-
Stranka demokratične prenove, Veleton, Rdeča dvorana
■
• . .
Dobrodelni koncert za poplavljene
Struni demokratične prenove, Veleton in Rdeča dvorana Velenje pripravljajo v nedeljo. 25. novembra, ob 18. uri dobrodelni koncert, katerega izkupiček bodo namenili družinam, \> ,ili je prizadela zadnja vodna ujma.
Sodelovali bodo Sato, Zlatko Dobrič. Šank rock, Agropop, Helena Blagne. Don Juan, Moped Show, Veronika in Zoran Cilenšek. Celjski instrumentalni kvintet, Ansambel Nika Zajca, 4 Kovači, Šaleški fantje. Program bodo povezovali Janez Dolinar Mojca Blažej-Cizej in Boris Kopitar.

šo«an| Tel.: 0631882-266
velenje, 15. novembra 1990 številka 44, cena 9 dinarjev
ma
-	.. Talatomklnakup
//j^b xi V Namll
853-500
PO ZIMI DIŠI
— Šele sredi novembra smo in kdo bo rekel, kam se vam le mudi, ko pa zima nastopi šele v decembru. Ampak hladno je že dovolj, pripraviti pa seje tudi treba, da nas ne preseneti, ne?
STRAN 8
REKORDNA ZMAGA - Velenjska dekleta in fantje za zdaj odlično igrajo.
STRAN 10
ŽIVLJENJE PA TEČE DALJE -
Vsa Zgornja Savinjska dolina je minule dni eno samo delo-višče. Pomoč prihaja od vsepovsod, v kolektivih se pospešeno pripravljajo na proizvodnjo . . .
STRANI 3 in 4
Večer bratov Kralj
V petek, 16. novembra, ob 19.00, se nam bosta v knjižnici Velenje predstavila brata Marjan in Boris Kralj. Oba sta zanimiva in ugledna kulturna delavca. Marjan, tudi gledališki in filmski igralec, je nepogrešljivi vodja radijske oddaje »V nedeljo zvečer«, ki si jo
Skupščina odloča prihodnji teden
Mandatar izbral novo vlado
Prihodnji teden, najverjetneje v torek, 20. novembra, lahko pa kakšen dan kasneje, ker natančen datum še ni opredeljen, bo zasedala velenjska občinska skupščina.
Na njej bo novi mandatar za sestavo velenjskega izvršnega sveta FRANJO BARTOLAC
predstavil listo predlaganih kandidatov za predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta. Kot je zagotovil že na skupščini, je takoj pristopil k pogajanjem z vsemi strankami in na podlagi tega izoblikoval listo s kon-
kretnimi zadolžitvami predlaganih posameznih članov.
Kdo je na listu? Franjo Bartolac, inženir strojništva za predsednika izvršnega sveta, Viktor Robnik dipl. ekonomist, predlagan za podpredsednika izvršnega sveta, zadolžen za gospodarsko področje, prevzel pa naj bi tudi sekretariat za javne gospodarske dejavnosti, Viktor Br-glez po poklicu predmetni učitelj bo v vladi pokrival področje ljudske obrambe, istočasno pa prevzel sekretariat za ljudsko obrambo, Slavko
Hozjan, ki bil tudi v bivši vladi, mag. filozofije je predlagan za področje družbenih dejavnosti in za sekretarja sekretariata za družbene dejavnosti, Marko Jeraj dipl. psiholog predlaga za področje obče uprave in istočasno za sekretarja sekretariata za občo upravo, dr. Vladimir Korun dipl. pravnik naj bi v vladi prevzel področje notranjih zadev in sekretariat za notranje zadeve, Igor Meh, ki je bil tudi v prejšnji vladi, je po poklicu dipl. ekonomist, zadolžen bo za področje financ in drobnega gospodarstva ter
za sekretarja sekretariata za ekonomske zadeve ter Emil Šterbenk dipl. geograf, ki naj bi v novi vladi prevzel varstvo okolja in urejanje prostora, predlagan pa bo tudi za sekretarja sekretariata za varstvo okolja, ko bo ta ustanovljen.
Mandatar Franjo Bratolac je z listo oziroma z ljudmi, ki so na njej, kot pravi, zelo zadovoljen. Z globalno zasnovo vladnega programa pa nas bo seznanil na skupščini prihodnji teden.
(mkp)
Demokratična alternativa brez križa in sveče
Liberalno demokratična stranka
14. kongresa ZSMS — liberalne stranke, ki se je v soboto v Zagorju končal kot 1. kongres Liberalno demokratične stranke, so se iz Velenja udeležili Judita Zager, Igor Meh, Marjan Gaberšek in Dragan Martinšek. katerim smo se ob vrnitvi tudi pogovarjali. Sprememba imena, pravi, je logična pot stranke, ki nikoli ni priznavala nobenega interesa, ki bi bil višji od človekovih pravic in tudi nobenega razloga, v imenu katerega bi bilo mogoče človekove pravice omejevati, kršiti ali razveljaviti.
»Za liberalizem smo se odločili iz več razlogov: zato, ker je v osnovi skeptična drža, ki jo preveva nezaupanje do
vseh velikih projektov, pa naj se jim reče socializem v preteklosti, nacija ali demokracija v sedanjosti in prihodnosti. Liberalizem se nikoli ne pusti ujeti patetiki velikih dejanj, zmeraj raje usmeri pozornost v podrobnosti, ki ostajajo na robu, na pol prezrte. Liberalizem tudi same demokracije ne povzdiguje v malika, zavzema se zanjo, ker je edini politični projekt, ki ve za svojo mejo,« je pojasni! Dragan Martinšek.
V Manifestu libralizma, ki so ga na kongresu sprejeli, pa so poudarili zavzemanje za takojšnje volitve v dvodomno skupščino, za demilitarizacijo — Slovenijo brez
vojske, za politiko enakih možnosti, za participacijo žensk v politiki, za modem model imigracijske politike Slovenije, proti diskriminaciji zaradi spolne usmerjenosti, za zunanjo politiko, ki naj bo v kontekstu Evrope regij in za šolo v prihodnosti demokracije.
Poseben poudarek so na kongresu dali ekonomskemu delu, kjer se zavzemajo za modem način privatizacije, ki upošteva tuje izkušnje in prispeva k podjetniški gospodarski uspešnosti ter spoštuje temeljno načelo svobodne izbire med predlaganimi rešitvami.
(mkp)
brez njega sploh ne moremo predstavljati. Boris pa je vrhunski gledališki in filmski igralec, ki je letos za življenjsko delo prejel Borštnikov prstan. Gotovo bo zanimivo prisluhniti obema bratoma, morda pa bomo slišali tudi kako Zdravljico, ki najlepše zadoni prav iz Borisovih ust.
Pogovor bo vodil priljubljeni radijski moderator Silvo TERŠEK.
Roke sekajo, mar ne?!
Kako veličastna je človeška dobrota so v minulih dneh v največji in najlepši obliki občutili prebivalci Zgornje Savinjske doline, predvsem najbolj prizadeti, ki so si komaj rešili življenje in ostali dobesedno brez vsega premoženja. Nemogoče je omeniti vse dobre ljudi v dolini sami, pa v sosednjih občinah, v vsej Sloveniji in tujini, ki so tako ali drugače priskočili na pomoč in lajšali hudo gorje Zgornjesavinjča-nov. Najlepše to opišejo solze sreče, sreča v očeh, ki so bile še nekaj prej polne obupa in nemoči. Ob takih dejanjih je vsaka beseda odveč. Ni besede, ki bi bolje izrazila hvaležnost in srečo.
Žal smo ljudje, takšni in drugačni. »Drugačnih«
je res malo, vendar so. Težko je najti tudi besede obsodbe za tiste, ki so v najhujših trenutkih izkoriščali neznosno stisko, ki jo je mnogim prizadejala podivjana narava. Izkoriščati nesrečo drugega v svoj prid je zame greh nad grehi, človeška zloba, pokvarjenost srca in duše brez primere. Nemogoče
NAŠA TEMA
je mogoče. Nemogoče je namreč verjeti, da nekdo v trenutkih najhujše stiske, ko sokrajan v obupu rešuje, kar rešiti sploh še more, brezobzirno »pospravlja«, kar je voda poplavila ali naplavila, naj bo ob stanovanjskih hišah, zasebnih delavnicah.
podjetjih. Pa je mogoče: Le kakšno srce mora imeti človek, ki pridno nabira drva, za zimo že pripravljena, in jih vozi domov; sosed, ki so mu podivjane vode uničile stanovanje, ga natopile in razmočile, pa ostaja brez njih. Ne more se ogreti, ne more sušiti stanovanja, enega samega polena nima, zima pa je pred vrati. Kdo ima srce krasti človeku, ki mu je menda prišel pomagati? Kdo ima srce ukrasti, šivalni stroj, ki ga je gospodinja postavila pred svojo lastno hišo, da bi se vsaj osušil? Kdo ima pravico okoriščati se s pomočjo, ki je namenjena tistim, ki so ostali brez vsega, pa v času hude stiske, reševanja in velikih naporov nimajo časa in niti nočejo kopičiti pomoči, pa
jo še kako potrebujejo. Se so primeri, a jih ne bom našteval, enostavno me je sram.
Naj mi oprostijo dobri ljudje iz domače in sosednjih občin, ki so najdene predmete vozili v Mozirje in skušali poiskati lastnika, naj oprostijo vsi ostali — res dobri po srcu in duši. Za tisto manjšino opravičila ni. Takšna ali drugačna kazen za tiste, ki so jih odkrili, bo zaslužena, ne bo pa sprala sramote; naj se smejejo tisti, ki so prišli, vzeli in odšli — nesrečo in stisko jim privoščim; pa ne prav zares, le pomislijo naj in se skušajo vživeti v kožo tistih, ki so jim kradli. Naj kradejo v »normalnih« razmerah, če že morajo, naj pa ne izkoriščajo nesreče sočloveka. Roke bi sekal.
Janez Plesnik
Na rudniku deblokirali žiro račun
Namesto danes osebni dohodki v ponedeljek
Likvidnostne težave za Rudnik lignita Velenje niso nič posebno novega, pa vendar so bili v tem kolektivu v petek, 9. novembra vsi na trnih. Iztekal se je namreč 60. dan, kar so imeli nepretrgoma blokiran žiro račun, in če jim ga ne bi uspelo deblokira-ti, bi lahko to pomenilo začetek stečajnega postopka za ta več kot 5000-članski kolektiv. Vendar je šlo.
Za približno 40 milijonov dinarjev se je nabralo tekočega priliva, za ostalih nekaj več kot 90 milijonov, pa so uspeli dogovoriti zamik plačila obveznosti. Če so bile vse njiho-
ve aktivnosti prejšnji teden usmerjene v razrešitev blokade žiro računa, potem so v tem tednu v zagotovitev denarja za izplačilo oktobrskih osebnih dohodkov, za kar potrebujejo približno 70 milijonov dinarjev.
Po besedah predsednika poslovodnega odbora rudnika Franca Avberška, bi naj bili ta mesec osebni dohodki v ponedeljek, 19. novembra. Razlog za kas-nitev izplačil je delno v deblokadi žiro računa, delno pa v nepredvideno manjšem dotoku sredstev za plačano električno energijo.
(mkp)
H
Novice
i
■m
H
»
Emona ekspres
m i

isSš
Skoraj 1300 brezposelnih
(mkp) — Velenje — Tudi ta teden smo povprašali na velenjski Zavod za zaposlovanje koliko ljudi čaka na delo. Število se iz meseca v mesec povečuje in konec oktobra so zabeležili že 1284 brezposelnih, kar je že približno 5,7 odstotna relativna brezposelnost. Hudo je, ker dela ni in ni. Če bo šlo še naprej tako in s takšnim tempom, potem se je bati, da bo konec leta, slaba dva meseca še, relativna brezposelnosti v Velenju že blizu 8 odstotkov.
Kmalu krediti za odpravljanje posledic v poplavah
Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje v tem času ne odobravajo nobenih kreditov, že v kratkem pa naj bi jih pod posebej ugodnimi pogoji zagotovili tistim občanom, ki so utrpeli v zadnjih poplavah škodo. V tem času si prizadevajo, da bi pridobili sredstva v ta namen. Žal jih v tem trenutku še nimajo zaradi znanega dogajanja v zadnjem obdobju, ko so občani množično dvigovali svoje dinarske in devizne prihranke in s tem spravili banko na rob likvidnosti.	(mz)
Prednjačita trgovina in gostinstvo
(tp) Občina Velenje — Na referatu za drobno gospodarsko dejavnost naše občine so do konca prejšnjega meseca izdali 73 obrtnih dovoljenj (lani 48), med njimi 13 za opravljanje gostinske dejavnosti, petnajst pa za trgovino na drobno — za 11 z neživilskimi izdelki. Na omenjeni naslov pa je prispelo tudi 27 predlogov za vrnitev obrtnega dovoljenja, največ avto-prevoznikov, kar je štiri manj kot preteklo leto.
Višje obresti
Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje so s 15. novembrom povišali obrestne mere za okoli 100 odstotkov za vse vezane hranilne vloge. Tako obrestujejo enomesečno vezavo 20 odstotno, trimesečno 30, šestmesečno 31, enoletno vezavo 35, dvoletno 36 in triletno vezavo 37 odstotno.
Obresti na tekočih računih pa so zaradi velikih stroškov, ki jih imajo s tovrstnim poslovanjem znižali z 8 na šest odstotkov.	(mz)
Novi tednik na Celjskem -Nova podoba
Včeraj je v Celju izšla prva številka novega nadstrankar-skega tednika — Nova podoba. Nadaljeval pa bo pravzaprav dolgoletno tradicijo leta 1919 ustanovljenega časopisa Naša podoba.
Glavni urednik je Srečko Šrot, odgovorni pa Janez Sever. Kot sta povedala urednika, bodo v Novi podobi gojili dobro reportažo in celovito, kritično in analitično obravnavali probleme Celja in okolice.
Onesnaženost zraka
V tednu od 5. 11. do 11. 11. 1990 so bile izmerjene naslednje 24 urne koncentracije SOj in maximalne 1/2 urne koncentracije S02 v zraku :
AMP
5.
11. 7. 11. 8. 11. 9. 11. 10. 11.11. 11.
Šoštanj
1 0,00 0,00 0,00 0,06 0,00 0,00 0,00 2 0,07 0,00 0,00 0,92 0,01 0,08 0,00
Topolšica	1 2	0,06 0,38	0,002 0,05	0,02 0,06	0,07 0,26	0,04 0,09	0,06 0,29	0,02 0,09
0,16 Veliki vrh 0,53		1 2	0,08 0,37	0,10 0,79	0,02 0,11	0,08 0,45	0,11 0,56	0,09 0,34
Zavodnje	1 2	0,01 0,06	0,02 0,04	0,01 0,03	0,08 0,32	0,06 0,39	0,06 0,20	0,01 0,02
Velenje	1 2	0,01 0,03	0,01 0,03	0,01 0,03	0,04 0,17	0,03 0,05	0,03 0,09	0,01 0,01
Graška gora	1 2	0,00 0,01	0,01 0,02	0,01 0,01	0,05 0,34	0,03 0,14	0,02' 0,06	0,00 0,01
/
Uporabnikom KRS Velenje
Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistèma Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-961 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273.
Apaurin
Med Slovenci prav Ljubljančani prednjačijo po porabi pomirjevalnih sredstev! Kar vsak četrti prebivalec našega glavnega mesta ima takšne ali drugačne psihi-čno-stresne težave, ki jih rešuje s tabletami in potem seveda ne čudi, če je človek, ki je izumil apaurin, naše gore list. Tako smo po njegovi zaslugi tudi Slovenci svojo slavo ponesli v svet, pa čeprav na račun tiste majhne in zelene stvari. Apaurin namreč zanesljivo odpravlja nočne more, težave v službi, brezposelnost, spore v zakonu, finančne težave, ljubezenske travme ipd. Vsaj za nekaj časa.
In Ljubljančani potrebujejo takšne omamne zadeve, če hočejo dajati vtis kolikor toliko normalnih državljanov suverene Slovenije. Najprej — če statistika ne laže — se je poraba pomirjeval povečala, ko je izbruhnil Informbiro. Ampak, takrat ste te stvarčice lahko dobili samo na črni borzi, kar pomeni, da so bili pomirjeni le redkokateri. Drugi val so lekarne glavnega mesta zabeležile v letih 1970—1980, ko se je k tem sredstvom omame zatekala
takrat še ilegalna opozicija, da je laže prestala vse tegobe bivšega režima. Tretji val pa traja v teh časih, kar bi nekatere opazovalce sicer lahko začudilo, bistrejši analitiki pa vse to povezujejo s strankarsko-političnimi razmerami in razmerji v našem glavnem mestu. Kar nadalje pomeni, da tudi demokracija ni imuna pred zlorabo mamil.
Seveda niso zgolj navadni občani tisti, ki tekajo po lekarnah in iščejo še poslednje zaloge pomirjeval, ampak so se jih prisiljeni posluževati tudi drugi, pomembnejši predstavniki mesta in republiških ustanov. Finančni minister Krajnc je zagotovo postal že pravi odvisnež — če že denarja nima (in ga zagotovo nima), potem mu prav pridejo vsaj kakšni plivado-ni, ki blagodejno vplivajo na počutje. Podpredsednik vlade za gospodarstvo, gospod Mencinger, uporablja močnejša protiglavobolna sredstva, kajti aspirinčki proti razsulu v gospodarstvu ne pomagajo več. Kot pravijo zlobni krogi, je Z njim tako hudo, da razmišlja o tem, da bi odšel med vrtičkarje, ali pa vsaj zbiral-
ce znamk. Lahko je tistim, ki verujejo, ker najdejo dodatno uteho pač v molitvi in to je drugi fenomen, ki je značilen za naše glavno mesto po spomladanski osvoboditvi: božji hrami so polni kot še nikdar doslej.
Nobena od teh uteh pa ne pomaga naši mestni vladi, ki je ne boli samo glava, ampak tamkaj tudi nekaj smrdi. Kar ne čudi, ker ko-munalci vsake tri dni stavkajo, ker nočejo vsiljenega direktorja. Tako obstaja utemeljeni sum, da si naše mestno županstvo pomaga s trdimi drogami, ker mu doslej v boju s smetarji ni pomagala niti vojska niti policija. Pa tudi komunalnemu ministru Janezu Lesarju, ki je ves spor zakuhal, ne pomaga nobena omama več, niti dejstvo, da se je s smetmi pripravljen celo lastnoročno spopasti. Pred tujim pragom, pred lastnim še ni pometal in bo zdaj za kazen — smo slišali — odšel na višji položaj v republiško vlado, kar nekateri primerjajo z bivšimi časi, ko je baje bilo tako, da bolj kot si ga polomil, pomembnejšo funkcijo si dobil. Za kazen seveda. In so potem nekateri postajali
ministri in druge pomembne osebnosti, ker se napri-mer v kakšni tovarni niso najbolje znašli in je revica čisto propadla.
V tem smislu bo nova vlada sedaj zamenjala tudi vse direktorje bivšega režima in postavila svoje. V Elanu se ji žal ni posrečilo in je fabrika še najbolj podobna zavezniškemu zračnemu napadu iz druge vojne. Kar je tudi nekakšna rešitev, če že boljše ni. In je kot kaže res ni.
Spomnim se bivšega, pokojnega politika, ki je zelo rad družbeno-politično eksperimentiral na proletar-cih. Ko je zaradi vsega tega naše gospodarstvo pričelo izdihovati, je vzkliknil: »A ni škoda, pa toliko idej sem še imel!«. Naša nov vlada se je verjetno učila pri njem, zato kar naprej ponavlja, da je tozadevna agonija posledica tega človeka, pa čeprav je že dolgo mrtev. Mrliči so najboljši krivci, živi pa bomo že nekako ...
Če vas torej kaj tare, vzemite apaurin. Res je, da vam potem ne bo šlo nič bolje, a se vsaj sekirali ne boste več.
Urejanje delovnega razmerja I
Vsi so nam napovedovali, da bomo na področju samoupravljanja vse »odpravili«, da bomo poznali samo upravljanje in, da zlasti ob urejanju delovnih odnosov ne bomo imeli več toliko oz. množico predpisov in da bo v bistvu samo en akt reševal vse. A vse kaže, da bo odslej še slabše. Če ne bo vlada uresničila svoje napovedi o povsem nanovi ureditvi delov-nopravne zakonodaje, bomo v bistvu prešli na tem področju »iz dežja pod kap«. Imamo že zvezni zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ter republiški zakon o delovnih razmerjih.
Dne 1.9.1990 pa je začela veljati splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki se lahko že neposredno uporablja. Določbe te kolektivne pogodbe s katerimi se urejajo pravice, odgovornosti
in obveznosti, za katere oba, na začetku navedena zakona, določata uveljavitev kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov, so tako pred nami. Vendar pa spet lahko ugotavljamo, da kolektivna pogodba ne ureja vseh pravic, obveznosti in odgovornosti na katere napotujeta oba zakona. Pri tem pa je tudi nekaj določb v tej pogodbi tako splošnih, da bo za njihovo uporabo potrebna razde-lava v panožnih kolektivnih pogodbah in v splošnih aktih organizacij oz. delodajalcev. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo tako ureja zgolj minimum pavic. Zato lahko podjetja določijo v svojih splošnih aktih (bodisi v pravilnikih o delovnih razmerjih ali drugih aktih s podobnim naslovom) le večji obseg pravic, kot jih določa pogodba.
Samo v primeru, da ne bodo določila večjega obsega pravic, kot jih določa kolektivna pogodba, lahko uporabijo neposredno določila kolektivne pogodbe. Zara-
di splošnosti nekaterih določb v kolektivni pogodbi pa bodo morale organizacije oz. delodajalci vendarle v svojih splošnih aktih razdelati in določno urediti naslednja vprašanja:
1. sklepanje delovnega razmerja
1.	potrebno bo opredeliti posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec, ki sklepa delovno razmerje. SKP (splošna kolektivna pogodba) določa, da se kot poseben pogoj lahko določijo delovne izkušnje. Zvezni zakon pa dopušča še določitev vrste in stopnje strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti ter druge posebne pogoje, ki so potrebni za opravljanje del delovnega mesta,
2.	zvezni zakon napotuje tudi na možnost določitev pogojev, pod katerimi se sklene pogodba za opravljanje občasnih in začasnih del,
3.	SK.P določa, da izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ določen s splošnim aktom. Organizaciji je dana možnost, da v aktu določi organ, ki opravi izbiro: morala pa bo urediti tudi postopek po katerem se opravi izbira med kandidati,
4.	v splošnem aktu bo glede instituta poskusnega dela potrebno določiti dolžino poskusnega dela za posamezne skupine del in pa za katera delovna mesta se sploh zahteva poskusno delo. Kolektivna pogodba določa le najvišjo dolžino, organ in postopke za uvedbo poskusnega dela,
5.	ker je v zakonu in SKP izpadel institut »poprejšnjega prei-skusa«, a vemo, daje ta ponekod zelo potreben (strojepisna dela, tehnični risar), bi kazalo to zapisati v splošni akt. To velja tudi za način in ocenjevanje pripravništva.
(dalje prihodnjič)
-trih
1)	povprečna 24 urna koncentracija SO2 v zraku (v mg/mJ)
2)	maximalr.a 1/2 urna koncentracija SOj v zraku v dnevu (v mg/m')
Polurna koncentracija 0,75 mg SO/m1 zraka je bila prekoračena v naslednjih terminih:
6. 11. Veliki vrh	11.30-12.00 ure
8. 11. Šoštanj	12.00-12.30 ure
EKONOMSKE OLAJŠAVE PRI ZAPOSLOVANJU INVALIDOV
Pravni viri:
—	zakon o davkih občanov (Ur. list RS št. 36/88)
—	odlok o davkih občanov (Ur. vestnik občine Velenje)
—	zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Ur. list RS št. 18/80)
—	zakon o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ št. 43/83)
—	dogovor o usklajevanju davčne politike (Ur. list RS št. 14/86, 12/87, 16/88, aneks št. 16/89)
—	sporazum o odstopanju prispevkov invalidskim delavnicam
Zakon o davkih občanov v 13.
točki 5. člena določa, da občani ne plačujejo davkov od osebnih dohodkov delavcev, v Invalidskih delavnicah za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ter od prejemkov za delo med rehabilitacijo. Zakon je pravna osnova za oprostitev plačila
republiškega davka in občinskega davka iz osebnih dohodkov delavcev.
Po 98. členu Zakona o davkih občanov lahko Občinska skupščina predpiše davčne olajšave tudi:
1.	Zavezancem, ki zaposlujejo invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb — za vsakega delavca se odmerjeni davek zniža za 30 % poprečnega enoletnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v Sloveniji, v preteklem letu (procent velja za Velenje).
2.	Zavezancem, ki zaposlujejo invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme s 70 % T O se odmerjeni davek zniža za 50 % navedenega poprečnega OD.
3.	Zavezancem, ki so invalidi s 100 % T O ali gluhoneme osebe s 70 % T O ki ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb se odmerjeni davek zniža za 60'"o navedenega OD.
4.	Zavezancem, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. če
ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se odmerjeni davek zniža za 30 % navedenega poprečnega OD. Pri določanju pavšalnega letnega zneska iz gospodarskih dejavnosti se kot eden od kriterijev upošteva delovna sposobnost in v okviru te invalidnost.
Zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v 10. členu določa, da se davek ne obračunava in ne plačuje od dohodka posebnih organizacij za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Davčnim zavezancem, pri katerih je od celotnega števila delavcev zaposlenih več kot 10% invalidnih oseb se plačilo obračunanega davka zniža za 80 %, davčnim zavezancem pri katerih je od celotnega števila delavcev zaposlenih 5—10% invalidov, pa se plačilo obračunanega davka zniža za 40 %.
Zakon o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu v 38. členu določa, da se temeljni prometni davek ne plača od proizvodov invalidskih delavnic za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
prodanih končnemu potrošniku neposredno ali po lastni prodajni mreži. V 39. členu prečiščenega besedila pa je določilo, da se posebni prometni davek ne plačuje od proizvodov od katerih se ne plačuje temeljni prometni davek.
Bistveno olajšavo pri zaposlovanju invalidov predstavlja Sporazum o odstopanju prispevkov za družbene dejavnosti invalidskim delavnicam. Invalidske delavnice prispevke za družbene dejavnosti sicer obračunavajo vendar jih ne vplačujejo uporabnikom, temveč jih morajo nameniti za svoj razvoj. Ta ugodnost je dana samo invalidskim delavnicam oziroma invalidskim podjetjem, za katere pa velja pogoj, da morajo zaposlovati najmanj 40 % invalidnih oseb poprečno na leto (145 čl. zakona o podjetjih). Status invalidske delavnice oziroma podjetja se uveljavlja po posebnem postopku, odobritev pa daje Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo v Ljubljani.
(dalje prihodnjič) Tanja Zapušek
Neodvisni sindikat Gorenja o presežkih delavcev
w
Ce bo uprava hotela mir, bo še kako sodelovala s sindikati
Vodilni v Koncernu Gorenje, predvsem pa v Gorenju Gospodinjski aparati sicer priznavajo, da je v tem podjetju preveč ali kot pravijo podzaposlenih od 600 do 700 delavcev, vendar obenem zagotavljajo, da tu ne gre za presežke, ki bodo jutri brez dela, ampak za problem, ki ga bodo razreševali v naslednjih letih. »Vedeti morate,« pravi Drago Bahun, član poslovodnega odbora za kadrovske in družbenoekonomske odnose v Gorenju Gospodinjski aparati, »da, če zdajle pošljemo domov 600 ljudi, tovarna obstoji.«
Prav o tem problemu, pro-plemu ugotavljanja in razreševanja presežkov delavcev, predvsem v tovarni Gospodinjskih aparatov, so se v razširjenem sestavu pogovarjali prejšnji teden v Neodvisnem sindikatu Gorenja. Trajnih presežkov delavcev v Gorenju zaenkrat, kot je bilo rečeno, če ne ugotavljajo, pravilnik, ki naj bi te zadeve urejal pa so že sprejeli. Mimogrede; člani Neodvisnega sindikata niso bili zadovoljni, ker je bil ta pravilnik sprejet v organih upravljanja, niso Da ga videli niti v Svobodnih niti v Neodvisnih sindikatih.
V vodstvu pa zagotavljajo,
da nikakršnih seznamov presežkov delavcev ni, vsaj trajnih ne. So pa zato v Gorenju Gospodinjskih aparatih začasni presežki delavcev, ki jih napotijo domov, kjer čakajo na delo. Prav o teh pa je bilo na omenjenem sestanku največ govora. V Neodvisnem sindikatu Gorenja so namreč prepričani, da te delavce pošiljajo na čakanje domov na neustrezen in premalo human način, tisti pa, ki so jih iz režijskih služb začasno premestili v proizvodnjo pa doživljajo pri tem najrazličnejša šikaniranja. Predstavnika Koncema Gorenje (dr. Zagožen) in Gospodinjskih aparatov (Bahun) sta menila, da je treba te zadeve če do njih res prihaja, raziskati in reševati od primera do primera in pri tem zagotoviti čim bolj človeški način. Sicer pa so se dogovorili, da bodo v bodoče pri ugotavljanju presežkov, pa naj gre za trajne ali samo začasne, sodelovali v strokovni komisiji tudi predstavniki obeh sindikatov, ki delujeta v okviru Koncema Gorenje, seveda na nivoju posameznih podjetij, kjer ti presežki so ali še bodo.
Sicer pa so predstavniki Neodvisnega sindikata Gorenja namenili precej kritičnih vprašanj obema predstavnikoma z vrha — tako jih je reci-
mo zanimalo, zakaj so vrzeli v proizvodnji zapolnili z nezaposlenimi z Zavoda za zaposlovanje, če pa imajo doma tudi presežke iz svoje se-sterske firme Gorenje EKO? Drago Bahun je potrdil podatek, da so jih res nekaj vzeli z Zavoda za zaposlovanje. To pa zato, ker se pri kadrih ne da iti matematike, poleg tega, pa pri tistih delavcih, ki bi prišli v poštev za to delo in čakajo doma, velja v večini primerov zdravstvena omejitev. Pojasnil je še, da se zahteva za prestavitev na manj-zahtevno delovno mesto privoljenje delavca.
Neodvisni so menili tudi, da pravega sodelovanja med njimi in vodstvom ni. Na ta očitek je Drago Bahun odgovoril, da so prav tako kot Svobodni tudi oni, odkar so konstituirani povabljeni na tedenske koordinacije, in da so jim vrata vedno odprta. Dr. Zagožen pa je pribil, da sta oba sindikata >naša< in da vodstvo nobenega ne zapostavlja. Sicer pa, se oboji zavedajo, da se bo le s sodelovanjem dalo probleme tudi razrešiti, ali povedno z besedami predstavnika Neodvisnosti — če bo uprava Gorenja hotela mir, potem bo tesno sodelovala s sindikatom.
M. Krstič-Planinc
t O

//
Nlffi hitttn hi kakr&tt	a,h' Jja,!**.*.
) Se* ctfle wW'Cii iviiek v bchf-dni tjeipreUrski' gtytmza^y/''
i ' '
i i
I Na pobudo SDP tudi v Velenju »Ženska akcija«
i Ženske se ne bodo pustile zatolči
Pred tednom dni je bil I tudi v Velenju ustanovni sestanek skupine za enakopravno družbeno udeležbo ■ žensk ali krajše >žensko akcijo<. Pobudnik tega se-I Stanka je bila Stranka de-
Imokratične prenove v Velenju, udeležila pa se ga je tudi Sonja Lokarjeva. To
Ije bil eden od štirinajstih sestankov, ki so potekali v drugih slovenskih krajih,
Ita v Velenju pa je bil po besedah Lokarjeve, najštevilčnejši.
Ženske so prišle na sestanek skoraj vse po vrsti
Is skrito bojaznijo, da gre spet za kakšen AFŽ ali kaj podobnega kot je bil g Svet za družbenoekonom-
Iski in politični položaj žensk pod okriljem nekdanje SZDL v stilu:
|>ženske so pri nas enakopravne, v praksi pa to še
ni doseženo. Vendar so odhajale >potolažene< ; ker pri tem ne gre za kaj podobnega, ampak gre za povsem nadstrankarsko zadevo, saj si večina žensk tudi ne želi biti član nobene politične stranke, želijo pa imeti možnost, da na svoje probleme opozarjajo, terjajo o njih javen dialog in vplivajo na odločitve, ki se jih dotikajo. Tega pa, kot so Velenjčanke napovedale že pred tednom, ni tako malo.
Organizacija naj bi bila široka in odprta (tudi moški so se že včlanili vanjo), skupine v njej pa naj bi delovale povsem neodvisno in samostojno, imele pa bi dovolj razviden program, ki bi jim omogočal identifikacijo.
Prva akcija tega ženskega gibanja na Sloven-
skem, kot je bilo slišati v Velenju, se začne s skupščinsko razpravo o novi slovenski ustavi in javno razpravo na to temo v Cankarjevem domu
Skupina iz Velenja pa se je že kar na prvem sestanku zavzela za nekaj konkretnih akcij. Ena še posebno zanimiva: Zakon o stanovanjskem gospodarstvu z javno tribuno, kje drugje kot v Rdeči dvorani, da bo lahko v njej čim več ljudi. Na vprašanja pa naj bi jim prišel odgovarjat, tako je bilo slišati, vsaj povabile bi ga, sam minister Miha Jazbinšek. Verjetno bi bilo zanimanje za to precejšnje, saj je Velenje gotovo v vrhu mest, kjer občani zasedajo predvsem družbena stanovanja.
(mkp)
Pomoč za >poplavljence<
i i i i i i i i i i i i i i i i i i
i
■
i i
i j
POMOČ GORENJE
Med katastrofalno poplavo, 1. novembra, so bili prizadeti tudi mnogi delavci, zaposleni v podjetjih Gorenja. Akcijo pomoči prizadetim usmerja poseben štab pri konferenci SSS Gorenja.
Te dni bodo kadrovsko-social-ne službe podjetij Gorenja izdelale dokončne sezname prizadetih in ugotovile škodo. Na osno-. vi izdelanih meril bodo, seveda v odvisnosti od razpoložljivih
sredstev, dodeljevali pomoč. Blagajna vzajemne pomoči pa bo največ tri mesece dodeljevala posojila samo prizadetim po poplavi.
V ponedeljek je v podjetjih Gorenja v Velenju stekla akcija zbiranja denarnih prispevkov za prizadete, v torek pa še solidarnostna akcija zbiranja oblačil in gospodinjskih potrebščin. Seveda pa se bodo delavci Gorenja vključevali še v druge oblike zbiranja solidarnostne pomoči prizadetim. Osnovne organizacije
SSS pa bodo namenile za pomoč poplavljencem tudi nekaj denarja iz sindikalne članarine.
RL Velenje
V reševanje življenjskih stisk tistih svojih sodelavcev, ki jim je vodna ujma povzročila precej škode, seje vključil tudi sindikat Rudnika lignita Velenje. Tako so na nedavni seji člani izvršilnega odbora predlagali poslovodnemu odboru, da bi prizadeti delavci lahko koristili do 7 dni pia-
Arhitektura Velenja (1)
Verjeti je, da se lahko še vsi spomnimo, kako se je Velenje v svojem nastajanju označevalo kot gospodarski, kulturni in nacionalni fenomen. Arhitekturno dogajanje na tem prostoru, se je štelo v važen kulturni dogodek celotne novonastale socialistične Jugoslavije. Obvezni izobraževalni šolski izleti v naše mesto so bili nekaj povsem normalnega.
Danes tega ni več. Še več! Lahko bi rekli, da danes Velenje tiho trpi tragedijo. Nekdanji entuzia-
zem, ponos in ljubezen meščanov, se danes sprevrača v prikriti ali neprikriti odpor do svojega mesta. Nekako jih je sram, daje tudi z njihovim Velenjem novo nastala družba skušala dokazati uspešnost socializma.
Bol Velenjčanov se odraža v njihovi želji po begu iz mesta. Želijo si oživitev Starega Velenja, hočejo drugačne strehe, občudujejo starotrška jedra drugih mest... V preveliki želji novih označb, uničujejo arhitekturno dobre in za naše mesto pomembne objekte.
1		tz	r~f •		- " —t -ritti		mm~~< 4-		y	"TV			j—U
r i	Ji	r	P		""fc5"	P		mi.		[d	Hi RbR		HI So
Škoda. Saj če odmislimo gradbeno ekspanzijo, ki se je začela v 70-ih in je padala kot z neba v nek že vzpostavljen urban sistem in če še odmislimo novonastale ogromne betonske skladovnice stanovanj, ki rušijo urbano hierarhijo, tako pomembno za identiteto mesta, še vedno imamo mesto, nekoč delano kot arhitektura arhitektur.
Edi Vučina in jaz misliva, da se bo treba spraviti s tem, da je Velenje ideološko mesto. Trdiva, da je napočil čas, ko se je treba (se še ni zgodilo v naši mestni zgodovini) ozreti nazaj v njegov začetek, ga modro proučiti in mu priznati drugačnost. Meniva, da bomo šele takrat sposobni izvajati kvaliteten razvoj Velenja.
Saj ni mogoče, da je nekdaj tako opevana lepota kar izginila, lahko samo, da je ne vidimo več.
(dalje)
Nande KORPNIK
Zgornja
Savinjska dolina
Proizvodnja stekla

V obeh Gorenjevih podjetjih v Nazarjah, v Gorenju Mali gospodinjski aparati in Gorenju Glin, si prizadevajo, da bi čimprej začeli obratovati z vsemi zmogljivostmi. Že drugi dan po katastrofalni poplavi so izdelali načrte za sanacijo proizvodnje, ki jih dokaj uspešno uresničujejo.
V ponedeljek, 12. novembra, so v Gorenju Mali gospodinjski aparati že pognali prve stroje, in sicer v obratu za predelavo plastike, za delo so pripravili tudi linije za sestavo malih gospodinjskih aparatov in jih začeli preizkušati, čakali so še na serviserje s potrebnimi rezervnimi deli na nekatere procesne linije, posebej pa tudi na linijo 2a proizvodnjo elektromotorjev. S polno močjo, razumljivo, ne bodo mogli obratovati še nekaj časa, tudi zaradi težav pri dobavah reprodukcijskega materiala, vendar so odločeni, da izpad proizvodnje nado-
mestijo do konca leta. V tem Go-renjevem podjetju so se odločili, da bodo letos delali vse sobote in praznične dni ter vsako drugo nedeljo, da bi čimprej izpolnili pogodbene obveznosti.
V Gorenju Glin so najprej usposobili naprave v Energetiki, da bi zagotovili ogrevanje v obeh sosednjih tovarnah — Gorenju Mali gospodinjski aparati in El-kroju. Sledila je proizvodnja pohištva in predelava lesa. Ob koncu prejšnjega tedna so obnovili tudi že del proizvodnje na žagi, preostali del pa bodo te dni. Zdaj pa si prizadevajo, da bi čimprej začeli z delom v pripravi iverja ter v tovarni surovih iver-nih plošč. Računajo, da bodo te naprave usposobljene najpozneje do konca tedna. Največ težav pa bodo imeli v Gorenju Glin zaradi pomanjkanja hlodovine, saj so takorekoč brez tega osnovnega reprodukcijskega materiala.
V obeh Gorenjevih tovarnah v Nazarjah računajo, da jim bodo pri odpravljanju posledic poplav pomagali tako dobavitelji kot kupci, domači in tuji. Prvi so se tako že odločili!
(ek)
Namesto srečanja
Odbor Rdečega križa krajevne skupnosti Center — Levi breg Velenja se je odločil, da letošnjega srečanja starejših krajanov ob novem letu ne bo. V odboru so se namreč odločili, da sredstva, namenjena za to vsakoletno srečanje, namenijo prizadetim ob nedavnih poplavah.
Zasebna trgovina
»PRIMA«
Partizanska 65, Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319
UGODNA PONUDBA:
— uvoženih viskoz za svečane priložnosti
Ugodnosti ob večjih nakupih!
Se priporoča »PRIMA«!
ADEG MARKI KRAUT SUPERDISKONT PIIBERK
v bližini cerkve
S tem kuponom boste dobili

čanega dopusta, se med drugim zavzeli za ustanovitev komisije, ki bo ugotavljala višino škode in skupaj z izvršilnim odborom rudniškega sindikata poslovodnemu odboru predlagale možne oblike pomoči sodelavcem, bodisi v denarju, materialu, potrebnem orodju ali v delovni sili. Na omenjeni seji pa so izkazali pripravljenost še za pomoč prizadetim po posledicah vodne ujme tudi za občane, ki niso člani kolektiva.
<m)
VIDEO RECORDER lorfi z daljinskim »JÖ^vF upravljanjem neto
SYNTHESEIZER
CASIO
neto od
660
otroški stol
69
nogavice frotir 5 parov
69
MIKLAVŽ 19 cm
rozine 500 gr.
10
GARNITURA pia-stičnih posod 5 kom
italijanski RIŽ 25 kg
200
med 1 kg
36
STEREO CENTER neto od
1290
avto dirkališče »Grand PRIX« neto
280
helikopter na baterije
79
VIETNAM jakna
488
jedilna čokolada	A A
Ikg
lešniki 1 kg
48
toaletni papir 10 rol
17
jedilno olje 101
116X
pražena kava 1 kg
29
RIBJE KONZERVI., KOM POTI IN VLOŽENE ki MARICI. PO SL PER CENAH!
zgradili brvi, se tako povezali s svetom in delali, delali.
Više Ljubnega je Savinja odrezala lep del .ceste in spodkopala hišo nad njo. Bila je to ena izmed hiš, ki so jo morali porušiti, pa tudi cesto so že do konca tedna za silo usposobili za promet. Ob Podvolovljeku je bilo vsekakor najbolj prizadeto Ljubno. Nekaj hiš ni več, nekaj so jih že porušili, Ljubno je razdejano po obeh straneh, ob Savinji in Ljub-nici. Mostov tudi ni več, najpomembnejšega pa so v rekordnem času postavili pripadniki JLA, kasneje manjšega tudi v Lačji vasi. Le majhen delček vsega hudega je to, posledice pa so in bodo neznanske.
OP)
V Strugah iščejo, če je sploh ostalo kaj celega
Posledice vodne ujme so hude. Samo v občini Velenje je škode za okoli 35 milijonov nemških mark. Nevarnosti pa še ni konec. Voda je povzročila, da so se odprle v naravi mnoge rane — v obliki plazov. Kar okoli 50 so jih našteli. Plazovi pa grozijo še naprej. Treba jih je preprečiti, tiste odprte pa sanirati, saj lahko sicer že skromno deževje, povzroči veliko škodo.
Velenjski izvršni svet je zadnje dni veliko zasedal, govorili pa so zlasti o sanaciji nastale škode. Imenovali so tri komisije, ki so popisovale in strokovno ocenjevale škodo. Finančna komisija pa se ubada z zagotovitvijo potrebnega denarja. Toliko so ga že zbrali, da so naredili najnujnejše. Sanirali plazove, ki so najbolj ogrožali ljudi in premoženje, odprli ceste, ki so bile neprevozne ter odpravili največje pomanjkljivosti na ptt, elektro in vodovodni napeljavi.
Izvršni svet vabi občane, ki bodo tovrstne akcije organizirali, da se javijo pri Ivanu Gabru, na Geodetski upravi, kjer bodo dobiti naročilnice, po potrebi pa tudi strokovni nasvet.
Na terenu je ves čas tudi hi-drogeološka služba, ki pomaga s strokovnimi nasveti, kako odpraviti pomanjkljivosti na infrastrukturi in kako sanirati plazove.
Izvršni svet je zagotovil tudi 200 tisoč dinarjev za potrebe
Ribiški dom in ribnik sta opustošena. Škodo bodo ribiči lahko ocenili šele kasneje. Ribnik ne dobiva sveže vode, ker je uničen potok skozi Gaj, zato bodo ribe odlovili in vložili v ribnik v spodnji Rečici, v posameznih lužah pa so še v nedeljo našli veliko preživelih rib
Kdaj od obljub k dejanjem
Nekaj dni po najhujšem so mozirsko občino obiskali vsi najvidnejši predstavniki republike Slovenije, vsi so se zgrozili ob videnem in vsi obljubili takojšnjo pomoč, v denarju seveda, z ostalo večjih težav tako ni bilo. Vendar denarja vsaj do ponedeljka ni bilo in vsa zares ogromna dela v občini naročajo na up, vso mehanizacijo, vse velike količine najrazličnejšega gradbenega in ostalega materiala. Besede naj torej denar postanejo, upamo, da v torek tudi so, saj so se v Ljubljani spet sestali vsi odgovorni. Upamo lahko tudi, da zvezni minister Radiša Gačič ne bo pozabil obljube o predčasni pomoči, razveseljivo pa je, da seje prva konkretno odzvala carina, saj so njene službe pismeno potrdile oprostitev carinskih dajatev za vso nujno opremo in ostalo; s potrdilom seveda, da gre zares za škodo ob katastrofalni vodni ujmi.	(jp)
V Podvolovljeku groza in nemoč
Najhujša nesreča je nedvomno doletela prelepo (nekoč in nikoli več tàko) dolino Podvolo-vljeka. Ogromen plaz je zaprl pot Lučnici, velikansko jezero je zalilo veliko stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ljudje so
zgolj reševali gola življenja, žal je v potopljeni hiši umrla 97-let-na ženica, naravni jez in ogromne vode za njim, pa sta grozila popolnemu opustošenju doline do Luč, Ljubnega in še naprej. Na vso srečo se dodatna kata-
strofa ni zgodila v večjih razsežnostih, je pa gotovo prepričljiv opomin vsem tistim, ki nikakor ne znajo in nočejo opustiti misli na potopitev Podvolovljeka za potrebe preskrbe s pitno in še kakšno vodo. Zdaj lahko mirne
duše pospravijo svoje načrte in pozabijo nanje. Celo pobočje namreč še visi nad dolino in nevarnosti nikakor še ni konec.
Med najbolj prizadetimi na :em področju je gotovo STANKO BREZNIK. »V trenutku, ko smo zaslutili nevarnost sem najprej planil v hlev, da bi odvezal živino, vendar je voda naraščala izredno hitro. Naenkrat sem bil zalit, voda mi je zaprla izhod in če ne bi bilo v bližini očeta, me danes ne bi bilo več. Potonil bi skupaj z vsem. Komaj smo se še rešili v hrib, žal teti nismo mogli pomagati. Oba hleva in drvarnico je voda prestavila s temeljev nekaj deset metrov niže, v njih je ostalo 10 prašičev, eden se je rešil, pa si v gozdu zlomil hrbtenico, konj in kobila, krava, tri koze, kokoši, prav tako vsa mehanizacija z osebnima avtoma in tovornjakom vred, elektromotorji, žaga in še kaj. V stari in novi hiši je voda z blatom uničila vse lesene strope in pode, vso opremo, v novi hiši pred vselitvijo tudi novo, še ne postavljeno opremo, centralno ogrevanje, skratka vse, tudi precej prihrankov ni več. Zavarovano sicer imam, pa v tem trenutku res ne vem kaj in za koliko.« Ostala je le, sicer prikupna, pa vendarle črna mačka.
Po dolini groza, volja in iznajdljivost
Za organizacijo udarniškega dela na voljo 200.000 dinarjev	"j
Sanirajmo plazove še pred zimo j
Zgornja Savinjska dolina
Eno samo delovišče
Začasni most na Ljubnem je stal rekordno hitro
Podvolovljek je na tem delu torej uničen, ogromna je škoda na poslopjih pred Lučami in v Lučah, voda je spremenila tok Savinje, podrla mostove in odtrgala jezove, nad njo grozijo veliki in manjši plazovi, o plazu v Strugah smo že poročali. Andrej Kranjc je komaj še rešil družino, hiša je ostala povsem zdrobljena v velikanski količini blata in kamenja in kot ironija usode — nad vso to gmoto je ostala streha.
Povsod eno samo razdejanje. Na veliko mestih zasuta in odtrgana cesta proti Ljubnemu, zmečkani avtomobili in še in še. Občudovanja vredna je volja in iznajdljivost ljudi tod okrog Še preden je do njih prišla pomoč so si sami pomagali na vse načine. Že preko narasle Savinje so
krajevnih skupnosti — za organizacijo prostovoljnega dela. Udarniško delo je med našimi krajani vedno živelo, še zlasti pa zaživi, kadar se kdo najde v stiski. Tudi tokrat je tako. Mnoge udarniške akcije so že stekle, mnoge so predvidene v teh dneh.
Kako je treba sanirati plazove nam je na kratko povedal
Sadno drevje
Tokratna vodna ujma ter razdejanje, ki ga je povzročila, ni prizaneslo niti nekaterim .prebivalcem, ki živijo v hribovitih in strmih predelih naše občine. Niso jih sicer ogrožale narasle vode kot tistih v nižini, grozili pa so jim zemeljski plazovi, ki so ponekod ogrožali ali celo rušili hiše.	*
Podtalna voda je ob tokratnem obilnem deževju tudi v občini Velenje povzročila drsenje zemlje. Tudi na kmetiji Ivana Delopsta, po domače Pušni-ka, v Topolšici 109, so iz noči od 1. na 2. november nastali v tamkajšnjem sadovnjaku trije večji plazovi, ki so s seboj v dolino odnesli večje število rodnih jablan. Res so bili nekoliko manjši, pa zato ničmanj priza-nesljivejši. Plaz je zasul del nove ceste, ki so jo Delopstovi naredili na svoji kmetiji letošnjo pomlad.
Ko smo obiskali družino De-lopst, smo imeli kaj videti. Drseča zemlja je dobesedno izru-vala jablane in jih v dolžini 150 metrov prestavila v dolino.
Letošnji Martin je Zgornjo Savinjsko dolino obšel, ni bilo časa za pokušino novega vina, na prazničnih mizah ni bilo Martinovih gosi. Kot vse prejšnje dni, je bila vsa dolina tudi v soboto in nedeljo eno samo delovno mravljišče. Posamezni prebivalci so iz in okoli poplavljenih hiš še vedno odstranjevali posledice katastrofe, v nekaterih krajih so organizirali očiščevalne akcije, ki so se jih udeležili tisti, ki v poplavi niso bili neposredno ogroženi, v vseh podjetjih so se številni delavci trudili, da bi čimprej zagotovili vsaj delni začetek redne proizvodnje, tovornjaki in ostali težki stroji so vse dni hrumeli na najbolj ogroženih področjih, da bi usposobili cestne povezave ...
Vsekakor dolg stavek, ki v nobenem primeru ne more zajeti vsega, kar se je v dolini dogajalo in se še dogaja. Veliko ljudi je ob tem prišlo v dolino (med njimi žal precej »firbcev«, ki so le ote-ževali delo). Veliko osebnih in drugih vozil je v nedeljo v dolino pripeljalo pomoč v najrazličnejših oblikah. Prišli so iz vseh krajev, tudi iz Kopra, svoje prispevka pa dajali večinoma kar na terenu, tistim, ki so jo najbolj potrebovali. In teh je veliko. Tudi Rdeči križ ima veliko in ogromno dela. Pomoč prihaja od vsepovsod, treba je razložiti vsa oblačila in drugo pomoč, vse razdeliti, tudi razvoziti. Ljudje so po desetdnevni mori in garanju že utrujeni, vendar se ne vdajo. Vse kar se je zadnje dni dogajalo v dolini, vse kar se je pri odpravljanju posledic storilo, vsa pomoč, jim vendarle vliva upanje in krepi njihovo voljo.
Vsekakor je škoda v Zgornji Savinjski dolini ogromna. Po prvih ocenah je presegala dveletni družbeni proizvod mozirske občine, 300 milijonov DEM naj bi to bilo, žal pa je ta številka veliko prenizka. Vanjo namreč ni všteta škoda zaradi izpada proizvodnje v največjih kolektivnih, zlasti na nazarskem področju. To škodo bodo lahko ocenili šele po začetnih zagonih proizvodnje, ko bo vsaj približno znano kdaj bodo lahko zagotovili kolikor toliko normalno proizvodnjo, v kakšni meri bodo lahko uresničili
načrte in predvsem obveznosti do domačih in zlasti tujih poslovnih partnerjev. V to številko je všteta prenizko ocenjena škoda na kmetijskih površinah, saj se je že po nekaj dneh pokazalo, da bodo posledice neprimerno hujše, kot so sprva ocenili (ne glede na to, da v jesenskem času na poljih ni bilo pretirano veliko pridelkov). V to številko med drugim ni všteta sanacija ogromnih plazov in velikega števila manjših, ki še ogrožajo ogrožajo dolino in jo še bodo.
Zelo na kratko. Voda je odnesla ali povsem uničila 37 poslopij, brez strehe nad glavo je ostalo 57 družin, hudo poplavljenih in močno poškodovanih je vsaj 460 stanovanjskih in drugih poslopij, ki jih glede na zimsko obdobje pred pomladjo (ali poletjem) ne bo moč usposobiti za primerno bivanje in gospodarjenje. Precej od teh so jih v zadnjih dneh že porušili.
Najpomembnejše cestne povezave so zasilno že usposobili, ekipe z mehanizacijo pa se še vedno prebijajo do najbolj oddaljenih zaselkov in kmetij, zlasti v višinskih predelih. Dela je ogromno, sreča v nesreči je v teh dneh bila, da so bile vsem naklonjene vremenske razmere: kakorkoli že vzamemo, pa razmere v Zgornji Savinjski dolini celovito vzeto ne bodo normalne prej kot v dveh letih; kvečjemu kasneje.
(ÌP) ?
Anton Apat iz velenjskega zavoda za urbanizem.
»Najprej je treba razrešiti problem vode, ki je povzročila plazove. Odpeljati jo je treba tja, kjer je bila prej. Razpoke, ki so nastale je treba zapreti in tako preprečiti, da bi se plazovi ob ponovnem deževju spet drseli.
Na celotnem področju bomo opravili potrebne geološke ra-
I
ziskave, te so že v teku, ko bo-	|
do znani rezultati, mora sanaci-	■
ja nemudoma steči. Zavedati se	I
je treba, da bo zima tudi nare-	I
dila svoje, da bo zemlja spo-	' mladi znova zakipela.
Prav zato je treba čimveč	|
razpok zapreti še pred zimo in	i
tako preprečiti nadaljnje »de-	I lovanje plazov.«
(mz)	I
in zemlja v dolino
Ivan je povedal, da sta s sinom nemočno opazovala kako je obilna zemeljska gmota počasi, a vztrajno drsela v dolino. Ivan je še povedal, da tod, kjer je zemlja drsela v dolino, ne bo moč več koristiti trave. To pa je kar precejšnja površina ob dej-
stvu, da se zemlje seveda ne da vrniti na prejšnje mesto. Na kraju je še dejal, da pričakuje, da si bo razdejanje čimprej ogledala komisija in ocenila škodo.
B. M.
Obe hiši sta bili v celoti pod vodo. dokaz za lepe doline je nastal kanjon, nad katerim to je med drugim stranica tovornjaka s stop- dobesedno visi velikansko odtrgano pobočje nicami za na hlev za dimnikom ^
Socialistična stranka je tista, ki je doživela v zadnjem obdobju najbolj korenite spremembo. Izrast-la je iz SZDL, družbenopolitične organizacije, ki ima pri nas že skoraj pol-stoletno tradicijo, korenine pa že v obdobju Cankarja, Kreka, Kocbeka .. . V času velikih družbenih sprememb pa se je znašla v temi. Iskala je svojo novo vlogo. O tem, kakšna je, kako so socialisti v občini Velenje organizirani in kako gledajo na nekatera najbolj aktualna vprašanja smo se pogovarjali s predstavnikom te stranke Martinom Budno.
0 Kdo je pravzaprav ustanovitelj stranke SSS?
MARTIN BUDNA: »SSS smo ustanovili pristaši sodobne socialistične misli, ki s svojo humanistično vsebino preveva evropsko levico in ima svoje mesto tudi v Sloveniji.
Dogajanja v zadnjem času to potrjujejo, saj se v nasprotju od obljub in želja vse bolj pojavljajo oblike brezdušnega liberalnega kapitalizma, ki je tudi nekoč pogojeval razvoj socialističnega gibanja zoper socialne krivice, grobo izkoriščanje ljudi, zlasti delavcev, danes pa tudi intelektualcev.
Za razliko od komunistov, smo socialisti vedno zahtevali reševanje družbenih konfliktov in napetosti le po demokratični poti, v institucijah parlamentarne demokracije, torej brez revolucije . .
Pri tem izhajamo iz misli, da ima volilec vedno prav in da mu moramo omogočiti, da bo svoje zahteve lahko tudi javno izpovedal in tudi videl učinke. S tem si zagotavljamo svoje volilno telo, ki ga ocenjujemo na 60 do 100 tisoč volilcev v Sloveniji. To nam daje realno možnost, da smo kot politična stranka stalno prisotni in dovolj vplivni.
Sprejeli smo svoj statut in postavili takšno organizacijo, ki omogoča dosego zastavljenih ciljev. Program SSS sicer ni učbenik z vsemi odgovori in večnimi resnicami, daje pa jasne usmeritve za delo in opredelitve do glavnih
problemov današnjega časa.«
•	Kakšni so vaši glavni cilji?
MARTIN BUDNA:
»Uveljaviti želimo sistem ekonomsko učinkovite družbe, ki je hkrati socialno pravična, odprta za materialne in duhovne pretoke, utemeljene na človeku posamezniku z vsemi pravicami in to v času, ko se oblikujejo postindustrijske podjetniške družbe in so potrebna nova iskanja ravnovesja med človekom, družbo in naravo.
Prepričani smo, da se bo za takšne cilje jutri zavzemalo še več ljudi, še zlasti, ko bodo stranke prepoznavne tudi po dejanjih in ne le po obljubah.«
•	Kako pa je vaša stranka organizirana v občini?
MARTIN BUDNA:
»Na kongresu smo sprejeli program in statut, ki nam omogoča svobodne oblike lastnega organiziranja in delovanja v občini.
Res je, da vse poteka morda počasneje kot si nekateri želijo, vendar dajemo prednost kvalitetnim rešitvam. Naš cilj torej ni množično, anemistično članstvo. Notranja demokracija in zaupanje v svoje vodstvo, daje stranki trdnost in omogoča vplivnost v politiki. Smo na najboljši poti, da to kmalu tudi dosežemo.«
•	V zadnjem letu ste ime spreminjali, pod »SZ« pa se na volitvah niste odrezali.
MARTIN BUDNA: »Res se nismo odrezali, neprimerno uspešnejši pa smo bili pri oblikovanju skupščinskih organov. Naš poslanec Pankrac Semečnik je predsednik skupščine. Naš klub poslancev pa sodi med najmočnejše v občini tako po številu članov kot tudi po aktivnosti.«
•	Vaša stranka se je deprofesionalizirala.
MARTIN BUDNA: »To smo naredili zaradi slabega materialnega položaja in tudi zaradi želje po resnični preobrazbi. Razpustili smo delovno skupnost, svoje prostore prepustili občinski upravi,
sami pa se preselili v Dom borcev in mladine, kjer imamo dovolj dobre pogoje za delo.
Uradne ure imamo ob četrtkih dopoldne, največ aktivnosti pa ob torkih od 17. ure dalje — to so ta-koimenovana TORKOVA SREČANJA.«
• So to sestanki, ali kakšne druge aktivnosti?
MARTIN BUDNA: »To niso klasični sestanki ampak prostovoljna srečanja članov in simpatizer-jev, na katerih razpravljamo o posameznih vprašanjih in se do njih tudi opredelimo. Rezultate uporabljamo zlasti pri poslanskem delovanju, z njimi pa seznanjamo tudi republiško vodstvo in javnost. Sploh je javnost dela naša zvezda vodnica. Dosegljivi smo na telefonu 855 433 ob četrtkih od 8.
do 11. in ob torkih od 16. do 20. ure, še bolj veseli pa smo osebnih obiskov. Radi prisluhnemo vsem pobudam in predlogom. Občani lahko kontaktira-jo z nami tudi preko naših poverjenikov, ki jih imamo po krajevnih skupnostih.«
•	Kaj pa delate trenutno?
MARTIN BUDNA:
»Vedno imamo veliko dela. Do konca letošnjega leta bomo izvedli razpravo o osnutku ustave republike Slovenije, pripravili pogovor z F. Čerarjem, pripravili ustanovni zbor SSS Velenje in seveda spremljali skupščinsko dogajanje ter pridobivali članstvo.«
•	O osnutku ostave ste že razpravljali, kakšna bo nadaljna razprava?
MARTIN BUDNA: »Tri pogovore bomo pri-
pravili, se udeležili razprave o tem v zborih občinske skupščine, naša stališča pa posredovali ustreznim republiškim komisijam.
Osnutek smo že obravnavali, skupaj z gostom Matevžem Krivcem, članom ustavne komisije. 22. novembra bomo razpravo sklenili, seveda če ne bo ostalo preveč vprašanj odprtih. Takrat bo naš gost predsednik ustavnega sodišča. Ne moremo razumeti, kako je lahko Demos uveljavil za razpravo o tako pomembnem dokumentu, tako kratek čas.«
• Imate že kakšna stališča k osnutku ustave?
MARTIN BUDNA:
»Menim, da je besedilo solidna osnova za razpravo, toda p'otrebnega bo še veliko usklajevanja. Naj-
bolj socialiste moti namera Demosa, da republiko čim bolj centralizira na vseh področjih. Kombinacija enodomne skupščine z večinskim volilnim sistemom in elementi predsedniškega sistema pomenijo skrajno centralizacijo moči, tudi v škodo, v Sloveniji že uveljavljenega regionalizma in lokalnega razvoja. Takšna vizija bi Slovenijo spremenila v »Ljubljano s provinco«. Mi se s tem seveda ne strinjamo.
Pripombe imamo tudi na očiten poskus klerikali-zacije slovenske družbe. Moti nas poskus zaščite le matere, ne pa tudi ženske same. K temu nas obvezujejo že podpisani mednarodni dokumenti. Preprečiti je treba razprodajo slovenske zemlje tujcem, več pozornosti nameniti občanu kot potrošniku. ■Manjka pa tudi socialno
varstvo, pokojninsko varstvo ... Tudi varstvo narave je slabše urejeno kot v prejšnji ustavi. Predlagano je le brezplačno osnovno izobraževanje. Še posebej veliko pripomb imamo na opredelitve sistema oblasti in volitev. Zahtevamo vpliv regije v parlamentu . . .«
•	Vrnimo se v naše okolje — kako ste zadovoljni z dosedanjim delom v občinski skupščini?
MARTIN BUDNA: »Morda bom kritičen, saj sem edini poslanec, ki je bil član DPZ tudi v prejšnji sestavi.
Najbolj me moti, da si vsakdo predstavlja delo po svoje, po svoje, si razlagamo poslovnik in statut skupščine. Zato tudi sprejemamo sklepe, s katerimi potem ne vemo, kaj bi. Še bolj hudo je, da se ukvarjamo predvsem sami s sabo, resne teme, zelo redko zaidejo na dnevni red. Pri delu prevladujejo strankarski interesi, zbora KS in združenega dela sta potisnjena na stranski tir. Skupščina še nima programa dela, ni ga imel niti IS. Še vedno niso oblikovani vsi skupščinski organi. Vedno spornim podelitvam občinskih priznanj smo se elegantno izognili, sprejeli nekaj »sumljivih odlokov« in razveljavili legitimno odredbo IS.
Upam, da bo poslej bolje, saj smo imeli dovolj časa za učenje. Zdaj smo pred odgovorno nalogo, postavitvijo nove občinske oblasti. To ne*bo lahko, spet pa bo povezano z novimi pretresi, pa tudi poceni ne bo. Trdim, da v občini še nikoli nismo imeli tako drage oblasti, vemo pa, da denarja v gospodarstvu ni.«
•	Kaj menite o odstopu predsednika IS?
MARTIN BUDNA: »Žal nam je, da je odstopil. Še bolj žal pa, da ni bil elastičen, da ni znal upoštevati in prisluhniti drugim. Pri vladanju ne zadošča le računski argument, saj bi vlado, če bi bilo tako, razpisali, ne pa volili. Seveda pa zaradi vsega tega nastaja škoda, vse čaka na nov 1S.«
•	Ta problem je še zla-
sti velik na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
MARTIN BUDNA:
»Največja napaka je bila narejena na začetku, ko predloga povišanja cen ni pregledal ustrezen odbor. Ta je doslej uspešno krotil nerealne apatite Vekosa. Ustvarilo seje splošno nezaupanje, številk nihče ni gledal. Ko se IS in sindikat nista mogla uskladiti, bi morala nastopiti skupščina. Tega pa ni storila niti pravočasno, niti na pravi način. Na žalost pa se neresnost še kar vleče. Vztrajanje na že zavrnjenih argumentih ne vodi nikamor, delavec pa od skromne plače tudi ne more odvojiti za bivanje polovice. Socialisti takšnih rešitev ne bomo podprli, če ne bodo hkrati zagotovljene tudi dovolj velike socialne pomoči.«
• Kako sodeluje vaša stranka z drugimi?
MARTIN BUDNA: »Koalicije nismo sklenili z nikomer, bolj konkretno sodelovanje smo vzpostavili med našim klubom poslancev in klubom poslancev prenoviteljev. Z ostalimi strankami želimo imeti dobre odnose, še zlasti s SDZS Velenje. Sodelovanje pa je možno le na posameznih projektih v skupščini. Tako smo konkretno sodelovali pri razreševanju vladne krize in menim, da uspešno.
Seveda pa reagiramo na posamezne nekorektne napade na stranko, na njena programska stališča in ne njene člane, še zlasti, če so žaljivi in neargu-mentirani. Želimo si kulturni dialog, katerega čili je iskati boljše rešitve v družbi. Na žalost pa je tega malo.
Menim, da bodo morale stranke v naslednjih mesecih kar precej sodelovati pri razreševanju aktualnih občinskih nalog. Volilce bodo prepričevala dejanja in ne zdrahe in prepiri.
Vsi skupaj bomo morali nameniti več pozornosti krajanom v krajevnih skupnostih, kjer največkrat ni nikogar, ki bi delal.«
(mz)
Sanacija TEŠ v škripcih
v sredo, 7. 11. 1990 je Komisija za varstvo okolja pri Skupščini republike Slovenije na pobudo podpredsednika in predsednika komisije, Vaneta Gošni-ka in Huberta Požarnika, uvrstila na dnevni red vprašanja o poteku sanacije termoenergetskih objektov v Sloveniji. Na tem sestanku so bili zbrani predstavniki vseh, ki so tako ali drugače soodgovorni za potek sanacije. Osnovni namen tega pa je bil, da se komisija seznani z dejanskim stanjem, kajti močno so se že razširile govorice, da sanacija ne bo tekla po predvidenih terminskih načrtih. Na podlagi preverjenih dejastev pa bi komisija seveda morala potegniti ustrezne sklepe.
Tako bi si naj po besedah razpravljalcev tega dne nalili čistega vina, toda predvsem predstavniki republiškega sekretariata za energetiko in predstavniki EGS so, kot je videti, v preteklosti veliko kalili bistrino in je bil njihov zadnji nastop bolj govorjenje v stiski.
Kajn casa jim zmanjkuje, kakor pa iskreno razlaganje dejstev. Ti možje so skratka predlagali, da bi zaradi pomanjkanja denarja sanacijo razvlekli, emisijskih koncentracijah škodljivih snovi v zrak (MEK), ki da je sedaj v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, veliko ostrejši. To bi pomenilo, da bi TEŠ dobivala sredstva v dinamiki, ki bi omogočila celovito sanacijo bloka IV nekje do sredine leta 1993, medtem ko bi sanacija bloka V preprosto padal za sanacijo TET, to pa bi pomenilo, da bi bila sanacija v Šoštanju celovito zaključena šele nekje po letu 2000! Takšen je torej »scenarij« tistih, ki so pred leti požegnali sanacijski načrt. Ta je predvideval zaključek sanacije TEŠ v začetku leta 1993, danes pa govorijo, da to nikoli ni bilo realno! Vse skupaj je bila le kalna brozga, s katero so mazali oči vsem, ki so ogroženi zaradi onesnaženja zraka s polucijo iz elektrarni-ških dimnikov.
Karte so torej na mizi. Raz-
pravo so predstavniki EGS in energetskega sekretariata skušali speljati samo na probleme denarja, seveda s ciljem, da bi se vsi pač sprijaznili z dejstvom, da ni denarja; ergo ne more biti celovite sanacije. Po njihovem videnju se tako problem kaže v trikotniku odlok (MF.K) — denar, (ki da ga ni) — plan (terminski za sanacijo), pri čemer je prav po birokrat-sko-kabinetni logiki, ki so jo republiški energetiki predstavljali, glavni vogal denar, kateremu je treba prilagoditi odlok MEK in plan sanacije.
Z vso ostrino smo na drugi strani tisti, ki smo tako ali drugače povezani in življenjsko odvisni od sanacije TEŠ, nastopili proti ponujeni »logiki«. To ni vzdržno, saj je po ponujenem obrazcu izpuščen glavni razlog, da je prišlo do odločbe republiškega sanitarnega inšpektorja in odločbe MEK, ki zapovedujeta zaključek sanacije in 90 odstotno čičenje dimnih plinov glede na stanje iz leta 19X0 v TEŠ. Glavni razlog
seveda niso evropski normativi, s katerim se zdaj primerjamo, ampak katastrofalno stanje v gozdovih na celem vplivnem območju TEŠ! (Šaleška dolina, Zgornja savinska dolina. Koroška . . .) V Šaleški dolini smo plan sanacije razumeli kot posledico tega spoznanja, ne pa kot potrebo uskladitve z evropskimi MEK-i, ali razpoložljivim denarjem v Sloveniji! Tako je tudi treba razumeti sklepe velenjske skupščine, ki je preventivno, na pobudo krajanov Zavodenj, zapovedala TEŠ-u po koncu leta 1992 manjšanje proizvodnje do take mere, da se bo emisija SO 2 znižala za 90 "o glede na stanje iz leta 1980. Danes se problemi okoli zaključka sanacije TEŠ v občini kažejo še v novi luči, saj po našem obstajajo kar trije vzroki, ki lahko povzročijo uresničitev navedenega sklepa velenjske skupščine:
1.	Zakasnitev sanacije TEŠ.
2.	Morebitne neuresničene zahteve po 90 % zmanjšanju emisije SO;, kljub temu, da bo
sanacija izvedena v predvidenem roku.
3. Odprto je vprašanje ustreznosti odstranjevanja produktov odžvepijevanja (sadra). Če to ne
bo ekološko primerno, bomo zahtevali isti ukrep. Gre namreč za to, da je očitno zaradi finančnega stanja republika potrdila izbrano tehnologijo odžvepijevanja, ki po eni strani še nima zagotovljenega aditiva, po drugi pa samo seli problem žvepla iz gozdov na obronkih Šaleške doline na dno doline, kjer se že srečujemo za velikimi problemi nagomilanega pepela.
V tem času se mi zdi da je največja nevarnost v tem, če bo republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanja prostora držal stango takšnim naprezanjem energetikov in bo pristal na friziranje odloka MEK s stališča pomanjkanja denarja, ne pa s stališča varovanja okolja. Poleg tega pa težko pričakujem krovni ekološki zakon, v katerem bo obljubljeno finančno kaznovanje vseh onesna-
žencev. Očitno je to edina koda, ki jo razumejo vsi strokovnjaki in »strokovnjaki« dovolj dobro ter jo upoštevajo, pa naj bodo to elektrikarji ali zdravniki.
Za vzgled temu vladnemu organu, ki ima na vesti varstvo okolja mora biti sedanja skupščinska komisija za varstvo okolja. Kljub nekaterim naporom »zdravih sil« ki podpirajo »energetike v stiski«, da bi komisija predlagala vladi revizijo plana sanacije, je bilo to ostro zavrnjeno, komisija pa zahteva od vlade, da ne sme dopustiti odmika od plana sanacije tako v pogledu kvalitete, kot tudi terminsko ter da mora vlada tekoče poročati skupščini, kako se ta zahteva uresničuje. S takšnim sklepom seveda še ne moremo biti pomirjeni. Zadovoljni pa smo lahko, da smo na tej stopnji premostili še eno zapreko, ki nam zapirajo pot do cilja. za katerega so nekateri mislili. da je že dosežen.
Peter Rezman
V želji, da pridobimo kar največ konstruktivnih mnenj, ki naj pripomorejo k oblikovanju uspešnejšega razvoja doline, smo se v uredništvu odločili, da tole stran namenimo strankam, ki delujejo na našem območju in njihovim razmišljanjem o aktualnih, pa tudi globalnih problemih s katerimi se soočamo. Ne želimo, da ta stran postane propagandna stran strankarskemu delovanju, čeprav se zavedamo, da se povsem le temu ne bomo izognili. .
Pridržujemo pa si pravico, da bomo tipično propagandne prispevke zavrnili, predolge pa skrajšali. Seveda bomo tukaj objavljali le podpisane prispevke tistih avtorjev, ki bodo legitimnost, da zastopajo s svojimi stališči strankino mnenje, tudi potrdili.
Ideja o svetovnem slovenskem kongresu postaja stvarnost!
Šele v letošnjem letu so pobudniki za ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa začeli tudi s pozivi vsem tistim, ki to akcijo podpirajo, k aktivnemu sodelovanju. Vsaka ideja ima res svoj čas in to čas, ko se rojeva in ko zori. Tako vemo, da se je ideja o tem kongresu rojevala v bistvu desetletja, zadnja leta je zorela, a s svobodnimi volitvami v bistvu prišla tako daleč, da jo lahko začnemo uresničevati. Zdaj vemo, da je temeljni namen SSK (Svetovnega slovenskega kongresa) združitev vseh Slovencev v slovensko občestvo. Tedaj za združitev in povezavo vseh Slovencev, ki živijo doma in po svetu, ko je kar tretjina naših ljudi zunaj sedanje SFRJ, mnogo pa jih je in verjetno jih bo ostalo tudi izven bodoče suverene Slo-
venije. Taka združitev in povezanost bo gotovo imela obojestransko korist. Naše zdomce bomo vendar enkrat priznali za svoje in le-ti nam bodo s svojimi »vezami in poznanstvi« odprli marsikatera vrata v ekonomskem in političnem svetu, kar se v bistvu že dogaja. Ti naši rojaki nam bodo lahko pomagali tudi s svojimi izkušnjami, znanjem, pa tudi s kapitalom. Namen SSK je tako tudi v tem, da sooblikuje moderno slovensko nacijo, ki bo bolj razmišljala kako naprej kot pa tarnala nad tem kaj smo Slovenci zamudili oziroma nekateri izgubili, ko smo se na simbolični spravi zedinili vsaj v tem, da »izgubljeno ne povrne se nobeno«. Ce smo pri vsem tem razčistili, da SSK nikakor ne bo niti emigrantski niti vladni in da je Kon-
gres predvsem nestrankarska ustanova, ki je za nas Slovence zadnja priložnost, da postanemo nacija s svojo, samostojno državo, ki bo tudi mednarodnopravno priznan subjekt, je prav, da se vsi tisti, ki smo se tudi v naši občini odločili, da zastavimo svojo besedo pa tudi svoja dejanja za vseslovenski kongres, sedemo skupaj in se dogovorimo na kak način bomo to storili.
Zato vljudno vabiva vse tiste, ki so že podpisali pristopnice k Svetovnemu slovenskemu kongresu, pa tudi tiste, ki žele aktivno sodelovati v tem snovanju, da pridejo na naš prvi pogovor, ki bo v petek, dne 16. novembra 1990 ob 17.30 v stranski dvorani Delavske univerze v Velenju (pritličje).
Skladatelja: Stane Divjak Edvard Centrih
KS Šmartno ob Paki, Gorenje, Letuš
Razprava o ustavi
Člani liberalno demokratske stranke iz Šmartnega ob Paki bodo pripravili v ponedeljek, 19. novembra, ob 18. uri v prostorih kulturnega doma v Šmartnem ob Paki okroglo mizo, osrednja tema pa bo osnutek nove slovenske ustave.
V razpravi se bodo med ostalim gotovo bolj dotaknili področja o novi organiziranosti občin. Njihov predlog namreč je, da bi se iz sedanjih krajevnih skupnosti Letuš, Gorenje in Šmartno ob Paki oblikovala občina s sedežem v slednji. Med drugim pa predlagajo tudi, da bi se vas Šmartno ob Paki preimenovala v trg.
Na vprašanja razpravljalcev, njihove pobude in sploh o osnutku nove slovenske ustave bosta odgovarjala Jože Školjč, predsednik liberalne stranke Slovenije in Mojmir Ocvirk, član republiške ustavne komisije. Organizatorji te okrogle mize upajo, da bo pozornost krajanov vseh treh krajevnih skupnosti pritegnila tudi informacija o izgradnji telefonskega in plinovodnega omrežja.	(tp)
Med prvimi, ki so neposredno in z udarniškim delom pomagali najbolj prizadetim družinam v Zgornji Savinjski dolini, so bili člani stranke demokratične prenove občine Velenje. Milki Zamernik iz Strug, samohranilki in materi dveh otrok, ki obiskujeta osmi in šesti razred v Lučah, so iz sob in kleti skušali rešiti, kar bi se rešiti sploh dalo. Žal se rešiti ni dalo dobesedno nič, voda in blato sta opravila svoje. Daje nesreča še hujša,je Milki odneslo vsa drva in drugo kurjavo, pripravljeno za bližnjo zimo. Člani stranke demokratične prenove iz Velenja so naredili kolikor so mogli v in ob razdejani hiši, velenjski rudarji pa so obljubili, da bodo družini takoj, ko bo mogoče, pripeljali premog.
L. O.
Pomoč
Liberalcev
Velenjski liberalci so poleg finančnega prispevka in pomoči » oblačilih i/peljali tudi solidarnostno delovno akcijo. V nedeljo so sanirali posledice plaza na domačiji Jurjevec v Skornem (foto: L. Ojsteršek)
zeleni direkt
NAGOVOR
Zeleni Velenja smo sprejeli ponudbo Našega časa, ki uvaja politično stran, na kateri lahko stranke, delujoče v naši občini svoje člane, simpatizerje in druge, obveščajo o svojem delovanju, izpolnjevanju programa in drugo.
ZELENI VELENJA vas bomo v tej rubriki obveščali o svojem delovanju, izpolnjevanju programa ter o naših stališčih in pogledih na vsakodnevne težave državljanov, ekološke zagate Šaleške doline pa tudi na aktualne politične dogodke v domovini in Jugoslaviji.
Članek, ki ga danes priobčuje-mo je že eden tistih, ki skuša nekoliko izkrivljeno podobo o našem delovanju v velenjskem parlamentu malo izravnati.
ZELENI VELENJA
POJASNILO
Zeleni Velenja smo zadovoljni, da nam Naš čas pogosto posveča pozornost v svoji rubriki Optometer. Pač verjamemo v pregovor, da se za dobrim konjem vedno kadi!
Toda prispevek, ki je nosil naslov Rudarjev trg le ne predstavlja dovolj korektno naših pobud v velenjski skupščini in hkrati prispeva svoj piskerček k »imidžu«, ki nam ga bulvarski tisk širom Slovenije skuša nalepiti. Nekateri se namreč zadnje čase ria vse kriplje trudijo in »dokazujejo«, kako da smo na-plahtali volilce in sploh ne uresničujemo obljub, ki smo jih dali. Pišejo, da se ne zanimamo za ekologijo, ki da je naša prva naloga ter da vtikamo nos tja, kamor nas »nič ne briga«.
Mi svojim volilcem obljubljamo, da bomo še naprej vtikali nos tja, kamor nekateri mislijo, da ga ne smemo in tako še na-
prej ostali trn v peti vsem, ki ob besedi ZELENI pozelenijo. Da pa je dokazovanje naše nezainte-resiranosti za ekološka vprašanja čista demogogija, bi lahko razkrilo že uredništvo Našega časa, če bi dovolj korektno predstavilo vse naše pobude z zadnjega zasedanja velenjske skupščine, ne pa da so eno zgolj malo požvečili. Da bo informacija popolna, povejmo, da smo na zadnjem zasedanju imeli štiri zahteve in sicer po vrsti takole:
1.	Prehod ceste preko industrijskega tira TEŠ se mora dodatno zavarovati zaradi povečanega prometa po tem tiru. (Vožnja aditiva v TEŠ.)
2.	Odlok o varstvu zraka na območju občine Velenje se mora po hitrem postopku uskladiti z veljavno zakonodajo. (Znižane normativne vrednosti za koncentracije S02 v zraku.)
3.	Kardeljev trg v Velenju se naj preimenuje v Rudarski trg, sedanje obeležje na tem trgu pa naj se nadomesti z opomnikom v zahvalo in spomin vsem, ki so morali udarniško (zastonj!) graditi Velenje.
4.	Ponovili smo zahtevo s prvega zasedanja skupščine, da se morajo urediti prostorski in finančni pogoji za vse stranke enako, ne da se bivše DPO šopirijo v prostorih, ki domnevno sploh niso njihovi, hkrati pa si izboljšujejo svojo finančno situacijo z oddajanjem istih.
To so štiri zahteve ZELENIH VELENJA pa če je komu ljubo ali ne! Menda je slepcu jasno, da sta prvi dve povsem ekološki, tretja posredno ekološka, zadnja je pa življenjskega pomena predvsem za Zelene Velenja, saj nam velenjska skupščina očitno privošči le prostor v naravi, pod suhimi smrekami. Nas to ne bo spravilo ob voljo, vemo pa tudi,
da bo morala skupščina svoje obveze tudi do Zelenih izpolniti tako, kot velevajo zakoni.
Okrog preimenovanj pa še tole. Zelenim Velenja je veliko do-tega, da opravimo katarzo v ideološkem pomenu tudi na ta način, da rečemo bobu bob in se sprijaznimo z resnico ter s tem, da povemo, kdo je največji krivec, da smo ekološko, ne samo ekonomsko v blatu iz katerega nekateri ne vidijo več. Zadovoljni smo, da so Velenjčani tiho in dostojanstveno prečrtali ideološki pridevnik Titovo izpred Velenja, še posebej pa smo ponosni, daje v uradnih dokumentih ostala naša obrazložitev ob preimenovanju Titovega Velenja za vse sprejemljiva. Zdaj predlagamo, da se Kardeljev trg preimenuje v Rudarskega z istim razlogom, kot smo zahtevali preimenovanje Titovega Velenja z dodatkom, da se to mesto vsaj simbolno oddolži predvsem rudarjem, ki so ga morali graditi po »šihtu«. S tem pa naš program preimenovanj ni izčrpan. Najmanj, kar si želimo je, da bi se KS Franca Leskošeka Luke zopet imenovalo samo Pesje ter da se Kidričeva cesta preimenuje v Družmirsko. Kdor v takšnih pobudah ne vidi ekološke note, si je sam kriv. Če nas bo kdo drug s podobnimi pobudami prehitel, seveda ne bomo jezni. A zaenkrat ni nikogar, mi pa smo se že navadili, da v tej občini, tako kot opozicije povsod, hodimo po kostanj v žerjavico in hkrati upamo, da je večina ljudi dovolj pametna pa to razume in ne naseda neresnicam, ki se širijo o Zelenih.
Seveda ne moremo in ne maramo vplivati na to, kaj in kako nekaj novinarjev pišejo o delu Zelenih Velenja. Spoznali pa smo, da se bomo ob sprejetem programu morali precej ubadati s tem. da bomo v javnosti predstavili tudi svojo resnico; da mediji ne bodo polni le laži, polresnic in slaboumnega natolcevanja o nas. Svojim volilcem, članom, simpatizerjem, prijateljem pa tudi tistim, ki jih s tem imenom ne moremo imenovati pa sporočamo, da je načrt za to področje našega dela že napravljen.
Peter Rezman
POSLANSKA VPRAŠANJA IN POBUDE
Na zadnjem zasedanju republiške skupščine je delegat Liberalne demokratske stranke Velenje Ivan Atelšek v zboru občin podal naslednja vprašanja in pobude:
1.	Z ozirom na naravno katastrofo v Sloveniji, ki jo je povzročilo zadnje neurje, sprašujem IS;
—	kakšno je zanimanje predstavnikov Federacije (ZlS-a, predsedstvo SFRJ) za razreševanje problemov v zvezi z katastrofalno nesrečo?
—	ali je prišlo do obiska katerega od predstavnikov federacije na ogroženih področjih?
2.	Termoelektrarna Šoštanj je članica EG Slovenije in upravljalka umetnega jezera v Šoštanju, ki akumulira več milijonov m3 vode. Jezero predstavlja potencialno nevarnost za celotno področje Šoštanja, vzdolž porečja reke Pake in Savinje, do Ce-lja.
Že dvakrat je nivo vode grozil prelivu preko jezu. Pri letošnji poplavi pa je bilo stanje še posebno kritično. Kot nam je znano, akumulacijska zajezitev ni grajena dosledno po projektih, zato predlagam IS Slovenije da nemudoma imenuje strokovno komisijo, ki bo analizirala stanje, ugotovila
evidentne pomanjkljivosti ter naložila odgovornim, da problem sanirajo in odpravijo.
3.	Hudourniške vode so napravile veliko škodo tudi v višinskih predelih, predvsem na cestah, ki povezujejo oddaljene kmetije s centri. V glavnem so za sanacijo teh cest odgovorna gozdna gospodarstva. Znano pa nam je, da je bil sprejet zakon o moratoriju na sečnjo bivših cerkvenih in privatnih gozdov. Za nekatera GG je ta zakon pomenil praktično likvidacijo. Zastalo je vso vzdrževanje cest, tako daje sedaj škoda še večja. Sprašujem IS, kdo bo usposobil ta cestišča v ponovno uporabno stanje, ob dejstvu, da ta prizadeta GG nimajo nobenega prihodka od sečnje.
4.	Poslancem predlagam, da prispevamo za prizadete v elementarni nezgodi vsak po 2.000.00 din od svojega poslanskega honorarja.
5.	IS sprašujem ali ima že razdelano koncepcijo za finančno sanacijo firm, ki so bile prizadete s poplavo. Menim, da je to potrebno storiti zelo hitro, da škoda ne bo še znatno večja zaradi izpada proizvodnje in izvoza. Obstaja namreč tudi bojazen za izgubo tujih trgov pri izvoznikih.
Bojim se angelov: tako dobri so, da bi privolili celo v to, da postanejo hudiči.
Stanislav Jerzy Lee
Republiški zavod za zaposlovanje - enota Velenje
Na razpolago so naslednja delovna mesta
DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DI
NČ ROK DČ P
OD
ŠT. DEL.
Občina Velenje
INSTOR Podjetje za opravljanje intelek. storitev
prodajalec ali kom. tehnik
vodja skladišča
3 NČ 15 8.000 1
MARIJA ČEPLAK
Cesta IX/I7, Velenje Telefon: 063/855-577
ŠIVILJSTVO
»
att

^ovo
SON°
W)VO
Pri nas vam izdelamo po meri vse vrste ženskih, moških in otroških oblačil!
PRIDITE DANES
POMERITE JUTRI
- OBLEČETE POJUTRIŠNJEM!!
Pričakujemo vas vsak dan med tednom od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure!
Oris zgodovine osnovnega šolstva v Šaleški dolini do prve svetovne vojne
Položaj učiteljstva se je' po letu 1805, ko je prenehala veljati »Splošna šolska naredba« in je bil sprejet nov šolski zakon »Politična šolska ustava nemških dežel«, samo še poslabšal. Nastal je zaradi strahu, ki ga je vladajočemu razredu vlila francoska revolucija, in ta bojazen je zavrla vsak poskus reformnega gledanja. Boj proti liberalnejšim idejam je zajel tudi šolstvo, ki je bilo ponovno, tako, kot pred dobrimi dvesto leti, obdolženo kot tisti glavni heretik, ki kvari in pohujšuje ljudstvo. Družbeno vlogo novega zakona je kasneje prav dobro označil šolski nadzornik lavan-tinske škofije Fr. Krobat:
»Prišlo je leto 1805, ko se je šolstvo zavzelo za veliko misel, vplivati z religijo na blaginjo državljanov in vse države. Spremenjene politične razmere v državah, vse bolj razširjeni val zgrešenih pojmovanj, brezverstva in iz njega izhajajoče nemoralnosti,
vse to je terjalo zajezitev, da bi se zlo ne širilo še naprej in prizadelo človeški družbi še več škode.« Tako je nastala Politična šolska ustava.
Njena vodilna pedagoška misel je bila, da je pravi vzgojitelj, vzgojitelj po naravi svojega poklica, vzgojitelj par excelence, duhovnik; učiteljeva naloga pa je, da vtepe učencem v glavo tisto snov, ki zahteva oblikovanje pri-vajenosti, jih navadi brati, pisati in računati. Izraz te usmerjenosti je bilo neposredno cerkveno nadzorstvo in vodstvo šol.
V najtežjem položaju so bili v tej dobi učitelji. Njihova blaginja je bila popolnoma prepuščena dobri volji lokalnih veljakov. Še naprej so bili prisiljeni opravljati dela cerkovnika in orglarja. Za denar, ki so ga dobili za poučevanje, pa so morali hoditi od hiše do hiše, v katerih so imeli šoloobvezne otroke. Za denar so morali dobesedno moledovati ter se poniževati. Lahko si misli-
mo, kako je trpela njihova pedagoška avtoriteta in kakšni so v teh pogojih lahko bili učni rezultati. Kot mora pa jih je bremenilo vprašanje, kaj bo z njimi, ko svojega poklica ne bodo več mogli opravljati.
Učitelj je na starost običajno postal občinski revež, kar je ponavadi pomenilo, da je smel v občini, v kateri je bil nameščen, beračiti od hiše do hiše. Isto je veljalo za njegovo vdovo in otroke v primeru njegove smrti.
Kljub temu, da je bilo osnovno šolstvo tako omejeno v svoji izobraževalni nalogi, pa se je vendarle že tako goloboko za-koreninilo v zavesti ljudi, da njegovega vzpona ni moglo nič več ustaviti. Tako je bilo tudi v Šaleški dolini. Ne le da šolstvo ni stagniralo, temveč je prva polovica 19. stoletja čas, ko začnejo delovati nove šole v Skalah, Velenju, Šentilju in Šmartnem ob Paki.
V Lokovici 30 let petja
V	čednem kraju pri Šoštanju, Lokovici, je bila ta nedelja praznična. V tamkajšnjem domu krajanov je slavilo domače petje trideseto letnico delovanja.
V	popoldanski prireditvi, ki jo je pozdravljala polna dvorana, so nastopali moški pevski zbor pod taktirko Zdravka Zupančiča, ženski pevski zbor, ki ga vodi Simona Strahovnik, in zabavno glasbena skupina, ki jo usmerja Stanka Čremožnik.
Dvajset ubrano zapetih pesmi smo poslušali, in prav za odmor še mlado skupino, ki je presenečala in vnašala svežino zadovoljnim obrazom krajanov.
Na jubilejni prireditvi so tudi podelili Gallusova odličja. Kar 24 jih je bilo.
Zlata odličja so prejeli: Mirko Hudej, Ivan_ Kor-tnik, Milan Hudej, Štefan Plaskan, Stanko Čremožnik, Ivo Atelšek, Vinko Za-
pušek in Ivan Ušen.
Srebro je prejel Silvo Pi-rečnik.
Bronasta odličja so podelili: Ivanu Berdniku, Martinu Razbomiku, Kristini Atelšek, Andreji Kavšak, Martini Drev, Silvi Dermol, Faniki Jurjovec, Eriki Dreu, Faniki Kovač, Štefki Strožič, Faniki Razbornik, Simoni Strahovnik, Mariji Plaskan, Martini Pokleka in Mihaelu Strožiču. Tamkajšnje kulturno društvo, ki ga vodi Herman Mrak, sodi po dejavnosti med najbolj razgibana društva na obrobju velenjske občine. Veseli smo tudi, da petje in glasba nista tokrat poznala spodrsljajev in je zato prireditev uspela, kot se pač takemu jubileju spodobi.
In še nekaj človeško-hu-manitarnega: pozabili niso na najstarejše pevce in na pevovodje, ki so v prejšnjih letih oblikovali petje v Lokovici. Le tem so se oddolžili s šopki rož.
-Viš foto: L. O.
/z muzeja Velenje
se je
15. NOVEMBRA ...
Leta 1955 je na današnji dan Večer objavil vrsto bolj ali manj prosvetno usmerjenih novičk. Tako je Ljudska univerza v Velenju v novembru pripravljala ciklus »vzgojnih predavanj«. Prvo tako predavanje je imel France Simonič, sekretar ZK Celje in okolica, ki je pripovedoval o svojih vtisih s potovanja po Sovjetski zvezi. Obisk je bil menda »zadovoljiv in si Velenjčani takih predavanj še želijo«.
Druga novička govori o zboru volivcev, ki je bil v Velenju v teh dneh. Na njem so »govorili o šolstvu, pošolskem izobraževanju, gospodarskem položaju v občini in drugo«. Da ne bi vse ostalo le pri govorjenju so izvolili odbor, »ki bo reševal in analiziral obrtniško dejavnost, trgovsko mrežo, komunalo in šole.«
Večer, leto XI, št. 268, Maribor 15. novembra 1955, str. 2;
Leta 1961 je Večer spet objavil nekaj vesti iz Šoštanja in Velenja, ki so spet ubrane na temo »učiti se, učiti...« v Velenju je začela z delom politična šola, ki je imela svoj oddelek tudi v Šoštanju. V obeh oddelkih je bilo vpisanih po 50 rednih in izrednih slušateljev, ki naj bi v 90 učnih urah obdelali »poleg splošnih predmetov tudi specifično tematiko za Šaleško komuno ... Poudarek bo na skupinski razpravi po vsakem predavanju ...«
Poleg politične šole je v tem času z delom začela
plesna šola. »Ples je poučeval Ludvik Simončič iz Maribora. V šolo se je prijavilo tudi precejšnje število starejših, ki bi se radi naučili nekaj modernih plesov«.
Delavsko prosvetno društvo Svoboda Velenje pa je v teh dneh s celjskim gledališčem spet podpisalo pogodbo o rednem gostovanju celjskega narodnega gledališča, ki naj bi v Velenju gostoval v gledališki sezoni.
Večer 1. XVII, št. 266, Maribor 15. novembra 1961, str. 4;
Pripravil Jože Hudales
Ljubiteljstvo na področju likovne dejavnosti
Šaleški likovniki tudi v sezoni 91/92 nadaljujemo z pred leti zastavljenim programom. Razvijati želimo množičnost, ob njej pa ne bomo zanemarili kvalitete in predvsem izobraževanja.
Če smo lahko zadovoljni z množičnostjo, saj imamo že preko 90 članov, pa je še naprej naša glavna naloga izobraževanje in na tej osnovi dosežena kvaliteta, ki se odraža v posamičnih in skupnih uspehih na razstavah, kolonijah, extemporah in drugih oblikah, ki imajo tudi tekmovalni značaj.
Za nekatere dejavnosti na področju »ljubiteljstva« velja, da jih lahko, oziroma da so organizirane v vseh krajih
naše občine, za druge pa. da so organizirane samo v enem od centrov. Glavni zaviralni element pri organiziranju teh dejavnosti je pomanjkanje mentorjev, kar je prisotno zlasti pri likovni dejavnosti.
Šaleški likovniki smo med svoje usmeritve na področju izobraževanja zapisali, da bodo mentorji vseh izobraževalnih oblik praviloma akademski slikarji ali kiparji, in da so vrata društva odprta vsem, ki želijo sodelovati na likovnem področju kot aktivni ustvarjalci, ali kot »potrošniki«.
Tudi letos, v sezoni 90/91 bomo organizirali nove, tudi začetne oblike izobraževanja. Vse, ki želite sodelovati vabi-
mo, da se nam pridružite.
Prva oblika bo »grafična šola«, ki jo bo vodil Arpad Šalamon. Prijave zbiramo v soboto 17. 11. 1190 od 11. do 13. ure v društvenih _prosto-rih — Majerjeve vile Šoštanj. Prijave sprejema tudi Arpad Šalamon doma, na tel. 853-091. Šolnina je 500 din. Plačati jo je treba ob vpisu. Šola bo trajala predvidoma 10 sobot (ali po dogovoru drugih dni v tednu). Število udeležencev je omejeno!
Druga oblika izobraževanja bo »šola akvarelov«, ki jo bo vodil akademski slikar Lojze Zavolovšek. Trajala bo 10 terminov (10 x 1 dan v tednu). Prijava udeležencev v soboto 17. 11. 1990, od 11. do
13. ure v Majerjevi vili v Šoštanju, prijave sprejema Arpad Šalamon. Šolnino 500 din je treba plačati ob vpisu.
Tretja oblika bo »delo z glino«. Organizirali bomo dve skupini, prvo za odrasle, šolnina je 500 din, in drugo za učence 6, 7 in 8 razredov, šolnina je 200 din. Šolnino je treba plačati ob vpisu, ki bo v soboto 17. 11. 1990 od 11. do 13. ure. Vpisoval bo Igor Bahor, ki bo šolo tudi vodil.
Udeleženci bodo v 10 zaporednih terminih (1 dan v tednu) spoznali delo z glino in bodo lahko nadaljevali z delom v »nadaljevanju« šole.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE DŠL: Srečko MEH
^VVWWTOPtmfKìfyVVVVWWWWWUUUIWIlllW
Zavarovalnica Triglav sporoča
U VELJA VLJANJE ZA VAROVALNIM ZA ŠKODO
Zavarovalnica Triglav obvešča o postopku uveljavljanja zavarovalnin za škode, ki so nastale zaradi poplav in zemeljskih plazov.
Škode so krite z več zavarovalnimi vrstami. Zavarovanec lahko uveljavlja odškodnino, če ima sklenjeno eno ali več od naslednjih zavarovanj:
Stanovanjsko zavarovanje: pri tem zavarovanju so zavarovani stanovanjski in osebni predmeti (vsebina stanovanj). S stanovanjskim zavarovanjem so zavarovani tudi deli zgradbe (podne, stenske in stropne obloge, kot npr. parket, itison, lesne obloge itd., plesk in slikarija), čeje bilo to posebej dogovorjeno v polici. Stanovanjski predmeti in deli zgradbe so na enak način zavarovani tudi v vikendih.
Požarno zavarovanje: s tem zavarovanjem so krite škode zaradi poplave in zemeljskega plazu, če je bilo zavarovanje za ta riziko dogovorjeno v polici za požarno zavarovanje. Predmet tega zavarovanja so, odvisno od dogovora v polici, gradbeni objekti, oprema in zaloge.
Zavarovanje živali: s tem zavarovanjem so krite škode na živalih, ki so navedene v polici.
Polni avtomobilski kasko: s tem zavarovanjem so krite škode na zavarovanih vozilih. Za te škode ni odbitne franšize.
Zavarovanje živil v zamrzovalnikih: s tem zavarovanjem so krite škode na živilih v zamrzovalnikih zaradi poplave in zemeljskega plazu, kakor tudi zaradi prekinitve električnega toka.
Poleg navedenih zavarovalnih vrst krijejo škode zaradi poplave ali zemel jskega plazu tudi druga manj pogosta zavarovanja, kot npr. zavarovanje hladilnic, zavarovanje elektronskih računalnikov, montažno zavarovanje, zavarovanj^ gradbene dejavnosti, zavarovanje obratovalnega zastoja.
Vsa zavarovanja krijejo škodo na način in do višine, ki je navedena v zavarovalni polici.
Vsi, ki imajo sklenjeno pri Zavarovalnici Triglav eno ali več omenjenih zavarovanj, naj se obrnejo na najbližjega zava-
rovalnega zastopnika, lahko pa tudi na predstavništvo ali na sedež območne skupnosti.
Zavarovanci naj škodo čim prej prijavijo. V PRIJAVI ŠKODE v rubriki poškodovane stvari vpišite — po prilogi. Zaradi hitrejše likvidacije je namreč važno, da se poškodovani predmeti ločijo v naslednje skupine:
—	stanovanjski predmeti v stanovanju (kuhinja, sobe, stopnišča, hodniki in tudi kletne sobe),
—	stanovanjske premičnine v kleteh, garažah (tudi izven hiše), drvarnicah, shrambah, kurilnicah in pomožnih prostorih,
—	plesk in obloge ločiti po prostorih (navesti približne dimenzije). Skupaj s prijavami oddajte po možnosti tudi zavarovalne police.
Zavarovance posebej opozarjamo, da po stanovanjskem zavarovanju niso v jamstvu stavbni deli, kot npr. ometi, mizarski izdelki, posode peči centralne kurjave, gorilci itd. To vrsto škode je možno uveljaviti le, če je na polici za požarno zavarovanje posebej navedeno, da gre za dodatno zavarovanje poplave na 1. rizik in je za to plačano ustrezno doplačilo.
Zavarovalnica Triglav je pripravila posebne ukrepe, da bo škodo lahko čimprej ocenila in izplačala ustrezne zavarovalnine.
V ta namen poslujemo na sedežu območne skupnosti v Celju, Mariborska 1 ter v svojih predstavništvih v Laškem, Mozirju, Velenju in Žalcu vsak delovni dan od 7.30 do 16. ure, ob sredah do 17. ure.
zavarovalnica triglav
Ker živi. v/e potrebuie varnost
			
1 mWA t		: H	l V- ^ ; lat 1 i H H j j||§11 ' 11 HH 1 É IBBfe |l|i 1 ' 1 '- lil
Ni več daleč čas, ko se bo prava zima pojavila tudi na koledarju, marsikje pa jo že danes pošteno čutijo, saj sega mraz že prav do kosti. Želeti je le, da bo ta letošnja, ta nova, tudi bolj prava, kot so bile že nekaj let zapovrstjo dosedanje.
Nekateri otroci sploh ne vedo nič prav, kako je, če je snega toliko, da se ga naveličaš. Nekateri — tisti najmlajši, ga pa skorajda niti poznajo ne več.
Zima pa poleg radosti prinaša s seboj tudi mnoge nevšečnosti — od žametov in poledenelih cest, zamrznjenih ključavnic, zlomljenih nog ... Tako,
šnja leta pripravljenih 10 snežnih plugov in 4 posi-palce, na zalogi je tudi dovolj soli in peska, kot pa zagotavlja vodja zimske službe Jule Slemenšek, so z dežurno organiziranostjo pričeli s 1. novembrom.
»Opravili smo redno vzdrževanje voznega parka, tako kot pred vsako zimsko sezono, pregledali smo pluge, popravili vse, kar ni veljalo, en poškodovan plug smo nadomestili z novim in uredili tudi posipal-ce, ki so precej občutljiva zadeva,« pravi Slemenšek.
Letos- se jim bo obseg dela povečal za nekaj no-

\ačin posipanja cest ho letos enak prejšnjim: posipa-lec in sol ali pesek.
da je tisto, da se je treba debelo obleči in pravi čas nabaviti kurjavo, še kar sprejemljiva, čeprav so cene zimskih oblačil na >za-vidljivi< ravni.
Vsaj pri nas v redakciji najprej, ko pomislimo, na prve zimske nevšečnosti, pomislimo, kako so pri Vekosu pripravljeni na prvo pluženje, na zimo, imajo vozila v brezhibnem stanju, imajo organizirano delo ... In ker smo najprej pomislili na to, smo najprej stopili tudi do njih.
• • • ZIMSKA SLUŽBA ŽE DE-ŽURA
Za letošnjo zimo imajo na Vekosu tako kot prej-
vih cest, obenem pa zmanjšal za tiste, ki so po odloku prešle v upravljanje Cestnega podjetja — to so cesta na Vrtače, Ve-riželj, proti pokopališču, cesta v Pohrastnik in še nekaj kratkih odsekov.
Način posipanja poledice bo ostal približno enak kot prejšnja leta, na veselje mnogih, če bo držalo, pa bodo letos skušali >spraviti v promet< več peska kot soli. »Prehod na posipanje z mokro soljo, s kalcijevim kloridom, je bil sicer načrtovan, vendar je povezan s tako velikimi stroški, da letos tega ni mogoče izvesti, ker je potreben nakup novih posipal-cev namenjenih za tó. Možna bi bila tudi predelava dosedanjih, vendar ti niso več v takšnem stanju da bi bilo to umestno početi,« pravijo v Vekosovi zimski službi kjer bo za to skrbelo okoli 30 ljudi.
Že naprej pa napovedujejo, da bo standard pluženja >malo šiokejši< iz finančnih razlogov. To naj bi pomenilo, da ne bodo >vsake flike< takoj spluži-li, ampak bodo verjetno šli šele, ko se bo nabralo dovolj snega ali po končanem sneženju očistit ceste.
• • • VOZNIKI, ŠE VESTE KAKO JE, ČE ZELO SNEŽI?
Po dveh suhih zimah je realna bojazen, kaj se bo zgodi-
lo, če pride do močnega sneženja tudi pri voznikih. Tisti, ki so izpit opravili v zadnjih dveh letih, pa tako sploh ne vedo, kakšni so zimski pogoji vožnje. Zato — raje na avtomobile >nataknite< verige, kot pa da čakate na komunalo, da spluži cesto. Predvsem pa ne puščajte vozil na cesti, da bodo, če bodo že plužili, to tudi lahko naredili.
Odveč je govoriti o tem, da mora biti vozilo v vseh letnih časih >ispravno<, pozimi je treba posvetiti več pozornosti le nekaterim malenkostim, recimo — neoporečnim metlicam brisalcev, pravilno nastavljenim lučem, urejeno gretje, zaščita ključavnic pred zamrzovanjem, primerna tekočina za pranje šip .. .
Če tega še niste naredili — zunaj pa zjutraj že zmrzuje — potem le prekontrolirajte hladilno tekočino (ne samo količine, tudi kakovost).
Podobno kot pri človeku za varno hojo pozimi, je tudi pri avtomobilih za varno vožnjo še kako nujna >dobra< obutev. Izkušnje kažejo, da so primernejši od zimskih plaščev univerzalni zimsko-letni in verige.
Ob tem pa je koristno imeti v avtomobilu še baterijsko svetilko, strgalo za led, sprej za odmrzovanje, manjšo lopato za odstranjevanje snega, vlečno vrv, toplo pregrinjalo in ne bo odveč, če boste imeli nekje zapisano tudi telefonsko številko 987 — Pomoč, informacije.
Pa še nasvet ali opozorilo, kakor hočete, pomembno je: ob slabi vidljivosti, posebno ob dežju, sneženju in megli imejte prižgane zasenčene luči, nikakor samo parkirnih!
Za zimo se je treha toplo obleči. To pa danes ni poceni.

Odpeljete ga lahko sami, lahko pa vam ga tudi Era. Do Zavodenj vas bo vožnja prišla 83,30 dinarjev za tono, do Šoštanja 66,60 dinarjev za isto količino, do Polzele 120,60 dinarjev, do Šentilja pa recimo 83,80 dinarjev.
Kurilno olje? To bo malo težje, v Velenju ga ne prodajajo nikjer, do maja se ga je dalo precej dobiti na Petrolu v Šoštanju, zdaj pa ga zaradi pomanjkanja že precej mesecev ni. Ponj se je treba obrniti neposredno na Petrolovo skladišče v Celje.
• • • KAJ PA OBLEKA IN OBUTEV?
Če imate dovolj denarja, potem ne bo težav, ker se da-
Imate v avtomobilu vse to t Če ne, je še čas, da si priskrbite. Lahko, če sie kje blizu, skočite v irto Celje
• • • DA VAS DOMA NE BO ZEBLO
Tisti, ki imate ogrevanje urejeno s centralno kurjavo, ste srečneži. Za to, da vam je toplo, vam ni treba narediti nič drugega, kot poravnati račun.
Težje je tistim, ki morajo za kurjavo poskrbeti sami.
Predvsem imajo veliko več dela. Razen, če si ogrevanja ne omislijo s pomočjo električnih radiatorjev, plinskih peči ...
S premogom je pa tako.
Lahko ga naročite in plačate vsak delovni dan v času od 7. do 14. ure pri Eri Les-kurivo.
Za eno tono lignita v kosih odštejete 593 dinarjev, za isto količino kock pa 523,70 dinarjev. Dobite ga takoj. Nobene čakalne dobe ne poznajo. Slavica Pirih pravi, da ga dnevno prodajo zelo različno, da se je prvi naval že umiril, da ga zdaj dnevno prodajo največkrat le še kakšnih 6 ton, včasih še 20, sicer pa na sploh veliko povpraševanj ni. Se spomnite pred leti?
nes pri nas ali na tujem dobi vse, če pa vam ga primanjkuje pa tole: danes ni trgovine, ki vam ne bi omogočila nakupa s pomočo kredita. In če novega plašča ne potrebujete tako nujno, se vam splača počakati, saj januar, ko se začno razprodaje niti ni več tako daleč.
Cene pa so seveda različne, zimski plašč je moč danes dobiti že za malo več kot 2000 dinarjev, lahko pa mimogrede zanj odštejete tudi 6.255 dinarjev. Ker pa vašega okusa ne poznamo, ker ne vemo kaj radi nosite, nismo preveč brskali po trgovinah.
To raje storite sami. Tistih nekaj, ki jih imamo v Velenju, imate hitro obrnjenih, pa še našli boste verjetno kaj, kar je tam dražje, tu pa ceneje?
Prijetno zimo vam želiva Milena Krstič-Planinc Bogdan Mugerle
90-letni Martin Türk, najstarejši krajan štanja in najstarejši gasilski veteran
Šo-
»Nekoč sem padel v gnojno jamo«
Pred dnevi sem se na pobudo šoštanjskih gasilcev odpravil na klepet k MARTINU TURKU, najstarejšemu krajanu Šoštanja in najstarejšemu gasilskemu veteranu. Obisk na njegovem domu na Levstikovi 4 v Šoštanju ni bil naključen, saj je Martin prav v teh dneh slavil dva osebna praznika — 11. novembra 90. rojstni dan in seveda god. Že ob vstopu v njegovo lepo urejeno stanovanje, živi v hiši z enim od treh sinov, sem ugotovil, da se bom pogovarjal z zelo prijetnim in šegavim
naokoli vse temno in kar naenkrat sem se znašel do pasu v gnojni jami. Joj, koliko smeha je bito potem,« živo pripoveduje Martin in nadaljuje: »Včasih so kmetje, ki so vozili les iz gozda morali konje hitro spreči, jih za-preči v gasilski voz in ga kar najhitreje odpeljati na mesto požara. Dostikrat smo šli gasiti daleč iz Šoštanja, celo v Mislinjo smo šli na pomoč.«
Večkrat rečemo, da se otroci zgledujejo po starših. Za Turkove bo to držalo, saj so vsi zvesti gasilstvu. Pred štirimi leti sta dva Martina, oče in sin, tekmovala kot veterana, oče je bil kot najstarejši
Martinu je najprej zaželela zdravje in sreče hčerka Karla
^«Sil«
S
možakom, ki svojih devet križev spretno skriva. V nadaljevanju klepeta sem bil nemalo presenečen ob dejstvu kako dober spomin ima Martin. Vsak najmanjši življenjski dogodek, in teh v Martinovem življenju ni bilo malo, je podkrepljen z natančnim datumom, ne le z letnico.
Martin Türk je povedal, da se je izučil za zidarski poklic. Septembra 1917 se je zaposlil na rudniku, bil je vozač premoga v jami — »laufer«. Enaindvajsetega leta je šel k vojakom. Po vrnitvi domov je počel marsikaj, nobeno delo, ki se ga je lotil, mu ni bilo pretežko. Veliko je vozil s konji, še danes ima lepe in malo manj lepe spomine na tiste čase. Nadvse ima rad konje in še danes obiskuje kmetije, na katerih imajo konje. To se vidi s fotografij, pa tudi s plošče na hiši, ki ima vklesano sliko konja. Martin se je iz Metleč priženil v Šo-štanj, žena mu je umrla pred enajstimi let. V zakonu so se rodili trije sinovi in hčerka.
Martin je že od malih nog zvest gasilstvu. Vse od leta 1938, ko se je vključil v šoštanjsko gasilsko društvo, je bil aktiven gasilec. Ob tem je bil nekaj časa predsednik nadzornega odbora, več let blagajnik in drugo. Spominja se prvega gasilskega avtomobila (Praga) in tudi vrsto dogodivščin pri gašenju požarov.
»Zelo dobro se spominjam, ko smo takrat gasili kozolec v Družmirju. Čeprav so bili ognjeni zublji visoki in sikajoči, je bilo
član tudi desetar. Še danes kot častni član šo-štanjskega društva kdaj pa kdaj rad pokuka v gasilski dom. Tudi pretekli četrtek je bil tam, ko so mu šoštanjski gasilci na svečani seji podelili priložnostno darilo za 90-le-tnico in osebni praznik in mu za oba praznika iskreno čestitali.
Martin Türk je še danes kaveljc in nenehni veseljak. Ne sekira se preveč, ker ima majhno pokojnino. Cas si krajša z obiski pri sosedih in branjem časopisa in revij — brez očal. Kdaj pa kdaj zavije tudi v domačo gostilno in poklepeta s prijatelji. Dobro je seznanjen z vsem, kar se pri nas dogaja.
»Hvalabogu z zdravjem zaenkrat nimam težav,« pravi. Ko je pričel močneje kašljati, je prenehal kaditi. Pove tudi, da so vrstniki pred leti pomrli; sname s stene zelo stare fotografije in pokaže svoje najbližje.
Prijetno se je bilo pogovarjati z Martinom, vsega kar je povedal tudi nisem napisal, saj bi potreboval še veliko časopisnih vrstic. Ko sem vstal in se menil posloviti, je iz žepa potegnil zelo staro srebrno žepno uro in dejal: »To sem si kupil za prve prislužene krone in še danes dela kot nova, k vojakom pa je nisem nesel, bal sem se, da mi jo bo kdo ukradel.«
Ko sva se zares poslovila, sem mu dejal: »Še na mnoga zdrava in srečna leta Martin!«. Njegov odgovor z značilnim nasmeškom je bil: »Ob 100-le-tnici pa na svidenje!«
B. Mugerle
Nasveti za ljubitelje cvetic
Sajenje vrtnic

Vrtnice so zelo priljubljene pri nas in v svetu, saj skoraj na najdemo vrta brez njih; zato se ta lepa okrasna rastlina upravičeno imenuje kraljica vrtov. Vrtnice dobro uspevajo skoraj na vsakih tleh, razen na preveč vlažnih. Najbolje uspevajo na nekoliko »težjih« tleh, ki so bogata s hranili. Najbolje je, da tla pred saditvijo dobro pognojimo s prepe-relim hlevskim gnojem, ki mu dodamo še nitrofo-skal. Takšna priprava zemlje naj bo vsaj štiri tedne pred saditvijo vrtnic.
Kako sadimo vrtnice in kako jih zaščitimo pred zimo bomo izvedeli iz nasveta, ki ga je tudi tokrat pripravil naš strokovni sodelavec, vrtnar Stane Va-novšek.
»Vrtnice sadimo jeseni ali spomladi. Jesensko sajenje ima več prednosti pred pomladanskim. V jeseni posajene rastline se do mraza že nekoliko ukoreninijo in zato laže prezimijo. Take rastline hitreje odženejo in jih suša manj prizadene, če spomladi primanjkuje vlage.
Tudi veter in mraz jih pozimi manj prizadeneta, ker so že vkoreninjene.
Pred sajenjem obrežemo vse poškodovane korenine; če so korenine zelo poškodovane, jih obrežemo, pustimo le za ped dolge korenine; če pa so ohranjene, jih prikrajšamo le za nekaj centimetrov. Poganjkov v jeseni pred sajenjem ne krajšamo, saj so jih že v drevesnici prikrajšali na primerno dolžino. Pravo rez opravimo spomladi, ko vrtnice že nekoliko odženejo. Če je rastlina izsušena, jo namočimo v vodi. Namakamo dve do tri ure, ali celo 24 ur, če so se rastline zelo izsušile.
Vrtnice sadimo tako, da skopljemo 40 centimetrov globoko jamo. Rastline vanjo postavimo tako, da so korenine normalno razporejene na vse strani in niso nikjer zavihane. Nato jih zasujemo z zemljo, pri čemer pazimo, da med koreninami ni praznega prostora, zato jih rahlo obhodimo, da zemljo učvrstimo. Vrtnice posadimo toliko globoko, da je cepljeno mesto 3 — 5 centime-
. - ìJr
Rastline ne posadimo pregloboko, cepljeno mesto naj bo 3 do S centimetrov pod površino
trov pod površino zemlje, globina je odvisna od teže zemlje.
Posajene rastline temeljito zasujemo, da se prst oprime korenin in da zrušimo morebitne votline. Kjer je luknja, sta zrak in vlaga, zaradi katerih se na koreninah rada naseli plesen. Nato jih 15 do 20 centimetrov visoko ogrnemo z zemljo, da jih zaščitimo pred mrazom in vetrom. V hladnejših in na bolj izpostavljenih mestih jih zaščitimo še s slamo, listjem ali smrečjem.
Če tal nismo predhodno pripravili, lahko damo na dno sadilne jame preperel hlevski gnoj, ki ga pokrijemo s plastjo zemlje. Prav tako lahko dodamo hlevski gnoj okoli posajene
rastline, gnoj pa ne sme priti v stik z rastlino. Pri sajenju je pomembna tudi razdalja med posameznimi rastlinami. Mnogocve-tnice sadimo v razdalji 35 centimetrov, floribunde 40 in čajevke 50. Vzpe-njalke in botanične vrtnice sadimo v večji razdalji, ker se širše razraščajo in potrebujejo več prostora. Zato jih sadimo v razdalji 100 do 200 centimetrov. Vrtnice ljubijo tudi obilo svetlobe, zato je primerno rastišče na sončnem delu vrta.
Kje dobiti sadike vrtnic?
Bogata izbira je pri vseh večjih proizvajalcih vrtnic kar v bližnji okolici Velenja, nudijo pa jih tudi v cvetličarnah in Vekosovi vrtnariji.«
Naši prometni nesmisli (6)
Da bo Stari trg danes trg
Vse kaže, da bo manipuliranja z izvajanjem režima cestnega prometa v bodoče manj. Vsaka sprememba, vsaka neprimišljena poteza in poseg v cestno prometno signalizacijo, oz. rekonstrukcijo prometnic, precej stane. Zato je nujno, da se vsaka načrtovana sprememba temeljito pretehta. Če so se občani KS Staro Velenje, ali vsaj ožjega okoliša Starega trga, odločili napraviti konec prometni zmešnjavi pod gradom, je to prav gotovo potrebno pozdraviti. Prometna komisija, ki deluje pri izvršnem svetu, se je sestala 25. oktobra in pretehtala želje krajanov, možnosti ter sedanji prometni režim. Izvršnemu svetu je posredovala v razpravo in potrditev takšno prometno ureditev, ki bo omogočala umirjen, varen in funkcionalen promet. To mogoče ne bo vsem pogodu, bo pa prav gotovo koristno za večino prometnih udeležencev ter za domačine.
Kot je predlagal Marjan KAC, direktor Uprave za urejanje prostora in varstvo okolja, bi naj prometno ureditev zasnovali na osnovi študije (projek-
ta), ki je že izdelan za celotno naselje Stari trg. Ker pa je izvedba tega povezana z visokimi stroški, ter z dologotrajnejšimi rekonstrukcijami, so se predstavniki komisije ter KS Staro Velenje poenotili, da se uredi prometni režim takoj, oz. najkasneje do pomladi, na najbolj ogroženi Celjski cesti mimo novih poslovnih in gostinskih lokalov.
Promet bi najjjotekal iz smeri križišče Šaleške in Foitove ceste (pod skakalnico) enosmerno do kri-
žišča z Ljubljansko cesto (pri pekarni). Ob vsaki strani te ceste bi uredili pločnike za pešce (kar je zakonsko povezano z odprtjem lokalov). Parkirišča bi bila posebej urejena pri vili Bianki ter pri objektih Vegrada, za dostavo in za kupce pa si morajo trgovski in gostinski lokali urediti lastna parkirišča. Torej bo na območju enosmerne ceste v dolžini cca 80 metrov, parkiranje in ustavljanje prepovedano. Domačini si bodo pridobili posebno
Se Staremu trgu obeta normalen prometni red?
Gasilci so se izkazali
(b. m.) VELENJE - O vodni ujmi, ki so jo najbolj občutili v Zgornji Savinjski dolini smo že poročali v Našem času in ji namenili veliko prostora, kar je seveda prav. Da podivjane vode kljub ogromni škodi niso še bolj opustošile naših domov, dobrin in imetja, gre zagotovo veliko priznanje ljudem, ki so v
teh dneh garali, ob ujmi pa tudi pri reševanju tvegali svoja življenja. Ni jim bilo težko skočiti v naraslo vodo in iz nje rešiti kar se je rešiti v zelo kratkem času sploh še dalo. Skratka, vsi, ki so tako ali drugače po svojih močeh pomagali, si zaslužijo pohvalo in priznanje.
Ene od njih pa vseeno
velja posebej pohvaliti — to so gasilci, ki so prvi od vseh prihiteli na pomoč občanom. V občini Velenje je pri reševanju sodelovalo 150 članov občinske gasilske zveze, pomagali pa so tudi v mozirski občini. Za njihovo nesebično pomoč in trud se jim operativni štab in občinska gasilska zveza Velenje iskreno zahvaljuje-
dovoljenje za občasno ustavljanje ter dostavljanje blaga pri občinskem upravnem organu. Ob tem bo izvajalec seveda priredil tudi vso ostalo prometno signalizacijo. Prometni režim je možno urediti takoj, le izgradnja pločnikov bo verjetno trajala do spomladi.
Takšen prometni režim, če bo držal dalj časa kot smo Velenjčani navajeni (podobna varianta je bila pred leti že uspešno v uporabi), bo mogoče terjal postopne spremembe pri ureditvi nekaterih poslovnih objektov in čimprejšnjo realizacijo celotnega projekta za revitalizacijo Starega Velenja, kar je tudi cilj »Samopo-budnika Severja« ter nekaterih sosedov. Želijo si namreč urediti ta predel v prijetno bivalno okolje, v trg pod gradom, ki bi krasil, vabil in zabaval. Pogoji za to so dani, zato moramo pri tem pomagati tudi drugi. Gre za slednjič tudi za neobhodno zahtevo po večjem prometnem redu in cestno prometni varnosti.
Jože MIKLAVC
ta. Prav tako gre zahvala vsem velenjskim gasilskim društvom in operativnim enotam, ki so storile vse, da bi bila tokratna vodna ujma kar najmanj boleča.
Spet se je pokazalo to kar je že dolgo jasno — gasilcev brez ljudi in ljudi brez gasilcev NI.
f k
Opto
meter

Kako priti do gradiva?
Zanimivo vprašanje povsem navadnega občana: kje lahko pridem do gradiva za skupščino, da vidim, kaj se bo tam dogajalo? Radio Erevan bi mu najbrž odgovoril: načeloma bo to zelo težko, je pa možnost, da pridete na kakšnega od klubov poslancev, ko to gradivo >obdelujejo<, če vam seveda uspe zvedeti kje in kdaj bo to.
Vekos popustil!?
Verjetno se naši bralci še spominjajo, da smo večkrat pisali in slikovno prikazali, kako si nekateri občani in drugi krajšajo peš pot od knjižnice do banke ali obratno, seveda po zelenici nasproti upravnih organov velenjskega rudnika. Zlasti pozimi so si pešci naredili pravo pravcato pešpot, ki so jo mnogi najbolj vneti kršitelji nelegalnih poti uporabljali tudi preko leta.
Te dni pa je Vekos sklenil, da bo to pešpot preko zelenice v središču Velenja legaliziral in jo uredil tako, kot se za takšne poti spodobi. Ko razmišljamo, da načrtovalci zelenic te poti niso načrtovali, nam nehote pride na misel, da je Vekos, ki je tudi vzdrževalec zelenic in poti, tokrat popustil pred tistimi najvztrajnejšimi občani, ki so si tako izborili še eno pot, ki je posegla v naše zeleno okolje . . . Škoda, kajti če bomo s tem nadaljevali, bo naše mesto zgubilo še nekaj tistih neokrnjenih zelenic na katere smo (bili) lahko zares ponosni.
Cinizem z mnogokratnikom
Nesmiselnosti glede zakona o začasni prepovedi sečnje v družbenih gozdovih še ni konec. Takojšen popravek tega zakona v republiški skupščini bi morda še rešil nazarsko Gozdno gospodarstvo, pa ni bilo nikoli časa, da bi ga obravnavali. Ali tega sploh niso dali na dnevni red, ali pa je zmanjkalo časa. Direktor GG Nazarje je že pred tedni dejal, da je popravek tega zakona tik pred zimo cinizem prve vrste, saj v zimskem obdobju gozdarji nimajo preveč dela, torej bi poslovali z izgubo in se znašli v stečaju. Zato so sprožili postopek redne likvidacije, da bi tako vsaj zavarovali obstoječe premoženje. Dodamo lahko, da je nekajkratno povečan cinizem dejstvo, da je bila sprememba zakona zadnja na dnevnem redu nedavnega zasedanja republiške skupščine in zaradi nesklepčnosti spet ni bila obravnavana. Očitno poslanci vedo za postopek likvidacije nazarske-ga podjetja in jim je zato pač vseeno. Ob nedavnih poplavah in odpravljanju posledic seje pokazalo še marsikaj drugega.
Priznanja in ponos
Člani TVD Partizana Škale sq na svoja priznanja zelo ponosni. Sploh na tista, ki so jih prejeli kot najboljša primestna krajevna skupnost na področju rekreacije v republiški akciji Iščemo najboljšo krajevno skupnost.
Hvalijo se že hvalijo, toda prahu s slednjih nočejo brisati. Če bi počeli tako radi tudi to, potem zagotovo ne bi dopustili da enega od teh priznanj hranijo v vitrini v prostorih krajevne skupnosti Šoštanj že tri leta.
Pa kaj bi tržne razmere
Tolikšno poudarjanje pomena trga in njegovih zakonitosti v sedanjih razmerah najbrž ni kar tako. Mnogi so to že spoznali, drugi pa še bodo.
Med slednjimi je, žal, tudi Merksov Market v Šmartnem ob Paki. Vse namreč kaže, da do tja glas o tržnem gospodarjenju še ni segel. Prodajne police so sicer dokaj polne, toda ne z blagom, ki ga potrošniki najpogosteje iščejo. Razumeli bi, da se to zgodi tu in tam, kar težko pa, da tako pogosto. Sploh ob dejstvu, da zaenkrat pomanjkanja določenih artiklov ni. Zlobni jeziki pravijo,: »Konkurenca je potrebna in to čimprej.« Nekateri .krajani so jim že prisluhnili. Ne bo več dolgo dan, ko bodo namreč lahko nakupovali kar v dveh privatnih trgovinah. In zlobni jeziki se sedaj sprašujejo naprej: »Kaj pa bodo v Merksovem Marketu delali takrat?«
Odgovor: učili prilaganja na tržne zakonitosti
V imenu »J. M.«
Ko je avtor članka »Odprto pismo Vanetu Gošniku«, podpisan z »M. J.« v 40. številki NČ, napisal pismo popularnemu politiku iz naših, »zelenih« logov, sem ga slučajno tudi prečital. Več dni po izidu Našega časa so me občani ohrabrujoče spodbujali, češ, si pa res upaš. V naslednji številki NČ sem po pričakovanju prečital še odgovor Vaneta Gošnika »Odprt odgovor M. J.« in spet pripombe nekaterih zvestih bralcev, češ, no, zdaj ti pa je nastavil past, tvoj »pokončen in bister mož visokih moralnih načel«.
Spoštovanim bralcem Našega časa sporočam, da nisem avtor M. J. odprtega pisma jaz, Jože Miklavc, ampak sem le bralec tega in prispevkov, ki ga je podpisal nekdo drug. Če koga zelo muči pravi avtor, v uredništvu še vedo zanj. Najbrž tudi Vane. Je pa zame poučen ta primer, saj me sili v popolnejše podpisovanje. Saj tisto kar napišem, največkrat tudi mislim in za tem tudi stojim s popolnim naslovom.
Jože Miklavc
Rokomet
Trenutno najbolje uvrščena slovenska ekipa
ŠRK VELENJE :JUGOTURBINA 28:22 (16:14)
ŠRK Velenje: Stropnik, Čater I, Vrečar 6, Ramšak, Rozman 1, Terglav, Krejan 1, Požun 1, Plaskan 7, Šerbec 5, Vogler 6, Vajdl.
Domači igralci so bili ves čas srečanja boljši nasprotnik, vendar gostje do približno 10. minut pred koncem niso imeli podrejene vloge. Čeprav gre za novinca v ligi, so z igro dokazali, da je to dobra ekipa, proti kateri bodo nasprotniki, če bo igrala v popolni postavi, težko osvajali točke. Imajo nekaj odličnih posameznikov, med njimi sta vsekakor v Rdeči dvorani izstopala vratar in krožni napadalec Cera-nič, ki je kar 10-krat premagal vratarja Vajdla oziroma mladega Stropnika.
Na začetku sta obe ekipi igrali zelo dobro v obrambi, zato ni čudno, da je bil v 16. minuti izid »samo« 7:6 za Velenjčane. Zanimivo, vseh teh 6 zadetkov je za goste dosegel Ceranič. Gostje so igrali dobro do 40. minute, ko so spretno izkoriščali nekoliko slabšo igro Velenjčanov v obrambi in se jim približali samo na zadetek (18:17). Tedaj pa so domači krepko vzeli vajeti v svoje roke, se razigrali, po nekaj dobrih obrambah Vajdal oziroma napakah gostov v napadu v hitrih protinapadih zadevali in si do konca priigrali solidno razliko. Morda še zanimivost — gostje so izvajali šest sedemmetrovk, Vajld je dve ubranil, domači pa nobene.
Po 6. kolu so Velenjčani trenutno najboljša uvrščena slovenska ekipa v tej ligi, so na tretjem mestu, z 8 točkami. Pred njimi sta bjelo-varski Partizan z 12, Split z 10 točkami, za njimi pa Slovan, Pivovarna Laško in Slovenj Gradec s 6. Toliko točk pa imajo še štiri ekipe. V naslednjem kolu bodo v gosteh igrali z ekipo Džakova. (vos)
Skromno znanje gostij
VELENJE:LOKOMOTIVA 36:12 (18:6)
Velenje: Lakič, Misaljevič 6, Topič 7, Zidar 8, Katič 2, Oder 3 Falle 3, Hudej 5, Jan I, Delič 1, Petek, Hrast.
Igralke iz Vinkovcev so bile najslabša ekipa, ki je kdajkoli gostovala v Rdeči dvorani. Njihovo rokometno znanje je zelo skromno, letos pa v drugoligaški konkurenci igrajo zaradi sprememb tekmovalnega sistema. Gotovo pa od takšnih srečanj nima nihče koristi, še najbolj nezadovoljni so vsekakor gledalci, saj v tej igri mačke z mišjo nimajo veliko užitkov. Torej, tako je bilo tudi v soboto v Rdeči dvorani, ko so bila domača dekleta premočen nasprotnik in kot za stavo tresle mrežo vratarke Lokomotive. Priigrale so si rekordno zmago.
Velenjska dekleta se za zdaj — po šestih kolih dobro »držijo«. Trenutno so z 8 točkami na četrtem mestu, prvo in drugouvrščena ekipa (Modea in MTČ) jih imata po 10, Mlinotest na tretjem pa enako kot Velenjčanke, 8 točk. Toliko pa jih imata tudi Trešnjevka in Ina na petem oziroma šestem mestu.
V	naslednjem kolu bodo rokometašice Velenja gostovale pri ekipi Borova, (vos)
Nogomet ~~	~—
Le teden dni na vrhu
NAFTA :RUDAR 1:0 (1:0)
RUDAR: Čanjič, Polovšak, Skrbinek, Doler, Golač, Macura, Lah, Javornik, Pranjič, S. Oblak, Dvoršek.
V	13. kolu so velenjski nogometaši morda nepričakovano izgubiii proti lendavskemu novincu-. Zato so morali mesto na vrhu znova prepustiti ljubljanskemu Slovanu, ki je tesno premagal Ingrad Kladivar (2:1).
Velenjčani so v tem srečanju nastopili oslabljeni, brez Brdžanovi-ča, ki je moral počivati zaradi dveh rumenih kartonov in Cvikla (brez svojih dveh najboljših igralcev), ki je ostal doma zaradi prehlada. Porazu pa je botroval tudi vratar Čanjič, saj je dobil zelo poceni zadetek.
V	nedeljo, v predzadnjem jesenskem kolu bodo nogometaši Rudarja na svojem igrišču gostili Elan iz Novega mesta. Njihov neposredni tekmec za prvo mesto (Ljubljana) za njimi zaostaja za tri točke pa bo gostoval v Trbovljah. Torej vrstni red po 13. kolu: 1. Slovan 21, 2. Rudar 20, 3. Slovan 17.
Tekmo bodo na igrišču ob Jezeru pričeli v nedeljo, 18. decembra ob 13. uri, mladinci predtekmo pa ob II. uri.
Strelski šport
Veternik prvi, Tkalec drugi
Prvega odprtega strelskega prvenstva Slovenije za mednarodni program so se uspešno udeležili tüdi velenjski strelci. Zlasti uspešni so bili v streljanju s pištolo. Mladinec Simon Veternik je zmagal, Mojca Saje je bila pri mladinkah peta, pri članih pa Janez Tkalec drugi.
V 3. kolu republiške strelske lige so strelci Mroža gostili favorizirano ekipo Večera BASF iz Maribora. V zelo razburljivem srečanju Velenjčanom ni uspelo zmagati samo zaradi velike smole enega od tekmovalcev. Rezultat je bil 1.449:1.437 za goste iz Maribora.
ZTKO Občine Velenje
Bogata ponudba
ZTKO občine Velenje pripravlja začetni plavalni tečaj za odrasle občane Velette. Pričel se bo 10. decembra ob 20.30 na zimskem bazenu v Velenju in j» trajal 10 dni. Plačati je treba 460 dinarjev, prijave pa
sprejemajo nf sedežu ZTKO na Foitovi 2.
• • •
Prav tako bo ZTKO občine Velenje organizirala občinsko ligo v odbojki za moške. Odbojkarji bodo tekmovali v telovadnici osnovne šole Bratov Mra^akov, prijave pa na ZTKO sprejemajo do 22. decembra, tega dne bo od 19. uri tudi sestanek vodij ekip. Ob prijavi je treba vplačati tudi 1.600 dinarjev participacije na žiro račun ZTKO Velenje: 52800-678-56117.
Občinsko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu se bo pričelo 25. decembra ob 9. uri v Rdeči dvorani. Organizira ga ZTKO občine Velenje, izvedel pa ga bo namiznoteniški klub Tempo. Pravico nastopa bodo imele pravočasno prijavljene ekipe s plačano participacijo 200 dinarjev, registrirani igralci ne smejo nastopiti, na podlagi lanskoletnih rezultatov pa bodo ekipe v štirih skupinah nastopile vsaka z vsako, najboljše pa bodo zatem odločale o zmagovalcu.
Odbojka
POMURJE :TOPOLŠICA 0:3
TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Mihalinec, Jerončič, Medved, Kugonič, Cop, Golob.
Na gostovanju pri zadnji ekipi Pomurja v Murski Soboti so Topolčani zmagali več kot gladko. Rezultat je bil 3:0 (2, 0, 4), torej so gostitelji vsega skupaj dosegli 6 točk, drugi niz izgubili celo na nič. Topolčani so po 6. kolu na drugem mestu, za vodilnim Granitom zaostajajo za dve, pred štirimi zasledovalci pa imajo prav tako dve točki prednosti. V 7. kolu bodo gostili ekipo Mežice, ki je doslej zmagala le enkrat.
KRIM :TOPOLŠICA KAJUH 3:0
TOPOLŠICA KAJUH: N. in J. Stevančevič, I. in M. Hojak, Čelofiga, Gol-tnik, Kavnik, Pirtovšek, Türk.
Igralke Topolšice Kajuha se ne gostovanju pri Krimu v Ljubljani niso posebej izkazale. Čeprav so se dobro upirale, so vendarle izgubile z 0:3 (- 10, - 10, - 8). Kljub vsemu so še vedno na tretjem mestu z dvema točkama zaostanka za vodilnim Koprom in Ljubnim, v naslednjem kolu pa bodo gostile Mežico.
MEŽICA:LJUBNO 3:1
LJUBNO: Skok, Jeraj, Mihalinec, Donko, Detmar. Rifelj, Jezernik. Rušnov, Močnik. Košica, Venek, Marolt.
Po petih zaporednih zmagah so igralke Ljubnega klonile v 6. kolu v Mežici. Domačinke so zmagale s 3:1 (- 14, 13, 14, 13). Ze sam rezultat kaže, daje bil boj hud in do konca izenačen, zmagala pa je srečnejša ekipa. Ljubenke so sedaj z enakim številom točk kot vodilni Koper Cimos na drugem mestu, v naslednjem kolu pa bodo gostile ekipo Pionirja iz Novega mesta.
Šah
Na hitropoteznem šahovskem turnirju za prehodni pokal ŠSK Velenje je zmagal Matko z 11,5 točkami, pred Zupancem, Gorškom in Voglarjem s po 8,5 itd. Tudi v skupni uvrstitvi premočno vodi Matko, ki si je tako že zagotovil skupno zmago in pokal. Zbral je 125 točk, Goršek za njim jih ima 105, sledijo pa Stropnik 80, Brešar 62. Kristan 58 itd.
• • •
Šahisti Koncema Gorenje in Rudnika lignita Velenje so se že 19. zapored pomerili na srečanju sindikalnih ekip. Igrali so hitropotezno, po deset
šahistov na obeh straneh se je pomerilo vsak z vsakim, rezultat pa je bil 116,5:83,5 za RLV. Pokrovitelj in organizatorje bil letos RLV, igrali pa so
v njegovi družbeni prehrani. • • •
Šahisti Velenja so odigrali 2. kolo v slovenski moštveni ligi-vzhod. V I. kolu so Velenjčani premagali Ravne s 4:2, v drugem pa Slovenske Konjice s 3,5:2,5. Po tem kolu so na lestvici drugi za CŠK Celje in pred Trbovljami, vse ekipa pa imajo po štiri točke.
S. C.
Mali nogomet
Novinarji proti duhovnikom
Danes, v četrtek, 15. novembra ob 18. uri bo v Rdeči dvorani zanimiva tekma v malem nogometu med ekipo športnih novinarjev RTV Slovenije in duhovnikov mariborske škofije. Vstop v Rdečo dvorano bo prost, pobirali pa bodo prostovoljne prispevke za družine, ki so jih prizadele nedavne hude poplave.
Karate-KK Velenje tretji
Na podlagi pritožbe Karate kluba Velenje glede razglasitve rezultatov na finalu republiške karate lige v Velenju je tekmovalna komisija ZKO Slovenije spremenila prvotno nepravilno odločitev. Pravilni vrstni red je torej: I. Boris Kidrič (Maribor), 2. Šoštanj, 3. Velenje, 4. Emona (Ljubljana), 5. Celje —Rogaška, 6. Šiška (Ljubljana). Ekipi Velenja in Emone sta imeli enako število končnih točk in enako razliko med dobljenimi in izgubljenimi srečanji. Na vrstni red je torej vplival rezultat medsebojnega srečanja, ki pa so ga Velenjčani dobili s 4:2.
Šolski rokomet napreduje
Na nedavnem občinskem pionirskem prvenstvu v rokometu favoritov ni bilo. Ekipe so bile zelo izenačene, kar potrjuje dejstvo, da rokomet v Šaleški dolini lepo napreduje, zlasti na podlagi povezave klub — šola. Nosilci igre so bili najmlajši športniki, ki že vadijo v klubih, najlepšo igro pa so prikazali mlajši pionirji.
Rezultati: st. pionirke: 1. Antona Aškerca. „ijka Vlahoviča, 3. Gustava Šiliha; st. pionirji: Bratov Mravljakov. 2. Veljka Vlahoviča, 3. Gustava Šiliha; ml. pionirke: 1. Bibe Röcka, 2. Veljka Vlahoviča, 3. Antona Aškerca; ml. pionirji: 1. Gustava Šiliha, 2. Bibe Röcka, 3. Šalek.
V. V.
NOGOMET
Odslej »Sportklub« Velenje
Na nedavnem občnem zboru Kluba malega nogometa Titovo Velenje so spregovorili o delovanju do konca leta, obenem pa so odločali o novem imenu tega uspešnega kluba. Glede na spremembo imena mesta Velenje, so se člani kluba odločili, da bo njegovo ime poslej »Sportklub Velenje«.
Najpomembnejši nalogi do konca leta sta priprava in sodelovanje na turnirju od Dnevu republike ter sodelovanje v finalu tekmovanja za jugoslovanskega revijalnega-zmagovalca, ki bo decembra v Zagrebu. Cilj kluba je tudi, da poleg članske zaživijo tudi ostale selekcije. Dosedanja ekipa Cik-Cak se je že priključila v klub kot ekipa mladih, kmalu pa ho delo pričela tudi pionirska selekcija.
Z. G.
NOVO • NOVO
NOVO • NOVO • NOVO
Škale 67 d Velenje
AVTO P R E V O ZNISTVO
BAH, d. o. o.
ŠKALE 67 d—VELENJE
vam nudi:
—	izredno ugodno prodajo premoga — lignit (kosi) po le 540,00 din za tono
—	na vašo željo vam po zelo konkurenčnih cenah premog pripeljemo tudi domov
Za nakup se PRIPOROČA AVTOPREVOZNIŠTVO BAH! Telefon 855-237!
ß nama
Namin kotiček
TA TEDEN ZA VAS V NAMI:
V samopostrežni prodajalni:
—	testenine Miramar (Italija)	zav. 8,20 din
—	sir — moravski blok	kg. 49,00 din
—	domači keksi Vrhnika zav. od 20,60 do 23,70 din
Na posebnem pultu v pritličju:
MIKLAVŽEVA PONUDBA NOVOLETNI OKRASKI
<2 A
Oddelek posode:
—	servis iz italijanske keramike 20 kom
—	servis za 12 oseb

528,80 din 2.029,00 din
Oddelek kozmetike:
— ponovno velika izbira srebrnega in zlatega nakita italijanskega proizvajalca Goldene Stella
Oddelek metraže:
flanela — antirevmatik šir. 290 cm šir. 230 cm šir. 140 cm
posteljne garniture platnene rjuhe 150 x
250
169,00 din meter 112,70 din meter 70,90 din meter
295,90 din 74,00 din
pivovarna union
Iiuhliana
POKROVITELJ MESECA V VELEBLAGOVNICI NAMI PIVOVARNA UNION LJUBLJANA
Tel. št.: 853 451 _855 450.

V FLORJANU PRI ŠOŠTANJU, prodam stanovanjsko hišo tip DOM-65, s prizidkom obrtne delavnice, ki jo je možno uporabiti kot stanovanje. © 881-175. HLADILNIK GORENJE, prodam. Irena Aubreht, Kardeljev trg 6, cena po dogovoru. RABLJEN	POMIVALNI
STROJ, zelo ugodno prodam. © 854-207.
ENO LETO STARO MUCO himalajsko Perzijko, prodam. © 832-644.
DVE BREJI KOZI PRODAM.
Stane Gorjup, Gaberke 83, Šoštanj.
BELO, DOLGO, POROČNO
obleko, unikat št. 38, prodam. © 855-975.
VEČ PRAŠIČEV ZA ZAKOL, prodam.® 721-177. KOPIRNI STROJ OMEGA 203. ugodno prodam. © 852-056. NOV BTV GOLD STAR, 53 cm, prodam. © 856-749 zvečer. PRAŠIČA, 130 kg, za zakol, krmljenega z domačo krmo, prodam. ©721-151. BLATNIKE IN MASKO za starejši Golf in gume radial 13. 155, prodam. © 858-875. RESEN IN ZANESLJIV MLAD FANT, sprejme kakršnokoli delo, lahko tudi na domu. ©882-106.
NOV SOD ZA VINO, 230 litrov, prodam za 300 DEM. © 857-920.
ŽENSKO KOLO prodam, možno na obroke. © 856-610. SPALNICO	PRODAM.
© 857-623, popoldne.
V ZAHVALI pokojne ANE ZAKRAJŠEK rojene 1910, je bila pomotoma izpuščena posebna zahvala, namenjena solistu ZDRAVKU ZUPANČIČU za odigrano TIŠINO. Še enkrat iskrena Hvala!
KUPIM RABLJEN INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ.
© 831-521 interna 228, dopoldan, Mikek.
»ROLO SERVIS« vam nudi dobavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij, po ugodnih cenah. © 24-296, Andrej. ATX C-50, letnik 1989, s čelado, prodam za 1700 DM ali protivrednost, Stari trg 30, vsak dan. KUPIM GUMO ZA BMW, Metzeler radial 185-70 HR 13. ©831-096.
INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO,
nemščino in italijanščino za začetnike in srednje šole. © 854-826.
FIAT 750, po ugodni ceni prodam. © 858-362. ZA PRODAJO BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH ČESTITK rabim več prodajalcev. Informacije po © 857-319.
VIDEO REKORDER SHARP in
CD gramofon in deset plošč, prodam.© 858-810. VRTNO HIŠICO - Kinte kun te, prodam. © 850-038. ZAMENJAM GARSONJERO v Šoštanju za garsonjero v Velenju. Emilija Dalšašo, Aškerčeva 5 B, Šoštanj.
CITROEN BX, letnik 1983, prodam. © 851-694. G. I. iz Šoštanja, se opravičujem VANJI VAČUN iz Florjana pri Šoštanju, za izrečene besede 14. 5. 1990 zvečer v Bifeju Eme Stropnik v Florjanu in priznam, da nisem imel utemeljenega razloga za take trditve. VIKEND V VELENJU prodam ali zamenjam za manjši avto, zamenjam tudi dvosobno stanovanje za dve garsonjeri. Klicati zvečer po © 855-242. ZASTAVO 128, staro 2 leti, prodam. © 857-191 popoldan.
LOKAL V VELENJU, prodam. ŠIVILJSTVO MALČEK, Kardeljev trg 10, od 15.30 do 18. ure.
NOVI DOM, Efenkova 61, VELENJE, © 856-899. Garsonjero v Velenju, zamenjamo za garsonjero v Šoštanju. Informacije vsak dan od 8. do 11. ure in od 16. do 18. ure.
MNENJA, ODMEVI_naž čas stran 11
Propadanje gozdov se naglo širi
Na zahodu nič novega, na vzhodu stare zgodbe
Visok dimnik Termoelektrarne Šoštanj omogoča zastrupljanje zemlje in zraka na širokem območju. Odpornost rastlin je najprej popustila na območjih z močnejšimi koncentracijami strupov iz TES (Zavodnje, Veliki vrh, Graška gora). Kdor pa letošnjo jesen opazuje gozdove še
(S/TISKARNE SE NE MORE STISKATI)
storjavo barvo. Smreke, ki so bile v Zavodnjem pred tremi leti v takem stanju, danes ne stojijo več. Tam so se gozdovi strahotno razredčili. Na mnogih pobočjih stoji še samo vsaka peta smreka, ki pa tudi kaže znake propadanja. »Obarvane« smreke lahko opazite v okolici Velenja, Pesja, Skal, Gaberk, Lajš, Topolšice, pa celo Šentilja. Ali to pomeni, da bodo na teh pobočjih gozdovi čez tri leta tako redki, kot so sedaj v Zavodnjem, Velikem, vrhu (kjer je smreka izginila, ne da bi kdo pred več leti zato bil plat zvona) in Graški gori? Morda bo umiranje teh smrek nekoliko počasnejše, ker so tudi koncentracije strupov v teh predelih nekoliko blažje, toda ničesar jih ne more več rešiti.
V Našem času so se v rubriki »Študentski vogal« prejšnji teden pojavile določene obtožbe in neresnice (s strani ŠŠK) na račun upravnika S/TISKARNE in njenega delovanja. To resno deskri-ditira ugled in trud ljudi, ki poskušajo razgibati kulturno življenje v naši občini. Zaradi tega se čutim dolžnega zadevo jasno pojasniti.
Pred dvema letoma, ko sem prevzel prostor pod imenom S/TISKARNA, smo si s sodelavci zastavili ambiciozen načrt razvoja koncepta množične kulture v Velenju, ki naj bi imelo jedro prav v S/TISKARNI. Pri tem smo izhajali iz pluralizma različnih konceptov, svoj koncept nismo nikomur vsiljevali, in se torej nismo obnašali monopolistično. V dveh letih je S/TISKARNA določenemu številu mladih ljudi v Velenju postala potreba, kar potrjuje, da seje naš koncept uveljavil, in da smo si stvari pravilno zastavili. V teh dveh letih se je v S/TISKARNI dogodilo nemalo število zanimivih nastopov npr: gostovanje priznanega reškega gledališčnika Kreše Mu-stača, pesniški večer Bore Dor-deviča in Zorana Predina, slikarska razstava Zlatka Jakovljeviča, foto razstava Vilija Lamovška. V koncertnem programu pa so naši obiskovalci imeli priložnost prisluhniti špici slovenske in jugoslovanske alter rock godbe (npr: LET 3, EP1DEMIC ZONE, PHANTAZMAGOR1A, MAJ-KE, IT'S NOT FOR SALE .. .). Organizirali in uspešno smo izvedli tudi prvi rock festival »ROCK VELENJE 90«, ki je odmeval tudi izven lokalnih meja. Naj omenim le članek Marjana Ogrinca (Delo, 30. 8. 90): »Za oblikovanje novih glasbenih in organizacijskih možnosti je potrebno vsàj malo zagnanosti in poguma, ki ne pristaja na utečene in uveljavljene razmere, se z njimi ne sprijazni, ampak poskuša oblikovati kaj novega in drugačnega, in sobotni festival v Velenju je takšno entuziastično dejanje posameznika in njegovih sodelavcev, ki so kljub raznoraz-nim težavam dobro izpeljali do konca nastope devetih domačih skupin . . .«
Kakovost našega programa je odvisna od denarnih dotacij, ki so omejene in na žalost je to okvir v katerem moramo delovati. Kot primer bi navedel stroške
Prebudil me je šele telefonski klic: »Kaj mislite o velenjski knjižnici vi, slavist?« In že sem vprašanje, ki jih je tokrat kar dosti v velenjski občini, povezal z zadnjim člankom v Našem času. Po odhodu vodje velenjske matične knjižnice je nastala praznina, ki jo je potrebno nadomestiti. In glavno vprašanje je, kdo bo človek, ki bo prevzel izjemno pomembno mesto v mozaiku velenjske kulturnoumetniške dejavnosti.
Razpis je bil opravljen, in pravijo, da ga bodo ponovili. V njem je sicer naglašen pogoj visoka izobrazba, vendar pa bi prav tej točki morali dodati tudi besedo bibliotekarska.
Če se hočeš ozreti s kritičnim očesom po nalogah silno pomembne ustanove, lahko ugotoviš, da je bilo delo dobro zastavljeno. Knjižnica živi kot sestavni del Kulturnega centra Velenje.
Menim, da bi matična knjižnica morala biti popolnoma samostojna, da bi lahko opravljala nemoteno pomembno vlogo v celotnem občinskem prostoru.
Radi bi večkrat doživeli predstavitev kake nove knjige! Radi bi, da bi postal knjižni fond neokrnjen, in zato sredstva pregledna in načrtovana. Radi bi, da bi se matična knjižnica trdno povezovala z mnogimi knjižnicami v vseh krajih občine. Zaradi stalnega povezovanja matične knjižnice s terenom, zaradi predstavitve knjig in zaradi temeljnega poznavanja knjižnega fonda, bo moral to mesto prevzeti človek, bibliotekar!
izvedbe enega koncerta povprečne domače glasbene rock skupine: honorar za skupino je 2800 din, potni stroški 1000 din, najem ozvočenja 5600 din. Letos pa skupne dotacije za S/TISKARNO znašajo 12.000 din (s temi sredstvi je potrebno tudi vzdrževati prostor)!
Glede na takšne omejitve, smo pač izpeljali tolikšen del našega programa, kot so nam to dopuščale več kot skromne denarne možnosti. Anonimni kritiki iz ŠŠK to tudi dobro vedo, zato gre pri njihovem pisanju za očitno sprenevedanje. Gospodom iz SŠK ne zamerim, da so iz našega programa sposobni izluščiti le takšno banalnost, kot je npr. njihova žaljiva ocena o »kulturi s polpismenimi obiskovalci.« Prav tako jim ne zamerim njihove provincionalne predsodke, zamerim pa jim to, da te predsodke in lastno pojmovanje kulture (turnirji v pikadu in taroku) poskušajo posredno vsiliti kot edini zveličavni model mladinske kulture. Končno tudi proti temu nimam nič, dokler za takšnim poskusom ne stoji agresivnost in netolerantnost, kot jo izpričujejo anonimneži iz ŠŠK.
Opredelitev S/TISKARNE kot prostora, v katerem se srečujejo različni koncepti in pogledi na kulturo, je še vedno aktualno. Gospodje iz ŠŠK so vseskozi imeli enake možnosti aktivno sodelovati pri tej opredelitvi, vendar za to niso kazali posebnega zanimanja. Zato lahko povsem upravičeno predpostavljam, da je njihov interes drugje, in sicer v tem, da bi s politikantskim podtikanjem zasedli S/TISKARNO in iz nje izključili vse ostale skupine. Drugače si namreč ne morem razlagati dejstvo, da že dve leti imajo možnosti pripravljati svoj program v S/TISKARNI, vendar pa so v tem času pripravili /e dve prireditvi in nekaj gostij.
Med ostalimi natolcevanji ŠŠK pa naj omenim le eno. Njihova trditev o tem, da naj bi nam ZKO zaradi neprimernega skladiščenja vzel video opremo je čista laž. Glede na to, da Kino klub Gorenje to opremo uporablja bolj pogosto kot pa naša skupina, je namreč ZKO sklenil, da jo bo dodelil temu klubu, vsi ostali kolektivni člani ZKO jo lahko enakopravno uporabljajo.
TOMI MATIC
Kadarkoli govorim o knjigi, se v meni poraja želja po lepi besedi, ki jo vzbuja knjiga, po besedi, ki jo je že pisatelj Cankar označil z besedo praznik. Ne samo velenjska, vsaka knjižnica, mora biti vrtnar lepe besede, vrtnar vsega tistega, kar ti knjiga ponuja: od vedoželjnosti po odkrivanju novih sfer v velikem svetu, do tihe plemenitosti, ko iz nje zagori ljubezen ...
Mnogi smo tudi sedaj zadovoljni z delom, ki ga opravljajo tamkajšnje knjižničarke. Otroci se veselijo tedenskih ur pravljic. Število bralcev tu še narašča.
Zato smo prepričani, da bodo v velenjski matični knjižnici le izbrali pravega človeka, kar jim mora uspeti ob pravilnem razumevanju in vrednotenju njihovega dela tudi v Kulturnem centru. Prej ko slej pa bo pot matične knjižnice morala postati samostojna! Navedenim nalogam zgoraj se pridružuje še zasnova študijske knjižnice.
Zavedamo se, da je delo velenjske in drugih knjižnic Slovenije strogo sistemsko. Če nastajajo na drugih področjih naše dejavnosti vrzeli, tudi ne bi smele nastajati. Odvisnost dela ne sme biti pogojena z odvisnostjo dela drugih dejavnikov.
In prav zato želimo knjižnici v prihodnje srečno roko v izbiri vodje, in želimo tudi, da bi se zaradi specifičnega dela, ki je tako vzgojno kot izobraževalno v najširšem pomenu besede, popolnoma osamosvojila.
Viš
Zato bi javnosti predstavili nekaj problemov, ki bodo nastali v naši ožji in širši okolici kot posledica prekomernega onesnaževanja okolja.
• Vsa naselja v naši dolini so vezana na pitno vodo iz izvirov, ti pa izvirajo le pod gozdnatimi pobočji. Padanje kvalitete gozda bo povzročalo tudi upadanje ko-
Ko v časopisju obravnavamo ugotovljene nepravilnosti in včasih predlagamo spremembe, se zavedamo, da vsakomur ne ustrežemo enako. Skoraj vedno se najde nekdo, ki se na pisca znese, ki oporeka vsebini, nema-lokdaj tudi grozi. To je menda kar sestavni del dela in življenja novinarjev.
Ob pisanju o prometni problematiki in razmerah v Našem času, največkrat naletimo na ugoden odmev, na odobravanje, tudi na priznanja. Se pa zgodi, da je promet in obravnavana problematika tako vroča tema, da jo je potrebno urejati z grožnjami. Sosed mi je pred dnevi zažugal, češ, »smo z onimi počistili, bomo še s teboj . ..«. V članku o neustreznem prometnem režimu na Cesti Vrnjačke Banje sem omenjal
Propadanje listavcev
ličine izvirne vode, kar se bo najprej pojavilo kot problem v (tudi kratkih) sušnih obdobjih. Zato bo že čez nekaj let postala preskrba s pitno vodo v naši občini eden največjih problemov.
# Zadnje poplave so primerjali s poplavami iz leta 1954. To-da takrat še ni bilo reguliranih rek in potokov, ki so jih regulira-
možnost izgradnje pločnikov, kot ene izmed variant za izboljšanje prometne varnosti. Idejo je predložil že projektant v ustreznem ureditvenem načrtu prometa v KS Gorica in če se je to slučajno skladalo z mojim videnjem rešitve, še ne pomeni da tako bo.
Kot avtor zapisov o prometu nisem predstavnik nobenega uradnega organa ali ustanove, ki bo moje ideje ali ugotovitve upoštevala, ali realizirala. Dopuščam vedno možnost, da moje izkušnje in poznavanje cestno prometne problematike ter predlogi niso niti najboljši, niti edini. Imam pač pravico razmišljati. Prav gotovo mora biti upoštevana volja ljudi, ki so ogroženi, stroka ter veljavna zakonodaja. Pa še gmotne možnosti. Zato se krajani ob Cesti Vrnjačke Banje naj nikar
Kulturni center Ivan Napotnik enota prireditve
li kasneje ravno zato, da bi preprečili poplave. Danes pa so bile poplave kljub regulacijam enako intenzivne. Ali je bilo deževje močnejše kot leta 1954, kar lahko primerja hidrometeorološki zavod ali pa jih je povečalo propadanje gozdov? Saj smreka zadrži s svojimi koreninami 100 1 vode, srednje velika bukev pa 300 I vode in 1 m2 mahu 5 1 vode, so ugotovili strokovnjaki. Ali strokovnjaki predvidevajo tudi posledice, ki bodo nastale zaradi naglega odtekanja voda s »praznih« pobočij v naša jezera? Ali so njihovi nasipi dovolj varni in dovolj visoki tudi za primere, ko bodo gozdovi izginili?
•	Ne spoznamo se dovolj na vzroke propadanja gozdnih gospodarstev. Vemo le to, da je bilo pred II. svetovno vojno 38% gozdnih površin, pred 10 leti pa jih je bilo čez 50% v Sloveniji. Kdo bo sedaj spremljal in ščitil razvoj gozdov; v naši dolini pa po izgradnji čistilnih naprav v TEŠ tudi saniral gozdove? Za vsakega posameznega lastnika gozda bo to pretežko in krivično breme ob sprejetju oz. spremembi zakona o zaščiti gozdov, ko bo to v njem verjetno zahtevano. Zato bi morala naša občinska oblast dobro pretehtati odločitev o stečaju GG Nazarje.
•	Obstoj hribovskih kmetij je vezan na obstoj gozdov, ne samo zaradi vira zaslužka temveč zaradi naravne žaščite njivam in travnikom, saj gozdovi zadržujejo vlago, blažijo temperaturne spremembe, zadržujejo vetrove in preprečujejo erozijo. To so vedeli že naši predniki, zato so nam zapustili kmetije obdane z gozdnimi obroči. Nekateri kmetje pa sedaj propadajoče gozdove spre-
ne bojijo, da jim bo že en članek odvzel vrtove in zgradil pločnike. Prav gotovo bo »džungla« v prometu na tej cesti še dolgo prisotna, saj vse bolj pogosto zmaguje »zakon močnejšega«. Niso redki primeri, ko gre tudi za »fizično« urejanje prometa.
Neka občanka, očitno vznemirjena zaradi članka o neprometnih tablah v prejšnji številki NČ, pa je po telefonu med drugim izjavila: »Le čevlje sodi naj kopitar . . .«
O tem se tudi jaz strinjam in prav zaradi tega včasih kaj izvrtam, napišem in poslikam. V dobro našim skupnim ciljem, za večanje varnosti v cestnem prometu, za večji red na cesti. Tudi to seveda nekaterim ne ustreza, saj so v tem sistemu postali »nedo-
Na omizju, ki smo ga v Starem Velenju končno dočakali, je bilo poudarjeno, da je najprej treba razrešiti problem neustrezne kanalizacije. Krajani smo bili seveda začudeni, kako je mogoče graditi objekt Stari trg 15, če niso izpolnjeni osnovni pogoji za priključitev na kanalizacijsko omrežje. Pa še kup drugih »nepravilnosti« je bilo na tem objektu — na primer rušenje — stroški tega so bili takšni kot da bi rušili pol Starega Velenja. Nihče ni prisluhnil predlogu, da bi sredstva, ki so bila na voljo (ni jih pa dovolj, da bi lahko objekt tudi dokončali) namenili za ureditev objekta Stari trg 26. To nalogo bi moral opraviti že leta 1989. Prej omenjeni blok so gradili skoraj do prve plošče na črno, potem gradnjo na pobudo krajanov za kratek čas prekinili in takoj izdali dovoljenje.
minjajo v travnike in pašnike in tako občutno zmanjšujejo njihove površine, kar bo še pospešilo propadanje rodovitnosti njihove obdelovalne površine. Na to gozdarski strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, vendar zaman.
Tako je naša rešitev in preprečitev številnih problemov pravočasna izgradnja čistilnih naprav v TEŠ, kar zahteva ogromna denarna sredstva. Republiški organi se zavedajo pomembnosti sanacije TEŠ, hkrati pa pričakujejo finančne intenzivnosti tudi v okviru velenjske občine. Citat iz dopisa Republiškega sekretariata za energetiko Šaleškemu ekološkemu društvu (in po vsej verjetnosti tudi občinskemu vodstvu) »Ker bodo aktivnosti za sanacijo TE Šoštanj v naslednjem letu izredno finančno intenzivne, je prav, da se s svojimi sredstvi vključi tudi vaše mesto (za del energije iz TE Šoštanj, ki je namenjen toplotni oskrbi Šaleške doline)«. Podobna zahteva je bila že izrečena pred letom dni. Ob njej so nastajali različni komentarji za in proti. ZA govori dejstvo, da bi imeli trboveljski zrak, če bi prebivalci Velenja in Šoštanja ogrevali stanovanja s privatnimi kurišči. Proti pa govorijo številne posledice pridobivanja električne energije za Slovenijo. Vendar bomo ob odlaganju izgradnje čistilnih naprav zaradi številnih materialnih in zdravstvenih posledic veliko več izgubili, kot če bi vendarle tudi mi zbirali občinski ekološki dinar zanje. Tako je dolžnost Skupščine občine Velenje, da čim prej obravnava in sprejme sklep o tej problematiki.
Šaleško ekološko društvo
takljivi«. Na vsak način bom tudi sam pričakoval, da bo te vrste čevlje sodil prvo poklicani za to, cestno prometni inšpektor, mogoče kašen samoiniciativni policist, prav gotovo pa odgovorni upravni organ za urejanje prometa v občini Velenje.
Prav vseeno je, kdo pokaže na pomanjkljivosti, na nepravilnosti, ki jih na naših cestah in ob njih ne manjka. Ni pa vseeno, kdo jih povzroča. Namreč, dokler bomo tedensko pokopali v Sloveniji po nekaj nedolžnih občanov, žrtev prometa in prometnega nereda, tako dolgo smo dolžni nekateri »čevljarji«, čeprav kar »šušmarji«, soditi tudi o tem. Cesta je naša skupna lastnina in žal tudi usoda!
Jože Miklavc
Še zlasti pa bi rad opozoril na probleme prostorov, ki si jih lasti Era in gostinstvo Paka. Nihče od njiju nima v kratkem namena nič investirati v lepši videz svojih lokalov. Občinski vladi predlagam, da nemudoma pripravi odlok o prepovedi uporabe lokalov za skladišča v strnjenih naseljih — še zlasti ne v Starem Velenju, kjer so po ureditvenih aktih, predvideni prodajni in obrtni lokali. Ti prostori naj se oddajo — interesentov zanje je veliko. Ob tem je treba seveda urediti tudi prometni režim, skorajda smo ga na zadnjem sestanku dorekli. Proti so bili pravzaprav le predstavniki Gostinstva Paka in Era. Interesi krajanov pa morajo biti tu v ospredju, tudi omenjena kolektiva pa se bosta morala v bodoče bolj tržno obnašati. Na vseh področjih.
Franc Sever
Amnezija
Pred kratkim sem v Našem času zasledil članek Petra Rezmana, referenta za varstvo okolja, ki poskuša zanikati nekdanjo uspešno delo SZDL kot nosilca javne razprave o problemih okolja v občini. Takšna razprava kaže, da ne pozna dejstev, ki bi jih kot občinski uradnik moral priznati, še celo več — pripraviti mora poročilo o uresničitvi takratnih sklepov za obravnavo v občinski skupščini, na kar sem že opozoril na zadnjem zasedanju občinske skupščine.
Kot sekretar Zelenih pa bi se sploh moral za to zavzemati, videti pa je, da jih zanimajo druge, »manj zelene« stvari.
Napad na nekoga, ki ima nedvomne zasluge pri premiku občinskih pogledov na okolje kaže, da si jemlje pravico edinega borca za naravo, da mu je zmanjkalo idej, zato namensko namesto naprej — gleda nazaj. Hvala za takšne »naravovarstve-nike«. Bolj verjamem Šaleškemu ekološkemu društvu.
Martin Budna
Kako smo vpisovali abonmaje
K članku Ingeborg Čas v prejšnji številki Našega časa dodajamo le to, da smo smatrali zasebno posredovanje njenih storitev zaradi tega, ker so poleg delavcev Gorenja v njenem klubu tudi druge osebe iz Velenja in od drugod.
Kako dolgo še nepremišljene investicije?
FOTOKOPIRAMO
Naš čas, Foitova 10
Za samostojno podobo matične knjižnice
Prometnim »zdraham« ob rob
R
RAČUNALNIŠKI | X INZENIRKG EFENKOVA I \ VELENJE
N
' lao
NISMO TREND GROSUPLJE!!!
MI SPOŠTUJEMO KVALITETO IN ROKE
HEWLETT PACKARD
Authorized Dealer
Promocijska prodaja laserskih tiskalnikov - omejena količina
1.	HP LaserJet III ^miT 35.950,00
2.	IIP LaserJet IIP	21.500,00
3.	HP plotterji - najugodnejše cene
AceR
Dealerji dobrodošli
Računalniki ACER 386, 486 in 486/EISA... najugodnejše cene
Multiscaning color monitor	9.950,00
TREND, Računalniški inženiring, d.o.o
Efenkova 61, Velenje - tel.: (063 ) 851 610, fax.: (063)856 794
Vljudno vabljeni na predavanje o naši prihodnosti, ki bo v Krščanski adventistični cerkvi na Cesti talcev 17 v nedeljo, 18. novembra. ob 18. uri
POMOČ IZ VESOLJA
Predaval bo pastor R. Bauer. Vstop prost.
? C j J A

Prodaja oljnih slik. grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja plošč in kaset klasične glasbe Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini Galerija Kolar. Šotska »lica 5. 62380 Slovenj Gradec, Jagoslarija. trlrfoa (9938) 0602/44-044
VIŠJE OBRESTNE MERE • VIŠJE OBRESTNE MERE • VIŠJE OBRESTNE MERE
VARČEVALCI!
Če svojih prihrankov trenutno ne potrebujete vam svetujemo, da jih za določen čas vežete pri Ljubljanski banki Splošni banki Velenje delniški družbi, ki vam za dinarska nenamensko vezana sredstva (hranilne vloge in vezani depoziti) nudi najvišjo možno letno obrestno mero in sicer:
— depoziti, vezani nad 1 mesec
Letna obrestna mera 30%
— depoziti, vezani nad 3 mesece	30	%
— depoziti, vezani nad 6 mesecev	31	%
— depoziti, vezani nad 12 mesecev	35	%
— hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	35	%
— hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	36	%
— hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	37	%
Višje letne obrestne mere veljajo od 15. novembra dalje.
Vabimo vas, da se pred končno odločitvijo pogovorite še z bančnim delavcem v vaši enoti banke, saj smo prepričani, da boste z njegovo pomočjo našli način vezave prihrankov, ki vam bo v določenem času zagotovil največ obresti.
se	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE
Trg mladosti 6. Tel: 063 856-920 Fax: 063 854-638
VABILO
Vabimo direktorje, delavce s posebnimi pooblastili in lastnike podjetij, da se udeležijo:
I. POSVETA O:
-	SPLOŠNI KOLEKTIVNI POGODBI in
-	KRITERIJIH ZA ZAPOSLITEV POSLOVODNIH DELAVCEV
Sodeluje Peter dipl. prav. GZS
Pregelj,
2. USTANOVNEGA SESTANKA PODRUŽNICE DRUŠTVA POSLOVODNIH DELAVCEV SLOVENIJE - MANAGER
Sodeluje Bogo Seme, tajnik društva DPDS MANAGER
Posvet in ustanovni sestanek bosta:
V ČETRTEK, 22. NOV. 1990 OB 11. URI V DVORANI SO VELENJE
V e
I e n J

V Šoštanju imamo na razpolago na pare. štev. 852 zemljišče z dvema objektoma v skupni površini 15o0 m2 (Kleparstvo—vodovod). Na
objektu so vsi potrebni komunalni in energetski in telefonski priključki.
Če imate v načrtu nov proizvodni program, če ustanavljate ali že imate novo podjetje ali potrebujete nove ali dodatne prostore in vam naša ponudba ustreza, nam vaše predloge oziroma želje dostavite na
ESO - MONTAŽA, Preloška 1 Velenje.
Vaše pismene predloge pričakujemo do 23. 11. 1990. Naš odgovor na vaš predlog vam bomo sporočili do 1. 12. 1990.
ßisiro £
Pacionalleg
d.o.o. SLOVENJ GRADEC ob Celjski cesti
ATRAKTIVNO
IN POSEBNA GRADITELJE
20 % POPUSTA PONUDBA ZA
Vrata sumo »LESNA« Slovenj Gradec, navadna in rustikalna	20% POPUST Okna izolir »LESNA« Slovenj Gradec, dvo- in troslojno steklo 20% POPUST Furnirane stenske in stropne obloge »PA-MO« 20% POPUST Razna vhodna in garažna vrata 5% POPUST Masivne stenske obloge, uvoz Avstrija ä 98,00 din nr
Kanadska tegola — kritina iz Italije à 98,00 din m2
Ostrešja za hiše po specifikaciji Impregnirane ograje in elementi, popust do 50 %
Cene so brez prometnega davka, za stanovanjske zadruge plačilo 8 dni.
Izbrani furnirji, rustika, euro kvaliteta, okna »IZOLIR« so oči LESNE.
Ne razmišljamo inflacijsko, temveč racionalno, zato smo za vas vedno atraktivni!
FCO dostava do 100 km za stavbno pohištvo!
Popust velja do 30. novembra!
Pridite ali kličite na tel.: 0602/41-160 ali 41-118
ODPRTO JE OD 8. DO 16. URE! ČE JE POTREBNO TUDI OB 24. URI!
Gradbeni materiali »BAUMIT«
3OU

—»»t
9
- ■ •
Mf Jk
«r
«f

ThermoPutz in ThermoExtra — roplotnoizolacijski ometi, ki predstavljajo najcenejšo in
najenostavnejšo obliko toplotne izolacije. Program Sanova — vsi potrebni materiali za strokovno pravilno saniranje in revitalizacijo starih stavb; z njim ohranjamo vrednosti stare stavbne substance v spomeniškem varstvu in tudi pri starih hišah. Granopor — mineralni in plemeniti ometi in barve — z njimi dekorativno zaščitimo zunanje in
notranje površine poslopij.
Informacije:
SALONIT ANHOVO, TRŽENJE 65000 Nova Gorica, Kidričeva 20, telefon (065) 24-411, teleks 34-320 anho-vo yu, telefaks (065) 23-232
Proizvajalec:
Wietersdorfer ÖC Peggauer Zementwerke Knocli, Kern & Co, Avstrija
Uvoznik: Salonit Anhovo
Z
o
Želim podrobnejše informacije o lastnostih, uporabi, cenah, za:
□	toplotnoizolacijske omete — ThermoPutz, ThermoExtra
□	program Sanova
□	Granopor — plemenite omete in barve
ime in priimek: .....................................
poklic: ...........................................
naslov: ............................................................
Kupon pošljite na naslov: Salonit Anhovo, Trženje, Kidričeva 20, 65000 Nova Gorica
ČETRTEK I PETEK | SOBOTA | NEDELJA | PONEDELJEK | TOREK
15. november fl 16. november | 17. november ■ 18. november 119. november | 20. november
TV SLOVENIJA 1 ÌTV SLOVENIJA 1 jg SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA l»TV SLOVENIJA 1
EEHam
8.50 Video strani
9.00 Grizli Adams. 30. del ameriške
nanizanke za otroke 9.25 Oddaja za učitelje: Scenska
lutka v vrtcu 9.40 Pustolovščina slikarstvo: Tehnika in oblikovanje, 6/13 10.00 Muzzy, angleščina za najmlajše, 9/20 10.25 Slovenci v zamejstvu 10.55 Zakon v Los Angelesu, 24. del
ameriške nanizanke 11.40 Video strani
14.40 Muzzy, angleščina za najmlajše, 9/20 14.55 Slovenci v zamejstvu 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1
17.05 Oddaja za učitelje: Scenska
lutka v vrtcu 17.20 Pustolovščina slikarstvo: Tehnika in oblikovanje, 6/13 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2
20.05 L. G. Buchneim: Podmornica, 6., zadnji del nemške nadalj. 21.00 Tednik 22.00 Tv dnevnik 3 22.25 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 11/13, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 6/10 23.25 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski program — poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Žarišče. 20.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/14. 21.00 Mali koncert — Ch. Bachsa: Nocturno, Ruda Kosi, harfa, Božo Ro-gelja, oboa. 21.10 Pogum za tveganje: Pionirji sodobne kirurgije — angleška poljudnoznanstvena serija, 3/5. 22.00 Večerni gost: Lojze Kolman. 22.40 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru« — M. Bulgakov: Ivan Vasiljevič, predstava SSG Trst.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Operacija Barbarosa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video-strani. 12.20 Satelitni spored. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Operacija Barbarosa, nanizanka za otroke. 17.10 Šolski spored. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Števce in črke, kviz. 18.45 Hercegovina danes. 19.15 Energija, ekologija, ekonomija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.00 Sejem jaz-za 90. 22.00 Tv dnevnik. 22.20 Poročila v angleščini. 22.25 Glasbena scena. 23.25 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
EMnm
PRO 7
8.50 9.00
9.25
10.10
11.05 15.10 15.20 15.50 17.00 17.05 18.05
18.40
19.05 19.30 19.59 20.20
21.20
22.10 22.30
0.30
Video strani
Delfin Flipper, 14. del ameriške nanizanke za otroke Pogum za tveganje: Pionirji sodobne kirurgije, angleška poljudnoznanstvena serija, 3/5 G. Buchheim: Podmornica, nemška nadaljevanka, 4/6 Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev Gradovi: Kako so se branili, ponovitev, 10/13 Hov!, angleška nanizanka, 8/11 Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna
Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija, 8/12 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 27/41
Tv dnevnik 3
Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 11/22, Beli pes, ameriški film
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Nika Zajca, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.10 Koncert tria Novšak v Zemonu, 2. del. 22.00 Skupščinska kronika. 22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, nanizanka za otroke. 17.10 Znanstveni razgovori. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Taxi, humoristična nanizanka. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Srčne solze, ameriški film. 21.40 Svet narave, poljudnoznanstvena nanizanka. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Poročila v angleščini. 22.55 Slika časa. 23.55 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Šport, tenis. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Garfield. Ì4.40 Ladja ljubezni, Sosedje. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Tenis, prenos. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Tenis, prenos. 22.10 Poročila. 0.10 Peklenski krog strahu, serijska kriminalka. 1.00 Zgodovina filma.
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, povzetek. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Potovanja, Ladja ljubezni, Sosedje. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Tenis. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Tenis, prenos. 22.10 Poročila, prenos tenisa. 0.10 Kje je očka, ameriška komedija, 1970 (Ruth Gordon, Trish van Devere).
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa 10.00 Dva 11.00 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo, serija. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara, 432. nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roza, začetek nove serije. 15.40 Poročila. 15.55 Masters turnir v New Yorku, povzetek. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 21 Jump Street. 20.15 Tisti, ki tvegajo, ameriški film, 1969.-22.10 Poročila. 22.20 Past v bikiniiu, ameriška erotična komedija, 1986. 23.50 Hiša senc. angleška grozljivka, 1971.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa, 10.00 Dva. 11.00 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo, serija. 13.00 Bogat in lep, 248. nadaljevanje. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba, 1119. nadaljevanje. 14.50 Tv kuhinja. 15.40 Poročila. 15.55 Masters tenis turnir, povzetek. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 Boragora, pustolovska serija. 20.15 Naloga za AI Mundyja. 21.05 Loterija. 21.15 Njen hobby je umor, serija. 22.10 Nogomet. 23.05 Poročila. 23.15 Po naročilu črnega orla, ameriški akcijski film, 19&7. 0.50 Bitka na Mami, italijansko-španski vojni film, 1968, 2.20 Borec, ameriška komedija, 1980. 3.45 Ne smeš več molčati, nemški film, 1955.
i.1; ;		TT	
13.30 Svetovne igre. 14.30 Rokomet. 15.30 Raft Racing. 16.00 Tenis, Nizozemska. 18.00 Konjeništvo. 19.00 Športne novice. 19.30 Novice. 20.00 Judo, EP 20.30 Umetnostno drsanje, Kanada. 21.30 Bob četverosed, Calgary. 22.30 Nogomet. 0.00 Novice. 0.30 Martial Arts Festival. Bercy. Pariz.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.30 Financial Times. 9.00 Poročila. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Kino klub: Painted Desert, ameriški film. 21.30 Družinska zabava. 22.00 Poročila. 22.15 Nevarne luči. ameriški film. 0.15 Novice.
.. - _______1 igre.
14.30 Rokomet. 15.30 Jadranje, Kenwood Cup. 16.00 Tenis, Nizozemska. 18.00 Konjeništvo. 19.00 Tedenski pregled. 19.30 Novice. 20.00 Judo, EP. 20.30 Umetnostno drsanje. 21.30 SP v akrobatiki. 22.00 Tenis. 23.00 Trax. 1.00 Novice.
-T
Ezma
PRO 7
12.15 Mrtvi nimajo imen, ameriški film 13.55 Shiloh ranč. 15.05 Kimba, beli lev. 15.30 Potepuh. 15.55 Waltonovi. 16.40 Vicki, serijska komedija. 17.05 Grk osvoji Chicago. 17.45 Lou Grant. 18.35 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Otto, nemška komedija, 1956. 22.00 Hawai 05. 23.00 Borsalino, nemška kriminalka. 1971. 1.20 FBI. 2.10 Sonce še vedno vzhaja, seriia.
8.20 8.30 9.00
9.15 9.35
10.00 10.25 10.55
12.00 12.40 13.20
13.30
14.00
15.50 16.20 17.00 17.05
18.35
19.05 19.30 19.59 20.20 20.35 22.10 22.30
1.30
Video strani Nemščina, 21. lekcija Muzzy, angleščina za najmlajše, 8/20 Radovedni Taček: Ples Čebelica Maja: Maja in bogo-moljki
Alf, ameriška nanizanka, 3/24 Zgodbe iz školjke, 33. oddaja Ex libris: Gimnazije nekoč, gimnazije spet! Večerni gost: Lojze Kolman Oči kritike
NUK v Ljubljani, ponovitev 1. oddaje, 1/5
Lepa naša domovina: Kmetijstvo, ponovitev zabavnoglas-bene oddaje, 1/5 Ciklus filmov Walta Disneya: Dogodivščine Bullwhipa Griffina, ameriški mladinski film Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 2
Zadar: DP v košarki (m): Za-dar—Cibona, vključitev v prenos
Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije, 2/14 Risanka Tv dnevnik 2 Utrip
Žrebanje 3x3
Titanic
Tv dnevnik 3
Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 11/25, Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, 7/10, Morilska zadeva, ameriški film Video strani
TV SLOVENIJA 2
15.00 Frankfurt: Tenis — Masters turnir, prenos. 19.05 Pri Huxtablovih (Cosby show), ameriška humoristična serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Dan v Milanu. 20.30 Filmske uspešnice: Princ velemesta, ameriški film. 23.15 DP v košarki (m): Smelt Olimpija—Crvena zvezda, 2. polčas, posnetek iz Ljubljane. 0.00 Sestanek na vrhu, zabavnoglasbena oddaja TV Beograd.
HTV 1
8.25 Poročila. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Fortis: Pot po Dalmaciji. 10.30 Kaj je film. 11.00 Nemščina. 11.30 Izbrali smo za vas. 14.00 Črni gusar, italijanski film. 15.30 Tv teden. 15.45 Oddaja narodne glasbe. 16.15 En avtor, en film. 16.40 Poročila. 17.45 Sedmi čut. 16.55 Brat Farrar, filmska nanizanka. 17.25 Tv-avkcija. 18.55 Asterix, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 19.45 Intervju tedna. 20.00 Catie: Portret osrednje gube, ameriški film. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Poročila v angleščini. 21.55 Športna sobota. 22.15 Ex libris. 23.00 Fluid. 23.45 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro iutro. 8.30 Šport. 9.25 Horoskop. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 11.00
Gospod Kazimir. 10.30 Ghostbusters. Špoi
Šport. 12.25
Kremenčkovi 12.55 Proti vetru. 14.35 Čar gora. 14.15 Tv tip, Horoskop, risanka. ta.50 Tv tip. 16.00 Glasbene novice. 16.25 Potovanja. 16.50 Tenis, prenos. 18.45 Poročila. 19.05 Tenis prenos. 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Deset ur za Virgila Tibbsa, ameriški film, 1970 (Sidney Poitier). 0.00 Hudi-čevci, francoski rim. 1.50 Kje je očka, ameriška komediia, 1970.
RTL PLUS
8.15 Video strani 8.25 Otroška matineja — Živ žav 9.15 Hov!, angleška nanizanka, 8/11
9.15 Gradovi: Kako so se branili, 10/13
10.10 Zgodba o Hollywoodu, angleška dokumentarna serija, 7/10 11.00 Pri Huxtablovih (Cosby show), ponovitev ameriške humoristi-čne serije 11.30 Videomeh 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Druga godba: Ansambel Vuji-čič
13.14 Uno, due, tre, show, program
italijanske TV, ponovitev 14.45 S. Bareja: Alternative 4, poljska nadaljevanka, 3/9 15.34 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 2 17.05 Trije novčiči v vodnjaku,
ameriški film 18.45 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 D. Jančar: Primož Trubar — Ogenj, tv nadaljevanka, 1/4 21.20 Zdravo 22.40 Tv dnevnik 3 23.00 Sova: Doktor Doogie How-ser, ameriška nanizanka, 12/13, Poirot, angleška nanizanka, 8/10 0.15 Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Oddaja za J LA in Ko se korenin zavemo: Veš poet svoj dolg, dokumentarna oddaja, 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Veselje do lepe oblike, nemška izobraževalna oddaja, 3/4. 20.45 Atlantik, 3 . zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije. 21.35 DP v nogometu — Olimpija Rijeka, reportaža. 21.50 Športni pregled. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
9.30 Kronika Rusinov in Ukrajincev. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Zelena panorama, kmetijska oddaja TV Sarajevo. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, filmska nanizama 13.55 Sestanek brez dnevnega reda. 16.55 Ob zori, ameriški film. 18.45 Evoxi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.50 Midin dotik, poljudnoznanstvena nanizanka. 21.40 Tv, dnevnik 22.00 Poročila v angleščini. 22.05 Športni pregled. 22.50 Glasba za lahko noč. 23.50 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.05 Kremenčkovi. 8.30 Šport, povzetek. 9.20 Tv tip. 9.30 Glasbene novice. 10.00 Šport 10.30 Potovanja. 11.00 Tenis, povzetek. 12.45 Kremenčkovi. 13.10 Batman. 14.00 Tv tip 14.10 Živali in mi. 14.35 Moja nečakinja tega ne dela, nemški film, 1960. 16.10 Gabrijela, angleški film, 1984. 17.10 Americano, ameriški film, 1955. 18.45 Poročila. 19.05 Šport, prenos tenisa. 21.50 Poročila. 22.00 Pogovor 23.15 Konec v molu, film, 1982 (Hector Altero).
8.00 Za otroke. 9.35 Klack. 10.15 Gadget. 10.45 Prometna oddaja. 11.00 Za otroke. 12.00 Transformersi. 12.35 He-man. 13.50 Želvice, risana serija. 14.15 Ragazzi. 15.00 Daktari, serija. 15.55 Masters turnir v New Yorku. 16.50 Angel se vrača. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Ivanhoe, črni jezdec, ameriški zgodovinski film, 1952 (Robert Taylor, Elizabeth Taylor). 22.05 Dall-As. 23.05 Hudičeva roža, francoski erotični film, 1971 (Roger Carell. 0.30 Srečen rojstni dan. Harn ameriški film (John Richardson). 1.50 Pot v Caracas, francoski agentski film, 1968 (Rod Carter). 3.10 Billy Boy, južnoafriški film, 1979 (Duane Bobick).
13.00 Tedenski pregled. 13.30 Športno popoldne: Tenis, Dviganje uteži, bob četverosed, kolesarstvo. 20.00 Jadranje. 20.15 Wrestling. 21.45 Boks 22.45 SP v dviganju uteži. Dunaj. 23.45 Tenis, Nizozemska. 1.30 Bob dvosed.
6.00 Gadget, V deželi Saurirjev. 7.10 Yogi. 8.00 Za otroke. 9.35 Fantomski otrok, ameriški pustolovski film, 1983 (Michael Toughj. 11.00 Tednik. 12.10 Klasika. 12.40 Nenavadne zgodbe 13.00 Moj oče vesoljec, Munsterjevi, Ultraman. 14.15 Glasba v krvi, nemški čb film, 1955 (Nadia Gray). 15.55 Poljubi v temi, komedija v treh dejanjih. 17.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.05 Potovalni kviz. 20.15 Nepoboljš-
ljiva trojka, ameriški agentski film, 1967 (Robert Vaughn, David McCal-lum). 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Ti-
me. 22.30 Tutti Frutti. 23.20 Kriminalistične zgodbe. 0.05 Pulaski, serija. 0.50 Munsterjevi.
13.30 Športno popoldne: bob dvosed. Calgary, SP v dviganju uteži, Tenis. 19.00 Moto šport. 20.00 Nogomet 22.00 Umetnostno drsanje. 23.30 Bob dvosed. Winterberg. 0.3Ó SP v dviganju uteži.
7.00 Daybreak. 8.30 Kviz šov. 9.00 Novice 9.10 Mix 16.00 Hotline 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Coca Cola Eurochart. 20.30 To Date, novi šov 21.15 Face On, šov. 22.00 Poročila. 22.15 Spin. 23.15 Nočni koncert 0.15 Poročila.
EHHEECEIU C3MM1
7.00 Mix 15.00 Škrlatna cesta, ameriški film. 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Report. 18.00 Ultra šport. 20.00 Kapitan Power, serija 20.30 Josh vestem. 21.00 To je vojska, film 23.00 Cona somraka. 0.0" " prestrašen, film.
1.00 Na smrt
12.20 Otto, nemška komedija. 14.00 Shiloh ranč. 15.10 Kimba, beli lev. 15.35 Potepuh. 16.00 Perry Mason. 16.55 Vicki 17.20 Barney Miller. 17.55 Bitje srca, serija. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in McCormick 20.10 Šarmantni gobezdač. ameriška komedija, 1977 21.55 Max Headroom. 22.55 M A.S.H 23.55 Ustrelil sem Jesse Jamesa, ameriški vestem, 1949 0.55 Hawai 05.
12.05 Bill Cosby. 12.30 Od včeraj, ameriška komedija, 1950 (Judy Holli-day) 14.15 Levjesrčen, angleški mladinski film, 1968 15.15 Poslovilni valček, nemški film, 1934. 16.50 Patrolni čoln. 18.00 Sedma noč. ameriški vestem. 1954. 19.45 Bill Cosby 20.10 Poslednji s Fort Kandaharia, angleški pustolovski ' film 1965 21.40 Ceste San Francisca. 22.40 Madame 23.05 Panika v Sierra Novi, ameriški film. 1977 0.50 Max Headroom. 1.40 Ustrelil sem Jasse Jamesa, film.
PRO 7
8.50 9.00
9.15
9.30 10.00
11.45 15.35 17.00 17.05 18.30 18.45
19.10 19.30 20.05
21.10 22.00 22.20 23.20
0.35
Video strani
Mozaik, ponovitev — Miti in legende islamskih ljudstev — Rustem in Sohrab, 9/13 Ciciban, dober dan: Pridite na razstavo iz otroških žepkov
Slovenski ljudski plesi Utrip, Zrcalo, Mernik, ponovitev
Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 2 Zdravo, ponovitev Radovedni Taček: Rak Čebelica Maja: Tekmovanje v skokih Risanka Tv dnevnik 2
B. Brecht: Zver, nemška drama Osmi dan Tv dnevnik 2 Filmska glasba Sova : Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka, Poirot, angleška nanizanka, 9/10 Video strani
[ZEHUai
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Lepa naša domovina, zabavnoglasbena oddaja, 2/5. 22.00 Ekološka bela krizantema, dokumentarna oddaja, 3/3. 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Sedmi veter, nanizanka za otroke. Hi-hotiči. nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Videostrani. 12.20 Satelitski spored. 16.10 Videostrani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Sedmi veter, nanizanka za otroke. 16.55 Hi-hotiči, nanizanka za otroke. 17.10 Šolski spored 17.45 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Potepam se in snemam. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored. 21.00 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Poročila v angleščini. 21.55 Kinoteka Hollywooda: Biti ali ne biti, ameriški film. 23.25 Poročila
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Tv tip. 10.05 Teleshop. 10.30 Americano, ponovitev filma. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza 14.05 Kazi-
mir, Horoskop. Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.35 Tv
nji, prosim
tip. 17.50 Hotel. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Najnevarnejši moški na svetu, angleški film, 1969. 22.45 Poročila. 22.a5 Magazin. 23.40 Streha, italijanski film, 1955. 1.15 Traper John, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva 11.00 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 SjDrinbfieldova zgodba. 14.50 Divja roza. 15.40 Poročila. 15.55 Ga-laktika. serija. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.15 A-tema, serija. 20.15 Airwolf. 21.10 Grad na Tirolskem, nemški domovinski film, 1957 (Erika Remberg). 22.45 Kulturni magazin. 23.15 Poročila. 23.25 Playboy Lat-he Night. 0.15 Wrestlinn.
SPO
13.00 Eurobics. 13.30 Svetovne igre 14.30 Tenis, ženski Masters, Essen. 16.00 SP v akrobatiki 16.30 Cheerlea-ding 1989. 17.30 Nogomet. 19.30 Novice 20.00 Dviganje uteži, SP. 21.00 Biljard. 22.00 Boks. 23.00 Ameriški nogomet 0.00 Novice. 0.30 Umetnostno drsanje.
8.50 9.00 9.30 10.00
10.25 10.55 11.15 12.00 14.25 14.35 15.05 17.00 17.05 18.05 18.15
19.00 19.30 20.05
21.05
22.10 22.30
23.45
Video strani
Zgodbe iz školjke, 34. oddaja
Človekovo telo, 6/12
Boj za obstanek: Otrok strmo-
glavcev, 12/12
Nemščina, 23/26
Sedma steza, oddaja o športu
Osmi dan
Video strani
Video strani
Nemščina, 23/26, ponovitev
Žarišče, ponovitev
Tv dnevnik 1
Šolska TV, ponovitev
Lonček kuhaj: Ocvrte miške
O. Wilde: Infantinin rojstni
dan
Risanka
Tv dnevnik 2
Nekoč v Lisboni, portugalska nanizanka, 3/4 Tribute to — Love me tender: Elvis Presley, 2. del
Tv dnevnik 3
Sova: Dekameron, slovenska nanizanka, 12/14, Poirot, angleška nanizanka, 10/10
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 16.40 Svet športa, oddaja HTV. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Naša pesem. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v skupščini. 20.45 Žrebanje lota 20.50 Gradovi: Kako so jih napadali, 11/13. 21.25 Umetniški večer: Shakespeare na TV: Kralj Henrik VI., 1. del angleške drame.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šoiski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Videostrani. 12.20 Satelitski spored. 16.10 Videostrani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Mali svet. 17.10 Šolski spored. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Dokumentarni film. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Postal bom oče, filmska nanizanka. 20.45 Loto. 20.55 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Poročila v angleščini. 22.50 Kino klub Evropa: domovina, britanski film. 0.20 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sose-ubezni,
*arnejš
svetu, angleški film. 12.15 Kolo sreče
dje, hop
jut . _ Ladja ljubezni, Tv tip. 10.05 Teles-10.30 Najnevarnejši moški na
13.00 Tv Borza. 14.05 Kazimir, Denar, Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanca. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedie. 17.35 Avto. 17.50 Matt Houston. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Glasba: Marianne in Michael 20.55 Poročila. 21.00 Balduin, francoska komedija. 1968 (Louis de Funes). 22.35 Poročila. 22.45 Vzdušje pred volitvami. 23.00 Spiegel TV. 23.30 V zunajzemeljski, serija.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva, serija. 11.00 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cenaje vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža. 15.40 Poročila. 15.55 Buck Rogers. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Hindenburg ameriški film o katastrofi, 1975. 22.15 Explosiv politični magazin. 23.05 Poročila. 23.20 Rekvi-jem za Dominikov, dokumentarni tv film. 1.00 Hitchcock prikazuje.
mrn
13.00 Eurobics. 13.30 Svetovne igre. 14.30 Tenis, Antwerp, Belgija. 16.30 Kolesarstvo. 17.30 Ameriški nogomet. 18.30 Deskanje, Suncet Beach. 19.00 Španski goli. 19.30 Novice 20.00 Motorni čolni, Avstrija. 21.00 Kolesarstvo 22.00 Wrestling. 23.00 Dviganje uteži. O.lO Novice. 0.30 Umetnostno drsanje.
mmniM.TNi EH&ZTmm
7.00 Mix. 11.00 Coca Cola Eurochart. 11.30 Mix 13.30 Hello, Austria 14.00 Mix. 15.00 George Vanderman 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F 17.00 Mix. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Ruska enajstica. 19.00 Reportaže. 19.30 Video moda. 20.00 Spin. 21.00 Aurora, ameriški film.
7.00 Daybreak. 8.30 Reportaže 9.00 Poročila. 9.10 Mix. 16.00 Hotline.
7.L___,
Poročila .... ,»,.„. ..... i .umi,c. 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila 19.45 Time Warp, stari-klipi. 20.00 Tajska panorama. 20.30 Unesco. 21.00 Perspektive. 21.30 Fokus 22.00 Poročila. 22.15 Unesco. 22,45 Perspektive.
PRO 7
12.3U Kraljestvo divjih živali. 13.25 Pozor, Kairo, angleška kriminalka. 15.00 Včerajšnji, ameriška komedija 16.45 Riptide 17.45 Trije Gulliverjevi svetovi, ameriški film, 1960, 19.40 Bili Cosby 20.10 Kdor najde prijatelja, najde zaklad, italijansko-ameriški film. 1981 22.15 Ceste San Francisca. 23.15 Ma dame. 23.40 Carrera. nemško-španski tilm. 1968. 1.25 Ceste San Francisca
12.20 Gulliverjevi trije svetovi, ameriški film, 14.00 Shiloh ranč. 15.10 Kimba. beli lev. 15.35 Potepuh 16.00 Richmond Hill. 16.50 Vicki. 17.15 Murphy Brown. 17.50 Velika dolina 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle n McCormick. 20.10 Milijon let pred našim časom angleški pustolovski film. 1966. 22.00 Kitajska plaža 23.00 Ženske ženske, italijanski film 1967 0.40 Kabaret
7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajstica. 9.00 Novice. 9.10 Mix 16.00 Hotline 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport, mountain biking. 22.00 Poročila 22.15 Ultra šport
PRO 7
1Ž.15 Million let pred našim štetjem, angleški pustolovski film 14.00 Shiloh ranč 15.10 Kimba. 15.35 Potepuh. 16.00 Tarzan 16.50 Vicki 17.15 Alice 17.50 Diamanti, nova ameriška akcijska serija v 22. deiih. 1987. 18.40 Tom in Jer™. 19.10 Hardcastle in McCormick 20.10 Poslednji pozdrav od strica Joeja. angleška kriminalka, 1965 22.05 Mannix 23.05 Morski cigani, ameriški pustolovski film, 1978 0.55 Kitajska plaža. 1.40 Ženske, ženske film...... . , ,
SREDA 21. november
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani 9.00 Živ žav
9.50 B. Brecht: Zver, nemška drama
10.50 Nekoč v Lisboni, portugalska
nanizanka, 3/4 11.40 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Atlantik, angleška poljudnoznanstvena serija, 3/3 17.55 Po sledeh napredka 18.30 Križem kražem, oddaja TV
Skopje, 4/6 19.00 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna — Potovanje na
Kithiko, gràki film 22.25 Tv dnevnik 3 22.45 Videogodba 23.30 Sova: Alf, ameriika nanizanka, 12/24, Making News, angleška nanizanka, 1/6, Zgodba o Hollywo-odu, angleika dokumentarna serija 1.35 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Po brezkončnosti sveta, potopisna reportaža, 3/4 18.30 Mostovi. 19.00 Tv Slovenija 2 — Studio Maribor: Poslovna borza, Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Danes v skupščini. 20.45 Operne zgodbe: Netopir, 6/10 21.35 Svet poroča. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Vau . . . nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.00 Satelitski program. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Vau, . . . nanizanaka za otroke. 17.10 Šolski spored. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Tv dnevnik. 20.00 Pirati, francoski film. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Poročila v angleščini. 21.55 Z licem v lice. 22.55 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni Gospodinjstvo. 10.05 Kazimir. 10.30 Balduin, francoska komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Veter, Zdravje Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji Zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Vrt. 17.50 Planet opic, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Od obale do obale, ameriški film, 1980 (Dyan Cannon, Robert Blake). 22.40 Poročila. 22.50 Lopov francoska kriminalka, Aznavour, Irina Demick) Hammer, seriia.
1965 (Charles 0.25 Mike
RTL PLUS
6.00 Knight Rider. 7.00 Živalski vrt. 8.40 Benno, nemški mladinski film, 1982. 11.00 Umetnost. 11.05 Narodna
glasba. 12.05 Pogovor z Hansom ietrichom Genscherjem. 13.00 Moj oče vesoljec. 13.25 Sin rdečega koza-ka, italijanski piratski film, 1Ö60 (Lex Barker). 14.55 Teta Vanda iz Ugande, nemška čb komedija, 1957. 16.15 Kralj puščave, francoski pustolovski film. 1954. 17.45 Zaklad ob Vrbskem jezeru. 19.45 Poročila. 19.10 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 18.45 Poročila. 20.00 Poročni stroj, ameriška komedija, 1962 (Steve McQueen). 21.25 Delo na črno. 22.10 Stern TV. 22.40 Sedma zapoved, nemški film, 1977 (Helmut Berger). 0.30 Boj neke matere, francoska kriminalka, 1987.
EZEmm
12.00 Motorni čolni. Avstrija. 13.00 Eurobics. 13.30 Svetovne igre. 14.30 Tenis. 16.30 Kolesarstvo. 17.30 Konjeništvo. 18.30 Bob četverosed. 19.30 Novice. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Golf. 23.00 Nogomet. 0.D0 Novice. 0.30 SP v bobu četverosedu, Winterberg, Nemčija.
EEEmma
Prireditve


VEČER Z MATJAŽEM KMECLOM
V ponedeljek, 19. novembra ob 19.00, bo v domu kulture javni radijski pogovor z enim najbolj priljubljenih politikov in kulturnikov	MATJAŽEM
KMECLOM. Sodeluje Mupped Show. Pogovor bo vodil Rado Časi. Sodeluje Miha Dolžan.
Vstopnice 100 din! Popustov ni! Del vstopnine je namenjen poplavljencem.
GLASBENI ABONMA
V torek, 20. novembra ob 19.30, bo v dvorani glasbene šole v Velenju koncet SLOKARJEV KVARTET POZAVN. Umetniški vodja je prof. Branimir Slo-kar, profesor na visoki šoli v
7.00 Daybreak. 8.30 Hello, Austria. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.30 Kviz šov. 20.30 Reportaže. 21.00 Ruska enajstica. 21.30 Financial Times. 22.00 Novice. 22.45 Pogled v /-..-ijo. 23.15 Ruska enajstica.
PRO 7
12.40 Modra luč, angleška kriminalka. 14.00 Shiloh ranč. 15.10 Kimba. 15.35 Potepuh. 16.00 Naša hiša. 16.50 Vicki 17.15 Harryjeve sodbe. 17.50 Kobra
f ■ I w i iai i jjwvb jwuuc. i i • ww uuui o,
revzemite. 18.45 Tom in Jerry. 19.15
.....i McCormick. 20.10 Slepo
e, ameriški fUm, 1987. 22.00
FBI. 23.00 Frederico Garcia Lorca, an-gleško-nemški film, 1987. 1.05 Man-nix.
Kölnu in na konzervatoriju v Bernu. Kvartet sestavljajo Pia Buchner, Marc Reift in Armin Bachmann. Vsi so solo-pozavni-sti v raznih švicarskih opernih orkestrih.
Vstopnice 100 din! Popusti
BOŽANSKA RAZSTAVA
V sredo, 21. novembra, ob 13.30 bo zbor udeležencev karavane za Cankarjev dom pred ljubljansko Namo v Velenju. V Nami si bomo ogledali razstavo »leto 1990 — leto pismenosti v svetu«, nato pa odpotovali v Ljubljano na ogled razstave DANTE IN MILANO. Tu si bomo pod strokovnim vodstvom ogledali dragocene italijanske srednjeveške rokopise, inkunabule, redke tiske in listine ter okrašen originalen rokopis DANTEJE-
VE BOŽANSKE KOMEDIJE iz leta 1337 ter drugo gradivo, ki sta ga pripravila italijanska in slovenska narodna knjižnica iz Ljubljane.
Cena aranžmana 150 din. V ceni je zajeta tudi vstopnina. Popusti !
TOMO ČESEN
V četrtek, 22. novembra, ob 19.00, bo v domu kulture Velenje TOMO ČESEN predstavil javnosti svoj letošnji vrhunski alpinistični podvig — vzpon preko tritisoč metrov visoke južne stene Lhotseja (8511 m).
Predtem bo imel tako predavanje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predavanje bo spremljala multivizija.
Vstopnice 100 din! Popustov ni!
Popravek
V 42. številki tednika Naš čas je bil objavljen članek z naslovom Demokratični forum Slovenije. Pri prepisovanju besedila je prišlo do nekaterih napak. Pomembni sta predvsem dve.
Prva napaka je v stolpcu z naslovom Civilna družba. Besedilo se pravilno glasi: »Vsemoč politične države in oblasti je nesprejemljiva. Nam ne pride na pamet, da bi mirno gledali, kako država požira samostojnost in neodvisnost javnosti ter ustanov civilne družbe«.
Druga napaka pa je v besedilu z naslovom Razvito gospodarstvo. Tam, kjer je zapisana beseda samoupravljanje, bi namreč moralo biti 'soupravljanje.
"Za napaki se vsem bralcem opravičujem!
Bojan Kontič
Razstava Jakijevih del
V razstavnih prostorih Gorenja Servis je od 12. novembra do 5. decembra odprta razstava del Jožeta Horvata Jakija.
Tega slikarja v našem okolju dobro poznamo, tako da je ta njegova razstava le nitka v tapiseriji po predlogi Jožeta Horvata Jakija.
GLASBENI KOTIČEK 15. 11. 90
Pripravlja: D. J. Robby Bratu-
Ša
Živio!!!
Včasih mi marsikdo izmed nas pripomni, da preveč govorim in celo pišem. Zato sem se danes odločil, da vam v glasbenem kotičku zapolnim prostor samo z aktualno lestvico. Iskreno upam, da boste vsaj malo zadoščeni.
Sicer pa nikakor ne pozabite na glasovanje za naši glasbeni lestvici pop in house glasbe. Naslov pa že tako poznate.
Pa lepo pozdravljeni!!!
TOP
NETWORK SINGLES
l 2
»J
5	(28]
6	!4
7 9
8(11	
9	(7
10	
11	M
12	(26
13	!3
14	(5
15	(22
16	(10
17	(12
18	(20
19	(24
20	(38
THE ANNIVERSARY WALTZ...............................................Status Quo/Vertigo
A LITTLE TIME.....................................................The Beautiful South/ Gol Disc
SHOWMEHEAVEN.............................................................Maria McKee/Epic
BLUE VEL VET.....................................................................Bobby Vinton/Epic
l'M YOUR BABY TONIGHT.........................................Whitney Houston/Arista
MEGAMIX..................................................................Technotronic/Swanyard
DIDN71 (BL0W YOUR MIND/LET'STRY IT AGAIN...............New KidsOn The
Block/CBS
FROMADISTANCE...............................................................CliffRichard/EMI
CVE BEEN THINKING ABOUT YOU.................................Londonbeat/Anxious
UNCHAINED MEL0DY...........................The Righteous Brothers/Verve/Old Gold
KINKY AFRO..............................................................Happy Mondays/Factory
WORKING MAN.............................................................Rita MacNeil/Polydor
ICANT STAND IT........................Twenty 4 Seven featuring Copt. Hollywood/BCM
HAVE YOU SEEN HER.......................................................MC Hammer/Capitol
CRYING IN THE RAIN...................................................A-ha/Warner Brothers
SO HARD................................................................Pet Shop Boys/Parlophone
SPIN THAT WHEEL (TURTLES GET REAL).....Hi-Tek 3 featuring Ya Kid K/Brothers
Organisation
GOODMORNINGBRITAIN.........................AztecCamera and Mick Jones/WEA
MORE......................................................The Sisters Of Mercy/Merciful Release
WE WANT THE SAME THING........................................Belinda Carlisle/Virgin
| TRGOVSKO PROIZVODNO PODJETJE BMK na TRGU BRATOV MRAVLJAK V ŠOŠTANJU
I I
I vas vabi k nakupu I
im
*
©DÜD3
trgovsko proizvodno podlolje do o slovenj gradeč celjska 70 s-
3602-42688
telefax 0602-42006
•	BELE TEHNIKE
•	AKUSTIKE
•	IN DROBNIH GOSPODINJSKIH APARATOV
Izredno ugodni pogoji:
PRODAJA NA ČEKE
NA 6-MESEČNI KREDIT s 30 % POLOGOM in 9% OBRESTNO MERO Odprto imamo vsak dan od 10. do 17. ure in vsako soboto od 8. do 12. BMK - MOČNEJŠA OD KONKURENCE!
ure.
<n
(D Ü
to
(D C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando ifl založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planine, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 9,00 din, mesečna naročnina 46,00 din, trimesečna naročnina 9 Si 00 din, polletna naročnina 199,00 din, trimesečna naročnina za tujino 170,00 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 in 97,2 megaherca. Vaše čestitke, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 16. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 18. NOVEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, nova pa sprejemali takoj za tem po telefonu 855 963). 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 19. NOVEMBRA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 21. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi.
1 I I I I I I I I I I I I I
I I
J
1 1 K I l I N I O t I m
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 15. 11. ob 18. uri ter
petek, 16. II. ob 18. in 20. uri AMERIŠKI NINJA II - ameriški, akcijski. Vloga: Michael Dudikoff Sobota, 17. 11. in
nedelja, 18. II. ob 18. in 20. uri OBRAMBA SISTEMA - ameriški, polit, triler. Vloga: Gabriel Dyane
Ponedeljek, 19. 11. ob 18. in 20. uri (za ABONMA in IZVEN) GOSPODIČNA MAMICA - ameriški, komedija (Kinoteka). Vloge: Ginger Rogers, David Niven
Torek, 20. 11. ob 18. in 20. uri HOKUS POKUS - ameriški, komedija. Vloga: Gene Wilder
Sreda, 21. 11. ob 18. in 20. uri POLICIJSKA AKADEMIJA II -ameriški, komedija. VI.: Steve Guttenberg
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 15. 11. ob 20. uri
petek, 16. 11. in nedelja, 18. 11. ob 22. uri ONE TO DELAJO NAJBOLJŠE — ameriški, trda erotika
Sobota, 17. 11. ob 22. uri SLA POD PALMAMI - ameriški, trda erotika
V ponedeljek, 19. 11. predstava NOČNEGA KINA ODPADE!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 15. 11. ob 20. uri OBRAMBA SISTEMA - ameriški, polit, triler. Vloga: Gabriel Dyane
Ponedeljek. 19. II. ob 20. uri ZARADI ZASEDENOSTI DVORANE v Domu kulture bodo film GOSPODIČNA MAMICA predvajali ob istem času v REDNEM KINU VELENJE. Veljajo abonmajske vstopnice!
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 18. II. in ob 18. uri KINOTEKA GOSPODIČNA MAMICA — ameriški, komedija. Vloge: Ginger Rogers
Ponedeljek, 19. 11. ob 18. uri OBRAMBA SISTEMA - ameriški, polit, triler
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 16. II. ob 20. uri OBRAMBA SISTEMA - ameriški, polit. triler
KINO »DOM« MOZIRJE
15. II. — NADINA, ameriška krimi-komedija
17. in 18. 11. - NEVARNA ODPRAVA, ameriški akcijski
22. 11. - ZALJUBLJENA SIRENA, ameriški erotični
KINO »JELKA« NAZARJE
Do 26. novembra zaradi zelo poškodovane dvorane NI predstav.
KINO LJUBNO
17. in 18. 11. - FANTOVŠČINA, ameriška komedija
POGREBNE STORITVE
Pogrebna služba »STRAHOVNIK, Žalec«, z flol*
cijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje vrste siu.,-
tev po konkurenčnih cenah:
—	široka izbira krst in opreme
—	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
—	dekoracija sobe, postavitev odra na domu
—	izkop grobnih jam in ureditev grobov
—	postavitev žarnih niš
—	ureditev kompletne dokumentacije
—	nudimo vence in cvetje
STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečerjeva ul. 3 tel.: (063) 712-261
Na uslugo smo vam ob vsakem času ! Za zauparije se zahvaljujemo.
GIBANJE PREBIVALSTVA

GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE: Poroke:
Alfred Josef Wiedl, roj. 1947, Villach-Landskron, Goethestrase 7 in Jožica Tomic, roj. 1966, Velenje, Šercerjeva c. št. 13, Zlatko Hajdukovič, roj. 1965, Koper, Nova ul. št. 8 in Jasna Pristo-všek, roj. 1967, Velenje, Tomšičeva c. Št. 14, Milan Kotnik, roj. 1960, Ravne št. 137 in Marijana Persa, roj. 1972, Sakušak št. 8, Jože Dermol, roj. 1967, Lokovica št. 95 in Andreja Pisir, roj. 1971, Lokovica št. 109, Darko Božič, roj. 1965, Lokovica št. 36 in Alenka Golob, roj. 1969, Velenje, Tomšičeva c. št. 9, Štefan Avberšek, roj. 1935, Velenje, Prešernova c. št. 14 in Rozina Trunk, roj. 1941, Velenje, Pre-šternova c. št. 14.
Smrti:
Leopold Trebežnik, roj. 1933, Žebnik št. 32, Ljudmila Podse-
denšek, roj. 1913, Mozirje, Mlinska ul. št. 6, Franc Tajnšek, roj. 1925, Silova št. 1, Rudolf Kur-nik, roj. 1911, Velenje, Šlandrova c. št. 3, Miloš Škorič, roj. 1942, Velenje, Kersnikova c. št. 1, Martin Koprivnik, roj. 1917, Velenje, Ljubljanska c. št. 44, Franc Pin-tarič, roj. 1914, Velenje, Jenkova c. št. 43, Ivanka Pečečnik, roj. 1947, Velenje, Aškerčeva c. št. 8.
DEŽURSTVA
I
V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki:
Četrtek, 15. novembra — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. S. Popov, nočni dr. Žuber in dr. Lazar
Petek, 16. novembra — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Pirtovšek in dr. Vidovič
Soboto, 17. novembra in nedeljo, 18. novembra — dnevni dr. D. Popov, nočni dr. D. Popov in dr. S. Popov
Ponedeljek, 19. novembra — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. D. Vrabič in dr. O. Renko
Zobozdravnica:
V nedeljo, 18. novembra — dr. Darinka Suster, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 16. novembra do 23. novembra — Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, telefon: 891-166.
Na Veterinarski postaji v Mozir-ju:
Do 18. novembra — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
Od 19. novembra do 25. novembra — Marjan Lešnik, dipl. veter., Ljubija, tel.: 831-219.
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da te več ni.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin, ko je 13. novembra 1988 ugasnilo življenje našega predragega moža, očeta, dedija in pradedija
Matija Vtiča
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vedno v naših srcih boš živel.
TVOJI NAJDRAŽJI!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
• V
Miloša Škorica-Mise
iz Velenja 27. 6. 1942-8. 11. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Vegrada in Vemonta ter sosedom Šercerjeve 7, 9, 11, za vso pomoč, darovano cvetje,
izreke sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala duhovniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in govorniku g. Mandiču za
poslovilne besede.
Žalujoči: žena Draginja, sin Predrag s Suzano, brata Cedo in Dragan ter sestre, Mir-jana, Nada in Danica z družinami

Odvisni smo od vseh, in vendar sami, v prihodnost nosimo minule čase, na vse, kar premineva, kar se drami, pripeti smo in vendarle zgolj nase. Trpiš, umreš, a ko zasut si v jami, živiš naprej: umrl si le zase.
(Tit Vidmar)
Umrla je
Ivanka Pečečnik
rojena ŠVAGAN
Od nje smo se poslovili v torek, 13. novembra, na pokopališču v Podkraju
pri Velenju. Zelo jo bomo pogrešali.
Mož Franc s sinovoma Nejcem in Lukcem ter vsi njeni sorodniki in prijatelji.
Namesto cvetja darujmo za Onkološki inštitut.
Spet bo pomlad na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, sestre, stare mame, prababice in tete
Frančiške Goršek
rojene Jurko, iz Bevč 10. 12. 1920 - 7. 11. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedoma Lesjakovima za nesebično takojšnjo pomoč. Iskrena hvala DO Gorenje, Rudniku lignita, LB Velenje, govornikom za poslovilne besede in gospodu duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Gregor, otroci Roman, Janko, Slavica, Milan, Marjan in Marija z družinami, brat Karel z družino in ostali sorodniki.
Na dan, ko umiramo, pride veter,
da bi nas pometel s sveta
in izbrisal
sledove
naših korakov . . .
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame in sestre
Božane Golob
rojene Tunjič
se iskreno zahvaljujemo dr. Žuberjevi za nesebično in moralno pomoč pri njeni težki bolezni.
Enako zahvalo izrekamo sodelavcem Centra srednjih šol — Dom učencev, kolektivu Surovine — PC Radlje, učencem 4. C in učiteljskemu zboru OS MPT, učencem 1. C in učiteljskemu zboru Pedagoške gimnazije Celje, CB klubu in govornikom ter
vsem, ki so jo pospremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo sostanovalcem Kersnikove 1 ter predsedniku hišnega sveta Vasi Kostelniku, RK Hinku Koširju, RK Bihač in ostalim radio amaterjem.
Žalujoči: mož Janko, hčerki Alenka in Lucija, brat Zdenko in ostali sorodniki
Dne 8. 11. 1990 je v 84. letu starosti umrla
Kristina Lukanc
rojena KODRUN iz Stare vasi pri Velenju
Hvala vsem zdravnikom in osebju v ZC Velenje in bolnišnici Topolšica, posebej pa vsem na intenzivi bolnišnice Slovenj Gradec za vso skrb in nego. Hvala govorniku Mihaelu Valenciju in g. kaplanu za opravljeni cerkveni obred. Hvaležni smo pevcem in pogrebcem, darovalcem cvetja in sveč ter vsem, ki so nam pomagali, nam ustno in pisno izrazili sožalje, pa tudi tistim, ki so bili v tako velikem številu z nami, ko smo pokojnico pospremili k zadnjemu počitku v Podkraju.
MAMA KRISTINA BO ZA VEDNO OSTAL4 V NAŠIH SRCIH!
Žalujoči: sestra Tilčka Koželjnik, otroci pokojnice Marijana, Jože in Lojze, vnuki Duška, Natalija, Špela, Joži in Igor, pravnučki Maja, Tonček in Lukec, snahi Boža in
Olga ter zet Edo.
Tam, kjer si ti. ni sonca ne luči le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se. da več te ni.. .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedka
Franca-Stanka Tajnška
iz Šentilja 24. 1. 1925 - 5. 11. 1990
Vsem, ki ste ob žalostnem slovesu s svojo prisotnostjo, darovanim cvetjem, svečami
in izrazi sožalja počastili njegov spomin, iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo osebju bolnišnice Topolšica, sodelavcem Vekosa, KS Šentilj, Mimi Kuharjevi, Poltki Čas za pomoč v najtežjih trenutkih, pevskemu zboru, govornikoma Branku Ocepku in Francu Sredenšku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
VSEM ISKRENA HVALA! Žalujoči: žena Marija, sinova Stane in Jože z ženama, vnukinje Dušanka, Mojca in Monika, sestra Kristina in ostali sorodniki.
MST*******^
Konovskovi iz Lokovice

»Kdaj bo prišel cas brez strahu na jutrišnji dan?«
Naj si bo tako ali drugače, narava je I. novembra znova dokazala, da ima svoj prav. Noče ga deliti z nikomer. Kruti in trdosr-čni so njeni zakoni za vsakogar. Ne meni se zato, kdo in kaj si, kako te bo prizadela. Kadar se »loti«, uničuje kar ji pride »pod roko«.
Konovskovi iz Lokovice od omenjenega katastrofalnega četrtka niso več družina z upi, načrti o lepšem življenju. Zamenjal jih je strah, kaj slabega jim bo prinesel jutrišnji dan pa naslednji .. . Strah, ki jim ne dopušča več mirnih noči in prijetnega
sna. Prednje postavlja nove preizkušnje. nove ovire, vrsto vprašanj. ki pa jim bodo, vsaj zaenkrat tako ocenjujejo, kar težko kos. Njihovi zaskrbljeni obrazi nemo sprašujejo: zakaj smo se trudili 12 let, komu namenili toliko skrbi, žuljev, vse prihranke in še kaj, ko pa je bilo potrebno tako malo, da je za nas življenje postalo vse prej kot življenje srečne družine. Pa tako težko so čakali na dan, ko se bo po letih naporov njihovo življenje uredilo.
Konovškove je razbesnelo »delo« narave 1. novembra najbolj prizadelo v občini. Plaz jim
je odnesel tretjino nove hiše, ki je lani polepšala svoj videz z belo fasado. Z grenkobo se Ivan spominja začetka gradnje tople-
ga zavetja za sedemčlansko družino, s še večjo usodnega četrtka, okrog polenajste ure dopoldan. Da je nekaj narobe, je opazil po
vrnitvi iz Penka. Garažna vrata se namreč niso zmenila za njegov trud. »Hišo vleče«, je bila njegova ugotovitev. Nato pa »Brž selit« njegov napotek preostalim članom družine. Pri reševanju tega, kar se je rešiti dalo, so jim kmalu priskočili na pomoč lokoviški gasilci, tamkajšnji člani civilne zaščite, sosedi, krajani. Naslednja dva dni, v petek in soboto, so delali v dežju, da ne bi bila nesreča še večja.
Ne on, ne preostali člani družine še vedno ne morejo povsem dojeti, kaj se je zgodilo. Sami od sebe se jim vsiljujejo neprijetni očitki. Najbolj boleč je tisti: le zakaj nam občinska zemljiška skupnost takrat, ko smo iskali potrebna dovoljenja za gradnjo, ni pustila postaviti novega doma čez cesto, nekoliko višje.
Njihova sreča je od I. novembra prešla v stisko — materialno, duševno, zdravstveno. Ivanovega 80-letnega oče je ob drsenju plazu z delom hiše zadela kap, njegova žena Rozalija je ob nemočnem opazovanju razpleta doživela stres, njegova mama, otroci in on sam . . . »Kdor tega ne doživi, ne more vedeti, tudi z besedami se stvari ne da opisati.«
Življenje Konovškovih počasi sicer dobiva videz urejenosti. Po-
moč sodelavcev Gorenjevega Vzdrževanja in Elektronike Široke potrošnje, kjer sta Ivan in Rozalija zaposlena, ter Centra za socialno delo Velenje jima je seveda prišla prav. Upa, da bodo tudi ostale obljube postale stvarnost. Vse pa vendarle ne bo moglo nadomestiti tistega, kar sta vložila v gradnjo, niti tega, kar so imeli pred usodnim dnem. Kajti, njihovi negotovosti še ni konca, ne kraja. Pa je tudi kmalu ne bo. Zemlja, na kateri stoji preostanek hiše, se namreč še vedno ni umirila. Počasi drsi z njo vred v dolino, v strugo reke Pake. Samo prvi dan se je premaknila za 40 cm. Strokovnjaki ljubljanskega Geološkega zavoda sedaj vrtajo in poskušajo dognati, kakšna nevarnost Konovškovim še grozi ali bo ostalo pri zatečenem stanju. Ivan si od njihovih dognanj ne obeta nič dobrega. »Hiše ne bomo obnavljali vse dotlej, dokler ne bo strokovne ocene, ki pa zagotovo ne bo povsem odpravila našega strahu, dvomov.« Najraje bi gradili nov dom drugje, čeprav bo to pomenilo znova odrekanja, skrbi, delo ...«
Življenje teče dalje, za Konovškove brez dorečene prihodnosti, brez tistega, kar so si želeli in za kar so se trudili.
Elektrostrojna oprema
Kmalu mešana firma
Te dni v Elektrostrojni opremi pospešeno dokončujejo dela na novem stroju — mobilnem drobilcu — po tehnologiji Firme Hartl G. m. b. H. iz Linza v Avstriji. V Esu imajo letos pogodbo za izdelavo treh tovrstnih strojev, ki so namenjeni predvsem za cestno infrastrukturo, majhna komunalna dela in podobno, za prihodnje leto pa načrtujejo še deset drobilcev. Teža celotnega stroja je 25 ton, v Avstriji ga prodajo za 3,5 milijona šilingov, vrednost dela. ki ga opravijo v Esu pa je 2 milijona šilingov.
V Esu bodo v kratkem času, opraviti morajo še registracijo, ustanovili mešano firmo Eso — HARTL d.o.o. s sedežem v Velenju, in sicer za prodajo programa firme Hartl v Jugoslaviji in Vzhodni Evropi. Delež vloženega kapitala bo 50:50. Eso tudi v prihodnje načrtuje, da bi imel celotno izdelavo, montažo in poskusno obratovanje vseh obstoječih izdelkov HARTL, v nadaljevanju pa skupno projektiranje novih izdelkov in skupen razvoj. Kot je med drugim povedal direktor Esa Jožef Šibanc. naj bi imeli v Esu približno 15 odstotkov letnega proizvodnega programa firme Hartl.
B. M.
Martinov praznik
Topolšica 21., 22. in 23. novembra
Takšen kot že dolgo ne Simpozij o bioenergetiki
Bilje Martinov praznik, kakršnega krajani Šmartnega ob Paki ter njegove širše okolice že dolgo niso preživeli. Organizatorji turistično društvo Šmartno ob Paki in Erin profitr.i center Vino sta prejšnji petek, soboto in nedeljo poskrbela, da ni bilo dolgčas nikomur — ne krajanom kot tudi ne tistim, ki se z vinogradništvom ukvarjajo za zdaj še ljubiteljsko.
Ob tej priložnosti sta namreč pripravila več prireditev: strokovno predavanje o razvoju in možnostih vinogradništva v občini, kar precej je bilo takšnih, ki jih je zanimala Vinova polnilnica in klet, marsikoga so navdušili godbeniki Zarje in trboveljske mažuretke. Tudi stojnice z najrazličnejšimi izdelki so bile kljub hladnemu sobotnemu dopoldnevu dobro »oblegane«, da ne omenjamo posebej nastopa Andreja Ši-frerja, razstave, ki so jo ob tej priložnosti pripravili učenci šmarške osnovne šole in tradicionalnega martinovanja v dvorani, kulturnega doma s kraljico Martinovega. Za prijeten zaključek trodnevnega praznovanja spreminjanja mošta v vino pa so poskrbeli člani Ljubljanskega okteta, ki so v tamkajšnji farni cerkvi pripravili v nedeljo koncert. Bučno so se jim obiskovalci zahvalili za njihov nastop, še bolj pa takrat, ko so zvedeli, da so se odrekli honorarju oziroma da so ga namenili za pomoč prizadetim po neurju.
Obisk prireditev in ugodne kritike so organizatorjem vlile novih moči in jih gotovo spodbudile, da bodo pri ohranjanju starih kmečkih običajev vztrajali tudi v prihodnje.
Delavci Esa hitijo z deli na prvem mobilnem drobilcu
Miličniki so zapisali
ZBIL PEŠAKINJO IN ODPELJAL
Enaintridesetletni Dragan Marjanovič je peljal 9. novembra malo pred 16. uro iz Velenja proti Lazam. V ostrem nepreglednem ovinku je zbil pešakinjo štiridesetletno Vero Pajer, ki je hodila ob desnem robu cestišča. Vrglo jo je v drevo ob cesti, kjer je obležala poškodovana. Voznik Marjanovič in njegova sopotnika, so poškodovano Vero pospremili do ceste, kjer so jo pustili in o'dpeljali dalje. Neznani voznik je nato Vero odpeljal do velenjskega zdravstvenega doma, od tam pa so jo poslali v slovenjgraško bolnišnico. Voznika Marjanoviča so miličniki izsledili šele zvečer.
VIDELA GA JE
Skozi priprto okno stanovanjske hiše na Cesti talcev je skušal 9. novembra okoli 23. ure vlomiti neznanec. Ko je odmaknil okno, je zbil na tla steklenico mehčalca. To je slišala oškodovanka Brigita H., ki je vlomilca pregnala. Ker pa ga je videla, ga bodo miličniki lažje izsledili.
KRADEL OZIMNICO
V noči na 4. november je doslej še neznani storilec »obiskal« pet kleti na Ulici Veljka Vlahoviča. Jožetu P., Mihaelu F., Alenu N., Jožetu K. in Mariji K. je odnesel več kozarcev, vložene povrtnine in sadja, čebulo in nekaj drugih stvari.
ODNESEL VIDEOREKORDER
Skozi priprto okno laboratorija Centra srednjih šol je v času od 31. oktobra do 5. novembra doslej še neznani storilec odnesel videorekorder s priključki.
ZBIL OTROKA
Po ulici Veljka Vlahoviča je peljal 8. novembra ob 13. uri z osebnim avtom šestinštiridesetletni Karel Bizjak. V neposredni bližini križišča, blizu prehoda za pešce mu je stekel prek ceste triletni Slaviša Črnobnija. Voznik je zavrl, a dečka vseeno zbil po cestišču in ga pri tem lažje telesno poškodoval.
Skupina za psihično rekreacijo Velenje bo v dneh od 21. do 23. novembra organizirala v Mladiki v Topolšici simpozij bioenergije in skupinske terapije. O možnostih zdravljenja po tovrstni metodi bo udeležence seznanil doktor ezoterike iz Rima Giovanni Garbin, ki bo čez dan izvajal tudi individualno zdravljenje. Seminar bo vse dni ob 18. uri. Zaželjene so predhodne prijave, ki jih organizator simpozija zbira na tel. št. 857-544 (Elica).
Naslednja (obsežnejša) številka tednika Naš čas bo izšla v sredo, 28. novembra.
Reklame in obvestila sprejemamo še v ponedeljek, 26. novembra, do 11. ure.
Uredništvo

IZLITJE AMONIAKA
Voznik tovornjaka Emil F. je pripeljal 7. novembra okoli desete ure dopoldne v TEŠ dve cisterni 25 odstotnega amo-niaka. Takoj, ko je ustavil pred skladiščem, je močno smrdelo po amoniaku, smrad pa se je tako razširil, da delavec TEŠ niti z zaščitno masko ni mogel blizu. Ker je amoniak močno odtekal, so ga začeli izpirati z vodo iz hidranta. Vse skupaj pa je odtekalo v Pako. Skupaj je odteklo okoli 2000 litrov amonia-ka. Čeprav so ocenili, da tako razredčen amoniak ni nevaren za živelj v Paki, je vodnogospodarska inšpekcija vseeno ukrepala.
PREPLEZAL OGRAJO
Doslej še neznani storilec je v času med 1. in 6. novembrom preplezal ograjo proizvodnih prostorov Vegradovega Vemonta in iz vzidane omarice odmontiral dvofazni dvotarif-ni števec.
V	LOVSKO KOČO VLOMILI MLADOLETNIKI
Pred tednom dni smo pisali, da je bilo vlomljeno v Lovsko kočo na Ljubeli. Storilce, otroka B. Z. in mladoletnika D. S. in M. S. so miličniki že odkrili. Ob tem pa so ugotovili, da je ta skupina vlomila tudi v bližnji vikend na Ljubeli in v osebni avto. Vsi omenjeni so bili na begu iz prehodnega vzgojnega doma v Jaršah.
DOKAZE ŠE ZBIRAJO
Velenjski miličniki še vedno zbirajo dokaze zoper Franca L., zasebnega obrtnika, ki je osumljen večjih tatvin. Ta teden so dobili še več prijav. Branku M. naj bi bil dolžan 2000 DEM in stroške petih prevozov, Mirku F. 54 gradbenih desk in cera-do, Vinku S. plošče Bled, Štefanu Z. 8.000 dinarjev.
V	AVTU JE BILO MARSIKAJ
Ko so velenjski miličniki 9. novembra malo po 22. uri v Gorenju naključno ustavili voznika I. G. so našli v njegovem avtomobilu kartonsko škatlo z elektromotorjem, reduktorjem in ročnim primežem. Sumijo ga, daje vse to odpeljal iz Gorenja.
Poseben ziro račun
Skupščina občine Mozirje je za pomoč najhuje prizadetim in za odpravo posledic poplav odprla žiro račun: SO Mozirje — za odpravo posledic: 52810-655-29572.
Za te namene je odprla poseben žiro račun tudi občinska organizacija Rdečega križa Velenje. Vsi, ki bi radi pokazali svojo pripravljenost pomagati človeku v stiski, lahko nakažejo svoje prispevke na št. 52800-678-80331 s pripisom »za poplave«.
Iz sodnih klopi
Namesto nepogojne pogojna kazen
Čeprav je velenjska enota Temeljnega sodišča Celje triintridesetletnega Milisava Trifkoviča iz Velenja spoznalo za krivega hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa in mu naložilo za prometno nesrečo, za posledicami katere je kasneje v bolnišnici umrl kolesar Ramiz Mašič, osem mesecev zapora, je Višje sodišče, kamor se je na izrek kazni pritožil, menilo drugače.
Prometna nesreča se je zgodila 21. julija lani, četrt čez šesto uro zjutraj v križišču Partizanske z Rudniško cesto. Trifkovič je skupaj z dvema sopotnikoma tisto jutro vozil iz službe, in čeprav je v omenjenem križišču obstal, pogledal v vzvratno ogledalo, kolesarja ni videl.
Že senat velenjskega sodišča je v tem primeru priznaval, daje Trifkovič vozil v smeri vzhajajočega sonca in imel pri tem motnje z zaslepitvijo, vendar je menilo, da ob tem ni uporabil senčnika, ki bi mu omogočil boljšo vidljivost pri zavijanju iz glavne na stransko cesto.
Višje sodišče je, kot že rečeno, menilo drugače. Trifkoviču je kazen spremenilo iz nepogojne v pogojno. Namesto osem mesecev zapora mu je izreklo pogojno obsodbo osmih mesecev zapora, ki pa ne bo izvršena, če v dveletni preizkusni dobi, ne stori novega kaznivega dejanja. Menilo je, da so bile posledice te nesreče res nepopravljive, vendar pa je treba priznati tudi dosedanje neoporečno obtoženčevo obnašanje in njegov pozitiven odnos do storjenega kaznivega dejanja.
(mkp)
Iščejo povzročitelja nesreče
to
Na cesti Arja vas —Velenje v Spodnji Pirešici se je v sobo-10. novembra, pripetila okoli 9.30 huda prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik temnosivega džipa Suzuki, verjetno celjske registracije. Ta je po nesreči odpeljal dalje. Morebitni očividci naj informacije posredujejo Postaji milice Žalec.