariat deželnemu predsedništvu, Ljubljana, 12. 6. 1915. 7 Bakrene pavke naj se darujejo v vojne namene, v: Ljubljanski škofijski list (LŠL) 50 (1915), št. 9, str. 103. Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 281 Na poziv k prostovoljni oddaji zvonov se je do konca septembra odzvalo le 22 župnij. Šlo je za manjše zvončke in zvonove do 350 kg teže. Poslali so jih Vojnemu ministrstvu na Dunaj, prevoz pa je do 31. oktobra 1915 omogočila že- leznica s 50-% popustom.8 Župnik Janez Müller (1862–1937) iz Device Marije v Polju, kjer so imeli največji zvon v škofiji, je zapisal: »Tu pričujoči ključarji so izjavili, da so zvonovi potrebni, dragi, da jih nikakor ne morejo odstopiti vojni upravi. Zlasti ne brezplačno, ker bi ljudje še čez 100 let rekli: ta in ta župnik, ti in ti ključarji so zvonove prodali denar pa obdržali zase. Radi ljudske sodbe ne kaže in se ne more ugoditi temu povabilu.«9 Župnijski upravitelj Jožef Cuder- man (1877–1963) iz Šentlamberta je bil sicer pripravljen odstopiti nekaj zvonov s podružnic proti odškodnini, a je hkrati predlagal, »naj najprej vojna uprava zapleni kotle za žganje kuhati, vse, ki so naznanjeni in ki so prikriti pri ljudeh. Špirit bo domovino ubil, če ga vlada kmalu popolnoma ne prepove. Pri nas pije vse; a pijanci so manjši moški, kot ženske!« A se je kmalu premislil in ordinariatu med ostalim sporočil: »Župnega upravitelja so sedaj ključarji pustili na cedilu; ko so zvedeli za Vaš drugi dopis, niso več voljni, da bi se zvonovi dali, ker so se baje ljudje pri podružnicah silno nad njimi jezili; osobito bode gonja proti župnemu upravitelju sedaj, ako bodo vse podružnice v okolici jih ohranile, v Št. Lambertu (župniji) bi jih pa oddati morali.« Z ozirom na težaven položaj, v katerem se je znašel, je ordinariatu svetoval, naj se zvonovi poberejo ob splošnem odvzemu zvonov.10 V Tržaško-koprski škofiji naj bi bilo avgusta 1915 na razpolago za oddajo 11 t zvonov; deloma brezplačno, deloma proti odškodnini. Vojaške oblasti so se bale, da bi zvonovi na Primorskem prišli v roke Italijanom. S prostovoljnim do- movinskim zbiranjem kovin in zvonov naj bi se v prvi vrsti pomagalo vojski, po drugi strani pa bi iz tako zbranih sredstev ustanovili sklad za vojne invalide.11 Odvzema zvonov v goriški nadškofiji prispevek ne obravnava zaradi pomanj- kljive arhivske dokumentacije, kar je posledica bojev in uničenja na soški fronti. Deželno predsedništvo je 3. oktobra 1915 ljubljanskemu ordinariatu nazna- nilo načrtovani odvzem zvonov za vojaške potrebe na podlagi odloka Ministr- stva za uk in bogočastje z dne 25. septembra 1915.12 Decembra 1915 je oblast po- zvala deželna glavarstva, naj ljudi preko Cerkve nagovorijo za prodajo bakrenih 8 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, ljubljanski ordinariat župnijam, Ljubljana 30. 9. 1915; ljubljanski ordinariat deželnemu predsedništvu, Ljubljana, 30. 9. 1915; deželno predsedništvo ljubljanskemu ordinariatu, Ljubljana, 21. 11. 1915. 9 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, župnijski urad Device Marije v Polju ljubljanskemu ordinariatu, Devica Marija v Polju, 6. 6. 1915. 10 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, župnijski urad Šentlambert ljubljanskemu ordinariatu, Šentlambert, 2. 6. 1915; 6. 6. 1915; 10. 11. 1915. 11 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, vojno ministrstvo poveljstvu 5. armade, Dunaj, 25. 8. 1915. 12 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, deželno predsedništvo ljubljanskemu ordinariatu, Ljubljana, 3. 10. 1915. 282 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 predmetov.13 Julija 1916 se je c. kr. Državni spomeniški svet zavzel za izločitev umetniških in spomeniško zaščitenih predmetov iz oddaje.14 Januarja 1917 je oblast zahtevala tudi oddajo cerkvenih kovinskih predmetov. Župniki so do 15. junija 1917 morali škofijskemu ordinariatu posredovati dva seznama; enega za predmete iz kositra in drugega za predmete iz bakra, medenine in brona.15 Kot že rečeno, je Ministrstvo za uk in bogočastje 25. septembra 1915 izda- lo odlok, s katerim je za potrebe vojske naznanilo odvzem cerkvenih zvonov. Za argument je navedlo izredne vojne razmere, a hkrati omenilo tudi obzir do umetnostno in zgodovinsko pomembnih zvonov, o katerih naj bi odločala spo- meniškovarstvena služba. V soglasju z obrambnim ministrstvom so deželna glavarstva škofijske ordinariate zadolžila, da preko župnij izvedejo popis zvo- nov po posebnem formularju.16 Na Kranjskem bi se zvonovi morali sistematično popisati do 19. oktobra 1915 na podlagi ukaza avstro-ogrske vojske in deželnega glavarstva, ki ga je žu- pnijam na Kranjskem posredoval Knezoškofijski ordinariat Ljubljana.17 C. kr. Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju je preko škofijskih ordi- nariatov župnijam posredovala rubrike, po katerih so župniki morali napraviti popis zvonov.18 Ljubljanski ordinariat je popisne pole posredoval oblastem do konca novembra 1915,19 nato pa je bilo treba podatke vnesti v uradne izkaze. Ordinariat je želel, da bi pri župnijskih cerkvah ostala dva zvonova, pri po- družničnih pa vsaj eden. Deželno predsedništvo ga je zato pozvalo, naj bo pri izboru zvonov za ohranitev zelo ozek. Ordinariat sprva ni nameraval popustiti. Predsedništvu je dal vedeti, da bi oblasti že z odvzemom zvonov podružničnih cerkva prišle do ok. 2000 zvonov, kar bi bila za škofijo velika žrtev.20 Ordina- riat je pripravil podatke o skupni teži zvonov po posameznih okrajih, ki naj bi znašala 1.645.484 kg. Zaradi starosti ali bogoslužnih namenov naj bi ostalo za 554.788 kg zvonov oziroma 33,7 %.21 17. decembra 1915 je deželno predsedništvo ljubljanski ordinariat obvestilo, katere župnije še niso posredovale zahtevanih podatkov. Med ostalim so manjkali tudi za zvonove na ljubljanskem gradu in magistratu. Zvonovi, ki naj bi ostali zaradi spomeniškovarstvenih razlogov, so se v seznamih zaznamovali z modro barvo. Vojaške oblasti so zahtevale, da se 13 Nakup bakra, v: LŠL 51 (1916), št. 1, str. 8–9. 14 Izločevanje umetniških in spomeniških predmetov iz vojne kovinske zbirke, v: LŠL 51 (1916), št. 8, str. 91–92. 15 Oddaja cerkvenih kovinskih izdelkov, v: LŠL 52 (1917), št. 6, str. 63–64. 16 Zvonovi v vojne namene, v: LŠL 50 (1915), št. 11, str. 124–125. 17 Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, v: AES 15 (1993), str. 147–150 (dalje: Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem). 18 Katalog zvonov, v: LŠL 51 (1916), št. 3, str. 30; št. 6, str. 73. 19 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, ljubljanski ordinariat deželnemu predsedništvu, Ljubljana, 23. 11. 1915. 20 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, deželno predsedništvo ljubljanskemu ordinariatu, Ljubljana, 26. 11. 1915; ljubljanski ordinariat deželnemu predsedništvu, Ljubljana, 3. 12. 1915. 21 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, ljubljanski ordinariat deželnemu predsedništvu, Ljubljana, 30. 12. 1915. Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 283 pri od odvzema izvzetih zvonovih ne preseže ena tretjina prvotne skupne teže zvonov.22 Ministrstvo za uk in bogočastje je 20. maja 1916 ljubljanski ordinariat ob- vestilo, da naj bi se odvzem zvonov na Kranjskem začel 13. junija 1916. Cerkvena predstojništva so bila zaprošena, naj povedo, katere zvonove potrebujejo za bo- goslužje in naj pri odvzemu sodelujejo.23 Na zvonove so z belo barvo napisali kode, ki so vsebovale kratico okrožja in okraja ter številko. Ob zaznamovanju zvonov za oddajo se je dogajalo, da so cerkvena predstojništva želela oddati predvsem starejše in poškodovane zvonove, na kar pa ni pristala spomeniško- varstvena služba.24 Župniki25 in verniki26 so ljubljanskemu ordinariatu oziroma knezoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču množično pisali prošnje, naj posreduje pri vojaških oblasteh za ohranitev posameznih zvonov, zlasti tistih, ki so bili v seznamih zaznamovani z zelenim Andrejevim križem. Podprli so jih tudi posamezni žu- pani, ponekod pa so peticije podpisali tudi soseščani cerkvenih sosesk. Glede tega so bili eni od najodločnejših horjulski župljani. Predvsem so želeli ohraniti velike zvonove pri župnijskih cerkvah, ki so se slišali daleč, kar pa se je posrečilo le redkim (Gorje, Ovsiše, Žiri, Nova Oselica, Sostro, Ljubljana – Sv. Peter, Lju- bljana – stolnica, Ljubljana – Trnovo,27 Ljubljana – Rudnik, Škocjan pri Turjaku, Hrenovice, Šmarjeta,28 Novo mesto – stolnica,29 Tunjice, Duplje, Kranj, Velesovo, Sv. Križ nad Jesenicami (Planina pod Golico) …). Izjemoma so tudi pri neka- terih božjepotnih cerkvah ostali veliki zvonovi (Blejski otok, Smrečje, Crngrob, Šentjošt nad Kranjem).30 Radovljiškemu dekanu Janezu Novaku (1842–1918) ni uspelo rešiti velikega zvona, čeprav je argumentirano podkrepil svojo prošnjo. Uspelo ni niti komendskemu župniku Valentinu Berniku (1861–1927), ki se je skliceval na dejstvo, da so bili zvonovi uliti leta 1882 v spomin na 600. obletnico 22 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, deželno predsedništvo ljubljanskemu ordinariatu, Ljubljana, 17. 12. 1915. 23 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, ministrstvo za bogočastje in uk ljubljanskemu ordinariatu, Dunaj, 20. 5. 1916. 24 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, ljubljanski ordinariat vojaškemu poveljstvu, Ljubljana, 5. 6. 1916. 25 Priloga, dokumenti št. 2, 3 in 4. 26 Priloga, dokument št. 1. 27 Za zvonove v Trnovem sta se zavzela ljubljanska mestna občina v vlogi župnijskega patrona (župan dr. Ivan Tavčar) in ravnatelj Deželnega muzeja dr. Josip Mantuani. NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, magistrat ljubljanskemu ordinariatu, Ljubljana, 6. 6. 1916; Mantuani vojaškemu poveljstvu, Ljubljana, 20. 6. 1916. 28 V Šmarjeti sta velika zvonova ostala, ker bi bilo treba popolnoma razdreti nosilno ogrodje, line in galerijo. NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, župnijski urad Šmarjeta ljubljanskemu ordinariatu, Šmarjeta, 1. 7. 1916; občinski urad Šmarjeta deželni vladi, Šmarjeta, 12. 7. 1916. 29 V novomeški kapiteljski cerkvi sta velika zvonova ostala, ker se je prošt dr. Sebastijan Elbert (1860–1924) obrnil na graško Višje vojaško poveljstvo in konservatorja dr. Antona Gnirsa (1873–1933). NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, kapiteljsko cerkveno predstojništvo vojaškemu poveljstvu, Novo mesto, 7. 6. 1916; Elbert Gnirsu, Novo mesto, 17. 6. 1916; vojaško poveljstvo ljubl- janskemu ordinariatu, Gradec, 17. 6. 1916. 30 Ambrožič, Popis historičnih zvonov. 284 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 habsburške vladavine na Kranjskem.31 Kjer se župnijskih zvonov že prej ni sli- šalo, so se zavzemali za ohranitev vsaj enega pri bolj oddaljeni podružnični cer- kvi oziroma pri tisti, ki ima pokopališče. Ponekod so se žalostili, ker poslej ne bodo mogli razločno slišati bitja ure ali zvoniti k hudi uri. Velik problem je predstavljal prevoz odvzetih zvonov do železniških postaj, npr. s Kuma, ali pa demontaža velikega zvona, ker so ob tem morali razbiti line. Pojavilo se je tudi vprašanje začasne prestavitve zvonov s podružnic v župnijsko cerkev. Župnike je tudi zanimalo, kako naj poslej zvonijo mrliču in če so cerkovniki pri tem upravičeni do enakega plačila kot prej, ko so imeli še vse zvonove. Ordinariat je menil, da takse za zvonjenje ostanejo nespremenjene.32 V ljubljanski škofiji je vlogo sestavljavca seznama zvonov prevzel ravnatelj Deželnega muzeja dr. Josip Mantuani (1860–1933),33 v imenu spomeniškovar- stvene službe pa je izbor zvonov za ohranitev napravil deželni konservator za Kranjsko in Avstrijsko primorje dr. Anton Gnirs (1873–1933).34 Pred drugim odvzemom zvonov, ki se je začel avgusta 1917,35 je vojaško poveljstvo ordinariate zaprosilo za ponovno pomoč pri izvedbi akcije, saj so bili ljudje zaradi nje užaloščeni. Vojna je pač terjala svoj davek.36 Na podlagi odloka Ministrstva za deželno brambo z dne 22. maja 1917 so bili od odvzema poslej oproščeni le tisti zvonovi, ki so imeli posebno umetniško in zgodovinsko vrednost. Župniki so morali v dveh tednih predložiti sezname tovrstnih zvonov in jih do 30. junija 1917 ponovno natančno popisati. Od odvzema so bili upravi- čeni zvonovi, ki so bili uliti pred letom 1600, ostali pa so se morali odlikovati po izrednem ornamentalnem in figuralnem okrasju. Od istega zvonarja so se lahko ohranili le najznačilnejši zvonovi. Zvonovi iz 19. in 20. stol. naj bi se ohranili le izjemoma. Vojaške oblasti so kriterije za odvzem zaostrile, ker naj bi po prvi oddaji zvonov v zvonikih ostalo »preveč« težjih zvonov.37 Svojevrsten epilog je oddaja zvonov dosegla spomladi 1918, ko so oblasti od cerkva zahtevale še »prostovoljno« oddajo ministrantskih zvončkov.38 Pri odvzemu se je dogajalo, da so se številni zvonovi ob padcu na tla razbi- li, nekatere pa so razbili že v zvoniku in jih po delih zmetali na tla. Od razbitih kosov so ljudje jemali kosce za spomin. V primeru razbitih zvonov s Sv. Gore nad Litijo pa se je celo primerilo, da so ležali nezavarovani in nestehtani na 31 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, župnijski urad Radovljica vojaškemu poveljstvu, Radovljica, 10. 6. 1916; župnijski urad Komenda ljubljanskemu ordinariatu, Komenda, 4. 7. 1916. 32 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, dopisi župnijskih uradov ljubljanskemu ordinariatu. 33 NŠAL 5, šk. 350, Spisek zvonov po teži 1915/1916, Natančen opis zvonov 1916/1917. 34 Anton Gnirs, Alte und neue Kirchenglocken I, Wien 1917; isti, Alte und neue Kirchenglocken II, Karlsbad und Leipzig 1924. 35 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, vojaški gradbeni nadzor ljubljanskemu ordinariatu, Ljubljana, 30. 7. 1917. 36 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, vojaško poveljstvo ljubljanskemu ordinariatu, Gradec, 11. 6. 1917. 37 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, vojaško poveljstvo ljubljanskemu ordinariatu, Gradec, 10. 8. 1917. 38 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, deželna vlada ljubljanskemu ordinariatu, Ljubljana, 24. 4. 1918. Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 285 železniški postaji na Savi, zato je bil župnik zaskrbljen, če bodo zanje sploh do- bili pravi znesek odškodnine.39 Pred prvo svetovno vojno je bilo v ljubljanski škofiji 3960 zvonov, ki so skupaj tehtali 1.517.355 kg. Vojska je odvzela 3551 zvonov oziroma kar 89,7 % v skupni teži 1.365.955 kg oziroma 1366 t.40 Oglejmo si nekaj primerov odvzemov zvonov in odzivov župnikov, da bi zvonove ohranili. 17. oktobra 1915 je vrhniški dekan Franc Hoenigman (1854– 1931) pripravil dokumentacijo za odvzem. Kljub temu so julija 1916 zvonove morali ponovno popisati, saj se je tedaj pripravljal prvi odvzem, ki mu je nasle- dnje leto sledil še drugi. Najprej so na Vrhniki za vojsko namenili srednji zvon, pozneje pa še velikega, ki je bil skupaj z malim oddaje najprej »oproščen« na podlagi ocene deželnega konservatorja dr. Anton Gnirsa. Avstro-ogrska vojska je seveda imela apetit predvsem po večjih zvonovih, zato prvotni dogovor ni dolgo držal. Dekan Hoenigman je bil junija 1916 v zameno za veliki zvon pripra- vljen oddati pet drugih zvonov.41 21. januarja 1917 je rotil župljane z naslednjimi besedami: »V kratkem, morda še ta teden bodo pobirali po naši župniji zvonove. Ker jih bodo pobirali za vojne namene, zato Vas svarim, da ne boste godrnjali ali se temu vstavljali. To bi bilo kaznivo.«42 Veliki zvon so jeseni 1916 reševali tako, da so morali namesto njega oddati dva iz Blatne Brezovice in enega iz Male Ligojne. 31. oktobra 1917 so ga odvzeli in zanj plačali 4 K odškodnine za kg teže; skupaj 5484 K. Umazan posel je za vojsko vodil narednik ing. Rudolf Haller. Vojaki so zvonove večinoma pobirali od 29. januarja do 3. februarja in še 5. fe- bruarja 1917. Tehtali so jih na občinski tehtnici na Vrhniki.43 Ponekod so zaradi oddaje zvonov nastale velike napetosti med podružnič- nimi soseskami in župniki. Na Breznici je vojaško poveljstvo sprva prizaneslo velikemu zvonu po velikem trudu župnika in dekana Jožefa Lavriča (1860– 1924). Zanj je šel prosit celo v Gradec na višje vojaško poveljstvo, da so ga dobili nazaj, potem ko je bil leta 1916 že odpeljan v zbirališče zvonov v Zalogu pri Ljubljani. Za nadomestilo so morali oddati veliki zvon z Rodin in ubiti zvon z Brega. Zaradi tega je nastalo veliko nasprotovanje vaščanov Smokuča in Rodin. Njihov predstavnik je šel na škofijo in sprva dosegel, da so se o zadevi še enkrat pomenili z dekanom Lavričem.44 Vsi župljani in nazadnje tudi večina Smoku- čanov pa so bili veseli, da so dobili nazaj veliki farni zvon. Prišel pa je »črni« 16. 39 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, župnijski urad Sv. Gora ljubljanskemu ordinariatu, Sv. Gora, 26. 10. 1917. 40 Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, str. 151. 41 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, župnijski urad Vrhnika ljubljanskemu ordinariatu, Vrhnika, 14. 6. 1916. 42 NŠAL, ŽA Vrhnika, šk. 2, Razne knjige, Oznanilna knjiga 1915–1917, oznanilo z dne 21. 1. 1917. 43 Matjaž Ambrožič, Župnijska cerkev spreobrnjenja sv. Pavla na Vrhniki, Vrhnika 2002, str. 65. 44 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, ljubljanski ordinariat župnemu uradu Breznica, Ljubljana, 19. 6. 1916. 286 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 avgust 1917, ko so župniji odvzeli še vse preostale zvonove, razen treh manjših. Za vojne potrebe je bilo v župniji odvzetih 16 zvonov v skupni teži 7048 kg.45 V Gorjah pri Bledu je prvo svetovno vojno preživel le veliki zvon. Manjša dva in navček so avstrijski vojaki sneli že leta 1916. Takratni župnik in politik SLS, Janez (Ivan) Piber (1866–1934), odvzema v kroniki ni zabeležil. Si je pa po prvi oddaji zvonov zelo prizadeval, da je ostal vsaj veliki zvon. O tem je zapisal: »Gorjanci so verni in ponosni na cerkveno zvonenje. Posebno jim je pri srcu veliki bronasti zvon. Radi milega, sonornega in močnega glasu se iz višine daleč doli v ravnino cele Blejske okolice sliši. Izmed vseh jim je bil ta najbolj pri srcu in želja vseh je bila: O da bi nam ostal vsaj veliki zvon, če morata mali in srednji iz zvo- nika. Da bi tej želji ustregel, je zastavil župnik vse svoje moči in svoj upliv, da bi se ta zvon ohranil. Nabral je par drugih zvonov in sicer, mrtvaškega in dva mala, enega iz Radovine, drugega Žumrovega ter postregel kar je mogel dotičnemu ča- stniku oz. komisiji in ga pregovoril, da je ustregel njegovi prošnji ter pustil veliki zvon, ki je ponos Gorjancev. Vsem je bilo tužno pri srcu, ko je vedno pel ob veselih in žalostnih prilikah le veliki zvon. Žalilo je zlasti ljudi, da ni bilo nobene razlike pri cerkvenih opravilih, otroških in odrašenih mrličih.«46 Vipavski dekan Andrej Lavrič (1874–1944) je v prošnji za ohranitev velike- ga zvona božjepotne cerkve v Logu pri Vipavi leta 1917 zapisal: »Zvon je ponos vipavske doline, ne samo kranjske, marveč tudi goriške Vipave, ki sta obe za zvon prispevale. Zvon ima krasen mogočen glas, kakršnega po mnenju strokovnjakov nima izlepa kak zvon. Zguba tega zvona bi ljudstvo silno potrla, ker že sedaj vse s skrbjo vprašuje, kaj bo z loškim velikim zvonom. Log je nekako versko in narodno svetišče za kranjsko in goriško Vipavo ter se tamkaj zbiramo v veselih in žalostnih dneh. Iz tega razloga je veliki zvon nekako skupna last cele Vipave od Lozic do Gorice.«47 2.2 Odvzem bronastih zvonov v lavantinski škofiji 2. oktobra 1915 je Štajersko deželno glavarstvo lavantinskemu ordinariatu posredovalo vsebino odlokov Ministrstva za bogočastje in uk z dne 27. septem- bra 1915,48 ki so zahtevali oddajo zvonov za vojaške potrebe zaradi »nujnih in- teresov«. Oblasti so pričakovale, da bodo škofje in župniki pri akciji odvzema zvonov na razpolago na način, da bodo prebivalstvo pripravili na potrebnost to- vrstnega žrtvovanja. Popis zvonov za oddajo naj bi bil dokončan do 25. oktobra 1915, da bi ga lahko do 31. oktobra posredovali Ministrstvu za uk in bogočastje.49 45 Matjaž Ambrožič, Cerkve in Božja znamenja v brezniški župniji, Ljubljana 2021, str. 46. 46 ŽA Gorje, Spomenica župnije gorjanske II, str. 148–149. 47 NŠAL 5, šk. 352, Seznam zvonov po župnijah, Ž Vipava, župni urad Vipava ljubljanskemu ordinariatu, Vipava, 20. 7. 1917. 48 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, ministrstvo za bogočastje in uk ljubljanskemu ordinariatu, Dunaj, 27. 9. 1915. 49 Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM), Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, štajersko glavarstvo lavantinskemu ordinariatu, Gradec, 2. 10. 1915. Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 287 Knezoškof dr. Mihael Napotnik (1850–1922) je 5. in 7. oktobra 1915 svoje duhov- nike pozval k popisovanju zvonov in se pri tem skliceval celo na nekatere sklepe škofijskih sinod.50 22. novembra 1915 je pozval k popisu zvonov tudi redovne skupnosti, ki so imele lastne cerkve in kapele.51 Eden prvih, ki se je pozivu za darovanje zvonov v vojaške namene odzval, je bil prav knezoškof dr. Mihael Napotnik. Že decembra 1915 je v ta namen da- roval tri manjše zvonove iz škofijske kapele in dvorca Betnava ter bil za svojo domovinsko držo pohvaljen. Posnemalo ga je še pet župnikov.52 Štajersko deželno glavarstvo je 1. januarja 1916 od lavantinskega ordinariata zahtevalo, naj ponovno pregleda seznam popisanih zvonov, saj jih je slednji kar 52,6 % označil kot umetnostnozgodovinsko pomembne, spomeniškovarstvena služba pa le 26 %. Teža tako označenih zvonov je znašala kar 65,7 % skupne teže zvonov v škofiji, medtem ko je vojaška uprava zahtevala, naj ne presega 33 %. V prihodnje naj bi število od odvzema upravičenih zvonov skupaj določala ordinariat in spomeniškovarstvena služba. Glavarstvo je ordinariat tudi pozva- lo, naj mu posreduje seznam zvonov v lasti redovnih skupnosti. Zahtevalo je pospešeno revizijo seznamov. Ordinariat je glavarstvu izvedbo zahtev potrdil 4. januarja 1916.53 Z zahtevami oblasti je knezoškof Napotnik 5. januarja 1916 seznanil župnijske urade in zahteval, da do 20. januarja 1916 revidirajo podatke o težah zvonov tudi s pomočjo premerov zvonov iz tabele zvonarne Maxa Sa- masse (1862–1945). Osnovo za izvedbo akcije odvzema zvonov je predstavljal odlok Ministr- stva za uk in bogočastje z dne 11. decembra 1915.54 Deželno glavarstvo je 15. ja- nuarja 1916 lavantinskemu ordinariatu zagotovilo, da bo konservatorska služba dala prednost ohranitve zvonovom, starejšim od vključno 17. stol., o posame- znih željah pa se bo pogovorila s cerkvenimi predstojništvi in ordinariatom.55 26. januarja 1916 je ordinariat glavarstvu sporočil, da je konservatorski služ- bi predložil revidirane sezname zvonov. Slednja naj bi jih pregledala in izro- čila glavarstvu. Poudaril je, da ni pristojen za zvonove, ki so v zasebni lasti. 50 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, knezoškof Napotnik duhovnikom, Maribor, 5. 10. 1915; knezoškof Napotnik župnijskim uradom, Maribor, 7. 10. 1915. 51 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, knezoškof Napotnik samostanskim predstojništvom, Maribor, 22. 11. 1915. 52 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, vojno ministrstvo škofijskemu ekonomatu, Dunaj, 22. 1. 1916; NŠAM, Škofijska pisarna, F 113, šk. 4, Causae belli, Ausweiss. 53 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, štajersko glavarstvo lavantinskemu ordinariatu, Gradec, 1. 1. 1916; lavantinski ordinariat štajerskemu glavarstvu, Maribor, 4. 1. 1916. 54 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, lavantinski ordinariat župnijskim uradom, Maribor, 5. 1. 1916. 55 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, štajersko glavarstvo lavantinskemu ordinariatu, Gradec, 15. 1. 1916. 288 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Konservator dr. Walter von Semetkovski (1886–1965) je ordinariatu zagotovil, da si prizadeva za reševanje odprtih vprašanj.56 15. maja 1916 je Štajersko deželno glavarstvo lavantinskemu ordinariatu dalo vedeti, da bo v skladu s predhodno sprejetimi zakoni kmalu pristopilo k odvzemu cerkvenih zvonov. Pri tem je od cerkvenih oblasti pričakovalo dol- žno sodelovanje. Dokončne sezname zvonov, ki so bili označeni za odvzem, naj bi Ministrstvo za uk in bogočastje posredovalo Vojnemu ministrstvu, do- tičnim cerkvenim in deželnim oblastem pa v vednost. Vojno ministrstvo naj bi jih zatem posredovalo pristojnim vojaškim poveljstvom, ki naj bi takoj začeli izvajati odvzem zvonov. Zanj so bili zadolženi posebni častniki, ki so jim poma- gali podjetniki, saj je bila demontaža večjih zvonov zahtevno tehnično opravilo. Zvonovi so se morali tehtati ob navzočnosti vojaških in cerkvenih predstav- nikov, ker je bila od njihove teže odvisna višina odškodnine. Železnih vezi in kembljev niso odvzemali. Umetniške podobe in okraske na odvzetih zvonovih naj bi dokumentirali z odtisom na papir ali pa s fotografijami.57 Lavantinski ordinariat je Štajersko deželno glavarstvo 18. maja 1916 pozval, naj mu čim prej posreduje podatke o tistih zvonovih, ki bodo zaradi kulturnou- metniških razlogov izvzeti od oddaje, in pojasni višino odškodnine 4 K za kg.58 Naj omenimo, da je bila realna vrednost zvonovine v tistem času 16 K za kg, leta 1921 pa 128 K.59 7. junija 1916 je lavantinski ordinariat župnijske urade seznanil s proceduro odvzema zvonov. Ob odvzemu se je napravil zapisnik, ki je vseboval podatke o krajih in naslovih dotičnih cerkva, številu odvzetih zvonov, njihovi teži, znesku odškodnine in omembo pristojnih vojaških oblasti, ki so župnijam morale iz- plačati odškodnino.60 Odškodnina naj bi se naložila v poseben dobičkonosen sklad za povojno nabavo novih zvonov.61 Župniki in kaplani so zvonove popisali z nejevoljo, saj so bili ljudem nad- vse dragi in je njihov odvzem povzročal neprijetne dušnopastirske posledice. Na Štajerskem je bil za izbor zvonov zadolžen deželni konservator dr. Walter von Semetkowski,62 ki pa je imel nekoliko lažje delo, saj je lavantinska škofija slabih 10 let poprej izvedla popis zvonov, ki ga je v reviji Voditelj v bogoslovnih vedah delno objavil dr. Franc Kovačič (1867–1939).63 56 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, lavantinski ordinariat štajerskemu glavarstvu, Maribor 26. 1. 1916; lavantinski ordinariat deželni konservatorski službi, Maribor, 26. 1. 1916; deželna konservatorska služba lavantinskemu ordinariatu, Gradec, 20. 2. 1916. 57 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, štajersko glavarstvo lavantinskemu ordinariatu, Gradec, 15. 5. 1916. 58 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, lavantinski ordinariat štajerskemu glavarstvu, Maribor, 18. 5. 1916. 59 Josip Cižek, Novi zvonovi v Jarenini, Maribor 1922, str. 3. 60 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, lavantinski ordinariat župnijskim uradom, Maribor, 7. 6. 1916. 61 Oddaja zvonov vojni upravi, v: LŠL 51 (1916), št. 6, str. 65–68. 62 Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, str. 147. 63 Frančišek Kovačič, Cerkveni zvonovi v lavantinski škofiji, v: VBV 10 (1907), priloga str. 1–75; VBV 11 (1908), priloga str. 77–119. Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 289 Oblasti so pričakovale, da bo večje število cerkvenih zvonov oddano pro- stovoljno, kar pa se ni zgodilo. Ministrstvo za bogočastje in uk je lavantinski ordinariat 17. julija 1916 pozvalo, naj cerkvena predstojništva dodatno utemeljijo želje, kateri zvonovi naj bi bili brezpogojno izvzeti od oddaje v vojaške namene. Za deželo Štajersko je bil tudi določen datum začetka odvzema cerkvenih zvo- nov: 7. avgust 1916. Lavantinski ordinariat je župnijske urade 30. julija 1916 ob- vestil o vsebini ministrskega dopisa. Zvonovi, ki naj bi ostali, so bili v seznamih označeni z rdečim črnilom.64 Prvi odvzem zvonov se je odvijal do januarja 1917. Na graško vojaško poveljstvo so že ob začetku akcije začele deževati pro- šnje župnikov za izvzetje številnih zvonov od odvzema oziroma so ponuja- li manjše in s tem lažje zvonove namesto predvidenih. Pravočasne prošnje je bilo poveljstvo še pripravljeno pregledati, ni pa popuščalo pri predvideni teži odvzetih zvonov. Podatke mu je moral posredovati ordinariat.65 V praksi se je dogajalo, da so v zameno za večji zvon župnijske cerkve cerkvena predstojni- štva morala oddati več manjših iz podružničnih cerkva. Pri tem se niso ozirala na zgodovinsko ali umetniško pomembnost manjših zvonov, kar je vznemirilo deželnega konservatorja dr. Semetkowskega, ki je na ta problem koncem sep- tembra opozoril lavantinski ordinariat.66 Župnik iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu pri popisu npr. ni jasno navedel, katere zvonove želi obdržati. Vojaške oblasti so pri prvem odvzemu še dopušča- le možnost, da v posamezni župniji ostane do ene tretjine skupne teže zvonov.67 V skoraj vsaki župniji pa je visel zvon, ki je bil ljudem še posebno drag, zato so župniki množično začeli vlagati prošnje za izvzetje tovrstnih zvonov od oddaje ali pa za njihovo zamenjavo. Škofijski ordinariati so jih posredovali vojaškim oblastem, le-te pa so prošnjam le redko ustregle.68 Župnijski uradi so jih preko lavantinskega ordinariata vlagali na mariborski Vojaški gradbeni nadzor in na graško Vojaško poveljstvo. Zasebne lastnike manjših zvonov po kapelicah so za oddajo morali pridobiti župniki.69 Vojaško poveljstvo je bilo že sredi oktobra 1916 vznejevoljeno, saj so številni župniki prošnje naslovili nepo- sredno nanj in ne po posredovanju ordinariata. To početje je vodilo v zaostritev drže poveljstva, ki je zahtevalo rekvizicijo zvonov v predvideni teži. Lavantinski ordinariat je poveljstvu odgovoril, da je bilo takšno početje posameznih župni- kov v nasprotju z navodili, ki so jih prejeli. Tudi ni bil v stanju posredovati pri 64 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, ministrstvo za bogočastje in uk lavantinskemu ordinariatu, Dunaj, 17. 7. 1916: lavantinski ordinariat župnijskim uradom, Maribor, 30. 7. 1916. 65 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, vojaško poveljstvo lavantinskemu ordinariatu, Gradec, 3. 8. 1916; lavantinski ordinariat župnijskim uradom, Maribor, 5. 8. 1916. 66 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, deželna konservatorska služba lavantinskemu ordinariatu, Gradec, 25. 9. 1916. 67 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, vojaški gradbeni nadzor lavantinskemu ordinariatu, Maribor, 10. 9. 1916 in 15. 9. 1916. 68 Zvonovi, v: LŠL 51 (1916), št. 9, str. 98–99. 69 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, vojaški gradbeni nadzor lavantinskemu ordinariatu, Maribor, 10. 9. 1916. 290 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 zamenjavi zvonov, ker so bili le-ti last posameznih cerkva. Pač pa je župnijske urade in prebivalstvo obvestil, da bo za odvzete zvonove plačana odškodnina in jih opozoril na kazni. Odvzem zvonov je bil nujen zaradi obrambe domovine.70 Ljudje so pisali škofom, naj zaščitijo njihove zvonove,71 a slednji niso mogli storiti ničesar, saj so zvonove odvzeli tudi stolnicam. V šoštanjski župniji so bili že leta 1916 od 29 zvonov oproščeni oddaje le trije v skupni teži 703 kg, čeprav je župnik Josef Atteneder (1864–1929) spisal številne argumentirane pritožbe.72 Za zvonove božjepotne cerkve na Uršlji gori se je iz spomeniškovarstvenih razlogov posebno zavzel starotrški dekan Anton Šlander (1845–1919), ki mu je pritrdila Deželna spomeniškovarstvena služba.73 Maja 1917 so vojaške oblasti napovedale drugi odvzem zvonov, ki se je od- vijal od avgusta naprej. Junija in julija 1917 so morali deželni konservatorji med preostalimi zvonovi odbrati tiste za odvzem, o čemer pričajo njihovi zaznamki na popisnih polah. Zvonovi so bili razdeljeni v tri kategorije: oproščeni zaradi umetniške ali zgodovinske vrednosti, predhodno puščeni in za odvzem.74 V vsaki cerkvi z redno dušnopastirsko oskrbo naj bi ostal vsaj en zvon, in sicer najmanjši, če ni bil za ohranitev določen drug zvon. Ponekod so odvzeli prav vse zvonove, zopet drugje so pustili najmanjšega oziroma vsaj enega v župnijski cerkvi. Načeloma so ostali le tisti zvonovi, ki jih je označil konservator. Zbirna mesta za odvzete zvonove so bila v Zalogu pri Ljubljani in v Lebringu pri Grad- cu, centralno pa na Dunaju.75 3 OHRANJENA HISTORIČNA ZVONILA V Sloveniji so se ohranila le redka izvirna zvonila izpred leta 1916. V Gori- ških Brdih je ohranjeno celotno historično zvonilo v Medani, Biljani in Vipol- žah iz 2. pol. 19. stol., kar gre pripisati hitri zasedbi ozemlja s strani italijanske vojske leta 1915 in odločni intervenciji župnikov za njihovo ohranitev leta 1942. Na Gorenjskem so zvonila s po štirimi zvonovi ostala nedotaknjena v Crngro- bu, na Blejskem otoku in pri Sv. Križu nad Jesenicami (Planina pod Golico), kjer župnik zvonov sprva sploh ni prijavil in zato niso bili predvideni za od- vzem.76 Dva zvonova sta ostala na Slivni pri Vačah, ker je bila od tam doma mati dr. Josipa Mantuanija, dva zvonova pa tudi v podružnični cerkvi sv. Jošta v 70 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, vojaško poveljstvo lavantinskemu ordinariatu, Gradec, 14. 10. 1916; lavantinski ordinariat vojaškemu poveljstvu, Maribor, 20. 10. 1916. 71 Priloga, dokument št. 5. 72 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, župnija Sv. Mihael pri Šoštanju škofijskemu konzistoriju, Šoštanj, 30. 10. 1916. 73 NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, župnija Stari trg škofijskemu konzistoriju, Stari trg pri Slovenj Gradcu, 2. 11. 1916; deželna konservatorska služba lavantinskemu ordinariatu, Gradec, 9. 12. 1916. 74 NŠAM, Škofijska pisarna, F 111, šk. 30, Ausweiss Kirchenglocken. 75 Oddaja zvonov II., v: LŠL 52 (1917), št. 9, str. 95. 76 NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, ljubljanski ordinariat župnijskemu uradu Sv. Križ nad Jesenicami, Ljubljana, 17. 7. 1916. Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 291 Šentjoštu nad Horjulom in podružnični cerkvi sv. Urha na Taboru pri Sv. Tro- jici pri Cerknici ter v župnijski cerkvi na Sveti Gori pri Litiji. Na Dolenjskem sta dva zvonova Antona Samasse ml. (1808–1883) ostala v novomeški stolnici in Šmarjeti na Dolenjskem, dva zvonova Maxa Samasse v Višnji Gori, trije iz različnih obdobij pa na Velikem Cerovcu77 pri Šmihelu pri Novem mestu. Na Notranjskem so zvonovi ostali v Narinu pri Košani, Martinjaku pri Cerknici, Nadlesku in na Vrhu pri Želimljah. Na Štajerskem so vsi trije zvonovi ostali le na Uršlji gori in Malih Rodnah pri Rogaški Slatini, na Koroškem pa v Podgori pri Kotljah. V zameno za zvonove na Uršlji gori so morale okoliške cerkve od- dati za 59 stotov zvonov (3304 kg).78 Največ posamičnih historičnih zvonov – deset – se je ohranilo v župniji Cerklje na Gorenjskem, sedem pa v župniji Polhov Gradec. Poleg posameznih zvonov, ki so se ohranili po cerkvah širom Slovenije, posebno skupino predsta- vljajo tisti, ki so bili leta 1898 ali 1905 uliti v spomin na 50. ali 55. obletnico vla- danja cesarja Franca Jožefa I. in imajo njegovo podobo. Najdemo jih v zvonikih v Sostrem, na Ovsišah in Rečici pri Bledu.79 4 POVRNITEV IN NABAVA ZVONOV PO PRVI SVETOVNI VOJNI Prof. Piero Sticotti (1870–1953) je bil član italijanske delegacije, ki je po prvi svetovni vojni sodelovala v pogajanjih za restitucijo kulturnih dobrin med Italijo in Avstrijo. Med ostalim je zahteval tudi povratek še ohranjenih zvonov iz avstrijskih zbirnih centrov, ki so izvirali iz krajev, ki so po vojni pripadli Kra- ljevini Italiji.80 Leta 1919 je msgr. Giovanni Costantini (1880–1956) na osnovi popisov, ki so mu jih poslale škofije iz dežele Veneto, sestavil in objavil popis uničenih ali odnesenih zvonov za časa prve svetovne vojne. V njem je zabeležil ok. 600 zvo- nov s področja tržaško-koprske in poreško-puljske škofije.81 Popis je služil za osnovo pri dobavi t. i. odškodninskih zvonov. Kraljevina Italija je namreč po prvi svetovni vojni dobila vojno odškodni- no, iz katere je financirala ulivanje odškodninskih zvonov tudi na slovenskem ozemlju, ki ga je na novo pridobila. Ti zvonovi so bili uliti iz manj kakovostne zvonovine, zato so se številni med njimi kasneje ubili. Boljšo, 21-% kositrno 77 Dva izmed njih sta v Narodnem muzeju Slovenije. 78 NŠAM, Škofijska pisarna, F 111, šk. 30, Ausweiss Kirchenglocken, Stari trg pri Slovenj Gradcu, 1917; NŠAM, Škofijska pisarna, Popis 1956, šk. D I–IV, D I Stari trg, Ž Stari trg in Sele. 79 Ambrožič, Popis historičnih zvonov. 80 Tatjana Bradara, Zvona iz Arheološkog muzeja Istre u Puli, v: Histria archaeologica 48 (2017), str. 125 (dalje: Bradara, Zvona iz Arheološkog muzeja Istre u Puli). 81 Giovanni Costantini, L’opera di soccorso per le chiese rovinate dalla guerra. Statistica delle campane asportate dalle Provincie Venete dai Germanici e dagli Austro-Ungarici, o distrutte nella zona di guerra, Venezia 1919, 48–53. 292 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 zvonovino so morali naročniki doplačati. Na odškodninskih zvonovih sta bila na izbiro dva napisa: z ME FREGIT FUROR HOSTIS, AT HOSTIS AB AERE REVIXI, ITA- LIAM CLARA VOCE DEUMQUE CANENS. SOLI DEO GLORIA. [Zdrobila me je besnost sovražnika, znova sem oživljen iz sovražniko- vega brona, da z jasnim glasom opevam Italijo in Boga. Samemu Bogu slava.] z ASPORTATA DAGLI AUSTRIACI IL GIORNO […] RIFUSA COL BOTTINO DELLA VITTORIA IL GIORNO […]. [Odvzet (zvon) od Avstrijcev dne … prelit s plenom zmage dne …]. Odškodninske zvonove so za primorske cerkve ulivale naslednje italijan- ske zvonarne: Premiata Fonderia Francesco Lapagna [Trst, Trieste], Fonderia – Ditta Francesco Broili [Videm, Udine], Fonderia Giovanni Battista De Poli [Vittorio Veneto], Fonderia Pontificia Daciano Colbachini e Figli [Cervarese Santa Croce, Padova], Fonderia vescovile di campane Luigi Colbacchini & Figli in Fratelli Carlo e Mario Colbacchini [Trento], Fonderia Giuseppe Pasqualini & Figli [Fermo], Premiata fonderia campane D‘Adda Francesco & Figli [Crema], Premiata Fonderia Lorenzo Lera in Fonderia di Campane Luigi Magni & Figlio [Lucca], Fonderia di Campane Achille Mazzola [Valduggia], Premiata Fonderia Pontificia Brighenti [Bologna], Premiata fonderia Pietro Colbachini [Bassano del Grappa] in domnevno Ettore Cavadini [Verona]. Izpraznjene zvonike v slovenskih deželah, ki so prišle v okvir Kraljevine SHS, so v letih po prvi svetovni vojni napolnili z bronastimi in jeklenimi zvono- vi. Bronaste so ulivale pretežno domače zvonarne: ljubljanske Strojne tovarne in livarne, Zvonarna Št. Vid, Josip Mencinger in Franc Mostar st. ter mariborski zvonarni Bühl in Zvonoglas. Posamezne bronaste zvonove so dobavile Samas- sova zvonarna iz Dunajskega Novega mesta, Szabóva iz Gradca, Seltenhoferjeva iz Šoprona in Blazinova iz Zagreba. Jeklene zvonove so dobavljale jeseniška že- lezarna KID, avstrijska jeklarna Böhler in nemška jeklarna Bochumer Verein.82 5 ODVZEM BRONASTIH ZVONOV MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Po prvi svetovni vojni so predniki navdušeno žrtvovali svoje darove za na- bavo bronastih zvonov, zato je bilo še toliko bolj boleče, ko so jih na Štajerskem, v Zasavju in Posavju ter na Primorskem med drugo svetovno vojno ponovno izgubili. 82 Matjaž Ambrožič, Popis historičnih zvonov (v pripravi) (dalje: Ambrožič, Popis historičnih zvonov). Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 293 5.1 Odvzem bronastih zvonov na Primorskem in v Istri Italijanska fašistična oblast je 23. aprila 1942 sklenila, da cerkvam na Pri- morskem in v Istri odvzame zvonove v vojaške namene. V glavnem je šlo za odvzem odškodninskih zvonov. Med odvzetimi zvonovi pa so se znašli tudi ne- kateri historični zvonovi, ki jih je Avstro-Ogrska pustila oziroma so bili vrnje- ni iz avstrijskih zbirnih centrov po prvi svetovni vojni. Podatke o rekviriranih zvonovih je objavil ravnatelj Mestnega muzeja v Vidmu (Museo Civico Udine) Carlo Someda de Marco (1891–1975), ki je bil med vojno zadolžen za popis in re- ševanje zvonov zgodovinske in umetniške vrednosti s področja Julijske krajine in Furlanije. Pregledal je zvonove, ki so jih iz zvonikov sneli delavci videmskih zvonarn Broili (1095 zvonov) in De Poli (254 zvonov). Izmed njih je iz odda- je izločil 67 zvonov, ki so izvirali iz tržaško-koprske, poreško-puljske in reške škofije ter goriške nadškofije. Zvonovi so se hranili v omenjenih zvonarnah, po končani vojni pa so bili shranjeni v videmskem Mestnem muzeju. Zvonov v cerkvah videmske nadškofije niso odvzeli, ker se je zanje močno zavzel nadškof msgr. Giuseppe Nogara (videmski nadškof v letih 1928–1955).83 Na ta način so ostali nedotaknjeni zvonovi na Sv. Višarjah. Postopek odvzema zvonov s strani italijanske vojske je bil podoben kot 25 let poprej s strani avstro-ogrske. Nanj še danes spominjajo škrbine v zvončni- cah in izpraznjeni zvoniki prenekaterih primorskih cerkva. Na odškodninske zvonove v župnijskih arhivih spominjajo tudi dokumenti o njihovi nabavi in zapisniki o njihovi zaplembi, vključno s fotografijami. Nekaj dokumentacije hrani tudi Narodni muzej Slovenije.84 Župniki so jo po vojni naivno izročili komunistični oblasti v upanju, da bodo cerkve za odvzete zvonove od Italije prejele odškodnino, ki pa je na koncu pristala v jugoslovanski državni blagajni in bila porabljena za druge namene. Kapitulacija Italije 8. septembra 1943 je rešila preostale primorske zvonove, verjetno pa tudi bronaste zvonove v Ljubljanski pokrajini (Ljubljana, Notranj- ska, Dolenjska in Bela krajina). Nekaj zvonov so po kapitulaciji Italije primor- skim cerkvam odvzeli tudi Nemci. Eden od njih, delo potujočega zvonarja Jose- fa iz leta 1541, izvirajoč iz Knežaka, se danes nahaja v muzejski zbirki nekdanje zvonarne Pfundner na Dunaju.85 5.2 Odvzem bronastih zvonov na Štajerskem, v Zasavju in Posavju Že leta 1940 je maršal Hermann Göring (1893–1946) določil, da bodo nacisti za vojaške potrebe odvzeli zvonove na vsem ozemlju Tretjega rajha. 83 Carlo Someda de Marco, Campane antiche della Venezia Giulia, Udine 1961, str. 5–6. 84 Leta 1992 je del dokumentacije avtorju pokazal † dr. Matija Žargi, kasneje pa ni bila dosegljiva. 85 Josef Pfundner, Katalog der Glockensammlung Pfundner, Wien 1980, str. 7. 294 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Februarja 1942 je bila zvonovom napisana smrtna obsodba, jeseni pa so jih na okupatorjevo zahtevo morali popisati. Zvonove so uvrstili v štiri skupine glede na njihovo zgodovinsko vrednost. V skupino A so prišli zvonovi, ki so bili uliti po letu 1800 in naj bi bili večinoma pretopljeni. Tovrstna usoda pa ni zadela manjših zvonov, saj so nemški okupa- torji običajno dopustili, da je vsaj pri župnijski cerkvi ostal en zvon. Zvonovi iz skupin B in C so bili spomeniškovarstveno zaščiteni in deloma deponirani v po- sebnih zbirnih centrih. Zvonovi iz skupine D so zaradi svoje izjemne vrednosti lahko ostali v zvonikih. Ob odvzemu je vsak zvon dobil svojo kodo. Prvo število je pomenilo kodo Reichsgaua (dežele), drugo okrožja in tretje okraja oziroma kraja samega. Zbirališči za zaplenjene zvonove sta bili v Brixleggu na Tirolskem in na Dunaju. Glavno je bilo v Hamburgu in je dobilo ime »Glockenfriedhof« – pokopališče zvonov. Nemška vojska je v zasedenih deželah zaplenila ok. 30.000 zvonov, v sami Nemčiji pa 50.000.86 Nemški okupator je z odvzemov bronastih zvonov škodo povzročil pred- vsem cerkvam na Štajerskem in v Zasavju ter Posavju, ki še do danes ni sanira- na. Njegovega skruniteljskega dela si nihče ni drznil preprečiti ali se za zvonove zavzeti. Omenjene pokrajine so zaradi deportacije brez duhovnikov ostale že takoj po začetku okupacije, zato je tudi dokumentacija o odvzemu zvonov na obravnavanih področjih skopo ohranjena. Načeloma med letoma 1942 in 1944 Nemci niso odvzemali le tistih bro- nastih zvonov, ki jih je med prvo svetovno vojno zaščitila že avstrijska spome- niškovarstvena služba, vendar pa so zlasti v Zasavju in Posavju, kjer so izselili slovensko prebivalstvo, odvzeli skoraj vse historične zvonove. V p. c. sv. Hiero- nima na Taboru pri Vranskem so zvonove odvzeli šele marca 1944.87 Jeklenih zvonov niso pobirali. Nedotaknjeni so ostali bronasti zvonovi v nekaterih cerkvah v Zgornji Sa- vinjski in Šaleški dolini (npr. Šmihel nad Mozirjem in p. c. sv. Radegunde na Golteh, Rovt pod Menino, Sv. Andraž nad Polzelo, p. c. Matere Božje na Čreti pri Vranskem, Solčava – p. c. Sv. Duha, Marija Reka, Sv. Križ nad Belimi vo- dami, Zavodnje), pa tudi ponekod drugod (Uršlja gora, Zagorje pri Lesičnem, Stopče, Žetale, Male Rodne pri Rogaški Slatini, Sv. Duh pri Ojstrici).88 Zanimiva je zgodba, kako so ostali zvonovi v Žetalah. Župnik Janez Ko- zoderc (1872–1950) je med vojno vso uradno pošto, ne da bi jo odpiral, metal v peč. Tako ni vedel, da je treba zvonove oddati.89 86 Baier, Spätmittelalterliche Frühneuzeitliche Pilgerzeichen, str. 42–43; Wernisch, Glockenkunde von Österreich, str. 100–101. 87 NŠAM, Škofijska pisarna, Popis 1956, šk. D I–IV, D IV Braslovče, Ž Vransko. 88 Ambrožič, Popis historičnih zvonov. 89 Župnija Žetale: http://www.zupnija-zetale.si/index.php?lokacija=sakMihael (pridobljeno 22. 3. 2024). Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 295 Bronasti zvonovi so ostali nedotaknjeni tudi v Mežiški dolini (npr. Črna s podružnicami, Mežica, Kotlje s podružnico Podgora, Prevalje s podružnicami, Črneče in p. c. sv. Križa, Libeliče 2 zv.) in na Jezerskem, v območjih, ki sta bila med vojno priključena Koroški.90 Na Gorenjskem so bronasti zvonovi ostali po zaslugi orglarskega mojstra Franca Jenka (1894–1968) iz Guncelj pri Šentvidu nad Ljubljano. Nemci so ga zadolžili za izvedbo njihovega popisa, s katerim pa je zavlačeval toliko časa, da je bilo prej vojne konec. Madžari v Prekmurju bronastih zvonov niso odvzeli.91 Otmar Vostner (1908–1983) je opisal snemanje največjega zvona v Kralje- vini Jugoslaviji, ki je visel v mariborski frančiškanski cerkvi: »7. junija 1943 se je začelo bogoskrunsko delo, katerega je moralo opraviti tesarsko podjetje Kiffman iz Melja, podjetje, ki jim je pred nekaj leti pomagalo v zvonike. Dne 17. junija ob 13.15 je bil zadnji zvon 'Mati Usmiljenja' na tleh. Z zvonika so ga tako počasi spuščali, kakor leze sonce v zaton, zatrjujejo očividci, saj je rabil 1 uro in 25 min. (od 11.50 do 13.15), da je prišel na tla. Okrog njega so se zbirali verniki kakor družinski člani ob smrtni postelji očeta ali matere. Ostal je samo eden od šestih bronastih pevcev, najmanjši, zvon 'Štirinajstih pomočnikov'.«92 V številnih župnijah mariborske in celjske škofije darežljivost vernikov še danes postopoma polni zvonike, ki so med drugo svetovno vojno ostali brez zvonov. 6 POVRNITEV IN NABAVA ZVONOV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Ko je Jugoslavija leta 1948 doživela blokado držav informbiroja, ji je še kako prav prišel vsak dodatni finančni vir. Od Italije so komunistični oblastni- ki naknadno zahtevali tudi vojno odškodnino za odvzete cerkvene zvonove. Očitno pri tem niso imeli nobenih religioznih predsodkov.93 Ne preveč marlji- ve restitucijske komisije so ugotavljale, kje v Italiji so še bili zvonovi z ozemlja Jugoslavije, saj vseh očitno niso uspeli pretopiti. Nekaj zvonov je na ta način le prišlo nazaj, vendar pa jih oblasti niso vrnile cerkvam. Uskladiščeni so bili v Pulju in Pazinu in morda še kje. Nezanemarljivo število jih je ostalo v Vidmu. Tako problematika vračanja odvzetih primorskih in istrskih zvonov še do danes ni v celoti rešena. Sporazum o restituciji kulturnih dobrin sta Jugoslavija in Italija podpisali leta 1961 in ga naslednje leto ratificirali. Italijanska vlada je na račun uničenih zvonov s področja Jugoslavije plačala 120.000.000 lir odškodnine. V sporazumu 90 Ambrožič, Popis historičnih zvonov. 91 Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, str. 151–152. 92 Otmar Vostner, Ob stoletnici frančiškanov v Mariboru, Maribor 1964, str. 23. 93 Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 1925, Zbirka dokumentacijskega gradiva, serija gradiva ekspertne skupine za restitucijo kulturno-zgodovinskih spomenikov 1954. 296 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 je bilo omenjenih 45 zvonov, shranjenih v Mestnem muzeju v Vidmu, ki so se vrnili v Arheološki muzej Istre v Pulju. 29 zvonov s področja hrvaške Istre je leta 1962 reški Konservatorski zavod razglasil za spomenike kulturne dediščine. Istega leta je Arheološki muzej Istre Narodnemu muzeju Ljubljana izročil 12 zvonov, ki so pripadali našim primorskim cerkvam.94 Ohranjena dokumentaci- ja razodeva, kako je v pazinski muzej prišel zvon iz Topolca pri Ilirski Bistrici, ulit leta 1611. Restitucijsko vprašanje glede vračanja zvonov je bilo aktualno tudi ob podpisu osimskega sporazuma leta 1975, zadnji zahtevki pa so bili posredo- vani leta 1987.95 Po zaslugi kodiranja odvzetih zvonov se je v Avstriji po vojni v zvonike vrnilo nekaj nepretopljenih zvonov. Zahteve jugoslovanskih oblasti po vrnitvi nepretopljenih zvonov v štajerske župnije žal niso bile uspešno rešene.96 6.1 Uničevanje in preseljevanje zvonov na Kočevskem Z usodo zvonov na Kočevskem po drugi svetovni vojni je povezanih mno- go žalostnih dogodkov. Preden je bila leta 1954 v brezumnem uničevanju poru- šena cerkev v Zdihovem pri Mozlju, so verni domačini bronaste zvonove zako- pali. Leta 1991 so ponovno zagledali luč sveta. Gre za zvonove Mihaela Remerja ([?]–1654) iz leta 1642, Ignaza Hilzerja (1810–1880) iz leta 1870 in Janeza Reida (ok. 1745–1783) iz leta 1775.97 Kočevarski zvonovi iz porušenih cerkva so novo bivališče dobili v zvoni- kih nekaterih bližnjih cerkva, številni pa so romali v zvonike v okolici Laške- ga. Iz pretopljenih bronastih zvonov je narejen tudi spomenik revolucije sredi Kočevja. 94 Narodni muzej Slovenije (NMS), Potrdilo o prevzemu 12 zvonov iz Arheološkega muzeja Pulj, Pulj, 6. 11. 1962. 95 Bradara, Zvona iz Arheološkog muzeja Istre u Puli, str. 127–132. 96 U.S. National Archives and Records Administration (NARA), M1926. Records of the Reparations and Restitutions Branch of the U.S. Allied Commission for Austria (USACA) Section, 1945-1950. Claims, compiled 1946-1950, documenting the period 1937- 1950. Yugoslavian Art Claims Covered by Yugoslavian Claims. Nr. 306-310. 97 Ambrožič, Popis historičnih zvonov. Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 297 VIRI IN LITERATURA Arhivski viri Arhiv Republike Slovenije (ARS) ARS, AS 1925, Zbirka dokumentacijskega gradiva, serija gradiva ekspertne skupine za restitucijo kulturno-zgodovinskih spomenikov 1954. Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) NŠAL 5, šk. 350, Spisek zvonov po teži 1915/1916, Natančen opis zvonov 1916/1917. NŠAL 5, šk. 351, Seznam zvonov po župnijah. NŠAL 5, šk. 352, Seznam zvonov po župnijah. NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917. NŠAL, ŽA Vrhnika, šk. 2, Razne knjige, Oznanilna knjiga 1915–1917. Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM) NŠAM, Škofijska pisarna, F 111, šk. 30, Ausweiss Kirchenglocken. NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7. NŠAM, Škofijska pisarna, F 113, šk. 4, Causae belli. NŠAM, Škofijska pisarna, Popis 1956, šk. D I–IV. Narodni muzej Slovenije (NMS) Potrdilo o prevzemu 12 zvonov iz Arheološkega muzeja Pulj. Župnijski arhiv Gorje (ŽA Gorje) ŽA Gorje, Spomenica župnije gorjanske II. U.S. National Archives and Records Administration (NARA) M1926. Records of the Reparations and Restitutions Branch of the U.S. Allied Commis- sion for Austria (USACA) Section, 1945-1950. Neobjavljeni viri Ambrožič, Matjaž, Popis historičnih zvonov. Časopisi in listi Ljubljanski škofijski list (LŠL), 1915, 1916, 1917. Literatura Ambrožič, Matjaž, Zvonarstvo na Slovenskem, AES 15 (1993). Ambrožič, Matjaž, Župnijska cerkev spreobrnjenja sv. Pavla na Vrhniki, Župnija Vrhni- ka, Vrhnika 2002. Ambrožič, Matjaž, Cerkve in Božja znamenja v brezniški župniji, Salve, Ljubljana 2021. Baier, Robert, Spätmittelalterliche Frühneuzeitliche Pilgerzeichen in Form von Glockena- bgüssen aus Österreich & Glockenabgüsse von österreichischen Wallfahrtsstätten, (di- plomsko delo), Universität Wien, Wien 2013. Bradara, Tatjana, Zvona iz Arheološkog muzeja Istre u Puli, v: Histria archaeologica 48 (2017), str. 119–150. Cižek, Josip, Novi zvonovi v Jarenini, Maribor 1922. Costantini, Giovanni, L’opera di soccorso per le chiese rovinate dalla guerra. Statistica delle campane asportate dalle Provincie Venete dai Germanici e dagli Austro-Ungarici, o di- strutte nella zona di guerra, Venezia 1919. 298 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Gnirs, Anton, Alte und neue Kirchenglocken, Kunstverlag Anton Schroll & Co., Wien 1917. Gnirs, Anton, Alte und neue Kirchenglocken, Verlag von Walther Heinisch, Karlsbad und Leipzig 1924. Izločevanje umetniških in spomeniških predmetov iz vojne kovinske zbirke, v: LŠL 51 (1916), št. 8, str. 91–92. Katalog zvonov, v: LŠL 51 (1916), št. 3, str. 30; št. 6, str. 73. Kovačič, Frančišek, Zvonovi in zvonjenje, v: VBV 10 (1907), str. 26–46; 144–154. Kovačič, Frančišek, Cerkveni zvonovi v lavantinski škofiji, v: VBV 10 (1907), priloga str. 1–75; VBV 11 (1908), priloga str. 77–119. Pfundner, Josef, Katalog der Glockensammlung Pfundner, Wien 1980. Samassa, Max, K zgodovini zvonarstva v Ljubljani, Kronika slovenskih mest 1 (1934), št. 3, str. 174–179. Someda de Marco, Carlo, Campane antiche della Venezia Giulia, Udine 1961. Vostner, Otmar, Ob stoletnici frančiškanov v Mariboru, Frančiškanski samostan v Mari- boru, Maribor 1964. Wernisch, Jörg, Glockenkunde von Österreich, Journal Verlag, Lienz 2006. Spletni vir Župnija Žetale: http://www.zupnija-zetale.si/index.php?lokacija=sakMihael (pridoblje- no 13. 11. 2019). Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 299 PRILOGE Dokument št. 1: Pismo Ane Legat ljubljanskemu knezoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču o problematiki odvzema zvonov v župniji Dovje. Vir: NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, Ana Legat knezoškofu Jegliču, Dovje, 13. 6. 1916. [1] 13/6 1916 Ana Legat iz Dovje 1916, junij 13., Dovje Premilostni Knez in Škof!!! Ljubljeni Pastir ubogih ovčic V Imenu, Jezusa Marije sv. Jožefa in sv. Antona P[adovanskega] Jim Vošim in želim de bi zdravi mnogo let še delovali v Vinogradu Gospodovim in vse Njim izroče- ne ovčice pripeljali v svete Nebesa, prosim naj Molijo za nas, de bi se v Nebesih Vsi skupaj pri Bogu na veke združili. Sedaj pa vduhu pokleknem pred Nje, jas uboga revna oseba in Jih s pov- zdignjenim rokami prosim naj uslišijo glas zdihujočih faranov Dovške in Mojstranške. Ojstri meč nas je vse presunil v srca, ko smo slišali de bo kmalo utihnil mili glas svetega Mihaela za vojskne namene. Zvon [2] Jezus in Marija in sv. Miha- el so mi vzbudili gorečo misel naj se v duhu zatečem k Njim pri usmiljenimu Očetu se vse doseže ako je v čast božjo, (tode strah je v mojim srcu de kdo ne zvej pa besede svetga Tomaža Kampenčana berem). Glasen klic v ušesih božjih je goreče duše ko čuje in še v spanju ne spi trud je ne utrudi, stiska je ne potlači strah je ne preplaši tud smrti se ne boji, vse stori iz ljubezni do Boga in bližniga plamen goreče bakle kvišku plamti in ne miruje dokler povelje iskre ne ispolni, ta ogenj ljubezni se vnema v Cerkvi pri mizi Gospodovi mili Jezus navdihuje duše katere pomoči in tolažbe žele. [3] Zatorej Jih v Imenu Jezusa in Marije pro- sim, Naj Oni prosijo Cesarske Služabnike de naj ne Vzamejo Veliki Zvon de se ne bo zgodila kakšna nesreča, in pa še zraven tolko greha in žalosti. Vsi farani žele de bi vzeli enga iz Mojstrane in na sredi dovške vasi je tudi eden v turnu oba zvona naj bi vzeli brezplačno, denar naj bi porabili za vojskne potrebe. Oh lepo Jih še enkrat prosim naj nam puste velki Zvon ker tako milo vsi trije skupaj done v Velikih praznikih in pri procesijah in v zgodnjim jutru [4] kliče k molitvi Angeljovo češenje Mariji in opoldan z veseljam povzdignejo delavci na polju k Bogu proti nebu svoje utrujene roke in kadar se bliža nevihta se zopet oglasi in nas kliče k molitvi de naj obvaruje žitno polje in vinske gore. 300 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Vsi želimo de nas še na dalje vabijo vsi trije k božji službi in k večnimu počitko, sveti Mihael naj nas varuje pred sovražniki de bi ja popred nastal mir pred ko snamejo Zvon iz visokih lin. Ko je prejšne sto letja sovražni turk prišel od postaje vrh globele v svoji prevzetnosti zakliče povelnik, Mihael ali si doma še danes bodo moji konji na tvojim oltarju pšenico zobali potem so se začeli konji udirate šli so nazaj prosim naj nas priporoče naši Lurdski Mariji in sv. Mihaelu, Z Bogom. Dokument št. 2: Prvo poročilo dovškega župnika Jakoba Aljaža ljubljanskemu ordinariatu o problematiki odvzema zvonov v župniji Dovje. Vir: NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, župnijski urad Dovje ljubljanskemu ordina- riatu, Dovje, 20. 6. 1916, št. 58. 1916, junij 20., Dovje Št. 58 Visokočastiti kn. šk. ordinariat! Ad št. 2376 udano poročam: 1) Kakor je razvidno iz Izkazov Dovške in Mojstranske cerkve, vzame vojna oblast Dovški veliki zvon 856 kil, ostanejo pa štirje od 200–500 let stari, ki tehtajo circa 1350 kil. NB. Tisti mali zvon v privatni Čenkovi hiši, premer 50 cm, ki tehta okoli 100 kil, v sredi Dovške vasi, nisem naznanil, ker je bilo ukazano le zvonove farne in filialne cerkve naznaniti. 2) Res je, da žele farmani, da bi še ostal veliki Dovški zvon, 856 kil in so me prosili, naj grem k c. k. okr[ajnemu] glavarju posredovat. Odgovoril sem, da glavar tukaj ni merodajen, in da bodimo veseli, ker nam gosposka vza- me le eno dobro tretjino teže, 856 Kil, pravico pa ima vzeti dve tretjini, 1400 kil. Eni so rekli, da je le veliki zvon zoper točo žegnan. Povedal sem jim, da so vsi zvonovi enako posvečeni, in kako se posvečujejo. Obširno sem jim na binkoštni ponedelek vse na prižnici razložil: a) da gosposka sama določi, katere zvonove vzame, b) da so vsi posvečeni (in kako), c) in da se gosposki ne moremo ustavljati. – Od tedaj so ljudje mirni. 3) Če bi mi ponudili (vide pisemce) na mesto velikega zvona (856 kil) en moj- stranski zvon (168 kil, ali circa 260 kil) in Čenkov zvon (circa 100 kil), tedaj skupaj 268 kil, ali pa 360 kil, – bi vojna oblast gotovo ne bila zadovoljna, ker to znese komaj sedmi del skupne teže (2150 kil). 4) Nihče mi ni omenil, ali bi ponudili Dovški srednji zvon 556 kil in mali zvon circa 330 kil, skup circa 886 kil, – da bi ohranili veliki zvon (856 kil) – pa Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 301 mislim, da bi bili večinoma zadovoljni. Ne vem pa, če bi bila gosposka zarad starosti zvonov zadovoljna. Na moje vprašanje mi odgovarjata sedaj ključarja in upam, da bi ostal veliki zvon, vzamejo naj pa druzega in male- ga (886 kil). 5) Ne kaže pa prositi, naj gosposka pusti veliki zvon (856 kil), vse druge zvo- nove (farne in podružnične) 1400 kil, pa naj pobere, dasiravno ima pravico vzeti dve tretjini vse teže. 6) Jest sem z vsem zadovoljen in prepustim Visokočastitemu kn. šk. ordinari- atu, da v tem oziru določi. 7) Če bodo vzeli veliki zvon (856 kil), potem bi nam kazalo iz Mojstrane vzeti začasno ondotni večji zvon (circa 260 kil), ki ima ton c (podaljšal bi se jarm in kembel) in bi se napravilo z Dovškema dvema zvonovoma melo- dično zvonenje namreč ton c (novi mali) ton b ton as. NB. Veliki farni zvon ima ton es. Če bi on ostal sam, in bi mu pridjali mojstran- ski zvon ton c, bi bila med njima velika seksta (začasno) (=Veliki petelin in mali piščanček). Župni urad Dovje 20/6 1916 Jakob Aljaž župnik Priloženo je privatno pisemce in dva Izkaza zvonov. Izkaza mi prosim vrniti. Dokument št. 3: Drugo poročilo dovškega župnika Jakoba Aljaža ljubljanskemu ordinariatu o problematiki odvzema zvonov v župniji Dovje. Vir: NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, župnijski urad Dovje ljubljanskemu ordina- riatu, Dovje, 21. 6. 1916, št. 59. 1916, junij 21., Dovje Št. 59 Visokočastiti Knezoškofijski ordinariat! K mojemu dopisu, večrej 20/2 1916 št. 58 udano prosim dostaviti: Če je sploh zamenjava zvonov proti enaki teži mogoča, predlagam: Veliki zvon Dovške cerkve naj ostane: vzamejo pa naj, oba dva Mojstran- ska zvonova, Čenkov zvon (v privatni hiši na Dovjem, prejšnem župnišču do 302 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 leta 1829), ki je vlit leta 1666, premer 50 cm, teža circa 100 kil, in še mali zvon Dovške cerkve. a) Vsi ti zvonovi skup tehtajo okoli 870 kil, tedaj circa 10–20 kil več, kakor veliki zvon, ki tehta 856 kil. b) Tako bi bilo ustreženo veliki večini. c) Ohranil bi se srednji Dovški zvon (znamenit) ton as, in veliki zvon ton es. Župni urad Dovje 21/6 1916 Jakob Aljaž župnik Dokument št. 4: Tretje poročilo dovškega župnika Jakoba Aljaža ljubljanskemu ordinariatu o problematiki odvzema zvonov v župniji Dovje. Vir: NŠAL 5, šk. 353, Oddaja zvonov 1915–1917, župnijski urad Dovje ljubljanskemu ordina- riatu, Dovje, 19. 5. 1917, št. 68. [1] Št. 68 1917, maj 19., Dovje Visokočastiti Kn. šk. ordinariat! Ad št. 1819 Kn. šk. ordin[ariat] udano poročam: Pred 14 dnevi je prišel vojaški častnik – inženir, ko je že poprej povsod po- bral zvonove po Koroškem (mi spadamo pod Koroško vojaško oblast) nazadnje na Dovje in vzel mesto velikega zvona v zameno dva druga zvonova in sicer št. 74 (95 cm, 556 kg iz l. 1550) in št. 74 (85 cm, 350 kg iz l. 1733). Vzroki: 1) To je rad storil na nujno prošnjo tukajšnje občine in cerkvenega predstoj- ništva, katero sem mu jest povedal. 2) Je inženir ravno take zamene delal po Koroškem (imenoval je več krajev). 3) Je veliki zvon velike vrednosti, blagoglasen, in ljudem do srca priljubljen. 4) Sta una dva zvona bila bolj slaba, obrabljena od mnogih udarcev in okru- šena. Tudi zvon št. 74 v muzikalnem oziru ni ustrezal, ker ni bil ne čisti ton as (bil je ¼ tona prenizek) in ne ton g (¼ tona previsok). 5) So ljudje rekli, da raje dajo vse druge zvonove farne cerkve in podružnice, kot pa veliki zvon. Vse to je vojaški inženir (inteligenten in razumen go- spod) upošteval in nam ustregel rekoč: Čemu ljudstvo razburjati. 6) Smo pri vsem spoštovanju do gosposke (ozir[oma] konservatorjev, ki pa naših zvonov niso videli in ne slišali) mi, občina in cerkveno predstojni- štvo, kot lastnik in gospodar zvonov [2] vsaj nekoliko, če ne v obilni meri, Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 303 opravičeni kot avtonomna oblast, svoje želje in prošnje izraziti, katere lju- bljanski konservator ni upošteval, pač pa nam je Koroška vojaška oblast rada ustregla. 7) Je vojaški inženir rekel, da, če bo vojska dalje trajala, bodo še druge zvono- ve brez ozira na starost vzeli. Na Ogrskem jih že jemljejo. 8) Imam rajši nove dobre orglje, če bi tudi kaki konservator rekel, da so znamenite. 9) Jest sem študiral zvonove že pred 50 in 40 leti, hodil po zvonikih, določe- val tone novim zvonovom (pilil »Stimmgabel-ne)98 in to reč razumem. Iz enega extrema v drugega padajo. Pred 40–50 leti so vse zvonove (tudi stare dobre (!) zavrgli), ko so nove, večje dali vliti. Sedaj pa delajo nasprotno. In medio est virtus.99 Moji nazori so, ne oziraje se na konservatorje, nespre- menjeni in pravi. Pač pa imam veliko spoštovanje do škofijskega odbora za cerkveno ume- tnost, ki je res potreben in blagodejno upliva, da pri novih stavbah nerazumni ljudje (včasih tudi župniki) po svoji trmi ne šušmarijo. Ko je orgelbauer100 Mila- vec med delom umrl, mi je pomagal odbor (Dr. Kimovec, p. Hugolin, Premrl), da so se izvrstne [3] Dovške orglje srečno izvršile. Spomnim se, l. 1869, ko smo bili bogoslovci na božji poti na Zaplanu101 (po Špendalovi novi maši), kako je tamošnji duhovnik novo cerkev brez načrta, po svoji glavi, en čas zidal en čas podiral in se kregal nad zidarji in tesarji češ »Ti lumpje so mi zopet vse skazili, pa bodo morali koj podreti in tri »Ringmaver-je«102 je okrog cerkve naredil etc. Izvzemši izvanredne slučaje se pa vendar moramo vprašati pri starih, sla- bih zvonovih, kako umetniško vrednost pač imajo, razun vrednosti brona. Teo- retično-znansko (za starinoslovca) imajo pač vrednost v praksi pa ne. 1) Prvič sem indiferentno glede zvonov poročal, drugič in tretjič (ko je neka histerična oseba v pismu na Presvitlega zopet reč zbrodila) sem prosil na vis[oko] č[astiti] kn[ezo]šk[ofijski] ordinariat, naj bi se veliki Dovški zvon ohranil in Vi ste stopili takrat na moje stališče, pa »konservator« Vam je takrat menda odbil Vaš pameten predlog, kajti odpisali ste mi uradno »da se ni dalo nič doseči«. 2) Če bodo vzeli tudi veliki zvon (pa ga ne bodo), bomo toliko bolj patriotični, – vsaj mi ostaneta še dva Mojstranska (stara), katera sem sedaj obesil v farni turn (toni so: es (mali), c (srednji), Es (veliki)). Razun tega imamo še občinski zvon sredi vasi (pri Čenku, starem farovžu pred 100 98 Glasbene vilice. 99 Resnica je na sredini. 100 Orglar. 101 Zaplazu. 102 Venčne zidce. 304 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 leti), katerega nisem naznanil, ker smo imeli ukaz le zvonove farne cer- kve in podružnice naznaniti. – Bogatini tudi staro zlatnino nosijo na oltar domovine. Župni urad Dovje 19/5 1917 Jakob Aljaž župnik Dokument št. 5: Prošnja Janeza Sušnika lavantinskemu knezoškofu dr. Mihaelu Napotniku, naj posreduje za ohranitev zvonov pri Sv. Treh kraljih nad Radljami. Vir: NŠAM, Škofijska pisarna, F 112, šk. 7, Janez Sušnik knezoškofu Napotniku, Sv. Trije kralji, november 1916. 1916, november, Sv. Trije kralji nad Radljami Prošnja do čč. gg. knezoškofa Michaela Napotnik. Prej se je oznanilo da bodo pri cerkvi sv. treh Kraljev nad Marenbergom vzeli samo enega, zdaj pa so nam vzeli vse tri zvonove. Dne 25. novembra ko so nam bili vzeti je bil tak jok; kdo bo naše žitno polje obvaroval pred hudimi nevihtami. Stari ljudje pravijo: prej ko še teh zvonov ni bilo je nam toča pobila poljske pridelke, zdaj pa bilo je hvalabogu boljše. Ljudje so rekli da v cerkev ne gredo dokler so ta č. g. Dekan tukaj, zakaj so zdaj dovolili vzeti vse zvonove. Nihče se prej ni pobrigal ker se je oznanilo in smo bili prepričani, da nam še ostanejo, da ne bodo vsi vzeti. V nedeljo dne 26. novembr. ko so bili naši zvo- novi na Marenberškem trgu, so daljni ljudje obžalovali, teh zvonov kako jih je škoda. In Nemci ki so prišli vuzem ter videč jih na trgu, oh šade um diesen Glocken wer wird unsern Lebensmittel hütten.103 Visokočastiti gg. Knezoškof jaz Janez Sušnig cerkven ključar prisrčno prosim Njih; da bi Oni vložili prošnjo do tistega kateri ima to pravico da bi vsaj en zvon nazaj dobili zavoljo hudega vremena. Drugje tu okoli so povsod enega dva pustili pri nas pa najbol na viso- kem hribu potrebujemo že zavoljo hudega vremena da ne bodem jaz tega kriv; če bi bilo mogoče ta velikega. Če pa le ni mogoče bi prosim čč. gg. Dekanu Aug. Hexl naznanili da Ljudje ne bodo meine krivega dolžili; radi zvonov in hudega vremena; zavoljo tega moram tudi jaz odstopiti od cerkvenega ključavništva četud sem imel prej veselje do cerkve. Cerkven ključar sem bil letos to osme leto. Če mogoče, prosim, mi dajo odgovor. S prisrčnim pozdravom Janez Sušnig posestnik ter cerkven ključar pri sv. treh Kraljih pošta Marenberg Steijersko. 103 Škoda tega zvona, kdo bo skrbel za našo hrano. Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 305 POVZETEK Zvonarji so se od konca srednjega veka večkrat prelevili v livarje topov. Po naših deželah so zvonovi v preteklosti mnogo trpeli zaradi osmanskih vpadov, najbolj pa za časa obeh svetovnih vojn. Avstro-ogrske oblasti so se pri odvzemu bronastih zvonov sklicevale na vojne razmere. V obzir so vzele umetnostno in zgodovinsko pomembne zvono- ve, o katerih naj bi odločala spomeniškovarstvena služba. V soglasju z obramb- nim ministrstvom so deželna glavarstva škofijske ordinariate v letih 1915/1916 zadolžila, da preko župnij izvedejo popis zvonov po posebnem formularju. Župniki in verniki so ordinariatom oziroma škofom poleti 1916 množično pisali prošnje, naj posredujejo pri vojaških oblasteh za ohranitev posameznih zvonov. Podprli so jih tudi posamezni župani, ponekod pa so peticije podpisali tudi soseščani cerkvenih sosesk. Pred drugim odvzemom zvonov, ki se je začel avgusta 1917, je vojaško po- veljstvo ordinariate zaprosilo za ponovno pomoč pri izvedbi akcije. Župniki so morali v dveh tednih predložiti sezname preostalih zvonov. Od odvzema so bili upravičeni tisti, ki so bili uliti pred letom 1600, ostali pa so se morali odlikovati po izrednem ornamentalnem in figuralnem okrasju. V vsaki cerkvi z redno du- šnopastirsko oskrbo naj bi ostal vsaj en zvon. Načeloma so ostali le tisti zvonovi, ki jih je označil konservator. V Sloveniji so se ohranila le redka izvirna zvonila izpred leta 1916, saj je bilo pri obeh odvzemih cerkvam odvzeto 90 % zvonov. Kraljevina Italija je po prvi svetovni vojni od Avstrije dobila vojno odško- dnino, iz katere je financirala ulivanje t. i. odškodninskih zvonov na slovenskem ozemlju, ki ga je na novo pridobila. Izpraznjene zvonike v slovenskih deželah, ki so prišle v okvir Kraljevine SHS, so v letih po prvi svetovni vojni predni- ki napolnili z bronastimi in jeklenimi zvonovi. Ulile so jih pretežno domače zvonarne. Italijanska fašistična oblast je 23. aprila 1942 sklenila, da cerkvam na Pri- morskem in v Istri odvzame zvonove v vojaške namene. V glavnem je šlo za od- vzem odškodninskih zvonov. Med odvzetimi zvonovi so se znašli tudi nekateri, ki jih je Avstro-Ogrska pustila oziroma so bili po prvi svetovni vojni vrnjeni iz avstrijskih zbirnih centrov. Na ozemlju t. i. Ljubljanske pokrajine Italijani bro- nastih zvonov niso odvzeli, podobno pa so ravnali tudi Madžari v Prekmurju. Nemški okupator je z odvzemom bronastih zvonov škodo povzročil pred- vsem cerkvam na Štajerskem in v Zasavju ter Posavju, ki še do danes ni sanirana. Načeloma med letoma 1941 in 1944 niso odvzeli le tistih bronastih zvonov, ki jih je med prvo svetovno vojno zaščitila že avstrijska spomeniškovarstvena služba, vendar pa so zlasti v Zasavju in Posavju, kjer so izselili slovensko prebivalstvo, odvzeli skoraj vse historične zvonove. Nedotaknjeni so ostali bronasti zvonovi v 306 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 nekaterih cerkvah v Zgornji Savinjski, Šaleški in Mežiški dolini. Na Gorenjskem so bronasti zvonovi ostali po zaslugi orglarskega mojstra Franca Jenka. Od Italije so jugoslovanski komunistični oblastniki za odvzete zvono- ve naknadno zahtevali tudi vojno odškodnino. Italijanska vlada je plačala 120.000.000 lir odškodnine. Zahteve jugoslovanskih oblasti po vrnitvi nepreto- pljenih zvonov iz Avstrije v štajerske župnije žal niso bile uspešno rešene. Kočevarski zvonovi iz porušenih cerkva so bili uničeni ali pa so svoje novo bivališče dobili v zvonikih nekaterih bližnjih cerkva. Številni so romali v zvoni- ke v okolici Laškega. Ključne besede: zvonovi, odvzem zvonov, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna Summary BELLS FOR CANNONS From the Middle Ages, bell-makers were frequently transformed into can- non casters. In the past, bells in our lands suffered much due to Ottoman inva- sions, and most of all during the time of both World Wars. When requisitioning bronze bells, the Austro-Hungarian authorities cited war conditions. They took into consideration artistically and historically im- portant bells, the fate of which was to be decided by the monument preser- vation service. In 1915/1916, in agreement with the Ministry of Defence, the land authorities instructed diocesan ordinariates to make an inventory of bells throughout parishes according to a special form. In the summer of 1916, priests and believers wrote copious requests to or- dinariates or bishops to intervene with the military authorities for the preser- vation of individual bells. They were also supported by some mayors and, in places, petitions were also signed by people from church communities. Prior to the second requisitioning of bells, which started in August 1917, the military command again asked ordinariates for help during the action. Priests had two weeks to present lists of the remaining bells. Only those bells cast prior to 1600 were exempt from requisition, while others escaped confiscation due to having extraordinary ornamental and figural decoration. Every church with regular pastoral care was to retain at least one bell. Generally, only those bells were left that were marked by the conservator. In Slovenia, only a very small number of original bells from prior to 1916 were preserved, since during both requisitions 90% of all bells were requisitioned. After the First World War, the Kingdom of Italy received war indemnity from Austria from which it financed the casting of the so-called compensation Matjaž Ambrožič: Zvonovi za topove 307 bells on the newly acquired Slovenian territory. In the years after the First World War, emptied bell towers in the Slovenian lands which were made part of the Kingdom of SCS were filled with bronze and steel bells. They were mostly cast by local bell foundries. On 23 April 1942, the Italian Fascist authority decided that bells from churches in Primorska and Istria be requisitioned for military purposes. Mostly, this was the requisitioning of compensation bells. Even some that had been exempted by Austro-Hungary or those returned from the Austrian collection centres after the First World War were now listed for requisition. In the territory of the so-called Ljubljanska pokrajina, Italians did not requisition bronze bells, similarly as the Hungarians in Prekmurje. The German occupier caused the most damage by requisitioning bronze bells primarily from churches in Štajerska and Zasavje and Posavje and to date that damage has not been repaired. Between 1941 and 1944, only those bronze bells were not requisitioned which were protected by the Austrian preservation service during the First World War; however, in Zasavje and Posavje, where the Slovenian population was forced out, almost all historical bells were requisi- tioned. Only bronze bells in certain churches in the Zgornja Savinjska, Šaleška, and Mežiška valleys were left untouched. In Gorenjska, bronze bells were pre- served thanks to the master organist Franc Jenko. The Yugoslav Communist authorities demanded war indemnity from Italy. The Italian government paid 120,000,000 lira of compensation. Unfortunately, the demands of the Yugoslav authorities for the return of unmelted bells from Austria for Styrian parishes were not successful. Bells from the Kočevje region from demolished churches were destroyed or got a new home in bell towers of some nearby churches. Many went to bell towers near Laško. Keywords: bells, requisition of bells, First World War, Second World War 308 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Škof Andrej Karlin (1857–1933). Vir: Digitalna knjižnica Slovenije, Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 309 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 27-9-772''1918/1919'':929Karlin A. DOI:10.34291/AES2024/Oset Željko Oset dr. znanosti, HUN-REN, projekt ERC SOVEREIGNTY, Tóth Kálmán utca 4, Madžarska – 1097 Budimpešta e-naslov: zeljko.oset@gmail.com »O REVOLUCIJA – ZA TE NISEM ROJEN, NIKDAR SE TE NE PRIVADIM«: TRŽAŠKI ŠKOF ANDREJ KARLIN (1911–1919) O PREVRATNI DOBI V TRSTU 1 UVOD O dr. Andreju Karlinu1 je v Rimu leta 1995 potekal simpozij, na katerem so celostno obravnavali Karlinovo življenjsko pot, izobrazbeno in značajsko formacijo, splošne razmere ob koncu prve svetovne vojne ter v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, Karlinovo pastoralno delovanje, delovanje na šol- skem področju, Karlinovo delovanje v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani, delovanje v Lavantinski škofiji in Karlinovo pobudo za pričetek postopka bea- tifikacije njegovega predhodnika v Mariboru Antona Martina Slomška (škof v letih 1846–1862).2 V več referatih je obravnavana prevratna doba, ko je na hitro izzvenela oblastna avtoriteta avstro-ogrskih uradnikov, v Trstu so na ulicah spr- va zavladali demonstranti, nato pa so celotno tržaško škofijo zasedle italijanske okupacijske oblasti (sprva vojaške in nato civilne). Avtorjem je poznan Karlinov dnevnik iz prevratne dobe v (italijanskem3) prepisu; dnevnik iz prevratne dobe je bil tržaškemu škofu nasilno odvzet 29. decembra 1918 – ob tem velja nave- sti zanimivost, ki nakazuje na ranljivost človeškega spomina: škof Karlin je v nadaljevanju svojega dnevnika aprila 1919 zapisal, da mu je bil dnevnik odvzet 1 Besedilo je nastalo v okviru projekta Negotiating Sovereignty: Challenges of secularism and Nation Building in Central Eastern Europe since 1780 (SOVEREIGNTY), ki ga finančno podpira Evropski raziskovalni svet. 2 Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Celje 1996. 3 Prim. Antonio Scottà, I territori del confine orientale italiano nelle lettere dei vescovi alla Santa Sede: 1918–1922, Trieste 1994, str. 190–200. Te objavljene italijanske prepise so pozneje uporabljali tudi drugi v svojih študijah. Prim. Fabijan Veraja, Miroslav Bulešić, svečenik i mučenik: znakoviti lik moderne povijesti Istre, str. 201–202. Dostopno na: http://www.miroslavbulesic.com/ wp-content/uploads/2023/03/Positio-super-martyrio.pdf (pridobljeno: 26. 10. 2024). 310 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 30. decembra okrog dveh popoldne, ko je »imel v hiši veliko demonstracijo«.4 Najverjetneje je datacijo izvedel na podlagi protesta, ki ga je poslal guvernerju, generalu Carlu Petittu di Roretu (1862–1933)5 30. decembra 1918.6 Zaplenjena osebna literarna lastnina tržaškega škofa je bila vrnjena lastniku 7. aprila 1919. Dr. Karlin je po odhodu iz Trsta s sabo odnesel dnevnik, ki je po njegovi smrti postal del osebne zapuščine v Mariborskem (nad)škofijskem arhivu. Na obstoj dejanskega, originalnega dnevnika sta slovenske raziskovalce nazadnje opozo- rili že pokojna Ilaria Montanar (1968–2024),7 ki je sodelovala pri urejanju nad- škofijskega arhiva, in Lilijana Urlep.8 Tržaški škof je od 30. oktobra 1918 do 13. aprila 1919 zapisoval svoje vti- se o političnem vrenju, anarhiji, izživljanju italijanske mladeži, italijanizaciji oblastnih simbolov, preimenovanju ulic, skratka o razpad(anj)u Habsburške monarhije po prihodu italijanske okupacijske oblasti, začetku Italije v Trstu in na ozemlju Istre, torej na območju pod cerkveno pristojnostjo tržaškega škofa. Dnevniški zapisi so tudi v funkciji beleženja osebnih vtisov, pogovorov in po- pisa usod njemu podrejenih duhovnikov, za katere je dolžan skrbeti in za njih intervenirati pri civilnih (ali vojaških) oblasteh.9 Karlin je bil naprej katoliški pastir, nato legalist in šele nato narodno zaveden Slovenec, ki ga je skrbela na- silnost protislovenskih (in protihrvaških) italijanskih nacionalistov (zoper du- hovnike). Nasilneži so uživali bolj ali manj odkrito podporo vojaških in civilnih oblasti ali pa je ostala njihova samovolja nekaznovana.10 2 BIOGRAFSKA SKICA Dr. Andrej Karlin je kot mlad duhovnik veliko potoval, držeč se načela: »Kdor /…/ zmeraj doma tiči, ta nič vreden ni«.11 Njegova radovednost in tudi ambicioznost ga je ponesla na študij v Rim, kjer je študiral pravo na univerzi Sant‘Apollinare in bil leta 1892 promoviran za doktorja obojega prava (»utriu- sque iuris«).12 Pridobil je znanje, razgledanost, intelektualno samozavest in tudi 4 Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM), Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 5 Carlo Petitti di Roreto (1862–1933), italijanski general. 3. novembra 1918 je bil imenovan za guvernerja Trsta in okupiranega območja do demarkacijske črte s Kraljevino SHS. To zadolžitev je opravljal do julija 1919. Milica Kacin-Wohinz, Petitti di Roreto, Carlo: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943300/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). 6 Tomaž Simčič, Andrej Karlin kot tržaški škof v luči nekaterih arhivskih dokumentov (1911–1919), v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje 1996, str. 66–67 (dalje: Simčič, Andrej Karlin). 7 Prim. Aleš Maver, In memoriam doc. dr. Ilaria Montanar, v: Dileme: Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine, 2024, 8/4, str. 247–249. 8 Za informacijo o vlogi žal že pokojne dr. Ilarie Montanar in njeni seznanitvi slovenskih raziskovalcev o originalnem Karlinovem dnevniku se zahvaljujem dr. Mihi Šimcu. 9 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 10 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 11 Maksimilijan Jezernik, Uvodne besede, v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Celje 1996, str. 5. 12 Latinsko: obojega prava. V: Edo Škulj, Andrej Karlin in cerkvena glasba, v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Celje 1996, str. 16. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 311 konkurenčno prednost, ki je bila odločilna, da je bil naposled izbran za škofa v takrat metropolitanskem mestu z brbotajočimi klicami hudih nacionalnih nasprotij. S tem je prevzel veliko odgovornost za škofijo, v kateri sta bili dve tretjini vernikov Slovencev in Hrvatov, ena tretjina pa Italijanov.13 Tradicionalno je mesto tržaško-koprskega škofa pripadlo kandidatu iz slovenskega ali hrvaškega miljeja. Zaporedje duhovnikov slovenskega rodu je dunajska vlada prekinila z imenovanjem Franca Ksaverja Nagla14 junija 1902. Naglovo nepričakovano napredovanje leta 1910 za koadjutorja dunajskega nad- škofa, še bolj pa dolgotrajno iskanje njegovega naslednika, je treba razumeti kot odraz velike zahtevnosti škofovske funkcije. Prvotno preferenčni kandidat Franc Castellicz15 je odstopil, s čimer so se izboljšale možnosti za Karlina, ki je bil na kandidatni listi uvrščen na drugo mesto. V vladnem predlogu je predsta- vljen kot »pošten duhovnik, mož velikega znanja ter zmožen in neutrudljiv refe- rent, ki se zna vesti v družbi in ki ima tudi ustrezno energijo. Po rodu je Slovenec, ki se pa politično ni nikoli eksponiral. Obvlada oba deželna jezika in do vprašanja glagolice vedno zavzel korektno stališče.« Vatikan je soglašal z izborom, zato ga je cesar 21. decembra 1910 predlagal v imenovanje za novega tržaškega škofa.16 Po uradni objavi informacije je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič 26. januarja 1911 zapisal v svoj dnevnik: »Karlin, imenovani škof tržaški, je sedaj na Dunaju. V ponedeljek se je vršil processus canonicus v nunciaturi, včeraj se je predstavil ministrom in je jako dober vtis naredil (kar mene močno veseli). Danes pa je zaprisežen pred cesarjem. Menda naš Narod grdo zoper njega piše. Upam, da bo težkim nalogam v Trstu kos. Meni je hvaležen in uvidi, da proti meni včasih ni prav postopal. No, zameril sem mu le trdoglavost ob priliki zadnjega katoliške- ga shoda, ki je bila zares neutemeljena in edino iz prevzetnosti. Na to napako sem ga opozoril in ga bom še. Želi, da bo posvečen v tržaški katedrali, naj bi ga posvetil koadjutor Nagl, soposvečevalca naj bi bila metropolit Sedej17 in pa jaz, misli na 13 Walter Lukan, Imenovanje Andreja Karlina za tržaško-koprskega škofa, v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Celje 1996, str. 35–43 (dalje: Lukan, Imenovanje). 14 Franz Ksaver (Xaver) Nagl (1855–1913), med letoma 1902 in 1910 tržaško-koprski škof, nato je leta 1910 postal škof koadjutor dunajskega nadškofa s pravico nasledstva in od 5. avgusta 1911 do smrti dunajski nadškof. Novembra 1911 je bil imenovan za kardinala. 15 Francesco Castelliz (1862–1934), med letoma 1895 in 1908 ravnatelj malega semenišča, od 1908 do 1923 pa ravnatelj goriškega bogoslovja. Pred prvo svetovno vojno je bil vdan monarhiji, po vojni pa je spremenil stališče in postal navdušen za nov italijanski režim. Leta 1925 se je celo zapletel v poskus odstavitve nadškofa Sedeja. 16 Lukan, Imenovanje, str. 40–43. 17 Frančišek Borgia Sedej (1854–1931) je končal goriško bogoslovje, doktoriral na Dunaju leta 1884 in bil od 1889 do 1898 študijski ravnatelj v Avguštineju in dvorni kaplan. Tam je ustanovil akademsko društvo Danica, leta 1898 pa je bil poklican v Gorico, kjer je postal tamkajšnji kanonik, stolni župnik in dekan ter ob tem še predavatelj v centralnem semenišču. Leta 1906 je postal goriški nadškof in metropolit in to funkcijo vršil skorajda do smrti, saj se je le mesec dni poprej na pritisk italijanskih fašističnih oblasti odpovedal škofiji. Več o njem glej v: Sedejev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Celje 1988. 312 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 svetega Jožefa praznik.«18 V Jegličevem zapisu je še posebej zanimiva navedba Karlinove prisege cesarju. V časniku Slovenec je zapisano: »Novi tržaški škof g. dr. Andrej Karlin je včeraj pred navadnimi avdijencami napravil prisego pred cesarjem. Priči sta bila višji komornik baron Gudenus in naučni min. Stürgkh. Cesar je kasneje novega tržaškega škofa sprejel v zasebni avdijenci. Kakor smo čuli iz ust prvzviš. g. škofa v Ljubljani, je cesar popolnoma zdrav in ljubezniv. Novi tržaški škof se je predstavil tudi ministrskemu predsedniku, naučnemu ministru in višjim uradnikom v naučnem ministrstvu.«19 Papež Pij X. je potrdil Karlina za tržaško-koprskega škofa 8. februarja 1911, 19. marca pa je bil posvečen, kot je bil napovedal škof Jeglič v svojem dnevni- ku.20 Jeglič je napisal, da je bila posvetitev dostojna z močno udeležbo uradnih oseb države in mesta. Karlin je presenetil »Lahe, ko je pri prihodu na kolodvor začel govoriti laško. /…/ Hvala Bogu, da je prvi vtis novega škofa na vse prav ugo- den. Upam, da bo kos pretežki nalogi, ki ga čaka.«21 S Karlinovo umestitvijo so tri mesta v goriški nadškofiji zasedli Slovenci, zato je tržaški državni namestnik po smrti poreškega škofa Giovannija Battiste Flappa22 januarja 1913 Karlinu sporočil pričakovanje oblasti, da bo mesto za- sedal italijanski duhovnik. Namestnik je imel v mislih konkretno ime (goriški prošt Aloysius Faidutti23), a so se Jeglič, Karlin in Frančišek Borgia Sedej po- svetovali o skupni terni, seznamu kandidatov. Jeglič je v svoj dnevnik zapisal: »Želimo Hrvata, ne pa Laha, saj je bil pokojni mnogo preveč Lah in odvisen od laške vodilne stranke.« Uskladil so se za kandidatno listo – terno. Na prvi dve mesti so postavili Bernardina Škrivanića24 in dr. Klementa Bonefačića,25 na tretje mesto pa dr. Trifuna Pederzollija,26 župnika pri sv. Antonu v Trstu. Jeglič je pričakoval izbor drugo postavljenega kandidata (Bonefačića), dunajska vlada pa se je odločila za tretje postavljenega kandidata.27 18 Jegličev dnevnik: Znanstvenokritična izdaja (ur. Blaž Otrin in Marija Čipić Rehar), Celje, Ljubljana 2015, str. 501 (dalje: Jegličev dnevnik). 19 Slovenec, št. 22, 27. 1. 1911: Novi tržaški škof g. dr. Andrej Karlin, str. 2. 20 Lukan, Imenovanje, str. 39–40. 21 Jegličev dnevnik, str. 506. 22 Ivan Krstnik (Giovanni Battista) Flapp (1845–1912), od leta 1884 do smrti poreško-puljski škof. 23 Dr. Luigi Faidutti (1861–1931), duhovnik in goriški deželni glavar od leta 1913 do konca prve svetovne vojne. Po prvi svetovni vojni je deloval v vatikanski diplomaciji, nazadnje v Litvi. Virgil Šček, Matic Batič (ur.), Renato Podbersič (ur.), Dnevniški zapisi: 1909–1933: znanstvenokritična izdaja, Gorica 2024, str. 38 (dalje: Šček, Dnevniški zapisi). 24 Dejansko je šlo za dalmatinskega duhovnika p. Bernardina Nikolo Škrivanića (1855–1932), ki je bil tedaj provincial kapucinov na Reki. Življenje je posvetil širjenju lurdske misli in pobožnosti. Odprl je tiskarno Miriam in Kuča dobre štampe (Hišo dobrega tiska); tiska mesečnik Naša Gospa Lurdska, Mahničevo Hrvatsko stražo pa tudi Riječke novine (1912–1914). Več o njem glej: Bernardin Nikola Škrivanić i njegovo vrijeme (ur. Darko Deković), Matica Hrvatska, Rijeka 1997; prim. Istra: Glasilosaveza jugoslovenskih emigranata iz Julijske krajine, 7. 10. 1932: O Bernardin Škrivanić, str. 5. 25 Dr. Kvirin Klement Bonefačić (1870–1957), med letoma 1923 in 1954 splitsko-makarski škof. 26 Msgr. Trifun Pederzolli (1864–1941), doma iz Kotorja, od l. 1913 poreško-puljski škof. 27 Jegličev dnevnik, str. 547. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 313 Tomaž Simčič ocenjuje, da je škof Karlin dosledno upošteval svojo prisego lojalnosti habsburški dinastiji, v nacionalnem pogledu pa je zastopal idejo ena- kopravnosti vseh narodov in jezikov znotraj avstro-ogrske monarhije. Izogibal se je javnim polemikam, tudi z zagovorniki glagolskega (staroslovanskega) bo- goslužja v Istri. Z razliko od svojega predhodnika Nagla je k temu vprašanju pristopal zadržano, pod geslom quieta non movere. Karlin je podobno kot nje- gov metropolit, goriški nadškof Sedej, izhajal tako iz katoliškega univerzalizma kot tudi globoke navezanosti na sobivanje različnih narodov v monarhiji, zve- sti vladarski dinastiji. Pomirjevalni pristop in velika pričakovanja za jezikovno enakopravnost – vključno z vprašanjem glagolice – v cerkvi so pretresali trža- ško cerkev. Škofova odobritev zahtev slovenskih in hrvaških vernikov je bila sprejeta z nezaupanjem pri italijanskih sodržavljanih, pa tudi znotraj njemu podrejene duhovščine.28 Takšen primer je škofova okrožnica mestnim župni- kom o slovenskem cerkvenem petju v Trstu leta 1918. Ob tem pa se je Karlin zavzel za kanclerja Carla Mecchia29, ki ga je predlagal za kanonika, vendar je vlada odklonila imenovanje, ker je – tako Jeglič – »preveč zagrizen Italijan«. O Mecchiu pa je imel tržaški škof Karlin, kakor je zapisal Jeglič, dobro mnenje, kot o »izglednem duhovniku in izredno učenem kanonistu«. S tem si je želel pridobiti simpatije vseh duhovnikov brez ozira na nacionalne opredelitve in s tem na eni strani potrditi univerzalni značaj Cerkve, na osebni ravni pa svojo integriteto, ki jo zaznamuje ideja o pravičnosti in osebnem pogumu predstojnika.30 V vojnih okoliščinah je bila bolj poudarjena Karlinova zvestoba Avstriji, a pri tem ni pozabil na vrednoto miru. Tako je mogoče razumeti njegov vpra- šalnik o pobudah Cerkve v pomoč domovini februarja 1917. Škof je pobudo predstavil kot poskus utišanja kritik, da Cerkev premalo sodeluje pri naporih za zmago. Znotraj Cerkve je kakor v družbi popuščalo prvotno vojno navdušenje. K temu je prispeval tudi vladni nastop zoper slovenske in hrvaške duhovnike, pozneje tudi do italijanskih duhovnikov. Po ugotovitvah Tomaža Simčiča je bilo približno 30 duhovnikov zaprtih pod obtožbo srbofilstva.31 Škof je posredoval 28 Simčič, Andrej Karlin, str. 50–61. 29 Škofijski kancler dr. Carolus Mecchia, r. 2. januarja 1870; ordiniran 3. maja 1892; † 9. julija 1957. Študiral je v Rimu in si pridobil doktorski naslov. Nato mu je bila zaupana vloga škofijskega kanclerja. To pa ni bilo vsem všeč in leta 1910 je proti njemu tedanji tržaški stolni župnik pri sv. Justu msgr. Giusto Buttignoni nastopil s spisom: Kdo je kanonik Karol Mecchia? Ta nastop ni prinesel želenih uspehov. Pozneje je bil kanonik dr. Mecchia nekaj časa administrator reške škofije (1932–1933), po Fogarjevem odstopu pa tudi generalni vikar tržaške škofije. Umrl je 9. julija 1957. Prospectus beneficiorum ecclesiasticorum et status personalis cleri unitarum dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae ineunte anno MCMXVI. Trst 1916, str. 131 (dalje: Prospectus 1916); Franco Stener, Muggia: diritti e doveri nei confronti della Chiesa di San Rocco, str. 452. op. 50. Dostopno tudi na spletu: https://hrcak.srce. hr/file/388114 (pridobljeno: 17. 9. 2024). 30 Jegličev dnevnik, str. 701. 31 O preganjanju slovenske duhovščine na Štajerskem sta pisala Filip Čuček in Martin Moll. Doslej podobne celovite študije v slo- venskem zgodovinopisju za Primorsko (vključno z Istro) (še) nimamo. Prim. Filip Čuček in Martin Moll, Duhovniki za rešetkami: poročila škofu o poleti 1914 na Spodnjem Štajerskem aretiranih duhovnikih / Priester hinter Gittern: die Berichte der im Sommer 1914 in der Untersteiermark verhafteten geistlichen an ihren Bischof, Ljubljana 2006. 314 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 za svoje duhovnike, vendar ni bil vedno uspešen. Je pa bil uspešen njegov na- stop v podporo Jakoba Ukmarja (1878–1971)32, ki je bil sicer zaprt z utemelji- tvijo, da je kot profesor govoril proti Avstriji in cesarju, nato pa oproščen vsake krivde. Karlinovo posredovanje je bilo v tem primeru uspešno.33 Karlin je za razliko od Jegliča in Sedeja na vladno prošnjo začasno dovolil – v nasprotju s cerkvenimi odredbami – uporabo cerkvenih objektov za prote- stantsko bogoslužje. Pri tem se je skliceval na izredne razmere – vojaki so na fronti, s tem odtegnjeni od duhovne oskrbe.34 Karlin je tudi okleval pri podpisu majniške deklaracije. Ljubljanskemu škofu je odgovoril na njegov poziv, da »do- voli podpis, pa je tudi zadovoljen, ako se izhaja brez njega.« Medtem je goriški nadškof odločno odklonil svoj podpis pod deklaracijo.35 Avgusta 1918 je baron Max Hussarek (1865–1935), ministrski predsednik dunajske vlade, ljubljanskemu škofu Jegliču predlagal, naj ravna podobno za- držano in modro kot goriški nadškof, oziroma kot lavantinski in tržaški škof v zadevi jugoslovanskega vprašanja.36 Jeglič je odgovoril, da so imenovani škofje v povsem drugačnih okoliščinah: »Napotnik je bolan, Sedej ima več kot polovico škofije uničene, Karlin pa ima preveč mešano prebivalstvo.«37 Predsednik vlade je na avdienci poskusil pridobiti Karlina za posredovanje pri ljubljanskem škofu v smislu večje zadržanosti pri podpiranju majniške deklaracije in nasploh nje- gove vloge v jugoslovanskem vprašanju. Tržaškemu škofu je povedal za pritiske nanj, da bi izvedel »politične konsekvence« proti Jegliču. Jeglič je v svoj dnevnik zapisal še Hussarekovo oceno, izrečeno tržaškemu škofu, da bi »/a/ko bi dali Jugoslavijo, potem bi vsi Nemci od Štajerskega na sever pristopili k Berlinu, Kočevarji bi se izselili in Lahi bi vzeli Trst.« Karlin je zagovarjal ljubljanskega škofa z argumentom, da bi se lahko v nasprotnem primeru, z neodzivanjem na politična vprašanja, ljudstvo odvrnilo od škofa in duhovnikov. Napovedal je, da se bo na poti z Dunaja v Trst oglasil pri ljubljanskem škofu in prenesel vladno sporočilo, naj »se bolj v ozadje umakne/m/ ter posnema/m/ svojega dobrega in modrega metropolita«. Karlin pa je s sabo prenesel tudi nuncijevo stališče za morebitne dvomljivce v Jegličevo avtoriteto. Na morebitna vprašanja o statusu ljubljanskega škofa naj Karlin duhovnikom svetuje, da »naj le bodo s svojim ško- fom, potem bo vse dobro«.38 32 Jakob Ukmar, r. 13. julija 1878; v mašnika posvečen 14. julija 1901; † 2. novembra 1971. Več o njem glej npr. Jakob Ukmar: https://svobodnaslovenija.com.ar/jakob-ukmar-1878-1971/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). 33 Simčič, Andrej Karlin, str. 58. 34 Jegličev dnevnik, str. 662. 35 Jegličev dnevnik, str. 719. 36 Jegličev dnevnik, str. 755. 37 Jegličev dnevnik, str. 755. 38 Jegličev dnevnik, str. 758. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 315 Karlin je znal prisluhniti stiski ljudstva, prizadetega od vojnih grozot. Ver- jetno si med vojno ni predstavljal, da bo moral po njej enakovrstno tolažbo nu- diti svojim duhovnikom, ki so jih nove okupacijske oblasti pregnale z njihovih župnij.39 3 PREVRATNA DOBA »Proti večeru se je jako živahno v Kopru demonstriralo. Ponoči pa so smeli cesarskega orla raz okrajno glavarstvo,« je Karlin zapisal v svojem prvem vpisu v dnevnik 30. oktobra 1918.40 Nastopila je doba, ki jo Karlin označuje kot anarhija, pozneje tudi revolucija. 1. novembra je skupina demonstrantov vdrla v škofijo, ki jo Karlin imenuje dom, in zahtevala pregled vseh prostorov. Demonstranti so želeli preveriti, ali so v škofiji še simboli avstro-ogrske države. Škofov odločen nastop jih ni pregnal, kar je odraz novega stanja škofove avtoritete ter nepri- ljubljenosti pri navdušenih podpornikih italijanske države, iredentistih. Orga- nizirani demonstranti so znova vdrli v škofovski dvorec, tokrat tudi v škofove zasebne prostore, 29. decembra 1918, ko so škofu odvzeli njegovo osebno lastnino, vključno z dnevnikom prevratne dobe. Na isti dan so demonstranti napadli še uredništvo Edinosti. Karlin v pismu generalu Carlu Petittu di Roreto zapiše, da so demonstranti na trgu pred škofijo vzklikali »Viva l‘Italia!«, »ab- basso il vescovo«, »abbasso il vescovo sciavo«41, v njegove prostore pa so vstopili predstavniki demonstrantov v uradnih italijanskih uniformah. General se je di- stanciral od demonstrantov in obljubil, da se takšen incident ne bo več nikoli ponovil.42 Narejen je bil prepis Karlinovega dnevnika prevratne dobe, prepis pa je italijanska vlada uporabila kot kronski dokaz Karlinove protiitalijanske drže pri zahtevah za njegovo zamenjavo pri Svetem sedežu.43 Ob tem pa velja opozo- riti na zapis guvernerja Carla Petitti di Roreta za Julijsko krajino iz 19. novembra 1918. Zapis navajam po prevodu v monografiji Ogenj, ki je zajel Evropo: Naro- dni dom v Trstu 1920–2020: »Vrhovnemu poveljstvu predlagamo, naj nemudoma zamenja slovanskega tržaškega škofa monsinjorja Karlina z drugim, znanim po svojem italijanskem značaju, hkrati pa, da bi lahko nato podoben ukrep uporabili za goriškega nadškofa monsinjorja Sedeja.«44 Škof ocenjuje, da je v odnosu do novih lokalnih oblasti nemočen – protesti na civilne oblasti ne učinkujejo, zato svojim duhovnikom, ki so ga prosili za 39 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 40 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 41 Italijansko: Živela Italija! Dol s škofom! Dol s slovenskim škofom! 42 Simčič, Andrej Karlin, str. 66–67. Borut Klabjan in Gorazd Bajc, Ogenj, ki je zajel Evropo: Narodni dom v Trstu 1920–2020, Ljubl- jana 2021, str. 135–136 (dalje: Klabjan in Bajc, Ogenj, ki je zajel Evropo). 43 France Martin Dolinar, Andrej Karlin v rimskih dokumentih, v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje 1996, str. 75–79 (dalje: Dolinar, Andrej Karlin). 44 Klabjan in Bajc, Ogenj, ki je zajel Evropo, 110. 316 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 pomoč, lahko nudi »zgolj« tolažilne misli in jih bodri, da naj vztrajajo pri opravljanju svojega poslanstva. Karlin ostane optimističen in upajoč na vzpo- stavitev pravnega reda, zato pragmatično hrani proteste za zares ključne za- deve, saj se boji, da bo s prepogostimi protesti povsem izvotlil svojo oblastno avtoriteto, še posebej znotraj škofije. Škofovo avtoriteto testirajo tudi podrejeni duhovniki, ki pozdravljajo predstavnike (okupacijskih) oblasti in se celo brez škofovega dovoljenja udeležujejo avdienc pri oblasteh. Škof Karlin protestira, a hkrati resignirano ugotovi: »O revolucija – za te nisem rojen, nikdar se te ne privadim.« Ob drugi priložnosti v sredini decembra pa zapiše: »Protestirati ne smem … prošnje nič ne pomagajo … pa bodi škof v takih okoliščinah!«45 Po italijanskih časopisih škofa osirajo kot reprezentanta prejšnje države, prejšnjega režima, avstrijskega škofa – to je aluzija, da bi moral ravnati podobno kot civilni uradniki, ki so po razpadu države zapustili Tržaško. Ampak škof o tem ne razmišlja, četudi v italijanskih časopisih bere vesti o svojem nasledniku, tudi o svojem domnevno nelojalnem odnosu do novih oblasti. Najbolj pa ga je pretresla vest o svojem domnevnem odstopu v ljubljanskem Slovencu, ki je povzemal vest po italijanskem časopisu Gazzetta di Pola.46 Pričakoval je, da bo italijanske prenapeteže zaustavil vpliv Svetega sedeža. Ob očitnem razkritju in- ternih cerkvenih stališč konec novembra 1918 v italijanskih časopisih pričakuje diplomatski protest Svetega sedeža in nato povrnitev v ustaljene tirnice komu- nikacije med italijansko državo in Svetim sedežem. Že iz Karlinovega zapisa je razvidno, da je bila to njegova velika želja, saj je opazoval temeljito predrugače- nje tradicionalnih odnosov in poseganje v njegove pristojnosti.47 Škof, ki je sicer po svoji izjavi komunikacijsko izoliran, zasebna komunikacija s pismi ali po telefonu je nadzorovana, se mora soočati z njemu upornimi duhovniki, ki so se razveselili prihoda italijanskih okupacijskih oblasti, upajoč, da je to pričetek italijanskega obdobja.48 Karlina so zelo ver- jetno spremljali okupacijski varnostnoobveščevalni organi. Na dan vdora de- monstrantov v škofove sobane so italijanski varnostnoobveščevalni organi v strogo zaupnem poročilu navedli, da je škof med italijanskimi meščani nepri- ljubljen, saj naj bi držal vse niti lokalne Cerkve, duhovščina pa je podobno kot škof projugoslovansko usmerjena. Domnevali so, da škof vzdržuje stike z Lju- bljano, še posebej ljubljanskim škofom, ki je označen kot eden od »apostolov jugoslovanskega gibanja«.49 45 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 46 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 47 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 48 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 49 Klabjan in Bajc, Ogenj, ki je zajel Evropo, str. 135. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 317 Škof je tudi razočaran nad pragmatičnostjo nekaterih duhovnikov v nacionalnem oziru, kar morda deluje kot kritika tovrstnega ravnanja, a je dejansko zla slutnja, da lahko njegov naslednik na čelu škofije z nameščanjem italijanskih duhovnikov odreče slovenskim vernikom duhovno oskrbo v materinem jeziku, torej pohitri poitalijančevanje.50 (Italijanski) tržaški duhov- niki so izražali pričakovanja za stik z novimi, okupacijskimi oblastmi. Sedmega novembra so bili na viziti pri 'gubernatorju', o čemer so obvestili škofa, ki jih je opozoril, da duhovnike pred oblastmi zastopa škof. Sedem dni pozneje je odšel v spremstvu najožjih sodelavcev na vizito h 'gubernatorju'. Po izmenjavi poz- dravov se je »vizita« pri gubernatorju končala v manj kot dveh minutah. Dalj- ši pa je bil pogovor z 'gubernatorjevim' svetovalcem za verske zadeve Carlom Gallijem,51 ki je svetoval potrpljenje in načelno zavrnil pritožbo o preganjanju argumentov s pojasnilom, da so duhovniki nepriljubljeni pri ljudstvu. Na Kar- linovo opozorilo, da je težko imenovati nove duhovnike, pa ga je opozoril na italijanski kadrovski bazen, v katerem duhovnikov ne primanjkuje. Galli je Kar- lina zbodel, da ni pričakovati večjih teritorialnih sprememb, zato je posredno svetoval sprejem novih oblasti in predvsem novega državnega okvirja. Karlin je kot pravno izobražen cerkveni dostojanstvenik večkrat navedel začasen status novih oblasti, tudi v pogovoru z ženo dr. Valeria, predsednika odbora za javno varstvo. Za politikovo ženo je bila zadeva zaključena z obiskom italijanskega kralja, zato je pričakovala, da bo tržaški škof odobril Te Deum.52 Škofa Karlina pred usodo njemu podrejenih duhovnikov v Istri, ki so preganjani in zaprti ali so pred preganjanjem pobegnili, rešuje njegov status in papežev vpliv. Tomaž Simčič ocenjuje, da so si italijanske oblasti sprva pri- zadevale škofa osamiti; Karlin očitno ni bil povabljen na sprejem italijanskega kralja v Trst, samoiniciativno pa se ni odločil za udeležbo. Z odpovedjo javnega nastopanja bi škof deloval pomirjevalno in s tem sprejel tezo o svoji neprilju- bljenost med »ljudstvom«. Sveti sedež je sprva zavračal pritisk italijanskih obla- sti do sklenitve miru in s tem nove državno-pravne stvarnosti, o čemer je škofa Karlina osebno obvestil papežev apostolski vizitator Pietro Bastien53 konec no- 50 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 51 Carlo Galli (1878–1966), italijanski pravnik in diplomat. V januarju 1915 je opravil tajno misijo v Avstrijskem Primorju, kjer se je srečal tudi z nekaterimi slovenskimi politiki. 52 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 53 Belgijski benediktinec Pierre (Pietro) Bastien (1866–1940), profesor redovniškega prava v Rimu in svetovalec več vatikanskih kongregacij. Bastien je bil že apostolski vizitator v Bosni in Hercegovini med letoma 1910 in 1914. Sveti sedež ga je novembra 1918 poslal v novo »jugoslovansko kraljestvo« kot posebnega odposlanca. Tam je ostal vse do poletja 1919 in v Rim pošiljal dolga pisma in na- posled tudi končno poročilo. Predstavljal je glavni vir informacij za papeža ob nastajajoči novi državi, saj nuncija v Beogradu ni bilo vse do pomladi 1920. Več o njem glej Paolo Blasina, »Santa Sede e Regno dei serbi, croati, e sloveni. Dalla missione di Dom Pierre Bastien al riconoscimento formale (1918–1919«, in Studi storici 35 (1994), št. III, str. 773-809; Massimiliano Valente, Diplomazia pontificia e Regno dei Serbi, Croati e Sloveni (1918-1929), Filozofski fakultet, Odsjek za povijest, Split 2012, zlasti str. 17-73. 318 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 vembra 1918. Karlinu je izročil pismo kardinala Pietra Gasparrija54, državnega tajnika v Rimu, ki je svetoval, da papeškega odposlanca »di riceverlo con la sua solita cortesia e di ascoltarlo«.55 Papež je škofu Karlinu naročil, da naj bo v odnosu do italijanske vlade »assai prudente /…/, kolikor mogoče popustljiv in če bi zahtevali tudi 'Te Deum' od mene, naj temu ne bom nasproten in tudi župnikom naj tega ne prepovedu- jem. Glede Trsta sem že lahko prepričan, da ostane pri Italiji in naj se po tem uravnam«. Karlin je papeškemu odposlancu zagovarjal svoje stališče glede Te Deuma, da ni decidirano prepovedal takšne svete službe, ampak očitno ni po- novil dnevniškega stališča, v katerem izpostavi pravno neopredeljen status no- vih oblastnikov, ki jih je dojemal zgolj kot okupacijske. Svoje dostojanstveno ravnanje je podkrepil z gesto dobre volje, z odobritvijo maše na godovni dan kraljice Margerite56 v Louvranu.57 Papeški odposlanec je poročal kardinalu Gasparriju, da je škof Karlin v celoti pripravljen sprejeti papeževe odločitve.58 Ob tem pa je navedena škofova odgovornost za vse vernike, ne glede na njihovo narodnost, in tudi o nasproto- vanju mlajše italijanske duhovščine škofu, zato je škof zaprosil za salezijanskega duhovnika Michelangela Rubina59 umik iz Trsta. V pismo papeški odposlanec vključi govorico, da bodo slovanski duhovniki odšli v Jugoslavijo, če bo škof Karlin moral zapustiti tržaško škofijo. To informacijo je odposlanec verjetno pridobil od duhovnikov, saj Karlin v dnevniku nikjer ne omenja morebitne diskusije o njegovem odstopu. Na podlagi ostalih zapisov na drugih mestih v dnevniku ter skrbi za svoje duhovnike in vernike je mogoče oceniti, da o tem ni razmišljal. Celo več, italijanske oblasti je opozoril, da s preganjanjem duhovni- kov dejansko ustvarjajo mučence.60 V zadevi Rubino se je Sveti sedež obrnil na italijanskega vojaškega škofa Angela Bartolomasija,61 ki se je v časopisih omenjal kot Karlinov naslednik, o čemer piše škof v dnevniku. Vojaški škof Bartolomasi je 9. februarja 1919 poslal poročilu o delu vojaškega duhovnika Rubina. Označil ga je za odličnega in za- nesljivega duhovnika, ki je imel pred vojno kot direktor salezijanskega zavoda v 54 Piettro Pietro Gasparri (1852–1934), kardinal, državni sekretar (1914–1930) pod papežem Benediktom XV. in Pijem XI., podpis- nik Lateranske pogodbe z Italijo (1929). 55 Italijansko: Da ga sprejme z običajno vljudnostjo in posluša. Dolinar, Andrej Karlin, str. 78; NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 56 Margarita Savojska (1851–1926), žena kralja Umberta I. in mama kralja Viktorja Emanuela III. 57 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 58 Dolinar, Andrej Karlin, str. 75. 59 Michelangelo Rubino (1869–1946) je bil pred vojno ravnatelj salezijanskega zavoda v Trstu. V času fašizma in druge svetovne vojne je bil nadzornik vseh vojaških kaplanov. Biblioteca di documentazione sul territorio, Capitolo XV., https://www.lacabalesta. it/biblioteca/Giuliani/VittorieDiDio/VittorieDiDio15.html (pridobljeno 10. 11. 2024). 60 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 61 Angelo Bartolomasi (1869–1959), med 1919 in 1922 tržaško-koprski škof, dolgoletni italijanski vojaški ordinarij. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 319 Trstu nekaj težav s škofom zaradi nacionalnih razhajanj.62 Rubin je lahko ostal v Trstu, s čimer Sveti sedež ni upošteval Karlinove prošnje. Gre za pomembno simbolno zmago Karlinovih nasprotnikov, pa tudi italijanskih oblasti. Karlin je spoznal, da bo težko še nadalje zasedal svoje mesto, zato je že spomladi, za veliko noč, Jegliča obvestil, da ga »Lahi ne marajo, da bo pa ostal, dokler bo mogel«. Jeglič mu je omenil, da bi mu lahko ponudil »proštijo in ga imenoval generalnim vikarjem«. Kmalu zatem je bil Karlin povabljen v Rim, kjer ga je sprejel kardinal Pietrro Pietro Gasparri in nato še papež Benedikt XV. (pa- pež v letih 1914–1922). Gasparri ga je obvestil o italijanskih zahtevah, da Karlin zapusti škofovsko mesto. Italijansko pričakovanje je na sprejemu ponovil pa- pež.63 Pred njegovim prihodom so v Vatikanu prejeli pritožbo – naslovljeno na Federica Tedeschinija, uradnika v državnem tajništvu Svetega sedeža64 – zoper Karlinovo omejitev pridige v italijanskem jeziku duhovniku Croccettiju na tri dni v velikonočnem tednu – to je bilo označeno kot protiitalijansko nastopanje. Ob tem je pritožnik Carlo Monti (1851–1924)65, direktor verskega sklada za Itali- jo, Karlinu očital njegove simpatije z Jugoslavijo in zahteval njegovo odstranitev iz Trsta. V podkrepitev zahteve in obtožbe o Karlinovem protiitalijanskem od- nosu je italijanska vlada kardinalu Gasparriju poslala prepis Karlinovega dnev- nika od 30. oktobra 1918 do 22. decembra 1918.66 To dejansko pomeni, da je škof Karlin pravilno ocenil, da odgovornost za napad nanj 29. decembra 1918 nosijo italijanske (okupacijske) oblasti. Podobno velja tudi za javne izgrede zoper škofa 22. junija 1919 v Kopru, ko so demonstranti škofu poskušali preprečiti birmanje. Demonstranti, ki so delovali s tiho podporo oblasti, so povzročili javni nemir. Italijanske oblasti so v Vatikan sporočile, da nadaljnja prisotnost tržaškega škofa povzroča javni nered in nemir na ozemlju, pa tudi sama škofova oseba naj bi bila v nevarnosti. Sle- dnje spominja na argumentacijo lokalnih okupacijskih ali krajevnih oblasti, ki so s tem argumentom odvzele prostost ali izgnale duhovnike iz Istre.67 Karlin opaža dva protislovna trenda: na eni strani njemu podrejeni italijan- ski duhovniki kršijo internacionalni značaj Cerkve z nošenjem nacionalističnih emblemov, na drugi strani pa preganjanje duhovnikov na osnovi njihove lojal- nosti do prejšnje avstrijske oblasti ter slovenskih in hrvaških duhovnikov na osnovi jezika božje službe. V prvi skupini, ki je izgubila Karlinovo spoštovanje, 62 Dolinar, Andrej Karlin, str. 75. 63 Jegličev dnevnik, str. 767. 64 Federico Tedeschini (1873–1959), italijanski duhovnik, od leta 1914 je deloval v državnem tajništvu Svetega sedeža, leta 1933 je postal kardinal »in pectore«. 65 Monti, Carlo, Istituto della Enciclopedia Italiana fondata da Giovanni Treccani: https://www.treccani.it/enciclopedia/carlo-monti_(Dizi- onario-Biografico)/ (pridobljeno: 10. 11. 2024). Carlo Monti je bil tudi odpravnik poslov italijanske vlade pri Svetem sedežu. 66 Dolinar, Andrej Karlin, str. 75, 78. 67 Simčič, Andrej Karlin, str. 67–68. 320 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 je izstopal učitelj iz Sovinjaka, ki mu je poslal razglednico. Naslovil ga je kot bivšega škofa, hkrati pa mu priporočil meditacijo, zase pa je napovedoval, da bo pel latinsko litanije vseh svetnikov. Za drugo skupino pa je Karlin zapisal: »Iz raznih krajev v Istri prihajajo polagoma poročila, da so se italijanaši barbarsko znašali nad duhovniki. Mi v Trstu teh novic na zvemo, ker jih italijanski časnikar- ji ne prinašajo. Slučajno sem dobil v roke 'Slovenca' od 21/11, ki v raznih dopisih iz Istre poroča nasilnost talijanašev po Istri, ki se opirajo na okupacijske četé.« Ob tem pa škof ugotavlja, da se kažejo jasni znaki »'kulturne borbe', v kateri bo vsa odgovornost izključno na duhovnikih«. Pri tem navede totalitaristični diskurz, ki Slovence označuje kot neprave prebivalce Istre, torej prebivalce, ki so jih avstrij- ski vladarji naselili v Istri, da bi jo varovali pred Italijani. Karlin je izjavo sicer pospremil z vprašanjem – »Kdo se ne smeje?« – saj je bilo zanj nepredstavljivo, da bi prišlo do masovnega preganjanja slovenskih in hrvaških prebivalcev, še posebej pa duhovnikov. Ocenjeval je, da je preganjanje duhovnikov strateško, a upal, da je to začasne, prehodne narave, saj »ljudstvo brez duhovnikov na katere- ga se naslanja, se bo takoj vdalo tujemu vplivu.«68 26. oktobra 1919 je Karlin dobil iz Rima po kardinalu Gaetanu de Lai69 po- ziv, da se odpove škofiji, »kakor je obljubil, da je pripravljen, in naj gre k svojemu prijatelju škofu ljubljanskemu«. Jeglič je v dnevniku povzel Karlinovo oceno »iz okoli velike noči«, da ga »Lahi ne marajo, da bo pa ostal, dokler bo mogel«. O Karlinovi usodi se je avgusta 1919 pogovarjal Jeglič s papežem. Takrat je papež predstavil italijanske pritiske za takojšnjo odstranitev tržaškega škofa, vendar je Sveti sedež zavzel stališče, da bodo kadrovska vprašanja rešena po skleni- tvi miru. Jeglič je 3. novembra 1919 zapisal: »Ako so se pa sedaj vdali, moral je biti nanje silen pritisk.« Ljubljanski škof se je bal, da bo odstavitev, še posebej pa pred sklenitvijo miru in določitvijo meje, vplivala na ugled Svete stolice pri Slovencih – »Ugled papežev bo pri Slovencih trpel.« Ob tem pa je poročal, da je bil Karlin užaloščen nad hladnokrvnim pozivom iz Rima. Jeglič poroča, da je Karlin poslal »kardinalu de Lai suho odpoved, svetemu očetu pa pismo, v katerem obžaluje, da je postal žrtev laškega nacionalizma.«70 Iz Rima so Karlina prosili za sklic kapitlja, ki naj izbere kapitularnega vikarja. Tržaški škof v odstopu je navodilo razumel kot prošnjo za čimprejšnji odhod iz Trsta. Med ponujenimi možnostmi ljubljanskega škofa je izbral častno mesto rektorja v Zavodu svetega Stanislava.71 68 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 69 Gaetano de Lai (1853–1928), italijanski duhovnik, kardinal od leta 1907 in v letih 1919–1928 prodekan kardinalskega kolegija. Ta čas je bil tudi tajnik konsistorialne kongregacije (danes dikasterija) za škofe. 70 Jegličev dnevnik, str. 788. 71 Jegličev dnevnik, str. 790. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 321 Iz Karlinovega dnevnika tako razberemo, da je bil za nove oblastnike tako pripadnik stare elite kot tudi branik, ki ščiti slovenske in hrvaške duhovnike. Bil je torej razumljen kot cokla pospešeni in poglobljeni transformaciji Tržaške in Istre. Škof je ostal trden v prepričanju, da morajo biti verniki deležni evan- gelija v jeziku, ki ga razumejo, zato je protestiral pred preganjanju duhovnikov, ki so pridigali slovensko ali hrvaško. Najbolj pa ga je prizadelo stališče pado- vanskega72 provinciala minoritov po odhodu slovensko in hrvaško govorečih redovnikov iz Pirana: »Si privano dei sacramenti finché impareranno la lingua italiana.«73 V pismu papežu je ostro protestiral, a to ni bistveno vplivalo na sta- nje na terenu, kjer je nova vojaška in civilna oblast krepila nadzor nad oblastni- mi vzvodi.74 Klica novih časov je tudi sprememba statusa verouka iz obveznega v fakultativen predmet. Novost je tržaški škof komentiral z besedami: »To bo seme za prihodnjo generacijo.« V povezavi s šolstvom opozori tudi na pandemi- jo španske gripe.75 Karlin je v Zavodu svetega Stanislava nadomestil rektorja Janeza Frančiška Gnidovca,76 ki je odšel k lazaristom. Imenovanje je bilo dobro sprejeto, hkrati pa je ljubljanski škof razrešil napetost znotraj zavoda in ponudil častni izhod škofu, ki se je »v pokorščini svetemu očetu odpovedal škofijstvu.«77 Karlin se je od svojih vernikov poslovil 2. decembra v pastirskem pismu,78 tri dni pozneje pa je že prišel v Ljubljano. Njegov odhod je povzročil precejšnje razburjenje med Slovenci v Trstu in Istri nad Svetim sedežem. Pripravljal se je protest, na katerem bi zahtevali »povrnitev Karlina«.79 Na zboru duhovnikov iz goriške, tržaške in poreške škofije v Sežani pa je bil sprejet sklep o protestnemu pismu. K temu je duhovnike spodbudilo hitro imenovanje Karlinovega naslednika Ange- la Bartolomasija80 in zaskrbljenost, da bo odstavljen tudi goriški nadškof Sedej. Sklenili so, da bodo resolucije in spomenico predali kardinalu Gasparriju in 72 Provincialni minister v Padovi v letih 1907–1919 je bil p. Antonio Bolognini (1868–1942). Provincial je ostal do provincialnega kapitlja v Padovi, ki je potekal od 25. do 27. avgusta 1919. 26. avgusta je bil izvoljen njegov naslednik p. Lodovico Bressan, provincial med leti 1919-1922. Za podatek se zahvaljujem p. dr. Igorju Salmiču. 73 Italijansko: Prikrajšajo se za zakramente, dokler se ne naučijo italijanskega jezika. 74 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 75 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 76 Janez Frančišek Gnidovec (1873–1939), slovenski lazarist, med letoma 1924 in 1939 škof v Skopju. Za škofovsko geslo si je izbral besede apostola Pavla: »Vsem sem postal vse«. Leta 1973 so v ljubljanski nadškofiji začeli postopek za beatifikacijo škofa Gni- dovca. Papež Benedikt XVI. je 27. marca 2010 odobril objavo odloka o herojskih krepostih svetniškega kandidata in odtlej ga smem imenovati častitljivi Božji služabnik. Janez Frančišek Gnidovec: https://www.skofija-novomesto.si/sl/svetniski-kandidati/ janez-francisek-gnidovec, (pridobljeno 11. 10. 2024). 77 Jegličev dnevnik, str. 791. 78 Dolinar, Andrej Karlin, str. 81. 79 Jegličev dnevnik, str. 794. 80 Angelu Bartolomasiju so italijanski nacionalisti silno nasprotovali, ker se je boril za pravice preganjane slovenske manjšine. Kma- lu je moral zaprositi za premestitev. Tudi naslednji tržaški škof, Luigi (Alojzij) Fogar, je obsojal italijanski nacionalistični pritisk v Julijski krajini, na kar je opozarjal tudi Sveti sedež. Zaradi tega se je moral tudi on umakniti iz Trsta v Rim. Šček, Dnevniški zapisi, str. XXXI–XXXII. 322 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 konsistorialni kongregaciji škofov. Zaradi bojazni, da po pošti poslani protesti ne bi dosegli naslovnikov, so prosili za pomoč ljubljanskega škofa. Jeglič je nato v spremstvu dekana Ignacija Valentinčiča81 iz Komna, Emila Šašlja82 s Klanca in Matije Simona Defarja83 iz Voloskega v začetku marca 1920 obiskal Rim; 6. marca pa jih je sprejel papež. Jeglič poroča o ugodnem sprejemu, nekoliko pa ga je presenetilo vprašanje, ali ljudstvo želi nazaj bivšo Avstrijo. Jeglič je odgo- voril, da je »presenečen, kako hitro in tako lahko je ljudstvo pozabilo Avstrijo«. Jeglič je poročal, da so bili prisrčno sprejeti pri kardinalih, razen pri kardinalu de Lai. Veliko pozornosti je ljubljanski škof v svojem dnevniku namenil stali- šču kardinala Merrya del Vala,84 ki se je pritoževal nad prenapetim nacionaliz- mom, ki »povsod vlada in Cerkvi škoduje«. Pritožil se je tudi nad sistematičnim prizadevanjem italijanske vlade, »da papeštvo nacionalizira, namreč da bi bil papež ne le kot oseba, ampak tudi kot papež Lah in bi kot primas Italije podpiral laško politiko. Ker pa tega ne doseže, zato papeža sovražijo.«85 4 KARLINOV DNEVNIK IZ PREVRATNE DOBE Dnevnik iz tržaške prevratne dobe je dvodelen: prvi del so dnevniški zapisi od 30. oktobra do 24. decembra 1918, torej nekaj dni pred aktivističnim odvze- mom notesov, vključno z dnevniškim, drugi, krajši del pa se prične z vrnitvijo notesa 7. aprila 1919, vsebinsko pa predstavlja rekapitulacijo usod njegovih du- hovnikov, ki so bili pregnani ali so morali zapustiti svoja mesta v tržaški škofiji. Karlinov dnevnik iz prevratne dobe v Trstu je v zgodovinopisju poznan, a bolj po prepisu dnevnika, ki so ga izvedle italijanske (okupacijske) oblasti po za- plembi škofove osebne lastnine 29. decembra 1918. Prvič so bili izseki Karlino- vega dnevnika objavljeni v tržaškem časopisu Era nuova 8., 9. in 10. julija 1920 z jasnim namenom predstavitve Karlinovega protiitalijanskega razmišljanja in delovanja. Jože Pirjevec ocenjuje, da je bilo to učinkovito sredstvo v načrtni protislovenski akciji, ki je dosegla svoj vrhunec samo tri dni pozneje, 13. julija 1920, s požigom Narodnega doma.86 81 Ignacij Valentinčič, r. 3. julija 1867; v mašnika posvečen 8. septembra 1890; † 7. junija 1946. Goriški stolni kanonik in od 1922 dekan mestne dekanije, pred tem dekan v Komnu. Češut, Marija, Valentinčič, Ignacij: https://www.slovenska-biografija.si/ose- ba/sbi951420/ (pridobljeno: 10. 10. 2024). 82 Emil Šašelj, r. 21. oktobra 1865; ordiniran 12. junija 1891; † 23. decembra 1926, župnik v Klancu pri Kozini vse do izgona v septembru 1923. Lojze Škerl, Šašelj, Emil (Milan): https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi947620/ (pridobljeno: 10. 10. 2024). 83 Matija Simon (Šime) Defar; r. 20. februarja 1874; v mašnika posvečen 25. julija 1898; † 15. februarja 1929, župnik v Voloskem, pred tem župnik v Dekanih. Prospectus 1916, str. 130; Novi list, št. 3, 12. aprila 1929, str. 1: Smrtna kosa v tržaški škofiji. 84 Rafael Merry del Val (1865–1930), španski duhovnik, kardinal od l. 1903. V letih 1903–1914 kardinal državni tajnik, v letih 1914–1930 pa je bil na čelu Svetega oficija. 85 Jegličev dnevnik, str. 803. 86 Jože Pirjevec, Škof Karlin v Trstu, v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Celje 1996, str. 32. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 323 Karlinov dnevnik predstavlja vpogled v vzpostavljanje odnosov med no- vimi oblastniki (sprva vojaško in nato civilno upravo) in lokalno katoliško cer- kvijo po razpadu dolgožive državne tvorbe, ko novi oblastniki želijo prevzeti vse pomembne vzvode oblasti. Pri tem se rušijo stara razmerja in revolucio- narno posega v škofove pristojnosti na terenu in Cerkev kot institucijo. Lo- kalni nosilci oblasti upravičujejo ravnanje na terenu kot narodovo voljo, to je voljo italijanskih prebivalcev, ki so bili deležni krivic pod avstrijsko vlado, še posebej med prvo svetovno vojno. Škof se zaveda omejitev svoje avtoritete pri okupacijski oblasti, a vendar protestira, opozarja in bodri svoje duhovnike v stiski. Pričakoval je, da ga bo pri tem podprl Sveti sedež, da bo torej ostal škof vsaj do sklenitve miru in ureditve državno-pravnih razmerij. Upošteval je pape- ževo navodilo za zadržano javno nastopanje, za popustljiv odnos do italijanskih okupacijskih oblasti, a je že na avdienci pri papežu po veliki noči 1919 spoznal, da italijanska vlada odločno zahteva njegovo odstranitev.87 Pred odhodom v Rim je naredil popis preganjanjih duhovnikov, kar je sestavni del dnevnika, s čimer je upošteval nov fenomen, ki se je razvil po prvi svetovni vojni, z na- tančnim zbiranjem podatkov in oblikovanjem racionalnih argumentov v obliki spomenic in ekspertiz. Karlinov pregled so pozneje nadgradili duhovniki v spo- menici, ki je bila predana papežu marca 1920.88 5 SKLEPNA MISEL Dnevnik tržaškega škofa Andreja Karlina ponuja vpogled v stanje duha, refleksije in aktivnosti ob nenadnem, pospešenem rušenju starega reda (anar- hiji z revolucionarnimi elementi) in pričetek nove dobe. Karlin je bil spoštovan cerkveni predstojnik, ki se je trudil opravljati svojo veliko poslanstvo v sveto- vljanskem okolju, ki so ga pretresali nacionalni spori. Dnevniški zapisi potrju- jejo predstavo o škofu kot legalistu, kar ni presenečenje, saj je absolviral pravo. Njegovo skorajda trmasto – za sodobnike celo anahronistično – vztrajanje na stališču zakonitosti, legalnosti ureditve, šele nato sledeče priklonitve in poča- stitve Cerkve, je bilo v skladu s cerkveno doktrino. A čas je bil bolj naklonjen nasprotnikom legalistov. S svojim doslednim poudarjanjem formalnega statusa Trsta je dvigoval pritisk tako demonstrantom na ulici, ki so želeli z njim obraču- nati tudi neposredno, kot z nekoliko bolj rafiniranimi sogovorniki iz vrst okupa- cijske oblasti. Tudi zaradi tega so ga poskušali osamiti. Dobil je podporo iz Rima, vendar mu je papež svetoval zadržanost, saj so na Sveti sedež pritiskale italijan- ske oblasti. Karlin je upal, da je to zgolj prehodna faza, ki jo je treba preživeti, nato pa se bo sčasoma vrnil star red, ki bo na novo določil razmerje med državo 87 Dolinar, Andrej Karlin, str. 75–79. 88 Jegličev dnevnik, str. 803–804. 324 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 in Cerkvijo. Upal je, da je nacionalistično pogojeno nasilje – še posebej proti duhovnikom – pogojeno z revolucionarnimi časi, in ne napoved novih časov. Na področju mejne razmejitve je njegovo stališče nedefinirano – nenazadnje je komunikacijsko izoliran, zato ima premalo informacij za konkretno stališče. Na- cionalna opredelitev je torej pri njem na tretjem mestu (za poslanstvom Cerkve in pravno ureditvijo razmerij med oblastjo in Cerkvijo). V dnevnik zapisuje od- zive na večinoma nekaznovano nasilje italijanskih nacionalistov nad duhovniki. Karlin zbira dokaze o preganjanju svojih duhovnikov, protestira, a ugotovi, da je del velikega spopada tako med italijanskimi oblastmi in Svetim sedežem, kot tudi pri duševni oskrbi njegovih vernikov v njim razumljivem jeziku. Ocenjeval je, da obstaja kratkoročno prizadevanje (dati Trstu in okolici povsem italijanski videz) in bolj dolgoročno (preganjanje duhovnikov, ki so pridigali v slovenskem in hrvaškem jeziku). Zdi se, da ga najbolj pretrese stališče padovanskega provin- ciala glede duševne oskrbe v Piranu in okolici: Si privano dei sacramenti finché impareranno la lingua Italiano. Karlinovo prizadevanje za ohranjanje transnaci- onalnega značaja Cerkve v Trstu in Istri je njegova pomembna zapuščina, ki jo poskušata nadaljevati njegova neposredna naslednika – oba doživita podobno usodo kot Karlin: predčasno slovo s škofovske stolice v mestu v zalivu. Karlinov dnevnik, ki se danes hrani v Nadškofijskem arhivu Maribor, je kot priloga tej razpravi podan v transkriptu, z vsemi jezikovnimi posebnostmi. Tako smo želeli ohraniti vse izvirne posebnosti dobe in osebe, ki je dnevnik pi- sala. Za lažje razumevanje so dodane posamezne vsebinske opombe, v katerih so predstavljene v dnevniku navedene osebe, kraji in zgodovinsko dogajanje. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo raziskovalne praznine in sive lise, zato je bil vložen dodaten napor v iskanje težko dostopnih podatkov. Zahvaljujem se ure- dniku dr. Mihi Šimcu, ki je priskrbel veliko podatkov in me opozoril na napake v literaturi, zato je to besedilo vsebinsko bolj bogato. Prav tako se zahvaljujem dr. Renatu Podbersiču in patru dr. Igorju Salmiču za kolegialno pomoč pri pri- dobivanju informacij iz Trsta in mag. Lilijani Urlep, ki je prebrala prepis Karli- novega dnevnika. Odgovornost za morebitne napake ostane pri avtorju. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 325 PRILOGE Dokument št. 1: Transkript Karlinovega dnevnika iz prevratne dobe Vir: NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. 1918 30. oktobra. Ob eni uri popoldne sem se odpeljal na parniku Trieste proti Kopru, kjer sem imel napovedano sejo za Pio Istituto Grisoni.89 Čudno se mi je zdelo, da tako živahno razpečavajo mladiči italijanske kokarde. Tudi meni so jo ponudili, češ sedaj zavzame Italija Trst. Odklonil sem. Med potjo je splezal tudi deček na prednji del parobroda in privezal na drog italijansko zastavo. Mnogo navzočnikov je to s priznanjem sprejelo. Čez nekaj časa je zopet zginila. Proti večeru se je jako živahno v Kopru demonstriralo. Ponoči pa so sneli cesarskega orla raz okrajno glavarstvo. Zjutraj 31/10 ob sedmih sem opazil na parabrodu kakih 8 deklic, ki so osten- tativno z ovojem v italijanskih barvah na rokavu pozdravljale potnike. Ko se je pa- rabrod odmaknil živahni pozdravi od celine in odgovor na parabrodu: Viva l‘Italia! 31. 10. V mestu se je sestavil: Comitato di Salute publica [sic].90 Predsednik prejšnji župan dr. Valerio,91 podpredsednik dr. Puecher,92 načelnik socialistov. V tem odboru so tudi štirje Slovenci: dva narodnjaka, dva socialista. Po mestu so vsepovsod dele kokarde, tudi Slovenci so jih začeli natikati. Po hišah razobešajo italijanske zastave. Naše ljudstvo se plašno okrog ozira. Italijani delajo hrupne manifestacije. 1/11. Izšel je novi italijanski list »La Nazione«. Pisanje je v duhu nekdanjega »Piccola«. Razvil bo strupeno agitacijo proti vsem, kar je avstrijskega in slovanskega. 89 Francesco Grisoni (1772–1841) je v oporoki septembra 1841 razdelil svoje veliko premoženje med sorodnike, služinčad in verske ustanove. V Ubožnem zavodu (pozneje imenovanem Pio Istituto Grisoni) bi jim morali zagotoviti bivanje in šolanje do dopolnje- nega dvajsetega leta starosti in jih izučiti za kakšen poklic, da bi se lahko potem, ko bi ga zapustili, sami vzdrževali. Po smrti Fran- cesca Grisonija leta 1841 je njegova soproga Marianna Pola kot poglavitna dedinja njegovega celotnega premoženja podvojila dobrodelno dejavnost, ki sta jo prej opravljala skupaj, in osnovala še fundacijo z imenom Pia Fondazione contessa Marianna Pola Grisoni oziroma poseben dobrodelni sklad (Monte privato di pia fondazione) za doto šestih poštenih deklet ali pa vdov iz Kopra. Salvatore Žitko, Grisoni, Francesco Andrea Elio: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grisoni-francesco-andrea-elio/ (pridobljeno: 16. 10. 2024). 90 Odbor za javno varstvo, oblikovan po zgledu iz francoske revolucije, je prevzel civilno oblast v Trstu ter vzpostavil javni red in mir v Trstu. 91 Alfonso Valerio (1852–1942), odvetnik, italijanski politik liberalne usmeritve, župan Trsta od 1909 do italijanskega vstopa v vojno, ko je bil odstavljen. Bil je glavni organizator Comitato di Salute pubblica ter vodilni italijanski politik, ki je v Trstu sprejel italijanskega kralja Viktorja Emanuela III., o čemer piše Karlin v dnevniku. F. Tonich, Valerio, Alfonso: https://www.biographien. ac.at/oebl?frames=yes (pridobljeno: 16. 10. 2024). 92 Edmondo Puecher (1873–1954), odvetnik, italijanski politik, iredentist in tržaški socialist. Po drugi svetovni vojni je bil pred- sednik tržaškega območja, v coni A. Miha Kosmač, Organizirana izselitev prebivalstva iz Pulja: Problematika meje in 'obramba italijanstva', v: Acta Histriae, 2015, št. 3, str. 520. 326 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Predno sem odšel k službi božji k sv. Justu, prihrumi v predsobo tolpa mladi- čev z italijanskimi zastavicami v rokah in načelnik – menda neki učitelj – ki zahte- vajo naj odprem vse sobe, da pogledajo, če je v njih kak avstrijski znak. Jaz sem pro- ti temu protestiral in zaprl vrata za seboj. Nato jih pelje tajnik v sprejemnico in jim pokaže sliko cesarjevo, češ, ta je edina v celi hiši. Voditelj te tolpe jo hoče z okvir- jem vred vreči na cesto, a proti temu protestira tajnik. Nato sliko odreže iz okvirja in jo vrže skozi okno. Pismen protest sem vložil pri odboru za javno varstvo. 2/11. Čutim vedno bolj, da smo brez varstva in oddani popolnoma tolpi tr- žaške mularije. Pred hišo me insultirajo, češ, škof nima italijanske zastave na hiši. Visoki uradniki avstrijski, ž njimi baron Fries-Skerne93 in dvorni svetnik baron Glanz,94 so zapustili predvčeranjem Trst. Danes že posluje na namestni- štvu il Comitato di salute pubblica. Še predvčeranjem so razgrajači vse podobe cesarske na namestništvu in medtem po vseh uradih sneli in barbarsko pokon- čali. Tako gremo v novo dobo – Italije. Čujem, da se naši Slovenci po okolici mirno a dobro drže in da jih ne nadlegujejo Italijani. Tu v mestu so pa že dosti nasilni, prav po svojem značaju. Radi bi pokazali, da je mesto čisto italijansko. 3/11 18. Danes je praznik sv. Justa. Bila je služba božja v katedrali, kakor po navadi. Med pridigo so me motili večkrat glasovi manifestantov, ki so kričali zunaj na trgu. Pričakujejo namreč danes italijanske flote, ki je popoldne okrog pete ure prišla (5 torpedovk). Zvečer ob 7ih pride k meni asesor dr. Ziegler,95 poslan od predsednika Va- lerio s prošnjo, da bi dovolil, da se jutri ob 9ih zvoni z vsemi zvonovi po tržaških cerkvah, kajti takrat bodo 1000 bersaglierev96 s svojim generalom po obhodu po mestu pritrdili italijansko trikoloro na stolpu sv. Justa. Omahoval sem nekoliko – pravil sem mu, da je cerkev internacionalna, naposled sem se vdal. Ker sem v nevarnosti, da mi sicer brahialno nastopijo. Izdal sem razglas, v katerem poudarjam, da nisem nasproten, ako ob tej priliki po cerkvah zvoné. Srcé se mi trga, zvijam se v dušnih bolečinah, a ne morem si pomagati. O revolucija – za te nisem rojen, nikdar se te ne privadim. 93 Alfred Fries-Skerne (1870–1947), pravnik in politik. Med 1915 in 1918 je bil cesarski in kraljevi namestnik v Trstu. V vojnem času si je prizadeval za oskrbo mesta, ob odhodu iz Trsta je 31. okt. 1918 izdal trojezični razglas, v katerem je upal, da bo Trst našel tudi v bodočnosti razvoj, »dostojen svoje preteklosti, v samovoljnem pridruženju k zaledju, ki ga z njim spaja narava in zgodovi- na in ki zdaj pričakuje novo državno uredbo«. Branko Marušič, Fries-Skene, Alfred: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi1009670/ (pridobljeno: 16. 9. 2024). 94 Egon baron Glanz von Eicha (1880–1945), avstrijski pravnik in politik. 95 Najverjetneje je tu mišljen prisednik tržaškega magistrata, dr. Nicolaus Ziegler. Prim. Hof- und Staatshandbuch der Österreichisch- Ungarischen Monarchie für das Jahr 1918, K. K. Hof-und Staatsdruckerei, Wien 1918, str. 743 (dalje: Staatshandbuch 1918). 96 Bersaglieri so v neposrednem prevodu lokostrelci. Dejansko gre za visoko mobilno in lahko pehoto, kopenski rod italijanske vojske. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 327 4/11. Danes ob 9ih je zvonilo po vseh cerkvah tržaških. Trikolora italijanska visi na stolpu sv. Justa. Namestništvo (luogotenenza) se zdaj imenuje prefettura, župan (podesta) pa sindaco. In zopet je v veljavi municipio. Časniki pišejo, da je italijanski ge- neral Carlo Petitti di Roreto okupiral in v posest vzel Trst za italijanskega kralja Vittorio Emanuele III.97, ki baje misli priti kmalu sem pogledat. Sicer pa se je ljudi tista strastna razigranost italijanska že nekoliko popusti- la, mnogo naših tržaških Italijanov je zelo žalostnih, Slovenci so pa prav popar- jeni. Niso prosili, niti pričakovali Italijanov, ampak Angležev in Amerikancev. Zdi se marsikdo mi, da smo prevarani. Kaj pač še prinese bodočnost? Sicer je bil pa današnji dan mnogo bolj miren kot prejšnji. 5/11. Zjutraj po 8 uri je prišel k meni ves razburjen in v solzah župni upra- vitelj iz Savudrije Viktor Vaselli.98 Bil je ves iz sebe; snoči da so mu razgrajali do- mači liberalci pod oknom, da naj gre »ščiavo«99 - on je pa italijanske narodnosti, pač je bil zadnji čas na uslugo avstrijskim vojaškim četam, - zato ga je zadelo tako preganjanje. Ker je bolan na srcu, ni mogel prenašati takega nasilja in je kar s prvim vlakom všel. – Potolažil sem ga in mu dovolil, da gre za nekaj časa na dopust na Kranjsko. Ker so pa vsi vlaki za civiliste ustavljeni, je upati, da se med tem časom v Trstu pomiri. 6/11. Italijansko brodovje je prišlo v Pulj. Tukajšnjemu governatorju so se poklonili Italijani iz raznih mest Istre. Vse se gerira, da so za »večno« odrešeni. Žalibog se zadnje dni nekateri duhovniki niso najlepše izkazali. Frančiškani (Via Domenico Rossetti) so šli s svojim rikreatorijem naproti vojni floti ital[ijanski] z godbo in s kokardami. Na njih kapele so dvignili takoj dve ital[ijanski] trikolori in p[ater] Alfonz100 je prišel s kokardo celo maševat v Casa dei Poveri.101 Curto,102 Tamaro,103 Luciani104 so se postavljali s kokardo. Kanonik Lupeti- na105 si je pa – bržkone iz strahu – nadel ital[ijansko] zvezdo s 5 rogovi. 97 Viktor Emanuel III. (1869–1947), italijanski kralj od julija 1900 do abdikacije maja 1946. 98 Viktor Vaselli, r. 18. januarja 1872; v mašnika posvečen 21. septembra 1897; † 29. septembra 1925. Prospectus 1916, str. 135; NŠAL, NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. 99 Pejorativna oznaka za lokalno slovansko govoreče prebivalstvo (Slovence, Hrvate). 100 Morda frančiškan p. Alfonz Valentini. Prim. Prospectus 1916, str. 112. 101 Splošni zavod tržaških ubogih – ubožnica. 102 Hieronim (Hieronymus) Curto, r. 23. septembra 1854; v mašnika posvečen 28. aprila 1893. Bil je dolgoletni profesor na ženskem liceju (Via Galleria 5), v: Prospectus 1916, str. 29; str. 130. Kragl navaja, da je umrl že mesec dni po dogodkih, ki jih opisuje škof Karlin, in sicer 6. decembra 1918. V: NŠAL, NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. 103 Justus Tamaro, r. 1. novembra 1864; v mašnika posvečen 1. avgusta 1897; † 1. junija 1951. Prospectus 1916, str. 134. Za podatek o smrti se zahvaljujem dr. Renatu Podbersiču in arhivistu Giovanniju Luca iz tržaškega škofijskega arhiva. 104 Lucianius Luciani, r. 8. marca 1873, ordiniran 26. julija 1896; † 16. januarja 1958. Prospectus 1916, str. 132. Podatek o smrti je posredoval arhivist Giovanni Luca. 105 Kanonik Anton (Antonius) Lupetina, r. 5. junija 1845; mašniško posvečenje je prejel 16. avgusta 1869; † 16. avgusta 1927. NŠAL, NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. 328 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 4. t. m. so vojaki ital[ijanski] nesli – baje po stari rimski navadi – svoje šleme in orožje v dar bogu Martu [sic]. To se je zgodilo pri sv. Justu. Še dan prej so nesli neke gospé k sv. Justu lepo zastavo, katere je s prijaznim odgovorom sprejel župnik Buttignoni.106 Nato so ga na trgu pred sv. Justom pozdravljali: Evviva il nostro futuro Vescovo!107 Zaprti smo popolnoma od sveta. Železnica, pošta, telegrafi, telefon – vse samo za uradno porabo. Pošte danes nič ni bilo, ne privatne ne uradne. Časnike beremo samo tržaške in še ti so jako slabo postreženi. 7/11 18. Danes so namerjali župniki iz mesta pokloniti se oficijelno genera- lu Petittiju. Buttignoni, ki je včeraj že bil pri generalu – kako pravi in forma pri- vata – je prišel k meni, ako mi je to všeč. Jaz sem odgovoril, da škof reprezentira duhovnike, ako ima posameznik kaj opravka pri oblastvu, naj gre kot navadni »cibbedino«,108 kot korporacija pa župniki ne nastopajo. Prišla je s. Justina iz Tomaja.109 Tam je vse mirno in ljudje polni nade in poguma za bodočnost. Nemške napise so vse odstranili. Cel dan so postopali po Trstu laški ujetniki. Vkrcali so se proti večeru v prosti luki in odšli proti Benetkam. Sirote so se prali pred javnimi vodnjaki in tuintam kaj kupili, da se nekoliko okrepčajo. Sicer so bili dobre volje: češ, gremo proti domu. 8/11 Kar se tiče okupacije, moram pripoznati, da se že nekoliko mileje pre- soja kakor prvi dan. Slovenci, ki baje razobešajo v predmestju mnogo narodnih zastav so zopet potolaženi, da ta stvar ne bo za večno; Italijani pa postajajo bolj trezni. Če pojde tako naprej, bomo oboji kmalu normalni. 9/11 18. Nov ubežnik iz deleže. -Danes zjutraj je pribežal ves v solzah in preplašen g. Giovanni Casolo110 iz Momiana. Včeraj mu je »Consiglio nazionale« izročilo od treh podpisano listino, v kateri ga odstavijo od župnika in mora on s svojo materjo štiri ure po 106 Kanonik in stolni župnik pri sv. Justu, msgr. Justus (Giusto) Buttignoni, r. 5. novembra 1870; ordiniran 2. julija 1893; † 13. maja 1951. Novembra 1927 je časnik poročal, da je »znan zagrizen Italijan« mons. Buttignoni postal dekan tržaškega kapitlja. Pro- spectus 1916, str. 129; Riordino e inventariazione dei Beni Archivstici Ecclesiastici: www.anagrafebbcc.chiesacattolica.it/anag- raficaCEIBib/public/fondi/fondo.jsp?idFondo=201 (pridobljeno: 9. 9. 2024). Leta 1933 je izdal knjižico o svojem delu pri cerkvi sv. Justa. Prim. Giusto Buttignoni, La mia passione per San Giusto, U. Trani, Trieste, Iuglio 1933; Jutro, št. 261, 4. 11. 1927, str. 3, Tržaški kapitelj ima končno italijanskega dekana! 107 Italijansko: Naj živi naš bodoči škof! 108 Narečno tržaško: državljan, posameznik. 109 Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja so od l. 1898 delovale tudi v Tomaju na Krasu. Predstojnica je bila tedaj res s. Justina Zmazek; r. 10. decembra 1874; † 9. decembra 1948. Personalstand des Fürstbistums Lavant in Steiermark für das Jahr 1919, Marburg 1919, str. 203; Congregazione delle Suore Scolastiche del Terz‘ordine di San Francesco 1869–1969, Schematismo, Roma 1969, str. 150. 110 Giovanni Cosolo, r. 24. januarja 1882; ordiniran 23. septembra 1905; † 16. aprila 1957. Prospectus beneficiorum ecclesiasticorum et status personalis cleri unitarum dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae ineunte anno MCMXXVI, Trst 1926 (dalje: Prospectus 1926), str. 68. Precej pozneje je postal monsinjor, v času po drugi svetovni vojni zastopnik pa tudi dekan koprskega kapitlja. Slovenski poročevalec, št. 122, 26. maj 1954, str. 2: Duhovniki v coni B obtožujejo škofa Santina; L‘Arena di Pola, 1. maj 1957, str. 2: Morto Mons. Cosolo, l‘amico dei giovani; Aldo Cherini, Capodistria: Il lungo esilio: Spoglio di cronaca giornalistica 1945–2008, Trieste 2008, str. 18. Dostopno tudi na spletu: https://www.cherini.eu/pdf/esilio.pdf (pridobljeno 9. 9. 2024). Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 329 sprejemu te listine zapustiti svojo župnijo in njegov urad in njegovo pohištvo bo zapečateno. Do postaje Marcovec111 je še siguren, kasneje mu ne dajo več varstva. Naprosil sem g. dr. Bračiča,112 naj popraša pri Narodnem svetu v Trstu, kaj bi mu svetovali. Jaz sem mislil obrniti se na generala in poprositi za pomoč. – Spo- mnil se me je danes zopet enkrat Izidor Koleblitsch, prosluli učitelj v Sovinjaku. Poslal mi je razglednico, v kateri mi naslavlja kot ex-vescovo113 in mi priporoča v meditacijo: Deposuit potentes de sede et exaltavit humiles.114 On pa da pojde iz- nova v Sovinjak, kjer bo mogel peti litanije vseh Svetnikov – v latinskem jeziku. 10/11 1918. Danes je nedelja – sem sameval v hiši. Zunaj je bilo živahno, ker je prišel kralj Vittorio Emannuele III. gledat s svojim spremstvom (general Diaz115) la citta redenta.116 11/11 1918. – Zjutraj po osmi uri je prišel župnik iz Marezig Kemr117 poročat, da je župan moral odstopiti, da se je izvolil Narodni svet, kateri je tudi njega odstavil, da so povrnivši se vojaki iz Rusije sem prinesli boljševizem, ki hoče farjem trebuhe prerezati, skratka da on ne more več tam ostati … Pogovarjal [sic] sem ga in poslal naposled k tukajšnjemu »Narodnemu svetu«. Vederemo … - Naše ljudstvo po okolici je vedno bolj nezadovoljno, ne vem če se bo izšlo iz te zagate srečno do-pravega miru. Tukajšnji irredentisti bodo že ljudi razhuj- skali. Et forsidem hoc est in votis.118 - Vrnil se je danes iz vojske g. Malalan.119 Težko mu je, da smo prišli v take razmere. Ko bi bili vedeli, kaj bo, - pravi – bi bili vendarle še en par dni fronto držali. Hodil je petnajst dni peš do doma. - Današnja »Nazione« v poročilu na včerajšnji obisk ital[ijanskega] kralja v Trstu poroča, da so pogrešali pri tej slavnosti tudi tržaškega škofa pri sv. Justu. Ali da si to lahko tolmači z ozirom na »imminente cambiamento del Titola- re«.120 Na tak način upajo doseči svoje namere. Ne bo šlo. 111 Tukaj je najverjetneje mišljena železniška postaja Semedela, torej postaja na drugi strani hriba Markovec (z osrednje istrske perspektive), ki je bil meja med piransko in koprsko občino. Za posredovano informacijo se zahvaljujem dr. Jani Suklan. 112 Morda pravnik, dr. Ivan Bračič, oče Mirka Bračiča (1915–1943). 113 Italijansko: Bivši škof. 114 Verz iz Magnifikata: »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke« (Lk 1,52). 115 Armando Diaz (1861–1928), italijanski general, med novembrom 1917 in avgustom 1918 načelnik generalštaba italijanske vojske. 116 Italijansko: Odrešeno mesto. 117 Franciscus Kemr, r. 18. julija 1863; ordiniran 12. julija 1891; † 1. maja 1939. Prospectus 1916, str. 131; NŠAL, NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. 118 Latinsko: In morda si tega želijo. 119 Franc Malalan, r. 4. decembra 1891; v mašnika posvečen 29. junija 1915. Že naslednjega leta je bil vpoklican za vojaškega kurata v cesarsko armado. Po vojni se je vrnil v škofijo in bil dolgoletni župnik in dekan v Ospu. Pred drugo svetovno vojno se je znašel v konfinaciji v Parentru, od koder je leta 1941 prišel za župnika v Boršt pri Trstu in to službo opravljal do smrti, 12. novembra 1960. Več o njem glej: Pokojni msgr. Franc Malalan, v: Omnes unum:glasilo slovenskih duhovnikov v zamejstvu, 1961, št. 2, str. 51. 120 Italijansko: Skorajšnja menjava lastnika. 330 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 12/11 1918. Med našimi Slovenci vlada velika napetost in potrtost. Zdi se jim, da so prevarani, pa da so bili goljufani tisti, ki so z Italijo obravnavali. Okupacijo naših krajev se kaže vedno v slabši luči: objestnost naših Italijanov je vedno večja. Vse kaže, da bodo temeljito pometli z vsemi, kar opominja na Avstrijo in Sloven- ce. Najprej so odpravili vsa imena ulic, ki so nastala v Trstu tekom vojne. Via Fontanone,121 Via Boroević122 idr. so izginole [sic]. Piazza Caserna se je izpreme- nila v piazza Oberdank.123 Šole, ki so zaprte že dalje časa radi bolezni, bodo otvorili za Italijane v polnem obsegu, za Slovence se še obravnava, kaj pa da čim najmanj mogoče, nemške ostanejo zaprte. Tudi šolske knjige se morejo čisto izpremeniti, prej- šnjih tekstov avstrijskih nikakor mladina več ne sme dobiti v roke. Razmišlja se tudi že o tem, kje, kako, v katerem učnem jezikom se bodo otvorile šole »in campagna«.124 To bo zmeda. - Narodni svet tržaški je vzel v zaščito g. župnika Kemra iz Marezig, ki so ga ob tam pregnali in mu službo vzeli. Dali so mu pisanje na lokalni narod[n] i svet, v katerem zahtevajo, naj ga puste pri miru, da more vršiti nadalje svojo službo. Bomo videli, če bo kaj in koliko bo pomagalo. - Znamenje časa. Danes je šla moja dekla naprosit nekega urarja v bližini moje hiše, naj pride popraviti uro, ki se je popačila. Ko jo vpraša, kam, mu odgovori, da v škofovo palačo in takoj je odklonil, da ne gre. Tako je ljudstvo razhujskano. 13/11 1918. Danes po enajsti uri je prišla nova sindichessaValerio v družbi z neko go- spo, kateri jaz ne poznam imena, dasi mi je bila predstavljena z zahtevo, da naj napravim Tedeum [sic], ker je srečno vojska končana. Jaz sem rekel, da tega za sedaj še ne morem; kadar bo pa vse »definitivno« urejeno, potem bom jaz sam od sebe dal nalog, da se zahvalimo Bogu za mir. Ali plebiscit se je že završil, mi je opomnila tuja gospa, odkar je bil kralj tukaj, je že vse pod Italijo. Zopet sem ponavljal, kar sem poprej povedal, da čakam »definitivum«, toda pristavil sem, da, če bi mi sveti Oče v Rimu zapovedal, bom gotovo ubogal. Nato je sindichessa rekla, da ona bo to napravila, ker ima zveze, in potem smo se prijazno poslovili. 121 Neposredno po smrti tržaškega politika Felica Veneziana (1851–1908) so po njem poimenovali dotedanjo ulico Via del Fontano- ne, in sicer v »via Felice Venezian«. Od leta 1915 do 1918 je bilo obnovljeno prejšnje ime via del Fontanone, novembra 1918 pa je bila ulica znova poimenovana po tržaškem politiku. Leta 1940 je bila ulica preimenovana v Via del Fontanone, nato pa je sep- tembra 1943 dobila sedanji naziv – Via Felicea Venezian. Trieste tra immagini e storia, http://www.carbonaio.it/immagini%20 trieste%20-%20cittavecchia%2010.htm (pridobljeno: 10. 11. 2024). 122 Ulica, poimenovana po feldmaršalu Svetozarju Boroeviču von Bojni (1856–1920), poveljniku Soške armade. 123 Trg, poimenovan po italijanskem iredentistu Viljemu (Wilhelm) Oberdanku (1858–1882). 124 Italijansko: Na deželi. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 331 15/11 1918. Vizita pri gubernatorju. Spodaj na portonu125 veliko karabinierjev, kojih eden nas je spravil v prvo nadstropje. Potem v tisto sobo, kjer je prejšnji name- stnik sprejemal. Reči moram resnici na ljubo, da snage ni prav veliko. Prej je bilo vse prav lično. Toda to mimogrede. Vojak nam odpre na levo vrata in na vratih se pokaže velikanski mož, za poldrugo glavo višji od mene. Krasna postava, pravilno vzrastel, sicer debel in po konci nosi glavo. Predstavim se in potem prošta Petronio,126 Mecchia in Mandiča.127 Nato on go- vori, da hočemo skupaj delovati, da bodo vedno podpirali krščanskega duha med ljudstvom in da se bo složno ravnalo … Jaz sem pristavil par lepih besedi in mu voščil pomoč božjo … pa smo se poklonili in odšli. Sedeža nikomur ni ponudil, vsa vizita je trajala komaj dve minuti. Končno je obljubil, da mi pohod vrne. Konec. Nato smo šli pozdravit še civilnega adlatusa »commendatore Galli«. On bo sedaj referent za naše stvari. Ta se je pa spustil v dolgo govoranco. Poudarjal je, da bodo stali vedno radi na strani in skrbeli, da bo šlo vse v redu naprej. Če bi sedaj na začetku ne šlo prav vse v lepem redu naj potrpimo, a polagamo se bo vse uravnalo. Glede Casola iz Momiana je omenil, da je stvar že dobil v roke, a se vidi, da ga ljudstvo ne mara. Jaz sem omenil, da je bil narod prej »troppo austriacante«. A on na to: Stvar je minula in brezpredmetna. Videl pa sem iz njegovih besedi, da ga bodo proč potiskali, češ, kaj s takim duhovnikom, ki ga ljudstvo ne mara! Potem je še na moj ugovor, da je zame težko nastaviti novega duhovnika, ker jih je jako malo, pripomnil, da je v Italiji dosti in dobrih duhovnikov in da se bo v tem pogledu lahko pomagalo. Zdi se, da je hotel radi Teduema mene zafrkniti, češ gotovi gospodje misli- jo, da se bo še stvar spremenila. A jaz vam naravnost povem – govori – če se bo v detaljih tu in tam kaj izpremenilo morda za en kilometer, a v bistvu ostane vse tako, kakor je danes. – Pogrelo me je, a nisem nič reagiral. – On je dostavil še, da je res razlika priti od enega vladarja pod drugega, toda gotovo bodo ti ljudje uživali večjo svobodo pod Italijo, kakor so jo doslej. Ko sem ga naposled zaprosil za blagohotnost v uradovanju naših zadev je obljubil, da bo vedno pripravljene konferirati z Mecchio ali Mandičem v spor- nih zadevah. Nato smo odšli. Tako je prošla glasovita prva vizita, ki so jo tržaški duhov- niki na vsak način hoteli forsirati. Sedaj vsaj vem pri čem, da sem. 125 Porton – preddverje, stopnišče. 126 Prošt dr. Franciscus Petronio, r. 6. november 1837; mašniško posvečenje prejel 24. marca 1860; † 27. novembra 1926. V: NŠAL, NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. 127 Tržaški kanonik Ivan (Joannes) Mandić, r. 22. januarja 1874; v mašnika posvečen 25. julija 1896; † 5. marca 1933, v: Prospectus 1916, str. 132; NŠAL, NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. 332 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 17/11 18. Il Lavoratore od današnjega dne N. 4098 ima na prvi strani na koncu druge kolone tole poročilo: Il futuro vescovo di Trieste. Si ha da Roma. A quanto consta, a nuovo vescovo di Trieste sera nominato mons. Bartolomasi, che per tutta la durata delle guerre ha assolto, con zelo illu- minatamente patriottico la mansioni di vescovo di campo.128 - V mestni hiši ubožnih silno »pometajo«. Vse, kar se je med vojsko prenare- dilo in uravnalo, vse mora proč. Tudi kaplan Musizza129 je v nevarnosti. Dr Perna130 je takoj izginil. In toliko in toliko drugih. Dr Rangan,131 ki je prišel na njegovo mesto ima prvo nalogo, da prežene vse »bigotterie«. Tudi Andream,132 ki je v najemu della beneficenza pubblica se pridno reformira. Kako, se razvidi iz pisnega vprašanja, ki ga je zastavil dr Rangan voditeljici zavoda se il prete (ki hodi v hiši poučevat vero- nauk) Dressbach133 sia adatto per i sprecare alle ragazze l‘odio contro l‘Austria?134 … - »Nazione« od 16/11 ima člančič o škofu, ki vendarle pojde gubernatorju napravit pohod. Tisti duhovnik, o katerem pripoveduje, da je imel kokardo, je – Mancini.135 Brez komentara[sic]. 19/11 1918. Z veliko silo sem vendarle pripravil g. Casolo, da pojde nazaj v Momiano. Nesel bo seboj dopis na suttocomitato136 v Momianu, v katerem protestiram proti njihovem nastopu in odstavljanju župnika, za kar nimajo pravice. Postavili so takoj za svojega župnika – Francceschinija,137 ki je prišel in začel zvrševat svojo – oblast. - Enako se je zgodilo tudi Mandiču138 župniku v Kaštelu. En tenente,139 do- slej v vojski italijanski, je naročil dvema vojakoma, naj ga aretirata. K sreči se je 128 Italijansko: Bodoči tržaški škof. Eden je iz Rima. Kolikor vemo, je bil za novega tržaškega škofa sinoči imenovan msgr. Bartoloma- si, ki je ves čas trajanja vojne s prosvetljeno domoljubno vnemo opravljal službo vojaškega škofa. 129 Msgr. dr. Karlo (Carlo) Musizza; r. 11. avgusta 1889; v mašnika posvečen 7. julija 1914. Prospectus 1916, str. 133. Bil je tajnik škofa Karlina, dolgoletni duhovnik tržaške škofije in sošolec Virgila Ščeka. Umrl je kot najstarejši duhovnik tržaške škofije, 20. marca 1976. Šček, Dnevniški zapisi, str. 36; Novi list, št. 1077, 25. marca 1976, str. 4: Umrl je msgr. Carlo Musizza. 130 Pravnik dr. Silvio (Silvius) Perna (r. 1882) je v »vzgojevališču tržaške ubožnice (Pia Casa dei poveri)«, opravljal funkcijo tajnika. Prim. Slovenec, št. 241, 20. oktober 1916, str. 3: 13leten kipar; Staatshandbuch 1918, str. 744. 131 Najverjetneje dr. Karl (Carlo) Rangan (r. 1878), nadzornik mestne ubožnice. Prim. Edinost, št. 174, 24. julij 1914, str. II: Včerajšnja nevihta; Staatshandbuch 1918, str. 744. 132 Šlo je za »Educatorio femminile« (žensko vzgojevališče) v ul. Gaspare Gozzi, ki je bilo vključeno v občinsko »Pia casa dei poveri« (ubo- žnica). »Andreanum« ga škof imenuje zato, ker je prostore v ul. Gozzi 1918 zasegla vojska, vzgojevališče pa so preselili v stavbo, imenovano »Andreano«, v ul. Istria, kjer so imeli (in še imajo) svoj sedež salezijanci. - Za podatek se zahvaljujem prof. Tomažu Simčiču. 133 Salezijanec Matteo Dressbach. 134 Italijansko: Primeren je za širjenje sovraštva deklet proti Avstriji. 135 Ivan (Joannes) Mancini, r. 27. decembra 1875; v mašnika posvečen 24. septembra 1898. Prospectus 1916, str. 132. 136 Italijansko: Pododbor (podkomitet). 137 Peter Franceschini, r. 13. februarja 1859; v mašnika posvečen 14. avgusta 1881; † 1. julij 1925. V: NŠAL, NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. 138 Ivan (Joannes) ml. Mandić, r. 20. julija 1880; v mašnika posvečen 2. avgusta 1903; † 24. februarja 1932. Prospectus, str. 132; NŠAL, NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. 139 Italijansko: Poročnik. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 333 otel in pribežal v Trst. Tu je dr. Ribař140 zanj pri Valeriu interveniral. Če bo kaj pomagalo, ne vem. - Po Istri se godé čudne reči. Dr Kurelić141 je baje pobegnil v Švico. Dr Črvar142 bi bil tudi kmalu aretiran, a jo je popihal in se rešil. Zvečer po osmi uri je telefoniral župnik iz Lovrana143 na ordinariat, seveda v italijanskem jeziku, ako se dopusti, da bo slovesna maša jutri za kraljico mater Margerito, ker je jutri njen god. Moj tajnik je hotel ž njim po slovensko govoriti, a ni dovoljeno. To je svoboda. 22/11 1918. Prišel je zopet iz Salvore144 g. Vaselli tožit o svojih razmerah: tamošnji irre- dentisti da hujskajo vedno zoper njega, češ, kdaj se bo že enkrat potegnil proč tu »ščavo«. Potolažil sem ga in vrnil se je zopet na svoje mesto. - Vrnili so se danes iz Gmundena145 trije kapucini, kjer so bili 3 ½ leta in- ternirani kot italijanski podaniki.146 Ne vem, kdaj me bodo obiskali, ali z bivšim gvardianom se bržčas ne bova prav prijazno pogledala. P. Pacifico147 je zahteval večkrat od mene denarja, ki ga pa nisem rad pošiljal za njimi. Vsa korespon- denca ž njim je še v tukajšnjem arhivu, in se bo morda prilično še rabila. - Vojno posojilo na Rižane in Škedenj mi bo dalo še dosti posla. Bog zna, kako se bo stvar razrešila. 140 Otokar Ribař (1865–1927), slovenski pravnik, ki je predsedoval Tržaškemu narodnemu svetu. Udeležil se je pariške mirovne konference, na kateri je predstavil obširen memorandum o jugoslovanskih teritorialnih zahtevah na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju. Rudolf Andrejka, Lavoslav Čermelj, Ribař, Otokar: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi530001/ (pridoblje- no:16. 10. 2024). 141 V šematizmu tržaško-koprske škofije res najdemo Matijo Kurelića (roj. 1878), župnijskega upravitelja župnije Hum (Prospectus 1916, str. 132), a ta ni dosegel doktorske časti. Je pa to dosegel njegov starejši brat dr. Šime Kurelić (1865–1921), ki je bil deželni poslanec Istre in župan Pazina. Po italijanski zasedbi Istre je bil dr. Kurelić odstavljen in postavljen pod nadzorstvo, naposled pa interniran. Dlje časa je bil na Sardiniji, leto dni pa v Rimu, skupaj s škofom dr. Antonom Mahničem (1850–1920). Po vrnitvi je bil še vedno deležen pritiska italijanskih oblasti, kar je vplivalo tudi na njegovo zdravstveno stanje. Glej: Edinost, št. 131, 4. junij 1921, s. p.: Dr. Šime Kurelić. 142 Najverjetneje dr. Gjuro (Đuro) Červar (1876–1954), pravnik in politik. V: Mladen Švab, Červar, Gjuro: https://hbl.lzmk.hr/clanak/ cervar-gjuro (pridobljeno: 31. 8. 2024). 143 Župnik v Lovranu je bil tedaj morda še Ivan (Joannes) Luk (Luch), r. 11. aprila 1873; v mašnika posvečen 25. julija 1896; † 31. avgusta 1935. V: Prospectus 1916, str. 55; str. 132. A že leta 1919 je Ivan Luk predstavljen kot župnik župnije Gračišće. V Lovranu je bil tedaj za župnika Anton Košir (r. 7. februarja 1877). Prim: Koledar družbe sv. Mohorja v Celovcu za navadno leto 1919, str. 190; Zbornik svečenikov sv. Pavla, 1921, št. 9/12, str. 202: Lovran, Kastav. Podatek o smrti je posredoval arhivist Giovanni Luca iz tržaškega škofijskega arhiva, za kar se mu zahvaljujem. 144 Savudrija. 145 Gmund – Sovolj je naselje na avstrijskem Koroškem. 146 Zanimivo je, da so v Zborniku svečenikov svetega Pavla navajali le tri pregnane duhovnike iz tržaško-koprske škofije v času avstrij- ske oblasti, in sicer Valentina Bonacchia, Ivana Mancina in Karla Strabona. Prva dva sta med vojno menda prejela avstrijsko državljanstvo. Pri tem pa ni specifično rečeno ničesar o redovnikih. Prim: Zbornik svečenikov svetega Pavla, 1920, št. 5-6, str. 134–135: Preganjani duhovniki tržaške škofije. 147 Šematizem tržaško-koprske škofije iz leta 1913 nakazuje, da je bil to najbrž kapucin p. Pacificus Monteboaggine (1871–1959), avtor knjige Regolamento disciplinare per gli studenti dei Frati Minori Cappuccini Della Provincia Picena, Tipografia S.I.T.A., Ancona, 1940. Prospectus beneficiorum ecclesiasticorum et status personalis cleri unitarum dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae ine- unte anno MCMXIII., Trst, 1913, str. 119; Biblioteca Centrale Cappuccini: http://www.bccofmcap.org/cgi-bin/koha/opac-detail. pl?biblionumber=120678 (pridobljeno: 9. 9. 2024). 334 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 24/11 1918. Iz raznih krajev v Istri prihajajo polagoma poročila, da so se italijanaši barbarsko znašali nad duhovniki. Mi v Trstu teh novic na zvemo, ker jih itali- janski časnikarji ne prinašajo. Slučajno sem dobil v roke »Slovenca« od 21/11, ki v raznih dopisih iz Istre poroča nasilnost talijanašev [sic] po Istri, ki se opirajo na okupacijske četé. G. župnik Ujčić148 v Boljunu je bil grdo nadlegovan od tamošnjih razgraja- čev. Najprej so oropali aprovizacijo, občinski urad, naposled so prišli v župnišče in prisilili župnika, da je zapustil stan, ter se preselil v Vranje, kjer je bil že po- prej excurrendo-administrator. Tako poroča dekan. Ujčić se je odpovedal župniji Boljun in na noben način več noče nazaj. 25/11 1918. Žalostno, v resnici žalostno se ponašajo nekateri duhovniki v Trstu. Žu- pnik pri Novem Sv. Antonu, dr. Vattovaz149 je bombastično pozdravil z lece ital[ijanske] vojake, ko so bili ondi prvič pri maši. Njegovih župljanov je bilo mnogo navzočih pri tej komediji in so se zgražali nad njegovim govorjenjem, ker je dobro znano, kako je prej govoril ob raznih slovenskih »avstrijsko«, tako da so ga vojaki priporočili za odlikovanje, katero mu je bilo že podeljeno uprav zadnje dni pred Vsemi Sveti. Vsi so ene misli: resnoben človek, zlasti pa duhovnik, se ne more tako ka- zati, sicer ne zasluži spoštovanja. 27/11 1918. Danes zvečer mi je prišel nečak150 povedat, da je v »Slovencu« od 25/11 po zaključku lista z debelimi črkami natisnjeno, da je tržaški škof odstopil in da mi je naslednik msgr. Bartolomasi, tako da baje piše »Gazetta di Pola«. Pristavlja pač, da se stvar še ne potrjuje. Napisal sem takoj demanti na prelata Kalana,151 ali kaj ko nimamo zveze z Ljubljano. Bog zna, kdaj se bo kdo pisma usmilil, da ga ponese seboj v Ljubljano. 148 Ivan (Joannes) Ujčić, r. 13. julija 1878: v mašnika posvečen 14. julija 1901. Prospectus 1916, str. 134. Po italijanski zasedbi je bil Ujčić interniran od aprila do konca leta 1919. V: Zbornik svečenikov svetega Pavla, 1920, št. 5-6, str. 134: Preganjani duhovniki tržaške škofije. Po vrnitvi je bil Ujčić še večkrat deležen italijanskih groženj in tudi zapora. Tako je bil več dni zaprt v Pazinu, »ker je imel na stanovanju nekega učitelja, ki so ga preganjali radi nekega pregreška. Župnik je bil popolnoma nedolžen. Izpuščen iz zapora je moral pobegniti pred fašisti. Župnija Vranja in Boljuna (to poslednjo je župnik oskrboval ex-currendo); 1700 duš, sta ostali brez dušnega pastirja.« V: Zbornik svečenikov sv. Pavla, 1921, št. 9/12, str. 202: Vranja, Kržan. 149 Dr. Anton (Antonius) Vattovaz, r. 20. maja 1876; v mašnika posvečen 24. septembra 1898; † 14. julija 1938. Prospectus 1916, str. 135; Goran Prodan, Vattovaz (Vatta), Antonio: https://www.istrapedia.hr/it/natuknice/4537/vattovaz-vatta-antonio (pridoblje- no: 9. 9. 2024). 150 Najverjetneje Karlinov nečak Pavel Karlin (1899–1965), poznejši profesor, pisatelj in prevajalec. 151 Andrej Kalan (1858–1933), stolni prošt, generalni vikar ljubljanske škofije, dobrotnik, urednik. Fran Ksaver Lukman, Kalan, An- drej: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi263260/ (pridobljeno: 16. 9. 2024). Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 335 - Skoro najbolj težko mi je to, ker smo odkar smo okupirani, tako temeljito odrezani od krajev, ki so izven demarkacijske črte. Nobenega pisma, nobenega časnika ne dobim po južni ali državni železnici. Iz Italije pa prihajajo pisma že iz Sicilije in Calabrije. Tu pač čutimo, da smo Italijani. - Danes je bil tu iz Kaštela ključar Anton Pistan. Pravi, da v nedeljo 24/11 niso imeli nič sv. maše, da župnika ni in da ga karabinieri večkrat iščejo. Vidim, da mu ne bo kazalo povrniti se domov. Za enkrat bo opravljal excurrendo152 administrator iz Buj. 29/11 1918. Danes opoldne po gratulaciji duhovščine se je pripeljal P. Pietro Bastien O.S.B. s priporočilnim pismom kardinala Gasparrija, državnega tajnika v Rimu s prošnjo »di riceverlo con la sua solita cortesia e di ascoltarlo«.153 Pripeljal se je iz Vidma z avtomobilom italijanske armade. Pojde tudi obiskat gubernatorja Petittinja. Bomo videli, kaj je prinesel iz Rima – župnik Casolo se je vrnil iz Momia- na. Prišel je samo do Buj, pa so mu rekli naj ne gre najprej, ker ni varen življenja. Spremljal ga je župni upravitelj od Sv. Vincenca Germek.154 Ta je situacijo tako razumel, da naj Casolo vzame za par mesecev dopust, potem se bo morda ljud- stvo pomirilo in bo zopet lahko vstopil. Na to sem pristal, zlasti, ker je Casolo res zbegan in bolehen. Medtem se lahko marsikaj izpremeni. 30/11 1918. S. P. Bastien-om sem imel danes prvi pogovor zjutraj po maši. Izjavil je, da prihaja v papeževemu imenu in da to kar bo pripovedoval moram sprejeti pod »sigillo pontificio« t.j. da niti directe niti indirecte o tem, kar bom slišal, ne smem nikomur pripovedovati. Rekel je, da mu sv. Oče naročam da naj »assai prudente«155 nastopam pro- ti italijanski vladi, kolikor mogoče popustljiv [sic] in če bi zahtevali tudi »Te Deum« od mene, naj temu ne bom nasproten in tudi župnikom naj tega ne prepovedujem. Glede Trsta sem že lahko prepričan, da ostane pri Italiji in naj se po tem uravnam. Jaz sem mu odgovoril da nisem nikomur prepovedal imeti »Te Deum«, da sem dovolil imeti mašo na godovni dan kraljice Margerite v Louvranu. Dal sem mu tudi izpis, ki sem ga imel včeraj na duhovščino, ko mi je gratulirala. Prosil sem pa, naj mi oskrbi, da bo prestavljen iz Trsta Don Rubina, ki mi tu dela veliko zgago – Bomo videli kaj in koliko bo dosegel. Bržkone bo njegovo izredno poslanje, katero meni zvršiti med jugoslovenskimi škofi imelo ravno toliko uspela, kolikor je imelo takrat, ko je bil štiri leta v Bosni. 152 Župnijo bo dodatno upravljal administrator iz Buj. 153 Italijansko: S prošnjo, da ga sprejme z običajno vljudnostjo in mu prisluhne. 154 Anton (Antonius) Germek, r. 1. junija 1871; ordiniran 15. julija 1894. Prospectus, str. 130. 155 Italijansko: Zelo previdno. 336 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 »Nazione« ima danes pod zaglavjem »Vescovi e Vescovi« člančič, v katerem navaja telegram, ki ga je baje Endrici156 poslal iz Trenta na italijanskega kralja. Potem dostavlja, da so pa v Venezia Giulia škofje austriacanti, katerim pa te dni pošlje papež uno delegato apostolico,157 ki naj poduči pra[v] po »italijansko« episkopat, kako se je treba vesti pod italijansko vlado. Kdo je to zakrivil? Ta notica bo P. B. ravno tako neprijetna, kakor bo rimski kuriji, kadar o njej izvé. 2/12 1918. Včeraj zjutraj ob 3 je došel v Trst z veliko zamudo g. Jamnik.158 Ker ni imel seboj legitimacije – ne vedoč, da si jo mora preskrbeti – so ga tu na kolodvo- ru grdo zabavljali in hoteli naravnost nazaj poslati. Gnali so ga kot sumljivega vojaki v neko stransko sobo, kjer mu je neki tenente tako debele solil, da so ga okrog stoječ vojaki zasmehovali. Rekli so mu, da on sploh ne spada v Trst, da je za Trst dosti laških duhovnikov ne razpolago in da slovenski duhovniki tu nimajo nič opravka. Naposled so ga vendar izpustili. – Prišel se je danes pritožit k meni, a žal da ne morem nič storiti zanj. Potolažil sem ga, potem je šel. Od vseh strani čujem, da silno vré med slovenskim ljudstvom. Bog zna, kaj še izbruhne. 3/12 1918. Danes zjutraj je odšel P[ierre] Bastien. Videti je bil zadovoljen. Rekel je, da se na povratku zopet oglasi. 4/12 1918 Sadovi svobode, ki nam jo je donesla okupacija se že kažejo. V srednjih šolah, ki se danes zopet otvoré krščanski nauk v višjih razredih odpravljen, na nižjih razredih fakultativen. To bo seme za prihodnjo generacijo. – P[ierre] Ba- stien je za enkrat krenil v Reko. Potem misli v Ljubljano in Maribor, Zagreb in Bosno. Meni, da se povrne v februarju v Trst in potem nazaj v Rim. - Dekan iz Buzeta, Flego,159 mi je na široko poročal, kako so tam Italijani zavzeli kraj in kako se ponašajo. Najbolj zanimivo je to, da pripovedujejo, da je okupacija stalna toliko kakor aneksija. O Slovencih pravijo, da niso pravi prebi- valci Istre ter so jih avstrijski vladarji v raznih dobah naseljevali v Istri, zato da so Avstrijo varovali pred Italijani. Kdo se ne smeje? - Piše mi danes tudi Grešič: Često v zvezi z Ljubljano, prosim, priporočite A[ntonu] B[onaventuri], da se zavzame za glagolitico v Jugoslaviji. To je sedaj nujno, kakor še nikdar ni bilo. – Kulturna borba se uže naprej obeta. Istrani 156 Celestino Endrici (1866–1940), od leta 1904 škof škofije Trento (Trident); od povzdiga Tridenta v nadškofijo leta 1929 pa nadškof. 157 Italijansko: Apostolskega delegata. 158 Karel Jamnik (1891–1949), doma iz Dolenjske. Vrsto let je služboval na Primorskem. Avgusta 1947 je bil imenovan za apostolskega admi- nistratorja celotne tedanje reške škofije (slovenskega in hrvaškega dela), kar je ostal do nenadne smrti. Šček, Dnevniški zapisi, str. 121. 159 Jožef (Josephus) Flego, r. 10. maja 1878; v mašnika posvečen 27. decembra 1903; † 24. septembra 1919. Prospectus, str. 130; NŠAL, NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 337 smo vsak dan na svojem mestu, seveda v težavah. Vso odgovornost se naklada izključivo [sic] na duhovnike. 5/12 1918. Veronauk je tudi v ljudskih šolah fakultativen. To je cela revolucija za me- stne ljudske šole. Kako bomo sedaj poskrbeli za verski pouk mladine, kdo ve? Bog se nas usmili! 10/12 1918. Zadnje dni dopošiljajo od pošte pisma, ki so že na začetku meseca novem- bra došla. Časnikov od domačega kraja še vedno nič ne dobivamo. Predno kdo dobi dovoljenje, da bi šel iz mesta mora – pravijo – čakati deset dni in stati vsak dan 12 ur na preži; čudom se čudim, da so ljudje tako potrpežljivi. 11/12 1918. Prišel je danes msgr. Dubrović160 iz Lovrečice. Tudi žrtev progonstva naših duhovnikov. Napadli so ga pred nekaj dnevi iz Umaga; ital. oficir s spremstvom. Ulomili so mu v sobo, kjer je bolan ležal v postelji. Zahtevali so od njega, da naj pridiguje po italijansko, zastavo so obesili v zvonik – man wollte ihn auf jede Weise hinaus eckeln.161 Potem so ga zvali in njegovo kuharico v Umag. Tam ga je nahrulil en italijanski oficir; tako – kakor sam trdi – še nikdar ni čul koga vpiti in razgrajati. Potem so ga vedli na parabrod z vojaškim spremstvom in vojaška patrulja ga je včeraj v Trstu sprejela in tirala na komando karabinijerjev. Tam niso vedeli, kaj ž njim, ker pač nimajo vzroka, da bi ga izgnali. Zato so mu rekli, da pojde v svojo domačo vas Matulje, torej iz Istre v Istro. Zelo slaboten je videti, morda mu bo dobro dejalo, ako gre za par mesecev na dopust. Tendenca njegovih sovražnikov je v tem, da pokažejo, da je oboje vse italijansko. No, to bodo lahko dognali, če je ljudstvo brez duhovnikov na katerega se naslanja, se bo takoj vdalo tujemu vplivu. 15/12 1918. Msgr. Dubrović se je moral zglasiti tu pri komandi karabinijerjev. Po mojem nasvetu je ta protestiral proti ravnanju vojakov ž njim in da so ga odpeljali z nasa- jenimi bajoneti iz Umaga in ravno tako v Trstu sprejeli, ko je stopil z ladije [sic]. To je bil zopet vihar in krič in vik! Revež je slabih živcev in se je onesvestil. Rekli so mu, naj drugi dan zopet pride, da se mu bo povedalo, kam pojde. Nameravali so ga poslati v Matulje, kjer je doma. Obljubil mi je, da bo sporočil kam pojde. A ni nič poročila. Tako je Lovrečica brez duhovnika in meni so zvezane roke. Protestirati ne smem … prošnje nič ne pomagajo … pa bodi škof v takih okoliščinah! 160 Matija (Mathias) Dubrović, r. 18. aprila 1868; ordiniran 21. julija 1893; † 29. decembra 1930. NŠAL, NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. 161 Nemško: Na vsak način so ga želeli spraviti v kot. 338 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 17/12 1918 Kar hermetično so nas zaprli od slovenske zemlje. Nobenega pisma nobe- nega časnika ne dobim izza demarkacijske črte. Dolgčas. Če hočem v Ljubljano poslati kako poročilo, moram iskati sela, ki ga ponese. Pa še kako preiščejo žepe, da ne bi zasačili v njih kaj pisanega ali tiskanega! Čuti se pa iz časnikov italijanskih, da niso tako sigurni svoje igre. Navdaja me veselo upanje, da se morda vendarle še vsa okupacija naposled na našo korist obrne. Italija v ententi nima posebnih prijateljev. 18/12 1918. Župan Fragiacomo162 iz Pirana zahteva naj se nastavi takoj italijanski du- hovnik v Kaštelu in naj se poroči[sic], kje se nahaja župnik Mandić, ki je kot izrecen Hrvat agitiral med ljudstvom za Jugoslavijo. Iz Movraža prehaja vest, da so župnika nekamo [sic] peljali italijanski vo- jaki, a da se še ni vrnil. Tam je ostal neki vojaški duhovnik, ki pa ne zna nič slovensko. V nedeljo so se morali vsi ljudje izreči za Italijo. Jokali so. Žalost za župnikom je med ljudstvom jako velika. Dr Rybař bi rad šel v Pariz, pa ne more dobiti »potnega lista«. Tako je zdaj pri nas »svoboda«. In če bo italijanska vlada še stopicala za našimi »komoriši« in ji bodo z municipija predpisovali, kaj mora storiti, bo prišla v zagato, iz katere bo težko pot našla. 21/12 1918. Došla mi je vest, da so italijanski vojaki prijeli in odpeljali tudi župnika Nartnika163 v Kortah. Tu se kaže vpliv gospode iz Pirana z g. Fragiacomo na čelu. Morda pomagajo tudi patri iz Strugnana. Kaj bo sedaj z dušnim pastir- stvom, res ne vem. Ako bo mogoče, da jih previdi kak minorit iz Pirana. Ljudstvo v Kortah je jokalo, ko so jim odvedli župnika. Pomagati si ne zna. Bog se nas usmili. Danes sem bil pri gubernatorju. Sprejel me je prav prijazno. Prosil sem ga, naj preskrbi za plače duhovnikov, ki za december še niso nič sprejeli. Obljubil je in si zapisal na listek, bomo videli koliko se bo zvršilo. Glede zapora in preganjanja duhovnikov sem posredoval. Rekel se mu, naj si ne delajo »političnih mučenikov«, on je zagotavljal, da tega kot Italijani ne delajo in ne marajo vršiti, toda za red je treba skrbeti. Ne verujem, da bi to kaj pomagalo, pri vojaški oblasti je težko posredovati. – Sicer pa vsaj ni kazal tiste odurnosti, kakršno sem opazil na začetku. 162 Odvetnik in pesnik dr. Domenico Fragiacomo (1848–1929) je bil večkratni župan Pirana. Prim. Eva Holz, Češki časopis Politik in revolucija v Piranu leta 1894, v: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 2005, št. 2, str. 213. 163 Andrej Nartnik, r. 29. novembra 1883; v mašnika posvečen 26. julija 1911; † 31. marca 1949. Prospectus 1916, str. 133; Špela Pahor, Nartnik Andrej: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/nartnik-andrej/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 339 22/12 1918. Iz Završja naznanja župnik Vranjac,164 da je prišel 13. t[ega] m[eseca] kape- tan iz Grožnjana zahtevajoč, da se poslej hrvatska pridiga v Završju ustavi »e ciò a scanso di conseguenze gravi, gravissime.«165 Čitam tudi v časnikih, da so v Dalmaciji (okrog Zadra) zatvorili mnogo učiteljev in duhovnikov baje radi agitacije per la Jugoslavia. – Ta metoda se ne bo obnesla. 24/12 1918 V Škednju je prišel oficir karabinijerjev h kapelanu Glavanu166 in mu je rekel, da se mora opustiti v cerkvi slovenska pridiga, ker tamošnji prebivalci vsi znajo italijansko. Moj kancler, ki mu je kaplan povedal o tem, je rekel, naj mu reče, da naj da to pismeno. Meni je danes Petitti vrnil pohode za Božič. Bil je prav vljuden. Rekel se mu, da bi rad se predstavil vojvodstvu d‘Aosta.167 Obljubil mi je, da mi uredi stvar takoj, ker je uprav k njemu namenjen. Predno je minilo pol ure, je bil pred hišo njegov avtomobil z adjutantom colonello Emilio Montasini,168 ki me je dvignil in peljal v palačo Vivante.169 Sprejem prav prijazen. Parkrat mi je duca zagotavljal, da je »credente«. Vsi ga hvalijo, da je dober človek. Imel sem o njem najbolje vtiske. Prosil sem ga, naj mi posodijo ali vlada ali vojaki avtomobil, ko se peljem v cerkev za pontifikale. Rekel je, da to ne spada v njegovo kompetenco in bo govoril z vlado. Mislim, da sem se s to željo »porezal«. Dné 30/12 1918 okrog dveh popoldne sem imel v hiši veliko demonstracijo, pri kateri so mi vzeli tudi ta-le dnevnik in pet ali šest notesov, s katerih sem imel razne zaznamke svojega čtiva izza mnogih let. Danes sem dobil dnevnik na pismeno prošnjo od g. Kundschafts-offizier- ja- Colonello C. Finzi.170 Zato glavne poteze iz zadnjih treh mesecev samo na kratko zaznamenujem. 164 Ivan (Joannes) Vranjac, r. 20. novembra 1865; v mašnika posvečen 22. decembra 1889. Takrat je bil župnik v Materadi. Prospectus 1916, str. 135. 165 Italijansko: In to v izogib resnim, zelo resnim posledicam. 166 Guido Glavan, r. 10. junija 1891: v mašnika posvečen 7. julija 1914. Prospectus 1916, str. 130. Pozneje si je priimek spremenil v Galvani in leta 1936 prišel za župnika v Barkovlje. Prim. Ameriška domovina, št. 142, 16. junij 1936, str. 2: Iz Primorskega. 167 Princ Emanuel Filibert Savojski vojvoda d‘Aosta (1869–1931), takrat poveljnik III. italijanske armade. 168 Polkovnik Emilio Montasini (†1934), tedaj prvi adjutant vojvode d‘ Aosta, poznejši general. 169 Palača, zgrajena med letoma 1842 in 1844, je bila simbol tržaške visoke družbe in je nosila imena bogatih lastnikov, med kateri- mi je bil tudi Fortunato Vivante (1846–1926). Ta je del stavbe spremenil z namenom, da bi bolje odražala njegov položaj (direktor banke Union, svetovalec različnih družb, med drugim avstrijskega Lloyda). Projekt je nastajal med letoma 1906 in 1908 ter je stavbi dal neoklasicistični slog. Leta 1918 je palačo zasedel poveljnik III. italijanske armade, vojvoda d‘ Aosta. 170 Cesare Finzi (1884–1969), od junija 1922 dalje Lalatta Pettorelli, je italijanski general in obveščevalec, ki je med prvo svetovno vojno vodil aktivnosti za operativno akcijo »Sogno di Carzano«, torej je za sodelovanje pridobil Ljudevita Pivka, ki je italijanskim oblastem posredoval informacije o položajih avstrijsko-ogrske vojske. Po prvi svetovni vojni je bil zaposlen na italijanskem minis- trstvu za zunanje zadeve, kjer je bil zadolžen za spremljanje dogajanja v Terre Redente. Pettorelli Lalanta Finzi, Cesare, Židovski biografski leksikon, https://zbl.lzmk.hr/?p=1563 (pridobljeno: 2. 12. 2024). 340 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Trst 7/4 1919. Doslej mi je okupacija vzela te-le gg. duhovnike171. 1. Glavina,172 kaplan v Portolah je takoj ob začetku okupacije izginil. V sve- sti si je bil, da ga bodo preganjali, a je srečno pravočasno odnesel peté v Jugosla- vijo. O njem nisem doslej ničesar čul, kje je in kako se mu godi. 2. Mandić Ivan, župnik v Kaštelu je pobegnil, ker so ga karabinierji hoteli odpeljati. Oglasil se je tu in ne mara resignirati na svojo župo. Nahaja se bržko- ne v Zagrebu. 3. Msgr. Dubrović, ki ga prav pomilujem, je z nasajenimi bajoneti prišel v Trst. Tu so ga pošiljali od Poncija do Pilata, dokler naposled brez krivde – odide iz Trsta v Jugoslavijo. Kje je zdaj, nič ne vem. 4. Nartnik Andrej, župnik v Kortah je bil dlje časa v zaporu, Via Tiger. Preiskovali so ga, naposled izpustili v Jugoslavijo. 5. Švegelj Peter,173 župnik v Movražu je imel veliko sitnosti zaradi jedne puške, ki so jo baje našli v njegovem stanovanju. Imeli so ga v zaporu v Buzetu, potem se je vrnil. A kmalu nato so ga iznova v Movražu dvignili in postavili v Longatico.174 Od tam je izginil v Jugoslaviji. 6. Kos Lovro,175 kaplan v Rojanu je baje v Marijini družbi govoril zoper Ita- lijo, zato so mu dali – passaporto. Sodim, da se nahaja kje v ljubljanski škofiji.176 7. P. Oto Kocjan,177 ki je bil nekako tri leta tu v kapucinskem samostanu in je poučeval na slovenskih šolah. Njegovo delovanje je bilo jako koristno. A po gvardijanu p. Pacifiku (ki je zaupnik g. Carlo governatorja) je dobil »consilium abeundi«.178 Za enkrat je šel v Gorico, a dvomim, če ga bodo mogli tam držati. 171 Škofov seznam velja primerjati z že omenjenim seznamom pregnanih duhovnikov, ki so ga objavili leta 1920. Prim. Zbornik svečenikov svetega Pavla, 1920, št. 5-6, str. 134–135; Preganjani duhovniki tržaške škofije. 172 Blaž (Blasius) Glavina, r. 3. februarja 1847; ordiniran 14. avgusta 1870. Prospectus 1916, str. 130. Letopis navaja, da je umrl leta 1922 (brez točnega datuma). V: Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, Ljubljana 2000, str. 914 (dalje: Letopis 2000). 173 Peter Švegelj, r. 18. junija 1864; v mašnika posvečen 1. julija 1893; † 7. julija 1952. Letopis 2000, str. 446. V letopisu je leto rojstva napačno zapisano, saj vpis v krstno matično knjigo izpričuje, da je bil rojen leta 1864 (in ne 1866). V: NŠAL, ŽA Trstenik, Krstna matična knjiga 1829–1911, str. 129. Pravilno letnico so navajali že v tržaškem šematizmu. Prim. Prospectus 1916, str. 134. 174 Italijansko poimenovanje za Logatec. 175 Lavrencij (Lovro) Kos, r. 27. oktobra 1888; ordiniran 25. junija 1916; † 30. marca 1933. Letopis 2000, str. 432. 176 Škof Karlin se ni motil in pozneje, ob koncu leta 1921, je bil kaplan Kos inkardiniran v ljubljansko škofijo. Prim. Ljubljanski škofijski list (LŠL) 1921, št. XI., str. 88: Škofijska kronika. 177 P. Oton (Alojzij) Kocjan OFMCap, roj. 10. maja 1876; v mašnika posvečen 29. septembra 1898; † 7. julija 1954. Letopis 2000, str. 447. V letopisu je rojstni datum napačno naveden dan pozneje (11. maja), kakor pa dejansko izkazujejo krstne knjige. Prim. NŠAL, ŽA Ljubljana – sv. Jakob, Krstna matična knjiga 1876–1882, str. 9, zap. št. 71. Zanimivo je, da so te podatke pravilno navajali v časopisju. Prim. Katoliški glas, št. 8, 25. februar 1954, str. 3: Ob 60-letnici redovnega življenja. 178 Latinsko: Nasvet, naj odide (sam od sebe). Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 341 8. i 9. Koncem februarja sta došla k jezuitom dva patra, p. Giuseppe Domi- nioni179 iz Mletk180 in p. Giovanni Cenere181 iz Padove. Poslal ju je sam jezuitski general182 na željo sv. Očeta. Ko se predstavita governatorju, jima naroči, naj se onadva patra, ki sta bila doslej tu Via del Ronco hitro pripravita za pot, da jih ne bo treba izganjati. Tako sta se ločila na svojo veliko žalost iz Trsta, kjer sta goreče delovala: p. Frančišek Ks. Tomc183 izvrsten mož in delaven v vseh treh jezikih, posebno dober za nune in kongregacije in p. Lachmayr Jos[ef]184 – nemški pridi- gar in vodja nemške kongregacije. Med Slovenci in med nemško kolonijo je bila žalost za njima velika in splošna. Za p. Tomca je prišla denunciacija iz srede Ma- rijine kongregacije, ki ima svoj sedež pri sestrah Ausiliatrice185 v Via Besenghi. 10. Aničić Josip186 je moral pred sodnijo v Trst, kjer je bil kondicionalno obsojen ne vem na koliko mesecev, ker so pri njem dobili nekaj orožja in jugo- slovanske trakove. Bil je oproščen, a vendar sem ga moral prestaviti od tam v Poljane nad Iko187. 11. Frankola Frančišek188 profesor v Pazinu, je bil interniran v Sardiniji (Golfo d‘Arancio), ker je baje podpisal nekov [sic] memorandum, ki so ga odda- li ondotni narodnjaki nekemu francoskemu oficirju. Drugega nisem čul o njem, kakor da ne dobiva nobene plače in se zato nahaja v denarnih zadregah. 12. Habat Josip,189 poprej penzionirani župnik v Ljubljani, je bil sprejet malo pred razsulom avstrijske vojne med vojaške kurate. Od vojakov je prišel v Trst, naj mu dam kako službo. Poslal sem ga v Oprtalj za kaplana. Pa menda ni bil dolgo doli nego kakih 14 dni. Potem so ga karabinierji pritirali najprej do 179 Jezuit p. Giuseppe Dominioni, r. 7. decembra 1858; † 23. oktobra 1922. Glej: Jesuit Online Necrology: https://jesuitonlinenecrolo- gy.bc.edu/catalog/55706 (pridobljeno: 9. 11. 2024). Za opozorilo na te podatke se zahvaljujem mag. Lilijani Urlep. 180 Benetke. 181 Jezuit p. Giovanni (Ioannes) Cenere, r. 26. junija 1880; † 10. decembra 1948. Jesuit Online Necrology: https://jesuitonlinenecrolo- gy.bc.edu/catalog/55706 (pridobljeno: 9. 11. 2024). 182 Od leta 1915 je bil vrhovni predstojnik jezuitskega reda Poljak p. Vladimir (Wlodimir) Ledóchowski (1866–1942). 183 Jezuit p. Frančišek Ksaver Tomc, r. 20. novembra 1873; † 1. novembra 1951. Bil je ljudski misijonar, nabožni pisec, organizator in graditelj cerkvenih stavb. Martin Jevnikar, Tomc, Franc: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950260/ (pridobljeno: 17. 10. 2024). 184 Najverjetneje znani pisec, jezuit p. Josef Lachmayr (Lachmair), r. 30. novembra 1877; † 5. oktobra 1941. Leta 1909 med drugim izdal študijo z naslovom: Die dogmatischen Differenzen der katholischen und der griechisch-orientalischen Kirche. Zdi se, da se je po odhodu ustalil v Avstriji. V: Reichspost, št 127, 10. maj 1921, str. 7: Diamantenes Jubiläum; Jesuit Online Necrology: https:// jesuitonlinenecrology.bc.edu/catalog/73985 (pridobljeno: 9. 11. 2024). 185 Šlo je za Hčere Marije Pomočnice, don Boskove salezijanke, ki so bile nastanjene v ulici Pasquale Besenghi št. 6. Leta 1916 je tamkajšnjo skupnost vodila s. Marija de Nazaret. Prospectus 1916, str. 120. 186 Josip (Joseph) Aničić, r. 16. marca 1873; v mašnika posvečen 21. julija 1896; † 25. marca 1956. Đurđica Križman-Zorić, Mladen Ferenčić, Aničić, Josip: https://www.istrapedia.hr/en/natuknice/2289/anicic-josip (pridobljeno: 2. 10. 2024). 187 Poljane je naselje, ki upravno sodi pod Opatijo. 188 Frančišek (Franciscus) Frankola, r. 19. decembra 1871; v mašnika posvečen 21. decembra 1896. Prospectus 1916, str. 130. Pozneje je deloval kot profesor v realni gimnaziji na Krku. Prim. Istra: glasilo Saveza jugoslovenskih emigranata iz Julijske krajine, št. 29, 21. julij 1933, str. 6: Realna gimnazija u Krku. 189 Jožef (Josip) Habat, r. 20. februarja 1866; ordiniran 2. julija 1893, † 23. decembra 1937. Prospectus 1916, str. 131. Leta 1926 je v ljubljanskem šematizmu naveden kot upokojenec na Primskovem (Letopis ljubljanske škofije za leto 1926, Ljubljana, 1926, str. 27). Zdi pa se, da je pozneje deloval v Dalmaciji. Prim. Slovenec, št. 43, 23. februarja 1927, str. 8: 2 Kranjiča. 342 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Kopra, potem ko je prenočil v zaporu drugi dan v Trst, od koder so ga spreme- nili do Logatca in potem preko žične ograje domov. 13. Najbolj žalostna je povest o razpustu samostanske družine v Piranu. Sv. Oče v Rimu je samostan v Piranu in na Cresu (provincial Milošević190) poveril naravnost generalu konventualcev191 v Rimu. Ta pa je vzel za svojega prokura- torja provinciala v Padovi. Od tam je prišlo poročilo, da se morajo iz samostana na Cresu in s Pirana izseliti vsi dosedanji menihi hrvatskega pokolenja. Patri v Piranu (gvardijan Aljinović192) so se upirali, pa nič ni izdalo. Rekli so, da so po- trebni v Piranu radi tega, ker delujejo, zlati v spovednici za Slovence in Hrvate. Kdo bo poslej vršil to misijo v piranski okolici? Nato je izgovoril značilne besede provincial padovanski: Si privano dei sacramenti finché impareranno la lingua italiana. Po dveh pričah potrjeno izjavo sem poslal v Rim na naslov sv. Očeta. 14. Filiplić Pravdoslav,193 župnik v Žminju, je moral koncem marca v Pazin v ječo. Bržčas ga bodo nekaj časa mrcvarili, potem pa izpustili. 15. Ujčić Ivan, župnik v Boljunu, stanujoč v Vranju je moral te dni (začetek aprila) v Pazin v ječo. Opaža se, tako mi je pripovedoval danes neki vojaški ku- rat, da karabinerji zadnji čas kar na svojo roko stikajo za duhovniki, ki mu jih odvajajo. Quousque tandem!194 7/4 1919. 11/4 19. Iz Kastava mi poroča dekan, da so zgrabili kaplana Dukića195 in ga poslali v Trst – Via Tigor.196 14/4 Za Filipliča in Ujčiča po Don Rubinu iščejo namestnika per la gente religiosi finea.197 Dobil je nekega Benečana – salezijanca, ki sem ga pa odklonil: tak ne more biti dušobrižnik za Hrvate. 190 Provincial je bil tedaj Josip (Jozo) Milošević; r. 19. septembra 1869; v mašnika posvečen 23. oktobra 1893; † 28. januarja 1926. Franjevac Konventualac Josip Jozo Milošević: https://www.glas-koncila.hr/franjevac-konventualac-josip-jozo-milosevic/ (pridob- ljeno: 14. 10. 2024). Pred štirimi leti je Ivan Armanda uredil in objavil njegov dnevnik, ki obravnava te prelomne čase. Prim. Jozo Milošević, Dnevnik 1918–1919, Zagreb 2020. 191 V tem času (1913–1919) je bil na čelu generalni vikar reda Francesco Maria Dall‘Olio (1866–1943). Za novega generalnega ministra reda je bil 5. junija 1919 izvoljen Domenico Maria Tavani (1875–1938). Za podatek se zahvaljujem p. dr. Igorju Salmiču. 192 Gvardijan v Piranu je bil p. Ignacij Maria Aljinović (1904–1967). Za podatek se zahvaljujem p. Igorju Salmiču in p. Zlatku Vlaheku. O razmerah v minoritskih skupnostih v teh časih glej: Igor Salmič, Slovenski minoriti in dalmatinska/jugoslovanska provinca sv. Hieronima (1914–1972), Ptuj 2010. 193 Just (Pravdoslav, Justus) Filipić, r. 3. novembra 1864; ordiniran 23. decembra 1888; † 22. avgusta 1938. NŠAL, NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. Zdi se, da so v tisku šematizma za l. 1916 napravili napako pri letu rojstva: 1861 (Prospectus 1916, str. 130). Pozneje (npr. 1926) je zapisano navedeno leto rojstva (Prospectus 1926, str. 68). 194 Latinsko: Do kdaj še? Gre za latinsko frazo iz prvega govora Marka Tulija Cicerona (106–43 pr. Kr.) proti Luciju Sergiju Katilini (108–62 pr. Kr.), ki se v celoti glasi: »Do kdaj boš še, Katilina, izrabljal našo potrpežljivost?« 195 Hrvaški duhovnik dr. Ivan Dukić, r. 2. maja 1893; m. 24. junija 1916; † 23. maja 1978. Bil je kratek čas tudi tajnik škofa Karlina. Doktoriral je leta 1927 z disertacijo: Povijest i pravo slavenskog bogoslužja u Istri. O mašniškem posvečenju glej kratko notico v: LŠL 1916, št. 7, str. 84: Mašniško posvečenje. O duhovnikovi življenjski poti glej: Marijan Bartolić, Dukić, Ivan: https://www. istrapedia.hr/hr/natuknice/2743/dukic-ivan (pridobljeno: 11. 10. 2024). 196 Mišljen je tržaški zapor v ulici Tigor. 197 Italijansko: Za dobre vernike. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 343 VIRI IN LITERATURA Arhivski viri Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM) Zapuščine škofov, Tomažič, Ivan Jožef, šk. 13bis/8. Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) NŠAL 580, Viktor Kragl, šk. 1: Duhovniki tržaško-koprske škofije. NŠAL, ŽA Trstenik, Krstna matična knjiga 1829–1911, str. 129. NŠAL, ŽA Ljubljana – sv. Jakob, Krstna matična knjiga 1876–1882, str. 9, zap. št. 71. Letopisi Congregazione delle Suore Scolastiche del Terz‘ordine di San Francesco 1869–1969, Sche- matismo, Roma, 1969. Hof- und Staatshandbuch der Österreichisch-Ungarischen Monarchie für das Jahr 1918, K. K. Hof-und Staatsdruckerei, Wien, 1918. Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, Ljubljana 2000. Letopis ljubljanske škofije za leto 1926, Ljubljana, 1926. Personalstand des Fürstbistums Lavant in Steiermark für das Jahr 1919, Marburg, 1919. Prospectus beneficiorum ecclesiasticorum et status personalis cleri unitarum dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae ineunte anno MCMXVI, Trst, 1916. Prospectus beneficiorum ecclesiasticorum et status personalis cleri unitarum dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae ineunte anno MCMXIII., Trst, 1913. Prospectus beneficiorum ecclesiasticorum et status personalis cleri unitarum dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae ineunte anno MCMXXVI., Trst, 1926. Časopisi in listi Ameriška domovina, 1936. Edinost, 1914, 1921. Istra: glasilo Saveza jugoslovenskih emigranata iz Julijske krajine, 1933. Jutro, 1927. Katoliški glas, 1954. Koledar družbe sv. Mohorja v Celovcu za navadno leto 1919. L‘Arena di Pola, 1957. Ljubljanski škofijski list (LŠL), 1916, 1921. Novi list 1929, 1976. Omnes unum: glasilo slovenskih duhovnikov v zamejstvu, 1961. Reichspost, 1921. Slovenec, 1916, 1927. Slovenski poročevalec, 1954. Zbornik svečenikov svetega Pavla, 1920, 1921. Literatura Bernardin Nikola Škrivanić i njegovo vrijeme (ur. Darko Deković), Matica Hrvatska, Ogranak Rijeka- Hrvatska kapucinska provincija, Rijeka 1997. Blasina, Paolo, »Santa Sede e Regno dei serbi, croati, e sloveni. Dalla missione di Dom Pierre Bastien al riconoscimento formale (1918-1919«, in Studi storici 35 (1994), št. III, str. 773-809. Buttignoni, Giusto, La mia passione per San Giusto, U. Trani, Trieste, Iuglio 1933. 344 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Čuček, Filip in Moll, Martin, Duhovniki za rešetkami: poročila škofu o poleti 1914 na Spodnjem Šta- jerskem aretiranih duhovnikih / Priester hinter Gittern: die Berichte der im Sommer 1914 in der Un- tersteiermark verhafteten geistlichen an ihren Bischof, Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 2006. Dolinar, France Martin, Andrej Karlin v rimskih dokumentih, v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Slovenska teološka akademija v Rimu in Mohorjeva družba v Celju, Celje 1996, str. 71–83. Holz, Eva, Češki časopis Politik in revolucija v Piranu leta 1894, v: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 2005, št. 2, str. 209–222. Jegličev dnevnik: Znanstvenokritična izdaja (ur. Otrin Blaž in Čipić Rehar Marija ur.), Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba, Nadškofijski arhiv, Celje in Ljubljana 2015. Jezernik, Maksimilijan, Uvodne besede, v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Slovenska teološka akademija v Rimu in Mohorjeva družba v Celju, Celje 1996. Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Slovenska teološka akademija v Rimu in Mohorjeva družba v Celju, Celje 1996. Klabjan, Borut in Bajc, Gorazd, Ogenj, ki je zajel Evropo: Narodni dom v Trstu 1920–2020, Can- karjeva založba, Ljubljana 2021. Kosmač, Miha, Organizirana izselitev prebivalstva iz Pulja: Problematika meje in 'obramba ita- lijanstva', v: Acta Histriae, 2015, 3, str. 511–530. Lukan, Walter, Imenovanje Andreja Karlina za tržaško-koprskega škofa, v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Slovenska teološka akademija v Rimu in Mohorjeva družba v Celju, Celje 1996, str. 35–47. Maver, Aleš, In memoriam doc. dr. Ilaria Montanar, v: Dileme: Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine, 2024, 8/4, str. 247–249. Milošević, Jozo, Dnevnik 1918–1919, Leksikografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 2020. Oset, Željko, Pisma Georga Fabra Josipu Plemlju, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2024. Pirjevec, Jože, Škof Karlin v Trstu, v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Slovenska teolo- ška akademija v Rimu in Mohorjeva družba v Celju, Celje 1996, str. 27–33. Salmič, Igor, Slovenski minoriti in dalmatinska/jugoslovanska provinca sv. Hieronima (1914– 1972), Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa, Ptuj 2010. Scottà, Antonio, I territori del confine orientale italiano nelle lettere dei vescovi alla Santa sede: 1918-1922, Lint, Trieste, 1994, str. 190–200. Simčič, Tomaž, Andrej Karlin kot tržaški škof v luči nekaterih arhivskih dokumentov (1911– 1919), v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Slovenska teološka akademija v Rimu in Mohorjeva družba v Celju, Celje 1996, str. 49–69. Šček, Virgil, Batič Matic (ur.), Podbersič Renato (ur.), Dnevniški zapisi: 1909-1933: Znanstveno- kritična izdaja. Goriška Mohorjeva družba, Študijski center za narodno spravo, Gorica in Ljubljana 2024. Škulj, Edo, Andrej Karlin in cerkvena glasba, v: Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Slo- venska teološka akademija v Rimu in Mohorjeva družba v Celju, Celje 1996, str. 13–25. Valente, Massimiliano, Diplomazia pontificia e Regno dei Serbi, Croati e Sloveni (1918-1929), Filozofski fakultet, Odsjek za povijest, Split 2012. Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 345 Spletni viri Aldo Cherini, Capodistria: Il lungo esilio: Spoglio di cronaca giornalistica 1945–2008, Autoedi- zione, 2008, str. 18. Dostopno tudi na spletu: https://www.cherini.eu/pdf/esilio.pdf (prido- bljeno 9. 9. 2024). Bartolić Marijan, Dukić, Ivan: https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/2743/dukic-ivan (prido- bljeno: 11. 10. 2024). Biblioteca Centrale Cappuccini: http://www.bccofmcap.org/cgi-bin/koha/opac-detail. pl?biblionumber=120678 (pridobljeno: 9. 9. 2024). Češut, Marija: Valentinčič Ignacij: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951420/ (prido- bljeno: 10. 10. 2024). F. Tonich, Valerio, Alfonso, v: Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage Österreichisches Biographisches Lexikon: https://www.biographien.ac.at/oebl?frames=yes, (pridobljeno: 16. 10. 2024). Fabijan Veraja, Miroslav Bulešić, svečenik i mučenik: znakoviti lik moderne povijesti Istre, str. 201–202. Dostopno na: http://www.miroslavbulesic.com/wp-content/uploads/2023/03/Posi- tio-super-martyrio.pdf (pridobljeno: 26. 10. 2024). Fran Ksaver Lukman, Kalan, Andrej: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi263260/ (pridobljeno: 16. 9. 2024). Franco Stener, Muggia: diritti e doveri nei confronti dela Chiesa di San Rocco, str. 452. op. 50. Dostopno tudi na spletu: https://hrcak.srce.hr/file/388114 (pridobljeno: 17. 9. 2024). Franjevac Konventualac Josip Jozo Milošević: https://www.glas-koncila.hr/franjevac-konven- tualac-josip-jozo-milosevic/ (pridobljeno: 14. 10. 2024). Goran Prodan, Vattovaz (Vatta), Antonio: https://www.istrapedia.hr/it/natuknice/4537/vatto- vaz-vatta-antonio (pridobljeno: 9. 9. 2024). Jakob Ukmar: https://svobodnaslovenija.com.ar/jakob-ukmar-1878-1971/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). Janez Frančišek Gnidovec: https://www.skofija-novomesto.si/sl/svetniski-kandidati/janez-fran- cisek-gnidovec (pridobljeno: 11. 10. 2024). Jesuit Online Necrology: https://jesuitonlinenecrology.bc.edu/catalog/55706 (pridobljeno: 9. 11. 2024). Kacin-Wohinz, Milica, Petitti di Roreto, Carlo: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi943300/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). Križman-Zorić, Đurđica, Ferenčić Mladen, Aničić, Josip: https://www.istrapedia.hr/en/natuk- nice/2289/anicic-josip (pridobljeno: 2. 10. 2024). Martin Jevnikar, Tomc, Franc: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950260/ (pridobl- jeno: 17. 10. 2024). Marušič, Branko, Fries–Skene, Alfred: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009670/ (pridobljeno: 16. 9. 2024). Monti, Carlo, Istituto della Enciclopedia Italiana fondata da Giovanni Treccani, https://www. treccani.it/enciclopedia/carlo-monti_(Dizionario-Biografico)/ (pridobljeno: 10. 11. 2024). Pettorelli Lalanta Finzi, Cesare, Židovski biografski leksikon, https://zbl.lzmk.hr/?p=1563 (pri- dobljeno: 2. 12. 2024). Pahor, Špela, Nartnik, Andrej: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/nartnik-andrej/ (pridobljeno: 9. 9. 2024). Riordino e inventariazione dei Beni Archivstici Ecclesiastici: www.anagrafebbcc.chiesacattoli- ca.it/anagraficaCEIBib/public/fondi/fondo.jsp?idFondo=201 (pridobljeno: 9. 9. 2024). 346 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Rudolf Andrejka, Čermelj Lavoslav, Otokar Ribař, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi530001/ (pridobljeno: 16. 10. 2024). Škerl Lojze, Šašelj, Emil (Milan): https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi947620/ (pri- dobljeno: 10. 10. 2024). Švab Mladen, Červar, Gjuro: https://hbl.lzmk.hr/clanak/cervar-gjuro (pridobljeno: 31. 8. 2024). Trieste tra immagini e storia, http://www.carbonaio.it/immagini%20trieste%20-%20cittave- cchia%2010.htm (pridobljeno: 10. 11. 2024). Žitko, Salvatore, Grisoni, Francesco Andrea Elio: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ose- ba/grisoni-francesco-andrea-elio/ (pridobljeno: 16. 10. 2024). POVZETEK Tržaški škof Andrej Karlin je v svoj zasebni dnevnik zapisoval vtise o razburljivem dogajanju v svoji škofiji od konca oktobra 1918 do aprila 1919, z vmesno daljšo prekinitvijo, ki je posledica odvzema dnevnika s strani italijan- skih demonstrantov. Razprava prinaša študijo, ki omogoča lažje razumevanje Karlinovega dnevnika, družbene negotovosti, nasilja in preganja duhovnikov tržaške škofije. Ob tem pa škof opozori na duhovnike, ki se razveselijo prihoda italijanskih okupacijskih oblasti. Karlin upa, da se bo po uvodni dobi nemirov in negotovosti vzpostavil red, kar je zanj kot legalista in zastopnika lokalne Cerkve kot transnacionalne skupnosti v prvi polovici novembra 1918 najbolj pomembno. Zadržan je do no- vih vojaških oblasti, ki jih razume kot okupacijske, kot začasne. Škof Karlin se zaveda nemoči, ampak ne izgubi upanja. Z avtoriteto katoliškega škofa si priza- deva vsaj omiliti stiske svojih duhovnikov, ki so preganjani ali v stiski. Dnevnik na eni strani torej prikazuje dogajanje na mikro ravni (na Tržaškem), hkrati pa opozarja na makro raven, torej na pritisk italijanskih oblasti na Vatikan za Kar- linovo odstranitev. V podkrepitev svojega stališča italijanske oblasti v Vatikan pošljejo prepis delov Karlinovega dnevnika, ki so ga demonstranti odvzeli trža- škemu škofu ob vdoru v njegove zasebne prostore 29. decembra 1918. V Vatikan poslani prepis dnevnika je bil javno objavljen. V tem besedilu pa se lahko bralci seznanijo z originalnim Karlinovim dnevnikom iz prevratne dobe. Karlinovo razumevanje dobe najbolje opiše zapis v dnevniku: O revolucija – za te nisem rojen, nikdar se te ne privadim. Ključne besede: Andrej Karlin, tržaška škofija, 1918–1919, italijanska oblast, dnevnik Željko Oset: Tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu 347 Summary »OH REVOLUTION – I WAS NOT BORN FOR YOU, I WILL NEVER GET USED TO YOU«: BISHOP OF TRIESTE ANDREJ KARLIN (1911–1919) ON THE REVOLUTIONARY PERIOD IN TRIESTE The Bishop of Trieste Andrej Karlin wrote in his private journal his thoughts about the exciting events in his diocese from late October 1918 until April 1919, with a longer break in between, which was the consequence of his journal being confiscated by Italian protesters. The article brings a study facili- tating our understanding of Karlin’s journal, social uncertainty, violence, and persecution of priests in the Diocese of Trieste. The bishop also draws attention to those priests who welcomed the arrival of the Italian occupation authorities. Karlin hopes that after the initial period of unrest and uncertainty, order will be restored, which, as a legalist and representative of the local Church as a transnational community in the first half of November 1918, is most important to him. He is reserved towards the new military authorities whom he perceives as occupation, as temporary. Bishop Karlin is aware of his powerlessness, yet does not lose hope. With the authority of a Catholic bishop, he endeavours at least to alleviate the hardships of his priests who are persecuted or distressed. Thus, on the one hand, the journal illustrates what was happening on the micro level (in Trieste), while at the same time bringing attention to the macro level, i.e. the pressure of the Italian authorities on the Vatican for Karlin’s removal. To reinforce their position, the Italian authorities sent to the Vatican a transcript of parts of Karlin’s journal taken from the Bishop of Trieste by protesters when they invaded his personal quarters on 29 December 1918. The transcript of the journal sent to the Vatican was also published. However, this article presents the Karlin’s original journal from the revolutionary period. Karlin’s perception of the period is best described by his journal entry: Oh revolution – I was not born for you, I will never get used to you. Keywords: Andrej Karlin, Diocese of Trieste, 1918–1919, Italian authorities, journal 348 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Kanonik Anton Vovk (1900–1963), okoli 1941. Vir: NŠAL 107, P Vovk, portreti. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 349 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 27-722.525:929Vovk A. DOI:10.34291/AES2024/Otrin Blaž Otrin mag., višji arhivist, Nadškofijski arhiv Ljubljana Krekov trg 1, 1000 Ljubljana e-naslov: blaz.otrin@rkc.si ANTON VOVK – KANONIK (1940–1945) 1 UVOD Anton Vovk (1900–1963) je bil po demokratičnih spremembah v Sloveni- ji deležen veliko pozornosti tako zgodovinarjev kot tudi laične javnosti. Poleg mnogih člankov mu je bilo namenjenih kar nekaj obsežnih knjižnih del.1 Veči- na teh prispevkov se nanaša na čas po drugi svetovni vojni, ko je Vovk prevzel vodenje ljubljanske škofije. Najšibkeje je bilo do sedaj obdelano obdobje, ko je bil Vovk kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja, od leta 1940 pa do 15. junija 1945, ko je postal generalni vikar. Pričujoč prispevek se ukvarja prav s predsta- vitvijo njegovega dela v tem obdobju, ki nam v marsičem lahko pomaga tudi pri razumevanju njegovega delovanja pozneje. 2 PRIHOD V LJUBLJANO LETA 1940 IN PREVZEM RAZNIH SLUŽBENIH DOLŽNOSTI Vovk si je kot župnik v Tržiču pridobil ugled ne le v domači župniji, am- pak tudi širše. V dobrih odnosih je bil tako s škofom Gregorijem Rožmanom (1883–1959), ki se je rad oglasil v Tržiču tudi nenapovedano2 in ob vizitacijah pohvalil njegovo delo,3 kot tudi generalnim vikarjem Ignacijem Nadrahom (1868–1951), ki je bil pomemben lik pri Vovkovem odhodu v Ljubljano. Ljubljanska škofija je v letu 1938 pričela z gradnjo monumentalnega Bara- govega semenišča. Dela so hitro napredovala, tako, da so predvideli, da se bo ljubljansko bogoslovje v novo stavbo preselilo že na začetku študijskega leta 1 Tu gre omeniti predvsem dela: Ludvik Ceglar, Škof Vovk in njegov čas 1900–1963, Celovec, Ljubljana, Dunaj 1993–1998, I.–IV. del; Bogan Kolar, V Gospoda zaupam: iz zapiskov nadškofa Antona Vovka, Ljubljana 2000; Ivan Merlak, Za narod in Cerkev: življen- jepis božjega služabnika Antona Vovka, Ljubljana 2002; Anton Vovk, V spomin in opomin (ur. Blaž Otrin), Ljubljana 2003; Vovkov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Celje 2005. 2 Župnijski arhiv (ŽA) Tržič, Kronika, Zvezek I (1909–1932), 1930; Zvezek II (1933–2002), str. 5, 6. 3 Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) 10, šk. 247, Tržič. Rešitev kanonične vizitacije iz leta 1934; Ljubljana, 16. 3. 1935, št. 1248. 350 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 1941/42. Rektor bogoslovnega semenišča v Ljubljani je bil že od leta 1919 Ignacij Nadrah, ki je bil hkrati od leta 1930 tudi generalni vikar škofije. Škofu Rožmanu je povedal, da bo službo rektorja odložil ob preselitvi v novo stavbo, torej pred- vidoma jeseni 1941.4 Škof je pričel iskati novega kandidata za rektorja in med predlogi se je znašel tudi Anton Vovk. Zanj sta se zavzela profesor dr. Ignacij Lenček (1907–1974) 5 in jezuit p. Florijan Ramšak (1882–1976), ki ga je škofu predlagal z argumentom, da je Vovk priljubljen med duhovniki, a hkrati odlo- čen in urejen človek. Po smrti stolnega kanonika Josipa Šiška 10. decembra 1939 se je izpraznilo mesto stolnega kanonikata ad baculum, ki ga je podeljeval škof. Rožman je Vov- ka vprašal, če bi bil pripravljen priti v Ljubljano, a se je ta sprva branil, nato pa vabilo sprejel.6 Vovk se je nato 14. februarja 1940 prijavil na razpisano mesto praznega kanonikata, škof je 26. marca obvestil stolni kapitelj, da med osmimi prijavljenimi kandidati namerava imenovati Vovka, ki je bil sicer najmlajši med kandidati, kar je kapitelj na seji 5. aprila soglasno podprl. 15. aprila 1940 je škof Rožman Vovka imenoval za kanonika ad baculum.7 Še pred samim imenova- njem se je vest razširila po škofiji, povsod so jo sprejeli z odobravanjem,8 razen v Tržiču, kjer so se le stežka sprijaznili z novico, da bodo izgubili priljubljenega župnika. 1. septembra 1940 je Vovk še zadnjič kot župnik maševal v Tržiču, se nato od župljanov poslovil in odšel v Ljubljano. Star dobrih štirideset let je postal kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja. Škof ga je imenoval z namenom, da bo prevzel vodenje Bogoslovnega semenišča v Ljubljani, ko se bo to preselilo v novo stavbo Baragovega semenišča. Vovk je v Ljubljani kot kanonik stanoval v stavbi kanonikata ad baculum na naslovu Pred škofijo 13, danes Ciril-Metodov trg 13. Še predno ga je škof Rožman 2. septembra 1940 pred stolnimi kanoniki slovesno umestil med stol- ne kanonike,9 mu je že naložil številne naloge. 24. avgusta 1940 ga je imeno- val za sodnika Škofijskega cerkvenega sodišča v Ljubljani za dobo deset let10 4 Matjaž Ambrožič, Spomini in semeniška kronika 1941–1944 Ignacija Nadraha, (Viri/Arhivsko društvo Slovenije; št. 30), Ljubljana 2010, str. 63–65 (dalje: Ambrožič, Spomini in semeniška kronika). 5 Ceglar, Škof Vovk in njegov čas 1900–1963, I. del, str. 99. 6 NŠAL 332, Gregorij Rožman, šk. 41. Tiski in pričevanja o Rožmanu. Florijan Ramšak: Usoda škofa dr. Rožmana. Ambrožič, Spomini in semeniška kronika, str. 84, 85. 7 NŠAL 5, Škofijski arhiv Ljubljana 5, šk. 71, Kapitelj Ljubljana (stolni). Anton Vovk se prijavlja na razpisano mesto za kanonikat. Tržič, 14. 2. 1940, št. 969; Škof Gregorij Rožman javlja stolnemu kapitlju v Ljubljani, da namerava za kanonika imenovati Antona Vovka. Ljubljana, 26. 3. 1940, št. 969, priloga c. NŠAL 333, šk. 1. Ljubljanski škof Gregorij Rožman imenuje Antona Vovka za kanonika ad baculum, Ljubljana, 15. 4. 1940, št. 1834. 8 Ambrožič, Spomini in semeniška kronika, str. 84, 85. 9 NŠAL 333, Anton Vovk, šk. 1. Škof Rožman potrjuje, da je bil Vovk 2. 9. 1940 umeščen za kanonika v Ljubljani. Ljubljana, 2. 9. 1940, št. 4090. NŠAL 5, Škofijski arhiv Ljubljana 5, šk. 71, Kapitelj Ljubljana (stolni). Vovk vpričo škofa izpove vero. Ljubljana, 2. 9. 1940, št. 4090. 10 NŠAL 333, šk. 1. Škof Rožman imenuje Vovka za sodnika škofijskega cerkvenega sodišča. Ljubljana, 24. 8. 1940, št. 3940. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 351 in 26. avgusta za arhidiakona IV. arhidiakonata ljubljanske škofije.11 Na seji stol- nega kapitlja 20. septembra 1940 je Vovk podal prisego pred nastopom službe kanonika.12 5. septembra je Vovk pred generalnim vikarjem Nadrahom podal prise- go13 in nastopil službo cerkvenega sodnika. V koliko in katerih primerih je Vovk deloval kot cerkveni sodnik, ni povsem znano. Mnogo gradiva cerkvenega sodišča za obdobje med vojno je po vojni oblast zaplenila.14 Kolikor je razvidno iz preostalega gradiva v Nadškofijskem arhivu Ljubljana (NŠAL), Vovk ni vodil primerov zakonskih zadev,15 ki so sicer predstavljale največji delež obravnav sodišča, ampak je bil zadolžen za duhovniške zadeve. Znana sta dva primera. V začetku leta 1942 je bil imenovan za preiskoval- nega sodnika v zadevi tožbe uradnice Ivanke Ambrožič zoper ribniškega deka- na Viktorijana Demšarja (1904–1992) zaradi razžalitve. Vovk je kot preiskovalni sodnik zaslišal obe stranki in uspel doseči mirno poravnavo s tem, da je ribniški dekan preklical žaljive izjave, s čimer je bil postopek zaključen.16 Drugi primer je tudi iz časa vojne, ko je kot cerkveni sodnik sodeloval ob sporu med duhovni- koma Francem Glavačem in Antonom Duhovnikom, v katerem je tudi dosegel poravnavo. Kaj več o tem ni znanega, ker je akt o tej zadevi leta 1947 zaplenila Uprava državne varnosti in se dokument ni ohranil.17 Službo arhidiakona je nastopil 5. septembra 194018 in prevzel IV. arhidia- konat, ki je obsegal dekanije Vrhnika, Cerknica, Kočevje in Ribnica.19 Naloge arhidiakona so bile predvsem nadzor in usmerjanje delovanja dekanov. Ena od nalog po kanonični starosti najmlajših dveh kanonikov je bila, da sta stregla škofu pri pontifikalnih mašah. Kanonik Vovk je bil prvo leto subdi- akon, po nastopu novega kanonika Janeza Kraljiča (1898–1970) v začetku leta 1942 pa diakon. Škof je imel pontifikalne maše v stolnici le ob največjih cerkve- nih praznikih, ob manjših pa sta maše vodila prošt ali dekan. Vovk jih je pogo- sto nadomeščal in imel v stolnici veliko slovesnih maš. Kanoniki so kot stolni pridigarji ob nedeljah in praznikih pridigali pri glavni maši ob pol desetih.20 11 NŠAL 333, šk. 1. Škof Rožman imenuje Vovka za arhidiakona IV. arhidiakonata. Ljubljana, 26. 8. 1940, št. 3982. 12 NŠAL 100, šk. 362, Vovk na seji stolnega kapitlja podaja prisego. Ljubljana 20. 9. 1940. 13 NŠAL 5, Škofijski arhiv Ljubljana 5, šk. 30. Cerkveno sodišče. Prisega Vovka ob nastopu službe cerkvenega sinodalnega sodnika. Ljubljana, 5. 9. 1940, št. 4180. 14 Vovk, V spomin in opomin, str. 361. 15 NŠAL 5, Škofijski arhiv Ljubljana 5, šk. 328, 329, Zakonske zadeve 1940–45. 16 NŠAL 5, Škofijski arhiv Ljubljana 5, šk. 30, 1942, Dokument št. 301. 17 Vovk, V spomin in opomin, str. 361. 18 NŠAL 5, Škofijski arhiv Ljubljana 5, šk. 6. Arhidiakonati. Prisega Vovka. Ljubljana, 5. 9. 1940, št. 4181. 19 Zakonik ljubljanske škofije, Ljubljana 1940, str. 43-44. 20 Prim. NŠAL 333, šk. 11. Pridige ob praznikih in razih priložnostih v ljubljanski stolnici. 352 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Navadno je pridigal po kanonični starosti najmlajši kanonik. Vovk je to službo redno opravljal od prihoda pa do septembra 1942,21 pogosto pa tudi kasneje. V pridigah je večinoma preko svetopisemskih odlomkov in zgodovinskih dogodkov ljudi spodbujal k zvestobi Bogu in Cerkvi, k popolnemu zaupanju v božjo previdnost, Marijinemu varstvu, k češčenju sv. Rešnjega telesa, Marijine- ga in Jezusovega srca, usmiljenju in dobrodelnosti. V vsem je sledil katoliškemu nauku papežev in dosledno sledil usmeritvi škofa Rožmana. Že kmalu po nastopu službe kanonika je imel 13. oktobra 1940 zanimivo pridigo z naslovom »Sovražniki božji in naši nam morejo utrditi vero in življenje v Bogu«,22 v kateri se kaže njegov odločen značaj in hkrati odnos do naspro- tnikov vere, ki naj jih katoličani ne sovražijo, ampak naj njihovo nasprotovanje obrnejo sebi v prid, za poglabljanje vere. V pridigah je odločno spregovoril tudi o socialnih temah v luči božjega usmiljenja. Na karitativno nedeljo leta 1940 je zbrane opomnil, da ni krščanski nauk, da kdor ni zmožen, »da bi se preril sam skozi življenja pot, ta ni vreden, da sploh živi /…/ Dolžnost vsakega kristjana je, da deli miloščino. Nujnost in velikost te dolžnosti narekuje potreba reveža in premoženjska zmožnost tistega, ki naj to potrebo z miloščino podpre. Čim večja je potreba reveža, tem izdatnejša in hitrejša mora biti pomoč in čim večje je premoženje tistega, ki je poklican pomoč nuditi, tem večja mora biti tudi njegova miloščina.«23 Na dan umestitve med kanonike, 2. septembra 1940, ga je škof imenoval tudi za prvega konzistorialnega svetnika ljubljanske škofije,24 v naslednjih me- secih pa mu je dodal še nekatere druge naloge pri upravi škofije. 2. decembra 1940 ga je imenoval za člana društvenega, socialno-karitativnega in gospodar- skega sveta škofije.25 Škofijski konzistorij je bilo škofovo posvetovalno telo, ki so ga sestavljali člani, ki jih je imenoval škof in so delovali v raznih oddelkih škofijske kurije, zlasti pa v svetih. Škof naj bi konzistorij v normalnih okoliščinah skliceval vsaj enkrat letno, na seji pa naj bi pregledali delo v škofiji in začrtali glavne smernice za prihodnje delovanje.26 21 Prim. NŠAL 333, šk. 13. Predloge za pridige in pridige, urejene po bogoslužnem letu, napisane v letih 1938–44. Ceglar, Nadškof Vovk in njegov čas 1900–1963, I. del, str. 100. 22 Glej: Priloge, Dokument št. 1. NŠAL 333, šk. 13. Predloge za pridige in pridige, urejene po bogoslužnem letu, napisane v letih 1938–44. XXII. nedelja po binkoštih. Sovražniki božji in naši nam morejo utrditi vero in življenje v Bogu. 23 NŠAL 333, šk. 13. Predloge za pridige in pridige, urejene po bogoslužnem letu, napisane v letih 1938–44. Karitativna nedelja, 3. 11. 1940. Opomin k vršitvi dobrih del, 6. 8. 1942. 24 NŠAL 333, šk. 1. Škof Rožman imenuje Vovka za prvega konzistorialnega svetnika ljubljanske škofije; Ljubljana, 2. 9. 1940, št. 4090. 25 NŠAL 333, šk. 1. Škof Rožman imenuje Vovka za člana Društvenega sveta, za člana socialno-karitativnega sveta; za člana gospodarskega sveta. Ljubljana, 2. 12. 1940, št. 5734. 26 Zakonik ljubljanske škofije; str. 33–34. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 353 Nov Zakonik ljubljanske škofije, ki je v veljavo stopil avgusta 1940,27 je pred- videval ustanovitev številnih svetov, ki bodo škofu pomagali s strokovnimi na- sveti in načrti pri upravi škofije. Vovk je bil, kot rečeno, imenovan za člana treh svetov: društvenega, socialno-karitativnega in gospodarskega. Društveni svet naj bi bdel nad položajem Katoliške akcije (KA) in ostalih verskih društev in organizacij, socialno-karitativni svet nad socialnim in karitativnim delovanjem v škofiji, gospodarski svet pa nad upravo cerkvenega premoženja.28 Društveni svet, v katerega so bili imenovani še Alojzij Stroj (1868–1957), Andrej Snoj (1886–1962), Alojzij Odar (1902–1953) in Gregorij Žerjav (1888– 1943),29 verjetno spričo vojnih razmer sploh nikoli ni pričel z delom, o njego- vem delovanju tudi ni ohranjenega nobenega gradiva. Se je pa Vovk s prihodom v Ljubljano takoj vključil v delovanje KA. 17. novembra 1940 je imel za dijake in višješolce KA duhovno rekolekcijo na temo »Vice, pekel, nebesa«.30 Od jeseni 1940 do marca 1941 je Narodni svet KA organiziral Socialno šolo za mlade de- lavce, da bi jih usposobili za apostolat med slovenskim delavstvom. Šola, ki se je je udeležilo dvajset mladih fantov, je potekala v Vajeniškem domu v Ljublja- ni, med petnajstimi predavatelji je bil tudi Anton Vovk s predmetom moralni nauk, samovzgoja, poklic in sicer v obsegu dve uri tedensko, skupaj 26 ur.31 V kapeli Hiralnice sv. Jožefa je imel 26. oktobra 1941 nagovor ob posvetitvi Kri- stusu Kralju za članice KA, kjer je med drugim dejal: »Apostolska in reševalna pot za neumrjoče duše v 20. stoletju je KA. Poznate njeno bistvo in njene naloge. Vršite te naloge z vnemo. /…/ Bodimo vsi apostoli. Vsak na svojem mestu, vsak v svoji okolici. Apostoli z zgledom, delom in besedo. Apostoli z molitvijo in žrtvijo. Pri našem apostolskem delu naj bo Kristus naš Kralj. Kristus naš Kralj – mi čreda njegova. Še več: Kristus naš Kralj – mi prijatelji njegovi. Še več: Kristus naš Kralj – mi sodelavci njegovi pri reševanju neumrjočih duš.«32 Prva seja gospodarskega sveta ljubljanske škofije je bila 7. decembra 1940 in na njej je bil Vovk izglasovan za zapisnikarja sveta, to nalogo je opravljal vse do konca vojne. Člani so bili še kanonik Alojzij Zupan (1891–1941) ter Vik- tor Steska (1868–1946), Alojzij Odar in Franc Gabrovšek (1890–1951). Na sejah, ki so se odvile enkrat do dvakrat mesečno, so razpravljali o upravi škofijskega 27 Zakonik ljubljanske škofije; str. 32–39. 28 Zakonik ljubljanske škofije; str. 32–39. 29 NŠAL 5, Škofijski arhiv Ljubljana 5, šk. 154, Ordinariat. Seznam na novo ustanovljenih škofijskih svetov z imeni njihovih članov. 1940, št. 5734. 30 NŠAL 333, šk. 2. »Vice, pekel, nebesa« Rekolekcija za dijake – višješolce – mladcev; 17. 11. 1940. 31 NŠAL 212, šk. 12. Socialna šola KA 1940/41. 32 NŠAL 333, šk. 10. Ljubljana, hiralnica sv. Jožefa, Nagovor KA ob posvetitvi Kristusu Kralju, 26. 10. 1941. 354 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 premoženja, o večjih finančnih projektih župnij, prodajah ali najemih premo- ženja župnij in ostalih pomembnih gmotnih stvareh v skladu s kanonskim pravom.33 30. decembra 1940 je škof Rožman Vovka imenoval za svojega zastopnika v odboru Duhovskega podpornega društva za ljubljansko škofijo.34 Namen dru- štva je bil pomagati revnim, bolnim in ostarelim škofijskim duhovnikom in to poslanstvo se je za izbruhom vojne še zaostrilo, Vovk pa je svojo nalogo opra- vljal predvsem v okviru novih razmer, ki ga je prinesla druga svetovna vojna.35 3 DELOVANJE V ČASU VOJNE 6. aprila 1941 so sile osi napadle Jugoslavijo in ta je v nekaj tednih kapituli- rala. Področje ljubljanske škofije je bilo razdeljeno na dve okupacijski območji, ki so ju zasedli Nemci in Italijani. Prvi dan po izbruhu vojne je škof Rožman naredil seznam pooblaščenih generalnih vikarjev, ki bi v primeru, da se nje- mu kaj pripeti, po vrstnem redu prevzeli vodenje škofije. Na prvem mestu je bil generalni vikar Ignacij Nadrah, nato pa so sledili kanoniki: Tomaž Klinar (1883–1962), Gregorij Žerjav, Alojzij Zupan in kot zadnji Anton Vovk.36 Vojna je povsem spremenila tok dogodkov in ljudje so se morali prilago- diti novi stvarnosti. Tudi Vovkove naloge so se precej spremenile. Zaradi vojnih razmer se bogoslovje ni preselilo v še nedograjene prostore Baragovega seme- nišča in Vovk jeseni leta 1941 ni prevzel vodenja semenišča, njegova glavna skrb so postali duhovniki begunci. Vojna je sprožila množično preseljevanje civilnega prebivalstva. Mnogi so bili prisilno izgnani, številni so zaradi nevarnosti in strahu zbežali sami. Be- gunci so postali tudi mnogi duhovniki in za te je ljubljanska škofija ustanovila poseben stanovski odbor. V maju 1941 so v Ljubljansko pokrajino že pričeli prihajati prvi prebegli in izgnani duhovniki iz predelov ljubljanske škofije, ki so ga zasedli Nemci. Škof Rožman je zato 5. maja 1941 v škofijski dvorec povabil nekaj duhovnikov in jih imenoval za člane Škofijskega odbora za pomoč izgnanim duhovnikom37 in za predsednika postavil Antona Vovka.38 Število duhovnikov beguncev se je hitro povečevalo. Konec julija 1941 je bilo stanje naslednje: na ozemlju ljubljanske 33 NŠAL 333, šk. 2. Zapisniki sej Škofijskega gospodarskega sveta, 1940–45. NŠAL 5, šk. 154. Ordinariat, Seznam na novo ustanovljenih škofijskih svetov z imeni njihovih članov. 1940, št. 5734. Zakonik ljubljanske škofije; str. 36. 34 NŠAL 333, šk. 1. Škof Rožman imenuje Vovka za svojega zastopnika v odboru Duhovskega podpornega društva za ljubljansko škofijo. Ljubljana, 30. 12. 1940, št. 6199. 35 Gradivo Duhovskega podpornega društva za medvojno obdobje žal ni ohranjeno. 36 NŠAL 333, šk. 2. Vrstni red naslednikov generalnega vikarja, ki ga je napravil škof Gregorij Rožman, Ljubljana 7. 4. 1941 št. 1730. 37 Več o tem društvu v: Blaž Otrin, Škofijski odbor za pomoč izgnanim duhovnikom (1941–1945), v: Arhivi 45 (2022), št. 2, str. 351–371. 38 NŠAL 38, Škofijski odbor za pomoč izgnanim duhovnikom, šk. 1. Sejni zapisnik št. 1, 5. 5. 1941, str. 1. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 355 škofije, ki so ga zasedli Nemci, in je imelo pred okupacijo 275 svetnih duhovni- kov, jih je ostalo le še 24, od teh le 14 aktivnih, ostali so bili upokojeni. Vsi ostali so bili razseljeni, zaprti ali pa so pobegnili. Pregnani so bili tudi vsi redovniki.39 V septembru 1941 je bilo v Ljubljanski pokrajini že tudi 51 duhovnikov lavantin- ske škofije.40 V juniju 1942 je bilo v Ljubljanski pokrajini 213 duhovnikov begun- cev iz ljubljanske škofije in 74 duhovnikov iz lavantinske škofije, skupno torej 287. V begunstvu na Hrvaškem, v Srbiji ali Nemčiji pa je bilo še 32 duhovnikov ljubljanske in 242 lavantinske škofije.41 Škofijski odbor se je srečeval na rednih sejah in na njih obravnaval aktualno begunsko problematiko. Evidentirali so vse duhovnike begunce ljubljanske in lavantinske škofije, ki so se zatekli na njeno ozemlje, nato pa zbirali zanje pomoč in jim vsestransko pomagali. V prvi vrsti je šlo za ureditev njihove namestitve. Odbor je poleg nastanitve pomagal pri oskrbi najrazličnejših pripomočkov: pri obleki, za plačila obrtnikom, za posteljnino in odeje, za drva in drugo kurivo, za mašne potrebščine itd. Pomagali so tudi duhovnikom beguncem ljubljanske škofije, ki so bili zaprti, in jim pošiljali perilo, odeje, rjuhe in hrano.42 Tistim v begunstvu v drugih škofijah so pošiljal denar, brevirje, obleke, prenosne oltarje itd.43 Glavni motor Škofijskega odbora za pomoč izgnanim duhovnikom je bil predsednik Anton Vovk. Z delom v odboru je bil precej zaposlen, največ dela pa je imel v prvem letu delovanja. Skliceval in vodil je seje odbora ter ob odsotno- sti zapisnikarja pisal zapisnike. Osebno je sprejemal in reševal pisne vloge du- hovnikov za podpore. Skrbel je za namestitev tistih duhovnikov, ki si sami niso uspeli priskrbeti bivališča. Zaradi vojnih razmer so se okoliščine stalno spremi- njale in vprašanje namestitev je bilo ves čas aktualno.44 Urejal je vse potrebno za zdravljenje duhovnikov, njihovo zdravstveno rehabilitacijo in bivanje,45 kar je bil velik zalogaj, saj je bilo med duhovniki mnogo starejših in bolnih, sredstva odbora pa omejena. Vovk je duhovnike begunce tudi obiskoval,46 tako tiste, ki so bivali v Lju- bljani, kot tiste, ki so bivali izven Ljubljane: v Stični47 in Ponikvah pri Dobre- 39 NŠAL 38, šk. 1. Sejni zapisnik št. 12, str. 17, priloga. 40 NŠAL 38, šk. 1. Sejni zapisnik št. 16, 9. 9. 1941, str. 24. 41 Prim. NŠAL 38, šk. 1. Poročila škofijskemu ordinariatu. 42 NŠAL 38, šk. 1. Sejni zapisnik, št. 58, 3. 11. 1942, str. 84; št. 59, 17. 11. 1942, str. 86, št. 94, 6. 6. 1944, str. 124. NŠAL 30, Beatifi- kacije, Anton Vovk, šk. 1. Spomini s. Kerubine Pance, str. 4. 43 NŠAL 38, šk. 1. Sejni zapisnik št. 19, 30. 9. 1941, str. 27; št. 35, 27. 1. 1942, str. 52, št. 36, 3. 2. 1942, str. 53. 44 NŠAL 38, šk. 1. Sejni zapisnik št. 56, 7. 10. 1942, str. 81, 3. 11. 1942, str. 84, št. 85, 18. 1. 1944, str. 115, št. 95, 27. 6. 1944, str. 125; šk. 2, Drvodel Alojzij, vloge, 1942. NŠAL 38, šk. 3, Viktor Kragl: Usoda naših duhovnikov ob času vojne (1941–1945) in skrb ljubljanskega škofijskega odbora za izgnane duhovnike. 45 NŠAL 38, šk. 1. Sejni zapisnik št. 56, 7. 10. 1942, str. 81; št. 85, 18. 1. 1944, str. 115; št. 95, 27. 6. 1944, str. 125 …; šk. 2, Kocjančič Anton; Stična 28. 3. 1942. 46 NŠAL 38, šk. 1. Sejni zapisnik št. 8, 11. 7. 1941, str. 11. 47 NŠAL 38, šk. 1. Sejni zapisnik št. 16, 9. 9. 1941, str. 23, št. 29, 9. 12. 1941, str. 29. 356 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 polju.48 Ostarele duhovnike, ki so bivali v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani, je obiskoval redno na štirinajst dni. Ob njihovih obletnicah, zlati ali biserni maši, se je potrudil, da je priskrbel kakšen priboljšek, kot npr. jajca ali piščance, da so sestre lahko pripravile bolj slovesno kosilo in vedno znova so bile začudene, kako mu ob vsesplošnemu pomanjkanju to uspe.49 Skrbel je za dotok sredstev, npr. donacij in posojil Ljudske posojilnice, Ka- toliškega tiskovnega društva …50 Organiziral je zbiranje obleke,51 obutve, bre- virjev in drugih potrebščin ter njihovo razdeljevanje. Zaradi vsesplošne krize ni mogel ustreči vsakomur, včasih tudi ne v osnovnih potrebah.52 Potrudil se je, da je duhovnikom beguncem ob praznikih priskrbel tudi kakšen priboljšek, za božič 1941 je tako nakupil robce, žepne svetilke, pisemski papir in svinčnike.53 Poleg vsega organizacijskega dela je nudil tudi prijateljsko in duhovno podpro ter hočeš nočeš opravljal tudi naloge »psihiatra«, saj so bili nekateri psihično izčrpani in zlomljeni. Iz obeh škofij, ljubljanske in lavantinske, je odbor sprejel v prav posebno oskrbo sobrate, ki so že prej vzbujali nelagodje s svojim življenjem. Odbor je v Ljubljano v oskrbo sprejel nekaj takih gospodov, ki so bivali v Zagrebu, da niso vzbujali pozornosti med Hrvati. Vovk je imel večinoma sam opravka z njimi, včasih uspešno, večkrat tudi ne. Pripetilo se je, da je kakemu revežu enostavno moral vzeti čevlje, da je ostal v copatih doma.54 Pri vlogah, ki so jih duhovniki pošiljali za podporo, je opazno, da je bil Vovk izjemno vljuden in takten do vseh, tudi do tistih, ki niso razumeli, da nji- hova stiska ni največja in da so sredstva omejena. Slednjim je obzirno obrazlo- žil, da morajo najprej uporabiti vsa svoja sredstva, saj ima odbor omejene vire in ogromno prošenj in tako pomagajo le najbolj potrebnim.55 Previdnost je bila potrebna tudi zaradi tega, ker so se tako kot v vsaki stiski našli tudi prevaranti, ki so želeli dano situacijo izkoristiti sebi v prid.56 Vzdrževal je tudi stike z duhovniki, ki so bili razseljeni po drugih škofijah, v Srbiji,57 v tržaški škofiji,58 na Hrvaškem,59 kamor jim je odbor po možnosti dostavljal pomoč.60 48 NŠAL 38, šk. 1. Sejni zapisnik št. 23, 28. 10. 1941, str. 33. 49 NŠAL 30, Beatifikacije, Anton Vovk, šk. 1. Spomini s. Kerubine Pance, str. 3. 50 NŠAL 38, šk. 1. Sejni zapisnik št. 13, 19. 8. 1941, str. 18; št. 21, 14. 10. 1941, str. 30. 51 NŠAL 38, šk. 3. Poročila župnijskih uradov o pomoči duhovnikom beguncem; 1941. 52 NŠAL 38, šk. 2. Lesar Janez, november 1941. 53 NŠAL 38, šk. 1, Sejni zapisnik št. 29, 9. 12. 1941, str. 42. 54 NŠAL 38, šk. 3, Viktor Kragl: Usoda naših duhovnikov ob času vojne (1941–1945) in skrb ljubljanskega škofijskega odbora za izgnane duhovnike. 55 NŠAL 38, šk. 2. Čebašek Jakob, vloge, 1941. 56 NŠAL 38, šk. 3. Razna pisma in dopisi, »Bolni duhovnik v Gabrijelah« 1942. 57 NŠAL 38, šk. 2. Bertoncelj Valentin, vloge; 1941–43, šk. 3. Dopisovanje glede pregnanih duhovnikov v Srbiji. 58 NŠAL 38, šk. 2. Brglez Nace, vloge; 1943. 59 NŠAL 38, šk. 3. Dopisovanje glede pregnanih duhovnikov na Hrvaškem; 1941. 60 NŠAL 38, šk. 1. Sejni zapisnik št. 19, 30. 9. 1941, str. 27; št. 35, 27. 1. 1942, str. 52; št. 36, 3. 2. 1942, str. 53. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 357 Večina duhovnikov beguncev je bila za pomoč odboru in Vovku osebno hvaležna že med vojno61 in po njej. Ko je bil Vovk jeseni 1946 imenovan za po- možnega škofa, so se mu ob čestitkah mnogi duhovniki zahvaljevali za njegovo pomoč v času vojne,62 izraze zahvale pa je prejemal tudi kasneje.63 Vovk se je pri delu predsednika odbora izkazal kot izredno spreten in operativen z velikim smislom za pomoč sobratom duhovnikom. Delo predsednika je bilo v prvih letih vojne njegovo najbolj izstopajoče delo, a še zdaleč ne edino, ki ga je opravljal med vojno. Zaradi vojnih razmer v letih 1941 in 1942 ni bilo sej škofijskega konzisto- rija. Prva, na kateri je sodeloval tudi Vovk in na kateri je podal tudi prisego, pa je bila sklicana šele 20. avgusta 1943. Na njej so razpravljali o ugodnem razvoju pastoralnega življenja v Ljubljanski pokrajini ter o pobožnostih prvih petkov in sobot ter posvetitvi brezmadežnemu Marijinemu Srcu, ki je prispeval k dvigu versko-cerkvenega življenja. Večino časa so posvetili navodilom, kako naj se duhovniki vedejo, če bo Ljubljansko pokrajino zasedel nemški okupator in če pride do razpada oblasti in komunistične revolucije, pri čemer se predvideva množični obračun z duhovniki in katoličani. Profesor Alojzij Odar in kanonik Janez Kraljič sta predlagala, da cerkvena oblast še enkrat jasno poda navodila katoličanom o popolni nesprejemljivosti sodelovanja z OF, ki je nosilka komu- nizma. Dobila sta nalogo, da pripravita besedilo. V času vojne se je konzistorij naslednjič srečal 8. oktobra 1943. Na seji, na kateri je bil prisoten tudi Vovk, je škof Rožman poročal, da so v OF izdali posebno brošuro za slovenske du- hovnike, na katero je treba odgovoriti. Zopet sta bila najbolj aktivna Odar in Kraljič, ki sta zagovarjala, da je treba okrepiti propagando zoper komunizem in OF, kajti najbolj nevaren je molk. Sklenili so ustanoviti propagandni odsek. Iz zapisnikov ni razvidno, da bi Vovk podal kakšen predlog.64 Ni znano, da bi se konzistorij do konca vojne še kaj srečeval. Naslednja in zadnja seja se je odvila 5. maja 1945, k čemur se bomo vrnili kasneje. Tudi socialno-karitativni svet se pred nastopom vojne ni sešel. Prva seja sveta je bila na pobudo člana Janeza Kalana65 sklicana 15. aprila 1942. Predse- doval ji je škof, člani pa so bili poleg Vovka, ki je bil tudi zapisnikar, še ka- nonik Alojzij Stroj in še štirje drugi duhovniki: Janez Kalan, Alfonz Levičnik (1869–1966), Lovro Sedej CM (1895–1979) in Ivan Vindišar, ki pa je bil na prvi seji odsoten. Na seji so razpravljali o dejavnosti Karitativne zveze kot centralne 61 NŠAL 38, šk. 2. Hojnik Ivan, Stična, 6. 1. 1942. 62 NŠAL 333, šk. 15. Čestitke ob imenovanju in posvetitvi za pomožnega škofa, Meško Franc Ksaver; Oberžan Drago; Soklič Jakob; Volasko Adolf. 63 NŠAL 333, šk. 16. Korespondenca, Soklič Jakob, Slovenj Gradec, 10. 6. 1947. Meško Fran Ksaver, Sele pri Slovenj Gradcu, 9. 4. 1962. 64 NŠAL 12, Škofijski konzistorij, šk. 5. Zapisnik seje, 8. 10. 1943 (rokopis); zapisnik seje, 20. 8. 1943 (tipkopis). 65 NŠAL 5, šk. 154. Ordinariat. Prošnja za sklic socialno-karitativnega sveta; 31. 3. 1942, št. 880. 358 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 karitativne organizacije v ljubljanski škofiji, ki jo je vodil Alfonz Levičnik, in sklenili, naj zaenkrat struktura organizirane dobrodelnosti ostane enaka, da pa naj vsaka župnija organizira neko obliko dobrodelnosti. Na drugi seji, 30. ju- lija 1942, je bil poleg članov sveta prisoten še gost, bivši kranjski dekan Matija Škerbec (1886–1963). Glavna razprava se je vrtela okoli načina koncentracije dobrodelne pomoči za begunce in sklenili so ustanoviti Dobrodelno pisarno kot centralni organ škofijske dobrodelnosti, ki bo vodila vso dobrodelnost v škofiji in naj bi postala stalni škofijski organ. Za vzpostavitev pisarne je škof določil Matijo Škerbca in na podlagi tega sklepa je bilo 3. avgusta 1942 ustano- vljeno škofijsko karitativno tajništvo, katerega naloga je bila ustanoviti Škofij- sko dobrodelno pisarno, ki je nato pričela z delovanjem v septembru leta 1942. Škofijska dobrodelna pisarna je imela za glavni cilj blažiti socialno bedo, ki jo je povzročila vojna, in je na široko zastavila delo ter vključila veliko laiških so- delavcev. Razdeljena je bila na centralni svet kot glavno posvetovalno telo in tri odseke: za begunce in izseljence, za internirance in njih družine ter za po- gorelce. Na tretji seji 19. februarja 1943 je Matija Škerbec poročal o uspešnem, obilnem in težkem delu pisarne. Na seji so posebej izpostavili še skrb za vojne sirote, ki pa je bila močno otežena, saj niso imeli dostopa do novozgrajenih prostorov Škofijskega društva za varstvo sirot v Šentvidu, ki se je nahajalo pod nemško okupacijsko oblastjo. To je bila hkrati tudi zadnja seja sveta.66 Med vojno je Vovk v omejenih možnostih vršil tudi naloge arhidiakona. V podrejenih dekanijah je opravljal pogrebe umrlih duhovnikov in se udeleževal slovesnosti. 14. avgusta 1941 je pridigal ob smrti svojega nekdanjega profesorja Franca Trdana (1883–1941) v Ribnici.67 15. oktobra 1942 je vodil pogreb župnika v Planini pri Rakeku Ivana Lovšina (1883–1942).68 31. marca 1943 je vodil po- grebno mašo za umrlim vrhniškim dekanom Janezom Burnikom (1889–1943).69 24. junija 1944 je bil novomašni pridigar Stanislavu Jazbecu (1919–1998), doma iz Križ, ki pa je imel zaradi vojnih razmer novo mašo na Vrhniki. Vovk mu je pridigal predvsem o težkih časih, v katerih živijo duhovniki, ki so preganjani, kot je bil Kristus. »Dragi novomašnik, v senci križa začenjaš svojo duhovniško pot. Ne izogibaj se nikdar te sence. To je pot Jezusova, nad vse blagoslovljena in blažena za pastirje in ovce njegove.«70 Na praznik Marijinega rojstva 8. septembra 1943 je šel Vovk blagoslovit kapelo Marije Pomagaj v Dolenjo vas pri Ribnici, ki so jo zgradili po zaobljubi župljanov in župnika Antona Trdana (1917–1987). Tega so maja 1942 v župnišču 66 NŠAL 37. Škofijska Dobrodelna pisarna, šk. 16. Zapisniki sej škofijsko-karitativnega sveta ljubljanske škofije 1942–1943. 67 NŠAL 333, šk. 10. Trdan, Franc. Pridiga ob pogrebu, Ribnica, 14. 8. 1941. 68 NŠAL 333, šk. 10. Lovšin, Ivan. »+ Župniku Ivanu Lovšinu v Planini 15. 10. 1942.« 69 Slovenec, št. 75 a, 3. 4. 1943, str. 3: Dekan Janez Burnik na svoji zadnji poti. 70 NŠAL 333, šk. 10. Jazbec, Stanko. »Novomašniku Stanku Jazbecu, iz Križev pri Tržiču, na Vrhniki 25. 6. 1944.« Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 359 iskali partizani, a ga niso našli. Trdan se je zaobljubil, da bo, če bo ostal živ, za Marijino krono v kapelici namenil zlate prstane, spomin na njegova starša. Obljubo je izpolnil in Vovk je v pridigi poudaril, kako dragoceno je, da so v težkih časih držali obljubo, še posebej, ker je v svetu toliko obljubljenega in ne izpolnjenega. Poudaril je, da je Marija skozi stoletja varovala slovenski narod, in podal zgodovinski pregled tega varstva ter zaključil: »Marija je pomagala in Marija bo tudi pomagala.«71 Vovk se ni bal priti blagosloviti kapelice, čeprav so v neposredni okolici potekali vojaški spopadi in se je župnik Trdan že čez deset dni znašel v Ljubljani kot begunec. Leta 1943 je bil Vovk imenovan še za cenzorja ex officio pri presojanju ško- fijskega ordinariata glede odobritve predloženih tiskovin.72 Od maja 1943 do aprila 1945 je kot škofijski cenzor pregledal skupno 21 tiskov, ki so bili v odobri- tev predloženi Škofijskemu ordinariatu v Ljubljani. Vsem predloženim tiskom je podelil nihil obstat, svoje pripombe pa skrbno zapisal na predloženi rokopis, ki so ga nato vrnili avtorju oz. založniku. Iz zapisov je vidno, da se je tudi tega dela lotil z zavzetostjo in odgovornostjo.73 Med vojno je opravljal še nekatere druge naloge in službe. 20. oktobra 1942 ga je škof Rožman imenoval za odbornika Družbe sv. Mohorja.74 Leta 1943 je bil izvoljen v nadzorni odbor Vzajemne zavarovalnice.75 Na pomoč je pri- skočil ostarelemu predsedniku Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov Alojziju Stroju in postal podpredsednik društva ter aktivno spremljal dogajanje društva.76 Vodil je duhovne vaje za dijake,77 6. julija 1942 pridigal ob novi maši svojega nekdanjega učenca Ladislava Tomazin (1914–1980), ki je imel novo mašo v kapeli vezilnice šolskih sester v Ljubljani.78 4 VOVKOVO STALIŠČE DO OKUPACIJE IN BRATOMORNE VOJNE Vrnimo se še enkrat na Vovkove pridige, saj je iz njih najbolj vidna Vovko- va duhovnost in tudi odnos do medvojnih dogodkov. Kot kanonik je maševal in pridigal v glavnem v stolnici ob pol desetih.79 Pridigam je namenjal veliko po- 71 NŠAL 333, šk. 10. Dolenja vas pri Ribnici. Pri blagoslovu kapele Marije Pomagaj v Dolenji vasi pri Ribnici 8. 9. 1943. Ceglar, Nad- škof Vovk in njegov čas 1900–1963, I. del, str. 106. 72 NŠAL 5, šk. 154. Ordinariat. Prisega cenzorja ex officio Antona Vovka pred nastopom službe; Ljubljana, 5. 5. 1943, št. 1543. 73 NŠAL 5, Škofijski arhiv Ljubljana 5, šk. 142, Odobrenje. Leta 1943–1945. 74 NŠAL 333, šk. 1. Ljubljanski škof Gregorij Rožman imenuje Antona Vovka za odbornika Družbe sv. Mohorja. Ljubljana, 20. 10. 1942, št. 212/Pr. 75 NŠAL 333, šk. 2. Sporočilo, da je občni zbor izglasoval Antona Vovka za člana nadzorništva Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani; 31. 7. 1943. 76 Ceglar, Nadškof Vovk in njegov čas 1900–1963, I. del, str. 105. 77 NŠAL 333, šk. 9. 27.–30. 3 1943 duhovne vaje dijakom realne gimnazije o grehu in čisti mladosti. 78 NŠAL 333, šk. 10. Tomazin, Ladislav. »Novomašniku Ladislavu Tomazinu, Tržičanu, v kapeli vezilnice šolskih sester v Ljubljani 6. 7. 1942.« 79 NŠAL 333, šk. 13. Predloge za pridige in pridige, urejene po bogoslužnem letu, napisane v letih 1938–44. 360 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 zornost in se je nanje nadvse skrbno pripravil, jih natipkal, čeprav je nato govo- ril prosto. Ob izbruhu vojne je opazno, da so bile teme prilagojene tragičnemu času. Veliko jih je bilo na temo sprejemanja in osmišljanja trpljenja, zaupanja v neizmerno Božjo previdnost, ki vodi zgodovino,80 in zaupanja v Marijino var- stvo, ki je slovenski narod skozi zgodovino vedno varovala zla.81 Same teme pridig nazorno izpričujejo, da je okupacijo dojemal kot veliko trpljenje in preizkušnjo tako za posameznika kot za celotni narod. Cikel šestih pridig o trpljenju v oktobru in novembru 1941 je zaključil tako: »Bog za vse to trpljenje ve in ga pripusti. Porabimo še mi vse trpljenje prav, pa bo življenje naše, po trpljenju preizkušano in očiščeno, prinašalo vredne sadove. Amen.«82 Ob pra- zniku sv. treh kraljev leta 1944 pa je v stolnici ob navzočnosti škofa ob koncu pridige povedal: »To Dete je bilo pripravljeno za nas umreti in je v resnici po 33. letih zemeljskega življenja za nas umrlo. Še mi mu izrečimo svojo pripravljenost in vdanost. Zakliče naj mu prisrčno sleherni izmed nas: Jezus, tebi živim, Jezus, tebi umrjem, Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Amen.«83 Njegove pridige so bile izrazito verske, konkretne dogodke iz takratnega časa je dodal le redko, za podkrepitev povedanega, vedno pa je branil pravice vere in Cerkve. V dveh pridigah, ki sta si sledili v nekaj dneh koncem aprila in začetku maja leta 1944, pa je odločno obsodil komunizem, predvsem zaradi njegovega protiverskega boja. Gregorij Rožman je leta 1944 na duhovnike naslovil pobudo, da se med osmino praznika varstva sv. Jožefa od 26. aprila do 3. maja verniki v posebnih molitvah priporočijo varstvu sv. Jožefa, deželnega patrona, da bi varoval narod, da bi ohranili pravo vero, zaupanje v Božjo Previdnost in ljubezen do Boga.84 Vovk je imel med osmino pridigo z naslovom »Varstvo sv. Jožefa«, v kateri je poudaril, kako je bil sv. Jožef varuh sv. Družine v vseh njenih stiskah, ob tem pa obsodil »brezbožni komunizem«, ker razbija družine, in opisal trnovo pot enega svojih bivših faranov iz Metlike, ki se je uprl komunizmu.85 Druga pridiga, v kateri je obsodil komunizem, je bila uvodna šmarnična pridiga leta 1944. Vovk je v tistem letu pridigal ob šmarnični pobožnosti na 80 NŠAL 333, šk. 11. »O trpljenju«, serija 6 pridig (manjka št. 2), oktober, november 1941; šk. 13, Predloge za pridige in pridige, urejene po bogoslužnem letu, napisane v letih 1938–44; XIV. nedelja po binkoštih; 7. 9. 1941. 81 NŠAL 333, šk. 10. Dolenja vas pri Ribnici. Pri blagoslovu kapele Marije Pomagaj v Dolenji vasi pri Ribnici 8. 9. 1943. Šk. 13. Pridige o Mariji: »K Materi«, 13. 9. 1942, »Kakšna je podoba Marijina v našem srcu«, s. d.; »Čemu posvetitev Marijinemu srcu«, s. d.; »Ma- rija Pomočnica obljublja: zlo na svetu se bo poleglo«, s. d.; »Rojstvo Marijino. Vera je Slovencem poklonjena po Marijini dobroti«, 8. 9. 1942. 82 NŠAL 333, šk. 11. »O trpljenju. VI,«, v stolnici, 23. 11. 1941. 83 NŠAL 333, šk. 13. Predloge za pridige in pridige, urejene po bogoslužnem letu, napisane v letih 1938–44, Praznik sv. Treh kraljev. Jezus – novorojeni, kralj, 6. 1. 1944. 84 Ljubljanski škofijski list, 1944, št. 3–5, str. 35–36. 85 Glej: Priloge, Dokument št. 2. NŠAL 333, šk. 13. Predloge za pridige in pridige, urejene po bogoslužnem letu, napisane v letih 1938–44, Sv. Jožef; Varstvo sv. Jožefa, 1944. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 361 temo vseh treh delov rožnega venca s poudarkom na Jezusovem trpljenju, ki je dopustil, da so mu sovražniki ob poslednjih urah vzeli vse, ni pa pustil, da bi mu v uri največje osamelosti in največjega trpljenja vzeli mater. V uvodu je spregovoril o konkretnih razmerah v svetu in Sloveniji: »Preživljamo posebno težke čase. Vojska pretresa s svojimi grozotami ves svet. Tudi naš narod doživlja prebritke preizkušnje. Ni naša zemlja samo prečudno razmejena, nedostopna, poteptana in ožgana, ne brnijo pod njenim nebom samo zrakoplovi, ki nosijo s seboj rušilne in smrtne bombe, ne trka na vrata naših domov samo revščina in pomanjkanje; ne umira samo naš živelj doma in v tujini – še hujši biči udarjajo naš rod. Brezboštvo poplavlja in utaplja slovenska srca. Brezbožni komunizem požiga in ruši cerkve, mori služabnike oltarja, muči spoznavalce križa in vere. Tema izrednih britkosti [sic] in nesreč se vleče nad našo domovino in hoče nam zatemniti in vzeti vse.«86 Vovkova kritika komunizma ne čudi, saj je brez zadržka priznaval pape- ške okrožnice, ki so obsojale komunizem, sledil je usmeritvam škofa Rožmana, tudi sam pa je imel že kot župnik v Tržiču izjemno slabo izkušnjo s komunisti, ki so mu v veliki predilniški stavki leta 1936 povsem uničili katoliško delavsko strokovno organizacijo. Svoje stališče do komunizma je takrat jasno izrazil v Cerkvenem glasniku za tržiško župnijo. V pronicljivi analizi poteka stavke in taktike komunizma je med drugim zapisal: »Stisko današnjih dni hoče komu- nizem porabiti zase, kakor nočni tat se plazi po svetu. Ima načrt, zna povzročati gibanja, išče žrtev povsod, prikrade se kamorkoli, zna hliniti. Ko se uveljavi, pa udari po vsem, kar je božjega, kdo upa z njim – proti samemu Bogu?!« 87 Vovk je kot kanonik med vojno dosledno in zavzeto opravljal vse naloge, ki mu jih je zaupal škof Gregorij Rožman, in je v vsem sledil njegovim navodilom. Ni znan niti en primer, da bi Vovk Rožmanu ugovarjal ali bil javno kritičen do njegovih stališč. Še največjo »kritiko« je izrekel na zaslišanju 14. avgusta 1946, ko je dejal, da je bil Rožman »prevelika dobričina« in da je vsakemu ustregel.88 Škof Gregorij Rožman je v veliki stiski, v kateri se je znašel slovenski na- rod, iskal rešitev v molitvi in postu. Že jeseni 1941 je uvedel pobožnost zado- stilne molitve prvih petkov. Spomladi 1942 je vernikom naročil, naj se družine tekom pobožnosti deveterih petkov posvetijo presvetemu Srcu Jezusovemu. Konec leta 1942 je odredil, naj se po fatimskem naročilu vsak posameznik, dru- žine, vse verske organizacije in celotna škofija posveti brezmadežnemu Mariji- nemu Srcu, in opravi pobožnost peterih prvih sobot. Pobožnost se je pričela na prvo soboto leta 1943, višek pa doživela z množičnim spokornim in spravnim bogoslužjem 29. maja in posvetitev škofije Marijinemu brezmadežnemu srcu 86 Glej: Priloge, Dokument št. 3. NŠAL 333, šk. 11. Šmarnične pridige, maj 1944. 87 Cerkveni glasnik za tržiško župnijo, 1936, št. 10, str. 1–2. 88 Vovk, V spomin in opomin, str. 349. 362 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 30. maja 1943.89 Kanonik Vovk je v vsem tem sledil svojemu škofu. V pridigi »Čemu posvetitev Marijinemu Srcu« je vernikom dodatno obrazložil namen posvetitve, ki je v globokem zaupanju v ljubeče Marijino materinsko srce in ker je ona sama tako želela, kot je naročila v Fatimi.90 29. maja je bila v Ljubljani velika spokorna procesija, ki se je vila od stolnice do svetišča na Rakovniku, in se je je udeležilo več deset tisoč ljudi. Škofa Rožmana, ki je v rokah nesel križ, sta v spokorni procesiji kot asistenta spremljala na levi strani Anton Vovk in na desni Tomaž Klinar.91 V odnosu do obeh vojskujočih se strani v državljanski vojni je bil zadržan. Ni nobenih dokazov, da bi se Vovk odkrito zavzemal ali za domobrance ali par- tizane ali iskal stike z njimi. Prijateljeval je sicer s Franom Saleškim Finžgarjem (1871–1962), za katere- ga je bilo znano, da je podpornik partizanov, in mu tudi pridigal ob njegovi zlati maši 6. avgusta 1944 v Trnovem.92 A to prijateljstvo je temeljilo predvsem na tem, da sta bila rojaka iz iste župnije, gorenjski duhovniki pa so bili medseboj- no tesno povezani in so se radi družili. Prijateljstvo s Finžgarjem je pravzaprav edina točka, na podlagi katere so nekateri Vovku pripisovali simpatiziranje s partizani, kar pa nima nikakršne osnove.93 Tudi ni nobenega dokaza, da bi bil tesneje povezan z domobranci. Lud- vik Ceglar omenja pričevanje domobranskega oficirja Lojzeta Gregoriča iz leta 1987: »V Ljubljani je bila od nedeljah maša za domobrance pri sv. Jožefu. Priko- rakali so in napolnili veliko cerkev. Vsako nedeljo od februarja do januarja 1944 [!] je maševal kan. Vovk. Za pridigo je šel na prižnico. Govoril ni nič političnega. Največkrat je pridigal o morali, in sicer o čistosti in poštenosti. Fantje so rekli: Že dolgo nismo slišali takega govornika.«94 To je edino pričevanje o tem, da je imel Vovk maše za domobrance. A v Vovkovi zapuščini nismo odkrili nobene pridi- ge, v kateri bi bilo pripisano, da bi jo imel za domobrance ali da jo je imel pri sv. Jožefu, razen tiste ob prazniku sv. Jožefa. Na svojih pridigarskih predlogah pa je kar precej vestno zapisoval kje in kdaj jih je uporabil. Poleg tega je nenavadno, da za maše za domobrance ne bi izvedela povojna oblast, saj bi mu to gotovo očitala v zaslišanjih po vojni. Sicer ne gre dvomiti o mašah za domobrance pri sv. Jožefu, a to skromno pričevanje je tudi vse, kar imamo. Vovk se med vojno politično ni izpostavljal in je užival zaupanje večine duhovnikov,95 tako tistih, ki so simpatizirali z OF, kot tistih, ki so bili protire- 89 Jakob Kolarič, Škof Rožman, III. del, Celovec 1977, str. 121, 125, 129. 90 NŠAL 333, šk. 13. »Čemu posvetitev Marijinemu srcu«, 1943. 91 NŠAL 107, Fotografska zbirka, P kraji, Ljubljana - Rakovnik, spokorna procesija, 29. 5. 1943, št. 00195. 92 NŠAL 333, šk. 10. Pridiga Francu Saleškemu Finžgarju, 6. 8. 1944. 93 Ceglar, Škof Vovk in njegov čas 1900–1963, I. del, str. 107, 108. 94 Ceglar, Škof Vovk in njegov čas 1900–1963, I. del, str. 107. 95 SI AS 1931, podfond Gradivo OZNE in UDV, mf, Lm 0141527, 0141528. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 363 volucionarno usmerjeni. Tudi sicer ni imel afinitete do vojske in vojaštva, kar je izrazil na zaslišanju 14. avgusta 1946, ko je ob vprašanju, kako so bili usmerjeni duhovniki, dejal: »Kar se tiče nastrojenja duhovnikov, glede tega se nisem zani- mal radi tega, ker mi nobena vojaška reč ne ugaja. Bilo je neko sodelovanje in to se mi je zdelo neumno.«96 V arhivu UDV sta ohranjeni dve poročili dveh duhovnikov, ki sta nastali po vojni in govorita o tem, da je imel Vovk med vojno celo zaupno nalogo izvesti poravnavo med ideološko sprtimi duhovniki. Škof Rožman je Vovka konec leta 1943 pooblastil, da je vodil odbor, ki naj bi dosegel pomiritev med obema stranema z različnih polov. Okoli desetim duhovnikom iz obeh strani je dal pozive za pismene predloge glede sprave. Na strani »napredne duhovšči- ne« oz. simpatizerjev OF so te pozive dobili Fran Saleški Finžgar, Janez Fabijan (1889–1967), Maks Miklavčič (1900–1971), Vilko Fajdiga (1903–1984), Jakob Šo- lar (1896–1968) in Janez Oražem (1910–1994), na drugi strani pa Alojzij Odar ter verjetno Josip Turk (1895–1951) itd. Prvi štirje predstavniki »napredne du- hovščine« so v skupnem predlogu obsodili domobranstvo in sodelovanje z oku- patorjem in predlagali povsem versko linijo duhovščine. Šolar je svoje stališče le osebno pojasnil škofu, Oražem pa se je odgovora vzdržal. Vovk je vsakemu od teh štirih odgovoril z očitki, ki so jih imeli zoper njih njihovi nasprotniki, in so bili formulirani v obliki vprašanj. Ti so nato na te očitke odgovorili in svoje zagovore odnesli škofu Rožmanu rekoč, da je samo on upravičen, da zahteva take odgovore; da Vovku sicer zaupajo, ne pa tudi »krogu njegovih sodelavcev« oz. ostalih članov odbora.97 Poizkus sprave je bil neuspešen, je pa pomenljivo, da je bila vloga mediatorja, se pravi človeka, ki je imel zaupanje sprtih strani, poverjena prav Vovku. 5 REKTOR SEMENIŠČA Ob koncu vojne je Vovk prevzel še službo, zaradi katere je bil pravzaprav imenovan v stolni kapitelj: službo rektorja Bogoslovnega semenišča v Ljublja- ni. Dotedanji rektor Ignacij Nadrah je sicer dolgo suvereno vodil bogoslovje in vzdrževal red, disciplino, študijsko in molitveno življenje, a so mu nove razmere postajale čedalje bolj nerazumljive in je vse težje obvladoval situacijo. Že pred vojno se je v bogoslovje naselila precejšnja napetost med bogoslovci iz vrst Ka- toliške akcije (KA) oz. mladcev Kristusa Kralja in t. i. mladinci oz. križarji, ki so bili zagovorniki krščanskega socializma.98 Bogoslovci so bili med vojno čedalje bolj ogroženi s strani partizanov, ki so jim predvsem ob počitnicah stregli po življenju. 1. januarja 1943 je v vrstah bogoslovcev padla prva žrtev, ki so ji nato 96 Vovk, V spomin in opomin, str. 348. 97 SI AS 1931, podfond Gradivo OZNE in UDV, mf, Lm 0141189 in 0141527, 0141528. 98 Ambrožič, Spomini in semeniška kronika, str. 16, 17, 48–50, 53–56, 194–196. 364 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 sledile še nove in nove. Novembra 1943 so bila prepovedana predavanja na Uni- verzi v Ljubljani in s tem tudi na teološki fakulteti. Profesorji in vodstvo seme- nišča so namesto predavanj na fakulteti že konec novembra v semenišču pričeli s t. i. »inštrukcijami« za bogoslovce oz. provizoričnimi predavanji. Spomladi 1943 je v vodstvu semenišča prišlo do trenj glede uveljavitve novega semeni- škega reda, pri čemer je škof podprl spirituala Karla Truhlarja (1912–1977), ne pa rektorja Nadraha, kar je Nadraha osebno prizadelo in še dodatno okrepilo v sklepu, da službo rektorja čim prej odloži. Spomladi in zgodaj poleti 1944 je bilo v semenišču veliko vznemirjenja in zmede glede grožnje, da bodo bogoslovci vpoklicani v nemško vojsko. Ob številnih nasprotujočih si informacijah in vsesplošnem strahu se je del bo- goslovcev celo uprl škofu, ki je skušal umiriti situacijo.99 Na koncu so se sko- raj vsi bogoslovci do 10. junija 1944 priglasili k domobrancem. Ostali so le šestoletniki – novomašniki in petoletniki, ki jim je škof odhod med domo- brance tudi prepovedal. 11. junija so imeli šestoletniki novomašniško posveče- nje. Avgusta 1944 je sledil nov poziv za nabor letnikov 1914–1926. Rožman je uspel pri oblasteh doseči oprostitev nabora vseh duhovnikov in bogoslovcev šestega letnika, za vpoklicane bogoslovce pri domobrancih pa, da jim ne bo treba nositi orožja.100 Vse to so bili razlogi za Nadrahov dokončni odhod iz semenišča. Škof Ro- žman je 26. junija 1944 izdal odlok, da bo Vovk vodstvo škofijskega duhovnega semenišča prevzel z dnem 31. avgust 1944.101 1. septembra 1944 je dotedanji vodja semenišča Ignacij Nadrah odložil posle semeniškega ravnatelja in se preselil v svoje kanoniško stanovanje, Anton Vovk pa se je 4. septembra 1944 preselil v semenišče in prevzel posle.102 Vodstvo semenišča so ob Vovkovem prihodu sestavljali podvodja in eko- nom Karel Gross (1880–1956), ki je bil v semenišču že od leta 1922, spiritual Karl Truhlar, ki je službo opravljal od začetka leta 1942, študijski prefekt pa je bil od leta 1943 Ludvik Čepon (1908–1985), ki je bil tudi honorarni predavatelj pomožnih bibličnih ved na teološki fakulteti. V semenišču je bilo jeseni 1944 le šestnajst šestoletnikov, bodočih novomašnikov, in deset ostalih bolnih bogo- slovcev, skupaj torej le šestindvajset bogoslovcev.103 V zaostrenih razmerah je Vovk poskušal delovati čim bolj umirjeno in bo- goslovce pripraviti na pastoralno delovanje in poglobljeno duhovno življenje. 99 Bogdan Kolar, Škof dr. Gregorij Rožman in duhovnik Vladimir Kozina. V: Acta Ecclesiastica Sloveniae št. 38. Ljubljana, 2016, str. 356. 100 Ambrožič, Spomini in semeniška kronika, str. 199–201. 101 NŠAL 333, šk. 1. Ljubljanski škof Gregorij Rožman imenuje Antona Vovka za vodjo škofijskega duhovnega semenišča z dnem 31. 8. 1944. Ljubljana, 26. 7. 1944, št. 1406. 102 NŠAL 5. Škofijski arhiv Ljubljana 5, Semenišče, šk. 234. 1. 9. 1944, št. 1688 in 6. 9. 1944, št. 1744. 103 Prim. NŠAL 333, šk. 9. Nagovori bogoslovcem v semenišču in rekolekcija, 22. 10. 1944. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 365 Študijsko in bogoslovno leto so pričeli šele 22. oktobra 1944 z rekolekcijo, na kateri se je Vovk najprej zahvalil Srcu Jezusovemu in Mariji srednici, da se to študijsko leto, čeprav v okrnjeni obliki, sploh lahko začeli. Sledila je molitev, da bi se tudi vsi ostali bogoslovci vrnili v hišo priprave, prekaljeni za svoj poklic, ne pa utrujeni. Zbrane bogoslovce je opozoril, da bo glede na okoliščine treba mar- sikaj potrpeti, ne sme pa trpeti »vaša notranja priprava na vzvišen poklic«, pri čemer so v veliko pomoč pravila semenišča. Podoben nagovor je imel naslednji dan, ko je bogoslovce ponovno pozval k spoštovanju pravil in potrpežljivosti zaradi težkih razmer, manjka kurjave, hrane in osebja. 4. novembra 1944 jim je podal navodila za asistenco v stolnici. Poudaril je, da je Boga treba spustiti v svoje srce, da nas preobrazi. Svaril jih je, da je treba stalno dvigovati oči k Bogu, da jih ne bo omrežil svet, sredi katerega bodo živeli. Varujejo naj se sanjarij in po pameti sprejemajo stvari, kot je kino.104 Od svojega predhodnika Nadraha je prevzel navado, da je ob sobotah po- poldan šestoletnike pripravljal na dušnopastirsko službo. Z njimi je bratsko se- del za mizo in jih učil praktičnih stvari, kot je pisanje matičnih knjig, vmes pa podal še kakšen nauk ali poučno anekdoto.105 Na božič 1944 jim je želel: »Vso svojo mladost Bogu izročite. Ne samo v žrtvi, ampak tudi v polnem veselju. Po Mariji srednici vseh milosti to storite. Na ta način vam ne bo težko trpeti.« Pozval je vse bogoslovce, tudi tiste vpoklicane k domobrancem, ki so sicer bili v raznih krajih, da so v duhu združeni z naro- dom, vso Cerkvijo in s semeniščem v praznovanju božiča.106 21. januarja 1945 je imel za bogoslovce obnovitev posvetitve Srcu Jezuso- vemu. Poudaril je, da je Srce Jezusovo vir življenja in svetosti ter izpostavil po- membnost odpovedi. Duhovnik se mora odpovedati samemu sebi, kar je težko, a nujno. Ne more kar ob vsakem času potovati in obiskovati vseh prireditev, ne more vedno skrbeti za svoje zdravje, ker mora ob vsakem vremenu nesti sv. po- potnico umirajočim. Odpovedati se mora poželenju oči, poželenju mesa, napu- hu življenja, ki je v vsakem človeškem srcu. Da pa se te korenine ne razbohotijo, so potrebni večkratni odločni boji.107 V januarju 1945 jim je tudi namignil, da obstaja nevarnost, da bo treba po vojni nositi civilno obleko.108 28. marca 1945, ob velikonočnih praznikih, jih je opogumljal za soočanje s prihajajočimi stiskami rekoč: »Prav tisti, ki razume križ Gospodov, razume tudi Gospodovo vstajenje. /…/ Za križem, za Kristusom po trnovem potu hodi že vsak kandidat duhovskega stanu. V izrednih časih je 104 Prim. NŠAL 333, šk. 9. Nagovori bogoslovcem v semenišču; 1944–1949. 105 Ceglar, Škof Vovk in njegov čas 1900–1963, I. del, str. 111–114. 106 NŠAL 333, šk. 9. »Bogoslovcem - o božiču 1944«, Okrožnica XV/1, Ljubljana, 22. 12. 1944. 107 NŠAL 333, šk. 9. Nagovori bogoslovcem v semenišču in rekolekcija, 22. 10. 1944; Obnovitev posvetitve Srcu Jezusovemu; 21. 1. 1945; ob sklepu celodnevnega češčenja sv. Rešnjega telesa; 2. 2. 1947. 108 NŠAL 333, šk. 9. Nagovori bogoslovcem v semenišču; 1944–1949. 366 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 ta pot posebno ostra in polna preizkušenj. /…/ Ali niso tudi letošnji velikonočni prazniki poroštvo zmage? Morajo nam biti, če jih le v svojih križih in preizkušnjah prav doživljamo. Bog nam to milost nakloni!«109 6 KONEC VOJNE Vojna se je približevala koncu. Partizanske enote so z juga prodirale proti Ljubljani. 3 in 4. maja 1945 so partizani zavzeli Kočevje in Ribnico in nato prišli do roba Ljubljane. 5. maja dopoldan je bil v stolnem župnišču sklican škofijski konzistorij, na katerem je škof Rožman navzočim povedal, da bo po pozivu iz Celovca, kjer so mu svetovali, naj se nemudoma umakne iz Slovenije, zapustil Ljubljano in odšel na avstrijsko Koroško. O tem dogodku je Vovk kasneje za- pisal: »Vsi smo bili mnenja, da je poziv, ki ga je prejel potem, ko je več nočnih ur iskal nasveta pred tabernakljem v škofijski kapeli, božji klic. Velikokrat je bilo še potem izrečeno, da je bil njegov odhod upravičen, dasi so zlobni jeziki to zlasti prve mesece jako očitali.«110 Tudi po vojni je Vovk ostal zvest škofu Gregoriju Rožmanu, čeprav je oblast vedno znova grobo pritiskala, naj ga obsodi.111 Na konzistoriju 5. maja 1945 je Rožman ustno potrdil svoj odlok iz 7. aprila 1941 o vrstnem redu generalnih vikarjev, ki naj prevzamejo vodstvo škofije, na seznam pa je dodal še kanonika Franca Kimovca (1878–1964). Popoldan istega dne se je s spremstvom odpeljal iz škofije proti Avstriji in s tem vodstvo predal generalnemu vikarju Ignaciju Nadrahu.112 Sledili so negotovi dnevi, v katerih nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo, vladala je velika panika in strah pred obračunavanjem. V takem vzdušju so se duhov- niške vrste močno razredčile. V dneh pred koncem vojne so ljubljansko škofijo zapustili kar 304 duhovniki in bogoslovci, od tega 176 škofijskih duhovnikov, 66 redovnikov in 62 bogoslovcev.113 Vovk je po seji škofijskega konzistorija 5. maja 1945 sklical k seji še vodstvo semenišča in jih obvestil o gotovosti prihoda partizanov. Po seji je zbral še vse bogoslovce in jim izročil listine, na podlagi katerih bi jih lahko posvetil vsak škof. Razložil jim je o položaju in jih bodril, naj ostanejo v domovini, a jim dal prosto odločitev glede odhoda. V napeti situaciji je skušal dvigati moralo z za- gotovilom, da bo sam ostal, da ne pojde nikamor in jim vlival samozavest, naj 109 NŠAL 333, šk. 9. »Bogoslovcem za veliko noč 1945. Kristus je vstal!«, Ljubljana, 28. 3. 1945. 110 Vovk, V spomin in opomin, str. 41. 111 AS 1931, podfond Gradivo OZNE in UDV, mf, Lm 0141432–34. 112 NŠAL 5, Škofijski arhiv Ljubljana 5, šk. 154, Ordinariat. Vrstni red naslednikov generalnega vikarja, ki ga je napravil škof Gregorij Rožman, Ljubljana, 7. 4. 1941, št. 1730. Zapisnik izredne seje stolnega kapitlja v Ljubljani na kateri Anton Vovk prevzame posle generalnega vikarja ljubljanske škofije; Ljubljana, 15. 6. 1945, št. 1065. NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, šk. 362. Zapisnik izredne seje stolnega kapitlja v Ljubljani a kateri Anton Vovk prevzame posle generalnega vikarja ljubljanske škofije; Ljubljana, 15. 6. 1945. Vovk, V spomin in opomin; str. 41. 113 NŠAL 333, šk. 12, Prešeren Anton. Pismo škofa Vovka, Ljubljana, 1957. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 367 ostanejo, saj da je tudi »sv. Štefan postal svetnik že kot diakon«. A panika se je samo še stopnjevala, še posebej potem, ko so v Ljubljano prihajali prebežniki z Dolenjske in raznesli sicer neresnične vesti, da so partizani pobili vse duhovni- ke dekanije Kočevje in Ribnica. Vovk je šel ta dan pogledat situacijo po mestu in ko se je vrnil v semenišče, je pred stavbo zagledal vse šestoletnike s spiritualom Truhlarjem vred pripravljene na odhod, kar ga je močno potrlo. S 5. na 6. maj so bogoslovci še prenočili v bogoslovju, nato pa vsi odšli. Poleg spirituala sta odšla tudi ekonom Karel Gross in prefekt Ludvik Čepon, tako da je od vodstva ostal sam. Razredčil se je tudi zbor kanonikov, saj so odšli trije: Janez Kraljič, Franc Koretič (1897–1973) in Tomaž Klinar. Slednji je bil tudi stolni župnik in je pred odhodom Vovku prinesel ključe pisarne,114 Vovk pa je bil tako imenovan še za začasnega vikarja stolne župnije.115 Do 8. maja zvečer se je Vovk poslovil od številnih duhovnikov, ki so bežali, večino jih je videl zadnjič, nekateri od njih so bili kmalu tudi ubiti.116 Mnogim je pomagal s hrano ter to in ono uslugo, po navodilu je uničil tudi arhiv mladcev. 9. maja 1945 so partizani vkorakali v Ljubljano in mesto jih je navdušeno sprejelo. Mesto je bilo zavito v zastave, cvetje in vence, v izložbah pa so se poja- vile Titove slike in marsikateri okvir, ki je prej nosil Marijino podobo, je sedaj nosil Titovo.117 V prvih tednih po koncu vojne je Vovk vodil stolno župnijo in vse pobožnosti v stolnici.118 Na vnebohod je sam pričel z branjem šmarnic in jih nato pred polno cerkvijo slovesno zaključil konec meseca maja. 14. maja je bila v stolnici na zahtevo partizanskega duhovnika Metoda Mikuža (1909–1982) maša za padle osvoboditelje Ljubljane, ki jo je Mikuž tudi sam vodil, udeležili pa so se je tudi kanoniki.119 Na prvi seji stolnega kapitlja po Rožmanovem odhodu, 15. maja 1945, so kanoniki z generalnim vikarjem Nadrahom na čelu obravnavali osnutek ozna- nila za nove razmere, v katerem so izrazili lojalnost novi oblasti. Oznanilo so nato poslali župnijam z naročilom, naj ga preberejo prvo nedeljo po prejetju.120 Takoj po prihodu partizanov je oblast pričela s preiskavami na škofiji, kjer so zaplenili veliko dokumentacije. 14. maja so v semenišče naselili vojne invali- de, pozneje pa še številne druge, s čimer se je v semenišče naselil nered in raz- vrat: veseljačenje, petje, pitje, plesi in veliko kraje inventarja, vlamljanje v sobe 114 Vovk, V spomin in opomin; str. 41–45. 115 NŠAL 333, šk. 1. Generalni vikar Ignacij Nadrah imenuje Antona Vovka za začasnega vikarja za stolno župnijo. Ljubljana, 6. 5. 1945. 116 Jožef Šolar in Jakob Mavec. Prim. Vovk, V spomin in opomin; str. 45. 117 Vovk, V spomin in opomin; str. 43–46. 118 NŠAL 333, šk. 12, Prešeren Anton. Pismo škofa Vovka, Ljubljana, 1957. 119 Vovk, V spomin in opomin; str. 48, 49. 120 NŠAL 5, Škofijski arhiv Ljubljana 5 šk. 154, Ordinariat. Vdanostna izjava novim oblastem generalnega vikarja ljubljanske škofije Ignacija Nadraha; Ljubljana, 15. 5. 1945, št. 892. NŠAL 100, šk. 362. Zapisnik sej po 5. maju 1945 do 11. julija 1945. 368 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 itd. 31. maja je v semenišče prvič prišla OZNA in zaslišala obolelega bogoslovca Franca Zaplato, ki v začetku maja zaradi bolezni ni odšel na Koroško, ampak domov v Litijo, in je prišel v Ljubljano k zdravniku in nato prespat v semenišče, da bi naslednje jutro kot edini bogoslovec pomagal Vovku pri bogoslužju.121 Nova oblast je po vojni poskušala pridobiti kakršenkoli material, doku- ment, pričevanje itd., ki bi lahko Vovka bremenil za medvojno obdobje, a ga ni našla. Na podlagi takšnih materialov je oblast po vojni množično zapirala duhovnike za dolgoletne kazni ali pa jih izsiljevala in jih silila k sodelovanju z Upravo državne varnosti.122 Njen sodelavec Francka (duhovnik in škofijski ar- hivar Maks Miklavčič) je v karakteristiki za Vovka ob koncu leta 1945 zapisal: »Užival je kot objektiven človek zaupanja vseh, razen okupatorja s katerim ni imel stikov.« Na drugem mestu je zapisal še: »Med okupacijo je bil Vovk na glasu poštenjaka, ki se ni omadeževal rok, pač pa je skušal biti pravičen in je storil precej dobrega.«123 Ti dve oznaki zelo posrečeno orišeta osnovno Vovkovo zadrževanje med drugo svetovno vojno, pri tem pa je treba še dodati, da je ves čas dosledno tudi zavračal komunizem. PRILOGE Dokument št. 1: Pridiga Antona Vovka »Sovražniki božji in naši nam morajo utrditi vero v življenje v Bogu.« Ljubljana, stolnica sv. Nikolaja, 13. 10. 1940. Vir: NŠAL 333, šk. 13. Predloge za pridige in pridige, urejene po bogoslužnem letu, napisane v letih 1938–44 (tipkopis, 3 str.). XXII. nedelja po Binkoštih. Sovražniki božji in naši nam morajo utrditi vero v življenje v Bogu. So prizori v Jezusovem življenju, ki vlivajo v našo dušo veselo mero zado- voljnosti in ponosa. Kaj-ne to čutimo takrat, kadar Gospod svoje zvite naspro- tnike, pismarje in farizeje, z neizpodbitnimi svojimi besedami prisili k molku in z vso mirnostjo, pa gotovostjo, raztrga njihove zvite zanke. Z občudovanjem strmimo ob takih prilikah in Gospoda, ki ima besede večnega življenja molimo z besedami preroka Daniela (2,20) : »Hvaljeno bodi ime Gospodovo na vekov veke, ker njegova je modrost in moč. Globoke in skrite reči odkriva. Ve to kar je v temi in luč je z njim.« Nikdar niso sovražniki božjega Učenika spravili v zadrego ali sramoto. Vedno je bil pa uspeh njihovega zalezovanja in skušanja 121 Vovk, V spomin in opomin; str. 50–54. 122 AS 1931. RSNZ SRS, t. e. 3138. Sodelavci (zaupniki) iz duhovniških vrst – elaborat. 123 AS 1931. RSNZ SRS, podfond Gradivo OZNE in UDV, mf, Lm 0141186. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 369 ta, da so bili Jezusovi pristaši utrjeni v veri in zvestobi. – Kristusa so sovražniki njegovi skušnjavci lovili in lovijo še vedno tudi nas. Toda ob vseh takih prilikah moramo klicati besede, ki jih je govoril egiptovski Jožef svojim bratom: »Vi ste sicer hudo namenjali zoper mene, Bog pa je to obrnil v dobro.« ( Gen. 50,20). Srečujmo kadar koli in kjer koli sovražnike božje in svoje, vedno moramo ob takih srečanjih utrditi svojo vero in zvesto življenje v Bogu. Niso samo enkrat sovražniki Jezusa skušali s hinavskimi besedami v be- sedi ujeti. Zastavljali so mu vprašanja: »Učenik, katera je največja zapoved v postavi?« (Mat. 22,36) Zvedeli so jo! – Pripeljali so mu v tempelj ženo zasačeno v prešuštvovanju, in so mu rekli, ker so ga skušali, da bi ga mogli tožiti: »Učenik, ta žena je bil zasačena v prešuštvovanju. V postavi nam Mojzes ukazuje take kamenjati. Kaj pa ti praviš? Jezus se je pa pripognil in je s prstom pisal po tleh. Ko ga pa niso nehali vpraševati, se je zravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo«. Ko so pa to slišali, so drug za drugim odhajali, Jezus je pa obrnil grešnico na pravo pot življenja. Pred velikim zborom ga je vprašal veliki duhovnik: »Si Ti Kristus, sin Blagoslovljenega?« Svečano je odgovoril: »Jaz sem …« Vsa ta in podobna vprašanja so zastavljali Jezusu samo zato, da bi ga, po besedi sv. Janeza (8,6) mogli tožiti. Hudobija je tičala v vseh vprašanjih, toda s svojimi odgovori je božji Učenik ravno v takih prilikah pokazal vso svojo božjo modrost. Sovražniki njegovi so se pogrezali v molk in prosti [!] svoji volji so bili priče Resnice, privrženci Jezusovi so se pa utrjevali in množili. Marsikatere globoke Jezusove besede ne bi imeli v svetem Pismu, če jo ne bi povzročili njegovi sovražniki. Pravijo, da bisernica stvori na tistem mestu, kjer jo kdo dregne, najlepše bisere. Na pobudo sovražnikov je tudi božji Zveličar izrekel najlepše nauke in besede. Zlobne načrte in namene je spremenil v blagoslovljeni nauk. Kaj pa je s sovražniki Kristusovimi in s sovražniki njegove Cerkve dana- šnje dni? Zdi se, da so močne njihove vrste. Z ostrimi pisanimi razpravami, z umazanim besednim zaničevanjem napadajo resnice krščanstva. Slabotne v veri hočejo preslepiti, nauke vere in Cerkve skušajo preobračati po svojih obdolži- tvah, zato da bi jih mogli obsojati. – Slabi v veri pred takimi sovražniki večkrat klonejo, nekateri tudi iz Cerkve izstopajo. Toda večina katoliških kristjanov pa ob napadih bogotajcev in sovražnikov božjih dvigne svoje glave in utrdi svojo vero. Mnogi prično študirati napadeno resnico in poglobijo s tem svoje znanje in svoj odnos do Boga. Čim jasnejša [str. 2] pa je resnica, tem dražja je človeške- mu srcu. Z jasnostjo raste gorečnost, raste moč, pa tudi pogum za hrambo sve- tih verskih svetinj. Marsikateri katoličan je že morda kdaj z oplašenim Petrom govoril, da Kristusa ne pozna; pa bi ga poznal in priznal, če bi z orožjem resnice znal odbijati napade Kristusovih sramotilcev in svojih notranjih dvomov. 370 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 To je blagoslov, ki prihaja od naših verskih sovražnikov. Pomagati morajo, da vera mnogih katoličanov dobi zopet globino in moč. Proti svoji volji in proti svojim namenom prilivajo luči vere olja, da ta luč gori zopet bolj svetlo in jasno. Zato, glejte, je borbeno krščanstvo vedno najbolj čisto. Tisti, ki so katoličani zgolj po svojem družinskem izročilu, so večkrat suhe veje. Kakšne lepe primere cvetočega krščanskega življenja imamo n.pr. večkrat v velikih mestih. Zakaj? Tam si stojita v nasprotju vera in nevera, druga ob dru- go treska večkrat s hudimi boji. In iz bojev prihaja vera zmagovita in očiščena. Mnogokrat so delavci v velikih tovarnah ali večjih obratih junaki vere; znajo jo braniti in zanjo tudi marsikaj trpijo. Neverni stanovski tovariši jih sramotijo, z zvitimi vprašanji in ugovori jih lovijo, toda ti junaki vere niso v zadregi, ne povešajo ne oči in ne glave, ampak z jasnim pogledom odgovarjajo pojasnjujejo in so celo veseli, če morejo za ime Jezusovo tudi kaj trpeti. Od kod to? V vsak- danjih zbadanjih in bojih so spoznali lepoto in vrednost prave vere, smatrajo jo za biser, ki je vreden tudi žrtev in trudov. Tako naši sovražniki morajo trdnosti, poletu in razmahu naše vere pomagati! Niso pa sovražnimi hoteli Jezusa ujeti samo v besedi, ampak tudi njegovo življenje so opazovali. Evangelisti ponovno poročajo, kako so pismarji in fari- zeji Jezusa »natančno opazovali«. Toda, čim bolj ostro so ga opazovali, tem bolj čist in svet je stal pred njimi. Morali so izreči besede, ki jih poroča današnji sv. evangelij: »Učenik, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš pot božjo.« (Mt. 22,16). S hinavščino so sicer te besede izrekali, a krivde v resnici na njem niso mogli najti in mu jo tudi naprtiti niso mogli. Čim bolj so hoteli umazati njegov ugled pred ljudstvom, tem bolj je vzvišenost njegove časti rastla. In mirno, pa slovesno, je lahko rekel Gospod: »Kdo izmed vas mi more dokazati greh?« (Jan. 8,46). Zveličarjevi sovražniki niso mogli najti na njem greha. Z iskanjem greha in opazovanjem so le povzročali, da je krepostno življenje Gospodovo dobivalo vedno lepšo luč in sijaj. Našemu življenju in udejstvovanju pa pomagajo sovra- žniki, da se greha varujemo in da po krepostih vsaj stremimo. V nekem oziru so dušni naši sovražniki obenem nam vsem angeli varuhi. Priznajmo: nismo brez napak, kot je bil božji Zveličar, toda svojih napak pogosto ne vidimo. Spraševa- nje vesti je za nas vse silno potrebno, pa večkrat pozabljena vaja v duhovnem življenju. Toda, kar pozabimo mi sami, tega naši sovražniki ne pozabijo! Vest nam izprašujejo bolj natanko, kot bi jo sami. Sovražnik ima bistre oči, nič ne opravičuje, nič se ne hlini, pove resnico! To vse je pa boljše zdravilo in pobuda, kot pa hvala ali celo hinavščina prijateljev. Človek je v človeških ozirih pač ma- lenkosten in zavest, da ga sočlovek, pa še nasprotnik, opazuje, povzroča večkrat velike uspehe tudi v duhovnem življenju. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 371 Sovražniki Kristusovi nas učijo previdnosti, ki je žarek božje modrosti, s katero je božji Zveličar zvijače in spletke svojih nasprotnikov osvetlil. »Bodite previdni kakor kače in preprosti kakor golobje!« (Mt.10,16), s tem navodilom tehta katoliški kristjan govorjeno in pisano besedo ter jo primerja [str. 3], če je v skladu z njegovo vero in življenjem, po veri. Sovražniki Kristusovi nas učijo pravičnosti, ki daje vsakemu svoje. Naj- manjšo krivico vidijo naši verski nasprotniki na katoliških kristjanih, pa jo radi še povečavajo, iz muhe naredijo slona, pozivajo na ves glas, da je treta dati Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. Pravičnost katoličanov do domačih, do poslov, do delavcev, do podložnih, do države, do vsakega posameznika in do skupnosti je pod strogim nadzorstvom, ki nagne marsikoga k nata[n]čnosti. Sovražniki vzbujajo v nas čednost zmernosti, ki kroti zlasti slabe počutke in strasti. Kdor ve, da ima sovražnika, ki ga opazuje na vsak koraku, se bo ogibal napak, ki bi nudile nasprotniku priložnost zaničevanja in zasramovanja. Sovražniki Kristusovi in Cerkve vzbujajo v nas dar moči. Devetnajststole- tna zgodovina Cerkve priča, da so največji junaki vstajali takrat, kadar je bila Cerkev najbolj napadana in zaničevana. V marsikaterem boju so sovražniki božji mislili v začetku, da imajo opravka s slabiči, a imeli so opravka z zmago- valci. Najslavnejši dnevi Cerkve so bili in so tedaj, kadar je v zmagovitem boju s svojimi sovražniki. Predragi! Katoličani današnjih dni se v resnici ne moremo pritoževati, da bi Cerkev naša imela premalo sovražnikov. Tudi vsak posameznik jih občuti. S kraljem Davidom lahko rečemo: »O Gospod, kako so se namnožili, ki me stiskajo! Mnogi se vzdigujejo zoper mene.« (Ps. 3,2) Toda, ali bomo samo zdi- hovali in tarnali? Nikakor! Koristijo naj nam tudi sovražniki! Poglobimo svoje znanje o verskih resnicah z branjem in poslušanjem božje besede; pomnožimo svoje molitve, da bomo z veseljem in ponosom v brezvernem svetu vero izpri- čevali, kjer koli in kadar koli bo treba! Sovražniki vere in verskega življenja naj nas spodbodejo, da bomo zapovedi naše vere zvesto in vestno izpolnjevali; tema greha naj nikdar ne ugasne naše luči dobrih del in lepega zgleda! Uspeh vseh bojev proti sovražnikom božjim in našim bodi, da bomo po dobljeni zmagi vedno lahko pojavljali besede egiptovskega Jožefa: »Vi ste sicer hudo namenjali zoper mene, Bog pa je to obrnil v dobro«. Amen. Govoril v ljubljanski stolnici 13. X. 1940.124 124 Rokopisni pripis. 372 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Dokument št. 2: Pridiga Antona Vovka »Varstvo sv. Jožefa«. Ljubljana, stolnica sv. Nikolaja, konec aprila oz. začetek maja 1944. Vir: NŠAL 333, šk. 13. Predloge za pridige in pridige, urejene po bogoslužnem letu, napisane v letih 1938–44, Sv. Jožef; Varstvo sv. Jožefa, 1944 (tipkopis, 3 str.). Varstvo sv. Jožefa Zgodovina nam poroča, kako je znameniti govornik na javnem trgu slavil kralja Filipa Macedonskega. Proslavljal je njegove starše, govoril je o njegovem bogastva, poveličeval je njegovo moč, srčnost in zmage. Ko je vse to v najvišji meri predstavil, tedaj je govornik za trenutek umolknil. Poslušalci so že skoraj mislili, da o Filipu Macedonskem nič več ne ve. Toda, naenkrat je govorni vzkli- knil: »Vse, kar sem vam povedal, pa ni nič. A Filip Macedonski je bil oče Ale- ksandra Velikega, osvoboditelja sveta. To je njegova največja slava!« – Predragi v Gospodu! Smo v osmini praznika Varstva sv. Jožefa. Lahko bi počastili in proslavili tega svetnika s tem, da bi slavili njegov kraljevski – čeprav obubožani – rod, da bi naštevali njegove čednosti: ponižnost, čistost, delavnost, zvestobo in se druge, ki so značilne za tega svetnika. Toda končno bi morali tudi za tre- nutek utihniti in zaključiti svoja izvajanja z ugotovitvijo: Največja sla in milost, ki jo je bil sv. Jožef deležen, je pa ta, da je bil varuh Jezusov in varuh prečiste device Marije. Prav zaradi te izrednosti je nastal praznik Varstva sv. Jožefa in zaradi te odlike ga častimo kot varuha sv. Cerkve in posebej tudi kot varuha naših slovenskih dežel. Jožefovo varstvo je upravičeno upoštevano. Poglejmo to na kratko! Sveta Družina je bila prva krščanska družina na tem svetu. Saj krščansko družino imenujemo tisto, v kateri ima Kristus veljavo. Sveta Družina je pa na- stala prav zaradi Kristusa. Kristus je bil njeno središče in žarišče. Ta sveta Dru- žina je postala korenina vseh drugih krščanskih družin. Tudi velika družina sv. Cerkve in družine raznih krščanskih narodov imajo svoj vzor in svojo podlago za pravo življenje v sveti Družini. In če se posamezne družine – celice človeške družbe, in, če se cele skupine narodov ozirajo z zaupanjem in s prošnjami na varuha prve, božje Družine – na sv. Jožefa, ali mislite, da se sv. Jožef ne bo zme- nil, kadar je za nas za svoje mogočno varavo naprošen? Saj mu je nebeški Oče takorekoč poveril nalogo, da varuje vse družine: božjo družino najprvo, potem pa vse tiste, ki so s to božjo družino v zvezi. Lahko rečemo, da sv. Jožef pozna nevarnosti, ki krščanskim družinam pre- tijo. Saj ve, da prav isti sovražniki, ki so zalezovali sveto Družino, hočejo uničiti tudi druge družine na tem svetu. Glejte, komaj je sveta Družina po volji božji nastala, že je Herod stregel Jezusu po življenju. Herod ni hotel, da bi novoro- jeni kralj kraljeval v svojem božjem kraljestvu. Ni pustil v svojih načrtih, da bi Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 373 pridobival za svoje kraljestvo tudi druge. Sam je hotel imeti besedo in oblast. Njegova krutost ni trpela nikogar poleg sebe. In pozneje, ko je Jezus javno na- stopil, mu niso mogli sovražniki ugovarjati drugega kot to, da je tesarjev sin, da izhaja iz preproste družine, iz Nazareta, od koder nič dobrega priti ne more. Vse to so govorili samo zato, da bi ga pred svetom onemogočili in bi mu s sra- motenjem vzeli veljavo. Predragi v Gospodu! Ali ne skušajo tudi dandanes razni Herodi moriti otroke naših družin? Kaj pa je drugega kot Herodovo delo to, če trgajo brezbožni otroke iz objema staršev, od krščanske vzgoje in jih vzgajajo v svoje brezbožne cilje. Vemo, da je n.pr. brezbožni komunizem družino popol- noma razbil. Z možem vred je žena osamosvojena, nima dolžnosti do doma in do družine, vržena je v nemirno javno življenje in v industrijsko delo, skrb za otroke pa je prevzela [str. 2] komunistična družba, ki ni nič drugega kakor He- rod za nedolžne otroke, Herod, ki mori dušo in često tudi telo. Moderni Herodi so tisti, ki pohujšujejo otroke krščanskih družin s tem, da jih oblačijo v grešno, nago, modo in ubijajo s tem v otrocih čut sramežljivosti; umazani Herodi so tisti, ki vodijo otroke v pohujšljivi kino in k umazanim predstavam, katere kva- rijo in mažejo otrokovo domišljijo; brezverni Herodi so tisti, ki ne pustijo in odvajajo majhne otroke od službe božje in od sv. zakramentov. Kakšni Herodi so pa šele tisti starši, ki sad svojega telesa, nerojene otroke ubijajo, še predno pridejo na ta svet! In kakor so se iz Jezusa hoteli norčevati, ker je pripadal revni nazareški družini, tako se nekateri tudi iz krščanskih družin – zlasti tistih, ki imajo dosti članov – norčujejo, jih zapostavljajo, jih ne upoštevajo, ker pač ži- vijo po volji božji in ne po volji mesa in tega sveta. Predragi v Gospodu! V vseh teh in sličnih nevarnostih je krščanskim družinam potreben sv. Jožef in njegovo varstvo. Tisti sv. Jožef, ki je vstal ponoči in je bežal v daljni Egipet zato, da je Jezusa obvaroval in mu rešil življenje. Sv. Jožef pozna nevarnosti krščanskih družin in ve za vse stiske posame- znih družinskih članov. Saj je sam skusil premnoge britkosti, ki se v naših druži- nam ponavljajo. Ena največjih njegovih britkosti je napočila, še predno je smel skrbeti za božje Dete. Sam je opazil, drugi so mu o tem govorili, da je Mazija v pričakovanju. Bil je vendar Marijin deviški ženin, čeprav je imel do nje že vse zakonske pravice. Kako težke trenutke je preživljal. A ostal je miren. Ni hotel Marije osramotiti, niti z vprašanjem ne. Le na skrivaj bi jo bil zapustil, če bi mu Bog sam po angelu ne bil povedal, da je spočela od Svetega Duha in da bo rodila božjega Sina ... Glejte, kako prav bi bilo, če bi bilo v naših družinah več mirnosti, več zaupanja, manj sumničenja. Sv. Jožef naj bo varuh zakonske zvestobe in varuh mirnega zaupnega življenja med posameznimi člani vsake družine. – Kakšna je bila Jožefova stiska, ko je bil z Jezusom in Marijo vred begunec. Naenkrat, v temni noči je moral bežati v daljni Egipet. Ni vedel, kaj naj vzame s seboj od svoje revščine. Ali skromno obleko, ali kaj orodja, da bo 374 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 mogel preživljati sveto Družino. Prišel je v tuje kraje, med nepoznane ljudi. Vso britkost begunstva je občutil. In ko se je vrnil v Nazaret je našel svoje bivališče zapuščeno, z vso pridnostjo je moral obnoviti zopet svoje gospodarstvo. Ali ni sv. Jožef podoba številnih naših beguncev v današnjih dneh? Pred dobrimi 20. leti sem spoznal dobrega kmečkega fanta doli v Belikrajini. Bil je član fantovske Mar[ijine] družbe in rad je sodeloval v katoliških društvih, čeprav je stal njegov dom daleč proč od župnije. Bilo ga je samo zdravje, vzbujal jo velike upe. Postal je gospodar. V srečnem zakonu se mu je rodilo osem otrok, od katerih je Bog nekatere poklical kmalu med svoje angele. Ob številni družini je le napredoval, povečal je dom, skrbno je obdeloval zemljo. Prišli so temni dnevi za Belokra- jino, dober mož je ostal s svojo družino v Kristusovi svetlobi in odklanjal je pogubne nauke rdečega brezverstva. Skrival se je v nočeh na svojih njivah in na svoji zemlji; padel je v kali bolezni. Prebežati je moral z ženo in otroci v Ljublja- no, kjer mu je kmalu prijokal še en otrok na svet. Živel je v upanju, čeprav mu je bil v odsotnosti požgan dom. Bolezen se je razvijala in na letošnjo pomlad smo ga spremili na pokopališče k sv. Križu.125 Najmlajši otrok mu je kmalu sledil,126 žena pa čaka z drugimi otroci, kdaj se vrne na požgano domačijo. Ko bi vam še našteval, da je bila sestra127 tega moža v rodni [str. 3] hiši ustreljena, da so ver- nega očeta128 in brata129 žene – vdove brezbožni komunisti s strašnim počasnim mučenjem umorili, tedaj bi vsaj malo doumeli, kaj mora potrpeti samo ena družina begunska v današnjih dneh. In kdo bi naštel vse gorje beguncev samo slovenskih in vseh beguncev, ki danes tavajo po svoji in tuji zemlji. O, ali niso vredni našega sočutja in pomoči, in ali jim ni to v največjo tolažbo, da je njih varuh sv. Jožef, ki je bil prvi begunec s svojo Družino v novi zavezi. V telesnih in dušnih stiskah nam nudi sv. Jožef svoje varstvo. Zato mu enako kot Jezusu in Mariji upravičeno v znanem vzdihu izročamo svoje telo in svojo dušo. Sv. Terezija vzklika z vso gotovostjo, da sv. Jožefa nikdar ni prosila zastonj za pomoč prav vseh stiskah, ki jih je doživljala. Razna zavetišča in si- rotišča si pomembno izbirajo sv. Jožefa za svojega patrona in varuha. Sv. Jožef čudovit o pomaga. Ne bom vam našteval raznih dogodkov, ki so jih uslišanci že mnogokrat izpovedali, kako so čutili varstvo in pomoč sv. Jožefa, a hvaležnost do sv. Jožefa mi narekuje, da vam omenim, kako sem sam v svojem delu čutil 125 Gre za Antona Obermana iz Vidošičev 2, župnija Metlika, r. 12. 7. 1904, poročen leta 1928 z Marijo Repovž iz Božakovega 9. Umrl je 20. 2. 1944 v bolnici v Ljubljani. Prim. ŽA Metlika, SA1891–2014 Vc, str. 554 in NŠAL 29, prepis mrliške knjige župnije Ljubljana - bolnica, 1944, str. 94, zap. št. 127. 126 Anton Oberman, r. 17. 3. 1943, umrl 5. 4. 1944 v bolnici v Ljubljani. Prim. NŠAL 29, prepis mrliške knjige župnije Ljubljana - bol- nica, 1944, str. 108, zap. št. 264. 127 Marija Oberman, r. 31. 7. 1888, umrla na domačem pragu 21. 6. 1943 zaradi strelne rane ob italijanski vojaški ofenzivi. ŽA Metli- ka, SA1891–2014 Vc, str. 555. 128 Anton Repovž, r. 6. 4. 1884 (ž. Podzemelj), dolgoletni cerkovnik na Božakovem, ubit z nožem 15. 9. 1942 v svoji zidanici v Vidovi- ni. Prim. ŽA Metlika, SA1891–2014 Vc, str. 237 in NŠAL 29, prepis mrliške knjige župnije Metlika, 1942, zap. št. 43. 129 Anton Repovž, r. 5. 10. 1908, Božakovo 9, ubit 29. 1. 1943 na Dragah. Prim. ŽA Metlika, SA1891–2014 Vc, str. 237. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 375 pomoč sv. Jožefa. Vodil sem v delavskem kraju sirotišče in zavetišče 12 let. Za- dnja leta smo preživljali 130 otrok. Vse preživljanje je slonelo skoraj izključno na darovih. In očividno je bilo, da je gospodaril sv. Jožef, ki je imel v zavetišču kapelo in h kateremu so otroci vzklikali pri vsaki skupni molitvi: Sv. Jožef, daj nam vsakdanjega kruha. Gospodaril je pa sv. Jožef tako, da ni manjkalo nikdar kruha in še drugo življenje je postajalo v hiši vedno bolj udobno. Naj nihče ne izgubi zaupanja v sv. Jožefa, kadar je v stiski za telesno življenje. Še manj naj pa ne pozabi na sv. Jožefa tisti, ki je v stiskah dušnega življenja. Kakor se je sv. Jožef v tihoti svojega srca obrnil k Bogu tedaj, ko pred rojstvom Jezusovim ni takoj razumel spremembe na Mariji, kakor je moči iskal pri Bogu tedaj, ko mu je vse v duši vpilo, zakaj za samega Odrešenika ne najde prenočišča v Betlehemu in se mu je zdelo, da je v največjih stiskah na begu v Egipet – pa se je le na Boga obračal – prav tako se obrnimo mi na Boga v dušnih stiskah po sv. Jožefu, ki vse te naše stiske razume. Papež Pij IX. ki je bil proti koncu leta 1870 ves potrt zaradi sovražnikov, ki so pritiskali na čolnič sv. Petra, se je z vsem zaupanjem priporočil varstvu sv. Jožefa in papež in Cerkev sta prejela pomoč. Dejal je Pij IX. pozneje večkrat: »V žalostnem, brezupnem položaju sem se po- polnoma izročil varstvu sv. Jožefa!« Predragi v Gospodu. Naš Prevzvišeni nadpastir nas je letos iskreno pozval, naj bi se v osmini praznika Varstva sv. Jožefa v prošnjah zase in za naš narod zatekli k varhu sv. Cerkve in k varhu našega naroda, k sv. Jožefu. Vodil nas je v težkih časih naš nadpastir s prvimi petki k Jez[usovemu] Srcu, s prvimi sobo- tami in s posvetitvijo k Marijinemu Srcu in sedaj nas opozarja še na varstvo sv. Jožefa. K Jezusu, k Mariji in k sv. Jožefu so klicali po pomoč že v davnih časih naši predniki. Velikokrat so jo prejeli. Upajmo, da jo prejmemo tudi mi. Amen. Dokument št. 3: Uvodna pridiga Antona Vovka za šmarnice, Ljubljana, stolnica sv. Nikolaja, 1. 5. 1944. Vir: NŠAL 333, šk. 11. Šmarnične pridige, maj 1944 (tipkopis 2 str.). Šmarnice 1944 Za uvod Dragi častilci majniške Kraljice! Bilo je v tisti uri, ko je gibanje in grmenje vseh naravnih sil oznanjalo nekaj posebnega; ko sta sonce in luna otemnela; ko so misli vseh tistih, ki so bili v Jeruzalemu, pohitele h križu na Kalvariji. Tedaj je Jezus visel na križu in dopustil je, da so mu sovražniki tega sveta vzeli vse. Vzeli so mu svobodno kretanje po ljubih krajih; vzeli so mu z zasmehovanjem čast in dobro ime; razpršili so mu učence – prijatelje; oropali so ga obleke; gledali so, 376 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 kako mu odtekajo na križu zadnje kaplje krvi; čakali so le še trenutka, da mu vsak trenutek ugasne življenje. Pustil je Jezus, da so mu sovražniki vse to vzeli. Enega pa ni pustil. Ni pustil, da bi mu v uri osamelosti in največjega trpljenja vzeli mater. Ta je stala pod križem in je bila njegova prevelika tolažba. In prav v tej uri jo je Jezus Janezu in nam vsem izročil za Mater. Preživljamo posebno težke čase. Vojska pretresa s svojimi grozotami ves svet. Tudi naš narod doživlja prebritke [sic] preizkušnje. Ni naša zemlja samo prečudno razmejena, nedostopna, poteptana in ožgana, ne brnijo pod njenim nebom samo zrakoplovi, ki nosijo s seboj rušilne in smrtne bombe, ne trka na vrata naših domov samo revščina in pomanjkanje; ne umira samo naš živelj doma in v tujini – še hujši biči udarjajo naš rod. Brezboštvo poplavlja in utaplja slovenska srca. Brezbožni komunizem požiga in ruši cerkve, mori služabnike oltarja, muči spoznavalce križa in vere. Tema izrednih britkosti [sic] in nesreč se vleče nad našo domovino in hoče nam zatemniti in vzeti vse. Toda, tudi v tej temi blešči še v mnogem slovenskem srcu Kristusov križ. In iz križa nas uči Jezus, kako se moramo vojskovati. V svojo veliko tolažbo in moč pa gleda poleg križa vsak veren Slovenec Marijo in z zaupanjem ji kliče: Glej, Mati, vse nam hočejo vzeti, vse bi nam radi oskrunili in zabrisali, vendar, Tebe in Tvojega Sina hočemo ohraniti! Tudi Marija hoče biti z nami. Ko hrumijo okoli nas sovražniki vere in rodu, si je izbrala svoj prestol prav v osrčju naše domovine in škofije, v naši stolnici. Koncem letošnjega maja poteče že leto dni, od kar imamo največjo našo sveti- njo, sliko brezjanske Pomočnice v našo največjo tolažbo v svoji sredini. Z venci in rožami bomo opletali tudi letos majniške oltarje in slike. Neka- teri Marijini oltarji v slovenskih cerkvah in premnoge Marijine slike v sloven- skih domovih bodo pa letos brez majniškega cvetja in brez Marijinih častilcev. Nekatere Marijine slike, še lani za majnik verno okrašene, so letos celo že v razvalinah in prahu požganih domov. Verna srca so potrta ob tej misli. Britka žalost stiska zlasti tiste, ki ne morejo poslušati domačih majniških zvonov in ne morejo počastiti majniške Kraljice v krajih svoje mladosti. – Veste, predragi, kaj ob vsem tem naredimo? Romajmo ta mesec s posebno gorečnostjo in ljubezni- jo – mi, ki to moremo – k naši svetinji, k brezjanski Kraljici, v našo stolnico! Povejmo ji takoj danes v skupni otroški ljubezni, da bi ji naši verni Dolenjci in Notranjci radi prinesli že takoj v začetku meseca iz svojih logov in livad deh- tečih šmarnic; zagotovimo ji, da bi edinstvene bele narcise nesli obiskovalci in prebivalci gorenjskih planin najraje že letos pred njen prestol na Brezje. A ker to še [str. 2] te dni ni mogoče, zato hočemo danes in vsak dan majnika prihajati k Mariji s prošnjo, da bi Marije in njenega Sina nikdar ne izgubili. Izšle so za letošnji majnik lepe šmarnice o Mariji Pomagaj. Vsak večer nas bodo k naši Pomočnici vodili duhovniki – begunci, nocoj pa otvori te govore Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 377 naš prevzvišeni nadpastir, ki tako srčno želi, da bi se zlasti v majniku Mariji posvetile vse naše družine. Zjutraj pa bomo v naši stolnici svoji Materi, Pomoč- nici in Kraljici spletali ves mesec rožni venec. Dva dni bomo v posamezne rože Marijinega veselja, trpljenja in poveličanja vpletali svoje misli, želje in molitve. Pričeli bomo s tem jutri. Rožni venec je in mora biti naša najlepša slovenska molitev. Je najlepša roža za našo majniško Kraljico. Kakor je Gospod učil sam svoje učence molitve Očenaša in je to sploh najlepša molitev, tako nas tudi Marija, zlasti v svojih pri- kazovanjih v Lurdu in Fatimi, navaja k svoji najlepši molitvi, k rožnemu vencu. Naj rožni venec poveže vsa slovenska srca z Marijo in Jezusom. Če nas vse zapusti, če nam vse vzamejo, rožni venec ohranimo. Kakor so ga ohranili kar po vrsti naši mučenci zoper brezbožni komunizem za pot v mučeniško in blago- slovljeno smrt. Tudi v dneh, ko gledamo, kako se utapljat naš rod: molimo rožni venec, ki je rešilna vrv za reševanje duš. Bral sem o dobri vdovi, ki je živela v gorah. Edini sin ji je zašel na napačna pota in končno je postal divji lovec. Vse prošnje matere so bile zaman, edina tolažba uboge reve je bil rožni venec. Neprestano ga je molila v zaupanju, da s to molitvijo izprosi sebi moči, sinu pa spreobrnjenje. Težko je ta starka že hodila, ko so ji nekega dne sporočili, da so sina pri divjem lovu obstrelili in da leži ranjen v skalovju. Lepo je prosila, naj gre k sinu duhovnik z zakramenti za umirajoče. Duhovnik se je res podal na težko pot, a zakrknjeni grešnik ga ni maral. Vsedel se je duhovnik za skalo, da bi se odpočil in čakal je, da si morda umirajoči le premisli. Še predno so prišli ljudje, ki so hoteli ranjenca prenesti v dolino, je pa prisopihala preko skalovja v hrib, vsa zmučena in od padcev okrvavljena, mati umirajočega. V rokah je držala svoj ljubi rožni venec, ki ga je med potjo molila, in bil je ves krvav vsled padcev po skalinah. Vsa utrujena se je sesedla mati pri sinu, in govorila mu je besede svoje velike ljubezni. Z okrvavlje- nim rožnim vencem v roži ga je prosila, naj se vrne k Mariji vsaj sedaj, ko mu preti smrt. In pri pogledu na dobro mater in na rožni venec je umirajoči sedaj res zaprosil za duhovnika in prejel je lepo sv. zakramente. Takoj nato je ranjenec umrl in ljubeča mati mu je za slovo ovila roki z rožnim vencem. V smrti mu je kmalu sledila in dobri ljudje so jima na skupni grob postavili skromen kamen, v katerega so dali vdolbsti samo dve imeni, kateri opleta v trajen spomin rožni venec. Rožni venec je bil tej ženici edina tolažba. Ta molitev je bila rešitev za nje- nega sina. Naj bo še nam ta molitev v težkih dneh tolažba in rešitev. Zato: Priha- jajmo in spletajmo vsako jutro letošnjega majnika rože rožnega venca. Kraljici maja in njenemu Sinu v čast in slavo, sebi in bližnjemu pa v posvetitev in rešitev. Amen. 378 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 VIRI IN LITERATURA Arhivski viri Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) NŠAL 5, Škofijski arhiv Ljubljana, šk. 5, 6, 30, 71, 154, 328, 329. NŠAL 12, Škofijski konzistorij, šk. 5. NŠAL 29, Prepis matičnih knjig. NŠAL 30, Beatifikacije, Anton Vovk, šk. 1. NŠAL 37, Škofijska dobrodelna pisarna, šk. 16. NŠAL 38, Škofijski odbor za pomoč izgnanim duhovnikom, šk. 1–3. NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, šk. 362. NŠAL 107, Fotografska zbirka, P kraji. NŠAL 212, Katoliška akcija, šk. 12. NŠAL 332, Gregorij Rožman, šk. 41. NŠAL 333, Anton Vovk, šk. 1, 2, 9–16. Župnijski arhiv (ŽA) Metlika Status animarum 1891–2014 Vc. Župnijski arhiv (ŽA) Tržič Kronika, Zvezek I (1909–1932), 1930; Zvezek II (1933–2002). Arhiv Republike Slovenije (AS) SI AS 1931, Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, podfond Gradivo OZNE in UDV, mikrofilmi in t. e. 3138. Časopisi in listi Slovenec, 1943. Cerkveni glasnik za tržiško župnijo, 1936. Ljubljanski škofijski list, 1944. Literatura Ambrožič, Matjaž, Spomini in semeniška kronika 1941–1944 Ignacija Nadraha, (Viri/Ar- hivsko društvo Slovenije; št. 30), Ljubljana 2010. Ceglar, Ludvik, Škof Vovk in njegov čas 1900–1963, Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj 1993–1998, I.–IV. del. Kolar, Bogdan, Škof dr. Gregorij Rožman in duhovnik Vladimir Kozina. V: Acta Ecclesi- astica Sloveniae št. 38, Teološka fakulteta, Ljubljana 2016, str. 338–360. Kolar, Bogdan, V Gospoda zaupam: iz zapiskov nadškofa Antona Vovka, Družina, Lju- bljana 2000. Kolarič, Jakob, Škof Rožman, III. del, Družba sv. Mohorja v Celovcu 1977. Merlak, Ivan, Za narod in Cerkev: življenjepis božjega služabnika Antona Vovka, Družina, Ljubljana 2002. Otrin, Blaž, Škofijski odbor za pomoč izgnanim duhovnikom (1941–1945), v: Arhivi 45 (2022), št. 2, str. 351–371. Vovk, Anton, V spomin in opomin (ur. Blaž Otrin), Družina, Ljubljana 2003. Vovkov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba, Celje 2005. Zakonik ljubljanske škofije, Škofijski ordinariat v Ljubljani, Ljubljana 1940. Blaž Otrin: Anton Vovk – kanonik (1940–1945) 379 POVZETEK Škof Rožman je Antona Vovka leta 1940 imenoval za kanonika ljubljanske- ga stolnega kapitlja. Že za študijsko leto 1941/42 ga je nameraval imenovati za novega rektorja bogoslovnega semenišča, a se je zaradi začetka druge svetovne vojne to premaknilo v leto 1944. Med vojno je Vovk opravljal številne naloge in bil zvest ter dejaven pomočnik škofa, najbolj pa se je angažiral pri pomoči številnim duhovnikom beguncem, ki so se znašli v Ljubljanski pokrajini. Med vojno se ni opredeljeval glede obeh sovražnih strani v državljanski vojni, je pa odločno obsojal in zavračal komunizem. Škof Rožman mu je zaupal tudi nalogo pomiritve med duhovniki nasprotujočih si strani, a žal ni bil uspešen. Užival je zaupanje vseh, razen okupatorja, s katerim ni imel stikov. Ob koncu vojne je do- živel veliko razočaranje, ker so skoraj vsi bogoslovci odšli v begunstvo, v tednih po koncu vojne pa je sodoživljal kaos in grožnje novih oblastnikov. Ključne besede: Anton Vovk (1900–1963), druga svetovna vojna, begunci, Gregorij Rožman (1883–1959), ljubljanski stolni kapitelj Summary ANTON VOVK – CANON (1940–1945) In 1940, Bishop Rožman appointed Anton Vovk canon of the Ljubljana Cathedral chapter. He had intended to appoint him the new rector of the theo- logical seminary already in the 1941/42 academic year, but due to the begin- ning of the Second World War, this was moved to 1944. During the war, Vovk performed numerous duties and was a loyal and active bishop’s assistant, but he was engaged most of all in helping numerous refugee priests who found them- selves in the Ljubljana region. He did not declare himself on either of the hostile sides in the civil war during the war, although he did strongly condemn and reject communism. Bishop Rožman also entrusted him with the task of recon- ciliation between priests of the opposing sides, in which endeavour he was un- fortunately not successful. He enjoyed the trust of all except the occupier with whom he had no contact. At the end of the war, he was greatly disappointed due to the fact that almost every seminary theologian went abroad, while in the weeks just after the end of the war, he also experienced the chaos and threats of the new authorities. Keywords: Anton Vovk (1900–1963), Second World War, refugees, Gregorij Rožman (1883–1959), Ljubljana cathedral chapter 380 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Novomašnik Jože Gregorič (1908–1989) v krogu družine Vir: NŠAL 532, Zapuščine duhovnikov: Jože Gregorič, šk. 239. Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 381 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 27-722.53:930.25 DOI:10.34291/AES2024/Gucek Boštjan Guček dr. znanosti, župnik v Trzinu, Habatova ulica 15, Trzin e-naslov: bostjan.gucek@rkc.si »KONČNO BESEDO BO IZREKLA ZGODOVINA«: KORESPONDENCA JOŽETA GREGORIČA (1908– 1989) Z BOŽJIM SLUŽABNIKOM ALOJZIJEM KOZARJEM (1910–1999) 1 UVOD »Duhovniški poklic ni niti najmanj nazadnjaški. Kdo pa so bili voditelji slo- venskega ljudstva v preteklosti, če ne duhovniki?«1 Zgornja Kozarjeva misel odraža zgodovinsko resničnost, ki so jo duhovni- ki v ljubezni do naroda in Cerkve živeli temeljito in se s svojimi talenti žrtvovali za dobrobit vseh. Tako kot duhovnika Jože Gregorič in Alojzij Kozar, se (je) na prelomu tretjega tisočletja za pravice Cerkve in za nove rodove duhovnikov in drugih slušateljev žrtvoval tudi naš slavljenec, zaslužni prof. dr. Bogdan Kolar. V prispevku zato predstavljamo dva njegova predhodnika, ki sta v svojem času skušala buditi ljubezen do domovine in vrednot katoliške Cerkve. Delovala sta predvsem na kulturno-literarnem področju. V svojem času sta bila svetilnika krščanstva. S svojim delom in življenjem sta kazala pot svetosti tako v težkih kot lepih trenutkih. To nam še posebej dokazuje Kozar, ki ga bomo, upajmo kmalu, častili kot svetnika. Osebna korespondenca ne predstavlja kakšnih izjemnih zgodovinskih od- kritij, odstira pa pogled v zakulisje dogajanja svojega časa, tudi s tem, česar ne pove. Upamo, da bo tudi ta delček doprinesel k objektivnejšemu presojanju preizkušenj polne in težke zgodovine po drugi svetovni vojni. Jože Gregorič ima za razliko od Alojzija Kozarja izjemno obsežen ohra- njen osebni fond, saj vsebuje 27 škatel in ga hrani Nadškofijski arhiv Ljublja- na. Vsebina odraža njegovo ustvarjalno delo in obširno korespondenco z 1 Klavdija Dominko ur., V slavi vstajenja. Kronika Kozarjevega leta, Odranci 2010, str. 94 (dalje: Dominko, V slavi). 382 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 najrazličnejšimi sloji ljudi, od sorodstva do predstavnikov osrednjeslovenskih kulturnih ustanov, muzejev, profesorjev in sobratov duhovnikov. Arhivski viri so različno razpršeni.2 V škatlah 223–227 najdemo obširne zapise o podobi duhovnika v slovenskem slovstvu, po posameznih avtorjih, pa tudi gradivo za pisanje knjige in končnih člankov. Končno najdemo še prika- zano kulturno delo duhovnikov in posamezne duhovnike-kulturne delavce in literate. Med vsem gradivom je tudi korespondenca s pisateljem in pesnikom Alojzijem Kozarjem, za katerega poteka proces za beatifikacijo. Pisma še niso bila objavljena, zato naj tudi to pomaga k hitrejši poti do časti oltarja, obenem pa izpolni nalogo, ki so si jo zadali ustanovitelji publikacije, da širšemu krogu predstavi vire za cerkveno zgodovino. Kozarjeva zapuščina je shranjena v župnijskem arhivu Župnije Odranci. Kar nekaj pomembnih župnijskih dokumentov je že digitaliziranih (kronika, potek del gradnje cerkve ...), a še ne izdanih. Za urejenost arhiva se trudi Ko- zarjev nečak, njegov naslednik, župnik Lojze Kozar mlajši. Nekaj dokumentov, sicer raztresenih po različnih tematikah, se najde tudi v Nadškofijskem arhivu Maribor. 2 KRATEK ORIS DRUŽBENO-CERKVENIH RAZMER Obdobje, ki ga obravnavamo, bi lahko razdelili na dva dela: približno pr- vih dvajset let po vojni in drugo obdobje od konca šestdesetih let do osemde- setih let 20. stol. Komunistična oblast po drugi svetovni vojni je družbeni red spremenila v socialistično družbo, ki je postala popolnoma sovražna do vsega, kar je po njihovem mnenju nasprotovalo novi družbeni ureditvi. Glavni notranji sovra- žnik je postala katoliška Cerkev. Napadi so se dogajali na vse mogoče načine: odstranjevanje križev iz učilnic, prepoved pobiranja darov vernikov, zaslišanja in zapiranje duhovnikov,3 težave pri opravljanju pastoralnega dela duhovni- kov brez posebnega dovoljenja OLO, napadi v raznih oblikah, končno ukinjen verouk v šolah itd.4 2 Odranskemu župniku Lojzetu Kozarju ml., krškemu župniku Dejanu Pavlinu in vsem v Nadškofijskih arhivih v Ljubljani in Maribo- ru ter Tadeju Cankarju iz Arhiva Republike Slovenije iskrena zahvala za ponujeno pomoč in dokumente v pregled. 3 O obeh omenjenih duhovnikih je UDV odprla dosjeja, ki pa nista ohranjena – imata oznako »črtano« in sta bila najverjetneje uni- čena v letu 1990. Pri Alojzu Kozarju je očitno šlo za klasičen dosje nadzorovane osebe, ki je bil sicer kratek (omenja se 34 strani); pri Jožetu Gregoriču pa je relacija do UDV manj jasna. Za Kozarja je ohranjen še podatek, da je bil vpisan v kazensko evidenco ter da so v letu 1966 v zvezi z njim vodili predkazenske postopke. Hvala Tadeju Cankarju iz ARS za te informacije. 4 Prim. ŽA Odranci, Kronika župnije Odranci, str. 7 (dalje: Kronika Odranci); ŽA Krka, Kronika Župnije Krka 1948–, str. 8, 15, 21, 24, 30 (dalje: Kronika Krka). Tukaj samo en opis, ki ga je priobčil Gregorič v tej kroniki, str. 35–36: »V nedeljo 30. sept. je bilo običajno »žegnanje« in romarska nedelja za Dolenjce. [...] Nekako ob 11.30. uri pa priletita dva debela kamna (ca 1,5 kg vsak) skozi okno pri srednji kapeli na ženski strani z vso sio, tako, da sta padla med klopi. Tretji vrženi kamen pa se je menda zadel v omrežje na oknu in ostal na oknu. [...] Uradna preiskava ni mogla nič dognat, a ljudje so skoro s prstom kazali, kdo je bil. Končno bo pa Bog sodil in presodil.« Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 383 Vse to je v izjemni meri značilno za prvo obdobje. Po rahli otoplitvi odno- sov med Svetim sedežem in SFRJ in podpisom beograjskega protokola leta 1966 so se razmere, vsaj na zunaj, nekoliko umirile in izboljšale.5 Ljubljansko škofijo sta v tem času vodila (nad)škof Anton Vovk (1900– 1963) in Jožef Pogačnik (1902–1980), lavantinsko/mariborsko pa Maksimilijan Držečnik (1903–1978) in Franc Kramberger (1936). Prof. Peter Kvaternik prvo obdobje po vojni posrečeno poimenuje boj za preživetje. Škofje so se srečevali s težavami pri izvajanju vizitacij, birmanj, s pomanjkanjem duhovnikov. Delo pastorale je dobilo popolnoma nove okvire, ki jih prej niso poznali v okviru liturgije v cerkvah in verskem življenju po družinah. Vodilni katoliški laiki in mnogo duhovnikov je bilo pobitih, pregnanih ali zaprtih. Proti veri je nepre- stana orkestrirana propaganda, v šolah načrtno razkristjanjevanje. Ta pritisk je dosegel vrhunec leta 1952 z zažigom škofa Vovka in izključitvijo verouka iz šol, Teološke fakultete pa iz sistema javnega šolstva.6 Cerkev kljub vsemu ni mirovala, ampak se je v danih okoliščinah skušala čimbolj osredotočiti na župnijsko katehezo. Kljub materialnim težavam (po- manjkanje primernih prostorov za katehezo, učbenikov in drugih gradiv), se je stanje v 60. letih začelo izboljševati. Na škofijski ravni so se začeli ustanavljati katehetski sveti, na župnijski pa so začeli z mladinskimi skupinami, pri vero- uku so začeli sodelovati laiki.7 Ob tem ne smemo zanemariti vpliva drugega vatikanskega koncila, ki je segal ne le na liturgično prenovo, ampak tudi na pastoralno delo, prevajanje in izdajo novih knjig, odlokov in pripomočkov za katehezo. Glede na obravnavano tematiko moramo obvezno omeniti tudi Ciril- metodijsko društvo (CMD), ki se je izoblikovalo iz skupine duhovnikov, čla- nov in simpatizerjev OF in njihovega glasila Bilten. Oblast je z društvom, ne le pri nas, ampak tudi po drugih državah s socialistično družbeno ureditvijo želela vnesti razkol v Cerkev, med sam kler, škofe in duhovnike. Člani so imeli določene ugodnosti (dovoljenje za pastoralno delo, pobiranje darov, pozneje 5 Več o beograjskem protokolu, okoliščinah in razvoju diplomatskih odnosov med SFRJ in Svetim sedežem: Marija Čipić Rehar, Pri- prava, sprejem in pomen protokola med SFRJ in Svetim sedežem, v: Prispevki za novejšo zgodovino, XLII (2002), št. 3, str. 75–90. Tudi prehodi meje so bili, seveda kontrolirano, lažji. Gregorič poroča, da ga je 9. aprila 1969 obiskal nek ameriški škof, ki se je zanimal za škofa Baraga in si je zato hotel ogledati še Dobrnič in Metliko. Prim. Kronika Krka, leto 1969. 6 Prim. Peter Kvaternik, Pastorala v ljubljanski nadškofiji, v: Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju (ur. M. Benedik et al.), Ljubljana 2002, str. 35–36. 7 Prav tam, str. 36; Julka Nežič, Pastoralno delo Mariborske nadškofije, v: Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju (ur. M. Benedik et al.), Ljubljana 2002, str. 50–51. 384 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 zavarovanje …).8 Zanimivo je, da ne Gregorič ne Kozar nista od začetka sode- lovala pri društvu in časopisu, saj ju ne najdemo kot podpisnika raznih resolucij ali kot avtorja kakšnega članka.9 Predvsem konec 50. letih so se takojšnje povojne strasti nekoliko umirile, Bilten je bil ukinjen, namesto njega pa je leta 1949 začela izhajati Nova pot, pri kateri je izdatneje sodeloval Gregorič, s posameznimi prispevki pa tudi Kozar. Najprej jo je urejal dr. Stanko Cajnkar (1900–1977), kasneje pa tudi Jože Grego- rič. Pozneje je namesto Nove poti začela izhajati samostojna revija Organizacij- ski vestnik CMD.10 »Prva leta po osvoboditvi naše dežele je bilo zavzemanje za dialog s strani duhovščine potrebno mnogo poguma in tveganja. Zato zaslužijo pionirji pri sporazumevanju Cerkve z ljudsko oblastjo še posebno priznanje. Nič novega ni, če povem, da je predstavljalo pravo življenjsko šolo za resnični in konstruktivni dialog v naši republiki na strani duhovščine njihovo stanovsko društvo. Po zaslugi CMD se je začel graditi most med bregovi.«11 Z določene zgodovinske razdalje lahko delno potrdimo tole izjavo, saj so duhovniki, člani CMD, lahko objavljali članke v društvenem glasilu Nova pot, sodelovali so z Mohorjevo družbo in tudi tam objavljali svoja dela, kar je za čas po vojni, vse do 60. let bil resničen do- sežek. S tem so namreč ohranjali v slovenskem družbenem prostoru literarno pisano besedo in katoliško misel ter vrednostni sistem, ki je bil sicer zbrisan z vseh drugih medijskih kanalov. V korespondenci najdemo večkrat omenjeno Mohorjevo družbo (MD). MD so potem, ko se je F. S. Finžgar v začetku 50. let umaknil in uredništvo predal Stanku Cajnkarju, hoteli likvidirati.12 Težave so se vrstile ves povoj- 8 Prim. Kronika Krka, str. 28. Več o CMD tudi v mnogih člankih in znanstvenih publikacijah, npr. Anton Vovk, V spomin in opomin, Ljubljana 2003, str. 197 (dalje: Spomin). Franc Perko ob tem navaja zanimivo nuncijevo pripombo in svojo hudomušno razlago, saj bi ga Sveti sedež skoraj prepovedal: »Povedal [nuncij Cagna v Beogradu] je, da je ob koncu avgusta [1969] prejel iz Rima odgovor glede našega društva. Bistvo odgovora je v tem: Društvo še ne ustreza zahtevam koncilskih dokumentov o duhovniških društvih, zato ostane za CMD še naprej v veljavi 'non expedit' (za druga duhovniška društva v Jugoslaviji pa 'non licet'). Odgovor vendarle ni popolnoma negativen. Važno je, da pravi: 'še ne ustreza'. Torej dopušča možnost, da bo nekdaj ustrezalo.« Franc Perko, Naše društvo v prihodnosti, v: Nova pot, XXI (1969), št. 10–12, str. 379–380. 9 Prim. Boštjan Guček, Zgodovinski kontekst izhajanja Biltena – glasila duhovnikov članov in simpatizerjev OF, Ljubljana 2001, str. 43sl. 10 Sicer to ni bila edina revija z versko, katoliško vsebino. V Ljubljani je izhajalo od leta 1945 Oznanilo, v Mariboru pa Verski list. Leta 1952 je Oznanilo prenehalo izhajati, apostolski administrator za Slovensko Primorje, dr. Mihael Toroš (1884–1963) pa je dosegel, da je takrat začela izhajati Družina, ki so jo smeli pošiljati po vsej Sloveniji. Vse te izdaje so naletele na več javno nevidnih problemov (ni bilo dovolj papirja, niso smeli povečati naklade, niso želeli tiskati »takemu« škofu, kot je bil Vovk ...). Več o tem: Marijan Smolik, Tisk in drugi mediji v službi oznanjevanja, v: Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju (ur. M. Benedik et al.), Ljubljana 2002, str. 205. 11 Iz govora Pavleta Bojca, predsednika Komisije za verska vprašanja, v: Nova pot XX(1968), št. 1–3, str. 146–147. Na drugem mestu sicer najdemo očitna pretiravanja in laži, saj je trdil, »da je iskrena želja oblasti iskanje najustreznejšega modusa miroljubnega koe- ksistiranja z vsemi verskimi skupnostmi brez izjeme. Te želje niso samo izraz ustavnih načel in stremljenj naše oblasti, ampak so prav tako tudi težnje Zveze komunistov, ki v polni meri prihajajo do izraza v Socialistični zvezi delovnega ljudstva kot vseljudski, odprti in demokratični organizaciji naših občanov, v kateri lahko v polni meri delujejo vsi ljudje dobre volje, ne glede na svoje versko ali ateistično prepričanje.« Iz govora Pavleta Bojca, predsednika Komisije za verska vprašanja, v: Nova pot, XX (1968), št. 1–3, str. 146. 12 Marijan Smolik, Mohorjeva družba od 1919 do 1995, v: Družba sv. Mohorja: Celovška, Celjska in Goriška Mohorjeva v slovenskem kul- turnem prostoru 1851–1995, Celje, Celovec, Gorica 1996, str. 77. Več o povojnem dogajanju prav tam (dalje: Smolik: Mohorjeva). Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 385 ni čas, a je Mohorjeva preživela. Pritoževali so se tudi duhovniki, saj so med mohorjevkami izdali tudi kakšno z dvomljivo vsebino, kar v enem od pisem mimogrede omeni tudi Gregorič.13 »Hitre osebne in organizacijske menjave so znamenje, da delovanje Mohorjeve kot društva ni bilo enostavno, pravila so bila državno potrjena celo šele spomladi 1980.«14 Pritožbe so se nanašale predvsem na program izdanih knjig in njihovo vsebino. Župnijski upravitelj v Senovem, Janez Nanut, je v dopisu MD zanimivo zapisal: »Kakor si ne morem zamišljati, da bi se kot župnik bavil s kmetijstvom, tako se tudi na noben način ne morem strinjati, da bi se Mohorjeva družba še nadalje ukvarjala s širjenjem tehnike, go- spodarstva in podobnih panog moderne znanosti, kajti časi so se spremenili in so za to poklicani drugi. [...] Mi duhovniki si pač upravičeno želimo knjig, pisanih v duhu krščanske vere in morale, knjig, prežetih od ljubezni do Boga in do bližnjega, knjig, ki bodo vodile naše ljudi po poti popolnosti više in više.«15 Pritiski političnih oblasti na Mohorjevo družbo se kažejo tudi v dokaj ne- urejenem arhivu. Kar so lahko uredili v NŠAM, je možno pregledati v fondih MD, vendar so zapisniki sej nepopolni. Večkrat so jih člani uredniškega odbora ali predsedniki skupaj z ostalim arhivom hranili doma zaradi raznih preiskav in podobno, zato so dokumenti v arhivu večkrat tudi razpršeni po različnih (osebnih) fondih.16 Zanimivo bi bilo enkrat v posebni študiji bolj podrobno prikazati konkretne težave, ki jih je imela MD po vojni. 13 Tukaj samo nekaj detajlov pisma, ki so ga duhovniki lendavske dekanije s spodaj na sredini podpisanim Alojzijem Kozarjem poslali založniškemu svetu MD leta 1962, ko je izdal knjigo Dušana Savnika (1919–1975) Črna celina: prevrat v Afriki. Knjiga je propagirala razvojno teorijo in enostransko predstavljala probleme v Afriki (npr. misijoni so samo podaljšana roka imperializma): »Mi mohorske knjige priporočamo na prižnici, preden jih dobimo v roke, ker se zanesemo na vas, da ste jo vi prebrali in je v vsakem oziru neoporečna, potem pa dobimo knjigo, ki pomaga rušiti versko zavest našega človeka in jemlje vernikom zaupanje v Cerkev. In ljudje, ki nam zaupajo, trošijo denar za tako nekritično in Cerkvi sovražno napisano knjigo.« NŠAM, Mohorjeva družba, št. 46, dopisi 50. leta, brez kraja in datuma (dalje: NŠAM MD 46). Obstajajo tudi primeri raznih resolucij, o čemer so mimogrede razpravljali tudi na 8. seji Založniškega sveta MD, 20. maja 1967 v Ljubljani. Prim. NŠAM, Mohorjeva družba, št. 47, finančne zadeve, Zapisnik seje; Resolucija mlajših slovenskih duhovnikov MD, Ljubljana, 23. 2. 1967 (dalje: NŠAM MD 47). 14 Smolik, Mohorjeva, str. 83; NŠAM MD 46, dopis Francu Cukali, mariborskemu proštu o odstopu od MD glavnega urednika Stanka Cajnkarja in tehničnega urednika Jožeta Dolenca, Celje, 19. 8. 1963, št. 649/63. 15 NŠAM MD 47, dopis ŽU Senovo, 27. 6. 1967. 16 Hvala Simonu Ozvatiču z MD za te informacije. Z nepopolnim in neurejenim arhivom se namreč soočajo tudi na sami MD. Res je, da so nekateri avtorji (npr. glej literaturo) ob obletnicah (100, 120, 140 let MD) opisali njeno zgodovino dokaj natančno. Zbrani so izdani naslovi in avtorji. Žal ni mogoče najti glavnih urednikov z njihovimi kratkimi življenjepisi in podobno. Detajlno se nihče ni spustil v zgodovino in raziskavo delovanja MD. 386 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 3 DUHOVNIK JOŽE GREGORIČ (1908–1990) Jože Gregorič, rojen 27. novembra 1908 v Delaču,17 v župniji Fara, je bil eden plodovitejših ustvarjalcev 20. stol. na Slovenskem, predvsem na literarno- -zgodovinskem in kulturnem področju. Po prvi svetovni vojni je obiskoval gimnazijo v Kočevju, ki jo je leta 1928 zaključil z maturo. Pri gimnazijskem študiju sta mu pomagala kaplan Ivan Se- mič (1893) in katehet ter ravnatelj kočevske gimnazije Frančišek Saleški Watzl (1876–1934), saj je bila doma huda revščina.18 Do leta 1932 je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Posvečen je bil 13. julija 1932 v Ljubljani. Po študiju je bil eno leto prefekt v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, nato pa je do leta 1939 študiral slavistiko na filozofski fakulteti v Zagrebu, hkrati je bil dušni pastir za Slovence v Zagrebu. Po študiju je bil dve leti suplent na klasični ško- fijski gimnaziji v Šentvidu, med vojno pa se je vrnil v Zagreb, kjer je skrbel za Slovence. Po vojni je do leta 1954 upravljal župniji Tržič in Lom. Razmere so bile obupne. S kaplanom sta stanovala vsak v drugi gostilni, hrano pa sta dobivala iz tretje.19 Od leta 1954 do 1970 je bil na Krki,20 do leta 1973, ko se je upokojil, pa na Polici. Do leta 1979 je bil nato pastoralno dejaven na ekspozituri Bevke 17 »Eden izmed onih, ki sem jih krstil, je pa vendar postal duhovnik, namreč Jožef Gregorič, rojen 27. 11. 1908, ord. 3. 7. 1932, ki me je povabil na svojo novo mašo, ki jo je daroval 10. julija 1932.« NŠAL 596, zapuščine duhovnikov, F. S. Finžgar, šk. 415. Viktor Kragl (1883–1951) na drugem mestu dodaja: »S posebnim veseljem sem šel 10. julija 1932 k Fari v Kostel na novo mašo Jožef-a Gregorič- -a, skateremu sem kot pri farski kaplan dne 28. nov. 1908 ob 3h pop. podelil zakrament sv. krsta.« Prav tam, str. 243. In drugje: »V juliju sem dobil izredno vabilo, s katerim me je novomašnik Jožef Gregorič, kateremu sem kot kaplan v Fari pri Kostelu 28. novembra 1908 podelil zakrament sv. krsta, vabil na svojo novo mašo.; kako naj ne bi z veseljem pohitel na novo mašo svojega krščenca, vrhu tega še prvega svojega krščenca, ki ga je Gospod izbral za svojega služabnika. Iz Brezij, kjer sem 8. 7. maševal, sem se odpeljal v Kočevje, med potjo sem iskreno pozdravljal Novo Štifto. Drugo jutro me je avtobus potegnil v Kostel, kjer sem maševal na Vrhu pri sv. Miklavžu, potem obiskal na Klancu pri sv. Štefanu pokopališče, kamor so k večnemu počitku odnesli tako mnogo nekdanjih dobro mi še poznanih bivših faranov; dolgo čez poldne sem se mudil na njihovih grobovih, popoldan pa prišel do veličastne farne cerkve M. Vnebovzetja, ki je bila za novomašniško slavlje že vsa odeta v same lilije in zelenje. Še isti večer in celo naslednje dopoldne sem imel veliko posla v spovednici. Po cerkveni novomašni slovesnosti so se zbrali svatje z novomašnikom v župnišču v obednici; nisem se mogel premagati, da ne bi vsaj v dveh daljših napitnicah ne dal duška, česar je bilo srce polno ob spominu na svoja najlepša dušno- pastirska leta in na delo, čegar sadovi so vidni nad tolikimi svati. Pozno zvečer sem došel nazaj v Ljubljano.« NŠAL 580, zapuščine duhovnikov, Viktor Kragl, šk. 3, neobjavljen tipkopis Žalost in veselje podeželskega župnika, str. 378, 617–618. 18 V enem od pisem med vojno mu oče odgovarja: »Cela družina te lipu pozdravi in tati dan vedit da smo tvoje pismo dobili ki si nam pisal iz Zagreba preko šišo ubljubljamo in tudi pakat ki nam si poslau po bauerjevi johani in use kaj je bilo noter denarje, srajce in tudi poplate obojce in ti se lepu zahvalimo usi na tovje daru ki nas nisi iše pozabo na nas danas manko ti iše podpiraš svojo močjo sej od drugod nas nima kedo.« NŠAL, 532, Zapuščine duhovnikov, Jože Gregorič, šk. 215, pismo z dne 10. 8. 1943. Več o tem tudi sam Gregorič v svojih spominih: Iz Kostela v Kočevje, v: 50 let slovenske gimnazije v Kočevju, Kočevje 1969, str. 78–85. 19 Prim. Vovk, Spomin, str. 155. 20 »Dne 3. spet. 1965. sem dobil dekret za župnijskega upravitelja na Krki (štev. 2.106, 2. sept. 1965). Ob škofovi vizitaciji prejšnji mesec sem pokazal pismo bivšega krškega župnika Fr. Jeraše (pisano 14. avg. 1964!), kjer mi sporoča, da se je odpovedal krški žup., izstopil iz ljubljanske nadškofije in je inkardiniran v škofijo Dodge City v Cansasu. [...] Krško župnijo sem prevzel v upravo 14. sept. 1965, istega dne, ko se je začelo četrto zasedanje vatikanskega cerkvenega zbora.« Kronika Krka, leto 1965. »Dne 28. II. 1967 je nadškof dr. Jožef Pogačnik podpisal dekret, s katerim je dosedanji žup. upravitelj Jože Gregorič imenovan za župnika župnije sv. Kozma in Damijana na Krki.« Kronika Krka, leto 1967. Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 387 pri Vrhniki. Zadnjih deset let življenja je preživel v samostanu Stična, kjer je 5. septembra 1989 umrl in je tam tudi pokopan.21 Prejel je najvišja državna odlikovanja: leta 1974 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, čez štiri leta pa še red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Veliko je sodeloval pri CMD, predvsem pri glasilu Nova pot in pozneje pri Slo- venskem duhovniškem društvu, kjer je bil 1974–1978 predsednik, med letoma 1971 in 1978 pa je urejal društveno Glasilo Slovenskega duhovniškega društva. Sodeloval je z raznimi časopisi in založbami (Slovenec, Domoljub, Sloven- ski gospodar, Dom in svet, Družina in predvsem Mohorjeva družba). Njegovo življenje, delo za kostelski slovar in bibliografijo so natančno po- pisali Stanislav Južnič, Drago Samec in Peter Weiss v delu Domoznanec in kul- turni delavec Jože Gregorič. Kostelski ponos na slovenskem leposlovnem nebu.22 Na njegovo življenje in delo so močno vplivali nekateri posamezniki, ki so bili njegovi sošolci ali pa vzorniki, med njimi posebej Fran Saleški Finžgar, ki mu je celo pridigal na novi maši, prijateljeval je z Jožetom Šeškom in družino Bojc.23 Zanemariti pa ne smemo niti hudih notranjepolitičnih bojev in med- nacionalnih trenj v času gimnazijskih let, ki so gotovo oblikovale Gregoričev značaj in razmišljanje.24 Tukaj je prav, da dodamo oceno prijatelja Zdravka Trohe, ki jo povzema Južnič v svojem prispevku: »Gregorič je z žalostjo v srcu opazoval slabe cestne povezave Kostela, ki so postajale eden od poglavitnih krivcev za zaostajanje Kostela. Izseljevanje domačinov je bilo neustavljivo in Gregoričevo srce se je zaprlo za politike vseh barv, potem ko je izračunal, kako hitro se redči kostelsko prebivalstvo.«25 21 Večino njegovih osebnih dokumentov, dekretov in spričeval hrani NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Jože Gregorič, šk. 215. Jože Horvat je (feljtoni v več številkah) v Delu, 11. decembra 1989, torej že posthumno objavil članek Vrnitev h Kolpi ali en dan z Jožetom Gregoričem, v katerem opisuje Gregoričevo zadnjo pot v Kostel. Jože ga je peljal skupaj z ženo in prijateljico. Omeni, da je z njim v avtu »78-letni starček, blag in vseveden Kostelec, slavist in duhovnik, [...] ki mu človek še ne bi pripisal njegovih let, govori mirno, z modrostjo človeka, ki je okusil mnogokaj in življenje lahko opazuje z distance.« Delo, št. 285, str. 4. Feljtone sklene 20. decembra 1989, ko opisuje obisk na domačiji pri Gregoričevem bratu Tonetu. Prim. Delo, št. 293, str. 5. 22 Stanislav Južnič et al. Domoznanec in kulturni delavec Jože Gregorič, Ljubljana 2011, str. 28 (dalje: Južnič, Domoznanec). V Gregori- čevem življenjepisu opisuje tudi zagrebška leta, ko je študiral slavistiko. Leta 1935 ga je obiskal sošolec Jože Šeško (1908–1942). »Za Šeškovo službo je skušal posredovati celo pri vodilnem slovenskem katoliškem politiku, dr. Janezu Evangelistu Kreku, vendar brez pravega uspeha, saj je gimnazijski profesor Miroslav Gorše, knjižničar čitalnice in ob koncu vojne celo kočevarski ravnatelj (50 let slovenske gimnazije v Kočevju 1969: 10), v Beograd sproti pošiljal ovadbe proti Šeškovim domnevno komunističnim vplivom na kočevsko mladino; te so bile seveda polne neokusnih podtikanj.« Južnič, Domoznanec, str. 28. Razen Goršetovega ravnateljstva ne navede vira, vendar težko domnevamo, da bi Gregorič posredoval pri Kreku, ki je umrl leta 1917, oba sošolca pa sta bila takrat stara komaj devet let. Razen, če je prišlo do napake in je mišljen minister dr. Miha Krek, kateremu je Gorše res pošiljal lažne ovadbe, zato je pri njem za Šeška posredoval celo Gregorič, kakor pojasni v pismu Šešku iz Zagreba, 24. maja 1938 (Troha 1997, 12). Po pričevanju Puclja (1969, 108–109) Šeško po odslovitvi iz profesorske službe na gimnaziji v Mariboru, preiskavi in za tem zaporu leta 1933, nikoli več ni imel redne službe, čeprav je zanjo posredoval tudi Pucelj, ki pravi, da »od buržoaznih oblasti ni hotel sprejeti niti koščka kruha«, ampak se je preživljal z inštrukcijami (1969, prav tam). Troha (1997, 12) pa, zanimivo, omenja Gregoriča, ki mu je skušal preskrbeti službo kot svojemu najbolj zvestemu in vdanemu prijatelju. 23 Prim. Južnič, Domoznanec, str. 21, 23. 24 Prim. Južnič, Domoznanec, str. 20. 25 Prim. Južnič, Domoznanec, str. 22. 388 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 V njegovi zapuščini najdemo tudi mnenje o sodobnih medijih – radiu. Očitno ni bil preveč navdušen nad novotarijami, ampak je rajši imel klasično obliko dela, kakor se ga je navadil v mladih letih, zato tudi očitno ni bil pre- več navdušen nad novimi tehnologijami in digitalizacijo (pisalni stroj, računal- nik …).26 Na literarnem področju pa ne moremo mimo vpliva, ki ga je nanj imel Fran S. Finžgar (1871–1962), ki je bil od leta 1896 leto in pol kaplan v Kočevju. Na njegovo poklicno pot sta močno vplivala dr. Anton Breznik (1881–1944) in Jakob Šolar (1896–1968),27 ki sta v Zavodu sv. Stanislava poučevala slovenščino in tudi Gregoriča usmerila v slavistiko.28 4 DUHOVNIK ALOJZIJ KOZAR (1910–1999) O duhovniku, pisatelju in pesniku je doslej izšlo že kar nekaj literature, saj je od leta 2015 po dekretu Kongregacije (danes Dikasterij) za zadeve svetnikov božji služabnik in zanj poteka proces za beatifikacijo. V tem prizadevanju je ključnega pomena delo njegovega nečaka, Lojzeta Kozarja ml., in postulatorke Klavdije Dominko. Alojzij Kozar je bil rojen 11. novembra 1910 v Martinju na Goričkem. Gi- mnazijo je obiskoval v Murski Soboti in na Ptuju, po maturi pa vstopil v ma- riborsko semenišče in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Do druge svetovne vojne je kaplanoval v Trbovljah, Hrastniku, Brežicah in Turnišču. Med vojno je bil pregnan v Hosszúpereszteg in v Körmend na Madžarskem. Po vojni je bil kratek čas župnik v Veliki Polani, od novembra 1945 najprej pa ekspozit v Odrancih in pozneje župnik. Upokojil se je leta 1991. V Odrancih je ostal vse do svoje smrti, 29. aprila 1999.29 Poleg župnikovanja in pisanja je opravljal vrsto cerkvenih služb. Bil je len- davski dekan in član Sveta za cerkveno glasbo, za pastoralno sociologijo, član 26 Verjetno s kančkom jeze in slabe volje je na listku pribeležil misli o radiu. Skrivajo kar nekaj resnice tudi za današnjo, digitalno dobo. »Radio / Nekaterim je radio postal vsebina življenja. / R.[adio] jim nadomešča prijatelja in razgova[rja] z njim. / R.[adio] jim nadomešča sprehod in lepoto narave. / R.[adio] jim nadomešča mašo in vsako službo božjo. / Ženi r.[adio] nadomešča moža – možu nadomešča ženo. Ljudje se bojijo biti pet minut sami s seboj – s svojo vestjo. / Radio misli namesto ljudi – radio ima svoje mnenje, ki ga vsi sprejemajo. R. jim vliva tožbo in obup – R.[adio] napoveduje lepo in grdo vreme – po njem se ravnajo in jih na izletu pere dež, doma pa jim pripeka sonce. / R.[adio] jim pomirja živce, pa so vsak dan bolj živčni in razrdražljivi, nemirni in razburljibi. / R.[adio] je narkotikum in opium, radio je alkohol. R.[adio] jim nadomešča jutranjo in večerno molitev: prvo, ko se zjutraj prebudijo, je misel na radio, obrnejo gumb, ki jim iz neznanega vsemirja prinese neke glasove – in zvečer, na postelji leže, obračajo gumbe. Jaz sovražim radio.« NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Jože Gregorič, šk. 236, snopič št. 191: različne ocene in misli, leto 1945. 27 Ob Breznikovi smrti je v svoj liturgični koledar zapisal: »Za mene je to obakrat važna novica: prvič smrt takšnega veščaka v slovni- ških in slovanskih vprašanjih ter ugled, katerega je dr. Breznik pridobil škof. gimnaziji, drugič pa bo s tem nastala praznina, katero bom moral najbrž jaz zamašiti in zapustiti zagrebške Slovence. V šoli bomo dr. Beznika že še nadomestili, toda kdo ga bo nadomestil v naši znanosti, kdo se bo tako poglobil v našo besedo in s tolikšno pridnostjo spremljal njen razvoj v preteklosti, v sedanjosti in v bodočnosti?!« NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Jože Gregorič, šk. 219. 28 Prim. Južnič, Domoznanec, str. 23–24. 29 Prim. Lojze Kozar ml., ur., Dober in nezlomljiv, Župnija Odranci, Odranci 2017, str. 9–10 (dalje: Kozar, Dober); Dominko, V slavi, str. 1. Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 389 katehetskega sveta, član medškofijskega katehetskega sveta, Škofijskega pasto- ralnega sveta, Komisije za oznanjevanje pri medškofijskem pastoralnem svetu. Obenem je vodil otroške in odrasle pevske zbore v župniji in dekaniji, spodbu- jal ljudsko petje, zbiral stare ljudske pesmi. Četrt stoletja je urejal Stopinje, zbor- nik pomurskega pastoralnega področja. Sodeloval je pri sestavljanju učbenikov za verouk, urejal pastoralno statistiko mariborske škofije. Za svoje delo je prejel več nagrad: Trubarjevo plaketo za življenjsko delo, mednarodno nagrado za kratko prozo Serra International in škofijsko odličje sv. Cirila in Metoda, leta 1965 pa je dobil častni naziv monsinjor.30 Kozar je v Odrancih pustil neizbrisen pečat. Že novembra 1945 se je sestal odbor, na katerem so se dogovorili o nabavi materiala za novo cerkev. Slabe četrt stoletja je trajal boj za novo cerkev in gradnjo. Najprej je oblast zasegla nabavljeni material, potem so postavili zasilno leseno cerkev. Današnjo cerkev so uspeli postaviti šele v tretjem poskusu. Pri njeni gradnji je prišlo do hude nesreče, ko se je zrušil del novozgrajene kupole. Pri tem je umrlo osem faranov, katerih imena so vklesana na podpornih stebrih cerkve.31 Tragedija ga je go- tovo močno zaznamovala, saj je poleg smrti sledila preiskava, obtožbe po časo- pisih o nestrokovnem delu in tudi sodišče.32 Sodni proces se je vlekel dve leti in Kozarju močno najedal živce. Kozar je dogodke natančno razložil in popisal ves potek v kroniki. Problem je nastal predvsem v tem, da niso imeli statičnega izračuna za gradnjo kupole, vsi pristojni organi pa so kljub temu načrte potrdili in dali dovoljenja za gradnjo.33 30 Prim. Lojze Kozar ml., Kozarjeva življenjska pot, v: Župnik neuničljivega upanja. Posebna revija o Božjem služabniku Alojziju Ko- zarju ob 25. obletnici smrti, Ljubljana 2024, str. 5. 31 Kozar je ob tem zapisal: »14.3. – Najstrašnejše, kar se je moglo zgoditi. Venec sezidane kupole se je ob 9,20 h podrl in pokopal pod seboj 13 zidarjev in 7 delavcev. Od teh so 3 zidarji in 1 delavec bili deloma ???[sic.] takoj mrtvi, drugi so umrli v bolnici. Od delavcev na tleh je bil 1 ubit, vsi drugi nepoškodovani. Ostali zidarji in delavci so nekateri dobili zlome, pretres možgan, nekateri pa so bili samo močno obtolčeni. Nesreča je hotela, da so prav takrat pripeljali z dvojno vprego opeko v cerkev in je od teh ubilo 1 žensko in 1 otroka, 2 ženski pa močno ranilo, zlomilo oba voza in ubilo 3 krave. V nekaj minutah so prihiteli vsi ljudje iz vasi in smo rešili, kar se je še rešiti dalo. Kakor sodnji dan za našo župnijo! Naša velika radost se je v hipu spremenila v brezmejno žalost, naše upanje skoraj v obup. 17.3. – Danes je bil pogreb žrtev nesreče. 6 krst se je zvrstilo pred oltarjem, pridiga je bila zunaj, ker je množica pokrila ves prostor okrog in v cerkvi. Pogr. obrede je opravil g. škof ob asist. 7 kanonikov in bilo je navzočih 39 duhovnikov. Kako neizsledna so Tvoja pota, Gospod! 21.3. – Pokopali smo še sedmo žrtev nesreče, da je število polno, sveto – 7. 14.7. – Prvi dan razprave je umrl še 8. To pa zaradi sepse. Stanje je bilo zaradi poškodb že zadovoljivo, dobil pa je zastrupljenje in je podlegel. Pokopali smo ga na dan nove maše 17. julija letos. To je osma žrtev, OSMI STEBER naše cerkve. Zdaj lahko vsak steber poimenujemo po eni žrtvi! 12.6. Sklenili smo z 'Graditeljem' v Beltincih pogodbo, da prevzema delo pri cerkvi.« ŽA Odranci: Dnevnik gradnje nove cerkve (neo- bjavljen zvezek); Kronika Odranci, str. 57. 32 Prim. Pet mrtvih pod ruševinami, v: Delo, 15. marca 1966, št. 71, str. 10; Odrance je zagrnila žalost, v: Delo, 16. marca 1966, št. 72, str. 8; Zidali so brez strokovnega vodstva, v: Delo, 20. marca 1966, št. 76, str. 8; Nesreča pri gradnji nove cerkve v Sloveniji, v: Ameriška domovina, 21. marca 1966, št. LXIV, str. 1. V slednjem poročilu so se vzdržali obtožb o nestrokovnosti. 33 Kronika Odranci, str. 58–60. Kozar je ob tem zapisal: »Če torej strokovnjak in oblastni organ ni imel nobenih pomislekov pri gradnji kupole, kako bi jih mogel imeti župnik, ki ni ne pravnik, ne gradbeni strokovnjak.« Prav tam, str. 59. 390 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 5 KORESPONDENCA MED DUHOVNIKOMA V dokumentih je ohranjeno vse, kakor sta avtorja zapisala, tudi vse podčr- tano ali prečrtano besedilo. Naslove periodike in knjig smo zapisali ležeče, ka- kor ustreza pravilom. Prav tako smo poenotili različne zapise datumov. Dodano besedilo za lažje razumevanje (razni dopisi ali podpisi in izpisane okrajšave) so v oglatih oklepajih. Kozar je pri Mohorjevi družbi objavljal v letih 1962, 1968, 1971, 1975, 1979, 1986 in 1990.34 Marijan Smolik ga v članku o Mohorjevi po prvi svetovni vojni označi, da je bil »še bolj priljubljen Lojze Kozar, morda pisatelj z največ leposlov- nimi naslovi v povojni Mohorjevi«.35 Zanimivo, da je Gregorič samo urejal, ne pa tudi izdajal svojih del, saj ga v seznamu avtorjev ne najdemo.36 Mnogo je objavljal v drugem, predvsem peri- odičnem tisku, v Novi poti in Družini. Njegova natančno obdelana bibliografija je objavljena v omenjeni monografiji, posvečeni njemu, v drugem delu, ki jo je sestavil Peter Weiss.37 V korespondenci obstaja 23 pisem in voščilnica, ki jih po datumu, kraju in komu je namenjena predstavljamo v spodnji tabeli. Dodan je še vir, kje se dokument nahaja. Natančen vir je naveden pri samih dokumentih. Tabela: seznam korespondence med Gregoričem in Kozarjem po datumu: Datum, kraj Komu Vir 4. 2. 1957, Odranci Gregoriču NŠAL nedatirano Kozarju NŠAL 7. 2. 1957, Krka Kozarju ŽA Odranci 30. 1 1969, Odranci Gregoriču NŠAL 1. 2. 1969, Krka Kozarju ŽA Odranci 14. 2. 1969, Odranci Gregoriču NŠAL 3. 3. 1969, Krka Kozarju ŽA Odranci 17. 4. 1969, Krka Kozarju ŽA Odranci 21. 4. 1969, Odranci Gregoriču NŠAL 23. 4. 1969, Krka Kozarju ŽA Odranci 25. 4. 1969, Odranci Gregoriču NŠAL 34 Leta 1962 Takšen prag; 1968 Pajkova mreža; 1971 Materina ruta; 1975 Licenciat Janez; 1979 Vezi in zanke, 1986 Kamen in srce, 1990 Neuničljivo upanje. Prim. Družba sv. Mohorja: Celovška, Celjska in Goriška Mohorjeva v slovenskem kulturnem prostoru (1851–1995), Celje, Celovec, Gorica 1996, str. 146, 148–149, 151, 153, 158, 161. Ob tem je izdajal še članke v raznih revijah in šmarnice. 35 Smolik, Mohorjeva, str. 76. 36 Marijan Smolik, Imensko kazalo avtorjev, v: Družba sv. Mohorja: Celovška, Celjska in Goriška Mohorjeva v slovenskem kulturnem prostoru (1851–1995), Celje, Celovec, Gorica 1996, str. 173, 175. 37 Južnič, Domoznanec, str. 58–115. Bibliografijo je Weiss razporedil v osem tematskih sklopov: literarno ustvarjanje, etnologija, literarnozgodovinsko in jezikoslovno delo, verstvo in teologija, sestavki s področja kulture, ocene in poročila o razstavah, poročila in predstavitve ter notice, prevodi. Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 391 Datum, kraj Komu Vir 30. 4. 1969, Krka Kozarju ŽA Odranci 24. 12. 1969, [s. l.] Gregoriču NŠAL 17. 4. 1970, Odranci Gregoriču NŠAL 22. 4. 1970, Krka Kozarju ŽA Odranci [3. 3. 1971, Krka] Pripombe K. NŠAL 9. 3. 1971, Polica Kozarju ŽA Odranci 10. 3. 1971, Odranci Gregoriču NŠAL 21. 3. 1982, Stična Kozarju ŽA Odranci 3. 5. 1982, Stična Kozarju ŽA Odranci 5. 6. 1982, Odranci Gregoriču NŠAL 7. 6. 1982, Stična Kozarju ŽA Odranci 28. 2. 1983, Stična Kozarju ŽA Odranci 17. 6. 1986, Stična Kozarju ŽA Odranci Razen enega dopisa je Gregorič vsa pisma pisal ročno. Kozar pa ima večino pisem tipkanih na pisalni stroj. Zanimiv je razvoj medsebojnega prijateljstva. Sprva vidimo, da sta se duhovnika, kakor je bilo običajno pred vojno, vikala, kar se je ohranilo vse do koncila. V pismih od konca 60. let pa se vljudno tikata kot dobra prijatelja in sodelavca. Korespondenca se začne leta 1957 in traja skoraj trideset let z večjimi presledki, vse do zadnjega pisma v letu 1986. Večina korespondence zajema čas od leta 1969 do 1971. Zanimivo je tudi, da v korespondenci, razen ene voščilnice, ni bilo najti nobenih drugih razglednic ali voščilnic, vsaj za vmesno obdobje presledkov, čeprav sta očitno oba avtorja zelo skrbno arhivirala svoje zapise in dokumente. Vsebina njune korespondence se vrti v glavnem okrog glavnih Kozarjevih del: Pajkove mreže in Materine rute ter nekaterih pesmi. Kozar vedno znova želi Gregoričevo oceno njegovih del in seveda objavo v kateri izmed publikacij. Iz korespondence se še bolj izostri problem Mohorjeve družbe po drugi svetovni vojni, ki je krmarila med Scilo in Karibdo. Obenem iz pisem zasije iskrena, medsebojna bratska spodbuda k ustvarja- nju. Po eni strani Gregorič spodbuja Kozarja, ker je nujno potreboval avtorje in gradivo za Novo pot in MD, po drugi strani pa je tudi Kozar spodbujal Gregori- ča, da je dokončal delo Podoba duhovnika v slovenskem slovstvu.38 Gregorič ga nekaj pred prvim pismom v njuni korespondenci označi, ko ocenjuje povest Takšen prag: »Kozarja že nekaj let srečujemo v mohorskem 38 Jože Gregorič, Podoba duhovnika v slovenskem slovstvu, Družina 1979 (dalje: Gregorič, Podoba). Gregorič je o tem pisal že leta 1954. Po delih je v več člankih objavljal v NP, Glasniku SDD in v Znamenju. Ob tem je Gregorič zapisal: »Ker je moja misel, ki je bila hkrati vabilo k delu, ostala brez odmeva, sem se obravnave lotil sam. Tukaj podajam sadove svojega dolgoletnega dela.« Gradivo in več o tem: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Jože Gregorič, šk. 225; prim. Gregorič, Podoba, str. 3–4; 231. 392 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Koledarju in v Novi poti (ps. Martin Borič), kjer je priobčil nekaj črtic in medi- tacij. Značilne so zlasti njegove zgodbe iz otroškega sveta, v katerih se je poglobil v duševnost otroka. [...] Kozarja lahko imenujemo psihološkega realista, ker se vztrajno poglablja v zapleteno človeško duševnost in odstira njene nasprotujoče sestavine. Pri tem pa prihaja do izraza njegova lirična narava, saj poleg nastopa- jočih oseb v povesti po župniku izpoveduje tudi lastno notranjost. [...] S Takšnim pragom se je Kozar uvrstil med najboljše sotrudnike, kar jih danes premore Mo- horjeva družba.«39 Kozar je roman Pajkova mreža pripravil očitno že v 50. letih, a je izšel šele leta 1968 pri MD.40 V ozadju je bilo tudi vprašanje nesreče pri gradnji cerkve v Odrancih in posledično sodnega procesa proti župniku Kozarju, zato so izdajo romana prepustili v presojanje predsedniku Bojanu Zavašniku.41 Na priporo- čilo Gregoriča iz leta 1957, da bi povest imela le pet poglavij, se Kozar očitno ni oziral, saj je ohranil očitno za Gregoriča predolgo opisovanje stranskih oseb in 12 poglavij.42 Gregorič je pozneje, glede na pozitivne odzive bralcev, nekoliko omilil oz. spremenil mnenje, ki ga je imel na začetku ter Kozarju celo čestital za izvrstno delo. V oceni je med drugim zapisal: »Kozar se je v povesti dotaknil mnogih in važnih življenjskih vprašanj: skrivnosti trpljenja, sklepanje zakonov ne iz ljubezni marveč iz gospodarskih razlogov in med sorodniki, dušnih in telesnih nevarnosti naših ljudi v tujini, materinstva, alkoholizma itd. Ne gre mu za opi- sovanje zunanjih dejanj, temveč vztrajno in dosledno razčlenja duševne vzgibe svojih ljudi, njihove odločitve v različnih situacijah.«43 Pri romanu Materina ruta v ospredje stopijo nasprotja v uredništvu MD, Gregoričev odhod iz uredništva in očitna nesoglasja glede seznama knjig za določena leta. Dolžini in določeni vsebini je nasprotoval tudi Gregorič. Zato je roman najprej izšel leta 1971 pri celovški MD, za slovensko področje ga je pri Ognjišču izdala AASP šele 1973. Tudi tukaj Kozar ni upošteval Gregoriče- vih priporočil in je poglavja ohranil, tudi vsebino, povezano z »župnikovimi hlačami«.44 39 Jože Gregorič, Med novimi knjigami, v: Nova pot, XV (1963), št. 2–4, str. 188–189. 40 Kozar, Materina ruta, Koper 1973. 41 Prim. NŠAM MD 47, Zapisnik 7. seje Založniškega sveta, 17. 9. 1966 v Ljubljani. Zavašnik je imel pomisleke za izdajo, Gregorič pa je priporočil, naj se izda leto pozneje, »kar bi bilo pisatelju v tolažbo ob hudi nesreči«. Predlog izdaje je bil sicer podan že leta 1965, na 5. seji Založniškega sveta, 9. oktobra 1965 v Ljubljani. 42 Prvi dve orišeta razmere doma in pripravo na pot. Tretje poglavje prinese pot v Francijo in nastanitev v prvi gostilni vse do šestega poglavja, ko se preseli na novo lokacijo. Tam se zgodba zaplete z Olgo in francoskima bratoma. Šele ob koncu 11. poglavja se poslovi in odide domov, čemur je Kozar posvetil sklepno, 12. poglavje. Lojze Kozar, Pajkova mreža, Celje 1968. Očitno je imel Kozar v začetku še precej daljše besedilo, kar pri predlogu za izdajo leta 1965 na seji ZS omenja Alojzij Osterc: »Pisatelj je temeljito predelal in skrčil prvotno redakcijo svoje povesti, ki obravnava socialne in narodnostne probleme naših ljudi, kar bi bilo poučno tudi za današnje občinstvo.« NŠAM MD 47. 43 Jože Gregorič, Med novimi knjigami, v: Nova pot, XXI (1969), št. 1–3, str. 99 (dalje: Gregorič, Med novimi 1969). 44 Lojze Kozar, Materina ruta, Koper 1973, str. 63 sl., tudi o suknjiču, str. 77 sl. (dalje: Kozar, ruta). Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 393 Kozar je sam o vsebini svojih del zapisal: »Večina mojih povesti, zgodb in črtic se godi v mojem otroškem svetu, na meji Porabja ali v Porabju samem, kajti ta svet je najbolj moj, meni najbolj domač, ker so tam pognale moje korenine, v vse druge pokrajine, kamor me je popeljala življenjska pot sem bil samo presajen, pri tem pa je še vedno precej korenin ostalo doma.«45 Gregorič mu med drugim očita tudi nekoliko pesimizma, dekadence in depresije, ki se izraža v nekaterih delih, kar pa ni težko razumeti. Kozar je na- mreč poleg drugih težkih trenutkov (težave z gradnjo cerkve ...) doživljal tudi revščino in zaostalost vzhodnega dela Slovenije po vojni in posledično izselje- vanje, predvsem mladih, kar ga je gotovo napolnilo z bolečino in nelagodjem. Kozar ni pisal samo leposlovja, ampak je veliko objavljal tudi v Novo pot, stanovsko glasilo CMD. Vsebina prispevkov je bolj biografsko duhovne narave, saj je objavljal meditacije za duhovniške dneve posvečenja, osebne avtobiograf- ske vsebine in nekrologe. 6 SKLEP Gregorič in Kozar sta bila med najvidnejšimi katoliškimi literarnimi ustvarjalci po drugi svetovni vojni. Če Kozarja lahko ocenimo kot enega naj- plodovitejših literarnih ustvarjalcev po vojni, po drugi strani lahko Gregoriča ocenimo kot najplodovitejšega katoliškega strokovnjaka in ustvarjalca na po- dročju literarne zgodovinske kritike, kulture, jezikoslovja in pozornega opazo- valca vsega kulturnega, literarnega in etnološkega ustvarjanja po drugi svetovni vojni. Vse to odseva iz njegovih del, bibliografije in osebnega fonda. Nobeden od njiju se ni želel spuščati v dnevno politiko oz. v politiko sploh, ampak sta imela za cilj to, kar so tudi ustanovitelj MD želeli: »Spoznali so, da je knjiga tisto mogočno sredstvo, s katerim je moči zavest ljudi usmerjati v to ali drugo smer,«46 kar je omenil Boris Ziherl v članku ob 100-letnici MD. Trudila sta se, da bi za- vest ljudi ohranjala krščanske vrednote, družino, slovensko zavest in ljubezen do Cerkve. Seveda ne moremo mimo mnogih njunih sodelavcev. Poleg duhov- nikov, ki so bili blizu povojni oblasti ali so vsaj z njo na nek način komunicirali in so zato tudi lahko marsikaj uresničili (Cajnkar, Trstenjak, Janežič ...), je bilo še nekaj drugih laikov, ki so sodelovali na obeh straneh. Tako je bila izpolnjena želja oblasti po nadzoru, Cerkev pa je v omejenem obsegu sploh lahko izdaja- la gradivo. Namen Cerkve po oznanjevanju evangelija je bil tako do določene mere dosežen, seveda v popolnoma spremenjenih okoliščinah glede na čas pred vojno. 45 Lojze Kozar, Korenine mojega življenja, v: Oznanjenje. Zbornik za krščansko omiko in kulturo, Haloze 1982, str. 28 (dalje: Kozar, Korenine). 46 Boris Ziherl, Ob stoletnici Mohorjeve, v: Koledar Mohorjeve družbe 1953, Celje 1952, str. 115. 394 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Kljub morebitnim različnim pogledom in včasih razhajanjem, v svojem delu nista popustila, ampak sta se z vso vnemo poleg pastoralnega dela in odgo- vornega gospodarstva na župnijah posvečala literarnemu ustvarjanju. V vsem tem sta bila kljub pritiskom in težkem položaju po vojni, lahko rečemo, zelo uspešna. Brez tega dela duhovnikov bi v povojni zgodovini zevala velika lu- knja, posledice pa bi gotovo čutili tudi na duhovnem področju. Naj bo zato tudi ta prispevek simbolična zahvala in ovrednotenje njunega dela na duhovnem področju slovenskega naroda po drugi svetovni vojni. PRILOGE Korespondenca med Gregoričem in Kozarjem Dokument št. 1: Odranci, 4. 2. 1957 Vir: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 215. Spoštovani gospod profesor! Lani sem gospodu Stanku Cajnkarju poslal v oceno svojo povest Pajkova mreža. Sporočil mi je o njej svoje mnenje in me je obvestil, da jo je dal ali ure- dništvu Družine, ali pa Vam, točno se ni mogel spomniti, zato sem se oglasil najprej osebno, nato še s pismom pri g. uredniku v Ljubljani, toda obvestil me je, da rokopisa še do zdaj ni prejel. Zato se obračam na Vas, če je morda rokopis pri Vas, da mi ga vrnete po pošti, ali pa ga izročite g uredniku Družine, kjer ga bom ob priliki prevzel. Vsekakor pa Vas prosim, da me obvestite, ali je rokopis pri Vas, oziroma komu ste ga izročili. Iščem ga namreč že več mesecev, pa ga ne morem najti. Obenem Vas tudi lepo prosim, da mi o povesti napišete svoje mnenje, kako Vam ugaja in kaj oz. kako bi jo bilo treba predelati, da bi bila primerna za Družino. G. urednik mi priporoča, naj se o tej stavri[sic.] posvetujem z Vami. Krajšati se kaj prida menda ne bo dalo, saj bi jo moral, da bi bila psihološko bolj dognana, še razširiti. Hvaležen Vam bom, če mi odkrito napišete svoje vtise ob branju in sodbo tako o celoti kot o posameznostih. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam [Podpis] Lojze Kozar Naslov: Lojze Kozar, Odranci p. Beltinci Odpisal sem mu takoj po prejemu pisma 7. feb. 1957 [Dopisal Gregorič z nalivnikom.] Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 395 Dokument št. 2: L. Kozarju47 Vir: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 215. Napisal sem Vam, da ni to, kakor sem mislil – in kakor ste želeli – po mo- jem mnenju je splo danes sploh velika napaka, da se ljudje premalo skrbni piso- či duh.[ovniki] slov.[venski] premalo med seboj poznamo in se po svojem delu premalo popravimo. Kako zanimiva so pisma naših literatov pred 100 – 70 – 50 leti! In s kakšnim užitkom jih človek bere. Koliko modrosti in poezije je v njih. Zato sem tudi napisal tista dva članka (v Org.[anizacijskem] v.[estniku] in v Novi poti),48 da bi morda vzpodbudil še koga, ki med duh.[ovniki] ima dar in veselje, do pisanja in umet.[nosti] oblikovanja. Seveda mora delo, ki je name- njeno javnosti, biti pripravljeno tudi na kritike. Dokument št. 3: Krka 7. 2. 1957. Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi gospod sobrat! Najlepša hvala za pismo, ki sem ga danes dobil! Pravzprav sem se Vašega pisma že prej nadejal, ker sem Vašemu prijatelju g. M. Jeriču49 pred 14 dnevi precej izčrpno povedal svoje mnenje o Vaši povesti »Pajkova mreža« in mu re- kel, naj Vam moje misli pove. Ker se on morda tega ni upal, Vam bom tukaj na kratko razložil svojo sodbo; prosim, da moje misli sprejmete z isto dobrohotno- stjo, s kakršno Vam jih razodevam. Povest v sedanji obliki ni porabna za tiste ne pri Družini ne pri Moh.[orjevi] družbi. Kar čedno zamisel ste preveč razvlekli in se razpisali o stvareh, ki k stvari malo spadajo in naših bralcev ne bi zanimale: razmerje med Veroniko in obema franc.[oskima] fantoma v hiši, kamor je prišla v službo! Priznam, da znate dobro opazovati ljudi in naravo, ampak preveč ste se dali zapeljati svoji želji po psiho- logiziranju. Za nas je važna usoda Veronike in njena pot, ne pa psihologija hro- mega franc.[oskega] fanta, njegovega razuzdanega očeta in brata. To so stvari, ki se omenijo le mimogrede, kot okvir dejanja, v Vaši povesti pa to zavzema vsaj 47 Nedatirano pisanje na koščku iztrganega papirja zapisano po originalu z vsemi napakami. 48 Morda je to članek Jožeta Gregoriča, Joža Vovk, v: Nova pot, IX (1957), št. 4–9, str. 177, kjer med drugim omenja seje uredniškega odbora Nove poti: »Naši pogovori na teh sejah so postajali čedalje zaupnejši in že dobivajo ono obliko, ki sem si jo vedno želel in si jo še želim: da bi se duhovniki, ki imajo smisel za slovenstveno delo in čutijo nagnenje, zmožnost in veselje do slovstvenega ustvarjanja, pri- jateljsko pogovorili, si odkrito povedali svoje mnenje ter si med seboj svetovali in pomagali, kakor so si nekoč naši slovstveni delavci.« 49 Mihael Jerič (1909–1980) je novo mašo pel v Turnišču leta 1936, nato je bil kaplan, med okupacijo aretiran skupaj z duhovnikoma Danijelom Halasom in Ivanom Camplinom ter preživel 18 mesecev v zaporih v Budimpešti. Po izpustitvi je do konca okupacije kaplan na Madžarskem. Po vojni je bil župnik v Kobilju do leta 1963. Vpisal se je v CMD in bil od leta 1969 do smrti glavni tajnik društva, zato se je tudi preselil v Ljubljano. Nekaj časa je tudi urejal Glasnik duhovniškega društva in Družinsko pratiko. Prav zato sta bila gotovo z Gregoričem povezana med seboj. Prim. Marko Vugrinec, Jerič, Mihael: https://www.obrazislovenskihpokrajin. si/hu/oseba/jeric-mihael/ (pridobljeno: 24. 7. 2024). 396 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 tretjino pripovedovanja. Prav tako je preobsežno pripovedovanje o Olgi, med- tem ko je oni šofer, ki je Veroniki pomagal v začetku povesti in ki se na koncu z njo poroči, odločno preveč skopo obdelan. Za takšen konec bi morala Olga z njim vsaj pismene zveze ohraniti in njegova zvesta ljubezen naj bi ji bila v oporo zoper slabe vplive na Francoskem. Najbolje je obdelan slov.[enski] izseljenski duh.[ovnik] in njegova pomoč Olgi in Veroniki. Kratko, pa vendar vse poveda- no, in označen je duh.[ovnik] sam ter njegovo duhovniško delo med izseljenci. Ko sem bral Vašo povest, sem dobil vtis, da bi Vam uspele krajše črtice, kjer bi se poglobil v posamezen problem ali pojav, v P.[ajkovi] mreži pa ste se lotili odločno preobsežne snovi. Če bi hoteli »P.[ajkovo] mrežo« predelati, bi po mojih mislih smela obsegati le kakih 15–20 strani Moh.[orjevega] koledarja, to se pravi kakih pet kratkih poglavij: 1) Odhod z doma, 2) –3)–4) v Franciji, 5) Vr- nitev domov. Naj Vam ne bo žal za trud, ki ste ga vložili v delo! To je pač edina šola za pisatelja, lepi lirični vložki pa bodo porabni tudi drugod. Rokopis Vaše povesti sem 22. I. 1957. izročil v prodajalni Moh.[orjeve] družbe v Ljubljani, Gornji trg 14. Pišite tja ali pa se oglasite osebno, če Vas bo pot pripeljala v Ljubljano. Če pa boste želeli še kakšno mojo misel, sem Vam vedno na razpolago. Najlepši pozdrav! Gregorič Jože Dokument št. 4: Odranci, 30. 1. 1969 Vir: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 215. p. Črensovci[sic.]50 Predragi, pošiljam ti nekaj proizvodov in te prosim, da jih pregledaš in oceniš in mi napišeš o njih svoje mnenje. Naslovi niso dokončni. Natipkal sem jih zdaj, pre- den dam list v ovojnico, brez pravega premisleka. V slučaju, da bi bile, vsaj nekatere, godne za tisk, bi me zelo veselilo, če bi jih hotel sprejeti v Mohorjev koledar za prihodnje leto. Čakam tvoje sodbe in te prav lepo pozdravljam Tvoj [podpis] Lojze Kozar Dokument št. 5: Krka, 1. 2. 1969. Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze! Prisrčna hvala za pismo in poslane pesmi. Če bi bil vedel, kako si me s pošiljko razveselil, bi bil pesmi že prej poslal. 50 Kozarjev dopis. Sicer tipkopis. Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 397 Prav vseh petero je godnih za tisk! Toda moja želja in prošnja je, da jih do- voliš tiskati v Novi poti, kjer nam primanjkuje dobrega gradiva, za mohorjev[sic.] Koledar pa, kjer imamo gradiva preveč in se zanj ne mudi, pošlješ kaj novega, -gotovo imaš še kakšno pesem za moh. Koledar ali pa bi prihranil (če do konca maja ne moreš ničesar poslati) pesem o materi (Hrepenenje po materi). Tudi bi pesmi, objavljene vse skupaj, ker se dopolnjujejo, učinkovale mnogo močneje, kakor če eno po eno, razkropljene, prinese Koledar. Tudi obravnavajo vse du- hovniško motiviko. Siliti Te seveda ne morem, povedal sem le svojo željo in prošnjo. Če pa ne dovoliš, da bi pesmi šle v NP (uvrstili bi jih že v prvi zvezek 1969, št. 1–3),51 Te lepo prosim, pošlji čimprej – ali vsaj v 14 dneh – kakšno drugo pesem ali prozni prispevek za Novo pot. Vem, dragi sobrat, da imaš čez glavo duhovniškega dela. Toda zavedaj se, da si poleg Cajnkarja, ki se je v glavnem že izpisal, edini duhovnik pri nas, ki more kaj večjega in močnejšega v leposlovju ustvariti. To pa je tudi Tvoja naloga pred časom in slovenstvom. »Pajkova mreža« je izšla in povest žela odobrava- nje in pohvalo (moja ocena bo izšla v NP 1969, 1–3).52 Mohorjevk za l. 1969 je zmanjkalo. Zdaj je torej zopet sonce posijalo na naš prag, a nam manjka dobrih povesti. Št. Kušar53 je napisal v Cerkev v sed.[anjem] času priznanje in priporoči- lo Mohorjevi, da mora dvigniti na noge vse duhovnike, Tebe pa vreči s tečajev.54 Zato, dragi Lojze, zelo želim, naj bo ta pošiljka pesmi prelomnica v Tvojem odnosu do NP in do Mohorjeve, pa tudi do mene, ki gorim za obe. Da se mi boš večkrat oglasil in zlasti večkrat kaj poslal. Delaj, Delaj, piši, dokler je dan! Ti ne veš, koliko deset tisočev hrepeni po lepi knjigi in kakšen je njen uspeh. Tradicija Finžgarja, Meška, Jalna, Kmeta ne sme zamreti! Najlepše pozdrave! Tvoj J. Gregorič 51 Hrepenenje po materi, Blestenje in Sestanek je Kozar objavil v Novi poti, XXI (1969), št. 1–3, str. 59–60. 52 »Pajkova mreža je druga Kozarjeva povest, ki je napolnila Slovenske večernice (leta 1962 je izšel Takšen prag, gl. NP 1963, 188–189). Pajkova mreža se od Takšnega praga v marsičem razlikuje, predvsem pa ni tako mračna. [...] Bogastvo misli, podanih v izbrani be- sedi, plemeniti in dobri ljudje, ki se ne dajo zbegati niti najslabšim zgledom in vplivom, to so trajne odlike te lepe povesti.« Gregorič, Med novimi 1969, str. 97–99. 53 Štefan Kušar (tudi Kušer) (1910–2002) je bil rojen na Križnem vrhu, novo mašo je obhajal leta 1936. Po raznih kaplanskih mestih in medvojnem izgonu na Hrvaško je bil po vojni župnik v Črešnjicah (1946–1960), nato devet let v Keblju, nato devet let pri Sv. Jerneju v Ločah, potem pa upravitelj in končno zopet župnik. Kot izreden organizator je dosegel, da so Črešnjice dobile telefon, asfaltno cesto in avtobusno povezavo s Celjem. Zelo je bil ponosen, da je bila njegova župnija v tistem času na prvem mestu po številu naročnikov Družine, Ognjišča in Mohorjevih knjig, k čemur je tudi spodbujal v zgoraj omenjenem članku. Prim. Ana Miliče- vič, Kušer, Štefan: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kuser-stefan/ (pridobljeno: 26. 7. 2024). Dobil je tudi različne nagrade in imenovanja. Leta 1993 je postal častni konzistorialni svetovalec v Mariboru. Prim. Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, Ljubljana 2000, str. 495 (dalje: Letopis). 54 Štefan Kušar, Alma Mater Mohorjana kliče, v: Cerkev v sedanjem svetu, 3(1969), št. 1–2, str. 27–29. Kušar sicer izrecno nikjer ne omenja Kozarja, omenja pa resne težave Mohorjeve v letu 1967–68, ko je izdala delo p. Vladimirja Truhlarja Pokoncilski katoliški etos in delo Emana Pertla in Miše Krašovic-Pertl Naše življenje. V članku kritizira padec naročnikov po letu 1968 in spodbuja duhovnike k zavzetemu zbiranju naročnikov MD. 398 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Dokument št. 6: Odranci, 14. 2. 1969 Vir: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 215. Dragi Jože! Prav lepa hvala za Tvoje ljubeznivo pismo. Kar se tiče poslanih pesmi, bi mi bilo seveda ljubše, če bi izšle v Koledarju, toda če ni upanja, da bi mogle iziti vse naenkrat (v letošnjem imajo nekateri tudi po šest pesmi), pa bi prosil, da bi prišla v koledar Mladost ali pa Javorove gosli, drugo pa naj pride v Novo pot. Kaj sodiš Ti o tem, meni se zdi, da je Mladost najbolj dognana. Da bi jih videl rajši v Koledarju, je samo zaradi tega, ker ga več ljudi bere. Novo pot pa imajo naročeno večinoma duhovniki, pa še ti jo bolj malo berejo.* Če morda rabiš za Novo pot kakšno meditacio[sic.], ti jo lahko pošljem. Treba jo bo samo nekoliko skrajšati. Je pa za duhovniški dan, dan posvečenja in bi zato prišla v poštev meseca junija. Za Koledar sem namenil neko zgodbo po resničnem dogodku, imam pa samo še prvopis, ki mora nekaj dni počivati, potem Ti ga pa pošljem na ogled. Je nekakšna hvalnica življenju na deželi, torej sodobna tema, samo z zelo neso- dobnim, zastarelim gledanjem nanjo. Toda jaz ne znam in ne morem drugače gledati. Veš, kaj mi je prišlo zadnjič na misel? Da bi bilo dobro, ko bi imeli Slo- venci knjigo, v kateri bi bili zbrani sestavki oziroma poglavja naših slovenskih pisateljev, ki pozitivno obravnavajo vprašanje Boga, vere itd. Naša mladina je namreč bolj ali manj prepričana, da so vsi naši kulturniki bili brez vere, samih »naprednih« = brezverskih idej. Tako knjigo bi najlažje Ti sestavil, saj si naletel na to gotovo večkrat, ko si iskal duhovnikov lik pri naših pisateljih. Misli na to. Prisrčno Te pozdravljam in želim vse dobro Tvoj [podpis] Lojze Kozar *Koliko je to res, je za vsakega duh.[ovnika] žalostno znamenje (Janžeko- vičevi članki in še marsikaj). Vplivaj na vsakogar, da bo bral!55 Dokument št. 7: Krka 3. 3. 1969. Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze! Najlepša hvala za zadnje pismo. 55 Opombo zabeležil in zapisal Gregorič. Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 399 S poslanimi pesmimi bom naredil, kakor želiš: tri sem že oddal za prvi zve- zek Nove poti 1969 (št. 1–3), Mladost (po mojem »Ranjena mladost«) in Javorove gosli pa bom izročil Dolencu56 za Mohorjev Koledar.57 Praviš, da duhovniki bolj malo berejo Novo pot. To je žalostna resnica. Ne samo Novo pot, tudi mohorske knjige in druge nekateri malo berejo, nekateri pa samo naslove v Družini in Ognjišču preletijo. Če moreš, vplivaj na takšne. Toda moje prepričanje je: kdor se ni zaljubil v knjigo do mašniškega posvečenja, se tudi pozneje ne bo. Takrat je v bistvu že vsak izdelan. Ljudje ne berejo morda [ne?] zato, ker nimajo časa (kakor se izgovarjajo), marveč zato, ker živijo tako prazno duhovno življenje, da ne vedo s knjigo kaj početi... Tega midva ne bova spremenila, a ni nič razveseljivo. Meditacijo za duhovnike mi ob priliki pošlji; če ne moreš v marcu, pa v aprilu, menda jo bom lahko spravil v drugi zvezek Nove poti (št. 4–6).58 O tisti knjigi, iz katere bi se videlo, kako slovenski pisatelji pozitivno obrav- navajo vprašanje Boga, premišljujem, pa bi jo bilo mnogo težje sestaviti, kakor se zdi na prvi pogled. Naši pesniki in pisatelji so sicer marsikaj o Bogu izrekli, vendar so to trenutne izjave, trenutna doživetja, ki si dostikrat nasprotujejo; vzemimo samo Župančiča! Jaz za sedaj nameravam, ko se mi bo nabralo dovolj gradiva in se bo ponudila priložnost, ravno te članke o duhovnikih pri sloven. [skih] pisateljih strniti v knjigo. Ob tem, kako nekdo gleda na duhovnika in njegovo poslanstvo v družbi, kako sodi o vlogi in delu Cerkve v zgodovini, se indirektno pokaže, kaj misli o Bogu in veri vanj. Dodal bi še kratek pregled kulturnega dela, ki so ga na Slovenskem opravili duhovniki. Menim, da bi tudi takšna knjiga ugodno odmevala med ljudmi, tudi med mladino. Prav lepe pozdrave! Tvoj J. Gregorič 56 Jože Dolenc (1912–1994) se je po osnovni šoli v Železnikih in maturi v škofovih zavodih 1938 vpisal v bogoslovje, a je pred posvečenjem izbral pot laikata ter študiral na FF slovenščino in svetovno književnost. Kot krščanski socialist se je pridružil OF in bil izgnan v Dachau. Po vojni je bil nekaj časa urednik pri Slovenskem poročevalcu. Stalno je bil pod pritiskom, naj vstopi v KPS, vendar je ostal zvest veri in Cerkvi. Posledice je kmalu občutil, saj je ostal brez službe. Hrbet so mu obrnili celo najožji sodelavci. Najprej je dobil skromno službo korektorja pri MD, od 1953 pa je ob dr. Stanku Cajnkarju postal urednik MD. Za MD je urejal kole- dar, pridobival literarne in strokovne sodelavce. V svojem času je verjetno največ naredil za MD. V koledarju za leto 1970 je kar 23 njegovih prispevkov. Bil je tudi odličen prevajalec (angleščina, nemščina, italijanščina) pri različnih založbah (Mladinska knjiga, Prešernova družba, Cankarjeva založba). Prim. Silvester Čuk, Dolenc, Jože: https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica- -meseca/22845-joze-dolenc-1912-1994 (pridobljeno: 26. 7. 2024). 57 Javorove gosli in Ranjena mladost sta izšli v Mohorjevem koledarju 1970, Celje 1969, str. 46. Prav tam je izšla tudi povest Kako lepa je naša hiša, str. 60–68. 58 Lojze Kozar, Meditacija za duhovnike, v: Nova pot, XXI (1969), št. 4–6, str. 123–128. Na podlagi takrat že uveljavljenih operacij in presaditev srca Kozar razmišlja, kako je našim duhovnim srcem, ki se tudi večkrat utrudijo, izrabijo in ostarijo, da bi jih bilo treba zamenjati. Ob tem predstavi temeljne kreposti: srčno dobroto, iskrenost, srčnost, vztrajnost, pravičnost in vljudnost. Prim. prav tam, str. 125–128. 400 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Dokument št. 8: Krka 17. 4. 1969 Vir: ŽA Odranci: zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze! Včeraj sem bil v Ljubljani in videl, da bo prvi zvezek Nove poti (štev. 1–3) v nekaj dneh dotiskan in nato razposlan. Čas je že! To pa obenem pomeni, da moram čimprej zbrati gradivo za drugi zvezek (št. 4–6) in ga oddati v tiskarno. Zato Te lepo prosim, da mi čimprej pošlješ obljubljeno meditacijo za duhovniški dan. Ni je treba nič krajšati, če bo potreb- no, bom že jaz to opravil. Če bomo z delom pohiteli, bo za letošnji duhovniški dan že v rokah naročnikov in mnogi bodo zanjo zelo hvaležni. Velikonočni prazniki so minili, zato upam, da boš mogel kmalu poslati. Če pa imaš še kaj drugega porabnega, bom tembolj vesel. Sprejmi moje najlepše pozdrave! J. Gregorič Dokument št. 9: Odranci, 21. 4. 1969 Vir: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 215. Dragi Jože, pošiljam Ti meditacijo Meditacija za duhovnike,59 če misliš, da je primer- no za Novo pot, pa jo priobči. Lahko črtaš in krajšaš po svoji uvidevnosti. Kmalu Ti pošljem zgodbo za koledar[sic.], če že ni prepozno. Prav lepo Te pozdravljam Tvoj vdani [podpis] Lojze Kozar Dokument št. 10: Krka 23. 4. 1969 Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze, najlepša hvala za Meditacijo, ki sem jo danes dobil in prebral. Seveda je primerna za Novo pot, ki je vendar duhovniška revija. Krajšati in črtati ni bilo treba, saj si vse tako lepo preudaril in napisal, da bo duhovnikom lahko mnogo koristila. Samo spraševanje vesti na koncu sem izpustil. Prosim Te, imej Novo pot vedno v mislih in za vsako številko kaj pošlji! Štiri črtice ali članke ali nekaj pesmi moraš na leto napisati. Ti si poleg dr. Cajn- karja in Rebule danes edini naš kat.[oliški] pisatelj. Vsi samo zahtevajo od Moh. 59 Pripisano s kemičnim svinčnikom. Gl. prejšnjo opombo. Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 401 [orjeve] družbe, od Nove poti, pisati pa nihče ne »utegne« = ne zna! Kam nas bo to pripeljalo? Vedi, da je pisanje tudi apostolsko delo ljubezni do bližnjega. Rebula mi je poslal meditacijo »Škandal križa v škandalu Cerkve«,60 ki jo je imel v uršulinski cerkvi v Ljubljani 25. III. 1969. Objavil jo bom s Tvojo v pri- hodnji številki. -Za moh.[orjev] Koledar le pošlji, ko boš dokončal. Prisrčne pozdrave Tvoj J. Gregorič Dokument št. 11: Odranci, 25. 4. 1969 Vir: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 215. Dragi Jože, prav lepa hvala za pismo in vzpodbudo! Pošiljam Ti prepis zgodbe, ki jo danes Kako lepa je naša hiša61 pošiljam tudi g. uredniku Dolencu za Mohorjev koledar. Presodi, koliko je vredna in lahko tudi kaj črtaš, kjer je zgodba morda po nepotrebnem razvlečena. Zgodba sama je vsekakor sodobna, saj je po re- sničnem dogodku, drugo vprašanje je, če je moje stališče do dogodka sodobno. Mene to ne moti, cilj mi je bil, zbuditi ljubezen do preprostosti, narave, dobrote in majhnih vsakdanjih lepot. Nove poti še nisem prejel, sosednje so jo že dobili včeraj in so mi rekli, da si napisal zelo lepo oceno Pajkove mreže. Prisrčno hvala Ti zanjo! Prav lepo Te pozdravljam in Ti želim mnogo uspehov in zadovoljstva pri Tvojem literarnem delovanju. Tvoj [podpis] Lojze Kozar Dokument št. 12: Krka 30. 4. 1969. Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze! Najlepša hvala za pismo in črtico »Kako lepa je naša hiša!« Čestitam Ti, da si jo tako izvrstno napisal. Prepričan sem, da bo izvabila marsikatero solzo – zlasti iz oči starejših bralcev – morda pa bo koga celo nagnila, da ne bo brez potrebe zapuščal ljubega domačega kraja in silil v trpljenje, ki ga čaka v mestu in v tujini. Ob branju te črtice sem prišel do spoznanja, da je Tvoja moč v kratkih spisih, v črticah, ne v daljših povestih. 60 Alojz Rebula, Škandal križa v škandalu Cerkve, v: Nova pot, XXI (1969), št. 4–6, str. 107–115. V uvodu v meditacijo je uredništvo med drugim zapisalo: »V nunski cerkvi v Ljubljani je 25. marca 1969 pisatelj Alojz Rebula prebral meditacijo, ki je navdušila vse poslušalce; želeli so imeti njegove misli natisnjene, da bi jih še in še lahko v miru brali in premišljevali. Medtem je meditacija izšla v tržaški reviji Most. Ker pa Most naročnikom Nove poti ne pride v roke, smo se obrnili na pisatelja, sotrudnika naše revije, ki nam je rokopis svoje prelepe meditacije rad odstopil v objavo.« Prav tam, str. 107. 61 Pripisano s kemičnim svinčnikom. 402 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Upam, da me boš prav razumel. Misel in čustva sta v Tvojem pisanju moč- nejša od literarne oblike. Zato taka črtica neprimerno močenje učinkuje in za- pusti močnejši, trajnejši spomin, ker je koncetrirana na eno samo misel, eno samo čustvo. Mislim tudi, da boš lažje napisal deset takšnih črtic[,] kakor pa eno povest velikosti Pajkova mreža (ki je v zadnji redakciji, kakršna je tiskana, zelo dobra). Zato Ti priporočam, piši krajše stvari in napiši vsako leto vsaj 5–7 takih črtic, kot je ta zadnja. Tvoje stališče do dogodka in problema je pravilno in za nas sodobno, bodi prepričan. Ali si pisal po resničnem dogodku ali ne, to ni odločilno; odločilno je, da si napisal tako, kakor bi se lahko zgodilo pri nas vsak dan in na premnogih krajih. Zgodba ni prav nič razvlečena in je stilistično tako dognana, da ni bilo treba črtati niti enega stavka. Samo nekaj izrazov sem spremenil. -Prav zares si uspel, da se kar čuti, da napreduješ v pisanju krajših spisov. Zato Ti priporočam, da bereš Ivana Cankarja in kratke spise Iv.[ana] Tavčarja, Kersnika. Čim več boš pisal, tem čistejše bodo Tvoje črtice. To pome- ni, da ne boš v spis spravljal stvari, misli in opisov, ki tja ne sodijo, ampak boš vsaki misli, vsakemu dogodku dal svojsko okolje in ozadje. Potem bo ena črtica zalegla za sto pridig! Ti o svojih literarnih načrtih nič ne govoriš! Pa bi bilo prav, če bi povedal, kaj snuješ. Jaz pa še enkrat poudarjam, da napiši tudi za vsak zvezek Nove poti vsaj en prispevek. Lepe majniške pozdrave Ti pošilja Tvoj J. Gregorič Dokument št. 13: Krka, 24. 12. 1969 Vir: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 215: voščilnica za božič. Mnogo blagoslova pri dušnopastirskem in literarnem delu! Prav lepa hvala za priobčitev mojih pripsevkov v koledarju![sic.] – Malo sem se prestrašil, ker je bila beseda MLADOST v prvem verzu brez navednic in z malimi črkami tiska- na, pa so mi kolegi rekli, da so kljub temu razumeli, da je to ime ladje. Morda se kdo ne bo tako hitro znašel, kdaj je mladost MLADOST in kdaj mladost. Če mi bo uspelo, Ti bom do konca marca zopet kaj poslal. Prisrčno Te pozdravljam Tvoj [podpis] Lojze Kozar Krka 24. dec. 196962 62 Gregoričev pripis. Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 403 Dokument št. 14: Odranci, 17. 4. 1970 Vir: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 215.] Dragi Jože! Pošiljam ti v pogled in oceno štiri pesmi in zgodbo Kamen in srce. Dve pesmi: [K]am me neseš, mati in Boleč spomin ter zgodbo Kamen in srce sem poslal g. Dolencu za Mohorjev koledar. Drugi dve pesmi: Plavam in Misli moje pa sem poslal g. Smoleju za Novo Mladiko.63 Rad bi pa slišal tvoje mnenje, zato te prosim, bodi tako prijazen, preberi vse to, ko boš utegnil in mi sporoči svoje mnenje, kaj ti ugaja, kaj ti ne ugaja, kaj bi se želel v pesmi ali prozi drugače bodisi vsebinsko ali oblikovno. Kaj pa ti snuješ? Želim ti pri vsem veliko uspeha, zlasti pa kot tajniku MD, kar gotovo ni lahko, pač pa zelo odgovorna naloga. Bog s teboj in lepo pozdravljen! [Podpis] Lojze Kozar Odgovoril 22. IV. 197064 Dokument št. 15: Krka, 22. 4. 1970. Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze! Najlepša hvala za pismo, poslano črtico in pesmi. Vse sem takoj prebral, saj mi pravzaprav malo pošlješ v branje. Pesmi so mi všeč, iz Bolečega spomina sem izvedel to, kar sem vedno slutil pri Tebi: verzi: V srcu nosim glad prerani ranjene ljubezni... in zadaja strup bodočim letom, dnevom, uram. Ta huda depresija, ki Te spremlja vse življenje, se pozna vsakemu Tvojemu spisu. Skušaj jo premagati s krščanskim optimizmom in z vso duhovniško voljo. Pesimizem si izrazil v povesti, ki si jo poslal dr. Cajnkarju, kakor mi je pra- vil, in z naturalistično groznimi barvami naslikal osrednji prizor. 63 Nova mladika je bila revija, ki jo je začela izdajati MD leta 1970. Očitno je bil res problem med Smolejem in Kozarjem. Ko se je Smolej umaknil, je novi urednik Stanko Janežič (1920–2010) objavil črtico Kamen in srce v Novi Mladiki, II (1971), št. 1, str. 30–32; št. 2, str. 73–74; št. 3, str. 113–115; št. 4, str. 154–156; št. 5, str. 192–195; št. 6, str. 231–234; št. 7, str. 274–276; št. 8, str. 312–315; št. 9, str. 351–353; št. 10, str. 391–394; št. 11, str. 434–437; št. 12, str. 468–472. Pesmi Plavam in Misli moje ni bilo mogoče odkriti. Kam me neseš, mati, v: Mohorjev koledar 1971, Celje 1970, str. 71. 64 Pripisal Gregorič s kemičnim svinčnikom. 404 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Pesimizem in depresija sta pokvarila konec črtice Kamen in srce: zakaj oče, ki je iskal ljubezni pri svojih otrocih, odide v smrt, ko to ljubezen najde?! Naj ostane pri sinu Tjašu in njegovi dobri ženi; tako bi storil vsak normalen človek in to bi bilo zadoščenje pravici in bralcem. Zato prečrtaj nekaj zadnjih strani in tako končaj črti- co, saj je že dovolj močno osvetljena nehvaležnost otrok do očeta in nauk je na dlani. Včeraj smo imeli sejo tajništva MD in sem govoril z Dolencem o črtici Ka- men in srce. Rekel je, da je za koledar odločno predolga in tudi sicer mu ni všeč, češ da je preveč reportažno napisana. Jaz s slogom pisanja soglašam, le konec želim drugačen, kakor sem že povedal. Zato bi ponudil črtico prof. Smoleju65 za N[ovo] Mladiko, kjer bi lahko izšla v več številkah. Jaz jo prav rad objavim v Novi poti, vendar bo dosegla svoj cilj le, če izide v N[ovi] mladiki ali v Koledarju. Če je tudi doslej ne bi sprejeli, počakaj do prihodnjega leta. Smolej pravi, da bo samo do konca leta urednik N[ove] mladike, pa se bo potem lažje natisnila. Pesmi so vse zelo dobre in jih rad vzamem v Novo pot, če ne bodo sprejete v Moh. Koledar ali v N[ovo] mladiko. Jaz se trudim na vse plati, kolikor morem. Zdaj pišem že peti članek o pok. Pavlu Perku66! Danes mi je neki Štefan Flisar67 iz Moravcev poslal šop pesmi, ki pa najbrž ne bodo zrele. Kako težko je s takimi proizvodi! Oglasi se še kaj in sprejmi moje najlepše pozdrave. J. Greogrič Dokument št. 16: Miška govori s Pejpom lirično – drugod pa naturalistični vložki – torej stilno neenotno Vir: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 215. Miška je bil prav tako nezakonski sin kakor Pejp, trpel je vedno in od vseh – tepen, zaničevan – zagrenjen do konca, cinik, fatalist, zato ljubi Pejpa, ki 65 Viktor Smolej (1910–1992) je bil velik strokovnjak za slovakistiko, publicist, literarni kritik, prevajalec in leksikograf. Po maturi 1929 je študiral jugoslovansko literaturo in srbohrvaški jezik. Po diplomi 1933 se je eno leto izobraževal v Bratislavi. Nato je do novembra 1936 delal v uredništvu MD. Sledile so različne službe, med vojno izgon, zapori in sodelovanje na prosvetnem področju pri SNOS, po vojni pa pri prosvetnem ministrstvu in na FF. Prim. France Dobrovoljc, Smolej, Viktor: https://www.slovenska-bio- grafija.si/oseba/sbi588611/ (pridobljeno: 26. 7. 2024). Kot vidimo iz dokumentov, je Smolej tudi po vojni sodeloval pri MD in urednikovanju Nove Mladike v prvem letu izhajanja. Deloval je v pomembnih porah družbenega življenja (Univerza, Ministrstvo za prosveto) in bil obenem literarno jezikoslovni znanstvenik, predvsem na področju vzhodnega bloka, zato je bilo verjetno koristno, da je sodeloval tudi pri MD, saj se je tako tudi z njegovo pomočjo lahko izognila nameravani likvidaciji s strani KPS. 66 Pavel Perko (1877–1970) je bil posvečen 1901 in po bogoslovju od 1902 do 1910 opravljal razne kaplanske službe, nato postal župnik na Češnjicah nad Blagovico, kjer je ostal 25 let. Po upokojitvi se je nastanil na Muljavi, kjer je tudi umrl. Kot pisatelj in pripovednik je pisal v vse pomembnejše predvojne publikacije (DS, LZ, S in MD). Prim. France Koblar, Perko, Pavel: https://www. slovenska-biografija.si/oseba/sbi414663/ (pridobljeno: 26. 7. 2024). Glede na to, da sta bili to nekoč sosednji župniji, danes pa Muljava spada pod Krko, je razumljivo, da sta se sosednja župnika poznala, glede na to, da sta imela oba tudi darove literarnega ustvarjanja, pa je bilo njuno sodelovanje gotovo še globlje. 67 Verjetno gre za Štefana Sandija Flisarja (1951–2004), pesnika panonskih ravnic in ustanovitelja prve turistične kmetije v Moravskih Toplicah. Prim. https://www.pomurski-muzej.si/pages/posts/obina-moravske-toplice-kronologija-148.php (pridobljeno: 27. 7. 2024). Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 405 ga je življenje prav tako teplo kakor njega – Miškova pripoved o župnik.[ovih] hlačah in suknjiču 14. pogl ne spada v povest! Pomenki med Pejom in Miško so včasih hudo naivni. 7 let vojaščine ni trajala od 1907–1914! 14. pogl. o boljševikih in pravičnosti oblastnika 16. pogl. o Bogu govori Pejpa, zakaj Bog siromakov ne mara. Lojze Kozar Materina ruta Prebral 3. III. 197168 Dokument št. 17: Polica 9. 3. 1971. 61290 Grosuplje Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze! Te dni sem našel med svojimi papirji tipkopis Tvoje zgodbe »Kamen in srce« in nekaterih pesmi. Odgovoril sem Ti 22. IV. 1970, Tvojega odgovora na svoje pismo pa nisem dobil. Tipkopis Ti takoj vračam, čeprav so pesmi že izšle v MK, Kamen in srce pa sedaj izhaja v Novi mladiki. Boš imel za spomin. Jaz sem se medtem s Krke preselil na Polico, ki je manjša od Krke (11. avg. 1970), in tudi pustil tajništvo MD (3. dec. 1970). V pismu si zapisal, da tajništvo ni lahka, pač pa zelo odgovorna naloga. Res je bilo zelo težko opravljati to delo s podeželske župnije in hoditi na seje; toda glavni vzrok mojega odstopa je bilo ravnanje nekaterih odbornikov MD, zlasti prof. Smoleja. -Ker je tudi Nova pot prenehala izhajati, imam nekoliko manj literarnega dela – pa še vedno dovolj; saj je dovolj priložnosti za objavo, če kaj dobrega napišeš. Prejšnji teden sem prebral tudi Tvojo »Materino ruto«, ki mi jo je dal dr. Cajnkar. Zdaj jo bodo odborniki MD menda potrdili, čeprav bi bilo koristno, ko bi se tu in tam še kaj črtalo. Nekatera poglavja so zelo dobra, druga pa še vedno predolga. Tudi stilne enotnosti ni povsod: realistični, celo materialistični prizori se menjavajo z liričnimi (preveč liričnih) vložki. Tudi Miška s Pejpom govori včasih preveč kunštno, drugič preveč naivno. Tista Miškova pripoved o župnikovih hlačah in suknjiču (4. pogl.) ne spada v povest, ker samo zavlačuje razvoj dejanja. Pa to bo lahko popraviti, če povest le načelno sprejmejo. Sicer pa Ti moram dati priznanje za Tvojo pridnost in delavnost. le delaj, dokler moreš in imaš priložnost, da kaj lepega poveš in dobrega storiš. Prav lepo Te pozdravlja J. Gregorič 68 Zapisane Gregoričeve pripombe na majhnem listku z originalnimi napakami. 406 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Dokument št. 18: Odranci, 10. 3. 1971 Vir: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 215. Dragi Jože! Lepa hvala za poslane stvari, predvsem pa zato, da si se zopet enkrat oglasil! Seveda sem bil za pisanje jaz prej na vrsti, ker ti še nisem odpisal na tvoje zadnje pismo, toda hotel sem se s teboj osebno pogovoriti, zato sva te s prijate- ljem Štefanom Zverom69 šla iskat proti koncu avgusta ali pa je morda bilo že v septembru na Krko. Pa te ni bilo več tam. Ker sva se morala vrniti še isti dan, te nisva šla iskat na tvoje novo mesto, saj nisva niti prav vedela, kje si in kako daleč je to od Krke. Nameravala sva te obiskati kdaj v oktobru, pa so dnevi hitreje potekali kakor sva se midva odločila in tako nisem niti pisal niti prišel. Nič nisem vedel, da si pustil tajništvo pri MD. Letos januarja mi je g. Cajn- kar omenil samo toliko, da je z novim odborom težava. Nekaterim nekaj velja samo še Pavle Zidar,70 zato bo verjetno tudi z mojo povestjo težava. Zdaj vem, da bo težava, saj sem s tem, da nisi več tajnik MD, izgubil dobrega in veljav- nega zagovornika mojega pisanja. Zdaj pa menda pri MD vedri in oblači prof. Smolej, ki mojemu pisanju ni naklonjen. Za Novo mladiko me je sicer prosil, naj sodelujem, ko pa sem mu tekst poslal, mi je odgovoril, da dveh povesti res ne more pripobčevati[sic.], ker je že sprejel Zidarjevo.71 To ne bi bilo nič hudega, če bi bilo res, toda že v prvi številki sta izšli dve povesti, zato sem smatral na- vedeni vzrok samo kot izgovor in sem mu to tudi pisal. Pa mi je zameril. Poslal sem tudi dve pesmi, pa ni priobčil nobene, niti ni odgovoril na moje pismo. Veseli me, da si [M]aterino ruto prebral. Imaš prav, da bi nekatere stvari lahko izostale, saj bo povest kljub temu dovolj dolga. Vendar dogodek s hlačami hoče bolje osvetliti Miškovo podobo, da ni samo zagrenjen starec, ampak tudi hudomušen in vsaj včasih tudi vesel možak. To je pravzaprav osnovna poteza njegovega značaj[sic.], samo da mu življenje ni dalo, da bi se mogle razviti in priti do izraza. Brez te zgodbe bi ga poznali samo od temnejše strani. Gotovo pa imaš prav, da ta vložek razvoj dejanja nekako zavira. Meni pa je šlo pri tem 69 Štefan Zver (1925–2012) je leta 2011 v Žetalah obhajal biserno mašo in 50-letnico župnikovanja v Žetalah. V tem času je veliko storil za duhovne poklice in tudi na gospodarskem področju, predvsem z obnovami cerkve, kapelic in križev. Prim. https://www. druzina.si/clanek/60-29-biserna-masa-v-zetalah (pridobljeno: 27. 7. 2024). Več o njem tudi v: Lojze Gajšek, Žetale, Celje 2001. 70 Pavle Zidar (1932–1992), pravo ime Zdravko Slamnik, je kot učitelj deloval po več krajih na Dolenjskem, med drugim tudi v Zagradcu. Bil je eden najplodovitejših pisateljev in pesnikov po vojni ter za svoje delo prejel tudi številne nagrade. Prim. Maja Lapornik Pelikan, Zidar, Pavle: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi579878/ (pridobljeno: 27. 7. 2024). 71 Nova Mladika je prinesla Luč z Vrhovelj avtorice Zore Tavčar in Korenine moje Pavla Zidarja, ki jo je posvetil v prometni nesreči pri Volarskem mostu pri Tolminu umrlemu župniku Francu Droletu (1928–1969). Prim. Nova Mladika, (1970) I, št. 1, str. 22–24 in 25–29. Očitno je Smolej bolj cenil Zidarja kakor Kozarja, saj ni objavil njegovih del, o Zidarju pa je v svojem zadnjem zapisu v Novi mladiki, urednikovi besedi, med drugim zapisal: »Vsekakor pa velja podčrtati bistveno pobudo, ki jo prinaša Zidarjeva povest: Korenine moje pomenijo stik s slovensko neposredno sodobnostjo, neposreden stiks sodobnim slovenskim proznim ustvarjanjem in iskanje novih potov za ljudsko povest.« Nova mladika, I (1970), št. 12, str. 379. Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 407 za to, da Miška stopi pred nas takšen, kakršen je. Kamen in srce sem razširil na nekaj več kot petdeset strani. Ker so nekateri imeli pomisleke, da je zgodba pretemna – čeprav ni niti senca tistega, kar se starim ljudem tuintam[sic.] res dogaja – sem podaljšal predvsem Tjaševo zgodbo, ki je s svojo ženo Zoro res lep in svetel lik v zgodbi. Z dodatkom sem skušal spraviti na pravo pot tudi Tineka in Lizo, prav tako pa tudi najbrezrčnejšo izmed vseh – Geto, čeprav je njeno poboljšanje samo še v daljnji možnosti. Zgodbe nisem še končal, manjka mi zaključek dveh treh strani. Tako krpa- nje je težka stvar in tvegana, vendar se mi zdi, da je še kar šlo, moram samo še najti dober zaključek. Zakaj pa Nova pot ne bo več izhajala? Kolege sem spraševal, pa mi nihče ni vedel odgovora. Sprejmi prisrčne pozdrave in vse dobre želje! Tvojega pisma se vedno razveselim, zato se še kaj oglasi. [Podpis] Lojze Kozar Dokument št. 19: Stična, 21. 3. 1982. Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze! V četrtek (18. III.) sem se vrnil iz bolnišnice, kjer sem prebil 29 dni (od 17. II. do 18. III). Položila me je huda gripa, potem so pa odkrili še kronično vnetje jeter, zaradi česar mi je zadnji mesec skočila sedimentacija na 44–45! Upam v božjo pomoč, zdravniki pa so mi dali s seboj tablet za kake štiri mesece. Takrat bo že resnična pomlad, ki bo podprla tudi moje zdravje, kakor upam. Počasi bom moral zopet zbrati gradivo za »Družinsko pratiko 1983«. Zato se obračam nate, da kaj primernega, krajšega pripraviš. Če že imaš pri rokah, bom še bolj vesel, če mi takoj pošlješ. Najbrž Ti je Št.[efan] Zver povedal, da si naročniki Pratike želijo krajših črtic (Odščipnjeni ekvator je nekoliko dolg)72 in več za razvedrilo, za smeh. Moramo se tudi na take pripombe ozirati, da ne izgubimo bralcev, saj edino s Pratiko in veroučnimi knjigami kaj zaslužimo, pri drugih knjigah pa je večja ali manjša zguba. V upanju, da me boš kmalu razveselil s kakšno prijetno pošiljko, Te najlep- še pozdravljam. Zadnji termin pa je konec aprila. Tvoj Jože Gregorič 72 Gregorič je Družinsko pratiko urejal med letoma 1982 in 1990. Prim. Južnič, Domoznanec, str. 114. Črtica Odščipnjeni ekvator je objavljena v Družinski pratiki za leto 1982, Ljubljana 1981, str. 117–128. 408 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Dokument št. 20: Stična, 3. 5. 1982. Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze! Najlepša hvala za črtico za [D]ružinsko pratiko 1983. Prav dobro si jo napi- sal, vendar je tematika kočljiva prav zato, ker je iz resničnega življenja. Veš, kaj pravi hrvaški pregovor: Istinu reci pa uteci! Ali kakor je zapisal Župančič, da so nekomu pri naši zabavi gosli razbili na glavi. Zakaj? Bil je še mlad – pa je sviral resnico. Pač pa Ti brez pridržka čestitam za črtico ali izpoved »Korenine mojega življenja«, ki je izšla v Oznanjenju I.73 To je gotovo ena Tvojih najboljših stvari, če ne celo najboljša. Izredno lepo si povedal. Kaj pa sicer delaš? Ali kaj večjega pišeš? Mohorjeva je vedno v hudi stiski za pripovedna dela. Zdaj ima pa še druge težave in pred nami je občni zbor! Kako se bo odločilo? Če ta mesec kaj prideš v Stično, bom prav vesel. Torej na svidenje in lepe pozdrave, Tvoj J. Gregorič Dokument št. 21: Odranci, 5. 6. 1982 Vir: NŠAL 532, zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 236. Dragi Jože, za Družinsko pratiko Ti pošiljam nov sestavek. Če je zanj prepozno ali Ti pa ne bi bil všeč, mi ga, prosim, vrni, ga bom uporabil za Stopinje.74 Upam, da Te ne bo motilo, da je vojak Rus. zdaj[sic.!] smo menda že prek tega. Dogodek je resničen in se mi je to zares pripetilo. Za zgodbo to seveda ni važno, ampak povem samo zato, zakaj je vojak Rus in ne recimo Nemec. Bolj po nekdanji li- niji bi seveda bilo, če bi ruskemu vojaku pripisali vse dobro, nemškemu pa vse slabo. Približno taki so naši filmi. Njih ne gledam75 Čeprav sem nekoliko pričakoval, sem bil vendarle nekoliko začuden, da se vam je zdela prejšnja črtica za Pratiko neprimerna. Gotovo si bral Hofmanovo Noč do jutra, Godinov Molčeči orkester, Štihovo Knjigo, ki noče biti requiem in 73 V tej izpovedi omenja tudi gornji pripetljaj med Smolejem, Gregoričem in njim glede Kamna in srca: »Ko je začela izhajati Nova Mladika, me je njen urednik Viktor Smolej povabil k sodelovanju in napisal sem kratko zgoščeno povest Kamen in srce, s podnaslovom Sodobna pravljica. To je boleča, žalostna zgodba sodobnega starega človeka, ki so ga njegovi zapustili in takorekoč nima mesta v hiši. Starec pa najde srce tam, kjer ga ni pričakoval, pri svoji mestni snahi, tej pa noče biti v nadlego, kakor da je nečesa kriv pred njo. Resnična zgodba, ki mi je služila za osnovo, je bila še veliko bolj trda in neusmiljena, toda če bi jo tako zapisal, bi mi nihče ne verjel, da je kaj takega mogoče.« Kozar, Korenine, str. 27. 74 Lojze Kozar, Težišče sveta prehaja na jug; Prijateljska srečanja; Moji konjički; Janoš Kühar, vsi v: Stopinje, 1982, str. 62–64; 74–76; 113–119; 154–158. 75 Podčrtal in tekst v ležečem dopisal Gregorič. Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 409 podobne stvari.76 To vse je pravo ostro ogledalo razmer in družbe, kjer udarjajo s težkimi boksarskimi rokavicami, jaz pa sem svoji Geti izruvani s korenino nataknil prijetne žametne rokavice, da ja ne bi nikogar zabolel kakšen njen po- skusni božajoči udarec, pa ste se še tega zbali. Ne verjamem, da je tisti prijatelj oblastnikov, ki jim samo kima in nič ne pokritizira, saj na ta način slepi sebe in nje, ki že zaradi višine na kateri so, ne morejo opaziti, kaj se v nižinah, kjer so navadni ljudje, dogaja.77 V zgodbi tudi nisem hotel vsiljevati meril, kaj je boljše: v enem kosu ali po stari navadi, hotel sem le opisati čustvovanje ogromne večine ljudi in njihove pomisleke rpoti[sic., proti?] takemu združevanju zemljišč, kakor se to v resnici dogaja, namesto da bi prepustili stvar ljudem samim, naj se med seboj dogovo- rijo. Če bi obveljal svoboden dogovor, bi marsikateri kmet rad šel v to »v enem kosu«, kdor pa ne bi šel, tudi nič hudega, saj kmetje še vedno veliko pridelajo in brez izgub. Si kdaj slišal, da je skupnost kmetu pokrila kakšen primankljaj kakor jih tolikokrat pokrije zadružnemu ali državnemu posestvu? Prav lepo Te pozdravljam in upam, da Te bom lahko drugi ali tretji teden obiskal! Tvoj [podpis] Lojze Kozar Dokument št. 22: Stična, 7. 6. 1982. Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze! Danes sem dobil Tvoje pismo in črtico Jeklena kobra. Hvala Ti za oboje. Povem Ti po pravici, da sem se bal, da boš užaljen, ker smo Ti zavrnili črtico o Getini tragediji. Čeprav ne odobravaš našega dejanja (nisem hotel sam prevzeti odgovornosti niti za objavo niti za zavrnitev), si bil pripravljen napisati drugo zgodbo za D.[ružinko] pratiko, kar si tudi storil. Žal pri tem nisem imel prav nič bolj srečne roke kot pri Getini zgodbi. Ne vem, kaj Te je napadlo, da si ravno za Pratiko začel obravnavati take zgodbe, kjer se sproščajo najnižje (diabolične) strasti, ki planejo na dan iz človeških ali nečloveških mejnih situacij! Tukaj je neki nesporazum. Kaj je namen D.[ružinke] pratike? Ali to, da obravnava mejne situacije, v katere neizprosno življenje (ne logika!) kdaj privede človeka, da je komaj še kaj človeškega v njem – ali pa je namen D.[ružinkse] pratike, da nudi bralcem nekaj razvedrila in lažjega, a lepega branja, po katerem jim v duši vzkli- je tudi kakšna lepa, plemenita misel? Po mojem prepričanju je to drugo naloga D.[ružinske] pratike. Tudi Ti, ki že dolgo sodeluješ pri D.[ružinski] pratiki, si 76 Podčrtal z rdečim kemičnim svinčnikom Gregorič. Branko Hofman, Noč do jutra, Ljubljana 1984; Ferdo Godina, Molčeči orkester, Ljubljana 1981; Bojan Štih, Knjiga, ki noče biti requiem, Ljubljana 1981. 77 Ibid. 410 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 doslej prispeval takšne črtice, zraven še kaj humorja in blage satire – zdaj pa naenkrat s kolom mahaš proti medvedu, ki ga lahko s kolom tudi zadeneš, toda končno bodo zmagale strašne medvedove šape in zobje in Tebe ne bo nikjer več. To ni junaštvo, ampak nesmiselno podajanje v nevarnost. Te dni sem slišal v radiu, da je neki francoski snemalec hotel za televizijo posneti napad izrael- skih letal na Libanon – pri tem pa je bil sam ubit! Čudim se Ti, ki pišeš tako preudarno in z željo povedati kaj spodbudnega (to je naloga vsakega pisatelja, duhovnika pa še tem bolj), da se spuščaš v take naturalistične nižine in jih opisuješ tako nadrobno. Omenjaš Hofmanovo [N] oč do jutra. Vem, da je bil ta tekst dolga leta pod ključem. In zdaj, ko je izšel, kaj je dosegel, kaj se je spremenilo? Nič, stokrat nič in se ne bo. Jaz sem to delo začel brati, pa sem ga kmalu raztrgal in novo knjigo vrgel v peč – zaradi porno- grafije, ki je v njem. Tu ne velja noben odgovor, češ da opisuje resnične stvari. Koliko je še strahotno resničnega v človeški družbi in zgodovini toda to spada v bolniščnice sanatorije in norišnice, ne pa v literaturo, v umetnost. Umetnost lahko opisju tudi senčne strani v človeku, toda tako, da te pretrese in očisti, oplemeniti, to pisanje pa človeka navdaja z gnusom do vsega in ga podre do tal. To ni umetnost, ampak dekandenca in taka »dela« so (Hvala Bogu) pozabljena s tistim dnem, ko izidejo. Godinovega Molčečega orkestra nisem bral, priznam, prav tako nisem bral Štihove Knjige, ki noče biti requiem, čeprav jo imam na polici. In če taka knjiga izide pri Slovenski matici ali v kakšni drugi založbi v nekaj tisoč izvodih, je to popolnoma nekaj drugega, kot če izide v D.[ružinski] pratiki v sto tisoč izvodih. To moraš razumeti. Tvoja zgodba o tragiki Gete in o vsem, kar jo je sprožilo, bi mogla biti odlično poglavje v daljšem tekstu o vsej tej problematiki, ki je zadnjih 40 let doživlja naše podeželje. Samostojno vzeta je napad na neki proces, ki se dogaja – to pa ni namen D.[ružinske] pratike, kot sem že rekel. Isto velja za naturalističen opis s pijanim ruskim vojakom v vojni psihozi, ko človek posurovi do gnusnih oblik. Komu naj koristi takšno branje? Zapisal si, da ni prijatelj oblastnikov, ki samo kima in nič ne pokritizira, saj na ta način slepi sebe in nje. To so precej hude besede, na katere Ti ne bom odgovarjal. Gre tudi za to, kdaj, kje in v kakšni obliki poveš komu neprijetno resnico. Zgled za to nam je lahko sedanji papež, ki se toliko trudi za moralni in človeški dvig sedanjega sveta. Govori vedno o bistveno istih vprašanjih, ki tare- jo vesoljni svet, toda v vsakem kraju nekoliko drugače. Mnogi ga sprejemajo z odrptim srcem, drugi spoštljivo pišejo o njegovem prizadevanju. Uspehi pa se bodo videli šele čez leta in končno besedo bo izrekla zgodovina. Mislim, da sem Ti že pisal, da se duhovniki (vsaj nekateri) pritožujejo nad D.[ružinsko] pratiko 1982, češ da je preveč resna. Upam zagovarjati vsak pri- spevek v njej, da ima smisel in korist za pametnega bralca. O prejšnjih letnikih Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 411 D.[ružinske] pratike so pripovedovali, da je koprski škof78 prepovedal priporo- čati jo v cerkvi, ker so bile v njej dvoumne, spolzke šale. Vem, da je težko pisati, toda tudi urejati revijo, zbornik itd. je težko. Ljudje imajo mnogo poguma za kritiziranje stvari, ki jih niti prebrali niso. V podobnem in še težjem položaju je sedaj Mohorjeva družba. Sem daleč od tega, da bi zagovarjal vse, kar dela in izdaja, še vedno pa pošten bralec lahko dobi iz njenih rednih knjig mnogo zdrave duhovne hrane. Zato tudi zasluži, da jo duhovniki priporočajo, četudi jim kak članek ni včeč[sic.]. Pokojni dr. Cajn- kar je večkrat rekel: kdor dela, stori tudi kakšno napako, kdor pa nič ne dela, mu nima pravice očitati. Tako, dragi Lojze, sem Ti nametal nekaj svojih misli, ki so se mi sprožile ob branju Tvojega pisma in obeh zadnjih črtic. Jekleno kobro Ti bom vrnil po Camplinu,79 s katerim se čez teden dni srečava na seji tajništva SDD. Če mi pa na moje pismo kaj odgovoriš, bom hvaležen. Le tako se bomo sporazumeli. Prav lepo te pozdravlja Tvoj Jože Gregorič.80 Dokument št. 23: Stična, 28. 2. 1983. Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze! Čas hitro beži, danes je že konec februarja! Upam, da tudi zimski čas dobro izrabljaš in pridno pišeš. Ali misliš kaj na Družinsko pratiko? V prihodnji pratiki bi želel imeti kakšno Tvojo črtico in Te prosim, da kaj primernega pošlješ. Lani sem Ti povedal, kaj se mi ne zdi primerno za pratiko. Tvoj prispevek bi želel imeti do konca aprila, torej imaš še dva mesca[sic.] časa. Upam, da si zdrav. mene je zopet obiskala gripa in me za šest dni položila v posteljo. Hvala Bogu, da mi ni bilo treba iti v bolnišnico, minilo pa bo zopet nekaj mesecev, da se okrepim. Pričakujem torej Tvojega sodelovanja in Te najlepše pozdravljam Jože Gregorič 78 Janez Jenko (1910–1994), v duhovnika posvečen 1934, v škofa v Logu pri Vipavi 1964, škof AASP in koprski od leta 1964 do 1986. Letopis, str. 231. 79 Ivan Camplin (1912–2008) je bil med vojno preganjan zaradi sodelovanja z revolucionarji. Po vojni je bil 30 let župnik v Dobrov- niku, nato leto dni v Ljubljani tajnik CMD. Tri leta po upokojitvi je zopet začel opravljati duhovniško službo v Gornjih Petrovcih in dolga leta skrbel za Slovence v Porabju. V več revijah je objavljal biografske, spominske in druge članke ter nekrologe. Jožef Papp, Camplin, Ivan: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/camplin-ivan/ (pridobljeno: 24. 7. 2024). 80 Gregorič dopisal z nalivnikom. 412 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Dokument št. 24: Stična, 17. 6. 1986. Vir: ŽA Odranci, zapuščina Alojzija Kozarja. Dragi Lojze! Dobil se[m] Tvojo povest »Topla babičina dlan« in se Ti zanjo najlepše zahvalim. Upam, da bo prijetno in koristno branje, kakor so vse Tvoje stvari. Veseli me, da še vedno snuješ in pišeš in Ti želim, da bi nam poslal še mnogo zrelih sadov svojega peresa. Morda bom o knjigi kaj spregovoril v Glasniku Slov. [skega] duh.[ovniškega] društva. Za god, ki je pred nami, Ti želim predvsem ljubega zdravja in božjega bla- goslova pri vsem delu ter Te prav lepo pozdravljam Jože Gregorič Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 413 VIRI IN LITERATURA Arhivski viri Nadškofjski arhiv Ljubljana (NŠAL) 532, Zapuščine duhovnikov, Gregorič Jože, šk. 215, 219, 225, 239. 596, zapuščine duhovnikov, F. S. Finžgar, šk. 415. Nadškofjski arhiv Maribor (NŠAM) Mohorjeva družba, št. 46, dopisi 50. leta. Mohorjeva družba, št. 47, finančne zadeve. Župnijski arhiv (ŽA) Odranci Dnevnik dela za novo cerkev v Odrancih. Dnevnik gradnje nove cerkve (zvezek). Korespondenca z Jožetom Gregoričem Kronika Župnije Odranci, neobjavljen prepis rokopisa. Zapuščina Alojzija Kozarja. Župnijski arhiv (ŽA) Krka Kronika Župnije Krka 1948–, neobjavljen rokopis. Časopisi in listi Ameriška domovina, 1966. Delo, 1996, 1989. Družina, 2001. Nova pot, 1953, 1957, 1966, 1969. Literatura Čipić Rehar, Marija. Priprava, sprejem in pomen protokola med SFRJ in Svetim sede- žem, v: Prispevki za novejšo zgodovino, XLII (2002), št. 3, Inštitut za novejšo zgodovi- no, Ljubljana, str. 75–90. Dominko, Klavdija, ur. V slavi vstajenja. Kronika Kozarjevega leta. Župnija Odranci, Od- ranci 2010. Gajšek, Lojze. Žetale. Župnija Žetale, Celje 2001. Godina, Ferdo. Molčeči orkester. Obzorja, Maribor 1981. Gregorič, Jože. Iz Kostela v Kočevje, v: 50 let slovenske gimnazije v Kočevju, gimnazija Kočevje, Kočevje 1969, str. 78–88. – – –. Joža Vovk, v: Nova pot, IX (1957), št. 4–9, Glasilo CMD, Ljubljana, str. 175–178. – – –. Med novimi knjigami, v: Nova pot XXI (1969), št. 1–3, Glasilo CMD, Ljubljana, str. 97–99. – – –. Podoba duhovnika v slovenskem slovstvu. Družina, Ljubljana 1979. Guček, Boštjan. Zgodovinski kontekst izhajanja Biltena – glasila duhovnikov članov in simpatizerjev OF, diplomsko delo, Ljubljana 2001. Hofman, Branko. Noč do jutra. Slovenska matica, Ljubljana 1984. Južnič, Stanislav et al., Domoznanec in kulturni delavec Jože Gregorič (1908-1989) : kostel- ski ponos na slovenskem leposlovnem nebu, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2011. Kozar, Lojze. Meditacija za duhovnike, v: Nova pot, XXI (1969), št. 4–6, Glasilo CMD, Ljubljana, str. 123–128. 414 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 – – –. Korenine mojega življenja, v: Oznanjenje. Zbornik za krščansko omiko in kulturo, ŽU Poljčane, Haloze 1982, str. 22–28. – – –. Janoš Kühar, v: Stopinje, Pomursko pastoralno območje, Murska Sobota 1982, str. 154–158. – – –. Javorove gosli, Ranjena mladost in Kako lepa je naša hiša, v: Mohorjev koledar 1970, Založniško podjetje MD, Celje 1969, str. 46; 60–68. – – –. Kam me neseš, mati, v: Mohorjev koledar 1971, MD Celje, Celje 1970, str. 71. – – –. Kamen in srce, v: Nova mladika, 2 (1971), št. 1–12, MD Celje, Celje, str. 30–32; 73–74; 113–115; 154–156; 192–195; 231–234; 274–276; 312–315; 351–353; 391–394; 434–437; 468–472. – – –. Moji konjički, v: Stopinje, Pomursko pastoralno območje, Murska Sobota 1982, str. 113–119. – – –. Odščipnjeni ekvator, v: Družinska pratika za leto 1982, Zadruga katoliških duhov- nikov, Ljubljana 1981, str. 117–128. – – –. Prijateljska srečanja, v: Stopinje, Pomursko pastoralno območje, Murska Sobota 1982, str. 74–76. – – –. Težišče sveta prehaja na jug, v: Stopinje, Pomursko pastoralno območje, Murska Sobota 1982, str. 62–64. Kozar, Lojze ml. Dober in nezlomljiv, Župnija Odranci, Odranci 2017. – – – Kozarjeva življenjska pot, v: Župnik neuničljivega upanja. Posebna revija o Božjem služabniku Alojziju Kozarju ob 25. obletnici smrti, Družina, Ljubljana 2024. Kušar, Alma Mater Mohorjana kliče, v: Cerkev v sedanjem svetu, III (1969), št. 1–2, Slo- venske rimokatoliške škofije, Ljubljana, str. 27–29. Kvaternik, Peter. Pastorala v Ljubljanski nadškofiji, v: Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju, ur. M. Benedik et al., Družina, Ljubljana 2002, str. 25–40. Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, Nadškofija Ljubljana, Ljubljana 2000. Nežič, Julka. Pastoralno delo Mariborske nadškofije, v: Cerkev na Slovenskem v 20. stole- tju, ur. M. Benedik et al., Družina, Ljubljana 2002, str. 41–61. Perko, Franc. Naše društvo v prihodnosti, v: Nova pot, XXI (1969), št. 10–12, Glasilo CMD, Ljubljana, str. 379–380. Rebula, Alojz. Škandal križa v škandalu Cerkve, v: Nova pot, XXI (1969), št. 4–6, Glasilo CMD, Ljubljana, str. 107–115. Smolik, Marijan. Tisk in drugi mediji v službi oznanjevanja, v: Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju (ur. M. Benedik et al.), Ljubljana 2002, str. 203–211. – – –. Mohorjeva družba od 1919 do 1995, v: Družba sv. Mohorja: Celovška, Celjska in Goriška Mohorjeva v slovenskem kulturnem prostoru 1851–1995, MD, Celje, Celovec, Gorica 1996, str. 61–92. – – –. Imensko kazalo avtorjev, v: Družba sv. Mohorja: Celovška, Celjska in Goriška Mo- horjeva v slovenskem kulturnem prostoru 1851–1995, MD, Celje, Celovec, Gorica 1996, str. 172–179. Štih, Bojan. Knjiga, ki noče biti requiem. Slovenska matica, Ljubljana 1981. Tavčar, Zora. Luč z Vrhovelj, v: Nova Mladika, I (1970), št. 1, MD, Celje, str. 22–24. Vovk, Anton. V spomin in opomin. Družina, Ljubljana 2003. Zidar, Pavle. Korenine moje, v: Nova Mladika, I (1970) št. 1, MD, Celje, str. 25–29. Ziherl, Boris. Ob stoletnici Mohorjeve, v: Koledar Mohorjeve družbe 1953, MD, Celje 1952, str. 115–116. Boštjan Guček: Korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem 415 Spletni viri Čuk, Silvester. Dolenc, Jože: https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica- -meseca/22845-joze-dolenc-1912-1994 (pridobljeno: 24. 7. 2024). Dobrovoljc, France. Smolej, Viktor: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi588611/ (pridobljeno: 26. 7. 2024). Koblar, France. Perko, France: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi414663/ (pridobljeno: 26. 7. 2024). Lapornik Pelikan, Maja. Zidar, Pavle: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi579878/ (pridobljeno: 27. 7. 2024). Miličevič, Ana. Kušer, Štefan: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kuser-ste- fan/ (pridobljeno: 26. 7. 2024). Vugrinec, Marko. Jerič, Mihael: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/je- ric-mihael/ (pridobljeno: 24. 7. 2024). POVZETEK V prispevku želimo predstaviti duhovnika Jožeta Gregoriča (1908–1989) in Alojzija Kozarja (1910–1999) ter njuno korespondenco, ohranjeno v osebnih arhivih obeh duhovnikov. Pisma še niso bila objavljena, zato naj tudi to pomaga k hitrejši poti do časti oltarja, obenem pa izpolni nalogo, ki so si jo zadali usta- novitelji publikacije, da širšemu krogu predstavi vire za cerkveno zgodovino. Ključne besede: Jože Gregorič (1908–1989), Alojzij Kozar (1910–1999), korespondenca. Summary THE FINAL WORD WILL BELONG TO HISTORY: THE CORRESPONDENCE OF JOŽE GREGORIČ (1908–1989) WITH THE SERVANT OF GOD ALOJZIJ KOZAR (1910–1999) This article presents the priests Jože Gregorič (1908–1989) and Alojzij Ko- zar (1910–1999) and their correspondence preserved in the personal archives of both clergymen. Their letters have not yet been published, so it is our hope that this article will speed up their path to be raised to the Altar while simultane- ously fulfilling the task set by the founders of this publication to present to the wider public sources for church history. Keywords: Jože Gregorič (1908–1989), Alojzij Kozar (1910–1999), correspondence. 416 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 IMENSKO KAZALO A Adamik, Josef 261 Ahačič, Andrej 114 Alacoque, Marjeta Marija, svetnica 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 57, 58, 59, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 75, 76, 78, 79, 80 Albert I., kralj 243 Albrecht Avstrijski, nadvojvoda 243 Aleksander Veliki 372 Aljaž, Jakob 300, 301, 302, 304 Aljinović, Ignacij Maria 342 Alojzija, učenka 260 Ambrožič, Ivanka 351 Amijan Marcelin, zgodovinar 29 Andorfer, Jurij 93 Andrej, apostol 30 Andrejka, Rudolf 333 Aničić, Josip 341 Anton Puščavnik, svetnik 247 Arbogast 33 Armando, Ivan 342 Arnobij iz Sike, apologet 27 Asiški, Frančišek, svetnik 47, 51 Aškerc, Anton 56 Atanazij, škof 28, 31, 32, 36 Attems-Heiligenkreuz grof, Henrik Kristian 255, 262, 263, 266 Attems, Jožef I. Ožbalt 184 Attems, Karel Mihael, grof 122 Atteneder, Josef 290 Avguštin, svetnik 27 B Bajc, Gorazd 315, 316 Barbier, Luc 47 Bartel, Bertold 221 Bartel, Janko 221 Bartolić, Marijan 342 Bartolomasi, Angelo 318, 321, 332, 334 Bastien, Pierre 317, 318, 335, 336 Batič, Matic 312, 321, 332, 336 Batoni, Pompeo 42 Bavdež, Matevž 128 Beda Častitljivi, svetnik 22 Belar, Albin 263 Benedik, Metod 59 Benedikt XI., papež 342 Benedikt XVI., papež 321 Benedikt XV., papež 46, 54, 234, 250, 317, 318, 319, 320, 321, 322, 323, 335, 336, 341 Bergant, Zvonko 197 Bernik, Valentin 283 Bezjak, Janko 262, 263 Bezja, Valentin 128, 129 Biberger, Bernhard 45 Biberger, Johann, Ulrich 62 Bierti, Osvald 51 Biščak, Karolina (Lucija) 249 Bizant, Vlado 59 Blaznik, Pavel 148 Bojc, Etbin 387 Bolognini, Antonio 321, 324, 342 Bonacchio, Valentin 333 Bonaparte, Napoleon I. 126 Bonefačić, Klement 312 Borič, Martin 392 Boroević von Bojna, Svetozar 255, 330 Bosko, Janez, svetnik 39 Bouasse-Lebel, založnik 46, 51 Bourget, Paul 205 Božič, Ciril 49 Bračič, Ivan 329 Bračič, Mirko 329 Bradaška, Matija 50, 53, 59 Brandt, Hartwin 25 Breznik, Anton 388 Brigido, Mihael, baron 106, 122, 123, 124 Buda, Gotama (Gautama), Sidarta, Šakjamuni 200, 202 Bulešić, Miroslav 309 Buttignoni, Giusto 313, 328 C Cajnkar, Stanko 384, 385, 393, 397, 400, 403, 405, 406, 411 Camplin, Ivan 411 Cankar, Ivan 402 Cankar, Tadej 382 Casolo, Giovanni 328, 331, 332, 335 Castellicz, Francesco 311 Cavadini, Ettore 292 Cazes, Romain 47 Ceglar, Ludvik 362 Cenere, Giovanni 341 Chardin de, Teilhard, Pierre 47 Imensko kazalo 417 Cheroni, Aldo 328 Chlumčanský von Přestavlk, Wenzel Leopold 102 Chotek, Sofija 229 Ciber, Andrej 261 Ciceron, Mark Tulij 342 Cigan, Luka 85 Ciseri, Antonio 45, 64 Cita (Zita), cesarica 264, 266, 273 Clam-Martinc grof, Heinrich Karl Maria 249 Colbacchini, Carlo 292 Colbacchini, Luigi 292 Colbacchini, Mario 292 Colbachini, Pietro 292 Colombière de la, Klavdij, svetnik 47, 65 Costantini, Giovanni 291 Crawley–Boevey, Mateo 47 Cuderman, Jožef 281 Cuderman, Tomaž 114 Curk, Jože 82 Curto, Hieronim 327 Čadež, Jakob 114 Čamernik, Vinko 51, 53 Čepon, Ludvik 364, 367 Čermelj, Rudolf 333 Černoga, Matej 89 Češut, Marija 322 Čipić Rehar, Marija 312, 313, 314, 319, 320, 321, 322 Čuček, Filip 313 D D'Adda, Francesco 292 Dall'Olio, Francesco Maria 342 d'Aosta, Emanuel 339 Defar, Matija Simon 322 de Lai, Gaetano 320, 322 del Val, Rafael Merry 322 Demšar, Viktorijan 351 Diaz, Armando 329 di Bonzo, Teodoro Valfre 314 Didion, Paulin 46, 50 Dienersberg, Donat Alojzij, baron 157, 163 Dienersperg baron, Marija Jožef 84 di Roreto, Carlo Petitti 310, 315, 327, 328, 331, 335, 338, 339, 340 Dolenc, Jože 399, 401, 403 Dolinar, France Martin 100, 315, 318, 319, 321, 323 Dominik, svetnik 47 Dominioni, Giuseppe 341 Dominko, Klavdija 381 Dressbach, Matteo 332 Drganc, Anton 261 Drganc, Marko 111 Držečnik, Maksimilijan 383 Dubrović, Matija 337, 340 Duhovnik, Anton 351 Dukić, Ivan 342 E Eberhard II., nadškof 177, 178, 179, 193, 194 Elbert, Sebastijan 50, 283 Elizabeta, cesarica 256 Endrici, Celestino 336 Epalle, Janez Krstnik 54 Eudes, Janez, svetnik 40, 47 Evgenij, uzurpator 33 Evtropij, zgodovinar 33 Evzebij iz Cezareje, zgodovinar 19, 28 Evzebij iz Nikomedije 29 F Fagnani, Prosperus 100 Faidutti, Aloysius 312 Fant(e)l, Friedrich 266 Ferdinand I., cesar 183, 187 Ferenčić, Mladen 341 Filipić, Pravdoslav 342 Filip Makedonski 372 Finzi, Cesare 339 Finžgar, Fran Saleški 362, 384, 387, 388, 397 Flajs, Janez 133 Flapp Giovanni Battista 312 Flego, Jožef 336 Flisar, Štefan 404 Fogar, Luigi 313, 321 Foucauld de, Karl, svetnik 47 Fragiacomo, Domenico 338 Francceschini, Peter 332 Franc Ferdinand, prestolonaslednik 229, 257 Franc II. (I.), cesar 100, 101, 102, 104, 150, 232 Franc Jožef I., cesar 206, 231, 243, 248, 256, 257, 311, 314 Frančič, Ivan 54 Frankola, Frančišek 341 Fratelli, Ellrich 54 Friderik I., brandenburški volilni knez 279 Fridrich, Franc 187 Fries-Skerne, Alfred 326 Furlan, Andrej 59 418 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 G Gabrič, Franc 109, 114 Gabrovšek, Franc 353 Gajšek, Matej 93 Galli, Carlo 317, 331 Gallifet de, Joseph 42 Gasparri, Piettro 318, 319, 321, 335 Gavanto, Bartholomeus 100 Gebhard, nadškof 178 Geduldiger, Edmund 231, 266 Gerčar, Josefa Mehtilda (Leopoldina) 269 Germek, Anton 335 Gertruda Velika, svetnica 47 Giaquinto, Corrado 44 Gjuro, Červar 333 Glanz pl. Eich, Egon 326 Glavač, Franc 351 Glavan, Guido 339 Glavina, Blaž 340 Gnidovec, Janez Frančišek 321 Gnirs, Anton 283, 284, 285 Godina, Ferdo 408, 410 Golar, Cvetko 204 Golec, Boris 172 Gollmayer, Jurij 109, 113 Göring, Hermann 293 Gorše, Miroslav 387 Göth, Georg 149, 150, 156, 158, 175, 176 Govekar-Vasič, Minka (ps. Josip Trdina) 204 Gregorčič, Simon 204 Gregorič, Jože 18, 381, 382, 383, 384, 385, 386, 387, 388, 390, 391, 392, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 411, 413, 415 Gregorič, Lojze 362 Grignion Montfortski, Ludvik Marija, svetnik 54 Grisoni, Francesco 325 Grisoni, Marianna Pola 325 Grohar, Ivan 38, 55, 56, 57, 59, 72, 73, 77, 78, 79 Gross, Karel 364, 367 Gruber, Avguštin Janez Jožef 101, 104, 124 Gspan, Alfons 123 Gudenus, Ernst 312 Guglielmi, Guglielmo 45, 63 Guβeÿ, Anton 89 H Haan, Anton 114 Habat, Josip 341 Habsburško-Lotarinški, Franc I. (II.) 121, 124, 126, 129, 145 Habsburško-Lotarinški, Oto, Franc, Jožef 257 Hafner, Janez 109, 114 Haidmann, Gregor 88, 89, 91 Haller, Rudolf 285 Ham, Claudia 105, 117 Hartmann von, Eduard 208 Hawlina, Otto 262 Hecl, Avgust 304 Heidrich, Terezija (Alojzija) 236, 266 Herberstein, Karel Janez, grof 48, 123 Herodot, zgodovinar 19 Hieronim, svetnik 28, 30, 32, 33 Hilzer, Ignaz 296 Hoenigman, Franc 285 Hoff, Heinrich Georg 107 Hoffmann, Alojzij 186 Hofman, Branko 408, 410 Hohenwart, grof Žiga Anton 101, 106 Hoitasch, Siegfried 266 Holz, Eva 338 Hrast, Alojzij, Slavko 59 Hudovernik, Eleonora (Jožefa) 253, 267 Humel, Alojzij Bonaventura 109, 113 Hussarek von Heinlein, Max 249, 314 I Inzaghi, Franc Filip, grof 122, 126 Irbar, Valentin 114 Italija 122 Ivenca (Iwenza) 169 J Jalen, Janez 397 Jamnik, Karel 336 Janez Bosko, svetnik 20 Janez, evangelist 40, 47, 53, 54 Janez Krstnik, svetnik 202 Janez, nadvojvoda 150, 175, 176 Janežič, Stanko 393, 403 Janežič, Vida 20 Jeglič, Anton, Bonaventura 55, 56, 212, 248, 262, 280, 283, 299, 311, 312, 313, 314, 316, 319, 320, 321, 322, 323, 336 Jenič, Jakob 222 Jenič, Janez (p. Gregor) 221, 222 Jenko, Franc 295, 306 Jevnikar, Martin 341 Jezernik, Maksimilijan 310 Imensko kazalo 419 Joch (?) 128 Jordan, Richard 54, 149 Josef, zvonar 293 Jožef II., cesar 103, 181 Julijan Odpadnik, cesar 25, 33 Jurij, svetnik 205 Justina, sestra iz Tomaja 328 Juvančič, Franc 157, 162, 172, 173 Južnič, Stanislav 387 K Kacin-Wohinz, Milica 310 Kalan, Andrej 334 Kalan, Janez 357 Kalan, Jurij 114 Kant, Immanuel 204, 210 Karel I., cesar 257, 264, 266, 269, 270 Karel V., cesar 183 Karlin, Andrej 182, 191, 193, 194, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 319, 320, 321, 322, 323, 324, 325, 327, 328, 329, 332, 334, 340, 342, 347 Karl Ludvik, nadvojvoda 229 Kastelec, Janez 221 Kastelec, Klementina 220, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 229, 275, 278 Kastelic, Jerca 223 Kastelic, Matija 221, 222, 278 Katarina Sienska, svetnica 47 Katilina, Lucij Sergij 342 Kavčič, Anton 100, 101, 102, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112 Kemr, Franciscus 329, 330 Kerens von, Heinrich Johann 105, 106 Kersnik, Josip 402 Kimovec, Franc 303, 366 Klabjan, Borut 315, 316 Klementini, Anton 114 Klemen XIII., papež 42 Klinar, Tomaž 354, 367 Klinar. Tomaž 362 Kocjančič, Anton 355 Kocjančič, Karel 54 Kocjan, Oton 340 Kočevar, Matevž 260 Koerber von, Ernest 249 Kogoj, Marija Jasna 254 Kohlschein, Joseph 46 Kokolj, Karel 237, 253, 255 Kokotec, Peter 59 Kolar, Bogdan 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 49, 147, 381 Koleblitsch, Izidor 329 Kolenc, Maksimilijana (Ivana) 231, 266 Koman, Manica 205 Konstancij II., cesar 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37 Konstant, cesar 32, 33 Konstantin II., cesar 33 Konstantin Veliki, cesar 25, 26, 29, 35, 36 Koropec, Jože 148 Kos, Lovro 340 Kosmač, Miha 325 Košir, Anton 333 Košir, Marko 59 Kovačič, Franc 148, 288 Kovče, Gertruda (Terezija) 245 Kovše, Franc 59 Kozar, Alojzij 17, 381, 382, 384, 388, 389, 390, 391, 392, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402, 403, 405, 406, 407, 408, 409, 411, 412, 413, 414, 415 Kozar, Lojze ml. 382 Kozoderc, Janez 294 Koželj, Matija 49, 50, 59, 66, 67, 78, 79 Kragl, Janez 133 Kragl, Viktor 327, 329, 331, 332, 336, 337, 342, 355, 356 Kraljič, Janez 351, 357, 367 Kralj, Jožef 260 Kralj, Tone 58, 59 Kramberger, Franc 383 Krampač, Tone 251 Kremžar, Elizabeta (Ivana) 225, 226, 258, 266 Križman-Zorić, Đuđica 341 Ksenofont, zgodovinar 19 Kulavic, Janez 220, 222 Kulavic, Matija 221, 222 Kumar, Matija 130 Kupowski, Eduard 54 Kurelić, Matija 333 Kurelić, Šime 333 Kuret, Niko 149, 151, 175, 176 Kušar, Štefan 397 Kutnar, Franc Ksaver 182, 188 Kvas, Maksimilijan, Antonij 85, 88, 89, 91, 92, 93, 94 Kvaternik, Peter 383 L Lachmayr, Josef 341 420 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Laschan von Moorland, Wilhelm (Viljem), vitez 262 Lauko, Tomaž 49 Lavrič, Andrej 286 Lavrič, Jožef 285 Lavtižar, Franc 251 Lebar, Hildegarda (Marija) 267 Ledochowska, Marija Terezija 223 Ledóchowski, Vladimir 341 Legat, Ana 299 Lenček, Ignacij 350 Leon XIII., papež 54 Leon XII., papež 124 Leopold Salvator, nadvojvoda 266, 267 Lera, Lorenzo 292 Leszcynska, Marie 54 Levec, Fran 223 Levičnik, Alfonz 357, 358 Lindner, Johann 44, 53, 61 Lobkowitz princ, Zdenko, Vincenc 266 Lodron von, grof Karl Franz 104 Luca, Giovanni 327, 333 Lucca 292 Luciani, Lucianius 327 Ludvik XV. 54 Luka, evangelist 30 Lukan, Walter 311, 312 Luka, podložnik 93 Luk, Ivan 333 Lukman, Franc Ksaver 334 Lupetina, Anton 327 Luther, Martin 21 M Maček, Jože 86 Magnencij, uzurpartor 29, 30, 33 Magni, Luigi 292 Magnus Maksim, uzurpator 33 Mahnič, Anton 333 Maister, Rudolf (ps. Vojanov) 204 Malalan, Franc 329 Mal, Josip 111 Malovrh, Miroslav 212 Mancini, Ivan 332, 333 Mandić, Ivan (1874) 331 Mandić, Ivan (1880) 331, 332, 338, 340 Mantuani, Josip 283, 284, 290 Marcelin, Amijan, zgodovinar 25 Margarita Savojska 318, 333, 335 Maria 165 Marija Magdalena, svetnica 47 Marija, Terezija, vladarica 81, 105 Marjeta Kortonska, svetnica 48 Markovič, Peter 51, 59 Martinelli, Janez Anton 128, 129 Marušič, Branko 326 Masini, Pietro 42, 62 Maver, Aleš 17, 310 Maver, Igor 22 Mavrič, Jurij 128, 130 Mazzola, Achille 292 Mencinger, Josip 292 Meško, Franc, Ksaver 357, 397 Metz, Peter Paul 44, 61 Miklavčič, Maks 368 Mikuž, Metod 367 Milavec, Ivan 303 Milošević, Josip 342 Missia, Jakob 100, 209, 213 Molitor, Peter 46 Moll, Martin 313 Montanar, Ilaria 310 Montasini, Emilio 339 Monteboaggine, Pacificus 333, 340 Monti, Carlo 319 Morgan, David 41 Mostar st., Franc 292 Mrlak, Marko 48 Muccioli, Carlo 46, 65 Müller, Janez 281 Muren, Jože 221 Musizza, Karlo 332 Mušič, Mihael 109, 113 N Nadrah, Ignacij 349, 350, 351, 354, 363, 364, 365, 366, 367 Nagl, Franz Xaver 311, 313 Nanut, Janez 385 Napoleon, Bonaparte 279 Napotnik, Mihael 149, 158, 178, 182, 184, 191, 287, 304 Nartnik, Andrej 338, 340 Natoire, Charles, Joseph 44, 45, 62, 63 Nemec, Janez 131 Nemirovič-Dančenko, Vladimir, Ivanovič 205 Nogara, Giuseppe 293 Novak, Janez 283 Novšek, Anton 260 Imensko kazalo 421 O Oberdank, Viljem 330 Oberman, Anton 374 Oberman, Marija 374 Oberžan, Drago 357 Odar, Alojzij 353, 357 Odorik iz Furlanije 22 Oliverij, pater 254 Opeka, Mihael 263, 266, 270 Orozij, zgodovinar 27, 28, 32, 33, 34, 36, 37 Orožen, Ignacij 81, 85, 86, 87, 88, 89, 91, 95, 148 Orožen, Janko 148 Oset, Željko 324 Oton Habsburški 273 Otrin, Blaž 312, 313, 314, 319, 320, 321, 322 Ozvatič, Simon 385 P Pahor, Špela 338 Pance, Kerubina 355 Pascher, Hans 52, 53 Pasqualini, Giuseppe 292 Pavel VI., papež 223 Pavlin, Dejan 382 Pegan, Mihael 130 Perderzolli, Trifun 312 Perna, Silvio 332 Pervanja, Janez 130 Peter Veliki, car 279 Petit, Savinien 44, 53, 61 Petronio, Franciscus 331 Pezdirc, Kristina (Terezija) 231, 249 Piber, Janez (Ivan) 286 Pij IX., papež 54, 186, 187, 375 Pij VII., papež 123, 124 Pij XII., papež 233 Pij X., papež 233, 312 Pirih, Janez 131 Pirjevec, Jože 322 Pistan, Anton 335 Plečnik, Jože 226 Podbersič, Renato 312, 321, 324, 327, 332, 336 Podesti, Francesco 45, 63 Pogačar, Janez Zlatoust 100 Pogačnik, Josip (Jožef), vitez 241 Pogačnik, Jožef 383 Pollak, Ana 262 Preinfalk, Miha 172 Premk, Josip 204 Premrl, Stanko 303 Prešeren, France 224 Prešeren, Valentin 109, 114 Prodan, Goran 334 Promberger (Pramberger), Matija 85 Puecher, Edmondo 325 Pust, Franc 260 R Radetzky von Radetz, Josef Wenzel 242, 243 Ramière, Henri 54 Ramšak, Florijan 350 Rangan, Karl 332 Rauch, Franz 157, 165, 166, 167 Ravnikar, Matevž 109, 113 Rebula, Alojz 401, 414 Rednak, Janez 93 Reid, Janez 296 Remb, Frančišek Karel 42 Repovž, Anton, cerkovnik 374 Resingen von, Janez Nepomuk 84 Resman, Blaž 59 Retfalvi, Julius 271 Režek, Mateja 20 Reβingen von, Ignac Pavel 84 Ribař, Otokar 333, 338 Ribitsch, Gabriel 172 Ricci, Janez Anton 122, 123, 125, 126, 127, 128, 129, 135, 145 Ricci, Karel 122 Ricci, Terezija 122 Robba, Francesco 56 Rozman, Ivan 51 Rozman (Roßman), Maksimilijan 94 Rožman, Gregorij 225, 226, 349, 350, 352, 354, 357, 361, 362, 363, 364, 366, 379 Rožman, Maksimilijan 93 Rožman (Roβmann), Andrej 85 Rubin, Michelangela 318, 319, 335, 342 Rufin iz Konkordije, zgodovinar 26, 28, 30, 31, 32, 33, 35, 36 Rupnik (Ruppnig), Gašper 85, 92, 93 S Saleški, Frančišek, svetnik 39, 40, 41, 47, 51 Salmič, Igor 321, 342 Salm-Reifferscheidt-Krautheim, starogrof Franz Xaver 103 422 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Salustij Krisp, Gaj, zgodovinar 19 Samassa, Anton 291 Samassa, Max (Maks) 280, 287, 291 Samec, Drago 387 Santin, Antonio 328 Santonino, Paolo 148 Sarte del, Maxime Reale 44 Sarto, Giuseppe, (Pij X., papež) 233 Saška, Marija, Jožefa 257 Sattner, Hugolin 303 Schaffgotsch von, Johann Prokop 104 Scheider, Conradus 157 Schell pl. Schellenburg, Jakob 219 Schlegel, Elekta (Marija) 245 Schmid, Christoph 161 Schnaller, Franz 165 Schneider, Caspar Balthasar 157, 163 Schneider, Conradus 163 Schneller, Franz 157, 166, 167 Schopenhauer, Arthur 204 Schwarz baron, Teodor 243 Schwarzenberg, Friderik 177, 182, 183, 184, 186, 187, 188, 191 Scottà, Antonio 309 Sedej, Frančišek Borgia 311, 312, 313, 314, 315, 321 Sedej, Lovro 357 Semetkowski von, Walter 288, 289 Severoli, Antonio Gabriele 103 Sikst V., papež 99 Simčič Tomaž 310, 313, 314, 315, 317, 319, 332 Slavik, Matija 240 Slomšek, Anton, Martin 17, 177, 178, 182, 183, 184, 185, 186, 187, 188, 191, 193, 194, 195, 309 Smolej, Viktor 403, 404, 405, 406, 408 Smrečnik (Schmeretschnegg), Gregor 89 Snoj, Andrej 353 Soklič, Jakob 357 Sokrat Sholastik, zgodovinar 19 Someda de Marco, Carlo 293 Sonnenberg, Bernhard 42, 45 Sovič, Janez Krstnik 127 Sozomen, zgodovinar 19 Spaur, Krištof Andrej 181 Stanič, Tomaž 130 Starbone, Karel 333 Stele, France 52 Stener, Marco 313 Stepišnik, Jakob Maksimilijan 178, 187 Steska, Viktor 353 Sticotti, Piero 291 Strmšek (Stermbscheckh), Matija 85 Stroj, Alojzij 353, 357 Stürgkh von, Karl 249, 312 Suklan, Jana 329 Sula, Lucij Kornelij 27, 28 Sulpicij Sever 28, 29, 30, 31 Sušnik, Janez 304 Š Šantalska (de Chantal), Ivana, Frančiška, svetnica 40, 41, 47, 51 Šašelj, Emil 322 Šček, Virgil 312, 321, 332, 336 Šeško, Jože 387 Šimac, Miha 18, 310, 324 Šipek (Schipekh), Jakob 89 Šiška, Josip 350 Škerbec, Matija 358 Škrinar, Jožef 114 Škrivanić, Bernardin Nikola 312, 313 Škulj, Edo 309, 310, 311, 315, 322 Šlander, Anton 290 Šolar, Jakob 388 Štefan, podložnik 93 Štih, Bojan 408, 410 Šusteršič, Ivan 206 Švab, Mladen 333 Švegelj, Peter 340 T Tacit, Publij, Kornelij, zgodovinar 19 Tamaro, Justus 327 Tarnóczy pl., Maksimilijan Jožef 178, 186, 187 Tavani, Domingo Maria 342 Tavčar, Ivan 212, 243, 283, 402 Tedeschini, Federico 319 Tegetthof von, Wilhelm 243 Teodozij Veliki, cesar 25, 27, 33, 34, 35 Terezija Velika, svetnica 47 Timotej, svetnik 30 Tolstoj, Lev, Nikolajevič 205 Toman, Feliks 53 Tomažič, Ivan Jožef 310, 315, 316, 317, 318, 320, 321, 325 Tomc, Berhmana (Friderika) 245 Tomc, Frančišek Ksaver 341 Tonich, F. 325 Toroš, Mihael 384 Trenz, Jožef 111 Trstenjak, Anton 393 Imensko kazalo 423 Truhlar, Karel, Vladimir 364 Tukidid, zgodovinar 19 U Ugarte, grof Alois 102 Ujčić, Ivan 334, 342 Ukmar, Jakob 314 Ulčar, Jožef 108 Umerto I., kralj 318 Urlep, Lilijana 310, 324, 341 V Valent, cesar 29, 30, 33 Valentinčič, Ignacij 322 Valentini, Alfonz 327 Valent iz Murse, škof 30 Valeria, Caterina 317, 330 Valerio, Alfonso 325, 326, 333 Vasseli, Viktor 327, 333 Vattovaz, Anton 334 Vavpotič, Ivan 57, 59 Velikonja, Luka 128 Velsehak, Anton 261 Veneziano, Felice 330 Veraja, Fabijan 309 Vidmar, Josip 111 Vidmar, Tomaž 93 Vierzig, Adam 160 Viktor Emanuel III., kralj 317, 318, 325, 327, 329, 330, 336 Viktor Emanuel II., kralj 243 Vincencij Pavelski, svetnik 51 Vindišar, Ivan 357 Virant, Janez 222 Vittorio Veneto 292 Vlahek, Zlatko, pater 342 Vogrinec (Vogrinz), Jernej 89 Volasko, Adolf 357 Volk, Ivan 260 Vostner, Otmar 295 Vovk, Anton 17, 349, 350, 351, 352, 353, 354, 355, 356, 357, 358, 359, 360, 361, 362, 363, 364, 365, 366, 367, 368, 378, 379, 383, 384 Vranjac, Ivan 339 Vresnik, Ana 265 W Walland, Jožef, st. 123 Watzl, Franc 50 Watzl, Frančišek Saleški 386 Weinzierl-Fischer, Erika 100, 103, 104, 107 Weiss, Peter 387, 390 Wolf, Anton Alojzij 101, 113, 124 Wolfsgruber, Cölestin 101 Z Zaineb, Nikolaja 254 Zängerle, Roman Sebastian 104 Zaplata, Franc 368 Završek, Franc 260 Završen (Zvršan), Stanko 251 Zidar, Pavle 406 Ziegler, Gregor Tomaž 186 Ziegler, Nicolaus 326 Zimmermann, Ignaz Franz 104 Zmazek, Justina 328 Zofija, svetnica 56 Zois, Žiga, baron 257 Zupan, Alojzij 353, 354 Zupančič, Jože 59 Zupan, Jožef 113 Zupan, Jurij 109, 113 Zver, Štefan 406, 407 Ž Žargi, Matija 293 Žerjav, Gregorij 353, 354 Žitko, Salvatore 325 Žlender, Rok 59 Župančič, Oton 224 424 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 KRAJEVNO KAZALO A Aiello del Friuli 128 Aleksandrija 32 Annecy 40 Antiohija 32 Arclin 162, 169, 170 Austerlitz 126 Avstrija 121, 126, 145 B Bača 121, 145 Bad Ischl 231 Bassano del Grappa 292 Begunje 56, 57, 59 Begunje na Gorenjskem 114 Benečija 126 Benetke 128, 129, 132, 341 Beograd 224, 384 Berchtesgaden 126 Betnava, dvorec 287 Bevke 386 Biljana 290 Bischofshofen 184 Blatna Brezovica 285 Bled 109, 114 Boka Kotorska 126 Boljun 334, 342 Bologna 21, 234, 292 Bovec 121, 127, 129 Bovše 162 Brakara (danes Braga) 33 Bratislava (Požun, Pressburg) 126, 247 Breg 285 Brestanica 51, 53, 59, 68 Brezje 55, 57, 59, 74, 248, 376, 386 Breznica 285 Brezovica 162 Brežice 388 Brixen 180 Brixlegg 294 Brück an der Mur 150 Buenos Aires 227 Buje 335 Buzet 336, 340 C Campoformio 126 Carrara 54, 59 Celje (Zilli) 50, 53, 59, 67, 68, 148, 149, 150, 157, 163, 165, 166, 167, 170, 172, 177, 188 Celovec 262 Cerklje na Gorenjskem 291 Cerknica 106, 291, 351 Cerkno 121, 127, 129, 131, 132 Cervarese Santa Croce 292 Cervignano del Friuli 127 Cormons.  gl. Krmin Crema 292 Cres 342 Crngrob 283, 290 Croccetti 319 Custozza 243 Č Čedad 128, 129 Černomelj 115 Červinjan 127, 128 Češke Budjevice 104 Črenšovci 396 Črešnjevec 162 Čreta 294 Črna na Koroškem 295 Črneče 295 Črnomelj 111 D Dalmacij 29 Dalmacija 124, 126 Dekani 322 Delač 386 Deskle 130 Devica Marija v Polju, dan. Ljubljana-Polje 114, 281 Dobje 165 Dol pri Ljubljani 221, 223 Dovje 299, 300, 301, 302, 304 Dravograd 179 Drežnica 52, 59, 69 Dunaj 101, 103, 104, 105, 106, 107, 121, 123, 129, 183, 221, 231, 240, 243, 281, 290, 293, 294, 311 Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt) 105, 292 Krajevno kazalo 425 Duplje 283 Düsseldorf 46 F Fara pri Kostelu 386 Fatima 377 Fermo 292 Firence 45 Francija 126 Freising 180 Furlanija 122, 125, 127, 128, 132 G Gabrovec 162 Genova 234 Glinsko 162 Gmund-Sovolj 333 Goče 260 Golovec 235 Golte 294 Gorenče (Gorentschach) 221 Gorica 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 132, 232, 244, 247, 254, 255, 267, 269, 270, 286, 311, 314, 340 Goriška 122 Gorje 114, 283, 286 Gračišće 333 Gradec 54, 85, 88, 92, 93, 94, 105, 123, 150, 262, 285, 290, 292 Gradišče 162 Gradišče ob Soči 122, 124, 125, 126, 127, 129 Grešič 336 Gröden (Val Gardena) 51 Grožnjan 339 H Hamburg 294 Hispanija 28 Hocheneg 164, 165, 166 Homec pri Kamniku 49 Horjul 291 Hosszúpereszteg 388 Hradek 262 Hrastnik 162, 388 Hrenovice 283 Humin 51 I Idrija 244 Idrijca 121, 145 Ilirska Bistrica 296 Ilirske province 123 Innsbruck 53, 213 Istra 124, 126 Italija 122 Ivenca (Iwenza) 169 J Jezersko 295 Ježica 235 Judenburg 150 K Kamnik 49, 59, 66, 112, 114 Kanal ob Soči 121, 127, 128, 129, 130, 132 Kastav 333, 342 Kaštel 338, 340 Kimsko jezero 178 Klanec pri Kozini 322 Knežak 293 Kobarid 52, 127, 132, 133 Koblek 162 Kočevje 111, 115, 351, 366, 367, 386, 387, 388, 413 Kolovec 106 Komen 322 Konjice, gospostvo 84 Konkordija 28 Konstantinopel 26, 30 Koper 124, 125, 315, 319, 325, 342 Körmend 388 Koroška 123, 132, 133, 170 Korte 338, 340 Kostanjevica 221 Kostel 387 Košana 291 Kotlje 291, 295 Kovor 114 Kranj 50 Kranjska Gora 53, 54, 59, 70 Kresnice 124 Križe 55 Krk 125, 341 426 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Krka 382, 383, 384, 386, 390, 391, 395, 396, 398, 400, 401, 402, 403, 405, 406, 413 Krka na Koroškem 178 Krmin 122 Krumau 188 Kum 284 L Lahovna 162 Laško 158, 306 Lebring 290 Leoben 105 Leskovec 162 Lešje 162 Libanon 410 Libeliče 295 Linz 104, 247 Lipovec 162 Litija 262, 284, 291, 368 Litoměřice 102 Ljubečna 162 Ljubljana 13, 22, 38, 52, 53, 56, 57, 59, 69, 72, 101, 105, 106, 107, 113, 116, 122, 123, 124, 125, 127, 206, 212, 213, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 229, 231, 232, 233, 234, 237, 240, 243, 244, 247, 251, 254, 257, 261, 262, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269, 270, 271, 272, 275, 276, 278, 282, 293, 309, 316, 336, 338, 341, 349, 350, 353, 355, 356, 359, 362, 363, 364, 366, 367, 368, 372, 374, 375, 378, 382, 384, 385, 386, 392, 394, 396, 400, 401, 411 Ljubljana – Rudnik 283 Ljubljana – stolnica 283 Ljubljana – Sv. Peter 283 Ljubljana – Trnovo 283 Logatec 340 Log pri Vipavi 286 Lom 386 Loosdorf 223 Lovran 333 Lovrečica 337 Lozice 286 Lož 106 Lurd 246, 377 M Mala Ligojna 285 Male Rodne 291, 294 Mantova 233 Marezige 329, 330 Maribor 54, 59, 71, 150, 178, 183, 186, 191, 221, 309, 310, 324, 336, 382 Marija Reka 294 Marija sedem žalosti 165, 170 Marijino Celje, nem. Mariazell 108, 112 Markovec 329 Martinj 388 Martinjak 291 Matulji 337 Mecchia, Carlo 313, 331 Medana 290 Meka 247 Mekinje 220, 223, 231, 245, 267 Melje 295 Mencij, mesto 22 Mengeš 49, 52, 59, 69 Merazhofen 61 Metlika 111 Metz 46, 50 Mežica 295 Milano 243 Mojstrana 299, 301 Momjan (Momiano) 328, 331, 332, 335 Moravska 126 Mortara 243 Most na Soči.  gl. Sveta Lucija Motnik 107, 115 Movraž 338, 340 Mozelj 296 München 44, 50, 52, 59, 61 Mursa (danes Osijek) 30, 33, 36, 37 Murska Sobota 388 N Nadlesk 291 Naklo 123 Narin 291 Nemški Rut 130 Nova Cerkev 92, 148, 149, 157, 158, 160, 170 Nova Oselica 283 Novara 243 Nova Štifta 107 Nova vas 262 Nova vas pri Radovljici 123 Novo mesto 50, 59, 67, 107, 113, 114, 220, 221, 283, 291 Krajevno kazalo 427 O Odranci 381, 382, 388, 389, 390, 391, 392, 394, 395, 396, 398, 400, 401, 403, 405, 406, 407, 408, 409, 411, 412, 413, 414 Oglej 127, 128 Ojstrica 294 Oprtalj 341 Osp 329 Ovsiše 283, 291 P Padova 321, 341, 342 Paray-le-Monial 40, 43, 44, 46, 47, 50, 53, 58, 61, 64, 65 Pariz 21, 44, 46, 47, 50, 54, 59 Passau 180 Pazin 295, 334, 342 Peking 22 Petelinjek 164 Pietrasanta 54, 59 Piran 321, 338, 342 Pisa 21 Planina pod Golico 283, 290 Podgora 291 Podgorje 49 Podgrad 220, 221, 222 Podmelec 127, 128, 131 Polhov Gradec 291 Polica 386, 405 Poljane 341 Polšnik 48 Ponikve pri Dobrepolju 356 Poreč 125 Portole 340 Postojna 266 Požun 244 Praga 102 Předni Zborovice (Vorder Zborowitz) 240 Predoslje 114 Prekorje 162 Prevalje 295 Pristava 162 Ptuj 388 Pulj 125, 266, 295, 325, 327 Pulst 123 R Radlje ob Dravi 179, 304 Radovljica 123, 284 Radovna (star. Radovina) 286 Radtstadt 184 Rajhenburg 54 Rakovnik 235 Razgor 162 Razgorce 162 Rečica pri Bledu 291 Regensburg 180 Reka 336 Remer, Mihael 296 Rennes 47 Ribnica 113, 351, 366, 367 Riese 233 Rim 31, 39, 40, 42, 45, 46, 62, 99, 100, 121, 126, 221, 223, 224, 225, 226, 233, 258, 309, 310, 319, 321, 322, 323, 335, 336, 342 Rižana 333 Ročinj 127, 130 Rodine 285 Rogaška Slatina 291, 294 Rojan 340 Roremeng 105 Rovt pod Menino 294 Rožek 51 Runtole 162 S Salzano 233 Salzburg 126, 178, 179, 181, 183, 184, 185, 186, 188, 190, 191 Satschret 162 Sava, železniška postaja 285 Savudrija 333 Sela pri Kamniku 49 Semedela 329 Slavkov 126 Slavonija 30 Slivna 290 Slovenija 121, 122 Slovenska Bistrica 48 Slovenske Konjice 157, 169 Smokuč 285 Smrečje 283 Soča 121, 145 Solčava 294 Sostro 221, 283, 291 Soteska 114 Sovinjak 320, 329 St. Florian 163 428 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 Stična 355, 387, 391, 407, 408, 409, 411, 412 Stopče 294 Stopiče 221 St. Pölten 104, 105, 110 Strassburg 149, 170 Stridon 29 Strunjan 338 Sv. Andraž nad Polzelo 294 Sveta Gora 284 Sveta Lucija 130, 133 Sveto rimsko cesarstvo 126 Sv. Florjan 151, 157, 161, 163, 165, 170, 175, 176 Sv. Gora 254, 268 Sv. Jernej (St. Barthelmä) 151, 157, 163, 166, 170, 175, 176 Sv. Križ nad Belimi vodami 294 Sv. Marija sedem žalosti 161 Sv. Marjeta 161 Sv. Nikolaj 161, 162, 170 Sv. Tomaž 161, 162, 170 Š Šentandraž 178, 180, 181, 183, 221 Šentjošt 291 Šentjošt nad Kranjem 283 Šentjur pri Celju 23 Šentlambert 281 Šentpeter, del Ljubljane 114 Šentvid pri Stični 49, 221 Šentviška Gora 127, 128 Škedenj 333, 339 Škocjan pri Turjaku 283 Škofja Loka 226, 247, 269 Škofja vas 162, 170 Šmarjeta 162, 283 Šmartno pod Šmarno goro 113 Šmartno pri Slovenj Gradcu 157, 289 Šmartno v Tuhinju 49 Šmihel 222, 291 Šmihel nad Mozirjem 294 Šopron 292 Štajerska 175, 176 Štore 20 Šturje 58, 59, 75 T Tabor 294 Tabor (Weixelstetten), gospostvo 83 Tamsweg 184 Teharje 20, 23 Thräuenberg 172 Tolmin 121, 127, 129, 132 Tomaj 247 Tombolo 233 Topolc 296 Toskana 122 Trbovlje 388 Trebnje 109, 113 Trento 292 Treviso 233 Trnava (Tyrnau) 247 Trnovlje 162, 170 Trnovo 283 Trst 124, 125, 244, 292, 309, 310, 311, 312, 313, 315, 316, 318, 319, 320, 321, 322, 323, 324, 325, 326, 327, 328, 329, 330, 334, 335, 336, 337, 340, 341, 342 Tržič 109, 114, 262, 349, 350, 361, 386 Tunjice 49, 283 Turnišče 388 U Ulm 126 Umag 337 Uršlja gora 290, 291, 294 V Vače 290 Vatikan 311, 316, 319, 322 Vavta vas 221 Velika Polana 388 Velike Lašče 124 Velikovec 221 Verona 292 Videm (Udine) 22, 262, 292, 293, 295, 296 Vinja vas 220, 221 Vipava 260, 286 Vipolže 290 Vis 243 Višnja Gora 291 Višnja vas 160, 163, 164, 165, 166, 167, 169, 172 Vitanje 157, 169 Vojnik 20, 81, 82, 83, 84, 85, 88, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 148, 149, 151, 157, 158, 159, 160, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 169, 170, 171, 172, 173, 175, 176 Volče 127 Volčji potok 49 Volosko 322 Krajevno kazalo 429 Vranja 334 Vranje 342 Vransko 294 Vrh nad Želimljami 291 Vrhnika 285, 351 W Wagner, Adolf 52 Wahrmund, Ludwig 213 Walland, Barbara 123 Walland, Jožef 109, 113, 122, 123, 124, 125, 129, 130, 131, 132, 133, 145 Württemberg 126 Z Začret 162 Zadar 339 Zadobrova 162 Zagorje pri Lesičnem 294 Zagreb 221, 292, 336, 340, 356, 386, 387 Zalog 165, 166, 167 Zalog pri Ljubljani 285, 290 Založe, gospostvo 93 Zaplaz 303 Zavodnje 294 Završje 339 Zdihovo 296 Ž Želče 162 Želimlje 20 Žepina 162 Žetale 294 Žiri 114, 283 Žminje 342 430 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 NAVODILA SODELAVCEM AES 1. AES objavlja še neobjavljene ali težko dostopne vire za slovensko cerkveno zgodovino (vključno s fotografijami, slikami in razpredelnicami). 2. Objava virov v originalnem jeziku se ravna po pravilih ekdotike. Sam doku- ment ali skupino dokumentov predstavi avtor v uvodni razpravi. 3. Vsi prispevki morajo biti oddani v elektronski obliki (razmik 1,5 vrstice, pisava Times New Roman, poravnava v levo) in lahko obsegajo do okoli 10.000 besed. 4. Prispevki gredo pred objavo v recenzijo. Recenzije so anonimne, pozitivna recenzija pa je pogoj za objavo razprave. 5. Avtor mora ob oddaji prispevka navesti svoj polni naslov, naziv oz. poklic, delovno mesto, naslov ustanove, kjer je zaposlen, in svoj e-naslov. 6. Prispevki morajo biti opremljeni s povzetkom (do 500 besed) in ključnimi besedami (do 5 besed). 7. Pri monografskih objavah omejitev (število besed) ne velja, za vse ostale podrobnosti pa velja dogovor z uredništvom. 8. Besedilo prispevka mora biti pregledno in razumljivo strukturirano (naslovi poglavij, podpoglavij), tako da je mogoče razbrati namen, metodo dela, re- zultate in sklepe. 9. Opombe morajo biti pisane enotno kot sprotne opombe pod črto (velikost pisave 10). Bibliografska opomba mora ob prvi navedbi vsebovati celoten naslov oz. nahajališče: ime in priimek avtorja, naslov dela (ko gre za objavo v reviji ali zborniku naslov le-tega), kraj in leto izida, strani: - primer monografija: Bogdan Kolar, In memoriam II: nekrolog salezijancev neslovenske narodnosti, ki so delovali na Slovenskem, Ljubljana 1997, str. 116– 119. Založbo monografskega dela navedemo le v seznamu virov in literature. - primer članek v reviji: Bogdan Kolar, Celje v času prve svetovne vojne kot se kaže v cerkvenem arhivskem gradivu, v: Studia Historica Slovenica 9 (2009), št. 2–3, str. 543–574. - primer časnik (avtor): Kanonična vizitacija in birmovanje v letu 1914, v: Ljubljanski škofijski list (LŠL) 49 (1914), št. II., str. 31. - primer prispevek v zborniku: France M. Dolinar, Die Rolle und die Be- deutung der Jesuiten während des 17. und 18. Jahrhunderts im slowe- nischen Raum, v: Die Jesuiten in Innerösterreich. Die kulturelle und geisti- ge Prägung einer Region im 17. und 18. Jahrhundert (ur. W. Drobesch in P. G. Tropper), Celovec/Klagenfurt 2006, str. 215–217. - v nadaljevanju se uporablja smiselna okrajšava (dalje: Kolar, In memo- riam II, str. 116–119.). Navodila sodelavcem AES 431 10. Sveto pismo, cerkvene dokumente ali kako drugo pogosto navedbo lahko na- vajamo tudi med besedilom po uveljavljenem načinu citiranja tovrstnih del. 11. Na kratice moramo opozoriti na začetku razprave ali v prvi opombi. Pri do- mačih kraticah se držimo določil Slovenskega biografskega leksikona, pri tujih pa tistih, ki jih v prvem zvezku navaja Lexikon für Theologie und Kirche. 12. Pri navajanju arhivskih virov je treba navesti: arhiv (ob prvi navedbi celotno ime, v primeru, da ga uporabljamo večkrat, je treba navesti okrajšavo v okle- paju), ime fonda ali zbirke (signaturo, če jo ima), številko fascikla (škatle) in arhivske enote ter naslov navedenega dokumenta (primer: NŠAL 332, Birme in vizitacije, šk. 22, Usmiljeni Samarijan, Ljubljana, 5. 9. 1943, št. 934.) 13. V poglavju Viri in literatura morajo biti sistematično, po abecednem vrst- nem redu, navedeni vsi viri in vsa literatura, navedena v opombah. Ločeno navedemo arhivske vire, internetne vire, časopisne vire, literaturo itd. V kolikor je avtor v tekstu ali opombah uporabljal krajšave in kratice, naj – po dogovoru z uredništvom – na koncu doda tudi seznam le-teh. 14. Slikovno gradivo sprejema uredništvo le v elektronski obliki in v visoki reso- luciji (300 dpi), shranjeno nestisnjeno v datoteko vrste JPG. Slikovno gradivo (fotografije, grafikoni, tabele, zemljevidi itd.) je potrebno priložiti ločeno (v tekstu naj bo označena samo lokacija gradiva) v posebni mapi (datoteki) z avtorjevim imenom in priimkom. Slikovno gradivo mora vsebovati odgo- varjajoče podnapise z navedbo vira. 15. Za znanstveno vsebino prispevka in točnost podatkov odgovarja avtor. 16. Uredništvo poskrbi za lektoriranje, avtor lekturo pregleda in jo avtorizira. Uredništvo posreduje avtorju prvo korekturo prispevka, ki jo mora avtorizi- rati; širjenje obsega besedila ob korekturah ni dovoljeno. 17. Avtorji so dolžni upoštevati navodila, objavljena v vsaki tiskani številki AES in na spletni strani AES. 18. Članki in prispevki, objavljeni v tiskani reviji, bodo po določenem preteku časa objavljeni tudi na spletni strani AES. Avtorji z objavo tiskane verzije soglašajo tudi z objavo spletne verzije članka. V primeru nejasnosti glede navajanja literature in arhivskih virov naj se avtor obr- ne na urednika AES. Rokopisov in ilustracij uredništvo ne vrača. Prispevke pošljite na naslov: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani Uredništvo AES Poljanska c. 4, p. p. 2007 SI-1001 Ljubljana e-naslov: izc@teof.uni-lj.si 432 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 INSTRUCTIONS TO AES ASSOCIATES 1. AES publishes as yet unpublished or difficult to access sources for Slovenian Church history (including photographs, pictures, and tables). 2. The publication of resources in their original language follows the rules of textual criticism. The document itself or a cluster of documents is introduced by the author in the preliminary discussion. 3. All articles should be submitted in electronic form (line spacing 1.5, font Times New Roman, alignment to the left) and are to be of up to about 10,000 words. 4. All articles will be sent for review. Reviews are anonymous, and a positive review is the condition for publication of the article. 5. When submitting an article the authors must state their full address, title or occupation, workplace, the address of the institution of their employment, and the author’s e-mail address. 6. All articles should include a summary (up to 500 words) and key words (up to 5 words). 7. For monographs the limit for the number of words does not apply, all other details should be arranged with the editorial board. 8. The text of the article should be clear and intelligibly structured (chapter, subchapter titles) so that the purpose, work method, results, and conclusions can be inferred. 9. Notes must be stated uniformly as footnotes below the line (font size 10). A bibliographic footnote should, when stated for the first time, include the com- plete title or location: full name of the author, title of the work (when citing the publication in a magazine or a collection of works, state the title), place and year of the publication, pages: - Example for a monograph: Bogdan Kolar, In memoriam II: nekrolog salezijancev neslovenske narodnosti, ki so delovali na Slovenskem, Ljubljana 1997, pp. 116–119. The publishing house of the monograph is stated only in Sources and Literature. - Example for an article in a magazine: Bogdan Kolar, Celje v času prve svetovne vojne kot se kaže v cerkvenem arhivskem gradivu, in: Studia His- torica Slovenica 9 (2009), nos. 2–3, p. 543–574. - Example for a newspaper (author): Kanonična vizitacija in birmovanje v letu 1914, in: Ljubljanski škofijski list (LŠL) 49 (1914), no. II., p. 31. - Example for an article in a collection of works: France M. Dolinar, Die Rolle und die Bedeutung der Jesuiten während des 17. und 18. Jahrhunderts im slowenischen Raum, in: Die Jesuiten in Innerösterreich. Die kulturelle und geistige Prägung einer Region im 17. und 18. Jahrhundert (Eds. W. Drobesch and P. G. Tropper), Celovec/Klagenfurt 2006, p. 215–217. - In the continuation a meaningful abbreviation is used (hereon: Kolar, In memoriam II, p. 116–119.). 10. The Bible, Church documents or some other frequent quotation can be cited in the text according to the established method of citation of such works. Instructions to AES associates 433 11. All abbreviations should be explained at the beginning of the dissertation or in the first footnote. For Slovenian abbreviations the rules of the Slovenski biografski leksikon should be followed, while for the foreign abbreviations the rules stated in the first volume of the Lexikon für Theologie und Kirche. 12. When citing archival sources state: the archive (when mentioned for the first time, state its full name; if cited several times in the article, give the abbrevia- tion in the brackets), name of the fonds or collection (shelf mark, if there is one), binder (box) and archival unit number, and the title of the cited docu- ment (example: NŠAL 332, Birme in vizitacije, šk. 22, Usmiljeni Samarijan, Ljubljana, 5. 9. 1943, št. 934.) 13. The chapter Sources and Literature should include all sources and literature from the footnotes, in a systematic, alphabetical order. Archival sources, internet sources, newspaper sources, literary works etc. should be written separately. If the text or footnotes include any abbreviations, the list of those should be, by prior arrangement with the editorial board, included at the end of the article. 14. Graphic material should be submitted to the editorial board only in electron- ic form and in high resolution (300 dpi), saved uncompressed in a JPG file. Graphic material (photographs, diagrams, tables, maps etc.) should be sub- mitted separately (the text should include only a clear marking of the mate- rial’s location) in a separate folder (file) with the author’s full name. Graphic material should include captions with the stated sources. 15. Authors are solely responsible for the scientific content of the article and the accuracy of its data. 16. The editorial board is in charge of proofreading. The author reviews the changes and authorises the proofread text. The editorial board sends the first correction to the author to be approved; expanding the text upon the first cor- rection is not allowed. 17. Authors are obliged to follow the instructions published in every print edition of AES and on the AES website. 18. Articles published in the printed magazine will also, after a certain period of time, be posted on the AES website. By agreeing to the publication of the printed version, authors simultaneously agree with the publication of the e- version of the article. In case of any questions regarding the citing of literature and archival sources, the author should contact the editor of AES. Manuscripts and illustrations will not be returned to their authors. Articles to be submitted to: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani AES Editorial Board Poljanska c. 4, p. p. 2007 SI-1001 Ljubljana e-mail address: izc@teof.uni-lj.si 434 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 PUBLIKACIJE INŠTITUTA ZA ZGODOVINO CERKVE ACTA ECCLESIASTICA SLOVENIAE Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 1, 1979, 188 strani. Miscellanea: Metod Benedik, Inštrukcija papeža Klemena VIII. za obnovo katoliške vere na Štajerskem, Ko- roškem in Kranjskem z dne 13. aprila 1592; France M. Dolinar, Jožefinci med Ri- mom in Dunajem - Škof Janez Karel Herberstein in državno cerkvenstvo; Bogo Grafenauer, Etnična vprašanja ob preureditvi lavantinske škofije na Štajerskem; Ivan Škafar, Jezuitski misijoni v krajini med Muro in Rabo za časa katoliške ob- nove 1609-1730; Ivan Škafar, Oda Jožefa Košiča iz leta 1813. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 2, 1980, 231 strani. Maksimilijan Jezernik, Fride- rik Baraga (Zbirka rimskih dokumentov). Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 3, 1981, 172 strani. Miscellanea: Metod Benedik, Iz protokolov ljubljanskih škofov (1); France M. Dolinar, Zapisi škofa Janeza Tav- čarja o stanju v ljubljanski škofiji; Ivan Škafar, Gradivo za zgodovino kalvinizma in luteranstva na ozemlju belmurskega in beksinskega arhidiakonata. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 4, 1982, 255 strani. Jože Gregorič, Pisma Petra Pavla Glavarja Jožefu Tomlju 1761-1784. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 5, 1983, 331 strani. Miscellanea: Jože Mlinarič, Prizadevanje sekovskih škofov Martina Brennerja in Jakoba Eberleina kot ge- neralnih vikarjev salzburških škofov za katoliško versko prenovo na Štajer- skem v luči protokolov 1585-1614 in vizitacijskih zapisnikov iz 1607, 1608 in 1617-19; Ivan Zelko, Gradivo za prekmursko cerkveno zgodovino; Ivan Zelko, Frančiškani v Murski Soboti. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 6, 1984, 225 strani. Miscellanea: Metod Benedik, Iz protokolov ljubljanskih škofov (2); Martin Jevnikar, Ivan Trinko, pokrajin ski svetovalec v Vidmu 1902-1923; Vilko Novak, Ivanu Škafarju v spomin - Njegovo življenje in delo; Ivan Škafar, Priloge: Izvirna poročila, regesti in zapisi o delo- vanju luteranov (evangeličanov) na Petanjcih 1592-1637. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 7, 1985, 288 strani. Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih. Ob 1100-letnici Metodove smrti: Bogo Grafenauer, Spreo- brnjenje Bavarcev in Karantancev - Conversio Bagoariorum et Carantanorum; France Perko, Italska legenda; France M. Dolinar, Pisma rimskih papežev Ha- drijana II., Janeza VIII. in Štefana V.; Metod Benedik, Žitje Konstantina (Cirila) in Žitje Metoda; France M. Dolinar, Pohvala sv. Cirila in Metoda; Janez Zor, Anonimna ali Metodova homilija v Clozovem glagolitu. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 8, 1986, 395 strani. Rajko Bratož, Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske Cerkve od začetkov do nastopa verske svobode. Publikacije Inštituta za zgodovino Cerkve 435 Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 9, 1987, 463 strani. Jože Mlinarič, Župnije na Slo- venskem Štajerskem v okviru salzburške nadškofije v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro 1656-1774. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 10, 1988, 254 strani. Miscellanea: Metod Benedik, Iz protokolov ljubljanskih škofov (3); Primož Kovač, Začetki kapucinskega sa- mostana v Škofji Loki; Janez Höfler, Gradivo za historično topografijo predjo- žefinskih župnij na Slovenskem- Pražupniji Radovljica in Kranj. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 11, 1989, 239 strani. France M. Dolinar, Slovenska cerkvena pokrajina. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 12, 1990, 432 strani. Ana Lavrič, Ljubljanska ško- fija v vizitacijah Rinalda Scarlichija 1631-1632. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 13, 1991, 116 strani. Ivanka Tadina, Ignacij Kno- blehar 1819-1858. Veliki pionir krščanske civilizacije in odličen apostol čr nih. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 14, 1992, 190 strani. Miscellanea: Metod Bene- dik, Iz protokolov ljubljanskih škofov (4); Bogdan Kolar, K zgodovini malega semenišča v Kopru; Vinko Škafar, Prošnje salzburškemu nadškofu F. Schwar- zenbergu za priključitev slovenskih dekanij sekovske (graške) škofije k lavan- tinski škofiji leta 1848; Janez Höfler, Gradivo za historično topografijo predjo- žefinskih župnij na Slovenskem- Pražupnija Mengeš; Marko Senica, Slovenske pridige kapucina p. Angelika iz Kranja iz let 1766-1771. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 15, 1993, 221 strani. Matjaž Ambrožič, Zvo narstvo na Slovenskem. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 16, 1994, 726 strani. Metod Benedik- Angel Kralj, Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Nekdanja štajerska kapu cinska provinca. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 17, 1995, 600 strani. France Baraga, Kapiteljski arhiv Novo mesto. Regesti listin in popis gradiva. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 18, 1996, 363 strani. Ivan Likar, Slovenski litur- gični jezik v obrednikih s poudarkom na obredniku škofa Wolfa (1844). France Baraga, Kazalo krajevnih in osebnih imen k AES 16- Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 19, 1997, 537 strani. France Baraga, Arhivska za- puščina škofa Tomaža Hrena; Metod Benedik-Angel Kralj, Protokoli škofa Hrena 1614-1630; Bogdan Kolar, Sinode škofa Hrena; Edo Škulj, Bogoslužna besedila v Hrenovih komih knjigah. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 20, 1998, 396 strani. Metod Benedik -Angel Kralj, Škofijske vizitacije Tomaža Hrena 1597-1629 in poročilo Apostolskemu sedežu o stanju škofije leta 1607; France Baraga, Arhiv Glavarjevega benefi- cija; Lojzka Bratuž, Korespondenca Attems - Glavar 1753-1772; Janez Höfler, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pra- 436 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 župniji Stara Loka in Šentpeter pri Ljubljani; Darja Mihelič, Izročilo Konver- zije, ki je doseglo Valvasorja in Schönlebna. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 21, 1999, 776 strani. Branko Kurnjek, Marjan Maučec, Iztok Mozetič, Dnevno časopisje o duhovniških procesih na Sloven- skem 1945-1953. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 22, 2000, 385 strani. Lilijana Žnidaršič Golec, Duhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncila. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 23, 2001, 391 strani. Damjan Hančič, Konstitucije klaris v Mekinjah in Škofji Loki. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 24, 2002, 712 strani. Lambert Ehrlich, Pariška mirovna konferenca in Slovenci 1919/20; Spomenica za Vatikan 14. aprila 1942 - za objavo pripravila Marija Vrečar. Metod Benedik, Lambert Ehrlich za slo- venski narod. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 25, 2003, 462 strani. Matjaž Ambrožič, Ljubljan- ski knezoškof dr. Janez Zlatoust Pogačar. Njegova verska, kulturna in politična vloga za zgodovino Slovencev. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 26, 2004, 244 strani. Metod Benedik, Pisma Ja- neza Evangelista Kreka; Janez Höfler, Gradivo za historično topografijo pred- jožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupnija Cerknica; Bogdan Kolar, Začet- ki cerkvene organiziranosti Slovencev v Kaliforniji. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 27, 2005, 347 strani. Marko Benedik, Dokumenti p. Antona Prešerna D. J. o škofu Antonu Vovku; Sebastjan Likar, Valentin Oblak, Kronika župnije Kropa 1914-1918. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 28, 2006, 300 strani. Metod Benedik, Janez Evan- gelist Krek v spisih sodobnikov; Bogdan Kolar, Iz kronike župnije Grahovo pri Cerknici v času župnika Alojzija Westra (1910-1928); Edo Škulj, Kronika župnije Turjak. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 29, 2007, 541 strani. Edo Škulj, Jerebova kronika župnije Škocijan pri Turjaku. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 30, 2008, 371 strani. Damjan Debevec, Karikatu- re v boju proti veri in Cerkvi 1945-1960. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 31, 2009, 260 strani. Edo Škulj, Kronika župnije Turjak; Edo Škulj, Iz turjaške oznanilne knjige. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 32, 2010, 528 strani. Vloga teoloških izobraže- valnih ustanov v slovenski zgodovini pri oblikovanju visokošolskega iz- obraževalnega sistema na Slovenskem: Matjaž Ambrožič, Srednjeveško in novoveško teološko izobraževanje v samostanskih skupnostih cistercijanov, kartuzijanov, avguštincev, dominikancev in trapistov; Metod Benedik, Teo- loško izobraževanje od reformacije do vključno centralnih semenišč; Matjaž Ambrožič, Teološki študij na Slovenskem od konca 18. stoletja do prve svetov- Publikacije Inštituta za zgodovino Cerkve 437 ne vojne; Bogdan Kolar, Teološka fakulteta – del Univerze v Ljubljani; Miran Špelič, Visoko šolstvo v redu manjših bratov od ustanovitve vikarije – province sv. Križa do ustanovitve Univerze v Ljubljani; Metod Benedik, Kapucinske te- ološke šole; Bogdan Kolar, Visoka teološka šola na Rakovniku; Matjaž Ambro- žič, Prva teološka fakulteta in knezoškofijsko Bogoslovna učilišče v Ljubljani; Fanika Krajnc-Vrečko, Visoka bogoslovna šola v Mariboru 1859-1941; Fanika Krajnc-Vrečko, Bibliografija del in arhivski viri s področja teološkega izobra- ževanja na Slovenskem. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 33, 2011, 204 strani. France M. Dolinar, Poro čila lju- bljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad Limina), I. del: 1589-1675. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 34, 2012, 424 strani. France M. Dolinar, Poro- čila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad Limina), II. del: 1685-1943. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 35, 2013, 232 strani. Bogdan Kolar, Misijonska hiša pri Sv. Jožefu nad Celjem. Kronika ustanove od 1852 do 1925. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 36, 2014, 422 strani. Miha Šimac, Vojaški duhov- niki iz slovenskih dežel pod habsburškim žezlom. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 37, 2015, 440 strani. Prva svetovna vojna in Cer- kev na Slovenskem: Bogdan Kolar, Prva svetovna vojna in njen vpliv na življe- nje Cerkve; Tomaž Kladnik, Posledice prve svetovne vojne na vojaško organi- ziranost na Slovenskem in spremembe, ki so jih nove razmere prinesle v vsa- kodnevno življenje ljudi; Igor Salmič, Posledice izbruha vojne, kakor se kažejo v poročilih škofov s slovenskega ozemlja osrednjim cerkvenim ustanovam v Rimu; Miha Šimac, Oris vpliva prve svetovne vojne na pastoralno delo duhov- nikov; Matjaž Ambrožič, Vpliv prve svetovne vojne na ljudi, delovanje Cerkve in politično dogajanje v ljubljanski škofiji; Bogdan Kolar, Posledice prve svetov- ne vojne na cerkveno življenje v lavantinski škofiji; Renato Podbersič ml., Posle- dice vojne v delovanju cerkvenih skupnosti na področju soške fronte; Boštjan Guček, O tolminski župnijski kroniki; Tolminska župnijska kronika 1914–1922. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 38, 2016, 440 strani. Miscellanea: Aleš Maver, Al- tercatio ecclesiae et synagogae v okviru antične krščanske protijudovske pole- mike; Julijana Visočnik, Tomaž Hren in pridige ob posvetitvah cerkva; Matjaž Ambrožič, Historični zvonovi zvonarja Gašperja Franchija; Blaž Otrin, Priza- devanje škofa Avguština Gruberja za topografski in zgodovinski oris župnij lju- bljanske škofije; Ana Lavrič, Slomškov osnutek predavanj o cerkveni umetnosti za mariborsko bogoslovje; Jure Volčjak, Škofovska grba lavantinskih škofov Ja- koba Maksimiljana Stepišnika in Mihela Napotnika; Miha Šimac, »Opes regum corda subditorum«: drobci o odlikovanjih lavantinskih in ljubljanskih škofov; Franjo Velčić, Prisutnost glagoljice i staroslavenskog bogoslužja na području nekadašnje tršćansko-koparske biskupije na prijelazu iz 19. u 20. stolječe; Peter 438 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 G. Tropper, Katholische Kirche und Slowenen in Kärnten: Bemerkungen zur Rolle der Kirche im 20. Jahrhundert; Renato Podbersič ml., Msgr. Ivan Rojec in goriški begunci med prvo svetovno vojno; Jurij Perovšek, Vera in Cerkev v programih slovenskih političnih strank 1890 – 1941; Igor Salmič, Kralj Aleksan- der (1888–1934) in Katoliška cerkev: pogled na kraljevo osebnost v luči zapisov nuncija Ermenegilda Pellegrinettija; Aleš Gabrič, Boj proti katoliškemu tisku; Jelka Melik, Juro Adlešič v dokumentih tajne policije; Bogdan Kolar, Škof dr. Gregorij Rožman in duhovnik Vladimir Kozina; Dejan Pacek, Nekateri bistveni vidiki odnosa med Svetim sedežem in Jugoslavijo v obdobju 1953–1970; Metod Benedik, Mediji o vračanju Teološke fakultete v Univerzo v Ljubljani. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 39, 2017, 404 strani. Jure Volčjak, Goriška nad- škofija na Kranjskem v času apostolskega vikarja in prvega nadškofa Karla Mi- haela grofa Attemsa (1750–1774). Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 40, 2018, 388 strani. Tanja Martelanc, Kapucini in njihova arhitektura na Slovenskem. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 41, 2019, 314 strani. Učitelji Teološke fakultete za ustanovitev in ohranitev Univerze v Ljubljani. Mari Jože Osredkar, Prof. dr. Lambert Ehrlich; Nik Trontelj, Franc Grivec – ekleziolog in učitelj na Teološki fakulteti; Julijana Visočnik, Franc Ksaver Lukman – profesor, dekan, rektor, urednik; Andrej Saje, Gregorij Rožman in njegov prispevek k razvoju cerkve- nega prava in Teološke fakultete v Ljubljani; Matjaž Maksimilijan, Matija Sla- vič – profesor, biblicist in državnik; Bogdan Kolar, Univerza v Ljubljani in njen učitelj dr. Josip Srebrnič; Ivan Janez Štuhec, Dr. Josip Anton Ujčić – prvi profesor moralne teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani; Janez Juhant/Nik Trontelj, Aleš Ušeničnik – soustanovitelj in sooblikovalec UL; Slavko Krajnc, Znanstveno, pedagoško in strokovno delo prvega dekana Teološke fakultete prof. dr. Franca Ušeničnika; Matjaž Ambrožič, Prof. dr. Janez Evangelist Zore in njegova vloga pri ustanavljanju ljubljanske univerze in Teološke fakultete. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 42, 2020, 336 strani. Prekmurje v letu 1919 in Katoliška cerkev. Stanislav Zver, Pogled na dogajanje v Prekmurju do leta 1900 – od delovanja svetih bratov do vključitve v razne škofije; Vinko Škafar, Izobraževanje katoliških duhovnikov, ki so bili doma iz Prekmur- ja ali so tam delovali do priključitve Prekmurja Sloveniji; Fanika Krajnc- -Vrečko, Vloga katoliških duhovnikov pri utrjevanju narodne zavesti s pi- sano besedo: širjenje in izdajanje slovenskih knjig in periodike med Prek- murci do priključitve Prekmurja k matični domovini; Bojan Himmelreich, Prekmurje na pariški mirovni konferenci ter prizadevanja dr. Franca Kova- čiča in dr. Matije Slaviča za njegovo priključitev k Sloveniji; Andrej Hozjan, Dogajanje v Prekmurju v zvezi z njegovo pripadnostjo od septembra 1918 do januarja 1919; Lilijana Urlep, Štajerski duhovnik o priključitvi Prekmurja: Publikacije Inštituta za zgodovino Cerkve 439 kako je Januš Golec v svojih spominih opisal priključitev Prekmurja?; Bogdan Kolar, Prekmurje 1918/19 – del nove krajevne Cerkve; Ivan Janez Štuhec, Od kulturnih razlik do skupne odločitve; Hotimir Tivadar, Vloga vere in duhov- nikov pri ohranitvi slovenske kulture in jezika med Muro in Rabo; Franc Zo- rec, Izvirni izzivi in utiranje novih poti Cerkve v Prekmurju; Andrej Lažeta, Doprinos soboške škofije v severovzhodni Sloveniji oz. Pomurju; Lojze Kozar ml., Versko življenje v Prekmurju; Igor Salmič, Prekmurje v vatikanskih arhi- vih v letih 1918–1924; Blaž Otrin, Odnos ljubljanske škofije do priključitve Pre- kmurja; Lilijana Urlep, Priključitev in cerkvenoupravna ureditev Prekmurja po priključitvi h Kraljevini SHS v virih Nadškofijskega arhiva Maribor; Simon Štihec, Dokumenti o Cerkvi med Prekmurci v škofijskem arhivu Sombotel. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 43, 2021, 456 strani. Blaž Otrin, Julijana Visoč- nik, Topografsko-zgodovinski opisi župnij ljubljanske škofije 1821–1823. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 44, 2022, 444 strani. Boštjan Guček, »Nosi le zakr- pano obuvalo«: Oris družbenega položaja duhovščine na slovenskem (1918–1941) Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 45, 2023, 440 strani. Blaž Otrin, Socialna dejav- nost katoliške Cerkve v ljubljanski (nad)škofiji od konca 18. stoletja do druge svetovne vojne Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 46, 2024, strani. Miran Sajovic SDB: Moja sre- čanja s prof. dr. Bogdanom Kolarjem; Aleš Maver, Podoba Konstancija II. v latinski krščanski historiografiji 4. in 5. stoletja; Ana Lavrič, Sv. Marjeta Mari- ja Alacoque v umetnostni na Slovenskem; Andrej Hozjan, Zemljiška posest, prihodki in gospodarjenje župnije Vojnik v izbranih terezijanskih virih; Miha Preinfalk in Miha Šimac, Iz cesarjeve zapuščine: poročilo ljubljanskega škofa Antona Kavčiča (1807–1814) cesarju Francu I.; Jure Volčjak, »…mit meinem Berichte allerhöchst Ihrem Trone zu nähern:« poročilo avstrijskemu cesarju Francu I. o opravljenih vizitacijah v župnijah v dolinah rek Soča, Bača in Idrij- ca v letih 1805, 1823 in 1828; Julijana Visočnik, Vojnik v Göthovih anketah; Lilijana Urlep, Zakaj je Slomšek podpisal volilne kapitulacije?: Slomšek in sta- tus lavantinske škofije kot lastniške škofije; Jurij Perovšek, Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 do konca avstrijske dobe 1918; Marija Jasna Kogoj OSU in Miha Šimac, Kronistka M. Klementina Kastelec (1887–1963) in njena »vojna kronika« (1914 –1918); Matjaž Ambro- žič, Zvonovi za topove; Željko Oset, »O revolucija – za te nisem rojen, nikdar se te ne privadim«: tržaški škof Andrej Karlin (1911–1919) o prevratni dobi v Trstu; Blaž Otrin, Anton Vovk – kanonik (1940 –1945); Boštjan Guček, Konč- no besedo bo izrekla zgodovina: korespondenca Jožeta Gregoriča (1908–1989) z božjim služabnikom Alojzijem Kozarjem (1910–1999). Povzetki in vsebine vseh številk znanstvene publikacije AES so dostopni na med- mrežju: http://www.teof.uni-lj.si/?viewPage=61 440 Acta Ecclesiastica Sloveniae 46 ACTA ECCLESIASTICA SLOVENIAE Izdajatelj / Publisher: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Naslov uredništva / Address of Editorial: Inštitut za zgodovino Cerkve Poljanska c. 4, pp. 2007, SI – 1001 Ljubljana e-pošta: izc@teof.uni-lj.si Glavni in odgovorni urednik / Editor in Chief: dr. Miha Šimac Uredniški odbor / Editorial Board: dr. Matjaž Ambrožič dr. Bogdan Kolar dr. Ana Lavrič dr. Igor Salmič dr. Julijana Visočnik Lektura in prevodi povzetkov v angleški jezik / Proof-reading and translation of summary into English: Maja Sužnik Oblikovanje naslovnice / Cover Design: Anton Štrus Prelom / Computer Typesetting: Salve d.o.o., Ljubljana, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana Tiskano v Sloveniji / Printed in Slovenia Naklada / Number of copies printed: 300 izvodov Izvlečke prispevkov objavlja / Abstracts are included in: Historical Abstracts, America: History and Life, ABC-CLIO Library, Santa Barbara, California, USA EBSCO Publishing, Inc., 10 Estes Street, Ipswich, Massachusetts, USA Tübinger Zeitschrift, Universität Tübingen, Nemčija Založba / Publishing House: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani Poljanska c. 4, pp. 2007 SI-1001 Ljubljana e-posta: dekanat@teof.uni-lj.si Za založbo / Chief Publisher: Dr. Tadej Stegu UDK 272-9(082) ISSN 0351-2789 ACTA ECCLESIASTICA SLOVENIAE 46 MISCELLANEA Ljubljana 2024 46 25 EUR